PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI AVTOM ARKET d.o.o.. prodajno servisni center, Blamica 5. 1236 TRZIN. Tel. 0) 562-33-00 - Prodaia vozil 01 562-34-50 in 562-34-55 • Fa* 01 562-21-63 PECEN/ IHANSKIODOJKI 017217710 Čistilni servis Depala vas d.o.o. Oepala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendi; i in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h. Čistilni servis ■—----- Pmm mmm m mb CITROËN TRZIN Avtomarke pjfmiim Svinjsko meso - tako dobro, tako zdravo! Ali ste vedeli; • da pusta svinjina vsebuje celo manj holesterola kot puranje meso, • da svinjsko meso med vsemi vrstami mesa vsebuje najmanj nezaželenih maščob, • da je svinjsko meso še pred 30 leti vsebovalo 30-40% maščobe, danes samo še 2-5%, • da se Slovenci s porabo mesa 85kg na prebivalca letno nahajamo na spodnji ravni napram ostalim državam EU in naša življenjska doba je v povprečju krajša, • da Danci zaužijejo znatne količine mesa (prek 200kg na osebo letno) in v povprečju živijo dlje kot Slovenci, • da z užvanjem svinjskega mesa lahko celo hujšate. ---J itsô [Mil wftimirwM pji À'JtyMiMiUo LkA lhůty -CITROEN_i l 8 '-'i II i !! • dU it » m^^ - i jiS > '' IZJEMNO UGODNA PONUDBA VOZIL IZ ZALOGE! C3 in C3 PLURIEL vsi s KLIMO! C3 SX 1.4i že od 2.390.000 SIT C3 PLURIEL že od 2.853.000 SIT "IME BODITE MED TISTIMI, Kl OSTANEJO BREZ" A JE TO... (-y/ je to sploh kakšno Qx/ poletje? Vsakih nekaj dni dež! A so to sploh po-čitnice? Trzin na vseh koncih razkopavajo, občina pripravlja zbore občanov, napisati moramo časopis ... Ampak poletje vseenoje! Son-ce takrat, ko ga ne zakrivajo oblaki, kar močno pripeka. Ta-koj te obda zadušljiva vročina, da se ti ne ljubi premikati in samo sanjaš o senci in osvežil-ni pijači. Počitnice so tu! Otroci ne liodijo v šoio. Ko kličem prijatelje, znance in sploh lju- di, ki bi jih potřeboval, ugo-tavljam, da so kje na morju ali se potikajo kje izven Trzina. Česar se hočeni lotiti, pa bi za to potřeboval druge ljudi, mi skoraj ne uspe, saj ni »nikogar nikjer«. Da so počitnice tu, je potrdila tudi slaba udeležba na zboru občanov, pa čepravje šio za zelo resne zadeve. G. župan je sicer omenil, da ve, da čas za zborovanje ni najbolj přiměřen, in nanije v isti sapi zatr-dil, da bo obravnava strategije razvojaobčine v naslednjih petih letih še obsežna in da bodo ODSEV- glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: MiroStcbe Namestnica odgovornega urednika: MatejaErCulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: JožeSeljak Trženje : Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink(ugovic, Tone Ipavec, UiSa Manděljc. Pelra MuSif, Tanja PrelovSek. Mirjani Still, Mojca Triek, |ana Urbas, Andrej Župane Tisk: Marfcb Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1470 izvodov Glasilo Odseu tzhaia enkrat mesečno In ga doblio brozplačno vsa gospodinlstva in podjeua v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. septembra 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. septembra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) *: (01)564 45 67 (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Utrinek s folklornega festivala v Trzinu. ISSN 1408-4902 Tehnične zahteve za poslane članke in slikovni material Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila: Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc, itf, txi (lahko tudi na disketi, rokopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljate po elektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v telesu besedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, labulatorji in zamiki pri odsiavkih, ...). Pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko reso-lucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujejo!). o tem govorili na najrazličnejših ravneli, a vseeno se člověk ne more izogniti vtisu, da ni šio zgolj za nerodnost pri izbiri časa za javno zborovanje o tako po-membnih vprašanjih, kot je pogovor o prihodnjih nalogah za izboljšanje življenjskih razmer v našem kraju. Res, da sta bila maj in vsaj prva polovica junija v naši občini natrpana z najrazličnejšimi prire-ditvami in dogajanji, vseeno pa bi se med tednom dalo tudi v tistem času pripraviti zborovanje, na katerem bi zgolj zbirali in beležili želje, ideje in poglede občanov na prihodnje usmeritve pri razvoju občine. Ce bi bilo takšno zborovanje sklicano pred 24. junijem in če bi bilo prej na-povedano tudi v Odsevu, bi bila udeležba na njem precej boljša, kot je bila. Mogoče bi na takem zborovanju slišali tudi kakšne opazke, priponibe, ki ne bi bile prijetne za ušesa občinskega vodstva, vendar bi moralo biti v interesu vseh, še zlasti pa demokracije v občini, da se slišijo razmišljanja kar najširšega kro-ga občanov. Priznam, da so javna zborovanja kočljiva zadeva. V množící se člověk obnaša drugače kot v pogovoru na štiri oči. Obnašanje množíc je včasih tudi nerazum-sko. Ljudje v takem radi podle-žejo množični psihozi in čustve-nim izlivom, ki z razumom ni-tnajo dosti skupnega, a vseeno je to tudi možnost za široko javno podporo, za odobravanje razmišljanju in potezani vodstva. Zbori občanov naj bi bili tudi kazalci demokratičnosti v neki lokalni skupnosti. V Trzinu seje kar nekajkrat zgodilo, da so vroče teme prišle v ospredje prav v času, ko so se začenjale počitnice. Ver-jetno sc še spomnite ogorčenja zaradi načrtov za parkirišča v Mlakah in nenazadnje vročih razprav o načrtih za T-3... Ne vem, ali je to dobro, saj na zborovanjih, kjer je udeležba manjša. ne morejo sprejemati nekih dokončnih odločitev; vr-žejo lahko zgolj »kost za glodanje« v senci borovcev ob morju ali za mizo v planinski koči ob večerih po planinskih izletih. Ko v poletnem »mrtvilu« takšno problematiko v svojih glavah dobro promislimo in »prežvečimo«, se lahko jeseni bolj razumno in z manj čustvenega naboja pogovarja-mo o možnih rešitvah. Res pa je tudi, da po tako okrnjenih zborovanjih lahko s figo v žepu rečemo, da smo formalnim pogojem zadostili, da so imeli vsi možnost priti na takšno zborovanje in da so si kritiki in drugi, ki se mogoče ne bi strinjali z vsem, sami krivi, ker niso prišli. Člověk dobi vtis, da vse nerodnosti niso kar tako nerodnosti. Vsem skupaj želim v imenu uredništva in seveda tudi v svojem, da bi bile vaše letošnje počitnice najlepše in najboljše doslej ter da bi se jeseni polili moči in poleta, z veliko novi-mi idejami in dobro premišlje-nimi načrti spet zbrali v Trzinu in s skupnimi močmi pos-krbeli, da bi bilo življenje pod Ongrom prijetnejše in bolj kakovostno. Urednik IW MHj w ■ i ■tak Á.fT> < : K ! ^y v e glede na deževno vreme in primerno razpoloženje je že na vsakem koraku opaziti, da seje začel čas počitnic in dopustov. Življenje se v tem času vsako leto kar naenkrat začne odvijati v dru-gačnem ritmu in večine ljudi se polasti nekakšno bolj lagodno razpoloženje. Tem težje je v tem času tistim, ki morajo skrbeti za to, da se vsaj tište dejavnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje raznih javnih služb, za normalni potek naložb in tudi za varnost ipd., odvijajo brez zasto-jev. Tudi za občine in občinske funkcio-narje je ta čas precej napet, posebej zato, ker gre za vrh grad bene sezone in za čas priprav na jesenski zagon, ko morajo spet s polno paro začeti delovati vsi javni zavodi in druge službe. Kar zadeva spomladanske kulturne in so-rodne prireditve v občini, smo letošnjo sezono zaključili 30. junija na srečanju s priznanim slovenskim znanstvenikom in častnim meščanom Los Angelesa, dr. Dušanom Petračem, ki že desetletja zelo uspešno zastopa slovenske barvě v ame-riški nacionalni vesoljski agenciji (NASA). Dr. Petrač, ki je kramljal z nami o vesolju in ameriških programih spoznavanja in osvajanja vesolja pa tudi o ameriški in slovenski politiki, je najbrž marsikoga očaral, marsikoga pa tudi spravil v zadrego s svojimi pogledi in načinom razmišljanja, pri čemer nas je ne- Telefonske številke Občine Trzin so: 5644544, 5644543, 5644550 m 5644549 Fax: 56417 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ hote opozoril tudi na to, kako različno najbrž razmišljamo o istih ali podobnih stvareh ljudje v Evropi ali še posebej v Sloveniji in v velikem in po pogledih na svet veliko bolj pragmatičnem okolju v ZDA. Srečanje z njim je bilo vsekakor zelo zanimivo. Še posebej nemara v tistem delu, koje dr. Petrač pojas-njeval raziskovalni program, v katerem ta čas sodeluje v okviru NASA. V teh dneh je za vse nas, ki skrbimo za delovanje Občine Trzin, v ospredju pozornosti zaključevanje del za izgradnjo I. faze šport-norekreacijskega parka v Mlakah. Napove-dan imamo že tehnični pregled; morda bo potem potrebno še kaj popraviti in postoriti in nato počakati na uporabno dovoljenje. To pomeni, da bomo prvi del športnega parka in otroško igrišče lahko tudi uradno odprli in predali namenu predvidoma takoj po vrnitvi večine občank in občanov z dopustov. Sam se tega že zelo veselim; tudi zato, ker sem srečal kar precej ljudi, ki so si v zadnjem času ogledali novo pridobitev, ki počasi dobiva svojo podobo, in vsi so pohvalili, kar so videli. Žal paje potrebno spet opozoriti na odnos delà naših občanov, verjetno delà naše mladine, do skupnega premoženja. Že nekaj-krat je bilo opaziti grobe posledice vandalizma tudi na objektih, ki še niti zgrajeni niso do konca. Na Občini in v okviru organov občine (občinski svet, razni odbori), na sestan-kih s predstavniki policije, šole in raznih dru-štev se že ves čas sprašujemo, kaj se pravzaprav dogaja z nami in v tej deželi, v kateri vandalizem (tudi poročila o tem iz drugih občin so naravnost šokantna), postaja tako re-koč moda in stil vedenja vedno večjega delà mlade generacije. Pri tem si ne kaže zatiskati oči in se sprenevedati, kajti to so naši otroci in v veliki meri se skozi njihovo vedenje iz-raža naš odnos do t.i. skupnega oziroma jav- nega premoženja. Rad bi torej na nek način pozval nas, odrasle, da razmislimo o tem, kaj je pravi vzrok za te pojave. Morda bi bil korišten že kak pogovor v mar-sikateri hiši tudi v Trzinu. Pri čemer seveda nikakor ne kaže spregledati vloge šole in že tudi vrtca in seveda tudi Občine, ki bo, žal, morala vedno več pozornosti in tudi sredstev namenjati za varnost in nadzor nad nočnim življenjem v občini. Žal je tako, daje Občina Trzin še pred kratkim veljala za oazo, v kateri so mladi iz Trzina in sosednjih občin še imeli koncerte in prireditve po svoji meri, vendar smo jim naposled prav zaradi nji-hovega vedenja (razgrajanje, vandalizem...) morali odpovedati gostoljubje. Seveda smo bili za to deležni »hude kritike« tistih, ki morda ravno s svojim ust-varjanjem umetnih idolov in spodbujan-jem posebnih vzorcev vedenja tudi nosijo del odgovornosti za to, da se te stvari odvijajo tako, kakor pač se. To so skrbi, ki jim bomo posvetili tudi precej pozornosti na prvi jesenski seji občinskega sveta v septembru. Dotlej pa, spoštovane občanke in občani, želim, da bi vam bilo vreme v času vaših dopustov in počitnic čim bolj naklonjeno. Naj bo sončno, ko se boste hladili v mor-ju ali vsaj v kakem bazenu, in naj bo sveže, ko se boste morda potili kje po planinskih poteh ali tudi v razgreti pločevini na cesti. Privoščite si oddih, rekreacijo in morda še kako dobro knjigo ali koncert v kraju, kjer boste na počitnicah. In vrnite se spočiti in dobre volje! Trzin, julij 2004 Tone Peršak PRAVILA OGLAŠEVANJA STRAN K V ODSEVU PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR Volitve poslancev v Državni zbor RS se bližajo in ker bodo nekatere stranke verjetno želele na svoje prednosti opozoriti tudi trzinske volivke in volivce, objavljamo že uveljavljena pravila oglaševanja v našem časopisu. Vsaka stranka ali skupina državljanov, ki se poteguje za poslanske stoičke v državnem parlamentu, ima v Odsevu pravico do brezplačnega oglasa v velikosti 'A strani, in to na notranjih, črno-belih straneh. Če velikost oglasa ali članka presega to velikost, se vse. kar je več od 'A, obračuna po veljavnem ceniku Odseva za trženje, prav tako pa se posebej plača barvni oglas na platnicah. Tudi tam velja za oglase cena, ki jih določa cenik našega glasila. Stranke in drugi, ki želijo objaviti predvolilni reklamni oglas, morajo upoštevati tudi obseg besedila. To ne sme presegati velikosti, ki jo lahko objavimo na eni strani Odseva, hkrati pa ima vsaka stranka (kar velja tudi za njene kandidate) pravico le do enega propagandnega oglasa v eni številki Odseva. Vsem, ki se bodo potegovali za položaje v slovenskem parlamentu, želimo, da bi bila njihova predvolilna predstavitev kar najbolj uspešna. Uredništvo Odseva 20. seja občinskega sveta: NIČ KAJ POČITNIŠKA SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki so se še zadnjič pred zasluženim dopustom sestáli na seji sveta in skupaj pretehtali nekatere težave In probleme v občlnl ter Izglasovali nekaj sklepov, ki bodo tako ali drugače vpllvall na življenja Trzincev In Trzlnčanov. Na tokratni seji seje že na začetku vnela burna razprava o bodočem pokopališču in lokaciji zanj. Povod za razpravo je bila seznanitev občinskega sveta s potekom priprave strategije razvoja za obdobje 2005-2010. Sklep o pripravi strategije razvoja Trzina je občinski svet izglasoval že na marčevski seji, z njim paje obveza! župana, da priprave organizira tako, da bo strategijo za naslednje petletno obdobje mogoče sprejeti na decembrski seji. In ker občinski svet ni bil aktivno vključen v pripravljalne dejavnosti, je župan svet-nikom povedal, kaj seje zgodilo v obdobju od marca pa dojulija. Občinska uprava je pripravila anketo, s katero bo občane povprašala o stopnji zadovoljstva ali nezadovoljstva z uresničevanjem strategije za obdobje 2000-2004 in preverila njihovo soglasje s prioritetami doslej veljavne strategije. Z anketo bodo občani povpra-šani še o njihovih interesih, željah ter pri-čakovanjih v zvezi z razvojem občine. V začetku julija je bil organiziran zbor občanov, kjer so Trzinci lahko povedali, kakšna je njihova vizija našega kraja, kaj bi bilo morda potrebno popraviti, kaj dodati, kaj spremeniti. V okviru strategije razvoja bo pripravljen tudi program var-stva okolja, za katerega je Občina že iz-peljala postopek javnega naročila za pri-dobitev izvajalca. Predlog programa var-stva okolja bo pripravila družba Oikos. Občina paje pridobila tudi ocene JKP Prodnik o tem, kaj vse bi bilo potrebno storiti na področju sanacije in posodobit-ve komunalne infrastrukture v naslednjih petih letih, vključno z ocenami stroškov predlaganih del. Čeprav je bila točka o pripravah strategije razvoja občine Trzin POPRA VEK IN OPRAVIČILO zgolj seznanitvena, so se svetniki v razpravi, kot rečeno, najbolj razvneli pri obravnavanju pokopališča. Tako je lista Za zeleni Trzin opozorila na to, daje izbrana lokacija za po-kopališče na Pájkovém hribčku močno vpra-šljiva, predvsem zaradi škode, ki bo s tem narejena gozdu. Opozorili so na to, daje občina Trzin po eni strani vključena v program Natura 2000 (s katerim naj bi poskrbeli za varstvo okolja), po drugi strani pa bi radi v gozdu zgradili pokopališče z vso pripadajočo infrastrukturo. Predstavniki liste so dejali, da se veliko Trzincev ne strinja z izbrano lokacijo in da bi se bilo smiselno še dogovarjati o lokaciji. Poudarili so tudi, daje pri vprašanju lokacije pokopališča v prvi vrsti želja po oh-ranitvi gozda in varovanje narave, in ne želja po nasprotovanju odločitvi prejšnjega občinskega sveta. Svetniki, ki so v prejšnjem svetu že imeli svoj mandat, pa so obrazložili, daje bilo iskanje lokacije za pokopališče leto in pol trajajoča kalvarija in da so tudi strokovne raziskave dokazale, daje Pajkov hribček res-nično najprimernejša lokacija za trzinsko pokopališče, da gozd, ki raste v njegovi okolici, nima nobene gospodarske perspektive in da drevesa niso najbolj zdrava. Razprava, ki bi lahko trajala ure in ure, seje zaključila z besedami Chvataiove, ki je dejala, daje priča-kovala, daje v interesu vseh, da se narava ohranja. Svetniki so nato glasovali o sklepu, s katerim se seznanjajo s poročilom župana o poteku priprave strategije razvoja občine Trzin za obdobje 2005-2010. Nato je bilo na vrsti poročilo o poslovanju Odseva, in sicer tako glede finančně plati kot tudi glede na izpolnjevanje programske za-snove. Finančno poročilo kaže, daje Odsev precej potraten, saj je v prvem šestmesečnem obdobju porabil skorajda tri četrtine zanj predvidenega proračunskega denarja. Na tako visoko porabo so vplivali višja naklada, obseg časopisa (več strani kot je predvideno v odloku) ter nizki prihodki trženja. O uredniški politiki je nekaj besed spregovoril glavni in odgovorni urednik Odseva, ki je povedal, da smo kritičnost nekoliko omilili, odpovedati pa seji ne želimo. Pojasnil je še, daje obseg časopisa večji predvsem zaradi pomladnega obdobja, ki je v Trzinu nabito z družabni-mi priredilvami, s katerih Odsevovi ust-varjalci vedno poročamo in daje trženje delo enega člověka, kateremu bi prav prišla kakšna pomoč, tako da bi lahko razmišljali o podjetju, ki bi tržilo naš časopis. Na debelino časopisa pa včasih vpli-vajo tudi ustvarjalci sami pa tudi tišti, ki se na Odsev obračajo z različnimi programi za prireditve ter raznimi članki, ki se uredništvu zdijo pomembna informacija za Trzince, kljub temu da so daljši Svetniki so urednika nekoliko okrcali, da si večjega obsega, kot je z odlokom dolo-čen, ne bi smeli privoščiti, če ne bi prej vprašali na Občini in da vsega verjetno tudi ni potrebno objaviti. Ob koncu raz-prave so svetniki izglasovali sklep, s katerim so seznanjeni s poročilom o delu Odseva. Pri tretji točki dnevnega reda je svetnike nagovoril predsednik nadzornega odbora gospod Lovšin, ki je predstavi! poročilo o nadzornem pregledu centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Lovšin je dejal, da seje v začetku letošnjega leta oblikovala skupna komisija za nadzor, ki je na šestih sejah pregledala vso pomemb-nejšo dokumentacijo za leto 2002 in 2003. Osredotočili so se predvsem na na-slednja področja: odvoz odpadkov, naprava za merjenje vode, razvojni program čistilne naprave in pogodbo s podjetjem Varnost Mengeš. Nadzorna komisija je ugotovila, da so bila vsa javna naročila in sklenjene pogodbe za navedena področja v skladu z zakonom. Tudi pri pregledu nekaterih računov iz različnih kontov niso ugotovili nepravilnosti. Svetniki so bili pri naslednji točki dnevnega reda seznanjeni s prenosom sredstev iz proračunske postavke za obnovo in vzdrževanje upravne zgradbe na proračunsko postavko za vzdrževanje in opremo prostorov KUD-a. S tem prenosom so zagotovili potrebni denar za obnovo os-trešja na KUD-u, ki je že dotrajano, obnovljena pa bo tudi streha. Nenazadnje so svetniki izglasovali še sklep o razrešitvi predstavnice Občine Cenjenim bralcem, občinskim nagrajencem in gospodu Romeu Podlogarju se opraviču-jemo za nepopolno poročilo o izjavi g. Podlogarja na 17. seji občinskega sveta ob glasovanju o predlogu letošnjih občinskih nagrajencev. Gospod Podlogar je na omenjeni seji, koje pojasnjeval, zakaj ne bo glasoval za potrditev predlaganih kandidatov za občinske nagrade, dejal: »Za potrditev predloga ne bom glasovaI, ker se mi zdi, daje to nagraje-vanje izmjerio, saj so v preteklih letih nagrade přejeli ludi nekateri posamezniki, ki so za obćino naredili več škode kot pa koristi Moram pa reći, da se mi zdi letošnji izbor nagrajencev dober in so si kandidati zaslužili priznanja « Ker je izpadla polovica izjave, so bralci mogoče dobili vtis, da g. Podlogar kandidate za nagrade na splošno ocenjuje kot tište, ki delajo škodo občini. Za to napako se vsem opravičujemo. Uredništvo ČEMU NAJ DAMO PREDNOST? Trzin pri reševanju pritožb zoper postopke policistov pri PU Ljubljana. Sklep o razrešitvi je bilo potrebno sprcjeti zaradi spremenjenih predpisov na tem področju. H krati z razrešitvijo paje bilo treba izvo-liti predstavnico Trzina v senatih za reše-vanje pritožb zoper policisté na ravni MNZ. V primeru, da bi imeli težave s po-licistovim ravnanjem ali pa da bi s svoji-mi dejanji policisti kršili vaše pravice in svoboščine, se lahko s svojo pritožbo obrnete na gospo Meto Želcznik, izvolje-no predstavnico Trzina za senat. Ob koncuje župan svetnike seznanil s po-tekom gradnje ŠRP, seja paje bila zaključena z nekaj pobudami in vprašanji, in sicer, zakaj je dvigalo za invalide v dvorani Marjance Ručigaj, če se ga ne upo-rablja, ali se omenjena dvorana kaj trži in da so na Kidričevi ulici moteče smreke in grmovje, ki bi jih bilo potrebno pristriči, ker štrlijo na pločnik. Mateja Erčulj •tos se izteka prvo petletno, lahko bi ekli plansko obdobje v naši občini. Leta 2000 je namreč takratni občinski svet sprejel strategijo razvoja občine za obdobje med letoma 2000 in 2004. Ker je treba dolo-čiti, v katero smer naj bi se v prihodnjem ob-dobju razvijala občina, je občinsko vodstvo > ponedeljek, 5. t.m., v dvorani KUD-a pripravilo zbor občanov, na katerem naj bi prebi-valci Trzina predstavili svoja mnenja o prihodnjem razvoju kraja. Povedali naj bi, kaj s želijo, kaj potrebujejo in kakšne so možnosti da to dosežemo. Kot so zapisali v vabilu na občni zbor, naj bi bil ta namenjen čimbolj odprti razpravi o interesih in predstavah v zvezi s prihodnostjo Trzina pa tudi širšega območja: Podjetne regije, Ljubljanske urbani regije in tudi Slovenije kot celote. Udeležba po pričakovanju, zaradi časa dopustov, kljub zelo pomembni temi, ni bila posebej velika. Uvodoma je župan občine Trzin, g. Anton Peršak, pojasnil, zakaj je, kljub po-čitniškemu obdobju, sklical zbor, ob tem pa je zatrdil, da se s tem srečanjem razprave o načrtih za prihodnji razvoj občine ne bodo sklenile in da bo o tem govora še v popočit-niškem obdobju. Dejal je, da bo uvajanje nove strategije razvoja potěkalo v več korakih (po t.i. metodi 12 korakov). Na izrecno zah-tevo enega od udeležencev zbora paje pojasnil, da je sestanek prvi od načrtovanih korakov in da mu bosta sledila še vsaj dva podobna zbora. Představil je dosedanje delo občine pri oblikovanju in uresničevanju njenih razvojnih načrtov, koje govoril o potrebi po spre-jemu strategije razvoja za obdobje od leta 2005 do 2010 paje dejal, da bi morali novi občinski razvojni program uskladili tudi z ra-zvojnimi programi države in Evropske unije. Naštel je pridobitve preteklega obdobja in pri tem še zlasti izpostavil največjo občinsko na-ložbo v zadnjem času, posodobitev in razširi-tev osnovne šole s prizidki. Omenil je pomen, ki ga ima za občino novi Družbeni center Ivana Hribarja z ustanovami, ki so v njem dobile svoj sedež, zraven paje navedel tudi nekatere druge pridobitve iztekajočega se petletnega obdobja. Povedal je, da bo v krátkém končan prvi del urejanja športnega parka na obrobju Mlak, med dolgovi, ki jih iz objektivnih razlogov niso mogli uresničiti, paje omenil povezovalno cesto med industrijsko cono in ostalim delom Trzina ter reše-vanje prometnih težav v zgornjem delu Trzina, kjer pomeni posodobitev Jemčeve ceste za občino veliko pridobitev, še vedno pa bo treba razmišljati o gradnji obvoznice tudi v tem delu naselja. V iztekajočem se obdobju je bilo za ureditev komunalne infrastrukture porabljenih precej več sredstev kot v času, ko Trzin še ni bii samostojna občina. Med drugim je Trzin dobil kabelsko televizijo, prav zdaj pospešeno poteka drugo obdobje plinifikacije občine, z dopolnitvijo zazi-dalnega načrta pa naj bi v industrijski coni pridobili še en kare, namenjen poslovnim objektom. Ob tem je poudaril, da se Trzin, razen na dveh mestih, v preteklem obdobju ni Širil navzven. Občina je precej sredstev vlagala tudi v urejanje okolja, spodbujala paje tudi razvoj podjet-ništva. Še posebej je opozoril, daje občina v preteklem obdobju krepko podpírala tudi društveno in družabno življenje v našem kraju in daje bilo to zelo razgibano in pestro. V prejšnjem obdobju so občani precej visoko na prednostni listi potreb postavili gradnjo doma za ostarele. Tega za zdaj še nismo dobili, vendar so postopki za njegovo gradnjo in ureditev varovanih stanovanj za starejše občane že stekli. Koje govoril o nadaljnji usmeritvi občine, seje zavzel, da bi v Trzinu morali stremeti k temu, da bi naša občina postala nekakšen manjši samozadosten center in ne spalno predmestno naselje Ljubljane. Zavzemati bi se morali za trajnostni razvoj občine, za izboljševanje kakovosti življenja in bivanja v njej, ob tem pa bi bilo treba poskrbeti za zagotovitev zadost-nih infrastrukturnih zmogljivosti in v do-ločeni meri omejevalno priseljevaino politiko. Poskrbeti bi morali tudi za boljšo povezanost vseh treh delov naselja ter za ohranjanje naravnega okolja kraja. Spregovoril je tudi o prednostih in po-manjkljivostih naše občine in pri tem med přednostmi naštel dobro strateško lego kraja, razvitost podjetništva, komunalno urejenost in majhnost. Dejal paje, daje prav majhnost po drugi strani ludi slabost, še zlasti, ker smo zato v marsičem odvisni od sosednjih občin. Med pomanj-kljivostmi je navedel tudi precejšnjo ne-urejenost na urbanističnem področju. Pri nadaljnjem razvoju Trzina bo treba posebno pozornost nameniti še zlasti ure-janju in varstvu okolja v občini. O načrtih za pripravo lokalnega programa varst-va okolja paje udeležencem zborovanja spregovorila predstavnica družbe OIKOS Mojca Hrabar. Povedala je, daje bilo njihovo podjetje izbrano za izdelavo strategije lokalnega programa varstva okolja v skladu z zakonom o javnih naročilih. Podjetje bo program pripravilo predvidoma še pred koncem leta. Kot izhodišče jim bo služil program, ki so ga oblikovali še v nekdanji domžalski občini, podjetje pa bo tudi samo, ob pomoči občine in občanov, zbiralo podatke s področja varstva okolja v naši občini. Že septembra bodo pripravili javno predstavitev programa, pripravili pa bodo tudi tri tematske delav- PES POT BO, MOST PA BO POPRAVLJEN Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so predstavniki občine podpisali z izvajalci pogodbo o ureditvi pešpoti ob Pšati od mosta preko potoka na Habatovi ulici do brvi preko Pšate pri teniškem igrišču Taubi centra. Pešpot bo nadatje-vanje pešpoti od Oregčevega mosta, ne bo pa posuta s peskom, saj to ovira mamice. ki morajo potiskati vozičke s svo-jimi malčki, lahko paje naporna tudi za invalidske vozičke in ludi za kolesarje. Pešpot bo nared do začetka novega šol-skega leta. Prav tako bodo že v kratkem začeli po-pravljati t.i. Čebulov most preko Pšate na Habatovi ulici. Most, kot smo opo-zarjali že tudi v Odsevu, kliče po obnovi, kar so potidili tudi strokovnjaki, ki so preverili njegovo stanje. Posodobljen most bo dostojen zaključek obnovljene Jemčeve ceste. MŠ OBVESTILO o popolni zapori mosta čez Pšato na Habatovi ulici v Trzinu Obveščamo vas, da bo zaradi nujnih sanacijskih del na mostu čez Pšato na Habatovi ulici v Trzinu potrebna po-polna zapora mosta v dneh od 19.7. do 1.9.2004 Prosimo, da z razumevanjem sprejmete novo prometno ureditev nice, v katerih bodo obdělali področja komunalnih zadev, kmetijstva in gospodarstva ter varstva okolja v občini. OIKOS bo o svojem delu redno poročal občinskemu svetu in preko spletnih strani občine, ustanovili pa bodo tudi poseben projektni svet, v katerem bodo predstavniki strokovnih in občinskih služb, društev in občanov. Tudi ob pomoči tega projektnega sveta bodo ocenili, kakšne so zdaj razmere na področ-ju varstva okolja v občini, kakšne so nevar-nosti ter čemu morajo na občini posvetiti posebno pozornost. Opozorila je tudi, daje Trzin vpet v svoje okolje in daje na pod-ročju varovanja okolja v marsičem odvisen od sosednjih občin. Kot primer je navedla vprašanje čiste vode, kar je v marsičem od-visno tudi od tega, kako je za to področje, še zlasti pa za kanalizacijo, poskrbljeno v sosednjih občinah, ki ležijo višje ob izvirih PŠate in drugih vodotokov, ki so vezani na Trzin. V razpravi, ki je sledila uvodnim pojasni-lom, so udeleženci predvsem postavljali vprašanja v zvezi z razmerami v Trzinu, gospod župan paje odgovarjal nanja. Med drugim smo stišali, daje voda v trzinskem vodovodu po zadnjih analizah kakovosti kar dobra, da pa se njena kakovost še izbo-Ijšuje. V Trzinu je treba zamenjati še od 4 do 5 km salonitnih cevi, vendar pri tem ne gre več za stik vode z nevarnim azbestom, saj je v vseh ceveh že debela obloga vod-nega kamna, je pa v vodovodu ponekod res še precej drobnih kamenčkov, ki so v vodo zašli ob novogradnjah in se zadržujejo v nižjih delih cevovoda. Kar veliko zanimanja je zbudilo vprašanje, kdaj bomo v Trzinu dobili lekarno. Naš kraj zdaj ne izpolnjuje vseh pogojev za to. Predvsem je v naselju prijavljenih premalo prebivalcev, od najbližje lekáme pa smo oddaljeni manj kot 6 km. Eden od pogojev je tudi bližina zdravstvene ambulante. Ta sicerdeluje, župan paje ob tem povedal, da stroške njenega delovanja v večji meri krije občina. Ravnatelj osnovne šole Trzin g. Franc Brečko je ob tem dejal, da imajo zdaj v OŠ zelo sodobno zobno ambulanto, ki pa ni zadosti zasedena. Zanimalo gaje, če bi v občini lahko poskrbeli za njeno večjo zase-denost. Županje povedal, da bi to moral odobriti Zavod za zdravstveno zavaravanje Slovenije, ob tem paje navedel, daje Zdravstveni dom Domžale poleg tistih v Mestni občini Ljubljana edini zdravstveni dom v Sloveniji, ki ima stoodstotno pokrite potrebe po zdravnikih in ambulantah glede na kvote, ki jih priznava zdravstvena zavaro-valnica. Če bi pri tem želeli v Trzinu kaj spremeniti, bi to morali izvesti zgolj na račun občinskega proračuna. Precej vprašanj seje nanašalo na prometne razmere v Trzinu. G. Stane Mesar je opozo-"I. daje varnostna ureditev Mengeške ceste v vsakem letnem náčrtu, vendar se stvari Premikajo zelo počasi. Zanimalo gaje, če bi lahko na občini v začetku septembra sklicali sestanek, na katerem bi se konkret-neje dogovorili, kako pospešiti reševanje problema. Županje pojasnil, da se v zvezi z Mengeško cesto srečujejo s tremi problemi. Prvi je neupoštevanje hitrostnih omeji-tev, kar naj bi se izboljšalo z drastičnimi kaznimi za kršitelje, ki jih predvideva novi prometni zakon, drugi problem je želja po postavitvi semaforjev, za kar je potrebno na obeh straneh cestišča zgraditi pločnike, tretji problem paje pridobivanje zemljišč za to. Gre za zelo zapletene in počasne po-stopke, ki bi lahko trajali vsaj še nekaj časa. Povedal je tudi, da bi na obvoznico zgornje-ga delà Trzina morali čakati vsaj 7 do 8 let, najverjetneje pa tudi 10 let. Naštel je pos-topke, ki bi bili potrebni za njeno izgradnjo, in dejal, da bi jo morali graditi v sodelovan-ju s sosednjimi občinami. Na državnem prednostnem seznamu potrebnih obvoznic je trzinska zapisana na 90. mestu, zato bi morala občina, če bi želela pospešiti njeno gradnjo, večino stvari plačati sama. Povedal je tudi, da na občini skušajo izboljšati sistem kolesarskih stez in povezav v občini. Dejal je, daje ravno tistega dne podpi-sal pogodbo za izvedbo enega delà kolesarskih povezav in da bodo naročili tudi projekt za izdelavo kolesarske steže ob križiš-ča pri Merkatorju do mosta preko Pšate. Med temami, ki so pritegnile več pozornosti, je bilo tudi vprašanje umestitve trzinske-ga pokopališča globoko v gozd med industrijsko cono in Mlakami. Nekateri so pou-darjali, da bo načrtovano pokopališče degradiralo zdaj še ohranjeno gozdno območje med oběma trzinskima naseljema, saj bo do pokopališča potrebno speljati ustrezne ceste in drugo infrastrukturo, drugi pa so zatrjevali, da bo pokopališče urejeno predvsem kot park in da ga Trzin potřebuje. Občinski svetnik g. Podlogar je predlagal, da naj bi občina v anketi o željah Trzincev občane povprašala, če se strinjajo s predla-ganim mestom za pokopališče. Menil je, da bi morali prostor za pokopališče najti izven gozda. Župan in občinski svetnik g. Franci Mušič sta ob tem zatrdila, da bi takšno ravnanje pomenilo vračanje nazaj, daje bilo o mestu za pokopališče v preteklosti dosti razprav in da so dosegli večinski pristanek za predlagano mesto. Vseh to ni prepričalo, g. Podlogar paje dejal, da dodatno vprašanje v anketi ne bi predstavljalo dodatnega stroška. Udeleženci sestanka so opozorili, daje ravnanje s prostorom zelo delikatno vprašanje, in mu je treba namenjati kar največ pozornosti. Županje ob tem pojasnil, daje zdaj pozidano približno 35 odstotkov površine občine, približno 30 % površine je porašče-ne z gozdom, kakih 40 % površin pa so čiste kmetijske površine. Dejal je, daje problem sedanje strategije v tem, kam naj se Trzin širi, navzven ali navznoter, in daje znotraj naselja le še zelo malo nepozidanih zemljišč, da pa so za to přejeli že precej zahtev. Občina lahko na te zahteve odgo-varja v skladu s strateško usmeritvijo, ki jo sprejemajo ravno zdaj. Opozoril je tudi, daje država pred kratkim sprejela dokument Natura 2000, s katerim so opre-delili območja s posebnim varstvenim režimom. Med takšna območja je vklju-čen tudi del trzinskega gozda. G. Mušič je opozoril, da se Trzin pravza-prav ne širi več, daje njegov obseg že nekaj časa praktično enak. Dejal je, da bomo težko dosegli število prebivalstva, s katerim bi zagotovili potrebne kvote za lekarno in druge ustanove, predlagal pa je, da naj občina odkupi zemljišča v okolici naselja, ki jih je mogoče odkupiti. Ob tem je še dejal, da se strinja z omejitva-mi, vendar ne na škodo ljudi. G. Janez Rupar je vprašal, če naj bi tako odkuplje-na zemljišča potem pozidali, vendar je g. Mušič dejal, daje to predlagal predvsem zaradi zaščite zemljišč. G. župan paje pojasnil, da gozdna zemljišča lastniki zelo redko prodajajo. Nekaj besed so razpravljavci namenili tudi načrtom za gradnjo športne dvorane v Trzinu, župan paje ob tem dejal, da bi bil to za občino velik zalogaj, in se z Mengšani in Domžalčani dogovarjajo, da bi takšno dvorano zgradili skupaj, mogoče v Depali vasi. Po približno dveh urah pogovorov je župan zborovanje zaključil, mnogi udeleženci pa so potem še dolgo postajali v manjših skupinah v okolici občinske stavbě in v bližnjih lokalčkih in premle-vali informacije, ki so jih přejeli. Vsi so se strinjali, daje bil omenjeni zbor le začetek in da bi bilo prav, da se jeseni občani spet srečajo, na bolj množičnem zborovanju. Miro Štebe ■Ht-. L • fTiVMai ŠPORTNI PARK BODO ODPRU PO D0PUSTIH V teh dneh bodo strokovnjaki opravili tehnični pregled novega športnega parka v Mlakah. Nekatere pomanjkljivosti so že sproti popravljali, tako da večjih napak ob pregledu ne pričakujejo. Na občini so nam povedali, da bodo park slavnostno predali namenu po dopustih. Takrat bodo na igriščih parka pripravili športno obarvano slavnost. Ker gre za prvi del parka, nas mnogi sprašujejo, kdaj in kako bodo širjenje parka nadaljevali. O tem bomo poročali v nasled-nji številki našega glasila MŠ POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM OD 1. AVGUSTA V TRZINU PROFESIONALNI ŽUPAN ........— - • --■■■■■ - - " ' ' ■ ~ ' •■.W|Ll .....r.m--^||-1|BrnB|M|||B: Čas dopustov je že tu, vseeno pa je med Trzinci, kf odhod na počitnlce načrtujejo kasneje, začela krožitl novica, da bo naš župan g. Anton Peršak svojo funkcijo zacel opravljati profesionalno. Odločili smo se, da stvar preverimo na městu samem. Res je, s 1. avgustom bom postal poklicni župan. Doslej sem bil poklicno zaposlen v drugi službi, županoval pa sem nepok-licno, vendar sem za to porabil več časa, kot določajo norme za redno zaposlitev. Tako rekoč sem bil ob dopoldnevih tu na občini skoraj vedno dosegljiv, če pa nisem bil, sem bil pa kje drugje v funkciji župana. Za to sem porabil tudi velik del svojega prostega časa, dostikrat tudi na škodo družine. Zdaj to ne gre več, in sem se po tehtnem razmisleku odločil za redno službo. Za občino sem pripravljen de-lati še več, po deset in tudi več ur. Imam želje, da bi dobro speljali strategijo občine za naslednje obdobje in jo potem tudi uresničili. V občini se zdaj obeta tudi več spre-memb. Službo zapušča dosedanji sve-tovalec župana za finančně zadeve g. Jorg Petrovič, dve od zaposlenih usluž-benk pa bosta odšli na porodniški dopust. Kako bo to vplivalo na delo občinske uprave? Mislim, daje prav, da zaposlujemo dekle-ta in da nič ne sprašujemo o tem, kakšne imajo náčrte z družino in ali bodo šle na porodniško. Tudi v nacionalnem interesu je, da naše ženske rojevajo in da to ne vpliva na njihov profesionalni položaj. Odsotnost sodelavk, ki bodo na porodniš-kem, bomo nadomestili z zaposlovanjem nadomestnih kadrov za določen čas. Seveda ima to nekaj neugodnih posledic, saj je vsak, ki je redno zaposlen, boljši poznavalec problematike kot tišti, ki ga za krajši čas nadomešča. Vendar to ne gre drugače. Kar pa se tiče g. Petroviča, je ta dobil priliko za boljšo službo, bolj odgovorno in verjetno tudi bolje nagraje-no, zato je povsem normalno, da si mlad člověk želi napredovanja in boljše službe. Mi smo že izpeljali razpis za njegovo delovno mesto, odziv je bil, in upam, da bo tišti ali tista kandidat(ka), ki ga (jo) bomo izbrali, dostojna zamenjava za g. Petroviča. Kar pa se tiče delà občine v poletnem času, moram reči, da bo to teklo povsem normalno naprej. Ker smo majhen kolektiv, je v času dopustov logično, da se čuti odsotnost vsakega, ki grc na počitnice. To poskušamo nadomestiti z dodatno ob-remenitvijo tistih, ki so takrat v službi; občani ne bodo v tem času nič prikrajša-ni. Je pa tudi povsem razumljivo, da mo- ramo zaposleni na občini usklajevati svoje odhode med počitnicami in da ne moremo vsi hkrati na dopust. Nekaj je govora tudi o tem, da namerava-te občinsko upravo preseliti iz teh prosto-rov v prostore v stari osnovni šoli. Ali to drži? Nesporno je, da so prostori, ki jih ima zdaj občina na razpolago za svoje delo, premajh-ni. Praktično nimamo nobenega prostora, kjer bi lahko imeli sestanke z Ijudmi. To zdaj delamo v vložišču, kar pa ni primerno, saj lahko tja na primer prideta dve stranki, ki morata predstaviti svoje osebne podatke. Pri nas ne moremo zagotoviti diskrétnosti, zato lahko stranki poslušata druga drugo, kar pa ni na mestu. Lahko bi celo rekel, daje to glede na zakon o varstvu podatkov tudi nezakonito. Občina nujno potřebuje nekaj več pros-torov, predvsem pisarn itn. O stari šoli smo začeli razmišljati iz dveh razlogov. Prvič, ker je tam več prostora, drugič pa, ker smo mi zdaj praktično v najemnem odnosu, saj še vedno potekajo postopki s Športno unijo glede razjasnitve lastništva objekta, v katerem sta Občina in KUD. Trenutno je sicer kot lastnik vpisana občina, vendar Športna unija temu s pritožbo na sodišču nasprotuje. Zdaj pa je nastopila nova okoliščina, saj je podjetje Flis zaradi nerentabilnosti zaprlo svojo trgovino v tem objektu. Dogovorili smo se s strokovnjaki, nam naredijo analizo o tem, kaj bi pomenilo, če zadržimo to stavbo in tudi v prostorih dosedanje trgovine uredimo občinske urade. Že zdaj je jasno, da bi preureditve zahtevale kar precej denarja, saj prostori zdaj niso urejeni tako, da bi v njih naredili pisar-ne. Hkrati pa naj bi možnosti v sedanji občinski stavbi primerjali z možnostmi ureditve občinskih prostorov v stari šoli. Osebno bi raje videl, če bi ostali tu, zaradi tradicije in sploh namembnosti te zgradbe, je pa treba reči, da bi selitev v staro šolo imela tudi prednost zaradi možnosti parkiranja. V vsakem primeru pa to pomeni, da bi ob urcditvi občinskih prostorov v stari šoli ta stavba dobila funkcijo društvenega doma, saj bi se sem preselila društva, ki imajo zdaj sedež v stari šoli. Pravijo, da je na podstrešju sedanje občinske stavbě kar dosti prostora in da bi se tam dalo z lahkoto urediti kar nekaj dodatnih prostorov. Res je, ampak to bi bilo povezano s precej večjimi stroški, saj nad temi prostori ni be- tonske plošče, ampak je lesen strop. Ti stropi so stari 50 in več let in niso bili vzdrževani, zato je vprašljivo, ali seje smiselno odločiti za velik izdatek, ko pa drugje lahko ustrezne prostore zagotovi-mo tudi na cenejši način. Ali občina tudi letos podpira letovanja otrok iz sociálno šibkih družin? Seveda! Podobno kot prejšnja leta občina to podpira inje zagotovila nekaj sredstev za, lahko bi rekel, »posebna« letovanja otrok, za kar skrbijo posebne organizacije. V prejšnjih letih je v Trzinu delovala skupina mladih, ki so vodili otroke iz sociálno šibkejših družin na letovanja. Zdaj je ta skupina razpadla, mislim pa, da za letovanja otrok skrbi Društvo prijateljev mladine. Po Trzinu na številnih mestih zdaj potěká drugi del plinifikacije naselja. Slišali smo, da so imeli investitorji nekaj težav v Zarebri, kjer zaradi nasproto-vanja nekaterih občanov niso mogli izpeljati vodov proti soseski T-5 tako, kot so načrtovali. Lahko pověste kaj več o tem? S tem občina nima pravzaprav nič, čeprav je delà oddala koncesionarju. Kar zadeva plinovodno omrežje, je to povsem v pristojnosti koncesionarja. Glede potěká plinovoda paje koncesionar v razmer-ju do občine v enakem razmerju kot do zasebnih lastnikov parcel. Ker se občina zavzema, da bi plinifikacija potěkala čimbolj tekoče, smo jim dali služnostno pravico za speljavo plinovoda preko občinskih zemljišč, kjer to potrebujejo. Kakšne zaplete in težave imajo z zaseb-nimi lastniki parcel, pa nas pravzaprav ne zadeva. Če bi kje nastali večji problemi, bi seveda posredovali in skušali pomagati, vendar kaj takega do zdaj ni bilo, in so vse zaplete reševali sami. Pa vendar, ali občina nadzira delo iz-vajalcev, kako kopljejo, kako vračajo razkopana območja nazaj v prvotno stanje in podobno? To poteka tako, kot pri drugih koncesio-narskih delih. Določili smo jim pogojc, kako morajo narediti, kako morajo vse vmiti v prvotno stanje, kako morajo spet položiti asfalt tam, kjer so ga skopali, in podobno. Ob končanih delih bomo to preverili, če so se držali naSih zahtev. Ali sedanje razkopavanje izrabljate tudi za hkratno zamenjavo drugih infrastrukturnih napeljav, na primer sa-lonitnih vodovodnih cevi s plastičnimi? Ponekod da. Kjerkoli so možnosti. Oni so kot investitorji samostojni. Tam, kjer je možno, potem mi to tudi naredimo. Doslej smo pri pliniflkaciji hkrati zamen-jali že več kot 1000 m salonitnih cevi. Slišali smo, da so investitorji ugotovili, da je bilo ponekod plinovodno omrež-je, ki so ga sedanji investitorji nasledili od Interine, v slabšem stanju, kot so mislili, da je, in da ga bo treba posodo-biti. Ponekod bodo staro omrežje res zamen-jali in posodobili. Koncesionar je to omrežje kupil za 30 let, potem pa ga mora v dobrem stanju vrniti. V vmesnem času mora koncesionar omrežje vzdrževati, po-sodabljati in tudi obnavljati. Koncesionar je omrežje kupil takšno, kot je, tudi če je dotrajano, po pogodbi pa gaje dolžan za-menjati, če ni ustrezno. Kjer je poslabša-no stanje druge infrastrukture, na primer kanalizacije, je treba tisto popraviti. Je pa treba vedeti, da v preteklosti kakšnih stvari niso dobro naredili. Po drugi strani je v Trzinu ponekod tudi teren tak, da prihaja do posedanja. V Mlakah je na primer podlaga ilovica ali celo prava glina. Ko so tam polagali infrastrukturne vode, so dostikrat za podlago ali vmesne vlož-kc uporabljali pesek, tega pa so podzemne vode marsikje odnesle. Podtalnih voda je v Trzinu namreč veliko in te včasih jarke za infrastrukturo izkoriščajo kot svoje nove struge in pri tem odnašajo pesek. Ni čudno, da marsikje pride do posedanja terena pod cestami ali tam, kjer so speljani infrastrukturni vodi. Verjetno se da to preprečiti, vendar pa sem prepričan, da včasih o tem niso prav dosti razmišljali. Pred časom smo na občinskem svetu slišali pobudo, da bi bilo treba v Trzinu poskrbeti za še več otroških igrišč. Kako gledate na ta predlog? Dějstvo je, da otroških igrišč manjka. Kot veste, je eno od otroških igrišč pred osnovno šolo, tam je na neki način dvo-delno. Drugo takšno igrišče je pri vrtcu v Mlakah. Tam je sicer problem, da vzgo-jiteljice iz vrtca tisto igrišče zaklepajo, ampak to predvsem zaradi občanov, ki na igrišče, če je odprto, pripeljejo pse in potem je zelo nerodno, če se morajo otroci igrati med pasjimi iztrebki. Kultura nekaterih občanov je pač takšna. Mi smo se sicer dogovorili, da naj bi bilo tisto igrišče odprto tudi popoldne, ker pa nekateri neuvidevni posamezniki to izkoriščajo za neprimerne obiske, je treba zaposlene v vrtcu razumeti. Pravijo, daje popoldne včasih tam več psov kot otrok. Ob tem imamo še nekaj manjših otroških igrišč, na primer ob Reboljevi in Kidričevi ulici, na obrobju centra T-3, in ob stari osnovni šoli, trenutno pa gradimo tudi veliko športno igrišče na obrobju Mlak, kjer bo l"di kar nekaj možnosti za igro otrok in seveda tudi starejših. Načrtujemo, da bomo uredili tudi malo večje igrišče med osnovno šolo in sosesko T-3, le daje tam treba teren še pripraviti. Vsi posegi na tistih zemljiščih še niso končani, niso narejene tudi še vse iz-mere. Ko bo to urejeno, bomo tam uredili ot-roško igrišče. Za kakšna nova, dodatna otroš-ka igrišča paje treba sprožiti prostorske postopke, jih zarisati v prostorske plane in poskrbeti za drugo dokumentacijo. Še zlasti v starem delu Trzina je težava v tem, da tam občina nima na razpolago primernih parcel. Ljudje si včasih predstavljajo, da so to pov-sem enostavne stvari, češ, kaj paje to postaviti nekaj igral. Moram pa reči, daje umešča-nje otroškega igrišča v prostor lahko celo bolj zahtevno kot pa kaj drugega. Potrebni so vsi prostorski akti, igrišče mora imeti uporabno dovoljenje, saj lahko v nasprotnem primeru ob poškodbi otroka pri igri pride do odškodninskih tožb. Na nas se zelo pogosto obračajo nezadovoljni občani, ki so jim občinski redarji za brisalce njihovih avtomobilov zataknili ob-vestila o prekršku in položnice za plačilo kazni. Se zlasti so ogorčeni nekateri vozni-ki, ki parkirajo v industrijski coni. Pravijo, da občina ne bi smela od njih terjati plačila kazni za nepravilno parkiranje, če tam ni urejenih parkirišč. Ti ljudje ne poznajo zakonodaje. Občina je dolžna zagotavljati parkirna mesta samo pri javnih objektih. Za zasebne potrebe je po zakonu, in to ne le v Sloveniji, ampak tudi pov-sod po Evropi, dolžan zagotoviti potrebna parkirna mesta zasebnik, ki ima tam svoje objekte ali svojo dejavnost. Podjetja so dolž- na za svoje stranke zagotoviti potrebna parkirna mesta. Problem obrtno- industrijske cone paje, daje velika večina tamkajšnjih podjetnikov gradila mimo zazidalnega načrta, ki je od njih izrecno zahteval, da na svojih parcelah zagotovi-jo parkirišča za njihove potrebe in potrebe njihovih strank. Če zdaj pravijo, da bodo parkirali na pločnikih, dokler jim občina ne zagotovi parkirnih mest, je pravzaprav grda ignoranca zakonov. Moram pa poudariti, daje ta občina verjetno edina ali pa ena redkih, ki gradi parkirišča tudi za zasebne potrebe. Zato moram reči, da me kar pogreje, ko slišim kaj ta-kega. Naj gredo kar po celi Sloveniji in ne vem, če bodo na prste ene roke lahko našteli občine, ki urejajo parkirišča za zasebne potrebe. Med nezadovoljnimi zaradi lepljenja iistkov zaradi nepravilnega parkiranja je tudi precej prebivalcev objekta, ki mu pravimo graščina, in ima hišno šte-vilko Motnica 1. Tišti ljudje tam prebi-vajo, kot vemo, je bilo v zvezi s tem precej nepravilnosti, posebna težava pa je, da ob objektu ni zadosti parkirnih mest. Ti ljudje pravzaprav niso krivi za to, da tam ni parkirišč. Prav zaradi njih je občina sprejela spremembe zazidalnega načrta, s katerimi je pristala na to, da žrtvuje del občinskega zemljišča za njihove potrebe. To seveda ne bo narejeno čez noč in tudi oni bodo morali dati nekaj zraven. Miro Štebe RUSKA RULETA NA MENGEŠKI CESTI Oj/ irvih petih letošnjih številkah »Od-V seva« je bila pod gornjim naslovom predstavljena problematika bivanja ob Mengeški cesti in tudi nekatera prizadevanja za izboljšanje razmer. V majski številki je bil objavljen odgovor predstavnikov Direkcije RS za ceste (DRSC), ki deluje v okviru Ministrstva za promet in zveze na nekatera vprašanja Odseva. Iz odgovora DRSC-ja je razvidno, daje tudi njim poznana velikaobremenjenost Men-geške ceste in daje ob njej potrebno urediti pločnike in zgraditi prehode za pešce. V nadaljevanju predlagajo, da Občina pripravi predlog lokacij dodatnih prehodov s strokovno obrazložitvijo. Iz dosedanjih prispevkov v Odsevu je razvidno, daje Občina na DRSC poslala že več predlogov oz. pobud za urejanje Men-geške ceste, vendar na navedeni direkciji niso reagirali. Zadnji tak dopis je bil poslan dne 10.2. 2004. V njem je navedena pobuda, da se za povećanje varnosti vseh udeleženccv v prometu na Mengeški cesti postavi sema-forje in uredi oz. na novo označi prehode za pešce, in sicer: pri Občini Trzin, pri Jan baru in pri izvozu za Jablc. Zapisano je tudi: »Ker DRSC še ni izvedla učinkovitih ukrepov, so sedaj občani obvestili upravo občine Trzin, da bodo sami fizično upočasnili promet tako, da bodo šli s traktorji na Mengeško cesto.« Na dopis po petih mesecih še ni odgovora! Na zboru občanov dne 5.7.2004 je bila podana pobuda, da se za prebivalce Mengeš-ke ceste takoj po dopustih (v septembru) skliče sestanek, na katerem se bo preučila možnost hitrejšega reševanja pereče prometne problematike. Stane Mesar PRED PRAZNIKOM NADVSE DRUŽABNO IN SLAVNOSTNO ûK, e nekaj dni před proslavo dneva državnosti seje po Trzinu šušljalo, da bo letošnja proslava nekaj posebnega, saj je bila njena izvedba zaupana članom upokojenskega društva Zerjavčki. »Ja, bomo pa slišali več partizanskih pesmi!« so namigovali nekateri. Po-poldne, na predpraznični dan, seje ob mostu preko Pšate pri Grcgčevi doma-čiji začelo nabirati vse več ljudi in moramo zapisati, da tako dobro obiskana še ni bila nobena proslava v počastitev dogodkov, ki so pripeljali do osamo-svojitve Slovenije. Predstavniki zveze veteranov vojne za Slovenijo, v slav-nostnih uniformah in z zastavami, in glasbeniki iz vrst slovenske vojske so dali prireditvi poseben, strumen značaj. Kot je že običaj, so ob pomníku trzinske bitke med osamosvojitveno vojno pred trinajstimi leti pritrdili ve-nec in se spomnili žrtev tedanjih bojev. Slavnostní govornik na proslavi, Milan Obreza, je obudil spomin na dogodke pred 13. leti. Opisal je, kako je potěkala osamosvojitvena vojna in poudaril pomen bitke v našem kraju, poudaril paje tudi, da takratni dogod-ki ne bi smeli v pozabo, saj so krepko vplivali na usodo in življenje našega naroda. Župan občine Trzin g. Tone Peršak, ki je imel precej zaslug pri oblikovanju programa proslave, je pozdravil vse udeležence, na kratko poudaril pomen osamosvojitve, nato paje pojasnil zasno-vo in sporočilo proslave, ki sojo pripravili. Čeprav Slovenci nimamo prav blesteče in zmagovite zgodovine, to ne pomeni, da naš narod ne pomni junaških dogodkov in pogumnih dejanj svojih pripadnikov. Slovenci so se v vsej svoji zgodovini izkazovali s pogumom in kot dobri borci, le da so se pogosto morali boriti za druge, za svoje zavojevalce. Slovenska narodna zakladnica vseeno hrani veliko borbenih, junaških pesmi, ki govorijo o vojni in trpljenju naših prednikov. Slovenski fantje so odhajali za dolga leta v tuje vojske, kjer so prelivali kri za tuje gospodarje, doma pa so ostajala njihova dekleta, žene in drugi domači. Kot dobri vojaki so se naši predniki izkazali tudi na frontah prve sve-tovne vojne in med drugo svetovno vojno, ko so se prvič bojeva-li za Slovenijo. Takrat je zasijalo upanje, da bomo Slovenci kon-čno gospodarji na svoji zemlji, kar se nam je v celoti posrečilo šele med osamosvojitveno vojno pred trinajstimi leti. Pesmi, ki so jih zapeli pevci mešanega pevskega zbora Žerjavčki in zrecitirali recitatorji društva upokojencev, so govorile o tej epopeji, o trpljenju in tudi junaštvu naših ljudi v vojnih obdobjih. Marsikdo seje zamislil in lahko smo ponosni na zgodovino našega naroda. Ni se nam treba sramovati, če dolga stoletja nismo imeli svoje države. Naši predniki so ves čas hrepeneli po njej in mi smo tista srečna generacija, ki se ji je sen naših dedov uresničil. Zdaj smo se lahko z dvignjenimi glavami vključili v skupnost evropskih narodov, boriti pa se moramo, da naša kultura, naš jezik in naš narod ne bo po-niknil v talilnem kotlu nove Evrope. Po proslavi so se udeleženci podali proti kamnolomu. Člani Društva veteranov vojne za Slovenijo in Turističnega društva so vsem dělili bloke za hrano in pijačo, s katero je udeležence praznovanja počastila občina. Čeprav vreme, kot smo bili to pomlad Trzinci ob koncih tednov vajeni, ni kazalo najboljše, dopoldne je še močno deževalo, je bil obisk na družabnem srečanju v kamnolomu še šte-vilnejši kot na proslavi ob Gregčevem mostu. Prizadevni organizatorji so postavili veličasten kres, za vsak primer pa so večino miz in klopi postavili tudi pod šotorom. Vsa mesta za mizami so se hitro napolnila, tako da je bilo treba postaviti še dodatne mize in klopi, zelo hitro paje zmanjkalo tudi klobas. Organizatorji so ponujali tudi zelo kakovosten golaž, vendar je precej udeležencev kresovanja z nestrpnostjo čakala na novo pošiljko klobas, ki so jih kmalu pripeljali iz vasi, a je tudi druga pošiljka kmalu pošla. Organizatorji, ki so se spominjali, kako so lani klobáse ostajale, se niso mogli načuditi takšnemu povpraševanju po njih. Mogoče je šio za množično psihozo, a koje zagorel kres, so se misli ve-čine udeležencev kresovanja le preus-merile od klobas. Župan g. Anton Peršak je ob krešu spregovoril še nekaj pozdravnih besed, nekateri pa so se spomnili, da kres ne gori samo v počastitev praznika, ampak daje zagorel tudi po starodavnem običaju naših prednikov, kresovanju, s katerim so včasih zaznamovali čas, ko ima dan največjo moč nad nočjo. Miro Štebe IZ ŽIVLJENJA ZUPNIJE SREBRNA MAŠA PROF. DR. BOGDANA DOLENCA V nedeljo, 4. ju-lija, so zvonoví sv. Florjana z ubranim pritrka-vanjem vabili k slovesnosti ob srebrni maši g. dr. Bogdana Do-lenca. Uvodoma je cerkveni pev-ski zbor zapel pesem »Srebrno-mašnik, bod1 pozdravljen«, nato mu je Emilijan Pevec prebral lastno pesem -voščilo, predstavnik faranov pa mu je izročil simbolično darilo - ročno izdelan kelih s sliko sv. Florjana. SRERRNOMAŠNIKU PROF. DU. BOGDANU DOLENCU Se milost božja dotaknila srebrnomašnika je do srca, da nesebično se razdaja za člověka in Boga. Ste vaše geslo si izbrali, »Vem, komu sem veroval,« talente svoje darovali, ki Vsemogočni vam jih dal. Na pateni v obliki kruha v kel'hu vino, božja kri, duhovnik na oltar prinaša daritev je za vse ljudi. Vodnik v življenju nam bodite, odvračajte nas greha, zmot, ko srebrni jubilej slavite, naj blagoslovljena vam bo pot! 26. Kmečki praznik v Moravčah Društvo podeželjske mladine Moravče vas vabi na 26. Kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 25. 7. 2004, v Moravčah, z začetkom ob 15 h. Zvrstile se bodo kmeč-ke igre, le-tem bo sledil krajši kulturni program in veselica z ansamblom Mladi Dolenjci 1er bogatim srečelovom V Kultumem domu si boste lahko ogledali razstavo na temo Podeželje in stara kmečka orodja. Za dobro vzdušje in zanimivo nedeljsko popoldne boste pos-krbeli vi, mi, članice in člani društva pa bomo poskrbeli zajedačo in pijaćo. Vljudno vabljeni! V pridigi je slavljen-cu spregovoril upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Najprej je orisal njegovo živ-ljenjsko pot: »Moj nekdanji študent Bogdan seje rodil 1. 1953 včeteni Ravni pod Starim vrhom v Poljanski dolini. Novo mašo je pel I. julijal, 1979 pod slovensko lipo poleg cerkve sv. Tilna v Javorjah. Prvo kap-lansko mesto je imel v Grosupljem, nato je odšel na podip-lomski študij v Rim, kjer je po štirih letih doktoriral iz dogmatike. V doktorski disertaciji je obravnaval angleškega teologa in kardinala Newmana. Po vrnitvi v domovino je najprej služboval na Kapitlju v Novem mestu, leta 1987, ko sem sam odšel v Beograd, paje prevzel moje mesto profesorja na Teološki fakulteti. V tretjem letniku predava predmeta Nauk o cerkvi in Teologija drugih kršćanskih cerkva. Poleg dolžnosti profesorja ima tudi druge pomembne zadolžitve. Vodi katedro za osnovno bogoslovje, religiologijo in dialog. Dejavno se vključuje v ekumensko dogajanje, ki ima namen zbližanje in zedinje-nje kristjanov. Je eden najbolj vnetih duhov-nikov ljubljanske nadškofije.« V nadaljevanju je g. Perko obrazložil pomen novomašniškega gesla g. Bogdana Dolenca »Vem, komu sem veroval« (to so besede apostola Pavla), in zaključil: »Dragi in spoštovani gospod Bogdan, Bog naj te vodi še naprej in naj ti poma-ga, da boš vneto in uspešno skrbel za edinost naše cerkve in zavzeto pomagal vsem, ki se pripravljajo na lep duhov-niški poklič.« Po pridigi je srebrnomašnik povabil fara-ne k »ofru« (darovanju), ki gaje namenil za potrebe trzinske cerkve. Pred koncem maše seje zahvalil vsem, ki so poskrbeli za lepo slovesnost, ter vse navzoče povabil, da se po maši udeležijo srečanja pred cerkvijo. SM OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO Življenjski ritem in harmonija Otrokom pomagamo k spoznanju, da se za življenjskimi negoto-vostmi skrivata harmonija in ritem, da svet, kakršnega vidimo, se-stavlja ncšteto raznoterih pojavov, ki se na skrivnosten način do-polnjujejo. Za majhne otroke je zelo koristno, da že zgodaj spoznajo ali, bolje - začutijo to harmonijo in ritem. To jim omogoči, da vidijo življenje kot nekaj v temelju lepega in v nekaterih pogledih predvidljive-ga, kar jim da občutek miru in osebne moči. Majhni otroci si ust-varijo nekakšen miselni zemljevid sveta, ki jim omogoča, da se znajdejo v življenjskih labirintih, da vzpostavljajo odnose do stvari, da se izogibajo bolečini in da doživljajo radost; skratka, da se v tem svetu počutijo prijetno. Narava je zasnovana na načelih harmonije in skladnega ritma. Drevesa, gore, oblaki, sončni žarki, travniki ... - vse to ima svojo, do podrobnosti določeno vlogo. Periodično menjavanje letnih ča-sov, dneva in noči, mladosti in starosti, setve in žetve, vdiha in izdiha, nas navdaja s prijetnim občutkom. Vse to nam omogoča, da načrtujemo příhodnost. Ker smo z naravo tako těsno povezani, sta torej harmonija in ritem del nas. Otroci so naravi mnogo bliže kakor mi. Svet doživljajo neposredno in odprto - takega, kakršen je. Za otroka so barvě barvě in ne nekakšna teorija o tem, kako površina absorbira in odbija spekter vidne svctlobe. Otroku je voda voda, za otroka sonce kroži okrog zemlje, ko zaide, pa se na nebu prikažejo luna in zvezde. Otrok je natančen odraz tega, kako naravo, življenje dejansko do-življa. Z neposrednim komuniciranjem z naravo, z življenjem, na-mesto opletanjazdejstvi, zákonitostmi, je otrok v mnogo intim-nejšem štiku z naravo, ki jo v resnici pozna bolje kakor mi. Ker je naravi tako blizu, otrok neposredno čuti njeno harmonijo in ritem ter živi v skladu s tem. Modri starši in vzgojitelji se otrokové povezanosti z naravo zavedajo, jo vzpodbujajo in jo skušajo sku-paj začutiti z otrokom. Otroke vzpodbujajo, da uporabljajo oči, zbirajo listje, kamne in druge darove narave, da opazujejo rdečino sončnega zahoda ter nočne pohode meseca. Skupaj z otroki uživa-jo v vonjavah narave, v brenčanju čebel, v dehtenju cvetlic in sveže pokošene trave ... Otroci so za vse omenjeno dovzetni in kojih pri tem spremljamo in vodimo, bogatimo tako njih kakor sebe. Majhnega otroka čudež narave vsega prevzame. Kako pozorno sledi lazenju gosenice po travni bilki, kako prizadevno koplje po pešku in čofota po plitvini in raziskuje podvodne špranje, kako očaran odtrga cvetlico in se za dolgo zazre v njeno nežno lepoto, kako zelo uživa v tekanju po visoki trati, v pestovanju in ljubkovanju domačih žívali, v igrivem ravsanju z vrstniki. Ce znamo odpreti oči za vse to, lahko spoznamo, da na tem svetu nismo sami, marveč smo sestavni del edinst-venega živega sistema, ki sega od najmanjše žuželke do najbolj daljne zvezde. Ce se nam posreči naravo znova pogledati skozi oči otroka, bomo odkrili nekaj, kar smo nekoč že vedeli, pa smo pozabili: da zaradi svoje enosti z vesoljem v resnici tudi sami nimamo meja. Da otrok resnično doživi ta otroški svet, je v veliki meri odvisno od nas odraslih, staršev in vseh tistih, ki delamo in se igramo z njimi, od nas, od katerih so otroci odvisni. Otroci imajo pravico do svojega otroštva, do svojega OTROŠKE-GA SVETA, Kl JE NEPONOVLJIV. To je tudi mnogokrat napisano in izgovorjeno. Zato varujmo otroštvo otroka. Pogosto k temu opozarjajo in kličejo na različne načine sami. Ljudje smo pač takšni, da radi iščemo izgovore in prelagamo bremena na druge. Korenine problemov je potrebno iskati v nas samih, v naših navadah, razvadah, načinu življenja. Da, prav mi smo tišti, ki največ lahko storimo za svoje in naše otroke. Zavedamo se, da otrok raste, se razvija in vzgaja v duhu Ijubezni, spoštovanja, skladnosti in da tudi dovolj dobro zadovoljuje svoje RAZVOJNE POTREBE, in, če nam uspe, lahko veliko naredimo za RAZVOJ OSEBNOSTI svojih in naših otrok. Se nadaljuje... Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine ČLANICE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE OBDARILE OTROKE, Kl KONČUJEJO OBISKOVANJEVRTCA Da bi otrokom zaključek vrtca oz. vstop v devetletko ostal v čim lepšem spominu. poskrbijo že nekaj let člani Društva prijateljev mladine Trzin, ki otroke obdarijo s praktičnimi dařili Letos sta to nalogo z veseljem in zelo prijetno opravili ga. Meta Železník in ga. Majda Ipavec. Vsak otrok je prejel zvezek in flomastre - potrebščine. ki jih bodo otroci potřebovali v šoli. Priložena paje bila tudi risbica otrok 2.a in 2.b razreda OŠ Trzin, s katero želijo polepšati vstop v Šolo 44 otrokom iz vrtca Žabica in vrtca Palčića V društvu si prizadevajo, da s tem darilom ne razveselijo zgolj otrok, ampak tudi njihove starše, če le pripomorejo k zmanj-šanju drugače precej velikih stroškov ob nakupu šolskih pot-rebščin. Po krajšem uvodu so članice društva povprašale otroke. kaj ve-do o društvu in njegovem delovanju, nato pa so vsakemu izro-čile darilno vrečko. Otroci so jih bili zelo veseli in so v zahvalo predstavnicam društva zapeli nekaj pesmic, ki so sejih naučili v Ietošnjem letu. Otroci so domov odhajali veseli in nasmejani, pa tudi njihovi starši niso skrivali zadovoljstva nad res lepim darilom. Društvo prijateljev mladine in otroci se zahvaljujejo za přejeto dařilo založbi IZOLIT d.o.o iz Trzina ter podjetju Antus d.o.o iz Jesenic. Za DPM Petra ZAKUUČEK LETA PIKAPOLONICTz VRŤCÁlABICÁ Dolgo časa sem premišljevala, kako bi se z Gašperjem poslovila od »najinih« 24 otrok, starih od 3-5 let, v večini dečki, kolikor sva jih imela letošnje šolsko leto. To so bili razigrani, vedoželjni otroci, vedno pripravljeni na nove dogodivščine in nove izzive. V mrzlih dneh imamo skupna srečanja s starši v premajhnih prostorih vrtca, kjer je velika gneča prej pravilo kot naključje, vendar si starši želijo videti svojega otroka v okolju, kjer dnevno preživi kar nekaj ur. Zaposleni se trudimo, da so te ure za otroka čim bolj prijazne, obogatene z različnimi dejavnostmi, ki omogočijo otroku čim bolj prijetno, zabavno, pestro bivanje v vrtcu. Prav tako si prizadevamo vrtec čim bolj približati staršem pa tudi dedkom in babicam ter ostalim otrokovim sorodnikom in jih vključevati oziroma privabiti na različne delavnice, ki jih pripravljamo vzgojiteljice z veliko pomočjo pomočnic in pomoćnika. V letošnjem letu so se le - ti lahko udeležili: kostanjčkovega piknika, hip-hop urice v šolski telovadnici, prednovoletne delavnice, novoletne čajanke, pustovanja, delavnice izdelovanja lutk, srečanja za starše ob 8. marcu in Knjigobube (predbralna značka za predšolske otroke). Imamo pa še nekaj novih, boljših zamisli za prihajajoče leto, ki jih bomo skušali uresničiti ter z njimi po-pestriti dogajanje v vrtcu. Ker so končno prišli lepši in toplejši dnevi, sva se z Gašperjem odločila, da bo najino slovo od pikapolonic zunaj, na prostém. Pa ne na vrtčevskem igrišču, ki ga vsi dobro poznajo, ampak ne-kje drugje v Trzinu. V skupini je nekaj otrok (s starši), ki so pri-seljeni in živijo v blokih, in še ne poznajo vseh lepih, ne tako skritih kotičkov našega Trzina. Prav zato sva se odločila za prostor pri gradu in na smučišču. Povabila sva jih, da se dobimo v Jablah. Na poti do gradu so otroci iskali skrivna sporočila dobrega grajskega duhea. Ta jih je usmerjal injim določal naloge, ki so jih morali reševati, hkrati pa so z odgovori pokazali, kaj so v tem letu pridobili. Pri gradu so prebudili in priklicali spečo Trnuljčico, ki jih je razveselila s svojim obiskom. Z njo so se pogovarjali o življenju na gradu, vi-tezih in o tem, zakaj je zaspala. Pot jih je nato vodila do smučiš-ča v Dolgi dolini, kjer so morali po zapetih pesmicah poiskati skriti zaklad pod visoko smreko. To otrokom ni delalo preglavic saj so bili zelo motivirani. Za popestritev našega druženja pa so otroci zaplesali ples, ki so se ga naučili na glasbo Ob bistrem potoku. Starši in ostali prisotni so navdušeno ploskali. Ko so že mislili, daje konec » uradnega« delà našega druženja, pa seje iz gozda prikazala teta Pehta, ki je tam nabirala zdravilne rastline. Prišla je pogledat tudi otroke in starše, ki so bili nad obiskom zelo presenećeni. Se bolj pa sta jih presenetila Bedanec in Kekec, ki sta iz gozda pritekla z velikimi palicami, s katerimi sta se bo-jevala. Nekateri otroci so se prestrašili, drugi pa so od veselja kar cepetali in ploskali. Zagotovo pa so vsem srčki bili hitreje. Teta Pehta je umirila Bedanca; postal je prijazen ter tako prijatelj otrokom, ki so še naslednje dni v vrtcu preko igre in navdušene- ga pripovedovanja podoživljali naš res enkraten zaključek, ki bo zagotovo vsem udeležencem ostal v lepem spominu. Posebej se mi je v spomin zapisal stavek malega Filipa: »A veš, daje Bedanec rekel, da sem lahko njegov prijatelj!« Naše prijetno druženje smo zaključili, ko seje že večerilo in nas je preganjal mraz. Zahvalila bi se rada vsem, ki so se odzvali mojemu povabilu in ki so s svojo prisotnostjo naredili naše druženje nepozabno. S svojim nastopom so nas razveselili in počastili: Adi Mušič - teta Pehta, Tone Ipavec - Bedanec, Eva Mioč - Trnuljčica, Sašo Štih -Kekec ter člani smučarskega društva, ki so pomagali pri pripravi prostora in nam »posodili« brunarico. Ob zaključku pisanja pa se mi poraja vprašanje: zakaj naše otroke vozimo na ogled Kekčeve dežele v Kranjsko Goro, ko pa lahko Trzinci z odličnimi igralci, ki jih Trzin premore, in v prekrasni naravi pripravimo trzinskega Kekca ravno tako dobro, če ne še bolje? Petra ŽUPAN SPREJEL NAJBOLJŠE LETOŠNJE OSNOVNOŠOLCE Predno je še zadnjič v tem šolskem letu zapel šolski zvonec, je. kot je že običaj, najboljše učence posameznih razredov trzinske osnovne šole sprejel župan naše občine g. Anton Peršak. Za razlike od prejšn jih let je bil sprejem 24.6. v preddverju novega tr zinskega družbenega centra v T 3. Med krajšim kulturnim programom je učencem spiegovoril tudi gostiteij. Obudil je spomin na svojo mladost, koje bil v osnovni šoli zaljubljen v najboljšo učenko. Poskusil je osvojiti njeno srce in seje pridno učil, tako da je tudi sam postal najbol jši učenec, naklonjenost do najboljših učen-cev pa se mu je zapisala v srce in še zdaj z velikim veseljem spre-jema najboljše odličnjake. Na sprejem so tokrat povabili tudi učenko Glasbene šole Domžale l.aro Markič in večkratnega dr-žavnega pi-vaka v karateju Gašperja Skoka. Ob sodelovanju ravnatelja trzinske osnovne šole g. I ranca Brečka je župan učencem podělil priznanja in priložnostne nagrade, nato pa so se vsi skupaj posladkali s slaščicami in sokom. I.A/9 Klara BOHNKC 4 B Katja STRNAD I.B/9 Julija KLAVŽAR 5.A Špela GORJUP 1 A/8 Manin MAZI 5 B Nina SMOI.h l.B/8 Alja? I'AVŠEK 7. A/9 A nj a iVI()DF,C 2.A Urša MATIČIČ 7.B/9 Petra BUKOVEC 2.H Maja PIRC 7.A/8 Brigita KLEMEN 3.A Jaka PETERNEL 7.B/8 Tjaša MAROLT 3.B Neža PF.RKO 8 A l-.dis KERIĆ 4.A Jerca BOHNEC 8.B Tea PINTER TA ŽERJAVČKE STA BILA JUNU IN ZAČETEK JULIJA ZELO PESTRÁ V začetku poletja člani Društva upokojencev Žerjavčki niso mirovali, ampak so bili zelo dejavni tako na društvenem področju kot na prireditvah Trzinske pomladi. Kot veste, seje v okviru festivala Trzinska pomlad zvrstila cela vrsta prireditev in proslav. Trzinski žerjavčki srno se jih zelo mno-žično udeleževali, naši rccitatorji in člani pevskega zbora pa so na prireditvah tudi sodelovali, še zlasti na tistih, ki jih je pripravljalo Turistično društvo, od Florjanovega sejma naprej. Zelo zagnano so hodili na svoje pohode »četrtkovi pohodniki«, to so tišti naši člani, ki se vsakega četrtka zjutraj zberejo pred Merka-torjem in krenejo na rekreacijski pohod. Poleg rednih sprehodov v okolici Trzina so obiskali tudi Veliko planino in Sv. Primoža nad Kamnikom. Junij je tudi čas, ko zdaj že tradicionalno v Dolgi dolini pripravljamo svoj spomladanski piknik. V prijetnem vzdušju, ob dobri hrani in bogatem srečelovu je popoldne kar prehitro mini-lo, za dobro razpoloženje pa nam je přišel na pomoč harmonikar Jože. Na povabilo Društva upokojencev Moravče smo se udeležili nabi-ranja zdravilnih zelišč. Pod vodstvom mentorja Ivana Kodermana smo se odpeljali v vas Peče, od tam pa smo se podali na okoliške vrhove, ki so prava oaza neokrnjene narave. Ob tej priliki smo se z g. Kodermanom dogovorili, da nas obišče tudi v Trzinu in da nam predstavi svoje izdelke in tudi načine uporabe zdravilnih zelišč. Njegovega predavanja seje udeležilo več kot 20 upokojencev, kar pomeni, daje zanimanje za naravna zdravila zelo veliko. Dogovorili smo se, da se jeseni spet snidemo. V okviru prireditev za športno značko Trzina smo se udeležili pohoda na Košuto, žal pa v premajhnem številu. 24. 6. je bilo sreča-nje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu, kjer smo bili prisot-ni tudi žerjavčki. V začetku julija smo z Benotoursom obiskali avstrijsko Koroško, kjer še živijo Slovenci, žal pa njihovo število iz leta v leto upada. Pol nas je vodila skozi karavanški predor v Ziljsko dolino do Šmo-horja in naprej do Belega jezera. Zanj je značilno, da leži na nadmorski višini 980 m inje zato najvišje kopalno jezero v Evropi. Obiskali smo še Millstatter see, Osojsko jezero in končali ob Vrb-skem jezeru. V Vrbi smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali do Maria VVortha, Za zaključek pa smo se povzpeli še na razgledni stolp, ki nam je nudil čudovit pogled daleč naokoli. Med potjo smo si ogledali še dva samostana in večje število zgo-dovinskih cerkva. Po zaslugi vodiča, g. Toneta, je bil izlet izredno zanimiv, zaradi njegovega dobrega poznavanja pokrajin, zgodo-vinskih zanimivosti in kulturnih spomenikov. Po večerji smo se vrnili domov prijetno utrujeni in polni lepih vtisov. Franc Pavlič OBVESTILO ČLANOM DU »ŽERJAVČKI« TRZIN V četrtek, 2. septembra 2004, vabimo člane Društva upokojencev, da se udeležijo SREČANJA UPOKOJENCEV GORENJSKE, KOROŠKE, FURLANIJE JULJJ-SKE KRAJINE IN SLOVENIJE, ki bo v Kranjski Gori. Pravočasno borno objavili točen čas odhoda, ceno in zadnji rok prijave. Upravni odbor Koroika-BeloJe/sro i■ : •RZiN Mednarodni folklorni festival ojestindvajsctega junija smo si imeli tudi mi priložnost ogle-Çy dati Mednarodni folklorni festival, ki seje, kot prejšnji dve leti, zgodil na dveh različnih prizoriščih, in sicer v Trzinu in na Studencu pri Domžalah. Z njim so se zaključili dnevi kulture, umetnosti in skupnega druženja, zbrani pod imenom Trzinska pomlad, v okviru katere so bili obiskovalci letos deležni različnih prireditev od gledaliških představ, koncertov, literarnega srečanja in seveda že omenjenega nastopa folklornih skupin. Tudi letošnji folklorni festival je potěkal pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije SIOFF, ki je zopet poskrbela za to, da so se na omenjenih dveh prizoriščih zvrstile res kvalitetne folklorne skupine mednarodnega slovesa. Letos so nas tako obiskali gostje iz Sviće, Makedonije in Romunije ter seveda Slovenije. Prvotno naj bi na festivalu nastopila tudi domaća otroška folklorna skupina osnovne šole Trzin in turističnega društva Trzin, paje bila skupina na žalost nepopolna, saj je šest otrok manjkalo, tako daje njihov nastop odpadel. Ni kaj, tudi počitnice zahtevajo svoj davek. A vendarle, sedem izjemnih nastopov, ki smo jih bili gledalci deležni, je odtehtalo tistih nekaj nepričakovanih zapletov, za katere se pri skoraj vsaki prireditvi spodobi, da ponagajajo organizatorjem. Prireditev, ki je potěkala na športni ploščadi pri osnovni šoli, so s krajšo zamudo (zaradi tehničnih problemov, kajpada) odprli člani akademske folklorne skupine Doina iz Bukarešte. Skupino je leta 1963 ustanovil znani etnokorolog Gheorghe Baciu in danes spada med najbolj znane romunske folklorne skupine, v kateri seje do sedaj zvrstilo že mnogo generacij študentov z namenom, da pone-sejo romunsko ljudsko plesno in glasbeno tradicijo na široko po svetu. Skupina izvaja pesmi, plese in običaje iz vseh pokrajin svoje države inje v preteklosti že přejela številna mednarodna priznanja. Njihov prvi nastop je začela spremljajoča glasbena skupina, ki je na tipična romunska glasbila zaigrala suito ljudskih motivov. Glasbi so sledili plesi, ki izhajajo iz vzhodnega delà Romunije, imenovanega Muntenija, in se navadno izvajajo ob žetvi. Prva so zaplesala dekleta, kasneje pa so se jim pridružili še fantje - Calusi, ki so pri plesu uporabljali palice. Na odru so se kasneje kot peti predstavili še enkrat, najprej z Romunsko rapsodijo. Sledila je znana romunska pesem Škrjanček, v kateri se pojavi panova piščal, imenovana tudi nay. Piščal posne-ma petje škrjančka inje inštrument, igranju katerega seje posvětil znameniti godec Georghe Zamfir, ki je svojo umetniško kariéro začel prav v folklorni skupini Doina. Po glasbi so se znova predstavili še plesalci, tokrat s spletom plesov iz Transilvanije. Kot drugi so se občinstvu predstavili člani švicarske folklorne skupine Les Zacheos, ki prihaja iz mesteca Sierre v dolini Valais, kjer so se do danes ohranili številni stari ljudski običaji. Skupina je že stara znanka mednarodnih odrov, pa tudi sama organizatorka znanega mednarodnega bienalnega folklornega festivala FIFO v Martignyju. V svoji prvi točki so v nastop vključili bogate maske, s katerimi so gledalce popeljale v svet starih legend. V kas-nejši točki, ki sojo poimenovali nabor, so prav tako nastopili v pestrih kostumih, Ie da so tokrat poplesali v bolj konkretno ča-sovno obdobje, in sicer srednji vek, ko so švicarji služili v tujih vojskah. S svojim temperamentnim in živahnim nastopom je navdušila makedonska folklorna skupina Orce Nikolov iz Skopja. Skupina je na tem festivalu nastopila prvič. Folklorna umetnost seje v Makedoniji v vseh svojih bogatih oblikah ohranila vse do danes. Zato je bil tudi nastop skupine Orce Nikolov nadvse pester. Prikazali so pastirske plese s planine Osogovo z vzhodnega delà države, pa najbolj znane plese iz osrednjega delà Makedonije, kot so dračevka, pajduško, čučuk in druge. Pastirske plese so izvajali le moški v lepih belih oblačilih, ples paje spremljalo tipično makedonsko ljudsko glasbilo -gajde. Slovenijo so to leto zastopali veterani železnikarske folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, ki letos praznuje 55 let delo-vanja. Predstavili so se s šegavimi in veselimi plesi Goričkega in nas popeljali v razpoloženje, kjer ni časa za ravnodušnost. Med drugim so odplesali tudi spretnostni fantovski ples s klobuki in Ponjave šivat, mimično interpretacijo znane prekmurske pesmi. Ob koncu so se na odru zvrstile vse štiri skupine in se skupaj v plesu in glasbi poslovile z znano domačo Mi se mamo radi. S to pesmijo, ki je hitro ogrela že malo premražene obiskovalc, seje zaključil sedaj že tradicionalni Mednarodni folklorni festival, ki je bil, kot se za tako prireditev spodobi, zelo dobro obiskan. Po mnenju organ izatorjev sije festival ogledalo preko štiristo obiskovalcev, veselih, da so lahko na enem mestu doživeli bogato srečanje štirih različnih kultur in njihovega Ijudskega izročila. Jana Urbas Folklora v Trajnu; danes ne, Jutri da? Ç*? e se vam ljubi v tem poletnem času brati Odsev in prebirate tp te vrstice, potem vedite, da me je napotilo napisati ta sesta-vek o folklori v Trzinu to, ker je bil pred kratkim zelo dobro obis-kan nastop mednarodnih folklornih ansamblov v Trzinu, ki so ga obiskovalci zelo lepo sprejeli in nagradili vse skupine s primer-nim ploskanjem. Tudi odzivi po nastopih so bili odobravajoči in predsednici TD g. Jožici Valenčak so izkazali hvaležnost za organizacijo prireditve. To je bilo že drugič in vse kaže, da bomo uvrstili ta festival v vsakoletno ponudbo za popestritev Trzinske-ga poletja. Grenak priokus po prireditvi pa nam ostane, ker ni na-stopila mlada folklorna skupina iz Trzina, ki je bila sicer najavljena v programu, vendar zaradi poletnih počitnic ni bilo vseh nasto-pajočih doma, okrnjene ekipe pa vaditeljica in mentorica ga. Maja Vujovič ni kakor ni želela pustiti nastopiti. Zato smojo naprosili, da nam nekaj pove o svojih vtisih, težavah in načrtih za prihodnje. Ga. Maja Vujovič: Otroška folklorna skupina, ki deluje že četrto leto pod okriljem OŠ in TD Trzin, je nastala na pobudo gospoda Rada Zupanca, ki je velik ljubitelj slovenskega Ijudskega izročila, ki se najlepše iz-raža skozi folklorne plese iz raznih področij Slovenije. Prav na njegovo pobudo sem leta 2003 prevzela mentorstvo otroške folklorne skupine, v kateri je bilo 12 otrok v starosti od 7 do 12 let. Oiroška folklora je povsem drugačna od tište, ki se izvaja v odraslih sestavih in vsebuje obilico otroških norčij, igric, zbadljivk, lovljenja... Koreografije so bile sestavljene kot zgodbe, v katerih ima vsak otrok svojo vlogo, kar daje otrokom možnost za individualno izraznost, pogum za nastop pred gledalci in lastno kreativnost v smislu interpretacije posameznih besedil, v katerih se pri mnogih izkaže tudi velik smisel za dramatiko in izraznost iz do-mišljijskega sveta otroka. Ker so otroci različnih starosti, sem jih smiselno razdelila v dve starostni skupini: mlajši so se imenovali Smrkci, skupina je bila sestavljena iz otrok od 6 - 10 leta, starejši (11-13 let) pa so bili Zverine. Vaje so potekale ločeno, dělali pa smo tudi skupno koreografijo z naslovom Kralj Matjai in pravica, v kateri so starejši otroci prišli do izraza predvsem pri izvajanju besedil, obenem pa so bili povezovalci cclotne zgodbe oziroma koreografije. Mlajši so prišli do izraza z različnimi igricami, kot so: Buče ruvamo, Zvezde mečemo, Rink'ce talamo, Na čile, Klicanje mur na, pol-ia, pikapolonice... Otroci so zelo radi nastopali, bodisi v okviru prireditev v šoli ali pa na prireditvah, ki jih je organiziralo Turistično društvo. Udele-žili smo se tudi območnega srečanja folklornih skupin, kjer smo kot razmeroma mlada skupina (glede na nastanek) kar uspešno zastopali svoj kraj - Trzin. Pri delu mi je bila v veliko pomoč na- klonjenost g. Franca Brečka, ravnatelja OŠ, in ge. Joiice Valenčak, predsednice TD. Rekli ste, da v Trzinu koučujete z mentorstvom; kaj vas je tako razočaralo? Odgovorila bom zelo odkrito, ker mislim, da le tako lahko prispe-vam k izboljšanju razmer. V Trzinu se ljudje zelo radi pohvalijo, da obstaja tudi folklora, sami pa zelo malo storijo za to dejavnost. Otroci radi hodijo na vaje; sčasoma bi skupino razširili in kakovostno izboijšali, pa vendar ni dovolj zanimanja; najdejo se celo starši, ki jih niti na nastope svojih otrok ni, da bi jih prišli gledat in spodbujat. Folklora in vaje mnogi starši jemljejo bolj kot popoldansko varstvo, ki je pod okriljem strokovnega vodstva, in ker so pač njihovi otroci v tem času na varnem. Si lahko zamišljate, kako to vpliva na otroke?! Pri realizaciji takšnega projekta kot je organizacija folklornih skupin in njihovo delovanje, se morajo polno angažirati tako občinska skupnost kot tudi šola (kadar gre za mladinske ekipe), največ pa je seveda odvisno od staršev. Vsi bi morali spodbujati to dejavnost, ker gre v Trzinu predvsem za mladino, pa tudi posredovanje folklorne vsebine preko ustnega izročila in plesa, tako iz Trzina in bližnje okolice kot vseslovenskega okolja. Zelo rada delam z mladino, a če staršev niti na nastope njihovih otrok, ki se trudijo vse leto in pridno vadijo, ni, ko pa pride med-narodni folklorni festival v Trzin in imajo trzinski otroci možnost nastopiti na tako kvalitetnem festivalu, pa nastopa nikakor ne mo-remo izvesti, ker morajo otroci s svojimi starši na »bolj« pomemb-ne opravke, tudi meni kot mentorici z veliko volje poide potrplje-nje, saj konec koncev lahko počnem tudi kaj drugega, ker nočem biti socialna delavka, temveč ljubiteljica Ijudskega izročila in članica folklorne skupine Tine Rožanc. Iskreno mi je žal, da je do takega položaja prišlo, vendar se to dogaja že vseskozi in ni upanja na bolje. Zato sem se odločila, da zaenkrat preneham s svojim angažiranjem v Trzinu. Razumem, daje otroška folklorna skupina še zelo mlada inje po-treben čas, da ljudje spoznajo, kaj pravzaprav to je, a le malo staršem je mar, kaj njihovi otroci ustvarjajo in sploh počno, dok-lerje vse v redu. Spoštovani Trzinci, vaši otroci so vaše zlato in vaš največji zaklad in oni so resnični in edini temelj, ki lahko obudijo in požene-jo korenine za ohranjanje Ijudskega izročila Trzina, pa tudi širše. Seveda pa to ne pomeni, da moramo otroke vlačiti na vsako prireditev, ampak se je treba odločati na osnovi strokovnega mnenja mentorja in se dogovorno odločati, kje in kako bodo otroci nastopali in predstavljali Trzin, jim z udeležbo na njihovih nastopih dajali potreben pogum in spodbudo. Z letošnjim letom sem mentorstvo otroške folklorne skupine kon-čala, ker je šio veliko moje energije v nič. A nečesa mi ni žal: dragi Trzinci, z vašimi otroki sem se dobro imela, kar nekaj talentiranih mladih oseb sem spoznala in mislim, da so z veseljem hodili na vaje, se medsebojno družili, sprostili, skušali pridobiti tako na samozavesti, na lastni kreativnosti, na medsebojnih prijateljstvih, predvsem pa na zelo lepih medseboj-nih človeških odnosih. Škoda, ker vsega tega doslej niste videli in vedeli, ampak vaši otroci so vredni vaše pozornosti! In če bom vsaj enega »spreobr-nila«, sem dosegla svoj namen. Hvala vsem. Ja, kaj člověk taki izpovedi lahko še doda? Grenko- sladké misli so se mi motale po glavi, ko sem pisal ta članek. Veliko je področij, kjer smo lahko do sebe in najbližjih, pa tudi do vseh drugih, bolj človeški in pozorni, čeprav kdaj pa kdaj tudi narejeno. Morda pa bomo sočloveku naredili, da mu bo vsaj za hip toplo pri srcu. Za to paje že vredno živeti in se tudi kdaj potruditi! Tone Ipavec POGLED IZ ZAODRIA Festival Trzinska pomlad Pozdravljeni, ljubitelji kulture! Za nami sta še zadnji dve prireditvi v okviru Trzinske pomladi. Prvi del programa prcdzadnjo soboto v juniju je bil namenjen našim najmlajšim. Lutkovno gledališče Uš iz Slovenske Bistrice je naše prestolonaslednike nasmejalo in nazabavalo s svojo ročno spretnostjo in duhovitostjo. Odigrali so nam predstavo Kužek in muca in nas očarali predvsem s preprosto, a učinkovito animacijo roke - lutke. Takoj za njimi je na zeleno ozaljšan oder (tako kot se za pomlad spodobi) priromal Andrej Rozman - Roza s svojim kabaretom Simplozij. Svoj revni variété- Kabarete, kot ga sam imenuje, je zacel z venčkom abstinenčnih narodnih, ki so v bistvu prepesnjene slovenske pivske narodne pesmi. V svojem nerodno simpatičnem, duhovitem in domiselnem slogu je nadaljeval skoraj celo uro in dodobra nasmejal vse prisotne. Med drugim smo lahko nazorno videli način petja iz časov, ko slovenska beseda še ni smela biti glasno izgovorjena. V odlomku iz Shakespearjevega Sena křesne noči, seveda prepesnjenega na Rozin način, pa so se v vlogah hudobnega leva, nesrečne luknje v zidu in negibnega trupla odlično izkazali tudi trije dobrovoljni trzinski gledalci, ki so z veseljem pomagali pri predstavi. Zaradi prisotnosti velikega števila otrokje Roza končal svojo predstavo z nekaj svojimi du-hovitimi ugankami. Kot mije zaupal kasneje, je imel posebej za Trzin pripravljenih še nekaj bolj »svinjskih«, vendar jih je zaradi otrok raje izpustil. Direktno po osrednji ploščadi pa so na oder pred Centrom Ivana Hribarja prikorakali Dej še en litro, primorski brass band. Namen festivala Trzinska pomlad je, da Trzin ne bi bil samo spalno naselje, ampak tudi živ kraj s številnimi dogodki. Živahni in norčavi brass band je s svojim razposajenim repertoarjem latino, jazz in pop skladb prav gotovo opravičil naš namen in tja do dovoljene 22 ure navkljub hladnému, prednevihtnemu vremenu zabaval vse prisotne. Mednarodni folklorni festival, ki seje odvijal na športni ploščadi OŠ Trzin med zadnjim vikendom festivala Trzinska pomlad, pa je že tradicionalno zelo dobro obiskan. Več o njem pa si lahko preberete v posebnem članku. Spodobi se, da ob zaključku potegnemo črto pod letošnji festival. Prav gotovo gaje letos najbolj zaznamovalo deževno vreme. Od petih prireditev na prostem je trikrat deževalo, enkrat pa seje ne- Predstava Kužek In muca vihta začela takoj po iz-vedenem programu. Kot zelo primeren prostor se je izkazala ploščad pred novim centrom Ivana Hribarja z dvorano Mar-jancc Ručigaj in večna-menskim prostorom v zaledju. Ravno tako so se kot ustrezen termin najbolj izkazali topli spom-ladanski sobotni večeri, kar so dokazali tudi gledalci s številnim obis-kom. Štiri raznovrstne gledališke predstave, tri koncerte, eno lutkovno predstavo, literarno sre-čanje in folklorni festival sije po grobi oceni ogledalo vsega skupaj okoli tisoč zadovoljnih gledalcev, nastopalo paje preko 100 umetnikov z močno mednarodno udeležbo. Seveda pa se vedno da še kaj izboljšati. Morda bi bilo naslednje leto bolje nekoliko zmanjšati število terminov in pridobiti nekaj močnih sponzorjev, s pomočjo katerih bi v Trzin lahko pripeljali še več kvalitetnih umetnikov. Veliko se da narediti še pri sami scenografiji in izboljšanju organizacije prireditve, tako da bo festival sčasoma pridobil neko samosvojo trzinsko dušo. Seveda paje edina prava nagrada nam organizatorjem, ki smo festival pripravljali že dva meseca pred začetkom in večinoma vsako soboto še kar nekaj ur v noč po končani prireditvi pospra-vljali, dober obisk in zadovoljna publika, ki smo jo bili deležni v veliki količini. Teater Cizamo v Italiji Gledališče kot umetniška panoga seje rodilo na ulici. Ulično gledališče je staro skoraj toliko, kot je stara zgodovina urbanega druženja ljudi. Gadafi bi rekel, daje ulično gledališče mati vseh gledališč. V srednjem veku je cerkev kar nekaj časa izkoriščala ulično gledališče za igrano ilustracijo svojega nauka. V času renesanse so na trgih in sejmih delovale zabavljaške ulične gledališke skupine, ki so se v svojih burkah in skečih norčevale iz plemstva. Skozi zgodovino in s tehnološkim napredkom seje gledališče čedalje bolj selilo v zaprt prostor in na oder. Vendar se tudi pri sodobnem uličnem gledališču ne dogaja več, da v gledal-ce letijo paradižniki in jajca, nihče več ne prdi in ne kriči med představami, kot seje npr. dogajalo v beneških gledališčih v času Goldonija in tudi še kasneje v slavném Shakespearjevcm Globe teatru v Londonu. Ulično gledališče je ena najtežjih gledaliških obiik. Živi za tukaj in sedaj. Zahteva prepričljivega, duhovitega igralca, ki v nobeni drugi upodabljajoči umetnosti ni tako izpostavljen direktni kritiki kot ravno na ulici. Če predstava ni privlačna, se bodo gledalci obrnili in odšli naprej po svojih vsakdanjih opravkih. Resda so zato ulične predstave zavezane k neposrednemu humorju, aktualnosti, provokaciji, k akrobatskim in žonglerskim spretnostim, skratka k bolj direktnim elementom. Vendar ti elementi sami po sebi, brez dobro narejene vloge in fabule, ne naredijo dobre predstave (kot to velja za vsako zvrst teatra), ampak so samo še dodatno znanje, ki ga mora obvladati ulični igralec. V zadnjih nekaj desetletjih smo zopet priča vzponu uličnega gledališča. V zahodni Evropi se ulična gledališča in ulični festivali institucionalizirajo, ravno tako jim po padcu komunizma sledijo gledališča v vzhodni Evropi. Kvalitetna, dobro narejena ulična predstava je pogoj za preboj skozi oslro selekcijo in vabilo na gostovanje na festivalih, ki se praviloma odvijajo v mestnih in turističnih središčih, da popestri-jo vsakdanji utrip. Teater Cizamo seje med zadnjim vikendom prejšnjega meseca odpravil na tridnevno gostovanje v Italijo, na ulični festival Festi-valditiberina. Z najetim kombijem smo se v petek zgodaj popold-ne odpeljali kakšnih 200 km severneje od Rima, v mesto Umber-tide, ki leži nckjc na sredi Umbrije. Na poti smo si lahko tudi do-dobra ogledali vse lepote Verone, kajti zaradi prometne nesreče smo kar za kakšne štiri ure obtičali na razgreti cesti, tako da smo za dobrih šeststo kilometrov dolgo pot, navkljub avtocestam, potřebovali kar kakšnih deset ur. Naši prijazni gostitelji so bili Oplas teatro, italijansko plesno ulično gledališče, ki_so s svojimi představami prepotovali praktično že vso Evropo. Še najbolj pa smo jim zavidali njihovo vsakoletno gostovanje na Kubi. V Umbertideju so si s pomočjo lokalne skup-nosti kupili zapuščeno industrijsko halo, kjer so si s pretežno last-nim dclom postavili klubski in prireditveni prostor, dvorano s petsto sedeži in še dve manjši dvorani za vaje. V klubskem prostoru imajo ob koncu tedna redne koncertne in gledališke priredit-ve, nekaj sredstev za lastno preživljanje pa pridobijo tudi z bife-jem in plesnimi tečaji. Nastanili so nas na trgu, direktno v centru města, v majhnem dru-žinskem hotelu s precej sitnim starejšim lastnikom, ki nikakor ni mogel razumeti, da nismo kakšna umirjena družinica na dopustu, ampak mlajše gledališče z nekoliko umetniške svobodě, kar se tiče večernega prihajanja nazaj v hotel. Preko dneva smo si z veseljem ogledovali zgodovinsko mestno jedro z okroglo cerkvijo in trdnjavo na sredini, ter skupaj z lokalnimi dedki posedali na kavi v restavraciji na starinskem trgu pred našim hotelom, zvečer pa smo se odpravili na ogled festivalskih představ. Program je bil sestavljen iz večjih in manjših uličnih představ, od potujočega cirkusa do akrobatike, plesnih in teatrskih představ. Glavna zvezda prvega večera je bila seveda plesna predstava (delno na hoduljah) Romeo in Julija domačega Oplas teatra. Na trgu seje nabralo več kot petsto ljudi. Ravno v tistem časuje potěkalo tudi nogometno prvenstvo, zato je podjetni lastnik lokala na drugi strani trga postavil hkrati tudi ogromen televizijski ekran in zadovoljni gledalci so lahko hkrati spremljali tako nogomet kot tudi predstavo. Naslednji dan, v nedeljo, smo bili že malo manj sproščeni, kajti na naših hrbtih je ležala odgovornost, da s svojo lanskoletno ognjeno predstavo TO JE TO! spodobno in spektakelsko zaključimo festival. Priprav smo se lotili že kar okrog šeste ure zvečer, če-prav smo imeli predstavo šele ob 22. uri, nato pa seje začetek programa festivala za zadnji dan zaradi vročine zavlekel še za kakšno uro. Ker je bil trg precej velik, smo zaradi varnosti gledal-cev ogradili precej večji prostor kot ponavadi. Takoj zatem pa so prišli še lokalni predstavniki civilne zaščite, ki so okrog nas postavili še za nekaj metrov bolj oddaljene ograje ter nam povečali že tako velik prostor. Tudi prepričevanja, da potrebujemo stik z gledalci in da do sedaj nismo zažgali še nobenega města, jim niso prišla do živega, kar pa seje kasneje zaradi velikega števila gle-dalcev izkazalo za dobro potezo. s. Predstavo smo pred cca petstoglavo publiko odigrali solidno, če odštejemo nekaj manjših tehničnih napak. Dokaz temu je tudi, da smo takoj po predstavi dobili tudi vabilo za gostovanje na festivalu v Rimu, septembra letos. Po predstavi je sledilo še pospravljanje in nalaganje kombija, slovo od naših gostiteijev in celonočna vožnja domov. Teater Cizamo v Avstriji Ze čez slabih štirinajst dni pa smo zopet zapustili rodno kotlino in se odpravili novim izzivom naproti. Lánsko leto smo gostovali na maloobmejnem srečanju Avstrijcev in Slovencev na Muri, letos pa so si nas zaželeli v Železni Kaplji v Avstriji. Slovensko zamej-sko društvo Zarja namreč vsako leto tradicionalno pripravi src-čanje vseh avstrijskih zamejskih društev. Po počasni in deževni poti preko Jezerskega smo v kakšnih dveh urah přispěli na prizo-rišče. Ker so se organizatorji upravičeno bali padavin, so celotno dogajanje pripravili v ogromnem skladiščnem kompleksu pred kratkim propadle továrně sveč. V eni od skladiščnih hal so pripravili oder, gostinske objekte, stole in mize za obiskovalce, drugo pa so namenili nam. Ravno ko smo že vse pripravili za začetek predstave, smo ugotovili, da so tla v bivši tovarni sveč preveč gladka in preveč povoščena, da bi lahko brez nevarnosti za svoje zdravje odigrali predstavo. Na srečo padavin ni bilo več, zato smo celotno prizorišče lahko premaknili na prosto, vendar smo za dvakratno postavljanje predstave porabili kar kakšne štiri ure. Celo poletje, vse do konca septembra, je v Umetnost ni galeriji Maribor odprta razstava Fresh, ki pomeni obširen vpogled v slovenski modni prostor in pregled sodobne-ga slovenskega modnega ustvaijanja. Na razstavi se predstavlja 19 po večini mladih modnih ustvarjalcev, med njimi sta tudi Nika (kolekcija petih oblačil) in Jana Urbas (modne fotografije). Vsi, ki vas zanima, kakšnaje sedanja modna identiteta pri nas, ste vabljeni v Umetnostno galerijo Maribor, če pa ste celo poletje na počitnicah, si isto razstavo lahko ogledate tudi v Benetkah in na Dunaju, kamor se razstava seli prihodnje leto. Joži Valenčak, Fotografija: Jana Urbas Predstavo TO JE TO! smo s polurno zamudo odigrali pred kakš-nimi petsto zamejskimi Slovenci in njihovimi gosti in poželi navdušen aplavz. Po pospravljanju so nas prijazni in gostoljubni organizatorji še pogostili s tipično »slovensko« hrano, s čevapčiči, nekje okrog druge ure zjutraj pa smo se odpravili na mukotrpno pot domov. Konec julija nas čaka še najpomembnejše gostovanje letos, na enem od treh največjih uličnih festivalov v Evropi, na festivalu Pflasterspektakel v Linzu v Avstriji, konec avgusta pa smo pova-bljeni še na festival Špancirfest v Varaždin na Hrvaško. Vendar o tem kaj več v jeseni. Do takrat pa en lep kulturni pozdrav! Andrej Župane STUDENEC - ki ne usahne zlepa Ali pa sploh ne! Ljubiteljem Poletnega gledališča Studenec so tudi letos marljivi organizatorji pripravili pester izbor prireditev, ki so po kakovostnem izboru za tovrstna dogajanja nekaj izjem-nega. Ker je veliko Ijubiteljev tega gledališča tudi v Trzinu in ker upamo, da se bo ta krog še širil, so te vrstice namenjene prav njim Za začetek so v cerkvi sv. Lenarta na Krtini nastopili pevci in pevke Sv. Nikolajů iz Litije. To je bil dogodek, glede na prostor, prav posebne vrste in nabit s čustvi. Potem so nas še s svojimi nastopi pred skoraj polnim avditorijem glasbeno obogatili sloviti Slovenski oktet, Helena Blagne z gostoma Načetom Junkerjem in Marjanom Zgoncem, poseben dogodek je bil tudi koncert Radia Ognjišče ob njegovi desetlctnici z gostom Ansamblom Franca Miheliča, ki je bil rekordno obiskan (preko 1400 gledal-cev). Posebej pa moram omeniti skupni koncert The Golden Gate Quarteta in New swing quarteta na čelu z že legendarnim Otom Pestnerjem. Zanimanje za njihov nastop je bilo tolikšno, da so morali organizatorji na hitro razpisati še en termin, tako da so sloviti pevci nastopili kar dvakrat zapovrstjo. Po koncu koncerta gledalci kar niso hoteli domov, tako da so morali nastopa-joči dodajati točke, ustvarilo pa seje medsebojno sodelovanje med gledalci in pevci, tako da seje koncert zavlekel kar krepko čez tri ure, vzdušje paje bilo podobno, kot smo ga vajeni na rockovskih koncertih. Na letošnjem festivalu so Domžale organizirale tudi Tretji med-narodni folklorni festival, kije imel svoj nastop za prireditvijo v Trzinu. Letošnje poletje so Kulturni poletni festival Studenec 2004 obogatili še z več dramskimi nastopi. Tako velja omeniti komedijo Pižama za šest in razposajeno Piko z nastopi najime-nitnejših igralcev. Na programu se bo zvrstilo še nekaj razstav znanih in manj znanih slikarjev in drugih umetnikov; naj ome-nim le razstavo na prostem slikarja in kiparja Staneta Jame, ob otvoritvi pa bo predstavljena tudi nova knjiga Sil va Terška. Osrednji dogodek vsakoletnega festivala paje vsekakor domača gledališka predstava. Člověk dobi občutek, da so vse ostale prireditve, čeprav po kakovosti nekaj posebnega, le plemenit okvir za gledališko predstavo domačega gledališkega društva Mirana Jarca iz Škocjana. Kako slovi ta vsakoletna predstava, pove že dějstvo, da so praviloma vse predstave dobro obiskane, če že ne razprodane, in da seje letos kar nekaj ustanov zanimalo za rezervacijo in odkup celotne predstave. In ne pozabimo: gledališče ^o'o 'S'ec'a'cev' sedežev paje trenutno nekaj več kot In letošnja predstava bo nekaj prav posebnega; ne po vsebini, saj ,a je znana slehernemu Slovencu, pač pa prav zaradi tega, kako P°dati predstavo, da ne bo dolgočasna, že nič kolikokrat inter- pretirane zgodbe? To je poseben izziv, kije bil dovolj močan, da se gaje lotil odlični režiser in organizator g. Lojze Stražar. Pri režiji, posebno pa pri organizaciji, mu je desna roka brat Franc Stražar, pa tudi sicer mu bo pri pripravah in izvedbi pomagala prava četa sode-lavcev. Vendar če potegnemo črto pod imenovalec, na koncu ostane le on, ki je navzoč pri vseh prireditvah od začetka do konca. In kako to zmore? Takšni ljudje so red-ki in najbrž tudi njemu ni jasen odgovor na to vprašanje. To pot govorimo o predstavi, nare-jeni po Tavčarjevi noveli Cvetje v jeseni. Lojze Stražar je k izvedbi povabil že uveljavljene domače amaterske igralce in nekaj poklienih, ki bodo oplemenitili predstavo. Seveda nastopajo tudi številni statisti, ki v primeru igre na Studencu velikokrat nastopajo v glavni vlogi. S čim vsem nas bo g. Stražar presenetil, pa tudi nastopajočim ni vse znano. Morda lahko kot zanimivost napišem le to, da bo v živo nastopil (ne bo play-backa) g. Tomaž Plahutnik, znani slovenski citrar in glasbeni pedagog, ki bo navdušil marsikaterega gledalca. Veliko bo tudi pesmi in plesa in vsega, kar na predstavo v tem poletnem gledališ-ču sodi. Tako postaja Studenec izvir, iz katerega marsikdo uživa kulturne dobrine in posluša lepo slovensko besedo in pesem, ki naj pripomore, da se ne bi utopili v sivini evropske povprečnosti ali sodobne popačenosti. Prav v tem paje neizmerljiva vrednost poslanstva tega gledališča in g. Stražarja. Tone Ipavec PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN PLANINSKA SEZONA JE NA VIŠKU s no x OBVEZNA PLANINSKA OPREMA Za varno hojo v gore ponavadi ni dovolj le telesna in psihična pripravljenost, ampak pomembno vlogo igra tudi primerna oprema in predvsem njena pravilna uporaba. V gorah se zgodi kar nekaj ncsreč, pri katerih ključno vlogo igra pomanjkanje opreme ali celo njena neustrezna uporaba. Ker je pred nami poletna sezona, je prav, da planinski opremi, in še zlasti poletni, zdaj namenimo več pozornosti. Zagotovo so zdaleč najpomembnejši del osebne opreme planinski čevlji ali po domače gojzarji. Žanje je pomembno, da segajo čez gležnje (preprečujejo zvine) in imajo »narezane« podplatc iz gume ali podobne snovi za boljši oprijem. Predvsem je pomembno, da podplati niso preveč obrabljeni in da se še vidijo zareze. Trenutno najboljša vrsta pod-platov se imenuje Vibram, saj dosti bolje preprečuje zdrse kot običajni podplati. Ponavadi so taki planinski čevlji tudi dražji. Včasih je bilo pomembno, da si izbral tako velike planinske čevlje, da si lahko obul vsaj dvoje nogavic, ki so te ščitile pred žulji. Proizvajalci pa so v zadnjih letih razvili take čevlje, v katerih ne potřebuješ več dvojih nogavic, pa te vseeno ne bodo ožulili. Ob tem pa previdnost le ni odveč, saj marsikje zavajajo kupce, kojim ponujajo navadne čevlje, ki ne segajo čez gležnje, za običajne gojzarje! Obstaja kar nekaj različnih blagovnih znamk, ki delajo planinske čevlje. Naj-bolj znane med njimi so Alpina, Planika, Lowa, Garmont... Pomemben del planinske opreme je tudi nahrbtnik. Za nahrbtnike je nujno, da imajo široke naramnice, saj tako lažje nosimo težke tovore in nas tudi ne ožulijo.Poznamo več različnih velikosti nahrbtnikov. Za enodnevne izlete je dovolj velik nahrbtnik do 40 1, za dvodnevne izlete so primerni nahrbtniki s prostornino od 40 do 601 in za večdnevne ture tišti, ki imajo prostornino večjo od 601. Če izbereto večji nahrbtnik, bodite pozorni na pas, ki objame boke, saj tudi do 60% bremena nosimo na bokih. Novi nahrbtniki tudi omogočajo, da nanje pripnemo vse, kar mislimo nositi s seboj: palice, smuči, dereze, ccpin... Pri izbiri hrbtišča je treba biti še zlasti pozorcn na to, da nam bo nahrbtnik lepo sedel na hrbet tudi takrat, koje obtežen. Pri zlaganju stvari v nahrbtnik je zelo pomembno, da položimo najtežje stvari, ki jih nosimo s seboj, na sredino nahrbtnika. K obvezni opremi tudi poleti spadajo rokavice in kapa. Zagotovo si kdo misli, le zakaj bi to nosil poleti s seboj v gore, ko paje zunaj tako vroče. Zjutraj je vreme lahko lepo, vendar se lahko predvsem v visokogorju kaj hitro spremeni. Že kratka nevihta lahko povzroči, da se temperatura zraka spusti pod ledišče in takrat nam zelo prav pridejo rokavice in kapa. Seveda je zelo pomembno, da imamo v nahrbtnikih tudi anorak ali větrovko, ki nas bo ščitila v primeru močnega vetra. Rokavice so lahko tudi zelo dobra zaš-čita, če si bomo morali med turo večkrat pomagati s prijemanjem jeklenic. Če naćrtujemo celodnevno turo, je tudi dobro, da imamo v nahrbtniku svetilko. Lahko se nam zgodi, da se pohod zavleče v noč, in nam takrat svetilka pride zelo prav. V gorah je še zlasti priporočljiva čelna svetilka, saj te med hojo ne ovira. To je pomembno predvsem, če se giblješ v zahtevnejšem terenu, kjer potřebuješ obe roki; svetilka v eni roki bi bila skrajno nevarna. Proizvajalci čelnih svetilk ponujajo dve vrsti žarnic. Prva skupina so halogenske žarnice, ki imajo zelo močan snop svetlobe, vendar so te svetilke zelo požrešne pri baterijskih vložkih. Druga vrsta žarnic pa so LED diode. Značilnost LED diod paje v tem, da ne oddajajo tako močne svetlobe, vendar pa je svetloba dosti bolj naravna, žarnice pa so tudi precej bolj varčne. Boštjan Kralj ^OMfcttf lzšla je nova, »poletna« številka Ongrčkov. V njej lahko med drugim preberete obširen článek o poletnih nevarnos-tih v gorah, článek »Obvezna planinska oprema«, ki ste ga přebrali na tej strani, paje v Ongrčkih razširjen in oboga-ten z mnogimi uporabnimi podatki. Svoj prostor je našla »Naravoslovna misel« ter novice iz mladinskega odseka. Za mnoge poletne obiskovalce naših gora pa bi lahko prišli prav vozni redi avtobusov in žičnic. Na koncu paje objavljen celoten spisek vseh slovenskih planinskih postojank s kontaktními telefoni. Člani društva bodo Ongrčke dobili v naslednjih dneh. Če ONCER------ ------ PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN ïjtlv v-';:"ií i.ilníUu yls.iitix.iiWS/ htVďfll -........... pa koga pomotoma »zaobidejo«, pa bodo na voljo tudi v trgovinah »pri Jurju« in v Flisu ter v papirnici Čačka. TORKIJADE 2004 Po pIezaIní (PoqAČNikovi) POTÍ NA GrMAcIo (za OSNOVNOŠOICE, dijAkE ÍN ŠTudĚlNTE) ToREk, 27. 7. 2004 (zbon ob 16. urí pni Mercatorju, Trzín muke) Srečanja kolesarjev so vsako nedeljo ob 8.30 pri Mercator-ju, kjer se bodo glede na vremenske razmere dogovorili o trasi vsakokratne-ga kolesarskega izleta. Izjema bo v nedeljo, 15. 8., ko se bodo udeležili maratona »po deželi cvička« v Kostanjevici. Vsi, ki bi si želeli udeležiti maratona, naj za prijave in dodatne informacije pokličejo telefonsko številko 041 619 714 (Srečko). Iz Viknč pRi Tacnu vodi pIezaIna poi na GiiMAdo. Za tvoj varen vzpoN bolno pOskRbEli VOdNiki PZS NAŠECjA dRUŠTVA pod vodsTVOM EmíIa Pevca. vsak udElEŽENEC bo dobil pREd VZpONOM vso teIiníčno opremo (čeMo, pIezaIní pas, SAMOVAROVaInÍ koMplEl) ín SEVEdA Tudi VSE porREbNE NApOTkE. ObvEZNE pRÍJAVE PRi Ut/ši Košin na (041) 211-080! (obvEZNQ SMS - kER smo na TAboRU) Ob otvorilvi knjižnice prof. Tinela Orla v centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja smo přejeli tudi simpatični zapis Marjana Oblaka, častnega predsednika PZS, o spominih na prof. Tinela Orla Ker smo imeli ves čas precej težav z debelino našega glasila, zapisa nismo objavili, vendar ni romal v koš, saj se nam zdi zani-miv dodatek k védenju o našem znamenilem sokrajanu. Prispevek zato objavljamo v tej šlevilki. Marjan Oblak je nagovorit navzoče ludi ob otvoritvi nove trzinske knjižnice, s prof. Tinelom Orlom pa je bil tudi na prve m občnem zboru PD Onger Trzin. februarja leta 1984. ko je prof. Orel přeje! listino častnega člana našega društva. /POMINI NA PRIJATELJA Daljnega leta 1948 smo se zbrali predstavniki planinskih društev v Ravnah na Koroškem, da bi se združili in ustanovili krovno organizacijo, Planinsko zvezo Slovenije. Na tem zboru sva se spoznala s profesorjem Tinetom Orlom in ugotovila, da imava na področju planinstva in kulture številne skupne poglede, in sicer da mora zveza zaživeti kot nosilka programa obnove med vojno požganih in porušenih planinskih koč in domov, meddruštveni odbori pa naj skrbijo za resnično povezovanje med društvi in zvezo ter za sodelovanje društev s člani. S prvim predsednikom Zasavskega meddruštvenega odbora dr. Francijem Golobom smo načrtovali obnove in novogradnje planinskih domov v Zasavju in naš skupni prijatelj Tine nam je v mnogih primerih pomagal najti izhod iz zagat. Vzpodbujal nas je tudi za pisanje številnih prispevkov v Planinski vestnik, čigar glavni urednik je bil. Vedno sva se srečevala na mnogih občnih zborih planinskih društev, ki so se končali z osebnimi zadolžitvami in konkrétními nalogami. V začetku šestdesetih let sem bil član in kmalu za tem predsednik Izvršnega odbora PZS in takrat sva se s Tinetom srečevala najmanj dvakrat tedensko eno uro pred začetkom delovnega časa, to je okrog šeste ure zjutraj, na mojem delovnem městu v pi-sarni takratnega sekretariata za finance SRS. Mnoge pisne pris-pevke članov in društev sva obravnavala in po potrebi tudi do-polnila in obogatila naše programske naloge delovnih in razvojnih usmeritev. Od republike je bilo potrebno pridobiti denarna sredstva za sofinanciranje vzdrževanja planinskih domov in potí, ker članarina, prostovoljno delo in prispevki podjetij niso zados-tovali. S timskim delom smo pripravili pisni dokument, pri kate-rem je Tine z veseljem sodeloval. Republiški izvršni svet jc ta dokument sprejel in v vsakoletnem proračunu z merili zagota-vljal predvidena sredstva. Koje odšel v Celje, sva se srečevala samo še kakšno nedeljo v družinskem krogu, si potožila, kako drug drugega pogrešava, se pogovorila o tem in onem, kar sva v življenju doživela in posto-rila. Žalostěn je bil dan, ko sem z družino obiskal kraj njegovega slovesa na Lošinju, v juliju 1985. Ozka stezica, deloma tako zaraš-čena, da komaj prehodna, nas je pripeljala do odmaknjenega za-livčka. Prizadet sem molče podoživljal njegove zadnje trenutke. Kot da slišim tavajoče stopinje, kot da slišim šepet poslednjih, nikoli več izgovorjenih besed v šelestenju větra v listju. Zelena narava seje v imenu vseh nas poslovila od svojega prijatelja in oboževalca, ga objela in se mu zahvalila za vso ljubezen, s katero ji je posvečal pisano besedo. Marjan Oblak Novice trzinskih gasilcev Po nekajmesečnem premoru se vam zopet oglašamo. In kaj je no-vega na področju gasilstva v Trzinu? Za nekatere nič, za nekatere pa precej. Pa lepo po vrsti. Veliko požarov in intervencij letos hvala bogu ni. Nekaj je k temu zagotovo pripomoglo vreme, saj letos ni nikakršne suše, kvečjemu je dežja preveč, in smo letošnjega vremena že vsi počasi siti. Od zadnjegajavljanja smo imeli le en manjši kuhinjski požar, ki smo ga s CPV - jem hitro ukrotili inje nastala le manjša gmotna škoda. yeč pozornosti smo v pomladnem času in začetku poletja posvetili izobraževanju naših članov. Tako so se usposabljali za nosilce di-halnih aparatov, posebne oblike tehničnega reševanja, opravili pa so že tudi prvi del tečaja za strojnike. Z izobraževanjem bomo nadijevali tudi v prihodnje, saj se zavedamo, da bomo le ustrezno izobraženi in primerno opremljeni kos zahtevnim nalogam. V zadnjem času smo se udeležili tudi dveh ga-silsko- reševalnih vaj, s katerima so preverjali pripravljenost in usposobljenost gasilskih enot, poleg tega pa smo tudi sami preverili delovanje tehnike, ki nam je v primeru intervencije na voljo. V obeh primerih je vsa tehnika delovala zanesljivo, tako da smo lahko brez skrbi, res paje, da ponavadi tehnika zataji, ko je to najbolj potrebno. In sedaj za vse verjetno najbolj pomembna novica. Po enoletnem premoru bomo letos zopet organizirali veselico, in sicer v soboto, 28. AVGUSTA, s pričetkom ob 18.00 uri. Zabaval vas bo ansambel Borisa Razpotnika, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vabimo vas, da se veselice v čim večjem številu udeležite in s tem potrdite govorice, da so Trzinci lačni zabave. S tem naj zaključim, oglasimo se spet septembra z utrinki z veselice. terocom GRADBENÈTVD i Pa,! i m jx "»■S«"»«« «•»• I Brl man I KOŠARKARSKI MARATON ZELE V Trzinu seje med 18. in 19. 6. 2004 zbrala košarkaška »elita« igralcev ekip Kamnika (Bakovnik-Duplica), Mengša in Trzina. V lepem sončnem vikendu je namreč v Trzinu potěkal že tradicionalni maraton ZELE, ki je posvećen spominu na preminulega ig-ralca košarke Tadeja Zevnika. Organizacijo turnirja vsako leto prevzame ena od udeleženih ekip maratona. Letos je bila organizacija turnirja 25 ur košarke v rokah Trzina. Maraton seje začel ob 17. 45 uri z nagovorom župana občine Trzin Antona Peršaka, ki je tekmovanje tudi odprl. Uvodno ceremonijo je vodil predstavnik ŠD Trzin Janez Lenarčič, ki je s svojim nastopom še enkrat dokazal, da se dobro znajde tudi za mikrofonom. Tekmo med šolskima ekipama OŠ Trzin in OŠ Mengeš, ki sta bili sestavljeni iz pod-mladkov igralcev in igralk, je z metom prve žoge odprla Alja, v članski konkurenci pa je tekmo otvoril olimpijec Beno LA-PAJNE, nekoč košar-kar, danes pa přiznáni slovenski rokometni reprezentančni vratar. V večernih urah sta za dobro zabavo poskrbe-la DUO PRIM TO, ki sta prisotne navdušila s širokim spektrom dobre glasbe. Za vse lačné in žejne igralce in tudi za obiskovalce prireditve je za šankom poskrbela ekipa Pekos pub-a, da nekateri ponoči nismo věděli, ali je noč ali dan in da so igralci lahko nemoteno igrali tekme, je s svojim žerjavom poskrbel Anton LAGOJA, nanj paje reflektor-je pritrdil naš strokovnjak za elektriko Žiga KOSMAC. Dogajanjc jutranjega delà maratona je popestril prihod Maria KRALJEVIĆA, novopečenega Trzinca in igralca Slovana, slovenskega košar-karskega reprezentanta, ki je z metom žoge označil začetek tekme med edinima sodelujočima ženskima ekipama na maratonu. Maraton je obiskala tudi plesno-navijaška skupina SOVIC iz Domžal, ki je s svojima nastopoma navdušila vse prisotne. Maraton Zele se je zaključil s tekmo ALL STARS. Ekipi sta bili sestavljeni iz naj-boljših igralcev na maratonu, ki so poskrbeli za atraktivne akcije Trzlnska »rsta na obeh straneh. Podeljene so bile tudi nagrade za naj udeležence, ki so jih pri-spevala podjetja KD, FMC in MERCA-TOR. Najboljši střelec maratona je bil s 107 osvojeními točkami Crnoja Dalibor, na strani trzinske ekipe pa seje s tem naslovom ponašal Pevc Grega, kije dosegel 79 točk. Nagrado za največ zade-tih košev za tri točke je prejel Kavčič Damijan, ki je zadel kar 18 trojk. Naj-mlajši igralec na maratonu je bil Kavčič Aljoša, letnik 1988, najstarejši igralec pa je bil Stane Zevnik, letnik 1947, kije poleg igralskih nalog nase prevzel tudi trenersko delo, saj je vodil domače ekipe. Zmagovalci letošnjega maratona so bili košarkarji in košarkarice združenih ekip Mengša in Trzina, ki so skupaj z žensko ekipo in OS Trzin z rezultatom 1461:1436 premagali združene ekipe Kamnika, Duplice, Bakovnika, OŠ Mengeš in članic Domžal. V 25 urah je na športnem parku OŠ Trzin košarko zaigralo kar 160 igralcev in igralk. ŠD Trzin se ob tem še enkrat zahvaljuje vsem, sponzorjem, donatorjem in vsem prostovoljcem, ki ste nam pri organizaciji in izvedbi maratona pomagali tako fi-nančno kot tudi z vašim delom in izdelki. Posebna zahvala pa velja Žigi Kosmaču - EL Žiko s.p.in Lagoji Antonu, saj sta nam skupaj s svojo opremo noč spreme-nila v svetel dan. Podjetja, ki so nam pomagala, so: Pevc d.o.o., Pizzeria Bota-na, Habat Marjan s.p., MALONOGOMETNI TURNIR TROJK V soboto, 19. junija, je bil na igrišču trzinske osnovne šole revijalni turnir trojk v malém nogometu. Udeležbaje bila izvrstna in zaradi prevelikega števila prijav, je bilo potrebno omejiti vpis, tako da so se na turnir kvalificirali zgolj tišti, ki so v preteklosti že dosegali vidne rezultate. To je bil tudi glavni vzrok, da so se na turnir kvalificirale kar 4 ekipe iz Trzina, ki je zdaj že daleč naokoli znan kot valilnica malonogometnih talentov in ga nekateri že primerjajo z znamenito Ajaxovo šolo mladih. Zal igra ni bila v stilu mojstrov iz omenjene šole in pwa tri mesta so osvojile ekipe iz bližnje okolice. Omeniti velja zlasti popolnoma brezidejno igro Oranja, kije na trenutke spominjala na Prašnikarjevo četo. Končili vrstni red med prvimi je bil tako: 1. Stari mački (Komenda) 2. Mengeš 3. Rilinja (Ljubljana) Verjetno je nekoliko slabšim igram botrovalo tudi izredno toplo vřeme, saj seje temperatura na razbeljenem asfaltu dvignila preko 40 stopinj, tako daje daleč naokoli di-šalo po sanmiksu in podobnih mažah. Če ne igralce pa gre toliko bolj pohvaliti organizacijo turnirja, kije ponovno potěkala brezhibno. Čestitke so znova deževale z vseh strani, tako od zmagovalcev kakor tudi poražencev. Tako se naokoli slišijo zdaj že pregovorne misli v smislu: "Trzinci pa res znajo" in "Tja bomo še prišli." lÂHmKE N6VKE Lep pozdrav! Tokrat kar s slikami predstavljamo nekaj utrinkov s turnirja, ki smo ga pripravili ob prazniku občine Trzin. Na prvih treh slikah so dvoboji, na katerih sodelujejo tudi trzinski igralci, na zadnji sliki pa so zmagovalci turnirja Mladen Palac, Branko Rogulj in Sašo Nikolov. Vabimo vas na tradicionalni turnir, ki ga bomo organizirali v nedeljo, 15.8 2004, ob 10.00 na ploščadi pred Barom Repek. Franci Banko PREGANJAMO POCITNISKI DOLGCAS V MM KWW TRZIN Poletje je končno pognalo mladino iz Trzina po svetu. Nekateri pa so slučajno doma in ne vedo, kam bi se dali. Mladinski klub Trzin (v kleti Centra Ivana Hribarja na Ljubljanski 12f) in Društvo za zaščito mladosti (D'ZMT) to poletje ponujata mladim sedem norih novosti. Naučili vas bomo bobnanja najbolj divjih brazilskih ritmov. Izkušnja, ki je ne gre zamuditi, Ustvarili bomo skupino iz različnih bobnov, ki bo podobna spremljajočim skupinám na brazilskih karnevalih. Ob bobnanju se učimo tudi sodelovanje v skupini. DELAVNICA »BATUCADA« za začetnike vseh starosti, še posebej vabljeni otroci. Učil nas bo strokovnjak Benjamin Bugnion iz Francije na pravih brazilskih bobnih. Delavnica bo organizirana za dve skupini in bo potěkala vsak dan od četrtka, 22. julija 2004, do ponedeljka. 26. julija. 26. julija bo po koncu vsake delavnice predstavitev za javnost. Skupina 1: od 10.30 do 12.00 Skupina 2: 13.30- 15.00 Velikost vsake skupine je omejena na 10 udeležencev, zato zainteresirani pohitite. Prijave in informacije dobite pri Benjaminu, 031 472 033 ali na elektronski naslov; buanion.beniamin@caramail.com Cena celotnega tečaja je 2500 sit, plačilo prvi dan. FATAMORGANA - DRUŽBA IN HRANA Ko sem sam doma in me grabi lakota... Kuhinjske delavnice v klubu. Dobimo se opoldne, se odločimo za jedilnik, nabavimo sestavine in se lotimo delà. S pomočjo strokovnih mentorjev bomo kuhali preproste, dobre in poceni jedi. Naučili se bomo samostojnosti v kuhinji in se v družbi dobro imeli. Mladi Jimmy Oliverji se dobimo vsakič ob 12h v ponedeljek, 19. 7.. torek, 20.7., sredo, 21. 7., (1. del) in od torka, 27. 7., do petka, 30. 7.. (2. del). Pri sebi imej vsakič okoli 500 sit za stroške sestavin. Zadnji dan bo predvidoma piknik. Po kosilu sledi družabno klubsko dogajanje. Če bo zanimanje veliko, bomo z delavnicami nadaljevali še v avgustu. Vsak četrtek v dopoldanskem času lahko pokličeš 041 265 332 in se pogovoriš z mladinskim svetovalcem, če imaš težavice, vprašanja, si v dilemi, potřebuješ nasvet kar tako. Nasveti so brezplačni, lahko pa se dogovoriš tudi za osebni obisk v klubu. Zajamčena je anonimnost in zaupnost! Predstaviš se: »Prosim mladinskega svetovalca...« FILMSKA MATINEJA Torki so v klubu namenjeni filmski matineji. Predvidoma vsak torek, od 13. julija dalje ob 18. uri. Ce bo obiskovalcev več, bodo filmi v dvorani. Naši mentorji bodo pripravili izbor zanimivih filmskih žanrov. Po filmu se bomo lahko o vsebini in zanimivostih pogovarjali na drugačen način. Program za naprej bo pozneje objavljen na našem oglasnem prostoru pred vhodom v klub. INOTRANJA OPREMA V juliju bomo prepleskali nekatere stene v klubu in si tako v prostoru ustvarili bolj prijetno in domaće vzdušje. 1. delovna akcija pleskanja bo v soboto, 17. julija. od 12.00 do 20.00. 2. delovna akcija pleskanja bo v soboto, 31. julija, od 12.00 do 20.00. (Potřebuješ pleskarsko orodje: čopiče, mačke, hoboke, tudi kaj jupola in akrilnih barv bo prav prišlo. Obvezna je zaščitna obleka.) V avgustu bomo izdelovali MOZAIK na stopnišču in ob vhodu v kleti. Predvidoma od ponedeljka, 16., do petka, 20. avgusta. v dopoldanskem času. Potrebujemo keramične ploščice vseh barv, ki jih več ne potřebujete! Prosimo, sporočite, če jih imate doma! FILMSKA MATINEJA V času olimpijskih iger bomo v klubu usposobili tri televizorje. Doživljajmo skupaj uspehe in neuspehe športnikov, za katere navijamo! Vsekakor bo razburljivo. Natančen umik ogledov prenosov bomo objavili glede na aktualno dogajanje in po določitvi dežurstva v klubu. Umik bo objavljen na vratih kluba in na spletni strani. FILMSKA MATINEJA Klub bo odprt tudi kar tako, za druženje in zabavo, predvidoma vsakpe/ek od 18. do 21. ure. Možnosti, ki jih ponujamo: podiramo rekord v množičnem igranju namiznega tenisa na eni površini (amerikanka), poslušanje glasbe, prost dostop do intemeta, LAN party, druge družabne igre, pogovori... Zadovoljni? Za vsak mesec bomo še dodatno izdelali natančen urnik dogajanja. Program se lahko kdaj spremeni, zato prosimo, da spremljate obvestila na naši spletni strani (www.dzmt.tk) ali obvestila na vhodu v klub. Informacije in komentarji: 041 265 332 ali na naš e- naslov: drustvodzmt@yolia.net. STARŠI IN PODJETJA! Vabljeni ste, da prispevate dobrine v obliki hrane, zelenjave, pijace, barve, čopiče, čistila in drugo opremo, tudi tehnično, za potrebe delovanja programa. Jeseni pripravljamo za vas posebno presenečenje. HVALA! Studentski klub Domžale: POOLPARTY NAZNANIL ZAČETEK POČITNIC Kot ste bili vajeni prejšnja leta, je tudi lelošnji Poolparty naznanil začelek počitnic za vse učence in dijake. Med njimi seje znašcl tudi marsikateri Student, ki je pridno zaključil z izpiti do 24. junija. Temu primeren je bil tudi letoSnji obisk dogodkov na domžalskem bazenu, ki je skoraj vsa leta gostitelj zabave, ki jo organizira Studentski klub Domžale Vse skupaj seje začelo že malo po tretji uri, ko so se prvi nadebudni košarkarji zbrali na igrišču na bazenu, se preizkušali v igri in metanju trojk. Presenetljiv je bil razplet tekmovanja v trojkah, saj je med številnimi fanti nastopilo le eno dekle in prav Tina je bila (ista, ki sije na koncu s pošteno zmago in veliko prednostjo priborila glavno nagrado - izlet v Črno goro, kjer uživa ravno v leh dneh. Kogar ni najbolj privlačilo igranje z žogo, pa seje lahko zabaval tudi na druge načine. Nckateri so si rajši izbrali tarčo, v katero so poskušali zadeti z zračno puško. Vsi tišti, ki so bili dovolj spretni in so uspeli metek spravili v čmi krog, so dobili praktične nagrade, ki so jih izbrali kar sami. Pa da ne boste mislili, da nismo podělili nobene nagrade - kar nekaj je bilo namreč tistih, ki so uspeli zadeti v sredino. Da smo že popoldan začutili prave ritme plesa in glasbe, so poskrbela dekleta in fant iz skupine Othelo in so nas zabavali s svojo Sportno-plesno točko. Člani Študentskega kluba so vsem obiskovalcem omogočili kopanje v bazenu, za vse tište, ki jim to ni bilo dovolj, pa so organizirali potapljanje s pravo opremo, kar je navdušilo pred-vsem mlajše obiskovalce. In ker se popoldan vsak dan prevesi v noč, smo ludi mi poskrbeli, da dan ni bil enak večeru. Po uvodni zabavi s Carpe Diem je na oder stopila skupina Zmelkoow. Očitno smo Siudentje letos zadeli z gosti, saj so naredili nepozabno zabavo, »zelenića ob bazenu« seje namreč pozibavala v ritmu glasbe... vse do poznih nočnih ur Da ne pozabimo, odlično predslavo sta nam ponudila tudi oba »govornika« Riki in Růžko, vsem dobro poznana iz Šodr-a, da grla niso ostala suha, pa je skrbel naš barman z odličnimi koklajli! Maleja Kegel TURISTIČNA PONUDBA TRZINSKE OAZE Ďa, prav ste prebrali. Trzinski turistični delavci že vrsto let sanjajo o »turističnih posteljah« v Trzinu. Z velikim ponosom na srečanjih s turističnimi delavci iz drugih občin povedo, da srno v zadnjem času skoraj podvojili število turističnih postelj, saj so bile te doslej le v sklopu gostišč Narobe in La Goja, zdaj pa so nadebudni mladi poznavalci turističnih želja mlade generacije prevzeli stvari v svoje roke. Težko je oceniti, koliko »turističnih postelj« smo po njihovi zaslugi dobili, ampak pri površni oceni se nam zdi, daso možnosti skoraj neome-jene. Mogoče so starokopitni člani turističnega društva, ki so si želeli hotel, bungalove, depandanse in apartmaje malo razočarani, ampak čas jih je očitno povozil. Mladi - verjetno niti niso vsi iz naše občine, tako da tudi pri njihovem turizmu že lahko govorimo o uvoženih »arbajterjih«, kar je sploh zelo moderno v turistično razvitih kraj ih - so pokazali veliko posluha. Svojim obiskovalcem ponujajo trzinsko tradicijo in neokrnjeno naravo, idilo, mir, zelenilo in opoj. Tega opoja je toliko, kolikor ima kdo denarja in časa, kar je v sodobni potrošniški družbi čisto razumljivo in na liniji razvoja. Vsi vemo, daje bil v davnini, vsaj pred tridesetimi leti in še mnogo prej, Trzin na robu inočvirja. Zdaj so mokrišča svetovni hit naravovarstveno osveščenih turistov in naš mladi turistični podmladekje brez-kompromisno svojo ponudbo usmeril na obrobje mokrišča. Ker je treba ljudi, še zlasti mlade, naravovarstveno osvestiti, so si za torišče svojega delovanja izbrali območje izginjajočega se gozda med obrtno-industrijsko cono in Mlaka-mi. Pronicljivo so přecenili namere nekaterih trzinskih veljakov, da bi tišti del gozda uničili. Tam so že zarisani takšni in drugačni kareji, PUP-i, prostorski plani in vse drugo, kar je predhodnica pozidav, dokler tisti biserčki narave ne izginejo pod buldožerji. Mladi zdaj svojim gostom in sploh svoji ožji in širši družbi ponujajo tako rekoč Last minute ponudbo. Zdaj lahko tam še vidiš naravo, močvirje, poslušaš žuborcnje potočka, poslušaš cvrkutanje in požvižgavanje ptić, če si previđen, srečaš plaho srnico, v potoku lahko preštevaš ribice ali iščeš rakce, ob bregovih lahko raziskuješ zanimivo rastlinstvo, na primer obvodně pe-runike, munec, kalužnice, lahko vonjaš naj-različnejše omamné dišave gozda... Že v nekaj letih bodo tam pokašljevali stroji, iz njih bodo iztekala cedeča se olja, ljudje bodo preklinjali zaradi pomanjkanja parkirišč, zraven pa se bo bohotilo prelepo pokopališče. Člověk se težko odloči med světlo prihod-nostjo in zaraščeno divjo naravo. Mladi so se v svoji neizkušenosti odločili za naravo. Mogoče smo jim jo dali premalo, da hlepijo po zamočvirjenih in nekultiviranih predelih. Ampak dokler je tisti predel še zelen, mladi v njem uživajo. Kot pravi romantiki so si uredili obsežno mesto za piknike in taborne ognje. Mesto zvečer ponuja čudovite poglede na zvezdno ali zamegljeno nebo. Ta pogled kasneje verjetno, ko od užitkov oko postane zamegljeno, ni več tako pomemben, takrat pa pride bolj do izraza možnost, da se z brun, ki so postavljena okrog prireditvenega prostora, enostavno prevrneš v mehko gozdno podrast in začneš hraniti lačné gozdne živalce, kot so klopi in drugi členonožci. Taka skrb za drob-cena, nebogljena bitja je prav ganljiva. Nekateri verjetno poskrbijo tudi za gnojenje gozdnih nasadov, saj je okrog prizorišča tudi podnevi videti kar nekaj steklenic, ki najbrž pomagajo pospešiti prizadevanja za tovrstno dejavnost. Resnici na ljubo paje med stekle-nicami kar velika ponudba brezalkoholnih pijač, ki s svojo plastično embalažo lepo dekorirajo včasih malo pusta gozdna tla. Nismo uspeli ugotoviti, kaj vse mladi ponujajo udeležen-cem večerov ob tabornem ognju in žaru. Mogoče je kar prav, da vse ostane zavito v skrivnostna ugibanja in pri-čakovanja. To prav gotovo dviguje ceno turističnih aran-žmajev mlade generacije. Nedaleč od prireditvenega prostora so v zelenju postavili kočico za romantike. V kočici je vse prvinsko, enostavno in pri roki. Mladi verjetno vedo, da so najgeni-alnejše stvari najbolj preproste. In takaje njihova kočica. Če bi se razvedelo za vse možnosti, ki jih ponuja, bi se morali njeni lastniki verjetno ubadati z dolgimi vrstami željnih strank. Toda člani turističnega podmladka so šli še korak naprej. Saj veste, daje zdaj zelo v modi kmečki turizem, kjer gostom ponudijo tudi osvo-bajajoče delo na kmetijah. Ljudje z veseljem plačujejo, da lahko pomagajo cepiti drva, tlačiti mrvo in hraniti živali. V tr-zinskem gozdu pa se izbirčni gostje lahko poskusijo z gradnjo romantičnih bun-galovov. Če ni to daljnosežna ideja mladih turističnih delavcev Trzina! Stari člani Turističnega društva, ki se trudijo s Florjanovimi sejmi, bodo verjetno popo-kali od zavisti. Pripelješ turista in mu daš, da ti gradi nove turistične bungalove, potem pa ti za to še plača. Tisti, ki se je tega spomnil, sije zaslužil vsaj naslov častnega občana. Mladi so pokazali, da znajo. Prav bi bilo, da bi se nad tem zamislili tudi v vodstvu občine. Tako pod-jetništvo, energijo in iznajdljivost bi ve-ljalo izkoristiti. Škoda, da bo gozda, kakršnega še imamo na tistem mestu, kmalu konec. Prepričani pa smo, da bodo mladi tudi temu kos. Njihovi iznajdlji-vosti ni meja in na njih stoji prihodnost naše male občine. Miro Štebe SAVNE NE BO, PARKIRNE HIŠE PA ZAENKRAT TUDI NE (II) Zaradi netočnih navedb pri poročilu novinarke Mate je Erčulj z 18. seje občinskega sveta oziroma nepo-polne predstavitve problema predstavnika IMS INVEST-a g. Iljaža, ki je povezan s parkirnim prostorom, zahte-vamo, da objavite popravek oziroma preklic napačno navedenih dejstev. Leta 1999 je gospod přišel na občino s prošnjo (oddal je vlogo za postavitev parkirnih prostorov), da bi zgradil dodatna parkirna mesta pri stavbi (v bližini stavbě, kjer ima svoje prostore družba DHL). Zemljišče, na katerem naj bi bila postavljena nova parki-rišča, je bilo v denacionalizacijskem postopku, kar pomeni, daje bilo formalno še vedno v lasti občine (na parceli je bila plomba denacionalizacijskih upravičencev, ki prepoveduje do razrešitve denacionalizacijskega postopka kakršnokoli razpolaganje s parcelo). Občina Trzin oz. župan Tone Peršak je obvcstil podjetje IMS INVEST, da bo izdal dovoljenje za postavitev parkirnih prostorov pod pogojem, če bomo predložili izjavo denacionalizacijskih upravičencev, da se s postavitvijo parkirnega prostora strin-jajo. Denacionalizacijski upravičenci so podali izjavo, da se s postavitvijo parkirnega prostora strinjajo, vendar so to pogojevali s sklenitvijo najemne pogodbe za zemljišče na parceli 1244/92 v izmeri 1000 m2, zaradi česar je prišlo predhodno do sklenitve pogodbe z dcnacionalizacijskimi upravičenci o najemu in predkup-ni pravici za parcelo št. 1244/92 v izmeri 1000 m2. Dne 15.10. 1999 je bila sklenjena dodatno pogodba med Občino in investi-torjem IMV INVEST-a. Ob tej priliki je na novo organiziran urad za prostorsko planiranje občine Trzin zahteval predložitev nacrta za izgradnjo parkirišča. Biro za projektiranje BNG je zato dne 06.12. izdelal načrt za izvedbo parkirnega prostora, ki je v skladu z Zakonom o graditvi objektov in veljavno zakonodajo, po kateri izvedba parkirišča s travnatimi ploščicami v tem obsegu ni bila možna tudi glede na dějstvo, daje bilo predhodno potrebno sanirati poplavni prostor in izvesti betonski oporni zid. Načrt smo predložili Občini Trzin in dobili ustno dovoljenje za izvedbo, pisnega seveda nismo mogli dobiti, saj zaradi nerešenega denacionalizacijskega vprašanja ni bilo možno pridobiti gradbenega dovoljenja. Problem jc nastal, ker se v času enoletnega moratorija denacionalizacijski postopki niso končali in ker podjetje IMS INVEST ni bilo pripravljeno plačevati za ista parkirišča najemnino dvěma strankama. Kljub večkratnim poskusom investitorja IMS INVEST-a, da bi nastali problem uredili, se to ni zgodilo. Po treh letih je občina ugotovila, da parkirišča niso urejena v skladu s pogodbo (travnate ploščicc), kljub temu daje dala tihi pristanek za izgradnjo parkirišč po predloženih načrtih, ki so bili predani na občino. Na osnovi odločb inspekcijskih služb je podjetje IMS INVEST v skladu z veljavno zakonodajo začelo postopek legalizacije parkirišča in podalo tudi predlog za izgradnjo parkirne hišc, kar bi daljnosežno rešilo problem parkiranja na Planjavi, saj je v soseš-čini nezgrajena poslovna stavba z več kot 4000 m2 pisamiških površin praktično brez parkirišč, kar velja tudi za stavbo na desni strani, ki ima za 1000 m2 samo 8 parkirnih prostorov. Navedel sem tudi, daje posledično vprašljivih 100 delovnih mest, ki bi se v primeru, da bi se parkirišča morala ukiniti, preselili drugam, kar pomeni, da bi infrastruktura trzinske industrijske cone, kot so lokali, banke in podobno, utrpěli veliko gospodarsko škodo. Nihče od občinskih svetnikov, z izjemo enega, ni o tem razprav-Ijal, kar pomeni, da problema cone ne poznajo. Na poziv investitorja, da povedo, kako bodo rešili problem, ni bilo nobenega odgovora. Oglasil seje samo en svetnik, ki je rekel, da bi morali zaradi vseh objektov, ki so zgrajeni z nezadostnim številom parkirnih prostorov, sprožiti kazenske postopke proti izdajateljem gradbenih dovoljenj, saj je po njegovem mnenju takšna dovoljer ja mogoče izdati samo, če je posredi korupcija. IMA INVEST, d.o.o. Karl Iljaž PS urednika: Vsaka zgodba ima več resnic. Gospod Iljaž pozna svojo, kdo od vpletenih v ta zaplet bi povedal drugo. V uredništvu ocenjujemo, da je poročevalka z 18. seje občinskega sveta dobro in korektno predstavila bralcem bistvo razprave ob tretji točki dnevnega reda, seveda pa ni mogla dobesedno povzeti vseh razprav. Mogoče g. Iljaž occnjuje, da mu je bila s tem narejena škoda. Za to se g. Iljažu opravičujemo. Naš Odsev ima pač omejen prostor glede dolžine prispevkov, vendar moramo takoj povedati, da tudi g. Iljaž v svojem dopisu ni dosleden. Zapisal je svojo zgodbo in ob tem navedel, da z izjemo enega občinskega svetnika o tem drugi člani občinskega sveta niso razpravljali. To je neresnica. Razpravljali so tudi drugi, kar je mogoče razbrati tudi iz zapisnika in še zlasti z magnetograma seje, nenazadnje pa sem se seje udeležil tudi jaz kot član uredništva Odseva. V tej zadevi ne želimo biti razsodniki, da pa bi bralci lahko slišali še drugo stran zgodbe, smo poprosili župana občine Trzin, g. Toneta Peršaka, da po svoje komentira zaplet: »Zgodba IMS INVEST-a je zelo preprosta in sejo da povedati v nekaj stavkih. Občina je g. Iljažu naredila uslugo - spet bi lahko rekel, da mu takšne verjetno ne bi naredila nobena druga občina v Sloveniji. Pustila mu je, daje potem, koje podpisal pogodbo, zravnal občinsko zemljišče, ki ni zazidljivo, da bi tam potem imel začasno parki-rišče. Za zemljišče ni bil pripravljen plačevati najemnine, naredil pa je tudi drugače, kot je zapisano v pogodbi. Se pravi, da se pogodbe ni držal v dveh točkah: prvič je parkirišče asfaltiral in ogradil, čeprav je v pogodbi rečeno, da gre zgolj za začasno parkirišče, nasuto, takšno, da gaje mogoče takoj odpraviti, drugič pa v pogodbi piše o najemni-ni, ki paje on še danes ni pripravljen plačati. On od Občine pričakuje usluge, pa še vedno ni pripravljen plačati, kar je bilo določeno Res je, da sem mu rekel. da mu bomo dali zeml jišče v najem, samo pod pogojem, če se denacionalizacijski upravičenci strinjajo. Če tega ne bi naredili, bi nas denacionalizacijski upravičenci lahko tožili, da smo dali v najem prostor, ki je v denacionalizacijskem postopku. Ce je moral za to kaj plačati, me ne zanima. Zemljišče je še vedno ob-činska last. On je podpisal pogodbo, kako bo parcelo uredil in kako bo zanjo plačal občini najemnino. Tega pa se ne drži.« glavni in odg. urednik Odseva Miro Štebc Zapletene zgodbe jc večkrat izjemno težko poenostaviti oziroma narediti razumljive bralcem, ne da bi pri tem izpustil kakšno podrobnost, ki se ncvtralnemu opazovalcu (kar novinarji skušamo biti) zdi manj pomembna kot tistemu, ki je v zgodbo vpleten. In poeno-stavljanje zapletenih zgodb se v novinarstvu kar naprej dogaja. Tako seje zgodilo tudi z zgodbo podjetja IMS invest-a in Občine. Pri poročilu z 18.seje občinskega sveta naj bi jo po besedah gospoda Iljaža nepopolno predstavila in navajala netočne navedbe. Strinjam se. zgodba je nepopolno predstavljena, kajti v njej nisem zapisala vsakega posameznega dogovora in pogovora, ki so jih predstavniki podjetja IMS invest-a imeli z Občino in denacionalizacijskimi upravičenci, tudi nisem napisala, koliko je bilo s strani podjetja vlože-nega v navedena parkirišča, niti nisem zapisala, kateri od svetnikov je razprav ljal in kaj točno je povedal, vseeno paje zgodba razumljiva, bralcu predstavi osnovni problem, ki ga podjetje IMS invest in Občina imata (in zaradi katerega seje vse skupaj znašlo na sodišču) in mu omogoča, da si o celotni zadevi ustvari svojo sliko. Vseeno pa naj poudarim, da v poročilih s sej občinskega sveta ne navajam ničesar takšnega, kar ne bi bilo ali omenjeno na sami seji ali pa bilo zapisano v gradivu za sejo. Če pa v sami razpravi ali gradivu za sejo na dan prihajajo netočni podatki, tega ne morem vedeti, kajti moje delo ni raziskovanje problemov, temveč zgolj poročanje o njih, le-to paje, po mojem mnenju, korektno. Mateja Erčulj POROČILO UREDNIŠTVA ODSEVA M PRVO POLLETJE LETA 2004 Od marčevske seje občinskega sveta Občine Trzin, na kateri je občinski svet obravnaval poročilo in delovni načrt našega glasila, so izšle štiri številke Odseva. Enkrat je glasilo izšlo točno, pri preostalih številkah pa smo pri iziđu zamujali od dveh do treh dni, časopis pa je bil med ljudi raznošen večkrat s precejšnjo zamudo. Lahko ugotovimo, da smo se v uredništvu potrudili, da bi izhajali bolj redno, vendar je bilo vseeno včasih preveč najrazličnejših objektivnih in subjektivnih vzrokov za zamude, tako da nismo bili sposobni zagotoviti pravočasnega izhajanja. Lahko zapišem le, da smo se trudili, glavni urednik pa ne more zagotoviti, da bi Odsev dosledno izhajal 20. v mesecu. Lahko zapišem, da si bom prizade-val zaostanke kar najbolj zmanjšati, vendar vedno le ni vse v mojih rokah, zato lahko občinski svet mirno določi drugega glav-nega urednika. Obseg številk glasila v omenjenem obdobju je bil naslednji: marec 44 strani april 40 strani maj 48 strani junij 40 strani Razen majske so imele vse številke dvojne barvne platnice. Obseg časopisa je bil pri vsch omenjenih številkah večji od predviđenih 32 strani. V opravičilo lahko zapišem le, daje bilo vse spomladansko dogajanje v Trzinu izjemno pestro in bogato, preje-mali pa smo tudi sorazmerno dosti priporočil z Občine, da naj objavimo najrazličnejše prispevke, na primer precej dolge prispevke, povezane s plinifikacijo Trzina, odredbe, razpise in podobno, kar je bilo seveda v korist občanom, vendar je vplivalo na večje število strani, majska številka pa je bila tako obsežna predvsem zaradi predvolilnih oglasov, ki sta jih naročili stranki Nova Slovenija in Združena lista socialnih demokratov. Ker menimo, daje naše glasilo tudi nekakšna kronika dogajanja v občini, smo dopuščali, da so bile številke debelejše od predvidene-ga obsega. Podobno se nam je dogajalo tudi v prejšnjih letih, končni obseg letnika pa je bil potem bolj usklajen, ker so bile jesenske številke nekoliko tanjše. Takrat se običajno v naši občini dogaja manj družabnih in drugih prireditev. To velja tudi za barvne platnice. Za dvojne platnice smo se odločili, tudi če niso bile vse strani plaćane z reklamami. Kadarkoli smo imeli dvojne strani, smo na njih objavljali tudi barvne fotoreportáže z različitih prireditev v občini. Zavedamo se, da to podraži časopis, vendar je to le dokument časa, inje prav, da ostane kar najbolje predstavljeno tudi za zanamce. Na marčevski seji občinskega sveta je bilo precej očitkov na račun kritičnega pisanja v Odsevu. Kritiko smo v omenjenem obdobju nekoliko omilili, vendar seji ne moremo in tudi ne želimo povsem odreći. Ena glavnih nalog javnih glasil je tudi ta, da kažejo, opo-zarjajo na napake, da komentirajo dogodke in jih vrednotijo. Brez tega se javni mediji spreminjajo zgolj v trobila in propagandna orodja oblastnih struktur. Menimo, da kaj takega ni v interesu naše občine in demokracije. Mediji morajo, kljub temu da jih ustanav-ljajo in financirajo določene ustanove, ohraniti nekaj svobodě in neodvisnosti pa tudi kritičnosti. Včasih so rekli, daje kritika gibalo razvoja; menimo, da to še vedno drži. Če je občinski svet dru-gačnega mnenja, sem pripravljen zapustiti mesto odgovomega urednika. Priznam, da pri našem pisanju prihaja do napak, vendar se trudimo, da bi jih odpravljali in zmanjšali njihovo število. Žal včasih priha- ja do različnih interpretacij posameznih zadev, zato ne more biti naše pisanje vedno vsem po volji. Določene odpustke pa si zaslužimo tudi zaradi načina delà in dějstva, daje većina pišočih sodelavcev našega časopisa mladih. V prvem polletju Odsev ni dosegel pričakovanih finančnih re-zultatov. Treba je povedati, daje pri nabiranju reklamnih oglasov opaziti stagnacijo. Precej stalnih strank se oglaševanju odre-ka. Pravih vzrokov za to ne poznamo, menimo pa, da bi bilo mogoče z okrepitvijo trženja doseći boljše rezultate, žal pa ne dobi-mo novih sodelavcev, ki bi bili pripravljeni delovati na tem področju. Že ob lanskoletnem končnem finančnem poročilu smo opozarjali, da predstavljene številke niso realne in daje bilo poslovanje Odseva lani verjetno dražje. Menimo, daje do tega prišlo zaradi zamika pri nekaterih plačilih in zdaj z višjo ceno našega izhajanja prihaja do izravnave in realnih številk. V omenjenem obdobju seje naklada časopisa povećala, kar je delno vplivalo tudi na višje stroške, pri tem pa bi tudi radi opozorili, da je cena našega glasila v proračunskih postavkah že dalj časa enaka, da pa v vmesnem času inflacija vseeno ni bila zanemarlji-va. Honorarji za delo pri Odsevu so praktično ves čas isti, če so bili v prvem obdobju honorarji sorazmerno dobri, so zdaj že nekaj časa relativno skromni, kar vpliva tudi na pripravljenost za sodelovanje z Odsevom. Menimo, da bi bilo prav, če bi občinski svet dvignil postavko za višino honorarjev. To bi vsekakor spod-budno vplivalo na pripravljenost sodelavcev našega časopisa za delo in posledično tudi na zadovoljstvo vseh. Delovni program uredništva Odseva za naslednje polletje: Do izteka tega leta naj bi izšlo, vključno zjulijsko številko, ki je že v pripravi, še pet številk Odseva. Predvidevamo, da bodo naslednje številke, razen decembrske, tanjše, kar bo vplivalo na finančni rezultat uredništva. Poskusili bomo izboljšati trženje, pričakujemo pa tudi, da bo trženje zaradi oglaševanja strank pred parlamentarnimi volitvami dalo boljše rezultate. Trzin, 11.7.2004 Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe organizira zadnji teden v avgustu, od 26. do 30. 8., tečaj badmintona in tenisa v Tauby centru v Trzinu Tečaj tenisa bo vsak dan od 9. do 10.30 ure, tečaj badmintona pa od 10.30 do 12. ure. Cena posa-meznega tečaja za cei teden je 2.000 sit na osebo. Prijave zbira Anica Mušič do zasedbe prostih mest. Pohitite s prijavami. Društvo prijateljev mladine Trzin IN memorium ZNANO IE, DA SO NEKATERI Z ZELO MALO IMETJA OBOGATILI ŽIVLJENJE SEBI IN DRUGIM! Ni je več. Koga? Naše Barbe! Barbara Lukan - Tomažićeva je odšla od nas tiho, kot je zadnje čase živela. Zivela je dolgo življenje, življenje v krutih ta-sih. nič ji ni bilo prizanešeno, pa tudi veliko lepih trenutkov ji je bilo podar-jenih; živela je polno življenje m bila je vajena vsega, dobrega in zla. Spominjali se je bomo še dolgo, vsi njem najbližji, pa tudi njeni sovaščani, vsi. ki smo imeli to srečo, da smo jo poznali. Rodila se je leta 1915 družini Serša v prelepi Tuhinjski dolini, prišla v Trzm še mladoletna, za boljšim kosom kruha se zaljubila, poročila s Francem Lukanom leta 1940, kmetovala, prezi-vela pekel nacionalizacije, rodila sina in hčer in preko njiju ustvarila številč-no družino. Prava slovenska mati. Tudi to je ni strlo, da je zelo zgodaj, že leta 1964, zgubila moža. Sama je_po-tem kmetovala, bila snažilka v OS, krasila trzinsko cerkev več kot 15 let. Ponosna je bila. In pogumna: v 78-tem letu starosti je šla k maši na Kre-darico! Vedno je bila med prvimi, ki so se potegovali za napredek Trzina, ko se je gradil vodovod, ceste, šola, bila je tudi med pobudniki za samos-tojno trzinsko faro; ko smo se potegovali za samostojno občino. je bila z vso dušo za. Bila pa je tudi zelo stroga, najprej do sebe, potem šele do drugih. Polje je moralo biti vzomo obděláno. ozare pokošene, gozd očišćen. ob nedeljah in praznikih je moralo biti dvorlšče in okolica hiše urejena. Z veliko ljubeznijo je gojila človeške vrednote, slovensko ljudsko izročilo, ljubezen do zemlje in prijateljske odnose med ljudmi. Za njo je bil praznik praznik, drugače pa je bilo na prvem městu delo. V poznih letih je rada so-delovala v društvih, vedno je rada prepevala in se veselila z dobrimi ljudmi, mnogokrat je držala družbo s svojo veselostjo in pesmijo pokonci. Rada se je zabavala s sokrajani. koli-kor ji je to dopuščalo zdravje. Za prihodnje rodove Trzincev je pisala spomine, ki jih ima kar dva zvezka in bodo lahko zanimivi za pisce trzinske preteklosti. V mnogočem je bila bolj Trzinka, kot če bi se rodila tu. Takšna je bila Barba in prav je, da se take spominjamo! Studentski klub Domžale SKUPAJ Z NAMI NA MORJE! na naši internetni strani www.studentski-klub.com. Kïïïïff5 sevračí^kopalkanje! Dějstvo, da vsi nim,o denarja, da bi lahko l 23.07. hiphop in reggae/dancehall: D.J MER & D J FU 20.08. progressive house: D.J. KOKSI Vs. Dl DEUCE 03 09 house: D.J. JIMMYTHESUN & D.J. EDDY 1 HE FISH Vsa kopalkanja bodo potěkala ob petkih od 1^0 «de družba = recept za MEGA poletje P.S.: Tudi letos vřeme bo! EÊSSrssîSË- SSSašSSSSaSSř- Vključena je celodnevna karta, převoz, cestnine, prédominé. pna atraktivna zadevica paje kite boarding. V mesecu avgustu se bomo za teden dn, Campu Viganj, kjer sc bodo čez dan vzporedno s prvenstvom odv„ale sportno- Sïï^ïo Se—1lastnih šotorih (po ugodnih cenah si Jih lahko izposodite v klubu), elektrika, hladilnik in tunst.čna taksa. Vse ostalo lahko izveste na www drustvo-eos.si /adna2004/ SSSSSSSgS gusta 2004 na Studentski klub Kamnik. Za vse informacije se obmi na vvww.studentski-klub.com. Predv doma med 11 in 15. avgustom 2004 se nam (po predhodni prijavi v SKD) lahko ~ pridružite na'turi, ko jo bomo najprej mahniii proti Beh krajin, „i Kol", po kateri se'bomo zapeljali tudi s kanuji. Predviden finanční pr.spevek bo ynašal okoli 10 tisočakov, vse ostalo pa bo jasno okolí 20._juiija. Za konec pà še to: vsak četrtek ob 18. uri je na igrišču na Skrjančevem Pr, Radomljah na voljo brezplačno igranje odbojke-beachvolley. Matěj a Kegel vwoť5sJ\ âTnÀN KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEH MESECU Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato sessvojimi podalki obraćajte nanjo (tel.St. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vaSo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 25.07. TD dopoldan ogled znamenitosti Ljubljane s turističnim vodnikom 27.07. 16.00 MO PD Onger »Poletne torkijade«: Po plezalni (Pogačnikovi) poti na Grmado (za osnovnošolce, dijake in študente) 01.08. TD Izlet in predstavitev na prazniku breskev v Prvačini 03.08. 9.00 MO PD Onger »Poletne torkijade«: Veni, vidi, vici! (za osnovnošolce, dijake in študente) [igre brez mejaj 9.-12.08. MO PD Onger Tabor "veteranov MO" (za dijake in študente) »pohodni tabor« v Karavankah (od Stola do Dovške babe) 15.08. MO PD Onger Ogradi (nad planino v Lazu) 15.08. 10.00 Šahovsko društvo Prvenstvo v pospešenem šahu v Baru Repek 17.08. MO PD Onger »Poletne torkijade«: "Lov za trzinskim medvedom" (za osnovnošolce) 24.08. 19.00 MO PD Onger »Poletne torkijade«: "Poletni utrinki" (za osnovnošolce. dijake in študente■) 26.-30.08 DPM Tečaj tenisa v Taubi centru od 9. do 10.30 ure Tečaj in ure badmintona v Taubi centru od 10.30 - 12.00 28.08. 18.00 PGD Trzin Veselica (pri OŠ Trzin), zabaval vas bo ansambel Borisa Razpotnika, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. 02.09. Srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenije v Kranjski Gori 03.09. Piknik Društva upokojencev Žerjavčki v Dolgi dolini NAPOVEDUJEMO: 18.09. TD Pohod Trzin, Mengeš, Vodice - TD za športno značko občine Trzin 21.09. DU Žerjavčki Izlet v Logarsko dolino September MO PD Onger Lisičkina gozdna učna pot (Šumberk) September VO PD Onger Vrh nad Škrbino, Tolminski Kuk (2 dni) Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin dobite tudi v Občinskem informativnem središču, Družbeni dom Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/f, tel.: 564 47 30. Informacije o (poletnih) izletih PD na spletni strani: http://onger.org/menu.php PR0STQVQUN0 GASILSK0 DRUŠTVO TRZIN organizira pri osnovni Šoli Trzin v soboto, 28. avgusta, s pričetkom ob 18.00 uri Zabaval vas bo ansambel Borisa Razpotnika, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. CORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Menges, GSM: 041 644 121 Popravila: - TV spre/emnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike BAHNĚ) TRGOVINA VODOTERN Škrjančevo 8, RADOMLJE PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich o OGREVALNA TEHNIKA PLINSKE PECI PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS PRIKAZ DELOVANJA BREZPLAČNO SVETOVANJE UGODNI KREDITI fivroTTOsrvo vidmar ^Jjrnâmk Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve "atova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27 @ Cistilno-vzdrževalni servis -generalna čišćenja po adaptacijah -strojno globinsko čišćenje talnih oblog, oblazinjenega pohištva, notranjosci vozil,... Senčila - lamelne zavese, notranje in zunanje žaluzije, plise in rolo zavese.tende in markize,... ' • Montiramo termoreflektivne in protivlomn -sungard - glassgard -SDI distribution clean il beat Slaščičarna.Ogef Nudimo vam veliko izbiro porocnih in otroških tori po tujih kotalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domačo polico; ročno izdelane domače piškote in še veliko drugega. Če želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50