Aktualno Podravje • Premik na Dravi: morda bodo le odstranjevali gramoz O Stran 3 Promet Slovenija • Na cestah absolutni kolaps, zamudili desetletje razvoja O Stran 3 a 11 Štajerski Ptuj, torek, 10. oktobra 2023 Letnik LXXVI • št. 79 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Dravsko polje • Kdaj bodo začeli dela na zadrževalniku Medvedce O Stran 2 Kultura Ptuj • Kam bodo preselili arheološki oddelek pokrajinskega muzeja O Stran 4 Gospodarstvo Gorišnica • DEM bodo na Pesnici zgradile malo hidroelektrarno O Stran 5 Podravje Cirkulane • Gasilci V . Iv. s pomočjo občine do zmogljivejše črpalke O Stran 5 Politika Destrnik • V Janežovskem Vrhu bi urejali športne površine O Stran 7 Spodnje Podravje • Še ena selitev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Šola se seli kot mačka z mladimi Ptujska Glasbena šola Karola Pahorja je več kot desetletje brez varne strehe nad glavo. Dobesedno. Ker s strehe v Dravski ulici že leta padajo strešniki in ker se zaradi pomanjkanja prostorov neprestano seli po najemniških prostorih. Sosednja mesta Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica so medtem za prostorske pogoje svojih glasbenih šol dobro poskrbela. Strani 6 in 7 jš lIT Foto: CG Kmetijstvo • Eva Janžekovič iz Stojncev, mlad|^ prevzemnica Kultura • Bobnarji v sobota na Ptuju »zatresli« grad in mesto Podravje, Markovci • Gradnja doma starostnik!! se oddaljuje. Kaj bo z zemljiščem? 2 Štajerski Aktualno torek • 10. oktobra 2023 Slovenija • Za mlade prevzemnike v petih letih 53 milijonov evrov y Eva iz Stojncev: »Želim nadaljevati tradicijo staršev« ■ i^i ;■■';' ' -tf-.— ■ ) v •.;.. Utü ■ ■r^r Kmetijsko ministrstvo že 15 let objavlja razpise za mlade prevzemnike, katerih cilj je spodbuditi mlade k prevzemu kmetije in s tem pomladiti starostno strukturo gospodarjev slovenskih kmetij, kije še vedno visokih 58 let. Nedavno je ministrstvo zaključilo prvi razpis v novi finančni perspektivi. Število mladih prevzemnikov po občinah Podravja, ki so uspeli na razpisih v finančni perspektivi 2014-2020 Kandidiralo je 84 mladih kmetov, ki so zaprosili za 2,8 milijona evrov od razpisanih 12 milijonov evrov, med njimi je bila tudi Eva Janžekovič iz Stojncev. Glede na dosedanje izkušnje je bilo pričakovano, da na prvem javnem razpisu mladi kmetje ne bodo množično oddajali vlog, so izplen prvega razpisa obrazložili na kmetijskem ministrstvu. Prepričani so, da bo na drugem javnem razpisu v letu 2024 vlog bistveno več, več bo tudi razpoložljivega denarja. »Sredstva, ki so ostala neporabljena na prvem javnem razpisu, bodo prenesena v naslednje leto in bodo razpisana skupaj s 14,6 milijona evrov, rezerviranih za leto 2024.« Za evropski denar se lahko potegujejo mladi, stari od 18 do vključno 40 let. Na 1. sklopu lahko kmetje, ki so zavarovani na podlagi kmetijske dejavnosti, za razvoj kmetije pridobijo od 40.000 do 57.600 evrov, medtem ko ostali kmetje, ki jim kmetijska dejavnost ni osnovna dejavnost, med 18.600 in 31.920 evrov. Ob tem pa na kmetijskem ministrstvu načrtujejo spremembo pogojev, ki naj bi večjemu številu kmetov omogočila dostop do evropskih tisočakov. Če bo Evropska komisija pristala na spremembo, naj bi veljalo, da lahko za denar kandidira mladi kmet, ki je nosilec prevzete kmetije postal največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis, ob tem pa ne bo pogoj, da je prevzemnik že ob oddaji vloge Za mlade prevzemnike je bilo v okviru minule podaljšane finančne perspektive na voljo 66,5 milijona evrov. Do konca leta 2022je bilo objavljenih osem javnih razpisov, zadnji ravno lani. Skupno je bilo odobrenih 1.789 vlog v znesku 65,8 milijona evrov, od tega 69 % za sklop A (mladi kmetje, ki so vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu) in 31 za sklop B (ostali mladi kmetje). Povprečna višina odobrenih sredstev na vlogo je bila 36.769 evrov. na sklop 1 kmečko zavarovan. Za mlade kmete, ki kmetujejo na nadmorski višini najmanj 700 metrov, imajo vsaj polovico kmetijskih zemljišč v naklonu 50 odstotkov ali imajo točke za omejene možnosti kmetovanja (OMD), naj bi se vsto- pni prag spustil na 8.000 evrov standardnega prihodka. Ministrstvo načrtuje tudi, da bi se prvi obrok izplačal v deležu 90 odstotkov odobrenega zneska, predvidevajo pa tudi 5.000 evrov plačila mladim prevzemnikom, ki imajo pridoblje- no najmanj štiriletno srednjo šolo katerekoli smeri. In medtem ko kmetijsko ministrstvo načrtuje za določene kmetije spustitev spodnjega praga, na drugi strani ne razmišljajo o odpravi zgornjega, ki je določen pri višini 330.000 evrov standardnega prihodka. Na problematiko slednjega je na zadnji seji ptujske območne enote KGZS opozorila Mateja Cveček, ki kmetuje na obronkih bistriškega Pohorja. »Naša kmetija presega zgornji prag, saj so krave molznice ocenjene s preko 2.000 evrov standardnega dohodka, in ob površini, ki jo imamo, zgornjo mejo presegamo.« Pod trenutno veljavnimi pogoji po podatkih registra kmetijskih gospodarstev Občina 1 Št. prevzemnikov» Odobrena vrednost v evrih Slovenska Bistrica 34 1.318.800 Ormož 35 1.126.200 Kidričevo 20 741.600 Lenart 18 730.800 Videm 12 381.600 Gorišnica 13 347.400 Benedikt 8 307.200 Sveta Ana 8 307.200 Sveti Tomaž 9 299.400 Cerkvenjak 6 243.600 Destrnik 5 225.000 Sveti Andraž 5 225.000 Markovci 6 217.200 Ptuj 7 209.400 Središče ob Dravi 5 198.600 Hajdina 6 190.800 Juršinci 5 172.200 Makole 4 153.600 Sv. Trojica 4 153.600 Trnovska vas 4 153.600 Žetale 5 145.800 Dornava 3 135.000 Cirkulane 3 108.600 Majšperk 4 100.800 Podlehnik 1 45.000 Zavrč 1 45.000 Skupaj 231 8.283.000 Eua Janžekouič iz Stojncev, mlada prevzemnica kmetije zgornji vstopni prag presega 217 kmetij, so s številko postregli na pristojnem ministrstvu, a kot so že pred časom poudarili, gre za manjšino kmetij. Že na prvi javni razpis za mlade prevzemnike pa se je prijavila Eva Janžekovič iz Stojncev, ki je že doslej delala na domači kmetiji. »Želim nadaljevati tradicijo staršev in menim, da je nadaljnji razvoj kmetije upravičen, še posebej ob podpori mojih treh fantov - partnerja in dveh sinov,« je dejala poljedelka, ki na 37 ha goji koruzo, ječmen, pšenico in avtohtono slovensko sorto ajde, imenovano Darja. Rezultatov razpisa še ni prejela, pričakuje pa pozitiven odgovor in s tem odobritev denarja za nakup kmetijske mehanizacije. Mojca Vtič Foto: EJ Dravsko polje • Okrog 200.000 evrov za zadrževalnik Medvedce že porabljenih Bodo na zadrževalniku še letos zabrneli stroji? Zadrževalnik Medvedce, ki že več desetletij čaka na dokončno ureditev, je ključen za izboljšanje poplavne varnosti in možnosti za gradnjo vzdolž reke Polskave v občinah Kidričevo in Videm. Sprva se je govorilo, da so za zamik ureditve zadrževalnika Med-vedce odgovorni naravovarstve-niki, a Zavod za varstvo narave je pojasnil, da so njihovi pogoji že desetletje znani. Zadnja informacija je, da projekt zavira še neurejeno lastništvo. Direkcija za vodo, ki vodi projekt ureditve akumulacije Med-vedce, je pojasnila, da so morali za ureditev zadrževalnika skleniti pogodbe in urediti zemljiškoknjižna stanja s približno 43 fizičnimi osebami. »Sedaj smo pridobili pravico graditi na večini zemljišč, v teku so postopki za pridobitev pravice graditi še z zadnjimi štirimi lastniki. Za pridobivanje pravice graditi je bilo do sedaj namenjenih približno 193.000 evrov.« Na direkciji so sklenili, da bodo akumulacijo Medvedce gradili po fazah. Sedaj so v pridobitvi prvega delnega gradbenega dovoljenja in pričakujejo, da se bo gradnja v tem delu začela izvajati še pred koncem letošnjega leta, na ostalih odsekih pa po pridobitvi gradbenega dovoljenja še za preostale odseke. »Prizadevamo si, da bi čim več del izvedli do konca letošnjega leta, torej v obdobju upravičenosti porabe evropskih sredstev. Vred- nost dograditve vodne infrastrukture na območju zadrževalnika Medvedce je ocenjena na 4,9 milijona evrov.« Župan občine Videm Brane Kolednik je poudaril, da so se na občini aktivno vključili v pridobivanje gradbenega dovoljenja in da si prizadevajo za čimprejšnji začetek projekta. Želijo si, da bi tudi štirje lastniki, ki naj bi bili občani Slovenske Bistrice, pristali na dogovor, izvedbeni rok po pridobitvi gradbenih dovoljenj pa naj bi bil 420 dni. Primarna funkcija zadrževalnika Medvedce je zadrževanje dela visokih vod Polskave in Devine Foto: Mojca Vtič Skozi leta je zadrževalnik postal območje z izjemnim naravovarstvenim pomenom, zadnja leta pa tudi priljubljena sprehajalna točka. oziroma uravnavanje odtočnega je predvidena gradnja vodne infra- dnega kanala potoka Devine, ki je režima ob nastopu visokih voda. strukture, torej razbremenilnikov, sicer pritok reke Polskave. V okviru dokončanja akumulacije zapornic ter odvodnega in dovo- Mojca Vtič torek • 10. oktobra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Po letih opozoril se bo država gramoza v Dravi le dotaknila Najprej bodo izmerili količine, o drugih ukrepi še ne govorijo Po zadnjih poplavah Drave pred dvema mesecema, ko je narasla visoka voda vztrajala kar tri dni, se je republiška direkcija za vode (DRSV) o stališču proda v strugi le omehčala in napovedala ukrepanje. Za začetek ga bodo izmerili. Vsako novinarsko vprašanje v preteklih letih, zakaj država ne dopusti črpanja gramoza iz stare struge Drave, s čimer bi omogočili večjo pretočnost, je dobilo enak odgovor: da to ne gre, ker je območje strogo naravovarstveno zaščiteno. Odgovori DRSV na naša vprašanja so bili že tako predvidljivi, da bi si jih lahko napisali sami in se ne bi čisto nič zmotili. Neukrepanje države na dravski strugi v minulih desetletjih je pustilo v okolju globoke rane. Drava je v zadnjem desetletju silovito poplavila štirikrat: 2012, 2014, 2018 in letos avgusta. Vsakič je za seboj pustila razdejanje, materialno škodo in okoljsko breme. O slednjem se je sicer glasneje začelo govoriti šele letos. Poplavna voda na poljih in travnikih, kjer se razliva, odlaga težke kovine, njihov izvor pa ni znan. Ugiba se o več možnostih, možno pa je, da gre za kombinacijo vseh: rudnik svinca v Mežici, sedimenti v Ptujskem jezeru, slabo delujoče čistilne naprave in „darilo" iz Avstrije. Če bomo želeli priti do jasnega odgovora o izvoru sedi-mentov, brez aktivacije pristojnih državnih institucij ne bo šlo. Odgovor DRSV, kot ga doslej še ni bilo Po avgustovskih poplavah, ki so bile ponekod bibličnih razsežnosti, je Direkcija za vode le spremenila stališče in nam poslala odgo- vor, ki ga doslej še nismo dobili. Šli bodo na teren in izmerili količine proda v strugi Drave, nato pa se odločili o nadaljnjem ukrepanju. Več od tega niso povedali, saj da morajo naprej opraviti meritve. Že pogled na strugo daje vsakemu trezno razmišljujočemu človeku vedeti, da gre za ogromne količine proda, ki ga je reka odlagala štiri desetletja, odkar so zgradili markovski jez. Gramoza v strugi je verjetno več kot vode, reka ima na več mestih namesto sto metrov širine na voljo le deset metrov. Ujeta in utesnjena je med otoke in polotoke gramoza, ki pa se zaradi ugodnih pogojev za vegetacijo tudi izjemno hitro zaraščajo. Pro-dišča v strugi so široka in visoka, Ljudje pričakujejo odstranitev proda iz struge Drave, saj menijo, da je to edina možnost za povečanje pretočnosti. Gramoz bi lahko uporabili za gradbene projekte v okolici. Doslej so lahko po navodilih naravovarstvene stroke prod v strugi prelagali le sem in tja. ponekod višja od rečnih bregov. Z zanimanjem pričakujemo rezultat meritev gramoza. Koncesionar odstranjevanju proda ne oporeka Kako skrbeti za reko, da ne bo nevarna okolju, smo vprašali kon-cesionarja, Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj. „Treba je vzdrževati usklajeno pretočnost Drave in odstranjevati prekomerno zarast, predvsem na sipinah, odstranjevati naplavine, lokalno pa tudi odstraniti del gramoznega materiala, kjer je to zaradi pretoč-nosti potrebno. Kjer je struga reke Drave (pre)ozka, bi jo bilo treba razširiti na okoli sto metrov ter ponovno vzpostaviti dodatne rokave na vodnih zemljiščih, ki so na razpolago," so o potrebnih ukrepih v strugi povedali v podjetju. O zaščiti okolja pred visokimi vodami so dodali: „Po našem mnenju je treba Dravi pustiti prostor, se pravi domišljeno prostorsko načrtovati. Obstoječa naselja, ki so poplavno ogrožena, je treba zaščititi z viso-kovodnimi nasipi čim bližje naselju, da se ohranjajo razlivne - reten-zijske površine. Za posamezne individualne hiše je potreben individualni pristop oziroma ukrep (zid, nasip, lamele ...). Verjetno bi bilo treba tudi kakšno hišo, ki je na poplavnem območju, »preseliti« izven poplavnega območja. Kmetijstvo bi bilo treba prilagoditi režimu reke Drave in gojiti kulture, ki zmanjšujejo škodni potencial." Za koncesijo letno 3,5 milijona evrov, kaj so naredili za ta denar VGP Drava je lani za vzdrževanje porečja Drave, kar pomeni obmo- čje Drave in vseh njenih pritokov, to je od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško, od države prejelo 3,5 milijona evrov. Kaj so naredili za ta denar? „Opravili smo več kot 80 vzdrževalnih del na različnih vodotokih, pokosili več kot 550 kilometrov urejenih brežin strug, od tega smo okoli 180 kilometrov brežin kosili dvakrat. Izvedli smo 40 intervencijskih ukrepov po neurjih ter pripravljali strokovne naloge: programe in tehnično dokumentacijo za izvedbo vzdrževalnih del, popise vodne infrastrukture, tujerodnih rastlinskih vrst, odlagališč odpadkov. Izvajali smo rečno nadzorstvo, izvajali ukrepe v času povečane stopnje ogroženosti, preglede in poročila po neurjih ter popisovali škode, vzpostavili 24-urno dežurstvo, pripravili pa tudi evidence in opravili druge naloge po naročilu koncedenta." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Podravje, Slovenija • S Petrom Liparjem o prometnem kolapsu na cestah Zamudili smo za več kot deset let razvoja Strokovnjaki so opozarjali, politika sije zatiskala ušesa ali celo demonizirala gradbeno prometno stroko. Zamudili smo za več kot deset let razvoja, zato smo na začetku popolnega cestnoprometnega kolapsa. Rešitve so, a jih nihče ne realizira v praksi. k ÖTirl 1 Peter Lipar: »Če imam prav, smo na drugem mestu v Evropi po številu metrov cest na prebivalca. Pri nas jih je okoli 20 metrov, samo še Luksemburg jih ima več. Naši sosedje jih imajo veliko manj: Avstrijci okoli osem metrov, Hrvati sedem, Italijani 11. Po eni strani so te ceste narodno bogastvo, po drugi strani je to velika težava, ker jih je treba vzdrževati. A te ceste so vse prej kot primerne za varno normalno vožnjo, polovica od našega štiri tisoč kilometrov dolgega cestnega omrežja je v zelo slabem stanju. Potrebovali bi vsaj od 400 do 500 milijonov evrov na leto za vzdrževanje vsaj v sedanjem stanju, zato me zelo skrbi, da bomo imeli v prihodnje še slabše ceste, kot so danes.« Peter Lipar: »Prišli smo do točke, ko je treba nekaj narediti na prometnem omrežju.« Foto: Sašo Švigelj/M24 Predstojnik Prometnotehniške-ga inštituta v Ljubljani Peter Lipar je bil eden od glasov vpijočih v puščavi. Ker jim niso prisluhnili, nas vse skupaj čaka veliko prometnih preizkušenj, urejanje cestnega gordijskega vozla bo dolgotrajno in zelo drago. To se zgodi, ko politika preglasuje stroko. »Veliko razmišljam o celotni problematiki, a ugotavljam, da smo se začeli o tem zares na glas pogovarjati šele zdaj. 13 ali 14 let nas nihče ni klical, pred 14 leti smo opozarjali, da če ne bomo ukrepali na prometnem omrežju, bomo imeli čez deset do 15 let hude težave. In to so bile prerokbe, ki so se zdaj uresničile. Niso nas poslušali, rezultate vidimo vsak dan na cestah. Jamrati po navadi začnemo šele, ko vidimo, da nekaj ne deluje. No, zdaj smo na točki, ko smo začeli zares na glas tarnati. Pri razvoju cestnega omrežja zamujamo vsaj deset let. Čez noč ne bo mogoče storiti ničesar, mehki ukrepi lahko pomagajo omiliti težave do največ 20 odstotkov, za preostale težave bodo potrebni koreniti in temeljiti ukrepi.« Tovornjakov za 150-kilometrsko kolono Po Liparjevih besedah tako imenovana trajnost ni popolna rešitev. »Celostna rešitev mora obsegati ves promet, prišli smo do točke, ko je treba nekaj narediti na prometnem omrežju. Spomnimo se črnega 8. junija letos, ko je Slovenija obstala. Zakaj? Vzrok je bil tranzitni promet. Najbolj obremenjen je 5. koridor, ki gre proti severovzhodu, po njem po naših cestah na dan pelje od 11.000 do 12.000 tovornjakov ali še celo veliko več. Če bi jih postavili v kolono, bi bila dolga vsaj 150 kilometrov. Ideje, kot je ta, da bi dali te tovornjake na vlak, pa bomo rešili vse probleme, nimajo nobene osnove. Naše železnice preprosto nimajo kapacitet za kaj takega, tudi drugi tir tega ne bo rešil. Kaj nam torej preostane? Bog pomagaj, nekaj bo treba narediti pri širjenju cestnega omrežja in zdaj je skrajni čas.« Kje so obstale ideje o tripasovnicah? Sogovornik je spomnil na prvi nacionalni program avtocest iz leta 1991; takrat so začeli delati entuzi- astično. »Imeli smo ideje o tripa-sovnih avtocestah ali celo najbolj ekstremno o šestih pasovih. A so se raje odločili za dvopasovne, ker 'več ne potrebujemo'. Zato niso niti zastavili spremljajočih objektov na potencialni dodaten pas, ki bi ga zelo poceni dogradili čez čas. Rast gospodarstva in rast prometa gresta z roko v roki, promet po navadi raste celo malo hitreje kot gospodarstvo.« Peter Lipar meni, da se je trajnostne mobilnosti moč iti le v Ljubljani, drugod zanjo ni pogojev. »Če dam za primer Ljubljano, se v njej lahko gremo trajnost, upočasnimo hitrost na 30 kilometrov na uro, uvedemo enosmerne ceste, pozivamo h kolesarjenju, občutno podražimo parkiranje v mestnem središču. Pri daljinskem prometu trajnost pade na celi fronti. Promet namreč generira gospodarstvo, in če nam je prav ali ne, imeti moramo infrastrukturo, ki bo vse to požrla. Po covidu je družba dobesedno pobezljala, imamo desetodstotno rast prometa, prej je bila rast ustaljena pri okoli treh odstotkih na leto. V 20 letih to pomeni podvojitev prometa. In to pri cestah, ki jih imamo zdaj oziroma zadnjih nekaj desetletij ... Z mehkimi ukrepi lahko vplivamo na življenje mesta, na javni prevoz. Tega je treba še krepko izboljšati, več pa staviti tudi na kolesarjenje, tu smo zelo dobri.« AZ 4 Štajerski Podravje torek • 10. oktobra 2023 Slovenija • Hvalevredna poteza Zveze Sožitje Odpovedali so se piknikom Zveza Sožitje je odpovedala načrtovane regijske piknike, denar pa bo namenila prizadetim v poplavah. Foto: Simen Zupančič Avgusta je v poplavah 15 družin, ki so vključene v šest društev Zveze Sožitje, utrpelo veliko gmotno škodo. Avgusta so Slovenijo prizadele nepričakovane in hudo uničujoče vremenske ujme, ki so povzročile obsežno škodo po vsej državi. Naravne nesreče so prinesle veliko trpljenja in finančnih bremen za številne, vključno z društvi Sožitje, vključenimi v Zvezo Sožitje ter družinami njihovih članov. Zato so se pri Sožitju odločili, da odpovejo načrtovane regijske piknike, ki so jih nameravali pripraviti konec avgusta in septembra ob praznovanju 60-letnice Zveze Sožitje. Namesto tega bodo sredstva, ki bi jih porabili za organizacijo omenjenih dogodkov, namenili za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Zveza Sožitje je v preteklih tednih že vzpostavila stik s člani, ki so jih ujme najbolj prizadele, in začela proces zbiranja informacij o škodi. S tem so želeli zagotoviti, da bodo pomoč pravočasno prejeli tisti, ki jo najbolj potrebujejo. »Letos praznuje Zveza Sožitje 60 let delovanja. Avgusta je v poplavah 15 družin, ki so vključene v šest društev Zveze Sožitje, utrpelo veliko gmotno škodo. V soglasju z vsemi 51 društvi Sožitje smo se odločili, da bomo sredstva, namenjena jesenski obeležitvi našega jubileja, namenili tem družinam kot pomoč pri sanaciji škode po poplavah,« je povedala Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje. V Zvezo Sožitje je vključenih 52 lokalnih društev, ki s svojo dejavnostjo delujejo na območju celotne Slovenije. Članov je več kot 15.500 - osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihovi starši in sorodniki, strokovnjaki različnih usmeritev ter drugi občani, ki se iz svojega humanega prepričanja odločajo za članstvo v teh društvih. UR Rogaška Slatina • 115 let Donata Ob jubileju sončna elektrarna Redkokdo ne pozna mineralne vode in blagovne znamke Do-nat. Črpajo in polnijo jo v Rogaški Slatini, zanjo je danes odgovorna Atlantic Grupa. Foto: Klemen Razinger Sončna elektrarna na strehi polnilnice Donata v Rogaški Slatini Učinki zdravilnih voda so na območju Rogaške Slatine znani že več kot 450 let, vendar pa leto 1908 velja za prelomno, saj so takrat raziskovalci in znanstveniki našli vrelec z zelo visoko vsebnostjo mineralov in ga poimenovali Donat. Ob letošnji 115-letnici odkritja in verifikacije mineralne vode Donat so na strehi polnilnice v Rogaški Slatini uredili doslej največjo sončno elektrarno skupine Atlantic Grupa. »Gre za eno večjih zasebnih investicij na tem področju v zadnjem obdobju v Sloveniji, s katero Donat nadgrajuje dosedanje trajnostne aktivnosti. Odprtja se je kot slavnostni govornik udeležil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je pozdravil naložbo Atlantic Grupe ter izpostavil vlogo in odgovornost gospodarstva za uspešen zeleni prehod,« so povedali v podjetju ter dodali, da bi lahko z energijo iz nove sončne elektrarne napolnili vsako tretjo plastenko donata. Predvidena letna proizvodnja sončne elektrarne je 1,01 GWh. Na lokaciji bosta na voljo tudi dve polnilni postaji za električne avtomobile. Ob jubileju so v Atlantic Grupi poudarili pomen trajnostnih odnosov, tako z zaposlenimi in kupci kot z lokalno skupnostjo in zunanjimi partnerji. Gradnjo sončne elektrarne so izpeljali v partnerstvu s Pe-trolom. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič pa je odnos s podjetjem opisal takole: »Z Atlantic Grupo in Donatom nas povezujejo skupna prizadevanja za trajnostni razvoj kraja ter krepitev našega mesta z elementi trajnostnega in vključujočega turizma. Nova sončna elektrarna bo še dodatno pripomogla k razvoju Rogaške Slatine kot traj-nostne destinacije, obenem se že veselimo skupnih projektov, ki nas čakajo v prihodnosti.« MZ Ptuj • Aktualno iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Selitev arheološkega oddelka Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO)je v sodelovanju s ptujsko občino našlo rešitev prostorskih težav arheološkega oddelka. Selijo se na Osojnikovo cesto 3, kjer bodo imeli veliko bolje urejene in varne prostore za delo. Objekt, v katerem je doslej deloval arheološki oddelek ptujsko--ormoškega muzeja na Muzejskem trgu, je nevaren. To so potrdile tudi pristojne službe. Zdaj so za šest zaposlenih našli alternativno rešitev v poslovnem objektu Omega. »Zaradi znane problematike in stanja objekta na Muzejskem trgu 2 je v teku preselitev zaposlenih na arheološkem oddelku v nove delovne prostore (Osojnikova cesta 3). S tem se ne rešuje problematika depojev in razstavnih prostorov. Stroške najema je pripravljena kriti MO Ptuj, obratovalne stroške bomo financirali sami. Ob tem de-poji in gradivo ostajajo v objektu na Muzejskem trgu 2, kjer bo še naprej treba skrbeti za primerno ogrevanje, zračenje in čiščenje,« je povedal Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Najemnina za okrog sto kvadratnih metrov velike prostore bo znašala okrog 600 evrov mesečno, preselili naj bi se v najkrajšem možnem času, v roku nekaj Arheološki oddelek se seli v poslovno stavbo Ornega na Osojnikovi cesti. tednov. Nova lokacija je po mnenju Lorenčiča primerna, stalno mesto pa naj bi ptujski arheologi dobili po ureditvi žitnice. Pojavila so se sicer namigovanja, da se tudi tam zatika, kar pa je Lorenčič zanikal: »Aktivnosti, vezane na selitev predmetov iz žitnice, potekajo, tudi manipulativni prostor oziroma šotor, kjer se bo izvajalo čiščenje in priprava eksponatov za transport, že stoji. Tudi logistično smo se za vse potrebno dogovorili s podjetjem Talum. Kar zadeva konserviranje/restavriranje spomenikov in pripravo za stalno postavitev v obnovljeni žitnici, dogovori potekajo na več ravneh. Zavedamo se, da bo restavratorska obdelava velikega števila kamnitih predmetov predstavljala časovno in finančno izjemen zalogaj. Ti predmeti so lahko težki več kot tono ter visoki dva metra in več, tako da brez zunanje pomoči ne bo šlo. Pogovori tečejo tudi v smeri sestave delovne skupine strokovnjakov, ki bi uskladili mnenja glede izdelave kopij in posegov na spomenikih Povodnovega muzeja in Orfejevem spomeniku.« Kolikor je znano, bo projektna dokumentacija za žitnico končana do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Na Ptuju in v Ormožu obisk vodstva Zdravniške zbornice Slovenije Z vodstvom zdravniške zbornice o težavah na področju specializacije V obeh ptujskihjavnih zdravstvenih ustanovah, bolnišnici in zdravstvenem domu, imajo po 16 specializantov. Prav njihovo pomanjkanje in pomanjkanje ostalega zdravstvenega kadra, kar je na nekaterih področjih dela prav posebej pereča problematika, je bilo glavna tema regijskega obiska vodstva Zdravniške zbornice Slovenije na čelu s predsednico Bojano Beovič. Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije je obiskalo ptujsko bolnišnico in zdravstveni dom. Kako povečati število zdravnikov v državi? »Zdravniška zbornica Slovenije žal nima nobenih vzvodov, da bi povečali število zdravnikov v državi. To se začne z vpisom na medicinsko fakulteto. Poskušamo pa prispevati k razporejanju za specializacije,« je pojasnila Bojana Beovič. Sodeluje pa zbornica pri pripravi razpisnih mest z ministrstvom za zdravje. Pred leti je prav zbornica pripravljala celoten seznam, ministrstvo pa gaje le potrdilo, od leta 2017 naprej o tem odloča komisija, v kateri ima zbornica le enega predstavnika. Foto: CG Bojana Beovič je skupaj s sodelavci najprej obiskala Psihiatrično bolnišnico Ormož, nato pa se je sestala še s predstavniki Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Zdravstvenega doma Ptuj. Osrednja tema so bila področja, ki jih na nacionalni ravni ureja zdravniška zbornica, specializacije in izobraževanja zdravnikov. Posebej so se dotaknili tistih programov, ki niso več tako zanimivi za specializante, čemur bo treba posvetiti posebno pozornost, saj gre za vseslovenski problem. V ptujski bolnišnici so izpostavili, da so relativno zadovoljni s kadrovsko pokritostjo, predvsem na kirurgiji in ginekologiji, največ kadrovskih težav imajo na internem oddelku. Pomagajo si z zunanjimi sodelavci iz drugih ustanov. »Ob tem, da se mladi za takšne specializacije redkeje odločajo, se hkrati na takih oddelkih zelo povečuje obseg dela. Starejši zbolevajo za različnimi kroničnimi internistični-mi boleznimi, ki se nato poslabšajo in potrebujejo bolnišnično obravnavo. Tega dela je precej več, kot ga je bilo še pred leti,« je dejala Beovičeva. Izpostavila je, da imajo manjše bolnišnice težave na področju specializacij tudi zato, ker se specializanti pogosto odločijo znanje pridobiti v večjih centrih, a bi se morali na mentorski dan vračati v matično ustanovo. Na to je opozoril tudi Teodor Pevec, ki je dejal, da imajo težave z nekaterimi zdravstvenimi ustanovami, ki kljub navodilom ministrstva za zdravje specializantom ne omogočajo izvajanja mentorskega dne. Na Ptuju 32 specializantov Trenutno je v ptujski bolnišnici 16 specializantov, a niso vsa področja ustrezno pokrita. Nujno bi potrebovali specializante ortope-dije in interne medicine. »Izjemno pomembno je, da imajo oddelki dovolj kadra. Ko se kader krči in je fluktuacija velika, se začne spirala navzdol. Mladi zdravniki vedo, da je dela ogromno, zato se za nekatere specializacije ne odločajo. Imamo pa tudi na tem področju zgodbe o uspehih,« je povedala Beovičeva. Direktorica ptujskega Zdravstvenega doma Metka Petek Uhan je vodstvo zbornice opozorila, da bo treba poskrbeti, da specialisti in specializanti ne bodo odhajali v druge, predvsem zasebne ustanove, kjer imajo pogosto boljše pogoje in drugačen sistem nagrajevanja. Seznanila jih je še, da bodo potrebovali specializacijo iz urgentne medicine, težav pri tem ne pričakujejo. V ZD Ptuj imajo skupaj 16 specializantov, od tega štiri s področja družinske medicine, kar je glede na stanje v državi zadovoljivo, a bi si jih želeli še več. »Naša skupna naloga je narediti poklic družinskega zdravnika privlačen,« opozarja Petek Uhanova. Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec in direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan sta regijski obisk vodstva zbornice pozdravila, saj kot pravita, tako najlažje na osebni ravni predstavijo težave ali sistemske anomalije. Dženana Kmetec torek • 10. oktobra 2023 Podravje Štajerski 5 Markovci • Napovedana gradnja doma starostnikov se vse bolj oddaljuje Na občini že leto dni čakajo na odločitev sodišča Občini Markovci planirana gradnja doma starostnikov ne gre ravno po načrtih. Že pred dobrim letom dni je investitor, podjetje TEAM-KO, oskrba in varstvo starostnikov iz Žabjaka, vložilo tožbo zaradi neuspeha na razpisu za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Upravno sodišče RS omenjene zadeve vse do danes še ni obravnavalo. Naložba je tako obvisela v zraku, župan Milan Gabrovec je glede nadaljnjih napovedi nekoliko bolj previden. »Še vedno sem mnenja, da je naš prijavitelj ostal brez koncesije po krivici, to je bila politična odločitev takratne oblasti. Skoraj leto dni že čakamo na odgovor sodišča. Do sedaj nam je uspelo izvedeti le, da zadeve ne obravnavajo prioritetno. Če bo odločitev sodišča negativna in ne bomo mogli graditi doma za starostnike, bomo iskali druge rešitve. Vsekakor bomo zemljišče namenili za kaj drugega, prav tako koristnega za naše občane,« je izpostavil župan. Na vprašanje, ali bi to lahko bila nova kulturna ali športna dvorana, markovski župan odgovarja negativno. Po njegovem mnenju imajo namreč v občini dvoran več kot dovolj, v vsaki vasi je vsaj ena. Bodo pa v prihodnje za namene kulturnih dogodkov preuredili večnamensko dvorano v Bukovcih, nabavili naj bi nove re-flektorske luči, ozvočenje, uredili garderobe in povečali oder. Kot je znano, so pred časom domači kulturniki na občino naslovili vlogo, da bi v proračun uvrstili izgradnjo nove kulturne dvorane, kar pa ni naletelo na plodna tla. Župan Gabrovec še vedno upa, da jim bo sodišče pritrdilo, zato o nekih drugih naložbah trenutno ne razmišlja. Med drugim je poudaril, da so v zadnjem letu dni večkrat pisali pristojnim institucijam in jih prosili za odgovore ter dodatna pojasnila, vendar se do sedaj ni odzval še prav nihče. »Zelo sem razočaran in res ne morem verjeti, da na dopis občine nihče ne odgovori,« je še dodal Gabrovec. mm 11 • V V • Za zemljišče in dokumentacijo že več kot 400.000 evrov Kot je znano, je občina za namene izgradnje doma starostnikov kupila zemljišče v centru Markov-cev v velikosti 1,4 hektarja. Kupnina je znašala 376.000 evrov, vsi stroški projektne in ostale doku- Zemljišče, kjer bi že moral stati dom starostnikov, je še vedno prazno. Stavbna pravica, zaznamovana tudi v zemljiški knjigi, je v rokah podjetja TEAM-KO. mentacije pa 40.826 evrov. Zemljišče je še vedno v lasti občine, ima pa podjetje TEAM-KO, oskrba in varstvo starostnikov, na njem vknjiženo stavbno pravico za dobo 40 let. Kot so pojasnili na marko-vski občini, to ne predstavlja nobenih težav, saj stavbna pravica začne veljati šele s pridobitvijo koncesije. V primeru, da podjetje TEAM-KO ostane brez nje, pač ne bo moglo uveljavljati stavbne pravice in bo zemljišče za njih na nek način neuporabno. Bo pa občina primorana z omenjenim podjetjem skleniti posebno pogodbo o prenehanju stavbne pravice, kar je osnovni način, da se lahko slednja izbriše iz zemljiške knjige. Stavbne pravice lastnik ne more izbrisati sam, imenitniku pa daje skoraj enake pravice kot lastniku zemljišča, saj lahko na zemljišču gradi in pridobiva potrebno dokumentacijo. Na občini so ob tem dodali še, da so stavbno pravico morali podeliti, drugače prijavitelj ne bi izpolnjeval vseh potrebnih pogojev za pridobitev koncesije, samo služnost je namreč premalo. Za izgradnjo česarkoli drugega novi OPPN Če bi občina želela na zemljišču graditi karkoli drugega, bi morala najprej v sprejem novega OPPN. Z občinskim prostorskim načrtom (OPN) je namreč to območje določeno kot površina za osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti. Estera Korošec Cirkulane • Varstvo pred poplavami Gasilci kupujejo črpalko V zadnjih avgustovskih poplavah so cirkulanski gasilci v samo treh dneh prečrpali pet milijonov litrov vode. To je bil edini način, da so preprečili večjo škodo v stanovanjskih hišah v Dolanah. Nova potopna črpalka bo olajšala intervencije ob morebitnih poplavah. Foto: PGD Cirkulane Pri tem so jim na pomoč priskočila sosednja prostovoljna gasilska društva iz Zavrča, Leskovca, Zabovcev in Markovcev. S seboj so pripeljali tudi potrebno opremo. Po tem dogodku so ugotovili, da bi nujno potrebovali novo, sodobnejšo motorno črpalko. Po besedah Kristijana Kokota, predsednika PGD Cirkulane, bi se lahko v Dolanah ponovilo leto 2012, ko so bili objekti v celoti poplavljeni. Na srečo jim je uspelo z izčrpavanjem vode tri dni skupaj preprečiti najhujše. »Tokrat je naše ljudi pred poplavami rešila sodobna gasilska tehnika. Na terenu smo imeli vseh pet naših potopnih črpalk in gasilsko vozilo, dodatno smo vodo izčrpavali še z gasilskim avtom iz Zavrča in tremi motornimi črpalkami sosednjih gasilskih društev. Naša motorna črpalka je namreč dopolnila 50 let in je odslužila svojemu namenu,« je izpostavil Kokot. Po tem dogodku so ugotovili, da bi morali nujno investirati v nakup nove, zmogljivejše motorne črpalke. Občina je našla sredstva za nakup nove črpalke Na občino Cirkulane so naslovili vlogo za pomoč pri financiranju. Tako županja Antonija Žumbar kot svetniki so njihovi prošnji ugodili. Mitja Arbeiter, svetnik in aktivni član PGD Cirkulane, je ob tem dodal, da je nakup vsekakor smiseln in nujno potreben, saj je možnost ponovnih poplav precejšnja. Gre za investicijo v višini 18.000 evrov, občina bo denar zagotovila s prerazporeditvijo sredstev v proračunu. »Nova motorna črpalka bo lahko prečrpala kar 2.400 litrov vode na minuto, stara se je ustavila pri številki 500. To pomeni, da bomo lahko ob morebitnih poplavah naše ljudi in njihovo premoženje varovali še bolj učinkovito. Hvaležni smo tako županji kot občinskemu svetu, da so prepoznali, kako pomembna investicija je to za celotno občino,« je dodal Kokot. Občini so prav tako predlagali nakup posebnih balonov za zapiranje kanalov, s katerimi bi ob visokem vodostaju preprečili vdor reke Drave v potok Bela. Na tak način bi jim uspelo ubraniti bližnje objekte pred poplavami. Estera Korošec Foto: CG Gorišnica • DEM bodo gradile hidroelektrarno na reki Pesnici Izgradnja ne bo vplivala na poplavno varnost Zaradi načrtovane izgradnje male hidroelektrarne na Pesnici so nekateri tamkajšnji domačini precej zaskrbljeni. Bojijo se namreč, da bi izgradnja poslabšala poplavno varnost v Forminu in bližnji okolici. Ker je korito reke Pesnice višje od objektov, začne ob visokem vodostaju naraščati podtalnica in zalivati kleti. Na Dravskih elektrarnah Maribor, ki so investitor naložbe, zatrjujejo, da predvidena zasnova elektrarne ne bo vplivala na poplavno varnost na tem področju, prav tako se slednja ne bo zmanjšala. Projekt mala hidroelektrarna (MHE) Pesnica je trenutno v fazi objave javnega naročila, ki se bo predvidoma zaključila oktobra letos. O natančnem terminskem planu bodo lahko govorili šele po izboru izvajalca za izgradnjo. Če bo šlo vse po sreči, bi predvidoma lahko malo hidroelektrarno zagnali v maju 2025. Kot so pojasnili na DEM, želijo z načrtovano investicijo povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. »Prednosti izgradnje hidroelek- trarn na manjših vodotokih so izko-riščenje obnovljivega vira energije, ne onesnažujejo okolja, imajo dolgo življenjsko dobo in razmeroma nizke stroške obratovanja. MHE Pesnica bo na letni ravni proizvedla okoli 750 MWh električne energije,« so zapisali na DEM in dodali: »Prebivalce lahko pomirimo, da se z izgradnjo MHE Pesnica zagotovo ne bo zmanjšala poplavna varnost na tem območju.« Nekateri občani so precej nezadovoljni tudi zaradi tega, ker o izgradnji niso ničesar vedeli. Predstavniki DEM vse do danes niso prišli med ljudi in projekta podrobneje predstavili. Po njihovem mnenju je dovolj, da so lokalno skupnost posredno vključili pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. MHE Pesnica bo sicer zgrajena na levem bregu odvodnega kanala hidroelektrar- ne Formin, na mestu obstoječega prelivnega objekta - razbremenil-nika reke Pesnice, kar pomeni, da bodo za proizvodnjo koristili le pretok, ki bo višji od enega kubičnega metra na sekundo. Od Zavoda RS za varstvo narave so prav tako že pridobili pozitivno mnenje, ki ga je bilo treba predložiti v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja in gradbenega dovoljenja. Sama izgradnja ne bo imela večjega vpliva na obratovanje hidroelektrarne Formin v času izgradnje MHE. Do nove male hidroelektrarne bo omogočen dostop iz naselja Formin, po javni makadamski cesti, ki poteka ob polju pod nasipom odvodnega kanala. Zadnjih petsto metrov se cesta povzpne na krono nasipa odvodnega kanala in bo predstavljala vzdrževalno pot. Estera Korošec DEM bodo na iztoku Pesnice v dravski kanal namestile malo hidroelektrarno. Na fotografiji je reka Pesnica skozi naselje Formin. Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 10. oktobra 2023 Podravje • Kako so občine na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici in Lenartu poskrbele za prostorske pogoje glasbenih šol Ptujska Karola Pahorja kot mačka z mladimi, sosednje v udobnih Glasbena šola Karola Pahorja se zadnja leta po mestu seli tako kot mačka seli mlade - pogosto in vsepovsod. Gre za pomembno kulturno-izobraževalno ustanovo regijskega značaja, ki je dala številnim generacijam učencev veliko kakovostnega glasbenega znanja. Nekateri so ostali ljubiteljski glasbeniki, drugi se z glasbo preživljajo, se pravi igrajo ali poučujejo. Odnos, kot ga imata regija in mesto Ptuj do pred leti edine glasbene šole v tem okolju, okolju ne more biti v ponos. Glasbena šola je več kot desetletje brez varne strehe nad glavo. Dobesedno. Ker s strehe v Dravski ulici že leta padajo strešniki in ker se zaradi pomanjkanja prostorov neprestano seli po najemniških prostorih. Po dobrem letu, odkar del dejavnosti Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj deluje v Puhovi ulici, se bodo tudi od tam preselili na novo lokacijo, v Raičevo ulico 12, kjer je bila do nedavnega enota ptujskega vrtca Narcisa, pred desetletji pa kovinarska šola. Iskanju primernih prostorov za mlade glasbenike tako nikakor ni videti konca. Jasno je, da tudi ta selitev ni optimalna rešitev, a ker primerne stavbe, v kateri bi lahko pod eno streho združili celoten glasbeni program, nikakor ne najdejo, je vsaj delno zadovoljiva. »Trenutno na lokaciji Raičeva še prilagajamo nekatere prostore. V oktobru načrtujemo selitev, v novembru pa začetek dejavnosti Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj na tej lokaciji,« so časovnico predstavili na Mestni občini Ptuj. V Puhovi ulici, kjer so bili od septembra lani, so prostori najeti do konca novembra. Naje- mnina na tej lokaciji znaša 2.457 evrov mesečno. V njej je vključeno tudi ogrevanje stavbe, ne pa drugi materialni stroški. Deleži plačil najemnine in materialnih stroškov se delijo po številu učencev iz posamezne občine. Iz Mestne občine Ptuj sta v šolskem letu 2022/23 GŠ Karola Pahorja Ptuj obiskovala 302 učenca, delež financiranja je znašal 49 odstotkov. Preostala polovica se je razdelila med druge spodnje-podravske občine. Stavba v Raičevi ulici, v kateri je zadnje leto delovala uprava Vrtca Ptuj, ki se je zdaj preselila na Mlinsko cesto (v vrtec Zvonček), je za dejavnost glasbene šole primerna. Ob selitvi v Puhovo je bilo namreč nekaj pomislekov okrog oddaljenosti od mestnega jedra. Ptujska občina je to začasno rešila z uvedbo dodatnih linij in novega postajališča mestnega avtobusa v popoldanskem času. Ne samo glasbena šola, tudi uprava Vrtca Ptuju neprestano menjuje lokacije Problem glasbene šole ni le problem ptujske občine ali njenega trenutnega vodstva, pač pa celotne regije in vseh občin Spodnjega Podravja. Najprej so jih izselili iz stavbe na Vičavi, nato preselili v Puhovo, od tam se sedaj selijo v Raičevo. Selili so se tako intenzivno kot uprava Vrtca Ptuj, kije vrsto let delovala v neprimernih prostorih v Prešernovi ulici, nato v Puhovi, kjer je trenutno še del glasbene šole, zadnje leto v Raičevi ulici in po novem na Mlinski cesti. Obe dejavnosti, tako predšolske vzgoje kot glasbenega izobraževanja, sta za mesto in regijo več kot pomembni in si nedvomno zaslužita stalne, urejene in primerne prostore, ne pa konstantnih selitev in prostorskih težav. Razumljivo je, da vodstvo občine išče optimizacijo in racionalizacijo stroškov tudi na teh področjih, a slej ko prej bo treba ugrizniti v kislo jabolko in v sodelovanju z vsemi občinami v regiji urediti to, kar bi dejansko morali že zdavnaj, ter tako glasbenikom zagotoviti primerne prostorske pogoje. Mesto Ptuj je v preteklih 15 letih poskrbelo za primerne prostore več kulturnih ustanov. Zgodovinski arhiv so preselili v staro vojašnico, obnovili gledališče, dominikanski samostan in nazadnje letos še staro steklarsko delavnico. Za glasbeno šolo, ki jo obiskuje 600 otrok iz regije, od tega polovica s Ptuja, pa celovite rešitve kar ni in ni na vidiku. Ogromnoidej in možnosti, a brez realizacije Neizpodbitno dejstvo je, da so vse dosedanje rešitve, tudi ta zadnja, ustrezne in zadovoljive le kot začasne. Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, ki jo letno obiskuje okrog 600 učencev, si zasluži primerno stavbo. Možnih lokacij, kjer bi jo lahko umestili, je bilo kar nekaj. V Raičevi 2, kjer je pred selitvijo v nove prostore delovala šola za otroke s posebnimi potrebami, te možnosti ni več, saj je objekt občina lani prodala zasebniku. Med možnimi variantami, ki je bila precej dobro sprejeta tudi v javnosti, je bila gradnja na območju nekdanjega Koteksa, torej nasproti matičnega objekta glasbene šole v Dravski ulici. Pred nekaj leti je občina k sodelovanju pozvala tudi zasebne investitorje. Ponudili so, da objekt v sklopu javno-zasebne-ga partnerstva zgradijo v Puhovi, v bližini betonarne in starega pokopališča. Takrat so na občini ocenili, da je ponudba previsoka, lokacija pa ne najprimernejša. A ustreznejše vse do danes še niso našli, cene v gradbeništvu pa so konkretno narasle. Še najbolj bi bilo smotrno prostore glasbene šole urejati v starem mestnem jedru, ker mu-ziciranje v takšno okolje enostavno paše: zgodovina, arhitektura, umetnost, glasba... Ormož: del pouka v okoliških osnovnih šolah Medtem ko se javna glasbena šola na Ptuju že leta in leta srečuje s prostorsko stisko in neprimernimi prostori za izvajanje dejavnosti, smo preverili, kako sta za svoji glasbeni šoli poskrbeli sosednji mesti Ormož in Lenart, obe polovico manjši od Ptuja. Glasbena šola Ormož, ki je bila ustanovljena leta 1959, od 2011 do-muje v obnovljeni grajski pristavi. Osnovno glasbeno izobrazbo nudijo za večino glasbenih instrumentov, za petje in ples, je povedala ravnateljica Tatjana Petek. Imajo 13 učilnic za individualni pouk, učilnico za nauk o glasbi, Belo dvorano za koncerte učencev, Štruclovo dvorano za vaje orkestrov in pouk tolkal, prostor v mansardi za potrebe baleta, zbornico in upravni del. Del pouka izvajajo v okoliških osnovnih šolah, in sicer v Središču ob Dravi, kjer imajo dislocirani od- Raunatelj Petek: »To bo prostorsko stisko omililo, ne pa rešilo!« Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja pravi, da bo z vidika učencev in staršev selitev iz Puhove ulice v Raičevo dobrodošla, saj bodo bližje matični stavbi in centru mesta. »Še vedno pa ostajamo na treh lokacijah, v Dravski ulici, Raičevi ulici in v OŠ Olge Meglic, kjer imamo balet. Nujno potrebujemo eno primerno stavbo, kjer bi lahko bili vsi. Na novi lokaciji je nekaj več kot 700 kvadratnih metrov, preselili bomo tudi upravo iz Dravske ulice. Za to, da bi lahko celotno dejavnost izvajali v enem objektu, bi potrebovali okrog 2.000 m2.« Učenci, ki trenutno obiskujejo katerega izmed programov v Puhovi ulici, bodo od naslednjega meseca naprej preseljeni v Raičevo ulico, tisti, ki so v Dravski ulici, pa tam tudi ostajajo. delek, Veliki Nedelji, Ivanjkovcih, Svetem Tomažu, Miklavžu pri Ormožu, pa tudi v prostorih Gimnazije Ormož. Čeprav se ponašajo z dokaj novimi prostori na elitni lokaciji pri ormoškem gradu, za katere jim ni treba plačevati najemnine, saj so v občinski lasti, po 12 letih nimajo več rezervnih učilnic. Število otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, iz leta v leto narašča. »V naše programe je v letošnjem šolskem letu vključenih 286 otrok. Za zdaj se še ne stiskamo, vprašanje pa je, kako bo s tem tempom naraščanja v prihodnjih letih. Verjamem, da bomo skupaj z ustanoviteljicami takrat Foto: Občina Oplotnica Ne le Ormož in Lenart, tudi mesti Slovenska Bistrica in Ljutomer sta za prostore glasbenih šol poskrbeli. Ljuto-mercani so obnovo končali lani maja. Zelo lepe prostore imajo učenci javne glasbene šole na Bistriškem. Matična enota je v Slovenski Bistrici, zunanji pa v Oplotnici in Poljčanah. Glasbena šola v Oplotnici je v lično obnovljenem dvorcu - na fotografiji. Foto: SD Ormoška glasbena šola se je pred 12 leti preselila v prostore obnovljene grajske pristave, ki pa bodo počasi že tudi premajhni za vse programe glasbenega izobraževanja. Foto: CG torek • 10. oktobra 2023 V središču Štajerski 7 in lepih prostorih Novembra naj bi Glasbena šola Karola Pahorja del dejavnosti, ki so jih doslej izvajali v Puhovi ulici, preselila v Raičevo ulico 12. Izhodiščna najemnina za Raičevo 3.160 evrov Ptujska občina je objavila razpis za zbiranje ponudb za oddajo stavbe v Raičevi 12, kamor bodo preselili del dejavnosti javne glasbene šole. Velikost objekta je 780 m2 in se oddaja za izobraževalne namene. Izhodiščna najemnina znaša 3.160 evrov mesečno. Ponudbe sprejemajo do 3. novembra, z izbranim ponudnikom bo sklenjena petletna pogodba. Čeprav je že znano, da se v ta objekt seli Glasbena šola Karola Pahorja, morajo postopke izpeljati skladno z zakonodajo, zato tak postopek in zbiranje ponudb. Možnost, da bi se prijavil kdo drug, je minimalna oz. praktično nična. našli ustrezno rešitev, saj bodo to pravzaprav sladke skrbi.« Zanimiv je podatek, da je v glasbeno izobraževanje na Ormoškem vključenih 17 odstotkov šoloobveznih otrok od petega leta starosti naprej, kar je nad državnim povprečjem. Lenart: manjka jim koncertna dvorana Glasbena šola v Lenartu je podružnica mariborskega Konserva-torija za glasbo in balet. Pred približno 15 leti so se preselili v nove prostore na Trgu osvoboditve 7, tik ob tiste, ki jih imata občinska uprava in upravna enota. »Imamo lepe prostore, lastnica je občina, a postajajo za vse programe, ki jih ponujamo, pretesni, zato zlasti za oddelek tolkal že uporabljamo tudi tiste, v katerih je bila prej policija,« je pojasnila vodja podružnice Irena Košmerl Leš. »Ni tako dolgo, kar smo dobili baletno dvorano, a je že premajhna, predvsem pa zmeraj tako polno zasedena s poukom baleta, da v njej ne moremo prirediti nobenega koncerta. Manjka nam torej zlasti koncertna dvorana. Glede tega bo v prihodnje gotovo treba nekaj storiti, vendar si glede na trenutne razmere o tem za zdaj še niti ne upamo na glas govoriti.« Lenarško glasbeno šolo obiskuje približno 300 otrok v starosti od 6 do 15 let. Dženana Kmetec, Senka Dreu Meščanska hiša v Dravski ulici že leta kliče po obnovi Glasbena šola Karola Pahorja - kar je nedvomno njen uspeh -je že zdavnaj postala premajhna za vse, kar ponujajo. Tudi objekt v Dravski je nujno potreben temeljite sanacije. Letos je bila sprva načrtovana prenova strehe, ki je bila zelo nevarna, a so jo le delno zakrpali, saj sredstev za celovito sanacijo ostrešja, kaj šele vsega potrebnega, v proračunu ni. Tudi notranjost stavbe kliče po sanaciji, učilnice so vlažne, premajhne ... Kratkoročno gledano žal kakšnih sprememb, ki bi celovito rešile vse probleme mladih glasbenikov, zaposlenih in drugih, kijih ta problem zadeva, ni na vidiku. »Glede trajne rešitve so načelni dogovori še vedno aktualni, je pa realizacija vezana na možnosti oziroma omejitve v prostoru, predvsem kulturno-varstvene, kijih ima investitor. Občina si prizadeva in pri tem maksimalno sodeluje, da do realizacije pride kar se da hitro.« Destrnik • Spremenili OPPN za športni park janežovski Vrh Gradnja na hribovitem terenu ne bo poceni Za ureditev območja v Janežovskem Vrhu je občina v zadnjih letih pripravila že nekaj različic, osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za športni park, ki so ga svetniki dobili na mizo zadnje seje občinskega sveta, je zadnji v seriji in verjetno tokrat tudi nasploh zadnji V javni razgrnitvi nanj ni bilo pripomb. Na Destrniku bodo urejali športne površine. Kot sta predstavila Veselin Zatezalo iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in Marko Rozman iz podjetja Šmid arhitekti, je poltretji hektar veliko zemljišče razdeljeno na tri dele: severni je namenjen rekreaciji, srednji parkirišču, južni pa igriščem. Tam naj bi svoj prostor dobili nogometno igrišče, večnamensko igrišče in rekreacijski park. Gre za območje, ki na svoji vzhodni strani leži ob državni cesti Ptuj-Le-nart, natančneje ob odseku Rogo-znica-Senarska. Propadla ideja o obrtni coni Športno rekreacijsko območje Janežovski Vrh je pravzaprav del pet hektarjev velikega občinskega zemljišča, na katerem je nekdanji župan Franc Pukšič še v svojem prvem mandatu načrtoval poslovno-obrtno cono in jo takrat tudi umestil v občinski prostorski načrt (OPN). Zaradi predčasnega odhoda z županske funkcije mu nato projekta ni uspelo pripeljati do cilja, čeprav je bil po njegovih zagotovilih interes investitorjev za gradnjo velik. Ko se je znova zavihtel na županski stolček, je obljubil nadaljevanje začetega projekta, a se je zataknilo pri taistem OPN, iz katerega je prav tako bivši župan Vladimir Vindiš poslov-no-obrtno cono izločil, saj se mu je zdela lokacija zanjo primernejša na Drstelji. Polovica zemljišča v Janežovskem Vrhu je po trenutno veljavnem OPN opredeljena kot tako imenovana zelena cona, namenjena gradnji športnih objektov in igrišč, druga polovica pa je kmetijsko zemljišče, ki ga je želel Pukšič ponovno prekvalificirati v gradbeno, saj je tam med drugim načrtoval bencinski servis, selitev režijskega obrata, oljarno, prede-lovalnico lesa. Obrtne cone v Ja-nežovskem Vrhu ne bo, veliko več možnosti pa ima omenjeni športni park. Koliko je doslej plačala občina? Glede na različne načrte in priprave več projektnih dokumen- tacij za obravnavano območje je Anton Kovačec vprašal, koliko je to vse skupaj doslej stalo občinski proračun. Županja s temi informacijami ni razpolagala »iz glave«, zato mu je do naslednje seje obljubila pisni odgovor z natančnimi številkami. Opozoril je še na previdnost pri odvodnjavanju, saj bo podtalnica, če odvodnja-vanje ne bo dobro izvedeno, na hribovitem terenu povzročala težave. Prav konfiguracija terena pa se Robertu Simoniču ne zdi preveč posrečena za športne površine, saj bo ravnanje terena oziroma gradnja teras po njegovem močno podražila projekt. »Nič nimam proti športnim površinam, nasprotno, a zanje se mi zdi primernejša lokacija na Drstelji, ki je ravna. Janežovski Vrh pa bi lahko izkoristili za individualno gradnjo, po vzoru Svete Trojice.« Aleksander Koser ga je spomnil, da gre za pobudo prejšnjega občinskega sveta, v katerem je Simonič sedel kot svetnik in celo podžupan, torej sedanje vodstvo samo nadaljuje že začeto. Simoniča je še zanimalo, koliko bo okvirno stala gradnja parka, saj je prepričan, da bo zelo draga, a odgovora ni dobil, saj OPPN, kot je pojasnil Zatezalo, ni investicijski dokument, pač pa bo o vrednosti del več jasnega v fazi projektiranja. »Po obstoječem OPN-ju na tej lokaciji v Janežovskem Vrhu tudi ni mogoče graditi stanovanj, saj je območje namenjeno zelenim površinam. Če bi hoteli spremeniti namembnost, bi morali v dolgotrajen in drag postopek spreminjanja občinskih prostorskih aktov.« Da to ne bi imelo smisla, se je nekoliko presenetljivo na stran pozicije postavil Branko Horvat. »Podpiram projekt občinske uprave, saj me veseli, da se bo končno nekaj premaknilo. Pukšič je tam hotel obrtno cono; ker v OPN ni bila predvidena, je 'preklopil' na športni park, za katerega je po obstoječih prostorskih aktih prostor samo v Janežovskem Vrhu. Predlagam pa, da smo svetniki, tako pozicijski kot opozicijski, vključeni v projektiranje, da v občini dobimo kar najboljše možne športne površine.« Senka Dreu Ptuj • Sprememba in dopolnitev OPPN za pokopališče Širitev, dodatna parkirišča, nove zasaditve Zaradi načrtovanih posegov v ureditev novega rogozniškega pokopališča v prihodnjih letih se spreminja občinski prostorski podrobni načrt. Pokopališče bodo širili, sočasno tudi parkirišča, načrtujejo novo zasaditev in še nekatere druge prostorske izboljšave. Kot je razvidno iz gradiva, se spremembe nanašajo na razporeditev grobnih polj na zahodni strani pokopališča in spremembo zahodnega predvidenega parkirišča, spremembo lokacije obstoječega križa, območja za postavitev žar-nih zidov, lokacije spominskega obeležja mrtvorojenim otrokom, lokacije servisnega objekta (objekta za vzdrževalce) in parkirišča za zaposlene. Dopolnili bodo tudi pogoje glede urejanja odprtega pokopališkega prostora ter obstoječih in predvidenih zasaditev. Gradivo je na voljo na spletni strani občine, zainteresirana javnost ima možnost sodelovanja pri pripravi osnutka in s tem k predložitvi predlogov in usmeritev k načrtovanim prostorskim ureditvam. Pisne predloge sprejemajo do vključno 15. oktobra. Urška Berlič iz podjetja Umarh, ki je pripravilo gradivo, pojasnju- «j* «f.. ■ h Mestna občina Ptuj za novo rogozniško pokopališče izdeluje podrobni prostorski načrt. je, da se lotevajo celostne ureditve tega območja. V prihodnje je med drugim predvidena širitev parkirišča v smeri proti trgovini Mercator na Dornavski cesti ter na delu, kjer je bil predviden servisni objekt, v bližini žarnega zidu, v prostorski načrt pa umeščajo še en zid za žare. »Planirana je tudi celostna krajinska ureditev, nove zasaditve in poti. Posegi so potrebni tudi tam, kjer so postavljeni bori v obliki križa. Nekateri so potrebni odstranitve, drugi sanacije, so na delu travnika pri območju za raztros pepela,« je pojasnila Berličeva. S spremembo prostorskega načrta se sicer sprejemajo zgolj dokumentacijske podlage, ki so osnova za nadaljnje prostorsko urejanje. Investicije najbrž še ne bodo tako hitro izpeljane. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: SD Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 10. oktobra 2023 Spodnje Podravje • Dijaki kmetijskih programov bodo lahko pobliže spoznali delo s konji Konjušnica na Turniščah ima novega najemnika Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj v zadnjih letih ni imela pretirane sreče z najemniki konjskega hleva na šolskem posestvu Turnišče. Največ težav so imeli zaradi neplačila najemnine, prav tako so nekateri s konji neprimerno ravnali. V začetku letošnjega leta jim je uspelo najti novega najemnika, kije že od zgodnjega otroštva velik ljubiteljev konjev. Konjar Miha Cebek iz Zgornje Pristave je že dlje časa iskal primeren prostor za svojo čredo. Cebek ima trenutno v lasti okoli 50 konj, je največji vzreditelj pasme barock pinto v Sloveniji, vzreja pa tudi slovensko avtohtono pasmo slovenske hladnokrvne konje in lipicance. Med drugim je aktivni član Cehovskega društva kovačev Slovenije, saj je njegova primarna dejavnost podkovanje konj. Svoje znanje in izkušnje je nabiral v tujini, tudi v Ameriki. Ker je v zadnjih letih njegova čreda zrasla s 15 na 60, se je že pred leti zanimal za uporabo konjušnice na Turniščah, vendar so ga takrat prehiteli drugi. Letos se je pokazala priložnost za skupno sodelovanje in konec februarja je s šolo podpisal pogodbo o uporabi, ki velja vse do preklica z ene ali druge strani. Če bi od pogodbe odstopila ŠETK, ima Cebek leto dni časa, da izprazni prostore. »V domačem hlevu smo imeli vse večjo prostorsko stisko, poleg tega sem že dlje časa iskal hlev, ki bo lažje dostopen našim kupcem iz Nemčije, Švice in Avstrije. Ta lokacija nam zelo ustreza, tako zaradi bližine mesta Ptuj kot avtoceste,« je povedal Cebek, ki od šole odkupuje seno, hkrati pa napoveduje sodelovanje pri praktičnem pouku. »Ukvarjamo se z vzrejo konjev, vožnjo vpreg, dresurami ... Dijakom lahko pokažemo, kako se skrbi za konje, naučimo jih lahko vožnje s kočijo, postopke vpreganja, dresure. Septembra je bila pri nas prva skupina, podobna druženja in sodelovanja bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« je dejal sogovornik. S šolo jahanja se ne ukvarjajo, prav tako niso zaželeni obiski nenapovedanih gostov. V hlevu je trenutno 25 konjev, pri njihovi oskrbi pomaga Lana Strelec, ki trenira dresuro. Med drugim skrbijo tudi za edinega konja, ki je še v lasti šole. Konjušnica Brezplačno do izpita za traktor Dijaki kmetijskih programov lahko brezplačno opravljajo izpit za traktor, kar bi jih drugače stalo okoli tisoč evrov. Traktoristi so trenutno zelo iskana delovna sila, tudi pri večjih kmetovalcih in vrtnarskih kmetijah. Dijaki triletnih programov se zato v večji meri odločajo za takojšnjo zaposlitev kot nadaljevanje izobraževanja. je po oceni Cebeka trenutno v zadovoljivem stanju, bi pa bilo treba v prihodnje razmisliti o morebitni obnovi, predvsem strehe in odprtega hleva. »Z novim uporabnikom naših hlevov smo zelo zadovoljni, saj svoje delo opravlja zelo resno in zagnano. Strinjal se je tudi z višino uporabnine in jo redno plačuje. Trenutno dobro sodelujemo in želimo si, da tako tudi ostane. Največja dodana vrednost je predvsem ta, da lahko našim dijakom omogočimo, da se pobliže spoznajo s konji,« je izpostavil Mirko Lovrec, vodja šolskega posestva in učitelj praktičnega pouka na ŠETK. Šolsko posestvo kot malo večja kmetija Osnovni namen šolskega posestva je praktično izobraževanje dijakov, predvsem kmetijskih sme- ri. Sicer jih ni veliko, a še vedno dovolj, da lahko večino dejavnosti nemoteno izvajajo. Posestvo obsega 45 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je 30 hektarjev njiv in osem hektarjev pašnikov. Letos so imeli v poskusu 49 različnih sort koruze, 40 sort pšenice in 20 sort ječmena, pri tem sodelujejo s Kmetijsko-gozdarskim zavodom iz Maribora. Posadili so 18 različnih sort krompirja in bili s pridelkom nadvse zadovoljni. Zemlja, ki jo obdelujejo, je pred dvema letoma iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS prešla v last Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. V sodelovanju s Ptujsko kletjo obdelujejo vinograd na Gra-jenščaku s 5.000 trsi, v sadovnjaku je 18 različnih sort jabolk. »Dijaki so veliko raje na posestvu kot v učilnici, tudi naučijo se več. Na posestvu se res lahko spoznajo z različnimi Miha Cebek, novi uporabnik hlevov, se že vrsto let ukvarja s konjarstvom, njegova primarna dejavnost je podkovanje konj. Mirko Lovrec, vodja šolskega posestva na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj dejavnostmi, od poljedelstva, vinogradništva, vrtnarstva in sadjarstva. Na njivi lahko vidijo več kot 40 sort koruze. Vsako sorto smo posebej poželi, stehtali in ovrednotili. Tega na domačih kmetijah ni, zato se moramo vsi skupaj truditi za ohranitev šolskih posestev v Sloveniji. Veliko lažje bi bilo, če bi država financirala plače za proizvodne delavce na posestvih,« je še dodal Lovrec. Za posestvo skrbita dva delavca Za obdelavo vseh površin skrbita dva redno zaposlena proizvodna delavca. Dijakov je premalo, da bi lahko tako velike površine obdelali v času ur praktičnega pouka. Plačo za oba proizvodna delavca morajo zagotoviti iz tržne dejavnosti, kar pa ni tako enostavno. Nekaj denarja pridobijo s prodajo pridelkov, vendar so odvisni od vremena in odkupnih cen. Letos je na primer koruza zelo lepa, odkupne cene so dvakrat nižje v primerjavi z lanskim letom. Poleg tega so imeli precej višje stroške z nakupom semen in reprodukcijskega materiala, dražje je gorivo. Nekaj zaslužijo s prodajo sadja in drugih izdelkov, kot so vinski kis, jabolčni kis, sok in krhlji. Zaslužek na sadjarskem delu bo letos nekoliko manjši, saj je jabolk zaradi pozebe in obilnih padavin precej manj kot prejšnja leta. V spomladanskih mesecih gredo za med izredno kakovostne sadike za vrtove, ki jih pridelujejo v lastnih rastlinjakih. Na posestvu opravljajo redne preglede škropilne tehnike in razne tečaje, kot sta na primer tečaj varnega dela s traktorji in traktorskimi priključki ter usposabljanje za delo s fitofarmacevtskimi sredstvi. Med drugim je v njihovi domeni košnja okoli bližnjega gradu Turnišče. Za ta namen vsako leto dodatno zaposlijo dva javna delavca, ki pa jih je vse težje dobiti. Zunanji izvajalci lahko najamejo prostore za izvedbo delavnic za predelavo mesa in sadja. Na posestvu je tudi učni čebelnjak, ki ga lahko za izvedbo tečajev uporabljajo čebelarska društva Spodnjega Podravja. Estera Korošec Foto: CG Foto: EK Haloze • Ponudba in produkti Visit Haloze Vinogradi obrani, mošt zori, na martinovo že mlado vino Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze je predstavila projekt krepitve ponudbe in produktov Visit Haloze, v sklopu katerega sodelujejo šest haloških občin in tamkajšnji turistični ponudniki, gostinci, kmetije in društva. Ob tem so predstavili program skorajšnjega začetka prireditve Jesen v Halozah - Martinovanje Haloze 2023. Župan Vidma Brane Kolednik je v uvodu poudaril pomen povezovanja med občinami na območju Haloz pri skupnih aktivnostih za razvoja turizma, ki je sicer ena od prioritet strategije lokalnega razvoja LAS Haloze. Pri skoraj 120.000 evrov vrednem evropsko financiranem projektu ob vodilnem partnerju - Podeželskem razvojnem jedru (PRJ) Halo - sodelujejo tudi občine Videm, Majšperk, Žetale, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč ter Vinarska zadruga Haloze. Po besedah direktorja PRJ Halo Jerneja Golca bo projekt, ki bo trajal do konca septembra naslednje leto, poskrbel za krepitev ponudbe v sklopu znamke Visit Haloze. Med drugim bodo pregledali stanje lokalne ponudbe in preverili interes za sodelovanje, nato pa bodo organizirali in izvedli različne dogodke za promocijo haloškega turizma in vinarstva. Ob tem se bodo lotili izdelave turističnih produktov pod znamko Visit Haloze in načrtovanja skupnih manjših naložb za ponudbo pod omenjeno znamko, med drugim projektne dokumentacije za prodajni in distribucijsko-logistični center vinarske zadruge. Vinogradniki vabijo oktobra in novembra V Vidmu so predstavili tudi program dogajanja v sklopu prireditve Jesen v Halozah - Martinovanje Haloze 2023, na katerega vse oktobrske sobote in prvi dve v no- vembru vabijo turistični ponudniki, ki bodo na široko odprli vrata gostom in v ta namen organizirali brezplačni prevoz s Ptuja. V soboto, 21. oktobra, popoldne bodo pospravili klopotec v Vini-čarskem muzeju na Gorci, teden dni pozneje bo tradicionalno mar-tinovanje pri Vidovi kleti v Vidmu, največ dogodkov se bo zvrstilo v času martinovega konca tedna. Tradicionalna martinovanja bodo namreč potekala v soboto, ki bo tokrat prav na 11. november, pri Viničarskem muzeju na Gorci, na trgu Ptujske Gore in na dvorišču dvorca v Zavrču, v Parku dediščine Cirkulane pa bodo pospravljali klopotec. Dan pozneje, torej v nedeljo, bo potekal še blagoslov mošta v Foto: Visit Haloze V sklopu prireditve Jesen v Halozah - Martinovanje Haloze 2023 vse oktobrske sobote in prvi dve v novembru vabijo turistični ponudniki, ki bodo na široko odprli vrata gostom in tudi organizirali brezplačni prevoz s Ptuja. cerkvi sv. Ane pri Borlu ter martinovi prireditvi na Ptujski Gori in v Zgornjem Leskovcu. Martinovanje v Halozah je po- vezano z živo dediščino, ki jo ohranjajo prebivalci skozi različne dogodke, kot so blagoslov mošta in vina, krst mošta in pospravljanje klopotca iz vinogradov, kar mora biti opravljeno do 24. ure na dan sv. Martina, torej 11. novembra. STA torek • 10. oktobra 2023 Gospodarstvo Štajerski 9 Hrvaška • Rekordna turistična sezona, zabeležili 19 milijonov prihodov Prevladujejo nemški in slovenski gosti ter domačini Sosedje na Hrvaškem napovedujejo rekordne rezultate letošnje turistične sezone. Prihodki od tujih turistov so po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) ob polletju znašali 3,8 milijarde evrov, kar je dobrih 20 odstotkov več kot lani. Od začetka leta do konca septembra je na Jadranski obali letovalo blizu 17 milijonov turistov, ki so ustvarili 98 milijonov nočitev. Zagreb je medtem letos obiskalo milijon turistov, ki so v povprečju prespali dve noči. Še milijon turistov je obiskalo druge destinacije v državi, tako da pod črto beležijo prihod 19 milijonov gostov. Med gosti je bilo največ Nemcev (23 milijonov nočitev), sledijo domači hrvaški gostje (12 milijonov nočitev), na tretjem mestu so Slovenci z 10 milijoni nočitev. »Po rekordnem letu 2022 po prihodkih od tujih turistov v letu 2023 beležimo še boljše rezultate. Hrvaška je naredila velik preskok v kakovosti in pridobila prepoznavnost kot zaželena turistična destinacija tudi izven poletnih mesecev,« je povedala hrvaška ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac. Booking s plačili ponudnikom zamuja A vse vendarle tudi ni tako rožnato, kot prikazujejo številke. Jutranji list je poročal, da spletna platforma za rezervacijo nastanitev Booking zamuja z izplačilom denarja okoli 2.000 ponudnikom zasebnih nastanitev. Nekateri niso dobili denarja od junija, zneski segajo tudi do 30.000 evrov. Zaradi zamud pri plačilih so se ponudniki obrnili na združenje zasebnih nastanitev. Nekateri niso prejeli še nobenih izplačil za oddajanje v tej turistični sezoni, nekaterim Booking dolguje del denarja, je pojasnila predsednica združenja Barbara Markovič. Ob tem je dodala, da vsak dan prejmejo okoli 20 klicev ponudnikov nastanitev, ki ne morejo do svojih sredstev. »Ni nam jasno, kako si lahko tako velika družba to privošči,« je poudarila Markovičeva in izpostavila, da je Booking tudi tistim, ki jim dolguje denar, poslal račun za plačilo provizije za mesece, za katere jim še ni nakazal denarja. A očitno ima Booking težave le z izplačilom zasebnim ponudnikom, saj hotelirji po poročanju Jutranjega lista težav s plačili naj ne bi imeli. V Dubrovniku več turističnih postelj kot domačinov Še ena težava je preobremenjenost okolja zaradi množičnega turizma. V italijanskih Benetkah so že zelo blizu tega, da bodo kot prvi na svetu uvedli vstopnino v mesto. V Dubrovniku medtem razmišljajo o krčenju nočitvenih kapacitet in gostinskih lokalov. Župan Mato Frankovič je potrdil, da bi prepovedali odpiranje novih apartmajev in ukinili 30 odstotkov obstoječih. Mesto, ki je eden od biserov južne Dalmacije, ponuja 16.000 ležišč v zasebnih nastanitvah, ponudnikov je okoli 4.000. Skupaj s hotelskimi sobami je v mestu okoli 48.000 Foto: Pixabay Zupan Dubrovnika Mato Frankovič je naklonjen zakonu, ki bo omejeval odpiranje novih nočitvenih kapacitet. Odličen obisk tudi v posezoni Direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničic je obisk po koncu glavne turistične sezone označil kot odličen, rast prihoda turistov dejansko beležijo v vseh mesecih. »V naši državi trenutno biva 200.000 gostov, medtem ko jih je bilo lani v tem času okoli 150.000.« Staničic je dodal, da jih posebno veselijo odlični rezultati tako glede obiska gostov z bližnjih in najpomembnejših evropskih trgov kot tudi iz daljnih, kot so Združene države Amerike. Foto: Pixabay Da ni vse zlato, kar se sveti, priča informacija o neplačilu Bookinga lastnikom apartmajev in drugih zasebnih namestitev. Po poročanju hrvaškega tiska naj bi turistična platforma nekaterim dolgovala denar za celotno poletno sezono, kar pomeni zneske tudi do 30.000 evrov. ležišč, medtem ko je domačinov 42.000. To po besedah župana Frankoviča ni normalo. Samo v zadnjih treh letih se je število nočit-venih kapacitet povečalo za 4.000. Rast je rapidna, zato jo želijo z novim zakonom o turizmu ukrotiti. Politiko turizma bodo krojile lokalne oblasti Država z zakonom, ki je še v obravnavi, daje platno in škarje za oblikovanje pogojev razvoja turistične dejavnosti v roke lokalnim skupnostim. Te bodo odločale o omejitvi števila, vrste in kategorije turističnih in gostinskih objektov na svojem območju ter višini turističnega ekološkega prispevka. Lokalne oblasti bodo lahko prepovedale odprtje novih apartmajev in gostinskih objektov ter omejevale število turistov. Župan Dubrovnika je poudaril, da namestitev ne bodo zapirali čez noč. »Pridobljenih pravic ne moremo ukiniti, dokler ne potečejo dovoljenja. Namen je prepoved novih apartmajev. Če se bo število zasebnih namestitev povečevalo s takšnim trendom, bo prišlo do tega, da bodo posamezne stanovanjske zgradbe v celoti postale zgradbe za dnevni najem,« je dejal in poudaril, da želi v mestu zagotoviti prostor za bivanje domačinov. »Če ne bomo ukrepali, mlada, visoko izobražena oseba, če nima česa naslediti, v Dubrovniku ne bo mogla imeti doma, si ustvariti družine. To je zame nesprejemljivo.« Novi zakon o turizmu, ki bo torej omejeval kapacitete, po besedah ministrice Nikoline Brnjac predstavlja »krono« reformnih prizadevanj, njegov cilj pa je med drugim zagotavljanje okvira za upravljanje razvoja turizma z vidika ohranjanja virov in okolja. MK, MZ Odgovor na članek, objavljen 22. 9. 2023 Buren sestanek z Rune obrodil sadove (2) »Odločno zanikamo, da je podjetje RUNE Enia, d. o. o., na kakršenkoli način sodelovalo s pristojnimi ministrstvi ali katerimikoli drugimi državnimi institucijami pri razporeditvi sivih in belih lis z namenom, da bi pobrali javni denar za bele lise. Umestitev naslovov med sive ali bele lise je namreč v pristojnosti pristojnega ministrstva. Poudarjamo, da je gradnja na območju sivih lis, ki jo podjetje RUNE Enia, d. o. o., izvaja v sklopu projekta RUNE, izključno zasebna investicija, ki jo financira sklad CEBF - Connecting Europe Broadband Found. Gradnjo na teh območjih izvajamo skladno s poslovnim načrtom. Gradnja omrežja na območju belih lis je bila predmet več javnih razpisov, na katere se je naša družba prijavila. Razpisne kriterije, ki ne zahtevajo pokritja vseh identificiranih belih lis na določenem območju, pa določa pristojno ministrstvo. V sklopu projekta RUNE sicer ne gradimo na vseh naslovih. Razlog za to je v preveliki oddaljenosti posameznih naslovov od trase omrežja, saj to znatno poveča stroške izvedbe. Ker smo kot zasebna investicija finančno omejeni, vseh naslovov ne priključimo v nobeni občini. Se pa vedno trudimo najti najboljšo možno tehnično rešitev, ki bi zajela čim več uporabnikov. V ta namen tudi tesno sodelujemo z vsako občino posebej. V primeru naslovov, ki jih sami ne moremo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali/in posamezno občino o drugih rešitvah, kot je na primer ta, da se uporabi že obstoječa občinska infrastruktura ali da posameznik izkop izvede sam, mi pa mu zagotovimo cevi in izgradimo priključek itd.« Tina Ambrožič, RUNE Enia Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! r V Šta/ersfo'TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Neuspešni poskus prodaje občinskega zemljišča Ob Dravi Na dražbi ni bilo niti ene ponudbe Velike upe so na ptujski občini polagali v to, da bo dražba zemljišča Ob Dravi, kije že leta in leta neizkoriščeno ter služi kot parkirni prostor, uspešna. Iz tega naslova so si obetali okoli milijon evrov denarja, ki bi ga občinski proračun trenutno še kako potreboval. A so se načrti izjalovili. Foto: CG Gre za neizkoriščeno zemljišče na obrežju Drave in s pogledom na veduto starega dela mesta. Na prvi javni dražbi je občina zemljišče prodajala za dober milijon evrov. Konec septembra je ptujska občina na dražbi ponujala eno svojih največjih še prostih, nepozidanih parcel, na desnem bregu Drave. Gre za del med cestnim mostom in železniško progo, na katerem je trenutno makadamsko parkirišče. Izklicna cena (brez 22-odstotnega davka) je znašala 894.000 evrov. Osem parcel skupne površine skoraj 15.000 m2 so ponujali kot celoto. Za to območje je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, opredeljeno je kot stavbno zemljišče, namenjeno zlasti večjim nakupovalnim središčem, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim. V zahodnem delu je med drugim zraven številnih dejavnosti (zdravstvenih, upravnih, vzgojnih ... ) možna tudi gradnja objektov za bivanje. Če bi bila prodaja uspešna, bi to občini glede na stanje v proračunu še kako pomagalo pri realizaciji zastavljenih ciljev in zagonu novih investicij. To je trenutno največja in najdražja parcela, ki je v načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem. A se plani niso izšli. »Na javno dražbo ni bila vplačana nobena varščina. Postopek dražbe bomo ponovili. Seznanjeni smo tudi s situacijo na terenu, zavedamo se, da sta bližnja mostova nižja in je dostop za tovorna vozila ter gradbeno mehanizacijo omejen. Zato bo treba v prihodnosti poiskati ustrezno rešitev tudi za ta predel. Za zdaj nova cestna povezava ni v načrtu,« so pojasnili na ptujski občini. Neuradno naj bi eden izmed potencialnih investitorjev od namere nakupa zemljišča odstopil prav zaradi dejstva, da bi bila gradnja na tem območju zaradi višine obeh mostov močno otežena oziroma nemogoča. Na občini se tega zave- dajo, kako bodo pristopili k reševanju navedenega problema, niso navedli. Pravzaprav pa druge rešitve, kot je ureditev dostopa po kakšni novi (cestni) povezavi, niti ni. Na drugi dražbi bo cena (najverjetneje) nižja od te, po kateri so parcele ponujali tokrat. Sicer ni izključeno, da bo nižja cena potencialne kupce prepričala o nakupu. Vsekakor gre za zemljišča na odlični lokaciji, ki bi jim bilo vredno posvetiti pozornost. V času Mirana Senčarja so načrtovali celostno ureditev tega dela mesta, celo zaprtje obstoječe cestne povezave od cestnega do peš mosta in ure- ditev promenade, sprehajališča. Idej je bilo veliko, omenjala se je morebitna izgradnja postajališča za avtodome, pa velikega športnega objekta ... Realizacija idej pa se očitno vse bolj odmika. Občina se bo najprej morala resno lotiti reševanja problema dostopnosti, če želijo iz tega naslova kaj zaslužiti in omogočiti razvoj tudi tega dela mesta na desnem bregu reke Drave. Ena izmed idej, o kateri smo poročali pred nekaj leti, je bila, da bi to območje povezali z novo prometno povezavo, ki bi jo speljali z Zagrebške ceste. Dženana Kmetec 10 Štajerski Kultura torek • 10. oktobra 2023 Ptuj • Skupina klekljaric DU Optimisti V klekljani čipki predstavile naravo in letne čase V Domu krajanov ČS Ljudski vrt so z letošnjo razstavo ponovno navdušile članice skupine klekljaric pod vodstvom mentorice Jane Dobnik, ki je končala šolo idrijske čipke in na Ptujskem širi način klekljanja, ki se je razvil v Idriji. Povabile so na razstavo pod naslovom Narava in letni časi v klekljani čipki. Po novem delujejo kot skupina klekljaric DU Optimisti Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Z razstave skupine klekljaric DU Optimisti Ptuj pod naslovom Narava in letni časi v klekljani čipki „Nekatere čipke so začele nastajati že v času pred korono, ko smo načrtovale razstavo o letnih časih. Korona nas je malo zaustavila, izdelke smo dokončale in jih raz- sti. Nekateri izdelki so iz bombaža, nekateri stavile, še preden bodo redno delo v teh tudi iz lanu, nekaj jih je enobarvnih, neka-prostorih začele druge sekcije DU Optimi- teri so barvni, kar se lepo sklada z letnimi Foto: Črtomir Goznik Klekljarice z mentorico Jano Dobnik časi in idejo razstave. Nekateri vzorci so bili narisani prav za to razstavo, druge pa so si klekljarice pridobile na njim dostopen način," je o razstavi povedala mentorica skupine Jana Dobnik. Nekatere na Ptuju klekljajo že 26. leto, nekatere manj. Čipka je razširjena po vsem svetu, klekljanje je že stara umetnostna obrt, znana z gradov. S klekljano čipko so se predstavile Ana Kocjan, Danica Novak, Dragica Hrenko, Grozdana Sedič, Ivanka Hergula, Jožica Jenko, Majda Štampar, Mira Ferme, Nada Zadravec, Stanka Greifoner Nadižar in mentorica Jana Dobnik. Kaj jim pomeni klekljanje? „Po toliko letih klekljanja si ne predstavljam več, da ne bi klekljala. Zaradi let sicer vedno težje, a dokler bom le lahko, bom klekljala. Zapolnjuje mi večere, dneve, razveseljuje me tudi že samo brskanje po klekljarski literaturi, da raziskujem tudi tržišče, kje so lepi vitraži, kje se dobijo lepi vzorci, kam bom nesla delat naslednji krožnik ali naslednjo skledo," je povedala Nada Zadravec. Dragico Hrenko klekljanje pomirja, zapolnjuje čas. Brez klekljanja si ne predstavlja ne dneva ne tedna. Stanka Greifoner Nadižar kleklja od leta 2007. Ko so ob neki priložnosti z družino obiskali grad v Idriji, so jo navdušile čipke. Ob pogledu na razstavo je dejala, da vsa ročna dela obvlada, klekljati pa še ne zna. Za rojstni dan ji je mož kupil vse pripomočke, sodelavka Dragica je že klekljala, vključila se je. V skupini je edina, ki je še zaposlena, zato ima manj časa za klekljanje, a se mu ob večerih z veseljem prepusti. Pozabi na vse in uživa. Majda Štampar si je vedno želela, da bi se naučila klekljati, ob službi in otrocih ni bilo časa. V Ormožu je v tistem času ena gospa poučevala klekljanje; vpisala se je na tečaj. Sama in še tudi nekaj prijateljic pa se je želelo v klekljanju izpolniti, zato so se pridružile skupini gospe Jane. „Zelo sem zadovoljna, da si pridobivamo neko znanje. Klekljanje mi pomeni sprostitev in umiritev, tudi na težave pozabiš," pove Majda Štampar. Danica Novak kleklja nekaj let, privabila jo je Nada Zadravec. To je užitek zanjo, veselje, nekaj novega, vedno je uživala v izdelavi ročnih del, klekljanje pa je bil pravi izziv. „Čas, ki ga imamo v pokoju na pretek, s klekljanjem lepo, pametno izkoriščamo. Dokončani izdelki so mi v veliko veselje in ponos. Klekljanje dejansko pomirja, sprosti, čeprav je na prvi pogled videti vse skupaj zelo zapleteno. Ko ga osvojiš, je to fantastična stvar," pa je o tem, kaj ji pomeni klekljanje, povedala še Jožica Jenko. Ptujske klekljarice medtem snujejo že novo razstavo, tokrat bodo v ospredju ptujske vedute. MG Maribor • Vinčanska kultura v sodobnih kreacijah Sanje Veličkovič Ko se povežeta preteklost in sedanjost Na baročnem stopnišču mariborskega gradu je na ogled občasna razstava Vinčanska kultura v sodobnih kreacijah Sanje Veličkovič, ptujske modne oblikovalke, kije navdih za to razstavo dobila v zapisih o skrivnostni evropski kulturi, njeni zapuščini v obliki artefaktov, njeni skrivnostni pisavi. Gre za kulturo, imenovano po kraju Vinča, kije cvetela od leta 6.000 pr. n. št. do leta 3.000 pr. n. št. Sanjo Veličkovič že od nekdaj navdušuje raziskovanje oblačil skozi zgodovino. K sodelovanjujoje tokrat povabil Pokrajinski muzej Maribor. V. Tf Mr Vinčanska kultura je bila med drugim znana tudi po figurinah, ki so izdelane iz gline v zelo natančnih orisih oblačil in nakita, z značilno silhueto širokih bokov, ki nagovarja plodnost, ter poudarjenih in velikih očeh, ki nagovarja budnost. Gojila je kult matere in plodnosti pretežno ženskih teles, s poudarjenimi boki, nakazanimi oblekami in nakitom. „Prav ti dve značilnosti, plodnost in budnost, sta se me še posebej dotaknili, saj smo v času epidemije vsi skupaj šli skozi zahtevno obdobje. Čas se je ustavil. Ali se bomo ustavili tudi mi? Ne, treba je odpreti oči, da premagamo ovire in iti naprej! Tudi sama sem šla naprej in ustvarila kolekcijo Wake up! Pri njenem oblikovanju sem se osredotočila na osnovno obliko ženske figure s širokimi boki, v katero sem skušala na različne načine vnesti oblike najdenih mask. Zanimiva mi je tudi ugotovitev, da se pri večini figurin zelo jasno vidi V-izrez, da so oblačila brez rokavov ter vidno nakazan nakit. Tudi te detajle sem skušala vključiti v svojo kolekcijo, ki sem jo ponovno ustvarila z uporabo naravnih materialov. V oblačilnih kosih se prepletajo barve bakra, železa, oranžna, rjava. Nakit oziroma dodatki v kolekciji so za razliko od originalov narejeni iz različnih vrst lesa, saj so tako veliko bolj obvarovani pred morebitnimi poškodbami. Avtorica lesenih modnih dodatkov je Zhuyun Xi. Pri oblikovanju obutve sem sledila osnovnim oblikam, ki sem jih prepletala skozi celo kolekcijo. Podrobnosti o obutvi, ki naj bi jo nosili v tistem času, namreč skozi raziskovanje nisem zasledila. Materiali pa, ki sem jih uporabila za obutev, so enaki kot za oblačila. Za spodnji del obutve, podplat, sem k >L ■ - L Foto: Miha Kacafura Z odprtja razstave o Vinčanski kulturi uporabila že narejene podplate, na katere sem ročno šivala dele obutve, sandal," je povedala Sanja Veličkovič, avtorica kolekcije o Vinčanski kulturi. Kolekcija, v kateri je združila preteklost in sodobnost, je bila predstavljena v okvi- ru EPK leta 2022 na tednu mode v Novem Srečanja tisočletij, ki v ospredje postavlja Sadu, na katerem je prejela nagrado v ka- nova spoznanja o različnih vidikih življenja tegoriji Varuhi kulturne dediščine. Obča- v prazgodovinskih in zgodovinskih obdob- sna razstava Vinčanska kultura v sodobnih jih na širšem evropskem prostoru. Razsta- kreacijah Sanje Veličkovič je napoved med- va bo na ogled do 20. oktobra. narodnega simpozija Museoeurope 2023 - MG torek • 10. oktobra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Bobnarji na gradu 2023 Ptuj po novem tudi bobnarska prestolnica Lepa sončna oktobrska sobota je na zgornje grajsko dvorišče ptujskega gradu, kjer je bil letos koncert Bobnarji na gradu 2023, privabila številne obiskovalce od blizu in daleč, iz vse Slovenije in tudi tujine. Prireditev se je začela ob 10. uri in z vrhuncem ob 12. uri, ko je najprej zaigrala ptujska rock skupina Hudobni volk, nato pa je pod taktirko Marka Soršaka Sokija (Elvis Jackson) ob spremljavi skupine The Rocktors zabobnalo 30 bobnarjev. Foto: Črtomir Goznik Bobni in dobre misli so 7. oktobra napolnili zgornje grajsko dvorišče. Tudi pri letošnjem bobnarskem dogodku sta moči združila Mihael Toš (Hudobni volk) in Marko Soršak Soki. Pri izvedbi koncerta so pomagali MO Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zavod za turizem Ptuj. Bobnarski koncerti postajajo še ena ptujska tradicija, Ptuj pa z njimi bobnarska prestolnica, ki se ponaša tudi z največjo in najstarejšo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem, je povedal Mihael Toš. Prihodnje leto bo mesto praznovalo že svoj 1955. jubilej, zasluži si še en spektakel. Bobni na gradu pa to zagotovo so. Letošnji drugi bobnarski dogodek pa je že uvod v naslednjega v letu 2024, ki bo prav tako kot oba dosedanja povezal ljudi za dobre namene. Lani se je na Ptuju končalo zbira- nja denarja za nakup kombija za Mateja, letos zbrana sredstva bodo namenili za nakup glasbil za otroke oz. glasbene šole, ki so utrpele škodo v poplavah. Marko Soršak Soki in Mihael Toš sta se zahvalila za vse prispevke, ki bodo šli v prave roke. Na ptujskem gradu so se 7. oktobra 2023 „zbobnali" dobri ljudje z dobrim sporočilom. „Prav je, da smo danes tu in da pomagamo," je izpostavil Soršak v svoji zahvali za tako množičen obisk in vse darove, povezane z njim. Da gre ponovno za odličen dogodek, ki bo odmeval še dolgo, je prepričan Mihael Toš. Odličen obisk je tudi letos pokazal, da so Bobni na ptujskem gradu dogodek, ki si ga ljudje želijo, hkrati z njim pa se pridružujejo vsem tistim, ki želijo nekomu pomagati in prinašati veselje. Razveselila se ga je tudi ptujska županja Nuška Gajšek z željo, naj prinese veliko užitkov. V pokrajinskem muzeju so nadvse veseli, da je prišlo do druge izvedbe bobnar-skega dogodka na ptujskem gradu tudi v letu, ko ptujski muzej praznuje. Lani je sicer potekal na turnirskem prostoru, kjer pa že potekajo aktivnosti za selitev žitnice. „Gre za zelo odmeven dogodek, promocijo ne samo glasbe, tudi kulturne dediščine, naše izjemne zbirke glasbil, ptujskega gradu in navsezadnje tudi samega Ptuja," je zadovoljen direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Ne zgodi se vsak dan, da je zgornje grajsko dvorišče tako polno, s tolikšno odmevnostjo. Skupaj z vstopnicami in donacijami so zbrali okrog 5.000 evrov za nakup glasbil. MG Zavrč • Osrednje praznovanje 27. občinskega praznika je uspelo Župan podelil tri priznanja in dve zahvali Praznovanje 27. praznika občine Zavrč je zadnjo soboto v septembru doseglo vrhunec. Praznično dogajanje seje začelo s svečano sejo, nato pa je sledilo odprtje razstave Kamnine v Halozah, ki stajo pripravila zbiralca Viljem Podgoršek in Franc Golob. Druženje seje nato preselilo na dvorišče dvorca Zavrč, kjer je župan Slavko Pravdič nagovoril zbrane ter ob pomoči podžupanov podelil priznanja in zahvale. Županovo priznanje je na kulturnem področju prejela maturantka predšolske vzgoje Nina Marin za prvo pesniško zbirko z naslovom Violetta Bloom. Pri pesniškem ustvarjanju jo je vsa štiri leta izobraževanja na Gimnaziji Ormož spodbujala mentorica in razredničarka Aleksandre Štih, ki je zbirko tudi jezikovno pregledala in prispevala spremno besedilo. Somentorica Blanka Erhartič jo je obogatila s pesniškimi namigi in popotnico »Violetti Bloom«. Knjigo je ilustrirala in grafično oblikovala Ninina sošolka Sara Prosnik pod mentorstvom profeso- rice Janje Rudolf. Nina je bila ob prejemu priznanja vidno ganjena, občini Zavrč pa je podarila nekaj izvodov svojega prvenca. Na družbenem področju se je izkazala deveto-šolka Nikita Potočnik, ki sodeluje na vsaki šolski prireditvi ali proslavi. Med drugim je dolgoletna članica dramske sekcije Kulturnega društva Cirkulane, izjemne uspehe dosega tudi na jezikovnem, likovnem in pevskem področju. Letos se je kot edina izbrana predstavnica iz Slovenije udeležila programa Capital of Children, kjer je na Danskem med 60 otroki iz celega sveta na- zasedanju mladine uspešno zastopala tako šolo kot tudi občino Zavrč. Jaka Domjan je tretji prejemnik županovega priznanja, izkazal pa se je predvsem na športnem področju. Jaka je prvi Zavrčan, ki je profesionalno zaigral med elito prvoligašev, v članski ekipi Nogometne šole Mura, trenutno pa blesti v Slovenski EON NextGen ligi kot prvi strelec lige. Ob strasti do športa pa ves čas izkazuje ljubezen do domačega kraja, saj prosti čas izkoristi za delovanje v domačih društvih. Je ponosen član PGD Zavrč in aktiven član Društva mladih. Letošnji nagrajenci ob 27. občinskem prazniku v družbi župana Slavka Pravdiča in podžupanov Roberta Vuzma in Sandija Kokota Odprtje razstave Kamnine v Halozah Zahvali letos gasilcem • VI • «I v v«, in danom civilne zaščite Župan Slavko Pravdič je ob letošnjem občinskem prazniku podelil še dve zahvali, in sicer domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu in Civilni zaščiti občine Zavrč. Tako gasilci kot člani civilne zaščite so bili letos še posebej aktivni ob zadnjih poplavah in odstranjevanju njihovih posledic. Po svečani podelitvi se je začelo društveno - družabno popoldne ob prijetni glasbi in kulinaričnih dobrotah. Zbrane so z domačimi vižami razveselili domači Ljudski pevci Trta in Ivan Švajgl. Članice Društva gospodinj Zavrč so pripravile bogato obloženo stojnico z raznoraznim pecivom, drugo stojnico so opremili člani OO RK Zavrč, kjer so zbirali prostovoljne prispevke za pomoč po poplavah. Turistično društvo in Društvo mladih je poskrbelo za pogostitev vseh prisotnih, Društvo drobnice Haloze pa je prispevalo pečeno jagnje. Na dogodku so bili tudi člani Facebook skupine Otroci Zavrča, ki so obujali spomine na mladost in življenje v završki občini, ki je zanje najlepši kraj na svetu. Estera Korošec Foto: ČG Foto: CG 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. oktobra 2023 Grajena • 100 let Katarine Mesarec - Kokol »Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala sto let!« Sedmega oktobra letos je 100. rojstni dan praznovala Katarina Mesarec - Kokol s Kr-čevine pri Vurbergu. V kulturnem domu Grajena so se ob tej priložnosti zbrali njeni najdražji, prijatelji, sosedje in ji v šopku najlepših želja zaželeli še veliko zdravja in srečnih let med njimi. Tudi sama pravi, da si najbolj želi zdravja, ker če je človek zdrav, ima vse, ne potrebuje ničesar drugega. Zelo je bila vesela vseh lepih želja, iskrenih čestitk. Vse najboljše so ji zaželeli tudi ptujska županja Nuška Gajšek, predsednik sveta ČS Grajena Luka Žižek in predsednik DU Grajena Vinko Lozinšek. Zapeli so ji člani MoPZ KD Grajena pod vodstvom Tomaža Mohorka. Zapela je tudi sama. Za poskočne ritme sta poskrbela Blaž in Aleks iz dua Fantič iz okolice Ptuja. S kitaro je razveselil sosed Marjan, ki že 50 let živi v okolici Toronta v Kanadi. Katarina Mesarec - Kokol se je rodila na Grajenščaku, nekje okrog 10. ure dopoldne 7. oktobra leta 1923, tako vsaj pomni, je povedala. V družini so bili štirje otroci, od katerih živi le še ona. Osnovno šolo je obiskovala na Vurberku. „Delo je tisto, ki krepi človeka," nam je zaupala že ob svojem 95. rojstnem dnevu, ko smo se že tudi napovedali, da jo bomo ponovno obiskali ob 100. rojstnem dnevu. Čestitke družbe Radio-Tednik Ptuj oziroma Štajerskega tednika je bila zelo vesela. Z veseljem ga prebira še danes, le da si zdaj že pomaga z očali. Pri 95 ga je v celoti prebrala še brez očal. Zadovoljna je z njegovo vsebino. Sicer pa se človek mora zanimati za dogajanje okrog sebe, Foto: Črtomir Goznik Prvi stoletnici v ČS Grajena Katarini Mesarec - Kokol je čestitala ptujska županja Nuška Gajšek, v imenu sveta ČS Grajena predsednik Luka Žižek in v imenu DU Grajena Vinko Lozinšek. Foto: Črtomir Goznik Katarini je ob njenem jubileju, na katerega so ponosni vsi Grajenčani, zapel tudi MoPZ KD Grajena pod vodstvom Tomaža Mohorka. ne glede na leta, pravi stoletnica. V svojem življenju je veliko in trdo delala, doma na svoji kmetiji in pri drugih kmetih na vasi. Treba je bilo delati tudi pri drugih kmetih, poprijeti za vsako delo, saj denarja ni bilo. Čeprav ni bilo lahko, je vedno delala z veseljem, skrb za dom in družino sta ji bila vedno na prvem mestu. Spominov se je v sto letih nabralo veliko, lepih in manj lepih, vsak človek jih ima za kakšno knjigo. Katarina se še danes zelo živo spomni obdobja, ko je delala pri grofu Herbersteinu na gradu Vurberk, kamor je hodila rigolat gorice, ko so še vse delali na roke, saj ni bilo nikakršnega orodja. Med drugo svetovno vojno je hodila tudi kopat jarke proti tankom in za vojake. V jeseni življenja jo ob sinu Janku, hčerka Katarina in njen mož sta se žal pred tremi leti poslovila, razveseljujejo trije vnuki in štirje pravnuki s svojimi družinami. Prvega moža je izgubila leta 1966, drugega leta 1983. Z družino so zelo povezani, ponosna je nanjo, veseli se vseh lepih skupnih trenutkov in druženj. Tudi s člani DU Grajena jih je bilo v preteklosti in jih je še danes zelo veliko. „Nikoli pa si nisem mislila, da bom dočakala 100 let. Pa sem sedaj tu, skupaj z vsemi, ki so mi prišli čestitat in mi prinesli toliko lepih želja. Resnično sem vesela in ganjena. Najlepša hvala vsem, naj tudi oni dočakajo toliko let," je povedala slavljenka. Morda pa bodo k temu pomagali koktajli, ki so jih posebej zmešali za to priložnost, da bi vsi še dolgo živeli in se veselili takšnih trenutkov. MG Lenart • Predstavitev knjige Druga barva lune Literarni popoldan s Tonetom Partljičem, kije nedavno potekal v viteški dvorani gradu Hrastovec, tokrat ne bi mogel biti na primernejšem mestu. Foto: SVZ Hrastovec Nataša Štandeker je svoj knjižni prvenec Druga barva lune predstavila tam, kjer se je tudi rodil, v gradu Hrastovec. Znameniti slovenjegoriški pisatelj je namreč predstavil knjižni prvenec Nataše Štandeker z naslovom Druga barva lune, ki se je rodil za zidovi mogočnega hrastovškega gradu. Avtorica, doma iz Šentilja, se je pred dvema desetletjema v Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec zaposlila kot medicinska sestra in se tam, kot je dejala, »naučila vsega, kar moram o življenju v resnici vedeti«. Roman pripoveduje o dveh popolnih tujcih, in sicer o medicinski sestri in pacientu-slikarju, ki se zaradi amnezije trenutno ne zaveda samega sebe. Pisan je v tretji osebi, razdeljen na 46 krajših poglavij in zelo prepričljivo prikazuje vsakdanje življenje v ustanovi za ljudi z duševnimi težavami, torej okolje, ki ga Štandekerjeva odlično pozna, saj je v njem delala. »Zgodba, ki bi se lahko zgodila v katerikoli drugi podobni instituciji, saj v gradovih, v Sloveniji in v tujini, še vedno živijo ljudje z motnjami v duševnem razvoju, je v meni zorela vrsto let. Dejstvo je, da ko enkrat stopiš skozi ta vrata, pa najsi kot stanovalec ali kot zaposleni, se ti ljudje znotraj teh zidov in njihove usode za vse čase zarežejo v dušo. Tudi v teh institucijah se dogajajo lepe stvari, zakaj se ne bi mogla tudi sicer nenavadna in prepovedana, a čista in staromodna ljubezen, ki si jo vsi želimo?« Knjiga Nataše Štandeker, ki je svojo kariero, kot rečeno, začela kot medicinska sestra, nadaljevala kot vodja doma starejših in doktorirala s področja socialne gerontologije, slednjič pa se preizkusila še kot pisateljica, je nastala na delavnici Gremo pisat s Tonetom Partljičem v organizaciji Hiše jezikov Maribor. SD Hajdina • Ob izidu literarnega glasila Najdihojca Prebirali spise in pesmi, peli in igrali Na Osnovni šoli Hajdina so konec minulega tedna pripravili literarni večer. V poznem jesenskem popoldnevu so učenci na vrtu pri šoli prebirali besedila, ki so jih zapisali in izdali v šolskem glasilu Najdihojca. Učenci so tudi zapeli in zaigrali, individualno ter v zboru oziroma skupinah. Po prireditvenem prostoru je večkrat poletela maskota šole, čebelica Ajda. Foto: MZ Utrinek s prireditve v novo urejenem atriju šole, ki je postal učilnica v naravi. Z učenci so veselje ob izidu nove številke Najdihojce delili učitelji šole in povabljeni gostje, med njimi so bili podžupan občine Hajdina Franc Krajnc, predstavniki hajdin-skih društev, starši otrok, nekdanji sodelavci šole in še nekateri drugi. Uživali so v programu, ki so ga skupaj z učiteljskim zborom pripravili hajdinski šolarji. Najdihojca je glasilo učencev OŠ Hajdina, v katerem je zbrano literarno in likovno ustvarjanje minulega leta. „Prav je, da izid glasila ovekovečimo s primerno prireditvijo. Ker je Najdihojca glasilo na visokem nivoju, mora biti takšen tudi naš dogodek," so povedali v vodstvu šole in dodali: „Literarni večer smo izvedli v na novo urejenem šolskem atriju, ki smo ga pred časom obogatili s poučnimi vsebinami in je rezultat ustvarjalnosti naših učencev in učiteljev. To je naša učilnica na prostem, na katero smo izjemno ponosni. Z literarnim večerom smo jo simbolno odprli, vendar se delo v njej ne bo nikoli končalo, ker je živa in bo vedno treba kaj postoriti ali nadgrajevati. Vedno jo bomo spreminjali." Urednica literarnega glasila Najdihojca je učiteljica Branka Gaiser, vodja literarnega večera učiteljica Irena Vesenjak, kostum za čebelico Ajdo je sešila učiteljica Tatjana Habjanič. Ravnatelj OŠ in Vrtca Hajdina Mitja Vidovič je bil ob koncu prireditve na še en lep dogodek, ki so ga pripravili, ponosen. „S to čudovito prireditvijo smo zaokrožili izjemno bogat in pester teden praznovanja - teden otroka. Vloga učenca in učitelja se je v sodobni šoli zelo spremenila. Medtem ko je bil včasih učitelj posredovalec znanja in učenec prejemnik, lahko danes ugotovimo, da je možno do znanja priti povsod, digitalizacija nam to omogoča. A s tem je učitelj dobil še pomembnejše vlogo. Vlogo mentorja, motiva-torja in organizatorja. V ospredje učnega procesa so prišli učenci. S sodobnimi aktivnimi metodami učenja, fit pedagogiko, formativ-nim spremljanjem ter izkustvenim učenjem na prostem so predvsem učenci tisti, ki soustvarjajo učni proces. Ne samo soustvarjajo, prevzemajo vodilno vlogo. Tako pridobljena znanja so uporab-nejša, trajnejša, učenci pa bolje pripravljeni na novo sedanjost. V ospredje prihajajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje, sodelovanje, komunikacija, reševanje problemov. Danes sedimo in ustvarjamo v ambientu, ki je nastal ravno po takšnem ključu. To prekrasno učilnico na prostem so ustvarili učenci skupaj z učitelji. Zato ni naključje, da razumejo, zakaj so tukaj, da cenijo svoj prostor in izjemno radi v njem ustvarjajo. Na današnjem dogodku so učenci skupaj z mentorji prikazali, kaj znajo ustvariti. Njihov navdih je neskončen kakor njihova življenjska energija. Imajo tisoče talentov, naša naloga je le, da jih pomagamo najti in jih opogumiti. Vsak otrok je nadarjen, veliko bolj, kot si lahko mislimo," je v nagovoru izpostavil ravnatelj Vidovič in se ob tej priložnosti zahvalil tudi sodelavcem ter jim čestital za minuli dan učiteljev. MZ Rokomet Na Kodeljevem padel močni Slovan Stran 14 Rokomet Pomembno zmago skazila huda poškodba Kovačeca Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Drava in Videm še naprej na zmagovalnih tirnicah Stran 15 Jesenski šolski kros Deset zmagovalcev iz desetih različnih šol Stran 16 íPoíltilajt¿ naí na íuitountm íjilitu! RADIOPTUJ K*. áfltetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 12. krog Šumarji »zamudili na tekmo« in začeli igrati pri 3:0 Šumarji so na Obalo odšli z mešanimi občutki: za dobre so poskrbeli z dvema zaporednima prvenstvenima zmagama proti Celju in Mariboru, za slabše pa z izpadom iz pokalnega tekmovanja. „Sredin poraz v Zavrču, ki je pomenil izpad iz pokalnega tekmovanja, ni vplival na našo predstavo. To tekmo smo takoj dali v pozabo in se usmerili v ligaško tekmovanje - v pokalu bomo igrali tudi prihodnje leto, ne glede na to, v kateri ligi bomo igrali, prvoligaško vstopnico pa si je treba priboriti," je o tem dejal Gašper Jovan, branilec Aluminija, ki se v zadnjem času po potrebi večkrat preseli v zvezno vrsto. Glede na tekmo z Mariborom je trener Aluminija Robert Pevnik opravil dve spremembi v začetni enajste-rici, namesto Pečnika (poškodba) in Baskere sta njuni mesti zasedla Šuba-ric in Susso. Mesto med vratnicami je znova zasedel 17-letni Luka Petek. Nogomet • 1. SNL Koper - Aluminij 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Nkada (3.), 2:0 Osuji (9.), 3:0 Prce (34.), 3:1 Jovan (59., z 11 m), 4:1 Osuji (65.). KOPER: Hvalič, Pabai (od 84. Hr-vatin), Mittendorfer, Prce, Pavlovic, Vešner Tičic, Ankrah, Orazov (od 67. Groznica), Barišic (od 84. Ruedl), Osuji (od 90. Marsetič), Nkada (od 67. Jelenič). Trener: Zoran Zeljkovic. ALUMINIJ: Petek, Jovan, Koblar, Zeljkovic, Šubaric (od 69. Kosi), Mar-tic (od 76. Schaubach), Jagic, Maru-žin (od 46. Baskera), Gorenak (od 76. Bilji), Susso (od 84. Skiba), Jova-novic. Trener: Robert Pevnik. Začetek srečanja je bil na strani Štajercev zelo slab, večino časa so tekali za hitrimi in razpoloženimi igralci Kopra. Pri tem so storili premalo prekrškov, tako da so domačini večino časa izvajali pritisk na zadnjo vrsto Aluminija. Ta je pokala po šivih in izbranci domačega stratega Zorana Zeljkovica so v dobre pol ure igre zadeli trikrat! Serijo je z diagonalnim strelom z desetih metrov v 3. minuti odprl povsem neoviran Francoz Timothe Nkada, za povišanje vodstva je v 9. minuti poskrbel Nigerijec Bede Osuji s strelom iz bližine z glavo, tretji gol Z Antejem v Ljudskem vrtu takoj zavel nov veter Nogometaši Maribora so v zadnjih sedmih tekmah (vse pod vodstvom Damirja Krznarja) dosegli le eno zmago (Kalcer), dva remija (Rogaška, Domžale) in kar štiri poraze (Celje, Olimpija, Koper, Aluminij), kljub temu pa se je na tekmi z Muro v Ljudskem vrtu zbralo blizu 5.000 navijačev. Razlog je bil seveda le en sam - vrnitev Anteja Šimundža v Ljudski vrt. Ta je v dosedanji samostojni trenerski karieri od leta 2011 vodil Muro (dvakrat), avstrijski GAK, Aluminij, Maribor in bolgarski Ludo-gorets, v teh letih si je z uspehi pridobil status vrhunskega strokovnjaka. Da tekmeci o njem zasluženo govorijo s spoštovanjem, je dokazal že v uvodu. Njegovi novi varovanci so nemudoma spremenili držo na igrišču, bili so bojevitejši in bolje organizirani - kot bi se zbudili iz morastih sanj, ki so trajale zadnje tedne. Od poraza z Aluminijem, pri katerem Mariborčani domala niso resneje streljali na gol šumarjev, je minil le slab teden, statistika pa je takoj pokazala povsem drugačno usmeritev igralcev v vijoličastih dresih. Ce bi bilo pod Krznarjem povsem realno, da bi Mura nadaljevala niz zmag v gosteh (Koper, Aluminij, Rogaška, Domžale), pa ji tokrat serije ni uspelo podaljšati. Kljub temu da je za Mariborom slab prvi del sezone, pa za večnim tekmecem Olimpijo zaostaja zgolj za tri točke. Zmajem tokrat ni uspelo ugnati Kalcerja, še več, na koncu so lahko zadovoljni tudi s točko, saj so imeli mlinarji v drugem polčasu tri izjemne priložnosti za zmago. Slabšo formo omenjenih dveh najmočnejših naših klubov s pridom izkoriščata Celje in Koper. Grofle so ugnali Bravo, a kakšnega posebnega proslavljanja ni bilo - razlog je težja poškodba Aljoše Matka (zlom kosti v stopalu), ki bo z igrišč odsoten dlje časa. V derbiju ekip z dna lestvice - obe ekipi sta imeli pred tekmo 8 točk - so pa je za domačine s strelom iz prve zabil hrvaški branilec Franjo Prce - 3:0. Pri tretjem zadetku bi lahko bolje posredoval tudi Petek, ki pa je v dvoboju ena na ena vmes že zaustavil Osujija. Kidričani v prvem polčasu niso uprizorili kakšne omembe vredne akcije, so pa precej odločneje začeli drugi polčas. Po dobrih desetih minutah igre je Sandro Jovanovic priigral enajstmetrovko, prekršek nad njim je storil zelo razpoloženi Vešner Tičič. Zanesljiv realizator je bil Gašper Jovan - 3:1. Isti igralec je imel v 64. minuti izjemno priložnost za nadaljnje zmanjšanje zaostanka svoje ekipe, ko se je po idealni podaji Jovanovica znašel sam pred domačim vratarjem Hvaličem, a je bil slednji uspešnejši ... To je bil žarek upanja za morebitni preobrat, a je žal ostalo le pri tem, saj so domačini v naslednjem napa- se zmage veselili Domžalčani. Njihov junak je bil bosanski nogometaš Ner-min Hodžic, ki je dosegel dva zadetka, še posebej atraktiven je bil prvi, ki ga je dosegel s „škarjicami". Prvenstvo se bo nadaljevalo po dvotedenskem reprezentančnem premoru, v katerem se bo slovenska reprezentanca v kvalifikacijah za EP 2024 pomerila v soboto, 14. 10., s Finsko doma (ob 18.00 v Stožicah) in v torek, 17. 10., v gosteh s Severno Irsko (ob 20.45). REZULTATI 12. KROGA: Koper - Aluminij 4:1 (3:0); Maribor - Mura 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Repas (30.), 1:1 Shabanhaxhaj (32.), 2:1 Soudani (45+1.), 3:1 Lorber (52.); Celje - Bravo 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Matko (1.), 1:1 Stankovic (44.), 2:1 Bobičanec (50., z 11 m); Domžale - Rogaška 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Hodžic (42.), 2:0 Hodžic (69.), 3:0 Pišek (85.); Olimpija - Kalcer Radomlje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Ratnik (14.), 1:1 Šošic (35.). 11 8 2 11 1. CELJE 2. KOPER 3. OLIMPIJA 4. MARIBOR 5. BRAVO 6. MURA 7. DOMŽALE 7 3 11 6 2 11 5 2 11 5 2 11 4 1 11 3 2 11 3 1 9. KALCER RADOMLJE 11 2 3 10. ROGAŠKA 11 2 2 Koper je ekipa, s katero ima Aluminij najslabšo statistiko medsebojnih tekem v 1. ligi: na 17 odigranih tekmah so osemkrat zmagali Koprčani, sedemkrat sta ekipi remizirali, le dvakrat pa so slavili Kidričani. du na drugi strani povišali vodstvo znova na tri gole - z obilico sreče je Osuji iz bližine žogo spravil mimo Petka v gol - 4:1. Do konca srečanja velja omeniti še dober poskus Gala Gorenaka v 76. minuti, ko je stresel prečko, v 93. minuti pa je iz bližine gol do- segel Jovanovic, a so ga sodniki v VAR-sobi po pregledu posnetka razveljavili zaradi prepovedanega položaja. Koprčani so z visoko zmago ohranili položaj prvih zasledovalcev vodilnega Celja in še naprej ostajajo zgolj pri enem samem porazu (z Muro v 4. krogu). Na zadnjih sedmih tekmah so štirikrat zmagali in trikrat remizirali. Po reprezentančnem premoru se bodo Kidričani na svojem stadionu pomerili s Kalcerjem (v nedeljo, 22. 10., ob 17.30). JM Gašper Jovan, Aluminij: „Začeli smo res zelo slabo: nismo imeli dobre komunikacije, slabo smo se postavljali na igrišču, premalo smo bili agresivni, nismo pobirali 'drugih žog' ... Posledice so bile jasne, visok zaostanek že ob polčasu. Ob polčasu smo se dogovorili, da moramo stopiti višje, da moramo povečati agresivnost in da poskušamo bolje povezati našo igro. To nam je res uspelo, tudi zadeli smo, a zaostanek je bil prevelik, da bi ga lahko nadoknadili. Vmes se je sicer pokazala možnost za Nogomet • 2. SNL Ajdovcem primorski derbi pred 1.500 gledalci nadaljnje približanje, sam bi lahko bolje reagiral pred golom Kopra v 64. minuti, na koncu sem se odločil za strel z desnico, kar pa se ni izkazalo za najboljšo opcijo, žal. To res ni klasična pozicija za branilca, a se v večini primerov kar dobro znajdem tudi v podobnih položajih. S Sandrom (Jovano-vicem, op. a.) od desetega leta dalje igrava skupaj, vmes le eno sezono nisva igrala v isti ekipi. Jasno je, da se dobro poznava in da to izkoriščava, kolikor je le mogoče." 1 24:10 26 1 20:9 24 3 26:19 20 4 17:12 17 4 17:16 17 6 13:20 13 6 16:19 11 7 15:20 10 6 10:17 9 7 7:23 8 JM Občasno tudi drugoligaški obračuni poskrbijo za kakšno odmevno zgodbo, tokrat so jo akterji ustvarili v Ajdovščini, kjer sta se v severnopri-morskem derbiju pred več kot 1.500 gledalci merila domače Primorje in Gorica. V obračunu nekdanjih prvoli-gašev je bilo zaznati ambicije obojih, da bi se med elito prebili že po tej sezoni. Tokrat so več spretnosti pokazali domačini pod vodstvom trenerja Milana Andelkoviča, ki so slavili z golom 19-letnega Luke Jerina, ki letos šele spoznava člansko konkurenco. Ajdovci so tako prekinili niz šestih zaporednih zmag Gorice in jo znova vsaj za nekaj časa oddaljili od vrha tabele. Tega pa še vedno zaseda vrsta Beltincev, ki zaenkrat ne popušča niti za milimeter. Varovanci Damjana Gajserja so na zadnjih sedmih tekmah vpisali šesto zmago, enkrat so vmes remizirali. Pred približno 500 gledalci so uvodna zadetka dosegli z lepimi streli iz razdalje, zadnjega pa iz penala. Na drugi strani so penal imeli tudi Bistričani, a Jaši Martinčiču v 70. minuti ni uspelo premagati vratarja Beltincev Štefana Močica. Po izjemnem začetku sezone (5 krogov, 5 zmag) so igralci Brinja Grosupljega padli v precejšnjo krizo, ki so jo v tem krogu izkoristili tudi Konjičani in vpisali tretjo prvenstveno zmago. V tem krogu so bile uspešnejše gostujoče ekipe, ki so vpisale štiri zmage (domačini tri), le ena tekma se je končala z remijem. To se je zgodilo na drugem, manjšem primorskem derbiju v Biljah. REZULTATI 12. KROGA: Beltinci Klima Tratnjek - Kety Em- mi&Impol Bistrica 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Kosic (30.), 2:0 Sočič (33.), 3:0 Kosic (69., z 11 m); Primorje Emundia - Gorica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Jerin (33.); Brinje Grosuplje - Dravinja 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Brkic (32.), 1:1 Čakš (45.), 1:2 Kopač (74.); Vitanest Bilje - Jadran Dekani 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Dizdarevic (2.), 1:1 Trdin (20.), 1:2 Batič (39., ag.), 2:2 Doplihar (67.); Rudar Velenje - Nafta 1903 1:5 (0:2); strelci: 0:1 Urh (20.), 0:2 Oštrek (24.), 0:3 Bončina (48.), 1:3 Džumhur (50.), 1:4 Oštrek (59.), 1:5 Pigac (83.); Tabor Sežana - Ilirija 1911 0:3 (0:1); strelci: 0:1 I. Nadarevic (42.), 0:2 Cukjati (57.), 0:3 Rorič (89.). Rdeči karton: L. Nadarevic (79., Ilirija); Tolmin - Krka 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Močnik (2.), 1:1 Krznaric (5.), 1:2 Ma-ksimovic (50.), 1:3 Žur (88.); Triglav - Fužinar Ravne 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Čadež (58.), 2:0 Gibson (88.), 2:1 Kvesic (93.). Rdeči karton: Gibson (88., Triglav). 1. BELTINCI TRATNJEK 11 8 2. PRIMORJE EMUNDIA 11 3. GORICA 4. TRIGLAV KRANJ 5. NAFTA 1903 6. K. E. BISTRICA 7. BRINJE GROSUPLJE 8. JADRAN DEKANI 9. VITANEST BILJE 10. DRAVINJA 11. KRKA 12. FUŽINAR RAVNE 13. ILIRIJA 1911 14. RUDAR VELENJE 15. TKK TOLMIN 16. TABOR SEŽANA 25:7 26 18:8 25 21:10 22 20:10 21 2 22:12 4 13:13 19:10 12:12 19:21 11:21 14:17 14:21 9:14 10:19 10:22 8:28 20 17 16 14 13 12 11 11 10 9 8 4 JM 1 3 2 2 1 5 4 3 2 2 4 3 2 4 14 Štajerski Šolski šport, rekreacija torek • 10. oktobra 2023 Rokomet • NLB liga, 5. krog Na Kodeljevem padel močni Slovan Slovan Ljubljana -Jeruzalem Ormož 28:30 (13:18) LL GROSIST SLOVAN: Mlakar, Kr-bavčic, Stegel, Balažic, Grojzdek 2, Gačevic 1, Varga, Poje, Stojnic 2, Pipp 3 (2), Kovačevič 3, Lipovac, Pirnat, Budja 3, Nenadic 7, Kovačec 7. Trener: Boris Denič. JERUZALEM: Ranfl (6 obramb), Balent (4 obrambe), Zemljič; Kol-mančič, Munda 1, Bogadi 3, Sok 4 (1), Vincek, Žuran 2, G. Hebar 5, T. Hebar 6, Šulek 6, Blagotinšek, Pungartnik, Krabonja, Jerenec 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Slovan 2/2; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Slovan 12; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Teo Šulek (Jeruzalem Ormož). Za Ormožani je pet tekem v novi sezoni 2023/24, izkupiček točk pa je trenutno pri številki sedem. „Sezono smo začeli prav dobro, če jo ocenim z oceno v šoli. Za tisto odlično nam manjka doma izgubljena točka proti Škofli Loki. Po omenjenem remiju smo se na gostovanje v Ljubljano odpravili nekoliko skeptični, ampak smo z odlično igro naš klub in mesto Ormož v prestolnici države lepo predstavljali," je zadovoljen po tekmi proti Slovanu povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. Ormožani so imeli v Ljubljani tudi lepo podporo s tribun, saj si je tekmo ogledalo približno 50 navijačev Jeruzalema. Tekma je bila izenačena do polovice 1. polčasa, nato pa so gostje prikazali izjemno igro in na odmor odšli s petimi goli prednosti (13:18). „Odigrali smo odličen 1. polčas, mogoče celo najboljši v sezoni. Slovan ima izjemno močno in visoko obrambo, a smo ji zabili kar 18 zadetkov. Svojo nalogo so znova odlično opravili vratarji. Takšnih polčasov si želimo tudi v prihodnje," je prvi del tekme opisal Tadej Sok, letos prvi strelec Jeruzalema v Ligi NLB. Rokomet • 1. B SRL (m) Foto: Črtomir Goznik Tinček Hebar (Jeruzalem Ormož) Pomembno zmago skazila huda poškodba Eneja Kovačeca Velika Nedelja - Jadran 28:23 (17:13) V. NEDELJA: Matoševic (8 obramb), Bezjak (1 obramba); Zorec, E. Kovačec, Škorjanec 1, Notersberg, Grabovac 2, Borko 7 (4), Ude Tkalčec 5, Kralj, Toplak 2, Majhen 4, Gašič, Torič, Sraga 7. Trenerja: Davorin Ko-vačec in Uroš Krstič SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 5/4; Jadran 5/2. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 18; Jadran 8 minut. IGRALEC TEKME: Borna Sraga (V. Nedelja). Pri Veliki Nedelji je pred 200 gledalci gostovala ekipa Jadrana, ki se - podobno kot domača ekipa - bori za obstanek v ligi. Šlo je za tekmo, kjer so točke štele dvojno. Zaradi pomembnosti tekme sta se v domačo ekipo vrnila Peter Zorec in Enej Kovačec. Prisotnost obeh je v samo ekipo Velike Nedelje prinesla dodatno motiviranost pred tako pomembno tekmo. Domači so tekmo začeli fantastično, enostavno so se „razleteli po igrišču" in hitro povedli za pet zadetkov (6:1). Sledila je 7. minuta, ko se je huje poškodoval Kovačec, ki je nasploh prvič zaigral po petmesečni odsotnosti zaradi poškodbe komolca. V 17. minuti je prednost razpoloženih gostiteljev že znašala osem zadetkov (12:4). Obramba je bila izjemna, kar je v prvi vrsti zasluga vratarja Tonija Matoševica in povratnika v ekipo Zorca. Nato so se domačini zaustavili, v napadu so igrali počasi in brez idej, vrstile so se tehnične napake in popolnoma nepotrebne izključitve, in Jadran je „zavohal kri". Devet minut domačini niso zatresli mreže in v 36. minuti je lepo polna dvorana obnemela. Gostje so kaznovali vse napake gostiteljev in izid izenačili na 17:17. Minuta odmora je bila več kot dobrodošla za Veliko Nedeljo. Žan Toplak, Luka Ude Tkalčec in Blaž Majhen so zadeli trikrat zapored (20:17), navijači so znova oživeli, obramba Velike Nedelje je bila vse agresivnejša, na golu je ponovno začel zbirati obrambe Matoševic in tehtnica se je znova prevesila na stran Velike Nedelje. V 53. minuti je bil izid 24:18 za Nedeljane, ki so nato kljub svoji mladosti rutinirano pripeljali tekmo do srečnega konca. V taboru Slovana so prepričani, da so tekmo izgubili v 1. polčasu. „Preslabo smo odigrali 1. polčas in si nabrali preveliki zaostanek. Tu smo izgubili to pomembno tekmo," je o prvem delu tekme iz tabora Ljubljančanov dejal Žan Grojzdek. V 2. polčasu so gostje iz Prle-kije povedli že za šest zadetkov (18:24) in dišalo je po visoki zmagi. „Razen tiste desetminutne krize od 26. do 36. minute smo odigrali odlično tekmo in nadigrali nasprotnika. Dve izjemno pomembni točki sta ostali doma. Smola pa za poškodbo Eneja Kovačeca; z njim smo imeli plan nabirati točke, vredne obstanka v ligi. Zdaj smo za nadaljevanje ostali brez odličnega igralca, ki je bil dodana vrednosti naši ekipi. Morali se bomo znajti na kakšen drugačen način v borbi za obstanek v ligi," je o tekmi s Hrpeljci povedal kapetan Marko Kralj. Zmaga je „bike" popeljala na 8. mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi. Veliko Nedeljo že v sredo, 11. oktobra, ob 19.00 čaka pokalna tekma proti Grosupljemu. »Glede na težave s poškodbami bomo letos pokalno tekmovanje vzeli za trening, kjer bodo priložnost za igro dobili vsi igralci. Prvenstvo in obstanek v 1. B-ligi je naša prioritetna naloga,« je o sredini tekmi dodal Kralj. Kopiraj-prilepi scenarij s tekme s Kočevjem: Moškanjci-Gorišnica -Frankstahl Radovljica 28:33 (13:18) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (6 obr.), Bedenik, Brodnjak; Ozmec 9(2), Šandor 8(4), T. Bedrač 3, Zu-panič 3, Tement 2, Lorenčič 2, Geč 1, Belšak, N. Bedrač, Leben, Bezjak, Čuš. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Gorišnica 7/6; Radovljica 6/5. IZKLJUČITVE: Gorišnica 10 minut; Radovljica 12 minut. RDEČI KARTON: N. Bedrač (21., Gorišnica). Rokometaši iz Gorišnice še naprej ne najdejo zmagovalne formule. Resnici na ljubo je bilo proti močni ekipi Radovljice to tudi težko pričakovati, a znova niso bili tako zelo oddaljeni od presenečenja. Kakšen V zaključku tekme so bili domačini vedno boljši in so si na vse pretege želeli izenačiti. Borbeni gostje so kljub hujši poškodbi zelo pomembnega člena ekipe Davida Bogadi-ja obdržali mirne živce. „Dosegli smo odmevno zmago, ki pa se je ne veselimo maksimalno zaradi poškodbe soigralca. Upam, da bo Davidova poškodba čim manjša, v izkušenejši igralec več v rotaciji (morda Hrupič v zunanji liniji), pa bi bila slika takoj drugačna. Znova so Gorišničani slabo začeli srečanje (1:4 v 5. minuti, 3:7 v 10. minuti), za nameček so že v prvem polčasu ostali brez strogo izključenega Nina Bedrača. Zaostanek petih golov ob polčasu jim ni puščal veliko možnosti, a so se v drugem polčasu znova predstavili v boljši luči. Z boljšo igro v obrambi in nekaj zaporednimi obrambami vratarja Tima Krofiča jim je uspel delni izid 5:0 in v 41. minuti je na semaforju pisalo 20:21. Stik z gosti so držali vse do 54. minute, kaj več pa jim ob nekaj prelahko zapravljenih strelih ni uspelo. Podoben scenarij smo na tekmah Gorišnice letos že videli, nazadnje v Kočevju, pred tem pa tudi proti Veliki Nedelji. V naslednjem krogu bo ekipa Go-rišnice prosta, nato pa jim v goste prihaja zadnjeuvrščeni Jadran. Žan Ozmec, Gorišnica: „Skozi celotno tekmo smo se borili po najboljših močeh, pozna pa se nam 'prekratka klop'. Ob tem je naša največja težava slab začetek tekem, kar se nam v tej sezoni redno dogaja. Tukaj bomo res morali nekaj ukreniti, saj si naberemo zaostanek, ki ga nato lovimo celotno tekmo, pri tem pa trošimo veliko moči. Sicer smo se približali na gol zaostanka, zmanjka pa pika na i, ko bi morali rezultat dokončno obrniti. Gostje so nas tako v zaključku 'prešprintali' in prehiteli, enostavno nas je 'zmanjkalo'. Glede na začetek sezone vidimo napredek, za kakšno točko pa bomo morali izboljšati še kakšen segment igre več - imamo pa še veliko rezerv." KU, Jože Mohorič 1. B SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Frankstahl Radovljica 28:33, Velika Nedelje - Jadran Hrpe-lje-Kozina 28:23, Mokerc Kig - Dol TKI Hrastnik 31:26, Grosuplje - Kočevje 29:25, Krško - Črnomelj 42:28, Herz Šmartno - Ajdovščina 31:20. 1. GROSUPLJE 5 4 10 9 2. KRŠKO 4 4 0 0 8 3. MOKERC - KIG 4 4 0 0 8 4. RADOVLJICA 5 3 0 2 6 5. BUTAN PLIN IZOLA 4 3 0 1 6 6. KOČEVJE 5 3 0 2 6 7. HERZ ŠMARTNO 4 2 0 2 4 8. VELIKA NEDELJA 4 2 0 2 4 9. AJDOVŠČINA 5 2 0 3 4 10. ČRNOMELJ 5 1 1 3 3 11. DOL TKI HRASTNIK 5 1 0 4 3 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5 0 0 5 0 13. JADRAN HRPELJE - KOZINA5 0 0 5 0 nasprotnem primeru smo izgubili odličnega človeka tako na igrišču kot v slačilnici," je razočarano o poškodbi Bogadija povedal kape-tan Tomislav Balent, ki je zbral štiri obrambe. Filip Ranfl jih je dodal 7 in izkupiček 11 obramb je več kot odličen. Zmaga je Ormožane popeljala do visokega 4. mesta, kar je zares Pomurje - Drava Ptuj 22:41 (10:22) DRAVA PTUJ: Škorc (4 obr.), Če-šek (3 obr.); Krasnič 7(1), Toplak 6, Maroh 6, Škrobot 5, S. Kocjančič 4, Golež 3, Korez 2, Peklar 2, T. Kocjan-čič 2, Bezjak 1, Šestanj-Plohl 1, Žuran 1, Kuzma 1, Kramberger. Trener Uroš Šerbec. Po visoki uvodni domači zmagi sezone proti Alplesu so se rokometaši Drave odpravili v goste ekipi Pomur- 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Pomurje - Drava Ptuj 22:41, Nova Gorica -Alples Železniki 27:15, Sevnica - Maribor Branik 30:21, Arcont Radgona - Kronos 35:29. 1. DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4 2. SEVNICA 2 1 1 0 3 3. ARCONT RADGONA 2 1 1 0 3 4. NOVA GORICA 2 1 0 1 2 5. MARIBOR BRANIK 2 1 0 1 2 6. KRONOS 2 1 0 1 2 7. ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 0 2 0 8. POMURJE 2 0 0 2 0 NLB liga REZULTATI 5. KROGA: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož 28:30 (13:18), Gorenje Velenje - Riko Ribnica 38:33 (16:16), Celje Pivovarna Laško - Koper 40:27 (18:15), Krka - Trimo Trebnje 25:30 (10:15), Dobo-va - Ljubljana 30:31 (19:16), Slovenj Gradec - Sviš Ivančna Gorica 25:26 (13:11), Urbanscape Loka - Škofljica 29:30 (13:17). 1. GORENJE VELENJE 5 5 0 0 10 2. TRIMO TREBNJE 5 4 0 1 8 3. KRKA 5 3 1 1 7 4. JERUZALEM ORMOŽ 5 3 1 1 7 5. CELJE PIVO. LAŠKO 4 3 0 1 6 6. SVIŠ IVANČNA GORICA 4 3 0 1 6 7. ŠKOFLJICA 5 2 12 5 8. RIKO RIBNICA 5 2 0 3 4 9. KOPER 5 2 0 3 4 10. SLOVENJ GRADEC 5 1 1 3 3 11. LL GROSIST SLOVAN 5 1 1 3 3 12. URBANSCAPE LOKA 5 1 1 3 3 13. LJUBLJANA 5 1 0 4 2 14. DOBOVA 5 0 0 5 0 Opomba: tekma Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško v 2. krogu še ni bila registrirana. sanjski začetek sezone. V 6. krogu v soboto, 14. oktobra, ob 19.00 Ormožani odhajajo na novo gostovanje na Bonifiko k Kopru. „Še ena težka tekma je pred nami, saj je Koper odlična in izkušena ekipa. Gremo se borit, saj nam praktično kaj drugega ne preostane," je o novem gostovanju povedal Balent. Uroš Krstič ja, ki jo vodi trener Alan Potočnjak. V Murski Soboti so varovanci Uroša Šerbca že od samega začetka za-gospodarili na igrišču, kar najbolje odraža rezultat 3:11 v 8. minuti. Ob polčasu je bilo plus 11, na koncu pa +19 v korist Drave. V moštvu Drave so se strelci enakomerno porazdelili med celotno ekipo, kar 13 se jih je vpisalo na tabelo igralcev z doseženimi zadetki. Ptujsko moštvo pa zanimiv test čaka v sredo, ko se bodo v pokalnem tekmovanju pomerili z Jadranom iz Hrpelj (1. B-liga). JM Pokal Slovenije (m): Velika Nedelja in Drava aktivna že med tednom RAZPORED TEKEM PRED-TEKMOVANJA, V SREDO, 11. 10., OB 19.00: Velika Nedelja - Grosuplje, Kronos - Maribor Branik; OB 20.00: Drava Ptuj -Jadran Hrpelje Kozina. Planinski kotiček Železniška planinska pot na Semmeringu 22. 10. 2023 Ptujski planinci smo v lanskem letu prvič planinarili po najlepši železniški planinski poti v Evropi. Pot se namreč vije na območju prelaza Semmering v sosednji Avstriji, ob najbolj impozantnem delu Južne železnice od Dunaja do Trsta in je del svetovne kulturne dediščine UNESCO. Lani smo prišli do vasice Breitenstein, letos pa bomo s potjo nadaljevali do mesta Gloggnitz. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 22. oktobra, ob 4.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo skupno popeljali mimo Maribora (odhod pri trgovini LIDL v Melju ob 4.20) do železniške postaje Špilje oziroma Spielfeld Strass. Za vse, ki se boste pripeljali direktno v Špilje, je zbor ob 4.45 na parkirišču pred železniško postajo. Odhod vlaka iz Špilja proti Gradcu bo ob 5. uri. Z vlakom se bomo popeljali do Breitensteina, od koder sledi pohod po prekrasni železniški planinski poti skozi Klamm do Gloggnitza, kjer bomo ponovno vstopili na vlak proti Murzzuschlagu, Gradcu in Špilju. Skupne zmerne hoje bo za 4,5 ure. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana in pijača iz nahrbtnika ter v lokalih ob poti. Strošek izleta po železniški planinski poti znaša 19 EUR. V primeru slabše vremenske napovedi se bomo podali na del Južne železnice, kjer bo ugodno vreme. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 20. 10. (datum vplačil). Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic 22102023, namen: Semmering. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD. Vodi Uroš Vidovič. Rokomet • 2. SRL (m) Druga suverena zmaga torek • 10. oktobra 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Drava in Videm še naprej na zmagovalnih tirnicah Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so pred lepo zapolnjenimi tribunami Mestnega stadiona ugnali sosede s Hajdine. Tudi po osmih odigranih krogih Drava in Videm vztrajata brez poraza na vrhu tabele, tokrat sta dosegla minimalni, a zasluženi zmagi. Ptujsko moštvo je v lokalnem derbiju pred lepo zapolnjenimi tribunami Mestnega stadiona ugnalo sesede iz Hajdine, Videm pa Krčane, ki prav tako ciljajo visoko. Med spodrsljaje lahko štejemo poraz Podvincev na Olimpu, a tam ni lahko nobenemu gostujočemu moštvu. Zavrč je z novim trenerjem vpisal zmago, prvo po začetnem krogu (3:0 z Dobrovci, op. a). Drava Ptuj - Hajdina 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Šalamun (23.), 2:0 Blaj (84.), 2:1 N. Medved (88.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Jadric, Marot, Begovic (od 39. Vogrinec), Janežič, Erhatič, Lovenjak, Šalamun (od 62. Blaj), Begonja, Mlakar (od 50. Kmetec), Dukadin. HAJDINA: T. Zupanič, R. Medved, Pal (od 69. Horvat), Emeršič, Kova-čec (od 80. N. Zupanič), N. Medved, Lipavšek, Tomanič, Petek, Gojkošek, Ljubec (od 72. Mesarič). Trener: Miran Emeršič. Nov lokalni derbi med Dravo in Hajdino je na Mestni stadion na Ptuj privabil vsaj 400 privržencev obeh klubov. Ti so več nogometne vsebine videli v prvem polčasu, ki je prinesel na obeh straneh nekaj priložnosti. Več so si jih priigrali aktivnejši domačini, ki so prevladovali v igri, medtem ko so gostje dobro stali v polju in so potrpežljivo čakali svoje priložnosti. Nekaj so si jih priigrali, najnevarnejši je bil poizkus lana Emeršiča. Pri Dravi so resneje streljali Dukadin, Šalamun in Lovenjak. Prvi zadetek na tekmi je padel v 23. minuti, ko je razigrani Mlakar z desne strani natančno poslal žogo v petmetrski prostor, kjer jo je v prazna vrata potisnil Šalamun -1:0. V drugem delu je tempo igre bistveno upadel in to je bolj ustrezalo Hajdini, ki je bila bolj enakovreden tekmec. Dodatne težave je imela Drava, ko sta v uvodu drugega polčasa morala zaradi poškodb igro zapustiti Mlakar in Šalamun. Domačini so s težavo iskali poti proti golu, medtem ko so gostje postajali vedno bolj odločni in nevarni. Nogometaši v rumeno-modrih dresih so si priigrali stoodstotno priložnost, ko je Emeršič idealno zaposlil Nejca Medveda, ki je streljal s približno desetih metrov, z vrhunsko obrambo pa je njegov strel zaustavil domači vratar Janžekovič. Njegov vratarski kolega na drugi strani Zupanič je imel v nadaljevanju bistveno manj dela kot v prvem polčasu, saj streli nogometašev v modrih dresih niso bili dovolj natančni. Navijači Drave so se razveselili drugič na tekmi v 83. minuti, ko je Begonja poslal dolgo podajo v prazen prostor, »v zelo sumljivi situaciji za prepovedan položaj« jo je dobil Blaj, ki je akcijo zaključil z golom - 2:0. Po zaostanku z 2:0 so se Hajdinčani pognali v napad in najlepšo potezo je v 88. minuti naredil Nejc Medved, ki je naprej preigral obrambnega igralca in je nato čudovito zadel s strelom v dolgi vratarjev kot - 2:1. Na peti domači tekmi je bil to prvi prejeti gol Drave v tej sezoni (gol razlika 20:1). Do konca tekme so gostje iskali izenačenje, medtem ko so se domačini spretno branili, kar je pomenilo, da je Drava na zelo težek način prišla do nove zmage. Zavrč - Koroška Dravograd 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Zorko (44.), 2:0 Potočnik (84.), 3:0 Bojnec (94.) ZAVRČ: Maroh, Zorec, Koren, Kaj-zer, Draškovič, Potočnik, Kukovec (od 89. Hren), Bojnec, Predikaka, Ci-merman (od 9. Lazar), Zorko (od 79. Mihalic). Trener: Robert Hojnik. Proti zadnjeuvrščenemu Dravogradu je ekipo Zavrča prvič vodil novi trener Robert Hojnik, ki je opravil zgolj en skupni trening. Zgodnja poškodba Alena Cimermana je nekoliko porušila njegove načrte, a so rumeno-zeleni vseeno takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in si kljub očitnemu pomanjkanju samozavesti v igri začeli ustvarjati priložnosti (Lazar, Predikaka, Potočnik, Zorko). Končno jim je eno uspelo realizirati tik pred odhodom na odmor, ko je Rok Zorko unovčil dolgo podajo iz zadnje vrste, lepo sprejel žogo in jo uspel s strelom s približno 12 metrov spraviti v mrežo - 1:0. V drugem polčasu je bila igra bolj raztrgana, domačini pa so šele v končnici z goloma Denisa Potočnika (lep samostojni prodor) in Jaše Boj-neca (zaključek „iz prve" po podaji iz kota). Gostje so imeli edino priložnost na tekmi sredi drugega polčasa, ko se je žogo odbila od enega izmed igralcev in oplazila vratnico. Jaša Bojnec, Zavrč: „Tudi pod vodstvom prejšnjega trenerja Vogrinca smo dobro delali, a na tekmah nismo imeli niti kančka nogometne sreče. V sredini pokalni tekmi z Aluminijem se nam je ves vložen trud vendarle obrestoval in celotno ekipo nekoliko sprostil. To se je tokrat videlo, z boljšo koncentracijo pri zaključnih strelih pa bi lahko bil rezultat še višji, predvsem pa bi lahko že prej odločili tekmo. Upamo, da bo nadaljevanje sezone potekalo po naših željah in da se nam bo vrnilo tisto, kar smo izgubljali doslej." Robert Hojnik, trener Zavrča: „Osnova želja pred srečanjem z Dravogradom je bila ta, da osvojimo tri točke. Po zgolj enem opravljenem treningu z ekipo kakšnih sprememb niti ni bilo mogoče narediti, zadovoljen pa sem z odzivom igralcev, ki so se držali zastavljenih načrtov. Po sredini težki tekmi z Aluminijem je bila sicer vidna določena utrujenost, a je bila skozi celotno tekmo naša ekipa suverena in gostom ni dopustila praktično nobene priložnosti. Sedaj je osnovni cilj sprostiti ekipo in znova pridobiti zmagovalno menta-liteto." Šampion - Podvinci 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Žužek (35. z 11 m), 2:0 Torra (55.), 2:1 Petrinec (66.), 3:1 Torra (80.), 3:2 Orovič (93.) PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Mar-kovič (od 53. Petrinec), Orovič, Zaj-ko, Modrič, Smrček, Anžel, Kolenko, Dumbovic (od 72. Pihler), Živič (od 85. Simonič); Trener: Aleš Čeh. Stadion Olimp Celje z umetno travo je bil prizorišče tekme med Šampionom in Podvinci. Po tekmi je trener gostov Aleš Čeh povedal: „Bili smo boljši tekmec v igri, a prejeli smo dva smešna zadetka, ki sta nas stala boljšega rezultata." Gostje so imeli situacijo na terenu večino časa v prvem polčasu pod nadzorom in so si ustvarili dve ali tri solidne situacije za zadetek. Domačini, ki so bili v podrejenem položaju, so z veseljem izkoristili podarjeno, saj jim je glavni sodnik Tomaž Jezer-šek dobesedno poklonil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Žan Žak Žužek - 1:0. V drugem polčasu so nogometaši Podvincev po zaostanku krenili še bolj odločno in odprto po zadetek. Znova ga je dosegel Šampion, saj je po izvedenem metu iz stranske črte prišlo do »komunikacijskega šuma« med gostujočimi igralci, darilo pa je v zadetek pretvoril Jetmir Torra - 2:0. Ta napaka je goste še dodatno podžgala in kapetan Orovič je deset minut kasneje lepo izigral celjsko obrambo ter žogo nastavil Luku Pe-trincu, ki jo je poslal v mrežo - 2:1. Po znižanju rezultata so sledili vnovični napadi Podvincev in obleganje vratarja Daničica. Ta je nekajkrat dobro reagiral in je držal Šampion pri pozitivnem rezultatu, ki ga je z novim zadetkom za 3:1 nadgradil Torra. V sami končnici »čudne« tekme v Celju, v kateri so si gostje zaslužili več kot poraz, je drugi zadetek za Podvince dosegel Jernej Orovič, potem ko mu je uspel prodor po desni strani in je dobro zaključil akcijo. ZASE Videm - Krško 4:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Ferčec (21.), 1:1 Jure-čič (30., z 11-m), 2:1 Kurež (35.), 3:1 Kurež (47.), 3:2 Jurečič (56.), 3:3 Dali-pi (71.), 4:3 Cesar (73.). ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, Zdovc, Čuš (od 70. Žižek), Petek, Ferčec, Rogina, Cesar, Kelc, Kurež (od 53. Šegula), Podbrežnik. Trener: Luka Gajšek. Oslabljena zasedba Vidma - brez vratarja Zajca in kapetana Krajnca - se je v derbiju kroga na domačem igrišču merila s Krškim, ki ga kot trener vodi Slaviša Dvorančič. V tekmi z veliko zadetki so na koncu daljšo potegnili domačini, ki so si tudi v igri pripravili veliko več zrelih priložnosti. „Tekma proti kakovostnemu tekmecu je bila zelo zahtevna. V prvem polčasu gostom praktično nismo dovolili nobenih priložnosti, predvsem smo dobro zapirali bočne položaje, kjer so najmočnejši. Mi smo svoje priložnosti izkoristili, najprej je po podaji Rogina zadel Ferčec, nato pa je Kurež izvedel še samostojno akcijo. Vmes smo po svoji napaki prejeli gol, Kokol je prvi strel še ubranil, nato pa storil prekršek za penal," je o poteku prvega polčasa povedal Luka Gajšek. O drugem je trener Vidma dodal: „Drugi polčas smo odprli z novim golom Kureža, zadel je po podaji Čuša. Žal je moral Kurež nekaj minut kasneje iz igre zaradi poškodbe. Sledil je padec v igri, kar so gostje izkoristili in po naših dveh slabših posredovanjih izenačili. Odgovor pa je pripravil Blaž Cesar, ki je dosegel pravi evrogol iz približno 25 metrov za končnih 4:3. Fantje so se res borili, kar nam je na koncu tudi prineslo tri točke. Pohvalil bi mladega vratarja Žiga Kokola (letnik 2005), ki je še enkrat opravil res dobro delo." Jože Mohorič, David Breznik 3. SNL - vzhod REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Hajdina 2:1 (1:0), Zavrč - Koroška Dravograd 3:0 (1:0), Šampion - Podvinci 3:2 (1:0), ZASE Videm -Krško 4:3 (2:1), Avto Rajh Ljutomer - Premium Dobrovce 3:0 (1:0), Rače - Šmartno 1928 3:1 (2:0), Korotan Prevalje - Brežice 1919 Terme Čatež 4:0(2:0). 1 DRAVA PTUJ 8 7 1 0 31:3 22 2. ZASE VIDEM 8 5 3 0 16:8 18 3. PODVINCI 8 4 2 2 14:10 14 4. A. RAJH LJUTOMER 8 4 2 2 12:12 14 5. KRŠKO 8 4 1 3 23:14 13 6. KOROTAN PREVALJE 8 4 1 3 16:10 13 7. RAČE 8 4 1 3 10:13 13 8. BREŽICE ČATEŽ 8 4 0 4 21:19 12 9. ŠAMPION 8 3 1 4 15:22 10 10. ZAVRČ 8 2 3 3 10:8 9 11. HAJDINA 8 2 1 5 12:12 7 12. P. DOBROVCE 8 2 0 6 8:17 6 13. ŠMARTNO 1928 8 2 0 6 9:24 6 14. K. DRAVOGRAD 8 1 0 7 2:26 3 Motokros • Pokal narodov Po 25 letih znova med deseterico Slovenska reprezentanca v mo-tokrosu je na prestižnem pokalu narodov v francoskem Erneeju zasedla 9. mesto. Za Slovenijo so vozili Tim Gajser, Jan Pancar in Miha Bubnič, ki so izenačili doslej najboljšo slovensko uvrstitev na teh tekmovanjih. Slovenci so si v sobotnih kvalifikacijah privozili osmo izhodišče, tako da so si zanesljivo zagotovili nastop v nedeljskem finalu A, kjer nastopa 20 najboljših ekip na svetu. V prvi vožnji so se pomerili dirkači razredov MXGP in MX2. Za Slovenijo sta tako najprej nastopila Gajser in Pancar. Po ne najboljšem startu obeh se je Gajser večinoma gibal ob robu deseterice, na koncu pa nekaj mest pridobil in jo končal kot sedmi. Pancar pa je vozil v spodnji polovici uvrščenih, pred koncem nekaj mest pridobil in jo končal kot 25. Po prvi tretjini naloge so vodili Francozi pred Avstralci in Nemci, Slovenija je bila deseta. V drugi vožnji so se skupaj merili dirkači MX2 in razreda open, za Slovenijo sta vozila Pancar in Bubnič. Slednji je po pričakovanjih hitro padel v ozadje in ni bil konkurenčen najboljšim, nazadnje je iztržil 35. mesto. Bolje je šlo Pancarju, ki se je vozil v drugi polovici dvajseterice, ob koncu pa se še nekoliko povzpel in prišel do 14. mesta. Po dveh tretjinah je tako še vedno vodila Francija, Avstralci so se prebili na drugo mesto, na tretjem so bili »Super konec tedna« Tim Gajser: »Z uvrstitvijo med deseterico moramo biti zelo zadovoljni. Biti deveti med vsemi temi velikimi ekipami je velik dosežek za malo Slovenijo, le mesto pred nami je bila recimo Amerika. Z moje strani so bile to solidne vožnje, Jan je dobro odpeljal, Miha pa je pustil srce na progi - vsi smo pripomogli k temu rezultatu. Najboljša je bila atmosfera v ekipi, pa navijači, ki smo jih slišali tudi pod motorje ... Ves paket konec tedna je bil super, dobre vožnje, dober rezultat. Slabih trenutkov je bilo bolj malo.« Sašo Kragelj, selektor: »Izjemne čestitke vsem trem fantom. Rezultat je zelo dober, vsi so dali vse od sebe. Najpomembnejše je, da se je končalo brez poškodb, pika na i pa je deveto mesto, s čimer smo lahko izjemno zadovoljni.« Italijani. Branilci naslova Američani so bili peti. Zadnja vožnja je združila predstavnike razredov MXGP in open, za Slovenijo sta vozila Gajser in Bubnič. Gajser je bil tokrat povsem v ospredju, večinoma na petem mestu, Bub-nič pa je po solidnem začetku, ko je bil nekaj krogov na robu dvajseteri-ce, v nadaljevanju spet hitro izgubljal mesta in zdrsnil na rep sodelujočih. Na koncu je bil 34., Gajser je preizkušnjo končal kot peti. Domačini zmagali z velikim naskokom V sistemu ekipnega svetovnega prvenstva šteje pet uvrstitev od šestih, najslabša se vsaki ekipi črta. Na koncu so bili tako zmagovalci Francozi Maxime Renaux, Romain Febvre in Tom Vialle s 14 točkami. Drugi so bili Avstralci Jett Lawrence, Hunter Lawrence in Dean Ferris s 34 točkami, tretji pa Italijani Andrea Adamo, Andrea Bonacorsi in Alberto Forato s 43 točkami. Slovenija je SP končala na devetem mestu s 85 točkami. S tem so slovenski dirkači tudi izenačili doslej najboljšo uvrstitev na teh tekmovanjih, deveto mesto iz leta 1998, ko je na dirki vozil tudi sedanji selektor slovenske ekipe Sašo Kragelj. Naslednja izvedba pokala narodov bo leta 2024 v britanskem Ma-tterley Basinu. sta, JM Rezultati: 1. vožnja (MXGP + MX2): 1. Romain Febvre (FRA), 2. Jorge Prado (ŠPA), 3. Ken Roczen (NEM), 4. Jeremy Seewer (ŠVI), 5. Aaron Plessinger (ZDA), 6. Jett Lawrence (AUS), 7. Tim Gajser (SLO), ... 25. Jan Pancar (SLO) ... 2. vožnja (MX2 + MX Open): 1. Maxime Renaux (FRA), 2. Tim Vialle (FRA), 3. Liam Everts (BEL), ... 14. Jan Pancar (SLO), ... 35. Miha Bub-nič (SLO) ... 3. vožnja (MXGP + MX Open): 1. Jett Lawrence (AUS), 2. Ken Rozcen (NEM), 3. Maxime Renaux (FRA), ... 5. Tim Gajser (SLO), ... 34. Miha Bubnič (SLO) ... Končna razvrstitev: 1. Francija 14 točk, 2. Avstralija 34, 3. Italija 43, 4. Nemčija 47, 5. Belgija 55, 6. Švica 55, 7. Španija 59, 8. ZDA 65, 9. Slovenija 85, 10. Velika Britanija 89 ... 16 Štajerski Šolski šport, rekreacija torek • 10. oktobra 2023 Šolski šport • Jesenski kros Deset zmagovalcev iz desetih različnih šol Pri OŠ Hajdina je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi domačih profesorjev potekalo medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu. Na štartu je bilo 334 mladih tekačev in tekačic, ki so na 1000 metrov dolgi progi nastopili v desetih različnih kategorijah (od letnikov 2013 do 2009 za fante in dekleta posebej). Medalje so osvojili predstavniki 15 šol, največ so jih osvojili učenci in učenke OŠ Ljudski vrt, kar šest. Ti so bili najuspešnejši tudi po žlahtnosti odličij (1 zlata, 4 srebrne, 1 bronasta). Zanimivo je, da so se na najvišji stopnički desetih kategorij znašli predstavniki desetih različnih šol. Rezultati: - učenci letnik 2013 in mlajši (31 nastopajočih): 1. Jaka Rus (Dornava), 2. Rene Perša (Juršinci), 3. Martin Vaupotič (Podlehnik), 4. Tevž Vindiš (Kidričevo), 5. Rok Janžekovič (Go-rišnica), 6. Lion Žuran (Cirkulane--Zavrč), 7. Nejc Pihler (Destrnik-Trno-vska vas), 8. Patrik Lenart (Ljudski vrt), 9. Taj Gačnik (Juršinci), 10. Jan Jus (Hajdina)... Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v kategoriji fantov letnikov 2011 Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v kategoriji deklet letnikov 2009 Foto: Črtomir Goznik Utrinek iz jesenskega krosa osnovnošolcev Nogomet • Lige MNZ Ptuj - učenke letnika 2013 in mlajše (17): 1. Nia-Jana Jambriško (Kidričevo), 2. Ivana Korošec (Gorišnica), 3. Ariela Maračič (Ljudski vrt), 4. Emina Cajnko (Gorišnica), 5. Lana Žumer (Hajdina), 6. Sara Sabinara Vidovič (Gorišnica), 7. Miabela Malek (Hajdina), 8. Vita Baum (Hajdina), 9. Asja Ber (Ljudski vrt), 10. Nara Čepek (Breg) ... - učenci letnik 2012 in mlajši (46): 1. Jaša Lovrec (Mladika), 2. Matija Ko-vačec (Ljudski vrt), 3. Žiga Trunk (Gorišnica), 4. Toni Korenjak (Cirkulane--Zavrč), 5. Tin Predikaka (Kidričevo), 6. Anže Šegula (Juršinci), 7. Gašper David (Olge Meglič), 8. Aljaž Kancler Uspešne vse tri ekipe iz občine Markovci, vrh Bukovcem Super liga V 6. krogu Super lige sta bila na sporedu dva derbija ekip iz vrha lestvice, v Bukovcih so gostovali Gorišničani, v Ormožu pa Stojnčani. Razplet obeh tekem je bil zelo zanimiv, na obeh tekmah pa je na igrišču končalo tekmo manj igralcev od začetnih 22 ... V dvoboju doslej neporaženih Bu-kovčanov in Gorišničanov so daljšo potegnili prvi, ki še naprej navdušujejo s trdno obrambo, ki ji poveljuje hrvaški vratar Luka Mikič (nekdaj Videm in Zavrč). Zanimiv pridih so dvoboju dodali nekdanji in sedanji odlični igralci futsala, Thomas Pihler in Niko Vajda pri domačih ter Urban Goričan in Mitja Gašparič pri gostih. Eden se je vpisal med strelce, eden pa je tekmo končal predčasno . Doslej neporaženi Ormož je gostil Stojnce, srečanje pa si je ogledalo več kot 300 gledalcev. Gostje so bili uspešnejši, zadeli so v zaključkih obeh polčasov. Skorajda istočasno so se domačini vpisovali v rubriko prejetih rdečih kartonov . Ob Bukovcih in Stojncih je bilo uspešno tudi tretje moštvo iz občine Markovci, Markovci. Na gostovanju v Poljčanah so se sicer znašli v zaostanku, a so zmogli preobrat. Prve, zato pa toliko bolj prepričljive zmage v sezoni so se veselili igralci iz Apač, ki jih vodi trener Damjan Bezjak. To jim je uspelo na gostovanju pri vijoličastih iz Gerečje vasi, ki bodo s pomlajeno postavo težko držali korak z zgornjim delom lestvice. Podobno kot v Apačah so se prve zmage v sezoni razveselili tudi v Središču. Novemu trenerju Alešu Lesja-ku je uspelo v treh krogih nanizati remi, poraz in zmago, z izkupičkom štirih točk pa so pobegnili iz dna lestvice ter ga prepustili Boču. REZULTATI 6. KROGA: Središče - Grajena ANpro 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Aljoša Kepe (53.), 1:1 Simonič (71.), 2:1 Kristian Kepe (79.); Boč Poljčane - Markovci 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Kolar (20.), 1:1 Bezjak (22.), 1:2 Veličkovič (57.); Gerečja vas - Apače 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Krajnc (22.), 0:2 Klanjšek (62.), 0:3 Cesar (81.), 0:4 Nahberger (90., ag.); Ormož - Stojnci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Meznarič (44.), 0:2 Vidovič (86.). Rdeča kartona: Lah (44.), Teo Pra-potnik (89., oba Ormož); Bukovci - Gorišnica 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Jakl (26.), 2:0 Pihler (39.). Rdeči karton: Goričan (78., Gorišni-ca). 1. BUKOVCI 2. GORIŠNICA 3. ORMOŽ 4. STOJNCI 5. MARKOVCI 6. GEREČJA VAS 7. APAČE 8. GRAJENA ANPRO 9. SREDIŠČE 10. BOČ POLJČANE 6 4 2 6 4 1 6 4 1 6 4 1 6 3 1 6 2 0 6 1 2 6 1 1 6 1 1 6 1 0 0 10:2 14 1 13:4 13 1 13:6 13 1 9:4 13 2 18:12 10 4 7:15 6 3 10:15 5 4 11:17 4 4 8:19 4 5 7:12 3 1. liga MNZ Ptuj: uspešne ekipe iz vrha Tržec je težje od pričakovanj ugnal sosede iz Podlehnika, ki so zadnji del tekme odigrali brez izključenega igralca. Prav to se je izkazalo za ključno . Pokal Slovenije, 2. krog MNZ Ptuj RAZPORED 2. KROGA (31. 10.): Apače - Zavrč, Zgornja Polskava -ZASE Videm, Središče - Kety Emmi&Impol Bistrica, Drava Ptuj - Hajdina, Stojnci - Podvinci. V derbiju kroga so številni gledalci v Makolah videli sedem zadetkov in zmago domače zasedbe. Luka Kenda je pri domačih tlakoval pot do zmage v prvem polčasu, a so se gostje iz Dornave pobrali in izenačili. Na drugi nalet domačinov jim ni več uspelo odgovoriti . Rogoznici je preobrat in zmago z dvema goloma prinesel Nino Šošta-rič. Na sosedskem derbiju v Hajdoš-ah je ob polčasu bolje kazalo domačinom (zadel je Aleš Čeh), ki pa so že na začetku drugega polčasa ostali brez izključenega Ina Šimenka. Za nameček so si Hajdošani še sami zabili gol, kljub temu pa so bili vse do zaključka blizu remija. Izkušeni Matej Murat pa je tehtnico v 84. minuti dokončno nagnil na stran gostov. REZULTATI 6. KROGA: Hajdoše - Skorba 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Čeh (16.), 1:1 Bedrač (50., ag.), 1:2 N. Ogrinc (60.), 2:2 S. Šimenko (68.), 2:3 Murat (84.). Rdeči karton: I. Šimenko (48., Hajdoše); Tržec - Podlehnik 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Pečnik (83.), 2:0 Emeršič (90.). Rdeči karton: U. Feguš (68., Podleh-nik); Makole Bar Miha - Dornava Di-gitalpartner.si 4:3 (2:0); strelci: 1:0 Kenda (17.), 2:0 Kenda (19.), 2:1 Mitja Zagoršek (51.), 2:2 Fric (59.), 3:2 Savski (68.), 4:2 Šket (72.), 4:3 Fric (91.); 4 1 1 13:7 13 4 1 1 16:13 13 3 2 1 10:5 11 3 1 2 16:12 10 3 0 3 14:15 9 2 0 4 15:15 6 1 1 4 5:13 4 0 2 4 4:13 2 1. ZG. POLSKAVA 2. OPLOTNICA SENICA 3. CIRKULANE 4.SLOVENJA VAS 5. LESKOVEC 6. POLSKAVA G. 18:11 14:10 10:12 13:16 16:16 7:13 (Hajdina), 9. Maks Mai Kokol (Hajdi-na), 10. Klemen Fras (Juršinci) ... - učenke letnika 2012 in mlajše (39): 1. Nika Šegula (Juršinci), 2. Ajša Korošec Vidovič (Kidričevo), 3. Lada Šadl (Hajdina), 4. Tina Trunk (Dornava), 5. Tamina Vinkovič (Gorišnica), 6. Gaja Topolnik (Destrnik-Trnovska vas), 7. Ajda Širovnik (Hajdina), 8. Lina Bezjak (Ljudski vrt), 9. Anika Feguš (Podleh-nik), 10. Eva Dolenc (Majšperk) ... - učenci letnik 2011 in mlajši (43): 1. Kai Haunholter (Olge Meglič), 2. Tian Kovačec (Ljudski vrt), 3. Žiga Ornik (Kidričevo), 4. Tilen Žitnik (Cirkov-ce), 5. Maj Veršič (Markovci), 6. Nejc Govedič (Ljudski vrt), 7. Leo Sever (Destrnik-Trnovska vas), 8. Gaj Purgaj (Gorišnica), 9. Tai Žumer (Hajdina), 10. Nikola Jeremič (Mladika) ... - učenke letnika 2011 in mlajše (28): 1. Adela Cigula (Markovci), 2. Marija Furman (Žetale), 3. Tina Vogrinec (Destrnik-Trnovska vas), 4. Mara Cafuta (Mladika), 5. Iva Belšak (Ljudski vrt), 6. Eva Lobenwein (Kidričevo), 7. Stela Voglar (Kidričevo), 8. Sara Hercog (Hajdina), 9. Katarina Zorec (Breg), 10. Neli Bračič (Videm) ... - učenci letnik 2010 in mlajši (36): 1. Jaka Žuran (Gorišnica), 2. Vid Mišič (Ljudski vrt), 3. Tilen Kastelic (Hajdina), 4. Luka Lampret (Kidričevo), 5. Jurij Murko (Videm), 6. Gal Hrga (Juršinci), 7. Žiga Jakab (Juršinci), 8. Gal Cafuta (Videm), 9. Miha Magdič (Žetale), 10. Leo Pisar (Ljudski vrt) ... - učenke letnika 2010 in mlajše (31): 1. Kaja Adam (Majšperk), 2. Ela Kozel (Cirkulane-Zavrč), 3. Vita Stanovnik (Breg), 4. Iva Vukovič (Ljudski vrt), 5. Klara Milkovič (Videm), 6. Zala Rus (Mladika), 7. Maša Furjan (Destrnik--Trnovska vas), 8. Mia Potočnik (Ljudski vrt), 9. Ema Radaš (Breg), 10. Vita Plajnšek (Žetale) .... - učenci letnik 2009 in mlajši (38): 1. Filip Rom (Destrnik - Trnovska vas), 2. Tai Primc (Ljudski vrt), 3. David Adam (Majšperk), 4. Theodor Vidovič (Go-rišnica), 5. Aleks Mrčinko (Kidričevo), 6. Aleks Fridl (Podlehnik), 7. Žan Dre-venšek (Mladika), 8. Aleš Vesenjak (Majšperk), 9. Tai Repič (Ljudski vrt), 10. Luka Kokol (Ljudski vrt) ... - učenke letnika 2009 in mlajše (25): 1. Hana Horvat (Ljudski vrt), 2. Clea Haunholter (Olge Meglič), 3. Sofija Peteršič (Dornava), 4. Tiara Pod-hostnik (Hajdina), 5. Nika Bračič (Videm), 6. Julija Potočnik (Majšperk), 7. Mia Jovanovič (Ljudski vrt), 8. Lucija Žuran (Cirkulane-Zavrč), 9. Ema Ane-mari Premzl (Hajdina), 10. Mia Topo-lovec (Kidričevo) ... Šole z osvojenimi medaljami: OŠ Ljudski vrt (1 zlata, 4 srebrne, 1 bronasta) (1, 1, 1) (1, 1, 1) (1, 1, 0) (1, 1, 0) (1, 0, 1) (1, 0, 1) (1, 0, 1) (1, 0, 0), (1, 0, 0) (0, 1, 0) (0, 1, 0) (0, 0, 2) (0, 0, 1), (0, 0, 1) M OŠ Kidričevo OŠ Gorišnica OŠ Juršinci OŠ Olge Meglič OŠ Dornava OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Majšperk OŠ Mladika OŠ Markovci OŠ Žetale OŠ Cirkulane-Zavrč OŠ Hajdina OŠ Breg OŠ Podlehnik Foto: Črtomir Goznik V enem od lokalnih derbijev 1. lige MNZ Ptuj so igralci Skorbe v gosteh ugnali sosede iz Hajdoš. Rogoznica - Pragersko 2:1 (0:1); strelca: 0:1 Jeršič (10.), 1:1 N. Šoštarič (55.), 2:1 N. Šoštarič (78.). 1. TRŽEC 2. MAKOLE MIHA 3. ROGOZNICA 4. DORNAVA 5. SKORBA 6. PRAGERSKO 7. HAJDOŠE 8. PODLEHNIK 2. liga MNZ Ptuj: Leskovec do točke v Cirkulanah REZULTATI 6. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija - Pol-skava avtop. Grobelnik 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Muhič (13.), 1:1 Kos (28., z 11 m), 2:1 Drosk (40.). Rdeči karton: Dobnik (85., Slovenja vas); Oplotnica Senčila Senica - Zgornja Polskava 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Leskovar (9.), 2:0 Pem (66.). Rdeči karton: Stopar (53., Zg. Polskava); Cirkulane - Leskovec 1:1 (0:1); strelca: 0:1 G. Mlakar (33.), 1:1 Mati-jevič (55.). Jože Mohorič Šahovski kotiček Rezultat simultanke: 15:5 za velemojstra Nenada Rističa Na šahovski simultanki, ki jo je na Ptuju odigral srbski velemojster Nenad Ristič, se je zbralo dvajset ljubiteljev šahovske igre, od najmlajših članov društvene šahovske šole do nekaterih veteranov. Večina od njih je imela prvič priložnost, da se preizkusijo z velemojstrom, zato so dokaj odgovorno in zavzeto vlekli poteze, ki so občasno zahtevale velemojstrov daljši premislek. Kljub temu pa se ni mogel izogniti trem porazom, ki so jih po vrsti dosegli Tilen Kovačec, Darko Dominko in Tilen Križanec. Od štiričlanske družine Prelog so kar trije (Mirko, Saša, Vita) remizirali, kar je uspelo še Tiborju Vebru. Ostalih trinajst partij se je končalo z zmago velemojstra, ki je ob koncu priznal, da se je moral kar pošteno potruditi in da so nekateri mladi pokazali izredno šahovsko znanje. To je vsekakor kompliment tako za njih kot tudi za njihovega trenerja, MM Danila Polajžerja, ki je ob zahvali velemojstru izročil simbolično darilo - ptujskega kurenta. Na memorialnem turnirju Darka Supančiča tudi štirje Ptujčani Ob obletnici smrti vrhunskega mariborskega šahista Darka Supan-čiča so Šahovski klub Branik Maribor, ŽŠK Maribor Poligram in Šahovsko društvo Kamnica skupaj z Darkovim nečakom Gorazdom Supan-čičem izvedli prvi spominski turnir. Na njem se je zbralo kar 46 udeležencev iz štirih držav, med njimi štirje velemojstri, devet mojstrov Fide in dva mednarodna mojstra. Udeležili so se ga tudi štirje člani Šahovskega društva Ptuj, od katerih je bil najboljši FM Gregor Podkrižnik, ki je z osvojenimi 6,5 točke zasedel 13. mesto. Darko je bil živa legenda, ki je igral za tri mariborske klube, največje uspehe pa je dosegel v ŠK Branik, večkrat pa je obiskal tudi ptujsko društvo, v katerem je bil dolga leta izredno aktiven tako kot igralec, sodnik in funkcionar njegov stric Ferdinand - Nandi Supančič. Končni vrstni red turnirja: 1. VM Zoran Jovanovič (Hrvaška) 9,5 točke, 2. FM Maksym Goroshkov (Slovenija) 9, 3. VM Mladen Palac (Hrvaška) 9 ... 13. FM Gregor Podkrižnik 6,5 ... 34. Zlatko Roškar 4,5 ... 36. Leon Selišek 4,5 ... 38. Darko Dominko 4 točke (vsi ŠD Ptuj) ... Silva Razlag 6 6 6 6 6 6 6 6 torek • 10. oktobra 2023 Na sceni Štajerski 17 SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Jurčki V Polki za slovo bodo prepevali, da 20 let ni kar tako Ansambel Jurčki, ki prihaja iz Butajnove in njene okolice, se je na narodno-zabavni sceni pojavil leta 2003. Prvič so še kot fantovski trio zaigrali 28. septembra istega leta na Ermanovcu, na gobarskem prazniku, kjer so s pomočjo napovedovalke Saše Pivk - Avsec dobili ime Jurčki. Po dvajsetih letih kakovostnega igranja in dobre zabave so se odločili, da bodo prenehali aktivno delovati. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe so povabili na poslovilni koncert, ki bo 14. oktobra v športni dvorani v Polhovem Gradcu. Na odru se jim bodo ob tej priložnosti pridružili številni glasbeni prijatelji. Na pokoncertni zabavi pa bo igral ansambel Pogum. Poslovili se bodo v sestavi: Jure Jurjevčič (harmonikar, klaviature, vokal), Boštjan Jurjevčič (bas kitara, tuba bariton, kontrabas, vokal), Tomaž Sečnik (kitara, električna kitara, klavirska harmonika, vokal) in Martina Kogovšek (vokal). Jure, Tomaž in Boštjan so tudi ustanovni člani ansambla, v katerem je nekaj let igral tudi Franc s klarinetom, ansambel je zapustil leta 2007, od leta 2005 pa do leta 2019 pa je bila pevka v ansamblu Tadeja Lončar, ko je pevski mikrofon prevzela Martina Kogovšek. Od takrat se zasedba ansambla ni spremenila. Od leta 2007 je ansambel deloval kot kla- sični instrumentalni trio (harmonika, kitara, bas kitara/bariton) s pevko in gojil štiriglasno petje. „Po vseh teh lepih pestrih letih delovanja je prišel čas, ko si želimo biti več časa s svojimi najdražjimi," so povedali Jurčki, ki so se radi razdajali ob glasbi na številnih dogodkih. Večkrat je to bil filter za vsakdanji stres. Ob zahtevni službi, Jure je magister inženir elektrotehnike, Tomaž univ. dipl. inženir, Boštjan dr. strojništva in Martina prof. razrednega pouka, pa jim je včasih zmanjkalo časa za njihove najdražje. Poslovili se bodo v velikem slogu, skupaj z vsemi, ki so jim stali ob strani v tem času, ko so spletli številna nepozabna prijateljstva, se veselili na odru in pod odrom. Premierno pa bodo ob slovesu zaigrali novo polko, Polko za slovo, za katero je besedilo in melodijo prispevala Martina skupaj z Juretom, aranžma pa je delo Milana Kokalja. Morda pa jo bodo tudi posneli za spomin, je povedal Boštjan Jurjev-čič, glava ansambla. Zgodba, ki so jo skupaj ustvarili, ima na stotine listov, če ne na tisoče. Vsak nastop je napisal svojo. Izjemno veliko jih je bilo, ljudje so jim radi prisluhnili, jih vabili na številne prireditve, veselice, poroke, različne prireditve, koncerte. Vedno so se potrudili za kakovostno glasbo in dobro zaba- Foto: arhiv ansambla Ansambel Jurčki se bo dvajsetih letih narodno-zabavne scene poslavlja. Poslovilni koncert bo 14. oktobra v športni dvorani v Polhovem Gradcu. vo, poskrbeli za celovit animacijski program, z vodenimi igrami, skeči in šov programom. Ob naro-dno-zabavni glasbi so navduševali tudi z zabavno glasbo vseh zvrsti. Nastopali so po vsej Sloveniji, tudi v tujini so bili pogosto, večkrat so gostovali v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici. Ta igranja so bila prav posebna doživetja, kajti Slovenci, ki živijo v tujini, znajo najbolj ceniti našo slovensko glasbo. Prvo skladbo z naslovom Slo- venska pesem so posneli leta 2007. Takoj je postala uspešnica tako na radiih kot tudi na televiziji. Kmalu je nastala tudi skladba Šnopcar-ska, nato pa so nastale še druge, ki so jih posneli v studiu Mihe-lič. Pod večino glasbe ansambla Jurčki sta se podpisala brata Jure in Boštjan Jurjevčič, nekatere pa je ustvaril tudi Tomaž Sečnik. Pri besedilih pa so jim pomagali priznani slovenski avtorji: Ivan Malavašič, Franc Ankerst, Fanika Požek, Matjaž Vrh in še drugi. Izdali so tri zgoščenke: Zadnja noč (2009), Čas (2011) in 10 let ob 10-letnici delovanja. Prvi videospot z značilno zimsko pokrajino v ozadju, ki je pospremil tudi prvo zgoščenko, so posneli leta 2010. Iz tega obdobja je tudi videospot za skladbo Šnopcarska. Izide zgoščenk so povezali z velikimi koncerti in z videospoti za še več skladb (Čas, Ljubosumje). S skladbo s tretje zgoščenke Polhov Gradec, ki govori o legendi nastanka imena za kraj, v katerem so člani ansambla Jurčki tako rekoč doma, so se predstavili tudi na velikem finalu razglednice Slovenije oddaje Na zdravje. Uspešni pa so bili tudi na več slovenskih festivalih narodno-zabavne glasbe, radijskih glasbenih lestvicah in TV--oddajah s skladbami Čas, Šnop-carska, Slovenska pesem, Zadnja noč, Ljubosumje, Polhov Gradec, Zlato pero, Doktor 1A, Snežna polka, Srčne rane in še nekaterimi drugimi. S pevko Martino so posneli tri skladbe: Mami, ki je posvečena njeni stari mami, navihano polko Tašča in Poročno, s katero so v srečen zakon pospremili kar nekaj mladih parov. Za vse tri je besedila prispevala Martina, pri valčkih tudi glasbo v sodelovanju z Juretom. Aranžmaji pa so delo Tadeja Miheliča in Milana Koka-lja. Za oba valčka so posneli tudi lepa videospota, ki sta dostopna na spletu. Ansambel Jurčki je v vseh letih svojega delovanja ohranil svoj stil in prepoznavnost z lastno glasbo. Tudi njihovo slovo bo v stilu 20-letnega delovanja s Polko za slovo, ker 20 let ni kar tako, so pred poslovilnim koncertom povedali Jure, Boštjan, Tomaž in Martina. MG Ormož • Prvi dan športa je uspel, zato bo odslej tradicionalen Promocija športa, in to brez mobitelov Ormoška športna zveza je v sklopu praznovanja KS Ormož s pomočjo Fundacije za šport v Mestni grabi organizirala prvi dan športa, na katerem je sodelovalo več kot tisoč udeležencev, mladih in starih. Glavni namen prireditve sta bila promocija športa in medgeneracij-sko druženje pod mentorstvom, moto pa rekreacija brez mobitelov. »Udeležence iz vrtcev, osnovnih šol in gimnazije smo razdelili v skupine, ki so na polurne intervale krožile med posameznimi športi, kar pomeni, da se je neka skupina najprej seznanila z rokometom, nato s kegljanjem z vrvico, tenisom in tako dalje, vse dokler niso vsi spoznali vseh športov, ki smo jih tistega dne predstavljali. Izjema so bili pohodniki, ki so se odpravili na štiriurni pohod,« razlaga predsednik zveze Zlatko Klemenčič in dodaja, da jim takšne prireditve ne bi uspelo pripraviti brez sodelovanja številnih športnih in drugih zvez, društev in klubov s področja planinstva, kolesarstva, nogometa, tenisa, atletike, košarke, odbojke, kegljanja, borilnih veščin, joge, strelstva, tudi splošnega zdravja in še česa. Za pravo atrakcijo pa so ob zaključku s svojim nastopom poskrbeli člani svetovno znane akrobatske skupine Dunking Devils. Zveza zaživela s polnimi pljuči »Letos smo dan športa organizirali prvič in v ožjem obsegu. Ker je dogodek uspel, je župan Danijel Vrbnjak predlagal, da ga v prihodnje pod pokroviteljstvom občine oziroma njenega zavoda za mM Foto: Luminous Prvi dan športa, ki je bil odlično obiskan, so s svojim nastopom popestrili člani svetovno znane akrobatske skupine Dunking Devils. turizem, kulturo in šport kot neke vrste lokalno olimpijado razširimo na celotno občino in vključimo vsa naselja in vse športne institucije.« Športna zveza Ormož je bila ustanovljena pred sedmimi leti, vendar je moralo preteči še kar nekaj časa, da ni bila samo zapisana na papirju, ampak je postala aktivna in je na razpisih začela dobivati tudi državni denar. Lani je vodenje zveze, v katero je vključenih devet društev in klubov, ki skupaj štejejo dobrih tisoč članov, prevzel Kle-menčič in si zadal kar smele cilje. »Glede na rezultate je jasno, da smo Ormožani nadarjeni za šport, zato ne preseneča pestro športno dogajanje. Zanj pa nam močno primanjkuje površin in objektov. Pred 20 leti in več namreč nihče ni razmišljal o staranju populacije, takrat si tudi redko videl 60- ali 70-letnika, ki se rekreira na kolesu, ali damo v zrelih letih, ki trenira za maraton. Danes je tega veliko; če prištejem še šport in rekreacijo mladih, nam obstoječe stanje že dolgo ne zadošča več. Imamo eno športno dvorano, ki jo upravlja zavod za turizem, kulturo in šport, koristimo pa jo skupaj z OŠ Har-dek. Na petih hektarjih v Mestni grabi so igrišča za tenis, odbojko Zlatko Klemenčič: »V Ormožu nam močno primanjkuje športnih površin in objektov, zato si želimo širitev športnega parka v Mestni grabi.« na mivki, košarko, asfaltno za mali nogomet in rokomet, atletski stadion ...« Želijo si širitev športnega parka Nad obstoječim nogometnim igriščem s 350-sedežno tribuno si želijo širitev športnega parka. Za dodatna dva hektarja je že v pripravi sprememba prostorskega načrta za to območje, v katerem načrtujejo novo večnamensko dvorano, pokrita teniška igrišča, nogometno igrišče z umetno travo in kakšne spremljajoče objekte, skratka prostore, ki bodo zagotovili nemotene treninge in rekreacijo, da jim treningov več ne bo treba kombinirati z drugimi lokaci- jami, torej staršem otrok ne bo več treba voziti v Podgorce, Veliko Nedeljo ali Miklavž, tistim z nadobudnimi tenisači pa bo prikrajšana pot v Hajdoše in Mursko Soboto, kamor otroke vozijo zdaj.« Medtem ko je po epidemiji co-vida-19 športna zagnanost nekoliko upadla, ponekod celo zastala, Klemenčič z zadovoljstvom ugotavlja, da so si ljudje kmalu opomogli od apatije, v katero jih je pahnilo zaprtje družbe, in se ponovno optimistično zagnali v šport. »In to v različne vrste športa, čeprav je res, da so nekaj časa popularni eni, nato spet drugi. K temu veliko pripomorejo tudi trenutni uspehi vrhunskih slovenskih športnikov v neki panogi.« Senka Dreu Foto: SD 18 Štajerski Nasveti torek • 10. oktobra 2023 Domača lekarna Buba muhe na poru tleh. Danes so na razpolago proti-insektne mreže različnih širin, dolžin in velikosti lukenj. So vzdržljive, uporabne večkrat in menim, da je smiselno na manjših površinah čim prej začeti uporabljati tako zaščito. Drugi dokaj enostaven ukrep je, da rastline ogrnete z zemljo vse do zelenih listov. S tem dosežete dvoje, lažno steblo bo lepše obeljeno, s tem pa tudi bolj krhko in sočno. Jajčeca bo muha zalegla višje, kjer ne naredi večje škode. Če pa so jajčeca že na rastlinah, jih tako osipavanje z zemljo uniči. To pa lahko naredite že zdaj in zadevo ponovite nekje v sredini oktobra. Na manjših površinah je možno še nekaj. Mnogi že spravljate korenček, saj je vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudil k naknadni rasti - to pa pomeni trdo sredico korenčka, s tem pa zmanjšanje njegove kakovosti. Svetujem, da vse listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo že nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene postanke sladkega komarčka, janeža, peter-šilja in zelene. Samo to ne bo zadoščalo, skupaj z ostalimi ukrepi, ki jim bom naštela v nadaljevanju, pa bo zagotovo pomagalo. Na zelo majhnih površinah je možna tudi uporaba lesnega pepe- Foto: mp Ogrinjanje pora z zemljo je učinkovit ukrep, izvaja se na velikih površinah, tudi pri nas. Zeleni nasvet Porova zavrtalka (čebulna muha) je največji sovražnik pora Letošnje poletje je bilo za vrtnine zelo naporno, saj prav one najbolj reagirajo na hitre vremenske spremembe, tako temperature zraka in zemlje, pa tudi vlage v tleh. Čeprav sodi por med bolj trpežne vrtnine, ima enega zelo hudega sovražnika. To je porova zavrtalka. Običajno jo z domačim imenom imenujemo čebulna muha, a gre za dva škodljivca. Nekoč smo o njej govorili v začetku septembra, zdaj vidite, kako se je vreme spremenilo. Šele ta vikend sem opazila, da je prišla iz zemlje in kmalu bo zalegla jajčeca. Porova zavrtalka lahko na poru naredi veliko škode Porova zavrtalka je prav gotovo največji sovražnik pora. Lukovke v bistvu ogrožajo tri muhe, zelo zgodaj spomladi ogroža predvsem posevke česna česnova muha (Suillia-univittata (von Roser)), spomladi, nekje v času cvetenja višenj oziroma, ko se dovolj ogreje (začetek do sredine aprila), čebulna muha (Deliaantiqua Meigen), oziroma v zadnjem času ugotavljamo, da gre najpogosteje za škodljivca porova zavrtalka (Phytomyza (sin. Na-pomyza) gymnostoma). Zato začnite natančno opazovati svoje posevke. Ko opazite na svojih rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so listi obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Sama opazujem vedno drobnjak. Tega imata obe muhi očitno najraje. Ko opazim prve znake na drobnjaku, opozorim tudi po spletu na začetek naleta. Vi pa lahko takrat izvedete vse naštete mehanske ukrepe. Takrat je namreč zadnji čas za prekrivanje posevka. Muha se nekaj dni dopolnilno prehranjuje, potem pa izleže jajčeca na steblo ali zemljo tik ob steblu. Čez približno 7 dni se izležejo ličinke žerke. Te se zavrtajo v steblo, se prehranjujejo nekaj dni do tri tedne. Potem se zabubijo nekje pri tleh ali v tleh, spomladi pa začnejo nov življenjski cikel. Mehanska, nekemična V V» i zaščita Najbolj varno in enostavno je posevek prekriti. Muha je veliko do 4 mm, torej luknje v prekrivkah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo tudi v zemljo, saj muha hitro najde luknje tudi ob mg i 4'/ W ' Jh' B T W/\ ' ■«f7J la, ki pa ga ne smemo uporabljati v velikih količinah. Mehanske, nekemične načine varstva uporabimo takoj, ko opazimo, da se je začel nalet škodljivca, torej zdaj. Ne čakati predolgo, saj lahko z mrežo prekrijete tudi škodljivca, če je že prisoten. Prav tako prekrivanje ne bo pomagalo, če je kolobar preozek. Pazite, da po pomoti ne boste prekrili zraven drob-njaka, saj ob njem zagotovo prebije poletje. Tripsi ali resarji delajo težave poru celo poletje Por je tudi letos celo poletje močno ogrožal trips, resar. Še zdaj dela škodo, posledice njegovega delovanja so številne belkaste lise po celih listih. Takšne rastline tudi slabše prezimijo. Na srečo imamo vsaj proti temu škodljivcu v trgovinah uporaben ekološki pripravek na osnovi aktivne snovi spinosad, je mešanica naravnih produktov nastalih s fermentacijo bakterije Saccharoplysporaspinosa. Torej je povsem naraven pripravek. Na srečo deluje tako proti resarjem kakor v tem jesenskem času dobro deluje tudi na porovo zavrtalko. Uporabite lahko tudi povsem naravno močilo, ki vsebuje olja citru-sov, pomagalo bo proti temu ško- Znamenja muhe na drobnjaku; sama vedno preverjam najprej na drobnjaku. dljivcu. To naravno močilo (Wetcit) je dovoljeno v ekološki pridelavi. Uporaba olja pomarančevcev pripomore tudi k boljšemu delovanju insekticida. Vsekakor svetujem tudi dodatek pripravkov - izvlečkov alg ali aminokislin. Na vrtovih lahko uporabite tudi pripravek, ki ga naredimo iz rabarbare in pelina. Recept najdete na spletu. Od domačih pripravkov si lahko naredite pripravek iz listov rabarbare, a ker morajo biti ti listi namočeni vsaj en teden, je zdaj prepozno za prvo tretiranje. Zato posevke takoj zalijte z močnim pelinovim čajem. Hkrati pa namočite liste rabarbare za naslednji teden. Pravilna uporaba pripravkov je ključna za učinkovitost delovanja Škropimo vedno zvečer, ko je sonce vsaj pol ure že za obzorjem. Pripravek vedno nanašamo na zemljo okoli rastlin, saj želimo, da deluje tam. Na listih pa bo seveda tudi koristil, saj so tam še vedno re-sarji. Poskrbite, da bo del pripravka po listih zdrsnil v sredico listov, del pa na tla okoli rastlin. Zato je nujno uporabljati veliko vode. Mehanske ukrepe izvedemo takoj, ko opazimo prve znake naleta, sredstva za varstvo rastlin pa uporabimo sedem dni kasneje. Zadevo ponovimo čez 14 dni in to počnemo vse do konca oktobra. Sredstva, ki sem jih naštela, namreč ne delujejo dolgo. Por je izredno koristna, tudi enostavna vrtnina, škoda, da se prav zaradi običajno zelo močnih jesenskih napadov porove zavr-talke prideluje vedno manj. Je veliko enostavnejši od čebule, manj nevarnosti je za gnitje. Na vrtovih ostaja tudi čez zimo, to je odvisno tudi od sort, a je nujno, da preprečite večje škode porove zavrtalke, saj bo potem spomladi zaključen krog tudi na pomladanski čebuli. Mša Pušenjak Limone koristne in uporabne Na pipe in prhe, kjer se je nabral vodni kamen, nanesite nekaj limoninega soka in pustite učinkovati 20 minut. Nato zdrgnite in operite. Limone so sploh v poletnih dneh nepogrešljive v košarah s sadjem, ko jih običajno uporabimo za pripravo osvežilne limonade. A tokrat vam razkrivamo trike, kjer boste limone uporabili tudi v druge gospodinjske namene. Da so limone vsestransko gospodinjsko »pomagalo«, zagotovo že veste, saj uspejo očistiti vse od trdovratnih madežev do zamašenih odtokov, prav tako hitro opravijo z neprijetnimi vonjavami in celo mrčesom. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj uporabnih napotkov, kjer jih lahko s pridom še uporabite. Odstrani ostanke s strgalnika Čiščenje strgalnika je pogosto zahtevna in nadležna naloga, saj se delci običajno skrijejo prav tja, kjer jih težko dosežemo, še težje pa jih očisti pomivalni stroj. Če se soočate tudi vi s to težavo, najprej nekaj limoninega soka prelijte po ostankih sira in drugih sestavin, da se ti nekoliko zmehčajo, nato pa strgalnik namočite v toplo vodo z milnico in ga zatem sperite pod močnim curkom. 4 L v Očistite vse od trdih madežev do zamašenih odtokov s pomočjo limone. Očistite medenino in baker Če je vaš svečnik iz medenine izgubil sijaj, podobno pa se je zgodilo z bakrenim okrasjem in priborom, preizkusite naslednji trik. Limono prerežite na pol, potresite s soljo ter začnite drgniti po medeninasti oziroma bakreni površini. Umazanija bo v trenutku odstopila, dekor pa bo ponovno zasijal. Za vsak primer čiščenje raje preizkusite na manjšem predelu, saj lahko pride tudi do premočne reakcije. Očistite in dezinficirajte Nihče ne mara čiščenja mikrovalovne pečice, še bolj pa se zaplete pri čiščenju pečice. Preizkusite naslednji trik. V mikrovalovno pečico nastavite skodelico z vodo, ki ste ji dodali sok polovice limone. Segrevajte do vretja in pustite, da vre dobri dve minuti. Nato ugasnite in pustite še nadaljnjih pet minut. Vlažno notranjost mikrovalovne pečice nato le obrišite z mehko krpo. Enak trik uporabite tudi pri čiščenju pečice. V pekač nalijte nekaj vode in dodajte sok cele limone. Postavite ga na dno pečice, nato pa jo vključite na 150 stopinj, da voda zavre in se ustvari para. Pustite nekaj minut, nato notranjost previdno obrišite z mehko krpo. Pri trdovratni umazaniji uporabite trik s sodo bikar-bono, ki jo najprej zmešajte z nekaj vode, da nastane gosta pasta. Nanesite po notranjosti pečice in nato popršite s sokom limone. Nastalo peno pustite delovati vsaj 15 minut in obrišite z mehko krpo. MK V prazen pomivalni stroj vsujte dve žlici sode bikarbone, v predalček za tableto pa zlijte sok ene limone. Zaženite pomivalni stroj in presenečeni boste nad čistočo. Košček limone in vroča voda sta odlična kombinacija za čiščenje mikrovalovne pečice. Foto: MP UMETNA INTELIGENCAVKMETIJSTVU, oglasna priloga Štajerskega tednika 19 V nekaj desetletjih od pastirske palice do robota Foto: Pixabay Intenzivno kmetijsko dejavnost si bo v prihodnje težko zamisliti brez umetne inteligence. Daljinsko vodeni stroji in roboti imajo visoko ceno, zato se poraja vprašanje o njihovi dostopnosti. Že danes si dela na večjih kmetijah brez zmogljive mehanizacije ni možno predstavljati. Nedvomno bo zanimivo spremljati, ali bodo na poljih čez 20 let prevladovali ogromni 10- in večtonski traktorji ali pa bodo šli iz uporabe, ker jih bodo zamenjali roboti: za rahljanje zemlje, gnojenje, setev, zatiranje škodljivcev in bolezni, košnjo, žetev ... Če se bo umetna inteligenca v panogi uko-reninila in postala množično dostopna, bo verjetno kmet robotom samo še dajal navodila, katero delo in kje naj opravijo. Ali pa še to ne, saj bo stroj sam znal vse. Ne samo v poljedelstvu, tudi v drugih kmetijskih panogah je pričakovati tehnične izboljšave s prevlado robotizacije. Pri večjih pridelovalcih že desetletja ni več hleva, ki ne bi imel avtomatiziranega napajanja in pitanja živine, molže pri govedu ... Čisto sami stroji sicer še ne obratujejo, a se bo tehnika v prihodnje nedvomno izpopolnjevala in bodo postali še bolj avtonomni. Električni pastir in avtomatski napajalnik -prva robota v živinoreji Za rejo živine na prostem bi lahko rekli, da je bil prvi robot električni pastir. Potem so se začeli avtomatizirani napajalniki, sčasoma linije in roboti za pitanje, molzni stroji - ročni in kasneje robotizirani. Vse navedeno je za kmeta že v preteklosti pomenilo lažje delo, prihranek časa in prihranek na krmilih. Danes v hlevih že tudi uporabljajo robote za či- Okvirne cene robotov za govedorejce • Molzni: 170.000 evrov • Krmilni: 150.000 evrov • Za čiščenje rešetk: 18.000 evrov Krmilni robot natančno nadzoruje količino in razpoložljivost krme za živino. ščenje rešetk oziroma tlakov, ki so položeni v objektih. Robotizirani molzni stroji so danes tako izpopolnjeni, da analizirajo in sporočajo vrsto podatkov. Nadzirajo kakovost mleka, beležijo somat-ske celice, preko čipa na ovratnici krave 24 ur spremljajo njeno gibanje, sporočajo celo optimalni čas osemenitve. Seveda stroj tudi sam stimulira in očisti seske ter mleko pomolze. Robotizirane načine dela je zaslediti v vseh kmetijskih panogah, poleg poljedelstva in živinoreje tudi gozdarstvu, zelenjadarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu . Avtomatsko vodeni so namakalni sistemi, sistemi za gnojenje, oroševanje, zatiranje plevelov, pobiranje pridelkov, njihovo sušenje in skladiščenje . Roboti bi tudi razmišljali namesto človeka ... Avtomatizacija dela v kmetijstvu kot tudi v drugih panogah bo ustvarjena tako, da se bodo znali stroji sami upravljati, pomoč človeške roke več ne bo potrebna. Opremljeni bodo s senzorji, kamerami in programi, ki jim bodo omogočali avtonomnost. Se pravi, bo robot videl in razumel rast pridelkov, sam prepoznal potrebo po določenem opravilu in ga opravil. Stroji bi se tako lahko sami odločali, kdaj pleti, gnojiti, opra-ševati, zaščititi rastline pred škodljivci in boleznimi. Razvoj umetne inteligence na področju kmetijstva gre tudi v smeri iskanja rešitev za zmanjšanje rabe pesticidov. Kako omejiti tveganja, nevarni so kibernetski napadi Medtem ko umetna inteligenca po eni strani za kmetovanje pomeni lažji in preprostejši način dela, se po drugi strani oglašajo kritiki. Priznavajo, da je robotizacija kmetijstva realno dejstvo, je tukaj in se uporablja; ne gre za nobeno znanstveno fantastiko. Tveganja, na katera opozarjajo kritiki, so preizkusi varnosti, zagotavljanje zanesljivosti, da ne bo prihajalo do okvar, in nevarnost kibernetskih napadov. Zamislite si, da nekdo napravi spremeni program oziroma nastavitve - v trenutku lahko nastane ogromna nepopravljiva škoda. Raziskovalci pravijo, da bi si morala podjetja prizadevati za odkrivanje kakršnih koli varnostnih napak med razvojno fazo, da preprečijo takšne napade. Foto: Pixabay V kmetijstvu že desetletja delajo roboti, v prihodnje jih je pričakovati še več in bolj "sposobne". Glede na visoke cene robotov je vprašanje, kakšnemu krogu kmetovalcev bodo dostopni. Izključeni bi lahko bili majhni pridelovalci, ki so za določene segmente kmetijstva z vidika zagotavljanja prehran-ske varnosti prav tako pomembni. „Čeprav lahko umetna inteligenca v kmetijstvu izzove revolucijo in pomaga rešiti negotovost preskrbe s hrano za stotine milijonov ljudi po vsem svetu, je ključnega pomena, da obravnavamo morebitna tveganja, če želimo povečati koristi," so poudarili v skupini raziskovalcev, ki se ukvarjajo s tveganji rabe ume- tne inteligence v kmetijstvu. „Ume-tno inteligenco v smislu napredka pozdravljamo. Ko pa to tehnologijo uvajamo v velikem obsegu, bi morali natančno razmisliti o morebitnih tveganjih in si jih prizadevati blažiti že na začetku tehnološke zasnove." ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart traktorje in ostalo kmetijsko mehan zacijo, odkupujemo tudi rabljena motorna kolesa (mopede) ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE KORUZE ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH VSE INFORMACIJE IN NAJAVE 031 719 683 WWW.ZIPO.SI Pokličite oz. pošljite sms sporočilo na gsm 041358 960. OzmecAdrijanas.p., Cvetkovci 69, Podgorci MULCENJE TEŽKO DOSTOPNIH IN STRMIH TERENOV robotski g 0 s en ic ni mulcer brez težav odstrani grmičevje, robibovje in gosto podrast na strminah do 55° naklona. dredimo lažje ali težje dostopne zaraščene travnike, gosto gozdno podrast, nedrejene sadovnjake in vinograde. gradiSer-gradiSer reset d.0.0. kukava 58 225g juršinci 0 041 71g 2b7 © infoGPeliminntor.si Owww.eliminotor.si 20 Štajerski Križem kražem torek • 10. oktobra 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Z motorji naokrog Zjutraj naju je že zgodaj zbudil jutranji kraval v najini ulici, saj so se ljudje odpravljali v službo, nekateri pa so zanje že pripravljali malice. Hrumenje motorjev in ropo-tanje s kuhinjskim orodjem te pač zbudi, kar pa ni nujno slabo. Omeniti moram, da sva spala zelo dobro, le ko sva se vračala s terena, je bilo v sobi vedno vroče, čeprav sva imela klimatsko napravo. Lastnik si je namreč omislil sistem varčevanja na ta način, da je treba obesek od ključa vtakniti v posebno režo, da se aktivira elektrika v stanovanju in s tem tudi klimatska naprava. Ker pa sva morala ključ z obeskom vedno vzeti s sabo in obeska ni bilo mogoče ločiti, se je Jernej domislil novega sistema, kako bi pretentala lastnika. Iskala sva neko reč, ki bi jo lahko vtaknila v to režo in pustila klimo teči ves dan. V sobi ni bilo nič takega in že sva hotela iti malo pogledat okoli vogalov, ko je Jernej odprl omaro z obešalniki, ki so bili za to zelo pripravni. Zadevo sva preizkusila in od takrat naprej je imelo najino stanovanje vseskozi prijetno temperaturo. Tudi ta dan sva izkoristila za izlet z motorji na jug otoka, ki ni bil tako turističen. Po poti sva znova odkrila nekaj plaž in se okopala, južna obala pa več ni bila tako peščena, vendar še vseeno zelo zanimiva. Okoli otoka poteka ena glavna pot, tako da ni bilo moč zaiti, vendar sva našla še eno lokalno cesto, ki je Foto: Dani Zorko Vsi smo jedli na tleh. Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Lignji so bili vrhunski. Na koncu pomola se je nahajala restavracija. HEREZIJA JUNAK IZ RISANK V PODOBI MORNARJA, KI IMA DEKLE OLIVO KREMA, MAZILO GNUS PREMIČNA PREGRADNA STENA BESEDA, KISE RIMA NA COPATA SKUPINA PTIC V LETU E3 FRANCOSKO MESTO VBRETANJI POKLON x DOMAČINI ONSTRAN ATLANTIKA DEKLAMATOR VELIKA DOLGOVRATA AFRISKAZIVAL KROŽNIK ELIPSASTE OBLIKE VSAK GA IMA ORIENTAL. AZUSKO RIŽEVO ŽGANJE OBRI VRANJI GLAS NEMŠKA NAFTNA DRUŽBA VELEMESTNI RAZBOJNIK SOKRATOV TOŽNIK MOTO-KROSIST GAJSER PLESNI ZLOG V DVA, ALIVEC KRAKOV RAZRASLO DEBLO OBOK NASLEDNIK PIONIRSK. LISTA KISLO MLEKO ZADRSKI OTOK KOPAČ PREMOGA, RUDAR KAZALNI ZAIMEK, TOLE manjši Čembalo LETNI PREJEMKI MONARHIJE PODJETJE, KI SE UKVARJA Z ORGANIZACIJO IGER NA SREČO, IGRALNICA IZRAELSKI POLITIK (JICAK) ZORAN ARNEŽ LUMP, KI KAJ ZMAKNE MATEMATIČNA NEZNANKA PLUG (STAR.) AMERIŠKI PISEC LEVIN VISOK POKRAJINA LISTAVEC OBGRSKO- S CVETI ALBANSKI VMAČICAH MEJI DANSKI BIOKEMIK (HENRIK) VITO TÄUFER TV NOVINARKA PETROVClC LIPUŠEV KNJIŽNI JUNAK TRDA TEŽKA KOVINA (znak V) NEJEVERNI APOSTOL Pelophylax kl. esculentus Zraste do 10 cm. Hrbtna stran je zelenkasta z rumeno-zelenimi progami in črnimi pegami. Lahko je tudi skoraj povsem rjavo obarvana, vendar je brez temne maske na glavi. Pri proti glavi iztegnjeni nogi stopalo doseže konico gobčka. Petna grbica je srednje velika in se spušča proti notranjosti noge. Samec ima parna izvihljiva zunanja zračna mehurja, ki sta bela ali sivkasta. Je hibridna vrsta; združuje genski material debeloglavke in pisane žabe. Z obema vrstama se še vedno križa in tako izmenjuje genski material. Najpogosteje se križa s pisano žabo. Hibernira na kopnem in v vodi, odvisno od velikosti in globine vode. Dejavna je med marcem in oktobrom, v ugodnih podnebnih razmerah še dlje. Parjenje poteka tako kot pri pisani žabi in de-beloglavki. Je mesojeda, hrani z različnimi kopenskimi nevretenčarji, občasno pa tudi s paglavci žab in pupkov ter mladicami rib. Življenjski prostor: Najbolj ji ustrezajo različna mokrišča z bogato vodno in obvodno vegetacijo. Prebiva v mrtvicah, ribnikih in na poplavnih travnikih. DAM, Henrik - danski biokemik, DINAN - francosko mesto v Bretanji severozahodno od Rennesa, ŠAMIR, Jicak - izraelski politik, premier v letih od 1986 do 1992 (1915 do 2012) potekala ob obali, in tako sva naletela na eno pol divje naselje, ki sva ga poimenovala kar ekoresort. Na obali je bilo nekaj lesenih hišic, kjer so bili že parkirani skuterji in drugi motorji, najino pozornost pa je najbolj pritegnil dolg pomol, ki se je vil daleč v morje, kjer se je bil še nek objekt. Motorje sva lepo parkirala v senci in se najprej razgledala po obali. To je bilo nekakšno naselje s stanovalci, sestavljeno iz barak, bila pa sva res edina tujca oziroma belca. Vsaka hišica je imela svoj pomolček, pred njo pa so se sušila oblačila ali je bila ropotija. Čisto domače torej. Ker je do naju zavel značilen vonj po hrani, sva se peš napotila po daljšem pomolu do hišice na koncu. Nekateri so se po pomolu vozili kar z motorji in jih parkirali na vmesnem podestu, ob pomolu pa sva v vodi videla veliko rib, kot nekakšno gojišče. Na koncu je bila res neke vrste restavracija, kjer pa so vsi sedeli na tleh in jedli. Samo spogledala sva se in si brez besed pritrdila, da bova tukaj jedla tudi midva. Tudi tukaj ni bilo nič v angleščini, tako da sva najprej pogledala, kaj jedo drugi. Meni so v oči takoj padli lignji, ki jih tukaj še nisem poskusil, Jernej pa je poskusil neke ocvrtke, vse zelo dobro. Kuhali so v neki pol zaprti kolibi čisto zraven in sploh ne vem, kako jim je uspelo tja napeljati elektriko in pri njihovih standardih ostati živ. Čeprav sva bila očitno tujca, so naju vsi gledali prijazno, ker sva bila vedno dobre volje in sva to znala tudi prenesti na druge. Tu sem se res dobro počutil, prvič po dolgem času brez stresa. Foto: Dani Zorko Najin izum za aktivacijo elektrike KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 10. oktobra 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Ptuj, Polenšak • Predstava o polenški žetvi z vasi v mesto Muzikal Za Šegulovo mizo v gledališču Letos se je že veliko pisalo in govorilo na temo 60 let Praznika žetve z razstavo kruha in pogač, ki ga obeležujejo na Polenšaku. Običajno traja dogajanje ob omenjenem prazniku dva dni, ko je jubilej okrogel, mu dodajo kakšen dan in kaj novega. Letos je to bil muzikal Za Šegulovo mizo, za katerega je scenarij napisala in ga re-žirala dr. Renata Debeljak, profesorica slovenskega jezika s Ptuja. Nastopajoči so domačini s Polenšaka in okoliških krajev. Muzikal skozi gledališko igro in s številnimi glasbenimi vložki prikazuje 60 let delovanja TD Polenšak, od njegove ustanovitve leta 1963 pa vse do danes. Foto: arhiv društva Ker je bilo ustanovljeno v Gostilni Šegula, se tudi muzikal odvija tam. Premiero je muzikal doživel v petek, 14. julija, na prireditvenem prostoru Praznika žetve, prva ponovitev je bila v nedeljo, 10. septembra, pred idilično kuliso Gostilne Šegula na Polenšaku, kamor segajo začetki društva, drugo ponovitev pa so igralci in glasbeniki v četrtek, 5. oktobra, postavili na oder Mestnega gledališča Ptuj. Vsaka od naštetih predstav je bila lepo sprejeta in obiskana, tudi slednja, v našem najstarejšem mestu, ko so bila skoraj vsi razpoložljivi sedeži gledališča zasedeni. Z navdušenjem je videno pohvalil tudi direktor mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki je povedal, da gre za kakovostno amatersko dramsko igro z obilo glasbe, ki spada na vse slovenske odre, kjer bi lahko »Polenšanari« s ponosom predstavili svoj kraj, ta konec Slovenije, svoje narečje in običaje. Če bodo to uresničili, še ne vedo, vedo pa, da tokratna predstava zagotovo ni bila zadnja. Martina Horvat Slovenske gorice • Posebna pravljična sreda Od lanu do platna za otroke Srede so v lenarški knjižnici rezervirane za pravljične urice; zadnja je bila nekoliko drugačna. Najmlajše so navdušili kolovrati, trlice in statve. Posvetili so jo Tednu kulturne dediščine in Dnevom evropske kulturne dediščine 2023 ter zato medse povabili člane Turističnega društva Destrnik, ki se v zadnjih letih intenzivno posvečajo ohranjanju tradicije pridelave in predelave lanu. Otrokom in njihovim staršem so na zabaven, a poučen način predstavili zgodovino te v Slovenskih goricah izjemno pomembne rastline, brez katere nekoč v teh krajih ni šlo, saj je bila osnova za plat-narstvo in oblačila ter konopljarstvo za vrvi. Nato so prikazali postopek predelave lanu, otroci pa so v rokah držali »tukač«, se preizkusili pri delu s trlico in statvami ter celo »zasukali« kolovrat, kar jih je tudi najbolj navdušilo. V prostorih knjižnice je bila obenem na ogled še razstava Od lanu do platna, ki je nastala v sklopu destrniškega projekta. V TD Destrnik so med drugim pripravili tudi pobarvanko z naslovom Zgodba o lanu, ki najmlajšim služi kot igrača in pripoveduje, kako so naši predniki pridelovali ter predelovali lan, skupaj z učenci OŠ Destrnik pa so izdali knjigo z naslovom Le predi, dekle, predi. SD Foto: FB Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 3 5 6 1 8 4 6 7 9 2 4 7 2 3 5 1 4 7 9 5 4 6 8 2 4 6 2 7 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 4 1 5 9 6 4 2 8 9 6 9 4 9 8 7 4 3 9 7 6 1 5 6 7 8 2 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven v?? €€ O Bik v? ©©© € OOO Dvojcka v?? ©© €€€ OO Rak ©©© € OO Lev €€€ O Devica ©©© €€ OOO Tehtnica ¥ ©© €€ O Škorpijon ©©© € OOO Strelec ¥ ©© €€ OOO Kozorog © €€€ 0 Vodnar ©© € OOO Ribi ¥ ©© €€€ 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 10. oktober do 16. oktober 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media-lmpeks, d. o. o. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Bojana Rožmarin, Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. oktobra 2023 TOREK, 10. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Veselo na Jožefovo 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Destrnik, fz domače skrinje 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 3.SNL 8. KROG 21:50 Zapojmo prijatelji, pon. 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Vrdeo strani PROGRAMSKI MA POVEDNI K mm SREDA, 11. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Okrogla miza na OŠ Hajdina 10:30 10 let vokalne skupine PGD Zlatoličje 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra - Prevare, 2015 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Igre dobre volje v Hajdošah 21:20 Okrogla miza na OŠ Hajdina 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani TV program v živo tudi preko spleta; www.sjptv.si Urecnišlvo. Domava 1 2252 DORNAVA; v s koillakl 02 754 (JU 33. 041 (518 044 www.nlptv.sl ČETRTEK, 12. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Predstavitev knjige na Polenšaku 11:00 Koncert Godbe Dornava 2010 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Občine Dornava - v živo 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Maček Muri v ZUDV Dornava 20:50 1. Č.L. 5.Krog 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Otroka sta me priklicala nazaj po infarktu še odpoved ledvic in jeter VSAK TOREK! ^ Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Naročite •i a Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj v it ^N A g\ SEZONA 1U.PROJekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učencev iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz usake kategorije bosta napredovala u pot^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje. Če ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot f f • ' , ' " .»ÍW, 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si AKCIJA VEUA OD 25.9. DO 30.10.2023 oz. do razprodaje zalog! ggC " v 1 w w' kAv A P0NUBB1 A ; ^Scir— RDEČA VRTNICA H SVEČA V STEKLU Z-58 SVEČA MOJCA 0 EKOVITA <Š w¡¡ C133 VSTEK Z-552 1 2,82/kom ZEMUA ZA GROBOVE jpujAg Ü L " 'ian'i^®^ „V g L OKRASNI PESEK RAZLIČNIH BARV IN DIMENZIJ UGODNO! mm mM kz-ptuj.s i Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj 02 749 03 00 kz.ptuj@slol.net AKCDA VEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOUČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE torek • 10. oktobra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV mumrsE luUPUAJOV POPULIZMU jàfakÀuàtG I mentuntHtatTa I <-,, :jj. I I I rrj.l rijw.^ I ttajprci kupimo obijutjB. tía bo t/zc lirit¡¡a¿nm fiüt&n) pa fegovoíov. boíHiot haietç Veliko pçtit¡kw seas orna podiete višinski boliyxtti in ^uWstlkztcainnsijo I a^. I H«™« _______I WWJ www.reporter.si KSENIJA BENEDETTI O POLITIČNEM POPULIZMU Obljubljajo, da bo vse drugače, potem pa sami izgovori INTERVJU: KLEMEN BOŠTJANČIČ, minister za finance Po sociali želimo biti Skandinavija, po davkih pa Dubaj JANŠEV PEKLENSKI NAČRT ZA UNIČENJE NOVE SLOVENIJE VSE ENERGETSKE NOROSTI VLADE ROBERTA GOLOBA INTERVJUJA:JOŽE MAGDIČ, nevropsihiater GABRIEL KAVČIČ, Slovenska škofovska konferenca Mali oglasi KUPIM grozdje z brajd, različne sorte, približno 1.000 kg. Tel. 041 261 676. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Umrli so Stanislav Hertiš, Lovrenc na Dravskem polju 34, rojen 1937 - umrl 28. septembra; Marija Vidovič, roj. Mohorko, Zgornja Hajdina 176, rojena 1942 - umrla 27. septembra; Franc Topolovec, Dolena 47, rojen 1928 - umrl 28. septembra; Jožef Novak, Zgornje Jablane 3a, rojen 1944 - umrl 25. septembra; Konrad Merc, Podlehnik 27, rojen 1941 - umrl 29. septembra; Andrej Gaiser, Markovci 81, rojen 1973 - umrl 30. septembra; Milan Topolovec, Dornava 140, rojen 1957 - umrl. 30. septembra; Katarina Topolovec, roj. Ducman, Dol pri Stopercah 1, rojena 1933 - umrla 2. oktobra; Ivana Cizerl, roj. Bezjak, Mezgovci ob Pesnici 62, rojena 1922 - umrla 4. oktobra; Terezija Unuk, roj. Lozinšek, Ulica prvega Maja 5, rojena 1936 - umrla 5. oktobra. SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABA DEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČ CTRARNA ZA LASTNO PREDNOST! ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letnejZkUSiL • plačate lefigBffigmied porabljenoimBjBHedeno energijo, •;Made in E •preprosta OffEZrLAfNP TELEFON 080 88 SS) -m preprosta lin hitra izvedba. " . ii liiV'//,..j. ^■rflffl iT " Z GLASBO DO SRCA Bodite tf Marjanovi družbi Vsako sredo ^ d O med 20. in 24. uro :............ na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori. (S. Makarovič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni v 92. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Elizabeta Požgan IZ GEREČJE VASI Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. oktobra 2023, ob 16. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: njeni najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama, tašča, babica in prababica Antonija Šegula IZ PODVINCEV 61A Iskreno hvala vsem vam, sorodniki, prijatelji in znanci, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Teji Gajšek za poslovilne besede in gospe Milici Zelenko za molitev. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami na njeni zadnji poti in se je boste spominjali z lepo mislijo. Žalujoči: vsi njeni najdražji Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, jokala, ker tebe ni... Po kratki in težki bolezni nas je v 77. letu zapustila naša draga žena, mama, sestra, botra in teta Ivka Božičko rojena Vukoje IZ DOLENE 34A Žalujoči: mož Jože, sin Zlatko, sestre Ana, Anda in Marinka, brat Ante ter drugo sorodstvo Za vedno boš v naših srcih. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK ideja za darilo: NAROČNINA ŽE V PRODAJI! Na voljo tudi v poslovalnicah j™ www.salomongroup.si 24 Štajerski Kronika torek • 10. oktobra 2023 Slovenija • Z meteorologom Brankom Gregorčičem o poplavah, toči in »kemičnih repkih« »Pestro vremensko dogajanje na dan privleče teorije zarot« Foto: S. R./ M24 Za ta čas nadpovprečno toplo vreme bo vztrajalo še oktobra, je napovedal meteorolog Branko Gregorčič. Kurilna sezona se torej še ne bo začela. Na sogovorniški stolček je tokrat sedel legendarni televizijski napovedovalec vremena in znani slovenski meteorolog Branko Gregorčič. Ozrla sva se na vremensko zelo burno poletje, pogledala vremensko napoved za jesen in zimo ter se dotaknila pojava tornadov. Če pravite, da lahko zelo natančno vreme napovemo samo za največ teden dni, vseeno obstajajo sezonske napovedi in nam lahko v tem kontekstu poveste, kakšni bosta jesen in zima? Sezonske napovedi obstajajo, seveda, a njihova zanesljivost ni zelo visoka. Kar lahko povem o jeseni in zimi, se nanaša predvsem na temperature, glede katerih lahko pričakujemo anomalije. Če pogledamo tromesečje oktober, november, december, sezonske napovedi kažejo, da bo za eno do dve stopinji topleje od povprečja. Decembra, januarja in februarja se ta napovedana anomalija malo zmanjša, ampak še vedno bo topleje od povprečja za vsaj eno stopinjo. To kaže na milo, pretoplo zimo. Lahko nastopi kakšen teden ali malo več hladnega obdobja, ampak to bo verjetno vse od prave zime. To bo imelo za posledico, da se bo vegetacija začela prebujati prej, in če bodo s kakšnim »vdorom« mrzlega zraka ob koncu zime ali v začetku pomladi udarile nizke temperature, bo lahko prišlo do pozebe. Je torej neizbežno, da nas bo spomladi 2024 spet prizadela pozeba? No, zdaj gledava zelo daleč v prihodnost in z gotovostjo ni mogoče ničesar trditi. Je pa ta scenarij glede na prej izpostavljeno verjetnost mile zime povsem mogoč. Potegniva črto pod vremenom letošnjega poletja, ki je bilo res burno. Imeli smo veliko padavin, ki so vodile v najhujše poplave v zgodovini Slovenije. Zgodilo se je ogromno neurij s točo, vetro-lomi, prišlo je celo do tornada na Notranjskem. Kakšne so torej značilnosti zadnjega tromesečja? Letošnje poletje je bilo v Sloveniji najbolj namočeno v zgodovini meritev. Zelo se razlikuje od lanskega, ki je bilo rekordno sušno. Letošnje tudi ni bilo hladno, čeprav je marsikdo takega mišljenja. Na lestvici najtoplejših poletij v zgodovini meritev bo pristalo na devetem ali desetem mestu. Tako namočena poletja, kot je bilo letošnje, so izjema in verjetnost, da se tako vremensko dogajanje ponovi, je zelo, zelo majhna. Kot ste omenili, smo imeli tudi ogromno neurij, zaradi katerih so se vremenska opozorila oziroma alarmi kar vrstili; nemalokrat celo rdeče, najvišje stopnje. Da, prizadel nas je tudi tornado. Ampak meteorologi pravite, da so tornadi nekaj, kar v našem delu sveta ne obstaja? Se pojavljajo, ampak redko. Mo- goče je zaradi velikega števila posnetkov tudi najmanjših vrtincev na družbenih omrežjih občutek drugačen. V sodobnem svetu imamo pač vsi mobilne telefone in z njimi zabeležimo vse. Na naših tleh je bil sicer največji tornado avgusta 1986 na Notranjskem. Pustošil je v 30-kilometrskem pasu od Logatca do Tomišlja na Barju. Letošnji se je pojavil na mikrolokaciji v Ilirski Bistrici. Izživel se je, ne da bi prepotoval kakšno večjo razdaljo. Kako ste meteorologi doživljali letošnje poplave? To je bilo verjetno tudi za vas naporno obdobje. Najbolj sem zadovoljen, da smo že nekaj dni pred deževjem, ki je povzročilo katastrofo, na osnovi izračunov meteoroloških modelov ocenili, da prihajajo zelo izdatne padavine. Tako smo z izdajo opozoril ljudi in pristojne službe lahko pravočasno posvarili pred tem. Menim, da smo s tem verjetno preprečili še kaj hujšega. Zelo aktivni so bili med poplavami tudi ljubiteljski vremenarji na svojih spletnih portalih in družbenih platformah. Med Slovenci sta zelo popularna Neurje.si in Ciklon. si. Kakšno je vaše stališče o njihovem delovanju? V nasprotju z nami niso obvezani, da vsak dan napovedujejo vreme. Tega običajno tudi ne počnejo. Njihova aktivnost je bolj vezana na burnejše vreme. Načeloma nudijo kakovostne informacije, vrednost vidim tudi v njihovih poročilih s terena. Kot rečeno, pa imajo drugačno vlogo kot mi, nacionalna meteorološka služba: v nasprotju z nami s svojimi napovedmi ne odgovarjajo nikomur niti niso pristojni za izdajanje vremenskih opozoril. Da bi zavračal njihovo prisotnost in delo, to ne. Generalno se naše in njihove napovedi najpogosteje ujemajo, le včasih pride do razlik. Mediji pa najraje povzamejo vsebino, ki je najbolj alarmantna. Foto: Pixabay Letošnji september je bil drugi najtoplejši september v zgodovini meritev. Le septembra 2011 je bilo topleje. O sledeh za letali, umetnem snegu in žledu »Nemalokrat se nam javljajo privrženci teorij zarot, ki se jim vedno znova trudimo pojasniti, zakaj so letalske konden-zacijske sledi enkrat vidne, spet drugič ne. Poskušamo jim pojasniti, da ne gre za zlovešče aktivnosti z namenom škodo-vanja ljudem. Včasih naših strokovnih razlag nočejo sprejeti in komunikacija med nami ne vodi nikamor -jo moramo tudi prekiniti. Oglašajo se nam tudi ljudje z bizarnimi trditvami, ki jih skrbi, da sneg ni naraven, ampak umetna tvorba. Pri tem izpostavljajo poskus med snegom in vžigalnikom - ko v sneg uperiš ogenj, počrni in voda sploh ne priteče. Počrnitev povzročajo saje, ki nastanejo ob izgorevanju plina iz vžigalnika. Smo imeli tudi stik s takimi, ki so bili prepričani, da je žled, ki nas je hudo prizadel leta 2014, plod Natovega manipuliranja z vremenom. Pestro vremensko dogajanje, kar letos nedvomno je, vedno znova na dan privleče teorije zarot o »kemičnih repkih« (chemtrails) in geoinženiringu. Pri obojem so ljudje prepričani, da s pomočjo različnih kemičnih in fizikalnih agensov kontrolirajo in/ali manipulirajo z vremenom ter s tem načrtovano vplivajo na našo usodo,« je povedal meteorolog Gregorčič. Če letalske sledi niso zapraševa-nje s strupi, zakaj sprožajo toliko teorij in nezaupanja? Fizikalno ozadje pojava konden-zacijskih sledi letal, pogoji, v katerih nastanejo in kako se razkrojijo, so poznani in jih je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike. To smo, da ne bi bilo dilem, objavili tudi na naši spletni strani. Ob izgorevanju kerozina nastajata ogljikov dioksid in vodna para. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce nečistoč oziroma saj, se pomeša med izrazito hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci nečistoč obogatena mešanica zraka ohlaja, se zaradi pre-nasičenja z vodno paro na delcih nečistoč izločajo drobne kapljice vode, ki zelo hitro zmrznejo. Tako nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija. Če je vlažnost okoliškega zraka visoka, potem se na obstoje- če ledene kristale vežejo molekule vodne pare iz okolice, zato se sledi letal širijo in vztrajajo dlje časa. Če pa je okoliški zrak suh, potem ledeni kristali, ki so nastali iz izpuha letala, sublimirajo in sled kmalu izgine. Glede na to, da so temperature zraka na višini leta vselej zelo nizke (okoli -45 stopinj Celzija), lahko rečemo, da je zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu. Naj izpostavim še, da ni resne študije, ki bi potrdila, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih in da v izpuhu niso dodane nevarne kemikalije. Seveda pa noben letalski izpuh ni »čist«, saj je kerozin po svojih lastnostih nekje med petrolejem in dizelskim gorivom. PK C? "£3—T * lo *> O* o - c?* o T- Rojstva: Kaja Perkovič, Vinogradniška cesta 45, Orehova vas - deklica Zala; Monika Ilec, Dobrina 59, Žetale - deklica Nina; Evelin Rašl, Dornava 144a, Dornava - deček Milan; Maja Horvat, Makole 90, Makole - deček Maksim; Tanaja Petrovič - deček Theo; Valerija Galun - deklica Lana; Maja Podhraški - deklica Pika; Larisa Trinkaus - deček Jakob; Tina Kocija - deček Filip Tjan; Julija Juhart - deklica Isabela; Mandy Kristovič - deček Leo; Špela Brumen - deček Adam; Urška Slavič - deklica Zala; Špela Kolar - deček Jaka. Poroka - Ptuj: Danijel Leber in Janja Lukman, Grajenščak 76c. _£2. o C3 k« o C?» C? O " .-j CS* _ Ce listje hitro odleti, vsak naj zime se boji. Danes bo delno jasno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju do 16, najvišje dnevne od 22 do 27 °C. OBETI V sredo in četrtek pa povečini sončno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Napoved za Podravje pretežno oblačno trwPTCi Vir: ARSO