BELOKRÄKJEC ' Izhaja 1. in 15. vsakega\ mesca. — Naročnina za I > celo leto znaša K 1*50. / ^______________^y. Qlasilo belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse posüjatve prosimo V na naslov „Belokranjec" 1 Gradac, Bela Krajina. \ I. letnik. Ljubljana, dne 15. kimavca 1908. Štev. 13. 1848. - 7./IX. - 1908. 7. t. m. je poteklo 60 let, odkar je državni zbor v Kromerižu odpravil tlako in desetino s patentom, ki ga je podpisal cesar Ferdinand. 60 let je preteklo, odkar je postal kmet človek. In ker je tedaj veljalo, da kar je bilo Slovencev, to so bili kraetje, začenja za nas narod v celoti šele takrat doba življenja. Toda nismo šele 60 let tn. V zgodovini slovenskega naroda, t. j. slovenskega kmeta je slavna doba 16. stoletja, ko je bila med našim Ijndstvom zavest razvita tako živo, da srao današnji kmetje res raali potomci svojih prednikov. Ta doba je doba kmetskih nporov, kmetskih bojev za staro pravdo. Prvi npor leta 1503. je bil zadušen hitro. 1513. leta so zadušili nemški grajščaki drngo kmetsko vstajo. 1515. leta so si osnovali kmetje kmetsko „Slovensko zvezo". 20.000 članov je imela samo na Dolenjskem. Tri mesece je trajal krvavi boj. 40 80.000 kmetov je bilo združenih v „Slovenski zvezi". Po dolgih stoletjih je torej tega leta nastopil naš narod y prvio kot celota. Dvignili so se koroški, kranjski in stajerski kmetje. Ko so jih plemenitaši premagali pri Starem Dvoru in Brežicah, so vse ujete kmete usmrtili, 176 so jih obsodili na smrt v Gradcu, 15 poveljnikov so obesili, nasadili na kole in na stiri kose s konji raztrgali. Za 60 let je bil kmet uničen. Toda I. 1573. so se uprli znova, in sicer vzajemno slovenski in hpvaški kmet. Hoteli so osnovati pod vrhovno vlado cesarja slovensko-hrvasko driavo, kjer bi 1. sami pobirali davke, 2. se sami branili napadov in 3. se sami upravljali. Tod vrhovnim oblastvom avstrijskega cesarja je imel postati kmet Matija, Gubec cesar slovensko hrvaskega kmeta. Najznamenitejši med nporniki je bil Belokranjec Ilija. Gregoriö iz Ril>nika. ppi IVIetliki. Ko so upornike premagali, so jih nekaj poslali v Ljubljano ter jim posekali poke in porezali ušesa. V bitki pri Stubiških Toplicah je padlo 4-5OOO kmetov. Zmagovalci so jih mnogo ujetih usmrtili ter požigali cele vasi. Ma/tija» Gubeo je bil umorjen tako: v Zagrebu so ga na javnem trgu posadili na razbeljen železen prestol, ter mu zabili v glavo razbeljeno železno krono z dolgimi žeblji. Tak odgovor je dala kulturna krščanska Evropa bednemu slovenskemu in hrvaškemu kmetu v zahvalo, da jo je branil pred tnrškimi napadi, na njegovo zahtevo po človeka dostojnem življenju. Slovenski kmetje, ob 60 letnici odprave tlake ne pozabimo na nje, ki so pred 400 leti pre- livali kri za svobodo, ki smo jo dosegli šele mi pred 60 leti. Zato mučenikom za staro pravdo slovenskega in hrvaskega kmeta! Stran 58. BELOKRAN.TEO Letnik I. Ali stc že poslali naročnino ZEH l"5O za eelo leto Da naslov Belokranjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. Naš jubilej 1508.—1848.—1908. Dva jubileja obliajamo mi kmetje letos, svoja jubileja, brez odlikovanj in zaslužnih križcev, pač pa polna bridkih spominov na trpljenje, preganjanje in muke. Če kateri narod. to si je gotovo naš slovenski, kmečki narod moral trdo priboriti in krvavo zaslu- čiti svoj obstanek na svetu. Prvi jubilej je 4001etnica, kar se je rodil v Rašici na Dolenjskem Primož Trubar. Kdo in kaj je bil ta mož? Izšolan na Reki, v Solnogradu in na Dunaju, kjer se je živel s tem, da je po cerkvah pel, je bil posve- čen v katoliškega mašnika in je nato nastopil proti neredom v katoliški cerkvi kot pro- testantovski pridigar. Postal je vodja prote- stantov na Kranjskem. Katoliška cerkev je bila vedno latinska cerkev. Trubar je pa začel prvi pisati knjige v slovenskem jeziku. To je bil tedaj jezik zaničevanih, jezik kmetov, dekel in hlapcev. Trubar je povzdignil dosedaj zaničevano slovenščino in izdal celo vrsto slovenskih knjig, med njimi prevod sv. pisma. Zapomnite si torej kmetje, zlasti ob narodni meji: ko Yas bodo psovali, čeŠ kaj boste vi s svojo kmetavzarsko sloven- ščino, povejte jim, da je dal Nemec Luther temelj sedanji književni nemščini s prevodom sv. pisma samo kakih 40 let preje, kot je vpeljal Trubarnaš slovenski jezik kot knjižni jezik v knjige. Nimamo se svojega jezika prav nič sra- movati. Še celo narobe. Nemci so imeli države, trgovino, umetnost itd. in so dobili novo nemščino le par desetletij pred nami. A kaj je imel tedaj slovenski kmet? Na prvi strani je napisana naša zgodovina: imeli smo kmečko vstajo, turške navale ter — nemške graščine in samostane. A vendar je začela slovenska književnost lepo cveteti, okrog 1. 1573. tudi narodna in družabna zavest jugoslovanskega kmeta. Toda kaj je sledilo potem? Kmete so pobili kot živino, slovenski jezik in knjiga sta izgubila branitelje, izginila je priložnost, da bi bila kmetska država naš jezik rabila za upravo, za Sole, kot je nemška Lutrovega. Izginila je naša knjiga. Izginila je pa tudi naša zavest. Nalili so v kmetova srca strup poniž- nosti, pasje pokornosti, zvodenili so sloven- skemu in hrvaškemu kmetu kri, ker so njemu dali za vzor Kristusa Krlžanega, sebi so prihranili Kristusa Kralja, a Kri- stusa dobreg-a pastirja so vzeli v zakup, skrili so ga ljudstvu. Dejali so: Ti, kmet, trpi, nesi svoj križ, kot ga je Kristus nosil. Mi njegovi namestniki, po božji volji tvoji cesarji ga tudi posnemamo, njega kralja sredi vojsknih trum. In naši predniki so trpeli. Samo za časa Napolcona se je raalo posvetilo. Ljubljana je postala glavno mesto ilirskega kraljestva (slovenskih in hrvaških dežel), dobila vse- učilišč, začenjale so se snovati slovenske sole, prišel prvi slovenski časopis, Vodnikove Ljubljanske novice. Toda to so bile kratke sanje. Zopet so nam dali na zastavo Kristusa Križanega, in zase pridržali Kristusa kralja. Toda priälo je leto 1848. Prišla je revolucija, in narodom so vladarji „dali", česar niso raogli več držati. Kmet je bil osvobojen in postal sam svoj. Sedaj je trebalo obema, graščaku in njegovemu tlačanu, pokazati, kaj znata. A kaj vidimo? Graščaki so shajali kot vcleposestniki, dokler so imeli na razpolago delavce tlačane, katerih delo ni nič veljalo. Ko so izginile delavne rokc slovenskega kmeta, tega zani- čevanega trpina, začeli so se majati temelji gradov. Zadnji ostanek tistih turobnih, za kmeta turobnih časov je na Kranjskem privilegij veleposestniške kurije, da voli kakih 50 potomcev bivših zatiralcev slov. kmeta 10 poslancev. Še drug žalosten spomin na one case je izginil. Leta 1895. je bil poplačan šele zadnji dolg za odkujmino, ki se jo jc moralo dati graščakom za izgubo kmetov. Leta 1848. je kmet dobil svobodo, ali dali so mu kot potni list — dolg-, odkiip- nino graščakom. Dalje ni prinesel kmet seboj za svobodo potrebne izobrazbe in org-anizacije. 1848. leta so izvojevali revo- lucijo meščani in delavci. Kmet ni mogel imeti primernega obzorja, ker je bil preveö zanemarjen. Zato tudi teh 60 let ni imel nikakega vpliva na vodstvo države. tšele po tolikih letih je našel v zadružništvu tisto obliko dela, ki mu pribori pristojno mesto. Sploh so državniki tistih časov po- kazali, ko so urejevali države, da kmetijstvu nikakor niso ])ripisovali potrebne važnosti. Namesto da bi bili postavili za temelj države to, kar je n a j s t a 1 n e j s e g a, k m e- tijo, in kar je najširšega — kmetsko ljudstvo, so vzeli za pod 1 ago preostanke prejšnjih časov, plemstvo, in pa industrija- Podlistek. Slovenei, ne dajmo zeinlje iz rok! (Dalje.) Sosed Nande Klepec: „I, kaj ti — ti si že kapitalist! Imata z ženo čisto hišico, toda zakaj si pa kupil tisto bajto s 30 orali polja od Jakoba. Tega ne razumem! Če hočeš, ti tudi jaz prodam svojo bajto in se preselim v Ameriko. Tukaj v tej mizeriji človek ne more shajati", je dejal sosed, znan kvartopirec, sicer pa dober človek. Sosed Žunič: „Vidiš Nande, sošolca sva, povem ti naravnost: Če bi ti tako gospo- daril, kot jaz, bi bil mogel kupiti ti sam Jakobovo bajto; to mi lahko verjameš! Ampak takole to ne gre!!" Nande Klepec: „Kaj, takole------vsak nima takšne sreče, kot ti. Vse se ti posreči; — doma si lepo na gorkem in te imajo radi, a to pa veš, kako je pri nas; kreg na kreg in vse vsakega jezi, celo življenje. Nikar se mi ne čudi, da pijem. Danes tndi! In kvarte? Hočem priigrati, kar sem izgubil. Saj sem zaigral par oral zemlje, to je res! — Hočem pozabiti na to revščino; saj bi ti ne maral biti v moji koži! Dajte mi ga, natakar, še pol litra! Naj gre vse k vragu!" Župan: „Vse gre, Klepec, če le človek hoče! Jaz sem — kot ve dobro gospod nad- učitelj, prevzel zelo zadolženo posestvo, tako da sem že mislil, da pojde vse po vodi, in sem že skoro obupal. Sem že bolj prileten, samo dve zadnji leti sem hodil v solo tukajle h gospodu nadučitelju. Toda ko sem prevzel posestvo, me je gospod nadučitelj držal. Dve, tri leta toliko, da sem se vzdržal, toda, hvala bogu, šlo je. Denar sem izdajal samo za najpotrebnejše stvari in plačeval dolgove. Čez pet let sem že vračal glavnico in sedaj, kot dobro veste, oddam posestvo čisto: — svojim otrokom. Zadovoljen sem. Kakšno veselje je to, če človek domovino očisti dolgov! Ravno tako, kot če človek na vrtu očisti sadno drevo mahn, črvov, žuželk, gosenc in druge golaznil" Župnik: „Da, samo dobre volje, dobre volje!" To zadostnje, da je mir v hiši in sreča v rodovini. Toda ne sme nikdo hoteti z glavo skozi zid in misliti, ako komaj začne boljše živeti, da bo takoj čez en mesec imel kapital! To ne gre!! Kar človek lz- gubi, mora osvajati. Kdor družini zapravlja premoženje, se mi zdi, kot če bi se valil s hriba v prepad. Hrib je prost, in on se vali in vali, dokler ne pade v prepad, in vsega je konec! (le se v tem padu spametuje in gre vase, se začne loviti in skuša vstaviti, da bi ne padel v prepad, se mu to posreči. Toda potem mora zlesti naj- prej na vrh hriba, odkoder je padel 11 Potem naprej seve človek že dela z veseljem in je zadovoljen, da se mn je to posrečilo. Z življenjem imamo veselje, če krepko premagujemo zapreke, ki nam jih na- sprotniki stavijo na pot; naj bodo potem ljudje ali priroda. Brez teh zaprek bi ne občutili veselja z življenjem." Nadučitelj: „Počakajte, gospod župnik, tudi jaz k temu.rečem nekaj besedi! Kar Vas je mlajših, ste vsi hodili k meni v solo. Sedaj mi že vi, moji učenci, pošiljate v solo svoje otroke. Kot sem Vam pravil, pravim tudi njim: cenite ocetovsko zemljo in rodno grudo! Dokler ima naš narod zemljo, ne pogine. Po 30letni vojski so vzeli Čehom v 17. stoletju katoliški plemenitaši, cerkveni knezi in samostani tretjino zemlje. S tem so jih tako zamorili, da je trajalo Letnik I. BELOfKRANJEC Stran 59. lizem ter kapitalizem. Zato so vse države prisle srečno na rob propada. Dolgovi na vseh koncih in krajih, vojaških bremen vedno več, nezadovoljnost povsod, sreče vkljub vedno večjim bogastvom nikoder. Kaj čuda, če je tudi kniet prišel v položaj, kjer skoro ni več druge bodočnosti, kot boben in dražba. Lahko trdimo: teh 60 let je za napredek na kmetiji izgubljenih. Živo začutimo to šele tedaj, če pomislimo na orjaški razvitek tehnike. Ta razvitek je pa prerasel človeštvu bas zato čez glavo, ker mn ni dalo podlage. Vsa tehnika skupaj nič ne izda, ker je vedno manj stalnih odjemalcev na kmetiji, ki pridela za vedno večje množine delavstva vedno manj. Vsa ta vprašanja bo raogoče rešiti šele tedaj, ko se reši kraetsko vprašanje. Važno je, poznati ta razvitek. Ker mi Slovani bomo imeli nalogo, rešiti to vpra- šanje. Večina teli miljonov in miljonov slovanskega ljudstva je kmetska. Zato je slovansko vprašanje In kmetsko vpra- šanje ena stvar. Slovanska naloga bo, pri- vesti kulturo iz dcgeneriranega mestnega ozračja naprej v naravo. Zanimiv slučaj je, da je praznoval te dni, 11 t, m. svojo 80. letnico Lev Nikolajevič Tolstoj. Ruski velikan, rodom grof, po poklicu častnik, je pustil vse ter se vrnil nazaj k materi zemlji. Tolstoj je danes gotovo naj- večji duševni velikun svoje dobe, ne velikan lepih besedi, temveč velikan dejanja. Hvaležni sc morarao mi slovanski kmetje spominjati ob 601etnera jubileju svoje osvo- boditve 80. letnega Tolstojevega jubileja, ker on je pokazal, da je tudi na kmetiji mogoča kultura, ker baš ruska zemlja je Tolstoju dala podlago, ruski raužik (kraet) vsebino za njegove raisli. Kot nas slovenske kmete Tru- bar in Gubec spominjata preteklosti, kaže nam Tolstoj s svojim delom in naukoin lepo prihodnjost boljšib srečnejših časov, ko ne bo beseda kraet psovka za človeka, ko bo le tisti kaj veljal, ki bo delal to, kar bo govoril, ko obvelja nazor, da le delu cast. Slovenskim starišem! Najgrši greh, da zločin store sta- riši, ako pošljejo svoje otroke v tujo šolo, v solo, kjer ni učni jezik naš mili jezik slovenski. Slovenske otroke v slo- venske sole! V tuji (nemški) šoli se izgubi slo- vensko dete popolnoma, otopi duševno, nravno in narodno! Ne nauči se ni- česar: niti tujega, niti materinega jezika; za življenje potrebnega ne pridobi ničesar, ali celo ne razume, kaj da razlaga učitelj. Prava vzgoja in izobrazba je mogoča le na podlagi materinega jezika! Slovensko dete spada v slo- vensko solo! Kdor bi otroku zadal rano na roki ali nogi, bi bil zločinec. Toda še ve- liko večji je greh, ako dajo zaslepljeni stariši svoje otroke mučit in trpinčit v šolo, katere učni jezik je nemški in ne v solo, katere učni jezik je slo- venski. Težje se pregreši nad svojimi otroci, težje se zagreši nad svojim narodom, kdor še vedno pušča v nemar pravice svojega materinega jezika. Slovenska deca spada v slo- vensko solo! 200 let, predno so se zopet probu- dili. Narodbrez zemlje je narod sužnjev, ljudi brcz opore, katere more lastnik zemljišča, na katerem žive, pregnati kadarkoli se mu poljubi, če imajo prav kapital. Če bi se bilo ponemčenje za časa cesarja Jožefa in Marijo Terczije vršilo v tej smeri razlastitve, zaplembe zeinljisča, bi nas že več ne bilo! Oni so se pa vrgli na jezik, cerkve, Sole, in oni so izgubili bitko, Slovani so pa ostali zmagovalci samo zato, ker je kniet ohranil zemljo. Zato tudi Angleži s svojim ogromnim bogastvom love po svctu zemljo. Zato so si podvrgli ogromne kose zemljišč po Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji. Človek, ki je gospo- dar koščka zemlje, ki preživi njeg-a in njeg-ove drage, je neomejen gospod, je mal kralj zemljišča, kl ga ima v rokah. ()q prikupi kos zemljišča, razširi svojß kra- Ijestvo, če proda kos zemlje, izgubi kos kra- Ijestva zasc, za svojo rodovino, za svoje potomce, za svoj narod. Ponosen sem nato, da so se za časa mojega življenja in dclo- vanja v celem mojem šolskcm okolišu, v petih vaseh, — samo trije učenci pre- grešili, da so prodali rodno grudo. Poznate jih: Knezov Miko je svoje res lepo posestvo zapravdal, potem ga pa še prodal nemškemu židu Grossu, ki je nesreča za naš kraj. Jakovčič bi posestva, oziroma bajte, ne bil moral prodajati, če bi bil živel tako, kot se gre. Seve tako, kot je on delal, bajta ne nese! Treba je računati. In vi, moji ucenci, znate računati! Vsaj se je teli 26 let, odkar tu učim, kmečko posestvo po naših občinah za precej oral povečalo! Samo pomislite: — že tu-le oče gospoda žnpana, takrat sicer ni hotel, pa sem ga pregovoril, da je kupil grajsko opekarno in toliko zemlje k nji. Tnkajle gospod Piletič je kupil kos gozda in travnika od grajščinskih. .Taz sam sem kupil tole gostilno pred 10 leti, ko jo je prodajal Kühner, ki je odnesel iz naše ob- čine vsaj 100 tisočakov. Knpil sem jo zato, da bi je ne bil kupil zopet kak Žid. Smejali so se mi: preplačal sem jo. Čez 20 let sem varčeval, da sem priliranil 8 tisoč. Stalo je pa vse skup z zemljiščem vred Htisoč. No, in poglejte — jaz ne dovolim, in gostilniški najemnik nc sme trpeti pijančevanja. Narobe, hočem, da pijete samo, da se pokrepčate. Poljo obdelujem sam in mi nosi obresti. Nalagam v hranilnico ..." (Dalje prih.) Zato zvršuj vsak svojo ljudsko in narodno dolžnost, poučuj z vsemi sredstvi usmiljenja vredne, zaslepljene stariše, ki bi hoteli pri novem vpiso- vanju zopet privesti nevedno in sla- botno deco v drugo solo, kakor v slovensko, ki bi zopet hoteli dati mučit in uničevat svojo deco na duhu in telesu. Slovenski otrok spada v slo- vensko solo in nikamor drugam. L ^ Poziv na krčmarje črnomeljskega sodnega okraja! Krčmarji, ki ste vzeli vinski dac od de- žele v zakup, pozor! G. Kožar, naš repre- zentant, nam že četrto leto ni položil računov in gospodari z našim denarjem, kakor s svojim. Pred letom smo pac dobili vsaki nekaj od dobička, toda brez računa, ne vemo torej, ali se je razdelil ves dobiček ali ne. Lani nam je dežela nabila vec tiso- čakov, držati si moramo dacarje, preti nam torej gotova izguba. Ta mesec imamo še čas odpovedati deželi dac, ako bi nam kazala izguba. Zato pa zahtevajmo od g. Kožarja precej račnn in pregled racunov, da vemo, pri čem da smo. T a mesec je z ad nji čas za odpoved. Culi smo tudi, da je de- žela ponudila, da hoče stopiti v zvezo s krčmarji in vzeti ž njimi dac v zakup, gosp. Kožar patega ni povedal krcmarjem, ampak na svojo roko odgovoril, danočejo. Na to nam je dežela nabila one tisočake. Sicer bi bila dežela dac oskrbovala in mi bi bili brez izgube in ne bi ničesar riskirali, seveda ne bi bil g. Kožar reprezentant. — Še enkrat, pozor! — Dobro bi bilo tudi, da bi račune revidiral kdo drugi, ne pa krcmar, morda kak uradnik. — G. Kožarja pa po- zivljemo javno: Sem z računi za zadnja štiri leta! Več krčmarjev — zakupnikov. Iz Bele Krajine. Vseslov. časnikarski kongres se je vršil dne 8 — 10. t. m. v Ljubljani. Za- stopan je bil tudi naš list. Radi pomanjka- nja prostora priobčimo več o tem shodu pri- hodnjič. „Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v meUiškem sodnem okraju" je naklonila občina Gradac za letosnje leto znaten prispevek 50 K, za kar se ji izreka najtoplejša zalivala; naj bi našla še mnogo posnemalcev v korist ubogi deci najbednejšega kranjsk. okraja. — Ker vsled neugodnih razmer ni bila možna udeležba pri pogrebu prerano umrlega gosp. dvornega svetnika Ludovika Golie, ro- jenega Metličana, so darovali mesto venca na njegovo krsto imenovanemu društvu gosp. monsignor Franjo Dovgan in okrajni sodnik Fran Regally po 3 K, ravnatelj Leopold Gangl, sodni pristav dr. Fran Pichler, sodni kancelist Josip Vovk, oskrbnik Davorin Vukšinič in okrozni zdravnik dr. Rudolf Stran 60. BRLOKRANJEC Letnik I. Weibl po 2 K, sodni pristav dr. Fr. Bicek in poštar Fr. Guštin po 1 K. — Društveni odbor posreduje tudi šoli odraslim otrokom vsakovrstna učna in službena mesta v dobrih zanesljivih hišah in nadzira take nedoletnike še prav posebej. Da se mu omogoči to svojo dolžnost vršiti v kar najvecji raeri, se je obrnil na vse merodajne činitelje okraja, da mu izvolijo sporočiti iraena takih nedo-' letnikov in iraena onih učnih mojstrov, go- spodarjev itd., ki so pripravljeni sprejemati društvene varovance v svoja mesta; s to prošnjo se s tern obrača tudi na vse p. n. trgovce, obrtnike, rokodelce itd. zunaj okraja, da izvolijo društvu naznaniti morda izpraz- njena mesta, katera bi hoteli podeliti pridni, nadarjeni in zanesljivi belokranjski mladini v njeno, pa tudi v svojo korist, ker hoče odbor zastaviti vse svoje moči, da njegovi priporocenci povsem zadovoije svoje mojstre in gospodarje. — Okr. zdravnik dr. Rudolf Weibl je vsled odborove prošnje drage volje prevzel brezplačno zdravljenje neinio- vite metliške dece; bodi mu izrečena naj- iskrenejša zahvala na njegovi blagodušnosti, s katero hoče skrbeti za telesni blagor društvenih varovancev. Iz RadenC. Peter Butala iz Sp. Radenc, ki je ustrelil mater in obstrelil brata, je dobil v zadnjem porotnem zase- danju 10 let težke ječe. Volitve v občini Podzemelj so izpadle sijajno za našo kmetsko stpanko. 17 odbornikov je njenih, odbornika z Otoka smo volili skupno. Kaplan in Kočevar Röthel sta torej zastonj agitirala, zastonj so se branili naziva klerikalci, zastonj so dali natisniti svoj oklic v „Narodni Tiskarni". Vprašamo samo našega škofa, kako to, da daje njegova stranka tiskati svoje oglase tarn, kjer se tiska oni „Slovenski Narod", ki se ga nam je že tolikokrat prepovedalo pod smrtnim grehom čitati ? Roko v roki z nami so šli vrli Gradčani, ki so vsi prihiteli na volišče kot en mož. Kmetje, občina je naša, začenja se čas dela. Pokažimo, da smo zreli, da sarai upravljarao občino, kjer sami davke plačamo, da ne potrebujemo komande in vodstva kot kaki otročaji, od privandranih tujcev in ljudi, ki so danes tu jutri tam, kot jih škoi ravno potrebuje. Oklenimo se svoje občine in svoje zadruge, ter krepko napredujmo z geslom: Eden za vse, vsi za vsakega. Tistim volilcem pa, ki sedaj niso šli z nami, podajamo bratsko roko za delo. Ne dajmo se, kmetje, v bodoče zapeljati, da bi osebnemu nasprotstvu prisiljenega tujca na ljubo pustili sovraštvu pot med naše vrste. Ne dajmo, da bi se nam kdaj delila miloščina v naši občini, ki jo tvorimo mi, naše žene, naša deca s svojimi krvavimi žulji, da bi nam kdaj rezal kruh in vodil besedo posaraezen tujec Nemec tam, kjer smo lahko sami gospodarji. Na svoji zemlji naj bo slovenski kmet svoj g o s p o d! Sokolski naraščaj v Črnomlju. Dne 6. t. m. popoldne napravil nam je naš sokolski naraščaj izreden užitek. Napravili so naši „Sokoličiu pod vodstvom Slavka Schweigerja zlet na Lokve. Slavko je hotel pokazati, kaj se lahko v kratkem času po- čitnic naže male nauci — seveda, ako imajo učenci kakor tudi posebno še učitelj dovolj vstrajnosti in potrpežljivosti. Ob 3. popoldne odkorakali so pod vodstvom Slavka in sprem- ljani od starišev in prijateljev na Lokvo, kjer so pokazali, kaj so se naučili. Izvajali so v splošno zacudenje razne proste vaje nepri- čakovano dobro. Po vajah, ki so jih pono- vili, so bili pogoščeni s pecivom in kupico mošta. Hvala vam, vrli Sokoliči, posebno Slavkotu, za dokaz, da hoče naša mladina izobrazbe. Le tako naprej. V znamenju Krlstusove Iju- bezni. Dne 8. t. ra. priredili so neki dijaki pod vodstvom g. Malneriča Tineta v Drvar- nici nekak shod. Zvedeli smo prej o tern toliko, da se bo otvorila javna knjižnica in da bo predstava. Mi smo bili tega vsi veseli, saj hočejo s tem pokazati tako imenovani klerikalci, da jim je vendar nekaj na iz- obrazbi prostega ljudstva ležeče, o čemer smo po otvoritvi ljudske knjižnice v Dobljičih jako dvomili. Toda tudi sedaj so nas precej varali. Pod vodstvom g. Tineta ustanavlja se knjižnica za prosto ljudstvo, prirejajo se javne predstave za prosto ljudstvo, pri ustanovnem shodu knjižnice pa gosp. Tine zbranim ljudem meni nič tebi nič zabrusi v obraz, da je zanje zadosti, da berejo krščanski nauk in da so dovolj olikani, ako tega znajo. Čemu pa potem trošite denar za knjižnice, saj menda nimate samih krščanskih naukov v knjižnici, saj s temi nas je preskrbela Družba sv. Mohorja, zraven pa nas o tem lahko poučujejo gg. duhovniki na prižnicah, namesto, da govore in tirajo tamkaj politiko. G. župnik Peharc je zopet pokazal, da smo se jako zmotili, ko smo v prvih letih po nje- govem prihüdu v Črnomelj sodili, da je miren in olikan. Njegov nastop in govor na tem shodu govori nasprotno. On psuje ljudi, ki mu niso pogodu, kar z živino, sv in ja mi. G. župnik ! Kristus, katerega namestnik ste vendar, nas uči: Ljublte jih, katerl vas sovražijo in molite zanje, ki vas preganjajo, vi pa psujete ljudi, ki imajo v nekaterih stvareh drugo mnenje, kot vi, z živino. G. župnik je bil začetkom res drugačen; ko je kandidiral pri nas sedanji naš dež. glavar g. svetnik Šnklje, rekel je, da raje prestopi k nernškemu redu, kakor da bi agitiral za g. Šukljeta in sicer radi tega, ker je ta v zadevi železnice koj od začetka kazal posebno sovraštvo proti Ornomaljcem. Ko pa je bil gosp, župnik v Ljubljano poklican, kamor je sei jako jako nerad, prišel je nazaj kot zvest pristas" g. Šukljeta in je začel tudi sicer delati v smislu g. Šušteršiča. Gosp. župnik je pač zvedel v Ljubljana, da je misel na kako boljše mesto nesmisel, ako ne prizna g. Sušteršiča za svojega glavarja in ne dela po njegovi komandi, zvedel je, da ni njegova naloga, ljudi učiti po Kristusovem zgledu ljubeznl do bližnjega, ampak biti po- litičen agitator g. dr. Šušteršiča. G. župnik, to vse bi bili lahko zvedeli pri g. kolegu Iv. Šašeljnu, pa bi bila pot v Ljubljano nepotrebna. — Prosimo vendar malo več dike in zmernosti. Nekatere je gori navedeni shod tako navdnšil, da so dali po vzgledu g. župnika duška svoji na- ravi z razžalitvami, sodišče pa jih je pod- učilo, da ni dobro povsod g. župnika posnemati. Plačati je bilo treba nekaj globe, kar jim je navdušenje ohladilo. G. župnik, upamo, da nam ne bodete zamerili, da se nam mnogo lepši zdi Kristusov nauk o ljabezni, kot pa Vase psovanje in zapeljevanje k surovostim, za katere potem sicer mirni ljudje zapeljani po vašem zgledu, pridejo pred sodišče in so obsojeni. Nočni nemir v Metliki. Iz kroga tujih obiskovalcev Metlike se nam piše: „Metličani dobe v kratkem žcloznico. Zato se bolj ko nekdaj začenja svet zanimati za Metliko. Toda čuden utis naredi to tako- zvano mesto na tujca, ki slučajno v nedeljo ali praznik tu prenoči. Od večera do ju- tranje zore, ko se že domačini na delo spravljajo, motijo pijanci nočni mir prebi- valstva. Begajo po cesti sem in tja z nav- dušenim krikom, ki je često prav zverinski, s petjem, žvižganjem; drugi zopet sede in kriče po gostilniških vrtih, sobanah gostiln, s čimer se grozno nadleguje zmerno in od dela utrujeno občinstvo. V drugih mostih se pijanec niti pri belem dnevu ne sme tako po ulicah obnašati, koj ga redar odvede. Bog ve, kje so metliški rcdarji! Najbolj pri teh razmerah trpe oni, ki so rahlega spanja, bolniki in vsi, ki glede na zdravje spe pri deloma odprtih oknih. Ali so ti ljudji res pri- morani, da trpe sled podivjanili pijancev? In gostilničarji pri izvrševanju obrta morajo imeti obzir tudi na drugp. ljudi, ne samo na najvztrajnej.se goste. Govori se toliko o potrebi naobrazbe ljudstva, a koliko se pa stori dejanski? Alkohol je prvo in glavno poneumnjevalno sredstvo, in dočim se drugod proti njemu dela, se v Metliki vsled popust- ljivosti občine dela za alkolizem. Žalostno, da je celo mnogo „olikancev", ki nadlegujejo ta kraj s svojo pijanostjo. Neuspehi v soli jasno pričajo, da se večina rezultira od alko- holu vdanih očetov. Slabiči za časa nabora so druga taka prikazen. Koliko škode je na narodnogospodarskem polju itd. Kdaj že stori občina svojo dolžnost? Ali ne spada to v njeno področje, da skrbi za red in mir! Skrajni čas je, da se tozadevno kaj ukrene." — Redarstvena oblast ima besedo. Pri sodišču v Črnomlju je bilo o priliki cesarjevega godu 12 obsojencev pomiloščenih in jim pregledano skupaj okoli 25 dni zapora in 50 K globe. Nesreča. Stefan Štrucelj, posesfnik in župan na Talčvrhu, je po nesreči padel s poda in se nekoliko pobil na hrbtu in levem očesu. Neprlčakovana posledlca mo- ll tve. Dne 26. avgusta jo raolil na Gričku pri kapelici Majerle z Mavrlena. Po končani molitvi je spustil v puščico novec za 10 be- ličev, denarnico pa je pomotoma vtaknil v strgani žep telovnika tako, da mu je zdrsnila skozi žep in jo je izgubil. V denarnici je imel mož 99 kron gotovine. Poštene najdi- telje prosimo, da vrnejo siromaku denar, zahtevajo pa lahko deset procentov nagrade. Letnik I. BELOKRANJEC Stran 61. Nagrla smrt. V nedeljo 6. septembra je prišla Marija Švajgar iz Zastave v Črnomel.j k maši. Na trgu jo je obšla slabost in komaj se je privlekla v vežo Grahkove gostilne. Tu se ji je pa vlila v debelem curku kri iz list in nosa. Dr. Malerič je pritekel takoj na lice mesta, toda vsaka pomoč je bila izklju- čena. V par minutah je izdihnila svojo dušo. Prepeljali so jo dorau. Tat prljet. Poročali smo zadnjič o mnogih tatvinah, ki so so izvršilo na ütovcu, Talčvrhu in Selih pri Otovcu. Vlorai in tat- vine so se ponavljali, o storilcu pa ni bilo no dnha ne slulia, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Zdaj pa se je posrečilo našim vrlim in nevtrudnim orožnikom izslediti storilca v osebi Antona Žugelja, lilapca na Talevrhu. .Za eno tatvino se je baje že vdal. Ker so zvršene pa vse tatvine na isti način, je rao- goče, da ima vse on na svoji kosmati vesti. Prljet tat. Kakor smo že poročali, je vkradel neznan tat Matiji Dajčmanu na Mavrlenu konja. Ani Uenič na Kvasici koc in Metozu v Narajcu voz s komatom in vajeti. Nciiniomi viniški orožniki so zasle- dovali tatu do Severina. Dognali so, da je storilec neki Peter Vlašič iz Ponikve občine Dubravire na Urvaškem, ki je bil radi tat- vine že par let zaprt in je bil pred kratkim izpuščen v Lipoglavu iz ječo. Baje je Vlašič že v Ogulinu zaprt, konja so pa baje našli v Bosiljevem. Orožnikom se za neu- moren trud ne morenio dosti zabvaliti, dasi- ravno so jih napadali dne 8. septembra 1908 v Črnomlju v Drvarnici župnik Peharo in drugi drvarji. Ko mi spiino, čujejo orožniki, ti čuvaji zakona, in opravljajo tako težko službo, da se Bogn usmili. Peter Vlašič je vzel najbrže tudi Keseriču Jliji iz Metlike konja. Belokranjske kratkočasnlce. V gostilno Perota Šprajcarja v Črnomlj» pride gostilničarjov znanec izza mladih let in ga vpraša, če bi mu dal pol litra vina na vero. Gostilničar pa, ki je znanca pre- dobro poznal, se kratko odreže: „Na vero nič ne dam, vera peša." — Dekle prinese na pošto pismo brez naslova. Poštar jo vpraša, komu da pismo pise, dekle pa povesi oči in zarudi ter sramožljivo pravi: „Kako ste radovedni, gospod poštar!" Svetnik Šuklje. K neki častiti gospe v Črnomelj pride brihtno dekle iz Predgrada in pripoveduje, da bo šla želez- nica po Poljanski dolini terpripomni: „Nam je sprosil to železnico sveti Šuklje." Dekle je najbrž čitalo v Domoljubu o svetniku Šukljeju in je brala okrajšavo svet. (namesto svetnik) za „sveti". Bog nam pomagaj in čudni svetnik Suklje! Dolenjska podružnica ,,Pro- svete" v Novem mestu priredi dne 19. septembra t. 1. svojo veselico v prostorih „Narodne čitalnice" v Novem mestu s sledečim vsporedom: 1. Koncert. 2. Igra: Napoleonov samovar, šaloigra v enem dejanju, spisal Rado Murnik. :-$. Pies. Čisti dobiček je namenjen podpornemn društvu za slovenske visokošolce „Radogoju" v Ljubljani, ena četrtina do- lenjski podružnici „Prosvete". Začetek ob 8. nri zvečer. — Buffet. — Zavedni Belo- kranjci, udeležite se v velikem številn! Odbor. Dolenjski podružnici „ Pro- svete" v Novem mestu so darovnli: gg. prof. Ivan Maselj 10 K, nadinžener Bloudek Leon 5 K, primarij dr. Peter Defranceschi 5 K, odvetnik dr. Josip Scbegnla 5 K, od- vetnik dr. Vladimir Žitek 5 K, viSji živino- zdravnik Otmar Skale 5 K, Neimenovan 5 K, trgovec Barborič Karol 4 K, deželni sodni svetnik Blaž Dolinšek 4 K, deželni sodni svetnik Vajkart Gandini 3 K, c. kr. notar dr. A. Poznik ,3 K, gostilničar in posestnik Rosman Karl 2 K, dr. Silvin Hrašovec 2 K, ga. Berta Vojska 2 K; g. Franc. JakSe knjige, g. dr. Kavčič ,lakob knjige, g. dr. Ed. Volčič knjige, g. proiesor Fr. Vadnjal knjige, gosp. abit. Vid Barle knjige, ravnotako si. „Narodna čitalnica" v Novem mestu. Srčna livala! Živeli! Odbor Farovške posojilnice V Starem trgfu: Načelnik: župnik Fran Zu]»anič; odborniki: Jožef I^rice, ]>oses(nik in župan v Dol. Podgori, štv. 1. — Mihael Rade, Predgrad 94. — Janez fsterk, Paka štv. 8. — Pavel Majerle, Stari trg 25. Farovška posojllnica v Dra- gatUŠU. Udje prvega naeelstva, legitimi- ranega 9. avgusta, so: Načelnik: Josip Novak, župnik, Dragatuš. Odborniki: Jure Stefanie, posestnik, Zapudje St. 7. Mihael Lilek, po- sestnik, Sela št. 13. Mihael Lamut, posestnik, Obrh št. 36. Mihael Movrin, posestnik, Tan- čagora St. 49. Pomanjkanje krme. (Koncc.) Na ta način si še lahko marsikje pri- hranimo precej slame za krmljenje. Mnogi pa itak že krmijo s slamo tudi druga leta. Zato veljajo sledeče vrstice enim in drugim za letos in za prihodnja leta. Mnogo slame seveda nobeni živali ne koristi. Vsaka krava in odraslo govedo vobče, rabi danzadnem 9—10 kg krme v želodcu, da je sito. Toliko slame pa ne bo nobena žival prostovoljno požrla. Zategadelj nam ne preostaja nicesar drnzega, kakor da slamo živalim osladimo, da je more nekoliko več požreti in lažje prebaviti. Za tako oslajanje imamo vee načinov. Temeljno pravilo je menda že vsem živino- rejeem vsakdanje: slamo polagajmo le re- zano. Naravno to ne zadošča. Deloma bo celo zmanjšana oknsnost krme, oziroma slame, ker si živali ne bodo mogle izbirati okii8nejših delov, kakor lahko to store pri dolgi slsmi. Zatorej je treba storiti še nekaj več. Sledeča sredstva niso nič nenavadnega ali uinetnega; skusili in znasli so jih živino- rejei sami, v slabih časih se pač človek zmiraj spomni na nje. Prvi nasvet bi bil ta, da polijemo re- zanico, j)leve in enaka krmila dan pred pokladanjem z vročo vodo. Ta povzroči neke vrste vretje v slami, katero daje prijeten dull in okus. Potern pokladas živini del suhe in del tako poparjene slame. Na ta način si pridobiš živali, da bodo požrle na dan prilično še enkrat toliko slame kakor na- vadno. To sredstvo je priprosto, ceno in zelo dobro. Drug nasvet je ta: rezanif-o namočiš in pomešas med njo nekaj otrobov, debelo zmletega žita, oljnate pogače; to mešanico pustiS pol dneva ali tudi celi dan ležati. Okusncjši deli mešanioe tvorijo nekako za- belo slame in plev in povzročijo lahko ki- sanje, katero živali ljubijo in rajše zato vec slame vzamejo. Tudi to sredstvo ni ravno predrago. ('Ješki in moravski kmetje rabijo z zelo dobrim vspehom sladko tekočino, ki ostane pri na]>ravljanju sladkorja (melasa); a te pri nas ni lahko dobiti, razun ce bi si jo kdo ali več posestnikov skupaj s Češkega iz sladkornih tovarn naročilo. Imamo tedaj več sredstev, da goljufamo 9 svojo živijio za seno, katerega ji letos ne bonio inogli jtrivoščiti. V sili pač moramo poskusiti vsako sredstvo. Kajpada: slama je slama. Ako žre naša živina slamo inesto sena, potem ji moramo včasih privoščiti kak priboljšek, one redilne snovi, katere vsebuje seno. Te redilne snovi pa so pred vsem apno, fosforna kislina in dušik. Žal, letos se ne bo mogoče izogniti stroškom za iz- datnejša krrnila, ki vsebujejo mnogo du.šika. To pa niso toliko otrobi in debelo zmleto žito (trgana moka, tlak) ampak oljnate po- gače, na debelo zmlet fižol, graščica, nadalje mesena moka in druge podobne stvari. Zlasti pa ne pozabi polagati tcletom, katera dobe pri pomanjkanju krme mnoj,'o manj sena, klajnega apna; isto raoraš storiti tudi pri brejih in molznih kravah, da ne dobiš še povrh kostolomnice v svoj hlev. »Seveda pa je glavna stvar, da natanko preračnniš, koliko krme imaš na razpolago, da si jo lahko primerno razdeliš. Panietna razdelba, red in varčnost ter nporaba enega ali drngega naštetih sredstev bodo poma- gale živinorejcera prestati težko krizo, ki jim grozi s pomanjkanjem sena. „Zadrnga". MALI OGLASI za trlstonno petlt-vrsto 15 v, za plačujoče naročnikc llsta 10 vln. Ogl^si. Za vsebino oglasou urcdništuo ne preuzema nihahe odgovornosfi. MALI OGLASI za tristopno pctit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnlke llsta 10 vln. Rudolf ITlikiilič mizar na Viilici mizar izdeluje vsa mizarska dela po nizki ceni in priporoča svojo vellko zalogo suhe robe. Fee SB vom nihdor ne podere če jo kupite v moji zalogi. FBflH PILETIt, Bradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmečkelnvisokejecesijonitd. Stran 62. BELOKRANJEC Letnik I. Nagpobne spomenike, stopnjicB, mejflšE itd. izdeluje JOSIP LOZAR kamnosek GRADAC, Bela Krajina. Išče tudi enega pomočnika in enega vajenca. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera se izvrsujejo dobro in irpežno po primerno nizki ceni. Prima braVnšVajgske klobase kila I K 40 v. in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- jn^p M^fippchpnrjpn Dunaj XV1II/1 nem povzetju dUZ-C I 1QUC1 Jp31 JgCl Währingerstr. 77. Zanesljivo najboljše slamoreznice9 reporeznice, kakor vse druge poljedelske stroje, pluge in brane, gnojnične se- salke v najboljši kakovosti, nepremočljive vozne plahte, in take za komate, zajamčena umetna gnojila itd. dobite pri narodni tvrdki „Merkur" P. Majdič, trgovina z železnino v Celju, Štajersko. Ceniki, pojasnila in navodila z obratno posto zastonj. Kmetske hranünice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. Za posojila se plača pri teh poso- jilnicah kolek po lestvici 1. Zazneske «r « . —I--------------------Kolek čez do K K K | h — 150—10 150 300-20 300 600—40 600 900—60 900 1200 — 80 1200 1500 1 — 1500 1800 1 20 1800 2100 1 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 -3000 6000 4 — 6000 9000 6 -9000 12000 8 — 12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21000 14 — 21000 24000 16 — 24000 27000 18 — Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Doblide Člani morejo biti le prcbivalci občin Dobliče, Talčji vrh in Tančja gora. - Obrestna mera vlog in posojil ter uradnc ure se razglase po otvoritvi. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 51/2 %• === Člani morejo biti lc prebivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Preloka Člani morejo biti le prebivalci župnijc Prc- loke ter občin Adleftice in Tribuče. Obrestna mera vlog in posojil ter uradnc ure sc razglase po otvoritvi. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 41/2%- Posojila na poroštvo po 51/2%- Člani morejo biti le prebivalci občin Čeplje, Dol, Dolenja Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9.—12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 4 '/2 °/o- Posojlla na porožtvo po 6°/,,, na vknjižbo po 5Va°/o. Clani morejo biti le prebivalci občine Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9. 10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2%-------- Posojila na poroštvo po 5 Aj2 °/0. ===== Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.