55. številka.

Trst v četrtek 7. marcija 1901
Tečaj XXVI
..£dtaost
zis'i eatrat na dan. razun aedeli ia p-azoicof. on 4, uri zvečer.
%ar< ^iilii* znada :
za celo leto
24 kron
£L
četrt
1 leta.........1-
leta........ € „
za en uifw ........ 2 kroni
Naročnino 'e aanrej. Na na-'očbe brpr oriio^er. - naročnin* *e aprav* r» rirk	_
l*o tobakarnah v Tr*tu w prodajajo p<v~ um^znf storilke po «» atotink f3 n?fj; »▼en Truta pa po 8 »totink i4 n*č. i
r«-i«r«>n *7u.
Edinost
Glasilo politicneg-a društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&Bl
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Po8iana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai itd. se računajo po poeo<lbe
Vsi dupini tiaj »e pošiljnjo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopiai ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglane sprejema upruvništTo. Naročnino in o tri ase je plačevati loco Trst.
V odlaoatl je moč !
Uredništvo tu tlakama se uahajata v ulici Carintia štv. 12. l'pravuiStvo. Id sprejemanje hidratov v ulici Molin piccoio SlV. li, II. nsi.l-lr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista Edinost*
1 itisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Vabilo
na
javni ljudski shod,
katerega priredi
politično društvo „Edinost" v nedeljo. 10. t. m. ob 10. uri predp. v telovadnici ,.Trž. Sokola'4
se sledečim dnevnim redom :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Protest radi ljudskega štetja.
3.	Novi domovinski zakon.
4.	Kventuvalnosti.
ODBOK.
Mal fatto!
I.
Vsikdar na«* sili na smeli — in naše tatelje gotovo tudi — kadar »e naši Italijani postavljajo v pozituro, natezajo čelo v resne pni*. češ: pozor ves svet, Italijani hočejo »»značiti svoje stališče nasproti vladi ! <,'e pa konečno gr>/*\ da prestopijo v najstrožjo oj*>-z:<*ijo proti vladi, potem se gotovo ne more premagati niti najhuji melanholik, da ne hi se spustil v homeričen smeh ob takem — ko-medijaštvu.
Nekaj ta«*ega smo doživeli predvčeraj-njim v zbornici poslancev. Načelniku italijanskega kluba, baronu Maifattiju, je slučajno pripadla nalotra generalnega govornika ♦ pro» v razpravi o vladni predlogi o kontingentu novincev.
To priliko je j»oral»il torej f>oslanee Mal-fatti, da označi »stališče Italijanov nasproti vladi* in jej naj>ove — ojKizicijo.
Difficile e*t satiram non s<*ril>ere; težko je človeka, da ne hi pisal krvave satire. Čita j oči m to naj no vej« > laško falzifikacijo — pardon : enuncijacijo, se ti dozdeva, kakor da hi kruljevi in hromi berač grozil svoji berglji, da jo vrže v .-tran....!
Mi sm<» hoteli jn»čakat; z odgovorom na g«>v«>r g. Malfattija, dokler nam pride steno-grafični zapisnik. Ker pa menimo, da podatki v Piccolit» odgovarjajo resnici, zadošča naj nam ta vir.
Skušajmo torej govoriti resno o te.n ko-medijastvu. Ali nekaj hi rad: pripomnili : g. barona Malfattija smatramo resnim možem in
PODLISTEK
Tilka.
-•pisal Janko Kessler.
Tiika je še vedno slonela ob beli brezi na i studencem, nemo, topo, zro«"a skoraj blazno pred-se tje v daljo, kdo ve kam ? ! Naposled pa se je vzdramila, planila kvišku ter zbežala domov.
Z očetoru že ilolgo nista govorila niti l*->edice. Očital jej sicer ni ničesar, toda neprestani, trdovratni m<»lk. jej je bil hujši nego še tako ostra graja. Naj hi jo tepel kakor slamo, nič hi ne rekla, vede, da je zaslužila, ali ta mučni molk jo je moril in žgal bolj nego ž: vi, pereči «>genj !
Tako so v strahu in obupu minevali tetini, ginili mese«*i. l>asi se je skrbno ogibala ljudij. so si vendar začeli šej>etati na ušesa in zmajevati z glavami.
Tiste dni je šlo z Vodopivčevem Tonetom h kraju. Mirno ie ležal v mali sobici na l>orni slamnati po-telji, pregrnjeni s čisto, debelo hodnično rjuho, jmxJ glavo pa je imel rdečo, - koru/nim ličjem napolnjeno blazino.
ne I>i hoteli, da na njem obtiči očitanje ko-medijaštva. Mož ne pozna razmer v naših pokrajinah. oziroma, pozna jih le po informacijah. ki jih dobiva od svojih tovarišev iz teh pokrajin. Ti pa so najnezanesljiveji, najvero-nedostojneji vir. Ljudje, ki imajo največi interes na tem, da resnica ne pride na dan, ker žive od neresnice, so toliko poklicani za posel informatorjev, kakor je poklican kozel za vrtnarja. Ce torej nastop barona Malfattija v zbornici na Dunaju označamo kakor zaperno komedijaši vo in najdrzneje hinavstvo, nočemo metati sen^e na njegovo osebno kvaliteto in na njegov značaj, marveč verujemo, da je vse. kar je govoril o našem Primorju, govoril bona fide. zaupaje resnicoljubnosti in poštenju onih, ki so prišli v njegov klub na Dunaj cživi ah mrtvi* in po glasovi tem receptu: osar tutto!! Naše očitanje hinavstva, tartiferije in za te vanj a resnice gre torej na adreso primorskih informatorjev tirolskega barona Malfattija.
Najprej se mislimo dotakniti le onih to-ček v govoru g. barona, glede katerih — soglašamo znjim. Seveda treba unievati to con grano salis.
Baron Malfatti je tožil, da Italijani nimajo nijednega svojega vseučilišča in je menil, z vso pravico, da hi tako vseučilišče vzdrževalo Italijane na višini kulture. No, baš v novejši čas je bila slobodno izvoljenim, legitimnim zastopnikom slovinstva prilika, da so izjavili na avtoritativen način, da mi — kakor glasniki načela slobodnega razvoja vsakega plemena — nimamo u i č e s a r proti zasnovi italijanskega vseli čili š č a.
V tem listu pa povdarjamo ob vsaki primerni priliki, da privoščamo Italijanom vse pogoje v negovanje in varstvo njihove tia-r<»dne indi vidu valnosti. Ali, kakor zahtevamo mi reciprociteto od strani Italijanov, kakor zahtevamo mi od njih, da se tudi oni nasproti nam postavijo na isto stališče slobode, pravičnosti in narodne samostojnosti, tako je po-vdarjal tudi gospod dr. H v h d r v mestnem svetu tržaškem, ko so nedavno temu obnov-ljali svojo staro željo po italijanskem vseučilišču, da — da-si nismo načelno nasprotni zasnutju italijanskega vseučilišča — tako dolgo ne moremo glasovati za to aspiracijo Italijanov, dokler oni svojim lastnim sodeželanom druge narodnosti ne p r i v o š č a j o niti bornega narodnega šolstva, tega fundamenta vsaki narodni izobrazbi ! ! To naj vzame g. baron Malfatti naznanje in naj pouči svoje sorojake iz Primorja, da pravica je le jedna in da se ne
Sprva je suho pokašljeval, pomiril se ter znova pokašljeval, zdaj pa tudi tega ni bilo več. Molče je zrl v steno, držaje v voščeno bledi, prosojni desnici pisan muhalnik, s katerim je zmajal tuintam, da hi odpodil nadležno žival, ki je sedala nanj.
Redkokedaj je bil kdo pri njem, saj pa tudi drugače ni bilo mogoče. Na travnikih je bilo treba pospraviti zadnjo otavo, na njivah pa so morali hiteti z ajdo, repo in zeljem : celo nekaj posetve je moralo priti še pod zemljo.
»Kaj boš vedno jokala. Mica, saj ne umre še«, je prigovarjala ena izmed Vodopivčevih žanjic lmlnikovi sestri, ko se je začel pogovor plesti o Tonetu.
»Naj umrje, naj, kaj se ho mučil, ho vsa> pt eskrbljen«, t«»lazila jo je modrovaje druga.
»Jaz pa ne verjamem, kar ljudje govore o njem in Tilki... Oh, ti jeziki!« je pripomnila tretja.
»Oh, ti jeziki !«
»Oh, ti jeziki ! zgražale so se žanjice vse na v prek.
inenja kakor kameleon. Ista je sveta, stalna, večna za vseh : za Italijane in — za Slovane. More-li baron Malfalti tajiti ekzistenco Slovanov v Primorju? Ne more. Inje tudi v resnici ni tajil v svojem govoru. Ako pa je ne more tajiti in ako je pošten mož, ne more pozabiti ne pregovor: kar je jednemu prav, je tiidi drugemu ljubo. Italijani stavljaj o vse svoje zahteve — ne res, g. baron?! — v imenu narodnostnega principa. To isto delamo t u d i mi. Razlika mej nami in primorskimi Italijani je pa ta, da mi hočemo, da se to načelo izvaja nam in drugim v priti: dočim Italijani v imenu tega načela stavljaj o najdalekosežneje zahteve sebi v prid, a se ne sramujejo gaziti isto načelo v s v o-j e m postopanju nasproti drugim!
V tem izkoriščanju narodnostnega principa do skrajnih posledic sebi v prid in v vsporednem gaženju in zatajevanju istega principa nasproti drugim, je vir hudim bojem v Primorju. Da ni v naših Italijanih te dvojne mere, te dvojne vesti, bilo bi bolje za nas in za njih tudi. O. barona Malfattija smatramo za resnega moža in daleko-glednega politika. Razmere v parlamentu so mu znane. Sedaj pa naj si odgovori sam : da-li imajo Italijani ni najmanje nade, da hi dobili svoje vseučilišče, dokler bodo slovanske skupine nasprotovale temu?! A po vsej človeški predvidnosti Italijani ne pridobe Slovanov za to svojo željo, dokler jej bodo nasprotovali primorski Slovani ! To je premisa ; zaključek iz te premise naj si gospod baron izvaja sam ! Morda stori potem, kar hi bilo velepotrebno: da svojim rojakom poda primeren privatissimum !
Naš jezik na tržaškem na-mestništvu.
Interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev do njega ekseelence gospoda ministerskega predsednika kakor vo<litelja niinisterstva za notranje stvari v seji zbornice poslancev dne 14. februvarja 19l)l.
Dne 19. januvarja t. 1. je prvo podpisani prejel po nekem slugi c. kr. okrajnega glavarstva v Voloskem, v odprtem kuvertu in brez naslova, svoj volilni certifikat ddto i8. januvarja t. 1., št. 1537/IN. 1901, s podpisom c. kr. namestnika v Trstu in v Primorju, Groessa, in s pečatom «nanaestništvo Trst«. Volilni certifikat je bil spremljan od «uročilne knjige-, preskrbljene s pečatom »C. kr. naraestništvo Trst», v kateri so bile rubrike sicer natisnjene v štirih jezikih, ali izpolnjene le nemški.
Na koncu vrste pa je žanjica, ki je žela na brazdi, sunila s komolcem svojo tovarišico ter zašepetala :
»Bog ve, kako je!«
In pomenljivo sta se pogledali ter želi dalje, tla ne bi zaostali za drugimi.
Soln«-e se je začelo nagibati k zatonu in Mica je morala iti živino odpravljat. Pogledala je tudi v malo sobico k Tonetu.
Ril je slab, slabši nego sicer.
»Samo da ne hi imel vedno te hude, suhe žeje, pa hi bil dober«, tožil je slabotno.
»Na, pij, dobro ti bo delo«. Rekši mu je ponudila kupico hladeče limonade, katero je bila naglo izžela. »Sladkorja je res malo, toda za žejo je še boljša«.
Hvaležno je vprl va-njo svoje oko, izpil, odložil časo ter dejal:
»Mica, ali bi hotela nekaj za-rae storiti ?«
»No, kar povej !«
»Ko tako sam premišljujem, pa sem si mislil, da bi stopila na Brhovo k Tilki ter rekla, da jo prosim, naj me pride obiskat. Nekako opešal sem, da se sam skoraj več ne
Prvo podpisani je vrnil vse skupaj na c. k. okrajno glavarstvo na Voloskem za c. kr. namestništvo v Trstu s pismeno opazko, da od istega ne vsprejema nemških dopisov.
Dne 26. januvarja je prejel po občinskem slugi v Voloskem hrvatski napisan, nanj naslovljen kuvert z vročilno knjigo sestavljeno v istem jeziku. V kuvertu je bil njegov volilni certifikat, v nemškem jeziku, spremljan po hrvatski sestavljenem dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Voloskem od 24. januvarja 1901 št. 29/Pr., v katerem se mu vsled naredbe c. kr. namestništva od 23. januvarja t. 1. št. 2232 objavlja, «da dostavljeni mu volilni certifikat ni dopis c. kr. namestništva, ampak dokument, ki se mu je izdal po predpisu volilnega reda za državni zbor kakor legitimacija za vstop v državni zbor.»
Z ozirom na to, da po § 55. volilnega reda za državni zbor ima c. kr. naraestnikr ki je vendar vrh ni organ c. kr. namestništva, izdati volilni certifikat in ga dali dostaviti, in da je bil vprašavni volilni certifikat previdjeli s pečatom c. kr. namestništva;
z ozirom na to, da v Avstriji ni zakonov, po katerih bi se «dokumeuti» morali izdavati v nemškem jeziku ;
z ozirom na to, da se volilni certifikati od c. kr. namestništva v Galiciji i zda vajo v poljskem, od strani onega na Češkem za češke poslance v češkem, za nemške v nemškem jeziku, od strani onega v Dalmaciji v brvatsko-italijanskem jeziku,
si dovoljujejo podpisani staviti nastopno vprašanje do njegove ekscelence, gospoda mi-nisterskega predsednika kakor voditelja mi-nisterstva za notranje stvari:
1.)	Ali njegova ekscelenca odobruje poprej opisano postopanje c. k. namestništva v Trstu glede volilnega certifikata za prvo podpisanega poslanca ?
2.)	Ako je odobruje, na podlagi katerih zakonitih določb more njegova ekscelenca opravičiti to postopanje ?
3.)	Ako ne more, je-li njegova ekscelenca pri volji, odrediti potrebno, da se v bodoče opusti tako postopanje in da se bo postopalo zakonu primerno.
D u n a j, 13. februvarja 1901.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 7. marca 1901.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Včerajšnja seja se je otvorila oh 3. uri po-poludne. Po prečitanju došlih spisov prešla je
poznam. Res, postelja jemlje človeku vso moč«....
Zakašljal je....
»Danes ne utegnem, jutri pa pojdem*.
»Pa jutri, jutri«...
Hudo noč so imeli, hudo, Tone jim je umiral. Proti jutru pa se mu je nenadoma vlila sveža, rdeča kri. Ko mu je nekoliko od-je vpra«al :
»Ali še ni Tilke?c
In osteklenelo oko mu je nemirno krožilo po navzočih.
»Ni je še«, odgovoril si je čez nekaj hipov sam.
»Umreti ne more, umreti t, šepnila je soseda Miei na uho. »Boš vendar morala iti po njo... Res pojde težko, ker se odpravlja, toda priti mora, ker to je njegova zadnja želja !«
Ko je v bližnjem zvoniku zvonilo sedem, bila je Mica že blizu Brkovega.
Tilka se ni nič obotavljala, ko je čula, kaj je privedlo Vodopivčevo Mico k njej. Malo je zardela, ogrnila veliko ruto in šli sta.
(Zvršeiek pride.)
zbornica v razpravo vladine pre<1 loge o davku na žganje. Prvi je govoril Ceh H e i n r i c h. Češki radikale«- Fressel je proti temu protestiral.	da so oni prej vprašali za l>e-sedo. Predsednik Vet ter je odgovoril na to, da on da beeedo, komur on hoče. Heinrioh je nadaljeval svoj govor večkrat pretrgan po »slancu Fresselju. Omenjal je, da novi davek obteži le ulioge kmetovalec in delavce. Istotako I m i tr|M*la tudi žganjarska industrija in poljedelstvo sploh. Nemški nacijonalec Le-misch je trdil, da 1h> novi davek nepravično bogatil zapadne de-*ele, ne oziraje se na splošne avstrij-ke ekonomične koristi, Ceski radikal ec Klotač je obsojal postopanje mlado-češke stranke, češ, da je nje o|w>zicija le navidezna ter da ne odgovarja mišljenju češkega naroda : izjavil je, da bi I »i I i češki agrarci in češki narodni socijalisti gotovo prepreč li sprejem vseli vladnih predlog, ako bi jih oilo zatlostno števil««, in sicer tako dolgo, dokler češki narod ne dobi zadoščenja za ftorjene krivice. I >anes je zopet seja.
Gospod državni neposlanec Ben nati je menda prišel živ na Dunaj. Tako vsaj sodimo |m> dejstvu, «la je v včerajšnji seji zbornice jn»slancev interj»eiiral ministra za notranje stvari in deželne brambe. Zopet čin laške tartiterije. Interpelacija je naj>er-jena proti «»rožništvu v Istri in se opira na nekatere dogodke, ki naj pričajo, da s«» orožniki v Istri nasprotni Italijanom in da so slovanski strankarji. Ali nismo poklicani in nimamo vzroka, «la bi (»ranili orožnike. Za našo sodbo o početju IJennatijevem je tudi povsem irelevantno, da-li opis dotičnih do-godkov odgovarja resnici ali n«-. Ce so orožniki v onili slučajih kaj zakrivili in če so se vedli proti predpisom, naj Ijodo kaznovani. Ali trditev, da so orožniki strankarji Slovanom v prilog, je pljuska resnici v obraz, proti kater- p r« »testu jemo slovesno. Kako pa je bilo leta ls'.'T o državnozl>orskih volitvah za V. kurijo v Labinju, k«» so orožniki naravnost nasilno |*ostopali pr«»ti stotinam naših volileev. katerih la-ki nasilneži jednostavno niso pustili na volišče. .Je-li bil gosp«»d Hen-nati tu«li takrat tako r»gorčen proti orožnikom. Mar ni^ta že dr. Laginja in Spinčic tekom let navela — lahko rečemo — na stotine slučajev, ko smo mi imeli vzroka t« »žiti proti j m »stopa nju orožnikov v Istri !
No, treha le čitati iuteq»elacijo Benna-tijevo v nje uvodu in v nje zaključku, pa vemo, kaj l»i hotel gospod Hennati ! On se prav za prav ne jezi, ker orožniki niso nepristranski, ampak jezi ga, ker ni9o — pristranski !
Mancanza del devu to rispetto alle opi-nioni |w»litiche e nazionali dei eittadinji
—	to ga |>eče. On bi hotel, da bi orožniki šli na roko narodnim in političnim nazorom meščanov!! Ali gosjHMl Ren nati govori še jasneje: veliko zl<» vidi mož v tein, <la se orožniki nabirajo iz Slovanov! Hine illae laerimae! Več Italijanov bi h«»tel imeti. On l»i hotel, <la se |>ovrnejo časi, ko so bili (»rožniki res avksiljarna četa italijanske stranke, časi k«» s«» otožniki zasmehovali naše kmete žvižgaje jim tisti: čico ! čičo! In pa ta je klasična: gospod Hennati zahteva —sklicuje se na narodne odnošaje v Istri — naj slo-»*enski «»rožniki dobro znajo italijanski, a ne prihaja mu na misel, da bi zahteval i z istih v z rokov, da morajo italijanski orožniki znati turi i slovenski! Kaj, gos|H»d Bennatti ?!
—	Večin t prebivalstva v Istri je slovanska. V tej deželi mora torej orožnik dobro umeti I in govoriti slovanski jezik, ako hoče vestno vršiti svojo službo, ako se noče, «la i »ostane, mesto v blagoslov, v nesrečo za ljudstvo. Tu je vzrok. dragi gospod Hennati, <la v Istro ne morejo |H»šiljati orožnikov iz — italijanskega Tir«»la, kakor bi želel i^osjkmI Bennati svoji stranki v prilog. Vrhu vsega pa smo mi tega |w»hlevnega menenja. <la ima poveljstvo orožnikov še neki <lrugi pomislek — ta namreč, da italijanski živelj že po svoji nravi
|k> svojem temperamentu ne sodi za tako težavno služI »o, zahtevajočo v veliki meri duha
—	discipline! — Sicer pa srno uverjeni, da je bil tudi tej interpelaciji Bennatijevi isti znani namen : slepiti zbornico z nekim laškim mučeništvom, katerega nikjer ni, in ki sestoji le v : nezaslišanih pri vi legij ah na vsej črti !!
Iz ogrskega parlamenta. (Zbornica
poslancev.) Zbornica je sprejela proračun domobranskega ministerstva (honved) in prešla v razpravo o proračunu finančnega ministerstva. Na Zichv-jevo interj>elacijo v stvari brez|M»selnih delavcev odgovarjal je trgovinski minister Hegedus, da vlada v tem stori, kar 1r> rn«»glj, da preskrbi delo l»rezjK»sel-
nim delavcem, Naznanja, da se v kratkem predloži zakonski načrt za gradnjo 2000 železniških vozov in da je v letošnji proračun postavljenih milijonov kron za javna dela, kar priskrbi delavcem dovolj dela. Interpe-lant je b«l s tem odgovorom zadovoljen.
Novo avstrijsko ministerstvo za javna dela? «N. \V. Tagblatt* poroča, da se v parlamentarnih krogih širi govorica o ustanovitvi novega ministerstva za javna del a. Za ministra je baje določen mlad oče S k i poslanec K a f t a n.
Tu treba konstatirati, da dunajski poročevalec < Politike* zatrja. <la med vlado in Cehi ni bilo pogajanj osebne nravi.
Atentat na cesarja Viljelma II. Med
potom iz «Rathskeller» -ja na kolodvor v Bremenu je vr^el delavec Dietrich Weiland v cesarsko kočijo kos železa, kateri je cesarja lahko ranil v lice. \Veilan<la so takoj aretirali. Isti je baje božjasten. Cesar je nadaljeval svojo vožnjo na kolodvor. (Čudno, tla so vsi napadalci na nemškega cesarja neumni ali božjastni! Op. Ur.)
Kralj Aleksander Srbski o svojem OČetn. Kralj Aleksander je imel v Parizu pogovor z nekim novinarjem, v katerem je zavračal očitanja, ki so letela nanj, ker ni došel na Dunaj mej boleznijo svojega očeta. Bolezen tla je dovela t*ko hitro do katastrofe, da mu ni bilo možno priti na Dunaj. Na pogreb pa ni mogel priti, ker ob vsej žalosti in boli vendar ni smel pozabiti, kaj je dolžan svojemu narodu ! V Srbiji je prevladalo menenje, da — čim še ostanki onega, kateremu se ima Srbija zahvaliti za svojo samostojnost, pokopljejo v tuji zemlji — se narod srbski ne more udeležiti pogrebne slavnosti, ne da bi kršil svoje dostojanstvo.
Mej očetom in sinom ni bilo sporov, razlike v inenenjih so bile izključno le po-1 i t i š ke naravi. Notranja politika Milanova ni bila združljiva z demokratičnim duhom naroda srbskega, vnanja politika njegova je bila slabo inspirirana. Zlasti, kar se tiče razmerja «1«» Avstrije in Rusije, je bila politika Milanova v nasprotju z interesi, tradicijami in čutstvi naroda srbskega. (Ju ni znal vzdrževati dobrih odnošaje v do Avstrije, ne da bi pozabljal na stoletja stare vezi plemena in vere. ki spajajo Srbijo in Rusijo. Po krivdi take politike na znotraj in zunaj se je bližal trenotek, ko ne bi bilo več rešitve. Trebalo je torej odstraniti onega, ki je to zakrivil. Nehati se je moralo rcakcijonarno vla«lanje, nevarno za življenske interese Srbije. Sedaj si kralj Aleksander prizadeva, tla bi ustvaril stabilno ministerstvo, ki naj hi sestalo iz talentiranih mož, z ja nim in narodu odgovarjajočim programom.
Iz angleškega parlamenta. Z ozi-rorn na dogodke, objavljene v včerajšnji brzojavki, zahtevali so irski poslanci, tla predsednik (sj>eacker) prekliče sv« »jo odredbo trletle jednotedenskega izklj učenja ti veh irskih poslancev od sej zbornice. Irska poslanca da sta bila po pomoti izključena iz zbornice in «la bi se bila vsejedno odstranila, ne da bi bilo treba upotrebijati silo. Predsednik je izjavil, «la vzdržuje svojo odredbo in tla naj se poslancu pismeno opravičita ter dokažeta, tla sta bila po pomoti izključena. Prvi lord državnega zaklada je izjavil, da poda v prihodnji seji pretilog, naj bi bili poslanci, ki bi se protivili predsednikovim odredbam izključeni, ne samo za en teden, temveč za vse zasedanje: tlodal je, da se bo moralo že v prihodnji seji glasovati o tem predlogu. Sodi se, da Irci vsled te Balfourjeve provokacije tudi v prihodnji seji uprizore izgrede.
Vojna v južni Afriki. Praški »Politiki« poročajo iz Londona, tla skupne zgtibe na mrtvih, ranjenih in bolanih angležkih vojakih v južni Afriki, glasom liste vojnega urada, znašajo 107.633 mož od 2H2.000, ki so bili od|H»slani v južno Afriko. Torej je več nego vsaki tretji ali pal, ali je bil ranjen, ali pa je olndel.
Tržaške vesti.
Odprt srob- Včeraj popoludne je zadel poznano odlično rodbino Fran Abramovo hud udarec : preminola je glavarica te družine, gospa Ana A b r a m. Mej otrt»ci pokojnice je tudi naš otlvetnik gospod tir. Josip Abram. Uverjeni smo. <la ta vest vzbudi iskreno sočutje povsodi, kjer poznajo to ugledno rodbino. Tudi mi se pridružujemo se svojimi sočutji iz vsega srca.
J as Ili rai'llili. Nedavno smo mogli reči »Slovencu , da so ozirom na njegovo pole-
miko z nami glede unijatskega vprašanja računi sklenjeni.
V številki od minolega torka pa je isti list priobčil članek, po katerega vsebini lahko rečemo, tla so računi jasni glede naših kon-troverz s «Slovencem», tikajočih se gospodarske organizacije.
« Slovenec« nas apostrofira :
«Kdaj smo mi n. pr. trdili, da dr. Gre-
I	gorin, čegar delavnost in rodo-
II	j u b n a požrtvovalnost je znana l š i r o m slovenske domovine, nima
I
zasl u g za saniranje rojanskega društva? Kje smo r e k l i, d a so g r o b o k o p i gospodarskih društev v onih krogih, v k a t e r e se mi baje zaganjamo? N i b in o - 1 i rekli, da ne o ti rek amo vrednosti gospodarskim ti r u š t v o m v t r ž. okolic i nego da se nam le gabijo bombastična imena in hvalisanje ad infinitum, kakor je v navadi pri «Edinosti « ? Vsekako nas veseli priznanje, da je v stvari rojanskega društva bilo «krivde» ; ista pa ne leži v tem, da je to društvo posnemalo < kranjske vzglede«, nego nekje drugod. Res pa je, tla te krivde nimajo na vesti ljudje, ki igrajo kako ulogo v tržaškem javnem življenju — sedaj namreč! Ker je pa, kakor slišimo, stvar sedaj poravnana in škoda, ki jo je društvi* trpelo, že deloma popravljena, ne peri mo starega perila!
Kar se tiče »zavoda sv. Nikolaja*, naj tukaj konsultiramo, tla je baš naš list meti slovenskimi dnevniki največ pisal v prilog tej propotrebni ustanovi. Ali hoče uredništvo »Ediuosti«, tla mu uposljemo dokazila? »Gospodarsko društvo* se nam seveda ta zavod ni zdel*.
('uli smo torej tu zatrdilo, da »Slovenec* ni rekel ne tega, ne tega in tako in ne tako... !
Xa očitanje, da se glede na tlzorovanja gospodarskega delovanja v Istri ni vpošteval cSlovenčev* nasvet, ker se gospotlje, katerim je na srcu gospodarski blagor trpi nov v Istri, niso zmenili, menda pač za to ne, ker uo-čejt), da bi jim kak nepoklicanec posegal v delokrog* — naj le odgovore gospodje v Istri, če se jim potrebno z ti i.
♦ Slovenec* zaključuje :
<t Reasumirajino ! Xaš namen ni bil nikdar tla bi se hoteli bojevati proti gospodarskim društvom v Trstu «n okolict*. Ta društva ii a s vesele, v kolikor izpolnujejo svoj namen, Mi smo hoteli le opozoriti gospode uni-jatomane, duhovnega in posvetnega stanu v Trstu, tla bi imeli mnogo nujnejšega tlela, nego zavajati ljudstvo v druge obrede.
Torej le na potrebno pozitivno delo v resnično korist naroda smo hoteli opozoriti tržaške vodilne kroge, katerim bi se inače, ako se ne popri mejo še intenzivneje nego doslej tega tlela, morda lahko očitalo, da |K>znajo narod le za časa volitev*.
<Slovenec» nas vprašuje, da-li smo zadovoljni ? Da z ad o v o 1 j n i s m o in popolnoma ! Kako bi ne bili?! < 'itatelje prosimo le, naj te izjave le primerjajo z vsem, kar je pisal cSlovenec* zadnje čase v polemiki glede naše gospodarske organizacije — pa so jim morda računi jasni in nam gotovo pritrtle, da smemo biti povsem zadovoljni z vspehom te naše polemike.
Mesto venca na krsto pokojne gospe Ane Abram, je daroval g. odvetnik tir. Oto-kar Rvbaf 10 kron za tržaško moško po-družnico družbe sv. Cirila in Metoda, gosp. odvetnik tir. Mihael Truden pa K) K za »Narodni dom* v Trstu.
To pa že presega vse mejo ! »Slovenec« trdi, tla je »Edinost« vedela za konll-skovano vsebino »Rodoljubovi** in jo branila. Mi poživljamo danes »Slov«nčevo« j uredništvo, najslovesneje, tla nam pove, po katerih besedah naših je opravičeno sklepati, I da smo mi vedeli za konfiskovano vsebino j »Rodoljubovo«, in zlasti tiste besede nase, s j katerimi smo mi branili »Rodoljuba«. Od pt»štenja »Slovenčevega« uredništva pričakujemo, da se nemudoma odzove temu pozivu !
»Makso«. Tu ga imate zopet! Ce bi bilo to v njegovi nravi, bi bil celo lahko ponosen, tla ga v Ljubljani na obeh straneh tako tt»Čno vodijo v svoji evidenci. Cim je kdo glede tržaških razmer in oseb pri kraju se svojo — sit venia verbo, ne-lt gospoda okolo »Slovenca«?! — latinščino, pa ga citira tega Maksa, kakor jagoje. ki grehe sveta odjem-lje! Tako tudi sedaj. Ves sloveuski politični : Trst je prav za prav nedolžen kakor novorojeno dete na polemikah »Ediuosti« s »Slovencem«. Mej Trstom in Ljubljano bi vla-
dalo idilično razmerje, da ni ta Maksu, kakor je v »Sloveneu« tako lepo plastično povedano : * našel iesto, ki se da vleči lepo po celi mizi«.
Torej zopet ta Makso. Da — zopet. No, naj bo v imenu božjem : če že ni drugače, pa naj Makso nosi tudi ta greh ! Ali — kakor namignjeno že gori -— gospodje okoli »Slovenca« naj ne zahtevajo za to svojo idejo svojstva — originalnosti. To je le bleda kopija, gospoda ! He he, je bilo že drugih ljudi, ki so tistega Maksa še vse drugače citirali : posezali so mu v razmršene lase, po-j šiljali so ga z lončkom kavo kuhat sredi | Ljubljane, gonili so ga po vipavskih farovžili in ga promovirali za — »farško kuharico«.
Slavni ben Akiba se lahko vzravna ponosno, ko čita v »Slovencu« o Maksu: alles sehon tla ge\vesen, samo tla je bilo še temeljiteje.
Mi nočemo sicer kratiti slave oziroma odrekati — dobrega ukusa možu, ki je zopet srečno iztaknil Maksa, kako testo vleče po mizi, ali zgodovinskega dejstva, tla je imel mož v »Slovencu« še bolj iznajdljivih prednikov, nismo mogli utajiti.
No, ta Makso je žilave nravi in ga ni potrl križ, katerega so mu z Ljubljane doli tlačili na pleča. Ostal je pri dobrem zdravju, katerega se veseli še danes, ako ne računamo nekoliko influence in mrzlice nedavno temu, na kateri pa niso bili krivi — to izjavlja svečano — njegovi ljubljanski prijatelji na obeh straneh. Zdi se, da mu to ljubljansko križanje cel<5 dobro dene. Mož se tudi sedaj prav prisrčno — smeje in ga Ij u bez nji v os t »Slovenčeva«, s katero se ga je izvolil spominjati, ni malo ni ozlovoljila. Smeje se lahko, ker ve, tla ima dobro zaledje; vedel si je namreč ohraniti nekaj prav koristnega, kar ga varje pred ambicijo, da bi hotel tirati svojo o s e b n t> politiko. Gospodje naj le tirajo svoje dovtipe o Maksu, in naj ga le — če hočejo — predstavljajo svetu makari kakor smešno figuro, ali nikdar ne zadenejo tiste poštene stvari, kateri služi on po svoji dolžnosti, po svojem prepričanju, po svoji vesti in se svojimi — žal — skromnimi močmi.
S tem zaključujemo poglavje o — Maksu !
»Piceolovo« poštenje. Dragi čitatelj, ki si kedaj pogledal v ta perfidni list, si gotovo opazil, da ima »Piccolo« neko staro navado, da nekatere, ki so prišli v navskrižje z zakonom, imenuje s polnim imenom, druge grešnike pa samo s krstnim imenom m začetno črko priimka. Morda je že marsikdo premišljeval o vzrokih teinu razlikovanju. Bržkone je tudi večina njih kmalu pogodila to čudno prakso. Kdor pa tega ni opazil ali pa ni pogodil, ugane takoj, ko prečita sle-sledeče: Pod naslovom »Baruffe« poroča »Piccolo« o dveh ogljarjih, ki sta se stepla na obrežju tlel sale. A glej : imenuje s polnim imenom prvega, druzega pa, po svoji navadi, samo s krstnim imenom in začetno črko priimka. Zakaj ? Oba sta se stepla, oba sta ogljarja, oba sta bila aretirana, oba kaznovalni in kar je najlepše: oba sta dobila jednako kazen, t. j. 48 ur zapora. Razloček je bil morda ta, tla je eden 23 let star, drugi pa 4*. Ne, motiš se čitatelj, ako meniš, da so oziri na starost vzrok »Piecolo-verau« razlikovanju.
Naše mnenje bi bilo seveda, ali imenovati obadva, ali pa nobenega! »Piccolo« pa je storil zopet po svoji stari navadi: imenoval je le jednega in zamolčal je druzega. Zopet vprašamo : zakaj ? No, zato, ker ima imenovani slovensko ime, drugi pa je gotovo Italijan !! Slovenca je Piccolo« postavil na sramotni oder, Italijana pa je prikril s plaščem nepoznanja. To je torej tista »Picco-lova« perfidija. Čitatelji vedo torej, da vse tiste začetne črke priimkov v »Piccolovi« kroniki p omenjaj o same — laške grešnike!
Spomini iz predpusta. Iz P> a z o v i c e nam pišejo : Odšel je — a nam je zapustil žalostnih in veselih spominov. Da bi ga le več ne bilo — vzdihuje ta: da bi le zopet pnšel — želi drugi. O tem na, kar mislim jaz, dovolite gospod urednik, tla — molčim. Le nekoliko spominov izza našega bazoviškega pusta hočem tu oživit'.
Porečete morda, da je pozno. No vidite, jaz sem obziren človek. Vedel sem, da Vas ljudje kar preplavljajo s poročili o samih veselicah naših društev, v katerih so grajali, hvalili in — prehvalili, pa sem si mislil : potrpi, nič ne de, tudi če boš zadnji na vrsti. Pa tudi uekoliko — da sem odkritosrčen —
sebičnosti je bilo; računaj sein namre«' : jk»- | zneje li tisti sitnež poleg uredniškega koša -dovoli več prostora.
Tu sem torej, da Vara nekoliko pre-meljem in presejem veselico, ki jo je priredilo naše društvo »Lipa« dne 10. februvarja. I'a za|>omnite si: nikogar nočem preveČ hvaliti, niti ne preveč grajati. Povedati hočem, kakor sodim in kakor so sodili nekateri nav-zoci vescaki.
Razpored veselice je bil raznovrsten ter | je obsezal > Icjm* izbranih točk. Začnimo torej: Nedvedov mož k i zbor : »Ljnl>ezen in pomlad« izpal bi bil lahko boljši, da je bil takt nekoliko hitreji in bi |>evci imeli nekoliko več vaje. Vola riče v dvoglasni ženski zlM>r : »Divja roža«, s spreinljevanjem orkestra, je ;zpal povoljno za naše moči. Bojanovo deklamacijo »Stražniki« je izvajala gč. Zorica Ražmova jako precizno, za kar je žela od občinstva viharen aplavz. O Ipavčevem velikem zImuu: »Kdo je mar J«, s spremlje-vanjem orkestra, moram reči, da se je na predzadnji veselici bolj p osrečil nego na poslednji. Solist bariton je bil na svojem mestu; tenorju in basu pa se je videlo, da sta bila nekoliko prehlajena, v sled «"esar nista mogla dovršiti svoje naloge, kakor bi moral i. Pa tega naj ne misli ni kdo, da je oni, ki je dober »j>evec«, tudi ob enem dober »solist«. T<- naj 1k> v premislek raznim pevcem.
Po izcrpljeni |H>slednji točki je naznanil društveni predsednik, g. II. Ražem. da se bodo «-edaj izvajale tri nove »Narodne pesmi', kakor so tiskane na desni strani raz|*»r«da ter je v kratkem govoru razjasnil pomen in namen teh priprostih pesmic za našo okolico.
Zagrinjalo se je dvignilo in na odru je stal |»ojK>len rne-an z!>or. sestavljen iz domačih mož. fantov in deklet: orkester je in-toniral in zl>or se glašal za ztiorom, dokler so ^e izj»ele vse tri zaporedoma, ki > v-aka posel»ej vzbujale obče odobravanje, ki ni prenehalo, dokler niso poslednje pesmi,
V Milica«. ponovili.
V Hubadovem mešanem zboru Potrkan ples«, je že sam tekst nekoliko liumo-rističen, ali tn pa tam šaljivo spremljevanje orkestra je |M»shišal«-»- sililo začetka v pritajen, a na|*»sled v glasen smeh, vsled česar s<» morali tudi |>enem ponavljati na obče zali tevanje.
Šaljiva burka s j»etjem in glasbo: Dva g«»sfw»da jeden slujra«., so predstavljali naši diletantie jaKo dobro: zdelo se nam je, kakor da hočejo eden druzega prekositi. Tu ni bilo nikakega pretiravanja, ampak vse je bilo naravno, kakor mora biti. Igralcem je bilo videti, da s.» pridno vežbali. Smeha, tega res ni manjkalo, za kar je skrbel jnisebno vedno zmedeni »Ivan;, kateremu je »Lizika: vedno glavi rojila : jw»se!»uo pa nam je ugajal veličastni »finale« v katerem je Ivan v samospevu obljubljal zvestobo le enemu gospodu, na kar mu je potem še Lizika z dvospevom pr.trjala, naposled pa je zagromel ves zbor z orkestrom vred. zagrinjalo je padalo in ol»činstvo je frenetično aplavdiralo ir javno čestitalo diletantom
Po kratkem odmoru je začel živahen , pies, na katerem je vladal, kakor navadno, uzorno-lep red. Pies bi bil gotovo trijal do "». ure zjutraj, da nam ni koj jx> 'J. uri jk>-poinii,.,"i svojevoljno skvaril neizprosno-trmasti narednik navzočega vojaškega orkestra |»eš[Mdka št.	za kar mu gotovo navzoči
ni-« bili hvaležni. Sploh moram re<"-i, da je orkester ta večer, kar je sviral. sviral iz vrstno.
Občin-tva je došlo lepo število iz Lokve, Lonjerja, B >ršta. a največ iz bližnje Lipice. Z nezadovoljnostjo moram konstatovati, da sem meti na vročimi opazil iz sosednje Oropade 1 »nič« in še lx>lj sosednjih Padrie »dva*. Tudi domačini se niso ta ftot odzvali kakor bi bilo ! želeti: ranoga, mnogo r-mo vas pogrešali, i dragi Bazovci, tudi Vas, ki se štejete za nekoliko več zavedue. Kje ste bili ? Mari so vam res več na srcu stari divji paganski ple^i nego b»j»e ] h »učno - zabavne veselice ?! ! R .ko na -rce. dragi rojaki in p »mi-!ite, koliko lej>ega in veselega vam je že napravilo naše mlado društvo v teku svojega obstanka v cerkvi in zunaj cerkve, a Vi, mesto da bi nas {»odpirali, nam obračate hrbet! Osebnosti na stran, družimo se in mir naj vlada med nami ! To bodi naše geslo !
Kakor sem rekel že začetkoma, gospod urednik, ne lw>m vam danes jwi|»ovedoval vsega, ker — ne sinem, morda o priliki kaj več. Dotlej pa, da mi ostanete zdravi ! Vam želi Vaš stari	S k a l o v i č.
Sušaški »\oti list« se je preselil dne 4. t. m. na Reko. V svoji prvi na Reki izišli številki povdarja, s kako veHkimi težavami je bil spojen ta za Hrvatstvo na Reki velevažni korak. Povdarja, da je Hrvatstvo na Reki popolnoma podleglo italijanščini in madjarščini ter da bo treba početi orati ledino zopet od začetka. Omenja, da je na Reki dandanes nad 20.000 Hrva- j tov, kateri pa niti ne vedo, da so Hrvatje. Hrvatski jezik nima tam pristopa v nobeno oblastnijo, kjer se šopirita sedaj italijanski in maiijarski jezik. Vse je tako zanemarjeno, da se niti ne ve. kje pričeti z delom. »Novi list« ol»eča, da bo deloval z vso vnemo za (»življenje in napredek hr\ atske ideje na Reki, noče pa obećati velikih uspehov, ker se Hrvati na Reki morajo boriri z dvema mogočnima in brezobzirnima sovražnikoma; lw>lje je manje obljubljati iu več doseči, nego prihajati z obljubami, katerih pozneje ni moči izpolniti. Vendar pa dodaja k temu : »Jedno jedino, valjda, če nam biti dopušteno ovdje iztaknuti : hrvatstvu iznevjeriti nečemu nikada. I zato molimo naše prijatelje, koji če nas podupirati i pratiti u ovome radu samo jedno : njihovo povjerenje. L* današnjim nesrečama, koje trzaju hrvatski narod, kada se nad otačbeničkira radom si pije otrov sumnje i klevete, povjerenje je dragocieni zalog. Neka dakle budu uvjereni prijatelji hrvatske stvari u ovim krajevima, da mi nemamo nikakve druge ambicije i nikakova drugoga cilja, nego čuvati hrvatski jezik, braniti hrvatske pravice i širiti hrvatsku sviest. I svaki naš korak bit će upućen jedino ka ovoj meti. Ovoliko molimo, da nam se primi na znanje, onom otvorenošeu, koji in »sričemo, pak što Bog da i sreća junačka. L~ to ime : polagano, ali postoj no — napried!«
Castitamo od srca bratskemu nam listu na tem važnem koraku in želimo mu najlepšega vspeha v njegovem težavnem, a odločnem boju za pravice in ugled hrvatskega naroda. Boritelju, ki se bori na istotako izpostavljeni točki, kakor mi : pogumno — naprej !
Poziv. Podpisani poživlja vse one, ki pripadajo v občino Iiihenberk pri (iorici in ki žele vdobiti domovnice«, da pridejo prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. ob 11. uri zjutraj v »Delalsko podporno društvo«-. So-občani ! Kedor pride, si prihrani sitnosti in stroške !	F r a n K r a v o s.
Samomor vojaka ? Predsinoči ob 10. uri je železniški paznik južne železnice iz stražniške hišice št. 733. našel na progi pod Greto blizu tamkajšnjega železniškega predora na d v oje presek a n o t r u p 1 o v o j a k a Luke V i-v o d e 4. s t o t n i j e i*7. p e spol k a. Truplo je bilo v groznem stanju. Ne samo, da je bilo nad trebuhom presekano na dvoje, temveč tudi obraz je bil ves opraskan in obleka raztrgana. Gotovo ni V i voda takoj umrl in si je moral v groznih mukah pred smrtjo tako strašno opraskati obraz. Paznik je ta dogodek takoj brzojavno naznanil na postajo južne železnice. Kmalu na to je prišla iz Trsta komisija, sestavljena iz civilne in vojaške oblasti. .Jeden častnikov 1^7. pešpolka je kmalu spoznal truplo, katero so potem prepeljali v Trst v vojaško bolnišnico. Pri mrliču so našli listek z napisom: »Ker mi ni bilo n-ogoče povrniti se k storjenemu sklepu, pozdravljam vse tovariše četrte stot-nije. Luka Vivoda«. Vzrok samomora ni znan. Vojaška oblast ja bila celo meneuja, da se je tu zgodila nesreča in ne samomor. Drug; pa menijo, da tukaj ni bila mogoča nesreča, ker, če tudi bi bil Vivoda po nesreči pal na železniško progo, bi ga bile metlice iz železne žice, ki so postavljene spredaj na železniškem stroju nad šinami, gotovo spravile s proge (?) Sodi se torej, da se je moral Vivoda vreči med dva vagona mešanega vlaka, ki je odšel ob i>.4.~) uri zvečer iz Trsta v Murzzuselilag.
Mestna delegacija je dovolila 4r>..">*5 K za neko popravo župnišča v Rojanu in 180 kron za |>opravo malih orgelj v baziiiki sv. J usta.
H i ^a se je usula. Hišo štev. '212. v Skorklji je podrla te dni burja. Njen edini prebivalec in ob enem g<»spodar Josip Kožuh je bil videl, ko se je zvečer vračal zdela, da je njegova liisa le še žalostna razvalina in moral si je poiskati druzega prenočišča. Hiša je obstajala iz jedne kuhinje in jedne sobice.
Stavka. Sinoči so imeli težaki iz javnih skladišč posvetovanje o odgovoru, ki so ga dobili na svoje zahteve glede povišanja dnine • in odprave akord nega dela. Ker je bil odgovor, katerega s*o dobili, nepovoljen, skle-
nili so jednoglasno, da danes ustavijo delo »n stopijo v stavko.
Najdene človeške kosti. Delavci mestne plinarne so našli te dni o kopanju rova za plinove cevi blizu cerkve starega sv. Antona Človeške kosti. Policijska komisija, ki je prišla na lice mesta, je dala ko=ti odnesti v mrtvašnico k sv. Justu.
»Izvoz« sladkorja. V slobodni luki so aretirali včeraj 44-letnega težaka Edvarda T., ker je hotel odnesti 2 kg sladkorja.
Poneverjenje. Josipi na Smrdu iz ulice Maiolica je naznanila policiji neko Ano A., katera jej je poneverila *i K.
Med delom so ponesrečili. 44-letnem u težaku Ivanu Schiavuzzi je padla včeraj v slobodni luki na nogo bala bombaža in ga j precej močno ranila. — 34-letni dninar Adolf j (ientili iz ulice Campanile št. 7 ranil si je ; včeraj na delu levo roko. — od-letni čevljar Viktor Tosoratti iz ulice Giuliani št. 16, se j je sinoči na delu urezal v levo roko.
Vsi trije so dobili zdravniško pomoč na zdravniški postaji.
I>ražbe premičnin. V petek, dne 8. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Ponziana št. 4. in 514, hišna oprava; ! v ulici Pindemonte št. 4. iu v ulici Boschetto, hišna oprava in gostilniška oprema ; Šalita Gretta št. 292, hišna oprava : v Rocolu štev. 641, liišna oprava: v ulici Amalia štev. IG, hišna oprava.
Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj <S.4, ob 2. uri popoludne 13.il C°. — Tlakomer oh 7. uri zjutraj 761.2. — Danes plima ob 10.35 predp. in ob 10.41 pop.; oseka ob 4.17 predpoludne in ob 4.30 popoludne.
Odbor političnega društva »Edinost«
bo imel svojo sejo jutri zvečer ob 71/... uri.
Odbor društva »Narodni dom« bo
imel svojo sejo v soboto zvečer ob HlJ.uri v prostorih »Del. podp. društva«.
Volilni odsek »Tržaškega bralnega iu podpornega društva« uljudno vabi vse svoje člene na volilni shod, ki bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri popol. v društveni dvorani.	Volilni odsek.
Za inožko podružnico družbe sv. Cirila iII Metoda je daroval g. Ivan Umek od izplačane mu nagrade za plesne vaje 3 K, bralno in pevsko društvo »Slovenec« v llorštu 10 K, katere je nabralo na eni svojih veselic.
Zavodu sv. Nikolaja so darovali: županstvo Cernomelj 10 K, županstvo Litija 20 K, rodoljub N. N. 1 K, gospa dr. Per-totova 10 K, župnik g. I. Slavec na Repen-tabru 10 K, g. Karlin, kapelan na Vrhniki, z geslom »Bog živi krščansko in človekoljubno Vaše delo« 7 K, hranilnica in posojilnica v Litiji 20 K, Ferfila Fran v Golici mesto venca na grob prijatelja 20 K, posojilnica in hranilnica v Žalcu 40 K, g. Baje iz Ljubljane 3 K, gč. Doles Ivanka nabrala na domači zabavi 2 K, županstvo Smlednik 10 K, gč. Perovšek Justina 4 K z željo, da bi vsaka gospodinja kaj darovala zavodu.
Razne vesti.
Pozor dekleta! Iz Elv, Minn. (Minnes-sota — Združene države severoameriŠke) piše , nekdo Clevelandski »Novi domovini« med j drugim sledeče: » .... Tudi mi bi se radi ženili, mnogo nas je mladih fantov, pa ni tukaj i.ič deklet Ako pa časih katera pride tedaj se je poloti, kateri onih, ki so bolj nagli in tako za nas zopet nič ne ostane. Sprevidel sem. tla ni dobro biti prepočasen«. Tista ' torej, ki ima veselje do ženitve, kar hitro v Ameriko; morda da jej nestrpni ženitni kandidat še vožnjo plača. Pa brez šale !
To je res po — amerikansko. Vendar pa bi želeli, da bi. naša dekleta raje doma čakala na ženina.
Loterijske Številke, izžrebane dne »>.
t. m. :
Brno	8 40 44 87 5
Keklama : Vsakokrat 60.000 kron je i glavni dobitek loterije «Invaliden dank», kjer se izplača z 20 °/0 odbitkom v gotovini Opozarjamo naše cenjene čitatelje, tla se bo vršilo srečkanje n e p r e k I j i c 1 j i v o dne 23. marca 1901.
Trgovina in promet.
Nove prioritete Llovda.
Banka »Union« se pogaja z avstrijskim Llovdom glede sprejema novega posojila 18
milijonov kron, o čegar emisiji bodo razpravljali na izrednem občnom zboru avstrijskega Llovda dne 2. aprila t. 1.
Menjieni blanketi v inozemstvu.
Finančno ministerstvo naznanja, da je raba avstrijskih menjic v inozemstvu dovoljena, ako so iste izdane za tuzemstvo.
Na avstrijski menjičui blanket za G mesecev, kolekovan po lestvici I., izda se lahko v inozemstvu menjica za 12 mesecev. Ako pa se rabi v inozemstvu tak blanket za ine-njico z več nego 12 mesečnim zapadom, treba jo po tem prihodu v tuzemstvu opremiti z dodatnim kolekom, določenim po lestvici II.
Brzojavna poročila.
Avdijence pred cesarjem.
DUNAJ 7. (B.) Cesar je vsprejel danes v splošnih avdijencah mej drugimi državnega finančnega ministra Kallava in člena gospodske zbornice barona Kraussa in viteza Mann-licherja.
Atentat na cesarja Viljelma II.
BREMEN 7. (B.) Kakor trdi »\Veser Zeitung«, je bil cesar Viljelm po kosu železa, vrženem proti njemu, zadet na licu poti desnim ušesom, a ni težko ranjen, ker ni mej vso vožnjo do kolodvora nič rekel o tem županu, ki je sedel poleg njega ; še-le na kolodvoru so ga gospodje iz spremstva opozorili na krvaveče lice. Oseba, ki je izvršila čin je zašla pod konje lovcev, ki so jezdili za vozom.
Občinstvo je prijelo zločinca na kar so ga po»i«'ijsti odveli v mestno hišo. Na izpraševanju so ga opetovano prijeli krči ali v intervalih ga je bilo možno zaslišavati. O vzroku svojemu činu ni povedal ničesar; da pa trajno trpi na božjasti, zdi se dokazano po zdravilu, ki je je imel pri sebi.
BEROLIN 7. (B) Cesar Viljeim je dospel semkaj ob <S zjutraj.
BEROLIN 7. (B) Cesar Viljelin, katerega sta na kolodvoru pričakovala cesarica in državni kancelar je v gradu vsprejel tajnega svetnika profesorja Bergmanna. Cesar ne pojde, kakor je namerjal, na jahalni pouk častnikov potsdamskih konjiških polkov. Vojna v južni Afriki.
LONDON 7. (B.) »Morning Post« je izvedela, da je generalni državni pravdnik Kapske kolonije, I. Rose Innes, prevzel vrhno sodno oblast v Transvaalu.
Novo ministerstvo na Spanjskem.
MADRID 7. (B.) Novi ministri so danes položili prisego in se sestanejo jutri na posvetovanje.
Aleksander Levi lini
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
•f T R S T S*
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (solsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21
MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ iN FRANKO , Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicali v Preadlnijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
SkatHica stane 60 stotink.
mr obuvala i ^m
FEPI S&AČEVEC
jri artrl »T. P«n (FUin iwano po< liadits toie> prlporot* ivojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod«, gospe In otroko Pofitno naročb« ■« izvTie v tiatem d«*T». Odpošiljate v j« poitot«« prosta.
Prevzema vaako delo na debelo !» dvofes* ter izvrfuje iste » največjo natanjCoo»tje ta* tofno«tio po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrajae natočbe m pripoi»«a
Jedp Stanti* «>Ht aMjatov
Dunajska filjalka
■rmOm Tlog-e na knjižio« m 4%.
fe^Mn, borzno posredovanje, posojila m vred-Mito papirje, menični eskompt, vinkuJtrmnJ« in razvlnkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,OOO.iKN) K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Igfavi. Moravski Ostravi.
Zahvala.
I/ dna srca se zahvaljujejo podpisani i vsfrni onim c* njenim sorodnike m, prijateljem! in znancem, ki so se udeležili prenosa zetn-skili ostankov našega nejn zabnega
Andreja.
P«— elino se pa zal« valju jemo pevskemu društvu »Vem«'« v Kozini za milo petje in veprejem. uglednemu gasilnemu društvu v Senožečah in vsem drugim senožeškim zup-ljan< m. ki so, da si je bilo zelo slaho vreme in dež, prihiteli v veliki množini i/.kazat jw>- i kojniku zadnjo čast.
15og plati vsem !
V Senožečah, dne .">. marci 1901.
Žalujoči ostali.
Naznanilo.
Jakob Ferhauc
zaloga vin. špirite in likerjev
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. (l:i ji' naša preljub-ljenji soproga, mati, stara mati in tašča
ANA ABRAM
dne marca popoludne po dolgi in mučni bolezni, previđenu sc sv. zakramenti za umirajoče
mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek, dne -S. marca ob o. tiri pop. iz hiše žalosti ulica S. Franceseo 22
TuVr. dne ti. marca r.»01.
Fran A Uram. soprog. Fran in dr. «»—11» A hram
sinovu. Ana omož. Rovere >1 arij a vdova Fratnik. Antonija omož. Sim>i«-h. Kina Abram. Virarinija Abram. h »"ere.
Posebni parte se ne izdajajo.
Novo tr/.a-ko podjetje A. Mozetič, Ponte dell;t Fahhra.
Irene Alirani. roj. Pertot nevesta.
Anton Rovere (odsoten). (Gustav Simsicll,
zeta.
Ferrneeio Rovere,
Kruno Rovere, Danilo Fratnik, Mariea Sim-deh.
vnuki.
naznanja da je preselil svojo zalogo v j
Via del le Acque štv. 12
nasproti „(alfe Centrale"*.
Najbolja prevlaka /a podove je Fernolendtov
bliščečS lak -*--«-
4- za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako j prej~no prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trjiežen. Za 10 ni- zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti ^katlji.
Ces. in kralj,	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
D u raj. I Schulerstrasse štv. 21
Ustanov Ijrna 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremoeljive masti za u-nje. palentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov _ Vandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsejra sveta najbolje
teščito (biks)
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
>o| iz lelarne E. Fraper-ja v Pragi
je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. 7. redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvć. po pošti 20 nvč. već.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje iti ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Svarilo! A si deli embalaže nosijo zraven stoječ". postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. io lir. dvornep zalaiatelja „pri črnem orlu'-
Praga, Malastran. ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: H. Lneiani. E. Leitenburjr 5 p. Prendiiii, S. Šerravallo. A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	|
Raprodaja!!
Razprodaja!!
ti- in inozemskih vin, špirita in likerjev
i u razprodaja ua debelo in drobno
J. PERHAUC - TRST
Via detle Acane št. 12 (nasproti „Cate Centrale)
Velik izln»r francoskega šampanjca. penečih dezertnih italijanskih in avt*tr**-o>frerskih vin, Kordeaux, Burgunder, renskih vin. Mosella in < hianti. — Rum. Konjak. razna zganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brlnjevec. ^Z Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroči »a se takoj izvrši. , RazjHtšiljanje na deželo jh> poštenem povzetju. } 1B Ceniki na zahtevo in franko. ■ Razprodaja od 1 „ litra naprej.
340 komadov za samo 2 gld. 10 nvč.
1 dražestna pozlačena ura z lepo verižico, o letno jamstvo, 1 čudežno lep ustnik za smodke, 1 najtineji žepni nož, 1 najfineja novčarka iz usnja, 1 kra.en prstan s ponarejenim biserom, 1 garnitura gumliov za manšete in srajco iz duble zlata in patentovano zaporo, 1 okusno dišeče toaletno milo, 1 krasno toaletno ogledalo z etvijem, 1 čudežno lepa žepna pisalna oprava, 1 krasna beležnica, 1 par rJ komada) uhanov za dame s ponarejenimi dijamanti, jako prevarljivo, predmetov za dopisovanje in še 24<> raznih predmetov, ki s » v hiši neobhodno potrebni: vse skupaj kot nameček z uro vred. ki sama toliko velja, stane^ le 2 gld IO nvČ. — V dobi se po poštnem povzetju pri Dunajski veliki ti lija) ki
Aleks. Jungerwith, Krakov št. Ch. 84
Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v 1 rstu in okolici kakor tn<li po <l<jželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
A" zalogi ima vsakovrstno pohištvo liajfineje in druge vrste, iz trdega in helega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne i 11 postrežba točna in poštena
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v nestu, okolici in na deželi, tla je prevzel
Zaloio olja, fcisas mila M
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Kl ago pošiljam franko na tlom j>o nar«K*l>i na del>elo in drobno. Fo-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogoltrujne naroČbe se toplo priporoma	udani
Josip Gregorič.
^	Varstvena znamka: SIDRO.
1L1NEMENT. CAPSICI COMP. i
I
P ©
m m m
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine Ithiževc mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljub.jenega ((B domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki t. našo var-tt^ stveno znamko	O" iz Richterjeve
lekarne in le tedaj je «rotovo, tla se ^ sprejme originalni izdelek.	tf N
^ RichleriEva lekarna pri zlatem levu y Pragi
//c	Elizabctine ulice S.
C. K. le m t.
Tovarna za zatvornice (Jalousien|
Eraunau na Bavarskem.
i Priporoča svoja »l-kratno odlikovana 110. i vovrstna lesena zastirala (Rouleau.\), ic. Jfajfr žaluzije. — Ceniki gratis.
^gentje
za privatne odjemalce se povsod ščejo.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohiStva za jedilnice, in spalnice prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati. konkurence.
!! Važno za vsakeg-a !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura i/, niklja i-fidro-Kemontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarieo in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena).
1 krasna igla za /.avratnike za gospode iz amer. double, zlata s kameni, podobnimi bri-
jantom.
1 par lepili zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada.
l par krasnih gumlK>v za rokave iz amenkan-skega double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno ponianjse-valno zrcalo^ (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (.^ama žepna ura iz niklja Anker-Hemontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja.
E. Holzer
zalajratelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Srečkanje uepreKlicuo I
23. marca 1901
Olavni dobitek V vrednosti
0OaOOO KR0N
v gotovini z °/0 odbitkom.
I Srečke Jnvalidendank"
I	po 1 krono.
priporočajo :
Josip Bolallio. Mandl A: C.o. Merenrlo Trlestino. Isr. Neu-uianu. Henrik Sehittiiiaiin.