Deklamovanke
3. Mati in sin.
Napregel je konjiča dva; „0 večni luči bom doma!"
Pa vzdihne  mati, reče to: ,,Tako mi v srci je hudo !
Le pazi, pazi, sinko moj,
ne vem,  če bode prav s teboj!"
A fant smehljaje  dvigne bič, ,,Ne bojte, mamica, se nič!"  —
Pač dolg je bil za mater dan — a zdaj zvoni črez hrib in plan.
127
V daljavi škriplje voz težak, da reže daleč v zgodnji mrak.
Na pragu mamica stoji, v daljavo mračno pne oči.
Po cesti nekdo k nji hiti, kaj neki se  mu tak mudi ?  —
Obrne k hiši sel korak, pa» reče ženi znan možak :
,,0j, mamka ti, —  tvoj sin —¦ tvoj sin je rešen zemskih bolečin.
Zdrobilo prsi mu kolo — — Sam Bog ve, kak je bilo to!
S sosedom sva pobrala ga, domov sva pripeljala ga." —
Pred hišo voz že  obstoji, na deskah sin-mrlič leži.
Na pragu pa je drug mrlič —  — Oj  mamica ne diha nič.
Črez dneva dva je bil pokop, oba so  djali v skupen grob.
L. Černe j. 4. Osa in medica.
Osa je medico pila,
oj,  kako je sladka bila! —  — —
Prvo kapljico izpila, osa dobre  volje bila;
drugo kapljico izpila, pa ji glava težka bila j
tretje kaplje pol popila, padla v kupo — smrt storila!
L. Černej