Trebnje
S 908 TR
KRAJAN
2007
352.9(497.4 Mirna)
0086651,1
z
3Š

COBISS c
Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XII • št. 1/2007 • rjp/i! 2007 • Izhaja po potrebi
NAZAJ K NARAVI -
I ojan Višček, Volčje Njive, lastnik kotla na polena: »Bili smo prvi v občini Trebnje, ki smo kupili takšen kotel in L*/ smo še vedno eni redkih v naši krajevni skupnosti, ki ga imamo. Kotel namreč uporabljamo že vse od leta 2001, tako da ima danes že skoraj devettisoč delovnih ur. Do zdaj večjih problemov ni bilo, redke manjše pa smo rešili s telefonskih klicem.
Kotel uporabljamoza ogrevanje hiše in segrevanje vode. Kupili smo ga predvsem zato, ker je dovolj, da poleti nalagaš na šest dni, pa je voda ves čas topla. Prej je bilo ravno poletje problem: bil si cel dan natraktorju, potem si moral pa še zakuriti, da si se lahko umil. No, če je zima huda, nalagaš zjutraj in zvečer, letos pa je bilo dovolj enkrat dnevno, Kurimo s poleni, pa tudi z lesom, ki ga dobimo, ko spomladi pospravljamo gozd in okrog hiše. Če imaš peč na olje, tega ne moreš. Skratka, zelo smo zadovoljni,
Ko kupuješ, je strošek res velik, ampak se splača.« (P. K.)
NOV RAZPIS EKO SKLADA ZA KOTLE NA LESNO BIOMASO
V petek, 2. marca 2007, je bil objavljen nov razpis Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov.
Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije za naslednje namene:
A - vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne vode,
B - raba obnovljivih virov energije,
C-zmanjšanjetoplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov,
D-gradnja novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov,
E - nakup energijsko učinkovitih naprav,
F-nakup okolju prijaznih vozil,
G - odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
H - nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi.
I - učinkovita raba vodnih virov,
J - oskrba s pitno vodo.
Letna obrestna mera je fiksna nominalna v višini 3,90 %.
Odplačilna doba znaša največ 10 let.
Kredit se lahko odobri v višini največ 90 % predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 20.000,00 €, pri večjih naložbah je kredit lahko višji, vendar ne več kot 40.000,00 €.
Kje dobimo razpisno dokumentacijo?
Razpisno dokumentacijo z obrazci za vlogo kandidati lahko naročijo pri Eko skladu, j,s., tel. 01/241 48 20, pri banki tel. 02/229 28 06 ali 02/229 22 90 ali na spletni strani www. ekosklad.si, Za naše stranke pa mi uredimo vso potrebno dokumentacijo tako za kredit
Eko sklada kakor tudi za pridobitev nepovratnih sredstevs strani AURE www.aure.si po zaključku investicije.
Za kakšne kotle se lahko pridobi kredit Eko sklada oziroma nepovratno državno pomoč?
V kolikor se odločate za vgradnjo sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sa-nitarnetople vode na lesno biomaso morajo imeti kurilne naprave naslednje toplotno-tehnične karakteristike: nazivni izkoristek naprave mora biti večji ali enak 88 %	-'■t
emisij ogljikovega monoksida pri r či mora biti manjši od 750 mg/m emisij prašnih delcev mora biti m' mg/m3, kurilne naprave na pol« imeti prigrajen hranilniktoplote'
50 l/kW toplotne moči kurilne nc
Ali vaši kotli ustrezajo zahtevam Eko sklada in AURE?
Sodoben Fr6lingov20oziroma30kWkotelna lesno biomaso ima naslednjetoplotno-tehnič-ne karakteristike: nazivni izkoristek znaša 92%, emisije ogljikovega monoksida znašajo 191 mg/m3, emisije prašnih delcev pa 40 mg/m3, karje bistveno pod mejami za pridobitev kredita Eko sklada oziroma nepovratne pomoči AURE - Agencije za učinkovito rabo energije pri Direktoratu za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje.
Ravno tako ustrezajo pogojem tudi kotli na lesne sekence ter pelete, kjer imamo še nižje emisije ogljikovega monoksida.
Zastopa, prodaja in montira
BDX® 108
ENERGETIKA
OGREVANJE NA SEKANCE LESNE BIOMASE
Bača pri Modreju 28, 5216 Most na Soči mtel.: 041 /367 - 159
LES - domač, obnovljiv in okolju prijazen konkurenčen vir energije
Kakšne kotle na lesno biomaso poznamo?
Glede na oblike lesnega goriva poznamo kotle na polena, kotle na sekance in kotle na pelete. Za sodobne kotle je značilen prisilni vlek s pomočjo vgrajenih ventilatorjev, razmejitev procesa izgorevanja lesa na primarno in sekundarno, kjer v sekundarnem delu gori lesni plin in kjer se dosega temperature preko 1000 stopinj C, posledica česar je popolno izgorevanje lesa z do 1 % pepela, minimalno količino okolju škodljivih emisijter izkoristek kotla preko 90%. Razmerje med primarnim in sekundarnim zrakom se uravnava elektronsko z lambda sondo, celoten proces krmili inteligentno mikroprocesorsko krmiljenje.
Pri kotlu na polena je prigrajen akumulator oziroma hranilnik toplote, ki prevzame presežke toplote in jih v sistem oddaja, ko kotel miruje, ko v njem polena pogorijo, kar omogoča, da nalagamo polena v kotel le enkrat dnevno (enkrat na 24 ur vzimskem času). Pri kotlu na lesne sekance in kotlu na pelete pa imamo popolnoma avtomatsko delovanje z avtomatskim doziranjem goriva iz zalogovnika in stem enak komfort, kot če bi se ogrevali na kurilno olje ali plin, pri čemer pa je energent bistveno cenejši in okolju prijaznejši.
Kakšen bi bil letni strošek oziroma prihranek povprečne dvoetažne slovenske stanovanjske hiše, če gospodinjstvo zamenja star kombiniran kotel olje / drva z novim sodobnejšim?
KOTEL NA POLENA
KOTEL ZA LES S POSEBNIMI PREDNOSTMI:
O Velik prostor za nalaganje polmetrskih polen ali grobih sekancev Ekstremno dolg čas gorenja, do 20 in več ur
Ovobločna izvedba • kurišče in izmenjevalnik toplote sta povsem ločena O Patentirana visokolemperaturna vrtinčna komora; patent št. 400180 O Elektronsko krmiljen sesalni ventilator
O Modularni koncept krmiljenja z inteligentnim mikroprocesorskim krmiljenjem Lambdatronic
O Sistem optimiranja izkoristkov (WOS) za ekstremno visoke izkoristke do 91,8%* O Poseben sistem sesanja dima, ki preprečuje njegov izstop v prostor
Popolna izolacija, ki omogoča ekstremno nizko izgube toplote v prostor; 0,66%* ‘Vrednosti izmorjono v BIT VViosoffcorg, protokol it. 014/95
Kotel	€c/kWh	letna por.	cena na enoto	Letni strošek	letni prihranek
komb.olje/drva	9,32	4.000 L	0,573 €/L	2.292,00 €	0€
nizkotemp.olje	5,59	2.526 L	0,573 €/L	1.467,61 €	824,39 €
klasičen UNP	11,07	4.688 L	0,581 €/L	2.723,73€	-431,73 €
kondenzac. UNP	8,47	3.588 L	0,581 €/L	2.084,63 €	207,37 €
sodoben peleti	5,55	5.466 kg	0,25 €/kg	1.366,50 €	925,50 €
kon.zemeljski plin	5,02	1.008 m3	1,034 €/m3	1.042,28 €	1.249,72 €
komb.olje/drva	3,86	19pr.m.	50,00€/pr.m.	950,00 €	1,342,00€
sodoben polena	2,85	14pr.m	50,00€/pr.m.	700,00 €	1.592,00€
sodoben sekanci	1,92	32 nm3	15,00€/nm3	480,00 €	1.812,00€
Če pri tem upoštevamo še sorazmerno visoke investicijske stroške v sodoben kotel na lesno biomaso, ali se nam investicija sploh povrne?
Prikazani stroški ogrevanja ne upoštevajo investicijskih stroškov v nov sodoben kotel na lesno biomaso. Za neko gospodinjstvo, ki rabi letno cca 20 MWh/a toplotne energije bi znašali investicijski stroški v nov sodoben kotel s pripadajočo opremo in hidravlično montažo ob upoštevanju finančnih spodbud AURE (leto 2006: polena 300.000,00 SIT, peleti 400.000,00 SIT in sekanci 500.000,00 SIT):
ogrevanjes kotlom na polena, kjer pa je slaba stran enkrat dnevno kurjenje. Prednost pele-tov je torej predvsem v komfortu, kije enaka, kot če bi kurili z oljem ali plinom pri nekoliko cenejšem energentu, Lesni sekanci pa so najugodnejši energent za večja postrojenja, že od 50kW naprej, saj šotam prihranki pri energentu še večji ob nekoliko večjih investicijskih stroškihvzačetku.
Kdo nam lahko vgradi sodoben kotel na lesno biomaso z vso potrebno opremo?
V Sloveniji je že kar nekaj inštalaterjev, ki poz-
nov kotel	skupaj inv.str.	letni prihranek	doba vrač	korist,energija	korist, energija
kondenz. UNP	5.000 €	207,37 €	24,1 let	0,085 €/kWh	20SIT/kWh
nizkot. KOEL	6.500€	824,39 €	7,9 let	0,059 €/kWh	14SIT/kWh
sodoben peleti	11.750€	925,50 €	12,7 let	0,055 €/kWh	13SIT/kWh
k.zemeljskiplin	5.000 €	1.249,72 €	4,0 let	0,050 €/kWh	12SIT/kWh
sodoben polena	10.250€	1,592,00€	6,4 let	0,028 €/kWh	7 SIT/kWh
sodoben sekanci	20.000€	1.812,00€	11,0 let	0,019€/kWh	5SIT/kWh
Večje gospodinjstvo letno rabi v starem kombiniranem kotlu olje/polena 4,000 Lolja oziroma cca 24.600 kWh toplotne energije, pri tem znaša letni strošek:
Torej je za gospodinjstvo najugodnejše kurjenje s poleni v sodobnem kotlu na lesno biomaso?
Resje, ob upoštevanju cen posameznih energentov je za gospodinjstvo najugodnejše
najo sodobne kotle na lesno biomaso in s tem njihovo hidravlično vezavo. Tisti, ki so opravili ustrezno šolanje, so tako kot projektanti objavljeni tudi na spletni strani www.aure.si.
Vsekakor pa imamo še najraje, da stranki mi izvedemo tudi vse potrebne strojne instalacije v kurilnici, saj tako vemo, da so tudi vsa inštalaterska dela ustrezno strokovno narejena,
Kaj je pri sodobnem kotlu na polena najpomembnejše?
Predvsem je pomembno, daje k sodobnem kotlu na polena prigrajen ustrezen hranilnik (akumulator) toplote volumna vsaj 50 litrov na kW moči kotla ter da je hidravlična montaža pravilno izvedena, oziroma daje celoten sistem hidravlično uranvotežen.
Ali se s sodobnim kotlom na polena lahko kombinira sončne kolektorje?
To je v praksi zelo pogosta rešitev prav pri kotlu
0D3®[LB@ J!p
ENERGETIKA
OGREVANJE NA SEKANCE LESNE BIOMASE
Bača pri Modreju 28, 5216 Most na Soči mtel.: 041 /367 - 159
na polena, ko izven ogrevalne sezone ogrevamo sanitarno vodo s sončnimi kolektor-ji. V tem primeru v bojlerju sanitarne vodespodnjo spiralo porabimo za sončne kolektorje, zgornjo pa za ogrevanje iz kotla. Običajno v akumulatortoplo-te tudi vgradimo šespiralozasonč-ne kolektorje in tako postane hra-nilniktoplote vezni člen med ogrevanjem s poleni ter s sončno energijo preko kolektorjev.
Kaj vse torej dela vaše podjetje?
Eko Les Energetika se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energije, predvsem s kotli na lesno biomaso v povezavi s tem pa tudi s sončnimi kolektorji, toplotnimi črpalkami,...
in sicer tako za posamezna gospodinjstva kotza večje sisteme. Stranki lahko ponudimo celotno investicijo tudi na ključ in vsa dela izvedemo sami, saj imamo za to usposobljen strokovni kader.
Z Rajkom Lebanom, univ.dipl.inž.str. se je pogovarjala B. Kraljevski
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA Glavna cesta 28, 8233 Mirna
objavlja
RAZPIS ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA IZVAJALCA DEL
1.
Krajevna skupnost Mirna bo v letu 2007 izvajala dela na cestnem področju s skladu s planom krajevne skupnosti za leto 2007.
Na planiranih odsekih cest bo potrebno izvesti dela do faze asfaltiranja vširini 3 m.
2.
Želimo, da nam ponudite kompletne usluge s ceno za izvedbo do asfaltiranja (odkopi, odvozi, navozi, odvodnjavanje, valjanje):
•	odkop po m3
•	odvoz do 1 km na m3
•	navoz do 1 km na m3
•	gramoz na m3
•	navoz do 15 km na m3
•	valjanje (na Ih)
•	izdelava propustov z jaški velikosti 0,40 x 5 m
3.
Vzdrževanje makadamskih cest Ponudba naj vsebuje:
•	cena gramoza na m3
•	dovoz na km
•	planiranje s kombinirko (cena na uro)
Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNASKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, s pripisom »PONUDBA - RAZPIS - CESTNO PODROČJE«, najkasneje do 30.04.2007 do 12. ure.
Ponudnik mora izpolnjevati zzakonom predpisane pogoje, Dejavnost mora imeti zavarovano pri zavarovalnici.
Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben dejavnik pri izvedbi izbire.
KS MIRNA
Pred nami so velikonočni prazniki, nato prvomajske počitnice, junija praznik naše krajevne skupnosti, nato pa - vsaj pri šoloobveznih - pričakovane poletne počitnice. Nova številka Krajana n e bo čtivo za vse te d ni, naj pa bo opomin, da kakšno besedoodogodkihokrogvasnapišetetudiviinnamjihzanašo naslednjo, jesensko številko posredujete osebno ali po e-pošti ks.mirna@siol.net.
Vašega sodelovanja bomo zelo veseli.
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna
Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski Glavna urednica: Petra Krnc
Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic
Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o., Mirna, Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
Razširjena seja sveta KS Mirna
je bila v torek, 12. decembra 2006, v gostilni Pri Francki ob 18. uri
S predstavniki Občinske uprave občine Trebnje, z direktorji podjetij, predstavniki društev, s samostojnimi podjetniki, z našimi stalnimi sodelavci in gosti smo se pogovarjali otežavah, ki tarejo našo krajevno skupnost že več let:
-	prostorski plan,
-	cestno železniški prehod,
-	prometna ureditev Glavne ceste (obvoznica, pločniki),
-	ostala cestno infrastrukturna problematika,
-	športno rekreaktivne površine (odbojkarsko igrišče, možnost inline hokeja, skakalnica Zabrdje)
-	vključevanje mladih v družbeno življenje.
Seje se je udeležilo 39 vabljenih.
Predsednica KS Mirna ga. Bariča Kraljevski je pozdravila navzoče in se jim zahvalila za udeležbo, nato je navedla vse težave, ki tarejo našo KS in grenijo življenje našim krajanom.
G. A. Kastelic, župan Občine Trebnje je
pozdravil prisotne, novemu svetu KS zaželel veliko delovnih uspehov in dobrega sodelovanja. Odgovoril je na navedene probleme v našem kraju, ki jih je v govoru nakazala predsednica KS.
Povedal je, da bo v tem mandatu namenil največ pozornosti gospodarskemu razvoju in prostorski ureditvi kraja. Sredi naslednjega leta bo izdelan prostorski plan. 10. jan. 07 bo sklicana prva prostorska konferenca, kjer pričakuje veliko udeležbo. Na Rojah 4 še ni dokončana kanalizacija, še vedno je težava z odkupi zemljišč, pri tem pričakuje pomoč KS. Možna bi bila takojšnja individualna gradnja pod gradom na »grajskih njivah« vendar je potrebno pridobiti soglasje z g. M. Marinom
Gradnja prvega kraka obvoznice mimo gasilskega doma naj bi se po zagotovilu ministra Božiča pričela že leta 2007 in bila končana v letu 2008. Drugi del obvoznice pa bo moral na gradnjo še nekaj časa počakati. Občina je pripravljena sama začeti dela, sofinancirati odkup zemljišč in pripravo načrtov, ne da bi čakala na republiška sredstva.
Pločniki so problem po vsej občini. Dogovarjal se bo z Agencijo za ceste, da bi kar najhitreje izpeljali investicijo gradnje pločnika Glavna cesta - Sotla.
Za gradnjo železniškega prehoda v Zapu-
žah je odkupljenih že 45 % zemljišč, za ostala pa lastniki zahtevajo nerazumno ceno, Ker ta investicija ne bo pravočasno realizirana, bodo sredstva vključena vdelitveno bilanco, karje velika škoda. Pri pridobivanju zemljišč se bo v prihodnje potrebno posluževati možnosti razlastitve, Poudaril je, da bo mnogo problemov potrebno reševati tudi v Državnem zboru s pomočjo naših poslancev.
Širitev pokopališča bosta občina in KS pričeli v spomladanskem času, saj jo je OS že potrdil.
Na regionalni cesti Mirna - Trebnje bo v letu
2008 opravljena posodobitev v Zvijavnici.
Za mirenski bazen je bil narejen predinvesticij-ski načrt. V naslednjem letu je potrebno najti investitorja in odkupiti pripadajoča zemljišča. Pri tem se pričakuje pomoč KS Mirna.
Občina bo podpirala mladinske dejavnosti. Želi, da bi mladina preživljala svoj prosti čas kar najbolj kvalitetno in organizirano. V začetku naslednjega leta bo organizirala izlet v Krško ali Brežice, da preučijo možnost ustanovitve mladinskega centra tudi pri nas.
Za javno razsvetljavo predlaga, da se naredi izračun posodobitve razsvetljave z varčnimi žarnicami. Z njihovo uporabo bi seta investicija izplačala že v štirih letih.
G. D. Skerbiš je opozoril na problem v zvezi s čistilno napravo. Kanalizacija na desnem bregu je polna, nujno jo je izprazniti, kajti že to zimo lahko pričakujemo pravo katastrofo, Nujen je takojšen sestanek med Komunalo, GOROM, Občino in KS Mirna.
G. župan je povedal, da tečejo pogajanja z GOR Mirna Občina pa načrtuje gradnjo nove čistilne naprave pod Dobom, ki naj
bi bila končana čez 3 ali 4 leta., čiščenje kanalizacijskega sistema pa je potrebno že sedaj. Mirna potrebuje novo čistilno napravo. Obstaja možnost kandidiranja za evropska sredstva. Na občini bo izdelana vizija razvoja Mirne in sprejet bo prostorski plan.
Dom Partizan je lani dobila v upravljanje KS. Knjiženje kot športni objekt, potrebno je prevrednotiti namembnost v kulturni objekt, da bomo lahko kandidirali na razpise. Pravtako je treba spremeniti namembnost za kočo Debenec
Društva v KS dobro delujejo, nismo pa dovolj povezani v občini,
Sosvet za varnost v KS je pozitivno deloval, poskrbeti jetreba za varno pot od brvi do šole.
pri čemerjeovira privatna lastnina vdolžini 30 m. Pri gostilni Kolenc ni pločnika,
Regulacija Mirne je nujna pod gradom, ob nogometnem igrišču in ob poslopju Mo-žinovih.
G. Vida Šušteršič je poudarila, da je sedaj čas za pobude in predloge o spremembah prostorskega plana. Za Mirno bo potrebno izdelati študijo potreb po stanovanjih, določiti lokacijo za večje trgovske centre, obrtno cono, rekreacijske površine in druge potrebne objekte, Poskrbeti bomo morali za starostnike, načrtovati dom starejših občanov. V prihodnje naj bi Mirna dobila turistično perspektivo. Posodobiti je potrebno skakalnico v Zabrdju ali planirati gradnjo nove. Načrtovati širitev Kremena. Predvideti moramo večje (novo) pokopališče. Sprejeta je uredba za tretjo razvojno os in pričelo se bo z gradnjo. Na prometni povezavi Celje - Novo mesto je Mirna na pomembnem mestu.
Mnenje gospodarstvenikov (Tomplast, Uni-tehna in drugih) je, da bo izgradnja 1. kraka obvoznice rešila bistvo prometnega problema.
Direktor Kremena g. Žmavčičje pohvalil sodelovanje s KS Mirna ter občino in predstavil njihovo delovno organizacijo.
G. D. Zakrajšek je nezadovoljen z razvojem Mirne, z izgubljenimi investicijami, z neracionalnim trošenjem denarja, pravi, da se zadnjih 10,20 let na Mirni ni nič spremenilo. Predlaga, da izdelamoterminski načrt del, za katerega bodo izvajalci nosili odgovornost. Pomembneje, da gremo naprej, a čeprav z majhnimi koraki.
G. Kastelic mu je odgovoril, da je že narejen tak plan za nekatera dela:
•	razširitevpokopališčabonarejena naslednje leto,
•	gradnja obvoznice lahko traja največ dve leti,
•	parcele na Rojah 4 bodo pripravljene v jeseni 2007,
•	Za bazen res ni bilo kompleksne rešitve. Delalo seje nenačrtno. Treba bo iti v nove postopke razlastitve, pri tem bo morala sodelovati tako KS kot občani.
•	Za gradnjo pločnikov pa bo potrebno počakati na dogovor z Direkcijo za ceste.
G. B. Gregorič je prepričan, daje mogoče s strpnostjo, sožitjem in lastno aktivnostjo veliko postoriti. Zanima pa ga pešpot od gasilskega doma preko proge do Zabrdja, Ne strinja se z zaprtjem prehoda pri železniški postaji.
G. Velečič odgovarja, da ko bo zgrajen železniški prehod v Zapužah, bodo ostala dva prehoda zaprli. Pešcem pa bo zagotovo omogočen še kak varen prehod. Poročal je o opravljenem asfaltiranju številnih cest in o problemih odkupovzemljišč. Z velikimitežava-mi so asfaltirali del ceste v Sotli, potekajo pa tudi dela na cesti v Selški Gori.
G. F. Jevnikar je poročal o delih pri koči De-benec - objekt je pod streho, pred zimo bo zaprt, vgrajene so instalacije, v prihodnje pa bo treba poiskati investitorja za opremo.
Predstavnik PP g. Fister je zadovoljen s sodelovanjem s krajani in KS Mirna. Opozarja pa na nevarnosti pločnikov, brvi, mostu, na pojave vandalizma in poudarja, da mora mladina nadzorovano in organizirano preživljati svoj prosti čas.
G. J. Bračko je mnenja, da je bilo v naši KS kar veliko narejenega, čeprav ostajajo še številni nerešeni problemi, med njimi so največje težave s čistilno napravo in čiščenjem kanalizacije.
G. N. Borštnar ugotavlja, da imamo na Mirni veliko dobre, aktivne in izobražene mladine. Potrebnojoje preko komisij pritegniti vsvet KS in jim dati možnost, da se izkažejo.
G. B. Kolenc pove, da je treba mlade vključevati vže obstoječe športne klube. KS pa jim naj nudi več pomoči. Opozarja na neurejenost travnih površin pod Partizanom in na večkrat poplavljeno nogometno igrišče.
G. M. Marin se zahvaljuje vsem za vso pomoč pri obnovi Speče lepotice, še posebej prejšnjemu in sedanjemu županu.Takšnega sodelovanja si želi še vnaprej.
Predsednica krajevne skupnosti B. Kraljevski ugotavlja, daje seja dosegla svoj namen, Zahvaljuje se dosedanjim članom sveta KS, predsedniku D. Skerbišu in podpredsedniku J. Bračku za opravljeno delo. Zahvaljuje se strokovnim delavcem občine in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Novim članom pa želi vtem mandatu veliko uspehov, Želldatudi vnaprej dobrosodelujemo in sskupni-mi močmi realiziramo načrtovane programe.
2. redna seja sveta KS Mirna
je bila v torek, 9. januarja 2007, ob 18, uri v
prostorih KS Mirna,
Prisotni: B. Kraljevski, E. Novak, T. Popit, A. Košič, Z. Remic, L. Habinc, I. Zaplotnik, A, Starič, J. Brajer, N. Borštnar, F. Štepic, I. Kovačič, J. Bračko in D. Skerbiš.
Odsotni: M. Jevševar
Dnevni red:
1.	Pregled zapisnika razširjene seje
2.	Priprava prostorskega plana
3.	Štiriletni plan prioritetnih nalog v KS Mirna
4.	Poročilo o pokopališki dejavnosti
5.	Dogovor o delu posameznih komisij
6.	Imenovanje inventurne komisije
7.	Razno
Ga. predsednica sveta KS B. Kraljevski je pozdravila prisotne in predlagala dnevni red, ki smo ga soglasno sprejeli.
Ktč. 1. Pregledali smo zapisnik razširjene seje in ga sprejeli v nespremenjeni obliki.
Sklep: Zapisnik razširjene seje smo soglasno sprejeli.
Ktč. 2. G. D. Skerbiš je predstavil dolgoročni plan (za 15 let) prostorske ureditve v KS Mirna. G. I. Zaplotnikje opozoril, naj se za vasi planira možnost združevanja razpršene gradnje.
Sklep: Sprejeli smo pobude za načrtovanje prostorske ureditve kraja Mirne in naših vasi. Posredovali jih bomo na občino, ko bo prostorska konferenca
Zaprosili bomo Občinski svet Občine Trebnje naj že v letu 2007 podpre izgradnjo individualnih stanovanj za mlade družine na Rojah IV., prične razpisni postopek za blokovsko gradnjo - za mlade družine ter ostale interesente - pod bloki na Sokolski in gradnjo varovanih stanovanj za ostarele na zemljišču za Potrbinovo hišo.
Ktč. 3. Pregledali smo plan prioritetnih del za štiriletno mandatno obdobje in predlagali nekaj dopolnitev:
•	Razširi naj se križišče pred vrtcem.
•	Ponovnojetreba sklicati sestanekz lastniki zemljišč, kjer je planiran cestno železniški prehod in doseči odprodajo zemlje po ceni, ki velja za takšna zemljišča v naši občini.
•	Na Glavni cesti pri blokih št. 51,52,42je potrebno sanirati cestni dovoztertu postaviti javno razsvetljavo.
•	V križišču na Roje lije potreben še en cestni pas ali pa označitev cestišča z neprekinjeno črto. V tem delu naj se postavijo prometni znaki, ki prepovedujejo vožnjo vsem tovornim vozilom,
Sklep: Sprejeli smo dopolnjeni plan prioritetnih del za štiriletno mandatno obdobje, poslali ga bomo na Občino Trebnje.
Ktč. 4. Ga. predsednica je podala poročilo o pokopališki dejavnosti. Pogrebno službo Novak smo izbrali za upravljavca pokopališča, Položnice za najem groba je KS pošiljala po seznamu, ki gaje dala Komunala.Ta seznam ni bil popoln, zato je prihajalo do neljubih pomot. Najemnina za vežico in grob se je
malo znižala. Spomladi bomo pričeli s širitvijo pokopališča. Popisatijetreba grobove, kjer so lastniki neznani. Lipa pri pokopališču je pod spomeniškim varstvom. Potrebnojoje primerno zaščititi, Odvoz kontejnerja s pokopališča je zelo drag, zato naj krajani vanj ne odlagajo drugih smeti.
Sklep: Spomladi bomo pričeli s širitvijo pokopališča, ki jo je potrdil OS.
Krajane opozarjamo, da v kontejnerja pri pokopališču ne odlagamo drugih smeti.
K tč. 5. Ga. predsednica je opomnila vodje komisij imenovanih pri svetu KS, naj izberejo člane komisij, skličejo sestanke, sestavijo programe, da bomo lahko izdelali koledar prireditev.
G. N. Borštnar je naštel člane Kulturne komisije ter določil datum in dnevni red sestanka, Kulturno komisijo sestavljajo: N. Borštnar, P. Krnc, B. Kranjc, P. Hrovat, Z. Remic, B. Kraljevski in I. Kovačič.
Sestanek bo v torek, 16. jan. 07, ob 18. uri v prostorih KS, kjer bomo oblikovali komisijo, razdelili naloge in sestavili koledar prireditev.
G. Z. Remic - vodja komisije za šport, se bo najprej pogovoril z V. Kolencem, nato bo sestavil komisijo in izdelal program.
G. J. Bračko je povedal, da je komisija za komunalo sestavljena, ima oblikovan program in že deluje. Predlagal je, da g. T. Popit prevzame nadzor nad javno razsvetljavo in se dogovarja z g. B. Gregoričem glede popravil.
G. D. Skerbiš je predlagal, naj se obvesti predsednico Društva Partizan, da mora v začetku februarja pripraviti volilno skupščino. Tadan naj bi bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo.
Ga. J. Brajer - zadolžena za pokopališče, se bo pogovorila z g. župnikom o grobovih, kjer so lastniki neznani. Meni, da je v vežici treba opraviti nekaj manjših popravil. Ta dela bo opravil g. T, Starič.
Ktč. 6. Imenovali smo inventurno komisijo.
Sklep: Inventurno komisijo sestavljajo: I. Kovačič, T. Starič in T. Kašič.
Ktč. 7. Potrdili smo nabavo mobilnega telefona za potrebe KS.
Čebelarskemu društvu Mirna Šentrupert bomo nakazali sredstva za nakup žebljička na praporu.
OŠ Mirna bomo prispevali za gledališko lutkovni abonma v višini lanskoletnega prispevka.
Prejeli smo prošnjo KO ZB Mirna za finančno pomoč pri popravilu spomenika na Rojah. O višini prispevka bomo odločali na eni izmed naslednjih sej.
Prošnji Veseli december Sevnica ni mogoče ugoditi, saj smo sredstva namenjenaza novoletno praznovanje porabili za lastni program.
Zahvalili se bomo podjetju Kremen, ki nam je podaril tri kamione peska.
G. D. Skerbiš je podal finančno poročilo novoletne prireditve. Ugotavljamo, daje bila dobro organizirana in obiskana. Za leto2007/08 bomo izbrali organizacijski odbor in s tem dosegli še večjo učinkovitost.
Mladincem Mirne izrekamo pohvalo za pospravljanje doma Partizan.
3. redna seja sveta KS Mirna
je bila vtorek, 27. februarja 2007, v prostorih KS Mirna
Prisotni: B. Kraljevski, E. Novak, T. Popit, A, Košič, L. Habinc, I. Zaplotnik, A. Starič, N, Borštnar, M. Jevševar, I. Kovačič in D. Skerbiš.
Odsotni: J. Brajer
Opravičili so se: F.Štepic.Z. Remic in J. Bračko.
Dnevni red:
1.	Pregled zapisnika in realizacije sklepov 2. seje;
2.	Obravnava in potrditev plana dela in finančnega načrta KS Mirna za leto 2007 in 2008;
3.	Poslovno poročilo KS Mirna in zaključni račun za leto 2006;
4.	Poročilo o delu OS Občine Trebnje;
5.	Poročilo o delu posameznih komisij in zadolženih posameznikov;
6.	Prošnje,informacijeonovostih,nabava,javni razpisi, priznanja ObčineTrebnje, i. p.
Ktč. 1. Pregledali smo zapisnik in vnesli nekaj popravkov:
Pod točko 2. smo dodali, naj se za vasi planira združitev razpršenih gradenj.
Pod točko 3, Na Občino bomo poslali naše predloge in zahteve glede širitve križišča pred vrtcem in širitve cestišča v križišču na Rojah II.
Sklepi druge seje niso bili v celoti realizirani.
Zaradi bolezni predsednicedruštva Partizan ni bila sklicana volilna konferenca, prav tako ni bilo ustanovljenoturističnodruštvo. Doseči moramo spremembo namembnosti imena stavbe društva Partizan. Dom Partizan se preimenuje v dom za kulturo, šport, delovanje družbenih organizacij in društev. Konferenco društva Partizan je treba sklicati v najkrajšem času, za njen sklic je zadolžen D. Skerbiš.
Sklican ni bil sestanek glede čiščenja kanalizacije in odplak. Opravljena niso bila popravila v vežici.
K tč. 2. Predsednica sveta KS je predstavila plan dela in finančni načrt za naslednji dve leti. V njem so opredeljeni vsi programski in razvojni načrtiza našo KS, kijih bomo skušali uresničevati tudi s sredstvi občinskega proračuna,
G. L. Habinca je zanimalo, če je izdelan kakšen programs katerim bi lahko kandidirali na evropska sredstva.
Evropska sredstva bi lahko pridobili za izgradnjo turističnega kompleksa, obrtne ali trgovske cone, za ogrevanje na biomaso ter gradnjo čistilne naprave,
Sklep: Sprejeli smo plan dela in potrdili finančni načrt.
Sklep je bil sprejet z desetimi glasovi ZA.
K tč. 3. V poslovnem poročilu je prikazano delo sveta KS in njegovih organov, komisij ter društev. Navedene so cestnein komunalne in-vesticijeter prostorska ureditev KS Mirna. Leto 2006 smo poslovno pozitivno zaključili.
Sklep: Poslovno poročilo KS Mirna za leto 2006je bilo sprejeto, potrjen je bil zaključni račun.
Sklep je bil sprejet z desetimi glasovi ZA.
Ktč. 4.0 delu OSTrebnje je poročal D. Skerbiš. Sedaj potekajo prizadevanja za znižanje komunalne takse za parcele na Cvibljah. Komisija za statutje pripravila statut in poslovnik za prvo branje. Zatika se pri delitveni pogodbi z ostalima občinama. Sicer pa odločitve svetniki usklajujejo in iščejo najboljše rešitve za vso občino in občane.
Sklep: Naši svetniki bodo OS seznanili s problemi, ki nastajajo na Mimi v zvezi z zamašeno kanalizacijo na desnem bregu, in zahtevali jasen odgovor, kdaj bo izvedena sanacija, kdo bo odgovoren, če pride do izlitja ali epidemije in kdo bo poravnal škodo, kije nastala na stranskih ceveh po lanskem polaganju nove kanalizacije.
K tč. 5. Predsedniki komisij so poročali o njihovem delu.
Sestal sejesosvet za varnost, ki želi skupaj s policijo izdati zloženko o varnosti. Pobudo bodo posredovali na občinski sosvet. Menijo, da šoti problemi enaki po vsejobčinlzato pričakujejo, da bo občina zloženko tudi financirala.
Komisija za šport je izrazila željo po FITNESU. Z. Remic je poslal dopis na Telekom za širitev internetnega omrežja na Mirni.
Komisija za kulturo - delo poteka po koledarju, Imeli smo gledališko predstavo, proslavo za kulturni praznik, KUD Klas je organiziral recital -Ljubezen ne pozna let, pripravljamo proslavo za dan žena in gledališko predstavo za materinski dan.
G. I. Starič, ki je zadolžen za ceste je poročal - to zimo so enkrat solili klance, dobili so več
prošenj za pesek, nekaj je bilo razpeljanega gramoza. Luči javne razsvetljave na več mestih ne gorijo. T. Popit bo popisal mesta okvar in jih javil g. Gregoriču.
Iz preteklosti je še nedokončan projekt javne razsvetljave obeh mostičkov in gradu. O teh delih se bomo dogovorili z g. Gregoričem.
Veliko krajanov se pritožuje nad neurejenostjo pokopališča - polni kontejnerji, ni navoženega peska, plevel obškarpi, neurejena okolica vežice. Na te probleme bomo še enkrat opozorili ga. Novakovo. Težave so biles podpisi pogodb o najemu grobov. Najemniki so pogosto opozarjali, da je sporen 4. člen, h kateremu smo sprejeli aneks, ki ga bomo objavili v Krajanu.
Sklep: Sprejeli smo aneks k 4. členu pogodbe o najemu groba. Objavljen bo v Krajanu.
Aneks je sprejet z desetimi glasovi ZA.
Ktč. 6. Obravnavali smo prispele prošnje.
Sklep: Ugodi se prošnji CIK-UTŽO - folklorni skupini, kjer pleše več članic iz DU Mirna, bomo prispevali za nabavo oblačil.
Prošnji T. Kašiča iz Selške Gore ne moremo ugoditi, ker nimamo dovolj sredstev.
Za potrebe KS bomo kupili faks in štiri zunanje koše za smeti.
Sklepi so bili sprejeti z desetimi glasovi ZA.
Pritožbe: Prejeli smo več pritožb zaradi nedovoljenega parkiranja tovornjakov na cesti pred železniško postajo in ob potoku Zabrš-ca, v neposredni bližini stanovanjskih hiš. KS je pisno opozorila lastnika zemljišča Davida Jeriča, naj odstrani parkirane tovornjake ali pa pridobi potrebna dovoljenja za parkirišče in ga ustrezno opremi. Vozniki tovornjakov parkirajotudi na cesti pred železniško postajo in na njej označenih parkiriščih za osebna vozila. Ker svet KS Mirna že več let neuspešno opozarja na ta problem lastnika zemljišča, voznike in policijo, smo se odločili, da stem seznanimo še svet občine Trebnje, komunalnega inšpektorja, ministrstvo in zavod za varstvo okolja. Občina naj posreduje, da se tu postavijo ustrezni prometni znaki. V okviru svojih pooblastil naj ukrepata tudi inšpektor in policija.
K županu so bili na pogovor povabljeni lastniki parcel, na katerih je planirana gradnja cestno železniškega prehoda. Vendar do dogovora z njimi ni prišlo. Opravili bomo še individualne pogovore.
Izšel je javni razpis za podelitev plaket in priznanj občine Trebnje.
Sklep: Predlogov za priznanje občine na seji nismo izoblikovali, jih bomo pa izbrali do roka.
A N E K	S št. 1
k pogodbi o najemu groba (grobnega prostora)	
ki ga sklenejo:	1. člen Stranke pogodbe o najemu groba (grobnega prostora) so soglasne,
1.	KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA NA DOLENJSKEM, Glavna	da se v pogodbi spremeni 4. člen in se glasi takole:
cesta 28, 8233 Mirna.ki jo zastopa predsednica sveta ga. Bariča	Najemnikse zavezuje redno 1 x letno plačatinajemninos pripa-
Kraljevski, kot najemodajalec	dajočo takso za najem grobnega prostora in komunalno vzdr-
in	zevanje pokopališča v skladu s cenikom, ki ga za tekoče leto
POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sonja Novak, s. p., Preloge 2, 8230 Mokronog, ki jo zastopa Sonja Novak, kot upravljavec-kon-	sprejme Svet Krajevne skupnosti Mirna kot najemodajalec.
cesionar	2. člen
ter	Ostali členi najemne pogodbe se ne spreminjajo in ostajajo v veljavi.
2.	.stanuioč	Številka:
kot najemnik groba, kakorsledi: Najemodajalec: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA NA DOLENJSKEM Predsednica sveta KS: Bariča KRAUEVSKI	Datum: Najemnik (ime in priimek)
Koncesionar - upravljavec: POGREBNA SLUŽBA NOVAK Sonja NOVAK	(podpis)
_________________KAJ DELAMO?______________
Izvleček iz poslovnega poročila KS Mirna
za leto 2006
Področje cestne infrastrukture
V letu 2006 so bile izvedene naslednje naloge:
•	asfaltiranje dvorišča pri PGD Selo,
•	v Migolski Gori asfaltiranje ceste v dolžini 80 m, nasutje makadamske ceste pa vdol-žinicca 200 m,
•	asfaltiranje ceste v Dolini (pri Podlogarju) v dolžini cca 150 m,
•	zgrajen dovozdo hiše Zupančič v Ravnah 50 m s sodelovanjem lastnika,
•	izvedba plomb od postaje Gomila - Brezovica,
•	na makadamske ceste v KS smo navozili cca 200 m gramoza,
•	nabavili smo 4 hidrantne omarice za Selo 2kom,vStanuinvZabrdju,
•	priklopili smo hidrant v Zabrdju,
•	na Stanu in Debencu razširili zajetji pitne vode ob sodelovanju Občine in samih uporabnikov,
•	delno smo preplastili cesto v Sotlo,
•	v Podlogu smo ob vgradnji telefonskega vodnika položili še dodatno cev za eventualne potrebe drugih vodnikov,
•	izvajali smo vzdrževalna dela na otroških
igriščih na Glavni cesti, na Sokolski in na Rojah
•	ogledala za povečanje prometne varnosti smo postavili vZabrdju.vStari Gori in na Sevnici, na Brezovici,
•	naročili smo spomladansko pometanje ulic,
•	uredili smo cesto Gorenja vas - Gorenjska Gora,
•	sanirali smo cesto na Sevnici pri Kmetiču,
•	poskrbeli smo za sanacijotelefonskih drogov na relaciji Selo - Mirna.
Nekaj nalog nismo uspeli realizirati, saj je bila težava pri zagotavljanju finančnih sredstev, naloge pa tudi niso bile usklajene s programom nalog Občine Trebnje in zanje nismo imeli ustreznih soglasij. Gre predvsem za:
•	cca. 50 m asfalta proti Selški gori,
•	preplastitev ceste na Trbinc,
•	izgradnja pešpoti od mosta do šole,
•	izgradnja prehoda ceste čez železniško progovZapužah,
•	postavitev brane (jezu) na otoku Homovš-ca,
•	vodopreskrba za Praprotnico in Selško Goro,
•	ureditev bazena na Mirni.
Realiziranoje bilo tudi:
•	utrditev ceste proti Selški Gori (po posebnem programu),
•	cesta Dolina - Podlogar (po posebnem programu) -150 m,
•	izdelava muld na cesti proti Selški Gori,
•	asfalterskadela:Zore,Zabrdje- 100 m,
•	vzdrževalna dela na madakamskih cestah,
•	vzdrževalna dela na asfaltiranih krajevnih cestah.
Nerealizirano pa:
•	pločnikSotla(300m),
•	asfaltiranje ulic: Možina,
•	železniški prehod (sočasna izdelava pločnika, javne razsvetaljave in kanalizacije do Sv. Helene),
•	parkirna mesta (Glavna cesta),
•	preplastitev preostanka ceste Stara Gora,
•	preplastitev ceste proti Cirniku - v klancu,
•	asfaltiranje ceste Ravne - meja z občino Litija-asfaltiranje,
•	asfaltiranjecestevvasi Migolica,
•	rekonstrukcija ceste proti Tonetu Bizjaku - asfalt
•	cestni priključki

upri™?'»ikiujui i .......
Komunalno področje in gospodarske dejavnosti
Realizirano:
•	Nabava kontejnerjev na kritičnih odsekih za sol,
•	bazen Mirna (košnja),
•	zimskaslužba-krajevneceste.ulicein parkirna mesta,
•	cestna signalizacija,
•	asfaltiranje - Trbinc - 340 m do Podržaj,
•	asfaltiranje proti družini Gracar-Škrjanče
Nerealizirano:
•	ureditev centra Mirne (trg pred banko in Dano),
•	športni objekti (rolkanje, odbojka na mivki, tenis),
•	vodovod Stara Gora - Praprotnica - Sela,
•	kanalizacija Gomila - Brezovica - Zabrdje,
•	pomoč krajanom pri gradnji kanalizacijskih sistemov,
•	dokumentacija za industrijsko cono.
Pri projektih, ki niso realizirani, gre za naloge oziroma investicije, ki so dolgoročnega značaja in smo jih vključili v plan za leto 2007 in 2008. V letu 2006te investicije niso bile sestavni del proračuna Občine.
Ostala dela
Realizirane naloge:
•	kulturne dejavnosti,
•	hortikultura,
•	otvoritev knjižnice,
•	otroška igrišča-igrala,
•	javna razsvetljava - delno,
•	igrišče na Sevnici,
•	delovanje KS
Komisija za kulturo
Komisija je bila tudi v letu 2006 izredno aktivna. Svet KS je potrdil koledar prireditev v KS Mirna za leto 2006, člani pa so vse prireditve tudi uspešno in kvalitetno organizirali in sicer:
•	S.februar- 10,02,2006-ZaMirnozljubeznijo
•	23.02. - predstavitev 3. knjige Grad Mirna
•	8. marec - igrica Mojca Pokrajculja
•	materinski dan - 24.03. - gledališka predstava, gostovanje
•	27, april - borci
•	april - gledališka predstava
•	1. maj-srečanje na Debencu
•	4. maj-Florijan-gasilci
•	maj - dobrodelni koncertza obnovo koče na Debencu - cca. 600 obiskovalcev
•	3.junij-krajevnipraznik(svečanaprireditevna gradu, OŠ se predstavi, športne prireditve)
•	10. junij - srečanje članov Društva upokojencev pri lovski koči
•	28. junij - Ema Krška - gledališko delo na gradu
•	konec julija - gostovanje Brežiškega festivala na gradu Mirna - koncert
•	september-Za Mirno z ljubeznijo
•	oktober-mesec požarne varnosti
•	31. oktober - komemoracija pri spomeniku
•	november-gledališka predstava
•	december - Vesel sem Mirnčan, Miklavže-vanje. Dedek Mraz, Silvestrovanje na gradu
Komisija za šport
Delovala je v skladu s programom, ki ga je
potrdil svet KS. O vseh aktivnostih so redno
poročali v Krajanu.
Naj naštejemo le nekatere:
•	sodelovanjenašportnihprireditvahobpraz-novanju praznika KS (mali nogomet-turnir, veliki nogomet, ribiško tekmovanje)
•	sodelovanje pri mednarodnem prvenstvu v badmintonu (14. in 15. oktober)
•	sodelovali smo pri organizaciji sprejema olimpijca Damjana Vtiča.
Druge naloge KS
•	Kabelska televizija je za Mirno izjemna pridobitev, Elektroprom sistem upravlja in vzdržuje, priključuje nove naročnike ter sistem tudi širi. Tako so v letu 2006 sistem razširili v Zabrdje.
•	Zagotavljanje električne energije - krajani Praprotnice, Stare Gore in Sela so se kar nekaj let pritoževali nad izredno nizko napetostjo v omrežju. Z Elektrarn smo se končno le dogovorili, da se je to področje v celoti posodobilo v smislu, da je bil v Stari gori zgrajen nov transformator in del omrežja in s tem je tudi napajanje z električno energijo ustrezno,
•	V Stari gori smo uspeli postavili ekološki otok, na kritičnih točkah v hribovitih predelih pa smo postavili na novo 6 kontejnerjev za sol za primere, če bodo ceste v zimskem času poledenele.
•	Vrtina za pitno vodo je bila s sredstvi Občine izvrtana pri Gracarju v Praprotnici. Ob ugodnih rezultatih črpalnega poizkušajo bo možno vključiti v funkcijo vodopreskr-be za to področje.
•	Spomenike smo na področju KS redno vzdrževali, pričeli pa smo voditi postopke za razglasitev spomenika na Rojah za ob-jektlokalnega injavnega pomena. Upravni postopki sovteku.
•	Humanitarna akcija nudenja pomoči družini Pravne iz Migolice, ki jim je pogorela stanovanjska hiša, je potekala spontano vkoordinaciji KS. Sredstva so za družino zbirali gasilci, člani RK in Karitas. Zbranih je bilo skupaj 8.529.730 SIT, ki se bodo uporabila za postavitev novega doma.
Prostorske ureditve
Za izdelavo prostorskega plana ObčineTreb-
njesmo posredovali naslednje predloge:
Razširitev pokopališča
•	prva faza - razširitev do varovanega vodnega območja proti gozdu Gradec,
•	drugafaza-gradnja novega pokopališčaza mrliško vežico proti gozdu Zapuže vterasah
Grajske njive
•	rezervacija prostora za individualno gradnjo za mlade družine ob robu gozda grajskih njiv, od križišča Jamske ulice v smeri proti bivšemu smetišču pod Rojsko jamo,
•	zgornji del grajskih njiv naj bo rezerviran za turistično-rekreativnoobmočje-odprti bazen, kamp, turistične objekte, ki bodo vsklajeni z naravo,
•	spodnjidelgrajskihnjivprotiMirnijerezervi-ran za športni park in sprehajalno-rekreativno zemljišče,
•	od pošte proti Fužinam se obcestni del pasu predvidi za gradnjo večnamenskega doma za potrebe gasilcev, prostor pa za športna igrišča - tenis, odbojka na mivki, pokrito balinišče.
Prostor za bloki na Sokolski in med
Preventom
•	kjer so sedaj vrtovi, se rezervira za gradnjo blokov, varovanih stanovanj in vperspekti-vi za potrebe vrtca
Že rezervirani prostor Roje IV
•	se nameni pod ugodnejšimi nakupnimi pogoji tudi za individualno gradnjo mladih družin (realizacija že v letu 2007)
Prostor v nadaljevanju Glavne ceste
ob regionalni cesti Mirna - Mokronog
•	od obstoječih blokov do Urbiča se rezervira za večstanovanjsko gradnjo v obcestnem pasuspodnji prostori proti kompleksu Dana pa naj bi bili namenjeni izgradnji parkirišč,
•	prostor od Urbiča do Sotle se rezervira za trgovsko poslovno cono,
•	zemljišče od križišča v Sotlo do potoka Sotle na levi strani se rezervira za poslovno cono in možnostgradnje bencinske črpalke
Prostor pod Radovnico
•	nadaljuje se gradnja poslovne cone
Prostor v Zapužah
•	od domačije Škarja in za gradom Zapuže do Štirne se nameni za individualno gradnjo
Prostor od Zapuž proti Sv. Heleni
•	se levo in desno od ceste rezervira za individualno gradnjo, pravtako pa tudi prostor od PodradovnicedoZabrdja na območju Hrib.
— —
Sklepne misli
Krajevna skupnost je tista osnovna celica, ki lahko najbolj kvalitetno povezuje življenje, delo, potrebe in druge interese krajanov. Zato je seveda potrebno veliko več narediti tudi na nivoju Občine in zagotoviti tisto pomoč krajevnim skupnostim, ki bo zadovoljila osnovne potrebe krajanov. Tako se pričakuje še več koordinacije s strani občinskih organov, predvsem pa več posluha pri razreševanju lokalne problematike. Lahko ugotovimo in zaključimo, da je bilo delo sveta KS Mirna v letu 2006 dokaj uspešno, predvsem pa zelo aktivno._^
Županovanje ni bistveno spremenilo vsakdana
Alojzij Kastelic
župan Občine Trebnje 30. avgust I960 komercialist
Dobila sva se kar na občini, v njegovi pisarni, ki bi jo lahko poimenoval kar drugi dom, saj mu županovanje v teh prvih mesecih vzame tudi po 12 in več ur dnevno. Kar nekaj usklajevanja je bilo potrebnega, da sva našla termin, ki bi ustrezal obema. Bilo je v ponedeljek zjutraj.
Alojzij Kastelic v svetu trebanjske politike ni neznano ime, je pa novo ime na čelu zmanjšane ObčineTrebnje, v kateri je naša krajevna skupnostzdaj druga največja.
Na svoje novo delovno mesto se je že kar navadil, kljub obilici dela pa so sobotni popoldnevi in nedelje ostale - razen izjemoma - njegove. Vteh prostih uricah se ukvarja z vrtnarstvom in sadjarstvom, pogosto gre tudi na sprehod do mirnskega gradu: »To so čudoviti sprehodi. Malo obremenilni. Ker zaradi dela stalno sedim na enem mestu, zaradi stresa, napetosti je takšno gibanje pomembno.«
Se je - odkar ste župan - vaš vsakdan kaj spremenil?
Niti ne bistveno. Navadno zjutraj otroka pospremim na šolski avtobus. Prej ju še pripravim za šolo, pazim, da kdo kaj ne pozabi in naredim zajtrk, Deset do sedmih se otroka odpeljeta z avtobusom, jaz pa grem na občino. Prej sem šel pa vTiko, Tako da kakšnih bistvenih razlik ni, Le na popoldansko delo vTiki nisem bil navajen, zvečer pa sploh ne, Tega je zdaj več.
Časa za družino je verjetno premalo. Kaj vam družina pomeni?
Imam dve generaciji otrok. Iz prvega zakona tri, ki so že odrasli, iz zdajšnjega pa dva, ki sta stara šest in deset let. Zdaj očetovstvojemljem drugače kot pri dvajsetih - takrat so bili otroci malo nebodigatreba, zdaj pa uživam v njihovi družbi, pogovorih. Ker imam tako funkcijo, se mi zdi, da včasih veliko izgubljam, ker sem manj prisoten, Včasih se mi zdi, da bi - če bi imel službo le osem ur - lahko dal otrokom več, kotjim zdaj dajem.
Kakšni pa smo Mirnčani?
(smeh, zadrega) Ja ... (premislek) V principu bi moral pohvaliti. Na Mirni je bila precej intenzivna naselitev zaradi Doba in sama Mirna se mi zdi sorazmerno mrtva kot kraj. Ljudje niso povezani med sabo, se zadržujejo le v določenih krogih. Če ne bi bilo na Mirni nekaj posameznikov, ki ljudi vežejo, bi bila zelo mrtva. Zdaj pa se le nekaj dogaja. Tudi na kulturi. Posebno aktivni so starejši, pri srednji generaciji pa je čutiti neko odmaknjenost, Človek si mora nekaj privoščiti, ampak mora pa biti tudi aktivno vključen v dogajanje v kraju. Pogrešamtudi mladinsko organiziranje, Mladi se sicer sami povezujejo, ampak to ni dovolj. Z združevanjem energije in usmerjanja starejših ter tudi s finančno pomočjo bi lahko mladi veliko naredili. Imajo energijo, željo, zagon.
Čas predvolilnih obljub jeza nami. Pred nami še večina mandata. Kaj lahko naša krajevna skupnost pričakuje v naslednjih letih?
Načrti so obsežni, Prvič: na Mirni je treba mladim družinam zagotoviti prostor, kjer bodo ugodneje prišli do hiš oziroma stanovanj, V zazidalnem načrtu Roje IV bo zemlja, ki je v lasti občine, na voljo za par evrov. Prednost pa bi imele tiste družine zveč otroki, mlajše od 35 let, Drugič: stvartega mandata jetudi pre-dinvesticijski načrt za turistično naselje: vanj spada grad, bajer in nov kompleks. Tretjič: pomemben je prvi del mirnske obvoznice. Sem že bil na ministrstvu, kjer smo se dogovorili, da bomo to kar se da pospešili, v ta del je pripravljena vlagati tudi občina, minister je povedal, da je mirnska obvoznica del tretje razvojne osi, zato je treba te zadeve čim bolj aktivno voditi. Začela se bo tudi obnova mostu v Sotli, vzporedno se bodo urejali pločniki od roj do centra Mirne, Potrebnoje urediti tudi prehod čez železniško progo, za katerega so sredstva v občinskem proračunu že bila zagotovljena, a se še vedno zatika pri odkupu zemljišč, Upam, da bodo ljudje le imeli toliko krajevne zavesti, da se bo po tej določeni ceni, ki ni majhna, zemlja prodala, Prvi del obvoznice in urejen prehod sta pomembna tudi za gospodarski razvoj, zraven Unitehne je namreč predvidena obrtno-industrijska cona. Četrtič: pereč problem jetudi čistilna naprava. Ministrstvo, GOP kot upravljalec in občina so že podpisali pogodbo o čiščenju
desnega brega Mirne. Načrtuje pa se tudi nova čistilna naprava pri Dobu, a so če-ji: zemlja je v lasti Občine Šentrupert, do tja je dolg vod, glede na nujnost izvedbe pa bi pričakovali tudi evropska sredstva.
Zanima me tudi vaš pogled na KS Mirna. Kaj bi označili za največjo prednost Mirne?
(daljši razmislek) Neokrnjena narava, vsaj v zgornjem delu reke Mirne, raznolikost narave in živalskih vrst (premislek), grad,
Kaj pa minus?
Razdeljenost družbe na Mirni (premor) - razdeljenost Mirne politično gledano na rdeče in bele (premor), kar pa pomeni, da vedno vlada neko nezaupanje med temi skupinami in bi bilo prav, da se to ne dajetoliko v prvi plan, ampak da bi vsi čim bolj strpno skušali delovati, gledati na človeka kot na posameznika, koliko je pripravljen narediti in dati Mirni.
Kot županu se vam je zgodilo v tega pol leta že veliko, tako dobrega kot slabega. Kateri je bil najtežji trenutek?
Tisti, ko sem prevzel funkcijo (premor) - nisem imel solidne opore pri tem prehodu. Ampak, saj je najbrž nihče nima.
Kaj pa najlepši?
Lepih trenutkov je veliko, ampak najlepše se mi zdi, da vsi župani (Trebnje, Šentrupert, Mokronog - op, p.) dobro sodelujemo, vsi smo si med seboj enakopravni in to je velika opora. Lepojetudi, ko so občinski svetniki zadovoljni z delom. Če oni pokažejo, da smo šli v pravo smer, je to zame večja nagrada kot petega, ko dobim plačo.
Pogovor sva zaključila po dobre pol ure, župan pa ga je sklenil s prirejeno mislijo iz Kenedyjevega govora: »Občani naj ne mislijo, kaj bo občina naredila za njih, ampak naj se le vsak pri sebi vpraša: ‘Kaj jaz lahko storim za občino, za skupnost dobro mislečih ljudi v tej občini?’«. In sva se poslovila -na koledarjuje bil napisan naslednji sestanek, pred vrati je čakal nov sogovornik, ki jih tudi sicer v pol leta, odkar je župan, ne manjka niti v pisarni niti na terenu.
Petra Krnc
Silvestrovanje na gradu
Silvestrovanje na ''Speči lepotici" je postalo že kar krajevna tradicija in tudi leto 2007 smo pričakali na mirnskem gradu, ki je bil v ta namen še dodatno okrašen in osvetljen z vsem možnim sijajem, Začeli smo ob 21:00 uri s pohodom z baklami. Zbralo se nas je kar nekaj in skupaj smo se pod gorečimi plameni odpravili skozi Mirno, mimo Preventa, čez spomenik, proti vrstnim hišam in po cesti proti bazenu na grad. Potni bila naporna, a smo se na koncu vseeno okrepčali, saj je bilo na cilju za jedačo in pijačo dobro poskrbljeno, Da si
ne bi pridobili dodatnih kilogramov, je poskrbel glasbeni ansambel, ki nasjessvojimizvokitako premamil, da smo vgrajskih prostorih plesali še pozno v noč. Ko je ura odbila polnoč, smo po govorih novoizvoljene predsednice KS Mirna, župana občineTrebnje in skrbnika gradu nazdravili z dobrim šampanjcem, si zaželeli vsega lepega v prihajajočem letu, nato pa se odpravili pred grad, kjer smo si ogledali veličasten ognjemet, kije s svojimi pisanimi barvami povsem razsvetlil nebo. Letošnje silvestrovanje je bilo organizirano s strani KS Mirna in s podporo
občineTrebnje, za karseje še posebej zavzel novoizvoljeni župan g, Kastelic. Za organizacijo in pomoč pri zaključni novoletni prireditvi bi se zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo se zadnjo noč v letu 2006 dobro zabavali, še posebej g. Dušanu Skerbišu, ki je bil organizacijski vodja. Svetniki KS Mirna se bomo tudi v prihodnje potrudili, da bomo naredili nekaj za dobro vzdušje in zabavo v našem kraju in da grajska tradicija ob pričakovanju novega leta ne bo zamrla.
Zoran Remic
DROBNE
ZAHVALA
Dolgoletnemu uredniku Krajana
Dušanu Zakrajšku se za njegovo delo najlepše zahvaljujemo.
Elektrika je draga, zakaj gori luč pred Partizanom, nas je z anonimnim sporočilom na neuglednem listu, ki gaje vrgel vnaš nabiralnik, opozoril neznanec.
Sporočamo mu, da je drago tudi pospravljanje praznih steklenic, cigaretnih škatel in ostale embalaže, ki jo puščajo vsenaokrog našega kulturnega doma nočni obiskovalci, ki so si močno privoščili tudi nekdanjo Potr-binovo vilo, kamor so vdrli skozi okno, da so lahko v njej veseljačili in uničevali pohištvo.
Nemški kljukasti križi so ena zadnjih likovnih umetnin, ki so preplavile Mirno, Umetnik, ki ga je z modrim sprejem poskušal upodobiti na leseni brvi ob mostu, pa tega simbola zla ne pozna dovolj dobro, saj mu je uspelo
ŽPZ Zimzelen je na pustno soboto združil koristno s prijetnim. Celodnevne pevske vaje smo po zaslugi iznajdljivih deklet iz pevskih vrst preživele tudi malo pustno nagajivo.
Skozi Mirno smo na kosilo k Zofki Jakoš, ki se ji za gostoljubje iskreno zahvaljujemo, krenile z razigrano Kekčevo pesmijo.
napackati nekaj, kar je še najbolj podobno vetrnici. Morda bi bilo dobro, da si mladi rod ogleda filme, v katerih se bo poučil, koliko gorja in smrti je prineslo svetu gibanje, ki ga simbolizira to znamenje.
Tudi prijetna presenečenja se nam dogajajo, čepravjih ni veliko, G. Šeničarz Brezovice je poskrbel za urejenostokoliceobtabli pred Gomilo, ki označuje vstop v našo KS, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Pokopališče je še naprej deležno številnih kritik, pa se sprašujemo, ali ne bi bilo lepše, če bi vsak pospravil za seboj.
Hkrati objavljamotudi aneks k Pogodbi o najemu groba, iz katerega boste lahko razbrali, da cene storitev določa svet KS Mirna. Pritožb zaradi znižane najemnine za mrliško vežico pa ni bilo.
Pripravljamo dokumentacijo za širitev pokopališča, ki jo nameravamo izpeljati v letošnjem letu.
Lastnike parcel ob cestah vljudno prosimo, da obrežejo grmovje in drevje, ki onemogoča potrebno vidljivost, hkrati pa poskrbijo za redno košnjo brežin, kajti tudi visoka trava ob cestah ni ravno v pomoč I voznikom.
Poskrbeli smo za spomladansko pometanje ulic in pločnikov na Mirni, za naprej pa se priporočamo lastnikom hiš in posameznim stanovalcem.
Organizirali bomo očiščevalno akcijo, kamor že sedaj vabimo vse krajane, Ne pozabimo, da so naše skrbi potrebne tudi vasi v naši KS.
Lastnike gozdov ob cesti bazen - Gorenja vas prosimo, da na svojih parcelah odsekajo drevje in grmovje ob cesti, saj v sodelovanju z Zavodom za gozdove načrtujemo večja dela na tej trasi.
Prebivalce vasi v KS Mirna pozivamo, da v naj krajšem času posredujejo podatke za lokacijski načrt (novogradnje, ureditev vasi).
Peticijo za IZGRADNJO CESTNOŽELEZNIŠ-KEGA PREHODA so podpisali prebivalci Za-puž, Debenca, Stana, Volčjih Njiv in Glinka. Med podpisniki jetudi večina tistih lastnikov zemljišč, ki s svojimi neutemeljenimi zahtevami ovirajo izgradnjo prehoda.
RAZPIS
Vse, ki ste vešči govorništva, vabimo,
da se prijavite na razpis za govornike ob zadnjem slovesu od naših krajanov. Sklep Sveta KS Mirna je namreč, da ponudimo svojcem umrlih več govornikov, med katerimi bodo lahko sami izbirali.
Še vedno velja, da govornika in zastavonošo pri pogrebih plačuje KS, karje redkost v naši bivši in sedanji občini. Pisne prijave sprejemamo v pisarni KS Mirna do 15. aprila 2007.
Pust na Ševnici je po zaslugi neutrudne organizatorke Suzane Krištof dobil nov zalet. Vesele maškare so obiskale naše vasi, nato pa so se, kot se za pustno soboto spodobi, zavrtele še na plesu v gasilskem domu na Ševnici.
POZNAMO SOSEDA?
BARIČA
KRALJEVSKI
Po nekajdnevnem razmišljanju o mojem novem sosedu sem se v nekem trenutku zdrznil in se lopnil po čelu: Ali je to mogoče? Takoj uporabim mobi in kmalu zaslišim značilni »zdravo Dušan«. Odgovorim: »Zdravo Bariča, ali si misliš, da v gozdu nisem videl drevesa?« Najbrž si je mislila, da se mi je kaj »premaknilo«, zato sem ji hitel dopovedovati, da se mi je šele ta hip posvetilo, da jo zaprosim za mojo sosedo v Krajanu. Po nekaj pomislekih v stilu: Kaj pa bodo ljudje mislili.,., sva se le dogovorila in tu je najin pogovor. Gospa Bariča Kraljevski, krajanka in poleg vsega drugega tudi predsednica sveta KS Mirna je odgovarjala v njej značilnem slogu.
Krajan: Delček generacije si, ki ji razmere v začetnem obdobju niso izkazovale prijazne mladosti. Kako si preživljala otroštvo?
Rojena sem vznamenju škorpiona. Mislim pa, da nimam prav izrazitih lastnosti tega znaka, letrmasta sem strahotno. Morda mi je pravta trma pomagala skozi življenje, ko seje bilotre-ba nenehno dokazovati, Prvič zaradi znanega in spoštovanega priimka, ki sem ga nosila kot dekle. Pogosto so mi rekli: »Blagortebi, ti si lahko odlična, ko se pišeš tako in tako.« Nihče ni pomislil, da sem morala tekmovati sama s sabo, ker mi je bil očka ravnatelj, razrednik in učitelj nemščine, brat meje učil zgodovino in telovadbo, svakinja pa biologijo. Ko nekoč nisem znala ene nemške besede, očka ni teden dni govoril z mano, Kazen je bila huda, hujša, kot bi bila klofuta. Z bratom pa sva vedno dirjala po stopnicah k naši mamiki, takrat smo stanovali v mokronoški šoli, in tisti, ki je prvi zatožil, je imel prav, V šestem razredu je bilo z mojošportno kariero za vedno konec, ker sem si dokončno uničila kolk. Le na koš še danes veselo mečem - z mesta, seveda.
Nikoli se nisem imela za invalida, delala sem vse, kot drugi, ali še več, da mi le ne bi kdo kaj očital. Zanimivo, da se mi je v vseh dvaintridesetih letih poučevanja le enkrat zgodilo, da se je učenec norčeval z moje hoje, pa še tega so sošolci pretepli. V mladosti sem bila zaradi krajše noge močno obremenjena,tudi po zaslugi mokronoških tercijalk, ki so razkladale o božji kazni, kompleksi pa so izpuhteli, ko sem si našla pravega sopotnika.
Otroštvo in prvo mladost sem preživela v Mokronogu. Rojena sem sicer v Trebnjem v Starem trgu v podnajemniškem stanovanju
na izposojeni postelji, a tega še vedno ne priznam prav rada, saj so biia nasprotja med posameznimi kraji še hujša, kot so danes. Šestčlanska družina se je z eno plačo težko preživljala, pa čeprav smo smo veljali za ugledno družino, kar so mnogi pomešali še z blagostanjem. Ampak takrat v letih po drugi svetovni vojni smo vsi živeli tako. Imeli smo imenitno šiviljo, ki nama je s sestro oblekice z raznimi vložki predelovala tako dolgo, da je bilo moč iz njih narediti le še krilce. Pa nič zato, imeli smo topel dom in imeli smo se radi. Lačni pa nismo bili, kajti naša mami je znala skuhati iz nič,
Krajan: Kdaj si se odločila za poklic, ki si ga uspešno opravljala do upokojitve?
Bila sem v sedmem razredu OŠ, ko sem se odločila, da bom učiteljica slovenščine in ta sklep je bil tako močan, da sem vso gimnazijo plonkala matematične naloge, ker je bil to po mojem prepričanju predmet, ki mi ga ni bilo treba znati, Moj razrednik, profesor matematike in fizike, je bil zelo užaljen, ko sem mu na vprašanje, zakaj imam pri vseh drugih predmetih lepe ocene, le pri matematiki ne, če mislim biti učiteljica, zabrusila:«Tisto plačo bom že preštela.« To meje stalo veliko boljšega končnega uspeha včetrti gimnaziji, a na srečo je bila tu še matura s slovenščino, nemščino in biologijo, pa maturitetna naloga o Prešernu - vse mi je bilo pisano na kožo.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem nato na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na prvi stopnji doštudirala slovenski in ruski jezik in opravila lektorat iz srbohrvaščine, jezika, ki je danes že zgodovina. Starši so želeli, da študij nadaljujem, vendar je bila finančna stiska takrat
doma zelo huda, saj je bil pri kruhu le najstarejši brat, drugi bratje bil v petem letniku medicine in sestra je začela hoditi v gimnazijo. V občini Trebnje so se tedaj tri šole sprle med seboj, kje bodo zaposlili mlado slavistko,
Krajan: Tvoja prva zaposlitev in kakšne občutke si imela ob tem? Spomini?
Mirna je 1969 dobila novo šolo in tu sem svoje prvo delovno mesto v njej dobila tudi jaz. Sprva sem polovico obveznosti učila še v Mokronogu (ubogi otroci, celo zemljepis sem učila v 6. razredu, da ne povem, kako sem se vse večere drgnila matematično geografijo in Evropo). Učitelj slovenščine je takrat počel
prav vse: pouk, knjižnica, proslave.jaz pa,
ki sem imela za seboj Toporišičevo šolo, sem morala skrbeti še za razsvetljevanje izkušenih kolegic o novi slovenski slovnici, Groza, ko se spomnim!
Da ne govorim o pouku srbohrvaščine, druž-benomoralne vzgoje, delu v pionirski organizaciji.
Ko sem začela poučevati, sem bila na prvi konferenci kregana, da dajem premalo nezadostnih ocen, že po treh letih pa se je zakon spremenil in prišla sem med napredne učitelje,
Teh enaindvajset let mirnske šole je spravljenih med prijetnimi spomini. Ne vem, koliko sem svoje učence naučila, vem pa, da sem jih imela rada.
Kariero sem zaključila kot ravnateljica, a najlepše pri vsem je, da so me otroci, ki sem jih zapustila kot razredničarka, hodili na vrata pisarne opominjat:«Obljubili ste, da boste v pisarni samo pol leta, potem pa pridete nazaj v razred.«
Krajan: Kot vem, si nekaj časa slovenščino poučevala tudi v inozemstvu. Se je splačalo? Delo v tujini je povezano tudi z denarjem...
Ja, vmesje še avantura. Dve leti sem učila otroke naših delavcev na začasnem delu vtujini. Vorarlberg je gorata avstrijska dežela na meji z Nemčijo in Švico. Verjamem, da so mnogi moji Prekmurci tam še danes. Otroci, ki sem jih učila, so govorili nemški dialekt in prekmursko narečje. Tako sem se bila prisiljena še jaz naučiti prekmurščine, da smo sploh lahko delali, V Avstriji sem bila ne le učiteljica, ampak tudi socialna delavka, svetovalka, prevajalka, kulturna delavka, saj je bil izobrazbeni nivo staršev izredno nizek, Ker sem bila poslana iz Jugoslavije, sem bila nenehno pod ostro kontrolo oblasti. Hud pritisk je bil to. TakratjeumrITrto.Tvegala sem in pred ogromno dvorano žalujočih postavila na oder svojega šestletnega sina vpionirski uniformi, da jezapel: »DružeTito, miti se kunemo«, Avstrijci sos strahospoštovanjem sprejemali našo žalost in dogo-dekje ostal brez posledic, čepravso mi prej dali na znanje:«Če bo vvašemdelu karkoli političnega,gospa, vas takoj pošljemo domov«
Krajan: Poučevala si tudi na Šolskem centru v Novem mestu. Kar nekaj prijetnih prigod je bilo slišati iz tega obdobja. Sodelavci in učenci so te imeli radi...
Zadnjih deset let sem učila na Šolskem centru v Novem mestu na Poklicni strojni šoli. Bilo je lepo, čeprav ni mačji kašelj dopovedovati jezikovne učenosti fantom, ki so za glavo ali dve višji od tebe in jim je povsem nepomembno, če stoji vejica tam ali tu, če je Prešeren pesnik ali pisatelj, ker tako in tako ni del motorja pri avtomobilu. Moji avtomehaniki, tem sem bila vedno razredničarka, sosi me gotovo zapomnili po napisu na vratih razreda ob zadnjem dnevu pouka: »28 avtomehanikov in ena Bariča«. Vedno pa smo bili med najboljšimi razredi na Centru, Se še čudiš, da se lahko vozim stako starim avtom?
Krajan: Se mi kar zdi, da ti bivši vajenci, sedanji mojstri in strokovnjaki za avtomehanika sproti popravljajo tvojo »zgarano« petko, ha! ha! ha! Po upokojitvi ne miruješ in tvojo stroko »goniš« naprej. Do kdaj boš zmogla?
Zadnja leta spet učim Rome v OŠ za odrasle. Predvsem pa se jaz učim od njih njihovega jezika, jih poskušam razumeti in pomagati na poti v drugačno življenje. Počasi nastaja tudi slovar, ne vem pa, ali mi ga bo uspelo dokončati.
Krajan: Vsi, ki že dolga leta živimo na Mirni, se zavedamo tvojih aktivnosti v profesionalnem in družbenem delu za kraj in krajane. Predolg bi bil ta pogovor, če bi oba začela naštevati, kje vse deluješ. Predvsem si ena najvidnejših kulturnic v občini.
Kulturno delovanje? O njem ne bi kaj preveč, saj so o meni pisali že tedaj, ko sem dobila Golievo priznanje. Na odru sem od malega, največ kot recitatorka, igralka in voditeljica
raznih prireditev. Tudi pisala sem precej, zdaj pa izgubljam energijo z uradnimi dopisi, poročili in načrti.Pojem, čeprav imam bolj veselje do posluha kot glas. Poznajose mi leta in kajenje, in nič ne pomaga, da sem hči cenjenega zborovodje. Igram pri Klasu. Trenutno je zame izziv lik gospodovalne kmečke gospodinje. Mi bo uspelo? Bomo videli.
In, seveda, politika, Kot mlada sem bila zelo aktivna, a če bi navajala imena organizacij, v katerih sem delala, bi me razumeli le najstarejši. Potem je materinstvo nekoliko zavrlo mojo tovrstno kariero, saj sem verjela, da je to moje življenjsko poslanstvo. Ko otroci odrastejo in uberejo drugačne poti, kot si jih načrtoval zanje, ko vnuki prihajajo le priložnostno, pa spet najdeš čas, ki ga lahko posvetiš družbenemu delu.To pravim le zato, ker včasih kdo, ki pride v pisarno, reče:«A vi ste zdaj tu? Ja, saj imate čas.« Pa ne vem, če je samo čas dovolj, da se spopadeš stoliko težavami.
Krajan: Poleg vsega, kar sva in nisva omenila, si sprejela mandat predsednice Sveta KS, kar je danes vse bolj odgovorna funkcija. Postala si »mala županja« naše krajevne skupnosti. Za ta opravila je potrebno veliko časa, odrekanj in sposobnosti. Kako zmoreš vse to?
Dela, kakršnega opravljam pri KS, se ni mogoče naučiti. Izkušenj seje vteh letih nabralo precej, a mi ne zadoščajo. Ljudje so polni pričakovanj, a, žal, preveč pasivni. Vsi samo nekaj hočejo, redki ponudijo pomoč, malo jih razume, kako veliko truda je potrebno, da se naredijoskromni koraki napredka. Večina pozablja, da že dolgo nimamo več samoprispevka in da so razpoložljiva sredstva komaj zadostna za najnujnejše. Še tam, kjer bi lahko kaj spremenili, se pojavljajo nasprotovanja posameznikov.
Skoraj 2600 nas je v naši KS, kako naj vsem ustrežemo?
Deležni smo izdatne pomoči naših občinskih svetnikov in župana, trenutna ovira pa je delitvena bilanca, do katere je prišlo zaradi odcepitve novih občin. Do sprejetja proračuna bodo stala tudi vsa večja dela, le dokumentacijo zanje lahko pripravimo.
Še vedno pa sem optimist. Verjamem, da bo življenje na Mirni steklo drugače, če bomo le hoteli.
Za to pa si moramo prizadevati vsi. Stati ob strani in kritizirati zmore vsak.
Pisatelj Pavle Zidar mi je kotgimnazijki ob branju mojih pesmi rekel:«Punca, ne nosi srca na dlani, volkovi ti ga bodo raztrgali.« Nisem ga poslušala ne takrat ne pozneje, zato večkrat vlečem »takratko« pri ljudeh. Tudi tale najin pogovor je morda preveč odkrit. Ataka sem vse življenje. Namenoma nisem nikomur škodila - le sebi kdaj pa kdaj.
Krajan: Spoštovana Bariča, želim ti trdnega zdravja in uspešnega vodenja KS, predvsem pa veliko veselja in užitkov v kulturnih in družabnih dejavnostih.
Dušan Zakrajšek
Dve nevesti imamo
-	poroka bo junija
Bariča Kraljevski, Gjuro Beksič, Ivan Selak, Dejan Sladič, Marjan Pihler, Marko Sladič, Simona Koščak, France Pravne, Peter Koščak in Petra Krnc se pod vodstvom Stanka Tomšiča že vse od jeseni dobivamo na vajah za novo predstavo.
Bralne vaje smo imeli kot običajno v sejni sobi na krajevni skupnosti, zdaj pa smo se že preselili v dom TVD Partizan, kjer se ukvarjamo z mizasceno.
Naši Dve nevesti sta mladi in živahni, pa tudi malo preračunljivi, njuna snubca
-	kaj dva, kar trije so - pa: bogat, uglajen vdovec, njegov ne več najstniški sin in kot bik močan hribec. Zraven sodi še po-tepuhinja, ki se gre ženitno posrednico, hlapec, ki posodi vreče pšenice, kmet, ki posodi živino, pa mešetarski oče in gospodovalna mati obeh nevestter samski stric enega od ženinov Vse skupaj se dogaja na podeželju, nekje v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Vsi sodelujoči si prizadevamo, da bi s komedijo vtreh dejanjih nasmejali čim več obrazov, prvič pa bodo zapleti ob sklepanju porok (tudi iz preračunljivosti) in razplet predvidoma na ogled v petek, 15. junija.
Petra KRNC
Otroci pripravili ženam lep večer
Četrtič smo se ob dnevu žena zbrale krajanke Sevnice, Zagorice, Škrjanč, Brezovice in Gorenje vasi v gasilskem domu na Sevnici. V naše veliko veselje se k nastopajočim prijavi vedno več otrok. Letos jih je bilo že petindvajset in pod mentorstvom Sonje Kolenc in Bariče Kraljevski so se zelo potrudili. Všeč so bili še našemu gostu poslancu in podžupanu mag. Žnidaršiču.
Za veliko smeha sozaktualnimi komičnimi prizori poskrbelešeSuzana Krištof, Karmen Hočevar in Danica Tomšič, članice organizacijskega odbora.
Vsem naštetim, pa tudi Zali Kržan, ki nam vsako leto speče kruh, in Špeli Mikuž, kije izdelala letošnja darilca, se vse udeleženke srečanja najtopleje zahvaljujemo.
B. K.
Kaj lahko naredijo za Mirno?
V tem mandatu ima KS Mirna v trebanjskem občinskem svetu tri svetnike, Dušana Skerbiša in Franca Jevnikarja iz LDS in Janeza Bračka iz DeSUS. Z vsakim posebej sem se dobila na kratkem klepetu. Vprašanja so bila enaka, odgovori pa ... Preverite sami.
Kaj bi ocenili kot največjo prednost KS Mirna?
Dušan S.: Mirna ni prevelika, ljudješevedno lahko uresničujejo svoje interese v različnih društvih, sodelujejo na prireditvah, imajo vse, karje potrebno za normalno življenje. Kraj je majhen, med sabo se poznamo, in toje dobro tudi za politični del življenja v kraju. Mislim, da je dobro, da nismo drveli v samostojno občino, ampak da skušamo svoje interese uresničiti znotraj obstoječe velike občine, V večji občini lažje uresničuješ večje projekte.
Franc J.: Ugodna lokacija v prostoru, ugodna konfiguracijate-rena, ugodne prometne navezave, skratka ugodni pogoji za razvoj različnih dejavnosti, Janez B.: Veliko mladih, veliko prijetnih ljudi, imam občutek, da si želijo naprej. Ko hodim okrog, vidim veliko mladih in toje lepo,
Janez BRAČKO, upokojeni strojni tehnik, 7. 10. 1948, DeSUS
-predsednik komisije za podelitve in priznanja, član komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, član odbora za družbene dejavnosti - član odbora za postavitev koče na Debencu, član odbora za širitev pokopališča na Mirni, član komisije za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo
Kaj pa je potemtakem minus naše KS?
Dušan S.: Prepočasno uresničevanje prostorskega plana, ki ima za posledico tudi beg mladih. Premalo je stanovanj, ki bi mlade zadržali v kraju. Zadnji bloki so se gradili pred več kot C 20 leti, Premalo kra-I Janov se je tudi pripravljenih aktivno vključiti v politično in družbeno dogajanje. Smo kritiki, ne pa spodbujevalci aktivnega življenja v kraju. Treba pa je tudi pomagati mladim, ne pa jih odrivati.
Franc J.: Že nekaj let nimamo dinamičnega razvojne-gaciklusa.nimamo znatnega izboljšanja življenjskih pogojev - smatram, da je z zaključkom samoprispevka nastal vakuum dotoka finančnih sred-
Dušan SKERBIŠ, organizator dela,
10. 07. 1955, LDS
-	predsednik komisije za pripravo statuta in poslovnika, član odbora za gospodarstvo, član odbora za proračun in finance,
-	vodi komisijo za razširitev pokopališča, član komisije za postavitev koče na Debencu, član komisije za obnovo in vzdrževanje doma Partizan
štev, Rednasredstva so dovolj za pokrivanje tekočih stroškov, za vzdrževanje obstoječega stanja, za razvoj ne. Na Mirni je tudi veliko priseljencev, ki s krajem ne čutijo.
Janez B.: Obrazi bi bili lepši, če bi bila lepša tudi okolica, Kraj se je malo zapustil, ljudi moti, da je nazadoval. Nazadovanje bo počasi prešlo tudi na ljudi, začeli bodo gledati ven iz kraja.
Zdaj ste občinski svetnik že skoraj pol leta. Kaj je bila v tej funkciji do zdaj vaša najlepša, najbolj pozitivna izkušnja?
Dušan S.: Ugotovitev, da smo vsi dojemljivi. Po sejah se večkrat usedemo in se pogovarjamo, se ne gledamo kot sovražniki ampak kot osebe z različnim mišljenjem. Zavedamo se, da ima vsak legitimno pravico, da se izraža, po seji ni zamer.
Franc J.: Težko je reči. Občinski svet je začel delati, mirno smo konstituirali odbore in komisije, bili so sicer poskusi ustanavljanja koalicije na obeh straneh, s so se do zdaj vsi izjalovili.
Janez B.: Zelo lepo se mi zdi, da želijo kulturna društva vključiti občinske svetnike v kulturni utrip, a težko se je udeleževati vsega. Kakšnega občutka, da smo že nekaj naredili, pa šeni.
Kaj pa najtežji trenutek?
Dušan S.: Malo osebnega strahu pred vodenjem komisije za statut in poslovnik, ker so v njej izkušene osebe, predsedniki strank, a se je izkazalo, da znajo prisluhniti.
Franc J.: Vse poteka normalno - nič me ni posebej prizadelo. Politiko jemljem takšno, kakršno je in vse dogodke na tej politični poti normalno sprejemam,
Janez B.: Za vsako stvarje potreben čas, nekateri pa bi že kar ocenjevali, kaj seje naredilo, a je še prehitro. Eni preveč poenostavljajo, potrebna bi bila mera strpnosti in pomoči. Vidim Mirnozokolico.je pa precej ljudi, ki bi radi urejali le določen del Mirne. To pa ne more biti - Mirna je Mirna z okolico.
In kaj je tisto, za kar si boste vtem mandatu še posebej prizadevali, da bi se v KS Mirna naredilo?
Dušan S.: Potrebno je rešiti neka ključna vprašanja, recimo problem čistilne naprave
in desnega brega. Mislim, da smo sedaj na dobri poti, Sprejeti je treba kvaliteten prostorski plan, skrbeti, da se uresničujejo programi vodstva KS, da Mirnčani v občinskem svetu delujemo usklajeno v korist kraja. Pomagal pa bom tudi pri vzpostavljanju Mladinskega centra, s katerim bomo mladim dali možnost uresničevanja svojih idej.
Franc J.: Ves čas si prizadevam za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj podjetništva in obrti, treba je tudi zagotoviti zemljiščaza individualno in skupnostanovanj-sko gradnjo. Le tako bo več prebivalcev in se bodo rešila vprašanja šolstva, vrtcev, zdravstva, športa, trgovine, gostinstva. Pomembno je urediti prometno in ostalo infrastrukturo, recimo most v Sotli, železniški prehod proti Zapužam, obvoznico - vsaj prvi del, ki bi izboljšal dostop do industrijske cone. Nujno je urediti tudi kanalizacijo in čistilno napravo, ki že dolgo buri duhove, Prizadeval si bom za novo čistilno napravo pod Dobom, ki bi čistila tako mirnske odplake kot del občine Šentrupert in zavod Dob, Dokončno pa bi bilo treba zgraditi tudi športno rekreacijski kompleks od šole do gradu, obnoviti grad, kočo na Debencu...
Janez B.: Biti moramo realni: vsega ne moreš uresničiti, idej je preveč. Če bomo uresničilitiste bistvene, ki so potrebneza napredek in potrebe ljudi, bomo lahko zadovoljni. Trpim zaradi govorjenja o ekologiji, pa se za to ne naredi skoraj nič, izkoristiti jetreba dane možnosti in kapacitete in urediti dolino in reko. Zaradi industrije in zaščite starega dela Mirneje nujna obvoznica. Pripraviti je treba poslovno-obrtno gradnjo, s katero bomo pridobili delovna mesta, in stanovanjska naselja, tudi za mlade,
Če povzamem: v tem mandatu si lahko na Mirni obetamo nova stanovanja - zadnji bloki so se gradili pred več kot 20 leti - kjer bodo imele prednost mlade družine, uredila se bodo zemljišča za poslovno gradnjo, končno se bo rešil problem čistilne naprave, pa tudi vsaj prvi del obvoznice, za katero so bili nekateri načrti narejeni že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, naj bi zaživel.
Petra Krnc
Franc JEVNIKAR, upokojeni organizator dela, 02. 12. 1946, LDS
-	predsednik nadzornega odbora JP Komunala Trebnje, član komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, član odbora za lokalno samoupravo
-	član nadzornega odbora KS Mirna, predsednik komisije za postavitev koče na Debencu
KNJIŽNICA ■	C
Kidričeva ulica 2 8210 Trebnje
OBVESTILO!
Knjižnica Pavla Golie Trebnje vas obvešča, da smo v Krajevni knjižnici Mirna 13, 3, 2007 pričeli z računalniško izposojo gradiva. Hkrati imate vsi uporabniki možnost uporabe računalnika, brezplačnega dostopa do interneta, dostopa do baz podatkov, lahko si ogledate film ali risanko na televiziji. Knjižnica Mirna vse dejavnosti izvaja po veljavnem ceniku Knjižnice Pavla Golie Trebnje.
Razstava gobelinov v Knjižnici Pavla Golie Trebnje
Vpočastitevdneva žena in materinskega dne smovKnjižnici Pavla GolieTrebnje pripravili dve razstavi gobelinov, ki siju lahko ogledate v mesecu marcu včasu odprtosti knjižnice. Gobelini Krunoslave Nebesni so razstavljeni v knjižnici v Trebnjem (odprto pon,, sre,, pet, od 11.00 do 19,00, tor, čet. od 8.00 do 16.00, sob, od 8,00 do 13.00). Angelca Bukovec pa ima svojegobeline razstavljene v knjižnici na Mirni, ogledate sijih lahkoob torkih, od 13.00 do 18.00.
Izraz »gobelin« seje najprej pričel uporabljati z istoimensko manufakturo tapiserij v Parizu, kot drugo ime zanjo. Gobelini, oz. šivane tapiserije, sodijo med najmočnejše in najbolj trpežne od vseh šivanih ročnih del. Gobelini so narejeni z iglo in nitjo na močnem straminu ali enakomernotkanem platnu.
Gospa Krunoslava Nebesni, 62-letna upokojena učiteljica iz Trebnjega, gobeline izdeluje že 35 do 40 let. Pravi, da gobelini zahtevajo veliko koncentracije in natančnosti, prav to pa ji prežene vsakdanje skrbi in jo pomirja. Gobeline dela večinoma ob večerih, za kar so potrebni dobra luč, očala in okvir (na ogled v knjižnici v
Trebnjem). Z gobelini pa se ukvarja tudi gospa Angelca Bukovec, 65-letna upokojenka iz Mirne, je mojstrica izdelovanja gobelinov, dela jih že okrog 30 let. Njena zbirka šteje preko 30 gobelinov. Pravi, da je včasih gobeline delala le ob večerih, odkar pa je v pokoju, si zanje vzame častudi5-6urdnevno. Izdelovanjegobelinovje njeno veliko veselje, podobno je branju dobre knjige - težko konča pred zadnjo stranjo oz. predzadnjim vbodom iglevtkanino.
Knjižničarji Knjižnice Pavla Golie Trebnje
Praznovanje dneva žena
V letošnjem letu KS Mirna ni pripravila klasičnega praznovanja Dneva žena, pač pa so učenci OŠ Mirna pod vodstvom tovarišice Dragice Hazdovac pripravili igrico Zvezdica zaspanka, ki je bila predstavljena mamam, ženam in dekletom, 09. 03. 2007 v domu Partizan. Predstavniki KS so vse obiskovalke obdarili z nageljnom in priročno zloženko, ki so jo pripravile članice literarne sekcije Vezi, Ravnateljica OŠ Mirna ga. Anica Marinčič pa je v kratkem govoru opisala pomen praznika Dneva žena.
Celoten programje potekal izredno sproščeno in predvsem z mislijo oziroma namenom povedati vsem mamam, ženam in dekletom - radi Vas imamo.
Edo Novak
Vključitev razvezanega dostopa in IP TV v KS Mirna
Glede na številna vprašanja krajanov v zvezi z možnostjo razvezanega dostopa do interneta in IP TV v KS Mirna sem se pisno obrnil na Telekom s prošnjo, da mi pojasnijo možnosti za tovrstno posodobitev. Odgovorili so, da zaradi tehničnih omejitev ponudba omenjene oblike širokopasovnega dostopa oz, storitev na omrežju TS trenutno žal ni možna, in sicer neodvisno od inačice ADSL dostopa/ponudnika. Razlog so tehnične značilnosti ADSL koncentratorja v LC Mirna. Telekom Slovenije, d.d. do konca leta 2007 načrtuje postavitev IP ADSL koncentratorjev na vseh preostalih lokacijah v Sloveniji, med katerimi je tudi KS Mirna. Omenjeni IP ADSL koncentrator bo omogočal IP TV in še mnogo drugih storitev. Vsebina ponudbe (TV, video na zahtevo, dostop do interneta,.,.) in cenovno-poslovni modeli (skupni razvezan dostop, polni razvezan dostop,...) pa so v domeni ponudnikov internetnih storitev. Z istim vprašanjem sem se obrnil tudi na SIOL, vendar odgovora do danes še nisem dobil.
Zoran REMIC ml.
OBVESTILO!
Opazili smo, da v zadnjem času po hišah nastajajo grafiti z vsebino rasne nestrpnosti. Obveščamo vse kršitelje in potencialne kršitelje,datakšno vedenje in uničevanje tuje lastnine v KS Mirna ni dopustno, zato bodo vsi kršitelj i strogo sa n kcion i ra n i, Vse, ki bi karkoli vedeli o podobnih zadevah naprošamo, da se z informacijami oglasite na sedežu KS Mirna ali pa obvestite katerega od krajevnih svetnikov.
KS Mirna
V________________________________7
Dedek Mraz obiskal predšolske otroke
Želim Vam pravo gnečo najboljših stvari, kijih ni mogoče kupiti, niti kjerkoli zaviti...
S tem prisrčnim vabilcem so bili lani decembra povabljeni predšolski otroci k dedku Mrazu na novoletno igrico in obdaritev.
Ja, čisto zares, bila je prava, pravcata gneča. V domu Partizan seje zbralo več kot sto malčkov i n nj i hovi h sta ršev, Ča r pred novoletnemu praznovanju je dala prijetna igrica Volk in sedem kozličkov, ki sojo odlično zaigrali učenci razredne stopnje pod vodstvom mentorice Dragice Hazdovec.
Iz oči naših malčkov je posijal še prav poseben žarek,.. »Ko spet prišel je med nas, dobri, stari dedek Mraz!«... Pa darila je prinesel, polno košaro bonbonov ter vrečo igrač in sladkarij! Malčki in organizatorji bi se mu radi zahvalili in ga prosili, naj nas prihodnje leto zopet obišče. Dramsko skupino pa prosimo, da nas tudi v prihodnje razveseljuje s svojimi prisrčnimi predstavami.
Hvala vsem, ki ste našim malčkom omogočili novoletno prireditev in obdarovanje.
Vaša KS
NAŠI RAJNI
Košič Julijana Kozole Marija Starec Alojzija Drčar Janez
ZANIMIVOSTI
MAJDA IVANOV,
direktorica DSO Trebnje
Z direktorico Doma starejših občanov Trebnje Ivanovo sva se dogovorili za termin pogovora, potem pa sem se v njeni pisarni pojavila debelo uro pred dogovorjenim časom. Bila je sredi dela, vendar je prijazno pristala na predčasen razgovor.
Koliko let ste že direktorica doma?
Ga. Ivanova: »V dom sem prišla, ko v njem razen sten ni biloše nič. Najprej sem bila v.d. into delo sem nastopila februarja 1999,leta. sedaj sem v domu direktorica že drugi mandat.«
Kako ste začeli?
Ga. Ivanova: »Najprej smo bili samo trije. V domu ni bilo niti »podnov«, ne pohištva za stanovalce, ne opreme za zaposlene. Tedanji župan, gospod Metod Ciril Pungartnik, nam je dal eno mizo, stol, omaro in telefon in začeli smo, To delo mi je pomenilo osebni in delovni izziv. Na vrsto so prišli dogovori z izvajalci zaključnih del, razpisi za opremo, Krepko smo poprijeli za delo in dom je prve stanovalce dobil že septembra istega leta. Za vodenje doma pa sem morala opraviti dodatna izobraževanja. Obiskala sem domove na Finskem, Danskem, Estoniji in Švici, kjer so domovi že stara tradicija. Naši domovi so primerljivi z vsemi v tujini, res pa je, da pri nas manjkajo negovalni domovi ali negovalne bolnice. To je ustanova med običajnim domom za ostarele in bolnico. Ker pri nas takih ustanov ni, imamo v našem domu že sedaj 60% stanovalcev nepokretnih, za katere bi bilo primerneje, da bi živeli v negovalnem domu, Za oskrbovance v negovalnih domovih poskrbe mestne institucije«.
Kaj je bilo najtežje?
Ga. Ivanova: »Najtežje pri vsem je bilo urejanje dokumentacije. Čepravje ustanoviteljica občina, morajo biti v načrtu priložena vsa potrebna soglasja, dovoljenjajn to ni malo dela. Drugo pa je bitka za denarna sredstva.«
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Ga. Ivanova: »Sedaj imamo v načrtu dograditev doma, ki bo dala možnost širitve in razbremenitve že dograjenega. Imamo prostorsko stisko, tako da v nekaterih večjih sobah leži tudi petnepokretnihstanovalcev.Vtaki stiski je delo negovalnega in medicinskega osebja težje in zahtevnejše, povedati pa moram, da so vestni in da se zelo trudijo. Zato močno želim, da bi postopek dograditve tekel uspešno in da bi lahko čimprej začeli z deli, kar bi dalo možnost razmestiti stanovalce v nove prostore. Upam na dobro sodelovanje z novim županom gospodom Kastelicem in novim občinskim svetom.
Prepričana sem, da je nam vsem cilj čimprej opraviti potrebna dela.«
Gospa Ivanova v ta namen skoraj vsak teden kontaktira tudi z ministrstvom, pričakuje pa tudi pomoč naših poslancev gospoda Žnidaršiča, ki je že sedaj veliko pomagal in gospe Uhanove,
Povedala je, da je dokumentacija pripravljena (Ne boste verjeli, ko je odprla omaro, je map in fasciklov za novi prizidek za dobro tretjino kubika, Ogromno.). Pove tudi, da pripravljajo tripartitno pogodbo, ki jo bodo podpisali ministrstvo, občina in dom. Potem se bodo dela pričela.
Vaša pričakovanja za naprej?
Ga.Ivanova: »Preden mi poteče mandat v letu 2008, bi rada zaključila finančno konstrukcijo dograditve. Predvsem želim, da dom pridobi prepotrebne prostore, posebej eno in dvoposteljne sobe s tuši in WC-ji. Pridobljeno naj bi bilo 36 novih sob. Z dograditvijo pride tudi do premika pralnice, na njenem mestu pa se bo povečala kuhinja, v novi prizidavi se pridobijo tudi garderoba in klet. Načrtujemo večje sobe v že obstoječem delu doma predelati v manjše, vsaj dvoposteljne, ki bi imele tudi tuše in WC-je. Planiramo zamenjavo vzmetnic z antidekubisnimi blazinami,«
Kakšne usluge še ponuja dom?
Ga. Ivanova: »Dom imatudi koncesijo z občino za pomoč na domu starejšim in bolnim in razvoz hrane. Tuje nekajtežav, kerse nabere veliko kilometrine zaradi razdrobljenosti in oddaljenosti uporabnikov. Pomoč na domu in kosila prejema iz naše ustanove okrog 80 občanov, Pri nekaterih so negovalke in dostavljala kosil edina vez s svetom. V našem domu je tudi večnamenska dvorana, kjer na-
šim stanovalcem velikokrat ponudimo razne prireditve, dvorano pa lahko najamejo tudi drugi uporabniki.«
Koliko imate stanovalcev?
Ga. Ivanova: »V našem domu je nastanjenih 150 oseb. Zanje skrbi 70 zaposlenih, 7 je praktikantov poklicno-negovalnešole, ki jo izvajaCIK Trebnje, zato našemu domu pravijo tudi učna baza. Z namijevletu 2006 sodelovalo okrog 80 prostovoljcev, ki še sedaj prihajajo v dom. Za namestitevvnašdom imamotrenutno250 prošenj, od tega 50 iz naše sedanje in obeh novoustanovljenih občin. Iz krajevne skupnosti Mirna je pri nas nameščenih 11 oseb, nego na domu ali kosilo pa prejema 10 uporabnikov.«
Pripoved gospe direktorice Ivanove je prijetna za uho in dušo, saj iz nje diha skrb za naše starejše. Veseli so vsakega uspeha, tako so bili zelo zadovoljni ob pridobitvi ambolifta, ki je velik pripomoček pri kopanju nepokretnih bolnikov. Kuhinja doma se ponaša tudi z dvema konvektomatoma, vozni park, ki je začel z enim starim vozilom, ima sedaj štiri vozila. Da pa je dom tako lepo in koristno opremljen, pa direktorica Ivanova poudari zasluge donatorjev, ki se jim tudi ob tej priliki zahvaljuje. Dom sam je lepo vključen v okolje, krajani Trebnjega so ga sprejeli za svojega. V bližini je tudi otroško igrišče in tu se ustvarjajo prijateljske vezi med najstarejšoin mlajšoge-neracijo. Povprečna starost stanovalca je 80 let, najstarejša med njimi pa šteje že več kot 99 let. Enkrat mesečno pripravijo praznovanje rojstnih dni, ob praznovanju okroglih letnic pa slavljenko ali slavljenca počasti z obiskom in cvetjem direktorica.
Opaziti je.da so v domu zelo zavzeti za delo, karkaže že zunanja podoba doma. Ob vsem povedanem smo lahko veseli, da za dom skrbi taka direktorica in osebje, ki imajo posluh, da se med koristniki domske oskrbe in zaposlenimi tkejo prijetne človeške vezi.
Direktorici, gospe Ivanovi želimo, da bi uspešno izpeljala vse svoje zamisli v korist tistih, za katere skrbijo sedaj in nas, ki bomo morda nekoč tam domovali.
Srečno in hvala za pogovor.
Pogovarjala sem se Pavlina Hrovat
NOVICE NAŠIH DRUŠTEV
Po približno 13 letih se nas je peščica ljubiteljev psov zopet opogumila in ustanovila Kinološko društvo Mirna. Začetek je kar vzpodbuden, saj nas je iztedna vteden več. Očitno nas je veliko takšnih, ki nam ni vseeno, kako živimo v sožitju s psom,
Nemalokrat na sprehodu s psom na povodcu srečamo psa, ki nas vztrajno napada ali pa se nam kar pridruži, Najpogosteje se to dogaja na poteh po vinskih goricah in vaseh, dostikrat pa tudi v večjih krajih. Lastniki spuščenih psov se nemalokrat sploh ne zavedajo, kaj vse se ob tem lahko zgodi, Pes lahko konča pod kolesi kakega avtomobila ali sprejme udarce in brce od človeka, ki želi samo mirno
prepešačiti ali prekolesariti mimo. Z drugega vidika ni prijetno niti opravljanje bioloških potreb teh psov. Psi, ki niso pod nadzorom, lulajo in kakajo kar povsod: na športnih igriščih, v vrtcih, v parkih in na zelenicah. Pri tem povzročajo tudi škodo in celo napadajo ljudi in ostale živali.
V našem društvu se zavzemamo za izboljšanje sobivanja s psi. Lastnikom psov bi radi ponudili potreben prostor za sprehajanje s štirinožcem, po želji pa bi jih tudi šolali. Lastniki psov se radi pogovarjamo o svojih ljubljencih. Z veseljem povemo, kaj naš že zna, kakšno je ušpičil, kje smo se sprehajali, kaj vse se je zgodilo. Pes pa je rad v pasji družbi, rad dela
zglavo in nam želi ugajati (motimo se, ko mislimo, da je zanj dovolj le dolgočasni sprehod). Velik poudarek v našem društvu bomo dali ravno takšnim oblikam druženja.
V društvu se nam lahko pridruži kdorkoli, da nam tudi s svojimi domislicami pomaga k lepšemu preživljanju skupnih uric, predvsem pa, da se pri nas skupaj s psom sprostita. Veseli
Midve sva fotogenični, čuvava najino cerkvico.
bomo vsakega novega člana, tudi tistega, ki (še) nima psa. Pogoj je samo ljubezen in veselje do teh čudovitih živali.
Tečaji šolanja potekajo ob petkih in nedeljah, vse informacije pa dobite na tel. št. 031-270-557 (Meta) in na email: kinoloskodrustvomir-na@gmail.com
Poleg tega vas obveščamo, da še vedno iščemo primeren travnik za naša druženja. Če nam ga je kdo od krajanov pripravljen odstopiti, ker nima drugih koristi od njega, bo to zelo dobrodošlo.
Meta Zorc
Priprave na prvo srečanje nekdaj zaposlenih v TŠS Mirna
V zadnjem Krajanu smo objavili vest, da se pripravlja spominsko srečanje zaposlenih v nekdanji Tovarni šivalnih strojev Mirna. Organizacijski odbor je medtem zavzeto delal. Tečejo sestanki in priprave na izid spominske
publikacije - zbornika ob 50. obletnici zagona tovarne. Zbiramo pomembne dokumente, arhivske fotografije, skice, odločbe, plačilne liste in tekstualne prispevke o zgodovini te tovarne kottudi spominske ali pa leposlovne
prispevke in anekdote, ki so povezane z delovanjem tega podjetja. Vabimo Vas k sodelovanju.
Opravljeni so pogovori s predstavniki občine in KS Mirna, dogovorili so se, da bo srečanje del programa praznovanja krajevnega praznika naše KS. Zbirajo se podatki in sestavlja se seznam še dosegljivih nekdanjih zaposlenih vTŠS, da bi jih lahko povabili na srečanje. Kon-taktiramo in animiramo donatorje in prijatelje TSŠ in jih prosimo, naj prispevajo za finančno pokritje stroškov srečanja. Praznik KS se hitro bliža, čaka nas še veliko dela, da seta projekt primerno uresniči. Vsak odziv ali kakršnokoli pomoč pri izvedbi tega skupnega podviga je hvalevredno dejanje.
Kontaktna točka za informacije je vsak delavnik med 7.30 in 15.30 TOM Mokronog, tel. 073498100.
Za organizacijski odbor Rudi Žibert
Društvo Dobrnič - pododbor Mirna organiziralo 5. srečanje
Društvo Dobrnič deluje v Sloveniji že od leta 2001 pod vodstvom tovarišice Danice Simčič. Na Mirni smo na pobudo KO ZB leta 2003 ustanovili Pododbor tega društva. Včlanjenih nas je več kot petdeset žensk in tudi moški člani društva nam pridno pomagajo.
Društvo Dobrnič ohranja spomin na prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), ki je bil organiziran v Dobrniču 1943. leta, Delegatke za ta kongres so bile izvoljene v vseh delih Slovenijetervvseh vojaških in drugih enotah NOB, kjer so delovale ženske. Njihova pot na kongres ni bila lahka. Mnogim se ni uspelo prebiti mimo nemških postojank, Ustanovni kongres SPŽZ se je pričel v soboto 16. oktobra zvečer in končal okrog tretje ure zjutraj v noči z nedelje na ponedeljek. Delegatke je pozdravil tudi predstavnik anglo -ameriške vojaške misije, major William Jones. Dejal je, da se narodu, ki ima toliko tako hrabrih žena, ni treba bati za njegovo prihodnost. Za predsednico društva je bila takrat izvoljena Angelca Ocepek, za sekretarko pa Mara Rupena. SPŽZje po kongresu hitro napredovala in prepredla vse slovensko ozemlje. Ženske, ki so sredi vojne, vokupirani državi, ustanovile svojo protifašistično organizacijo in organizirale velik kongres, nedvomno zaslužijo pomembno mesto v zgodovini slovenskega
naroda. V spomin na ta izjemni dogodek se vsako leto v začetku oktobra zbere v Dobrniču na proslavi veliko ljudi, Ta prireditev v Dobrniču je v zadnjih letih prerasla v najštevilnejši letni zbor slovenskih žensk.
Vsekakor pa je v povojnem času za razvoj krajev v Suhi Krajini kot tudi za vso trebanjsko občino mnogo doprinesla Mara Rupena - Osolnik, zato člani Pododbora društva Dobrnič z
Mirne predlagamo županu, svetnikom OS ter vsem drugim organizacijam, da datum 1. kongresa SPŽZ upoštevate kot predlog za datum občinskega praznika, ki ga postav-
ljate prav vtem času. Spoštujemo predloge, ki jih navajajo člani nekaterih društev, a datum občinskega praznika mora obeleževati zgodovinsko trajnejša, obsežnejša, že pred mnogimi leti svetovno priznana gibanja in dogajanja. Poprosili bomo medije, da bodo predvajali dogodke, kijih nekateri želijo postaviti kottemelj za občinski praznik. Morda se boste ob ponovnem gledanju teh dogodkov lažje odločili o njihovi zgodovinski veličini in pomembnosti. Za tak datum jetreba določiti dogodek, ki je pustil posebno pomemben družbeno politični in gospodarski pečat trebanjski občini. Držite se reka, da narod, ki ne priznava svoje daljne zgodovine - UMRE! Razmislite o življenju, katerega temelje so gradili naši dedje, babice, starši, mi, pa tudi vi!
za društvo Dobrnič - pododbor Mirna Ivana Kovačič
Kulturna dejavnost elanov DU Mirna
V preteklem letu je imel Pevski zbor DU Mirna 20 večjih nastopov, od tega smo kar trikrat pripravili prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO, o čemer smo že poročali v prejšnji številki Krajana in na katerih smo spoznali kar nekaj zanimivih gostov.
Aktivni smo tudi v tem letu in za nami je že nekaj nastopov; zelo zanimiveje bilo 21. februarja v hotelu DELFIN v Izoli, kjer smo imeli nastop vseh treh zborovter igralske in literarne skupine. Z nami je bil tudi harmonikar Grega, za kitaro pa je poprijel snemalec Vašega kanala Janez inv poznih večernih urah smo se kartežko poslovili od gostov hotela, med katerimi je bilo poleg Mirnčanovše precej Dolenjcev. Fotografiji sta s tega nastopa,
Naslednja okrogla 10. prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO bo v petek, 20. aprila, z enkratnimi gosti in vsi krajani ste že sedaj vljudno vabljeni, da dvorano napolnimo do zadnjega kotička.
Tone KOTAR
Na 11. srečanju literatov društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine smo sodelovale tudi literatke »VEZI« DU Mirna z naslednjimi pesmimi:
•	Danjela Mikuš-»Ona«
•	Rozalija Pepelnak-»Dežna kaplja«
•	Pavlina Hrovat - »Težke misli« Srečanjeje bilo 8. februarja v počastitev kulturnega praznika in spomina na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Animatorka »Vezi« Pavlina H.
Kulturno-umetniško društvo KLAS Mirna ne počiva. Na predvečer najbolj zaljubljenega praznika so tako - skupaj z Zvezo kulturnih društevTrebnje-pripravili večerglasbe in literature Ljubezen nima let. Na njem sta Pavlina Hrovatin Rozalija Pepelnak izliterarnesekcije Vezi pri Društvu upokojencev Mirna prebrali vsaka po tri svoje pesmi o ljubezni - o ljubezni do narave, do babice oziroma vnučka in o ljubezni do drugega. Danijela Mikuž, pravtako
iz Vezi, je zaradi bolezni ostala doma, je pa njeno razmišljanje o ljubezni in skomercializirani podobi Valentinovega prebrala Petra Krnc, ki je večertudi vodila. Ljubezensko pismo za tastare je prebrala upokojena učiteljica iz Mokronoga, Anica Zidar, ki jo predvsem starejši poznajo kot avtorico številnih zgodb iz preprostega kmečkega življenja, v katerem tudi sicer najde navdih za svoje pisanje. Najmlajšo generacijo avtoric sta na večeru zasto-
pali Trebanjka Lara Zupančič in Mirnčnanka Stelita Robek(zaradi obveznosti všoli je njeno pesem Slovo prebrala Petra Krnc). Zaradi svojega pesimizma sta njuna pogleda na svet in ljubezen na trenutke skorajda strašljiva, a kanček optimizma iz njega vseeno veje. Za konecjezgodbo Lunabesede in nekaj pesmi o ljubezni prebrala še Simona Koščak, sicer tudi članica KUD Klas Mirna.
Za glasbeno popestritev večera so poskrbeli mladi harmonikarji z Mirne in okolice, ki si svoje znanje nabirajo v Glasbeni šoli Trebnje, njihov mentor pa je Miroslav Dizdarevič: Helena Mirt, Gašper Gole, Jure Mirt, Samo Novak in Grega Drčar. Za prve štiri je bil to prvi javni nastop, medtem ko je Grega Drčars svojim igranjem popestril že marsikatero prireditev,
Po končani prireditvi - prvi tovrstni, a gotovo ne zadnji, v novi knjižnici na Mirni - pa so se skoraj vsi obiskovalci zadržali še na kratkem klepetu in prigrizku. Štefka Gregorčič je namreč spekla okusno Ocvirkovo potico, ki pa je je zmanjkalo, še preden se je dobro ohladila.
Petra Krnc
Na svetovni dan gledališča (27. marec) pa je domače Kulturno umetniško društvo Klas pripravilo še en pogovorni večer V objemu besed. Tokratje bila gostja kar Mirnčanka Maja Mišmaš (prva z leve), ki sejez ustvarjlacem, o katerem je tekla beseda, srečala pri pisanju svojega diplomskega dela, po katerem so naslovili tudi sinočnji večer: Vid Ambrožič - vaški kronist. Kot je v pogovoru povedala avtorica naloge, je Ambrožič v šestih desetletjih prejšnjega stoletja ustvaril širok opus najrazličnejših zapisov, od katerih je samo pesniških zbirk v rokopisu 44. Pojasnila je, daje najbliže literaturi poezija, ki govori o naravi, saj šotam najbolj rahločutno in senzibilno pokazanitudi odnosi med ljudmi. Nekaj besed je o svojem krušnem očetu povedal tudi Gordan Ambrožič Malenšek (skrajno desno), kije spomnil še na enega moža iz naših krajev, na katerega včasih pozabljamo, in sicer Petra Pavla Glavarja. Za prijetne glasbene minute so tokrat poskrbeletri mlade kitaristke iz Glasbene šole Trebnje: Tjaša Strajnar, Tajda Uršič in Katja Tratar, ki jih je spremljala njihova mentorica Andrea Vraničar, Ambrožičeve pesmi pa je interpretirala Simona Koščak. (P. K.)
Kriza pri Novakovih tudi na Mirni
Drugo januarsko soboto so v domu TVD Partizan na Mirni na povabilo tamkajšnjega KUD Klas gostovali gledališčniki iz Dolenjskih Toplic. KUD Vesel teater je s komedijo Kriza pri Novakovih nasmejal presenetljivo številne obiskovalce v dvorani. Prepričala sta besedilo in izvedba - za smeh sta poskrbela predvsem 'prevarana' Branko (Sandi Bradač) in Anka (Vanja Lukšič), ki sta svoj načrt maščevanja zapila in se tako prvič v življenju iz pridnih prelevila v poredne. Na odru pa smo Mirnčaniprepoznalitudi domačina Tomaža Kirma, Ta je nastopil v vlogi nekdanjega zaročenca Brankove žene (igrala jo je Barbara Barbič). Kot spogledljivi Frenkje bil kar prepričljiv.	(P. K.)
V četrtek, 22. marca je v Novem mestu potekalo tekmovanje v pikadu za upokojenke Dolenjske in Bele Krajine. Tekmovalo je 18 ženskih ekip. Zmagala je ekipa iz Šmarjete, Mirnčanke (od leve proti desni) Zdenka Ba-ranašič, Slavka Drganc, Anica Janežič in Milka Musar so bile odlične druge, tretje pa Kočevke, Naslednji dan so se v pikadu pomerili upokojenci. Mirnčani so med 17 ekipami zasedli 5, mesto.
_________________________KOŠČKI SONCA
JANEZ JANEŽIČ -
ko slika pove več, kot bi znali ljudje z besedami
Veliko tistih, ki sem jih v preteklosti opisala v tej rubriki, se je branilo z različnimi razlogi, Janez pa kar ni mogel skriti zadrege, ki je bila močnejša od vseh ostalih ustaljenih izgovorov (poišči zaslužnejše, zanimivejše...). Ko pa sva začela zares, se je plaz pripovedi kar utrgal, čeprav ga poznam kot redkobesednega.
Led sva prebila s povsem navadnim: »Si Dolenjec ali nisi?«
»Sem Dolenjec, seveda sem, čeprav sem rojen v Ljubljani in sem šestnajst let živel v Prekmurju, Do šole sem pogosto bival pri stari mami v Prapročah, od koder je bila doma mama. Na ta čas me vežejo najlepši mladostni spomini. Tudi vsake počitnice sem preživel tu, ko sem že obiskoval šolo v Murski Soboti. Takrat so me iskali po vseh jablanah, kjer sem se skrival, da mi ne bi bilo treba nazaj v Prekmurje. Oče je bil doma z Debenca, pa moraš verjeti v mojo dolenjsko dušo, čeprav sem bolan, če Prekmurja ne obiščem vsaj dva do trikrat na leto. V Murski sem končal osemletko, to pa so leta, ki se močno odražajo v poznejšem življenju.«
»Kako pase začne tvoja mimska odisejada?«
»Zaradi očetoveslužbesmoseselili na Mirno.Spr-va sem se izšolal na kovinarski šoli za orodjarja. Delal všivalni. Ob službi sem končal še srednjo šolo. Vmes sem odslužil vojake, potem pa sem se zaposlil na Dobu vlO Pohorje kotkontrolor- inštruktor, pozneje pa sem bil samostojni konstruktor-inštruktor. Prispeval sem tudi nekaj inovacij vdobrobit podjetja. Včasu značkomanije sem izdelal veliko osnutkov za izdelavo značk, ki so jih naročala podjetja in društva,
Ustvaril sem si družino in se ustalil, kakor pač to izgleda vtakem kraju,
Bil sem član pri Strelskem društvu Matija Gubec, kije dosegalo imenitne rezultate. Sedemintrideset let sem član Lovske družine, kjer se zadnjih sedemnajst udeležujem le še bolj delovnih akcij in delih v lovišču. V gozd grem še rad, do streljanja pa mi ni kaj dosti. Z veseljem sem delal pri modelarjih vokviru Ljudsketehnike, kjer smo si Janez Kolenc, pokojni Milan KonestaboJone Gorenc in jaz delili mentorstvo. Kot modelar sem se ukvarjal z radijsko vodenimi letalskimi modeli. S takrat drugim največjim modelom v Sloveniji sem sodeloval na Trefaltovem Srečanju na ljubljanski TV«
»Za nas si zadnja leta le Janez snemalec.«
»Ljubezen do kamere seje rodila že z opazovanjem v otroštvu, Lepo sem risal in ni mi bilo težko najti privlačnih motivov, Že pri desetih letih mi je oče kupil fotoaparat, Z njim sem predvsem v naravi odkrival vsemogoče, neverjetne podobe, ki nastajajo same po sebi, le najti jih moraš, Tako sem fotografiji še vedno zvest, nenavadne prizore iz narave pa pogosto objavljam v Astro novicah v rubriki Navadno- nenavadno.
Prvo kamero sem si kupil pred tridesetimi leti. Bila je na vzmet in seje navijala kot ura. Naslednja je bila Super 8 z ozkometražnimitra-kovlsodobna, na baterijo.Tejjesledila videokamera. Z njo sem posnel ogromno gradiva.
Ob odhodu v penzijo sem si kupil prvo profesionalno Super VHS in tedaj sem se povezal z znanci na Vašem kanalu. Za naš konec ni bilo dopisnika, pa sem prevzel delo.
Ker tehnologija nenehno napreduje, zahteve TV pa so vedno večje, sem si nabavil (ob pomoči sponzorjev - zelo so namreč drage) povsem profesionalno digitalno kamero, kije zdaj moja nerazdružna spremljevalka.
Ljudi je moje delo sčasoma začelo močno zanimati, jaz pa sem tak, da ne morem nikomur odreči, če me prosi, naj kaj posnamem. Škoda je le, da programa novomeške TV ne vidijo povsod. Res bomo morali nekaj ukreniti, Dogodkov, ki jih moram posnetije vedno več, komajjih dohajam. Večkrat mi na srečo pomaga hčerka Mateja, Žal pa mijeza vsetiste dogodke, ki ostanejo nezabele-ženi, posebno iznašeneposrednebližine.Zgodilo seježeda so me vabili na prireditve otroci, uradnega vabila pa ni bilo.
Veliko snemam poroke in krste, birme, obhajila, Ob neki priložnosti so me vprašali, če imam veliko kamero -to je bil pogoj, da me vzamejo za snemalca.'
»Se strinjam, poročila vedno radovedno spremljamo, če vemo, daje kaj iz našega konca. Smo pač »lokalpatrioti«. Ampak, gradiva se je pa tudi že nabralo v vseh teh letih ?«
»Materialje opremljen steksti. Vsa leta spremljam rast mirnske Speče lepotice, nastali so dokumentarci Od žetve ajde do kruha, Kovaštvo v mirnski dolini, Pletarstvo ne bo izumrlo, Martinovanje, zabeležil sem veliko političnih, gospodarskih in športnih dogodkov,
Pred leti sem se prijavil na festival neodvisnega filma in videa Slovenije, kjer so moje prispevke zavrnili, češ, da odražajo preveč profesionalne produkcijske pogoje.
Sem pa zato imel samostojno produkcijo na Mirnskem gradu z naslovom S kamero po Mirnski dolini,
Na video sem presnel filme Mirna v vojni, da dogodki ne bi šli v pozabo.«
»To je pravo bogastvo informacij. Si jih bomo lahko kje ogledali?«
»Z direktorico knjižnice Pavla Golie Trebnje Mileno Bon sem se dogovoril, da dobim v knjižnici na Mirni svoj kotiček, kjer bom ob kra-
jevnem prazniku Mirne uredil polico z DVD in razstavil svoje nekdanje kamere. Obiskovalci si bodo lahko tako ogledali posneto gradivo in uživali v spominih.«
Ni naključje, da se bo to zgodilo vtem času, Ja-nezbo pravvjuniju praznoval pomembnookro-gloobletnicoživljenja, vjuliju pa deset letkariere snemalca in poročevalca na TV Vaš kanal.
»To zahteva veliko časa, družina se mora marsičemu odreči, so dnevi, ko se skoraj ne vidimo,«
»Spremljal si plavanje Martina Strela na Kitajskem.«
»Seveda je bilozanimivo. Štirinajsturneprekinje-nega letenja, potem šokzaradi klime: vzraku je bilo 100 % vlage, vročina pa se ni spustila pod 40 stopinj, Zajtrki v hotelu so bili evropski, kaj pa smojedlinaterenu pri spremljanju plavalca čez dan, nihče ne ve. Hrano v restavracijah smo izbirali po slikah nastenahzaradi nepoznavanja jezika, ves čas pa smo ugibali, ali so v omakah kače ali morda podgane. Lakota pa je bila močnejša od predsodkov.«
»Še po nečem te poznam - po tvoji kitari.«
»To je moda moje mladosti, čas Presleya in Beatlesov. Veliko sem se naučil sam. Z Mirnski-mi fanti smo igrali godovnikom, kjerje pač organiziral pokojni Milan Kramar. Na veselicah smo zabavali s Triom pokojnega Poldeta Dr-čarjarta mi je napisal celo pesem, ko sem odhajal k vojakom injotudi uglasbil. Igral sem s Krmeljčani. Za dušo smo pozneje ustanovili TV trio. Zadnja leta igram vDSO,VDC, na rojstnih dnevih in društvenih srečanjih z ansamblom Damjana Renka, sicer harmonikarja pri Tonetu Rusu. Vse bolj za veselje in sprostitev,«
Snemalec se rodiš, znati moraš opazovati, ločiti bistveno od nebistvenega, obstajajo pa tudi snemalna pravila. Tudi pogumen moraš biti, saj v nekaterih situacijah ne veš, kdaj jih boš dobil po glavi, kot npr. v Ambrusu. Predvsem pa moraš imeti smisel za izbiro pravega kadra in občutek za lepo.
B. Kraljevski
OSNOVNA ŠOLA MIRNA
Kaj delamo v zavodu Osnovna šola Mirna?
Šolsko leto 2006/2007 se je prevesilo v drugo polovico. Prvo ocenjevalno obdobje se je zaključilo 31. januarja. Učenci so prejeli obvestila o doseženem uspehu, ki so jih odnesli v vpogled staršem. Seveda pa starši lahko izvedo o doseženih rezultatih svojih otrok na rednih mesečnih govorilnih urah ali roditeljskih sestankih, ki jih izvajamo tako, kot smo jih načrtovali še pred začetkom šolskega leta in objavili v Publikaciji.
Delo v šoli pa ne poteka samo v učilnicah, pač pa spoznavajo učenci vsebine tudi na naravoslovnih, kulturnih, tehniških in športnih dnevih. Ti dnevi dejavnosti se izvajajo v skladu s predmetnikom in letnim delovnim načrtom šole. Izvedli smo naravoslovni tabor za sedmošolce v Fiesi. Učenci so spoznavali živalski in rastlinski svet slovenskega primorja, priobalnega in obalnega pasu. Petdni »šole malo drugače« je prehitro minilo.
Smučarske veščine je 45 učencev iz vseh razredov in oddelkov osvajalo, poglabljalo in širilo na Cerknem v začetku februarja (od 1. do 5, februarja).
Najmlajši učenci - učenci prvega triletja, učenci OŠPP in otroci iz vrtca so uživali ob spremljanju lutk v okviru otroškega abonmaja.
Seveda pa nismo pozabili obeležiti kulturnega praznika in na predvečer praznika pod mentorstvom učiteljice Polonce Cvelbar pripravili za vse krajane kulturni program.
Drugošolci in drugošolke so predstavili svoje poglede na Prešerna. Večer so popestrili naši mladi glasbeniki na Orfovih inštrumentih pod mentorstvom učiteljice Valerije Rančigaj. Kulturni dogodek je spremljala razstava del likovmega krožka pod mentorstvom učiteljice Tanje Dvornik.
Zadnji del pouka pred zimskimi počitnicami (16. februarja ob 12, uri) so nas obiskali kurenti. Učenci so si lahko ogledali njihove obleke in rekvizite, ki jih nosijo s seboj. Kurenti so zares odgnali zimo, tako da so bile letošnje zimske
počitnice bolj pomladanske kot zimske. Po tednu dni so se učenci vrnili v šolske klopi in spočiti pridno prijeli za delo.
9. marca ste si krajani lahko ogledali Zvezdico Zaspanko, ki so jo zaigrali naši tretješolci intretješolke pod mentorstvom učiteljice Dragice Hazdovac. Nastopajoči so se na odru izkazali kot čisto pravi igralci. To lahko potrdi vsak, ki sije nastop ogledal. Tudi kostumi, kijih je izdelala prizadevna učiteljica Dragica so prave mojstrovine. Vloge so bile učencem pisane na kožo.
Na športnem dnevu 14. marca so učenci od 4, do 9. razreda doživljali še zadnje radosti na snegu na Voglu, nekateri na drsališču vCelju, tisti kijimjevoda najljubša, vAtlantisuvLjublja-ni, ljubitelji domačega okolja pa na pohodu v čudovitem sončnem dnevu v okolici Mirne. Mentorji so končali priprave za tehniški dan na temo »energija« - NAŠ PLANET JE ZBOLEL, IMA VROČINO! KAKO LAHKO POMAGAM?, ki bo izveden 2. aprila.
Končalismo projekt»Pasavček«,vokviru katerega so iahko učenci prvegatriletja na »Zaletavč-ku« praktično preizkusili pomen varnostnega pasu v avtomobilu, Policist Policijske postaje Trebnje gospod Kraševecje učence in otroke v vrtcu seznanil z nevarnostmi na cesti.
Učenci tretjega in četrtega razreda ter OŠPP so 1. marca na avtomobilčkih v organizaciji podjetja JUMICAR preizkusili praktično vožnjo z upoštevanjem prometnih znakov.
Program JUMICAR so omogočili:
-	INTEGRALVOZNIKd.o.o.
-	PEČI-KERAMIKA PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC d.o.o.
-	TINDE d.O.O. TREBNJE
-	MONTTIM PeterSmoles.p.
Če bi naštela še vsa tekmovanja - od tekmovanja v znanju biologije, kemije, angleščine, slovenščine, matematike - Kenguru, ki so se jih udeležili naši učenci pod mentorstvom prizadevnih učiteljev, bi lahko še veliko napisala. Nikakor ne morem izpustiti tekmovanj na športnem področju v različnih disciplinah in kategorijah, kjer so se naši učenci izkazali kot odlični.
V vrtcu smo izvedli vse priprave na teden odprtih vrat in srečanja s starši novincev, ter izvedli vse aktivnosti za pripravo vpisa za novo sprejete otroke.
Vse pohvale so vredni tudi starši naših učen-cevin otrok vvrtcu. Z njihovim prizadevanjem je bil ustanovljen Šolski sklad, ki ga je potrdil Svet zavoda Osnovne šole Mirna na svoji seji 27. februarja 2007.
Pa naj še kdo reče, da se pri nas ne dogaja veliko stvari. Zato ni čudno, da nam čas všoli hitro teče.
Ravnateljica Anica Marinčič
V prvem razredu smo ob temi BIL SEM DOJENČEK imeli na obisku čisto pravega dojenčka. Obiskal nas je Linin bratec Megličev Staš. Bilje prav posebej prisrčen. Poziral je pred vsemi prvčki in tretarji, kjer ima šeeno sestrico, Naša Lina ga jetudi preoblekla, mamica Mateja pa nam je povedala nekaj o negi dojenčkov. Staš ni v šoli prav nič jokal, nekaj časa je celo kar prespal.
Na pustni petek pa smo imeli prvčki in ostali učenci 1. triletja mirnske devetletke tehniški dan natemo PUSTNE DELAVNICE, Raziskovali smo pustne običaje in izdelovali pustne maske, Oblekli smo se tudi v maškare, saj so nas obiskali pravi kurenti. Kurenti so bili zelo glasi in kar malo grozni, zato smo se jih nekateri malo bali,
Razredničarka Vilma Gracar
Pohod na grad
V mesecu decembru, mesecu velikih želja in pričakovanj, smo se skupaj s starši in otroki v soju lučk odpravili peš na mirnski grad.
Tam nas je pričakala velika smreka, ki smo jo skupno okrasili in ji dali praznično obleko. Ob okrašeni jelki smo zapeli in zaplesali. Za prijetno vzdušje sta poskrbela muzikanta, ki sta nam zaigrala na harmoniko in trobento. Čeprav je bil hladen večer, smo ga preživeli lepo, Pogreli smo se obtoplem čaju, sladkem prigrizku in si izmenjali besede, želje, pričakovanja, ...
Marija Koprivc, Snježana Jerič
Na vlaku
Četrtek, 14.12.2006, ni bil čisto navaden vrtčevski dan. Tadansmosenamrečzotroki vrtca Mirna Deteljica odpeljali z vlakom v Sevnico.
Na železniški postaji smo počakali na vlak, s katerim seje pripeljal tudi Božiček. Odpeljali smo se do Sevnice. Postaja. Izstopili smo in se v spremstvu Božička ogledali del Sevnice. Predstavil nam je tudi sevniško železniško postajo in staro parno lokomotivo. Pred to mogočno lokomotivo smo se skupaj z Božičkom tudi fotografirali.
Ko smo se vračali, smo se spoznali s strojevodjo. Ta nam jetudi prijazno razkazal, kako se pelje vlak. Imeli smo možnost tudi piskati. Najbolj pa smo uživali v vožnji skozi predor, Strojevodja je za hip ugasnil luči, mi pa smo vreščali od zadovoljstva in nove izkušnje. Vse, kar je lepo in zanimivo tako hitro mine in tako se je prehitro končala tudi vožnja z vlakom. Božiček nas je opozoril, da se bliža postaja Mirna, kjer moramo izstopiti.
Polni novih doživetij in izkušenj smo se vrnili v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo, Po njem smo prijetno utrujeni utonili v globok spanec.
Barbara Grabnar, Breda Leban
Obvestilo vrtca Mirna Deteljica
Bliža se začetek novega šolskega leta 2007/08, zato vse zainteresirane starše in njihove otroke vabimo k vpisu.
Vpis bo potekal enotno za celo občino Trebnje. Vlogo za sprejem vašega otroka dobite v VRTCU MIRNA DETELJICA, oziroma v TAJNIŠTVU OŠ MIRNA. Vse starše, ki bodo otroka vpisali v vrtec, pa prosimo, da vlogo vrnejo do 13. 04. 2007, v tajništvo OŠ Mirna ali v vrtec.
O sprejemu vašega otroka boste pisno obveščeni v mesecu maju.
OŠ Mirna, WE Mirna Deteljica
Dan odprtih vrat
Spoštovani starši!
Vas zanima, kako preživimo dan v vrtcu?
V torek, 15. 05. 2007, bomo imeli DAN ODPRTIH VRAT za vse otroke, ki vrtca ne obiskujejo. Takrat se nam lahko pridružite pri igri, plesu, ustvarjanju in preživite z nami dei dopoldneva.
Vrata so za vas in vaše otroke odprta od 8.30 do 10. ure.
Zaželeno je, da imate s seboj copate,
Vabljeni!
Hvala
Bilo je enega zadnjih decembrskih dni v letu 2006. V učilnici glasen živžav, igre, odmor, malica,.,, veseli moji prvčki.
Pojavil se je na vratih moje učilnice. Lep, velik, postaven. Moj bivši učenec. Verjetno že študent. V roki je držal veliko čokolado in jo pomolil proti meni. »Izvolite, Vilma, zapoznel Miklavž!«
Presenečenje, rahla zmeda, nič ga nisem vprašala, kako živi,,.,
Zelo meje presenetil in razveselil. Dal mi je vedeti, pa ne prvič, da je z otroki izredno lepo delati. Da nekateri znajo svojo človečnost tudi vračati. Pa ne samo vračati, tudi dajati. Da »mladina« ni vsa slaba, če se vanjo vlaga.
Hvala, Miha, Hvala tvojim staršem in starim staršem, ki šote vzgojili takšnega. Ponosna sem, da si bil moj učenec, da te poznam, da si tak kot si, Tudi »Miklavževa čokolada« je bila nekaj posebnega. Odnesla sem jo svojemu bolnemu očetu, ki je tudi človek in pol.
Hvala, »dobri ljudje«,
Vilma Gracar
"	ZAHVALI	S
Dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo.
(J. W. von Goethe)
Strokovne delavke vrtca OŠ Mirna WE Mirna Deteljica se zahvaljujejo vsem staršem, ki so pri nas kupili ročno izdelane voščilnice. Stem se pomagali pri nakupu igrač, s katerimi nas je obdaril Dedek Mraz.
Pravtako pa se zahvaljujemo družini Škoda za podarjene igrače, Polepšale bodo dneve vseh otrok v vrtcu.
Še posebej se zahvaljujemo podjetju AV-TOCENTER VOVK d. o, o., Podjetniška ulica 7, Trebnje, ki nam je ob otvoritvi novega salona podaril vrednostni bon in stem pripomogel k nakupu didaktičnih pripomočkov in igerza celoten vrtec na Mirni,
HVALA!
Otroci in kolektiv WE Mirna
Nasmeh gre od ust do ust.
Sreča gre od srca do srca.
(J. M. Templeton)
Dobro je, da so na svetu še ljudje, ki razmiš-Ijajotudi o soljudeh,
V današnjem svetu, ki ponuja toliko bleščečih zadovoljstev, smo učenci in učiteljice Osnovne šole Mirna - »Enota s prilagojenim programom« še posebej hvaležni gospodu FILIPU POVŠETU, ki seje ob svojem življenjskem prazniku spomnil na nas in učencem daroval znatna finančna sredstva za nabavo didaktičnih pripomočkov.
Vsi skupaj mu želimo veliki zdravja, uspešno poslovno in srečno zasebno življenje,
OSNOVNA ŠOLA MIRNA
V_________________________________________V
Delo sosveta za varnost KS Mirna
EKOLOŠKI KOTIČEK
Obvestilo o odvozu nevarnih odpadkov
Komunala Trebnje d.o.o. obvešča, da bo v času od 14. 05. 2007 do 17. 05. 2007 organizirala odvoz nevarnih odpadkov in sicer:
v ponedeljek, 14. 05. 2007 - pri Prodajnem centru Mercator od 9.15 do 10.30 ure;
Nevarne odpadke je potrebno do zbiralnice dostaviti v ustrezni embalaži, danebiprišlodo onesnaženja, večje kose po možnosti razstaviti ter jih po razporedu dostaviti na ustrezna zbirna mesta obtočno določeni uri.
Nevarni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: topila, kisline, baze, foto-kemikalije, baterije in akumulatorji, odpadki, kateri vsebujejo živo srebro, lepila in smole, barve ter črnila, detrgenti, ki vsebujejo nevarne snovi, pesticidi in biocidi, tiskalniki, les, ki vsebujejo nevarne snovi, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi.
Med nevarne odpadke NESODUO: iztrošeno pohištvo, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva, papir in lepenka, steklo, oblačila, jedilna olja in maščobe, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, plastika, odpadki iz čiščenja dimnikov,emba-laža iz lesa, kovine, plastike, papirjater stekla in sestavljenih materialov.
Vse dneve v letu lahko občani sami pripeljejo nevarne odpadke na komunalno deponijo Globoko in sicer od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 14, ure.
Seja sosveta za varnost je bila 18. 01. 2007 v prostorih OŠ Mirna. Na seji je bilo s strani VPO g. Senice podano poročilo o delu Policijske postaje Trebnje za leto 2006. Pri poročilu je potekal tudi razgovor o nadaljnjem »vandalizmu«, ki se pojavlja v KS Mirna. Predvsem se je pojavljal v okolici OŠ Mirna in vrtca, kjer se je uničevalo, kar je prišlo pod roke, V zvezi s tem pojavom je bil s Policijsko postajo Trebnje sprejet dogovor o povečani in poostreni kontroli policije v okolici šole in vrtca, in sicer predvsem v večernem času. Delavci policije bodo vse osebe, ki se bodo v večernem času nahajale v ograjenem prostoru vrtca, legitimirali in zoper njih podali ovadbo oziroma v primeru, da gre za mladoletne osebe, obvestili tudi starše.
Pri navedeni točki je bil tudi sprejet dogovor, da se skuša apelirati na otroke in na starše, da
Čeprav je voda še vedno najbolj razširjeno gasilno sredstvo pa nam pri začetnih in manjših požarih ne koristi vedno, Tudi njena učinkovitostjo vprašljiva pri požarih na notranji opremi, kot je akustika, bela tehnika, računalniška oprema in podobno. Posebej je nevarna uporaba pri gorečih rastlinskih oljih ali živalskih maščobah. Ti požari so zelo pogosti in nevarni za tistega, ki se jih loti nestrokovno in z neustreznim gasilnim sredstvom. Kljub temu pa je vodni priključek z ustrezno dolžino cevi zelo dobrodošel predvsem v stanovanjskih hišah. Nameščen naj bo nekje na vidnem mestu, najbolje v garaži, kurilnici ali nekje pri vhodu. Na koncu cevi naj bo primerna pipa za zapiranje vode po potrebi. Vsekakor pa je pametna odločitev nabava ustreznega gasilnega aparata, ki ga lahko imenujemo tudigasilnik.
Kakšen gasilniktorej nabaviti. Gasilniki se razlikujejo po vrsti gasilnega sredstva, ki ga vsebujejo, po količini sredstva v gasilniku, oziroma po velikosti. Najpogostejši gasilniki glede na gasilno sredstvo so gasilniki na prah, peno, ogljikov dioksid in vodo.
V	prvi vrsti je odvisno, kaj želimo zavarovati z gasilnikom. Ali je to le stanovanje, manjša ali večja stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, delavnica, morda vikend hišica in podobno. Pred nakupom je dobro, če se posvetujete s strokovnjakom. Vsekakor imajo največ izkušenj z gašenjem požarov gasilci.
V	trgovinah z gasilsko opremo in pooblaščeni serviserji gasilnikov prav tako vedo svetovati, kaj kupiti glede na vaše potrebe.
Lep primer napačne odločitve je lahko nakup gasilnika za osebno vozilo, Izbrali smo najmanjšega in ne veli ko cenejšega od večjega in primernejšega. Za vozilo se priporoča
skrbijoza okolico in urejenost KS. Vsako uničeno dobrino, ki je v lasti KS, je potrebno nadomestiti, kar pa je kar velik finančni zalogaj.
Za leto 2007 je bil nato sprejet plan dela, ki bi zajemal spomladanskočiščenje kraja, organiziranje okrogle mize in debatne večere, uredi-tevvarnosti in pešpoti preko Mirne(izgradnja nadstreška), ureditev razsvetljave na mostu pri Dani, sodelovanje s KS pri prizadevanjih za izgradnjo železniškega prehoda v Zapu-žah, ureditev varne poti do šole ob nasipu reke Mirne in priprava zloženke o varnostni problematiki.
Na koncu seje je bil sprejet sklep, da bodo seje Sosveta potekale vsaj enkrat na dva meseca, krajani pa lahko svoje pobude o izboljšanju varnostne kulture podajo na KS Mirna ali članom Sosveta.
Edo Novak
gasilnik, ki vsebuje gasilni prah,
Če pa gasilnik bolje pogledamo, vidimo, da na primer kilogramski aparat deluje 7 sekund (odvisno od proizvajalca), medtem ko dva kilogramski 8 sekund. Iz tega lahko takoj sklepamo, da v skoraj istem času dvoki-logramski gasilnik dovede na požar enkrat več gasilnega sredstva, kar pa je pri gašenju zelo pomembno.
Za enostanovanjsko hišo je najbolje kupiti dva gasilnika. Prvi vsaj 6 kilogramski na gasilni prah imejmo nameščen nekje v garaži ali pred kurilnico. Z njim bomo uspešno pogasili vse vrste začetnih in celo manjših požarov. Gasilno sredstvo deluje na principu odvzemanja kisika - dušika. Primeren jeza gašenje trdnih,tekočih in plinastih gorljivih materialov. Po gašenju lahko ostanek gasilnega prahu posesamo ali pobrišemo z mokro krpo. To so najbolj razširjeni gasilniki in so zelo enostavni za uporabo. Sicer pa imajo vsi gasilniki kratka navodila nalepljena na posodo aparata, Praksa je pokazala, da kar veliko požarov nastane vgaražah, kleteh in drugih stranskih prostorih. To pa zato, ker vteh prostorih ljudje vršijo razna manjša vzdrževalna dela, barvajo, varijo, popravljajo hišne napeljave in stroje itd...
Druga »nevarna točka« je kuhinja oziroma prostor, kjer se pripravlja hrana. Najbolj idealno bi bilo, če nabavimoS kilogramski gasilnik na ogljikov dioksid in ga imamo nekje pri vhodu v kuhinjo, Ker so ti gasilniki nekoliko dražji, se ljudje redkeje odločajo za nakup. Gasilnik polnjen z ogljikovim dioksidom ne pušča posledic na živilih, gospodinjskih aparatih in ostali opremi v stanovanju. Seveda pa je požar še vedno bolje preprečiti kot pa gasiti.
Anton Starič, gasilski častnik
POŽARNA PREVENTIVA
Gasilniki
ŠPORT
Maja Vtič spet odlična!
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki je bilo 17. marca 2007 na skakalnici v italijanskem Trbižu, je naša pogumna skakalka Maja Vtič iz Zabrdja, »pristala« na odličnem tretjem mestu.
Maja Vtič (desno št. 9) na stopnički za 3. mesto
Zaradi pomanjkanja snega je moral italijanski organizator tekmo prestaviti v našo Planico. To je bila za naše skakalke in skakalce dobra sprememba, saj našo skakalnico v Planici dobro poznajo.
Maja je kljub poškodbi ki jo je pestila vso lansko sezono, nastopila odlično. Kljub najdaljšemu skoku v prvi seriji (93 m!) je zaradi slabšega doskoka dosegla tretjo oceno. Drugi skok je bil nekoliko krajši (»le« 90 mi). V seštevku obeh skokov je Maja zaostala le za pičli 2,5točki za najboljšo.
V konkurenci več kot tridesetih najboljših skakalk so naša dekleta dosegla še sledeče rezultate: Anja Tepeš 13. mesto, Katja Požun 14, mesto in spet naša Zabrdčanka Eva Logar 15. mesto. Po prvi seriji je sicer kazalo še na višja mesta, vendar smo lahko tudi s to uvrstitvijo zelo zadovoljni. Eva bo imela še dovolj priložnosti za doseganje še boljših rezultatov, saj bo kot mladinka na svetovnih prvenstvih lahko nastopila še tri leta.
Odlično so nastopili tudi naši mladinci, saj so ekipno osvojili kar prvo mesto. Posamično si je Mitja Mežnar priboril četrto mesto. Čestitke vsem.
Dušan Zakrajšek
S	"s
Pobuda za fitnes center
Glede na to, da je šport vir zdravja, sem se odločil, da v imenu krajanov in Komisije za šport KS Mirna pošljem županu Občine Trebnje g. Kastelicu pismo, v katerem sem mu predstavil težnje krajanov za iskanje skupne rešitve za otvorrtevsodobnega fitnes centra vnaši občini. V našem kraju in občini Trebnje obstaja vrsta rekreativnih športov, v katere se lahko vključimo. Vendar nekaj manjka. Predvsem vzimskih mesecih, koso zmožnosti športnega udejstvovanja na prostem zaradi slabega vremena zmanjšane. Glede na dejstvo, da se čedalje več ljudi ukvarja s športom, smo mnenja, da v naši občini potrebujemo fitnes center. Tovrsten fitnes je že obratoval v stari telovadnici šole pri sedanjem CIK, vendar so ga (najverjetneje zaradi nezainteresiranosti) ukinili. Neke opcijesobileg. Kastelicu nakazane, kakšne pa so realne možnosti za odprtje, pa bomo še zvedeli in otemtudi poročali.
Obveščam vse, ki želite aktivno sodelovati pri ustvarjanju športnega programa vKS Mirna in stem popestriti življenje v našem kraju, da se oglasite na sedežu KS Mirna ali kon-taktiratenaGSM041471 263. Vsaka ideja je dobrodošla, skupaj bomo ustvarjalnejši!
Zoran Remic ml.
Predsednik komisije za šport
V_________________________________________y
________________________BADMINTONSKI KOTIČEK_______________________
Badmintonisti mirnskega TOM-a uspešni tudi v novem koledarskem letu
Mirnski badmintonisti so uspešno začeli z nastopi na tekmovanjih v letu 2007. Že na članskem turnirju B kategorije v Lendavi je Aljoša Turkzzmago napovedal, da sodi velitno A kategorijo slovenskih badmintonistov. Na članskem Aturnirju na Mirni žal Aljoša niti Matevž Bajuk, trenutno najuspešnejša slovenska mladinca, zaradi udeležbe na mednarodnem mladinskem tekmovanju nista mogla nastopiti. Je pa zato Aleš Murn dosegel kar dve zmagi-v moških dvojicah z Miho Horvatom iz Lendave inv mešanih dvojicah s Špelo Silvester (Blisk Mirna) - in drugo mesto med posamezniki, Uspeh sta stretjim mestom med moškimi dvojicami dopolnila Tadej Jezernik in Dušan Skerbiš ml,.
Na 50. članskem DP v Medvodah je Aleš Murn osvojil dve medalji, in sicer srebrno v moških dvojicah z Iztokom Utrošo iz Lendave in bronasto v mešanih dvojicah sšpelo Silvester. Špela je bila druga tudi v ženskih dvojicah z Majo Tvrdy iz Ljubljane.
Na ekipnem državnem prvenstvu do 13 in do 17 let v Lendavi Tomovi ekipi žal nista ponovili lanskega uspeha, ko sta obe osvojili naslov
državnega prvaka. Letos sta se morali ekipi zadovoljiti zdrugima mestoma, vendarglede na odsotnost ključnih igralcevvekipah zaradi boleznijo tudi to lep dosežek.
Na turnirju do 15 let v Medvodah je Urban Turk osvojil drugo mesto med posamezniki ter drugo mesto v fantovskih dvojicah skupaj z Mitjo Šemrovim. Jerca Bajukje bila med dekleti posamezno tretja, odlično drugo mesto pa je osvojila med dekliškimi dvojicami s kar tri leta mlajšo soigralko Ano Marijo Šetina iz Medvod.
Na turnirju Dedka Mraza do 11 letna Mirni je Žan LaznikzmagalskupajsSebastijanom Mikličem pasta bila druga vdvojicah. Tretje mesto med dekliškimi dvojicami sta osvojili Nika Arih in Ema Cizelj. Na turnirju je nastopilo skupaj kar 15 mladih mirnskih badmintonistov. Na srednješolskem državnem prvenstvu v Mariborujezmagal Matevž Bajuk pred Tadejem Jezernikom. Uspeh Mirnčanovjestretjim mestom dopolnil Aljoša Turk,
V ligaškem DP je ekipa TOM 1 v prvi ligi trenutno vodilna pred Medvodami in Bitom iz Ljubljane. Prav tako v drugi ligi ekipa TOM 2 v svoji skupini zaseda vodilno mesto. Do konca staše dva kroga.
Za izjemen uspeh pa sta poskrbela Matevž Bajuk in Aljoša Turk, ki sta z drugim mestom na močnem mednarodnem mladinskem prvenstvu Poljske ter z osvajanjem pomem-bnihtočknaostalih mednarodnih mladinskih turnirjih v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem ubranila prvo mesto na evropski mladinski jakostni lestvici vdvojicah.
Dušan Skerbiš ml.
Začetek je bil pravzaprav skromen, vendar odločilen. Obrtnik, poslovnež ali v novejšem času »podjetnik«, kot bi lahko rekli res podjetnemu domačinu g, Vilku Marinu, je kmalu po II. svetovni vojni pričel zorganizirano žganjekuho »na veliko«. Zbral je nekaj zanesljivih delavcev, ki so v kletnih prostorih njegove hiše začeli s kuhanjem zelo dobrega domačega žganja izja-bolk, hrušk, sliv, brinja in fig. Ker seje proizvodnja (pre)naglo povečevale je takratni Ljudski odbor Mirna obrtno dejavnost registriral kot delovno organizacijo, poimenovali pa sojo DANA. Starejši Mirnčani se pravgotovošespominjate izvrstnih izdelkoviztakratnega kolektiva. Najjih za osvežitevspomina naštejem le nekaj: Domači sadjevec. Slivovka, Brinjevec, Rum, Pelinkovec, Gorjan, KraljSamo,Hermelika, Potentna... Likerji: jajčni, lešnikov, Schotch cream, Coco brasil.Čokolešnik, Kivi,Cynar, Cherry, Marakuja ter viski Jack & Jill. Zelo uspešno so proizvajali tudi brezalkoholne, osvežilne pijače: Frutella, River, Multi Dan, Biba, Pika, Zlati sok...
DANA se uspešno prilagaja spremembam v gospodarstvu, politiki in seveda v potrebah
potrošnikov. Vse večje potrebe človeštva po dobri pitni vodi je DANA odlično izkoristila. Kar na svojem dvorišču so s pomočjo hidrogeo-loških strokovnjakov izvrtali vrtino v globino 122 metrov in stem »zadeli terno«. Na površje je namreč brizgnila voda odlične kvalitete! Poimenovali sojo izvirska voda DANA. To se je dogajalo pred štirimi leti. Lani so že prejeli odločbo Ministrstva za prehrano o imenovanju vode DANA kot naravni mineralni vodi.
Kot kažeje v vodovarstvenem območju mirn-ske doline dovolj te odlične tekočine. DANAse je lani odločila za nakup dveh novih polnilnih linij. Prva, imenovana »Ultra clean« francoskega proizvajalca Sidel napolni 10800 enot na uro, druga polnilna linija, ki jo je dobavilo nizozemsko podjetje Store Food, ima kapaciteto polnjenja 5000 enotna uro, na njej pa bodo polnili le sokove in nektarje blagovne znamke DAN. Vrednost investicij je približno pet milijonov evrov. Začetek obratovanja obeh linij je predviden že maja letos.
Uradna otvoritev, ki je povezana s praznovanjem 55. rojstnega dne podjetja DANA d. d,
Vodo Dana in poslovanje podjetja sta predstavila direktorica razvoja in tehnologije v Dani, Lucija Bregar, in direktor podjetja Marko Hren
bo predvidoma septembra 2007.
Zelo pomembno, kot je poudaril direktor DANE, gospod Marko Hren, je, kakšno vodo pijemo tudi v ostalih pijačah, saj vemo, daje večinskisestavsokov, kijih izdelujejo izkoncen-tratov, spet voda!
Naravna mineralna voda DANAje na razpolago v 0,5 in 1,5 litrov PET plastenkah. Posamezne plastenke so združene v zavitke dveh velikosti: 12 plastenk po0,5 litra in 6 plastenk po 1,5 litra. Na voljo je tudi v polikarbonatni embalaži.
Da je VODA res VIR ZDRAVJA je na šolskem natečaju dokazovalo več kot 300 mladih »pisateljev«, ki so vsak s svojega zornega kota opisovali to naravno dobrino, za kar jih je podjetje DANA izdatno nagradila,
Dušan Zakrajšek
Obnova koče na Debencu se nadaljuje - vgrajena so okna in vrata - tako da bo lahko nudila varno zatočišče pred morebitnim dežjem že na letošnjem tradicionalnem prvomajskem srečanju.
Dokončane so gradbene podometne inštalacije: elektrika, voda, centralna napeljava, kotlovnica in rezervoar za plin, vgrajena so vrata, okna in okenske police, narejen je notranji omet ter izolacijski in podložni tlaki. Notranja gradbena dela so tako zaključena, manjka še keramika in nadometna montaža (ploščice, lijaki, straniščne školjke, radiatorji). Do zdaj je bilo za obnovo koče porabljenih približno 125 tisoč evrov, potrebnih pa bi jih bilo še približno 60 tisoč. Ker pa še ni sprejeta delitvena bilanca in posledično še ni proračuna, tudi ni denarja za nadaljevanje del. Do prvomajskega srečanja pa bi vseeno rabi uredili sanitarije, da bi bila koča - v primeru slabega vremena - uporabna med samo prireditvijo. V vseh treh etažah je namreč skoraj 300 kvadratnih metrov uporabnih površin. Kot je povedal predsednik odbora za obnovo koče na Debencu Franc Jevnikar, bodo vtej fazi naredili še fasado in delno uredili bližnjo okolico koče. V drugi fazi pa se bodo lotili širše okolice, ki bi jo radi - morda z urejenimi šotorišči, postavljenimi rekreacijskimi pripomočki in kovinskim razglednimstolpom-uredilivnekakšen center športno-rekreativnih dejavnosti.
Petra Krnc