§flei#i I ICT^^ Naročnina za Jugoslavijo: 1|| M nH ral J® 1fflJffl iiPBk H fl| O H Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za mo- E|3 mMf Bal VI M BmCu n nH flanJUf H Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din), za'/»leta Pg H čjgjL 1^W fKp' || ik 19 iSPHr H 25-52. Uprava: Gregor- 90 din, za ’/< leta 45 din, čičeva ul. 27. Tel 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industrllo. obrt in denarništvo nlci v Ljubljani St. 11.953. Izhaja ™k07n^S Ljubljana, četrtek 7. decembra 1939 Cena T50 Brez kompasa Naravnost neverjetno je, kako nekateri ljudje pod vtisom zunanjih dogodkov neprestano menjajo svojo orientacijo. Kar na lepem pričakujejo rešitev in srečo od slrani, za katero so še pred kratkim dohro vedeli, da jim ne more dati nobene rešitve, ker njeni in-teri niso identični z njihovimi. Teh ljudi, ki neprestano kolebajo med enim in drugim ekstremom, ki nihajo od enega stališča do drugega, sicer ni mnogo, so pa med njimi celo ljudje, ki se s ponosom prištevajo med intelektualce. Kljub temu pa so ljudje brez kompasa in vsak val iz tujega sveta spremeni smer njih ladje. Ali se res ne zavedajo, da na ta način, če se tako zelo uda-jajo tujim valovom, sploh nikdar ne pridejo do obrežja? Prav za prav je nepojmljivo, kako more nastali med našimi ljudmi takšna brezorientiranost. Deset in desetletja se je razvijala naša nacionalna misel v eni jasni črti in nas končno privedla do zedinjenja in svobode. V težkih časih, ki smo jih že preživeli in ki jih še preživljamo, se je neštetokrat izkazalo, da je bila ta rešitev za nas najboljša in da bi morali vsak večer hvaležno poklekniti, da je do nje prišlo. Kaj torej treba loviti so še za tujimi mislimi, ko pa vendar imamo to, kar je nam potrebno in koristno! Ostanimo svojim idealom zvesti, ostanimo sami sebi zvesti in ne lovimo, se zu gesli, dostikrat silno praznimi gesli, ki prihajajo iz tujine. To so le vabe, na katere se love kalini. Zaupanja v samega sebe našim . ljudem naravnost neverjetno manjka. Vsaka vest v tujem listu, pa naj bo še tako abotna, ima večjo veljavo ko resna vest v naših listih. Zlasti v času naših notranje političnih kriz je zanimivo, kako nekateri naši ljudje prisegajo na vsako vest, ki jo o krizi objavi kak tuj list. In vendar se je že sto in stokrat izkazalo, da so vsi ti listi o našem notranje-političnein življenju mizerno slabo informirani. Pa kako naj tudi bodo, ko pa se Se nikdar niso potrudili, da bi res razumeli bistvo našega hotenju in jedro naših notranje-po-litičnih odnošajev! Ta brezorientiranost ni v čast niti preprostemu človeku, še manj pa intelektualcu, kajti priča o popolnem pomanjkanju one samozavesti, ki jo mora imeti vsak, kdor hoče veljati za kulturnega in svobodnega človeka. Naj se odigravajo na svetu še tako burni dogodki, vendar mož, ki ima le nekaj prave možatosti, ne bo podlegel razburljivosti teli dogodkov, temveč zvesto in odločno nadaljeval svoje delo na temelju, ki so ga zgradile generacije in ki so vzgojile tudi njega. Kdor je mož, ima svoj kompas in njegova ladja se nikdar ne izneveri svojemu cilju, le šaloburde mečejo valovi iz ene strani v drugo. Ni pa le stvar osebne časti, da ima človek svoj kompas, temveč tudi vse gospodarsko življenje trpi, če so ljudje brez vsake trdne orientacije. Zbegani ljudje niso sposobni za nobeno konstruktivno delo, omahljivci so brez požrtvovalnosti, ljudje brez orientacije so tudi brez iniciativnosti in brez podjetnosti. Življenje narodov napreduje samo takrat, kadar vse pripadnike naroda združuje trdno zgrajena in v ljudeh močno zasidrana nacionalna zavest. Ljudje brez kompasa so ljudje majhnega obzorja in še bolj pritlikave volje. V mirnih časih vse te njih malo razveseljive lastnosti ne povzročajo posebne škode, v časih, kakršni so današnji, pa morajo takšni ljudje izginiti. Kajti nobenemu Slovencu in nobenemu Jugoslovanu ni treba, da bi bil danes brez kompasa. Naj le malo odpre oči in pogleda naokoli, pa Trgovinska zbornica v Beogradu je poslala ministru za socialno politiko ter trg. ministru predstavim, v kateri pravi, da je konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic z dne 17. in -18. XI. soglasno konstatirala naslednje pomanjkljivosti uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. »V mnogih svojih določbah, zlasti v kazenskih, pomeni uredba za gospodarske ljudi znatno poostritev v primeri z dosedaj veljavnim zakonom o zatiranju podražitve življenjskih potrebščin. Poleg tega izvajajo pristojne oblasti v večini primerov že itak prestrogo uredbo drakouično celo tedaj, kadar za njeno uporabljanje ni niti upravičenih razlogov. žato smatra konferenca gospodarskih zbornic za potrebno, da se v smislu § 28. uredbe predpišejo navodila glede naslednjih vprašanj: 1. Kaj se naj prav za prav razume jK>d »drugimi predmeti nujne potrebe« po toč. (>. čl. 1. uredbe? V pravilniku za izvajanje zakona o zatiranju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije je bil ta pojem razmeroma dobro preciziran. Ker pa je ta pravilnik z uredbo razveljavljen, je sedaj to vprašanje odprto, vendar pa je velikega pomena in se mora rešiti. 2. Uporabljajoč čl. 2. (-') uredbe kažejo pristojne oblasti tendenco, da smatrajo za prepovedano vsako kopičenje blaga, ne ozirajoč se na besede »z namenom, da se blago in živila odtegnejo prometu ter s tem zviša njihna cena.« Tako postopajo oblasti skoraj v vseh primerih, ko imajo posamezne tvrdke svoja skladišča izven sedeža svojega obrata. 3. Kadar na trgu skoči cena nekemu blagu, se more dotična vrsta prodajati po zvišani ceni celo tam *, kadar je bilo blago nabavljeno po prejšnji nižji ceni. To je ena osnovnih pravic trgovine! Pri oblastih pa se kaže tendenca, da se dela razlika med blagom, nabavljenim po prejšnji nižji ceni in blagom, nabavljenim po novi zvišani ceni. 4. Kaj se mora razumeti pod trgovskim čistim dobičkom po členu 8. uredbe? V pravilniku za izvajanje zakona o zatiranju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije je bil ta pojem precej jasno definiran. Ker pa je sedaj la pravilnik s protidraginj-sko uredbo razveljavljen, je to vprašanje odprto, v resnici pa je velikega pomena in se mora tudi rešiti. 5. V čl. 10. (-’) uredbe je jasno povedano, da določajo'-člane in njih namestnike v protidraginjskih odborih, ki zastopajo gospodarske bo videl, da mora imeti svoj kompas že davno. Zato naj se po tem tudi ravna in krepko zagrabi za vesla, pa se mu ni treba bati ni-kakih valov, pa naj prihajajo od kjer koli. Tudi iz največjih viharjev so se srčni in sposobni mornarji rešili, rešili dostikrat tudi brez vseh izgub. So pa tudi ljudje, ki bi utonili v mlakuži, tako brez vsake volje so. Nam je potrebno delo, mnogo dela, pri tem pa veliko požrtvovalnosti in potem moremo mirno gledati v bodočnost, pa naj se godi okrog nas kar koli. Ce pa bomo brez kompasa, pa še brčz krepke volje, potem se res lahko bojimo ne le vsakega viharja, temveč celo vetriča. V prvi vrsti je vse odvisno od nas samih! čl. 10. (3) uredbe samo funkcijo policijskih agentov oz. ovaditeljev. S tem se popolnoma izigrava hvalevredna misel uredbodajalca. 7. Zelo veliko število prijav oz. prijav po čl. 18. (') uredbe so anonimne. Takšne prijave se sploh ne bi smele vzeti v reševanje, ker se z njimi upravnim oblastem in gospodarskim ljudem povzročajo samo velikanske težave. Na to predstavko je dobila zbornica naslednji 7. V čl. 18. odst. 2. protidraginj-ske uredbe se pravi, da se izsleditev prekrškov vrši po predpisih veljavnih postopkov, prehodno pa po določilih kazenskega sodnega jvostopanja. V kolikor se morejo po teh predpisih izvesti ti postopki tudi po uradni dolžnosti pristojnih upravnih oblasti, morejo te izkoristiti tudi anonimne ovadbe, če pa se morejo ti postopki izvesti samo na podlagi prijav, potem po mnenju ministrstvu te prijave ne smejo biti anonimne. Ministrstvo si bo Zlata nedelja se imenuje zadnja nedelja pred božičnimi prazniki, do nedeljo so redno vse trgovine odprte, da se omogoči tudi med tednom zaposlenim ljudem, da si brez vse naglice kupijo blago, ki ga potrebujejo za božič. V dobrih starih časih je hi! promet v trgovinah to nedeljo zlasti velik in od tega je dobila ta nedelja tudi svoje ime. Letos pa pade zlata nedelja na sveti večer. Zato bo Stelo vse prebivalstvo to nedeljo letos že med božične praznike, ki se bodo letos s tem podaljšali za en dan. Zato pa je tudi nemogoče, da bi bila letos zlata nedelja 24. decembra, ker bodo takrat za vse ljudi že veljali božični prazniki. Samo naravno je zato, da je Združenje trgovcev v Ljubljani sklenilo, da velja letos kot zlata nedelja že nedelja dne 17. deeem-bra. Ta dan bodo vse trgovine odprte, dočim bodo 24. decembra vse trgovine zaprte. Združenje prosi vse občinstvo, da to upošteva in da si nakupi vse potrebno blago že pred 24. decembrom. 'lo prosi združenje tudi zato, ker je preložilo zlato nedeljo od 24. na 17. december zaradi'svojih nameščencev. Vsem nameščencem bi bili božični prazniki .pokvarjeni, če bi morali biti na nedeljo, ko je Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj! za dravsko banovino bo v petek dne 15. decembra 198!) ob pol 9. uri dopoldne v Celju v mali dvo-', rani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo o seji ožjega odbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika in razprava o proračunu za 1.1940. 4. Razprava o draginji. 5. Razprava o slovenskih gospodarskih zahtevah. C>. Predlogi združenj in pred-sedništva Zveze. 7. Slučajnosti. Prosimo Vas, da se seje zanesljivo udeležite. Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: I)r. Ivko Pustišck s. r. prizadevalo, da bodo pristojne oblasti postopale po tem njegovem stališču. Končno se pripominja, da se je že sedaj pokazala potreba, da se izda pravilnik, ki ga omenja čl. 23. protidraginjske uredbe, s katerim naj bi se izdala natančna navodila za razumevanje in izvajanje posameznih določb uredbe, ki so nezadostno določene. Ministrstvo si bo prizadevalo, da bo ta pravilnik čimprej izdan.« * K temu odgovoru bi priponinilil samo naslednje. Kadar se izda uredba z naravnost drakoničnimi sankcijami, mora ta pač biti popolnoma jasna ali pa mora njeno izvajanje pomeniti za prizadete težko krivico. Pravilno bi zato bilo, da bi se takšna uredba izvajala šele takrat, kadar bi bila v resnici jasna, ker so nejasne uredbe vodno tudi krivične. Trgovci so to tudi že občutili. že sveti večer, ves dan v trgo-vini. S preložitvijo zlate nedelje na 17. december pa bodo imeli trgovski pomočniki in pomočnice 3 dni lepih božičnih počitnic, ki so jih s svojim delom pred prazniki tudi zaslužili. Delavska zbornica je z velikim zadoščenjem sprejela sklep Združenja trgovcev in upamo, da ga bo prav tako sprejelo tudi vse občinstvo. Zlata nedelja je torej letos 17. in ne 21. decembra! Gospodarska vojna Nemčije in Anglije Angleški gospodarski tisk je začel kampanjo, da Anglija zniža cene za vse predmete, ki jih produja Nemčija, zviša pa cene predmetom, ki jih kupuje Nemčija. S tein bi se nemška trgovina zadela še v onih državah, s katerimi nemška trgovina ni dosti ovirana. »Ekonomist« je sedaj navedel dva primera, kako naj Anglija konkretno lo načelo izvaja. Švedska uvaža iz Nemčije premog. Anglija naj zato zniža cene svojemu premogu, da izloči Nemčijo iz švedsko zunanje trgovine. Nasprotno pa naj dvigne Anglija ceno za dansko surovo maslo. Nemčija bo v prvem primeru dobila manj deviz, v drugem pa morala plačati za uvoženo blago več, kakor pa bi plačala sicer. Nejasnosti protidraginiske uredbe Kazni pa kliub temu drakonične »1. Izredne razmere zahtevajo izdajo izrednih ukrepov zaradi zaščite širokih krogov potrošnikov, pred raznimi škodljivimi posledicami, katerim so bili prej izpostavljeni. Nemogoče je predpisati vse ukrepe, ki bi bili v ta namen potrebni. Nasprotno je treba izdati samo neke generalne določbe, s katerimi se omogoči, da se s končnimi razsodbami pristojnih sodnih oz. upravnih oblasti 'rešijo razna vprašanja, ki bi se kasneje mogla pojaviti, katerih pa uredbo-dajalec ni mogel predvideti. Zato jo po mnenju ministrstva potrebno, da se reši vprašanje, kateri drugi predmeti naj se smatrajo kot neobhodno nujni po toč. 6. čl. 1. uredbe, z judikaturo. 2. Vprašanje, ki je postavljeno pod toč. 2. zbornične predstavke je rešeno z navodilom trg. ministrstva ter socialnega ministrstva, ki je bilo objavljeno v »Službenih novinah« z dne 27. oktobra 1939. 3. Rod toč. 3. postavljeno vprašanje zbornične predstavke se mora rešiti na način, ki je naveden po čl. 1. in to ne samo tako, kakor to ustreza interesom trgovcev, temveč tudi tako, kakor to ustreza pravičnosti in interesom potrošnikov. 4. Cl. .8. protidraginjske uredbe govori o dovoljenem in običajnem trgovskem dobičku, kar pomeni, da bo pristojno sodišče v konkretnem , rimeru upoštevalo tu v poštev prihajajoče trgovske običaje, ki so izvir prava kakor pisano pravo, kadar ni slednjega. 5. V čl. 10. odst. 2. protidraginjske uredbe pravi izrečno, da člani protidraginjskega odbora, ki zastopajo gospodarske ali stanovske organizacije kot tudi njih namestnike določajo dotične organizacije. Ce bi neka občna upravna oblast postopala proti lej določbi, se morejo dotične organizacije obrniti na pristojno višjo upravno oblast, da ta poskrbi za pravilno izvajanje zakona. fi. Kar je navedeno pod o. velja tudi za rešitev vprašanja, ki je navedeno v loč. 6. zbornične pred-slavke. ali profesionalne organizacije njili-no organizacijo. Nekatere oblasti pa te določbe ne upoštevajo, temveč same imenujejo zastopnike trgovcev, zlasti pa, če v dotičnem kraju ni združenja trgovcev. Zato je treba opozoriti, da morajo v vseli primerih zahtevati, da imenujejo člane, -eh odborov pristojna združenja trgovcev. 6. Mnoge upravne oblasti prve stopnje smatrajo, da opravljajo protidragiujski odbori v smislu odgovor trgovinskega ministrstva: Zlata nedelja bo letos 17. d j Stran t. £— Akcija trgovstva za obmejno šolstvo (dobro in razveseljivo napreduje. Se sedaj moremo reči, da je uspeh akcije zagotovljen in da bo v ponos slovenskemu trgovstvu, ki bo z njo zopet enkrat dokazalo svojo visoko narodno zavest. Da pa bo akcija v vsakem po-Medu brezhibna, poziva tajništvo Zveze trgovskih združenj vsa trgovska združenja, da pošljejo naj-tkasnejc do 10. decembra svoja dokončna sporočila Zvezi, da bo mo-Igla ta razdeliti darila na šole. Prosimo vsa združenja, da se gotovo po tem ravnajo. Opozorilo lesnim trgovcem Lesni trgovci se opozarjajo, naj ne sklepajo pogodb za dobavo večjih količin lesa, če nimajo blaga že na zalogi. More se jim sicer pripetiti, da bodo pri večjih spre-imembah cen ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin kupci kupčije stornirali. Zato je previdnost pri sklepanju pogodb nad vse po-rtrebna! Trgovcem radovljiškega okraja! Združenje trgovcev v Radovljici opozarja ponovno svoje člane trgovce, da priskrbijo nemudoma svojim pomočnikom, pomočnicam, vajencem in vajenkam predpisane poslovne knjižice. Te knjižice izdaja združenje na podlagi krstnega lista, učnih in pomočniških izpričeval, dveh slik in popisa osebe, kakor je popisano v »Opozorilu«, ki smo ga poslali vsakemu članu. Ker se večina članov temu opozorilu ni odzvala, prosimo ponovno v interesu vseh članov, da poslovne knjižice takoj nabavijo, kajti po novem letu bo kaznovan vsak nameščenec, ki ne bo imel poslovne knjižice in se tudi ne bo smel sprejeti v službo brez knjižice. Združenje tudi opozarja, da se morajo trgovski nameščenci takoj po nastopu službe in izstopu pri Združenju priglasiti in odglasiti, sicer jim Združenje službovanja »e more potrditi. Anketa zaradi zboljšanja plač zasebnim V torek dopoldne je sklicala banska uprava na predlog Delavske zbornice anketo o ureditvi plač zasebnih nameščencev zaradi nastale draginje. Anketo je vodil načelnik Anton Kosi. Od delodajalcev so se udeležili ankete: za Zbornico za TOI podpredsednik zbornice Rihard Sku-bec, zbornični svetniki Stane Vidmar, Josip Kavčič, dr. Ciril Pavlin in podpredsednik Ogrin in tajnik dr. 1'lcss. Za Zvezo trgovskih združenj: podpredsednik Anton Verbič in tajnik dr. Pustišck. Za Zvezo industrijcev gen. tajnik dr. Adolf Golia in člani uprave Zdenko Knez, inž. Zupanc, inž. Remec, inž. Dračar in g. Launcli. Za Združenje trgovcev: člana uprave Lukič in Novak ter tajnik Lojze Šmue. Anketo je otvoril načelnik Kosi ter dejal, da je bila anketa sklicana v smislu ministrske uredbe o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Če na anketi ne bi prišlo do sporazuma, bi se banska uprava poslužila čl. 3. in 6. uredbe o minimalnih mezdah ter sama predpisala minimalne mezde. Referent Delavske zbornice Jurij Stanko je nato obširneje utemeljil potrebo ankete ter nujnost, da se mezde in plače prilagode sedanjim cenam. Podal je nato obširen referat o naraščajoči draginji ter sedanjih mezdah in plačah. Iz njegovega referata posnemamo: Stališče in zahteve delojemalcev Pokojninsko zavarovanje ee razširi tudi na trgovske pomočnike V zvezi z izdajo uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vse trgovske pomočnike je (bila te dni seja zastopnikov vseh (pokojninskih zavodov, katere se je iideležil tudi zastopnik ministrstva za soc. politiko g. Bizjak. ! Po zakonu o pokojninskem zavarovanju trgovski pomočniki, čeprav spadajo nedvomno v vrsto zasebnih nameščencev, še niso bili K vezani pokojninskemu zavarovali. Na podlagi pooblastila finanč-Bega zakona pa more minister za alno politiko in ljudsko zdrav razširiti pokojninsko zavarova-tudi na trgovske pomočnike, tem smislu je uvodoma omenje-seja tudi podrobno razpravljala p tem vprašanju ter sklenila, da se kej izdela načrt uredbe • razenju pokojninskega lavarova na vse trgovske pomočnike, za itere bodo ustanovili pokojninski ka^odi poeebne oddelke z ozirom ■a njih posebni položaj. Nadalje |e bilo sprejeto stališče, da imajo trgovski pomočniki v primeru, da (bi njihno pokojninsko zavarovanje Bnehalo, pravico, da se jim pose 80 •/• njih dejansko vplačanih ispevkov. To pa tako dolgo, do-ler se ne ustanovi obvezno pokojninsko zavarovanje za samostojne trgovce, v katerem primeru bi veljalo za eno in drugo zavarovanje načelo vzajemnosti. 2e prihodnji teden bo o izvedbi pokojninskega zavarovanja trgov akih pomočnikov še nekaj sej in konferenc, da se bo moglo to zavarovanje čimprej tudi izvesti Delavska zbornica je ugotovila, da so se začele cene živilom polagoma dvigati že v juliju 1939, zlasti pa so občutno narasle po 1. novembru. Zaradi tega so prišle rodbine delavcev v največjo težavo, zlasti še, ker je že bila dosežena skrajna spodnja meja pri izdatkih za živila in bi njeno znižanje postalo že zdravju škodljivo. Nato je na podlagi statistike Okrožnega urada navedel podatke o zaslužkih delavcev. Po tej statistiki ima od 98.857 zavarovanih oseb mesečni zaslužek od 200 do 350 din 2253%, od 420 do 850 din 46-5%, od 1000 in nad 1200 din 31*2%. Pri Trgovsko bolniškem podpornem društvu ima od skupno 10.089 zavarovanih oseb mesečni zaslužek od 200 do 350 din 16%, od 420 do 850 din 21% in od 1000 in naprej 63%. Glede trgovskih nameščencev pa je navedel referent naslednje številke: Manj kot 500 din mesečno je prejemalo 789 nameščencev ali 30-5%, manj kot 720 din mesečno 622 ali 24-2% nameščencev, manj kot 1000 din mesečno 59 ali 22-9% nameščencev, manj kot 1435 din mesečno 377 ali 14'6% nameščencev. Več kot 1435 din je prejemalo le 207 nameščencev ali 7*8%. Po teh statistikah (ki pa jih ne moremo označiti kot popolnoma pravilne) je nad 60% vseh delavcev in nameščencev zaslužilo manj ko 850 din mesečno. Po indeksu Delavske zbornice so se izdatki delavca s plačo 875 din od 1. septembra povečali od 100 na 116-4. Cene pa še vedno naraščajo. Indeks mestnega statističnega urada izkazuje, da so se živila od julija do 1. decembra 1939 zvišala za 17*5%. Zato delavstvo želi: 1. zvišajo naj se sedaj veljavne minimalne mezde na najvišjo po uredbi možno višino, 2. da se določi nova osnovna mezda za vso državo in 8. predpišejo minimalne mezde tudi za nameščence, trg. pomočnike in kvalificirano delavstvo. Konkretno pa naj predlaga anketa hanu dravske banovine naslednje ukrepe: 3. V vseh krajih in ne le na sedežih sreskih načelstev naj se ustanove odbori za zatiranje draginje; v te odbore naj se imenuje zastopnik konsumentov na predlog Delavske zbornice. 4. Ustanovi naj se banovinski odbor za zatiranje draginje kot posvetovalni organ banske uprave. V ta odbor naj se na predlog DZ imenujeta dva zastopnika delavcev in nameščencev. Odbor naj sestavi indeks za ugotavljanje dra-ginjskib sprememb, ki naj služi kot podlaga za avtomatično prila- goditev zaslužkov spremenjenim draginjskim razmeram. II. Ker se je indeks cen živil dvignil za 14'6 do 17-5%, naj se uvedejo s 1. decembrom naslednje draginjske doklade: 1. za december za zaslužke do 1000 din 20% bruto izplačanih zneskov, za zaslužke do 2000 din 15% in za večje zaslužke po 10%. 2. Če bi se draginja spremenila za 2 ali več odstotkov, se za ta odstotek zviša ali zniža v prihodnjem mesecu tudi draginjska doklada. V nobenem primeru pa plače ne smejo biti nižje ko 1. novembra 1939. III. Bana pa naprošajo zastopniki delavcev: 1. da zviša minimalne mezde za 20%, t. j. povprečno pol dinarja na uro. 2. da predpiše minimalne mezde tudi za zasebne nameščenec in trgovske pomočnike in za skupine onih kvalificiranih delavcev, za katere bi to zahtevale zainteresirane orgauizacije. 3. Minister za soc. politiko naj predlaga zvišanje osnovne mezde na 3 din na uro. IV. Zvišajo naj se plače tudi aktivnih in upokojenih javnih nameščencev. Stališče delodajalcev i. Da se preprečijo nedogledne posledice, ki jih mora povzročiti občuten porast draginje, se predlaga: L cene najvažnejšim živilom naj se maksimirajo, t intervencijsko politiko pa poskrbi, da bodo po tej ceni zadostne količine živil na razpolago. 2. Drž. institucije naj kupujejo na trgih le, kolikor to dopušča tržna situacija. Ce špekulacija nedopustno dviga cene, naj drž. institucije (direkcija za prehrano in Prizad) prodajata od svojih zalog. Ko so bile te zahteve predložene, so se zastopniki delodajalcev o vseh teh zahtevah posvetovali, nakar je zbornični podpredsednik Rihard Skubee v imenu vseh označil stališče delodajalcev takole: Delodajalci v načelu ne ugovarjajo, da se cene živil maksimirajo, vendar pa bi se to moralo izvesti za vso državo. Zelo dvomljivo pa je, če je naš upravni aparat takšni nalogi kos. Delodajalci sprejemajo tudi zahtevo glede ustanovitve novih pro-tidraglnjskih odborov, toda pod pogojem, da bodo v teh v enakem številu zastopani delodajalci ko delojemalci. Ne morejo pa se strinjati s predlogom glede sestavitve dra-ginjskega indeksa, ker se ta doslej še nikdar ni izkazal. Tudi v drugih državah so izkušnje pokazale, da se indeks ne more pravilno sestaviti. Poleg tega je treba upoštevati, da so razmere v vsakem kraju drugačne in celo v istem kraju nima vsako podjetje istih pogojev. Predlog je zato vsaj zaenkrat v celoti neizvedljiv. Glede zvišanja plač, kakor se predlaga pod 11. 1, morajo delodajalci izjaviti, da tega predloga rte morejo v celoti sprejeti, ker se takšni predlogi ne morejo diktirati. Izjavljajo pa, da bo Zbornica zn TOI pozvala vse svoje člane, da v okviru stvarne možnosti prilagodijo plače sedanjim razmeram, v kolikor se to še ni zgodilo. Druga točka o avtomatičnem spreminjanju plač pa je nesprejemljiva. Delodajalci pristajajo, da se minimalne mezde zvišajo za 0-50 din, vendar pa to ne sme veljati zn podjetja, ki bi dokazala, da tega poviška ne morejo prenesti. To velja zlasti za podjetja, ki imajo sklenjene celoletne pogodbe (posebno stavbena). Vsa kalkulacija teh podjetij bi padla, če bi se mezde nakrat spremenile. Načelno ne ugovarjajo deloda jalci uvedbi minimalnih mezd tudi za trg. pomočnike in zasebne nameščence, vendar pa Be morajo prej zaslišati prizadete organizacije delodajalcev. Za kvalificirano delavstvo pa takšna uredba ni potrebna, ker so itak že zaščiteni po uredbi o mi' nimalnih mezdah in ker tudi pod- jetja kvalificirane delavce bolje plačujejo ter upoštevajo njih sposobnost. Delodajalci ne ugovurjajo zvišanju minimalne mezde na 3 din na uro, vendar le, če se to izvede v vsej državi, ker bi sicer trpela konkurenčna sposobnost podjeti, v Sloveniji. Popolnoma pa soglašajo delodajalci z zahtevo zvišanja plač jav nih nameščencev, kar je itak tudi že predlagala Zbornica za TOI na svoji zadnji plenarni seji. Politične vesti Sklepi ankete Po krajši debati se je sestal poseben redakcijski odbor, v katerega so bili izvoljeni za delodajalce gen. ravn. Rihard Skubcc, tajnik zbornice dr. 1’lcss in gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Golin, za delojemalce pa gg. Stanko, inž. Košir in Kosem. Ta odbor je ugotovil naslednje sklepe ankete: Direkcija za prehrano in Prizad naj učinkoviteje intervenirata, da se zajezi sedanji draginjski val. Ugotavlja se, da se je najbolj podražilo baš ono blago, ki ga je v državi v izobilju. Ustanove naj se protidraginjski odbori in banovinski odbor, v katerih naj bodo enako zastopani delodajalci in delojemalci. Zbornica za TOI bo priporočila vsem svojim članom, da prilagode zaslužke svojih uslužbencev sedanjim razmeram. Glede zvišanja minimalne mezde je anketa za zvišanje na 3 din. vendar se naj to izvede v vsej državi, sedanja minimalna mezda se naj zviša za 0‘50 din, upoštevajoč izjeme po čl. 3. uredbe. Minimalne mezde naj veljajo tudi za zasebne nameščence in trg. po močništvo. Anketa se pridružuje apelu za zboljšanje plač drž. in samoupravnih uradnikov. Frančiškanska ulica 3 Sovjetska »Kominterna« poziva Romunijo, da sklene podobno pogodbo s Sovjetsko Rusijo ko baltiške države. Ravnatelj lista »Telegrafo« An-saldo, ki je v zelo prijateljskih od-nošajih z grofom Cianom, je objavil članek, v katerem primerja postopanje Sovjetske Rusije proti Finski ter postopanje Italije z Albanijo ter pravi: »Pred nekaj dnevi izvršena posvetitev albanskih zastav je dokazala, da Italija v največjem obsegu priznava Albaniji pravico, da ohrani lastno narodno individualnost in da pod zaščito Italije ostaja narod z lastno državno organizacijo, lastnim jezikom in lastno kulturo. Albanija ni osvojena, temveč z Italijo zvezana nacija.« Res, lepe besede! Churchill je govoril o bilanci pomorske vojne in označil situacijo za zaveznike kot ugodno. Dejal je, da so samo Angleži v zadnjem tednu potopili 5 nemških podmornic. Od Francozov uničene podmornice tu niso vštete. Sovjeti izjavljajo, da bodo sovjetski zastopniki takoj zapustili Ženevo, kakor hitro bi Zveza narodov začela razpravljati o finskem protestu proti napadu Sovjetske Rusije. Finska vlada jc s posredovanjem švedskega poslaništva v Moskvi ponudila sovjetski vladi obnovo pogajanj. Finska vlada izjavlja, da je vedno pripravljena sprejeti sovjetske zahteve, če je to v skladu s suverenostjo in neodvisnostjo finske republike. Molotov pa je vsaka pogajanja odbil. Sovjeti groze, da bodo poslali nad Helsinki 500 vojnih letal in z bombardiranjem popolnoma uničili mesto, če Finci ne bodo sprejeli vseh zahtev sovjetske vlade. Po vesteh iz Moskve, bi morala biti okupacija Finske do 21. decembra končana, ker praznuje namreč Stalin 21. decembra svojo 60-letnico. Vojni komisar Vorošilov je prevzel vrhovno poveljstvo nad četami na finski fronti. Sovjeti so začeli ofenzivo proti finski vojski na vsej črti. Zbrali so okoli p' i milijona vojakov. Posebno številni so motorizirani oddelki. Posebnih uspehov pa niso dosegli, ker je obramba Fincev zelo učin-Kovita m Ker mora sovjetska vojska premagovati velike težave. Več uspeha so dosegli sovjeti le na skrajnem severu. Mannerheimove obrambne črte niso mogli nikjer prebiti. Zasedli so tudi več otokov v Finskem zalivu. Finci poročajo o znatnih uspehih. Finski letalci so napadli letališče v Murmansku, kjer so baje uničili 60 sovjetskih letal. Poročajo tudi o številnih ruskih ujetnikih ter velikem številu uničenih sovjetskih tankov. Na Švedskem postaja vedno močnejša zahteva javnosti, da švedska aktivno podpre Finsko. Moskovska »Pravda« je objavila poziv finske komunistične stranke na finske vojake. Vojaki naj od-lože orožje, pozdravijo rdečo armado, postavijo ljudsko vlado, generale in veleposestnike naj zapode, banke in industrije naj socializirajo, veleposestva pa razdele. Nato naj sklenejo mir s Sovjetsko Rusijo. Vrhovno poveljstvo finske vojske je izdalo ukaz, da se morajo finske vojne sile samo braniti in da smej, preiti v ofenzivo samo takrat, kadar bi skušale zopet zavzeti izgubljeno postojanko. Papež Pij XII. namerava predlagati vsem vojskujočim se državam, da sklenejo za božične praznike premirje. Na zapadni fronti se ta predlog pač ne bi težko izvedel. Ker je stopila v veljavo angleška blokada nemškega izvoza, je Nemčija opozorila nevtralne države, da se nemška blokada razširja okoli vse Anglije in da imajo poveljniki nemških vojnih ladij ukaz, da morajo v določenih predelih angleških teritorialnih vod takoj potopiti vsako ladjo, pa naj pripada kateri koli narodnosti. Hitler je proglasil Gdinjo za nemško vojno pristanišče. Nemška vlada je obvestila švedsko vlado, da njeno zastopništvo v Berlinu ne more več zastopati poljske vlade. V češko-moravskem protektoratu je sedaj 250.000 nemških vojakov. V to število pa so všteti tudi policijski oddelki ter oddelki SS. Britanska vlada je vpoklicala za 1. januar tretji letnik. S tem se bo število angleške milične vojske povečalo za 225.000 na 675.000. Vsa angleška vojska se bo s tem pove-6ala n* 1,200.000 mož. Predsednik Roosevelt je imel s proračunskim ravnateljem sejo, kako bi se mogli doseči v novem proračunu prihranki, ki so nujno potrebni, ker bodo izdatki za vojsko dosegli nezaslišano vsoto 22 milijarde dolarjev. Pomanjkanje soli Iz črnoineljskega okraja pri baja vest, da tam že 14 dui pri manjkuje soli. Ljudje morajo hoditi na desetine kilometrov daleč, da najdejo še kje kak kilogram soli. Zveza trgovskih združenj je zaradi tega že intervenirata in upa mo, da lio njena intervencija tudi uspešna. V zvezi s tem pa bi pripomnili. Zelo dobro je bila sprejeta vest, da se cena soli ne bo zvišala. Toda zelo malo pomaga ta vest, če pa soli primanjkuje. Zato naj se najprej poskrbi, da bo povsod dovolj soli. Prevelika gorečnost orožnika Izvajanje protidraginjske uredbe je povzročilo tudi marsikatere nedopustnosti, kar niti ni čudno, ker je uredba mnogo preveč nejasna. Bili smo tudi pripravljeni na to, da bo pri izvajanju uredbe nastalo mnogo nepotrebnega trenja in da bo ponekod iz uredbe o zatiranju draginje nastalo pravo šikaniranje trgovcev. Nekateri menda mislijo, da si sme sedaj vsakdo ohladiti svojo jezico nad trgovcem ali pa' da je zelena zavist proti trgovcu tudi že argument po tej uredbi. Pri znani gorečnosti naših državnih nameščencev pa tudi ni nič čudnega, če nekateri mislijo, da morajo biti bolj papeški ko papež sam. Tako je menda mislil tudi neki orožnik, ki je ukazal trgovcem svojega kraja, da mu vsakih 14 dni javijo, katere predmete so nabavili, po kakšni nabavni ceni, po kakšni ceni so prej prodajali te predmete in kakšna je sedaj njih prodajna cena. Orožnik je morda dobro mislil, pozabil pa je, da si je pri tem lastit pravice, ki jih nikakor nima. Torej ne bodite bolj papeški od papeža! Anglija nam bo dovolila blagovni kredit? Že od četrtka prejšnjega tedna se vodijo v Beogradu pogajanja s posebno angleško gospodarsko delegacijo, katere vodja .je šef angleškega premijskega fonda britanskega sveta za zunanjo trgovino. Pogajanja bodo trajala verjetno še do konca tega tedna. Glavni predmet pogajanj je oskrbovanje naše industrije s surovinami. Kakor se poroča, gre za to, da bi se nam v Angliji otvoril blagovni kredit. Gre predvsem za naslednje surovine: bombaž, kavčuk, volna, kositer in druge surovine, ki so nasi državi neobhodno potrebne in ki jih v naši državi ni. Stanje naših kliringov Naš dolg Švici likvidiran. Izkaz o stanju naših kliringov z dne 30. novembra kaže večje iz-premembe. Jako se je naš dolg Italiji zmanjšal za nad 10 milijonov din, naš dolg Švici je likvidiran, znatpo so padle naše terjatve proti Češko - Moravski, dočim so naše terjatve proti Nemčiji narasle. Stanje kliringov je v primeri s prejšnjim tednom naslednje (vse številke v milijonih do-tične valute): Aktivni kliringi: Bolgarska din Nemčija RM Ceško-Moravska Ki Slovaška Ks Španija pezet Pasivni kliringi: Belgija belg Bolgarska din Italija din Madžarska din Poljska din Romunija din Turčija din Švica šv. fr. 30. XI. 22. XI 0,57 1,07 7,95 7,56 34,78 61,70 1,64 2,84 2,93 2,93 1,42 1,42 2,21 2,08 88,22 98,24 17,19 15,19 26,89 26,89 39,53 39,26 3,89 3,23 — 0,20 Izvozna blokada je za * Italijo omiljena Zavezniki se trudijo, da bi se blokada nemškega izvoza za Italijo čim bolj omilila. To prizadevanje se je sedaj tudi praktično pokazalo pri oskrbi Italije s premogom. Italija potrebuje na leto 10 do 12 milijonov ton premoga, ki ga mora večinoma uvoziti iz tujine. Iz Nemčije je dobivala do-sedaj letno 0 do 7 milijonov ton, dočim je Anglija dobavljala Italiji 3—4 milijone ton visokovrednega antracita. Sedaj se je Anglija zavezala, da bo dobavljala še dva milijona ton, Francija pa en milijon ton. Ostale tri milijone ton pa bo mogla Italija brez ovire po morju izvoziti iz Nemčije. To je eden prvih uspehov, ki jih je dosegla angleško-ilalijanska komisija za pospeševanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Ma0>6' e za gove * s + m MtjSoČjša Jfa zadovotjni odjemalci! Pcifiomčajte totej: MAG Gl izdelke za juhe Nove težave za trgovce Oblektlvno treba presoia položaj trgovca Z izbruhom nove vojne v Evropi so za prebivalstvo tudi nevtralnih držav, kakršna je naša Jugoslavija, nastali hudi časi. Iz inozemstva prihaja vedno manj blaga, zlasti iz čezmorskih krajev, ker si brodarji ne upajo izpostavljati svojih ladij torpedom in minam. Nabava blaga je vedno težja, zaradi tega pa jo draginja vedno hujša. Inozemsko blago, posebno kolonialno, se občutilo draži že v produkcijskih deželah, zraven ■ pa so tovornine vsak dan višje. Za nekatero blago so se prevoznine že podvojile in celo potrojile. Pa tudi domače blago se draži, v glavnem življenjske potrebščine. Prebivalstvo je zaradi tega nezadovoljno, njegovo nezadovoljstvo pa se obrača v prvi vrsti proti trgovcu, ker pri njem kupuje blago, češ da on navija cene. Ti očitki pa niso na mestu, ker se naši trgovci ravnajo po vladini uredbi o zatiranju draginje in protizakonite špekulacije. Niso pa trgovci krivi, če morajo blago draže kupovati. Danes so razmere takšne, da morajo biti trgovci veseli, če sploh dobe blaga v zadostni množini, pa čeprav morajo plačati višje cene. Vladna uredba je v prvi vrsti naperjena proti trgovcem, ki se jim preti s hudimi kaznimi za vsak prestopek, in to ne samo z denarnimi, ampak hkrati tudi z zaporom. Posebnost te uredbe je, da so vse kazni brezpogojne in je torej uredba še mnogo strožja kot kazenski zakonik, ki vendar predvideva pogojne kazni, kadar gre za olajševalne okoliščine. Ni dvoma, da bo treba uredbo v marsičem popraviti, ker se že tudi z drugih vidikov čujejo upravičene pritožbe proti njej. Cim dalj traja vojna, tem večje so težave, s katerimi se imajo boriti tudi trgovci. V poštev priha-,ajo momenti, na katere ni nihče mislil, najmanj pa vladna uredba, lak moment, ki ga je presojati z vso pozornostjo, se je začel sedaj porajati, z draginjo. Vsak pameten trgovec si nabavi kolikor mogoče mnogo blaga, da lahko kupcu vedno postreže s potrebno količino in veliko izbiro. Ako je na primer pred meseci nakupil neko blago po 10 din in ga potem prodal po dovoljeni ceni n. pr. 12 din, si mora sedaj, ko se zaloga nagiba h kraju, nabaviti novo. Blago pa se je med tem občutno podražilo in trgovec mora kupiti novo zalogo n. pr. že po 15 din. V nekaj tednih ali mesecih pa bo moral plačati za isto blago že 18 din.. Ko bo ta zaloga pošla, si bo moral zopet nabaviti novo, toda, ker bo draginja med tem znova večja, n. pr. po 25 din. To blago bo prodal morda po 29 din itd. Bes je, trgovec ima pri blagu določen in splošno dovoljen dobiček, da lahko živi, da se mu trud izplača in da krije režije, ki obi- čajno niso majhne. Toda med izkupičkom iz prodanega blaga in nabavo nove zaloge je zaradi zvišanja nastala vrzel, ki jo je treba premostiti. Pri zadostni zalogi gre razlika v deset- in stotisoče, kakršno je pač blago. Kje naj dobi trgovec denar, da premosti to razliko med obema cenama? Gotovine navadno nima, ker je presežek investiral v podjetje ali nepremičnine. Mora vzeti posojilo, kredit pa je dandanes drag in zelo težko ga je dobiti spričo nezadostne likvidnosti denarnega trga. In ko dobi kredit, je ta le posloven in zato kratkoročen, zato je treba ob dospelosti denar brezpogojno vrniti. Trgovec je zašel tako zaradi draginje v nove težave in v nova bremena, ker mora plačevati tudi obresti za posojilo, da je mogel kupiti novo blago. Če pa nima denarja in tudi ne more dobiti kredita, potem je prisiljen, da si z izkupičkom stare zaloge nabavi manjšo količino novega blaga, ki se na ta način seveda stalno manjša. Tako se krči zaloga, police v trgovini postajajo prazne, trgovec je na tem, da propade. Pa še na nekaj je treba pomisliti, na one čase, ko bo vojne konec, ko bo zopet dovolj blaga in bodo cone nazadovale! Takrat bomo doživeli glede cen obraten proces. Trgovec bo n. pr. kupil blago po 30 in ga zaradi nazadovanja cen prodal po 28. Kupil bo novo zalogo, recimo po 25, in prodal blago po 22 itd., dokler se cene ne bodo zreducirale več ali manj na predvojno stanje. Ali je vladna uredba pomislila na veliko izgubo, ki jo bo moral vsak trgovec utrpeti, ko »izbruhne« mir, ako smemo rabiti ta že skoraj udomačeni izraz? Konec vojne lahko nastopi čez noč, ako se dr žavniki spametujejo, meč pa lahko denejo v ropotarnico tudi šele čez dve ali tri leta ali morda tudi še kasneje. Toda prej ali slej bo zopet mir, ki si ga človeštvo tako želi. Za trgovca pa bodo potem nastopili časi polni skrbi, ker bo njemu prinesel veliko izgubo in bo morda šlo po vodi vse, kar si je pridobil z velikim trudom tekom let. To okolnost mora nova uredba vsekakor upoštevati. Zagrebški trgovci proti naredbi o po Komisar zagrebške občine je iz dal naredbo, da se morajo v treh dneh popisati vse zaloge pri trgovcih. Naredba je bila morda dobro mišljena, praktično pa se je izkazala kot popolnoma neizvedljiva. To so zagrebški trgovci tudi dokazali na konferenci, na kateri so sklepali o tej naredbi. Predvsem se popis vseh zalog ne more izvesti v treh dneh. Popis pomeni izvesti inventarizacijo trgovine, za kar je potrebno pri velikih trgovinah tudi do štiri tedne. Pri tem bi se moralo ustaviti vse delo, kar je zlasti sedaj pred božičnimi prazniki popolnoma nemogoče. Popis živil tudi nima smisla, ker ne bo nič povedal. Zbrani material se bo namreč moral najprej urediti pri banski upravi. Ko bo to delo končano, bo poteklo nekaj dni in popis že ne bo več aktualen, ker se bo med tem blago v glavnem že prodalo. Popis blaga bi se moral ponavljati vsakih deset dni, kar bi pomenilo za nekatere trgovine, da bi bile v večnem stanju delanja inventure. To pa bi trgovcem nalagalo tudi velike izdatke, ker je znano, da se mora pri vsaki inventuri plačati osebje za čezurno delo. Bilo bi mnogo bolj učinkovito, če bi se popisalo blago pri industrijskih podjetjih in veletrgovcih, ker bi samo ti popisi dali neko direktivo za nadaljnje delo. Predvsem pa si je treba zapomniti naslednje: Draginja se ne more zatreti pri trgovcih, če se istočasno tudi ne ve, kakšne cene morajo plačevati trgovci. Ce se hoče v resnici nastopiti proti draginji, je treba nastopiti pri viru, kjer dejansko nastaja. To pa je danes zelo težko, ker je draginja v večini primerov posledica težkih svetovnih dogodkov, ki so izven naše moči. Kar se pa tiče špekulacije in navijanja cen, se pa navadno zelo dobro ve, kdo prodaja blago na ta način. Proti tem naj se tudi nastopi, ne pa tudi proti drugim, ki tega ne delajo. Objavljamo ta primer iz Zagreba, ker jasno kaže, s kako malo preudarka se izdajajo predpisi proti trgovini in ker ni izključeno, da bi tudi pri nas mislil kdo, da je zadel v črno, ko je odredil popis blaga pri trgovcih. Dobave - licitacije Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 11. decembra ponudbe za dobavo raznih lakov, materiala za čiščenje, prahu za avtogeno varjenje železa, voščenega papirja; do 12. decembra za dobavo smirkovega platna; do 13. decembra za dobavo raznih brone, kavčukastih cevi; do 14. decembra za dobavo vrvi, platnenih cevi za vodo, lanenega platna za pokrivalo, katranirane konopljene vrvi, čevljarske vrvi itd.; do dne IS. decembra ponudbe za dobavo manometrov, bakrenih cevi, »Del-ta-metalov«; do 16. decembra ponudbe za dobavo stroja za vrtanje, brusilnice za brušenje orodja, fir-neža, sode, govejega loja, čopičev, konsistentne masti, laka za železo, vazelina, jeklenih ščetk, ebonita, solne kisline, barv, motornega bencina; do 20. decembra za dobavo lesenih škatel, pločevinastih škatel, ključev, svedrov za kamen, petrolejskih svetilk, železne žice itd.; do 27. decembra za dobavo specialnega orodja za Bosch-ročni motor; do 22. decembra za dobavo osovin za mine, priprav za preizkušanje pištol, ognjegasnih cevi itd. Štab mornarice v Zemunu sprejema do 12. decembra ponudbe za dobavo raznih vijakov; do 15. decembra za dobavo kotlovnih cevi in parovodnih cevi; do 21. decembra za dobavo raznega olja (gorilnega, plinskega). Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 13. decembra ponudbe za dobavo jelovega jamskega lesa, bombaža in krp, kositra, pločevine, klešč in pil, opeke itd.; d« 20. decembra za dobavo jelovega jamskega lesa, jelove skorje; do 22-. decembra za dobavo gumijastih oblačil; do 27. decembra za dobavo jeklene vrvi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 13. decembra ponudbe za dobavo cinkovega belila, barve (zelene, črne v prahu), »Ozalid«-papirja, pavzirnega papirja, meril lesenih in s celuloidom kombiniranih, ebonita v ploščah in palicah, kavčukove vrvice, elektrotehničnega materiala: kondenzatorja, elektromotorja, kompletne strojne naprave za hlajenje z direktnim izparivanjem z amoniia-kom; do 18. decembra sprejema ponudbe za dobavo električne peči; do 20. decembra za dobavo hrastovega parketa, kositra za spajanje, manometra, cevi, medene vrvice, cinkove pločevine, valjanih plošč, dinamo-žice, šamotne opeke, dežnih oblačil; do 21. decembra za dobavo gumij. čevljev, mask za glave za elektrovarilce, rokavic iz jelenove kože, zaščitnih stekel in zaščitnih očal, sukanca, žveplene kisline, dušikove kisline, fluorita, kravjega usnja, indiclmega papirja, lima za krpanje avtomobilskih gum, Lakmus-papirja ter verig (vrvi) za sidra. LICITACIJE: Pri štabu dravske div. oblasti, v Ljubljani bo 12. decembra ustna licitacija za dobavo drv. Pri Štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 13. decembra za dobavo žice, dne 14. decembra za dobavo stavbenega lesa in lepenke; 15. decembra za regeneracijo 100 tisoč kilogramov porabljenega ricinovega olja; 19. decembra za dobavo gum za avtomobile in motocikle; dne 4. januarja 194® pa za dobavo duialuminija, aluminija, sive litine. Pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 13. decembra za dobavo cevi iz litega železa; dne 15. januarja 1940. pa za dobavo kompletnega rešeta za rovni premog za separacijo. Ista direkcija sprejema do 14. decembra ponudbe za dobavo motornega kolesa s prikolico, do 27. decembra pa ponudbe za dobavo električnih vodov in kablov. Pri 1. oddelku Vojno-tehničnega zavoda (Slagalište) v Hanrijevu pri Skoplju bodo te pismene licitacije: dne 18. decembra za dobavo bukovih in smrekovih desk; dne 20. decembra za dobavo »blank-braun«usnja, viks-usnja, jermenov; dne 22. decembra za dobavo livarskega koksa; dne 28. decembra pa za dobavo svilenega platna, ameri-kan-platna, sukna, sukanca, filca, svinjske dlake. (Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI na vpogled.) Denarstvo Cenzorski odbori pri Poštni hranilnici Zagrebške "Novosti« poročajo, da se bodo v kratkem ustanovili pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah cenzorski odbori zaradi cenzure portfeljskih menic. Posamezni denarni zavodi, ki imajo pri Poštni hranilnici kredite, dajo kot jamstvo tudi portfelj-ske menice. Naloga cenzorskih odborov bo, da te menice pregledajo ne samo glede njih formalno pravne pravilnosti, temveč tudi glede bonitete njih podpisnikov. Posamezni cenzorski odbori se bodo ustanovili na podlagi pravilnika za cenzuriranje portfeljskih menic pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah. Ta pravilnik je finančni minister j)odpisal. Po tem pravilniku je predpisano tudi sodelovanje gospodarskih zbornic v cenzorskem odboru. Cenzorski odbor bo imel po 10 elanov, od katerih bo 9 članov zastopalo gospodarstvo, deseti pa bo zastopnik Poštne hranilnice in ta bo tudi predsedoval odboru. Člane cenzorskih odborov izbere Poštna hranilnica na predlog trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornic, in sicer po tri iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrialcev od dvakrat tako velikega števila predlaganih kandidatov. Člani cenzurnega odbora se postavljajo in odstavljajo z odlokom finančnega ministra, o čemer dobe dekret od Poštne hranilnice. Menice se cenzurirajo v sekcijah s po štiri člani, da se bodo zastopniki gospodarstva menjali po turnusu vsake štiri mesece. V vsaki sekciji mora biti po en trgovec, obrtnik in industrialec. Posamezne gospodarske zbornice so bile že pozvane, da predlože Zahtevano število članov za i zurne odbore. Tečaji za mesec december Finančni minister je predpisal za december naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor . . . din 350 1 zlata turška lira . „ 398 30 1 angleški funt . . „ 215 1 ameriški dolar . . „ 55-— 1 kanadski dolar . . „ 54 80 1 nemška marka . . „ 14 30 1 belga .................... 915 1 pengo.......................................... 8 70 1 brazilski milreis . „ 2 85 1 egiptovski funt . . „ 216 1 palestinski funt . „ 216 »1 urugvajski pezos . „ 18 60 1 argentinski pezos . „ 12 40 1 čilski pezos ... „ 125 1 turška papir, lira . „ 34 100 francoskih frankov „ 122 30 100 švicarskih frankov „ 1230 100 italijanskih lir . . „ 228-80 100 nizozem. goldinarjev „ 2918 100 bolgarskih levov . „ 45 50 100 romunskih lejev . „ 30 100 danskih kron . . „ 1100-— 100 švedskih kron . . „ 1265-— 100 norveških kron . . „ 1240 100 pezet » 400' 100 drahem ...............................................40 100 čeških kron......................................... 150 50 100 finskih mark . . .. 107 100 letonskih lat............735-— 100 iranskih (perz.) rialov „ 100-— Tem tečajem je že Drištet pribitek (»prim«). Obtok bankovcev se je povečal Izkaz Narodne banke z dne 30. novembra navaja naslednje spre membe (vse številke v milijonih din); Podloga se je neznatno povečala na 1.987,8, Zlato v blagajnah znaša po stabilizacijski vrednosti 1.977,2, zlato v tujini pa 10,6. Devize izven podloge so se dvignile za 25,9 na 588,9. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 50,2 na 349,0. Skupna vsota posojil je narasla za 49,5 na 2.559,8, in sicer so se menična posojila zmanjšala za 94,9 na 2.251,9, lombardna pa so se dvignila za 144,5 na 307,9, Blagajniški zapisi fin. ministrstva so se povečali za 07,7 na 797,9. Bazna aktiva so narasla za 49,0 na 2.719,2. Obtok bankovcev se je povečal za 212,9 na 9.163,2. Vsota obvez na pokaz je padla za 22,1 na 1.929,8. Vsa podloga po stvarni vrednosti znaša 3.180,4 ter je skupno kritje padlo od 29,16 na 28,67%, samo zlato pa od 29% na 28,51%. Obrestna mera banke je ostala tudi še nadalje neizpremenjena. Tečaj klirinške marke se bo baje po vesteh iz Beograda zvišal na 15 din. Zvišanje ni utemeljeno in bi bilo tudi nam v škodo. Zadnji izkaz švicarske narodne banke izkazuje, da znaša zlata podloga banke 2-3 milijarde šv. frankov. Devizna podloga se je znižala za 6,8 na 338-2 milijona šv. frankov. Obtok bankovcev se je zaradi ultima zvišal za 45-9 milijona na 201 milijarde frankov, dočim so obveznosti na pokaz padle za 48-1 milijona šv. frankov. Z novo emisijo se bodo državni dolgovi Združenih držav Sev. Amerike zvišali na 42 milijard dolarjev. Po zakonu smejo znašati državni dolgovi U. S. A. kvečjemu 45 milijard dolarjev. Ta najvišja zakonska meja bo torej kmalu dosežena. Egiptska vlada je uvedla devizno kontrolo. Terminske kupčije se dovoljujejo samo v angleških funtih. Klici z Zaščito tudi trgovcem na deželi V daljšem dopisu nam piše trgovec z dežele med drugim naslednje: Zopet se govori in piše o novem načrtu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, da bi se kmetu brisali še zadnji dolgovi. Kmetu, kateremu se je že toliko dalo, naj bi se še nekaj dalo. Zakaj pa se ne pomaga tudi drugim stanovom? Zakaj se ne jtomaga tudi malemu trgovcu, ki je danes v neprimerno težjem položaju ko kmet, čigar pridelki so iskani in ki imajo visoko ceno! Zlasti pa bi se moralo pomagati malemu trgovcu v sedanjih časih, ko so prav za prav vse težke posledice sedanjih časov padle nanj. Dobavitelji postavljajo vedno težje pogoje, draginja pritiska, trgovec pa naj bi prodajal po starih cenah ali pa mu grozi proti draginjska uredba z denarno ka-z-nijo in še zaporom po vrhu! Najbolj čudno pa je to, da je bil deležen zaščite vsak kmetovalec, če se je še tako malo brigal za dobro obdelavo svoje zemlje, trgovec, ki je tudi imel kmetsko posestvo pa nič, pn čeprav je vzorno skrbel za obdelavo svoje zemlje. Ko pa je bilo treba plačevati davke, pa je bil trgovec neusmiljeno obdačen tudi za najmanjši dohodek, krnet pa le minimalno. Pri davkih velja vedno le staro geslo, da trgovec ima in naj zato plača! Toda to že davno hi več res, ker trgovec nima več in danes je potreben zaščite lx)lj ko drugi stanovi. Naše organizacije se morajo zato še bolj zavzeti za malega trgovca in tudi naš list naj še več piše o težavah malega in zlasti podeželskega trgovca. * Kmetski dolgovi V štev. 134 Vašega lista pišete zopet o kmetskih dolgovih. Pametnim in vestnim gospodarjem, bodisi kmetskim ali drugim gre že ta stvar na živce. Zadeva je bila pač dovolj radikalno urejena, ko je bilo odpisanih toliko milijonov dolgov. Vsak bi pričakoval, da bo sedaj tekla gladko in da ne ho več nikakih zapletlja-jev. Pričakovati je bilo od tistih, ki so se jim dolgovi za toliko znižali in plačilo ostanka tako olajšalo, da bodo ti vsaj to »žrtev« doprinesli in ostanek dolga — ki je plačljiv v majhnih letnih obrokih — v redu in z veseljem poravnavali. Toda ni tako. To nam potrjujejo ponavljajoči se opomini in ponovne olajšave. Morala v tein oziru je pri nekaterih padla prav na ničlo. Razvajeni so že tako, da pričakujejo le še, da se jim še ostali dolg odpiše. Kdo naj to breme prevzame? Država? Nemogoče, ker so finančne potrebe v današnjih časih že itak prevelike. Tudi denarni zavodi in trgovci se ne smejo radi tega uničiti, kar bi se zgodilo, če bi se to breme prevalilo nanje. Poleg tega pa lahko trdimo, da je gotovo 50% ali še več dolgov, ki so bili napravljeni v takih okoliščinah da niso upravičeni na kakršno koli znižanje. (Vestni kmetovalci so večinoma tudi v slabih časih prav težko, a redno poravnavali svoje obveznosti.) Večina teh dol gov je bila napravljena lahkomi selno ali pa zaradi nesposobnosti Za oba primera je na mestu le tr da pest. Veliko je tudi primerov ko je šel izposojeni denar po grlu ali bil zapravljen v tej ali oni obliki. Sedaj pa naj pade v breme skupnosti. In ravno taki, ki sploh niso bili upravičeni na kake odpise dolga, ravno ti zopet ne izpolnjujejo svojih obvez in jih tudi nikdar ne bodo, če ne bodo v to resno prisiljeni. Prizadeti naj torej ne zahtevajo in ne pričakujejo še več, kakor so že dobili, ker mora imeti vsaka stvar svoje meje. Ce se vam je ponudila in tudi dala ena roka, ne segajte še po drugi. Kakšne nove ugodnosti in olajšave bi se smele priznati le onim, ki v redu plačujejo, ker bi se na ta način vsaj nekoliko dvignila morala. Načelno pa se ne bi smelo dati nikakih novih ugodnosti takim, ki jih je treba opominjati. Prizadet podeželski trgovec. Prodaja živinske soli Pritožbe, ker se živinska sol prodaja samo po veleprodajah, prihajajo kar neprestano. Predvsem se vsi sprašujejo, kje je logičen razlog, da trgovci, ki prodajajo navadno belo sol, ne smejo prodajati tudi živinske soli. Leta in leta so jo prodajali. Nobenih pritožb ni bilo, sedaj pa je ne smejo več prodajati! Ta odredba je tem bolj nerazumljiva, ker morajo zaradi nje kmetovalci tudi po ‘20 in več kilo- metrov daleč. Nekateri trgovci se tudi prito-ujejo, ker maloprodajalec nič ne zasluži pri prodaji soli. Vse te pritožbe maloprodajaleev so globoko upravičene, žal pa smo morali že v zadnji številki sporočiti, da zaenkrat ne pristane mo-nopolska uprava na nikake spremembe. Znižanje cene soli bo tako zelo znižalo dohodke uprave, da so gospodje pri upravi kar nervozni, če slišijo kak nov predlog glede prodaje soli. Naše trgovske organizacije pa se bodo seveda še nadalje prizadevale, da ustrežejo željam in potrebam maloprodajal-cev, ki so danes resnično v izjemno težavnem položaju. Še enkrat »Mostovi Batignolles« Trgovec z dežele nam piše: Prav imate! Vašemu članku, ki ste ga objavili pod gornjim naslovom res ni treba nič dodati, ker je več ko zadosti jasen. Vsak pa je pri čitanju članka vzkliknil: Kako to, da se takšnemu gospodarjenju ne napravi že enkrat konec! Ali je res nemogoče, da bi se po Zakoniti poti preprečilo takšno zapravljanje denarja davkoplačevalcev? Ali bo res treba nasvetovati bolj radikalne ukrepe? Odločno treba povedati: Družbe »Batignolles« prav nič ne potrebujemo! Naj gre tja, odkoder je prišla! Domači ljudje bodo njeno delo opravili ceneje in lx>lje, pri tem pa bo njih zaslužek ostal doma in bo v korist našemu narodnemu gospodarstvu. Mostovi družbe »Batignolles« so naravnost primer našega neurejenega gospodarstva! Pri tem pa tako nezaslišan primer, da bi moral človek res že obupati nad razmerami, da se še kar naprej dogaja. Ali bo res potrebna pest, da se napravi tej stvari že enkrat konfte? * Zakaj se je podražil kvas? Naročnik lista nam piše: Pred nekim časom je bil objavljen v listih sklep centrale za prodajo kvasa, da se bo kvas prodajal po vsej državi enako, in sicer po din 29'— za kg franko postaja kupca. Sedaj pa se je kvas naen krat podražil in moramo plačevati kvas po din 35'— za kg. Kako je s to zadevo? Zakaj se je kvas podražil? D. trebne izredno velike vsote denarja, ker se mora računati ne samo s sedanjimi zalogami, ampak tudi z velikimi množinami sliv, ki so še nepredelane. Ker bi bile tudi težave z vskladiščenjem blaga, je moral ta načrt pasti v vodo. Pri nas se je nekaj zamudilo. Cim se je pokazalo, da bo letošnji pridelek češpelj izredno velik, bi bilo treba z vsemi sredstvi vplivati na kmeta in mu pri tem tudi pomagati, da bi začel izdelovati mezgo, ali pa bi slive sušil. V obeh primerih bi mu slive služile za hrano, pa tudi prodal bi takšno blago mnogo laže, kakor sedaj žganje, ki tako zelo ubija prebivalstvo. Pripomniti bi bilo, da se je letos pokazala prosta žganjekuha za kmeta kot nesreča, če bi te ne bilo, bi kmet gotovo s slivami nekaj ukrenil, kar bi mu prineslo hasek in kar smo že zgoraj omenili, ker ne bi hotel ali mogel že naprej plačati visoke trošarinske pristojbine, ki se je poprej pobirala pred žganjekuho. A. B. Davčni svetovalec Kam s preobilico žgania ? Skoraj povsod v Sloveniji, pa tudi v drugih krajih države so letos slive izredno dobro obrodile. Ker pa ni pravega izvoza, je blago ostalo doma in kmet ne ve, m z njim. Poljedelec si je deloma pomagal s tem, da je slive predelal v žganje. Cene so pa zaradi preobilice blaga močno padle. Ker kmetu ostajajo tudi velike množine žganja, se je razpaslo pijančevanje in s tem so tudi narasli pretepi in poboji, zlasti na Dravskem in Murskem polju. Ker blago ne more v denar in vse pijančuje, povzroča letošnji božji blagoslov naravnost veliko škodo podeželskemu prebivalstvu. Zato se iščejo načini, kako pomagati kmetu, da mu bo letošnji obilni pridelek sliv nekaj hasnil in da se zajezi pijančevanje. Neko okrajno glavarstvo v severni Slo veniji je predlagalo, naj bi država odkupila odvisne količine slivovke in jih uporabila za izdelovanje goriva, predvsem za pogon motorjev, ker je težava z nabavo inozemskega bencina. Izdeluje se žganje z visokim odstotkom alkohola. Cena temu špiritu bi bila do 16 din liter. Po mnenju predlagatelja bi se slivovka koristno vnovčila in prebivalstvo bi se obvarovalo velike škode. Hvalevredna je pobuda, naj bi se nekaj ukrenilo, da se naš kmet obvaruje še večje škode, ki jo že itak 'ima, in da bi se zajezilo strašno pijančevanje, ki se na deželi širi že tudi med deco. Z raznih strani pa se čuje mnenje, da predlagani način uporabe odvisne množine slivovke ne bi bil prikladen, ker bi se s tem tekoče gorivo silno podražilo. Proces predelave n. pr. 40°/onega žganja bi predvsem odvzel kakih 60°/o ce lotne snovi, ki mora odpasti, tako da bi ostalo porabnega goriva manj kot polovica. Tudi če bi se žganje pokupilo po 8 din liter, bi kljub temu stal liter goriva kakih 20 din, ker je treba upoštevati tudi še stroške za destilacijo.^ Spričo današnjih cen bencina in de-naluriranega špirita pa je ta cena vse previsoka. Sedaj zajeziti to zlo, ki ga je povzročila na podeželju poplava žganja, je več ali manj nemogoče. V neki banovini, ki je letos tudi silno bogata na češpljah in s tem na slinovki, so se začeli pristojni činitelji baviti z mislijo, naj bi država ali pa banovina pokupila žganje od kmetov in ga potem polagoma prodajala trgovcem tem blagom. Računi pa so poka zali, da bi bile v ta namen po- Taksna dolžnost potrdil o prejemu fakturnega zneska G. K. E. v Lj. — Vprašanje: Prejem fakturnega zneska potrjujem po načinu svojega knjigovodstva s posebnimi potrdili, za katera je trdil organ finančne kontrole, ki je bil pri meni v neki drugi zadevi, da so zavezani po-botniški taksi, to je '/•%,. Prosim za pojasnilo, ali so zavezana taksi tudi začasna potrdila? Odgovor: Zadeva je z veljavnimi razpisi ministrstva za finance zadostno pojasnjena. Glede taksne dolžnosti |K>trdil v trgovskem po slovanju veljajo naslednja načela Ako se izstavljeni in taksirani račun ne izplača takoj ob izstavitvi ulf »ti he tr^InCa ttocelA, plačila tega računa ne podlegajo nikaki taksi. Toda potrdila o teh plačilih se morajo točno pozivali na izstavljeni račun. Ravno tako ne podlegajo taksi Irgovska pisma katerimi se potrjuje knjiženje posameznih vsot, ki jih pošlje dolžnik za plačilo neplačanih (in predpisno taksiranih) računov, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja. Vendar se morajo tudi ta pisma natančno pozivati na račun. Izjemo tvori, če se blago proda po pismeni pogodbi na odplačilo, pa dolžnik odplačuje dolg mesečno ali v drugih pogojenih rokih. V takih primerih so potrdila o prejemu obroka zavezama taksi. V tem primeru se posebna pogodba smatra za pogodbo o kupoprodaji in ako se potrjuje v takih primerih prejem denarja iz pogodbe, se mora plačati pobotniška taksa. Začasne pobotnice na poročila trgovskih potnikov, katera izdajajo o prejemu denarja, oz. s katerimi obveščajo kupca o prejetih zneskih za račun dolga, ne podlegajo taksi, ker se taka potrdila praviloma zamenjujejo s pobotnico oz. poročilom, na katere se pa nanašajo gornja izvajanja. Les za aeroplanske konstrukcije se išče Iz tujine prihaja pogostokrat na naš Zavod za pospeševanje zun. trgovine povpraševanje po jelovem lesu, ki bi se mogel uporabiti za aeroplanske konstrukcije. Ta les naj bi nadomestil ameriški les »silver spruce«, ki se je doslej pred vsem uporabljal za aeropla-ne. Les bi moral biti, kakor se navaja, rožnate barve, žagan v debelejših dimenzijah in večjih dolžinah, dobro izbran, suh in če mogoče brez vseh grč, kvečjemu z zelo majhnimi. Trgovci, ki imajo tak les, naj javijo Osrednjemu lesnemu odseku pri Zvezi trg. združenj, kako velike količine tega lesa imajo in po kakšni ceni bi ga prodali. Ob 30 letnici slovenske trg. gremialne šole Letos poteka trideset let, kar je postala gremialna trgovska šola slovenska. V svesti si tega pomembnega jubileja sta si šolski odbor Združenja trgovcev s predsednikom g. Verbičem na čelu in voditelj gremialne trgovske šole g. nadzornik Grum zadala nalogo, da se ta praznik na primeren način proslavi. Za proslavo je določen 11. december, ko bodo učenci in učenke te šole nastopili na akademiji v dvorani Trgovskega doma s pevskimi, recitacijskimi in telovadnimi točkami. Proslava bo posvečena tridesetletnici obstoja te naše šole in njenim uspehom, saj je prav ona bila, ki je vzgojila lepo število trgovcev, ki se danes ponašajo z lepimi trgovinami v mestu. Trideset let slovenske trgovske gremialne šol* predstavlja torej važen mejnik, ob katerem se tako šola kakor tudi šolski odbor Združenja trgovcev lahko veselita doseženih uspehov, zlasti če se zavedamo časov, ko je bila gremialna šola nemška, ko mladi trgovski naraščaj ni mogel biti deležen trgovske vzgoje in izobrazbe v materinem jeziku in je bil zato od tujih vzgojiteljev mnogokrat zaničevan in zapostavljam Danes je to drugače. Poleg splošne strokovne izobrazbe — lahko bi rekli, da je danes trgovska gremialna šola nekaka trgovska univerza v malem — nudi šola trgovskemu vajencu ob domačih strokovnih učnih močeh vzgojo v etičnem, moralnem in narodnostnem pogledu. Vzgoja trgovskega naraščaja Vse delo na šoli je usmerjeno v to, da se strokovni nivo trgovskega vajenca čimbolj dvigne, r. Ivko Pustišek s. r. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Prof. inž. Friderik Degen: Hiše s trgovskimi lokali so naprodaj v Novem mestu, Cerknici, Rakeku, Zgornji šiški, Višnji gori in Kamenju. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Nazadovanje tuiskega prometa v Po policijskem izkazu je bilo v Mariboru v preteklem mesecu ■novembru prijavljenih vsega skupaj le 1408 tujcev, ki so prenočili 3168krat. (id tega števila odpade na naše državljane 1058 z 2404 nočninami, na Nemce pa 269 s 603 nočninami. Razen tega je bilo prijavljenih še nekaj inozem-cev, med njimi 25 Čehov in 24 Italijanov. Iz gornjih številk vidimo, da število tujcev v Mariboru močno nazaduje, kar ni le sezijski pojav, ampak v glavnem posledica vojne. V prejšnjih mesecih je bil dotok sosednjih Nemcev nepri- merno večji in je za nekatere zimske mesece včasih skoraj dosegel število naših državljanov. Poslovnih ljudi, zlasti potnikov, pa tudi drugih, ki so zaradi kupčije prihajali k nam, je bilo tudi pozimi veliko, neglede na izletnike, ki so posebno ob nedeljah prihajali v mariborsko okolico, večinoma z avtobusi, in pustili mnogo denarja med nami. Spričo naših nizkih cen, za lastnike mark in prejšnjih šilingov seveda, so izletniki severa neprimerno ceneje in bolje prebili pri nas nedeljo kot doma, pri tem pa napravili lep izlet. Nemara se boljši časi še ne bodo vrnili tako kmalu! Doma in po svetu Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je bil povišan v armijskega generala. V vladi se je začela razprava o novem volivnem zakonu. V javnosti pa se množe glasovi, da bi smele biti volitve šele po izvršeni notranji preureditvi države. Glavni tajnik HSS dr. Krnjevič je govoril na shodu v Pokupskem Gradcu in dejal med drugim, da živimo danes v dobi nasilja, ko človek vedno bolj postaja volk. Za primer je navedel napad na Finsko in dejal: Na severo-zapadu Rusije je mala država Finska. Ta država ima kmetsko večino v parlamentu. Voditelj finskih kmetov je predsednik republike. Ta država je najbolje urejena država v Evropi. Narod je tu sam sebi gospodar. Sedaj je Rusija, ki se ponaša A, ZIBiERT TRGOVINA S ČEVLJI I. ,1 IT bljA IV A. PREŠERNOVA UL. TELEFON ŠTEV. 37-98 priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo prvovrstnih najmodernejših čevljev najboljših tvrdk za dame in gospode ter za deco v vseh velikostih, kakor tudi prvovrstne gojzerce in športne čevlje po zmerno nizkih cenah. — Oglejte si izložbe! Ustanovljeno 18 5 0 Zaloga vuh vrat steki«, porcalana in keramika. Stavbno in umetno ate« klantvo. Specialna »aloga in okvlriente alik JULIJ KLEIN LJUBLJANA tVolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 BENEŠKI JARMENIKI KOMPLETNE ZAG1NE OPREME VODNE TURBINE, TRANSMISIJE STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR L J U B L J AN A-ŠIŠKA, JERNEJEVA C. 18 TEL. 4S-60 Pozor trgovci) Damske in otroške predpasnike iz klota 00 kretona, ripsa in batista kakor tudi razno drugo damsko konfekcijo izdeluje na veliko tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 ko nekdanja carska Rusija, začela govoriti, da jo ogroža mala Finska, ki ima nekaj nad 2 milijona prebivalcev. Ta naj postane nevarnost za 170milijonsko Rusijo. Finci so bili pripravljeni sporazumeti se, niso si pa pustili odsekati glave, niso se pustili žive pokopati. Rusija se je ponašala na najbolj sramoten način. To sem navedel, da vidite, kakšne razmere vladajo na svetu. Toda politika nasilja se ne more vzdržati. Uveljavljena je bila uredba o svobodnem odhajanju cisternskih vagonov v tujino. Omejitev velja za državne in za zasebne cistern-ske vagone. Prometni minister pa more dovoliti lastnikom teh vagonov, če jih imajo več ko 15, da K O N gTN O LP X J o O O ; ZUTA SPEClAl ZUTA Rumene Urltvlce (barva zak. zaščit.) Proizvod: K0NBIN0S. MARIBOR imajo polovico teh vagonov v tujini, če jih imajo 6—15 pa smejo imeti v tujini do 7 vagonov. Za one, ki imajo do 6 vagonov omejitev ne velja. Prometni minister pa more v sporazumu z vojnim odstotek svobodnih vagonov zvišati ali zmanjšati. Samostojen zavod za zunanjo trgovino banovine Hrvatske se ne bo ustanovil. Beograjska univerza je bila zaradi nemirov dijakov po odredbi rektorata zaprta za pet dni. Izdala se bo uredba o kontroli izvoza bombaža in bombažnega blaga. Domače železarne ne bodo zvišale cene železa, kakor poroča »Ju-goslovenski Lloyd«. Cinkarna v Celju namerava povečati proizvodnjo cinka. Podjetje bo zato obrat povečalo. Zveza jugoslov. inženirjev je protestirala proti temu, da se je podelil diplomiranim absolventom ekonomsko-gospodarske visoke šole v Zagrebu naslov inženir ekonomije. Otvoritev rudarske šole v Varaždinu je dovolila banska uprava. Lufthansa je zaradi nezadostnega prometa omejila redni zračni promet na progi Berlin—Beograd —Carigrad na enkrat tedensko. V zadnjem poldrugem mesecu ni prišel z letalom niti en potnik iz Nemčije v Turčijo. Neke nemške finančne skupine se zlasti zanimajo za izkoriščanje kromovih ležišč v Južni Srbiji. Družba »Jugočelik« bo zvišala svoj kapital od 600 na 800 milijonov, kakor smo že poročali. Sedaj gre le še za to, katera državna ustanova ima teh 200 milijonov din preveč. Te dni bo zopet obnovljena železniška zveza iz Romunije skozi Cernovice in Lvov v Krakov, ker je Sovjetska Rusija odnehala od svoje namere, da razširi tir na tej železniški progi. Noblova nagrada za mir se letos ne bo podelila. Za predsednika fašistične zbornice in korporacij je bil imenovan Dino Grandi. Kdo bo namesto Grandi j a imenovan za justičnega ministra, še ni znano. Francoski mornariški minister Campinchi je izjavil novinarjem o novih nemških minah: Preveč se govori o magnetičnih minah. V resnici pa se te čisto navadno pO-love. Magnetična mina eksplodira z električnim kontaktom, ki nastane, če gre kovinski ladijski nos čez gornji del mine. Pojav novega orožja povzroči vedtib 'tudi proti-orožje. V tem primeru dajeta magnetizem in elektriciteta rešitev problema. Angleški bombniki so bombardirali Helgoland ter napadli V bližini otoka zasidrane nemške vojne R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta it 6, v lastni palači obrestuie hranilne vloge nalugodneie Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive. obrestuje po 4%, proti odpovedi do 57. ladje. Angleži poročajo, da je bila ena nemška križarka direktno zadeta. Edino nemško letalo, ki se je dvignilo, je bilo sestreljeno. Kljub streljanju protiletalskih baterij so se vsa angleška letala vrnila v svoje baze. Tako pravi angleško poročilo, nemško pa zanika vsako poškodbo ladij ter pravi, da so bila angleška letala pregnana. Kapitan nemškega parnika »Wa-tusia« je dal parnik zažgati, ko je videl, da bo padel v roke Angležem, 155 mož posadke parnika je bilo nato interniranih v Južni Afriki. Potopljeni so bili: švedska trgovska ladja »Rudolf«, francoski 7000tonski parnik »Florida«, norveška ladja »Arktums«, angleški lO.OOOtonski parnik »Doric Star«. 194 ladij s skupno tonažo 735.768 ton so Nemci po njih navedbah potopili v prvih treh mesecih vojne. Angleži trde, da so te številke mnogo previsoke. Finci so po francoskih poročilih z minami zaprli dohod v Kronstadt, da se sovjetske vojne ladje ne morejo vrniti v svoje pristanišče. Italija je prodala Fincem 25 letal tipa »Savoia«. Prvih deset letal je že prišlo na Finsko. Vodstvo Rdečega križa v Wa-shingtonu je poslalo na Poljsko 250.000 dolarjev, da se pomaga poljskemu prebivalstvu v zasedenih krajih. Sejmi 10. decembra: v Sv. Juriju pri Celju-okolici. 11. decembra: v Liliji, Središču. 12. decembra: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Mariboru, Dolnji Lendavi. 13. decembra: V Gor. Logatcu, Mengšu, Radovljici, Žalcu, Celju, Ptuju, Trbovljah, Jurkloštru, Sv. Petru pod sv. gor., Gegradu, Tr-begovcih, Nedelišču. 14. decembra: v Turnišču. 15. decembra: v Žirovnici, Mariboru, Slov. Bistrici, Trbovljah. 16. decembra: v Veliki Loki, Brežicah, Celju, Trbovljah, Vidmu ob Savi. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr, z o. za«. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d i e m a 1 n e knjižice, risalne bloke Itd. Šivalni s tovarniško garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA Tyr$eva cesta 33 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/0U Vsi drugi pa se mučilo in delaio brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC ASILIMSKIN BARV IV KtniČNIH IZPČLK9V CeUe Priporoča svoje specijalne izJelLe barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinsbe barve za obrtniške polrebe barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Razne kemične vvv tlsteoa * rdečimi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl izdelbe za gospo-dinjslvo in obrl Zahtevajte cenike! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njen predstavnik dr. Ivan Ple68, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Milialek, v.-i v Lj j