33. številka. V Trstu, v sredo 26. aprila 1893. Tečaj XVIII.^ „EDINOST" Imhajs dvakrat na teden. Tnako iredo in loboto oh 8. uri zjutraj „Edinost" stane: i* vse leto gfl. —; izven A»Bt. 9.— i« polu leta „ 3.—: , „ 4.50 . in 6etrt l<*tn . 1.50: , „ 2.25 , Z „Novicarjem" vred:. za vse lftto gld. 7.—1 „ pol leta „ 3.50 n četrt n „ 1.75 Posamične Atevilku «e dobivajo t pn>-dajalnicah tobaka v TntU po « no* V Gorioi in v Ajdovščini oo « nov. — „NoviSar" pa po 2 nov. Oglasi in osnaalla se rafirne po 8 nov ▼ miica v petitu ; za ESllove > debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilana, java« i ah vali, oimrtnloe itd. •e račune po pogodbi. V«i dopisi se pošiljajo uredništva Fiazza Caaerma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano kor nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo P iazza Caserma Jt. S Odprtu reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V edinost )• m 4« Svarilo. Ker čujemo z raznih strani, da obletavajo naše volilce pripadniki obeh italijanskih strank, proseč jih, da podpišejo dotične njih volilne proglase, opozarjamo vse Tržaške Slovane, da ne storć nikakega obveznega koraka v tem obziru, ako se niso popred sporazumeli s političnim društvom „Edinost". Naš sedanji preresni položaj zahteva, da se vsak pošten narodnjak podvrže brezpogojno narodni disciplini, kakor to delajo naši someščani druge narodnosti, ne gledč na to, ali pripadajo tej ali onej stranki. Saj vedo dobro vsi tisti, ki potrebujejo naših glasov, da obstoji tu politično društvo „Edinost", katero je poklicani zastopnik našega življa. Le s tem mora računati vsakdo, ki pošteno misli z nami. Ako kdo lovi posamičnike, a pri tem prezira naše politično društvo, je gotovo, da goji nam neprijazne in zavratne namene. Pozor torej slovanski volilci! Razmere v Istri. n. Preidimo k drugemu članku. Tu pa smo zares v zadregi, kako bi odgovarjali. G. olanknr je zabrenkal na zelo delikatno in kočljive struno. O tem, kur govori g. člankar o požrtvovalnosti duhovnikov za politično društvo „Edinost", nam je odgovor zelo lehak: vprvič h ni o že pripoznali nevenljive zaslugo prečastite duhovščine za probujo ndrodne stvari v Istri in drugič sprevideli smo tudi mi že davno — kakor je to izprevidel pokojni Dolenc —, „da je duhovščina najvažnejši fiktor v ljudskom življenju*. Pripomniti bi le bilo — in prečastita duhovščina se izvestno ne bode Čutila žaljeno, ako to naglašamo resnici na ljubo —, da so krute ndrodne borbe, vršivše se po D o 1 e n č o v i smrti, to je v poslednjih par letih, v prebujajoči se Istri zahtevale tako ogr»mne žrtve, da se o njih niti ne sanja veliki večini naroda slovenskega, koje žrtve so pokladali — „ne s petaki ali desetaki, temveč s stotaki" — tudi tisti možje, koji se danes sodijo in obsojajo na toli brezobziren in — težko nam prihaja beseda iz peresa — brezvesten način kot zli duhovi narodu slovenskemu, A stvar je delikatna in ne s6di v javnost; že zato ne, ker dotičniki tega sami ne žele — kajti, kar so storili, so storili le iz ljubezni do bednega našega naroda, ne prt zato, da bi se njihova imena proslavljala v javnosti — in drugič mora biti jasno vsakemu razsodnemu politiku, ako ima le količkaj pojma o taktiki v političkih in ndrodnih borbah, da take stvari ni obešati na veliki zvon. Gospoda nas razumejo, ako hočejo ; in če nas nočejo razumeti, no, potem no preostaja druzega nego krščansko potrpežljivostjo prenašati tudi za naprej vsa sumničenja in bagatolizovanja. Pokojni Dolenc! Gospoda se kaj radi bavijo z imeni in osebami. Mi ne! Po sebno pa ne, ako bi morali reči kako trpko o pokojnikih, koji so si sicer stekli zaslug« za narod svoj. To so dolikatne strune in zato nam ni na kraj pameti, da bi reagirali na rek g. člankarja, kako je po- kojni Dolenec „imponoval vladi in — Depretisu*. O osebah nočemo govoriti, pač pa hočemo spregovoriti lo par besedi o vspehih ali n e v e p o h i h politike tedanje dobe. Te vspehe ali nevspehe tedanje dobe iluatruje zadostno že okolnost sama, da je mej Slovenci zavladalo obče nezadovoljstvo, tako, da so nasledniki bili primorani kreniti na drugo pot. O vspehih ali nevspehih tedanje dobe ne bode sodila bodočnost, kajti sodi o njih že sedanjost. Kaj nam je ostavila tedanja doba, kar bi smeli smatrati kot sad ali posledico okolnosti, da so tedanji voditelji „im-ponovali vladi in Depretisu" P Kje je spoštovanje do našega življa P Kje so slovenske šole, kje je jezikovna ravnopravnost v uradih P Kje so zavodi iz tedanje dobe v pro speh gmotnega blagostanja naroda našegaP Ali ne ščuvajo danes oficijozni listi ne le proti Laginju in Spinčiču, ampak tudi proti — Nabor-g o j u P ! Kar so tedanji boritelji ustvarili narodu na korist — in ustvarili so marsikaj — dosegli so le kot nezavisni državljani in rodo-Ijubje, oprtile na vzbujajočo ae z a v o s t naroda. Tu so njih zasluge in te zaslugo so trajne. Glede na koristi, došle nam iz okolnosti, da so „iraponovali vladi in Depretisu", je pa bilancija tako uboga, da storimo dotičnikom največjo uslugo, ako molčimo o teui. V tedanji dobi ho se naša društva tu pa zares gibala nekoliko svobodneje, a to le tedaj, ko je to ugajalo namenom iz-vestnih krogov, da so vzdrži sistem, proti kateremu se nam je boriti še dandaues. Menili bo, da imponu-jejo, a so — služili. A tudi tedanjim vodjem ni prizanašal zistem, kakor hitro so hoteli po pritisku javnega menenja le nekoliko odločneje pokazati moč slovanskega življa v Trstu, ako to ni ugajalo zi-stemu ; n. pr. o priliki razvitja zastave „Del. podp. društva", o priliki izleta istega društva v Gorico v letu 1885, o priliki prihoda Cehov v Trstu v letu 1887, ob katerih prilikah so imeli prvo besedo isti vodje, hoje proslavlja g. člankar. Da hočemo mi „imponovati" na tak način, nam je dana prilika v to vsak treno-t e k , posebno pa v donašnjili dneh; a našim vodjem vsled došlo g a spoznanja ni do takega „im-ponovanja". G. člankar hoče seveda vso krivdo zvaliti na „radikalno politiko". Fraza o „radikalni politiki" je pa toliko obrabljena in — neslana, da res ni vredno razgrevati so radi nje, tem manje, ker so nam gospoda še vedno dolžni odgovor na opetovana naša vprašanja: katera naših zahtev je radikalnaP Tudi na očitanja, da smo sekundanti in trabanti radikalnemu dnevniku ljubljanskemu, nočemo odgovarjati, ker smo mu že vajeni. G. člankar nam opisuje žalostne posledico sedanjega stanja. Oprostite, tu zopet nisto bili točni! Kajti dostaviti bi bili morali, da je sedanje stanje le naravna posledica projšne taktiko, odnosno nje jasnih novspehov. To jo ravno tista konfuzija mej pojmi o vzrokih in posledicah. Da so nekdanji že umrli vodje naši res imponovali tako, ka- kor nam zatrjujote — odnosno, da jo njihova taktika zares donašala takih vspehov, kfikoržne bi bili želeli ini in kakoršno so gotovo želeli tudi oni sami: danes gotovo niti ne bi bilo tako zvanih „r a d i k a I c e v". Rekli smo, da gospod člankar navaja razno žalostno posledice. Kar se tiče proganjanja duhovnikov istrskih, odgovorili smo že v prvem članku. V tem pogledu nam vest ničesar no očita : mi imamo čisto roke 1 Mej žalostne posledice prišteva gosp. člankar tud aforo Spinčičevo, kojo označuje — čast mu na tem — kot vnebovpijoč greh. Ali vprašamo Vas : menite-li, da bi imela Istra danes dva slovanska zastopnika, ako ni nastopil Spin-čič pot odločnosti P! In menite-li, da bi ne bila zadela Bpinčiča ista usoda, ako bi ga bili ščitili nekdanji umrli voditelji PI Spinčič je res žrtva, ali postopanje bodete izvestno blagoslavljali Vi sami, kakor hitro pride v veljavo objektivna sodba. In da imenujete sami zadevo Spinčičevo vnebovpijoč greh", povedali ste, da krivda ni na njegovi strani. Vzrok Spinčičevi zadevi je bil jedini in jedini ta, ker zistem — a ta zistem je dedšina in prejšnje dobo — ni hotel, da dobi Istra dva slovanska zastopnika v državnem zboru. Ker pa številko prebivalstva govore zato, da idtrski Slovani imajo popolno pravico zahtevati dva poslanca, je pač jasno, da so se istrski prvaki morali postaviti po robu zistemu. Nadaljna posledica je baje n o v a r -nos t, da izgubimo g. Nabergoja. To je pa nekam čudno. Mi smo opetovano in slovesno naglašali, da izmej nas nikdo no misli na to, da bi vrgel [g. Nabergoja — kar smo sijajno dokazali povodom zadnjih državnozborskih volitev. Ali ga pa morda hočo vreči zistem P Če je pa tako, potem ste sami izrekli najstrožjo sodbo o tem zistemu ! Kdo je torej kriv na sedanjih odnošajihP Nevarnost jo tudi, da pade Laginja* pravite. Laginja je bil izvoljen proti volji onih krogov, kojim so baje imponovali naši predniki in bode izvoljen tudi v bodoče, ako bodete tudi vi svojim velikim vplivom pripomogliv to, da postanejo mej nami nemogoče take „vnebovpijoče krivice", kakoršna je zadeva Spinčičeva. Gospoda, Vi poznate dobro razmere po Istri, Vi poznate srditost naših bojev in kot pametni možje morate pripoznati, da za take razmero je mogoča le taktika — odločnosti. Vsaka doba ima svoje potrebe. Še nekoliko opazek si pridružjemo za prihodnji članek. Trst. „Siidsteierische Post" piše : Vseh očij obrnjene so sedaj v Trst, kjer so pripravljajo za nove volitve v občinski svet, ki je zajedno tudi deželni zbor, in kjer so posamično stranko zapričele živo agitacijo. Mej tem je vlada razpustila tudi mestni svot, kar jo vzbudilo veliko seuzacijo in kur so ni prezrlo tudi v inozemstvu. Poznani irredentaš Barzilai (rojen Tržačan) interpoloval je namreč v italijanski zbornici v tej zadevi, na kar mu je odgovoril minister čisto pravilno, da on nima pravice vtikati so v notranje zadeve avstrijskega cesarstva. Razpuščenje mestnega sveta pa res ni smatrati kot toliko izvanredno naredbo. Ta ukrep ni nov; in sicer je mestni svet žo prekoračil postavno dobo svojega delovanja. Le to je novo, da bo ga razpustili mej volitvami. A to je bilo zares potrebno, ako smemo verjeti poročilom časopisov. Sedaj gospodujoča klika sestavila je volilne liste pristranski ter ni vsprejela v iste veliko število slovenskih in druzih lojalno mislečih volilcev italijanskih. Vložilo so je na stotine reklamacij, a mestni svet jih je odbil čiBto na kratko, meneč, da je s tem rešil irredentistiško domovino. A slovenski volilci so se oddločili prote-stovati proti tej krivici pri najvišjih instancah. Vladi pa se je zdelo primernejše, razpustiti mestni svet, ker dobi potem na-mestništvo prvo besedo pri odločevanju o volilnih reklamacijah. Po tem je soditi, da vladi ni vse jedno, kako izpadejo volitve v občinski svet tržaški. Do sedaj so hladnodušno opazovali iredentaško strašilo in so s tem lepospešovali njega rast, ker se je malomarnost vlado smatrala kot slabost. Avstrijska politika na Primorskem bila jedo sedaj zares nerazumljiva. Državi sovražnim življem dajala se jo prednost, dočim so se zapostavljali državi zvesti življi. To politiko je možno le tako razumoti, da imamo Slovanom neprijazno birokracijo in ker smo imeli dosedaj večinoma Slovanom neprijazne vlade. Sovraštvo do Slovanov bilo jo vsikdar večje, nego strah prod irredento; zato pa so vsikdar rajše puščali poslednjim moč v rokah, da se le ne popnejo Slovani. To jo popolnoma politika nemško-liberalne stranke, katera je vedno v tihi zvezi z Italijani Primorske, kar jo lahko razvidno iz intimnega razmorja moj nemškoliburalnim in Coroninijevem klubom. Ker pa je bila naša birokracija vsikdar zvesta izvrševalka volje nemškoliberalne stranke, zato so je itali-janstvo Primorsko protežiralo tako, da sedaj tam zahteva že dobri ton, sovražiti Avstrijo ter čutiti se podanikom kralja II u m b e r t a. Še le metanje petard moglo jih je spraviti v navskrižje z državnimi oblasti, vbo drugo nespodobnosti dopuščalo so oblasti molčoč. Mirno se je gledalo, kako so se tisoči slovenskih otrok potiskali v italijanske šole ter so tam vzgajali za irredentaše (kakor znano je bil Oberdank poitalijančen sin nemškega očeta in slovenske matere); prošnje slovenskih starišev za slovensko šole, na-dahnjene avstrijskim patrijotizmom, ostalo so brezvspešne da danes. Tako daleč jih je pritiralo sovraštvo do Slovanov in tako izgleda patrijotizem nemškoliberalne stranke; kajti le protežiranju to stranko mora se zahvaliti irredenta, da si je priborila gospodstvo na Primorskem. Toliko obrekovani antisemitje so veliko bolji pa-trijotjo, in dr. Lueger je naglašal že mnogokrat, da so na Primorskem le Slovani državi zvesti živel j, ki zasluži, da se ga brani in podpira, mej tem ko so v resnici godi ravno narobe. Ako bi bilo na Primorskem toliko Nemcev, kolikor je Slovencev in Hrvatov, potem bi stvari stale vse drugače na Primorskem, kakor vidimo na Tirolskem, kjer se irredenta tišči ob tla železno pestjo. A na Primorskem bi morali delati isto tako s pripomočjo Slovanov, a ravno tega niso hoteli dosedaj — na škodo državi! Ali se obrne na bolje ? Jeli spoznala vlada pogreške dosedanje politike svoje P Iz raz-pusčenja mestnega sveta bi bilo sklepati tuko; a za sedaj moramo dvomiti še vedno, ker vemo, kako težko se odločijo do popolnega čina, kako težko se ločijo od starih tradicij, in te tradicije kažejo so nam ravno v potiskanju narodnega duha slovenskega in v germanizaciji, — Za sedaj no moremo verjeti, da bi gosp. Rinaldini razvil toliko eneržije. da sestavi avstrijsko-patrijotišk mestni svet; a če se to vender zgodi, potem pripoznuuio zgrevani, da smo mu storili krivico. Naši slovenski sorojaki v Trstu, koje so prezirale avsirijske vlade, jih puščale brez pomoči ter jih predajalo Italijanom, bodo vzlic temu vršili svojo patrijotiško dolžnost ter bodo glasovali pri prihodnjih volitvah za avstrijsko čuteče kandidate. (Pripomniti moramo, da Tržaški Slovani niso sklenili nič definitivnoga glede na taktiko za bližnjo bodočnost. Op. uredn.) Ce tudi nimajo pričakovati hvaležnosti od vlade, vender pomagajo s tem sami sebi, ker spoznajo svojo moč ter prisilijo nasprotnike do spoštovanja. Prej ali slej pa gotovo pride ura, ko ne bodo več imeli prve besede Žid je, prostozidarji in irredenta* i. Naše srednješolske razmere. (Govoril posl. V. Spinčić v 195. sej državnega zbora dne 4. februvarja 1892.) Visoka zbornica! Oglasil sem se samo zato za besedo, da predlagam neko resolu-lucijo. Vzlic temu naj izpregovorim nekoliko besed za utemeljenje. Že pri razpravi o centralnem vodstvu naučne uprave sem omenil, da nimajo Slovenci in Hrvati v alpskih ,dt)želah in na Primorskem ni jedue gimnazije, ni jedne realke, v kateri bi se vseskoz poučevalo v slovenskem ali v hrvatskem jeziku (Čujto! Cujte! mej somišljeniki.), da so na Kranjskem samo tri gimnazije, na Štajerskem pa samo jedna, na katerih se deloma poučuje tudi v slovenskem jeziku, da pa na Koroškem in na Primorskem ni niti jedne srednje šole, na kateri bi se vsaj deloma poučevalo v slovenskem ali hrvatskem jeziku. (Čujte ! Cujte I mej somišljeniki.) To je tužno, žal, da je resnično, in gospodje, kateri tega ne vedo iz lastne izkušnje, se morejo osvedočiti, če pogledajo v državni proračuu za bogočastno in naučno ministerstvo. Da je to nečuvena nepravičnost, tega mi pač ni treba še posebe dokazovati. Hrvati in Slovenci so državljani tiste državne polovice, katera je zastopana v tej zbornici. Tudi zanje veljajo tu vzprejeti in od cesarja potrjeni zakoni. V teh zakonih so določene pravice in dolžnosti tako za Hrvate in Slovence, kakor za druge državljane. Hrvati in Slovenci izvršujejo vse svoje dolžnosti, torej bi morale zanje veljati tudi pravioe. Pravica, da imejta naroda hrvatski in slovenski • sredstva za izobraženje v lastnem jeziku, je določena v znanega državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, členu XIX, odstavku 3. Ta zakon no določa ni-kake izjeme za Hrvate in Slovence, zato ga je — ponovljeno bodi rečeno — tudi dejanski izvršiti. Dolžnost, uveljaviti to pravico za Hrvate in Slovence, zadene v zmislu § 12. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 145, naučno ministerstvo, v čigar področje spadajo šole in šolske reči. Ako ima Solnograška s 168.000 prebivalci državno veliko gimnazijo in državno veliko realko, ako ima Predarlska s 105.000 prebivalci veliko realno gimnazijo, ako imajo štajerski Nemci, katerih je 847.000, štiri državne velike gimnazije in dve državni veliki realki, ako imajo koroški Nemci, katerih je 254.000, dve nemški veliki gimnaziji in nemško veliko realko, ako jo na Kranjskem, kjer živi samo 28.000 Nemcev, mimo treh nemško-slo-venskih srednjih šol, katero bi po moji sodbi morale biti popolnoma slovensko, šo nemška nižja gimnazija, potem bi tudi Slovenci na spodnjem Koruškom in Štajerskom, katerih je dosti nad pol milijona, morali imeti svoje srednje šole. Primorskega niti primerjati nečem z drugimi deželami, konstatiram samo, da je za 15.000 Nemcev Šest, reci šest nemških srednjih Sol, da imajo Italijani, katerih jo 294.000, tri srednje šole, uštevši seveda Tržaški občinski srednji šoli, Slovenci in Hrvati pa, katerih je 348.000, nimajo ni jedne (Čujte! na desni), niti višje, niti nižje gimnazije, niti realke. Ugovarjalo se je in ugovarja se še danes snovanju hrvatskih in slovenskih srednjih šol, da nimajo Hrvati in Slovenci nikake kulture ali vsaj ne zadostne. O tem bi se dalo mnogo govoriti, zlasti če so pogleda v minolost. O tem pa mi danes ni govoriti, vprašam samo : Ali naj Hrvati in Slovenci, ako res nimajo lastno kulture, kakor trdč nasprotniki slovenskega in hrvatskega pouka, zato tudi nimajo kulturnih zavodov P (Jako dobro ! — Posl. dr. L a-ginja: Ravno narobe bi moralo biti.) V zadnjih desetletjih se je tudi večkrat ugovarjalo, da Hrvati in Slovenoi ni-msjo potrebnih učnjih knjig v svojem jeziku. Tega dandanes ni moči več trditi, ker je splošno znano, da obstoje hrvatske gimnazije in realke v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, da celo že v Bosni in da so bile zadnji Čas izdane ali vsaj pripravljene v slovenskem jeziku potrebne učne knjige, za vse predmete. Pri proračunski debati reklo se je z vladne strani tudi letos, da bi n. pr. razdelitev Goriške gimnazije v tri oddelke, v nemške, italijanske in slovenske para-lelke, bila sila težavna. Kdor pozna narodnostne razmere v deželi, mi pritrdi, da bi bile nemške paralelke ondu popolnoma nepotrebne. V vsi deželi Goriški in Gradiščanski, ne samo v mestu, ni več kakor k večjemu 2000 Nemcev; na gimnaziji je navadno nad 400 učencev in od teh jih je 50 do 60, kateri so upisani kot Nemci, dočim so vsi drugi Slovenci ali Italijani, in sicer od vsake narodnosti polovica. Teh 50 ali 60 Nemcev, mej katerimi je tudi nekaj takih iz drugih pro-vincij, moglo bi lahko obiskovati drugo gimnazijo, tako v Trstu ; v Primorskem bi namreč mogla biti za 15.000 Nemcev k večjemu jedna gimnazija. Ako se ozrem v preteklost, se spomnim, da se je pred nekaterimi leti nameravalo tedanjo nemško gimnazijo v Pazinu preosnovati v hrvatsko. Deželna oblastva so bila že dobila dotične naredbe, ali prav ta oblastva so vso stvar preprečila. Delovalo se je z vsakovrstnimi sredstvi, da je bila gimnazija nekoliko bolje obiskovana; nekaj let pozneje pa se jo popolnoma odpravila in osnovala druga, popolnoma nemška v Pulju, kjer hrvaščina niti učni predmet ni, kakor je bila prej v Pazinu. (Čujte !) To je sad, kateri nam je v zadnjem desetletji dozoril. Pravi se pa tudi, da slovenskih in hrvatskih šol ni moči ustanoviti, ker nedostaje učiteljev. V teh 25 letih, kar je zakonito zajamčena narodna ravnopravnost, bi se bilo že lahko vzgojilo zadostno učiteljev. Ako se pa to doslej ni godilo, naj se vender že začno, sicer jih ne bo nikdar dobiti. Sicer pa imamo že sedaj dovolj srednjeSolskih profesorjev, da bi se lahko osnovale hrvatske in slovenske srednjo šole. (Konec prih.) Politični pregled. Notranja dežel«. Izjemoma nam jo danes beležiti pametno nemško besedo o naši notranji politiki : Glasilo „nemške stranke prava* piše namreč: Po letu 1866 bila bi v Avstriji jedino prava taka politka, katera bi težila po tem, da so izpolnijo zahteve Slovencev; duvalizem pa je bil taka pogreška, katera se da težko več popraviti. Zelo najivno je misliti, da hi ai Nemci kedaj zagotovili većino v Avstriji in osobito na Češkem in da bi Slovani dopustili, da žnjimi gospoduje kako inferijorno pleme. Perspektiva, da bi Dunaj mogel zadobiti češki značaj, je veliko bolj nedolžna, nego-I i bodoč nos t, o kateri sanjajo Nemci tu in po ostali monarhiji. V nadi da Avstrija mora propasti, da nje dedno dežele morajo pripasti nemški državi, mislijo, da morajo germanizovati Češko. Naj Re nikdo ne da zavesti po frazah Caprivija (nemškega državnega kancelarja), da 8e položaj Avstrijo kot velevlasti mora ohraniti. Bodočnosti Avstrije ne morejo zagotoviti nikaki nemški h o g e m o n i, ampak jedino prava iskrena sloga moj Cehi in Nemci. In da ho doseže ta sloga, ne sme biti Nemcem nobena žrtva prevelika. Nemci morajo z vsemi silami tirati tako politiko, kateri je eilj, da se osnuje češka država v zvezi z ostalim' deželami avstrijskimi. Delegacije se snidejo dno 25. maja in bodo trajalo njih zasedanje do 24. junija. Pri konferenciji, vršivši se dne 22. t. m, v Pragi mej posamičnimi državno-pravnimi strankami, se ni doseglo spora zumljenje in utegne nastati Se večji razpor mej Mladočehi in veleposestniki. V državnem zboru O g e r -s k e m je izjavil rainisterski predsednik Wekorle, da predloži to dni svoje cerkveno-politiške predloge. Minister je naglašal kako se je pospela Ogrska v vseh strokah in je poudarjal državnopravno samostojnost Ogrske. O nelojalnosti Madžarov priča nastopno. V državnem zboru Ogrskem je interpeloval posl. Thaly, zakaj se po ogrskih prodajalnicah za avstrijsko državno joterijo razobešejo nezakoniti oglasi, koji imajo na čelu dvoglavoga orla % madžarskim grbom. Avstrijske oblasti da nimajo pravioe posluževati se ogrskega grba. — Zajedno je interpeloval posl. Ugron, kako je mogel iti ogerski minister deželne brambe — ki je tudi avstrijsk general — k ogledovanju vojakov v Beč. Vrli Madžari menijo, da se gosp. minister mora odločiti za jedno ali drugo: ali če biti ogrski minister ali pa avstrijski general. Avstrija jo tem ljudem inozemstvo.^ Italijanski poslanci dežel* noga zbora Tirolskega so ne udeležujejo posvetovanj. Sedaj pa so dobili poziv priti v zbornico v teku 8 dni. Vnanje države. V ponedeljek je vsprejel naš cesar srbskega polkovnika Zdrav-koviča kot odposlanika kralja Brbskega. Na Dunaj je došel ruski minister vnanjih zadev. Veliko senzacijo je vzbudila okolnost, da ga je naš cesar sam obiskal na njega stanu. Mej državniki vnanjih držav je dosedaj zadela taka čast le kneza Bismarka. Temu obisku se pripisuje velikanska politiška važnost, ker se ga smatra predhodnikom Hostanku vladarjev Avstrijo, Rusijo in Nemčije. Italijanski kralj je podaril pol milijona za osnovo dobrodolnega zavoda aa otroke tacih delavcev, ki so se ponesrečili ' pri delu. V državnem zboru Nemškem izjavil je poznani antisemit Ahlwardt, da je v stanu dokazati, da sta bankirja Bleich-roder in Ilausemann « pripomočjo ministra Miquela oškodovala nemški narod za več sto milijonov. Predlog Ahlwardtov, da se izvoli komisija 42 članov v proučcnje spisov, po njem predloženih, se je sprejel. Gladntono je zmagal so svojo predlogo o samoupravi Irske. To predlogo jo vsprejola poslanska zbornica angležka v drugem branji z večino nad 40 glasov. Dasi bode Gladstonu premagati So ogromno težav, vender je nada, da ob večeru trudopolnega življenja svojega do-B««že oni cilj, po katerem hrepeni pravico-Ijubno srce njegovo od nekdaj: da ponosna Angleška popravi neb roj no krivic, zagreše-nih nn škodo ubogo Irske. Da „liberalni" listi dunajski Še vedno mečejo polena pod nogo poštenemu starčku Gladstonu. to je pač veo kot umevno pri teh ljudeh. SovedaS Gladstone je liberalec v svojih dejanjih, naši Židje pa le v besedah. Različne vesti. Cesarična vdova Štefanija došla je dne 23. t. m. v Pulj in bila slovesno sprejeta. Volilni shodi. V nedeljo se bodo vršili voliltii shodi pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, v Sv. Križu in na Prošeku. Volilni shod v Sv. Križu bode ob 10. uri predpoludne v gostilni gosp. J o-ž e f a B o g a t c a; na Pro8eku ob 4. uri popoludne v gostilni gosp. Luk še; pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji ob 4. uri po* poludne v hiši posestnika Janeza Vovka št. 97. Tu bode poročal tudi gosp. bivši poslanec dr. Andrej Sancin o svojem delovanji v deželnem, oziroma mestnem zboru. Shod volilcev v Skednju. Eppur si muove ! Tako zadovoljni in veseli se pač «o nikdar nismo vračali iz prijaznega sela Škedenjskega kakor v nedeljo zvečer ; k.ijti nesli smo seboj tolažilno zavest, du v I. okraju, kojega smo smatrali nekdaj malo ne izgubljenega, še vedno živo klije slovenska narodna zavest. Malo-du&neži mej nami dobili su v Skednju lep vzgled, kaj premore zavedno, vztrajno in požrtvovalno rodoljubje posamičnih vnetih in za narodno stvar zavzetih rodoljubov. Na povabilo političnega društva „Edinost" zbralo se je v gostilni g. Saucina-Cina toliko volilcev, da je bila nobaua natlačena do zadnjega kotička. Kratko, a jedrnato, žarkim rodoljubjem nadahneno poročilo bivšega poslanca dra. Sancina razvnelo je voliloe do pravega navdušenja; poslušalci so burno odobravali njega izvajanja in čuli so se glasui vsklioi z vseh strani: dr. Sancin ostane tudi v bodoče naš zastopnik. Kolikor nam bode prostor dopuščal, načrtati hočemo v prihodnji številki poročilo vrednega poslanca I. okraja. Zborovanju je predsedoval v imenu političnega društva „Edinost" gosp. dr. G. G r e g o r i n, kateri je z lepimi iu vzne-šenemi besedami otvoril in zaključil zbo-rovauje. Tudi njega je občinstvo odlikovalo burnim pritrjevanjem. Po zborovanju zbralo se je na stotine naroda na dvorišču imenovune gostilne. Tu se ti je prikazal prizor, ki je moral impouovati vsakomur: ob dolgi mizi sedeli so pevci društev „Volosila" in „Slava* — gotovo blizo 90 pevcev. S slastjo smo tu poslušali divno petje in toli precizno, da smemo trditi, da sti dve društvi zasoli odlično mesto moj pevskimi društvi tržaškimi. Vsaka pesem jo pričala o izborni kakovosti glasov in tudi o neumorni trudoljubivoBti g. pevovodje Pižona. Vrlim pevcem nuj zadošča to, ako jim zatrdimo, da nastopijo lahko brez strahu pred katerim si bodi občinstvom. Kakor je proizvelo društvo „Velesila" Villiarjevo „Slavnostno kantato" bilo je nam vnem pravi umetniški užitek. Slava pevcuiu in slava njih pevovodju ! Čuli smo tudi iz ust oko-ličanskih govornikov — gg. Miklavca in Sancina-Oraša — krepke, navduševalo« in o čvrsti narodni zavesti pričujoče besede. Vsa slavnost vršila se je v uzornom redu, tako, da so celo zastopniki oblasti izražali laskavimi besedami svoje priznanje. D&, gospoda: pri nas sta doma rod in zakonitost! Skedenjcem pa smo hvaležni iz vsega srca, da so doprinesli na toli sijajen način dokaz, da smo lojalen, pravic svoj zavedajoč se, zakone spoštujoč in — kulturen živelj ! Tu sem bi si bili želeli vse tiste, ki nas sumničijo tako radi, ker nas ne poznajo. Ako sam peklenšček ne zasejo ljuliko v poslednjem trenutku, ne moro biti drugače, nego da zmagamo sijajno v tem okraju. Pridodati bi Še bilo, da je društvo „Slava" pred veselico kaj ganljivo pelo na grobu jednoga umrlih članov. Poreško-puljska Škofija. Pod tem naslovom pišejo „Slovencu" iz Pulja : Danes smo dobili v roke „Status personalis et localis unitarum Dioeceseon Parentinae et Polensis ineunto anno 1893". Kakor vsako leto, tako je tudi letos precej pozno izšel ; želeli bi, da bi ga vsaj meseca jann-varja dobili, ker ni velik, torej ne pio-vzročujo mnogo truda, in ker tako pozno skoraj nima nobene veljave več. Iz njega povzamemo naslednje, za bralce nekoliko znamouitejiie podatke. Šk ofija poreško-puljska šteje na koncu leta 1892 101.853 katoličanov, 7 dekanatov, 11 kanonikatov, in to 6 v Poreču in B Pulji, 16 kanoni-katov-kuratov, 50 župnij, 11 kapelanij, 30 kooperatur in 5 druzih beneficijov. Med temi niso nameščeni : 2 kanonikata, 9 ka-nonikatov-kuratov, 22 župnij, 3 kapelanije, 9 kooperatur in 5 boneficijev. Zakaj niso nameščene župnije, »e nam prav čudno vidi, ko ima vendar naša škofija dosti duhovnov ; sedaj pa imamo samo župne upravitelje, ki pa imajo vsi župnijske izpite in so torej vsposobljeni za župnike. Žalostno je to res za nas in naše razmere, in kdo je tega kriv P Brez dvojbe največ naše nesrečne politične razmere. Vseh duhovnov je bilo na koncu leta 1892. 122 in to 80 v dušnem pastirstvu, 11 v druzih službah, 5 vpokojenih, 11 iz druzih škofij, 7 redovnikov in 8 naših v druzih škofijah. Liga + 71. Jako hvaležni smo „Slovencu", da je vonder enkrat povedal — resnico. Spo-anatijo vender prodira počasi. O tej izjavi izpregovorimo tudi mi še svojo. Drug važen glas v „Slovencu". Slovi nec" objavlja temeljito sestavljeno spomenico, kojo so namestniku izročili tržaški duhovniki slovenske narodnosti o tržaških razmerah. To spomenioo priobčimo seveda tudi mi doslovno. Duhovni&ke premembe v tržaški škofiji. G. Liberat S 1 o k o v i ć, župni upravitelj v Salvore, je imenovan za Biibsidi-jarja v Žminju ; na njegovo luento pride g. Anton Ž i d a r i č od sv. Marije na Krasu. G. Oedomil K o r b a r, duh. pom. v Žminju, je imenovan za kapelana v Pičnu ; g. Ivan Marchio pride za kapelana v Buje, iz Buj gro za kapelana v Uinago g. G i n i. Associazione progressista imela je v nedeljo svoj občni zbor v gledališču „Filodramatico". Predsedoval je dr. Mojzes Luzzatto. Vsprejeli ho resoUioijo, prote-stujočo proti postopanju vlado v volilnih zadevah. Resolucijo sta utemeljevala dr. d' A n g e 1 i in dr. V e n e z i a n. „L' In-dipendento* se silno ve.seli, da je poslednji sopet vstopil v javno življenje. 0 razmerah na Primorskem jo prijavil dunajski „Doutsches Volksblatt* tuko oster dopis, da si ga ne upamo ponatisniti, boječi so zaplene. Dopisnik pravi, da izvzemši Oger-ske v nijedni deželi našo države ne vladajo taki nenormalni ednošaji kakor na Primorskem. Židovski liberalci gledajo vsakega po strani, ki ne govori italijanski, izzivljajo ga in zasra-inujejo na razne načine. Daleč smo priSli, ako poznam irredentaši, došli tu sem iz dežele polente in pelagre, napadajo in izzivljajo naše patrijote, ne da bi se jim za to kaj zgodilo. Sicer se pa bode govorilo o tem v prihodnjem zasedanju državnega zbora. — Govoreč o razpuščenju mestnega sveta tržaškega, pravi dopisnik, da so hoteli g. Rinaldiniju dati priliko opravičiti se radi napadov v državnem zboru, to je, sestaviti konservativno večino. A dopisnik meni, da g. Rinaldini ne doseže svojega cilja. Iz IV. volilnega okraja se nam piše: V našem okraju izbrala si je stranka „Pro-gressa" svojega kandidata. Mož pa ni uikak „puro sangue", temveč nek naš rojak — recimo tudi bogataš —, kateri pa nima najmanjšega pojma o politiki ali društvenem življenju. Mi obžalujemo tega gospoda, da se je dal ujeti v mreže, dasi bi moral poznati menenje domačega ljudstva in dotičnih veljakov ter so po njem ravnati. Da ne bodo imeli „Progressovci" nobenega vspeha z svojim kandidatom, smo gotovi, in v sle d tega bi bilo jako dobro, da bi g. Bandel umaknil svojo kandidaturo, dokler Je še čas! Otročarije ? Slavni tržaški „gassen-bubje" — tako jim menda pravijo — imeli so te dni vse roko polne posla. Slavljenje srebrne poroke kraljeve dvojice doli v večnem Rimu ni jim dalo miru. V soboto zjutraj že videl si jih sprehajati se po mestu v črni opravi, odičene z m a r i j e-t i c a m i. To so bili večinoma dijaki na poti v šolo. Popoludne jo pa vidno naraščalo njih število : kar v gručah so se sprehajali po „Corsu" in drugih ulicah. Idoč mimo 1 a š k o g a konsulata, odkrivali so se spoštljivo. V gostilni „Alle Gatte" na Akvedotu predstavljal se je neki „Prestigiatore", ki je delil med občinstvo bele liste, na koje je ljudstvo napisalo, kar mu je bilo drago. Te napise je potem prečital „umetnik". Na nekaterih listkih je bilo Citati „Um-burto o Margherita" in „Viva il Ro !" Občinstvo, to začuvši, jelo je ploskati, na kar je zastopnik cesarske oblasti zaustavil nadaljno predstavo. Nekega Sfetetza fSve-tecaP) so pa redarji odpeljali v Via Tigor. V neki privatni hiši so redarji zalotili zelo sumljiv shod. V nedeljo zjutraj sta dospela v Trst dva izmej tistih junakov, ki so presedeli v preiskovalnem zaporu celih 6 mesecev, obtoženi rndi metanja petard. Na južnem kolodvoru ju je pričakovalo mnogobrojno prijateljev. Ti prijatelji so ju vsprejeli demonstrativno. Gl avna demonstracija pa se je vršila v nedeljo zvečer v gledališču „Politeama Rosetti". Predstavljala se je opera „Ran-tzau". Dasi ta opora čisto nič ne ugaja našemu občinstvu, jo bila ta večer udeležba vender zelo velika. Večina udeležencev nosila je „marjetice". Žo pri predigri nastalo je viharno ploskanje, ki je trajalo tako dolgo, dokler se m zahvalil korporativno ves orkester. Ploskanje pa ni veljalo orkestru, ampak je bilo zgolj demonstracija. To ploskanje se je ponavljalo mej vso predstavo, dasi se pri prejšnjih prodstavah nikdo ni ganil, da bi izrazil svoje zadovoljstvo. Mej drugim aktom je bil tak ropot, da godbo uiti slišati ni bilo. 0 b-činstvo je zahtevalo italijansko himno „Marci a realo", z galerije so je pa vHula ploha m a r i j e t. i c. Vse to se je vršilo toli viharno, da so jo morala predstava zaustaviti na ukaz javne oblasti. Redarji so odvedli u 7»por mladeniče : Alojzija Versa, Ivana Danecherja, Garibaldija, Appolnnia, Amiikarja Rasco-vich ie Huga Flumianija. (Ti junaki so bili obsojeni od policije na 30—50 gld. globo, dva pa sta no izročila sodišču). K temu bi bilo še pridodati, da redarji šo vedno stražijo spomenik pred kolodvorom. Nekega dijaka so tudi zaprli na javni ulici, ker Re je protivit sneti marjetico. To bi bili torej najnovejši pojavi naših „gassenbubov", a nam se zdijo te „otročarije" zelo nevarne. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali v proslavo zmage opuzicijonalne stranke v Zagrebu : N. N. 20 stotink, Godina 20, Kržo 20, BubniČ 20, Č. 2, Josip Kolb 20, I. N. 20 in „Obzoraš" starega ko va 20 stotink. Izkaz v poslednji številki je popraviti tako, da sta Mikeluci in Ujčič darovala po 20 kr. (in ne 30 kr.), a g. Pipan 20 (in ne 10 kr.) Za družbo sv. Cirila in Metoda. V namen, da postane pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah pokroviteljica „Družbe sv. Cirila in Metoda", nabrali so „Adrijaši" v nedeljo dne 23. t. m. v krčmi obrtnijskega društva v Barkovljah, slaveči -dva Jurija, 58 kr. in 4 stotinke. Pevci „Slov. pevskega društva" so naprošeni redno udeleževati se pevskih vaj, kajti bliža se doba velikega koncerta. Prva pevska vaja bode v petek ob 8^. uri zvečer. Občni zbor „Del. podp. društva" se je moral odložiti na nedeljo dne T. maja, ker se ni udeležilo zadostno število, kakor zahtevajo pravila. Zborovanje se bode vršilo v društvenih prostorih ob 10. uri predpoludne. Člani se poživljajo, da se mnogobrojno udeleže drugega zborovanja. Pevsko društvo „Adrija' v Barkovljah bode imelo svojo veselico v nedeljo dne 14. maja tek. I. Program priobčimo o svojem času. Pevsko društvo „Slava* pri S. Mariji j Magdaleni spodnji bodo imelo v nedeljo 30. aprila ob 2. uri popoludne svoj prvi letni občni zbor z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in želje. 5. Volitev novega odbora. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Društvo „Concordia*, ali „Cikorija" še vedno obstoji, čeravno jo minolo že več let, da «e ni sklical občni zbor, in društvo sploh ni delovalo javno. Menimo, da je društvo izgubilo pravico do obstanka. Vabilo 1 Učiteljsko društvo za sežanski okraj bodo zborovalo v Sežani dne 4. maja t. 1. ob 10. uri z nastopnim vzpore-dom : 1.0 trtoreji. 2. Učitelj — vzgojitelj. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev treh pregledoval-cev računov. 6. Volitev delegatov za prih. zb or „zavozo". 7. Volitev društv. vodstva. 8. Nasveti. Odbor. Zdravniško društvo tržaško priredi danes ob 7 >/» uri zvečer v veliki borzni dvorani zanimivo predavanje o higejeni tal. Ljudski oziroma delavski shod vršil se je v nedeljo predpoludne v gostilni „Al Giardinetto". Shodu je predsedoval gospod Krejčič. O stanju delavcev, o osemurnem delu, o praznovanju 1. majnika itd. je govoril g. Zadnik mirno in dostojno. Predlogi njegovi so se vsprejeli. G. Zadnik je pojašneval tudi bedno stanje po Italiji, kjor ljudstvo trpi vnliko pomanjkanje. Ne de bi se hoteli spuščati na tem mestu v razmotrivanje posamičnih vprašanj, vonder nam je naglašati, da nam postopanje slovenskih delavcev ugaja, ker je zares trezno. Mi pozdravljamo z veseljem vsak pameten korak delavcev za organizacijo ter v obrambo lastnih stanovskih koristi. Pri tem pa je potrebno, da tudi delavci poštevajo obstoječe odnošaje ter da ne iščejo sovražnikov tam, kjer jih ni in da ne pričakujejo pomoči od sredstev, kateri utegnejo donesti le pegubo. Prva in glavna stvar pa je, da delavci v borbi za svoja prava iščejo soglasja z drugimi stanovi. Na svetu smo vsi potrebni — na to stališče naj se postavijo naši delavci. Obžalovati pa je, da ni prišel k shodu »ijeden delavce italijanske narodnosti. S tem so pokazali, da je pri njih srd do slovenske narodnosti veliko močnejši, nego skrb za lastne koristi. G. Rudolf Dolenc, učitelj v Poddragi, je na svojo lastno prošnjo premeščen na Planino pri Vipavi. Iz Vipavske doline se nam pišo: Po Vipavskem razsaja zelo ta sitna hripa. Suša je taka, da bode ljudem kmalu jelo primanjkovati vode. V Vipavi „pod skalo* našli so, kakor trd<5, živo srebro. Morda je to v kaki zvezi z Idrijo. Po Vipavskem so se sedaj napravile dvojezične občinske deske, t. j. menda tudi zob časa; le v Poddragi je še samo slovenska. Po mojem menenji ta popolnoma zadostuje, kajti ko bi videli, gospod urednik, to spakedrano nemščino, ščipalo bi vas po želodcu. Vzemimo samo eno tako tablo, a menda so je pa ta napravila za šalo : Na N . . politični oJcr. Na c, k, N . . polifi.se. liczirk n je šo mnogo takih, ki so tako nepotrebne, kakor Pilatuž v veri. Naši prijatelji Nemci bi se, to zapazivši, gotovo činerno držali, videč, da se njihovi „elegantni" jezik tako mrcvari; pa oko za oko : ker se oni šalijo z nami, zakaj bi se i mi malo ne ponorčevali ž njimi ! I. maj. Piše se nam: Sliši se, da nekateri avstrijski delavci nauierujejo ravno tako kakor v minolem letu tudi letos na demonstrativen način praznovati 1. dan maja. Kakor se nam poroča iz avtentičnega vira, se drži vlada načela, da v obrtni jah, ki so državni upravi podvržene, 1. maj, ki je letos v pondeljek, ne bode prost, in da so jo pustilo privatnemu obrtu na izvoljo, se temu postopanju pridružiti. Oblastim so so dali dotični napotki, da zabranijo eventuvalno demonstracije ali motenje javnega miru in reda. Zdrava pamet delavcev na Primorskem, ki se je tako Bijajno izkazala v minolih letih, opravičuje sklep, da se isti povodom 1. maja ne bodo dali zapeljati do nikakih prestopkov. Kolera se je zopet pojavila v Galiciji. Štrajki. Na Dunaju štrajka 500 tesarskih pomočnikov, v Gradcu pa 1200 zidarjev. Poslednji so hoteli neštrajkujoče oiJgnuti od dela ter pometati z odrov. Redarji in orožniki so posegli vmes ter preprečili veče izgrede. Cigani mej seboj. Pri sv. Ivanu se je utaborila večja truma ciganov. V nedeljo je jeden izmej teh ustrelil iz samokresa na svojega sodruga ter ga težko poškodoval. Književnost. Pozor! Tisti p. n. tržaški letniki „Matice Slovenske', ki so plačali letnino, pa niso dobili knjig, naj so oglase pri poverjenikih za Trst in okolico. „Slovanski Svet", štev. 8, ima naslednjo vsebino : 1. Zaknj je krojitev Češke opasna? — 2. Liturgija rimske cerkve. (Konec). — 3. Pesem. — 4. Iz poezij Lermontova (v izvirniku, s kirilico in v slovenskem prevodu. — 5. Divni sano.i .. . (Pesem). — 6. Ljubav. (Proza.) — 7. U tudjini. (Pesem). — 8. Na počitnicah. ^Po-vest.) — 9. Laudes Croatiae. (Pesem). — 10. Mcl u CT6UL. (Konec). — 11. O Miroslavu Vilharju. — 12. Dopisi. (Iz Istre, s Koroškega, Od nekod). — 13. Ruske drobtinice. — 14. Ogled po slovanskem svetu. — 16. Zmes. — 10. Književnost. — 17. Književni oglasi na zavitku. Narodno-gospodarske zadevo. 0 valenju. Kokoši in vea doma či ku-retina, kedar leži na jajcih, si rada poišče primeren temen prostor. Ako se jej noče napraviti posebnega gnezda, dobro jej je odkazati kak temen kot. Ču kokošim podložiš v posebnom gnezdu, vzemi v ta namen kišto ter odvzomi jej dno, da leži gnezdo na golih tleh. Na sredi izkoplji široko plitvo luknjo ter napolni jo s peskom in pepelom pustivši pri v-iem tem nekoliko oglobljeno; na to postavi nekoliko sibic in vrhu njih gnezdo, napravljeno od slame ali sena, kojo v luknjo nekoliko potlači. Na tak način se piščeta obvarujejo raznih mrčesov, ki se pri njih radi ugnezdijo ter so jim škodljivi. Za valenje izberi samo jajca od kokoši, ki so dve do pet let stare; jajca pa, koje si t to izbral, moreš postaviti, kedar jih vzameš iz gnezda, na »uh in hladen kraj. Najbolje se hranijo jajca v miznici ali predalu, na« polnjenem s plevami; ne smeš jih pa postavljati notri na jedno ali drugo navpično stran, temveč v njih naravni legi ter tako, da se eno druzega ne dotikajo. Priporočljivo je, da kokoši podložiš kolikor možno z jajci, ki so v istem času bila znesena. Dokler je še mrzlo, podložiti je vsaki kokoši po 11 jajc, pozneje 13, večjim kokošim celo 15—17 jajc. Večje število jajc podlagati ni umestno radi tega, ker se jajca sicer izvale, a piščeta niso poten zadostno pokrita. Predno jajca podložiš, je priporočljivo ista dobro oprati in očistiti. 8 teu> odpraviš vso nesnago iz njih ter odpreš one luknjice ali pore, skozi katera dobivajo piščeta zraka za dihanje; enaka oprana jajca je tudi lažje pogledovati, ker so bolj prozorna. Pičo, najbolje nekoliko ječmena in kruha, postavi valečim kokošim blizu gnezda. Ako se koklja uoče odstraniti od gnezda, pronesi jo sam iz njega k piči ter postavi potem zopet vauje. Od tretjega do enajstaga dne jo priporočljivo jajce dobro preiskati. Bleda jajca se tedaj odvzamejo in druga, ki ne kažejo biti godna, nadomestijo se z novimi. Da opomoreš, da se piščeta iz lupine lažje spravijo, vlij 17. dan valenja okolu roba gnjezda nekoliko gorke vode tako, da odteče ista v pesek in pepel, nahajajoč se pod gnezdom; vlažnost namreč brani, da ho beljakovina, ki se še nahaja v jajcu, ne »trdi ter ne otežkoči piščetu prostega gibanja v jajcu ter prebitja lupine. Čas valjenja je različen. Pri gorkem vremenu se piščeta zvalč po 20 dneh, v mrzlem oa^u pa celo v 24 dneh. B. Modic in Grebene, -SJtta in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porrelanttkega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Pri lepem ogledu" („Gregorju") pri sv. Alojziju (Chladino, po ulici Fnrneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima točno kuhinjo. Črno vino se toči po 32 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo bo si. občinstvu za obilen uliisk. beleži udani ' Gregor Čehovin, 26 — 8 gostilničar. Prodajalnica i zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisano zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrsto in po nizkih conah se priporoma kupovalcem v Trstu in iz dežele. 69 -104 Kavarni ,Commercio' in ,Te- Hacpn' V »CaRerma1", glavni shaja- UCOUU liSči tržaških Slovencev vsoli stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Gostilna „Stoka", Btaroznana pod ime-, nora „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debolo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Nič več kašlja! llnlzaniNki petora Ink. i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni kutar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 33—10* PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Petronio & Madalena 24 (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoja bogato zalogo kolonijalnega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. urar, Corso štv. 89. 40-104 Prodaja in popravlja ure. Za gg. tamburaše! Skoraj popolnoma nov „berde" Josip Kocjančič, Via Barriera vec-cliia »t 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl. brivec v _ _ '9 via Stadion .st. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Antonjjeta Drenik, Via Picolomini številka 2, se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno pohtrežbo v popalno zadovoljno^ in po nizkih cenah. 44 — 52 Mlekarna Frana Gržine L™ na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Pin/zo Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, »vež* (frifcna) smetana. 99- je na prodaj. — Kje ? pove Edinosti". upravništvo 3—3 Oglas. Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem vnovič odprl via Nuova ftft. 27 triom i manMtmi Mm (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce. Udani M. MILIĆ. S VOJI K SVOJIM! : La Fi,ia,e d,e"a ®anca Union Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum , nega društva, poprej Pertotova, pri.! poroča se najtopleje klavnemu občinstvu. J Točijo se vedno izborna domaČa oko- j ličiuiska vina. Cl. | Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo He priporoča slavnemu občinstvu Tofi izborna vina in ima TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca o Cambio - Valute. a) Accetta verna m en t i in Conto eorrenle, abbonando PER NAPOLEONI: 2 %c. proav.di 20 g.n 2'/,»., „ „40 „ a /4 » n T, „ 3 meai dobro kuhinjo Cl. Anton Počkaj, "AtZiTZ domače žganje; v tabak urni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne neniško-slovenskc poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte St. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Martin Kr?p p'azzft Giovanm, st. i trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Gostilna .Alla citta fli Grar » poleg kavarne „Universo" priporoča Be Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in jo izvrHtna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem ci Jakob kumar Pivarna Lavrenčič priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži oeni 28 kr. liter v stanovanju postavljen; naročila pod 28 litrov so ne sprejmejo. — Častitim gontom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istarska kapljica. Gostilna „Alla Citta di Vienna", Piazza Caserma št. 2. (zrnveu Tiskarne Dolenc) prodaja najboljfiu kruška >n isterskoga vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-Ije naročila tudi za kosilu in večerje. Imenovana vinu morejo dobiti tudi družino na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni eeni: Teran iz Auberu po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter. — Zu ubila naročilu so priporoča 26 — 9 Anton B r o r o d n ni. PER BANCONOTE: 3 0 o c. preav di 5 g ni «1/ 0/ to ° / » /0 »1 11 11 14 »1 S1/,, „ a 4 mesi lisso 3 7» nft8» n j 3 „ „ „ „ ft „ Sulle lettere di versamento attualmente in oircolazione con dodici giorni di vri-avviso il nnovo tasso d' interoB^e entra in vigoro cfd 7 Maggio a. c. In hanco giro abbuonando il 2 i/i"/0 into-rosse annuo sino a qualunque sonima; prolova zioni sino a fior. 20.000 — a vista verso chčque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma doi versatnenti in apposito librotto. Conteggia per tutti i vorsumonti fatti sino alle 5 pom. la valuta del med eni mo giortio. Assume pei propri correntiati V incaaao dei conti di piazza, di cambiali per Trie t ne, Vienna, Buda pest ed altri principali citth ; rilasca loro asseffn i per queste piazze, ed accorda oro la faeolti) di domiciliare effetti presno la sna Icassa Irancu d' ogni speaa per essi. Procnra poi propri clienti informazioni Buli' Interno o nuli' Estero vorso il solo rimborso delle speso postali b) S* inuarica dali1 a(|UiHto o della vendita di effetti publici, valute e d) vise nonehi del in-casso d'asseffm', cambiali e coiipons, ver so modi ca provvigione. c) Sconta cambiali dirotte e doinioiliato a condizioni oorrenti. d) RilaHcia assc^ni ed apre crediti su tutte lo piazze deli' Interno o deli1 Estero a mo-diche condizioni. e) Sovvensiona effetti e valute. f) Accorda ai propri comniitt«nti la faeolti di depositarc effetti di qualaiasi spccie o ne cura gratis T incasso dei coupons alla sca-denza. y)Vende lo obbligazioni communali VL dolla Prima Cassa patriotica di risparmio di Buda-pest, lo lettere di pegno 41/, o le obligazioni coinuuali 41/, con promio del 10°/,, della Banca ooinmerciale ungherose di Budapost, le obbligazioni comunali 41/, e le obbligaifioni 4°/ con IO"/« di promio della Banca ipotoi-aria un^heroso di Budapost, le lettere di pegno 47,70 dolla Banca oentralo austriaca di cro dito t'ondiario, i lotti 30/o '-11 0 2 a omissione deli' Istituto dl credito fondiario austriaco, (Boden-credit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita prinoipale flor. 50,(t00) dolla Bunca ipotecaria ungliereso di Budapost, lo lettere di pe^no 4"/o dollo Htabilimonto provinciale inotecario deli* Austriu inferiore al corBO di gioruata. 4—12 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (pol«1« oSnkov C.'iinz/a najonrednija legu v Trstu.) Prostori .,o odprti in preskrbljoni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Drohorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postri-žbo ter se priporočam blaijovoljnej naklonjenosti slav-nogc občinstva. ponižni 104-66 p. Yavero. Zuradi ničvrednih ponarejanj naj sc zahteva vsikdur Tinct. capsici comp. (PAINEXPELLER) „z sidrom" in jo odkloniti Škat-ljice brez sidra kot nepristno. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104- 80 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna it., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francijo Nemčijo itd. Velika zaloga linih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Grlena bol kašalj, hreputavlca, promuklost, nazehl zadavica, rora. zapala ustijuh Itd. mogu so u kratko vriomo izliečiti mbljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina sjaj nega uspjeha Što jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Probdjcnih kašljnć noćili, navadne' jutranje hroputaviee i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjok znhtjevati Pron-dinijovo sladkiše (Pastiglie Prendini) te da budo na omotu kutijice (škatule) moj podpiB. Svaki komad tih sladkisab ima ntisnuto na jednoj Strani „Pustigliu", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju so u Prendinijevo] ljekarni u Trstu (Furmarcia Prendini in Trieste) i u slavnijih ljekarnuh svieta. 28—59 Krasne uzore© zasebnikom pošilja zastonj in franko. Bogate knjig« z uzorci, kakor&nih Se ni bilo, za krujačo nefrankovano. .Inz ne popuščam za 2'/j ali 3'/j goldinarjev pri metru, no dajem daril krojačem, kakor to dola konkorenea na račun zadnje roke, ampak imam lo trdne in čiste cene, tnko, da mora kupiti v*uk zasebnik dofero in oeno. Prosim torej zahtevati le moje knjigo z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurenco, ponujajoSej dvakrat toliko popustka. SNOVIJ ZA OBLEKE. Poruvion in dosking za častito duhovščino, pred pisano snovi za uniforme c. kr. urednikov, tudi za veterane, ognjegasce. telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize, preproge za vozove, loden nepr m&čen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4 14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, pošten?, trajno, čisto volneno sukneno bkgo, no pa dober kup OUnje, ki so komaj toliko vredna, kolikor so plača krojaču, otimn naj se do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—20 (v tem Manchestru Avstrije) 24—21 Največja zaloga fafcriškega sukna, v vrednosti V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoin-rt izjavljam, «ln moja roka združuje največe izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kanigarnov, potrebščin za krojače in voliko knjigoveznico lo za lastne namene- Da so prepriča o vsem tom, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanose, ogleda velikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij. Pošilja se le po poštnem povzetju. Dopisuje v nemžkom, nuuljarskcm, češkem, poljskom, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Be livriuje vsakovrstna tiskarska dela po ceni. .3 ■ •' . . ■ Y; •v v-Y KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečajo ljudskih Aid in gospodarjem v pouk. Cona znižana, poprej mehko vezano 50, sedaj le 40 nč.; trdno vezuuo 10 nč. voč; po pošti 5 nč. več. '—'S 'PI3 A0S0Jl 001 •nso^ 'gu '/iS *9)|!u;|op BZ aomfu)! *i j a q 11 s n j b j s -SHJOUI sapjj 'SI)B)!A -jtBU )8 ims;idBq sapjj :9UIA0>|SIX »Filip« 9 Antigona' Tragediji. Provedel prof. Križuian. Cona vsaki tragediji 20 nč., po pošti 2 kr. več. Naročila sprejemlje ter se p. n. občinstvu priporočal "v Trstu. Piazza Caserma št. 2 tSJ H •Rjp/I "JU g od aifUBJ^B BZ B|pSB|qOOcJ •gg !1?0<' ''?u OZ — •uuqaq oi(uvf (apo&oj(| •}80A0,I »v ri i u< il d n" Tiskovine za cerkvene matice: Status animarum. Liber baptizatorum. Liber defunetorum. Liber copulatorum. Tiskano vse 1111 močnem papiru po G nč. pola. •oAVJdn ouaAHJoo MZ -od o3nj|> u; ofljfim ouAtijo •J(«jb 8 od n^izof uiaijsiiiajii a ouna -Vi OUOA5JI3J VZ aUJAOlfSI^ '