LETO XVIII. — številka l Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — sobota, 7. I. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik; Od 1. januarja 1958 kot poltednik^ Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Boris Kraigher Po vsej Gorenjski je bolestno odjeknila vest o tragični nesreči pri Sremski Mi-trovici. Težko smo verjeli zli novici, ki nas je neizprosno prepričevala, da Borisa Kraigherja, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, člana predsedstva C K ZKJ in drugih ^ predstavniških organov družbenopolitičnih organizacij v federaciji in Sloveniji, fii več med nami. Skupaj s sinom Janezom je našel smrt v avtomobilski nesreči na avtomobilski cesti Zagreb — Beograd. Z Borisom Kraigherjem smo izgubili velikega človeka, človeka, ki je vse svoje Življenje posvetil revoluciji. Boju za lepši jutrišnji dan. Mnogo prezgodnja smrt je pretrgala njegovo delo v času, ko nam je bil najbolj potreben. Bil je strateg boja za družbeno in gospodarsko reformo in ni nobenega dvoma, da bo za njim ostala nenadomestljiva vrzel. Zapolnili jo bomo le, če bomo. vsi še odločneje delali na ostvarjanju njegovih idej. Tako se bomo tudi najlepše oddolžili njegovemu spominu, ki bo vedno živel kot simbol hrepenenja k novemu, boljšemu. Boris Kraigher se je rodil M-februarja 1914. leta v Gradišču v Slovenskih goricah. Njegov oče je bil zdravnik in Znan slovenski pisatelj in književnik. Boris je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Ljubljani, po maturi pa se je vpisal na tehniško fakulteto ljubljanse univerze. Tu se je vključil v napredno študentsko gibanje. Boj proti diktaturi in za slovensko univerzo ga je približal partiji, katere član je postal tnaja 1934. Od tedaj je vse svoje življenje posvetil boju delavskega razreda. Zaradi politične .aktivnosti je bil ob koncu 1934. leta aretiran in obsojen na dve in pol leti robije. Ker ga je policija nenehno zasledovala in preganjala — več-krfit je bil v preiskavi — se je moral leta 1939 umakniti v ilegalnost ter je sodeloval V vodstvu partijskega gibanja kot sekretar agitpropa CK, instruktor CK za mladinsko delo in sekretar okrožnega komiteja za Ljubljano. Dan pred 27. marcem 1941 se je kot član CK udeležil konference na Jesenicah, ki pa je bila izdana in so žandar-ji zaprli vse udeležence kon- ference. Ko pa se je začel krvavi obračun s sovražnikom, je ostal ilegalec in voditelj odporniškega gibanja v vsej Ljubljanski pokrajini. Bil je namreč sekretar po-verjeništva Centralnega komiteja KPS in sekretar po-verjeništva Osvobodilne fronte za Ljubljano in Ljubljansko pokrajino. Ko se je vstaja slovenskega naroda že na široko razmahnila, je Boris Kraigher 1942. leta padel v roke italijanske fašistične policije. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Gonars, od koder pa je z nekaj tovariši po treh mesecih pobegnil in odšel v partizane. Po osvoboditvi je deloval v Trstu kot sekretar centralnega komiteja KP Jidijske Krajine vse do leta 1946, ko je postal minister za notranje zadeve v vladi LRS. Na tem — posebno v prvi povojni dobi — izredno važnem mestu je ostal do januarja 1953, ko je bil izvoljen za člana izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Decembra istega leta pa je postal njegov predsednik. To dolžnost je opravljal do junija 1962, ko je bil izvoljen za člana izvršnega sveta in za predsednika odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja. Podpredsednik ZIS je postal julija 1963. leta. Takrat je postal tudi član sveta federacije. član centralnega komiteja ZKJ je postal 1948. leta na V. kongresu KPJ, decembra 1964. leta pa so ga na VIII. kongresu izvolili za člana izvršnega komiteja C K ZKJ. Ob reorganizaciji vodstva ZKJ oktobra lani je bil izvoljen v predsedstvo centralnega komiteja ZKJ. Boris Kraigher je bil razen tega član izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ, nato pa član predsedstva zvezne konference SZDLJ. Bil je tudi član predsedstva glavnega odbora SZDL Slovenije in član glavnega odbora ZZB NOV Slovenije. Za hrabrost in za zasluge v NOB in po njej je bil odlikovan z redom narodnega heroja, z redom partizanske zvezde I. stopnje, z redom narodne osvoboditve, z redom zaslug za narod I. stopnje, z redom bratstva in enotnosti 1. stopnje, z redom za hrabrost, z redom dela I. stopnje in z redom republike z zlatim vencem. Je nosilec partizanske spomenice. S seje splošnega zbora občine Kranj. Minuta molka v spomin na tragično preminulega revolucionarja Boris Kraigher pokopan v Ljubljani Po tragični nesreči na avtomobilski cesti so posmrtne ostanke Borisa Kraigherja in njegovega sina Janeza prepeljali v srodo zjutraj v Beograd. Zvečer so trupli vpepelili, v četrtek od 10. do 17. ure pa sta bili žari s pepelom velikega pokojnika in njegovega sina izpostavljeni v veliki dvorani zvezne skupščine. V tem času se je od pokojnika, ki je zadnja leta delal v njihovi sredi, posilo-vilo na tisoče Beograjčanov. Zvečer ob 18. pa so se na trgu pred železniško postajo Beograjčani še zadnjič poslovili od posmrtnih ostankov Borisa Kraigherja, nakar so žaro s pepelom prepeljali v Ljubljano. Ljubljana je z žalostjo in največjimi častmi sprejela posmrtne ostanke svojega velikega sina. Od 8. do 13. ure je bila žara v stavbi izvršnega sveta skupščine SRS, kjer so se od pokojnika poslovili številni občani, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniških organov. Ob 15. uri so z vsemi častmi Borisa Kraigherja pokopali v spominskem parku borcev in talcev na Žalah. Komemoracije na Gorenjskem Takoj po sporočilu o tragični smrti Borisa Kraigherja so na vseh javnih stavbah in v delovnih kolektivih po Gorenjski izobesili zastave na pol droga. Istočasno pa so se povsod začele žalne svečanosti. Delovni kolektivi, posamezniki, družbe-nopolitične organizacije so s komemorativnih sej pošiljali so-žalne brzojavke zveznemu izvršnemu svetu, centralnemu komiteju zveze komunistov Jugoslavije, svojcem Borisa Kraigherja in drugim. pja Jesenicah je bila ko-memorativna seja v četrtek 0tj 18. uri. Udeležili so se je glani centralnega delavskega sveta Železarne, predstav-niki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in manjših delovnih kolektivov. Sejo je prenašal tudi jeseniški radio. Udeležilo se je je okrog 150 občanov; življenjsko P°t in delo Borisa Kraigherja pa je v kratkih besedah orisal sekretar občinskega komiteja zveze komuni-stov France Zvan. Na seji so gestavili posebno delegacijo, ki je položila venec h krsti in prebrali žalno brzojavko. V Kranju so bile komemo-rativne seje v vseh večjih delovnih organizacijah. V četrtek ob 10. uri je bila seja v tovarni Sava in tovarni planika, ob 11. uri v tovarni IBI, ob 13- uri v Tekstilindu-su in ob 14. uri v Iskri. Povsod so se jih udeležili člani delavskih svetov, predstavniki vseh organizacij v kolektivih in delavci. Popoldan ob 17. uri pa je bila v prostorih občinske skupščine žalna seja splošnega zbora skup- ščine, katere so se udeležili tudi predstavniki organizacij v občini. Po govoru sekretarja občinskega komiteja zveze komunistov Franca Pu-harja, so z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega Borisa Kraigherja in poslali sožalni brzojavki zveznemu izvršnemu svetu in centralnemu komiteju zveze komunistov Jugoslavije. Prav tako so sestavili tudi posebno delegacijo, ki je v petek položila venec na pokojnikovo krsto. Žalne seje, s katerih so poslali sožalne brzojavke, so bile tudi v Radovljici. V četrtek ob 16. uri popoldan so se udeležili seje v dvorani občinske skupščine odborniki in člani družbenopolitičnih organizacij. Žalne svečanosti Pa so imeli tudi v Elanu, Gozdnem gospodarstvu, LIP Bled, Verigi Lesce, Sukno Zapuže, Almira Radovljica, Vezenine Bled in drugod. V Skofji Loki pa so imeli žalne svečanosti v četrtek v LIP na Češnjici, Loški tovarni »hladilnikov in Gorenjski predilnici. Včeraj (petek) (Nadalj. na 2. str.) MC 99995 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 7. Januarja 1961 (Nadaljevanje s 1. strani) Komemoracije na Gorenjskem ob 9. uri dopoldan pa je bila komemorativna seja v prostorih občinske skupščine. Vse ostale delovne organizacije v Škofji Loki pa so na pogreb poslale posebne delegacije. V Tržiču so bile žalne svečanosti v tovarni Peko in Bombažni predilnici. Prav tako pa je imel žalno sejo tudi politični aktiv občine. Centralni komite ZKJ Izvršni svet skupščine SFRJ Beograd Delovni ljudje Kranja smo •nemeli ob novici o tragični •mrli člana predsedstva CK ZKJ, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in priljubljenega slovenskega druž-beno-političnega delavca Borisa Kraigherja. Izgubili smo velikega človeka v času, ko bijemo odločilni boj za uresničevanje družbeno-gospodarskih ciljev, katerih soustvarjalec in eden glavnih nosilcev je bil prav on. Zato je izguba za nas vse ie toliko večja. Spomin na velikega revolucionarja nas vse zadolžuje, da bomo dolžnosti, od katerih Je bil tako krulo odtrgan, zaupali ljudem, ki bodo enako dosledno in vztrajno uresničevali njegove zamisli o družbeni in gospodarski reformi. Veliko izgubo, ki nas je prizadela, bomo nadomestili Ie z vztrajnim uresničevanjem smotrov, za katere je pokojni fov. Boris Kraigher izgoreval in za katerimi trdno stoji vse delovno ljudstvo občine Kranj. Ime Borisa Kraigherja Je ▼grajeno v temelje naše revolucije, v idejah, ki jih uresničuje naš čas, pa bo to ime večno živelo. Izražamo globoko sožalje! SPLOŠNI ZBOR OBČINE KRANJ \ Upravni odbor združenega podjetja »TRANSTURIST« Skof ja Loka razpisuje prft%to delovno mesto vodje obrata Bled Zahteve: srednjestrokovna izobrafc. ba strojne smeri z večletno prakso na vodilnem delovnem mestu in z znanjem enega tujega jezika. Osebni dohodki po pravilniku. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Razpis velja do 10. 1. 1967. Dogovorili 60 se, da bodo vse organizacije namesto vencev dale po 10.000 starih dinarjev za ljubljanske bolnišnice. Podobno kot v Tržiču pa so se dogovorili tudi v Gorenjski predilnici v Skofji Loki, kjer je kolektiv prispeval za gradnjo bolnišnic 270.000 starih dinarjev. A. Zalar Zveznemu izvršnemu svetu, Beograd Smrt je iztrgala iz naše skupnosti Borisa Kraigherja, velikega politika in gospodarstvenika, za njim bo ostala velika vrzel. Prebivalstvo tržiške občine ob tej tragični Izgubi žaluje in vam izraža globoko sožalje. Centralnemu komiteju ZKJ, Beograd Med nami je težko odjeknila vest o tragični smrti člana CK ZKJ, revolucionarja in neumornega družbenega delavca Borisa Kraigherja. Ob izgubi gospodarstvenika, za katerim bo ostala globoka vrzel, sočustvujemo z vami dragi tovariši. Delovni ljudje Jesenic Centralnemu komiteju ZK Jugoslavije Beograd Globoko smo pretreseni oh strašni nesreči, v kateri Je izgubil življenje podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in član predsedstva Centralnega komiteja ZK Jugoslavije narodni heroj Boris Kraigher. Bil je velik revolucionar in dosledni borec za Izgradnjo socializma. S svo.i° sposobnostjo In znanjem velikega gospodarstvenika Je bil v prvih vrstah bitke za uspeh gospodarske In družbene reforme. Ob nenadomestljivi Izgubi, ki je prizadela vse naše narode obljubljamo, da bomo z vsemi silami naredili vse za dokončni uspeh naše IZ-gradnje in tako dosegli tisto« kar je on tako lelel, pa ni dočakal. Slava njegovemu spomini'- Občinska skupščina Radovljica Občinski komite ZKS Radovljica Občinski odbor SZDL Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Obiinski komite ZMS Radovljica »druženj borcev NOY «*ine Radovljica RaclovIJ*^ , januarja idQl Z žalne komemoracije za pokojnim Borisom Kraigherjem v Tekstilindusu Na kraju nesreče Usodni 499. kilometer avtomobilske ceste Zagreb—Beograd — Razen podpredsednika ZIS Borisa Kraigherja mrtev tudi njegov sin Janez V noči od torka na sredo, med eno In poltretjo uro zjutraj, se je pri vasi Martine!, 15 km od Sremske JlHtrovice pripetila tragedija, v kateri sta izgubila življenje podpredsednik ZIS Boris Kraigher in njegov starejši 21-letni sin Janez. Mlajši sin, 16-letni Marko, ki je bil prav tako v avtomobilu, leži hudo ranjen v bolnišnici v Sremski Mitrovici. Kako je prišlo do nesreče? Avto je zavozil z levo stranjo v drevored ob cesti, ki je na tem kraju več kilometrov daleč ravna. Za avtom ni bilo videti sledov zaviranja. Na travniku ob cesti je videti samo, da je avto zdrsnil na desno stran s ceste, da ga je zaneslo in da je z levim bokom udaril ob topol. Na visokem topolu s premerom kakih 40 cm sta ostala dva sledova udareni. Avtomobil je po tem v usodnem trenutku zdrsnil s topola in obstal na pobočju nasipa. Prednja in zadnja vrata na levi 60 docela razbita. Koščki šoferske kabine so raztreseni okoli avtomobila, prednje levo kolo je zvito, šasija skrivljcna. Počena in skrivljena je tudi streha. Sedeža na levi strani spredaj in zadaj sta povsem deformirana. Kazalec na br-zinomeru stoji na ničli. V avtomobilu so našli voznika brez znakov življenja, Lepo darilo za učence Upravni odbor Cestnega podjetja v Kranju je na deseti redni seji 27. decembra lani sklenil, da obdari učence v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju. Podjetje je 30. decembra podarilo šoli sto knjig v vrednosti preko dvesto tisoč starih dinarjev. Ob tej priliki so učenci predstav- Pred zbori volivcev Prihodnji teden, 13. Januarja, se bodo začeli v trži-Ski občini zbori volivcev, na katerih dobo pregledali, kako so bili realizirani sklepi zadnjih zborov. Največ razprave pa bodo posvetili obravnavi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. nikom podjetja pripravili kratek kulturni spored in jim zaželeli mnogo usptlhov pri nadaljnjem delu. V imenu učencev in učiteljskega zbora se je podjetju za darilo zahvalil ravnatelj šole Slavko Malgaij. S podarjenimi knjigami je Cestno podjetje obogatilo šolsko knjižnico. krvavega na glavi in po obleki in nagnjenega na levo stran proti razbitim in vdr-tim vratom. Na zadnjem levem sedežu so tudi našli potnika brez znakov življenja, z okrvavljeno glavo in naslonjenega na desno stran na zadnjem sedežu. Noge obeh so bile stisnjene med deformiranimi deli sedeža, tako da trupel niso mogli takoj potegniti iz avtomobila. Iz pregleda dokumentov, najdenih v obleki in v avtomobilu, so ugotovili, da je za volanom sedel podpredsednik ZIS Boris Kraigher, drugi potnik pa je bil njegov sin Janez Kraigher rojen leta 1945. Sin Marko, ki je že izven življenjske nevarnosti, očitno pa še pod vtisom strašne tragedije, je izjavil o nesreči: »Ko sem se zdramil (med vožnjo je spal), je avto stal. Ničesar ni bilo slišati. Bila je tema ... Klical sem očeta in Janeza ... Trudoma sem odprl vrata in se spttazil iz avtomobila, naslonil na zadnji del ter čakal. Vse to so je zgodilo ob enih ponoči. Ne vem, koliko časa sem takč slonel. Vem samo, da je mimo pripeljal neki avto, ne da bi ustavil, potem pa je pripeljal kamion in obstal.-« Ustavil je neznan voznik kamiona iz Brčkega. Ta je ram j enega Marka odpeljal v bolnišnico in obvestil ljudi o hudi nesreči. Darujmo svojo kri Konec decembra je izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije razpravljal o nekaterih aktualnih mednarodnih problemih. S tem v zvezi je pozval vse organizacije SZDL in celotno članstvo, naj razvijejo široko krvodajalsko akcijo za Vietnam. O tem so te dni razpravljali tudi izvršni odbori ObO SZDL na Gorenjskem. Ker v tem času pri nas na Gorenjskem teče redna krvodajalska akcija, ki Jo vodijo organizacije RK, so sklenili Se posebej pozvati prebivalstvo, naj se tej akciji odzove v čimvečjem številu. Tako bodo tudi na ta način neposredno pomagali pravičnemu boju vietnamskega ljudstva. Vsem naročnikom Glasa V teh dneh se bo oglasil pri vas pismonoša s položnico, da boste lahko poravnali polletno naročnino za svoj list. Upamo, da boste to storili v polnem številu. Naročnina za pol leta je dva nova dinarja dražja kot doslej in znaša 12 novih dinarjev. Povišali smo jo zato, ker smo se na željo mnogih bralcev odločili razširiti obseg lista in ga tiskati na boljšem papirju. Zato računamo, da boste podražitev upoštevali. Vsem starim in novim naročnikom, ki bodo poravnali vsaj polletno naročnino in bodo hkrati imeli poravnane tudi vse obveznosti do lista za nazaj, sporočamo, da bodo lahko sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. Za žrebanje bomo pripravili 100 nagrad v skupni vrednosti prek 2 milijona starih dinarjev. Med drugimi nagradami boste lahko dobili: — superavtomatični pralni stroj — stroj za drobljenje koruze, ječmena, in ajde — Orion 65 — televizor in še mnogo praktičnih nagrad. Edini pogoj: plačana polletna naročnina za GLAS! Zato naročite in razširjajte GLAS, ki naj najde pot v vsako gorenjsko hišo! S seje skupščine Škof j a Loka »Ne« za občinski prometni davek Poročali smo že, da je bila seja skupščine škofja Loka 21. decembra prekinjena zaradi nesklepčnosti. Kasneje so ugotovili, da je bila skupščina že nesklepčna tudi pri odločanju o spremembi tarife o občinskem prometnem davku. Zaradi prekinitve seje je morala skupščina zasedati še 28. decembra. Tudi tokrat se odborniki niso strinjali s spremembo odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin, kot tudi ne s predlogom o Misli Borisa Kraigherja »Mislim, da moramo biti dosledni in enotni v tem, da je naš cilj čimprej doseči konvertibilnost dinarja, da je to tista pot, ki nam omogoča, da postane naš dinar merilo produktivnosti dela in da se lahko na tej osnovi otresemo vseh političnih pritiskov na področju naše investicijske politike kakor tudi na področju naše konkretne ekonomske politike.« Iz govora na III. plenumu CK ZKJ dne 26. februarja 1966 »Glavni cilj te akcije je začeti hiter proces intenzivnejšega gospodarjenja, kar jc pogoj za širše vključevanje našega gospodarstva v svetovni trg; nasprotno pa je širše vključevanje našega gospodarstva v svetovni trg pogoj za začetek procesa in Intenzivnejšega gospodarjenja, racionalizacije in modernizacije našega gospodarstva kar zahteva širša trg, kakor je ozki jugoslovanski trg. Prav to je osnova in vzrok, zakaj se lotevamo zdaj reforme. Dosegli smo tisto stopnjo, ko nadaljnji razvoj gospodarstva bistveno razširitev trga kot osnovnega regulatorja gospodarskih gibanj.« Iz govora na televiziji o bližnji gospodarski reformi in o vprašanjih v zvezi z njo — 10. 6. 1965 spremembah o obč. promet, davku. Sklenili so, da ostaneta v veljavi stara odloka, vendar so obvezali pristojni svet, da ponovno prouči vprašanje stopnje prometnega davka od alkohol, pijač v gostinstvu ter predlaga skupščini morebitne spremembe. Odborniki so sprejeli 11 različnih odlokov in sklepov. Ob »ekspresnem« sprejemanju odlokov pred novoletnimi prazniki ponovno ne moremo iti mimo ugotovitve, da je tak način neprimeren, saj odborniki največkrat niti no vedo za kaj glasujejo. Zaradi tega ni nič čudnega, da je vse več odbornikov takšnih, ki ne glasujejo niti »-za« niti »proti« niti se uradno na vzdrže glasovanja, marveč enostavno nikoli ne dvignejo roke. — po 25. obletnica dražgoške borbe Krajevni praznik Selške doline V nedeljo začetek proslav v Dražgošah — Zmanjšan obseg prireditev ob jubileju Nenormalna in delno nerazumljiva je odločitev, da se letošnja jubilejna proslava dražgoške bitke praznuje v zmanjšanem obsegu, Skupščina občine Škofja Loka je namreč sklenila, da bo prireditve financirala v toliki meri kot tudi ostale gorenjske občine in ker tt niso pokazale pripravljenosti, bo letošnje praznovanje okrnjeno. Čeprav pomeni dražgoška bitka eno izmed najslavnejših dejanj v osvobodilni borbi ne le za Gorenjsko marveč za vso Slovenijo, je postala z letošnjim letom le krajevni praznik Selške doline. Bolje povedano, proslavo bo organizirala Selška dolina, vendar še vseeno pomeni to svetel dan naše zgodovine za nas vse. Prireditve se bodo začele jutri, v nedeljo, 8. januarja, ob 14. uri pred spomenikom v Dražgošah. Ob 15.30 bo v dvorani osnovne šole v Dražgošah slavnostna akademija, ki jo bo priredilo kulturno društvo Svoboda iz Železnikov. Akademijo bodo ponovili v četrtek ob 19. uri v Železnikih. V torek ob 19. uri bo v dvorani Partizana v Zelezni-kil.i oddaja »Pokaži kaj znaš«, glavni del proslave pa b6 v soboto, 14. januarja. Ob 15. uri bo na Češnjici slavnostna seja krajevne skupnosti Železniki ter srečanje s prvoborci. Ob 18. uri bo na spo- Študij postaja privilegij Prevozni stroški študentov znašajo četrtino povprečne štipendije — Štipendije so se zvišale, število pa zmanjšalo Konec prejšnejga meseca je bila v Kranju redna letna skupščina Kluba kranjskih študentov. Razpravljali so o materialnem položaju študentov, štipendiranju, prevozih in prevoznih stroškah študentov. Ze v gradivu, ki so ga pripravili za skupščino so ugotovili, da se ja materialni položaj študentov po reformi precej poslabšal. To dokazuje tudi podatek, da v letoš- njem letu študira na ljubljanskih fakultetah le okrog 55 odstotkov takšnih študentov, ki stanujejo izven Ljubljane. Prav taiko so se povišali izdatki za prevoz, saj znašajo letošnje leto četrtino poprečne štipendije. Od petsto študentov iz kranjske občine prejema štipendijo le okrog 25 odstokov. Zato se vedno bolj kaže, da študij postaja privilegij nekaterih, oziroma kot ugotavljajo po gradivu za skupščino, tistih ki so iz premožnejših hiš. Po reformi so podjetja sicer zvišala štipendije študentom, vendar pa se je precej zmanjšalo število teh. Izjema je edino Občinska skupščina v Kranju, ki je poleg 63 starih, razpisala še 22 novih štipendij in preskrbela denarno pomoč 64 študentom. Veliko pa je v kranjski občini gospodarskih organizacij, ki kljub slabemu kadrovskemu sestavu na delovnih mestih nimajo nobeneg. i štipendista. A. Zalar redu tradicionalni nočni slalom v Železnikih, ob 19. uri pa tovariško srečanje s prosto zabavo v domu Partizana v Železnikih. Prireditve bodo zaključene v nedeljo, 15. januarja, ko bodo ob 8. uri v Selcih san-kaške tekme. — pc Osebni dohodki v trziski občim Poprečni osebni dcl.iodek v tržiškem gospodarstvu je pod republiškim povprečjem in manjši kot v občinah Kranj in Jesenice, ki sta približno enako gospodarsko razviti. Medtem, ko so se osebni dohodki v prvem polletju leta 1966 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1965 povišali za 32,8%, t. j. od 53.343 na 70.649 dim pa so se osebni dohodki od junija 1966 bistveno zmanjšali in je porast v tretjem četrtletju napram prvemu polletju samo 0,3%. Pri tem so nekatera podjetja dosegla celo nižje osebne dohodke kot v prvem polletju. Počasna rast osebnih dohodkov v tržiškem gospodarstvu je zaskrbljujoča še posebej, če se bo ta pojav nadaljeval. Razkorak med rastjo poprečnih življenjskih stroškov in rastjo osebnih dohodkov bi lahko neugodno vplival na standard zaposlenih in e tem tudi na voljo do dela. Zato bodo morala tr-žiška podjetja politiki osebnih dohodkov posvetiti večjo skrb. S. S. GLAS * 4 STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 7. januarja 1967 Kvaliteten zbornik z bogato tradicijo Loški razgledi XIII Za 18. december 1966 — loški občinski praznik —• je Muzejsko društvo v Skofjl Loki s finančno pomočjo občinske skupščine In delovnih kolektivov tokrat že trinajstič zapored Izdalo lokalni zbornik — Loške razglede. Tradicionalna oblika, razdelitev gradiva na štiri zaglavja, povzetki v tujih jezikih in ne nazadnje kvalitetni prispevki s številnimi Ilustracijami (v zadnjem zborniku je v 21 prispevkih 33 ilustracij) — vse to uvršča Loške razglede med najbolj kvalitetne in najbolj redno izhajajoče tovrstne lokalne zbornike v naši širši domovini. Loške razgelde že vse od začetka ureja dr. Branko Ber-Čič (skupaj z uredniškim odborom); na slavnostni seji občinske skupščine je za to delo dobil javno priznanje in pohvalo. Platnice trinajstega zbornika, ki je pred nami, je opremil Aleš Mrzel 6 fotografijo lesenega poslikanega znamenja, ki stoji ob cesti pri kamnolomu podjetja »Marmor« Hotavlje. V 40 - letnica godbe na pihala v Škof ji Loki Pred novim letom je slavila škofjeloška godba na pihala pomemben jubilej — 40-letnico svojega, skoraj nepretrganega uspešnega delovanja. Ustanovljena je bila leta 1926 kot godba gasilskega društva v Sk. Loki, kasneje se je preimenovala v godbo »Lubnik« ter samostojno delovala do začetka druge Bvetovne vojne, po premolku med vojno pa je zopet zaigrala ter kljub mnogim težavam uspešno deluje vsa leta, posebne uspehe pa zaznamuje v zadnjih letih, ko jo vodi dirigent Ivo Gulič. Danes šteje 40 godbenikov vseh starosti od 15. do 60. leta. Ob jubileju je godba pripravila relo dober koncert, na kate- rem 60 zelo uspešno izvedli uverturo k Verdijevi operi »Nabucco«, venček narodnih itd. Nastopila sta tudi mali zabavni ansambel »Saxi« in veliki zabavni orkester, za katerega piše zelo dobre aranžmaje Miro Strgulc, škoda je le, da so bili »Saxi« preglasni in so s tem malo pokvarili slovesno razpoloženje. Za svoje uspešno kulturno poslanstvo in delo je godba dobila več priznanj in nagrad, med drugim tudi plaketo in priznanje skupščine občine Sk. Loka ob občinskem prazniku. Godbi želimo še mnogo uspešnih nastopov, posebno pred hvaležno domačo publiko. Janko Krek Cenjene stranke obveščamo, da se preimenuje Kovinsko obrtno podjetje Kranj v Kovinsko podjetje Kranj Vsem poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leto 1967. prvem delu zbornika (Narodnoosvobodilna borba) je letos en sam prispevek — Vinka Govekarja prvi del kroni-sličncga zapisa o Zireh in Zirovcih med osvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo; nadaljevanje bo objavljeno v prihodnjem zborniku. Najobširnejši je osrednji del (Razgledi). V njem dr'. Anton Ramovš objavlja že peto nadaljevanje daljšega pregleda o okamenelem življenju v Loških hribih, dr. Pavle Blaznik piše o prometnih zvezah preko Poljanske doline v freisinški dobi, Ferdinand Taneik o orožju v v škofjeloškem gradu v prvi četrtini 14. stoletja, dr. Emi-lijan Cevc o rezbarju Hansu Iz Loke in reliefu Križanja na nuskem samostanu, Jože Stabej je prispeval razpravo ob petstoletnici škofjeloškega zapisa slovenskih imen za mesece (o tem zapisu iz leta 1466 piše tudi dr. Branko Bcrčič v zadnjem razdelku Zapiski in poročila), Polde Ke.jžar razpravlja o premikih v proračunski potrošnji v občini in njihovih posledicah, dr. Jože Rant piše o lovu in lovcih na škofjeloškem ozemlju, dr. Anton Potenc pa o pajkih z loškega pogorja, ki jih že dlje načrtno raziskuje. V tretjem razdelku (Leposlovje) je objavljena ljudska igra Ravbarski cesar, ki jo je »po motivih dr. Ivana Tavčarja svobodno skupaj zložil« Igor Torkar. Zadnjemu delu (Zapiski in poročila) sledi 6eznam članov Muzejskega društva, seznam naročnikov Loških razgledov, seznam institucij (okrog 100), s katerimi Muzejsko društvo zamenjuje svoj zbornik, nazadnje pa so čestitke in oglasi tistih delovni)! organizacij, ki so 6 finančno pomočjo podprle izid Loških razgledov. Trinajsti letnik Loških razgledov je izšel na 180 straneh In v 1000 izvodih. Tiskarski stroški so znašali 1,520.400 starih din, avtorski honorarji pa 342.000 din. To so res minimalna sredstva za tak zbornik; občinska skupščina je od obljubljenega enega milijona prispevala 900.000 din, ostalo pa gospodarske organizacije loške občine. Pa še nekaj je treba omeniti: nizke honorarje. Za dvanajsti letnik, ko je glede denarja kazalo zelo slabo, so se vsi avtorji odrekli honorarjem. Vsi tudi za prihodnje obljubljajo, da se odrekajo honorarjem, če bo pri denarju škripalo. To in pripravljenost podjetij, ki tudi za vnaprej še obljubljajo pomoč, daje upanje, da bodo Loški razgledi še izhajali, Čeprav je zadnje čase kazalo že precej slabo. Res bri bila velika škoda, če bi tako kvaliteten zbornik prenehal Izhajati, kajti ponovno bi ga bilo teže spet obuditi k življenju. A. Triler V nekaj stavkih KAMNIK: prihodnje leto II. letnik Kamniškega zbornika — Kamniški zbornik bc prihodnje leto spet izšel. To bo že enajsti letnik. V dosedanjih desetih letnikih je objavil vrsto zanimivih zapisov, študij in razprav, ki ne zadevajo samo kamniškega in domžalskega okoliša, ampak so pomembni za vso Gorenjsko. Nekaj letnikov je razprodanih, deseti letnik pa je še na voljo v muzeju Kamnik v Kamniku. RADOVLJICA: gostovanja ljubljanskih gledališč — V krajih radovljiške občine bodo v prihodnjih dneh predstave poklicnih gledaliških hiš iz Ljubljane. V soboto, 7. januarja, bo ljubljanska Drama uprizorila v Festivalni dvorani na Bledu dramsko delo Luigija Pirandella Kaj je resnica, v torek, 10. januarja, pa bodo Radovljičani lahko gledali v tamkajšnji dvorani satirično komedijo Naši trije angeli. Isto delo bo na vrsti prihodnjo soboto (14. januarja) v Kropi. Na Bledu pa bodo še ta mesec, in sicer 28. januarja, gostovali člani Mestnega gledališča ljubljanskega s to komedijo. V vseh krajih je za gledališke preds tave mnogo zanimanja. V Radovljici in na Bledu se je prijavilo blizu 300 abonentov, ki so si že vnaprej zagotovili mesta za vseh 8 predstav letošnjega sporeda. Blizu 2 milijona 800.000 starih dinarjev pa so za predstave že doslej prispevale delovne organizacije in s tem omogočile izvedbo celotnega programa gostovanj. BOHINJSKA BELA: komedija Kadar se ženski jezik ne suče — Na Bohinjski Beli so prejšnjo nedeljo uprizorili prvo letošnjo igro, in sice«- komedijo Kadar se ženski jezik ne suče. Pripravljajo pa se že na naslednjo igro Vojak Tanaka. Dramska sekcija je sprejela v svoj program za letos tri dela, ki jih nameravajo uprizoriti. Pred nedavnim so v tem kraju sklicali posvetovanje vseh organizacij, kjer so se pogovorili o usklajevanju dela in o medsebojnem sodelovanju. Problemi zdravstvenega zavarovanja v novem letu Prispevek za zdravilo 200 din V socialnem zavarovanju je z novim letom prišlo do nekaterih pomembnejših sprememb. Na ta način naj bi se potrošnja tudi na tem področju uskladila z našimi dejanskimi možnostmi. Predvsem Je zvezna skupščina na zadnjem lanskoletnem zasedanju znižala celotno stopnjo za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje od lanskoletnih 20,5 na 19 %. Ker nas je zanimalo, kako se bodo te spremembe odra-zile v komunalni skupnosti zavarovancev za Gorenjsko, smo se te dni pogovarjali z direktorjem Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju tov. Edgarjem Vončinom. leta zavarovanci za vsako na V krajšem pogovoru smo zvedeli predvsem, da je .skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj na seji 30. decembra sprejela, skladno s sklopom republiške skupščine, stopnjo za zdravstveno zavarovanje v višini 5 %. Razen tega je sprejela najvišjo dodatno stopnjo, ki /naša 25% od osnovne stopnje in jo bodo plačevale tiste delovne organizacije, ki so v preteklem 'letu porabile za zdravstveno zavarovanje več denarja kot znaša poprečje v celotni skupnosti. Skupščina je sprejela tudi dva dodatna prispevka za zdravistv. zavarovanje. Predpisala ju je na osnovi pooblastil, ki jih ji daje zakon. Tako bodo odslej plačevale delovne organizacije prispevek za zdravstveno zavarovanje tudi za vse delavce v dopolniilnem oz. honorarnem delovnem razmerju. Z novim letom bodo morali plačevati dodatni prispevek tudi vsi lastniki zemlje, ki so v delovnem razmerju. Dodatni prispevek bodo plačali od dohodka, ki ga bodo imeli od zemlje. Skupščina je na zadnji seji sprejela tudi slklep o povečanju prispevka zavarovan-1 cev za sdravila. Od novega recept izdano zdravilo plačujejo 200 starih dinarjev namesto dosedanjih 150. Prispevek so povišali zato, ker se je v decembru povišala tudi poprečna vrednost izdanega zderavila, ki je znašala že 918 starih dinarjev. Po zakonu pa morajo zavarovanci plačevati vsaj 20% poprečne cene zdravila. Na 200 starih dinarjev so zvišale prispevek za zdravilo tudi vse ostale komunalne skupnositi, medtem ko ga je skupščina komunalne skupnosti zavarovancev Ljubljana povišala celo na 220 starih dinarjev. Na seji skupščine so sprejeli tudi začasni finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovnaja, ki pa bo vsekakor doživel še precej sprememb. Se zdaj namreč niso določene norme za prispevke zavarovancev k posameznim zdravstvenim storitvam. Začasni finančni načrt pa že upotševa položaj, ki je na-6rtal z omejitvijo stopnje za zdravstveno zavarovanje. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za Gorenjsko bo storila vse, da uskladi potrošnjo z razpoložljivimi sredstvi. S. šolar ^^^^^^^^^^^^ Ob tragični smrti podpredsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja sta poslala izraze sožalja predsedniku izvršnega sveta Petru Stamboliču med drugim tudi predsednik ministrskega sveta LR Poljske Juzcf Cy-rankijeviez in predsednik italijanske vlade Aldo Moro. Vojna v Vietnamu se je takoj po izteku novoletnega premirja nadaljevala z nezmanjšano silo. Kljub pozivu generalnega sekretarja OZN, da bi začeli z mirovnimi pogajanji. Američani nadaljujejo z bombardiranjem. Generalni delegat severnovietnam-eke vlade Mai Van Bo v Parizu je izjavil, da bo vlada v Hanoiu proučila predlog o mirovnem pogajanju, če bi ameriška vlada prenehala bombardirati Severni Vietnam. Indonezijski predsednik Sukamo je pred kratkim izjavil, da bo kmalu objavil popolno poročilo o svoji pretekli politiki in delu med neuspešnim poskusom državnega udara oktobra 1965. leta. Sukamo je to povedal po sestanku z indonezijskimi vojaškimi voditelji in predsedstvom vlade pod vodstvom generala Suharta. Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je izjavil v Rimu, da bo njegova vlada šc ta mesec proučila možnosti za navezavo stikov med ZR Nemčijo in LR Madžarsko. Zvezna republika Nemčija bo zato že v januarju poslala v Budimpešto posebno diplomatsko delegacijo. Ljudje in dogodki Britanski premier Harold VVilson se odpravlja na politično turnejo po evropskih prestolnicah. Na tej poti si je izbral štiri važna postajališča: v Parizu, v Bruslju, v Haagu in v Bonnu. Cilj lega evropskega marša je že vnaprej znan. VVilson bo po vrnitvi da bi te zapornice dvignili kažejo bolj v Bonnu, Bruslju in Haagu, manj pa v Parizu. Velika Britanija z »■malo Evropo «nc bo imela lahkih pogajanj. Ze na gospodarskem torišču so številni problemi, ki bi jih morali pred priključitvijo Velike Britanije rešiti. Ne- Drugo snubljenje v London moral proučiti, kakšne možnosti ima Velika Britanija za vstop v evropsko gospodarsko skupnost, ki se za članstvo v njej zdaj že drugič poteguje. Seveda so pred VVilso-novim obiskom v štirih prestolnicah evropske zapornice še vedno za Britanijo zaprte. Pripravljenost, rešeni problemi se vlečejo že vrsto let. Britansko vključevanje v evropsko skupnost ima mnoge izvirne težave. Na eni strani si britanska industrija obeta z ukinitvijo carinskih pre-prek boljše čase za izvoz britanskega blaga na evropska tržišča. V ostri konkurenčni borbi bi ta industrija lahko hitreje napredovala pri tistih industrijskih izdelkih, kjer imajo Britanci tradicionalno dobre pogoje. Stik z evropskim tržiščem bi britanski industriji prinesel potrebno transfuzijo krvi. Na drugi strani pa tudi ne zanikajo dejstva, da bi za nekatere zastarele britanske tovarne pomenilo soočenje na odprtem evropskem tržišču, ki bi se v njega vključil tudi britanski trg, postopno likvidacijo. Bolj težko za Britanijo pa je seveda breme, ki bi si ga Britanija naložila na ramena v kmetijstvu. Vstop v evropsko gospodarsko skupnost pomeni, da bi se Britanija morala odreči kmeti sluh izdelkov, ki jo z njimi preskrblja?o dežele britanske skupnosti po zelo nizkih cenah. Evropske države bi z odpravo carin s svojimi kmetijskimi izdelki prišle tudi na britan- ski trg. Te žrtve pa Angleži niso pripravljeni plačati, saj je znano, da so kmetijski izdelki evropskih držav dražji. Britanija zaradi tega vztraja, da se za njo uporabijo posebna določila. Izjem pa Pariz ne dopušča, tudi vsi sporazumi evropskih držav temu nasprotujejo. Zato ni nič čudnega, če bodo VVilsonova posa'a-nja prav v Parizu najtežja, saj je Francija glavni evropski kmetijski proizvajalec. Nič manj popustljivo pa je tudi francosko stališče glede politične opredeljenosti Velike Britanije. Pariz pričakuje od Londona, da se politično popolnoma naveže na Evropo in da se umakne iz ameriške scene. To pa so seveda zahteve, ki pogajanja o vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost delajo še težje. »Pustite nas živeti« Fejzić Alija Ismet, nezaposlen: »Skrajšajte mi letni dopust. Sram me je. Ali lahko živijo tudi moji otroci?« Sam je prišel v uredništvo. Močan, velik. Sarkastično so bruhale iz njega jezne besede, človeka prevzame takšno pripovedovanje. Ob tem pozabi na gospodarsko reformo, socialno zavarovanje, kulturne in športne probleme. Pred njim stoji le še človek, s katerim se igra življenje. Bil je zaposlen kot šofer, kot strojnik, kot navadni delavec. Z likvidacijo »Novogradenj« so se začele težave. Ostal je brez dela. Pet otrok v starosti od 7. do 17. leta je ostalo lačni!!! v Stru-ževem pri Kranju. 1. 4. 1965 se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Kranju. Stalno se je Izid novoletnega nagradnega žrebanja Žrebanje je bilo dne 30. 12. 1966 ob 18. uri v Blagovnici, KOKRA, Kranj. Izžrebane so bile naslednje številke: vrednost S-din C 34 3900 — 1. dobitek ženski krzneni plašč 140.000 D 04 1592 — 2. dobitek moška zapestna ura 35.000 C 27 4448 — 3. dobitek smuči s palicami 30.000 D 08 1557 — 4. dobitek ženska garnitura 29.000 D 32 1599 — 5. dobitek 2 volneni prešiti odeji 22.000 C 26 3885 — 6. dobitek moška garnitura 21.000 C 46 3811 — 7. dobitek volnena otr. garnitura 16.000 C 06 4456 — 8. dobitek gar. moškega perila 10.000 Srečni dobitmki nagrad novoletnega žrebanja le-te lahko dvegnejo vsak dan v Blagovnici KOKRA, Kranj, s tem, da predložijo kopijo računskega bloka, ki so jo prejeli ob nakupu blaga v času novoletnega 5 % popusta. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, njim in vsem ostalim potrošnikom pa se toplo priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. tam javljal. Gledam njegovo knjižico. Leta 1965 se je javil šestnajstkrat in lani dvanajstkrat. Vendar dela ni dobil. »Pošiljali so me v Projekt. Dejali so mi, da sem nesposoben za dela na visokih gradnjah. Poslali so me v Iskro. Napisal sem prošnjo. Nisem dobil nobenega odgovora. Šel sem k sekretarju, ki mi je dejal, da ne sprejmejo delavce, ki so stari več kot 25 let. Mar jih res ne? Ne vem.« Fejzić ni star. Poln je moči. Rad bi delal. O njegovom 1 položaju največ povedo nje-I gove besede. I »Skrajšajte mi letni dopust. Prejemam podporo. Je po-I trebno, da živim na račun drugih? Namesto, da živim I od denarja drugih, bi lahko j v te sklade sam prispeval. Sram me je, da moram živeti na račun drugih, da me preživlja žena. Težko je prositi socialno delavko za pomoč. Lahko bi nosil dva človeka po Kranju.« Težak položaij, v katerem živi, ga sili že v obup: »Kaj hočejo? Mar želijo, da bom kradel, ropal? Vse napišite! Me ne silijo sami v to! Moji otroci ne poznajo daril za novo leto, za prazni- ke. Zadovoljni so, če lahko dobijo kruha. Ce ni dela zame, naj mi povedo. Mislim, da ima Fejzić v marsičem prav. Mar res nI bilo mogoče v tako dolgem času najti zanj zaposlitve. Se ni morda njegova prošnja v Zavodu za zaposlovanje »izgubila«? K/e so visoke gradnje v Projektu? Isiajp same visoke gradnje? Ali lahko kdo trdi, da v Iskri niso sprejeli na delo nob t -ga starejšega od 25 let? Sa Fejziča branijo, ker se konča njegov priimek na — ić? Biti določen čas brez posla, ni nič nenormalnega. Toda* skoraj tri leta zaman prositi za posel, ne da bi bil izbirčen kaj boš dobil, je pa vendar malo preveč. Morda, bi Zavod za zaposlovanje pojasnil zadevo. P. Čolnar Uredništvo Glasa Je ob novem letu namesto novoletnih čestitk obdarilo nekatere ustanove in posameznike. Med drugim smo se oglasili tudi pri družini Fejzić v Struževem in obdarili otroke, ki že odkar oče nima rednega dela niso poznali dedka M»-aza. — Foto: F. Perdan n G o p r PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA f> PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA % PANORAf gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje 1 Izdelovanje platna v Besnici (2) Prva faza: LAN Lan se seje, ko hrast ozeleni. V starih časih so rekli, da se seje o trajacih, to so, kakor pravijo na> Štajerskem, ledeni možje: Servacij, Bonifacij in Pankracij (11., 12. in 13. maj). Gospodinje so posejale lan v zrahljano, zdrobljeno in lesenim valjar<-jem povaljano zemljo, da je bila ravna' kakor miza. Lan potrebuje zelo skrbno obdelavo, dokler ne vzklije. Preden je lan porastel, so ga žene večkrat oplele. Ko se je lan razcvetel v svoji modri barvi, so ga »dekleta rada ogledovala in se zamislila na vesele jesenske in zimske ure, ko ga bodo trle in predle. Avgusta meseca je lan dozorel, žene so ga populile, kajti lan se ne žanje, potem pa ga je gospodar zvozil domov na pod. Na posebnem orodju, imenovanem rifel, so lan oriflali, to se pravi, potrgali so z njega semenske glavice, da so letele po vsem podu. Lan so nato pogrnili po pokošenih travnikih, kjer so ga pustili ležali, da je postal godn, to je tako dolgo, dokler ni strhlenel zunanji omot bilke. Čimbolj se je menjalo vreme — dež in sonce — prej je bil goden. Včasih so rekli: Na svetega Lovrenca dan (je lan godan), če si ga pogrnil prejšnji dan. Ko se je to zgodilo, so ga pobrali, povezali v velike snope z dolgimi povesmi iz rže-ne slame ali s trtami. Nato so lan zvozili nekam pod streho, kjer je počakal do pozne jeseni, dokler se niso oglasile trlice. Iz glavic so dobili seme, ki so ga sušili na derah. De-ro so imenovali lesena tla, postavljena na nizkih kolesih, tako da se je lahko potegnila podnevi na sonce, ponoči ali v dežju pa pod streho. Pri nekaterih hišah imajo še danes dere (ki pa so v glavnem pokvarjene), da bi na njih še sušili proso ali lain, čeprav se ti dve kulturi vedno manj sejeta. Osušeno laneno seme, kolikor ga niso pustili za setev, i so nosili k Jurju v Bednikov mlin; ko je on umrl, so ga nosili v mlin na Podblico. Iz semena so dobili olje in preše; tako so imenovali ostanke stisnjenega semena. Preše so bile dobra hrana za pra-šiče. Laneno olje so včasih veliko rabili v kuhinji, dokler ga ni izpodrinilo olje, kupljeno v trgovini; temu so rekli laško olje, medtem ko so petrolej imenovali smrdljivo olje. Druga faza: PREDIVO V pozni jeseni, ko so bila opravljena vsa večja poljska dela,, je prišel čas, da se lan otare. Lan so trli v napravah, ki so jih imenovali pajštve. V Zgornji Besnici so bile Oretovčeva, Krtova, Kraljeva, Klinarjeva im Rosova paj-štva, v Spodnji Besnici pa Stularjeva in Modrijanova. Daines stoje le še dve (Oretovčeva in Krtova), vse druge so podrli. Vsaka pajštva je imela dva dela: sušilnico in terilni-co. Temu drugemu delu (te-rilnici) so pravzaprav pravili pajštva, nekateri pa tudi te- rilnica; celotni zgradbi pa so tudi rekli pajštva. Sušilnica je bila okrogla obzidana jama v premeru približno 2 m. Kaka 2 m je bila vkopana v zemljo, 1 m zidu pa je bilo nad zemljo. Nad jamo je bila postavljena streha na štirih lesenih stebrih; prcivtor pod streho ni bil ograjen ali zapažen. Sušilnica je bila vedno postavljena v bregu, da se je od dna sušilnice lahko izkopal 15 do 20 m dolg rov, ki so ga obzidali, da ga ni zasula zemlja. Izhod iz rova je bil nižje doli v bregu. V sušilnici je bila približno en meter pod vrhom postavljena mreža, na katero so položili lanene snope tako, da so stali pokonci. Ogenj so zakurili pri vhodu v rov v bregu in tako sta toplota in dim sušila lan (včasih pa tudi jabolka in hruške). Pri ognju so se zvečer zbrali možakarji in modrovali, medtem ko smo mi otroci pekli kostanj in krompir; to je bilo veselje otroških let. Za sušenje lanu je bilo potrebno posebno izkustvo. Te- rice so zahtevale, da je bil lan dovolj suh, da se lažje otare, vendar je bila nevarnost, da se lan pri sušenju vžge, kar se je včasih tudi zgodilo. Zato so imeli poleg sušilnice vedno postavljen j čeber vode. Moja sestra Urša — to je danes 76 let stara Cestarjeva mama — mi je pripovedovala o dveh takih primerih, pri katerih je bila zraven; oba sta zelo zanimiva. Ko so nekoč trli v Kraljevi pajštvi Sorčenov lan, ki ga je sušil sam gospodar, se je eno sušenje v peči vžgalo in ta lan je s streho vred zgorel. SorČen je začel jokati, ker se je bal svoje žene; no, terice so potem ženo potolažile, da ni bilo nič hudega, še zaplesali so zvečer. Drug tak primer, ki se je zgodil pozneje, je bil bolj resen. Vranč je sušil svoj lan v Orctovčevi pajštvi. Terice so bile sitne, venomer so priganjale »Zakuri! Zakuri!--; namreč bolj ko je lan suh, raje se tare. Za sušenje se vzamejo panjači in bukova polena, da ogenj ne dela isker. Le preden se lan vzame iz sušilnice, se zakuri malo s hosto, tako da ogenj gori s plamenom. Vranč, da bi ustregel tericam, je naložil malo preveč hoste in iskre so letele skozi rov v lan. Dve terici sta vzeli velik snop lanu iz sušilnice in ga prenesli na sredo terilnice. Ko je prva odvezala snop in vzela pest lanu, je švignil plamen iz sredine snopa. Zgorel je ta lan in vse predivo, kolikor ga je bilo gotovega, in vsa stavba, in sicer tako hitro, da so še nekatere trlice zgorele. In da je bila nesreča še večja: slučajno niso imeli nič vode v bližini. Drugi del pajštve — dolga in široka lopa brez sten — se pravzaprav tudi imenuje pajštva; nekateri pa ta del imenuje terilnica. Tu so postavili dve vrsti trlic. France Kozjek (Prihodnjič naprej, in sicer o trlici, o predivu in potem o tkanju platna) Spor na Srednjem vzhodu Pred kratkim je prenehala teči nafta skozi sirijski 480 km dolg naftovod. Naftovod, ki poteka od iraških petrolejskih vrelcev pa do pristanišča Bani j as ob Sredozemskem morju, je sirijska vlada zaprla. Pred tem ga je »prevzela v začasno upravo. Naftovod im vse naprave so last Iraške petrolej, družbe. Ta družba pa je mednarodni petrolejski kartel s sedečem v Londonu. V njem so združene vse večje mednarodne petrolejske družbe. Sirijska vlada je zasegla imetje Iraške petrolejske družbe zato, da bi jo prisilila, da plača dolgove sirijski vladi. Vlada meni, da družba ni izpolnila dogovora iz leta 1955, po katerem mora sirijski vladi plačati 50 odstotkov dobička od prevoza, natovarjanja in drugih uslug, ki jih opravljajo na njenem ozemlju. Predvsem pa sirijska vlada meni, da družba ni v redu plačevala dolgov in zahteva, da za zadnjih deset mesecev /plača deset milijonov dolarjev. Družba pa meni, da je to politični pritisk in pravi, da ne bo plačala nobenega dolga. Od 60 milijonov ton nafte, ki jo družba vsako leto načrpa iz vrelcev v Iraku, jo gre preko dve tretjini Čez sirijsko ozemlje, ostala pa po naftovodu v Tripolis. Zaenkrat je zgraditev novega naftovoda, ki bi obšel Sirijo, nemogoča. Najvažnejše pa je, da iraška vlada, ki ima zaradi sedanjega zastoja v Proizvodnji precej izgube, kljub temu podpira odločitev sirijske vlade. Ce Iraška petrolejska druž- ba ne bo plačala dolgov Siriji, bo Irak prisiljen, da poišče potreben kapital in strokovnjake za črpanje nafte drugod. Poznavalci petrolejske politike pa menijo, da ima Irak dovolj svojih strokovnjakov in zato ni izključeno, da pride do nacionalizacije. Razen tega bi Irak takšno »nacionalizacijo nafte« lahko prodajal 30 do 40 odstotkov ceneje, kot jo sedaj prodaja družba, pri tem pa bi imel še več dobička. In kdo bi kupoval nafto? Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske države v zadnjem času kažejo vse več zanimanja za nafto s tega področja. Sovjetska zveza iz svojih vrelcev sedaj izvozi v vzhodnoevropske države okrog 400 tisoč sodov nafte na dan, potrebovali pa bi jih 900 tisoč. Razen tega računajo, da bo vzhodna Evropa 1980. leta potrebovala okrog dva milijona sodov nafte dnevno. Čeprav je petrolejski kartel še vedno zelo močan, pa zadnje čase vse težje vzdržuje pritisk nekaterih držav. Poseben primer je Alžir. Alžirija se je s Francijo namreč sporazumela, da pri črpanju nafte enakopravno sodeluje, in sicer tudi pri dobičku cd prevoza in prodaje. Takšen primer je močno vplival tudi na druge države, begate z nafto. Kljub dobrim odnos cm z Zahodom, namreč te države vedno bolj pogosto zahtevajo enakopravno sodelovanje pri črpanju nafte in dobičkih. Zaradi tega kaže, da bo Sirija v sedanjem sporu z Iraško petro'ejsko družbo potegnila daljši konec. A. Zalar Mrtvo morje ni več mrtvo Angleška vodna letala so pred nekaj leti redno pristajala na Mrtvem morju. Potniki so bili presenečeni, ko so po zvočniku najavili: »Dragi potniki, naša višina znaša zdaj tristo metrov pod mor-eiko gladino.« Pod morsko gladino? Res je. Mrtvo morje je namreč najgloblja točka zemeljsko površine; leži skoraj štiristo metrov pod gladino velikih morij. Pred milijoni leti je zemlja tu nenadoma počila, naredil se je jarek, ki se razprostira od Male Azije do Afrike. Najgloblji je ta jarek na meji Izraela in Jordanije, kjer je Mrtvo morje — dvakrat večje kot je npr. Bodensko jezero. Dolgo so menili, da je morje nezdravo. Danes prespekti hvalijo njegovo zdravilno moč. Obale so polne turistov in število stalno narašča. Skoraj vsakdo, ki obišče Jeruzalem, si vzame še toliko časa, da jo zavije na Mrtvo morje. Izrael in Jordanija si delita morje. Jordanski del je skoraj trikrat večji kot izraelski. Državi tekmujeta in vsaka ima svoje globinske rekorde. Izrael se ponaša z modernimi gostišči in z najglobljo pošto na svetu. Jordan se baha z najmodernejšim hotelom, ki ima najgloblji kabaret. (O »najglobljih« cenah ni govora). Jordan in druge manjše reke se izlivajo v to brezodtočno korito. Voda le izhlapeva: poprečno sedem milijonov ton dnevno. Soli in minerali ostanejo. Voda Mrtvega morja je tako vedno težja in bolj sla- na. Danes vsebuje okoli 27 odstokov soli (šestkrat več kot ostala morja). En liter vode tehta 1170 gramov, torej 170 g več kot ostale vode. Menili so, da v tej jedki vodi ni življenja in zaradi tega tudi več kot 1500 let staro ime: Mrtvo morje. Pred kratkim pa so odkrili v njem bakterije in alge. Toda to je tudi vse. Veliko sladkovodnih rib iz rek pogine v tej slanici. Človek, ki popije dva kozarca te vode, resno oboli, lahko pa tudi umre. Ni čudno, da na vodi, ki je videti tako nedolžna in vabljiva, ni opaziti športnih čolnov ali kakršnegakoli drugega športnega razvedrila. Toda morje skriva pravo bogastvo, predvsem je v njem mnogo natrija, klora, žvepla, kalcija, magnezija in broma. Ze iz najstarejših časov je znano pridobivanje kuhinjske soli. Pridobivanje kemikalij ni težko, kajti surovine in potrebna energija) ne stanejo dosti. Glavni produkt je pepelika. Morje izginja, danes hitreje kot kdajkoli prej. Prvotno je bilo štirikrat večje kot danes. Pritoke vedno bolj uporabljajo za namakanje polj. Gladina se niža. Ce ne bodo našli rešitve, bo čez nekaj stoletij ostala le ogromna plast soli. Neki ameriški fizik je predlagal, da bi namesto iz Jordana dobivalo Mrtvo morje vodo iz 80 km oddaljenega Sredozemskega morjai Na ta macin bi lahko dobili ogromno količino električne energije im rešili Mrtvo morje. V. Z. Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja % Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, »Mislite, da sem ob pamet! Naj dajem sebe in samostan v zobe socialistom? Otrok je dovolj velik, da se ne bo izgubil in da ve, kam naj gre. Ko bi vedel, da gre za tako svinjarijo, bi otroka sam peljal k materi, a mi je tisti časopis šele davi prišel v roke. Takoj ko sem prebral, sem poslal po otroka, da bi ga kdo od naših peljal k materi. Tudi pismo zanjo sem hotel napisati, da bi ji sporočil, naj nam oprosti. Toda otroka ni bilo več. Upam, da bo imel srečo in se odpeljal naravnost k materi. A pisal sem prečastitemu in ga opozoril, da ima v Pcnzbergu služabnika, ki ni vreden, da služi bogu, služabnika, ki ne služi evangeliju ljubezni do bližnjega, marveč evangeliju sovraštva do vsega, kar se ne uklanja njegovi volji.« Opat je razburjen. Ne izbira besed. Hvaležen sem vam 'za vaše besede, gospod opat,« pravi neznanec. »Kaj?« ga opat pogleda in zaradi razburjenja šele sedaj opazi, da poleg stare Federlove stoji civilist in ne pater. »Ko bi bili vsi duhovniki taki, da bi vedeli, da je pravi evangelij evangelij ljubezni in pravičnosti, bi ne bil nikoli v sporu 2 njimi. Zal jih je malo, tako zelo malo.« »Slišite, kdo pa ste pravzaprav.« »Časnikar Heym.« »Časnikar Hevm?« To ime opatu ničesar ne pove. »Jaz sem napisal članek, ki ste ga brali davi.« »Vi? Vi, socialist!« »Kaj?« se stara Federlova drami iz omcdlevice, ki jo je zajela ob prejšnjih besedah, in zavrešči: »Antikrist! O bog, jaz pa sem mislila, da je svetnik!« 1 Toda časnikarja ni več. Se je vdrl v zemljo? Ie bil sam hudič? Tudi opat ne ve, kaj bi rekel. Brez besede odhaja. Stara Federlova vidi samo še samostanska vrata, ki se zapro. Ne misli na , Slavka, ki je pobegnil iz samostana. Skrbi jo, kaj ji bo rekel župnik, ko mu bo povedala, kaj je doživela. Toda mulca mora dobiti! Najbrž se je zatekel v gostilno, kjer je te tedne stanovala. Zato gre tja, da bi ga za ušesa odpeljala v Penzberg. Toda otroka tudi tu ni. A kje naj ga išče? Naj gre k orožnikom? Da, šla bo. A kaj ko je tako utrujena in je tako vroče, v senci gostilniškega vrta pa je tako prijeten hlad. Popila bo vrč piva in se osvežila. Toda vrč je premalo. In pivo je slabo. Boljše bo, če mu bo primešala šestnajstinko žganja. Naroči žganje. In potem še šestnajstinko. In še eno. Potem se presede k vojakom. Niso več mladi. »Grda je,« pravi vojak, ki ni nič lepši od nje. Naroča ji žganja. Tudi sam pije. Potem se mu zdi mlajša, lepša. Spominja ga žene, ki je že tako dolgo ni videl. »Kaj ko bi Šla malo na sprehod?« jo vabi. Toda stara je prepijana, da bi lahko vstala. »Imaš še za šestnajstinko?« »Ce nočeš z menoj, nič več.« »Saj bom šla, samo plačaj!« Potem pije, pije, pije ... Časnikar Hevm bi bil rad čimprej v Munchnu. Zaradi župnikove tožbe je šel včeraj v Penzberg. Rad bi se pogovoril s Starom in morda našel še kake podrobnosti za nov članek, ki ga je pripravljal proti župniku in meščanskemu samopašju v Pcnzbergu. Napolnil je svojo beležnico o vojnih dobičkarjih Polzmannu in Hubnerju, a tudi o porastu članstva, predvsem ženskega, v penz-berški socialistični organizaciji. Potem pa mu je davi Stiir pokazal skozi okno staro Federlovo. Sel je za njo in se tako znašel na postaji. Ko je kupila karto za Freissing, ga je preblisnilo, da se pelje k vnuku, ki ga je iztrgala otrokovi materi. Kaj ko bi se peljal z njo? Odkril bi sled za otrokom, jc pomislil in se v trenutku odločil. Njegova slutnja je bila pravilna. Med potjo od Munchna do Freissinga je zvedel več, kar bi si sploh upal misliti. Sled za otrokom je našel, a obenem odkril tudi laž sodnika dr. Teufelbacha, ki je zatrjeval, da je sin mlade Federlove na Pomorjanskem. Tudi o tem sodniku bi bilo vredno pisati. Dr. Betghe ima prav, da se je ta sodnik že odločil razsoditi pravdo za otroka v škodo otrokove matere. Dolgo se je varal o njem in šele sedaj spoznal, da ima ta človek dvojen obraz m da bo skušal ustreči volji penzberških veljakov zaradi gospodarskega svetnika Polzmanna, ker se hoče s Polzmannovo pomočjo povzpeti ne samo do predsednika vveilheimskega sodišča, marveč do sodniškega položaja pri deželnem sodišču v Munchnu. To je sodnik brez vsake etike. Pozno, zelo pozno je prišel dr. Betghe do tega, razmišlja Heym. Ko bi prišel prej, bi spoznal, da je vse sedanje sodstvo tako in da ne služi iskanju pravice in resnice, marveč je samo sredstvo oblasti za obvladanje spodnjih plasti družbe, sloja, ki prečestokrat občuti pravico, ki mu jo določa oblast samo kot pravico vladajočih. Pravica še ne zagotavlja pravičnosti, marveč je za ljudi spodnjih plasti največkrat krivična. O tem bo moral še razmišljati! Izboljšanje materialnega položaja še ne izboljšuje človeka! Ali tega ne dokazuje meščanstvo, moralna zgodovina meščanske družbe? Etika svobode, bratstva in enakosti se je spremenila v prazne besede, ki jim danes nihče več ne verjame. Materialne svoboščine niso počlovečile meščana, marveč samo podžgale njegov volčji pohlep. Zanimivo in poučno za prihodnost človeštva bi bilo raziskati in napisati moralno zgodovino človeštva. Tako razmišlja časnikar Hevm in se oddaljuje od tega, zaradi česar se je včeraj mudil v Pcnzbergu in popolnoma po naključju danes tu v Freissingu, dokler mu ne pade v oči deček, ki se stiska na peronu med steno in vozom, naloženim s prtljago. Modrobelo črtasto bluzo ima na sebi in kratke hlače. Bos je, kuštrav, a nekam čudno zamišljen, kakor da bi bil žalosten ali zaskrbljen. Ali ni tega dečka že nekje videl? A kje? Nc more se spomniti, dokler se nenadoma ne domisli fotografije, ki mu jo je kazala mlada Federlova. Faul, ki se skriva pri steni za vozom s prtljago, mu je izredno podoben. Prav gotovo jc on. Naj se mu približa in ga vpraša? Seveda, njegova človeška dolžnost je, da to stori in fantiču pomaga Toda, ko se mu približa, se deček umakne. »Najbrž je videl, da ga opazujem in se me je zbal,« si pravi časnikar Hevm. Zdaj je pri vodovodni pipi. Pije vodo, a videti je, da se sili. Kaj ko bi tudi sam postal žejen? »Huda žeja, kajne?« reče, ko se ustavi pri vodnjaku. Deček molči in se hoče umakniti. »Ti nisi iz Freissinga, kajne?« »Kako veste?« ga fant plaho ogleduje. »Nekje sem te že videl.« »Ne verjamem,« pravi fant in meče poglede vstran, kakor da bi se pripravljal, da bo stekel. »Ne boj se! Tvoj prijatelj sem. Saj imaš mamo v Starnbergu?« Otrok molči. Njegov pogled postane še bolj plah in še bolj žalosten. V kotičkih oči se mu nabirajo solze. »Ti imaš mamo rad.« »Oooo,« zaihti. »In dolgčas ti je po njej.« Otrokovo ihlenje postaja še bolj krčevito. GLAS * 6. STR/.N GLAS #11. STRAN .O SOBOTA — 7. jalnuarja 1967 Blagovnica "/Isha § Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti Snežne razmere Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 7. STRAN cm KRVAVEC 75 VELIKA PLANINA 55 ZELENICA Ljubelj 65 Vrtača 95 gornja postaja 128 VOGEL 110 KREDARICA 210 PLANICA 39 JEZERSKO 23 KRANJSKA GORA 40 KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Ljubeljsko turistično območje Ljubelj ~ Zelenica (tel. 71-376) — odkupuje tuja plačilna sredstva — opravlja prevoze z dvema žičnicama na čudovite smučarske terene Zelenice ter oskrbuje tudi posebno vlečnico k »Trem možem« — izposoja smučarsko opremo (smuči, palice in čevlje) — nudi gostinske usluge pri spodnji in srednji postaji žičnice — prenočišča v hotelu »Panorama« Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! — kauft ab fremde VVahrungen — vcrrichtct Perso-nenbefOrderungen — mit zvvei Drahtscilbahnen zu den vvunderschonen Schigelanden der Zelenica, be-sorgt auch die besondere Zugseilbahn zu den »Tri možje« (Drei Miinncr) — leiht aus Schiausstattung (Brettel, Stocke, Schuhe) — ervveist Gasthausgefal-ligkeitcn bei der unteren und mittleren Seilbahn-station — Ubernachtungsmbglichkeiten im Hotel »Panorama«. Wir empfehlen unsere GefLilligkeiten! Verlangen Sie Informationen! ran • a • v Turistične informacije Po novoletnih pra7nikih se jc polegel naval gostov v gorenjskih hotelih. Skoraj povsod imajo dovolj prostora. Poglejmo, kako je v nekaterih najbolj znanih turističnih centrih. ® BOHINJ — Dovolj prostora je pri zasebnikih in v vedi hotelih. • KRANJSKA GORA — V hotelih je nekaj prostora. Do 15. januarja bo dovolj prostora v zasebnih sobah. oru so zavrteli barvne posnetke sprevoda in prireditve, ki so navdušili občinstvo. Filme so posneli Jože Pogačar iz Radomelj, Nande Ambrož in člana foto-kino kluba Pavle Grzinčič in Stojan Pire. Turistično društvo si prizadeva, da bi člani planinskih društev in turističnega društva imeli primeren popust na žičnici na Veliko planino. Uvedli naj bi tudi družinske vozovnice s popustom. Z veseljem pa ugotavljamo, da so gostinske razmere na Veliki planini urejene. Propagandnih prospektov za Kamnik ni. Prospekt o Veliki planini je že skoraj pošel. Trgovsko podjetje Kočna je založilo 50.000 barvnih razglednic Kamnika in okolice, tiskal pa jih je Primorski tisk v Kopru. To so do zdaj najlepše razglednice. V novi odbor turističnega društva so pritegnili tudi nekaj mlajših članov. Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fiir Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. FLir geehrte Bestellungcn cmpfehlen vvir uns. Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja vsako soboto enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je t modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Gencralturistu. BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Elektrodeiavnlce Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorfcrstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja naprave, surovine, ž kabli. Dooava — popravi j alui-ca — poceni in hitro Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroj1 — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Laghi — galanterija — volna vseh vrst — pijače konfekcija — obutev pralni stroji in prah praški Obiščite nas (in prepr čaj te se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajt v našem bifeju GLAS * 12 STRAN SPORT - KRONIKA SOBOTA — 7. januarja 1967 Obračun kranjskih tenisačev Prejšnji mesec je Imel svoj občni zbor teniški klub Triglav iz Kranja: Iz poročil je bilo razvidno, da je največjo preglavico tenisačem predstavljal denar. Dotacije, ki jih prejema klub, so zelo majhne. Iz cele države so se vrstila vabila za nastope, vendar so se lahko udeležili le tistih, na območju Slovenije. K sreči se ta primanjkljaj ni poznal na kvaliteti kluba, ki Je v letošnjem letu močno porasla. Res je, da se tenisači niso uveljavili v članski konkurenci, mladinci pa so bili nadvse uspešni. Trikrat so Igrali za reprezentanco Slovenije, so slovenski prvaki v dvojicah, pobrali so vsa prva mesta na Korenčanovem mc-morlalu v Mariboru, zmagali v finalu mladinskih ekip ... Prihodnjo sezono namerava TK Triglav organizirati v Kranju mladinsko prvenstvo Slovenije, saj imajo s sedanjimi močno realne možnosti za največji uspeh. Pereč problem kluba je vprašanje trenerja, će bi imeli nekoga, ki bi stalno bdel nad začetniki, posebno nad dekleti, bi se to hitro poznalo tudi pri množičnosti. Posebno dekleta se težko znajdejo same. Precej je bilo v zadnjem času govora o odnosih z Zavodom za vzdrževanje športnih objektov. Na občnem zboru so ugotovili, da so se ti odnosi precej popravili in da so tenisači zadovoljni z njihovim delom. V klubu upajo, da bo tako ostalo tudi v naslednji sezoni. M. Furlan V Bohinju v soboto in nedeljo Prireditev leta za tekače V soboto, 7. januarja ob 8.30 bodo Izpred hotela Jezero startali smučarski tekači na mednarodni FIS prireditvi v Bohinju. Po negotovosti, ki je vladala, so se končno le lahko odločili, da bo prireditev v dolini. Sneg, ki je v zadnjih dneh pobelil Bohinj, je omogočil, da bodo organizatorji lahko speljali progo kot so prvotno nameravali. Tako bomo v soboto in nedeljo lahko videli v Bohinju reprezentante iz šestih evropskih držav: Švice. NDR, Bolgarije, Avstrije, ZRN in Jugoslavije. V času poročanja še ni gotov nastop Preberite mimogrede 9 Naši smučarski skakalci s spremenljivo srečo nastopajo na novoletni skakalni turneji. Najuspešnejši je Ludvik Zaje, ki je trenutno v generalnem plasmaju na 20. mestu. 39. je Pečar, 45. Eržen in 50. Smolej. Medtem ko je pokazal Zaje precej ustaljeno formo, pa Eržen, ki Je bil naš največji up nikakor ne more uspešno zaključiti obeh skokov. V generalni uvrstitvi vodi svetovni prvak Norvežan WIrkoIa. 9 Pod Golico nad Jesenicami bo od 6. do 8. januarja republiški tečaj lavinskih psov. Praktične in teoretične vaje bodo vodili gorski reševalci. Na tečaju bodo predavali znani strokovnjaki ing. Segula, dr. Ažman, dr. Ro-bič in drugi. #) V torek so jeseniški hokejisti Izgubili srečanje na Jesenicah s češko ekipo Bud-jevice z rezultatom 11:6 (5:2, 4:2, 2:2). Gole za Jesenice so dosegli: Ravnik2, Kristan, B. Jan, Felc in Mlakar po enega. <9 Jeseniški hokejisti so odpotovali na turnejo po Italiji, Franciji in Švici. Na turneji bodo odigrali več tok cm ter nastopili na turnirju v Švici. tekačev iz Italije, Poljske in CSSR, vendar organizatorji upajo, da sc bodo tekmovanja udeležili tudi ti že tradicionalni gostje. Se vedno upajo, da bodo na tekmah nastopili tudi nekateri predstavniki Švedske in SZ. Spored tekmovanja je naslednji: sobota ob 8.30 tekmovanja v konkurenci posameznikov, nedelja ob 9. uri šta-fetni teki, ob 15. uri proglasitev zmagovalcev. Start in cilj bo v obeh dneh pred hotelom Jezero. # Našo reprezentanco bodo, 9 v odsotnosti Seljaka in 9 Bavčcta, sestavljali: Kobi-9 lica, Mlinar, Kerštajn, 9 Karpač, Drctnik, Ambro-9 žič, Krišelj, Čičko in Dor-9 nik Najboljši športnik Športni novinarji iz vse države so v anketi, ki so jih organizirale zagrebške Športne novosti proglasili najboljše športnike Jugoslavije. Pri moških je osvojil prvo mesto Miro Cerar s 134 glasovi, pred rokoborcem Horvatom s 56 In no-gometašom Djajićem s šestimi glasovi. Pri ženskah je osvojila naslov najboljše Vera Ni-kolić s 206 glasovi. En glas je dobila sabljavka Jefti-mijades. Za najboljšo ekipo je bila proglašena državna košarkarska reprezentanca (118 glasov), pred wa-terpolisti (41) in nogometaši (27) Partizana. Izredni uspehi invalida Pri TVD Partizan Tržič že šesto leto nastopa športnik — Invalid, Franc Prelog. Franci Je odličen športnik, četudi ima paralizirani obe nogi. Namenil sem se, da mu ob novem letu zastavim nekaj vprašanj, kako se jc spoznal s športom, o njegovih uspehih, zakaj še ni nikoli nastopil v invalidski državni reprezentanc? in o njegovih željah za bodoče. Rodil se je 1944. leta v Slaptincih v Prekmurju. Po poklicu je krojač in je zaposlen v trgovskem podjetju Runo Tržič. S športom se je spoznal v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Kamniku. Z 12. letom je začel igrati namizni tenis ter še isto leto osvojil republiško prvenstvo na Bledu kot najmlajši udele/^nee. Pozneje je začel plavati in igrati sedečo odbojko. Z ekipo Zavoda v Kamniku je osvojil republiški na«lov najboljšega v sedeči odbojki. Ko se je po končanem šolanju preselil v Tržič, so ga prijatelji prisrčno sprejeli in pa vključili v svoje vrste. Večkrat je osvojil naslov občinskega prvaka Tržiča v namiznem tenisu, bil v ekipi Tržiča, ki jo osvojila naslov republiškega prvaka ter nekaj zavidljivih uspehov v Zaradi hudih opeklin umrl V jeseniški bolnišnici je v torek zvečer umrl 61-letni Franc Poiljanšek iz Potokov 10, zaposlen v jeseniški železarni. Poljanšek se je skupaj z delovodjo Francem Zupanom iz Spodnjih Gorij pri Bledu ponesrečil 28. decembra lani v livni jami marti-narne. Delovodjo in Po-Ijanška je zadel močan curek tekočega jekla, tako da so se obema vne!e hlače. Zupan je odskočil in obstal na mestu, Poiljanšek pa je stekal in klical na pomoč. Modtam ko je tekel, se je ogenj še razplamtel, Zupanu pa so delavci ogenj takoj pogasili. Poljanešk se je opekel tako hudo, da je opeklinam podlegel, Zupan pa ima lažje opekline po nogah in rokah. Nesreče na poledenelem mostu Na mostu čez Perač ico so se v ponedeljek, 2. januarja, zgodile kar tri prometne nesreče, zakaj avtomobil iste je presenetila poledica. Voznik osebnega avtomobila renault, 40-letni Božidar Novak, se je nekaj po 19. uri peflijal iz Radovljice proti Kranju in ker je vozil dokaj hitro, ga je pred predorom na močno poledeneli cesti zaneslo in se je zaletel v rob pločnika ter obstal. Čez približno deset minut je pripeljal po cesti z zastavo 1300 Bečo PezLč. Ko je mednarodnem merilu v sedeči odbojki. O svojih željah je dejal, da bi rad po 7 letih uspešnega nastopanja enkrat nastopil tudi v državni reprezentanci. Večkrat so ga že določili, ko pa je prišel čas odhoda, so mu sporočili, da na programu nI njegove kategorije. Žalostno je, da mu tekmovalci, ko se vrnejo domov, povedo, da bi lahko nastopil, da je bila na programu njegova kategorija. Zaradi tega je že večkrat premišljeval, da bi prenehal s športom, vendar so ga prijatelji vedno pregovorili. Poslovil som se od Franci-za z željo, da bi še dolgo ostal zvest športu in da bi sc mu izpolnila dolgoletna želja po nastopu v državni reprezentanci. D. Ilumer opazil nesrečo, je začel zavirati, toda tudi njega je na poledeneli cesti zaneslo in se je zaletel v pločnik. Na srečo ni bil nihče ranjen, škodo pa so ocenili na 6000 novih dinarjev. Ob 21.15 Pa se je na mostu prevrnil Še osebni avto LJ 224-07, voznik Jože Boncelj iz Ljubjane.^ Sopotnica Metka Boncelj je bila pri nesreči laže ranjena, na avtomobilu pa Jc škode za 5000 novih dinarjev. Predstavljamo Franc Pri-log Ogenj v lopi V torok ob 2.15 je izbruhnil požar v lopi Friderika Jaklja v Kranjski gori št. 145. Jakelj, ki ima zasebno mizarstvo, je v tem prostoru imel deske, 2 ročna vozička in več drugih predmetov. Vse kaže, da je požar povzročila žerjavica, ki je padla med oblanje. Škodo so ocenili na približno milijon starih dinarjev. ^•1 1 48584 400 987G4 2000 95 20 Srečke a so zadelo 12095 420 končnicami dobitci: N din 59225 400 60 6 68885 600 80 6 82725 400 11230 1000 G 4 51450 400 3150G 404 78180 606 70536 604 11 6 155286 8004 41 10 07 6 81 8 87 6 021 80 067 40 87011 606 60077 600 71807 606 2 4 113947 10.000 38812 404 129857 30.000 32172 604 221117 8000 55502 1004 042372 8004 08 8 78 8 83 8 2'6868 1000 59463 400 90858 400 75973 600 989658 10.000 83323 1000 69 479993 100.000 6 711493 8000 89 10 21959 600 234 100 70199 400 8484 200 404439 50.000 47074 600 629259 8000 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam voliča, starega 1 leto, in prašiča za zakol. Sp. Brnik 63 1 Prodam 1000 kg drobnega krompirja. Sp. Brniik 30, Cerklje 2 Prodam 6 tednov stare prašičke. Gline 5, Cerklje 3 Prodam prašiča, 130 kg težkega in žrebico, 8 mesecev staro. Zalog 43, Cerklje 4 Prodam 7 pujskov, 6 tednov starih. Petrove, Cerklje 35 5 Prodam zaraščen gozd med Vodicami in Bmbki. Ponudbe poslati pod »Bor« 6 Ugodno prodam slamorez-nico v dobrem stanju. Se-nično 15, Križe 7 Kravo, sivorjave pasme, ki Ima drugo tele in bikca, 300—350 kg, prodam. Kopač-nica 13, Frelih Janko, Gor. vas nad Sk. Loko 8 Prodam kotel za žganjeku-ho, peč na žaganje, lahkega konja in kravo. Pivka 15, Naklo 9 Prodam NSU primo in rezervne dele. Kokrica 24, Kranj 10 Prodam dva prašiča, 140 kg težka. Huje 13, Kranj 11 Poceni prodam dobro ohranjen levi štedilnik »Gorenje«. Resman Lado, Jelenčeva 32, Kranj 12 Prodam f ička 750 s 3000 km letnik 1964. Gazvoda Matevž, Breg, Preddvor 13 Prodam tehtnice 150 in 500 kg. Golob, Kranj, Staneta Žagarja 23 14 Ugodno prodam novo italijansko peč na olje. Gre-gorc Alojz, Kokrica 269 (pri Mlaki) Kranj 15 Prodam kravo po izbiri in dobrega konja. Predoslje 1, Kranj 16 Prodam prašiča, 170 kg težkega. Luže 46, Šenčur 17 Prodam lesene stebre za kozolec in butare. Voglje 41, Šenčur 18 Prodam osla in vezi za krušno peč. Voglje 107, Šenčur 19 Prodam prašiča za zakol. Mavčiče 51, Medvode 20 Prodam 1500 kom. žlindri-nih zidakov, šentpotersika 36, Kranj 21 Prodam televizor RIZ z vgrajenim UHF programom za 150.000 S din zaradi odhoda v tujino. Naslov v oglasnem oddelku 22 Prodam skoraj nov kotel za žganjekuho, Podreča 21, Medvode 23 Predam enostanovanjsko hišo na lepem kraju blizu Kranja. Dam osebi, ki ima vseljivo stanovanje kjer koli. Naslov v ogl. oddelku 24 Prodam mladega vola, 300 kg težkega. Velesovo 15 25 Prodam dva prašiča za zakol, 150 do 180 kg težka. 26 Prodam praišča za zakol. Kranj, Staretova 7 27 Predam novo peč na olje in malo rabljen kamin. Na-sJov v oglasnem oddelku 28 Prodam malo rabljeni elektr. šivalni (brzo )s t roj znake Neumann in televizor RR Zavodi, cm 59. Ogled 7.1. od 14. do 18. ure in 8.1. od 8. do 10. ure, Kranj, Moša Pijade 14 29 Prodam 7 tednov stare pujske. Zg. Brnik 28, Cerklje 30 Prodam traktorski kultiva-tor in »dromeljne« za gumi voz. Vodice 83 nad Ljubljano 31 Prodam brejo kobilo, 6 tet starega konja in kobilico, 2 leti staro. Voglje 45, Šenčur 32 Prodam bikca, 1 leto starega. Mlaka 21. Kranj 33 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Galičič Mirko, Valjavčeva 4/1V Kranj 34 Ugodno prodam nov mali dodatni štedilnik in pralni stroj »Zopass«, Cirilova 16, Kranj — Orehek 35 Prodam desni emajliran štedilnik. Kranj, Rotarjeva 3 (klet) 36 Prodam prašiča, 200 kg težkega. Okroglo 11, Naklo 37 Prodam kravo. Letence 8, Golnik 39 Prodam balkonska vrata, z oknom na roleto in nekaj strešne opeke (bobrovec). Jenko Janez, Zapoge 24, Vodice 40 Prodam kravo s teletom in smrekove butare. Sp. Besni-ca 46 38 Prodam 13 tednov brejo svinjo. Praprotna polica 13, Cerklje 41 Prodam plemenskega vola. Podbrezje 93. Duplje 42 Prodam težkega prašiča. Sp. Besnica 57 43 Prodam avto, 4 tone Mercedes — Kiper« in kombi »Mercedes — dizel 190« Zupan Jože, Križe 54 44 Za polovično ceno prodam dobro ohranjen pralni stroj »Maris-Rondo« Fležar, Štir-nova 6, Kranj 45 Prodam dva prašiča za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje 46 Prodam prašiča za zakol. Ručigajeva 3, Kranj — Prim-skovo 47 Prodam 7 tednov stare pujske. Okroglo 5, Naklo 48 Prodam prašiča za zakol. Milje 3, Šenčur 49 Prodam garažo na Zlatem polju. Naslov v oglsnem oddelku 50 Prodam kombiniran mizarski stroj z elektro motorjem (skobeljnik in cerkular). Naslov v oglasnom oddelku 51 Prodam 1000 kosov žlindri-ne opeke 25 x 25 x 40 cm Visoko 52, Šenčur 52 Prodam dobro ohranjen klarinet za 200 N din. Naslov v oglasnem odelku 53 Prodam kravo s tretjim teletom. Posavc 16, Podnart 54 Prodam nemški šivalni stroj »Anker« malo rabljen, v omarici. Podbrezje 81, Duplje 55 Prodam vprežni kultivator, sadilec za kromnir »Filca- ret«, težko kobilo ali zamenjam za kravo. Voklo 68, Šenčur 56 Prodam prikolico za osebni avto. Sp. Brnik 68, Cerklje 60 Prodam kravo z drugim teletom in motorno slamorez-nico. Polica 2, Naklo 61 Prodam nove hrastove stopnice, delna širina 120 cm dva okna z omarico 100 x 120 dvojni, 3 okna 50 x 90 dvojni, 4 okna 50 x 90 enojni vsi z omarico. Pungcršek, Pot na Jošta 6, Kranj 74 PRODAMO smuča r3ko vlečnico STEMAG, ki je sedaj montirana na Višelnici v Gorjah pri Bledu. Turistično društvo Vintgar, Gorje pri Bledu ' 65 Kupim Kupim nedograjeno hišo ali zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »Takoj denar« 57 Kupim dobro ohranjen 15 — 16 eolski gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 58 Kupim rabljen kotel za žganjekuho cd 30 — 40 1. Rateče 226, Zidani most 59 Kupim motorno črpalko za greznico in iščem dekle na dve izmeni za pomoč na mali kmetiji. Hrana in stanovanje kreskrbliena. Naslov v oglasnem oddelku 62 Kupim zazidljivo parcelo v bližini Kranja ali Radovljice. Plačam lahko v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 63 Ostalo Našel se je zavitek z ženskim oblačilom v kino Kranj. Lastnica naj se zglasi v trafiki Cerklje 64 Lepo opremljeno sobo oddam v Kranju moškemu. Naslov voglasnem oddelku 66 Sprejmem kolarskega vajenca. Prodam prikolico. Primerna za vsak avto. Reber-nik Alojz, Visoko 6, Šenčur 67 Iščem gospodinjsko pomočnico za dopoldan. Nudim hrano in stanovanje ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddeliku 68 Izgubila sem zlato zapest-no uro od Pivke do Naklega dalje v avtobusu do Zl. polja. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 69 Za vseljivo dvosobno stanovanje nudim posojilo ali 1000 QM nagrade na devizni račun. Ponudbe poslati pod »2,000,000/ 70 Našel sem v Savi čoln. Dobi se pri Zorko, Zg. Bitnje 183, Žabnica 71 Preklicu jem avtobusno izkaznico na ime Dermastja št. 11822 Kranj Voklo 72 Izgubil se je mlad pes črn — ovčjak v Stražišču oziroma okolici. Sliši na ime Mi-šo. Javiti preti večji nagradi na telefon 21-539 Jenko, pp 125 Kranj 73 Upokojenec, star 56 let z lastnim domom in nek j zemlje v lepem kraju, oskrbuje še enega otroka 7 let starega. Želi spoznati dekle ali vdovo brez otrok, zdravo, preprosto z dežele, dobro gospodinjo in ljubiteljica otrok. Tajnost za:amčena. Ponudbe poslati pod »Upokojenec« 75 Oddam garažo, prodam ogrodje desnega štedilnika. C. Kokrškega odreda 20, Kranj 76 Preklicujem mesečno vozovnico in legitimacijo št. 14245, Šenčur — Kranj na ime Vchovec Draga 77 Sprejmem moškega ali žensko na hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Gostilna Benedik, Stražišče 78 NOVA PRIVATNA MESARIJA v Cerkljah! 7. januarja 1967 bo na novo odprta privatna mesarija v Cerkljah. Na zalogi bo vedno sveže meso, mesni izdelki, ter piščanci. Za obisk se toplo priporoča in želi vsem cenjenim odjemalcem Srečno 1967 leto. MESARIJA KEPIC Cerklje 79 Iščem večjo vsoto denarja proti vknjižbi. Ponudbe poslati pod »Negujem otroke« 80 Od enega do dva meseca starosti piščanci, jarčke pasme Lekhornn dobite pri će-pon Jesenice Zg. Plavž 9. Na Zahvala vsakih 20 jarčk petelin zastonj. 81 Delavki, ki dela na dve izmeni, oddam sobo za varstvo 4-letnega otroka. Zglasite se v nedeljo, Križaj, Naklo 9 82 Oddam ženski sobo za majhno pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem odelku. 83 JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem domačinom, gostom, gasilcem Kranjske gore in Podkorena, organom LM in JLA kakor tudi vsem ostalim, ki so požrtvovalna priskočili na pomoč in omejeli požar na objektih. Frica Jake! j iz Kr. gore. Posebno zahvalo izrekamo Sinetu Janezu Lupša, ki je nas pravočasno obvestil prebudil in opozoril na nevarnost, kakor tudi članom gasH^k' čete z Jesenic, ki so v rekordnem času prispeli na kraj požara in preprečili veliko katastrofo. Tončka in Fric JakelJ 84 Prireditve GOSTILNA ZARJA TRBO-JE priredi v nedeljo, dne 8. 1. 1967 popoldne, zabaro s plesom. Igral bo Fredijev kvartet iz Kranja — Vabljeni 85 NOVI PLESNI TEČAJI V KRANJU Plesna in baletna šola bo organizrala plesni tečaj za začetnike 7. januarja in 17. januarja ter nadaljevalni plesni tečaj 13. januarja. Plesni tečaj za začetnike, ki se bo začel v soboto 7. 1. bo vsako soboto od 18.30 do 21.30. Drugi tečaj za začetnike z začetkom 17. 1. bo vsak torek in četrtek, medtem ko bo nadaljevalni plesni tečaj ob sredah in petkih obakrat od 18.30 do 20.30. Avtobusne zveze so ugodne. Vpisovanje vsak dan od 18-30 dalje v Delavskem domu — vhod 4 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, skrbnega ata in starega ata Franca Rehbergerja usnjaiski mojster v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam. izrekli sožalje. Obenem se zahvaljujemo dr. Novaku za njegovo prizadevanje in skrb.dabiga cliranil pri življenju. Enako se zahvaljujemo tudi tov. Geršaku Francu za izkazano pomoč, pevcem upokojencem. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Standard za vence in izkazano vsestransko pomoč. Tov. Kepicu za ganljiv govor ob odprtem grobu in tov. Ervinu Mastinšku za njegovo prizadevanje. Zahvaljujemo se VVZ Tatjane Odrove za izkazano pomoč in razumevanje, tovarni Iskra (Špik) darovalcem vencev, sosedom za izkazano pomoč, posebno Rog-ljevim. Prav vsem iskrena hvala. žena Ana, hčerki Cvetka in Anica z družino SOBOTA — 7. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo (stopnjo — 9.25 Narodne za solo zbor in orkester — 9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Gorenjski slaveek — odlomki — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert lahke glasbe — 12.10 »Pravkar prispelo« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert za klarinet in orkester — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po želi j ah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni dntermezzo — 15.30 Zborovske skladbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 1., 8., 10., 12., 13., 15.8 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 1.-, 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. kino — 17.35 Petnajst minut z orkestrom Martv Gould — 17.50 Ljubiteljem boat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Odda i a za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 8. Januarja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce —- 8.05 Radijska igra za otroke — 8.34 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije z orkestrom Mantovani — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.27 Smetanove in Lisztove klavirske skladbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ure z našimi opernimi pevci — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 22.25 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Skladbe Danila švare PONEDELJEK - 9. Jan. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Orkestralna glasba — 9.4;> Otroška igra s petjem — 10.15 Koncert za orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo holandski pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranil. Ljubljana — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Nastopa učit. pevski zbor »Emil Adamič« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Komornega orkestra Visoke šole za glasbo iz Hanovra — 21.40 Zabavni zbori — 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti — 22.30 Popevke za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 10. januarja_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Lesičjakove pesmi v priredbi Luke Kra-molca — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz opernega sveta — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Odmevi iz slovenskil dežel — 12.10 Ansambel Avsenik in ansambel Jožeta Krežeta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vrstijo se violinisti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor »Brajša-Rašan« iz Pule — 20.20 Od premiere do premiere — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Za ples igra orkester VVerner Miiller SOBOTA — 7. januarja RTV Skopje 17.15 Poročila 17.20 Zviti Pejo RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.15 Vsako soboto 18.30 Jazz festival na Bledu 19.00 Po sledovih plesnih korakov 19.15 Neznani kraji — film 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Ljudije in papige RTV Ljubljana 21.30 Bonanza — film 22.20 Rezerviran čas 23.00 Poročila Ostale oddaje RTV Zagreb 17.55 Informativna oddaja RTV Beograd 18.15 Narodna glasba 19.15 Sprehod skozi čas RTV Zagreb 19.40 Propagandna oddaja RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 2130 Celovečerni film RTV Zagreb 23.00 Nekaj novega, nekaj starega 23.15 Informativna oddaja NEDELJA — 8. januarja RTV Beograd 9.25 Poročila 9.30 Narodna glasba 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.45 Ponovitev serijskega filma 11.30 Tomek in pes — ffflm 15.00 Tekmujte z nami 17.25 Ponavljamo za vas 18.25 Zgodbe za vas RTV Beograd 19.00 Ime in priimek — mladinska igra TELEVIZIJA RTV Ljubljana 19.30 Dunajska drsalna revija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik-cak RTV Zagreb 20.50 »Nima Splita« zabavno glasbena oddaja 21.50 Poetilne teme RTV Ljubljana 22.00 Mednarodna smučarska tekmovanja v Bohinju 22.20 Poročila Ostale oddaje RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev 11.30 Serijski film za otroke RTV Skopje 12.00 Mesečni pregled RTV Zagreb 13.00 Neznani svet RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Golo mesto — film 19.40 Ko sem bil še majhen RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 20.45 Propagandna oddaja 22.00 Včeraj, danes, jutri PONEDELJEK — 9. jan. RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli RTV Zagreb 12.05 Naša vas 17.29 Poročila 1725 Mali svet RTV Skopje 17.40 Risanke RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.20 O našem govorjenju 18.45 Znanost in tehnika 19.05 Portreti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Aktualne teme RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama RTV Zagreb 21.30 Mali koncert RTV Beograd 21.45 Knjiga, gledališče, film 22.05 TV dnevnik Ostale oddaje RTV Zagreb 17.55 Informativna oddaja RTV Skopje 18.15 Narodna glasba RTV Beograd 18.45 Znanost RTV Zagreb 19.40 Propagandna oddaja RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 22.05 Včeraj, danes, jutri TOREK - 10. januarja RTV Zagreb 15.00 Slalom v smučanju za ženske RTV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Ljudska pesnica s Krškega polja 18.50 Oddaja o morju 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Ostale oddaje RTV Beograd 17.20 Poročila 1725 TV pregled 17.50 Poročila 18.00 Reportaža 18.20 Rezerviran čas RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.00 TV dnevnik 20.30 Nesrečniki — dramatiziran roman 21.20 Iz del Ivana Andriča 21.35 Poročila Obvestilo Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Jesenice bo podaljševal veljavnost registracije motornih vozil v mesecu januarju 1967, in sicer za območje občine Jesnice v stavbi na Cesti maršala Tita 64, Jesenice. Točen čas bo dolčen v vabilih, ki bodo poslana vsem lastnikom motornih vozil. Zavarovalnino, cestno pristojbino in predpisano upravno takso bodo lastniki motornih vozil vplačali pri podaljšanju registracije, kjer bodo za to določeni uslužbenci izpolnjevali tudi obrazce za prijavo. Za lastnike motornih vozil, ki bodo v času registracije službeno zadržani, lahko opravijo postopek za podaljšanje registracije tudi druge osebe. Jesenice, dne 24. 12. 1966 IZ PISARNE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Obvestilo Skupščina občine Kranj — Uprava za notranje zadeve prosi vse oškodovance, ki so jim bila v zadnjih dveh letih na območju Gorenjske ukradena kolesa in jih še niso dobili vrnjene, da se v sredo, dne 11. 1. 1967, med 7. in 12. ali 14. in 18. uro zglasijo na Upravi za notranje zadeve Kranj, Trg revolucije 4, soba št. 187/11, kjer si bodo lahko ogledali najdena kolesa. Vse tiste oškodovance, ki so prijavili tatvino kolesa, pa so kasneje kolo sami našli, prosimo, da o najdbi obvestijo tisto postajo milice, pri kateri so prijavili tatvino. Iz pisarne UNZ Kranj Kranj »CENTER« 7. januarja amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. filma KOLEKCIONAR ob 22. uri 8. januarja amer barv. film KOLEKCIONAR ob 13. uri, amer. barv. film MOJE PESMI MOJE SANJE ob 15. in 18. uri, franc barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 21. uri 9. januarja franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 16., 18. in 20. uri 10. januarja franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. špan. ■ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CERDO-SU ob 22. uri Kranj »STORZlČ« 7. januarja dtal. špan. barv. CS film PRELUKNJAN DOLAR ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 20. uri 8. januarja ital. špan. barv. CS film PRELUKNJAN DOLAR ob 14., IG. in 20. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 18. uri 9. januarja amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri 10. januarja amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. uri, franc. barv. CS film SALAMBO ob 19. uri Stražišče »SVOBODA-« 7. januarja ital. špan. CS film PRELUKNJAN DOLAR Ob 20. uri 8. januarja amer. barv. film KOLEKCIONAR ob 17. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 7, ;r.-r.usrja amer. barv. VV film PONOĆNA ClPKA ob 19. uri 8. januarja amer. barv. CS film NAJLEPŠA NA SVETU ob 15., 17. in 19. uri Kropa 7. januarja amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 20. uri 8. januarja ital. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 15. in 19.30 Jesenice »RADIO« 7. do 8. januarja ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR 9. januarja ameriški barv. film GOSPODAR HAVAJEV 10. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA Jesenice »PLAVŽ« 7. do 8. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA 9. do 10. januarja ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR Žirovnica 7. januarja ameriški barv. CS film NEPOMIRLJIVI 8. januarja ital. barv. film DVOBOJ V TEXASU Dovje-Mojstrana 7. januarja ital. barv. film DVOBOJ V TEKASU 8. januarja amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI Kranjska gora 7. januarja jug. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA P 8. januarja angl. film MIKAVNOST, ALI KAKO JO PRIDOBITI Koroška Bela 7. januarja angl. film MIKAVNOST, ALI KAKO JO PRIDOBITI 8. januarja jug. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA 9. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA Kamnik »DOM« 7. januarja ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ ob-20. uri 8. januarja ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ ob 17. in 20. uri 9. januarja ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ ob 20. uri Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 7. januarja ob 19.30 V. Ocvirk: PETER KLEPEC — pripovedka za abonma SOBOTA in IZVEN NEDELJA — 8. januarja ob 15. uri V. Ocvirk: PETER KLEPEC — pripovedka za IZVEN, ob 19.30 naitop glasbenega ansambla BENEŠKI FANTJE iz Ljubljane in 19.30 A. Novačan: HERMAN CELJSKI gostovanje na Hruši-ci za abonma in izven TOREK — 10. januarja ob 17. uri V. Ocvirk: PETER KLPEC — pripovedka za osnovno šolo »Tone Čufar« Jesenice Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 8. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 11. program. Zahvala Ob prezgodnji izgubi dobre in skrbne mame Katarine Volčič-Hafner rojene Novine se najlepše zahvaljujemo Mirni Račičevi, Anči Rozman, Viktorju Bcnediku, kolektivu Gozd. gospodarstva za pomoč v najtežjih trenutkih, dr. Bajžclju in dr. Hriberniku za dolgotrajno zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem organizacijam terena Stražišče za prekrasne vence, govornikom za poslovilne besede, godbenikom, pevcem in vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so mamo poslednjič spremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvida za izraženo sožalje Sin Ione z družino Zahvala Ob hudi izgubi najine drage žene in mame Antonije Šuc se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi zdravniku dr. Armeniju za požrtvovalnost, krajevnim organizacijam terena Prim-skovo za izkazano poslednjo čast, govornikoma za poslovilne besede, godbi in vsem, ki ste izrazili sožalje in sočustvovali z nami. žalujoči: mož Ivan in hčerka Zdenka por. En-gelman z družino Kranj, dne 6. januarja 1967. Oddelek za finance skupščine občine Kranj objavlja na podlagi 146. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) in 3. točke odloka o pristojbinah za cestna vprežna vozila (Uradni list SRS, št. 31/61) Obletnica Z nezmanjšano žalostjo se danes spominjamo 5. obletnice odkar smo za vedno izgubili našega dobrega moža in očeta Žvana Janeza-Dravski Kdor v življenju najdražje izgubi, ne more preboleti. V naših srcih bo ostal v lepem spominu. Žena Vida, sin Janez, hčerka Ivanka z možem Spodnje Gorje Javni poziv za vložitev napovedi za odmero prispevkov oziroma davkov za lete 1966 in za odmero pristojbin za cestna vprežna voz'Ia za 1967. Napoved za odmero prispevka oziroma davka za leto 1966 in pristojbine za cestna vprežna vozila za leto 1967 je treba vložiti najkasneje do 31. januarja 1967 na sedežu krajevnega urada ali v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj, kjer se dobijo tudi ustrezni obrazci — tiskovine — za vložitev napovedi. Napovedi morajo vložiti: — zavezanci prispevka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevek odmerja po preteku leta po dejansko doseženem dohodku v letu 1966 (nepavšalisti); — zavezanci prispevka od intelektualnih storitev in drugih negospodarskih storitev za celotni dohodek, dosežen v letu 1966; — zavezanci za prispevek iz skupnega dohodka, katerim so v letu 1966 skupni dohodki presegli 20.000,00 N-dinarjev, — zavezanci za davek od stavb za dohodke, dosežene v letu 1966 za lastna ali v najem dana stanovanja, garaže in druge poslovne prostore ter v najem dan gospodarska poslopja; — zavezanci za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic za dohdke dosežene v letu 1966 od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin ali drugih premoženjskih pravic; — lastniki traktorjev in cestnih vprežnih vozil; — občani, ki so zaposleni izven območja občine, o višini prejetega osebnega dohodka v letu 1966, za odmero krajevnega samoprispevka za leto 1966. Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v zgoraj navedenem roku, mora na račun povečanega prispevka oz. davka plačati 5 % od odmerjenega zneska. Lastniki cestnih vzrežnih vozil pa morajo zaradi nepravočasne vložitve prijave, razen redne pristojbine za cestna vprežna vozila plačati šc enkratno redno pristojbino Napovedi za odmero prispevka in davka ni treba vlagati: — zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti in opravljanja intelektualnih storitev, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku; — zavezancem davka od stavb navedenih v 36. členu odloka o prispevkih in davkih občanov (hriboviti predeli); — zavezancem od dohodkov od oddajanja turističnih sob, ki se oddajajo preko turističnih organizacij in od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, če taki bruto dohodki ne presegajo 1.000,00 N-dinarjev letno. Kranj, dne 5. 1. 1967 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za finance Zahvala Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica Jakoba Zavrla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli iskreno sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in nas tolažili, še enkrat vsem in vsakomur prav lepa hvala. Hčerki Minka in Francka z družinama ter ostalo sorodstvo. Nove ugodnosti za varčevalce pri bankah Od 1. januarja 1967 lahko varčevalci, ki imajo hranilne knjižice pri poslovnih enotah vseh bank v Sloveniji: • vlagajo in dvigajo svoje prihranke tudi pri vseh poštah v Sloveniji, • dvigajo tudi pri poštah svoje prihranke do 1000 N-din dnevno, • s telefonskim primerjanjem stanja vloge v banki dvigajo tudi pri poštah neomejene zneske, • dobijo pri vseh poštah nove hranilne knjižice poslovnih enot posameznih bank GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s podružnicami Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič Kreditna banka Celje Kreditna banka in hranilnica Nova Gorica Kreditna banka Koper Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Kreditna banka Maribor Pomurska kreditna banka Murska Sobota Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Kreditna banka Ptuj h Hranilno službo čimbliže varčevalcem Da bi uresničila to geslo je Gorenjska kreditna banka skupaj z ostalimi bankami v Sloveniji sklenila dogovor s PTT podjetji v Sloveniji. Po tem dogovoru bo vsakdo, ki varčuje, lahko nalagal svoje prihranke na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke na najbližji pošti oziroma katerikoli pošti v Sloveniji. Prav tako bo tam prihranke lahkp tudi dvigal. Ne bo mu torej treba več tekati v Kranj, na Jesenice, v Radovljico, Tržič ali Škofjo Loko. Opravil bo praktično kar doma, saj je poštni urad v vsakem večjem naselju. Na poštah boste dobili tudi nove hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke. Tako bodo tudi tisti, ki so šele začeli varčevati, lahko-uredili vse potrebno kar na poštnem uradu. Ne bo jim več treba tekati za hranilno knjižico v mesto in po nepotrebnem izgubljati časa. Ko boste odšli na pot, vam ne bo potrebno več nositi s seboj denarja. Pri vseh poštah v Sloveniji boste lahko dvignili do 1000 N dinarjev vašega denarja na dan. Če pa boste potrebovali več, bodo na pošti kar po telefonu primerjali stanje hranilne vloge na vaši knjižici in v banki, potem pa vam bo- do izplačali lahko tudi več denarja oziroma ves znesek, ki ga imate na hranilni knjižici. Varčevanje dobiva tako širšo vsebino in vsem, ki varčujejo se odpirajo nove možnosti! Razen tega ne kaže pozabiti, da je denar, ki ga naložite v Gorenjsko kreditno banko, varno shranjen, medtem ko se lahko marsikaj pripeti, če ga hranite kar doma v nogavici. Doma vam denar leži brez haska, Gorenjska kreditna banka pa vam ga obrestuje po 5% na leto, če pa ga vezete za več kot leto dni (pustite torej v banki vsaj 13 mesecev), dobite 6,5% obresti, če pa ga pustite V banki dve loti, pa celo 7 % obresti. Za hranilne vloge jamči država. Vsi, ki imajo v Gorenjski kreditni banki hranilne vloge, so razen tega še nezgodno zavarovani, in sicer za 1000 N dinarjev za primer nezgodne smrti, če imate na hranilni knjižici vsaj 1000 N dinarjev, če pa vezete teh 1000 N dinarjev vsaj za eno leto, potem ste zavarovani za 1000 N dinarjev v primeru nezgodne smrti in za 2000 N dinarjev v primeru trajne invalidnosti. Vaše prihranke lahko vezete na določen rok tudi na poštnih uradih. Na poštnih uradih boste sklenili dodatno z vlogo še posebno pogodbo — in stvar bo urejena! Tako boste deležni višjih obresti, imeli boste več ugodnosti pri nezgodnem zavarovanju in hkrati se boste lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki ga Gorenjska kreditna banka pripravi vsako leto za vse varčevalce, ki oročijo svoje prihranke vsaj za leto dni. Gorenjska kreditna banka in PTT podjetja v Sloveniji vam omogočajo varčevanje brez potov in izgubljanja časa! Z namenskim varčevanjem in oro-čanjem denarja za stanovanjsko gradnjo si boste lahko zagotovili nov dom! Vključite se tudi vi v to akcijo in izkoristite priložnost, ki vam jo nudi Gorenjska kreditna banka. IVovo veliko nagradno žrebanje čaka pri Gorenjski kreditni banki na tiste varčevalce, ki bodo v letu 1967 vezali pri banki ali pošti za najmanj leto dni 2000 N-dinarjev ali 1000 N-dinarjev za 2 leti. Če se boste pravočasno vključili v krog varčevalcev in vezali prihranke, boste lahko dobili eno izmed naslednjih nagrad: 1 osebni avtomobil 1 motorno kosilnico 5 televizorjev 10 radioapar^ov 10 transistorjev 1 pralni stroj 15 ročnih ur 20 hranilnih knjižic 5 koles 10 jedilnih priborov 78 nagrad Skupaj torej 78 lepiK, praktičnih nagrad! Stanovanjski varčevalci so vključeni v žrebanje s posebnimi nagradami.