TRŽIŠKI VESTMK Leto III. Tržič, dne 25. oktobra 1954 St. 20 Po 10 letih smo se sestale v Begunjah Obhajale smo 10 letnico, od-kar smo bile odpeljane v nemška taborišča v Ajhahu. To je bila ženska kaznilnica. Sodba je bila Izrečena v Radovljici. Nekatere tovarišice so bile obsojene na smrt, druge na dosmrtno ječo ali na več let ječe. To smo bile matere, žene, dekleta, organizirane v AF2 ozir. dekleta v SKOJ. Da so nas izsledili naši okupatorji, je bila zasluga njihovih hlapcev in nzdajalcev našega naroda. V Begunjah smo bile dva meseca, od tam so nas odpeljali v nemško kaznilnico. V Begunjah nam je lagerfirer obljubil, da gremo na boljša mesta, ali me smo vedele, kakšna mesta so to! Ko smo prispele v Ajhah, so nas tam najprvo preobleki! v črne obleke in cokle, tako da .se nismo več poznade. Vzeli so nam vse prstane, uhane, ure in vse, kar smo imele s seboj. Tega seveda nismo več videle. Razdelili so nas po celicah po 3 in 2 skupaj. Od takrat smo postale številke. Nič več po imenih — klicali so nas vedno samo še s številko. Za nami so se zaprla vrata za 14 mesecev. Vedele smo, da to ne bo dolgo Urajalo! Lahko si mislite — posebno matere —, kako nam je bilo, ko so nam pobrali otroke in nismo nič vedele, kje so, in kako je bilo dekletom, ko so jim vzeli matere! To se da težko opisati... Rekli boste: to je že za nami. Res je, ali spomin je žalosten ... Resnično, tudi žene smo se borile za našo skupnost in mnogo pripomogle k naši osvoboditvi. Pa to smo vse lahko prenesle, saj smo vedele, zakaj trpimo. Lahko smo trpele, ker smo zaupale v naše voditelje in Komunistično partijo . . . Lahko si po vsem tem mislite, kakšno svidenje je to bilo v nedeljo, 3. oktobra v Begunjah, ko smo se po desetih letih zopet sestale! Vse smo bile solznih oči ob dejstvu, da se zopet vidimo. Zbrale smo se iz vseh krajev Gorenjske. Prepe- 1. novembra v Begunje in Drago! V ponedeljek, 1. novembra vozi avtobus v Begunje in Drago. Odhod iz Tržiča ob 8. uri zjutraj izpred Turistične pisarne. Cena vožnje tja in nazaj za člane 140 din, za nečlane 170 din. Prijave sprejema najpozneje do petka, 29. t. m. zvečer Turistično društvo. ljanih v Ajhah nas je bilo okrog 130. Od teh se nas je udeležilo sestanka 60. Nekatere so precej oddaljene, druge zopet zadržane. Nismo imele besed, da bi si kaj rekle: naše stiskanje rok je vse povedalo. Najprej nas je pozdravil tov. predsednik SZDL iz Begunj. Za njim nas je pozdravila Dovganova Slavka, ki je bila tedaj obsojena na dosmrtno ječo in ki je tudi organizirala ta naš skupni sestanek, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo vse tovarišice. Posebno pa se zahvaljujemo Zvezi borcev okraja Kranj za priznanje in denarni prispevek, ki nam je omogočil sestanek tako lepo izvesti. Sestanek smo imele v restavraciji pri Joževcu. Od tam smo šle v Begunje na grobove naših talcev, kjer smo po'ožile lep venec in šopek gorenjskih nageljnov ter zapele žalostinko in tri narodne. Tov. Slavka nam je nato v lepem govoru obudila spomin na naše trpljenje. Zatem je govoril predsednik SZDL, ki nam je prikazal, kaj vse so morale Begunje prestati, da smo dosegli cilj, za katerega je bMo treba toliko trpljenja in prelite krvi . . . Eden tovarišev nas je nato peljal v prostore bolnišnice za duševne bolezni. Tam smo si ogledali lepo razstavo ročnih del, ki jih izdelujejo pacienti, ki se tam zdravijo. Med njimi je veliko bivših borcev. Imajo tudi svoj orkester in so nam zaigrali lepe narodne pesmi Zaradi globokega sočutja do njih, da niso zdravih živcev, jih je bilo kar težko gledati, zlasti ker smo nekatere celo poznali. Resnično je hudo: tako mladi in bolni . . . Tudi to je posledica vojne! Res ne vemo, kaj imamo, ko smo zdravi! Globoko sočutje smo imele do teh naših borcev, ki so toliko žrtvovali za našo skupnost, da danes vsi lahko uživamo svobodo, tudi tisti strahopetneži, ki so križem rok čakali, kaj bo. Od tam smo šle v Drago, kjer smo na grobove talcev položile šopek nageljnov, tov. Slavka pa je imela kratek nagovor. Zatem smo zapele tri pesmi in žalostinko. Razkropile smo se po grobovih. Nekaj minut je bilo vse tiho, a solze v očeh so povedale vse . . . Vrnile smo se nazaj v restavracijo. Tam je bilo skupno kosilo. Po kosilu nam je zaigral gorenjski kvintet n;;kaj skladb. Ob zaključku smo sklenile, da se po desetih letih zopet snidemo v Begunjah. L. S. Dom na Brdu odprt Planinsko društvo Tržič je v nedeljo, 24. oktobra ob 10. uri dopoldne odprlo Dom na Brdu pri Ljubnem (540 m), ki ga je prevzelo v svojo oskrbo. Dom je od nedelje dalje na razpolago gostom, ki bodo v njem našli prijetne prostore. V okolici so lepi sprehodi. Planinsko društvo Tržič Vesti iz Puterhofa ZOPET »NOVA« PRIDOBITEV 2e lani je bila dana javnosti v uporabo nova kopalnica. ,Te sicer resda le preurejena pralnica, od katere pa so ostali samo zunanji zidovi, vse ostalo pa je docela novo. Kopalnica ima dva tuša. Vsak tuš pa ima svojo peč za gretje vode. Da je to velika pridobitev za našo vas, mislim, da ni treba posebej poudarjati. Za objekt, v katerem je združeno koristno s prijetnim, se imamo v dobršni meri zahvaliti Gozdni u-pravl. Vredno pa je pripomniti, da še ni pritegnila slehernega va-ščana. Pričakovati je, da bc prvo nezaupanje kmalu popustilo. VESELICA GOZDNIH DELAVCEV Zelo dobro je bila obiskana v nedeljo, 10. oktobra veselica, ki jo je priredil Sindikat gozdnih delavcev v Puterhofu. V programu veselice je bila poleg srečolova tudi vinska trgatev. Posebno dobro pa je šel v promet jelenov golaž. Za veselo razpoloženje je skrbel jazz iz Kranja. Št. 20 Dr. Vladimir Premrou se poslavlja od Tržiča Vzgojni problemi Otr&k in uiiea bilo potrebno organizirati zdravniško službo širšega obsega, je zastavil vse sile in uspelo mu je, da je z pomočjo tov. No-sana in ob vsestranski podpori takratne komande oz. oblasti po partizansko organiziral velik del sanitetne opreme in 'instrumentarija ter zdravil. Vse to so takrat zadržali v Tržiču in tako s skupnim prizadevanjem omogočili, Ida imamo v Tržiču sedaj dovolj sodobno opremljeno splošno ambulanto. Albin Lajovic: Ob 20-letnici Nekega lepega dne letošnjega avgusta me je presenetilo vabilo malih maturantov iz 1. 1933/34 bivše tržiške deške in dekliške meščanske šole na proslavo dvajsetletnice male (mature, ki je bila določena na soboto, 4. septembra. Nič nisem pomišljal, moj sklep je bil takoj storjen, da se proslave udeležim in da se obvežem o tem obvestiti tudi tovariša Leopolda Kernca, s katerim me veže prisrčno prijateljstvo še iod takrat, ko je v osnovni šoli trgal hlače in sem pri njegovi materi stanoval kot gojenec ljubljanskega učiteljišča. In tako se je zgodilo, da bo nas na tržiškem kolodvoru omenjenega dne pričakali veseli obrazi tistih maturantov, ki so po končani šoli ostali ikar v Tržiču in si tu ustvarili svoja topla ognjišča. Kot organizatorja proslave sta svojo dolžnost odlično opravila Berta Ribnikar in Stanko Mršol |pod spretnim vodstvom Otona Zazvonila. Prva naša pot je bila v sedanjo gimnazijo in !to prav v tisto sobo, ki jo je takrat zavzemal ta razred, in z istim sedežnim redom klopi v obliki podkve, kakor ga je imel razred takrat. Trinajst maturantov, trinajst stolov, na klopeh trinajst listkov v trinajstimi imeni in trinajst šopkov rde- skromno darilo kot znak zahvale tako za njegovo prizadevanje za i dvig zdravstvene prosvete kot za očetovsko tskrb, s katero je nesebično pomagal vsakemu zdravstvenemu delavcu pri njegovem delu, če je bilo to potrebno. i i Tržičani mu želimo, Ida bi tudi v bodoče tako uspešno in požrtvovalno delal za dvig zdravstvene prosvete in zaščite Jiaših, delovnih ljudi. male mature čih nageljnov, na učiteljski mizi štirje večji šopki za nekdanje učitelje in ravnatelja meščanske šole, na šolski veliki tabli pa pisanordeč transparent z napisom: »Ob dvajsetletnici mature«. Ko človek po dvajsetih letih stopi z nekdanjimi gojenci v takle okrašen razred, ko zavzamejo navzoči jubilanti svoja nekdanja mesta v šolskih klopeh, ko ostane iz tega ali onega vzroka nekaj mest praznih, ko stopiš za učiteljsko mizo in moraš v tišini nekaj pričakovati, ko kakor na povelje jubilanti molče stoje, spominjajoč se Mirka Ovseneka, ki spi na tržiškem pokopališču, ko potem povzame Oto Zazvonil besedo, da pozdravi svoje nekdanje sošolce, učitelje Sn ravnatelja, ko' ti med solzami nasmejana Berta poda šopek, bi moral biti človek iz kamna, da mu ne bi prišle v oči solze veselja in sreče, da je imel pri vzgoji poštene mladine velik delež. Ta mala prisrčna proslava v šolskem razredu mi bo ostala v neizbrisnem spominu. Potem, ko smo končali to prvo točko oficielne proslave, se je vlil iz nas curek 'spominov na vse, kar smo v dobi štiriletnega šolanja skupaj doživeli. Šolski oder in igre, akademije, izleti, petje, šolska 'kuhinja ir». Želja, ki gotovo ne bo osamljena Misel na to mi je že didj časa rojila po glavi. Dopis tov. Gv. Dornika pa mi je sprožil pero. Ker imamo masovne sestanke bolj poredko in ker večina ljudi ne izve kaj dosti o našem gospodarstvu, a jih to zanima, in ker premnogokrat neutemeljeno, včasih pa morda tudi utemeljeno kritizirajo naše trgovsko poslovanje in končno, ker Je dandanašnji toliko gospodarskega kriminala vsepovsod, je moja želja sledeča: »Prehrana« in »Preskrba« naj vsakega pol leta, če ne vsako četrtletje, objavita izčrpna poročila o svojem poslovanju v našem Tržiškem vestniku. Potrošnika bo zanimalo sledeče: Kolikšen je promet, kolik je dobiček, kakšen je °/o dobička na dobavne cene, kdo je samostojen poslovodja, komu je podrejen (odgovoren), kakšne so plače uslužbencev, kako dele dobiček. Isto želimo vedeti tudi od podjetij Sadje - Zelenjava, mesarjev in pekov. Pri prodajalcih sadja in zelenjave želimo, da na košaricah, v katerih tehtajo zelenjavo in sadje, namestijo na vsakemu kupcu vidnem mestu večjj karton, na katerem naj bo zapisano, koliko tehta prazna košarica. Gospodinje namreč nikoli ne vedo, koliko dobijo, če pa tehtajo doma, se zgodi včasih, da je na domači tehtnici manj, kot bi moralo biti. Tudi o kulturni postrežbi in prijaznosti nekaterih prodajalcev bi se lahko kaj reklo. Trgovskim podjetjem morda te vrstice ne bodo všeč in bodo za tem pisanjem iskala silneža in nergača, ki mu nič ni prav. Kar pa je potrošnikov — in ti .smo v večini — bodo gotovo z menoj. Mi moramo vedeti, kako se upravlja z denarjem, ki ga nosimo vsak dan v trgovske blagajne in imamo za to tudi vso pravico. In če je — ali bo — kje kaj narobe, ne bomo več rekli, sami smo krivi, zakaj nismo bili budni; mi hočemo biti budni iže zdaj. i Se to! Po mojem mnenju je gospodarski kriminal vse premalo kaznovan. Morda je prav zato tako pogost, saj v večini delajo to ljudje, ki niso v slabem denarnem položaju, lzde-rimo take ljudi iz naše srede in postavimo na njih mesta pošte njake! Dodajam še misel, da bi bila še ena pekarna prav gotovo zaželena, če ne celo potrebna, zlasti za gornji konec. Saj imamo po vojni manj pekarn, četudi je več prebivalcev. Tudi kontrola nad kruhom bi bila lažja. Tam, kjer gre vse preveč na debelo, se lahko marsikaj prikrije. Za vsem tem ni nič sum-ničenja in namigavanja, temveč želja, vedeti to, za kar imamo pravico. M. Ž. P. S. — Ce pa imamo kje kakšno inšpekcijo, bi bilo želeti, da prav tako objavi, kaj je našla pri svojem delu. Tako bomo pravilno obveščeni vsi, ne pa !e posamezniki, od katerih povza-meio nekateri napačno, ali kaj dodajo, na kar se sprevrže vse skupaj v neodgovorno opravljanji. To pa je grda človeška napaka. V teh dneh se poslavlja od Tržiča |mož, Iki mu je z velikim prizadevanjem in požrtvovalnostjo zvesto služil dolgo dobo 23 let. To je dr. Vladimir (Premrou, zdravnik, ki ga vsi poznajo, tako Tržičani kot okoličani. Mimogrede povedano je lani srečal (Abrahama kot ise po navadi to reče. Po službeni dolžnosti odhaja kot direktor Okrajnega zdravstvenega doma Kranj v mesto, kjer je sedež njegovega urada, katerega že poldrugo leto uspešno vodi. Ce se ozremo nazaj ina njegovo delo v teh letih, mu moramo priznati, da je bil ves čas pravi ljudski zdravnik, kar vedo posebno tisti, Iza 'katere je skrbel in jim pomagal v najbolj kritični dobi našega naroda, to je med okupacijo v letih 1941-1945. Ko je prišel pred 23 leti v Tržič kot mlad zdravnik, poln teorij medicinske vede, majhnih in velikih, ja seveda še neizkušen v praktičnem terenskem delu, je imel zelo težak položaj. Takrat ni bilo ambulant kot danes. Vse delo, (tako tftrokovno kiot administrativno je bilo na njem. Organizacija dela je bila odvisna od iznajdljivosti Ivsakega posameznika. Oblast oz. bivši Okrožni urad za zavarovanje delavcev ni nudil nikake moralne in materialne pomoči. Pa je Ikljub temu že takrat tržiško prebivalstvo občutilo, da je prišel k njemu pravi človek z voljo, lajšati trpljenje in ohranjati zdravje (našega delovnega ljudstva. Tak je bil ves čas do začetka vojne. Ko je okupator leta 1941 zasedel našo lepo 'deželo in 'ko so padali prvi talci — prvi borci za svobodo, se mi ustrašil in kljub grožnjam kot zdravnik marsikomu omogočil, da je lahko ostal, če ne ravno v Tržiču, pa vsaj na Gorenjskem, in mu ni bilo treba iti v Reich kot delovna moč fašističnega vojnega aparata. Poleg tega bi vedel povedati tudi marsikateri še živeči partizan, kako je bil bolan ali ranjen deležen njegove pomoči. Ko so prišle naše partizanske edinice leta 1945 v Tržič in je Lesnoindustrijsko podjetje je dobilo novega direktorja Z osamosvojitvijo novega lesnoindustrijskega podjetja v Tržiču, ki je bilo do 1. julija v sklopu LIP — Kranj, je prevzel začasno posle direktorja bivši obratovodja tržiškega obrata, tov. Ignac Tršinar. Tovariš Tršinar je v preteklih mesecih podjetje nadvse uspešno vodil, kljub temu, da je bii preobremenjen. Z 18. oktobrom pa je podjetje dobilo novega direktorja tov. Iva Glogovška, ki je bil doslej zaposlen v podjetju Slovenija - les v Ljubljani. K imenovanju novemu direktorju čestitamo z željo, da bi bilo njegovo delo na njegovem novem in odgovornem mestu čim uspešnejše! Ulica je nekontrolirana sredina, v ;kateri| se kreta otrok, ko ni doma, niti v šoli. Silno ga privlači, ker mu daje priliko, da spoznava stvari, o katerih ne sliši doma, niti v šoli. Njegova prirojena radovednost ga vedno bolj vabi tja, kjer doživlja vse polno novega in mikavnega. Vemo pa, da je vpliv ceste ali ulice na otroka mnogo bolj negativen, kot pa pozitiven. Se posebno kvarno vpliva ulica na nedorasle otroke. Tako ulica zelo pogosto uniči vzgojne uspehe šole in doma. Svobodno .gibanje otrok brez nadzorstva, njihovo samostojno izbiranje neprimerne družbe in njen porazni vpliv kmalu izpremene otrokov značaj in njegovo naklonjenost staršem in vzgojiteljem. Življenje ulice privlači in bo vedno privlačilo otroke. Ne pre-povedujmo jim povsem pohaja- Kot svojemu večletnemu predsedniku so mu člani sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev priredili prisrčen poslovilni večer in mu v zahvalo izročili nja na ulico. Sami pojdimo z njimi, da z njimi opazujemo življenje na njej. Tu imamo priliko, dia jih opozorimo na krutost voznika, ki pretepa konja, na divje dečke, ki razbijajo šipe in svetilke itd. V otroku vzbudimo usmiljenje in 'sočutje do živali. Opozorimo iga na škodo, ki jo trpi mesto zaradi razbitih šip, ki so naša skupna last. Košarice za smeti so skoraj prazne, zato pa leže po ulici vsakovrstni odpadki. Odrasli in otroci jedo neoprano sadje, a ostanke mečejo na ulico. Kako grdo izpričevalo za Tržič! Mati naj se ne ustavlja samo pred izložbami, ki zanimajo le njo, pač pa naj z otrokom opazuje tudi igračke, knjige in slikanice. Vsa ,naj se poglobi v o-troški svet, vendar naj vedno ostane otroku vodnica in učiteljica. St. 20 Stran 3 pokojna Micka - kuharica, kuharski tečaji, deška delavnica, resnost pouka in običajne vragolije razigrane mladine, pa o-biranje učiteljev in .še to in to je kar butalo iz ust, da je soba odmevala veselega smeha. Potem pa je prišel fotograf Nadi-šar in ovekovečil sobo in jubilante, pritisnil na gumo skupino pred gimnazijo, da bo imel vsak udeleženec lep spomin. In pot nas je peljala dalje na tržiško pokopališče. Tu počiva že tudi skoro dvajset let sošolec Mirko Ovsenek, kateremu je plaz pod Storžičem. prestrigel kom.aj začeto življenjsko pot. Tega so imeli vsi sošolci zelo radi zaradi njegove izredno posrečene in prave tržiške šega-vosti. Dobil je svoj šopek rdečih nageljnov, minuto globokega spominjanja in božajoče poglede njegovega zadnjega domka. Utrnile so se solze ... Po kratkem ogledu Tržiča, ki je v zadnjih dvajsetih letih spremenil svoj obraz tam ob Virju tako temeljito, da ga človek skoro ne bi prepoznal, po pozdravljanju iz znanci, smo jo mahnili k Sv. Ani k Ankeletu. Tako bomo otroka kmalu privedle do tega, da bo znal samostojno presojati, kaj je prav in kaj ni. Sami si bomo znali u-stvariti sodbo o tem, kaj je lepo, kaj grdo, (kaj dovoljeno, kaj prepovedano. Tako pripravljenega otroka bomo lahko tudi samega puščali na ulico, ,ker se bo že sam znal ogibati zla. V razgovoru z njim moramo seveda stalno nadzorovati vtise iz ulice in njegovo- sodbo o dogodkih, ki jih je videl. V splošnem pa veliko .število otrok preživlja ure in ure na ulici brez nadzorstva. Ulica mu postaja dražja od doma, kjer ga mama krega in celo tepe. Šolo pa naravnost sovraži. To so otroci prezaposlenih staršev, otroci družin, v katerih ni harmonije, kjer je v družini napeta atmosfera, kjer manjka topline, ljubezni, pažnje in razumevanja. Zato ostaja otrok osamljen, saj ga prav nič ne veže na dom. Na. ulici bo pa skupaj s tovariši, ki so iz podobnih vzrokov pobegnili. ,Hltro se zbližajo, kujejo drzne načr- Tu je čakal na nas veseli del odlično organizirane proslave. Tu so se odprla srca nekdanjih učencev na istežaj in dala iz sebe vse, kar so doživela od ločitve 1. 1934 do 1. 1954. Kaj vse je vedela povedati Cita Kosova, katere od takrat .nisem nikoli srečal, čeprav je v službi v Kranju in sem sam bil neštetokrat šel skozi Kranj. Ni naneslo. Bila je ,v partizanih na Primorskem, ranjena v nogo, na robu groba, zgodba za roman. In Angelca Hlebčarjeva tam iz Goric. Vsak dan je hodila štiri ure v išolo, odnosno iz šole. Zamudila ni niti ene učne ure, njeno izpričevalo ni poznalo drugega reda kakor odlično. Tudi ta je bila v partizanih, toda usoda ji je bila bolj naklonjena kot Citi. In tisti čokati Tavčar, tudi iz Goric, ki je bil sicer zelo priden dijak, večino pa se je naučil ,med potjo od Hlebčarjeve in Grosove. In Berta Ribnikarjeva, prikupna deklamaiorka, danes odlična igralka na odru tržiške »Svobode«, kaj ni vsega počela, da je zadostila gonom svojega temperamenta. In tisti mali filozof, ki se piše Oton Zazvonil, ki te in jih tudi izvajajo, ker hočejo dokazati, da so tudi oni na na svetu. Če ne damo otroku doma ali v šoli takega važnega mesta, ki mu pripada, si bo to mesto našel na ulici. /Seveda se potem ne bo več vračal domov in v šolo. Čemu? Saj ga edino tovariši z ulice upoštevajo. Najteže bo potem otroku vzbuditi zaupanje do odraslih. Moralno pokvarjeni otroci so naše skupno zlo. Vendar se je vsak otrok rodil dober. Šele sredina, v kateri je živel, in zlasti ulica so ga naredili takega. Ali moremo ulico, to nekontrolirano »vzgojno ustanovo«, podvreči skupnemu nadzorstvu? Seveda jo lahko! Kolikor je prebivalstvo kulturneje, tem vej pažnje bo posvečalo vedenju otrok na ulici, ne glede na to, čigavi so. Te metode se lahko oprime vsakdo, čeprav ni roditelj ali učitelj. Vsi smo lahko dobri vzgojitelji, vsi lahko vplivamo na otroke, če se jim približamo z ljubeznijo in razumevanjem. vodi danes -tržiško glasbeno šolo in na katerega plečih leži vse tržiško glasbeno življenje, -kako se je moral truditi, da je sledil pouku in da je zadostil svojemu nagnjenju do gosli, is katerimi je prišel takorekoč na svet, saj je vendar češke krvi. .Kolikokrat je nastopil pri akademijah, v orkestru, v kvartetu lin kako je moral biti priden, da je študiral ;na glasbeni šoli in da je sedaj odgovoren za vzgojo nadebudne tržiške mladine, ki je za glasbo in petje prav posebno nadarjena. Vedno rosen je bil in je tak ostal Stanko -Mršol, doma iz Kovorja. Gospodarja sin ima v sebi čisto gospodarsko kri, ki se sicer rad pošali, toda nikdar ne more v sebi zatajiti -tiate zdrave življenjske resnosti, ki je dana zdravim kmečkim fantom, ,ki gledajo na vse z nekega posebnega gospodarskega stališča. Aleksander Lajovic je tudi po svoje filozof. Usmerjen v tehniko, je skoro presedlal na muziko. Sedaj je (profesor na srednji glasbeni šoli v Mariboru. Od mladih nog, ko je bi' »**t komaj tri leta, ni zamudil nobenega koncerta v Tržiču in Jto mu je dalo napotek, da se je končno posvetil komponiranju ,in dirigiranju. Pravijo, da bo imel velik usneh. Med takimi razgovori, ob ponovnem pozdravu jubilantov, med petjem, plesom, ob dobri večerji, ki jo je pripravila draga Marta Ankeletova, so nam potekle ure od večerje do jutra kar prehitro. V prekrasni jutranji zori smo korakali proti Tržiču in se ustavili v hotelu »Pošta«, kjer so nam postregli še ,s kar dobro kavo. Otona in Citi iso sicer čevlji pošteno ožulili pri plesu in hoji, toda česa človek vsega ne stori z dobro voljo in za pravo mladostno prijateljstvo. Bivša tržiška meščanska šola je za gospodarski razvoj Tržiča gotovo nadvse pomembna. Po prvi svetovni vojni so vodili tržiške tovarne sami tuji mojstri, izvečine Nemci, ki so gradili tisti znameniti nemški gosoo-darski most »od Berlina do Trsta«. Eden stebrov tega dolgo-lo-keea mostu je bil tudi Tržič. Zaradi nemških mojstrov, odnosno njihovih otrok, je bila v Tržiču ustanovljena šulferajn-ska šola. Postavili so krasno šolsko poslopje na takratnem »Balosu«. Ta šola naj bi po-nemčila otroke od nemških mojstrov odvisnih delavcev. Cvetje je šlo dobro v klasje do prve svetovne vojne. Po zlomu Avstrije pa je nastala prva Jugoslavija, ki je uvidela potrebo po slovenskem šolstvu, V poslopjih šulferajnskih šol na Jesenicah in v Tržiču je namestila nanovo ustanovljene slovenske meščanske šole s ciljem, da njihovi absolventi zavzamejo mesta nemških mojstrov po tovarnah. Ta cilj so slovenske meščanske šole v nekaj letih tudi dosegle. Danes najdete po vseh tržiških tovarnah na vodilnih mestih same absolvente bivših meščanskih šol. Ime »meščanska šola« je mogoče malo nerodno in ponesrečeno, je prosto prevedeno nemško ime »Biirgerschule«. Nemci sami so uvideli nepravilnost tega imena, pa so vse šole prekrstili v »Hauptschule«, po_ naše glavna šola. To ;ime nam Slovencem ne pomeni skoro ničesar. Mi bi jih bili morali imenovati »nižje gospodarske šole«. Učni načrt bivših meščanskih šol je bil prikrojen vsakemu ,kraju posebej. Upošteval je gospodarske sestavine kraja in nudil gojencem vse, kar potrebujejo za gospodarski dvig svojega kraja. Ali je bilo pametno ali inei, da so po drugi svetovni vojni ukinili meščanske šole in napravili e-notne nižje gimnazije, bo pokazala -razvojna črta našega povojnega išolstva. Toda to več ne spada k poročilu o proslavi male mature v Tržiču dne 4. septembra 1954. Pribiti sem hotel le dejstvo, da so bivši absolventi meščanskih šol vsestransko podkovani postavljeni v življenje in da so povsod pokazali svoje sposobnosti v stroki, v javnosti, v družini in v skupnosti. Tržiška meščanska šola pa je svoje gojence in učitelje povezala še prav posebej z neko izredno toplo domačnostjo, katere ne najdem drugod. Skupno doživeti lepi časi rode vezi, ki jih niti čas niti krajevna oddaljenost ne moreta raztrgati, ostanejo — večne in tako naj bo tudi v bodoče! KINO 30.—31. okt.: Angleški film Henrik V. 2.—3. nov.: Ameriški film Harriel Craig:. 6.—7. nov.: Ameriški film Slavolok zmage. 9.—10. nov.: Angleški film Berlinska zgodba, 13.—14. nov.: Ameriški film Klovn. Osebna vest Na filozofski fakulteti je v sredo, 20. oktobra diplomirala iz germanistike tov. IVlinka Ro-mihova iz Tržiča. Čestitamo! Zetivala Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega očeta i Karla Končarja na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebno ise zahvaljujemo pevcem in darovalcem vencev. Žalujoči ostali Stran 4 (^"kulturni v e s t n i k") Št. 2» DPD „Svoboda" v novo stopa V petek, 15, oktobra je imela tržiška »Svoboda« svoj redni občni zbor, na katerem je pregledala svoje delo v preteklem letu. Ugotovila je dosežene uspehe, ki niso majhni, pa tudi nedostatke, ki jih bo morala v novi poslovni dobi odpraviti, če naj zadosti velikim nalogam, ki jih v naši skupnosti ima. Občnega zbora se je udeležila večina članstva, mnogo več, kot se ga je udeleževalo v preteklih letih. Tudi potek občnega zbora, ki se je pričel s kulturnim programom v izvedbi pevskega zbora in klavirskega kvarteta, nadaljeval z globoko v vsa kulturna vprašanja segaj očimi poročili in razpravo in končal B izvolitvijo novega odbora, je vseskozi pričal, da se člani »Svobode« resno zavzemajo: za dvig kulturne ravni Tržiča. Občnemu zboru je prisostvoval zastopnik Glavnega odbora Zveze »Svobod« tov. Roman Albreht, ki se je že v prejšnjih letih večkrat udeležil podobnih občnih zborov. Zato je lahko ugotovil v svoji sklepni besedi velik napredek našega prosvetnega društva. Opozoril pa je prisotne tudi na veliko važnost izobraževanja delovnih ljudi spričo hitrega razvoja tehnike ■ in apeliral ha člane, naj se zavzamejo zanj. Poročilo Po dveh letih obstoja našega društva danes drugič dajemo obračun za delo, iki nam je kot članom »Svobode« naloženo. V tem obdobju smo vsekakor naredili velik korak naprej, tako, da je obstoj našega društva še tesneje povezan ss splošnim življenjem tržiškega prebivalstva. Nemogoče si je predstavljati proslavljanje državnih praznikov in drugih manifestacij brez sodelovanja sekcij našega društva, i Prepričan sem, da smo v mejah možnosti izvršili svojo nalogo, posebno kar zadeva delo v sekcijah, kar /je predvsem zasluga vodstev sekcij. Po zadnjem občnem zboru si je odbor »vzel za nalogo, da čim bolj krepi samostojnost sekcij. To se je izkazalo za uspešno, vendar ta samostojnost še ni v vseh sekcijah dovolj izražena. Ze na lanskem občnem zboru je bilo govora o tem, da se odbor l»Svobode« preveč spušča v podrobnosti, pa najsibo temu vzrok odmikanje od glavnega predmeta ali pa prevelik pritisk na odbor s strani sekcij, katere so še vse premalo razgibane, čemur je vzrok neupoštevanje ožjega odbora v sekciji. Vsekakor upam, da bo današnji občni zbor to osrednjo misel dosedanjega odbora potrdil in dal perspektive za poglabljanje samoiniciative v sekcijah s strani odborov in posameznih članov. V glavnem hočem prepustiti kritično presojo odbora vam, kljub temu ml dovolite, da se le malo ozrem na delo le-tega v preteklem letu. Poudariti moram, da člani odbora isej niso zanemarjali, da je bila diskusija na sejah plodna, v dosti primerih se je izkazalo, da so bili sklepi dobri. iNe izključujem, da so po vsej verjetnosti vsi sklepi vsebovali veliko dobrega, Je trdim to težko, ker v praksi niso bili izvedeni. Tega dejstva odbor ni preziral temveč smo dokaj kritično presojali to stanje ter prišli do vseh mogočih zaključkov, od katerih se mi zdi najbolj prepričljiv ta, da smo člani odbora delno v privatnem življenju preveč zaposleni ali pa se zgubljamo v drobnih nalogah v o- predsednika kviru sekcij. Poleg tega pa nimajo niti odbor, niti odbori v sekcijah ljudi, ki bi se žrtvovali za Izvedbo določenih del. Vso breme v glavnem ostaja na ramah odbornikov samih, v kolikor se le-ti angažirajo. Za podkrepitev te trditve bi mogel navesti dosti dokazov, vendar mislim, da bo takih.(dokazov dovolj v diskusiji. Vsi vemo, kako bi moralo biti, toda tako, kakor bi moralo biti, vse premalo, delamo. Taki pojavi zasenčijo naše uspehe, ki so neizpodbitni in so vsekakor rezultat' dela in samozavesti, kajti kadar smo bili pred določenim dejstvom, se velika večina članov resno zavzame, da zagotovi uspeh. Posebno mi je žal, da na tem občnem zboru ne morem govoriti o vidnejših .uspehih glede izobraževalnega dela. Na tem področju dela nismo od lanskega leta dosti ali skoraj nič napredovali, kljub temu da smo stopili v novo sezono polni upov v uspeh tudi na tem področju. Ko smo mislili, da smo premostili osnovne težave, smo se znašli pred dejstvom, da se moramo zadovoljiti z iskanjem predavateljev za predavanja, ki naj bi bila vsaj vsakih 14 dni. Vseh predavanj je bilo 5 in tudi ta z redkimi izjemami niso bila dobro obiskana. Tako istanje nas ni ločilo od misli, da moramo končno uspeti tudi v tem vprašanju. Tako smo za sezono, v katero stopamo, po zaslugi tov. Vika Smoleja že temeljito pripravljeni in 'upam, da bo bodoči odbor z vsemi možnostmi podprl izvedbo obstoječega načrta za ideološki tečaj, ki naj bi se po že pripravljenem načrtu v kratkem moral pričeti izvajati. Obračam se na vas, da bi z vnemo podpirali izvajanje z udeležbo in agitacijo za čim večjo udeležbo. Stanje knjižnice se je le malo izboljšalo. S tem da smo imeli nekaj več možnosti za nabavo novih knjig, se je zanimanje za knjižnico nekoliko povečalo. Vsekakor pa je ta še vedno na starem mestu, četudi bi morala biti, že z ozirom na velik pomen, ki ga ima, na bolj vidnem mestu v Tržiču. Dotok novih knjig bi moral biti večji in vsekakor bo treba skupno z Ljudskim odborom mestne občine, odnosno s Svetom za pro-sveto in kulturo pri LOMO zagotoviti sredstva za opremo knjižnice s primernejšo notranjo opremo in stalno honoriranje knjižničarja, kar bi omogočilo, da bi bila knjižnica dnevno na razpolago delovnim ljudem, Po ureditvi teh problemov nam zagotavlja Sindikalna podružnica Bomb. predilnice izročitev lastne knjižnice, kar bi jo močno p-bogatilo in bi mogla uspešno služiti ne samo Tržiču, ampak občini v celoti s tem, da bi bile po določenem vrstnem redu knjige na razpolago tudi drugim knjižnicam v občini. Pevski zbor se je v tej sezoni močno dvignil tako številčno kakor kvalitetno, kar je zasluga tov. Otona Zazvonila, ki ga je z veliko požrtvovalnostjo vodil in krepil. K napredku zbora je dosti pripomogel tudi tov. Štucin Franc kot .'predsednik zbora. Vsekakor pa gre za to zasluga vsem starejšim pevkam in pevcem, ki vidijo v Tržiču možnosti za razmah pevskega zbora. Le-ta se je bogatil z novimi mladimi močmi in šteje danes že okrog 70 članov. Poleg ostalih nastopov je naštudiral koncert in nastopil na Ostrož-nem v množičnem pevskem zboru. Godba je pod taktirko tov. Rudolfa Ahačiča vestno izpolnjevala svoje naloge. Organizacijsko se je pa precej zavzemal zanjo tov. Mato Mežek. Godbi bo treba posvetiti posebno skrb, kajti v 'zadnjem času je bilo preveč nerednosti pri vajah in notranja trenja morajo kvarno vplivati na nadaljnji razvoj. Več o stanju godbe bodo pa povedali sami in upam, da bodo na tem občnem zboru spoznali, da imajo dosti možnosti za nadaljnje uspešno delo. Dramska sekcija je uprizorila 5 dramskih del, od katerih je bilo največje delo opereta pod vodstvom tov. Brejca kot režiserja in tov. Zazvonila [kot zborovodje in dirigenta. Nadalje sta bili uspeli prireditvi »Kajn« v začetku sezone in »Draga Ruth« ob koncu. Posebno veliko dela je zahtevala uprizoritev dela »Sen kresne noči« na prostem. Pri tem so nas močno ovirali dopusti. Odbor sekcije ni prišel do izraza in je zato moral osrednji odbor »Svobode« reševati tudi drobne probleme, katere bi morala sekcija reševati sama. Likovna sekcija je bila ustanovljena v tem letu in je bila ob požrtvovalnem delu tov. Ba-tiste dalj časa prav delavna in so mladi risarji vzbujali pozornost. Poletni dnevi so delo nekoliko zavrli, toda za nadaljnje delo se resno pripravljajo. Počasi se razvija tudi šahovska sekcija, kateri menim, da bo treba žrtovati nekaj denarja za nabavo inventarja, poleg tega pa še finansiranje turnirjev z ostalimi šahovskimi sekcijami. Seveda gre tukaj samo za izdat- ' ke, kajti šahovska sekcija nikakor ni donosna. Ker tudi ne more biti Sn ne moremo gledati po trgovsko, bomo morali zagotoviti sredstva tudi tej sekciji. O obstoju orkestra je težko govoriti. Ta se sestavi vedno' po potrebi z veliko težavo in bo treba najti ustrezno pot za stalnejšo obliko orkestra. V njem se posebno odlikujeta tov.. Zazvonil in Vesely. Eno od največjih pomanjkljivosti v našemi društvu je še neurejeno gospodarjenje. Tega se odbor že-vseskozi zaveda, toda ,ker bi to delo zahtevalo mnogo resnega in požrtvovalnega dela, je težko najti človeka, ki bi imel dnevno toliko časa, da bi se temu posvetil ves in da bi imel dosti organizacijske sposobnosti. Upamo, da se bo tudi to pereče vprašanje danes rešilo. Tako je v grobih obrisih delo* v sekcijah »Svobode«. Te naj1 bi predstavljale razvoj kulturnega življenja Tržiča. Vsak uspeh v »Svobodi« na kakršnemkoli področju pomeni uspeh Tržiča. V bodočnosti se nam odpirajo možnosti za še vse večji razmah kulturnega življenja in »Svoboda« je dolžna organizacijsko usmerjati to delo v prid kraja. Bodoča komuna bo» nedvomno postavila pred »Svobodo« nekaj novih nalog in odprla še nove možnosti za vse-večji razmah. Da bo ikulturnt razmah Tržiča večji, bo treba močneje usmeriti materialna-sredstva v to smer, ker ni le-v prid društvu, 'temveč v prid' delavcem. To, kar le-ti dajo, dobijo vrnjeno v drugi obliki,, zato bodo morali upravni odbori in . delavski sveti posvetiti večjo skrb »Svobodi«. V tem pogledu imamo preveč nerazumljivih težav. Tako n. pr. bi bila godba kvalitetnejša, če bi delo v tovarnah uredili tako, da bi godbeniki lahko posečali vaje in ne bi godbenik zato-trpel niti finančno, niti ne bi bil objekt za mojstre, ki so mnenja, da je začetek in konec-socializma v tovarni. Logično bi bilo, da bi tovariše, ki se hočejo na kulturnem področju u-dejstvovati, podprli in jim dajali izpodbudo, ne pa, da jih odvračajo. Ce bi bilo to vprašanje 'rešljivo, bi imel Tržič ne-samo dobro godbo, temveč tudi orkester, boljši pevski zbor in dramsko sekcijo. Tako stanje,, kakršno je trenutno, zavira razvoj kulturne dejavnosti v Tržiču. Vsekakor smatram, da je nanizano v poročilu dosti materiala za diskusijo, in želim, da me dopolnite, ter pričakujem, da bo po tem občnem zboru »Svoboda« še bolj zaživela in bo v ponos delovnim ljudem naše občine. Poročilo pevske sekcije Pevski zbor je v tek. letu doživel velik razmah, največjega od leta 1945 dalje. Predvsem se je zbor zelo pomnožil in šjte-je danes 68 pevcev (37 moškihi St. 20 TR2ISKI VESTN1K Stran 5 in 31 žensk), ki razen nekaj izjem redno posečajo vaje in sodelujejo na nastopih. Redne vaje je imel zbor dvakrat tedensko, v časih pred nastopi pa tudi štirikrat. Naštu-dirali oz. na novo obdelal je: 12 partizanskih pesmi, 11 narodnih, 15 umetnih in 2 ostali pesmi, skupaj 40 pesmi. Nastopov je imel 18 in sicer 6 v v obliki koncerta (dvakrat v Tržiču jn po enkrat pri ,Sv. Ani, v Kovorju, v Križah in v Puterhofu), 12 pa ob raznih prilikah, kot so proslava p9. novembra, otvoritev nove društvene dvorane, odkritje spomenika na Ljubelju itd. Nastopil je tudi na Ostrožnem ob proslavi .»Štajerska v borbi« in je v zvezi s tem pripomniti, da so pri tem nastopu sodelovali samo 3 zbori Gorenjske. Razen pri javnih nastopih je sodeloval pevski zbor ob raznih žalnih sprevodih, posamezni člani zbora pa so bili vključeni pri opereti »Hmeljska princesa«, bodisi kot solisti, bodisi kot člani zbora. Iz teh kratkih navedb vidimo, da je bilo življenje zbora tekom zadnjega leta zelo živahno in razgibano. Za vse to gre prvenstveno zahvala in vse priznanje pevovodji tov. Otonu Zazvonilu. Predvsem njegova zasluga je, da se je zbor od lanskega leta dalje stalno krepil in da šteje danes skoro še enkrat toliko članov kot pred letom, dni, ter da je k zboru prišlo predvsem veliko število mladih pevcev jin pevk. S pravilnim izborom pesmi, s prikupnim in šegavim, tu in tam pa tudi ostrim nastopom je navezal pevce mase ni dosegel to, da pevske vaje niso dolgočasne, temveč poživljajoče, mikavne in vsled tega krakočasne. Zahvalo so pevci dolžni itudi upravi in sindikatu predilnice, ki sta imela zanje vedno razumevanje, tako glede prostora za vaje, klavirja, kurjave in razsvetljave kakor tudi v pogledu ,'raznih materialnih podpor. Razne tekoče probleme je zbor reševal na kratkih sestankih, ki so sei vršili pred ali po pevski vaji. Odbor se veliko ni sestajal. Glavno delo je slonelo na pevovodji in predsedniku. V tem pogledu bi Pilo želeti, da se bodoči odbor bolje izkaže. Poročilo godbcne sekcije Na žalost si moramo priznati, da kvaliteta igranja, ki je bila še pred pičlim letom na zadovoljivi višini, sedaj stalno in občutno pada. Res je, da je večji del dobrega mladega kadra pri vojakih, vendar bi se vaje morale posečati redneje, voditi bi morali sami strožjo kontrolo, kdo komad, preden pride med javnost, obvlada vsaj do nekih amaterskih zahtev in kdo ne. Stremeti moramo za tem, da bodo naši nastopi sigurnej-ši in morda tudi pri omejenem programu kvalitetnejši. Tudi vprašanje celotnega popravila instrumentov postaja iz leta v leto bolj pereče. Inštrumenti, na katere igrajo godbeniki 25 ali celo 30 let.so svojo dobo že preživeli in so nujno potrebni generalne obnove ali vsaj kontrolnega specialnega pregleda, ker dejstvo je, da na slabem, izrabljenem pihalu tudi dober godbenik ne more imeti zadovoljivega uspeha. Seveda je tu vprašanje, kje dobiti sredstva, vendar se moramo zavedati, da bo slejkoprej odvisen od tega nadaljnji obstoj godbe. Ta ukrep, kot je znano, so spro-vedle že nekatere ostale godbe na pihala, čeprav so bile verjetno manj upravičene kot mi. Rešiti moramo tudi vprašanje raznih šramlov in kvartetov. Skoraj ni zabave, na kateri ne bi igrali na godbene inštrumente. Zavedati se moramo, da so oni last samo godbe, ki mora z njimi reprezentirati neko mesto ali naselje kot celoto m ne da je z lastnimi inštrumenti razbita na nekaj kvartetov ali šramlov. Poleg (tega se kvari s tem disciplina. Slišijo se namreč razne pripombe, n. pr.: če grem igrat h kvartetu, nekaj zaslužim, pri godbi pa nič. Razna popravila inštrumentov, ki pri tem lahko nastanejo, pa gredo seveda spet na rovaš godbe. Disciplina in brezpogojna avtoriteta kapelniku naj bo prvo, kar naj nas v bodoče privede k boljšim uspehom, bolj je treba upoštevati odredbe člana odbora, ki se za vse trudi ter je pred nami in predvsem pred narodom za nekaj odgovoren. Dejstvo je, da se godba sestoji iz starejših in mlajših članov, ki imajo sem in tja različne težnje. Vendar je prav zato potrebna disciplina, ne morda zato, da bi se krivili pod kakršnimikoli diktatorskimi ukrepi, temveč, ker je od tega odvisen naš nastop, naš uspeh in ugled. Pereče je nadalje vprašanje prostora za godbene vaje. Kot smo že enkrat omenili, sedanji prostor ne ustreza, ker je premajhen ter zato pri vaji sko-rd ne moremo dati nekemu komadu tonske ali harmonične ocene, kar največkrat — na žalost — ugotavljamo šele na cesti. Drugič: pozimi se prostor sploh ne da ogrevati, kar ima za posledico spet izostanke z vaj. Nujni inventar godbe, kot pulti in stoli, je v razsulu, do-čim poštene notne omare ali mize sploh nimamo. Prosimo zato merodajni forum, naj v tem oziru nekaj ukrene, ker nam je predvsem dobra in prostorna soba v resnici potrebna. Po možnosti naj se reši tudi vprašanje honoriranja kapelnika, kar je po naših informacijah pri drugih godbah zadovoljivo rešeno. Saj se kljub starosti v resnici trudi za naš uspeh, poleg tega pa razno prepisovanje notnega materiala zah?tva dosti truda in časa. Zajezil je tudi za note in za razni potovanja okoli ?. 3f.O.— din, ker mu vsekakor moramj vrniti iz našega fonda. Nadalje moramo vsekakor odpraviti vprašanje spuščanja godbenikov iz tovarn in podjetij v svrho vaj in raznih nastopov. Tu se kaže vse premalo razumevanja. Imeli i smo in še imamo vrsto primerov, da mojster ali predpostavljeni ne spusti godbenika iz tovarne, če se pa to slučajno zgodi, mora sam nadoknaditi izgubljene ure ali pa se mu štejejo kot neplačane. Potrebno je, da ta problem rešimo na način, ki bi ustrezal našim najnujnejšim potrebam. Poročilo likovne sekcije Sekcija je bila ustanovljena na pobudo tov. Batista Milana in ima tudi prostor za shaja-nje. 2e takoj je bilo v sekcijo vključenih 8 članov, nadalje pa še 6, tako da ima sedaj 14 članov. Njen strokovni voditelj je tov. Batista Milan. Delo je bilo v začetku zelo resno. Na tečaj so hodili vsi takratni člani. V tem času smo predelali osnovo risanja na živih modelih, ki jih je sekcija priskrbela sama. Tako smo do meseca junija kar dobro napredovali. V juliju pa je pričelo delo pešati, ker je tov. Batista Milan in nekaj članov sekcije bilo zaposlenih pri pripravi za igro »Sen kresne noči«. Sekcija je za to predstavo pomagala pripravljati oder in pri barvanju kulis. Nato je delo v sekciji skoro popolnoma zamrlo in to predvsem iz dveh razlogov: ker je bil tov. Batista Milan prezaposlen s počitniško kolonijo v Lomu in ker je imela večina članov letne počitnice, in smo se zato razkropili. Ponovno smo se zbrali šele meseca septembra na prvem sestanku. Tedaj smo sestavili načrt o nadaljnjem delu. Na drugem sestanku, ki je bil pred kratkim, smo pa izvolili nov odbor. Sedaj kaže, da bo sekcija u-spevala, posebno še, ker je Svoboda nakazala nekaj denarja za rekvizite. Naj omenim še to, da je naša sekcija oskrbovala Svobodo z lepaki, kar namerava še v bodoče. Za vse znanje, ki smo si ga pridobili v zelo kratkem času, se moramo zahvaliti tov. Ba-tisti Milanu in upamo, da nam bo tudi v bodoče pomagal, tako da bomo načrt, ki smo si ga postavili, lahko uspešno izvedli. Poročilo o delovanju šahovske sekcije Delovanje šahovske sekcije v okviru »Svobode« do danes ni dalo skoro nič pozitivnih rezultatov. Ne bom se zadrževal ob majhnem in neaktivnem številu članstva ter skromnega inventarja, ampak bi rad osvetlil nekatere negativne pojave, ki so v največji meri vplivali na današnje stanje-. Predvsem je tu glavni vzrok v slabem, da ne rečem direktno nezaintere-siranem odboru šahovske sekcije, kar je imelo za posledico le večkratno menjavo funkcij, vendar to ni niti malo vplivalo na zboljšanje stanja. Pomanjkljiva organizacija je pač posledica zgornjega. Najbolj uspela prireditev naše sekcije je bilo tekmovanje 7 ekip za prvenstvo Tržiča v okviru občinskega praznika. Poleg tega smo igrali povratni dvoboj z Radovljico. Tržiška ekipa tekmuje, tudi za moštveno prvenstvo Gorenjske. To so v glavnem vse prireditve. Da nismo tekmovali na prvenstvu »Svobod« LRS, nosi vso krivdo tačasni predsednik šah. društva. Novi odbor bo skušal popraviti te napake, seveda je popolna rešitev tega vprašanja odvisna tudi od matične organizacije »Svobode«, koliko bo tudi ona pripravljena pomagat) sekciji, zlasti kar zadeva nabn-vo osnovnega inventarja. Poročilo o delu Ljudske knjižnice v Tržiču Od mojega zadnjega poročila na članskem občnem zboru »Svobode« se je stanje zboljšalo v naslednjem: 1. povečano število ur poslovanja knjižnice, 2. precejšnje število novih članov, 3. zvišano število izposojenih knjig, 4. nakup večjega števila novih knjig, 5. denarna pomoč LOMO in »Svobode«. V tem času je knjižnica poslovala 92 krat, to je 225 ur; poleg tega pa sem za administrativne posle nabavljanja in izterjavo knjig na domu porabil okrog 80 ur. V letu 1954 je bilo 112 rednih obiskovalcev, od teh 42 na novo vpisanih, 16 obiskovalcev pa je odpadlo (preselitev itd.). Število izposojenih knjig znaša 2682. Z denarjem, dobljenim z izposoje-valnino, sem kupil 12 novih in 31 dobro ohranjenih knjig za 1055 din. Število knjig je naraslo od 1265 na 1338, pri tem pa moramo upoštevati, da so številne nove knjige nabavljene v dveh izvodih, tako da je dejansko število novih knjig 182. To številko smo dosegli predvsem zaradi precejšnje gmotne pomoči, ki nam jo je dal LOMO Tržič (100.000 — din). Od te vsote je bilo porabljenih za nakup knjig 37.977. —dinarjev. Ostali denar (63.923) je namenjen nabavi novih knjig, ki bodo izšle v tekočih mesecih in za nakup nekaterih standardnih del predvojne izdaje, za katere se trenutno pogajam z ljubljanskim antikvariatom. Poleg LOMO nudi knjižnici pomoč tudi u-pravni odbor »Svobode«, (ki plačuje na obroke 4 knjižne zbirke, ki jih izdaja SKZ. »Svoboda« krije tudi stroške »n bi ji bilo treba najti samo ustrezne razstavne prostore, ki H jih tudi dobili, če ne bi bilo stanovanjske stiske. Bombažna predilnica in tkalnica je z vsem rpzumeva-njem v načelu že odstopila nekdanje Glanzmannovo vilo v ta namen. V načrte za bodočnost bi bilo morda dobro vnesti tudi odkup Kurnikove hiše in ureditev Kur-nikove sobe ter narodopisnega in kulturnozgodovinskega muzeja v njej. Stavba samp. je ena izmed redkih še ohranjenih tržiških starih hiš, za kateri je prav, da se ohrani. Razen tega je prav, da ostane v njej spomin na ljudskega pesnika Voj-teha Kurnika. čigar pesmi so postale v zadnjem ča3u predmet znanstvene literarno-zgodovinske obdelave in čigar portret v olju in nekatare fotografije smo pravkar nanovo pridobili. Dalje imamo zbranega in bomo verjetno še zbrali toliko str.re stanovanjske opreme in drugega, da bi v tej hiši lahko v doglednem času odprli naš etnografski muzej. Končno bi se tu lahko zbralo gradivo, ki je v zvezi z nekdanjimi kulturno- VESTNIK prosvetnimi društvi in ustanovami in ki bi pona-iarialo kulturni razvoj zavednih tržiških Slovencev v hudem bo.m s trži-škimi nemčurji. To so načrti našega društva in to je naše dosedanje delo za uresničitev teh natčrtov. Seveda bi že dosedanje delo ne bilo tako plodno, še manj pa bili izvedljivi vsi ti načrti, če bi društvo ne imelo toliko požrtvovalnih sodelavcev, in pa, če ne bi bil društva že z vsega početka podpiral naš ljudski odbor. Le-ta je pravilno razumel, da dela društvo za ostvaritev tržiških muzejev, ki niso oz. ne bodo društvena, temveč občinska ustanova, in je le-teij že v letošnjem letu namenil znatne kredite v svojem proračunu, ki so za dosedanje odkupe muzejskih predmetov, za nagrado na- V nedeljo, 17. oktobra ob 9 dopoldne je bila odprta v dvorani hotela »Pošta« razstava, ki naj bi pokazala tržiškemu prebivalstvu del zbranega muzejskega gradiva in zamisel, da uredimo svoj muzej, še bolj popularizirala. To je razstava v veliki meri tudi dosegla. Obisk je bil ves dan izredno velik, nadaljeval pa se je še naslednji dan, ko so razstavo obiskale še tržiške šole poleg tistih Tržičanov, ki se je prejšnji dan, niso mogli ogledati. Razstavo je odprl predsednik muzejskega društva mr. Zdenko Tretja prireditev muzejskega društva .v okviru letošnjega muzejskega tedna je bila odkritje spominske plošče enemu največjih tržiških rojakov Vilku Po-laku na njegovi rojstni hiši, na Zgornji kajži. i Slovesnost se je pričela ob 11. uri dopoldne v navzočnosti visokih gostov iz Ljubljane in zastopnikov kulturnih institucij od drugod, dalje predstavnikov naše ljudske oblasti in, množičnih organizacij ter številnega občinstva. Zgornja kajža je bila okrašena z izastavami, plošča pa še zagrnjena s sivim plišem, ko je povzel uvodno besedo predsednik društva mr. Lavička. Nato je stopil na govorniški oder univ. prof. ing. C. Rekar, ki je orisal lik Vilka Polaka, poudarjajoč zlasti veličino njegovega tehniškega dela in njego- Prireditve muzejskega društva so se zaključile popoldne pod Ljubeljem, kamor so se gostje in funkcionarji društva odpeljali takoj po skupnem kosilu v hotelu »Pošta« z avtobusom. Avtobus Se je ustavil najprej pri spomeniku žrtvam iz nacističnega taborišča pod Ljubeljem, ika so se jim vsi udeleženca poklonili in jih počastili Stran 7 meščencu in druge izdatke popolnoma zadostovali. Ob enakem razumevanju ljudskega odbora in ob enakem in še večjem sodelovanju vseh Tržičanov ne bo nemogoče prav kmalu uresničiti vsaj nekaterih načrtov društva, zlasti tistih, ki so najbliže uresničitvi in za katere ni nobenih resnejših ovir več. Z uresničitvijo teh načrtov bo Tržič veliko pridobil. Saj muzeji bolj kot kaj služijo ne le tehn. strokovnjakom in zgodovinarjem, ki v njih študirajo kulturni razvoj v preteklosti, temveč so tudi najnazornejša šola vsemu ljudstvu, zlasti pa še mladini. Končno pa so muzeji, če so isodobno urejeni, tudi ena izmed največjih privlačnosti za tujce in bodo tako le-ti Tržiču tudi razvoju v pogledu turizma mnogo pripomogli. Lavička, ki je pozdravil tudi številne goste iz naših osrednjih kulturnih ustanov v Ljubljani in od drugod. Poleg gostov, ki so prejšnji večer prisostvovali občnemu zboru, so prišli na razstavo še glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Milko Kos, ravnatelj Zavoda za varstvo spomenikov E. Turn-her, znanstveni sodelavec Ekonomske fakultete dr. Josip Zon-tar, ravnatelj mariborskega muzeja prof. Bogo Teply ter zastopniki jeseniškega, škofjeloškega in kroparskega muzeja. vo trdno narodno zavednost od dijaških let do ismrti. Obe potezi na njegovi osebnosti -sta bili za tisti čas izredni vrlini, ki zaslužita, da se ju spominjajo še pozni rodovi. V ta namen je bila tudi vzidana na njegovi rojstni hiši plošča z napisom: TU JE, BIL DOMA VILKO POLAK 1843—1908 KI JE PROSLAVIL SLOVENSKO IME S SVOJIM TEHNIČNIM DELOM V ŠIROKEM SVETU Ko je ob koncu svojega govora ploščo, pod katero je visel lovorov venec, odkril, jo je izročil v varstvo ljudskemu odboru mestne občine, ki ga je pri slovesnosti zastopal podpredsednik tov. Karel Kravcar. s položitvijo venca pred spomenik. Nato so si udeleženci ogledali še novo gostišče, kjer so se zadržali nekaj uric, dokler ni — vse prekmalu — prišel čas odhoda na večerni vlak. ', Čas je pretrgal razgovore, zamisel ostvaritve tržiškega muzeja pa živi dalje in bo živela, dokler ne bo uresničena. Razstava muzejskih zbirk Odkritje spominske plošče Vilku Polaku Poklonilev žrtvam nacizma pod Ljubeljem Stran 8 St. 20 TELESNA VZGOJA IN SPORT V kratki dobi so naši strelci dosegli na svojih tekmovanjih že lepe uspehe. Dve leti stalnih vaj na lastnem in dobrem strelišču je že rodilo uspehe in sedaj čakajo .sarjo, še ,na dopolnitev strelskih rekvizitov — orožja. Kot znano letos na Gorenjskem niso imeli nasprotnika, s katerim bi se lahko borili »za kroge«, to se pravi, da bi jim bil enakovreden. Lep je ,v3ak uspeh v strelskem športu, a veliko lepši je tisti, ki ga dosež.eš s trdo borbo in vztrajnostjo samo z nekaj krogi razlike. Tudi v tradicionalnem tekmovanju s strelsko družino »Kovinar« ;iz Štor smo ugotovili, da ta družina ne sledi več napredovanju naše družine. V treh letih smo so že šestkrat srečali in petkrat zmagali. Vsako leto nas obiščejo strelci »Kovinarja« in jim naši strelci obisk vrnejo. Zanimivo je itudi to, da naši strelci zmagajo tudi na tujem strelišču in ne samo doma. Res je, da so prvo srečanje v letu 1952 odločili pionirji v našo korist, toda sedaj so se rezultati članov že tako izboljšali, da sami odločajo o vsakem izidu tekmovanj. Ob koncu p. m. so naši strelci gostovali v Štorah, kjer se strelja na 300 m strelišču. V mrzlem jesenskem vremenu sta Pred približno 300 gledalci se je domače moštvo predstavilo sodniku Radoniču iz Škofje Loke v naslednji postavi: Primožič, Patarič, Štucin, Srečnik, Zupan, Eler, Norčič, Marklč, Pu-škarevič, Custoič, Toporiš. Domači so nastopili v svojih klubskih barvah, gostje pa v belih dresih. Vreme sončno, teren vlažen. Začetni udarec so imeli domači in že v začetku je kazalo, da se gostje ne bodo mogli dosti upirati razigrani domači e-najstorici. Lepe poteze, driblin-gi so domačim dokaj dobro u-spevali, tako da je desno krilo Zupan Marijan z ostrim strelom v spodnji levi kot dosegel vodilni gol za domače barve. Po tem golu je bilo videti, da bodo gostje iz Radovljice doživeli katastrofalen poraz. Ze po nekaj minutah je napad domačih izvedel lepo akcijo po pet zmag ovirala tekmovanje še dež in megla, ki sta največja nasprotnika dobrih rezultatov. Nastopilo je 10 članov in 4 mladinci (1 naš član izven konkurence, ker je domačim strelcem manjkal 1 član). Kot vedno, so tudi tokrat lahko nastopili le z dvema puškama, ker jih nimajo več sposobnih za tekmovanja. Kljub temu so dosegli visoko zmago, v skupnem plasmanu kar za 158 krogov (Tržič 1077, Store 919 od 1950 možnih krogov). Prvi mesti sta si priborili tako naša članska (771 : 665 krogom) kot tudi naša mladinska ekipa (306 : 254 krogom). Tudi v posameznem plasmanu sta zavzela naš član Lado Brejc z 112 krogi (150 možnih) in naš mladinec Milan Štucin z 96 krogi (150 možnih) prvi mesti. Najboljši -član »Kovinarja« se je plasiral šele na 4. mesto, najboljši njihov mladinec pa na 3. mesto. Tako so naši strelci že šestkrat tekmovali s strelci »Kovinarja« in dosegli pet častnih zmag. Ta zadnja zmaga je ponoven dokaz, da so se naši strelci že dobro uveljavili ne samo na Gorenjskem, temveč tudi v vsej naši republiki, upamo pa, da se bodo v bodoče še bolj izkazali ter dosegli uspehe tako na tekmovanjih, pa tudi (v organizaciji sami, kar od njih tudi pričakujemo. levem krilu Čustoiču, ki je žogo takoj oddal prostemu Puška-reviču, ta pa brez oklevanja poslal usnje poleg nemočnega vratarja v gol. S tem je bil rezultat v 13. minuti prvega polčasa 2:0 v korist domačinov. Po prejetem golu so gostje hoteli znižati rezultat in močno napadali vrata domačinov, ali vse njihove akcije so se razbile ob zanesljivi obrambi domačega moštva. Zoge, poslane proti golu, pa so postale plen zanesljivega vratarja Primožiča. Nekaj časa se je igralo po sredini igrišča, dokler ni uspela lepa kombinacija Custoič — Puškare-vič in Norčič, ki je premišljena plasiral žogo preko vratarja v gol. Navdušenje gledalcev se je komaj poleglo, ko je že Norčič preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, podal žogo levemu kriicu Srečniku, ta pa je ta- koj s topovskim strelom stresti mrežo. Gostje so po prejetem golu začeli zopet napadati, ali domača krilska vrsta jim ni dopustila, da bi se približali domačemu svetišču. V 36. minuti je bil zopet uspešen Custoič, ki je iz daljave 14 m dosege1 zadnji go' prvega polčasa z rezultatom 5:0 v korist domačinov. V drugem delu igre si. domači močno napadali pred vrati gostov, ali premajhna odločnost domačinov in sreča vratarja gostov nista dopustila, da bi se rezultat povišal, tako da je minulo precej časa za dosego gola, dokler niiso domačini spremenili taktiko in že je rodilo uspeh, ko je leva zveza Puškarevič ponovno ukanil vratarja gostov in s tem zvišal rezultat na 6:0. Takoj nato so gostje po krivdi srednjega krilca Srečnika dosegli prvi in zadnji gol, ter tako uspeli znižati rezultat na 6:1. To pa ni kaj dosti vplivalo na moralo domačih igralcev, ker so !e-ti ponovno povezali svoje vrsta, ter z lepo kombinacijsko igro pritisnili goste v kazanski prostor, 10. oktobra je bila na igrišču »Mladosti« odigrana prvenstvena nogometna tekma IV. kola. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Primožič 3, Patarič 5, Štucin 5, Zaletel 4, Norčič 4, Toporiš 4, Zupan 4, Eler 6, Marklč 4, Custoič 3, Puškarevič 4 (številke pomenijo oceno igralcev). Ocene so podane na samo igro. Naši so igrali zelo dobro, le teren jim ni ustrezal. Novo igrišče bi moralo biti urejeno tako, da povsem lahko obvladiš žogo. V tem primeru pa se je dogajalo povsem nasprotno. Oba moštvi sta v začetku igrau zelo nervozno. Domači so začeli svoje vrste urejati in smiselno napadati na svetišče Primožiča, tako da so dosegli vodilni gol. To jim je dalo poleta in napadi za napadi so se vrstili tako dolgo, da. je bilo stanje 2:0. Po tem stanju naši niso popustili. Začeli so smotrno napadati ln videti je bilo, da bo kmalu pričakovani uspeh dosežen. Strogo prisojen kazenski strel je Eler uspešno uveljavil in stanje je bilo 2:1. Kot prerojeni so naši začeli igrati in po lepi kombinaciji je bil zopet uspešen Eler. Taktično je bilo, da so naši zamenjali mesta, tako da je Eler igral v napadu, Norčič v obrambi. Bilo je pričakovati, da bodo naši prišli v vodstvo. Naši, bodreni od svoje publike, so še z večjim elanom napadali in Eler je ponovno dosegel vodilni gol. Navdušenje se še ni poleglo, ko so domači dosegli izenačenje. Obojestranski napadi, toda brez uspeha. Naši so po lepih kombinacijah osvajali premoč ter stalno ogrožali vrata domačih. V tej premoči pa so gostje iznenada dosegli zmagoviti gol. Za ta gol nosi predvsem krivdo vratar Primožič, kajti v povsem nevarni situaciji je interveniral v neuspešni paradi. Ni bilo treba paradirati, kajti tako lahek strel bi zadržal vsak začetni vratar. Na splošno se lahko trdi, da je bila to tipična prvenstvena tekma, polna lepih kombinacij. Neodločen rezultat bi bil povsem realen. V bodoče bi bilo treba posvetiti več pažnje brzini in startu na prvo žogo. To sta dva važna dela igre. Nekaj nad sto gledalcev je bilo s prikazane igro obeh moštev zadovoljno. Pri vseh do sedaj odigranih tekmah je bilo opaziti, da so igrišča vzorno in dokončno urejena. V tem primeru prednjači vas Cerklje pred nami. Obisk tekem je bil na prireditvah največji v Tržiču. Ze dosti je bilo govoi a o delu na igrišču, a vendar zaman. Mislim, da bi blio v interesu Tržiča, da se le enkrat igrišče uredi v sodobni obliki. O tekmi 17. okt. — prihodnjič. dihanje prebivalstva v Času od j. — 23. okt. 1954 Rojeni: Potokar Jožefa-Marija, žena delavca z Bistrice pri Tržiču je rodila deklico; Petek Marija, učiteljica iz Zg. Dupelj je rodila dečka; Brejc Marija, žena kmeta iz Vadič je rodila deklico; Meglic Jožefa žena deilavca iz Doline je rodila deklico; Pušavec Gizela, tovarniška delavka iz Tržiča je rodila deklico; ZIbler Marija, tovarniška delavka iz Tržiča je rodila dečka; Krajne Hermlna iz Kranja je rodila deklico; Škrjanc Ljudmila iz Seničnega je rodila deklico. • Umrli: Bukovnik Antonija, u-pokojenka, umrla v Tržiču, stara 45 let; Černivec Danica, hči tkal. mojstra, umrla v Žiganji vasi, stara 7 mesecev; Cof Antonija, gospodinja, umrla pri Sv. Neži, stara 74 let; Švab Franc, upokojenec, umrl v Hudem grabnu, star 58 let; Kon-čar Karel, upokojenec, umrl v Tržiču, star 86 let. Poročeni: Čadež Janez, mizar iz Soodnjih Dupelj in Blažič Frančiška - Dragica, tovarniška delavka z Bistrice pri Tržiču; Kavčič Jožef, tovarniški delavec iz Loma in Kravanja Marija, tovarniška delavka iz Loma; Rupar Vinko, usnjarski delavec iz Tržiča in Turk Angela, tkalka iz Tržiča; Štular Ivan, tovarniški delavec Iz Kovorja in Slapar Alojzija, tovarniška delavka iz Tržiča; Košir Zdenko - Ivan, finomehanik Iz Zi-Hanje vasi in Štilec Silvestra, tovarniška delavka iz Nnkla; Rozman Edvard, mehanik iz Križev in Hladnik Marija, tovarniška delavka is Pristave. Čestitamo! SAP LJUBLJANA 2) 6,30 6,40 6,57 7,15 7,35 7,45 7,55 Zimski avtobusni vozni red 2) 7,20 /7,30 7,47 8,05 8,25 8,35 8,45 2) 8,00 8,10 8,27 8,45 9,05 9,15 9,25 2) 13,00 13,10 13,27 13,45 14,05 14,15 14,25 2) 14,30 14,40 14,57 15,15 15,35 15,45 15,55 1) 17,30 17,10 17,57 18,15 18,35 18,45 W 18,55 ' TRZlC — LJUBLJANA Velja od 11. oktobra 1954 1) 2) 2) 2) 2) i,) _ _ _ Tržič — — — A 7,25 12,25 13,00 14,55 18,25 19,55 - — — Križe — — — 7,15 12,15 12,50 14,45 18,15 19,45 - — — Naklo — — — 6,59 11,59 12,34 14,29 18,09 19,29 - — — Kranj — — — 6,45 11,45 12,25 1*15 17,45 19,15 - — Medvode — — 6,20 11,20 12,05 13,50 17,20 18,50 - — Šentvid — — A 6,10 11,10 11,55 13,40 17,10 18,40 - — Ljubljana — — ™ 6,00 11,00 11,45 13,30 17,00 18,30 1) vozi vsak dan 2) vozi samo ob delavnikih Prva prvenstvena tekma na domačih tleh - uspeh »Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja (Maks Štumfel. / Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon fet. 55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / St. ček. rač. pri NB 6112-»T«-133.