Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Neodvisen delavski list za mesto in okolico. M♦♦ Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|VI. i. Letnik 2. Maribor, sobota 15. februarja 1919. Štev. 38. 11=151—11 Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! 1^=1 l==li=151==l Demarkacijska črta na Štajerskem določena. Pogajanja med zastopniki Jugoslavije in nemško štajersko vlado radi določitve demarkacijske črte so se 13. t. m. zvečer končala. Dosegel se . je popoln sporazum in pogodba se je podpisala. K temu poročilu je ljubljanski dopisni urad prejel nastopni službeni komentar: »13. februarja zvečer so se končala pogajanja za premirje, ki so se , vršila med poveljništvom kraljeve jugoslovanske vojske v Mariboru z ene in zastopniki graške deželne vlade imenom nemško-avstrijske vlade z druge strani. Ta pogajanja so se začela po intervenciji francoskega komandanta Manteguja, katerega so bili Nemci naprosili, naj posreduje, da preneha (po njih uprizorjena) borba za Radgono. Jugoslovani so se' prišli pogajat, da pokažejo spravljivost in preprečijo na-daljne krvoprelitje. Pogajanja so bila jako težavna, ker so Nemci venomer stavili nove zahteve. Da narodu prihranijo žrtve in ugode želji Francozov, so bili Jugoslovani popustljivi do skrajnih mej in so zahtevali tako demarkacijsko črto, ki bi jih varovala vpadov iz Madžarske ter jim zagotovila sklenjeno ozemlje do Mure (Špilja), na zapadu pa varnost dravske doline. Če se ves nevtralni pas nahaja na nemškem ozemlju, ni to noben neuspeh Nemcev, marveč je le posledica dejstva, da so oni 4. februarja nastopili kot franktirerski napadalci. Dočirn so bili Jugoslovani neomajni glede vojaške črte in glede varnosti železnice Špilje—Radgona, so bili tem popustljivejši v onih stvareh, kjer je šlo za to, da se bednemu, obmejnemu prebi- valstvu olajša težavno življenje. Nudili so olajšave glede začasnih upravnih organov. Volitev v nemško-avstrijsko narodno skupščino na ozemlju južno od Mure in v Radgoni seveda niso mogli dopustiti. S pogodbo sklenjeno z nemško-štajersko (oziroma nemško-avstrijsko) vlado so Jugoslovani pokazali, da ne žele borbe, ampak pa^ metno poravnavo. Ta poravnava je dosežena in zdaj je dolžnost obeh strank, da jo vestno izpolnujeta. — Besedilo podpisane pogodbe se bo priobčilo.« Za nas najvažnejše je, da niso naši delegati dopustili niti diskuzije o me*stu Mariboru. Maribor je in ostane jugoslovanski. Političen pregled. Državno veče se skliče 1. marca. Ju- goslov. dop. iinid v Belgradu je izvedel, da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na dan 1. marca 1919 sklican v Belgrad. Srbija odpošlje 84, Macedonija 24, Hrvatska in Slavonija 62, Slovenija 32. Istra 4, Dalmacija 12, Čina gora 12, Vojvodina 24, Bosna in Hercegovina 42 elanov. Nekatere pokrajine hočejo biti zastopane številnejše. Definitivno bo to vprašanje rešeno v eni prvih sej državnega zbora. Najbrže se državni zbor otvori s svečano s užbo božjo. Razpravne seje* se bodo začele šele 3. ali pa 4. marca Predsedoval bo najstarejši elan. Kot poslovnik so sprejeli poslovnik srbske narodne skupščine, dokler ne bo narodno predstavništvo (državni zbor) določilo drugega. Med prvimi predlogi se nahaja predlog o začasni ustavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in načrt o agrarni reformi. Mi pridemo na vrsto koncem marca? „Newyork Hemld“ javlja, da pride diskusija o jugoslovansko-laških spornih točkah na pariških konferencah na vrsto še le koncem marcd..Dotlej se zbira materijal odnosno se pripravljajo kompromisni predlogi. Italijanski list, .Cornere della Seta pa piše, da bodo velesile začele razpravljati o jugoslovanskem vprašanju še pred odhodom Wilsona (?). Položaj v Celovcu. Koroški Nemec v Celovcu piše r Kako se zdi, se zbirajo nad našimi glavami težki oblaki nevihte. Prišli bodo dnevi, ko v Celovcu nihče ne bo vaten ži /-jenja ne na cesti in ne doma. Božajo se ropanja, požigi in umori, kajti naša „V<. k wehr“ ni hramba ljudstva, ampak navadna roparska banda, kjer najde zavetje vsak, ki si noče služit' kruha na pošten način. Treba je nositi vedno revolver s seboj. Na zunaj se zdi, kakor bi Celovec spal, toda to je navadna prevara . . . Stavka železničarjev v Trstu. Stavka železničarjev traja dalje. Včeraj o polnoči je začela 24 urna stavka vsega tržaškega delavstva v znak simpatije za stavkujoče delavce. StavJca je popolna. Tudi tramvaj ne vozi. Trgovine so vse zaprte. V Trst je došlo več sto mobiliziranih italijanskih železničarjev, ki, opravljajo službo v omejenem obsegu. Italijansko naci-jonalistično časopisje trdi, da ima štrajk naci-jonafne motive in da ga podpira Jugoslavija'. Tudi sicer so zaprli mnogo stavkujočih železničarjev. Z ozirom na poziv železniškemu osobju tukajšn ega ravnateljstva državnih.železnic, da naj se vrne na delo ob času, določenem v poživu, se naznanja, da se oni železniški uradniki, uslužbenci in delavci, ki se ob določenem času niso povrnili na delo, smatrajo za odpuščene iz službe. Mariborske novice. Bolezen kralja Petra, kakor poročajo iz Belgrada, je zdravstveno stanje kralja Petra z.lo nevarno. Odkar ga je zadrla kap, je kialj popolnoma oslabel in skoraj oslepel. Težko, da bi še kdaj zapustil Faleron. Slovensko vseučilišče v Ljubljani, kakor doznajemo, je že določeno, da se otvori prihodnjo'jesen v Ljubljani vseučilišče in sicer za 'enkrat bogoslovna, modroslovna in pravfo-slovna faku teta. Obenem se odpre tudi tehnična visona šola. . Danes zvečer otvori g Tratnik. hotel „Union“, prej hotel ..Erzherzog Johann*1. Vhod v gostilniške prostore je pri glavnih vratih. Mraz še ni odjenjal, ampak danes jutro celo »poskočil« na. 11° C. Državno policijska postaja y Špiljah. Ministrstvo notranjih zadev organizira na vseh važnih obmejnih postajah urade, ki bodo izvrševali naloge obmejne policije.in straže Prva taka postaja na naših tleii' se orgauizuje v Špiljah, i jer je imenovan za vodjo urada naš koroški tojak dr Štefančič, častnik jugoslovanske legije Kurz krone pada. Jugoslov. dopisni urad poroča: Kurs krone pada. Danes plačajo za 100 dinarjev 290 kron. V finančnih krogih se govori, da bo v najbližjih dneh krona padla tako, da bodo zahtevali za 100 dinarjev 300 kron. Uradni kurz je 250, padanje kurza so povzročile špekulacije madžarskih bančnih krogov. Računati je, da se bo kurz krone zopet izboljšal, toda šele v enem mesecu. — Glasom Cehoslov. tisk. urada poročajo italijanski listi, da nameravajo Jtalijani na ozemlju, ki so ga zasedli, vse kronske bankovce v malo dneh zbrati v javnih blagajnicah in jih tam ožigosati. Ožigosani bankovci obdrže svojo zakonito vrednost. Čim se z ožigosanjem dožene število na tem ozemlju krožečih kronskih bankovcev, bo mogoče dojo- MajrJ,bftr!> dne; 15. ffihr.uar^a 1919._________ čiti razmerje med krono in liro. Nato se določi kratek rok za zameno kron in lir. Trgovski in obrtni shod bo jutri v nedeljo ob 2. popoldne v Narodnem domu. Rdeče garde v Gradcu. V dveh graških vojašnicah se je rdeči gardi posrečilo pridobiti nadvlado. Le z velikim trudom in ogromnimi denarnimi sredstvi se je posrečilo nemškim oblastim trenutno vdušiti vstajo rdeče garde, ki pa utegne, kakor se je bati, vsak čas zopet izbruhniti. Na progi Pragersko—Budimpešta so Ogri ustavili v nedeljo ves reden promet, posebej še zadnja dva osebna vlaka. Promet na jugoslovanskem ozemHu vzdržujejo z lokalnim vlakom Ševeda jV nujno potrebno, da se osebni promet uredi za stalno v smis u predlogov, ki jih je po že ji prebivalstva stavilo načelstvo na Praucs eni. Pri vinotržcu Pfrimerju morajo delavci še'vedno del,iti 11 ur na dan, od 7. zjutraj do 7. zvečer, opoldne imajo samo eno uro prosto. Zahtevamo, da se merodajne oblasti .-brigajo za to nepnstavno postopanje. Nemci imajo velike oči in vidijo grozne stvari, ko se v oziio po železnici. Tai-o s<> v^iel v Spielfeldu iz železniških v zov štrleče strojnice. Dalje žično ograjo in španske jezdece. To še ni vse. Gostilne so zaprte in — vojaki hodijo pijani okrog in baje nadlegujejo „mirne“ Nemce. Obupno! Res obupno, da so Slovenci tako predrzni! Rpparski umor. K včerajšnji vesti pod tem nasmvom nam je,pripomniti, da je umorjeni 28 et. i Tomo Maruša, ki je zvabil morilec'v Selo pod.pretvezo, da mu ima ne aj prodati. Prijeli so nekega vojaka, ki je na sumu, da je morilec. Pri umorjenem so našli nekaj preko 1000 K denatja. Umorjeni se je mudil le mimogrede v Ljubljani, a doma je iz Hrvatske. Prvi mariborski bioskop. Od danes, 15. februarja do 18 februarja sc bo uprizoril — ker Porten-film ni prispel — krasni film: »Ob vratih smrti«, drama v 5 dejanjih, v g avni ujogi Harry Walden. Dopisi. Romar po Pobrežju. Ženica bi bila naj-iaje videla, da bi ji še eno pridigo napravil in sicer pridigo, ki bi bila prav potrebna za vse Pobi ežjanke, ki se še malo zavedejo, da so še ali pa da so bile nekdaj Slovenke. Ampak meni' se je mudilo k občinski seji. Obljubil pa .sem ženici, da jo prihodnjič obiščem doma in tedaj se še kaj pomeniva tudi o aprovizaciji na Po-brežjii in pa da mi,pomaga prešteti tiste zrele tiče, ki so v jeseni od vojakov, pravijo tudi od nemških oficirjev, za par kron si nakupili konj in živila kolikor so hoteli. Malo predolgo sem se zamudil z mojo pridigo na pokopališču, zakaj še predno sem prišel do 'novega župana, sem že zvedel, da je seju že pri kraju. Kolikor sem mogel mimogrede zvedeti, se je v seji predlagalo, naj Srbi nemško šolo takoj zapro in se naj pripravi za slovenski pouk m pa tisti napis in šul-ferajuske reklame naj takoj .izginejo. Za ta slednji predlog so bili Srbi takoj pripravljeni ga dejansko izvršiti, kar se pa slovenske šole tiče,, bodo Slovenc? podvezah, da se stvar ne zavleče do drugega leta. Iz Kamnice pri Mariboru. Mariborski »Delavec« je nam tukajšnjim Slovencem storil veliko uslugo, da se je tudi na nas spomnil. Zdaj bodo naši Prusjald vsaj vedeli, da nismo sami in da ne bodo» mogli brez kontrole vganjati kar se jim bo izljubilo. Treba je pri nas'velike metle in dobro pomesti iz občine tiste, ki nas silijo v Berlin. Tako imamo nekega takega Berlinovca ki Mariborski delavec. opravlja posle nekakšnega občinskega briča. Scharza po imenu. Ta nekdaj slovenski Sare ljudem pred šolo grozi proti Jugoslaviji, zaničuje naše brate Srbe s psi in morilci, ki so z nami začeli vojno. Mi se kar čudimo, da tega človeka še ni nihče prijel za ušesa in ga gnal pred Srbe, da ga poučijo, kdo je pričel vojno, kdo je večji morilec in ropar, kot so tisti Nemci iz »rajha« pod katere nas hočejo spraviti. Tudi se nam čudno zdi, zakaj imamo za mrliškega oglednika še vedno človeka, ki noče razumeti našega jezika. Kakor rečeno, treba velike brezove metle in vso nemčursko nesnago ven iz občine! Razne novice. Čuden konec. Neki župnik je imel navado, da je končal pridigo, kadar je ura na zvoniku odbila zadnji udarec, pa naj je bila končana ali ne, z besedami: »K temu naj nam pripomore Bog!« Nekega dne je pridigal o Hamanu in njegovi zavratnosti in dejal: »Ali kakšno je bilo plačilo za Hamanove hudobije? Vislice!« V tem je odbila ura na stolpu. »K temu naj nam pripomore Bog!« je završil župnik pridigo kot navadno. Začetek sveta. Indijanski rod Bakiri v notranji Braziliji je edino nam znano ljudstvo, ki do zadnjih dni še ni prišlo v stik z ostalimi ljudmi. Raziskovalec rudnin, ki je prišel prvi izmed ostalega sveta med nje, je hotel vedeti, kakšno vero imajo ti ljudje o svetu. Zato je vprašal njih poglavarja o početku sveta. »O«, je odgovoril, »edini človek pri nas, ki je tako star, da je bil takrat zraven, je ravno odšel na lov. Počakati moraš, da se vrne, pa ti bo povedal«. Politika v šoli. V neki berlinski šoli, katero je po par mesecih izostanka začel te dni zopet obiskovati sin pokojnega Lieb-knechta, so učenci soglasno izjavili, da z njim nočejo sedeti v eni sobi. Kljub vsem pomirjevalnim opominom so začeli štrajkati. Koliko je stala Ameriko vojska? Zedinjene države Ameriške so do zdaj potrošile vse'ga skupaj 22.589,986.000 dolarjev, kar znaša v francoski valuti (1 dolar je 5'40 franka) 123.115,423.700 frankov. Koliko bi to izneslo v našem »papirju«? Mržnja med Fran Ferdinandom in Viljemom. »L Echo de, Pariš« javlja iz Švice: To je javna tajnost, da je Fran Ferdinand mrzil nemškega cesarja, »tega indivi-dija«,. ki vedno toliko govori in ga, mora človek vedno poslušati. Praški list »Cech« piše, da bi mogel dati preceptor prestolonaslednikovih otrok dr. Stanowsky zanimive podrobnosti, posebno o nameravanem umoru Franca Ferdinanda vKonopištu. V parku v Konopištu so bili vlovili posebne osebe, poslane od Viljema, ki so imele namen, umoriti Franca Ferdinanda. Tudi je bilo pripravljenih več polkov, da bi v slučaju vstaje vdrli na Češko. Kmet pri operaciji. V neki vasi je obolel kmet in zdravnik je dognal, da je potrebna operacija. Zato so odpeljali kmeta v zagrebško bolnišnico. Ko je prišel v bolnišnico, so ga peljali v kopalnico, da se okoplje. Vse je bilo že pripravljeno, |