Leto 1S7Ö.	269
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 7. oktobra 1870.
IT«
Razglas finančnega ministers!va od 25. septembra 1870.
o docimastičnih in kemijsko-analitičnih izpitih (izkusih, preiskatvah), ki jih c. kr. glavno izkusi-teljstvo (glavni izkusni urad) dela dotičnikom.
Za docimastične in kemi jsko - analitične izpite, katere c. kr. glavno izkusiteljstvo, kolikor mu dopuščajo njegovi pravi službeni posli, dotičnikom opravlja, vvede se ta-le tarifa ter pride od IS. oktobra 1870 počenši v moč.
Tarifa
pristojbin, ki jih bode c. kr. glavno izkusiteljstvo jemalo za doeimastične in kemijsko-
analitične izpite ali izkuse.
Tek.		Znesek	
Itev.		avstr. velj.	
1	A. Docimastični izpiti. Določba, koliko je svinca v nulah		gl- 2	kr.
2	„ „ bakra v rudah		2	
3	„ ., „ železa v rudah		2	
4	„ „ „ srebra v primesi (legaturi)		1	
8	n „ „ „ v rudah in plaveškem blagu		1	20
6	r „ „ zlata v primesih s srebrom vred		1	50
7	Določba, koliko je zlata in srebra v rudah m plavežarskem blagu, namreč: Od najnižje množine zlatnatega srebra do O.Ol denarnega funta		10	
	pri množini čez 0.01 denarnega funta do 0.02 „ „ 	 „ ' a 0.02 „ „ „ 0.05 ,. „ 		8	
		ti	50
	" 0.05 „ „ .. 0.10 „ „ 		5	
	* 0.10 .. „ „ 0.20 „ 		4	
	n 0.20 .. „ .. 0.40 „ „ 		3	
	„ „ „ 0.40 „ „ „ najvišje množine		2	
(Slove		liti	
270
Kns L. — 120. Ritzglas finančnega ministerstva od 25. septembra 1870.
Tek.
štev.
8
9
10
11
12
13
14
15 It! 17
18
Določba po prekapu (destilaciji), koliko je živega srebra v rudah.................................
„ koliko antimona imajo rude v sebi ..........................................................
„ po suhem potu, koliko bizmuta imajo rude v sebi.............................................
„ koliko cinka je v kateri rudi...............................................................
„ po suhem potu, koliko kositarja (čisteča) je v kateri rudi  ................................
„ koliko kobalta in niklja je v rudah in v plaveškem blagu....................................
„	koliko je mangansuperoksida v manganove!.................................................
„	po prekapu, koliko žepla je v kateri rudi................................................
Izkusim plaveškega zvarka (L e c h) ..............................................................
Izpit kuriva, in sicer določba :
a) koliko ima v sebi vode................................................................
h) „	„	»	»	pepela...................".......................................
c) „	„	„	„	gorkotnosti	po Berthieru..................................
d) „ ostaja koksa........................................................................
e) „ ima v sebi žepla....................................................................
Določba, koliko je ogljeca in pepela v raznih grafitih............................................
Pri določilnih izkusbah in v vseh važnejših primerih, v katerih po 2 izkusi-telja poskušajo delata, naj se plača po dvakrat toliko, kolikor tarifa kaže; izneta pa je določba čistine pri zlatenini in srebrnini, katero določujejo v primeru prepira puncovni uradi.
B. Analitični izpiti.
Kvalitativni izpit prostejših zvez................................................................................
„	„	zloženejših...................................................................................zvez...............................................................................
Kvantitativna določba posameznih snovi in analiza prostih zvez....................................................
„	analiza	prosteje zloženih kopanin, rud,	plaveških	izdelkov	in	legatur	.	.
Kvantitativna	analiza	zloženejših kopanin, rud, plaveških	izdelkov	in	legatur	.	.	.	.
Kvantitativna	analiza	slanic in matičnih lugov.....................................................
„	„	raznega železa in jekla.
Določba, koliko ogljeca ima katero železo in jeklo v sebi.........................................................
To, kar je analiza pokazala, naj se v izdajancm izkusnem listu sploh naznanja samo po najdenih delih, iz katerih je kaj sestavljeno, in po številnem razmerji, v katerem so li deli eden do drugega ; a ko bi pa kdo želel pismene razložbe, kako se je poskušnja delala, z vsemi posameznostmi vred, naj se spričo tega pristojbina za tretjino poviša.
Znesek
v
avstr. velj.
gl-	kr. 1
2	
3	
2	
2	
2	
5 2	
2	
1	
1	
1	
2	
1	
3	
5	
Z n r	s e k
	v
avsti	• velj.
gl. do 5 gl. „ do 10 „ „ do 10 „ „ do 20 „ „ do 35 „ „ do 25 „ „ do 35 „
8 gl.
Ilolzgetliaii s. r.