Posamezne Mevilket Navadne Din —'75, ob nedel(ah Din 1*—. UREDNIŠTVO n n.hnj* v Mari-boru, Jurčičeva ulica it* 4, 1. ondatr. UPRAVA ac nahaja » Jurčičevi ulici št. 4, pritličje de*no- Telefon št. 24. — SHS poatnočekoTni račun »Wv. 11.787. Na naročila brc« denarja ae nc ozi/a. — Rokopisi ae nc vračajo- Poštnina plslana v gotovini Cena današnje štev. Din vso TABOR f=sr==5SB301 Posame zne Številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* ishaja vaak ri*n, raiven nedelje in praznikov, ob IS. uri z datumom naslednje?« dne ter stnnc matečno po poiti D 10-—, xn inozemstvo D 18* , dostavljen na dom D ll*—, na izkazniae D 10* — inserati po dogovoru. Naroča sc pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica 51«», i. Naslov Vendlarle razširjenje ^iodrse koalicife ? Pogajanja med radikali in SLS se nadaljujejo. Beograd, 23. oktobra. Podajanja med radikali in SLS so se zopet otvorila. Po še nepotrjenih vesteh ki prihajajo iz radičevskih vrst, so odstranjene glavne ovire sporazuma med Sedanjo vladno^ koalicijo in klerikalci in Politični krogi, že s sigurnostjo računajo, da se l)o sedanja vlada v bližnjih dneh razširila. Trenutno gre baje le še za nekatere podrobnosti novega aranžmaja. Na vprašanje zakaj niso klerikalci že ^stopili v vlado, če so se sporazumeli z %raa vladnima strankama, je izjavil Stj. Radič da je zadevo zadržala bolezen ministrskega predsednika. Ko so novinarji Radiča vprašali koliko ministrskih port-fenilljcv bi dobila SLS, je Radič odvrnil: — Pa to je postranskega pomena. Ministrski predsednik Uzunovič pa jo izjavi'1 sledeče: . — Menim, da zadostuje, kar sem že povedal glede vstopa Slovencev v vlado. Mislim tudi, da to kar se je v tej smeri že storilo, zadostuje. Ta pitijska izjava ministrskega predsednika pa je v zvezi s Koroščevo rezerviranostjo in molčečnostjo. Znak. da Stvar še ni tako perfektna, kakor trde radičevoi. Dr. Korošec se je snoči ponovno sestal s Stj. Radičem. Maribor, nedelja 24. oktobra 1926. Leto: VII. — Številka: 242. Dnevna kronika Priprave za novi budžet Posledica znižanja, ukinienje nekaterih vlakov In odpust nastavljencev. Beograd, 23. oktobra. V finančnem ministrstvu z vso vne-fiio pripravljajo novi državni budžet. Končna številka še ni povsem gotova, ker je odvisna od tega, koliko bo zahtevala vojna uprava. Razen v vojnem ministrstvu sc bo povsod drugod izvedlo znižanje kreditov. Beograd, 23. oktobra. Prometni minister Jovanovič je izjavil novinarjem, da bo 10% znižanje Proračuna prometnega ministrstva nujno zahtevalo odpust izvestnega števila nastavljencev in omejitev vlakov na postranskih progah. VSadrai osnutki za jesensko zasedanje skupščine Beograd, 23. oktobra. Vlada je predložila skupščini več zakonskih osnutkov, ki se bodo morali rešiti v jesenskem zasedanju. Med njimi so: zakon o centralni upravi, nettunske konvencije, reforma neposrednih davkov in slednjič državni Proračun. PAŠtfEVA POMIRLJIVOST. Beograd, 23. oktobra. V pašičevih krogih sn *-J: da se namerava Nikola Pašiič pomiriti in pobotati s centrumom NRS. Radi tega bo skušal ustvariti kombinacijo v kateri bi ®ih radikali demokratska zajcJ-nica in ^lkičeiva skupina. CURICH, Avala. 23. oktobra. Izvirno — Beograd 9.1425, Pariš 15.575, London 25.1225, New-Jork 518.125, Milan 22.575 0rSStK 1fe34;- Dunaj 73. 05. Budimpešta \25' BerIm123.25, Bruselj 14.60, Am- S Varšava 57.50, Bukare- 2.8125. Zofija 3.74. — Osiješki občinski svet razpuščen. Vlada je razpustila občinski svet v O-siijeku in imenvala komisarja. — Zopet triglavska žrtev. V Triglavskem gorovju je izginil brez sledu znani slikar in lovec Josip pl. G o r j u p, član ugledne rodbine iz Reke in Ljubljane. Z vso verjetnostjo se sklepa, da ga je zadela slična usoda kot svetnika Lub-ca in druge. Bil je velik ljubitelj naših gora. , . — Zastoj v trgovinskih noga.ian.iih med Anglijo in Francijo. Trgovinska pogajanja med našo in francosko delegacijo v Parizu so zadela na velike tež-koče. Francozi baje ne dovolilo našemu uvozu recipročnih ugodnosti. Bati se je, da bodo pogajanja prekinjena. — Romunska kraljica zbolela. Romunska kraljica se je v Ameriki prehladila in lahno zbolela. — Finančnemu ministru grozo s smrtjo češkoslovaški invalidi, čo bo znižal invalidske pokojnine. Dr. Engliš je dobil že več grozilnih^ pisem. — V Rokavski kanal je padel zrakoplov. ki je bil na poti v Anglijo. Moštvo in vse popotnike, razen enega so rešili bližnji parniki. Nesreča se je zgodila radi goste megle. — 13.000 žrtev avtomobilske vožnje. Ameriška statistika izkazuje za lansko leto 13 tisoč smrtnih žrtev avtomobilske vožnje. Ranjenih je bilo 350.000 oseb. — Most čez Piavo pri Bellnnu, kije bil med vojno razirušen, je bil obnovljen in te dni izročen prometu. — Darežljivi dobavitelj čloi-eškc krvi. Neka bolnica .v Parizu je predložila, da naj vlada podeli uradniku Briezu križ častne legije, kor jo rešil s svojo krvjo 101 človeka. Zanimivo je, da ta zares polnokrvni mož, ki je star sedaj 29 let, ni dal nikoli krvi za denar. Al od ljudmi, ki se mu morajo zahvaliti za življenje, sta tudi prezident neke južnoameriške republike in princ neke evropske dinastije. Briez si je dal ob neki priliki v 24 urah trikrat vzeti kri in sicer .vedno po četrt litra. — Konec nevarno razbojniške tolpe v Romuniji. Romunska policija je ugonobila v okraju Dorobaj nevarno tolovajsko družino, ki je slovela pod imenom »Sinovi noči«. 'Štiri razbojnike so ustrelili. peii pa se je v gozdu, videč, da so ga orožniki obkolili, obesil. Banditi so imeli na vesti več roparskih umorov in dolgo vrsto ropov in tatvin. — Novi val zločinstva v Zedinjenih državah. »Zločin, zločin, sam zločin. Kaj se dogaja z Zedinjenimi državami?« Tako je tiskano z velikimi črkami .v števil-n ih ameriških listih. V zadnjih desetih dneh so se pripetili v raznih mestih šte-vilm ropi in umori, vsi ob belem dnevu in v prometnih ulicah. Mr. William Mc Adoo. glavni uradnik New Yorka, imenuje postopanje po dosedanjih zakonih džunglo, n katere se morajo iztrebiti strupene zeli. Samokresi so v Ameriki tako vsakdanji, kakor svinčnik v žepti. Kako drzni so ameriški roparji, dokazuje slučaj bogate dame mrs Calderove. ki so jo nanadli v avtomobilu na eni najprometnejših ulic. K šoferju je sedel ropar z revolverjem, druga dva pa sta v vozečem avtomobilu toliko časa fascinirala in strahovala dame, da sta jih docela oropala. V Chieagu je v torek vlomilo v tovarno petnajst tolovajev. Razril’ J° !!,a*aj'no |n pobegnili R platino in Pa™?iF -v vrednosti 400.000 dolarjev. Amiro-! • inž°neria so smrtno ranili, da zfc He 'Tržejo: Kaj je vzrok, šča"5 Mn 1 ktoub »prohibiciji« nara-naivečii' W n ne v Ameriki dolar kot najvišu cmn?os:ast,v,0, Se Povzdiguje in bogatimi ,™oter' razlika med revnimi ;Tt™:iJe,..0ffr(>mna. Potem pa še ki — Skesani ponarejevalec. Odvetnik dr. Aladar Koppsterin iz Oedenburga, se je sam javil policiji, da je ponarejal menice in izvršil neko prevaro. Opravičuje se, da mu je pisarna slabo uspevala in je zašel v hude stiske. Ni mu preostalo drugega, kakor da je ponaredil neke menice in izvabil ž njimi v Pariizu 2000 fr. Ker se je vrnil na Dunaj brez vseh sredstev, se je ovadil policiji. Dobil je streho in hrano. Vsekakor tragična posledica nadprodukcije duševnih delavcev! — Angleščina obvezen predmet na trgovskih akademijah. Trgovinsko ministrstvo namerava uvesti angleščino kot obvezen predmet na vseh trgovinskih akademijah. — Skupno posojilo za jugoslov. mesta. Beograjski župan dr. Kumanudi bo sklical v bližnjem času konferenco zastopnikov vseh večjih mest v državi. Med drugimi bodo razpravljali o najetju velikega skupnega posojila, ki bi sc po izvest-nem klju5u razdelilo med ona mesta, katera bi vstopila v zvezo jugoslov. mest. Posojilo bi se moralo uporabiti za zidanje stanovanj in za druge komunalne investicije. — Češkoslovaški Radič se je vrnil. Pater Hlinka, ki ie pri nas znan kot nekak »češkoslovaški Radič« (je namreč velik demagog, a se sedaj sporazumeva za vstop v vladno koalicijo), se je te dni vrnil iz Amerike. Njegovi pristaši so ga sprejeli pompozno kakor kneza. V kratkem se bodo začela pogajanja med Mlin-ko in ministrskim predsednikom Švehlp. Baje je Svehla že obljubil, da bo država vrnila cerkvi zaplenjena veleposestva. Ali je to poglavitni problem »slovaške avtonomije«? — Japonski vulkan bruha. Po vesteh iz Tokija, je začel bruhati vulkan Hoa-kaida. Vasi nekaj kilometrov naokoli so posute s pepelom. Človeških žrtev še ni bilo. — Zlati zaklad najden. Več sreče, nego naši kmetje, ki so svoie dni iskali zlat zaklad v kresni noči in s Kolomanovim zegnom, je imel ravnatelj segendinskega muzeja Ferenc Molo, ki je pri Nagysrek-festo odkril precejšen zlati zaklad. Zlato poteka izza časa preseljevama narodov in je bilo najbrže last kneza Gepidov, ki ga je skril pred bližajočimi se Avari. — Viljema ne puste v Nemčijo. Nemška vlada je poslala velesilam formalno obvezo, da ne bo pod nobenim pogojem oovolila ekscesarju Viljemu povratka v Nemčijo. — Film, ki bo govoril in nel. V ne- tcem londonske>r kinematografu delajo že teden dni poizkuse s takoimenovanim phonofčlrnom (govorečim filmom). Vtis Je dober: besede sc slišijo razločno. Angleška konzervativna stranka si je že naročila phonofilm za bližajoče se volitve. -.Razprava, ki bo trajala eno leto. V Lizabom se pripravljajo akti za mon-stre-proces, ki bo po mneniu sodnikov zaposlil sodnike za leto dni. Obtoženi !! Največji smeh sezi/e !i Chariejeva tetka s. chapiin in 2230 Famozna dirka Zigotto KINO APOLO 22,— 25. X. TELEFON 121 so ponarejevalci, ki bi se bili skoraj polastili portugalskih državnih financ in izročili na rafiniran način vso portugalsko državno gospodarstvo v roko neki zločinski tolpi. Zapletene so jako »visoke« osebnosti, med njimi več diplomatov in vodilnih državnih uradnikov. x Zadnja pot kapitana Scotta. Po Soottovem dnevniku in drugih virih priredij Pavel Kunaver. V Ljubljani I926. Založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 122 in 14 slik. Marsikomu so še pred očmi slike iz veličastnega filma »Soottovo potovanje na južni tečaj«, v katerem se je odkrivala grozna usoda tega drznega junaka. Zdaj leži pred nami knjiga, skrbno prirejena po njegovem dnevniku in najboljših virih; odgrinja nam tragedijo Soottovo, vmes pa kaže čarobno krasno, .* smrtne nevarnosti polne pokrajinske prizore iz dežele večnega snega, ledu in silnih viharjev ter popisuje dogodkov polno življenje ptic in živali na južni celini. Srce se trga človeku, ko bere poslednje Soottovo zapiske. Številne slike o« svetijujejo tiste mogočne in strahotne pokrajine, kamor se je podal ^oott, da bi posadil na južnem tečaju angleško zastavo. Mirne duše lahko trdimo, da lepšega potopisa dosedaj Slovenci še nismo imeli. Prireditelj se je oziral poleg tega tudi na to, da je knjiga pisana dramatično tako napeto, da je ne moreš odložiti, kakor hitro si se zaglobil v živahno pripovedovanje. V tem oziru prekaša slovenska izdaja marsikatero nemško, kjer brez potrebe utruja bravca dolgovezno znanstveno razmotrivanje. Tiskovna zadruga je s to knjigo otvorila med Slovenci najbolj pogrešanega čtiva: zanimivo za odrasle, pa poučno za mladino. Založništvo in Delniška tiskarna, ki je knjigo tiskala, sta nanjo lahko ponosni. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Gospod, ki si pride ogl&Jnt stanovanje* — Stanovanje mi sicer ugaja, ne vem pa. ali bo moji ženi všeč. Gospodinja: — O, kar odločite se: danes lažje najdete drugo ženo, nego drugo stanovanje. * Gospa služkinji: — Ne vem, kaj neki mislite o seb¥. Dali ste se ostriči kakor jrz, kadite kakor jaz, krilo imate do kolena, kakor jaz, učite se modernih plesov, kakor jaz — še monokel si nataknite in boste prava opica. Mariborske vesti tišči IbidTkot Smi^e.rikanizacija« si F in' v^everni° S], J0 Pru‘ Mraz je nastopil tudi v sredo« in"™' Padni Evropi. V Francijije zVvh,lS, IT ma. Ponekod je Padla S -5° C. Ravnotako je na madžarskih rav m Glede vzpostavitve Tegethoifovega spomenika, ki jo zagovarja Muzejsko društvo, so v mariborskih krogih mnenja deljena. Vzpostavitev jo priporočal že pred leti rajnki dr. Turner, ki je bil nedvomno dober narodnjak. Drugi pa povdarjajo, da nikakor ne kaže vzpostavljati spomenikov starih habsburških vojskovodij, četudi bi Tegethoffovo ime uživalo Italijane. Nekateri »o zopet za to, da bi se najprej postavil spomenik kralju _ Petru kot vdden znak našega o-svopojenja iu zmage nad habsburško Bastillo, šele potem bi se znabiti vzpo-stavil. Iz lokalnih vidikov spomenik mo-tu r ,iJ0 zgodovinsko znan kot brani-teu Jadranskega morja pred italijanskim godno jesensko temperaturo na^.2° ali ^ ,ki Je (sicer bolj slu- -3" C. - na “ ali|cajn0 ;kot po rodu) mariborski rojak- 1 Vsekakor se E J .j n‘estu in v parku. Torzi, ki so ohranjeni. 66 Z -^P^tavitvajo prav nič niso mestu ne v čast in ne .v okras. Ali Maribor, 24. oktobra. ne mudi in navsezadnje ni slabo če pride stvar v javno diskusijo. Pripomniti pa moramo, da so se godil" pri zatiranju zgodovinskih sledov kulturno nečastne napake. Le poglejmo si pločo na Kalvariji; reklo se je, da tujci ne smejo -vi« deti nemškega napisa in spomina na habsburške case in da je bilo prav, ko so ga^_ neznani ljudje zamazali. Ali, če ,1° kulturen tujec na Kalvarijo, lahko bo razbral na plošči napis, po u-mazani demonstraciji na nedolžnem zgodovinskem ostanku pa ne bo visoko taksiral nase kulturnosti. Tako maščevanja ,zg,odoV!illo — tam, kjer ne gre za eiciatantne spomenike — ni vedno posrečeno. Čas je. da za£nemo misliti na to, kaj bo z nekdanjimi spomeniki M mestu in v parku. Torzi, ki so ohranjeni. jih uporabimo za naše ljudi ali damo nanje cvetlične žare ali pa jih odstranimo in tako izbrišemo madež! Toda madeži so madeži in ne morejo trajno ostati. ni Za&ctek tekem psov ptičarjev in španijelov. Snoči se je vršil v hotelu »Moran« sestanek udeležencev mariborskih tekem španijelov in ptičarjev. Številno udeležence, .povečini goste iz Avstrije in Ljubljane, je pozdravil predsednik društva g. dr. Robič, nakar so prireditev pozdravili tudi drugi govorniki. Sestanka se je udeležil poleg ostalih odličnih gostov tudi podžupan g. dr. L i p o 1 d. Tekme vzbujajo v vseh tukajšnjih lovskih krogih izredno pozornost, a tudi. avstrijski lovski krogi se živahno zanimajo zanje. m Predavanje o Panevropi. Opozarjamo ponovno na pondeljkovo predavanje g. urednika Goloba (Ljudska u-nivarza, mala dvorana Študijske knjižnice, ob 9.%). Predavatelj bo seznanil slušatelje s panevropskim gibanjem in sicer po sledečih smernicah: L O stremljenju za vzpostavitev evropske solidarnosti. 2. Panevropa kot zaključek kontinentalnega razvoja. 3. Panevropa in Društvo narodov. 4. Idejne osnove in težnja gibanja. 5. Panevropa in Slovani. Ker vlada pri. nas veliko predsodkov o velikih mednarodnih pokretih, so predavanja te vrste pomemben korak k raz-bistrenju pojmov in bi bilo želeti, da bi bili navzoči vsi, ki se bavijo z javnimi vprašanji. m Z ogromnim uspehom le bil na vseh dosedanjih koncertih sprejet bolgarski virtuoz Saša Popov, eden izmed fenomenov med modernimi muziki. Prijatelj glazbe se še lahko odloči za obisk koncerta. Vstopnice pri večerni blagajni (velika kazinska dvorana, ‘začetek ob 20. uri). m Stanovanjska SDS — skrb v praksi Današnji »Slovenec« prinaša »brez posebnega komentarja« vest, da je bilo nekemu odvetniku, ki ima stanovanje v Gregorčičevi ulici, nakazano stanovanje na Aleksandrovi cesti. »Brez posebnega komentarja«, pravi »Slovenec«, zato pa je tudi komentar v naslovu čisto odveč. ali da povemo jasneje: nečedna strankarska »zafrkacija«. Z omenjenim nakazilom se vendar ni stanovanjska beda no poslabšala in ne poboljšala, saj bo z dosedanjim stanovanjem v Gregorčičevi ulici razpolagal stanovanjski urad. »Slovenec« pa naj si SLS skrb za stanovanjsko bedo ogleda v karikaturah v svoji nedeljski številki! m Inšpekcija v mariborski bolnici. V petek je inspiciral mariborsko bolnico po nalogi vel. županstva, oblastveni sanitetni referent g. dr. Jurečko, ki si bo ogledal tudi vse ostale bolnice v mariborski oblasti. m Sprememba posesti. Odvetnik dr. Koderman je kupil hišo v Cankarjevi u-lici, odvetnik dr. Faminger pa Majorjevo hišo na vogalu Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda. m Martinov večer ».Jadrana.« Pevsko društvo »Jadran« priredi ■ dne 6. novembra Martinov večer v dvorani Maš listek: Ma ew&mkem (František Holub v »Lidov. Novinah*.) Srednjeevropejci nimamo pravega pojma o legi in podnebju severne Evrope, zlasti Skandinavije. Dokaj megleno si zamišljamo, da leži tam nekje severno od Hamburga Kopenhagen, še bolj na sever Stockholm, za Stockholmom pa >ni več veliko«, ondi je že arkaitična zima z Epikimalki in malo dalje — severni tečaj. Najbolj se to pojmovanje čuti na dovtipih, s katerimi nas spremljajo na pot: sami Amundiseni, ledeni medvedje, zmrznjeni nosovi itd. Toda že samo proučevanje literature, zlasti še vedno nedoseženega Baedeker-ja, nam nudi docela drugo sliko. Izvemo, da ie norveška kraljevina, ki zavzema glavo in hrbet skandinavskega, psa, tako^ dolga, kot zračna črta med Prago in Južno mejo Tunisa. To nas nekoliko prestraši. Malo se nam zvrti v glavi, če pomislimo, da ima Haenmerfrš^n v Bergen tako daleč kot Pražan v Barcelono. Spričo tega dejstva ne moremo smatrati Bergena za čisto severnjaško mesto. Lahko se poučimo, da plovejo norveški poštni parniki iz Troudlijcma, torej skorajda od severnega polarnega kroga, v Hamanerfest tri do štiri dni. Povprečni povojni turist, torej turist, z omejenim časom in — žepom, spoznava Norveško samo s palube oceanskega brzoparnika, kjer ima svojo mizo in posteljo. Ce bi hotel prepotovati vso Norveško na lastno pest, t. j. potovati s poštnimi parniki, po železnici in z vozovi, spati v hotelih ali krčmah in s pa-Jico v roki plezati po gorah, bi potreboval ne tedne, marveč mesece. »Union.« Svi»a vojaška godba. Vstopnina prosta. m Mariborskim moškim zborom. Skupna pevska vaja za nastop ob odkritju dr. Medvedovega spomenika se vrši jutri v nedeljo ob 11.15 (ne 11.50, kakor je bilo pomotoma objavljno) v pevski dvorani Glasbene Matice (Gotz). m Maribor štejejo med mesta druge vrste, zato pa se tudi dogaja, da ga prezrejo umetniki svetovnega slovesa, ki se ustavljajo še le v Zagrebu in Beogradu in mestoma tudi v Ljubljani. Posledica tega je, da imamo v /lašem mestu le malo, malokdaj priliko, da prisostvujemo prireditvam prvovrstnih umetnikov. Prvi med njimi je svetovnoznani Tržaški kvartet »Jankovič«, ki koncertira dne 5. novembra v Gotzovi dvorani. »Berliner Lokal-Anzeiger« piše o teh umetnikih: »Si' ' n uspeh je bil naklonjen tu še ncz< ;u »Tržaškemu kvartetu*, ki ga n. , stavimo na stran najboljših celega sveta.« Računajoč na dejstvo, da bo ta koncert višek vseh prireditev te zimske sezone, in da bo naša publika znala v polni meri ceniti ta izreden muzikaličen dogodek, je koncertni biro G. M. najel za ta koncert veliko Gotzovo dvorano. m V Studencih je dramatični odsek Sokola prav pridno na delu. Meseca septembra je uprizoril dvakrat doma v Studencih opereto »Potepuhi« in dvakrat tudi v Nar. gledališču. Minulo soboto pa je zopet igral veseloigro »Pri belem konjičku«, ki je kljub številnim raznim prireditvam ta dan napolnila prostorno telovadnico. Iz tega se vidi, da so stare dobre ljudske igre še vedno priljubljene, če so seveda dobro in prav podane. No, pri dramatičnem odseku studenškega Sokola se ni bati, da bi zašel na stran pota, ker so igralci na odru že kakor doma, kljub temu da vidimo vsakokrat tudi kako novo moč. Zato je tudi tokrat nudil ta »Beli konjiček« dosti smeha in zabave. Režijo je vodil g. Kalar, ki ie obenem igral tudi glavno vlogo — Bucka in žel obilo priznanja. Vse glavne vloge so bile v prav dobrih rokah in je cela igra nudila res lepo skladno celoto, kakor se zunaj na podeželskih odrih redlkokedaj doseže. Kakor čujemo, se namerava v kratkem uprizoriti še drugi del te veseloigre »Eno leto pozneje«, ki nam pokaže, kako se je godilo istim osebam po preteku enega leta. Dramatični odsek studenškega Sokola vrši z uprizarjanjem dobrih iger lepo kulturno delo in sicer prav uspešno, kakor dokazujejo poseti njegovih uprizoritev. Saj so vse igre vsaj dobro in često celo prav dobro obiskane, kljub temu, da niso politične in kulturne razmere med našim delavstvom posebno razveseljive. Tako se krog prijateljev sokolske in narodne misli stalno veča. Zato je vrlim delavcem le častiti na njihovem uspešnem delu in vztrajnosti. m. Pevsko društvo »Jadran« prične s 1. novembrom z običajno plesno Z velikim zanimanjem izvemo o največji klimatični anomaliji sveta, o ljubeznivi zemljepisni izjemi ki je dana Norveški po zaslugi prijaznih morskih in zračnih tokov: Gronland, ki leži skoraj enako visoko, spi v večnem ledu, v enako visoko ležeči Sibiriji zmrzuje po zimi celo živo srebro v toplomeru, medtem ko je na Norveškem skoraj srednjeevropsko podnebje in oves uspeva vse do 70 stopinj severne širine. Tako ima Trondhjem, najsevernejše evropsko velemesto (če smatramo električno železnico za znak velemesta) enako zimo kot Dresden, poletje pa, kakor Irska. In ko se zasidramo v kakem fjordu dežele svetega Olafa, se presenečeno potimo v poletni obleki ter uživamo sladoled; Ie če se ozremo na cvetoči bezeg, ki je pri nas v juniju že zdavnaj odcvel, se spomnimo, da smo visoko na severu. S stališča turistovskrh dojmov lahko govorimo o južni in severni Norveški. Najkrajša karakteristika: južna Norveška sega do približno 63 stopinj severne Širine in je polna fjordov in gorskih partij. Severna Norveška — to je polnočno solnce in čudežna lepota arkatič-ne prirode. Turist občuti prehod po padanju temperature; noč se boljinboU zmanjšuje, dokler ne izgine^ docela: popotnik je navezan na ladiib in na obrežju ni več ljubkih vasi s krasnimi hoteli in angleškimi vilami. Videti je zgolj borne skupine ribiških bajt z morskimi svetilniki, ki jiih čez poletje sploh ni treba zažigati, ker ni teme m z leseno cerkvico na sredi. Zakaj se razprostira skoraj neobljudena planjava z gostimi vršaci. Tudi oni, ki sicer ne ve nič o Norveški, utegne poznati fjorde, globoke morske zalive. Kdor bi si rad n.red^ffl šolo. Vpisnina in natančne informacije se dobe pri g. Kosiču. Sprejmejo se tudi gospodje ali dame, ki niso društveni člani. Odbor. m Žrtev elektrike. V četrtek zvečer je močan južni veter podrl v Studencih 2 droga električne napeljave. Potrgani deli žic, spojeni s tokom visoke napetosti, so viseli prav do tal. Ko je neka ženica šla preko ceste in nosila v košari perilo k periŠču, se je dotaknila žice. Močan tok jo .ie na mestu ubil. Zjutraj so jo našli mrtvo. Lahko bi se pripetila še večja nesreča, če ne bi toka pravočasno ukinili in žice odstranili. m Čevlje po znižani ceni, ročno delo, najboljše kvalitete in popravila pri R. MON.IACU, Jurčičeva ul. 9. 2226. m Halo, kavarna »Park«, Halo! Danes, sobota, 23. t. m. veliki poslovilni večer Madame de Corffou. Najnovejše toalete in modni plesi. Pred in po sporedu družabni večer. Igra umetniški trio Schmied - Bernkopf-Pichlcr. Novo urejena plesna dvorana. 2244. m Kavarna «Evropa.» Izredno pester spored, ki ga izvaja devetčlanski zbor ruskih umetnikov »Strekoza« je ponovno presenetil. Igra, glasba, toalete in scenerija prvovrstna. Jutri popoldan od 16.—18. ure koncert. 2222 m Danes, sobota, 23. t. m. domača zabava s pojedino ocvirkov, h katerim se prileže cviček. — Le naprej, dokler je še cvička kej. »Vetrinjski dvor.« 2242 m Švedski pisalni stroj »Halda« se odlikuje radi rahlega in lahkega udarca tipk ter nadkriljuje v tem oziru vse druge sisteme. Tek voza je zelo miren in brezslišen, ker se premika po dvojnih valjčnih ležajih. Stroji so razstavljeni ob nedeljah in praznikih v izložbi tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., ki ima generalno zastopstvo, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Zahtevajte brezplačno razkazovanje švedskih pisalnih strojev »Halda!« Krajevni zastopniki se iščejo. 2246 m Grajska klet! Danes, v soboto veliki umetniški koncert s plesom. Otvorjeno do 3. ure zjutraj. 2240 m Najbolje čevlje KARO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. 2048 m Palais de Danse oz. KIub-Bar. Od sobote. 16. t. m. vsak dan velike variete predstave. (Velikomestni program. )2183 Zanimiv film v ,.Grajskem kinu“ Velika parada. »Grajski kino« je nabavil izredno dober film ameriškega izvora »Velika parada«, ki ga bo predvajal še tri dni. Reklamne slike, ki jih je podjetje izvesilo, z daleka ne nanovednjejo tega, kar nudi film, ki je iadelan do popolnosti. Vsebina polna burnih dogodkov, ljubezni, prijateljstva, sovraštva, mržnje, bede iti obupa, bogastva in razkošja, je vezana v tako lepo dejanje, da zasluži res popolno priznanje. V Ameriki se zbiraio dobrovoljci, ki vedrih lic odhajajo v Evropo na franep-ska bojišča. Ne za veda.io se trpljenja strahot, naporov in groze krvavega plesa, ki je moril in pustošil na evropskih bojiščih. Skrbi, strah in pomanjkanje združijo trojico '•^bojevnikov: sinu milijonarja, delavca na nebotičniku in natakarja v predmestni krčmi v nerazdiruŽ-* liivo vez iskrenega prijateljstva. Slede tri dejanja, ki vzorno podajajo sliko groz in strahot bojnega polja. Topovi, strojnice, ročne granate, plin, rakete, tanki, aeroplani; vse se udejstvuje v peklenskem plesu. Karavane zdravih ljudi odhajajo v ogenj, vračajo pa se razredčene čete invalidov, brez ^udov, polomljenih in odtrganih delov živega telesa, dočim se tisoči sploh ne vračajo iz peklenskega ognja. V dejanje samo je vpleten tudi idiličen ljubezenski motiv, ki prikazuje ljubezen čuteče Francozinje, ki se zaljubi v milijonarjevega sina, s katerim se po končani vojni tudi poroči. Film »Velika parada« je dosegel svoj namen popolnoma in služi v propagando ameriški pacifistični in antimilitaris-tični ideologiji. „ITO“ trema za zobe - raji® Narodno gledaliJže REPERTOAR. Sobota, 23. oktobra ob 20. uri »Dane* bomo tiči«. Premijera. Ab. C. Nedelja, 24 oktobra ob 20. uri »Grofica Marica«. Pondeljek, 25. oktobra. Zaprto. Torek, 26. oktobra ob 20. uri »Veron«® Deseniška« ab. B. Sreda, 27. oktobra ob 20. uri xP'csnLv®* čer« — »Plesne skupine Valerije Kra-tine«. Premijera Nestrove vesele/gre «DanC* bomo tiči« bo danes v soboto 23. t. m. ob 20. uri. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to zabavno igro, ki De imela in ima še danes povsod mnogo uspeha. Sodeluje vojaSka godba, ki bo igrala tudi med odmori. Dirigira g. L. Herzog. Režira g. J. Kovič. Glavne vloge so noverjene gg._ Ha-rastoviču, Rasbergerju, ge. Savinov! Bukšekovi, Kraljevi itd. Plesni večer Hellerau-Laksenburškega ansambla pod vodstvom priznane umetnice Valerije Kratine se vrši 27. oktobra v mariborskem gledališču. Kritike mno^obroinih mest, kjer je nastopala ta skupina s kar največjim usnehom, hvalijo niih izvrstno telesno kulturo, veliko muzikalno-ritrmčno vzgojo, dovršeno znanje, krasne in izvanredme skupine teh mladih lenih tp,os niih oracijo in Pomenite forme. Obeta se torej prekrasen1 umetniški večer in se priporoča pravočasno rezerviranje prostorov. fjord dovolj živo in plastično, naj si zamisli, da se je v alpsko dolino razlilo morje. Po tem, kakšno obliko ima dolina in kakšno podobo nudi gorovje nad njo, se tudi fjordi razločujejo med sabo. Nekateri so komaj tako široki kot reke. Parnik hiti le nekaj metrov proč od o-brežja, koder so posejane ribiške bajte s cerkvico, na kateri plapola noč in dan norveška državna zastava. Drugod je fjord podoben alpskemu jezeru: strmne gore padajo naravnost v zelene, ledeno-mrzle vode: samo vodopadi šume z neizmerne višine v strašno tišino. Zopet drugje — n. pr. v Balholmu — je fjord razlit v široko, prijazno jezero ki nassko raj spominja severnoitalijanskih jezer, le barve so manj ostre in celotni vtisk je nekoliko otožnejši. Tam, kjer prehaja parnik \z fjorda na morje, je fjord po-krat s tisoči majhnih skalnatih otočkov, ki so podobni mrtvim kitom. Gruče takih otokov obrobljajo skoraj celo morsko obrežje tako, da se le redkokje odpira s Parnika razgled na široko morsko gladino. Ladije plove včasi tesno med o-točki in se nam zdi, kakor da bi zrli z osebnega vlaka na rdeče hišice z belimi oknicami, na razvešene ribiške mreže in belo železno konstrukcijo signalnih stolpov, čijih vrhunci svetijo v Somraku rdeče kot večne luči. Večina fjordov sega prav globoko v notranjost dežele: tako je n. pr. Sog-nefjord dolg čez 200 km. Nekateri slove po krasnih vodopadih. Najlepši norveški vodopad se imenuje Svv Sostre (sedem sester) in je G-eirangenfjordu. V notranjost dežele se potuje z avtomobili ali z dvokolesnimi kočijami, ki se imenujejo »stollkjaerre«. Ni več prostora kot za dve sebi in kočijaža. Tu sedi zadaj. Vajeti padajo med obema popot- nikoma. Kočijaž često skače z voza; biča nima in vodi konje z besedami, kar j s včasi težka naloga, tembolj, ker t stollkjaerre nima zavirača. Toda norveški konjiiček je tako miren, ubogljiv in bistroumen, da mu kmalu zaupamo, čepraVi nastane včasih na ozki cesti nič kaj prijetna gnječa več sto vozov. Nekako atavistično razkošije popotovanja pred 150 leti se nas loti. ko potujemo na dvokolesnem norveškem vozil v dišečem ozračju po gorski dolini, če/ mostove nad bučečimi hudourniki, mimo hladnih, globokih jezer, pod šumnltrf vodopadi: Često zdrčimo mimo snažnih vasi, ki bi bile pri nas grajščine i® samostani, mimo poštnih skrinjic n& ploteh, mimo vil v narodnih slogih, mimo njiv, kjer poganja tuintam kaka be-tev ovsa ali krompirja. Norveška, dežela pomorščakov, ribičev, gorščaikov in lovcev, nima niti procente z žitom posejanih tla. Nekje med potjo se konji izprežejo^ to popotniki se lahko po naporni vožntfl1 deset kilometrov na uro, napijejo kave v snažni leseni hišici ob cesti, kjer jii° streže resno in čednostno dekle v narodnem kroju. Kava, cigarete, razglednice — vse je za nas malce predrago — saj nevtralne dežele kaj malo poznajo naše vojne in povojne križe in težave. Tu ie vse tako kot bi bilo pri na8 — če ne bi bilo 1. 1926., temveč I. 1913- — toda izvzemite antene na strehah. Na Norveškem ne dobiš močnih alkoholnih pijač; le malo slabega piva ali vina. Likerji so strogo zabranjeni. Toddv in hladen punš sta tu taki literarni pioači kot pri nas medica; najdeš ju zgolj v povestih Garberja, Jaegera in Hamsuna. ylSSa‘!3BmFtTB. cfcfo®fSV *T A B O IT r. „ 5Tra'n 3. Kultura in umetnost Alojzij Gradnik, „De profundis" (1926. Založba »Jur« v Ljubljani. Z lesorezi Božidarja Jakca.) Alojzij Gradnik; _ tankočutni prevajalec Tagora in drugih pesnikov, je podal v tretji pesniški zbirki poezijo svoje moškosti. Medtem, ko prejšnje zbirke odražajo mladost, njena koprnenja in zanose, njen večen vzgon v, širino, je ta zibirk delo rok, ki čutijo, da imajo dolge brazde za sabo in da orjejo v globino. Ni opešala mladostna sila; še vzrasla je. Ali roke, ki so orale in sejale, ne čutijo iveč prejšnje lahkote in razigranosti. Semena, ki jih sprejme moška dlan, pretehta, preden jih vrže, oko pa meri brazde in vidi, da so težke in globoke. To je dozorevanje osebnosti, — poezija moške sile.- Zato je v pesmih več intelekta in manj čustev, več plastike in manj barv ki linij. Gradnik je z zbirko »De profundis« izmeril stopnjo svojega dozorenja. In ga slišimo, kako govori iz globine. Krepke, jasne besede. Nič sentimentalnosti, nič mladostne »romantike radi romantike«. Med vešče zarisane slike se vpletajo na mejah med čustvom in razumom dozorele refleksije. _ Življenje ni več pestra igra raznih dojmov, temveč jedko spoznanje. To moško dozorevanje nedvomno pes-jniške nature diha iz vseh delov knjige ■tako iz ^zbrušenih smotrov, kakor iz’ 3»oi ifootoznih vzdihov mrtve ljubezni v »De profundis«. Lahko bi izpisali celo wsto filozofičmh sentenc o življenju, pesnik mu zre brez strahu v obraz. ■ Ah, ni življenje slast in ni dobrota: prevara le m breme je in zmota . . . J esimizem, ki prevre, kakor svetel cu- u,lz Qrac^nikovih pesmi, ni namišljeni Vveltsclimerz«, marveč je resno spo-ZPa.nje nioža, ki je doživel v sebi vso jCirivnost^ in vso pitijsko glumo usode, izpoved človeka je, ki se ni nikoli sramoval razmišljati. In ki ve, da je življenje neslano brez modrosti in brez — sanj. Zato je Gradnikova pesniška zbirka »Do profundis«, knjiga za zrele ljudi, ki bodo skoz njo odkrili marsikak odsev ma temnem dnu lastne brezdanjosti. Značilno je, kako opisuje Gradnik »mrtve stvari«. (Solnčna ura, ogenj, vodnjak, žoga, goba) ali kakšnim glasom mu Kovori črv: l t Tudi ti boš moj mrlič, ji • y!sP ponosne’ mBsli, sanje J ti izpraznim iz lobanje * > in iz premen im te v nič. Povsod se sliši odmerjen korak zrelega moža. Povsod govori človek. Vsa priroda je radi človeka. Gradnikova simpatija do orientalske lirike je prišla do izraza v kitajskih in japonskih motivih v IV. delu knjige. Njegova polnokrvna samozavestna in pogumna ljubezen do rodne tolminske grude, do goriške in primorske zemlje in nje ljudstva pa se spaja s široko jugoslovansko vero, ki žge in biča nevernike — desperatne slabiče in brezkrvne »dok-trinarje«. Če ni življenje slast in dobrota in če je sreča le v nedosegljivih daljavah, tedaj moramo vzljubiti delo in Prevzeti nase dolžnost. Ob Gradnikovi knjigi se nehote spominjamo besed Ro-mairna Rollanda: »Največji herojizem je, Če spoznaš življenje tako, kakršno je v resnici in ga vzljubiš!« Z moškostjo in odločnostjo vsebine je v skladu tudi forma pesniškega izraza. Gradnik ni verslibrist. . Odmerjen je, Krepak, tv ravnovesju s samim seboj. Njegovi soneti imajo zlat žvenket F^re-sernovih. _ Iz yscga pa se zrcali osebnost, ki- .16 kakor Zupančičev mornar "Premerila »nebo in plan«. Trdo kraško fcrudo in vesoljstvo. Oboje. B. Borko. Ksaver Meško, Legende © Frančku Izdala Goriška Mohorjeva družba. Letošnje leto, ko je šla čez naš v zasičenem materializmu odreveneli svet 7001etnica asiškega »Poveirella«, bo rodilo tudi Slovencem več knjig o tem modernem svetniku, ki je našel častilce celo vi vrstah ateistov. Fran Bevk pripravlja daljšo knjigo o Frančišku, Marija Kmetova je spisala o njem povest, ki bo izšla v Mohorjevi družbi, Ksaver Meško pa je izdal pri go riški Mohorjevi družbi 123 strani osegajočo (knjigo »Legende o sv. Frančišku«. Če ima kateri slovenski pisatelj dovolj notranje sile, da doživi in pronikne s svojo osebnostjo brezbrežno, a v vsej svoji preprostosti mogočno dušo brata oblakov in pesnika solnca, tedaj je to Ksaver Meško. Iz njegovega ljubkega pripovedovanja vstaja čista in svetla postava Janeza Berna,dona iz Asisija, ki sc je zaročil z revščino, da bi lažje videl v človeku brata in da bi prepričal pohlepno zverino, ki se često skriva v našem bližnjem, o potrebi ponižnosti, udarnosti in drugih evangeljskih čednosti. Ta trgovčev sin, ki je — kakor pripoveduje njegov velik častilec Jorgensen — rad prepeval francoske pesmi (odtod ime Franco! s — Francesco — Francoz), je v naših očeh znanilec tistega omehčanja duš, ki ga je v slikarstvu prvi ovekovečil Giotto in ki se je kasneje razraslo v bohotno renesanso (žal z mnogimi izrastkih Za njim so ostali sledovi svetega moža, red, ki ga je posnemal v pokori in uboštvu, »Solčna pesem« in knjiga »Fiorettov«, ki so jo spisali njegovi bratje, da nam ohranijo svetle odtise te vedre bogu dane duše. Ksaver Meško je podal v svojih legendah mirno modrega umbrijskega neba in mirnih linij Monte Subasia — tistih nepozabnih linij laških gora v južnem solne,u — davni blesk srednjega veka z njegovo preprostostjo, gorečnostjo in naivnostjo, ki je hotela od temeljev preobrniti svet. Lep jezik, ki je pri Mešku sočen, kakor barve fra Angelica, daje mimo drugih lastnosti tem legendam literarno ceno. Zal, da založnik ni knjige niti Izd a leč dostojno opremil. Papir je slab, ilustracije nepovoljne, vnanjost revna, korektura pod kritiko. Taka knjiga naj bi izšla v lepi izdaji, z izbranimi ilustracijami. B. Borko. pisanih polj« so zanimive tabele o pismenosti in o razmerju prebivalstva na deželi in v mestih v naši državi. List urejuje Jože Stabej. Za mentalitet krogov ki ga vzdržujejo in čitajo je značilna urednikova opazka na str. 185. »Glede ljubezni«. Tu urednik zavrača s Finž-garjevimi besedami one, ki so_ pošiljali k vragu »nesramno in pohujšljivo« pisanje »Našega doma« in pravi: »One, ki ne znajo ali nočejo razumeti resnice in ločiti namišljeno »pohujšanje« od resničnega zlega, i jaz obtožujem priderije ali farizejstva: najsi sta obe besedi tako ostri, a zasluženi sta«. Radi tega pa bo list prihodnje leto slovstvene prispevke — popolnoma opustil. Kakor je_ videti, še žive v dolini šentflorjanski literarni zelotje a-la Mahnič, ki. bi radi izpreme-nili vso literaturo v slovstvo za mladino in v nabožne knjige. x Mirko Kragelj, »Kresnice in snežinke«. Prejeli smo v oceno pesniško zbirko »Kresnice in snežinke«, ki je izšla nedavno v Ljubljani. Njen avtor gospod Mirko Kragelj nima na svoji poeziji nič izrazitega in samoraslega; mestoma prezre črto med poetičnim in profanim; Baudelaire je bil — ker je bil umetnik —• tudi v trv. pornografskih »Fleurs du mal« dostojen, pisec te zbirke pa ponekod ni. Nekatere strani niso slabe, toda z veliko pesniško silo njen avtor ni obdarjen. So pesmi, ki jih mladini v pubertetni dobi ne bi priporočili. Poezija lahko opeva magari tudi šumenje ženskih krili, ne sme pa jih odgrniti. Treba je- čuvati lepoto pred umazano silo požc- WiBs©n u VVilsonov doprsni kip za palačo Društva narodov. VVilsonov doprsni kip, delo kiparja Bakerja, bo prepeljan v Evropo in nameščen v palači Društva narodov. Knjižnice v Ameriki Iz zadnjih ameriških statistik je posneti, da odpade na vsakega državljana USA pol knjige ali na vsakega drugega državljana ena knjiga. V statistiko so vzeti tudi oni deli, ki doslej niso imeli nobene knjižnice. Ako bi se ugotovilo število knjig samo na teritoriju, kjer širijo prosveto knjižnice, bi odpadle na vsakega državljana štiri knjige. Danes f.lvJ. v Ameriki približno 75 milijonov : > ’ r>* S.P*0^ ne vedo, kaj je to knjižnica. Radi tega je država posvetila zanemarjenim pokrajinam izredno pažnjo in si prizadeva, da se knjižnice upeljejo v vseh pokrajinah. Doslej so razmere piccej neugodne, kajti od 3065 ameriških okrajev (County) jih 1150 sploh nima nobene knjižnice. Navedena statistika je v toliko napačna, ker govori samo o knjigah javnih knjižnic. Lahko pa je mogoče, da ima veliki ameriški narod v privatni posesti ravno toliko ali pa celo več knjig, kakor jih imajo javne knjižnice. Pri sestavi statistike bi se na vsak način morale jemati v poštev tudi knjige v zasebni posesti in statistika bi bila mnogo ugodnejša. x Nova Evropa. 7. številka z dne 11. n i?y?jc prinesla nastopne prispevke: olitieki članak (L.); Potreba nove ori-j Mecpunarodne organizacije Ra- a luj. Cenčin); Izložba ratne i poratne propagande u Mtiadhenu (P. Blaškovič); UnV epf^rnetra. Narodne banke (J. Be-TVtrn.v?^SPir^U n?šS'J Miževnosti (J. K. L K«&)° W!ManJU 'la Krist" « List za ljudsko prosveto. Oktober 1926. Prejeli smo 10. številko tega poljudnega katoliškega lista, ki prina-ša članke K. Meška, clr. Capudra, Bo-goviča, Zora in literarne prispevke dr. Dornika, Krevha in drugih.. V rubriki »S ljenja (Str. 29, 37). Sicer pa chacun a son gout . . . ‘ B. x Ante Dukic, Neilužna priča o nevi-nom futurizmu. Na 15 straneh dobra satira na moderno eksperimentiranje z umetnostjo, zlasti poezijo. Vredno čita-nja. Pisec zna duhovito ošvrkniti »sti-hotvorce«, ki »tvorijo stihe« brez duha in poezije: Svijet nam se divi, i mi se divi mo sebi. Kako ne bi? Sa malo riječi kazati nmogo i sa mnogo ništa, to može samo futurista. B. x Tavčarjevih zbranih spisov IV. zvezek. Vsebine: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Pomlad. — Uredil dr. Ivan P r i j a t c 1 j. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V Ljuljani 1926. XII. in 513 strani. — Od sredine osemdesetih let minulega stoletja pa skoraj tje do svetovne vojne je stal dr. Tavčar v srditih političnih bojih na čelu narodne napredne stranke. V tej dolgi dobi sc je njegovo pisateljsko udejstvovanje moralo umakniti političnemu, in kar je pripovednih spisov, so često prepojeni — Prijatelj, ali ne veš, da ne pijem več? — Od kedaj pa, grešnik spokorjeni?, — No, pač od danes zjutraj. s protiklerikalno tendenco, iz njih odmeva borbeno svobodomiselstvo in smešenje onih, ki so mešali politiko z vero. Ta stran njegovega pisateljevanja je dobila najmočnejši izraz v satiri »4000«, ostri persiflaži nazorov, početni-ka slovenskega borbenega političnega katoličanstva dr. Mahniča, polni duhovitih, pristno Tavčarjevih domislic. Značilen kulturno-histordčen dokument izza dobe, ko so sc iz strankarskih razlogov ustvarjali k on sumi, je »resnična povest« »Izgubljeni Bog«, za katero nam je podal urednik v opombah zanimiv komentar. Ves mračni mili je reformacijskih ča-sov_ s protireformatorji, predikanti, skakači in tresači, loškimi biriči, z zaslepljenimi in fanatičnimi ljudmi, nam je razgrnil v yerni zgodovinski podobi »Grajski pisar«, s_ ponazoritvijo Tavčarju priljubljene ideje v glavnem junaku, da je »ljubezen nam vsem v, pogubo«. V ciklu »V Zali« se nam je pisatelj pokazal mojstra vaške povesti, z globoko ljubeznijo do prirode^ do lova in gozdnih čarov njegove ožje domovine. Niz liričnih črtic »Pomlad« je proslava mladosti, zakonskega življenja in naše ljubke domačnost tor slavospev na duhovnika, tihega junaka in skrbnega pastirja svojih ovčic. V boljše umevanje pestre vsebine tega zvezka nas uvaja urednik z literarnim esejem in zaključuje z bogatimi, do zdaj le deloma znanimi o-pombami. x Jack London. Roman treh src. Knjižnica »Jutra«, zv. št. 13., Ljubljana 1926, str. 433. V založništvu »Jutra« je pravkar izšlo eno najboljših del znanega ali pravzaprav pri nas še malo znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona »Roman treh src«, ki je izhajal kot podlistek v »Slov. Narodu«. Ameriko poznamo kot deželo dolarskih prince«, čudovite tehnike in ogromnega bogastva, ki so si ga nakopičili njeni sinovi z delom in varčnostjo. Zelo malo pa vemo o ameriški književnosti, ki je kakor pri vseli narodih, tudi pri Američanih ogledalo ljudskega hotenja, čustvovanja in značaja. Jack Londonova dela so tako pristno a me riška, da sploh ni treba vedeti, da jih je napisal Američan. Mogočni razmah človeškega duha, popolna harmonija mišio in razuma v borbi za obstanek, neomejeno kraljestvo železne volje, pred katero morajo pasti vse zapreke, matematična preračunanost vsakega koraka, vse te značilne poteze ameriškega značaja se vlečejo kakor srebrna nit skozi Londonova dela. Med najboljše Londo-nove romane, ki so brez izjemo polni duhovitih zapletljajev in pristno ameriških neverjetnosti, spada nedvomno »Roman treh src«, napisan leta 1916, na Havajskih otokih, v bližini katerih je pisatelj nekaj mesecev pozneje končal svoje burno življenje s samomorom. Ta roman drži čitatelja v napetosti od začetka do konca, kar je sploh Jack Londonova posebnost. Dogodek sledi dogodku v logični zvezi in s čudovito brzi-no. vse je prepleteno z bogato fantazijo im človek bi mislil, da vidi v duhu najlepši ameriški film. Zanimivo je, da je »Roman treh src« dejansko posnet po filmu. Z novo knjigo je storjena širšim krogom, ljubiteljem lepega čtiva dvojna usluga. Z ene strani jim nudi kmiga res napet in zanimiv roman, z druge pa prispeva k spoznavanju enega najizrazitejših predstavnikov ameriške književnosti in s tem tudi ameriškega značaja. |&u>Venica kave BS Šj&*&sno prilfufolfen l Kavni nadomestcK ol&uscn. i cenen- Dijsf^.se^ vseff Umi Ii i i 'liEiii v dobro asorftranKf jcoloni/alnm troopipafc Sfr&Ti tj »T A B 0 T?« ^ AV>ofira. Or. M. Žnuderl. Naii pravni predsodki Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kal je zakon v resnici (Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.) Nasprotje med ljudskim prepričanjem in zakonom. V narodu živi 'mnogo pravnih predsodkov. 0 kakem pravnem vprašanju, obstoja širom v ljudskih masah prepričanje, ki ni v skladu z zakonom, ampak je celo njegovo živo nasprotje. Posledice so večkrat usodepolne, ker se -pojedinec v svojem življenju ravna_ pp tem prepričanju, zakon sam pa njegovemu ravnanju ne prizna onih posledic, ki jih je to posameznik hotel doseči, kojti nihče se ne more izgovarjati, da ne pozna zakona. Dočim je skoro vsak človek sam svoj odvetnik, kakor je skoro vsak človek sam svoj zdravnik, obstojajo le v širokih masah neprava mnenja o zelo (važnih pravnih institutih, kakor obstojajo v teh masah tudi zdravniški recepti, . ki jih zdravniška veda ne priznava. : Le-te splošno razširjene nazore o obstoječem pravu imenujem v okvirju tega predavanja pravne predsodke in le nekatere, najbolj razširjenih in najvažnejših del naj Vam predečim. Vzroki, da je slika o obstoječih prav-: nih institutih’ v refleksu narodovega naziranja mnogokrat tako spačena, so zelo globoki in jih zato morem samo označiti. Kaj je pravzaprav zakon. Ves ustroj zakona ni druzega,. kakor neko organizatorično sredstvo, nekak reditelj v •veliki družini človeka in države. Zakon urejuje medsebojno življenje-ljudi v rodbini, v družbi, y medsebojnih odnosih, zato vposega globoko v razmere človeka, v njegovo rodbino, svobodo, imovino, življenje. Pri tem urejevanju so včasih potrebni posebni oziri na skupnost, na slabejšega itd. Zato je včasih potrebna zakonita norma, ki je v nasprotju s pravnim čutom. Ako je omožena ženska s tujim možem rodila otroka, potem je po našem pravnem čutu to tuj otrok, ki ne spada -v rodbino njenega zakonskega moža. Ali zakon zahteva — kot bomo še pozneje opozo-—, da se s tožbo izpodbija zakonsko rojstvo tega otroka in to v določenem času, če se to ne zgodi, je. otrok pravno plod zakonskega moža nezveste žene! To^ se. nam upira — ali, zakon je moral zaščititi otroka pred. negotovostjo, pred samovoljnim izpodbijanjem njegovega zakonskega rojstva, ker mora v prvi vrsti varovati enoto rodbine. Tu je že nastala razlika med pisano postavo na eni strani in med živo postavo v narodovi duši — nastal je pravni predsodek. Socialne razlike. Naš vek označuje pravno_ poglobitev socijalnih razlik, ki ostro loči posestnika od siromaka, delodajalca od delojemalca, kmeta od trgovca. Morda je včasih ta razlika bila večja, ali danes je prišlo do izrazite borbe, obsega politične stranke in silno upliva na zakonodajo. Pravni čut se razvija v ljudeh, pripadajočih eni plasti, drugače kakor pri pripadnikih drugih slojev. Kar je delodaial- ^CJJ1C ltot SCiier!0CK „ , cu pravična zahteva, to je delojemalcu : 1r~>r krivca, u ui jt , Krekrasi^ monumentalno filmsko d-lo cu izmozgavanje telesnih sil,je kvar n.,e- ] kolosalna režija, imenitne scene najboli napeta, zanimiva vsebina. gi; »CHAPT.EYEVA TETKA«. - Kot predigra »FA/.IOZNA DIRKA« z Zigot-tom. GRAISKI KINO predvaja od četrtka 21. do vključno pon-deljka 25. t. m. najboljši film letošnje sezone, tako da bo vsakomur omogočeno ogledati filmski umotvor ameriške filmske umetnosti: Veličastni spomin velikega svetovnega smrtnega plesa »VELIKA PARADA«. Vsak moški, vsak bivši in bodoči vojak si mora ogledati »Veliko parado«. V !o: mati. ki je željno pričakovala si, ,i z bojišča, nevesta, ki je hrepenela- po ženim', žena, ki je nestrpno čakala moža o/iroma očeta, dekle, ki je čakalo svojega fanta, oče sina. brat brata, otroci očeta. Vsi. vsi, ne glede na spol, ne glede na starost, ne glede na stan, vsakdo mora videti film, ki doslej Pregled šolstva v šol« leto 1926-27. Po- uradnih podaktih sestavil Dr. P. Strmšek. A POLO KINO ““ 0c! petka, dne 22. rlo pondeljka, dne »ian, vsakdo mora videti film I primeru, tako gre radi socijalnih razlik 25. oktobra S-ID Ol-JAPi th.„ .. . , i * ‘ razvoj pravnega čuta pri posameznih • * glavni ulo-1 Se nima enakovrednega izdelka plasteh naroda vsak svojo pot. Poglej-' mo zakon o pobijanju draginje! Meščanstvo, uradništvo, revnejši sloji so ga želeli in ga podpirali, obrt, trgovina in industrija ga je pobijala! Ali tanov. zakon! Zato se . spreminja .v, posameznih. delih naroda sodba o tem, kaj je prav in-kaj .ni prav. -In zakon? Pri še fako stirankarski sestavi zakonodajalec ne more ugoditi, povsem- ne enemu ne drugemu mneriiu. f- Razlagova ulica Ubere, sredino, zdaj da prav temu,; zdaj; Jj Erjavčeva utica onemu. A v posameznih ljudskih plasteh,!.*' Valvazorjeva ulica živi prepričanje o oni pravici, ki jo šr.ce : cc' n 'P' narekuje — e v o, pa smo spet navzkriž s pisano postavo, nastal je pravni predsodek. In še bi našli vzroke in vire, a dovolj bodi temu. Hlapec Jernej in njegova pravica. To mojstrsko delo Cankarja, je v. lite-d. Razlagova ulica rarni obliki obdelana tragična snov, vze- **• ta iz nasprotja med pisavo in v narodu živečo postavo. Hlapec Jernej je vse svoje življenje posvetil grudi, on jo ob- a) Otroški vržeš. .....................38 dečkov in 54 deklic skupaj 92 otrok .....................(,3 „ „ 37 , „ 100 m .....................74 „ . 70 „ „ 144 „ .....................HO „ fio ■ 1-20 - b) Osnovne šoSe. SKupaj 45b razred 1 a I b i 2 a 2 b 3 4i a) deška 4b 5a 5b 6; nem. lazr. Zakon se stara. »vO.t. reditelj naših živi jenskih prilik je seveda zakon produkt svoje rojstne dobe Zakonodajalec se ozira pri sestavi zakona na one prilike, ki obstojajo v času, ‘ ko se zakon sestavlja. Še pri tem delu zakon ne more biti popojen in lahko daje le neke splošne smernice, prepuščajoč . sodniku, da rešuje podrobna vprašanja, včasih pa mu celo marsikaj uide — in mi pravimo, da ima zakon — luknjo. Ko zakrni že niti vseh prilik svoje dobe ne more obseči, kamoli prilike bodoče dobe. In vendar je vsak zakon stvar Ka bodočnost, ki pa že začenja s prihodnjem hipom po njegovem vstopu v živ Ijenje. In sedaj že pričenja rasti razdalja med zakon orn in življenjem. Zakon, ki se da le težko izpremeniti, stopi nepremično s svojimi členi in parografi, življenje pa se mu odmiče, se razvija bohotno ustvarja nove razmere, nove odnose, nove prilike, nove potrebe! In skladno s temi novimi razmerami gre naše prepričanje, naš pravni čut, kajti človek sc novim prilikam naglo prilagodi telesno in še 'lažje duševno. In tako pridem do tega, kar hočem dokazati: ■' n* ^premeni: zakona, pač pa življenje: naš pravni čut je sledil spremembam življenja — in zato prišel navzkriž z zakonom, nastal je pravni predsodek. Naj tu le mimogrede omenim, da je bil po delu stoletij, a iz tisočletnega gradiva sestavljen obči drž. zakon, ki še danes elja, leta I8U., le neznatne izpremembe so se izvršile med voino. Kakšna razlika mea svetom leta 18U. in 1926! In če endar »luzi ta zakon še danes nam, Sr- vakv- -n •' x°sni’ Avstriji, Cehoslo-i® CC sa bo bodoče izjed- nodh-o zfVn°V vfeen° spet vzelo za podlago. dokazuje to le njegovo popolnost in žengalnost šesta vljalcev.: Ali ie torej čudo. če ta zakon marsikaj določa kar ni več v skladu z naziranjem naro- o»vyjw //ivijuujv/ Kiuui/ uijl ju uu- pomožna Sola deloval in gojil: pa pride mladi gospo- {'I-’Ruška cesto dar in uveljavi svo.io lastninsko pra- !Y’ Sam0stanska ulica vico, hlapec pa ostane brez vsake pra-j a moš llčit-vice. Onega bodi zemlja, ki jo obdeluje' b) dek,'š> problemi! Jurištično bi Jernej imel pravico zahtevati le primerno plačilo za svoje delo in nič druzega. Pa tudi to ne ža deli kot za tri leta, ker je zahtevek za poprejšnjo dobo radi triletne zasta-relne dobe zastaral. Lastnina. Vadnica čč. šol. sester 4-2 27 20 28 53 19 33 lfi 26 17 25 11 35 7, ■j 16 — 13 - 11 12 43 45 31 33 5 H 48 29 2i 37 — 33 44 32 — 33 — 27 30 37 4tf 33 38 34 34 4t> 30 30 f>5 4b 45 — 34 38 44 41) 16- 14 13 22 | 3i> I —" 5 SS - 40 — 53 47 11) "”■38 33 19 3! 4 5 29 34 _20 j_3 : 3 55 — 46 47 6 b Iskupaj 14'-> 160 101 69 328 250 122 221 286 202 117 88 953 Po 2, Sol. 1. v 1 ra*. Med njimi 3! dekl. Po 2. Sol. 1 v 1 la*- Skupaj . ,. . !23'8 vzamemo za vzgled slučaj • kupa, mofa-mo reči, da pravi zakon takole: Če kupiš kolo, skleneš s prodajalcem' kupno pogodbo, glasom katere si ti dolžan plačati prodajalcu . določen znesek denarja, on pa tebi izroči kolo. če si kupnino za kolo izplačal, si izpolnil svojo pogodbeno obveznost ter postavil prodajalca v dolžnost, da ti izroči kolo. Toda, dasi si plačal, kolo še ni tvoje. Šele, ko ti prodajalec kolo izroči in ga ti v svojo oblast prevzameš, si postal njegov lastnik, Tako zakon. A drugače splošnost. Na vsak -korak srečava praktični jurist, mnenje, da je dovolj ako je pridobilcc izpolnil pogodbo glede stvari, da je s tein ze tudi postal lastnik, da je torej dovolj, cla je kolo plačal, in že je kolo njegovo. In s tem mnenjem prihaja prava nevešč spet z zakonom v nasprotje, kar ga žal premnogokrat . stane prav bridkih izkušenj. Kajti t0 nasprotje ni juristično dlakocepstvo. Poglejmo kar ta-le primer: Vsled anonce v časopisu si izvedel da proda nek trgovec svoje kolo. Greš k njemu, vidiš ko£o, pogodiš se za ceno, a kolesa ne prevzameš, češ, da ti iz tega ali onega vzroka to sedaj ne bi bilo ugodno. Posledica je, da si pač kupno pogodbo izpolnil, a nisi postal lastnik kolesa. In, kakor se dandanes večkrat dogaja, ta trgovec proda stvari, ker je zelo zadolžen, česar pa ti nisi vedel Prej ko si kolo prevzel, je prišel eksekutar ni za upnike tega trgovca med drugim zarubil tudi to kolo, ki ga hoče sedaj na dražbi prodati. Ti to izveš, hitiš k prava veščemu stokovnjaku jn zahtevaš, Qa naj kolo puste pri miru. ker si ga Plačaj m je tvoje. Toda. ko boš vse po-ecal, ti bo vsakdo rekel: Kolo si res Plačal, a<> tvoje še ni postalo. Sedaj je razred 1 a lb 1 c Id 2a 2b 2c 3a 3b 4a 4b skupaj - • deška Krekova ulica 44 50 6-2 59 44 40 51 46 50 37 32! 515 dekl. I Miklošičeva ulica «8 67 — — 47 43 41 43 38 347 dekl. 11. Cankarjeva ulica' 49 48 48 — 42 43 44 4l 31 54 _ 40 0 čč. šolskih sester 49 — — — 63 — 49 — 40 — 201 Č) SirecJnj® šols. . Skupaj 1463 razre.d la Ib lc 2a Ub 2c 3a 3b J 4a 4b 5a 5b Ga 6b 7 8 'ca M ■ realka dečki deklice gimnazija dečki deklice 35 iZ 4 3« 7 41 3 41 3 I 32 15 1 31 1 •!) 30 )6 35 7 4( 32 i H 37 8 41 5 44 4f S 33 2 i9 5 34 28 7 2-5 2 40 6 29 J 23 — t 4 — 38 — j 4 23 4ž Z 32 5 41 5 469 67 sil 80 Skupaj diiakov 980 dijakinj 147 d) Učiteljišča. 1127 letnik 1 a lb 2 3' 4' skupaj -■■j~r~ 7 — ■ - — drž. moško učiteljišče drž. žensko učiteljišče zas. uč. čč, šolskih sester 41 35 40 35 39 34 27 i I 40 49 32 31 31 29 151 184 108 Skupaj . . . 413 e) Vinarska fin sadjarska šola. razred 1 2 3 skupaj Srednja vinarska) in vinarska šolaj Enoletna vinarska) in sadjarska šola) 32 30 25 7 6i 30 Od teh je 29 Slovencev in 35 Srbohrvatov. i , , ... ‘ f) Trgovska šola. li letnik dvelPW )l,g0Vs.ke akademije 42 učencev in 41 učenk, skunal 83 n. lenim dveletne trgovske šole lo učencev in 35 učenk.. . .skupaj 50 skupaj 133 g) Obrtna in gospodinjska šola v Vesni ieJ[£°VČ6V:? in b0 podano v korist nje- Obrfn, Sola 1. iet^k 3^ičhnTis'*^ZT'*TT ! ------------------ /ca, | Gospodinjska M* učenk * 3‘'lje b UČCnU Skupaj govini upnikom — ti pa toži trgovca, da ti vrne denar, če misliš, da mu imaš 59 42 Skupaj 101 SElISBiBSBBBDOiESBEasa 1 ZDRAVILNI PREPEČENEC TVRDKE ROSAUS I BI (9 JE NAJBOLJŠE SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE Izdeluje se po dolgoletnem raziskovanju izdelovatelja tako, da je na isti višini s prepečencem, kakor ga izdelujejo v Karlovih Varih. Ne pozabite, da nastanejo vse bolezni radi slabe prebave, ter da jih je mogoče preprečiti ozir. zdraviti z uporabo tega prepečenca ZAHTEVAJTE POVSOD ROBAUSOV ZDRAVILNI PREPEČENEC! H 19 ISBBB 9' as g Športna nedelja Nogometni derhy Maribor-Rapid Rokometni derby Marihor-Mura Jutri, dne 14. t. m. se bodo vršile sledeče športne prireditve: Ob pol 9. uri Maribor I. nar. : Rapid, I. naraščaj, igrišče ISSK Maribora. Ob 10. uri Rapid II. nar. : Maribor, II. nar., igrišče SD Rapida. Ob 10. uri hazena TSK Merkur : ISSK Maribor rez. igrišče ISSK Maribor. Ob 11. uri bazena derby MURA : MARIBOR. Ob pol 14. uri Maribor rez. : Rapid rez. Ob 15. uri nogometni derby RAPID : MARIBOR. nogomet. ISSK. Maribor — SD. Rapid Jutri ob 15. uri popoldan nastopita mariborska rivala Rapid in Maribor v jesenski prvenstveni tekmi za 1. 1926. in 1927. v sledeči postavi: Maribor: Geuer, Koren, Vagner: Hreščak I.. Stauber, Bergant; Bertoncelj, Bratuš. Hreščak II./ Vodeb, Skrabar. Rapid: Čerče; Barlovič, Ivurzmann; Pernath, Frangesch, Loschnig M.; Pernath Em. Loschnig L., Klippstat-ter, Tergletz, Loschnig B. »Rapid« si je že trikrat zaporedoma priboril nogometno prvenstvo y mariborskem okrožju in se je tudi topot resno pripravil, zavedajoč se težkega boja, ki bo jutri vsekakor nudi! eno najzanimivejših iger v letošnji sezoni. Tudi »Maribor« ni počival, temveč je sistematično uril posameznike in celoto, ki bo jutri dovelj pripravljena nastopila težak in odločilni boj proti večletnemu favoritu. O izidu jutrišnjega tekmovanja je težko ugibati, kajti moštvi sta si docela e-nakovredni. V kolikor je »Maribor« tehnično boljši, v toliko je »Rapid« fizično močnejši in odločnejši. Tekmo bo sodil ljubljanski sodnik g. Vodišek. HAZENA. ISSK. Maribor — SK. Mura Jutri bosta družini SK Mure in »Maribora« ponovno odigrali pomladansko prvenstveno tekmo, ki jo je »Maribor« v Ptuju odločil sebi v korist v razmerju 10 : 8. a je bila vsled protesta SK Mure razveljavljena. Družina SK Mure je, kakor se pripoveduje, izredno vigrana in razpolaga z igralkami prvovrstne kakovosti, ki pa ne smejo podcenjevati moči SK Maribo-ba, ki nikakor ne zaostajajo za SK Muro. Družina »»Maribora« je v odločnosti sicer nekoliko popustila, kar je bilo zlasti opaziti v nedeljski tekmi proti SK Iliriji, vendar pričakujemo, da bo jutri zastavila vse moči, da ponovno dokaže, da je bila pomladanska tekma neutemeljeno razveljavljena. Sodil bo zagrebški ali ljubljanski sodnik. Strahotne posledice amoralnega režima Česa se mora naučiti vsak človekoljub sodek« zopet Ruskim boljševikom se je nekaj časa zdelo, da so vsi pojmi, ki si jih je pridobil človek o moralnem življenju, zgolj »buržujski predsodek« in da je človeška vest navadna sleparija. Zato so se nekaj let po revoluciji širili na Ruskem jako »svobodoljubni nazori«, zlasti kar se tiče tujega imetja in spolne_ čistosti. Kam je pripeljalo to napačno pojmovanje svobode. si lahko mislimo. Nravna propa-lost je postala »nenadoma« tudi za boljše vik e težko javno vprašanje. Razpasla se je taka razuzdanost, da morajo bolj-ševiški voditelji dan in noč ugibati, kako bi zopet vzpostavili nravne temelje, ki 'bre* nSih ne more uspevati niti komunistična družba (mi bi rekli: zlasti komunistična družba, ki — že radi človeške sebičnosti, k; je ne more iztrebiti nobena revolucija — zahteva izredno mnogo požrtvovalnosti in nravnih čednosti). Danes se o tem vprašanju v ruskih listih vehko razpravlja. Vršilo se je tudi že nešteto zborovanj, na; katerih so se zahtevali naistrožn ukrepi za zaščito javne nravnosti in varnosti. Zahtevala se je celo smrtna kazen za najtežje delikte. Lenjinova vdova zagovarja moralo. K besedi se je oglasila v »Pravdi« tudi Lenjinova vdova, ga. Krupska, ki uživa v Rusiji velik ugled. V svojem članku zahteva jako ostro, da oblasti brezobzirno zatirajo nravno podivjanost mladine. Lenjinova vdova prihaja na koncu svoje razprave k zaključku, da nravno razsulo pospešuje sovjetska šola, ki se premalo briga za kulturni in nravni razvoj mladine. Z njenimi rezultati sovjetska javnost ne more biti zadovoljna. Gospa Krupskaja priznava, da ni pričakovati druge rešitve, kakor da komisari-jat prosvete in krajevni sovjeti skrbe z večjo vnemo za zgojo mladeine, zlasti še z nravne »tram. Pozna skrb za sadove »revolucije v morali«. Sovjetska vlada, ki je doslej zanemar-mladinor smatrajoč. brezbrižnostjo nasproti moralnim vprašanjem vzredil v izprijeni mladini gade na prsih, ki ga bodo nekega dne pomazali uničiti. - y Iz živlienia in sveta 2e le človek vesele narave Lep primer potrpežljivosti in udanosti v usodo. Vzoren primer potrpežljivosti in udanosti, s katero Rus prenaša udarce u-sode, nam je bivši gardni poročnik Ve-čorko, ki je bil pred vojno znan kot najveselejši človek v Moskvi. Njegove precej razbrzdane šale so bile čestokrat povod občutnih debat v uglednih krogih. Ko je nekega večera krokal v znanem lokalu »Eremitage« z neko razposajeno družbo, se je slekel in splezal na palmo, zatrjujoč, da je opica v afriškem pragozdu in da ne spleza poprej z drevesa, prodno ga ena izmed gospa ne nahrani z mandlji. V nekem drugem lokalu je skočil v bazen za i;ibe in izjavljal, da se je pretvoril v kita. Šele po dolgotrajnem nagovarjanju je splaval iz bazena. Veseli Večorko je imel blizu Moskve velika posestva, ki so mu omogočala, da je živel v razkošju. V tem pa je prišla revolucija in ž njo velike izprememibe, ki so v Rusiji napravile iz zadnjih prve, a iz prvih zadnje. Večorko je bil dovolj Rusa, da se je spo-prijaznil z nastalimi razmerami. Država mu je zaplenila vsa posestva. Veseli človek si tega ni preveč vzel k srcu. Šel je na svoje največje posestvo ter je dejal kmetom, da želi postati muzik, kakor so oni. V vojni je sicer izgubil roko, vendar pa z drugo še precej spretno o-pravlja razne posle. Oblekel je kmečko obleko, se naselil v kolibici, opustil britje in se prav kmalu udomačil. Radi velike marljivosti in dobre volje, so ga sosedje jako čislali. Znan je Til kot najboljši poljski delavec. Nekoč, ko se ga je po dolgem času dodobra nalezel, se je domislil prejšnjih časov in strašno premlatil sovjetskega komisarja, zaklinjajoč se, da bo vrgel sovjetsko vlado. Komisar ga je hotel ustreliti, toda kmetje so se odločno zavzeli za svojega dobrega plemenitaškega mužika in ga rešili okrutnosti sovjetskih oblasti, ki v takih slučajih niso poznale šale. Krajevni vaški sovjet mu je dovolil, da se naseli v eni izmed sob svojega nekdanjega gradu in da oskrbuje vso zgradbo, v kateri se nahaja sedaj vaška šola. Obljubiti pa je moral, da bo opustil kneževske navade in se obnašal kakor pravi muzik. Sovi. vlada za cšvJiza-cijo nomadov Ruski učenjak Tan Bogoras, profesor na petrograjski univerzi; je sestavil a-bercedo za mnoga nomadska plemena, ki žive na severu evropske in azijske nusije. Omenjena plemena so na najnižji stopnji civilizacije, žive po pastirsko ter se 'bavijo povečini z lovom in ribarstvom. Književnega jezika nimajo m govore jako različno. Da se temu od-pomore, bo izdana abeceda, katere znaki bodo vzeti iz ruske abecede. Sovjetska vlada je poklicala iz njihovega središča m iz severnih sibirskih plemen veliko število mladih ljudi, ki se bodo šolali v Petrogradu. Ko si pridobe zadostno izobrazbo, jih bo vlada poslala domov, kjer bodo širili prosveto. Grbe in grbavci Pred leti je umrl v Liverpoolu neki zdravnik, ki je vse svoje življenje proučeval grbe na človeškem telesu. V njegovi /zapuščini je tudi najden rokopis na približno. 2000 straneh. V rokopisu je zabeležil pisec poleg znanstvenih opazovanj o^ grbcih, tudi nekatere zanimive statistične podatke. Potom dolgoletnega raziskovanja je ugotovil, da je v Španiji največ grbastih ljudi. V nekaterih krajih Sierre Morene je vsaka trideseta oseba grbasta. V Franciji je največ grbastih ljudi v dolini reke Loire. Z zbirko statistik grbavcev pri posameznih kulturnih narodih, je omenjeni doktor prišel do zaključka, da pride na vsem svetu na vsakih tisoč oseb po en grbavec. Poleg intenzivnega študija o vzrokih in nastankih krivih hrbtnih oblik, jc imel doktor tudi dovelj časa, da je izračunal nekatera prav zanimiva števila. Po njegovem mnenju so grbe povprečno visoke do 20 cm. Ako bi se torej vse grbe živečih grbavcev naložile druga na drugo, bi nastala ogromna grba, visoka 300 km. Drobit Na zadnji medicinski razstavi v Londonu je bil preizkušen nov preparat »Obiturin«, ki se bo uporabljal kot preizkusno sredstvo v slučajih, kjer se zdi smrt dvomljiva. Ako je smrt že nastopila, tedaj koža na injekcijo »Obiturina« ne reagira; kakor hitro pa je v telesu le še neznaten znak življenja, zadobi koža v okolici injeciranega mesta zelenkasto barvo. Omenjeno sredstvo se je izborno obneslo in velja za popolnoma zanesljivo. * Ameriški fond za kemične študije, ki razpolaga z zadostnimi sredstvi, namerava pričeti energičen boj proti nahodu in prehlajenjm V USA in tudi v drugih deželah zmanjšujeta nahod in razna pre-hlajenja delavnost in odvzemata človeku za delo potrebno energijo, ne oziraje se na to, da sledi lahko prehlajemju tudi smrt. Ta 'bolezen nastopa v Ameriki na prav poseben način in prav pogostoma, predvsem radi hitrih toplotnih izpre-memb. Omenjeni fond se bo predvsem uporabil, da se prouče glavni vzroki, ki povzročajo nahod. Ko bodo ugotovljeni najpogostejši vzroki, bo'fond za kemične študije zastavi! vsa sredstva, da se bo našlo uspešno sredstvo, s katerim se bo lahko cela država ali ves narod zaščitil proti nahodu, oziroma prehlajenju. Gospodarstvo Sejem za v Ljubljani Koncem meseca januarja priredita Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani na velesejmskem prostoru običajni vsakoletni sejem za kože divjih živali. Tradicija teh sejmov, širokopotezna organizacija in zveze z inozemskimi in domačimi kupci so zadosten porok. da bodo dosegli prodajalci cene, ki so v skladu s cenami na svetovnem trgu. Kože se bodo kot lansko leto prodajate v večjih partijah dražbenim potom. Kože vsake vrste se že sedaj sprejemajo in se v za to določenih ugodnih prostori!^ dodobra posuše in pripravijo za prodajo. Opozarjamo vse prodajalce, lovce in trgovce, naj ne izročaio blaga raznim prekupčevalcem, marveč naj počakajo na dražbo. Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga delujeta na popolnoma nepridobitni podlagi, samo v interesu razvoja te važne panoge narodnega gospodarstva in v zaščito osebnih interesovi prodajalca. — Vse informacije dajo ra-devolje- ustmeno in pismeno »Divja koža« na velesejmu, Lovska zadruga in Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. Ce dosežemo, da gre večina blaga preko prodajne organizacije na velesejmu, lahko pričakujemo obisk velikih inozemskih kupcev, katerim se samo pri velikih množinah kož izplača pot Opozarjamo pri tej priliki, da je pravdno posušena koža še enkrat več vredna kot slabo posušena. Navodila za piavilno prepariranje kož dobi vsakdo na velesejmu. se je mlad pes volčje pasme. — Dobi se ga ZATEKEL v pri gosp. J. Soštarič-u, Maribor Aleksandrova cesta itev. 12. 2247 IV ■ MarlEof. 24. -oktoTj aaaaEg^i^gggam-č!^^ je izborno okrepčilno pecivo, posebno priporočljivo za rekonvalescente In šibke osebe, torej ne pozabite na prijatelja zdravja „MIRIS“< ,MIKIS“ PRE1KAŠA NA KVALITETI V3AKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MilRIS“ PRžKAŠA MA KVALITETI VSAKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIRIS“ PRVO MAR?SORSKO SPECIALNO IM STROJNO IZDELOVANJE KEKSA-BISCUlTA-MISiSA i. paiL maribor-krčevina m®< Madrace, otomane, divane solidno in ceno kupite Rotovški trg 3. 22 5 K E L C, KROJAŠKI SALON MARIBOR, STOLNA ULICA 5 dola I'0Vil ’n p°Prav''a> S0‘ llKtU lidno delo in zmerne cere. Prepričajte se pri Jagodič & Sajko, tapetniška iri mizarska delavnica, Maribor, Rotovški tre 3. 2236 Samostoino dvosobno stanovanje, enosobno bližina mesta dvosobno z odkupom. Našlo' „Marstan“, HotovSki Irg 4. 2237 n7nn. Samo 14 dni se pro U&Un! daja domače platno belo, 150 e,m S roko, d 23 Din pri J. TRPIM. 2168 UČIltl Bij’ stno priporoča g. trgovcem tovarna bučnega olja J. HochmUller v Mariboru pri starem mostu, južni breg Diave — Zameniava bučnih koščic za bučno olje. 1456 Sprejema naročila za vence, krizanteme, 'r šopke, nasade in dekoracijo grobov itd, po n a j n i ž j i h c e n a h 1 '-~^v^vTr7r^ERi-