26. številka.
V Trstu, v soboto 31. marcija 1888.
Tečaj XIII.
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vfie leto gl. «.-; izven Avat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.30 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka t TritU po 1» nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naroobe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira.
NOST
Vsi dopini »o pnAiljajo uredništvu v ulici Torrente »t. 12. Vmiko pismo mora biti frankovano, ker nefrankorana so nr npro-•jemajo. Hokopisi ne ne vrat-ajo.
Oglasi in oznanila ne r aru ne po 7 nor.
vrstica v petitu; zu naslove z dubelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi g»
obavio navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
de račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insorate prejema upravniitvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije bo proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinosti j« nioU«.
Vabilo na naročbo.
Z denašnjim dnem izteka naročnina nekaterim čestitim gospodom naročnikom; uljudno jih prosimo, naj jo prav kmalu obnovo, da ne nastanejo v pošiljanji lista neredno bti, ker 8 tem nam delajo mnogo ne-prilik in tudi sebi ne posebne časti. Od nas so zahteva točnosti in natančnosti v izvrševanji uredniških dolžnostij, isto zatorej lehko terjamo tudi od svojih spoštovanih naročnikov. Čo smo doslej svostno ispolnjevali svoje dolžnosti, o tem gro sodba čestitomu občinstvu slovenskemu, v prvej vrsti izvestno zvestim prijateljem našim, ki nas kolikor toliko podpirajo bodi si gmotno ali duševno. In ta sodba nam je do zdaj zelo ugodna, kakor smo doznali po raznih poročilih. Svest naša nam pravi, da smo se po svojih skromnih silah trudili, da bi zadovolili z dobrim berilom vso raznolične stanovo našega čita-joČega občinstva in isto obetamo tudi v bodočo; zatorej pa uljudno prosimo vsestransko podporo; vsak naročnik pridobi nam z drugim četrtletjem vsaj po ednega novega predbrojnika, da so list povzdigne na ono uplivno stopinjo, na katerej bi moral stati kakor edini slovenski časnik v onem trgovskem mestu, ki jo za nas najvažnejše v vsnkem obziru; vzlasti bi prosili nekoliko več podpore s Kranjskega, soaebno iz Bredišča, iz bele Ljubljane, kder živi izvestno šo mnogo narodnjakov, ki našega lista doslej niti po obliki no poznajo ter so mu nekakšno bojazljivo ugibljejo.
Naročnina jo označona na čelu lista. Naroča se lehko z vsakim mesecem počenši.
So enkrat ponavljamo uljudno prošnjo, naj kmalu obnovč svojo naročnino vsi oni čestiti pred-brojniki naši, ki so nam bili poslali samo naročnino za prvo četrtletje in naj vsi naši prijatelji šire mej svojimi znanci naše novino.
Uredništvo in upravništvo.
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Ispod Nanosa.
Gospod urednik! Obljuba dela dolg. Ko sern Vam zadnjikrat pisal, rekel sem moj drugim, da so šo enkrat oglasim pred veliko nočjo za piruhe. Jako sem uže dvojil, bodo li mogočo ispolniti obljubo. Menil sem, da bodo treba storiti, kakor dela gospod Gauč pl. Prankonthurn z našim šolskim vprašanjem: „Hočem stvar še enkrat dobro preštudirati." Tako so jo bajo da izrazil gosp. minister. I jaz sem mislil vso stvar dvakrat do trikrat pregledati, ker poslovica pravi: trikrat mori, enkrat reži. Kar jo odrezano, ni nikdar voč celo. „Quod Bcripsi, seripsi", rekel jo Pilat. Tako jo tudi s pisanjem sobotnih ali nedeljskih pisem: tri sestavke napravi, vse tri prečrtaj in vrzi jih skozi okno ali v ogonj; nato piši četrtič sobotno pismo, ki bodo imelo drugim samo to sličnost, da je pismo in vender so zameriš vsem. Da, da, „resnica v oči kolje". Toda koncept današnjemu pismu jo uže tak, da so ne bodem zameril nikomur; bodete videli, gospod urednik. Človek mora biti mehek ali kakor bi nekateri hoteli: „elastičen", ker to jo pot, po katoroj dospo človek lehko v nebesa, v raj in tudi v „wal-hallow.
Začeti moram tedaj, kakor oni človek, ki no vo, kako bi se lotil klobase, ker
Hrvatje in Srbi.
Mnogo hrvatskih rodoljubov jo sestavilo lep članek o združenji Hrvatov in Srbov -t«r objavilo ga v „Obzoru" iti „Agramer Tagblattu" bas na dan, ko jo slavil vladika Strossmaycr, najodličnejsi zagovornik hrvatsko-srbske zvoze, petdesetletnico svojega svečeništva. Krasne misli so izraženo v imenovanem sestavku. Ker je tudi naša najiskrenejša želja, da bi enkrat prestala nesloga mej bratoma, mej deloma istega naroda in ker vemo, da s tem marsikomu ustrežemo, priobčujemo članek v slovenskem prevodu. Slove tako-le:
Srbi in Hrvatje so eden narod z dvema imenoma, z dvema političnima zgodovinama, z dvojnimi pismenimi črkami in treh veroispovedanj. Ljudem nizkega naobraženja in ugretim z verskim čutom so to neprehodne gore za narodno edin-stvo, dokler se ne zatro vse to dvoje ali troj« neprilike in dokler se ne pribavi časti samo ednemu imenu, ed.iej zgodovini, ednim pismenom in ednej veri. Zal nam je, da je večina narodova na tej nizkej stopinji; tim bolj nam je žal, ker naši neprijatelji, želeči ovokovečiti to nizko naobraženje, preradi proglašajo preprostemu ljudstvu naše zasebnosti, in sinovi tega naroda, katerim niso še jasni oni najvzvi-šenejši pojmovi o narodu in o njegovih zadatkih, slede jim ter motijo sebe in narod. Iz zgodovine vemo in videli smo, kako sta služila dva velika in prosvetljena naroda, narod italijanski in nemški večkrat v svojej razcepljenosti v zasmeh in roga-njo večjim in manjim narodom zaradi mnogih manjih ali večjih razlik, katere so vzgajali njih sinovi, dokler jim niso njih umniki nadahnoli Čiste, jasne in veličaš* tveno misli o edinstvenem narodu, pred katerim so izginole vse razlike in plemenske osebnosti. In kolikemu smehu in roganju se ispostavlja težko izkušeni in tako razdeljeni narod, ki ves tako rekoč govori samo v ednem narečji, in še ta so mej seboj trga in deli. Umniki govore : Bog jo napravil eden narod, kadar vam je dal eden jezik.
Temu najvišjemu načelu se udajejo najumnejši sinovi hrvatsko-srbskega na-
nima pripravnih besed, začeti moram tedaj z — vremenom. Saj užo naših pesnikov prvak pravi, da kdor no ve kaj druzega kvasiti in klobasiti, „o vremenu hval' al' toži". V tem, ko imate pri Vas ob „veliki luži" užc rajsko pomlad in v tržaškej luknji užo precejšnjo toploto in pestrega cvetja v izobilji, imamo tukaj tudi še lansko zimo. (ker je začela v decembru), projšno mrzloto in lo belo cvetlico na oknih. (Zdaj je menda tudi pri vas malo odmeknolo. Ured.) Pač, da ne zahim, beli zvončki so užo začoli vabiti bližajočo se pomlad. Vsaj vesto, kako lepo je, ako ima človek vedno „zvončke" ali morda samo zvonec pri sebi in ga rad povsod nosi. Povsod mora biti na vrhu liki oljo. Za tako zvončke in zvonce so pač marsikdo poteza.
Tudi naši severni sosedje so radi povsod zvonec nosili, povsod bili na vrhu. Ali „svaka sila do vremena". Na našo „neme" brate po Adamu začela so so vsipati vremena, katera jo prorokoval Jurčič, da „bomo gledali črez zid v državo nemško". Naš zaveznik v tripelaliianci in ne v Schleswig-Holsteinu in pa Ktinigs-gratzi jo užo tam, kjer ni sovraštva, no prepira, ne vojsk, ne Bismarka. Vsako pošteno avstrijsko srce jo bilo nekoliko potrto, lo srca nekaterih naših Nemcev so bila nekoliko preveč. Človek bi res kmalu mislil, da smo gori v „rajhu" moj samimi „pickelhaubami". Kar jo prav, bodi prav, umno nimium nocet. Tudi Nemcem no gre vso po godi, premda so razsvetljeni se svojo r,aufkliirungott. Jedva so spravili
roda. V tem načelu je najvišji po eden narod. Obe imeni srbsko in hr/atsko sto domači, posvetil ju jo se zgqflovino narod, obe naj bodeti častni in spoKO^ani al vsega naroda, naj vć tudi ves Mrod, kaj je napravil neumrli Jurij Daničič, da sta Srb in Hrvat jezikoslovno odne kore-nike, tedaj prvotno ednega znamenovanja, samo v dveh oblikah.
Dajmo temu prvotnemu pomenu novo moč v ednem tega veka vrednem pojmu ednega naroda. Vero, katero ima naš narod, imajo tudi drugi narodi, ki nam niso sorodni, in zato naj išče vsak v svojej veri tolažbe, a mi vsi pa bodimo bratje v Bogujn narodu.
Črko so dvojne, ali oboje smatrajo umni ljudje od ljudske šole za našo narodne, ker oboje rabi naš narod.
Najrazumnejši možje našega naroda, katorc smo slišali in poznavali v knjigah, odobravali so in odobravajo misel, da vse ono, kar sijajen um predloži vsemu narodu v cirilici in latinici, spoštujemo in ljubimo kot svoje, kot narodovo lastnino.
Naj naš narod goji to misel na svojo srečo in blaginjo. Zapomni naj si narod, da ideja narodnosti, ki jo v tem veku prodahnola vse državno in kulturno življenje, pride do vrhunca v edinstvu narodovem. Ako naš narod, nezrel in nepripravljen, razcepljen in brez zavesti učaka veli!-e dogodjaje, ostal bodo samo materijal za tuje misli, za gradivo drugih zavednih narodov.
To naj si zapomni duhovščina obeh cerkov, ki čuti in živf za svoj narod. Mi ne stavljamo narodnih čutil na mesto vere, mi jih no polagamo na sveti žrtvenik nobene cerkvo. Mi hočemo, da naš narod zvest ostane veri, katoro je dobil od očetov svojih; vondor mislimo, da ona vera ni od Boga, nogo od strastnih ljudij, ki bi učila, da ne ljubimo rodnega brata — kot svojega brata.
To naj pamtijo tudi oni mnogi dobri ali preveč enostranski možje našega naroda, ki so niso dovolj uglobili v zgodovino hrvatsko in srbsko, ki no poznajo velikih in težavnih nalog, katero ima izvršiti velika skupina ljudij, ki ima častni naslov: naroda; hoteli bi pa, kakor jim
očeta v grob, užo je sin tam z edno nogo. Usoda!
Res, v letošnjem letu obhajamo same petdesetletnice in mrtvaške sedmine. To pač ni kaj veselo.
Gospod urednik! Izvestno sto užo slišali, da kjer hudič no more sam opraviti, pošlje babo. Tako jo tudi v nas. Kjer no more kar naravnost seči vmes „mrzla roka", tja pošljejo kuko bolezen, bodi užo „vo-legrajska kuga", ali „djakovske osepniee". Da, smola, smola!
Vladika djakovski ima nekje v višjih in najvišjih krogih visoko dostojanstvo. Sic transit — — —■ —. Prišel sem nedavno v neko družbo, kjer so me prav lepo vzprijeli. Imeli smo se tudi prav dobro, dokler ni začela noka družba razgrinjati praznih pol za podpisavanje dobrih verskih imen proti neveri. Rekel som jim kar v „brk", da to ni njih stvar. Potem mo pa niso mogli več; moral sem odrinoti drugam. To samo za primer, kar bi bil imel reči gori na mestu črtic.
Zakaj neki prepovedujejo Strossmay-erju diplomo iz cislitvansko državne polovico? No. te stvari spadajo uže v „Višje" krogo, kjer so sarni „visoki" gospodje in so ukvarjajo samo z „visoko" politiko. Zato pa punetum! Ker sem pa užo tam, naj bodo kar hoče. Moram reči še eno: s svojih mladih, vender no premladih letih slišal sem anekdoto ob onih dveh si-najskih bratih — dvojčkih, ki sta imela edno roko skupno. Kar so pripeti letos v državnem zboru nekaj sličnoga. Lox Lieoh-tensteiu et lex Lienbaeher. Kaj ne, gospod
veli srce, da bode edno ime, edna vera, edno črke in vso edno v mnogo is-kušenem narodu. Kakor je ednostaven um njihov in srco njihovo, tako naj bode vse ednostavno v narodu. Zalibog, takih cdno8tavnih umov imamo v našem narodu premnogo, in njim najlažjo verujejo nižji slojevi naroda, ki so še eduostavnejšL Zapomnijo naj si, da smehu ispostavljajo svoj narod, kedar jih hvalijo sedaj ti, sedaj oni nasprotniki našega naroda ter nam kličejo: Vi niste eden narod in nikoli ne bodete, ker imate dvojno vero in dvojne črke.
Pokažimo vsemu svetu, da spoštujemo in ljubimo kot svoje srbsko in hrvatsko ime, ker je oboje iz srca našega naroda; čitamo in pišemo z dvojnimi črkami, in v vso proizvode ntišcga uma položimo našo trdno vero narodnega edinstva. V to ime pomagaj nam Bog; vso sinove našega naroda pa prosimo, da so poprimejo teh misli j in jih razširjajo moj narodom s krepkim in od važnim delom."
0 djakovskih slavnostih
(Dalje.)
Ko je govornik izrekel besede: „Vi Ste svojemu narodu dali, kar dajo drugim narodom cesarji in kralji", zalilo bo vladiki solze oči in začel je glasno ihteti. Ginono zahvalil bo je odposlanstvu, ob-jemši vso tri člene njegove in prosil jo oznaniti mestnemu zastopu Ljubljanskemu, da jo ponosen na častno meščanstvo slovenske prvostolnico in da bodo za srečo in blagor Ljubljane in njenega prebivalstva vedno obračal so v molitvah k Bogu. Prosil jo tudi sporočiti vsemu narodu slovenskemu, da ga ljubi in blagoslovlja iz vsega srca.
Na to je stopil preden j dr. Ivan Ma-rolt, zastopnik akadomičnega družtva „Slovenije" na Dunaji ter govoril.
Vladika odgovoril je po priliki takolo:
„Lepa Vam hvala na Vašem čestitanji. Kakor užo večkrat zagotavljani Vaui tudi donos, da mi je mladina vodno pri srci. Vzlasti pa naj bodo akademiki, katero toliko resnega dela čaka, zagotovljeni
urednik, nemška so užo ta imena. „Nemec, nemoč, pes brani se pri nas imena tega". Tako Jurčič. Ali da pridem zopet k stvari. Zadnjikrat som imenoval neko državnozborsko raco, danes pa imamo užo tudi državnozborsko gosko „lex Lienbaeher". Čujemo nekaj, da dobimo še pete-linca, petelinca, pravim, imenom „lex lle-rold". Vsa ta perad bi šla rada na šolski vrt, toda ograja jim no dozvoljava t»'ga. Obe prvi putki sto si zelo podobni v tom, da dajeti neko sonadzorstvo cerkvi. Bodi tako ali tako; nas no bodo dosta prome-nili s temi postavami, ker nekje sem slišal, da kjer jo mnogo vetra, tam jo malo dežja in k jer jo mnogo tuljenja, pride malo volkov blizu. Nekdo se je „njega dan" pomotil ter hotel prašiča ostriči, a bilo jo lo mnogo krika in nič volno. Tudi trde, da kjer jo dosta kokodakanja, tam je malo jajc.
Vrhu vsega, kaj naj pričakujemo od Nemcev? To so pač ljudje čudni, ali kakor pravi Gothe \ hrvatskem prevodu: Njemci su Vam čudne čudi, Svatko če, da pravo sudi. Al' jo čudan pravedan im lira, Jer so hvali samo rodjak, kum, A što drugi ljudi stvore, Svakojako to je gore. Sicer pa pride šolska predloga tako in tako jedva po praznikih na vrsto. Tedaj so pa morebiti tudi jaz oglasim, če mi Bog ohrani zdravje, ko so povrnejo lastovko in drugo ptice.
Morda bodo tedaj pihal boljši vetor. v kar pomozi Bog i sreča junačka! Na svidenje! Vaš	C.
moje ljubavi do njih. Našim slovenskim bratom pa kažite, da jim polagam na 9rce: Bodite tudi v narodnem oziru vedno ide-jalni. Če človek deluje na podlagi ideja-lov, deluje nekako v višjih sferah in čuti se v svojem delovanji vzvišenega. Tudi idejali so lehka podlaga reelnemu delovanju. Jako sera vesel, da se me mili moji Slovenci tako lepo spominate; tudi jaz se njih vedno spominnm v molitvi, proseč Božjega blaguslova za-nje. Še jedenkrat: Lepa Vam hvala.
Za dr. Maroltom nastopila je deputacija Ljubljanskega „Sokola". Sokolovci: Hugo Turk, F. Hribar in Ivan Soklič budili so vsled zale svoje oprave splošno pozornost Djakovčanov in došlih tujcev. Vladika je vsacemu Sokolovcu takoj ko so stopili predenj, prijazno podal roko. Nagovoril ga je gosp. ilugo Turk.
Znhvaljevaje se prosil je vladika, naj odposlanstvo sporoči vsem členom družt-venim njegovo iskreno radost o tem, da so se ga spoiuinati blagovolili. Znano mu je, da gre „Sokolu* velika zasluga za pro-bujenjo dohrega naroda slovenskega in zato ga veseli, da se sme imenovati častnega člana tega odličnega družtva.
Za slovenskimi odposlanstvi nastopala so razna druga odposlanstva.
Ob dveh začel se je slavnostni obed.
V	ta namen bile so v velikih dveh dvo- i ranah pogrnene tri dolge mize za več nego sto gostov.
Mej obedom pogovarjal se je vladika! jako živahno z grofom Ivanom Draškovi- -eein, pa tudi z najbližnjimi nasproti sede- J čimi mu gosti: Badovincem, dr. Račkim in J Smieiklasom. Pogovor bil je neprisiljen in ! mnogokrat tak, da je budil veselost mej vsemi, ki so ga čuli. Duhovitost in živahnost vladičina očarovala je vse.
Po sedmej jedi začelo so se napitnice. Prvi vstal je vladika sam in napil je v naudušenih besedah papežu Levu XIII. in kralju Franu Josipu I. Obe napitnici poslušali so stoje vsi navzoči in pritrjevali jima mnogokrat odobravajo.
Za tema napitnicama vstal je prost Tordinac ter v kratkih in prisrčnih besedah izrekel željo, naj bi dobrotljivi Bog ohranil slavljenca še —
„Petdeset let" končal je mesto njega vladika sam in radostnih vsklikov potresli ste se obe dvorani. Ko je klicanje potih-nolo, pristavil je vladika: „Vidim, da mi vsi želite še petdeset let. Tudi jaz bi ne j imel nič proti temu, kajti dela a* vero in domovino imel bi izvestno dovolj še petdeset let. Pa drugi je, ki ima odločevati.
V	naših narodnih pesmih izraženo je to mnogokrat jako lepo, da je življenje naše „u Boga, u starog krvnika" ali z drugimi besedami, da ima edino on soditi o živ-ljenji in smrti. No, ker vidim, da je vseh Vas želja prisoditi mi še petdeset let življenja, treba bodo prositi še Boga, da na ta Vaš prisojilni list pritisne veliki Svoj, vedno najmerodavnejši pečat." — In zopet je odobravanje pretreslo dvorani.
Na to napije grof Ivan Draškovič vladiki v imenu hrvatskega naroda, spo-minajoč se neštevilnih dobrot, katere mu je izkazal. — Vladika se zahvali njemu, kakor tudi naslednjemu govorniku, Zagrebškemu županu Badovincu z daljšim govorom.
(Konec prih.)
Občni zbor
delalskega podpornega družtva v Trstu dne 25. inarcija 1888.
(Konec.)
Iz poročila posnemljemo to-le :
§§. 1, 2, 3, 4 se promene nekoliko gledo oblike; v §. 5. se briše določba, da more imeti družtvo tudi vnanjih udov ter se določi, d a mor ajo stanovati vsi v T rs tu in nj ega okolici. §. 6. se dostavi važna določba, da ne more biti druž-tveni ud nobeden, ki je uže član druzega e n a c e g a družtva. O tej določbi se vname daljša razprava, o katerej govore predsednik, poročevalec, odbornika Bencina, Kobal in udje Bric, Drašček, Man-zin, Nabergoj Matija in Pavčič. Odbornik Skabar predlaga konec razprave in po ko-nečnem preporočilu poročevalčevem se sprejme odborov predlog.
O promeni §. 9. glede pravice bolnih udov do podporo, vpraša odbornik Bencina, kaj so dogaja 8 takšnimi članovi, ki so morali ostaviti Trst, ter zvunaj kje zbole; predlaga, naj se tudi takim bolnim udom dajo podpora. Ta predlog pobijajo predsednik, poročevalec in odbornik Polic; podpirujo ga pa član Drašček in drugi. Predsednik dostavlja odborovomu prod-logu še dodatek, da ima v slučaji, ako
mora kateri ud »aradi pomanjkanja dela zapustiti Trst, dovoliti odbor izjemno podporo izbolelim udom, ter zahteva, da se stavi ta dodatek v zapisnik. O glasovanji ni bilo moči določiti, je li večina za odborov predlog in zopet se vname dolgo govoričenje o istem predmetu. Član K. predlaga konec razprave in glasovanje. Večina je vsprejela zatem odborov predlog s predsednikovim dostavkom.
Stilistične in neznatno promene §§. 10, 11, 14, 15, 17 in 18 ae sprejmo ; tudi nekatere določbe §§. 10 in 18, katere se niso bile v pravilih, vender pa so veljavne uže več let v družtvenej upravi. Po §. 23. bode občni zbor vsako leto koncem meseca marcija, in ne februvarja, kakor določujo pravila do sedaj.
V	pravilih ženskega oddelka so promeni stilistično 4;. 8.
O VII. točki dnevnega reda „posamični predlogi" se ni bil prijavil nikdo odboru, preide se zatorej k „volitvi novega odbora".
Uspeh volitve je ta-lo :
Glasovnic jo bilo oddanih 553; nekateri so bili voljeni ednoglasno, ostali pa z veliko večino. Predsednik : Mandič Matko, Tajniki: Kalister Vekoslav, Polič Fran. DenarniČar: Schmidt Dragotin. Odbor: Sabec Ivan, Živic Matija, Hrast Anton, Renčelj Josip, Žitko Fran, Perhauc Jakob, Komar Vekoslav, Prebil Franjo, Loncner Izan, Prelc Štefan, .Teršek Fran, Krapeš Ivan, Fabjan Fran, Čelan Jernej, Ster Valentin, Andrejčič Fran, Lovišček Fran, Čargo Fran. Namestniki: Fakin Anton Macarol Ivan, Vertovec Andrej, Novak Jernej, Kljun Anton, Lotrič Gregor. Pre-gledovalci računov : Pitamic Ivan, Kosovel Valentin, Mušič Andrej. Nadzorniki: Primožič Fran, Drašček Janko, Benko Fran, Milic Ivan, Segala Anton, Skočjer Josip, Snebel Jakob, Gomizelj Fran, Cigoj Fran, Pipa Ivan, Verbajs Anton, Ilinčič Franjo, Rebulja Andrej, Bric Ivan, Ilajpel Josip, Cerkvenik Ivan, Fakin Josip, Vihtelič Ja-kob, Zega Davorin, Laščak Josip, Frank Ivan, Indihar Anton, Mahorčič Anton, Zorn Fran, Hlad Josip, Loncner Miroslav, Kre-čič Andrej, Kopeček Ivan, Male Ivan, Žejen Anton, Švagel Andrej, Košuta Anton, Zaje Fran, Volk Ivan, Prelc Fran, Fer-luga I. M., Perhauc Josip, Kodrič Dragotin, Trobec Anton, Brišček Josip, Indihar Fran, Samec Matija.
Ženski oddelek. Odbor : Schmidt Marija, iDavic Franja, Majcen Margareta, Čarga Marija, Motlikovič Terezija, Pahor Marija, Kobal Ana, Riithol Josipina, Borne Marija. Namestnice: Umek Eraa, Berne Emilija, Fabijan Josipina, Kumar Anna. Pregledovalke računov: Gerčič Dragotina, Jager Ana. Nadzornice: Anderlič Ana, Berne Marija, Kronavetter Uršula, Ličen Uršula, Kafol Franja in Fabijan Virginja.
Zbor je pozdravil vsako posamično ime se „živio"-klici, zopet izvoljenemu blagajniku g. Drag. Schmidtu pa je napravil ovacijo, dvignovši ga mej burnimi klici na ramena.
Predsednik se zahvali v jedrnatem govoru družtvu na poverenji, katero stavlja v njega vzmožnoati, obeta, da bode vedno po skromnih svojih silah deloval v blaginjo družtveno. Spomina se prijateljskega družtva „Austria", ki je blagodušno ustopilo krasne svojo prostore občnemu zboru, zakličo mu v zahvalo trikratni „živio" in naposled prejasnomu očetu visokega družtvenega pokrovitelja, Nj. Veličanstvu cesarju, in na to zagrmi trikratni „Živio!" Franu Josipu. I.
Stem je bil občni zbor ob 9. uri zvečer izvršen.
V	prvej odborovej soji so jo ustanovil odbor tako-le : I. podpredsednik Živec Mate V.; IT. podpredsednik Hrast Anton ; Knjižničar Carga Fran; Gospodarji ■ Lovišček Fr., Žitko Fr., Šaboc Ivan, Prelc Štefan ; knjigovodja : Ivan Loncner ; načelnik veseličnega odseka: Valentin Kosovel ; v zdravstveno komisijo so bili določeni iz odbora: Krapež Ivan, Ster Val., Čelan Jernej in Fakin Anton.
Deželni zbor kranjski.
XV. seja dne 19. januvarja.
(Dalje.)
Poročilo deželnega odbora o reškej cesti in o preložitvi ceste čoz Bogensberg se izročita upravnemu odseku, konečni račun o zgradbi „Itudolfinuma" pa finančnemu odseku.
Poročilo o prikladi na pivo v posto-jinskem trgu za 1. 1888 se pa takoj roši, ker ga je upravni odsek užo pretresal. Baron Svegelj sicer ugovarja nasvetovanemu
predlogu, ali večina mu po nasvetu poročevalca Kavčiča pritrdi ter sklene:
„Občini Postojina dovoljuje se, da se 1, 1888. do vštetega 1. 1892. pobira v trgu postojinskem naklada 50 kr. od vsacegav trgu povžitega hektolitra piva s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva."
Zakon o povračilu škod storjenih po lovu in divjačini se potem potrdi v tretjem branji z edino premembo, da se v § 1. namesto „tiste vrsto divjaČin" reče: ,tiste vrste divjih živali".
Dr. Moše potem poroča o konverto-vanji zemljiško-odveznega dolga na Kranjskem in se brez ugovora in brez razprave soglasno potrdijo naslednji predlogi linančnega odseka:
„1. Zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije v znesku 3,96G.508 gld. 35 kr., ki se je izračunil za dan 1. januvarja 1888, preosnuje ae v nov, davka prost deželni dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4,000.000 gld., za do-števno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., ki je obrestovati po 4°/0 poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dne 1. julija 1888.
2.	Razpisati jo v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca med najodličnejšimi tuzemskimi denarnimi zavodi z naznanilom, da hoče vojvodina Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezni dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželno posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potom zaveze z dolžnim pismom.
3.	Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine, ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega dolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli ob-restim oprostitev dohodnine, kakor tudi, da proglasi eventuvalne nove obveznico sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, fi-dejkomisov in druzih zavodov, koji so pod javnim nadzorstvom, in da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine.
4.	Pri visokej vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72. tako, da se poravnajo tirjatve države nasproti deželi, in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe 1. dan julija 1888 na podlagi 5% pora-čunanja, ter jo naprositi, da sprejme za podlago obračunjenja primanjkljaje zem-ljiško-odveznega zaklada, katere je izkazal deželni odbor za leta 1888 do 1895 v svojem poročilu c. kr. finančnemu ministerstvu z dne 5. julija 1887 št. 4324.
5.	Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, ki se s tem izrečno pooblaščuje, da v okvirji zgoraj navedenih vodil izvrši predrugačenje pogodbe z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št, 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene in najame novo posojilo s pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor.
V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti v neposredni dogovor z vlado in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščene od deželnega odbora in obstoječe iz onega deželnega odbornika in deželnih poslancev gospodov Karola Luck-manna in dr. Alfonza Moschč-ta, in za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njih namestnikov, izvoljenih po deželnem odboru."
Dr. Poklukar v imenu svojih tovarišev predlaga, naj se priznanje in zahvala izreče vsem onim gospodom, ki so se za dovršitev te zadeve hvalevredno trudili. Zgodi se soglasno.
Baron Svegelj poroča potem o reorganizaciji deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam ter v imenu finančnega odseka predlaga:
1.	Poročilo deželnega odbora glede roorganizacijo deželnih uradov in sestave pokojninskega štatuta so jemljo na znanje, in deželni zbor obžalujoč, da so to ni moglo šo zgoditi, za trdno pričakuje, da so bodo dotični načrti prihodnjemu rednemu deželnemu zboru predložili precej v pri-četku zasedanja.
2.	Glede začasnih doklad za deželno uradnike in slugo za loto 1888. se deželni zbqr drži sklepa, da so to podpore dovoljujejo izključno le onim deželnim uradnikom in slugam, kateri v vsakem oziru za-dovolilno poslujejo, in da smo deželni odbor to podporo vso ali deloma odreči njim, o katerih bi si tega prepričanja no mogel pridobiti.
Pod to pogojo dovoljuje dežolni zbor deželnemu odboru v smislu dotičnega do-
želno-zbornega sklepa z dne 22. januvarja 1887. kredit do najvišjega Zneska 3476 gld. 50 kr., o čegar porabi bode imel poročati deželnemu zboru."
Poročila o štatutu vinarske in kmetijske šole na Grmu, dalje o prošnji občine Ravne za podporo k zgradbi okrajne ceste in občine sv. Križa pri Radečah za podporo v napravo cest se odlože, in poroča gosp. dr. Poklukar o prošnji posestnikov z Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste iz Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste, in obveljata brez pre-membe naslednja predloga upravnega odseka :
„1. V skladovnih cestnih okrajih ljubljanska okolica in Vrhnika ležeča, od Dobrove po dolini čez Brezje in Podolnica do Zaklanca držeča občinska cesta, katera posreduje najkrajšo zvezo med Ljubljano, oziroma med obema v zakonu zastran uvrščevanja cesta z leta 1866. pod št. 82 in 78 navedenima cestama, namreč med cesto z Viča črez Dobrovo v Polhovi Gradec in cesto z Vrhniko čez Lesno Brdo v Polhovi Gradec, s cesto, katera so odcepi črez Horjul na Verzdenec, ho uvrsti med okrajno ceste.
2. Deželnemu odboru se naroča, da dobi temu sklepu Najvišje potrjenje, in sicer potem, ko je v smislu § 19. cestnega zakona z dne 5. marca 1873. vprašal de-tična oblastva; po zadobljenem Najvišjem potrjenji pa da potrebno pravočasno ukrene, da se bo ta cesta izročila okrajnima cestnima odboroma za okolico ljubljansko in na Vrhniki v oskrbo."
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
R i e g e r se jo v pražkem meščanskem družtvu potegoval za to, da se Liech-tensteinov predlog izroči šolskemu odseku. Ako je 50 poslancev broječa stranka spoznala, da je nujno potrebno izročiti imenovani predlog šolskemu odseku, je pač opravičeno, da tudi češki poslanci glasujejo za to. Čeških poslancev stvar bode pa, da v odseku isposlujejo to, kar je za deželo, za narod in za njih šolo najnujnejše potrebno. Čehi smejo se pa, pa mnenji Riegerjevem zanašati, da se bodo njih zastopniki v državnem zboru krepko potegnoli za naroda koristi in potrebe.
Pogajanja mej vlado in poljskimi poslanci o davku na špirit nimajo do sedaj šo nikakega povoljnega uspeha in jo tudi malo nadeje, da se bo mogla sporazumeti vlada s Poljaki v tem vprašanji. Vlada, katerej nedostaje vedno denarja, bi si rada s tem pomagala, da žganje in špirit prav visoko obdači. Ker je pa žganje špirita najbolj razvita obrtna stroka v Galiciji, branijo se Poljaki kolikor so morejo tega davka, prepričani, da bi preveliko obda-čenjo prečilo razvoj tega obrta in bi zato dežela trpela veliko kvaro. Lehko si zatorej mislimo, da gospod Grocholski kot mandatar poljskega kluba nima proprijetne nalogo, pogajati se v tej zadevi z vlado. Vender so tudi Poljaki menda nekako prepričani, da se bode treba tako ali tako pogoditi, kajti Smarzewski jo še na smrtnoj postelji izjavil, da če bi bil finančni mi-ster Dunajewski tudi prisiljen zaradi tega vprašanja odstopiti, njegov naslednik poprijel bi so ga zopet, kajti vladi treba denarja in z davkom na špirit si ga najlažje pridobi. —
Nemška narodno-libcralna stranka čedalje bolj propada, to nam najlepšo dokazujejo zadnje volitve v mestni zbor na Dunaji. Zedinjeni demokrati, Čehi in antisemiti so o poslednjih volitvah zmagali ter pridobili mnogo sedežev v mestnem zastopu. „Nova Presso", glasilo nemške narodne liberalne stranke in z njo vred vsi židovski dunajski listi britko objokujejo ta poraz, ter očitajo Dunajčanom malomarnost in ravnodušnost, kakor tudi to, da so družijo a Čehi. To pač ni res; resnica je, da so ae Dunajčani naveličali pustih fraz, slabega gospodarstva in ohole napetosti propadajočo stranko, ter rajšo volijo v mestni zbor može, katerim jo korist in blaginja mesta na srci. Spomina vredno je, da sta bila voljena v mestni zbor letos tudi dva prava Čeha! Neki češki list omenja ta slučaj ter pravi, da je ta volitev nemškim liberalcem dokazala, da jo Dunaj bolj češki, kakor Praga nemška, v katere starešinstvu sedi od on s a in Nemec, da jo zatorej vrlo nespametno, ako propadajoča ta stranka zahteva, naj vlada dela na to, da bodo Praga zopet to, kar jo bila, to jo nemško inosto ! Izid to volitve imenujo „Neuo freie Presse" za
nemško liberalno stranko „sramoten" ; mi pa pravimo, da je gospodom začelo uže klenkati. Gospoda pa naj se tolažijo s pregovorom, ki pravi: Svaka sila do vremena 1
Vnanje dežele.
R u b k i car podelil je državnemu tajniku nemškega cesarstva grofu Ilerbertu Bismarku red Aleksandra Nevskega. Od-nošaji mej Nemčijo in Rusijo so, kakor večina listov zatrja, vedno bolj prtjateljski; vender pa z druge strani „Kreuz. Zeitg" svari pred velikim optimizmom ter pravi, da je prej ali slej evropska vojska neizogibna. Ruski vojni minister tudi skrbi za to, da bi Rusija v slučaji vojske ne bila podpolno nepripravljena. Na vzhodnjej meji zbrane je uže dovolj vojske, utrjena so najvažnejša mesta. Sedaj pripravljajo obleko in orožje za reserviste in se v dotičnih tovarnah dela noč in dan. Tudi pomorski minister si prizadeva ukrepiti rusko mornarico.
Srbska skupščina je imela 28. t. m. svojo prvo sejo. Imenovan je odsek devetih članov za verifikacijo volitev. Skupščina no bodo odposlala kralju adrese, ter jej bode zato mogočo takoj pričeti delo, ki je čaka v obilnoj meri.
Bolgarska vlada sklenola je od-poslati Aleksandrov polk iz Sofije v Trnovo in v Sofiji nadomestiti ga s Ferdinandovim. Nezadovoljnost se je vzbudila najbrže tudi mej vojaštvom in Koburžan se boji, da bi se mu danes ali jutri ne zgodilo, kakor njegovemu predniku. Klementina, knezova mati potuje v Bruselj, kjer bode skušala pridobiti svojega brata vojvodo Aumalskega, da jej pomaga isposlovati bolgarsko posojilo. To vest sicer listi zanikujejo, vender je vsem znano, da ima Klementine pot v Bruselj samo to Bvrho.
Zdravje nomškega cesarja je šo vedno tako negotovo, da ni mogoče prav upati, da bi še kedaj zopet okreval. Nenavadna njegova duševna moč ga vzdržuje ter budi ob enem nadejo, da se bode dalo njegovo življenje podaljšati. O notranjem položaji na Nemškem piše „Novoje Vremja": „Pristaši idej, katere jo poslednja leta za vlade pokojnega cesarja knez Bismark izvajal, so očevidno zmćčeni in nezadovoljni. Sam kancelar nekako zagonetno molči, kar čutimo po vsebini novin, katere navadno on navdihuje. V Berlinu in Charlotten-burgu ae nekaj pripravlja, česar pravi zmi-ael moremo samo ugibati. Nemški kancelar je prejaka politična oseba, da bi z njo ne računili v Charlottenburgu." Govore, da bode Bismark kakor do sedaj vodil vnanjo politiko; a v notranjih poslih ne bode imel več svobodno roke. Pa tudi'to bi omejilo njegovo vsemogočnost, ker je do Bedaj njegovoj vnanjej politiki služilo vse, nemški parlament, zvezni zbor, da celo pruski zbor. Kadar bi izgubil ta sredstva,^ bi no mogel več tako sijajno in uspešno voditi vnanje politike države. Bismark no bodo privolil v to delitev oblasti, ali pa bode moral nekoliko prome-niti svoj program. Tudi v Avstriji niso zadovoljni s6 sedanjim položajem na Nemškem. Nadejo so, da mu bodo skoro konec, in da Bismark dobi zopet vso oblast v roko.
Napetost med Italijo in Francijo dobiva vedno nove hrane. Pripetilo bo je te dni, da je italijanska trgovska ladija „Solferino" prijadrala v obližje francozke mornarice, ki jo imela baš strelne vaje. Italijanska ladija ni imela zastave. Kar naenkrat vidijo, da leti krogla mimo, na to brzo nataknejo zastavo. Francozi pa, ali niso videli ladijo, ali kako, izstrelili so zopet v tistem moru. Ko je „Solferino" priplul v Genovo, poročal jo kapetan o tem pomorskemu oblastvu in to jo storilo potrebno korake, da ae slučaj razbistri. Isprva je bilo občinstvo razburjeno, a ko so došla poročila od francozkega minister-stva, da njih admiral ni nameraval streljati na italijansko ladijo, in da jo italijanski brod le slučajno priplul v strelno daljavo, pomirilo ee je, in vsa stvar bode skoro rešena. — Trgovinska pogodba med Italijo in Francijo pa ne bodo sklenena več. Minister Flourens jo sicer za pogodbo, a francozka zbornica in senat sta oba pogodbo odklonila.
General Boulanger jo umirovljen na prodlog preiskovalno komisije. Simpatijo zanj pa rastejo med narodom in demonstracijo njemu na čast in proti vladi so množe. V Aisne, kjer je dobil nad 40 tisoč glasov, bodo ožja volitev in ker bodo vsi bonapartisti glasovali zanj, bode iz-vestno izvoljen. Njegovi listi prinašajo prevode napadov inozemskih listov na Boulangorja ter trdo, da vlada proganja genorala vsled tujega upliva. Ko so jo po-ljal general pred izprascvalno komisijo, na-
bralo se je mnogo naroda okrog ter burno klicalo „Živio Boulanger" „doli s Fer-ryjem\ Ko se je vračal, ponavljale so se te demonstracije in policija ni mogla razpršiti množice. To se bode ponavljalo bržkone vsak dan in vlada se bode prepričala da je proganjajoč lisico iztirala volka.
Povrat Bratiana v ministerstvo je R u m u n c e silno razdražil. Bratianovi prijatelji napravili so njemu na čast banket, a narod je v tem videl provokacijo ter je vsled tega začel demonstrirati. Kraljevo palačo obkrožili so iz strahu pred narodom z vojaki. Ako je kralju Karolu mari njegov prestol, moral bode odpustiti Bratiana ter poklicati narodu priljubljeno ljudi v ministerstvo.
Domače vesti.
t Dr. Valentin Zarnik. BuS prodno je šel list v tisk, zvedeli smo po „SI. Narodu" prežalostno novico, da je dr. Zarnik v petek ob 3. popolu-dne umrl.
Izkaz nabranih radodarnih doneskov za Dolenčev spomenik v sežanskem okraji; nabral g. Fran Leban v Sežani. Cč. gg.: Karol Dejak, Frane Gaberscig in Bretislav Cazafura po 5 gld., Rajmund Mahorčič 10 gld., Frane Leban in Jakob Stanich po 3 gld., Anton PoIley 1 gl., dr. Gustav Gregorin 5 gld., Franja Gulič 2 gld., vsi iz Sežane, Ivan Gruden iz Zgo-nika 2 gl., Josip Rončelj iz Sežane 2 gl. Lojze Fabjan iz Avberja 1 gl., Ivan Kos iz Avberja 50 kr., Anton Turek iz Šepulj, Anton in Matija Zlobec iz Krajnevasi po
1	gld.# Edvard Legat c. k. kaplan v Lipici
2	gl., Josip Škerl 1 gl. in Josip Koman 2 gl. iz Sežane, Janez Milič iz Repniča 2 gl., Frano Ukmar iz Avberja 1 gl., Krešimir Podgornik 5 gl., Josip Pečenko 2 gl., Karol Kanobel 1 gl. in Matej Kanto 2 gld. vsi iz Sežane. Skupno 65 gl 50 kr. Krasen donesek ! Hvala lepa 1
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so izročile doneske podružnico: Šentja-kobsko-Trnovska v Ljubljani 100 gid., Premska 13 gl. 30 kr., Poljansko-Dolinska 32 gl., Litijska 104 gl., Postojinska 17 gl. Turjaška 58 gl., Kranjska 40 gl., Pivska s dohodkom veselice 110 gl., Ajdovščina 50 gl., Mariborska 22 gl. 16 kr., Braslov-škav30 gl., Novomeška 15 gl., Lehenska na Štajerskem 46 gl., Ziljsko-Bistriška 50 gl., Ribniška z dohodkom tombole 60 gl., Sv. Ivanska pri TrBtu 10 gl., Goriška 48 gld. — Darovali so; Pri pogrebu Einspie-lerjevem 15 gl„ Rodoljub s Primorskega 100 gl., nabira v Radovljici po g. A. Hu-doverniku 12 gl., Mariborska čitalnica 5 gl. 45 kr., vesela družba v Celovci pri „Teti" 2 gl. 50 kr., Mohorjani v Draž-gošah 2 gl. 20 kr., Mohorjani Vremah 2 gl., Mohorjani v Šent Ilu pri Dravi 2 gl., Mohorjani v Podmolcu 6 gl. 30 kr., Mohorjani v Podgradu in na Pregarjah 2 gl. 85 kr., Mohorjani na Jožici pri Ljubljani 4 gl. 30 kr. in gg. Pr. Poterlin, župnik v St. Lenartu 3 gl., prof. dr. F. Celestin v Zagrebu 10 gl. in kanonik Alijančič v Celovci 4 gl. 50 kr.
Tržaškej ženskej podružnici sv. Cirila in Metoda ie poklonil č. g. B. D. 2 gld,
—	Načelništvo to podružnice je v četrtek zopet razdelilo nekoliko obleke med ubož-nejšo deco našega otroškega zabavišča pri sv Jakobu. O vsakej priliki so spomne čestito naše gospo in gospodične siromašnih otrok.
Dukovske promene v tržaškej škofiji: C. g. Fr. Nachtigal, oskrbnik v Valmo-vraži, bodo oskrboval duhovnijo Sterno.
—	C. g. Jož. Škerlj, duh. pom. v Sežani je dobil privoljenje v pokoj iti za ono leto.
Za Levstikov spomenik je nabranih 489 gld 84 kr. Čisti dohodek predavanja g. prof. Levca o Levstiku znaša 90 gld. Pri zabavnem večeru „Ljubljanskega Sokola" nabralo so je 15 gld.v
Romarski vlaki v Rim. Število romarjev jo določeno, vlaki so razdeljeni in vse drugo priprave izvršene. Vožne listke in romarska znamenja je dunajski odbor razposlal v ponedeljek in vtorek. Iz Štajerskega, Tirolskega in Primorskega so odpeljejo posebni vlaki, ki se bodo dno 15. aprila združili v Rimu. Dunajski osrednji odbor bode odpeljal 1002 romarja v treh vlakih; dno 4. aprila ob »/»12. uri dopo-ludne so odpeljejo vsi Dunajčani in Nižje-avstrijci; isti dan se odpeljejo od Selz-thala romarji z Gorenje Avstrijskega in Solnograškega, v Beljaku in Trbižu se jim pridružijo Korošci in Kranjci. Čohe,
Moravče in Šlezijane odpelje vlak z Dunaja dne 5. aprila ob Val2. uri; vsak dan prod odhodom bo slovesna služba božja v cerkvi sv. Štefana.
Zgrada fabrike za solitar v Kamniku. V četrtek dne 5. aprila 1888. bode se vršila v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu (Via di Mer-cato vecchio štev. 3, II. nadstropje) ob desetih dopoludne pismena ponudbena obravnava za zgradbo fabrike za solitar v Kamniku. Pogoji in ponudbeni obrazci se dobe pri vojaškem inženirskem ravnateljstvu v Trstu ob navadnih uradaih urah, a razpis jo na ogled tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
V Celji je notarska komora izvolila prvikrat Slovenca za predsednika, namreč Baša.
Družtvo za zgradbo tramwaya na par
na Goriškem se je uže osnovalo ter iz-l volilo za predsednika grofa Coroninija in za podpredsednika kneza Hohenloho ter barona Evgena Ritterja. Zadnji jo odpotoval na Dunaj, da isprosi vladne podpore.
Iz kaznilnice v Kopru so pobegnoli ta teden trije kaznenci. Eden se je uže sam javil oblasti, ostalih dveh niso še našli.
0 preiskavi proti ubojniku H. Grim-meja čujemo, da je budapeštansko deželno sodišče imenovalo za preiskovalnega sodnika dr. Tiberta Ilaupta. Ubojnik Sirnits je obtožen roparskega umora in tatvine, ki jo je izvršil v Budapešti.
Imenovan jo bil za višjega gozdarskega svetnika in načelnika gozdarskega vodstva v Gorici gozdarski svetnik Josip Rod 1.
„Česko-slovensky spolek v Praze" so ustanovili v Pragi bratje Čehi v spomin lanskega potovanja na Slovensko. Glavna naloga temu družtvu je gojiti Česko-sloven-sko vzajemnost. „Slov. Narod" jo zvedel, da je vlada potrdila pravila in ker je družtvu pristopilo uže 00 članov, sklical je ustanovni odbor 18. marcija prvi občni zbor. V odbor so bili voljeni gg.: Fran-tišek Ekert, katehet; Josef Grossmann, medicinec ; Vojteh K u h n 1, c. k. oficijal; Jan Leg o, pisatelj ; Karol Neureuther, c. kr. vojni intendant; Vilom Pritrdle, tovarnik; dr. Jan S traka t y c. k. notar; dr. Rudolf S c h m a u s, odvetnik ; Jan Trnka, lastnik mlina ; Velebin Ur b tl-nok, knjigar; František Zeman, šolski ravnatelj. V kratkem so ustanovi odbor in začne delovati. Mnogo uspeha želimo bratskem« narodu !
0 dunajskem vseučilišči. V poslednjem tečaji jo bilo na dunajskem vseučilišči 6344 slušateljev in sicer na pravnej fakulteti 1927 rodnih in 256 izrednih ; na zdravniškej 2287 rednih in 836 izrednih, zatorej 3123 slušateljev. Toliko dijakov na ednej fakulteti do denes Še nikjer ni bilo. Modroslovno fakulteto je obiskovalo 438 rednih in 348 izrednih, bogoslovno pa 225 rednih in 17 izrednih slušateljev.
Policijsko. Natakar Josip Bach jo ukradel svojemu drugu Franu Kirchscha-cherju srebrno uro, ter jo zastavil za 3 gld. Policija jo našla tatu. — Slikar Josip Schubert jo pretepel v pijanosti kmeta Alojzija Toso in ga celo ranil. Stražniki bo odveli pijanca v zapor. — Redarstvo je našlo v sredo 28. t. m. po noči natakarja Edvarda Tedeschija, katerega išče oblast na Reki zaradi izneverjenja.
Nezgoda. Težaka Franja Zubana iz Škofelj pri Sežani, stanujočega v ulici sv. M. Magdalene štev. 14. jo povozil neo-prezen kočijaž. Zuban je na levej nogi močno poškodovan ter se jo moral podati v bolnico.
Sodno. Postopač Ferdinand Acquino, znan tat, jo bil obsojen zaradi tatvine na 2-lotno ječo. Ukradel je kuharici Veko-slavi Piron novčarko iz žepa.
Nesreča. Na težaka Frana Kocijančiča je padel obložen voz mej delom v kamnolomu podjetnika Ceconija v Sos-tjani. Siromak je hudo poškodovan ter odpeljali so ga v tržaško bolnico.
RAZNE VESTI.
Družtvo za postavljenje spomenika Žižki na hribu Žižka je imelo ta mesec svoj občni zbor, kateremu jo predsedoval dr. Zelenka. Družtvono premoženje je na-rastlo v zadnjem letu za 1000 gld., čeprav ni moglo družtvo napraviti nobene slav-nosti v ta namen. Koncert, ki so je napravil v to svrho, jo dal čistega dobička 83 gld. O priliki pohoda amerikanskih Sokolov se jo nabralo 135 gld. Družtvo ima 113 članov in 9164 gld. premoženja,
Sežganje mrliča. V San Romu je umrla pred nekoliko dnevi mlada gospa iz Frankobroda. Zalito vala je v svojoj oporoki, da so jej truplo po smrti sežige in
tej želji se je ustreglo. Truplo se je položilo ob 10. uri dopoludne v stroj in v 75 minutah je bilo uže sežgano. Pričujoč je bil vdovec, podnačelnik, nemški pod-konzul, duhovnik, več zdravnikov in časnikarjev. Pepel se je spravil v žaro, katero je vzel vdovec seboj.
Revolucijonamo gibanje na Japonskem. Japonski cesar je izdal o božiči jako strogo naredbo, da se imajo zatreti tajna družtva in zborovanja. Policija ima pravico vsa enaka zborovanja razgnati. V krajih, kjer se sumnja, da bi lehko nastal upor, prepovedano je nositi orožjo in vso tiskovine morajo v cenzuro. Iz Tokija je bilo prognanih uže 500 oseb. Misli se, da so te ostre naredbe napravl jene zaradi gibanja, ki je nastalo po odstopu nekega zelo priljubljenega ministra.
Književnost.
Pesmi, zložil ,Tos. Cimperman. V L j ubij ani, založila knjigotržnica J. Gion-tinijeva 1888. Stranij 190.
Cena nevezanoj knjigi je gld. 1.20, krasno vezanej se zlatim obrezkom pa gld. 2; po pošti 10 novč. več.
V kratkem hočemo izreči svojo mnenje ob imenovanih pesmih ; za denes bodi dovolj, da povemo, da so oblika, papir in črke prav lepe in delajo vso čast tiskarni Kleinmajrovi in Bambergovi ter knjiga se preporoča užc sama po vnanjej obliki, tem bolj pa, ker g. Cimpermana poznamo uže kakor ednega izmej najboljših naših živočih pesnikov.
Angeljček otrokom učitelj in prijatelj. Izdal Anton Kržič. IV. zvezek. V Ljubljani 1888. Tiskala „Katoliška Tiskarna". — Kolikor nam je bilo moči v naglici pregledati knjižico, z mirno svestjo lehko trdimo, da obseza ta zvežčič jako primerno berilo našej nežnej mladeži in ga zatorej preporočamo, vzlasti ker jo cena zelo nizka, namreč samo 12 novč.
L' Autriche en 1888. Son rol et san mission en Europe, par lieutenat-colonel Honnobor. Pariš ii la librairio illustree. To jo knjiga, ki jako hvali avstrijskega cesarja in pošteno ter istinito sodi in govori o Slovanih v obče in posebno o Slovanih to- in onstran Litave.
Tržno poročilo.
(Cono so razum o kakor ho prodajo na dobolo blago za gotov denar).
Cena od far. do Tor.
	100 K.	124.—	126.—
Rio biser jako fina .	B	100.-	102.—
Jft^a „ „ „ ,	n	101.-	103—
SantoH fina.....	B	84.-	80.—
n srednja . . .	IV	81—	83.-
Ouatoinala.....	fl	03,—	95—
Portoricco.....	TI	102.-	104.-
San Jago do Cuba .	M	128.-	130—
Ceylon plant. fina . .	n	118.—	122.—
Java Miilang. zolona ,	H	87.-	88—
Campinas.....	n	92—	94.—
Rio oprana ....	n	98—	102—
	»	85—	8)f—
„ srodnja ....		80—	82.—
Gassia-lignea v zabojih . .	»	30—	31.—
Macisov cvet......	T)	430—	450.—
	R	21—	23.—
	n	95—	96—
Ptmang ......	n	73—	74—
Batavia......	B	8G—	87.—
Flment Jamaika.....	B	30—	31 —
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	7.fj0	7.75
„ v zabojih .	n	8.75	9—
Olje bombažno amerik. . .	fp	33—	_._
Lecco jodilno j. f. gar. .	p	41—	42—
dalniat. b certifikat. .	n	44—	45.—
namizno M.B.A.j.f. gar.	m	60—	62—
Aix Viorgo ....	«	69—	71—
	b	67—	68. —
Rožiči puljoški .....	b	5.50	5.75
dalinat. s cert. . .	n	7—	7.25
Smokve pnljesko v sodih .	n	—	——
„ v vencih .	b	12—	12.50
Limoni Mosina......	zaboj	3.50	4 50
Pomeranče sicilijanske . .	»	4—	5—
Mandlji Uari I.a.....	100 K.	72—	73—
dalm. I.a, s cert.	n	75—	76,—
	r>	74—	76—
Riž italij. najfinoji ....	„	19.50	20.50
„ srednji ....	H	17.50	18.50
Rangoon ostra ....	b	14.95	——
n I«.....	b	18.50	—.—
IFa . . . .	u	11.50	—
Sultanine dobro vrsti . .	D	33—	35—
Suho grozdje (opasa) . . .	b	25—	26 —
	_	16—	17—
Slaniki Yarmouth I.a . . ,	sod	12—	13—
Polenovke »redno velikosti	b	36—	37.-
veliko.....	b	33—	34—
Sladkor oentrifug. v vrečah			
H oortifik. . . .	100 K.	33.-	33.25
Fižol Coks . .....	n	14—	14.25
	n	12—	12.25
svetlorudeii . . . .		12.25	12.50
temnorudeči . . . .	n	11.50	11,75
	n	13.50	13.85
kanarček .....	n	10.25	10.50
	91	._ —	--
zeleni, dolgi . . , ,		11.'25	11.50
„ okrogli . . .	?»	10.75	11.—
mešani, štajerski . .	n	9.75	10—
	D	60—	90—
Seno konjsko-.......	A	3.21	3.75
		3.93	4.64
	n	2.94	3.57
Les, trami kub. č.....	ft	-.28	—.34
	n	2.70	2.80
Dunajska borsa,
dne 30. marca.
Enotni drž. dolg t bankovcih — —	gld	77 Gj
„ v srebra — — —	•	70.6 >
Zlata renta— — — — — — — —		100.70
5°/o avstrijska renta — — — — —	„	92.40
Delnice narodne banke — — — _	v	a>8,-
Kreditne delnice — — — — _ _	n	273-
London 10 lir sterlin--— _ _	ti	120 60
Francoski napoleondori — — — —	*	10 09
C. kr. cekini — — — — — _ —	*	5.98
Kemike marke — — — — — — _	SV	62.23
„Slovenski Svet/1
polumeseenik, obsozajoč po 16 velikih stranij,"razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovenskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. -za četrt leta ... — 75 kr.
Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr.
Naročnina sa pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodno tiskarne" v Ljubljani.
Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo Slovanskegre Sveta.
Assicurazioni generali.
v Trtttu
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je ruztepiiolo svoj p delovanj« jiu vse veje zavarovanja, posebno pi. * na zavarovanje proti požaru — zavarovanje mekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje DruStvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. Premije za poterjati v naslednjih letih	f Glavnica m zavarovanje žive-nja do 3L. decembra 1884. f. Plačana povračila; hI v letu 1S84 f. b) od začetka društva do 31. decembra 18S4. f
L^tni računi, izkaz dos^diij plačanih od-šk' dovanj, tarifa in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojusniia s« dobe v Trstu u uradu društva/ Via della Stazione v laetne palači.	8-24 □
31,^90.875 83 21,006 641-33 83.174.457-98 8,037.596 13 178,423.338-51
Tovarno skladišče blaga iz ovčje volne, A SAM EK & Co
Brno (Briinn). Bahnring 10., (poleg vrta „Grami Hotel".
Lagodne naročbe najnovejšega in najboljšega modernega blaga za gospe, gospode ln deCO, toliko za zasebnike, kolikor za krojače.
Uzorki na zahtevar.js.
Izdaten zaslužek
more si pridobiti vsakdo, ki živi na kmetih in zna pisati slovensko. Poniulbo pošiljajo naj se v zaprtih pismih z nadpi-som „izdaten zaslužek" upravništvu tega lista.
Piunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društva	gld. 3,300.000 -
Keservni fond od dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje	150.000' —
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500" — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,:i42.780'3ti Reserva za škode	» 267 001 —
V portfelju: Premije, ki se imaio potirjati
v prihodnjih letih ..... 16,954.11857 Skupni znesek v:, h škod plačanih odi. loU8 do 1883 gld. 1U.1H0K47 05
Urad ravnateljstva. 25—21 Via Vnldirivo, st. 2 (v histnej hiši.)
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataai, gorečiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjuBU. glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici je z nakazom vred eamo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju vnrhuu.	53-53
Dr. Brady Kremiiier,
Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 5U sold do vsacega zneska vsak dan v tednu raznu praznikov, in to od 9 — 12 ure opoludne. Ob ned- Iiah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[0
Plačuje vsak dnn od 9—12 ureopobidne. Zneske od 50 gld. precej, od' 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100-1(100 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjb-.e domicilirane na tržaškem trgu po..... ... S"/*
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d;. 1000 gM. po........5°/0
višje zneske v tekočem računu po. 4'/»%. Daje denar proti vknjiženja na poseRtva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1886.	2-24
•OOOOSOttOOlMMM^e
Jj Proti hemoroidam! ♦
^F Kdor hoče čuvati svojo zdravje naj rabi, H? M	v pravo	^
© MENIŠKE KR0GLJICE | (Pilole dei Frati.)
** kri čisteče ni proti hemoroidam ® koje izdeluje P. Fonda.
farmacista v Piranu. Prepotrebue za vsakega, kateri trni na hemoroidah, zaba-unju, brezteč-£ nosti, gltivoboiji, ter sploh veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeh potr-^P j njej o zasebna in zdravniška sivjče-Jfc vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljici v >■ lovanskem, nemŠKein in italijanske m je/iku. ^ Prodajajo se po 2fi nvč katljicn v
• vsih iekarn»h Trst.. Peke. kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriške,>a iu S	Trenta.	47-54
Seme
štajerske (ter kranjske) detrle odda 5 kgr. po posti za 3 gl. Na debelo po zniža-nej ceni
Julij / i £ a n
c. kr. poštar na Pnlzelji pri Oelji (Cilli.)
m nt.
si lehko prislužiti na leto najmanje
12GO gld.
a prodajo raznovrstnih postavnih
b^ sreček na obroke
Vprašan ja naj se pošiljajo pod naslovom: \Vechselhau3 H. Fuch« Budapest, Do-rotheergasse 0. 9.	1—00
•» ~ o

— >
O z
Z)
co
— (- ■
_ a» M 1 I I ® ._ t-'a
t	S Ž? g „ * S 5
e o ^ ~	s © ~ * *	- 's.
01 N o, UC —	• &
"3 L -> P- ® h*
c JJ
^ '3 - * -o ** S ~ 0 °
s i fOJ
0 1
I še
f
-s k-
- , -5CC = U
« ■ I jj ca m > rj « o 't __ :S
- g 4J« Z " 2
S s £ S—H C £ E ~CC'm"Z ^
"" Ž -S č ° 2 ® a
b *	rz t m
-oooooeot.^	rr^a.
rfo Srrrr-;'; s	u-so t- — ^
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zeh) bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novfi. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
9
9

9 ®
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke.
Prodaja semen in cvetlic
Jakopa Fonda
Trst, Llovdova palača
3—10
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkulože, (sušice, jetlko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bronhijalnega katara Itd
po plinovi
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
Najn^verjetneji, skoraj n^doseeljivi Idejal zdravnikov je z nviin pnstopunjem popolnoma dosežen 1 Ob osupljivih, rn--popiHŠivih vspehlh govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, kojfi navedemo v kratkem, toda kolik< r mogoče z lnstnimi besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdrav ni-kih listih tii- in inožemstva:
Prof dr. Bereoon. l^o tridnevne! plinovej ehalanji po r k-talnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehnnjft, — mrzlica, pot in hripavostjn posve iz-plnolii. — Truplo se redi vsaki teden za '/» — 1 K. Ravno tako brzo o dnivljenje tudi pri starej, cel6 pri milinrnej tnborko lozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zo pet opravljati. —u
Prof. Dr Cjrnll in prof. Vernenll Pri naduhi se more n^l uro po plinovej rxhalai'ijl laglje sopsti. — Ako se exhalacija pr.'ivilnn rabi, k * naduha ne povrne več.
Prof. Ur. Dujardin Beaumetz: KroniSni bronhialni katarh je bil podnolno ozdravljen
Prof. Frantzei in dr. Statz : Mrzlica, potlmš Ij se izgubo ; nastane velka lakuta. — Bolnik se zredi do ij kl^.
Dr. M. Laughlln, je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v najzad njem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli
Vsaki dan pa se množć zravniška noro?, la o srečnim ozdravljanju, ter je raznn navadenih spričeval Še mnogo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo mnoVo spričeval odzravelih. C. kr. izklj. priv. stroj za plinovo exhalacijo (Rectal-Jnjector) so do-oivu z vsemi pripravami za pripravljenje plina in z popisom za vporavo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik aam ter stane gld. 8 — z merilnim strojem za plin 10 pl. — proti potovem novcu ali provzetju. Dobi se pri	1—50
Dr. KARLU ALTMANN, Wicn VIL, Mariahilferstasse N. 80/A
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipogru-ličnsi dola, kakor: priporočilo karte, račune, okrožnice, vizit-nice, poročilne objavo, vabila, ])royraino, izkaze, oplase, pravila, ustopnico, zaključne ra-čune (bilance), ročisčnike, cenike, polnoinoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne .»križaljke, etikete, knjipe. brošuro in časnike v slovenskem, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkcm, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno.
> a
s §
»i gl
5,® ® s
■o
2 9
o
ca n
-I . s g
S
u M S
JU rj " ±2
O
f* M
.„M
o
Kar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj.
TRGOVSKA TVRDKA
SSernhard Ti^Sio
B r n c (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši
pošilja proti povzetju :
20—30—4
Uzorci in ceniki zastoj in franko.
Ostanek Brnskega sukna
sama volna 3.10 ni. dol£ za kompletno obleko	f. 5
Ostanek
PALMERSTON,
2.10 met. dolu. za
popolno zimsko sukno	f. 5 r»0
Ostanek blaga za vrhno suknjo
sama volna 2.10 m. dolga za celo vrhno suknjo	f. tt.AO
Deset metrov Terno Veloure
sama volna GO ctm široko v vseli modernih barvah	f .|
Deset met. kariranega
blaga za
OBLEKE
00 ctm. širokega za celo obleko f. 't »O
Ostanek MANDARINA
sama volna, 2 10 m dolg za celo zimsko sukno	f. o
Ostanek štajersk.
i 'S> ln. za celo lovsko nikriio	f 5
U^setdo dvanajs met. ostunkov
Holandskih tapeioi
zhIo trpežnih f :i SO
Kos Uhiffona Nr. C
|f>0 komolcev popol moma f. :i »o Nr OC majhni j j(e haln f <> r.O
Deset ni^t.
Kalmuka
firtež po inodi se da oprati (K) ctm. f. *.»«►
Deset metrov
sukna za gospe
sama volna v vseh modernih barvah dvojna širokost f tt.
Deset met. Valarijno flanele
ki se da oprati na pni volna po najnovejših rhirijah HO ctm f -t
Deset metrov Baršena za oblek-
ki se da oprati, krasni vzorci »30 ctm. širok f. -1.=
etlna garnitura RIPSA
za dve ogrinjali za postelja in jeden mizni prt f. I »O
Kna konjska
PLAHTA
100 ctm dolga. 180 c,trn. široka prav dobre hal* f I SO
Kos RumburBkega
OKSFORDA
ki se da oprati, dobre liažc 29 komolcev popolnoma t J ."»O
Kos zefira
najbolje iu najbolj modernega b'aga za moške košulje in f>bl L'0 komolcev f «;.."»<»I
Kos domačega
PLATNA
4A 20 komolc. f 4 r>o HO komolc, f. a »o
Košulje za gosp.
klatnvsko bla^o, bele ali hnrvane I. f- l 80
II. f i.*o
Deset metrov
Nigerskega valjanega sukna
sama volna, najnovejše blago za in zimski' obleke dvojne šip'kosti
jesenske
Jedna garnitura
Jute
za dve ogrinjali za pos'elj > in jeden mizni prt. f. 3 KO
Jopica za gospe iz ovčje volne
(Jersey), v vseh barvah ki Ne lepo podaje f *
Kanevas
i/i širok, 30 komolc. lila f. 1 ttO, platnen komolc . lila rudeč f «
Zimski OGRTAČ
•/< f ■ »o
En kos MLiŠOLINE
5/< širok, 3U komolcevl popolnoma, bolji ko I platno	f, « SOl
Košulje za
GOSPE
iz cbilfona, vezene 3 košulje f «.50
Zaveza
OD JUTE
po turšk' m luorcu
popolna f. » SO'
Dvoja t a ruta od|
VELURJA-
dolga suma volna i :> so
.: / v. t^V;1
Lastnik pol. družtvo Edinost",
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.