26. IV. 1985 ZRCALO GLASILO DELAVCEV ŠTEVILKA 1. ZDRAVSTVENEGA CENTRA MAREC 1985 PTUJ — ORMOŽ LETO IV. Obisk Lojzeta Briškega Delavci ne pozabite na v zdravstvenem centru datum 28.3. 1985 Član predsedstva SRS Lojze Briški je v sredo, 13. marca 1985, obiskal Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča v Ptuju in se zadržal s širšim vodstvom delovne organizacije v daljšem razgovoru. Razgovor je potekal na temo o aktualnih problemih ptujsko — ormoškega zdravstva, dotaknil pa se je tudi nalog Zveze komunistov glede na sklepe 16. seje CK ZKJ. Predstavniki delovne organizacije in zdravstvenih temeljnih organizacij v Ptuju smo tovariša Briškega seznanili z razvojem ZC v iztekajočem srednjeročnem obdobju ter našimi načrti do leta 1990. V razgovoru, v katerega so se vključili tudi funkcionarji ptujske občine, smo izpostavili naše skrbi in predloge o zagotavljanju sredstev za nujne posodobitve prostorov ginekološko — porodnega oddelka, dispanzerjev in oddelka energetike ter o prizadevanju delavcev ZC, da bi tudi v Ptuju del sredstev III. občinskega samoprispevka namenili za zdravstvo. Zaradi poteka mandata delavskemu svetu in odboru samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Zdravstveni center Ptuj — Ormož bodo 28. 3. 1985 v vseh TOZD in DSSS potekale v oba samoupravna organa volitve. Delavski sveti TOZD bolnica Ptuj, Zobozdravstvena služba Ptuj, Psihiatrični oddelek Ormož, Zdravstvena postaja Ormož in Delovna skupnost skupnih služb so za ta dan razpisali referendum za sprejem naslednjih samoupravnih aktov: 1. I. sprememebe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih 2. pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev (TOZD Bolnica le spremembe) 3. TOZD Zdravstvena postaja Ormož nov statut 4. TOZD bolnica spremembe statuta in temeljev plana TOZD Glede povezovanja zdravstva v Podravju, ki je aktualno v tem trenutku tudi zaradi Družbenega dogovora o samoupravni organiziranosti zdravstvenih delovnih organizacij, smo predstavili načrte o vključevanju Zdravstvenega centra in Združenih lekarn, kot ene delovne organizacije, v SOZD zdravstva v Podravju. Pri tem nismo zamolčali dilem, ki se ob tem porajajo. Tovariš Briški, ki je tudi član CK ZKJ, je menil, da so naša razmišljanja in načrti o rbzvoju Zdravstvenega centra, tako glede prostorov, opreme, kadrov in povezovanja zdravstva, realni in optimistični, da pa moramo pri reševanju nakazanih problemov upoštevati možnosti gospodarstva, torej predvsem računati na lastne sile. V zaključni besedi je orisal še vsebino in pomen sklepov 16. seje CK ZKJ in za delo naših DPO menil, da je pri njem vzpodbudno to, da v analizi porajajočih problemov znamo videti in doseči tudi rešitve. MJ Prve spremembe pravilnika o delovnih razmerjih prinašajo določbe v zvezi z novim Zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ter Statutom invalidskega in pokojninskega zavarovanja in druge manjše spremembe, ki jih je narekovala dveletna uporaba pravilnika. Pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev je nov in usklajen z Zakonom o stanovanjskih razmerjih in Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, upoštevane pa so tudi že predlagane spremembe zakona o stanovanjskem gospodarstvu DelavckTOZD Zdravstvena postaja Ormož bodo na referendumu sprejemali popolnoma nov statut, saj je »stari« bil izdelan še pred združitvijo v Zdravstveni center Ptuj — Ormož. Delavci TOZD bolnica Ptuj pa morajo nujno sprejeti spremembe svojega statuta zaradi določil Zakona o razširjeni reprodukciij in minulem delu. V Statutu je določen postopek za sprejem investicijske odločitve. Vsi pa vemo, da so se v TOZD že začela pripravljalna dela v zvezi z investicijo na rentgenskem oddelku. Ker ta ni bila sprejeta v temeljih plana, je zato potrebno sprejeti tudi spremembe tega samoupravnega akta. N. G. Poslovanje v letu 1984 V tej kratki informaciji prikazujemo predvsem zbirne finančne rezultate poslovanja za DO kot celoto, saj le-ta kažejo pravo sliko poslovanja celotnega Zdravstvenega centra. Celotni prihodek jfe znašal 970.058 tisoč din, kar je za 55 % več kot v letu 1983, plan pa je presežen za 7 %. Sestavljen je predvsem iz sredstev dobljenih na osnovi neposredne menjave z OZS, nekaj pa tudi na osnovi direktne menjave ter interne realizacije. Porabljena sredstva v znesku 342.329 tisoč din so napram letu poprej prostla za 70 %, plan pa je dosežen s 14 %. V strukturi celotnega prihodka zavzemajo 35 %, oziroma 3 % več kot v lanskem letu, ko so bila še zastopana z 32 %. Tako visokega porasta niso uspeli zadržati niti med letom sprejeti stabilizacijski načrti, kajti inflacjiska stopnja je prerasti a vse začrtane okvire. Največji porast je zabeležen pri stroških električne energije, goriva, zdravilih, kurjavi, torej v glavnem pri stroških na katere se ne da vplivati, ker so porostli zaradi višjih cen, ne pa zaradi večje količinske porabe. Dohodek v znesku 628.629 tisoč din je za 48 % večji od leta poprej in 4 % presega letni plan, kajti dohodek je v odvisnosti od porabe sredstev določenega obdobja. Obveznosti iz dohodka so znašale 139.807 tisoč din ali 40 % več kot v letu 1983, niso pa dosegle planiranega obsega. Glede na to, ker je precejšen del teh obveznosti vezan na izplačilo osebnih dohodkov, je ta porast upravičujoč. Čisti dohodek v znesku 488.822 tisoč din je za 48 % višji od PREGLED POSLOVANJA V LETU 1984 leta poprej, plan pa je presežen s 6 %. Bruto osebni dohodki v znesku 435.034 tisoč din so se v masi povečali za 50 %, plan pa je presežen za 3 %. Povečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega v DO znaša 35.027.— din ali 49 % več kot v lanskem letu. Sredstva za sklade so ustvarjena v taki višini, da zadoščajo za pokritje obveznosti vseh z zakonom predpisanih in samoupravno dogovorjenih obveznosti za te namene. Neto osebni dohodki v znesku 320.254 tisoč din so v skupni masi za vse oblike dela porastli za lansko leto za 52 %. Povprečno izplačani neto osebni dohodek na osnovi ur znaša na delavca mesečno 25.785.— dim ali 51 % več kot lani. Po posameznem TOZD-u pa znaša: TOZD Neto OD Ind. povečanja 1984 na leto 1983 OZV Ptuj 27.564 151 ZP Ormož 26.751 153 Zobozdravstvena služba Ptuj 27.152 147 Bolnica Ptuj 24.871 150 Psihiatnioni oddelek Ormož 24.630 157 DSSS 26.512 153 V Ptuju, 18. 2. 1985 Tončka Kosi v 000 din ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihiatrija DSSS skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož real. 83 627.043 114.944 45.595 54.519 311.674 71.586 28.725 plan 84 905.761 157.282 64.847 78.769 452.536 101.051 51.176 1. Celotni prihodek real. 84 970.958 168.073 68.512 84.926 487.629 110.814 51.004 ind. 83 155 146 150 156 156 155 178 imd./plan 107 107 105 108 108 110 100 real. 83 201.835 27.986 11.400 13.611 121.007 23.955 3.876 plan 84 300.879 33.626 15.423 20.580 181.374 33.827 16.049 2. Porabljena sredstva real. 84 342.329 42.859 18.101 23.497 204.777 38.922 14.173 ind. 83 170 153 158 173 169 162 — ind. /plan 114 132 117 114 113 115 88 real. 83 425.208 86.958 34.195 40.908 190.667 47.631 24.849 plan 84 604.882 123.656 49.524 58.189 271.162 67.224 35.127 3. Dohodek real. 84 628.629 125.214 50.411 61.429 282.852 71.892 36.831 ind. 83 148 144 147 150 148 151 148 imd./plan 104 102 102 106 104 107 105 real. 83 93.957 19.023 7.955 9.066 42.632 11.443 3.838 plan 84 141.716 32.025 12.036 14.004 61.245 16.579 5.827 4. Obveznosti iz dohodka real. 84 139.807 29.858 11.965 14.027 61.321 16.951 5.685 ind. 83 149 156 150 155 145 148 148 imd./plan 99 93 99 100 88 102 98 real. 83 331.251 67.935 26.240 31.842 148.034 36.188 21.012 plan. 84 463.166 91.146 37.488 44.186 201.023 50.645 29.300 5. Čisti dohodek real. 84 488.822 95.357 38.446 47.402 221.531 54.941 31.146 ind. 83 148 140 146 149 149 152 148 ind./plan 106 105 103 107 110 108 106 real. 83 289.814 57.549 22.588 27.838 130.528 32.233 19.078 plan 84 420.669 82.895 33.117 40.259 191.050 45.966 27.382 6. Bruto OD real. 84 435.045 84.280 33.989 41.489 198.394 48.582 28.300 ind. 83 150 146 150 149 152 151 148 ind./plan 103 101 101 103 104 103 101 1983 210.609 41.138 16.358 19.971 95.617 23.425 14.100 7. Neto OD — masa 1984 320.254 62.185 25.039 30.628 145.346 36.059 20.997 ind. 152 151 153 153 152 154 149 8. Število zaposlenih na osnovi ur 1983 1984 1.029 1.035 188 188 78 78 92 94 480 487 123 122 68 66 ind. 101 100 100 102 102 99 97 9. Povp. BO D na delavca — mesečno 1983 23.470 24.977 24.133 25.215 22.661 21.838 23.380 1984 ind. 35.027 149 37.358 150 34.560 143 36.781 146 33.948 150 33.184 152 35.832 153 10. Povp. neto OD na delavca — mesečno 1983 17.056 18.235 17.476 18.462 16.600 15.720 17.279 1984 ind. 25.785 151 27.564 151 26.751 153 27.152 147 24.871 150 24.630 157 26.512 153 Pa še nekaj o društvu fizioterapevtov in delovnih terapevtov Fizioterapevti smo združeni v Društvo FT in DT Slovenije, sedež društva mariborske in prekmurske regije je v tem mandatnem obdobju v Ptuju. Novembra smo se prvič srečali in to v Ptujskih toplicah (cca 60 udeležncev). Glavna tema strokovnega srečanja je bila — otrok s cerebralno paralizo. To temo smo izbrali zato, ker smo letos junija v ptujski bolnici začeli ambulantno in hospitalno obravnavati otroke z motnjami v razvoju Fizioterapevtka se je strokovno izpolnjevala na ljubljanski Pediatrični kliniki. Seznanila se je z osnovami Bobathove metode. Trenutno je v ambulanti registriranih 40 otrok različnih starosti (od 2 mesecev do 15 let). Nevrofizi-oterapetka strokovno sodeluje z dr. Potočnikovo in dr. Kolaričem iz otroškega oddelka. Z njim sta se letos septembra udeležila simpozija na Bledu o cerebralno prizadetih otrokih. Povzetek tega simpozija sta nam posredovala na novemberskem sesstanku. Brenčičeva je predstavila fizioterapijo v bolnici in med drugim povedala, da dela na tem delovišču 5 fizioterapevtov na vseh oddelkih; na kirurgiji pri povprečno 20 bolnikih dnevno; na intenzivni negi pri 5 bolnikih, ki so obdelani najmanj 3 x v osmih urah; na internem oddelku pripovpr. 15 — 20 bolnikih, obdelanih 2 x dnevno; na otroškem oddelku pri povpr. 10 —• 15 otrokih, obdelanih pretežno 2 x dnevno; na ginekološko — porodnem oddelku pri operirankah in porodnicah. Delo z bolniki na oddelku je le individualno. Razen tega nadaljuje terapijo dnevno cca 50 bolnikov, odpuščenih iz bolnice, v naši ambulanti. Zdr. spec. dr. Bojnečeva je obširneje prikazala fizioterapevtsko dejavnost v Ptujskih toplicah. Med drugim je povedala, da je dnevno pregledano v fiziatrični specialistični ambulanti cca 20 ljudi, 5 fizioterapevtk in 2 maserkri ter 1 medicinska sestra pa obravnavajo dnevno cca 120 bolnikov, predvsem tistih z degenerativnimi oblenji, s stanji popoškodbah in revmatičnimi obolenji. Ukvarjajo se tudi s korektivno gimnastiko pri predšolsski in šolski mladini. Zaživela je tudi svobodna menjava dela s TGA Kidričevo in Metalno Maribor. Po predavanju smo gostom razkazali fizikalni kabinet in ostale prostore Ptujskih toplic. Dogovorili smo se tudi za nadalnje delo. Naslednje leto bomo pripravili predavanje na temi — hemiple-gija in vplivi diadinamskih in intersenčnih tokov pri zdravljenju. Udeleževali pa bi se naj tudi strokovnih srečanj v okviru Društva FT in DT SRS, ki je že pripravilo zanimiv program. SAVIČ LIDIJA (Ne) poslovno poi Naslov ni pomota! Prav je, da ob zaključku poslovnega leta podamo t. im. »poslovno poročilo«. S tem pa nastajajo težave, saj se začnemo ponavljati. Vse številke so natisnjene v informaciji finančne službe, lepo razporejene po predalčkih. Se komu zdi, da ne zaživijo? Mogoče. Kazalci gibanja so nerazumljivi? Mogoče. Če je zadeva že malce zapletena, ni nobene škode, če jo še malce zaoletemo. Morda jo bomo s tem razpletli. Začnimo s kazalci poslovanja. Celotni prihodek? To je tista vsota denarja, ki smo ga iztržili za opravljeno delo od enega do drugega novoletnega poljubo-vanja. Zanimivo je le, če izveš, koliko ti bo za opravljeno delo v preteklem letu odmeril najbližji partner, Občinska zdravstvena skupnost, takole okrog 31. januarja (naslednjega letal). Pred tem pa se zgodi seveda še marsikaj. Na primer: začasno finansiranje, ki bi ustrezalo stopnji inflacije dolarja. Ker to očitno ne obvelja, nekaj valorizacij pod predpostavko, da so plačniki pripravljeni jutri odobreno ceno plačati včeraj. Odšteješ nekaj sto tisočakov (novih). Zaradi pomanjkanja sredstev matična skupnost zniža svoj delež pri odkupu programa. Na koncu ti pa očita, da delaš tudi za druge, ter zagrozi, da bo delež še zmanjšala. Nekajkratna ponovitev te procedure lahko postane zanimiva. Porabljena sredstva (brez amortizacije?)? V izhodiščih za svobodno menjavo dela se lepo pokrivajo s tistimi ki smo jih porabili preteklo leto. Čarovnija se ne obnese. Na koncu je razkorak med planom in življenjem vreden dobro milijardo (staro). Kaj bi tol? Amortizacija? Polovica minimalnih sredstev za obnavljanje o-preme nas je odrešila skrbi, kaj bomo nabavili. Tako potrošimo manj, saj odpadejo vse poti za iskanje ponudb in pridobivanja dovolenj. Tudi telefon miruje, saj niso potrebne intervencije pri dobaviteljih. Sami prihranki. Sicer pa tudi brez sodobne medicinske opreme nekaj pacientov preživi. Dohodek? Nekaj, kar ni ne tič ne miš za TOZD, sicer pa studenec, iz katerega zajemajo »družbeni subjekti« izven TOZD. Čisti dohodek? Pomeni dvoje. Prvič je to ostanek dohodka po odhodu »friškola«. Drugič so to sredstva, s katerimi razpolagamo delavci po zaključnem računu. Preverimo to drugo trditev. Pred zaključnim računom smo podelili dvanajst mesečnih osebnih dohodkov takole »od oka«. Če smo se pri tem precenili, lahko odločamo le še o sanaciji. Če smo bili preskromni, računamo, koliko nam je tega odnesla inflacija. Torej odločamo o vče ajšnji napaki. ičilo o poslovanju Osebni dohodek? Nekaj kar naj bi trajalo od 10. do 10. a kakor ga natezaš, traja nekaj manj. Očitno se je nekaj zgodilo s časom. Mesec je povsem videzu daljši, kot je bil nekoč. Rezervni sklad? V zakonu piše, da so naši delegati v zvezni skupščini določili za slabe čase 2 % dohodka. Tud mi se jim samoupravno pridružimo in damo denar na led. Sredstva za stanovanja? To je 6 % od kosmatih plač, naprej damo 2/3, ostanek pa smo že tako med letom podelili optimističnim graditeljem. In tako ob zaključku leta odločimo, kar so že odločili in kar smo že odločili. Ah, da! Ostalo je še nekaj drobiža, ki mu rečemo ostanek čistega dohodka ali razporejena sredstva. Zaradi enostavnosti jih za začetek razporedimo v sklad skupne porabe za splošne namene, potem bomo pa videli. Torej kaj s SSP? Odpravnine toliko, jubilejne nagrade toliko. Do tu je enostavno, saj piše v pravilniku koliko je to denarja. Regres za dopust? Koliko stane letovanje, recimo, če se gremo turiste? Dvesto tisočakov »po glavi« na eno plimo in oseko? HM, če bi živeli od zraka vse leto, to ne bi bil problem. Mogoče pa bo regres pokril vsaj vozno karto za vožnjo v drugem razredu vlaka, ko obiščemo sorodnike nekje v sosednjem trgu. In smo pri kraju I Likof! Še vedno kdo ne razume številk v zaključnem računu? Jaz ne razumemI (Pa nimam v mislih številk! Ne razumem, da nekdo ne razume, da se od nerealnih načrtov ne da živeti. Ne razumem, da nekdo ne razume, da za manj ne more biti več. Ne razumem, da nekdo ne razume, da mi ne razumemo, kaj vsi skupaj menimo o zdravstvu. IN ne razumem, če kdo misli, da zdravstveni delavci ne znamo gospodariti. (Ne) direktor N. N. Katera je najprijetnejša bolezen? Skleroiza. Zakaj? Nič ne boli in vsaki dan izveš nekaj novega. II. Zbor komunistov v ZC Poročilo predsednika Bojana Sinka PÄK ZKS Ormož—Ptuj SAK je bila ustanovljena pred dvema letoma z namenom, da komunisti poenotimo svoje akcijsko delovanje, predvsem na področju skupnih razvojnih ciljev in nalog ter da z enotnostjo nastopamo tudi v vseh delegatskih strukturah, saj delujemo na področju dveh občin in regije, kjer še obstaja ena močnejša zdravstvena organizacija. Funkcijo povezovanja komunistov je prevzelo predsedstvo, ki je poskušalo to nalogo opravljati, na vseh vas pa je, da ocenite v koliko smo v tem uspeli. Predsedstvo se ni sestajalo samo na zahtevo višjih organov ZK, temveč predvsem na pobude posameznih OO in pri reševanju aktualnih vprašanj delavcev ZC. Zahteva, da vsakemu delavcu omogočimo, da izdela pridobi možnosti minimalne socialne varnosti, je bila nujno povezana z konfrontacijo vseh, predvsem pa komunistov, da se pri svobodni menjavi dela ne uporablja mehanizem PND-ja, temveč realno slednje zahtevam sindikata. Upam, da bomo letos s tem prodrli. V kolikor se želimo razvijati in Izvrševati svojo družbeno funkcijo, je nujno, da najprej razčistimo za svojim pragom. Res je, da poskušamo dosegati skupne cilje, toda nismo mogli preiti to-zdovskega obnašanja v nekaterih sredinah in stereotipnega vstra-janja, da so nekateri zadovoljni s tem kar je, da niso pripravljeni prestruktuirati svoje dejavnosti tako, da lahko uporabimo trdne mehanizme, ki nujno izhajajo iz dolgoročnega programa stabilizacije. Menim, da si ne moremo predstavljati pozitivne perspektive razvoja v kolikor ne nastopimo kot enotna DO, tudi v smislu oskrbe z zdravili, še manj pa če se nekatere TOZD-i ne odločijo za redi kal ne ukrepe in prilagoditve nastali situaciji, pa čeprav bi to bilo boleče. Če ocenjujemo medsebojne odnose, vstrajam na stališču, da rezultati poslovnega leta 1984 zrcalijo to soodvisnost. Tam kjer niso prešli direktnega prenosa strokovno hierarhičnosti v samoupravne odnose, tam tudi ni bilo moč pričakovati uspešnega poslovanja, zato so pa odgovornri predvsem komunisti. Če ocenjujemo delo skupnih služb, potem smo lahko dokaj zadovoljni z delom finančnega oddelka, nismo pa zasledili nujne strokovne povezanosti, fleksibilnih analiz in planov in nenazadnje ustreznega pravnega delovanja. Menim, da je prav, da kot komunisti dogovorimo s kakšnimi rešitvami (predvsem kadrovskimi) bomo dosegli tisto kar delavci v TOZD-ih potrebujemo. Tudi zamozaščitno delovanje ni bilo tako kot bi moralo biti, saj nismo dosledni in ne izvršujemo tistega kar bi morali, kar imamo zapisano v samoupravnih aktih. Vsekakor smo komunisti odgovorni, da ne želimo, vsaj nekateri ne, da bi dosledno diferencirali slabe od dobrih komunistov, slabe od dobrih delavcev. Ne želim biti predolg, kajti za mano morajo imeti besedo sekretarji OO, ki morajo podati rezime ocene družbenopolitičnih in samoupravnih družbeno ekonomskih razmer svojih TOZD in DSSS. Želim pa, da se vsi s kratkimi in jasnimi diskusijami vključite v tvorno delo današnje programske konference. Obvestiti vas moram, da se po dogovoru s predsestvi obeh komitejev podaljša mandat našemu predsedstvu tako, da bodo potekale istočasno volitve oz. kadrovanje osnovnih organizacij oz. njihovih vodstev in vodstva SAK. Program dela za letošnje leto 1. Argumentirano nastopanje za uskladitev strukture DO z določili družbenega dogovora, 2. Argumentirano nastopanje za povezovanje zdravstva v Podravju, 3. Vključitev v priprave kadrov za naslednje volilno obdobje delegatskih in poslovodnih struktur, 4. Vključevanje v aktivnosti planiranja, 5. Aktivno delovanje v smeri preseganja prenosa strokovne hierarhičnosti v samoupravno odločanje, 6. Poseganje v presek proračunskega razmišljanja v procesu svobodne menjave dela, 7. Akcijska enotnost v razvojni problematiki, 8. Pomoč pri organiziranju enotne asociacije mladine na nivoju centra, 9. Organiziranje aktiva komunistov v podružnici zdravniškega društva Ptuj—Ormož, 10. Aktivno delovanje v sindikatu, da preide iz nivoja minimalne politične razgibanosti na nivo možnosti vplivanja vseh delavcev na odločanje zgolj v njihovem interesu n interesu družbe. Bojan Šinka Vprašanje enotnosti akcije... 2. programska seja stalne akcijske konference ZKS Zdravstvenega centra je bila priložnost za vse komuniste ZC, da partijsko ocenijo delovanje SAK v minulih dveh letih, poenotijo stališča do skupnih perečih vprašanj. Na nezadovoljstvo prisotnih smo žal morali ugotoviti, da se je tej priložnosti odrekla več kot dobra polovica vseh komunistov, kar pa nadaljevanje seje ni motilo. OOZK pa verjetno vedo kaj je njihova dolžnost. Komunisti smo se seznanili s poročilom predsednika SAK Bojana Šinka o delu te konference v minulih dveh letih in sprejeli program dela za letošnje leto. Poročilo predsednika objavljamo posebej. V razpravi, ki je sledila po poročilu so se oglasili le redki posamezniki. Ali je to strinjanje z vsem povedanim, kar med drugim tudi je, saj na samo poročilo ni bilo pripomb, ali pa je morda kaj resnice v tem, kot je rekla Lidija Savič, da je takšna pasivnost odraz oportunizma, ki je prisoten že v OOZK, saj delavci, ki so na vodilnih mestih nočejo kritično govoriti o problemih, prav tako pa tudi ne delavci, ki so morebitni kandidati za vodilne delavce. Marjan Štolfa je razpravljal o samem članstvu in njegovem delovanju. Ne bi smeli več zapirati oči pred ugotovljeno pasivnostjo. Veliko se sprejema sklepov, le redki pa realizirajo. Kot član ZK je razočaran nad nedejavnostjo ZK. Že leta se opozarja in sprejema iste sklepe, nič pa ne naredi. Ne misli, da bi moralo priti do sprememb, ampak hoče, da se zapisano uresniči. Trenutno prevladuje pasivnost, ne govorimo odkrito o tem kaj je med nami narobe. Ne uveljavlja se odgovornost, napake se prevaljujejo iz enega na drugega, ob tem pa ZK izgublja ugled in renome. Tudi Kac Vilma se sprašuje kaj napraviti v naših sredinah za odpravo malomarnosti in malodušja. V nadaljevanju je razprava akcijske konference tekla še o dveh pomembnih vprašanjih in sicer o strokovnem povezovanju med TOZD-i ZC in o združevanju v SOZD Združeno zdravstvo Maribor. Podrobnosti iz omenjene vsebine boste lahko razbraji iz zapisnika. Slavka Grabrovec LETNA KONFERENCA OOZS ZC PTUJ Gizela Rakovec in Vera Gramc članici nadzornega odbora — pred konferenco In kako je sindikat odigral svojo vlogo Konferenca OOZS ZC Ptuj — Ormož povezuje vse osnovne organizacije iz posameznih TOZD in DSSS v cilju poenotenega delovanja sindikata, tako znotraj našega centra kot delovanja navzven. Člani konference so se na samostojnih sestankih sešli doslej le dvakrat. Delo se je večji del odvijalo na ravni izvršnega odbora konference, ki se je sestajal pogosto in sprotno obravnaval vse probleme, ki so jih nakazovale osnovne organizacije iz posameznih TOZD in DSSS ali pa so bili splošnega pomena za vse delavce. Večkrat smo se sestali tudi skupno z ostalimi DPO v centru. Zaostrene gospodarske razmere, stabilizacijski programi, vedno tanjši kos kruha, ki ga družba reže zdravstvu, pa tudi bližajočo se spremembe v organizaciji zdravstvene službe v Podravju, so nam dale dovolj snovi za naše delo. Stabilizacijski ukrepi, s katerimi smo se srečali pri našem delu, niso »od včeraj«, vendar pa se jih zavedamo in jim pristopamo z vso odgovornostjo, čeprav ne moremo reči, da smo pri tem storili res vse, kar bi morali. Še vedno bi lahko bolje organizirali delo in s tem zmanjšali nepotrebne nadure oziroma podaljšano delo. Ni še vse dorečeno na področju dežurne službe. Zdravstvene storitve se še ponekod zmeraj ponavljajo in še več bi lahko našteli. ... sklepčnost je. Delavci ZC smo aktivno vključeni v razprave pri sprotnem obravnavanju rezultatov gospodarjenja, pri obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa. Vendar bi tu lahko storili še mnogo več, saj opažamo, da je večkrat posvečena primarna skrb delavcev le tistemu delu dohodka, ki bo prešel v naše osebne dohodke, manj nas pa zanimajo druge postavke. To do nekje lahko razumemo, saj naš standard skokovito pada, opravičilo pa to ne more biti. Na inflacijo praktično ne moremo več vplivati, kajti porabo smo tako že zmanjšali na minimum. Večkrat smo že ugotovili, da bi vse, kar bomo še naredili, samo škodovalo ravni zdravstvenega varstva in na drugi strani bi še poslabšalo položaj zdravstvenega delavca. Materialni stroški rastejo mnogo hitreje kot so bili le-ti opredeljeni in priznani v izhodiščih za svobodno menjavo dela. Razkorak med porabljenimi in priznanimi sredstvi na področju materialnih stroškov je vse večji. Če vse to dobro premislimo in lahko ugotovimo, da je bilo potrebno vložiti v gospodarjenje ogromne napore, da smo ob koncu vendarle slišali optimistično obarvan zaključni račun. Permanentna naloga sindikata je bila, skrb za delavce z najnižjimi OD. Dokončno nam je uspelo odpraviti zloglasni varnostni dodatek, ki je v hiši povzročil toliko hude krvi. Tako je sedaj tudi tem delavcem omogočeno, da sprejemajo OD, ki je enak ali nekoliko večji od priznanega najnižjega zajamčenega OD. Pri tem pa niso bila prizadeta razmerja in ni prišlo do uravnilovke. Z delom delegacij — konferenc delegacij še vedno ne moremo biti zadovoljni. Seje niso vedno sklepčne in gradivo ni bilo obdelano tako kot bi bilo potrebno. Gradiva je odločno preveč, časa pa, ki je delegacijam dan za študij, pa odločno premalo. Zelo pomembno vlogo ima sindikat pri kadrovanju. In prav sedaj smo do vratu sredi postopkov kadrovanja tako za centralni delavski svet, kakor tudi za vse DPO. Osnovno vodilo pri kadrovanju pa nam mora biti načelo, da je dobro izbran delavec za opravljanje določenih funkcij tudi edino zagotovilo, da bomo lahko uresničevali načelo demokratičnosti in samoupravnega odločanja. Obveščanje delavcev v ZC je dovolj dobro. Vse premalo pa se za obveščanje poslužujemo našega glasila »Zrcalo« in s tem delamo medvedjo uslugo uredniškemu odboru našega glasila. Smo tik pred sprejemanjem važnih smoupravnih aktov in zato moramo še izboljšati našo aktivnost v tej smeri. Družbena prehrana delavcev v ZC je urejena. Glede regresov za prehrano ni večjih pripomb. Tudi glede ostalih izdatkov kot so dnevnice, kilometrina, stroški prenočevanja, stroški za ločeno življenje, je urejeno. Konferenca sprotno predlaga njih zviševanje in jih delavci dobijo izplačane v skladu z našimi finančnimi možnostmi. Ob sprejetju zaključnega računa smo lahko ugotovili, da smo zapolnili tudi sklade skupne porabe, ki bodo prav tako razdeljeni v mejah naših možnosti. Smo sredi aktivnosti za povezovanje zdravstva v podravski regiji. O tem je bilo že veliko povedanega, marsikaj pa bo treba še doreči, preden se dokončno odločimo za to ali ono obliko povezovanja. Kulturno življenje v centru še ni zaživelo v vsej svoji moči. Niso še izrabljene vse oblike kulturnega delovanja, čeprav je napredek že viden. Posebej moram pohvaliti delo folklorne sekcije, pa tudi delo mladine, ki se je začela vključevati v naše življenje. Športno rekreacijska dejavnost tudi še ni razvita v vsej svoji širini. Prijateljska srečanja z ZC Velenjem smo sicer izvedli, vendar pa ugotavljamo, da so te oblike delovanja zvezane s prevelikimi stroški, zato smo našo pozornost usmerili bolj v druge, cenejše oblike delovanja, ki pa naj bi zajele širši krog naših delavcev. Nečesa pa nam vendarle še ni uspelo urediti — namreč — na nivoju ZC urejati počitnikovanje delavcev. To ima v zakupu vsak TOZD posebej —■ nimamo pa nobenega skupnega pristopa. To je le kratek oris našega dela. Boža Ribič, predsednica konference OO ZS ZC Ptuj — Ormož ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MUNDA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Nežka Bračič in njeni Iz dela delavskega sveta DO ZC Pobuda za tesnejše sodelovanje zacij v Podravju doseči trdnejšo strokovno in tudi samoupravno povezanost. I.ntegracjski proces [povezovanja zdravstvenih delovnih organizacij (ZDO), ki je bil v Podravju zastavljen za srednjeročno obdobje 1981—1986 je predvideval: — v Ptuju in Ormožu: oblikovanje Zdravstvenega centra (ZC) kot delovna organizacija v katero bi bila povezana ptujska in ormoška osnovna zdravstvena dejavnost, bolnišnična dejavnost in lekarništvo; — v Mariboru, Lenartu, Slovenski Bistrici: oblikovanje delovnih organizacij osnovne zdravstvene dejavnosti, bolnišnice, lekarn in Zavoda za socialno imedicino -im higieno; — v Podravju: oblikovanje SOZD, ki naj poveže v eno samo upravno asociacijo vse zdravstvene in lekarniške delovne organizacije .zodravskih občim. V procesu povezovanja se sa-moupravni interesi vseh dejavnikov niso poenotili ma opisanem konceptu integriramosti, pač pa se je proces samoupravne organiziranosti oblikoval tako, da je: — v Ptuju in Ormožu: nastal ZC kot DO osnovne zdravstvene in bolnišnične dejavnosti ter ZDRUŽENE LEKARNE kot DO lekarniške dejavnosti; — v Mariboru, Lenartu, Slovenski Bistrici: se je zastavljen koncept realiziral v celoti; —• v Podravju: -ni bil oblikovan SOZD, ki bi povezoval vse zdravstvene -in lekarniške DO podravskih občin, pač pa so se v SOZD .organizirale zdravstvene in lekarniške DO mariborskih, lenarške in slovenskobiistriške občine, medtem ko sta ZC Ptuj-Ormož in Združene lekarne Ptuj—Ormož ostala izven SOZD. Ocenjeno je bilo, da je takšna oblika povezanosti zdravstva v Pod-ravje začasna rešitev, zato je -p-obuda DPO o tesnejši samoupravni im strokovni povezavi -ostala še naprej aktualna. V preteklih -leti-h je razvoj zdravstva v Podravju dosegel pomembne uspehe tako gelde organizacije neprekinjenega zdravstvenega 'Va-rstva, strokovnega napredka in povezovanja, kot druž-beno-ekomomskega ipoložaja delavcev v zdravstvu. Je -pa še obstajala vrzel v načrtovanju razvoja zdravstva, skladnosti osnov in meril zagotavljanja družben-oekomo-mskih pogojev poslovanja in učvrstitve delitve dela glede na stopensko diagnostiko in terapijo. Na teh področjih so potekali številni razgovori im sodelovanja predvsem med ZC Ptuj—Ormož in SOZD Združeno zdravstvo Maribor. Vse bolj se je potrjevala ugotovitev, -da je potrebno za doseganje večjih -učinkov v zdravstvenem varstvu prebivalstva, predvsem pa za zagotavljanje skladnega -razvoja razpoložljivih stroko-v-niih im prostorskih kapacitet zdravstvenih delovnih organi- V letošnjem letu (1984) smo v ZC Ptuj—Ormož proučevali možnost združitve ZC v SOZD ZZM in ugotovili: 1. da je smotrno pripravljati pogoje in postopke za povezavo vseh ZDO v Podravju v eno SOZD, vendar morajo biti postopki časovno vsklajeni s sprejemanjem Družbenega dogovora o pogojih za samoupravno organiziranje ZDO v SR Sloveniji, 2. cilji združevanja v SOZD morajo zasledovati celovitost, uči-n-kovi-to-st in dostopnost zdravstvenega varstva v Podravju, ne pa zgol racionalizacijo, prav taka pa zagotavljati obstoj in dogovorjen razvoj vseh razpoložljivih kapacitet zdravstva, ki so v tem trenutku locirane v vseh občinah podravske regije, 3. ZDO se naj povezujejo v SOZD v taki samoupravni organiziranosti, da bodo same -po sebi izpolnjevala pogoje, ki jih zahteva DD o samoupravni orgamizirajno-sti ZDO v SRS. V tem času so že znani pog-oji, ki jih postavlja DD. Za ZC Ptuj—Ormož zahtevajo poleg obstoječega še opravljanje storitev oskrbe prebivalstva z zdravili, medtem ko Združenim lekarnam Ptuj—Ormož dajejo več možnosti za vskladitev z DD. Ena od njih je tudi možnost združitev z ZC v eno DO, kjer bi bila oskrba prebivalstva z zdraviti organizirana kot TOZD. Kolegij [poslovodnih -organov ZC Ptuj—Ormož je na seji 17. 12. 1984 razpravlja-l o -problematiki ipovezovamja zdra-vstva v ptujski in ormoški občini ter Podravju. Sklenil je predlagati delavskemu svetu Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož naj za aktivnosti nadaljnjega strokovnega in samoupravnega povezovanja zdravstva v Podravju sprejme naslednjo p-obudo : 1. družbeno-politične organizacije, sa-moupravni in poslovodni organi -v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj, v Združenih lekarnah Ptuj—-Ormož ter v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj -in OZS Ormož maj proučijo sm-otrn-ost in upravičenost ter -družben-o-eko-noimsko utemeljenost združitve ZC Ptuj—Ormož in Združenih ilekann Ptuj—Ormož v eno delovno o-rganizacjo, ki bi izpolnjevala pogoje DD -o sa-moupravni organiziranosti zdravstva v SRS, 2. ko-misija z-a pripravo združitve ZDO v Podravju v SOZD, ki je bila ustanovljena spoimla-di 1984, naj -nadaljuje z delom takoj, ko bo v SRS sprejet DD o skupnih osnovah -im merilih za samo-upra-vno organiziram-ast delavcev v SRS. S sprejemom -predlagane ipo-bude bo delavski -svet Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož konkretiziral stališča in sklepe, ki so jih DPO in pristojni -organi v ptujski in ormoški občini ter Podravju sprejeli v zvezi s [položajem in nadaljnjim razvojem zdravstvenega va-nstva delovnih l-j-udii in -občanov na tem območju. M. J. Izvleček iz zapisnika 3. seje OK ZK TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj Današnji -sestanek je bili javen, saj smo [komunisti v 00 želeli, da bi v razpravi sodelovali vsi delavci, ki zares želijo odkrito govoriti o problemih, ki neposredno vplivajo na delo TOZD. Sekretariat OO je na predhodnem sestanku [pregledal stališča 13. seje ZKJ in se pripravil na -razpravo. Bili smo -mnenja, da -sami sklepi -ne prinašajo ik-aj bistveno novega, saj je veliko -stvari določenih že s samim statuto-m im tudi aktivnosti pred 9. kongresom ZKS in po njem so obravnavale probleme s -katerimi se ponovno srečujemo. Tov. sekretar je opozoril na pasivnost članov ZK, ki izvira iiz dejstva, da smo ko-munisti kljub aktivnosti -in opozarjanju na nepravilnosti brez moči, saj vse negativne in konkretne -rešitve ostajajo v zaprtih krogih. Resolucij-ska izhodišča hromijo delo zdravstvenih delavcev, konkretne pobude se ne uresničijo. Zapisniki vseh naših sestankov so bili dostavljeni OK, redne študijske teme smo komunisti obravnavalii zavzeto, zato smo pričakovali oceno in -povratno informacijo od komunistov i-z drugih OO. Mnenja smo, da delavci v združenem delu ne poznajo dovolj problemov -s katerimi se srečujemo v -zdravstvu. Razmere v gospodarstvu in -stabilizacijski programi niso naklonjeni družbenim dejavnostim, zato -smo -samokritično ugotavljali, da mo-ra-mo na nivoju ZC [pripraviti razvojne kriterije im ddlgoročne iplan-e, saj -moramo -vedeti v kateri smeri se bo razvijalo ptujsko zdravstvo. Vedeti tu-di -mora,mo, -kje smo konkurenčni im [strokovno -sposobni u,rediti zadovoljivo -raven zdravstvenih storitev tudi če gledaim-o -regijo kot celoto. Odločiti se moraimo za takšne -rešitve v katerih bomo videli -perspektivo zdravstva in zdravstvenih delavcev. Tudi glede -pri-spev-ne stopnje bomo mo.raiii realneje planirati, uporabniki pa se odločiti za realnejšo prispevno stopnjo, ki bo omogočala nemoteno delo. Po dosedanjih rezultatih lahko sklepamo, da se bomo -znašli v izgubi, saj nismo zbral i dovolj sredstev. Mariborčani imajo izdelan srednje- ročni plan razvoja in -prav bi bilo, da tu-di v ptujski občini zdravstveni delavci mislimo na jutri, ki bo ugoden za vse nas. Jože Janžekovič Mladinska organizacija v TOZD zobozdravstvena služba 1. 6. 1983 -smo se ,mladi v TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj organizirali v -mladinsko organizacijo, tako da ima naš TOZD -vse družbenopolitične organizacije. Mladinska organizacija je po številu bolj skromna, saj šteje le 16 članov. V p-rogra-m dela smo sli zadali zelo velike naloge. Naša OO se je do sedaj -sestala na 17. rednih -sejah, -kjer -smo reševali predvsem tekoče probleme. Vrstile so se tudi humane akcije zbiranja sekundarnih -surovin, predvsem odpadnega amalga-da, ki nam ga je odkupila Zlatama Celje. Zbirali smo tudi odpadni papir in si z dobljenih de-na-rjem vsaj del-no napolnili blagajno. Ta sredstva -so tudi naš edini vir dohodka skupaj s članarino. Sodelovali smo tudi pri organizaciji -raznih proslav ob dnevu žena, novem -letu in na sindikalnih izletih. Aktivni pa smo tudi v občn-skem merilu in KS ter imamo delegate v OK ZSMS in SZDL Ptuj. Ves čas našega delova-nja smo seveda sodelovali sa-mou-provnimi organi in družbeno-političn-imi organizacijami, -predvsem -pa z 10 OOZS. Naše delovanje -bi v bo-doče želeli -razširiti, predvsem pa bi bilo potrebno -nameniti -več ča-sa političnemu izobraževa-nju mladih. Želimo se [povezati iin sodelovati z mladimi drugi,h TOZD-ov Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož. Referent za propagando Misli ob otvoritvi sob za intenzivni nadzor in nego s koronarno enoto na internem oddelku S 1. 12. 1984 smo odprli na internem oddelku dve sobi za intenzivni nadzor in nego. Na tem razširjenem strokovnem kolegiju se nismo zbrali le, da bi proslavljali, ampak da kritično pregledamo in presodimo stanje -strokovnega dela internega oddelka na področju intenzivne interne medicine. Razvoj medicinske znanosti nas sili vedno v nove organizacijske in tehnične reorganizacije, ki so nujno -potrebne pri oskrbi in zdravljenju bolnikov po načelih sodobne doktrine. V teh dveh sobah za intenzivni nadzor [in nego, ki smo jih odprli, jih povsod poudarek kardiološko oskrbi srčnih bolnikov, drugje jo imenujejo polintenzivna nega, pri nas pa bi jo imenovati enostavno intenzivni nadzor in nega. Nego poudarjamo zaradi tega, da bi bili v skladu z delitvijo interne medicine kot jo navaja »zelena knjiga« v dve stopnji: interna intenzivna nega in interna intenzivna nega in terapija. Zakaj tako -poimenovanje? V medicini im zlasti interni medicini še danes kljub izredni im sigurni tehnologiji, ki še vedno ni izpodrinila največjega daru, ki ga morata imeti zdravnik in sestra, namreč da znata bolnika opazovati in vsakršno spremembo opredeliti in nanjo strokovno reagirati, bodisi z zdravilom ati celo z uporabo aparata, ki deluje lahko kot zdravilo, npr. spodbujevalec pace-maiker, defibri-lator ali pa tudi kot samo nadzorovalec — monitor, ki nadzira delovanje srca -im drugih življenjskih funkcij. Monitorji -nam samo pomagajo in nas opozarjajo ter dajejo alarm za vsa-ko spremembo kliničnega stanja, če ga slučajno ne bi -registriralo oko zdravstvenega delavca. Da bi tudi pri mas na internem oddelku muditi -skrbem nadzor im nego vsem onim bo I ni ko m, pri katerih je to potrebno, smo se odločiti za to, da danes z vso odgovornostjo odpiramo ti dve sobi za intenzivni .nadzor im nego s -skupno 6 posteljami. Zgodovina internega oddelka nakazuje in morda tudi bolnišnice v celoti, da je napredek in razvoj, kaj šele nabava opreme našla uresničitev izredno počasi. Če gledamo v bližnjo preteklost samo na razvoj dialize, za katero je bito -potrebno skoraj pet let od zamisli do uresničitve, še celo v ugodnih časih za zdravstvo. O tako zvani Mpoilimte.nzi.vnii negi«, smo se po dokumentaciji pogovarjati več kot deset tet, predno -smo prišli tako daleč, da bomo začeli to uresničevati in tudi delati, čeprav z manjšimi improvizacijami. Za bolm-išnco -pomeni to morda manj pomembno pridobitev, za interni oddelek za izredno veliko, sa-j vemo, da se na internem oddelku hospitalizira vedno več bolnikov s srčnimi infarkti, ki morajo biti na monitorju vsaj 3 dni, to je tako dolgo, dokler se predvi-devajo -motnje ritma in nezdravljene in neopažene zahtevajo smrt, dajo pa se s hitrimi in strokovnimi ukrepi terapevtsko odpraviti in tako bolniku rešijo življenje. Vedno težji -bolniki prihajajo k nam tudi z drugimi boleznimi, ki potrebujejo intenzivni nadzor, to je stalno prisotno sestro,^ ki sama ali z monitorjem nadzira vitalne funkcije bolnika, pravočasno ukrepa i-n pokliiče ob kliničnih sprememba-h li-n motnjah vitalnih funkcij odgovornega zdravnika. Večkrat pa moramo bolnika zaščititi tudi zaradi psihičnih motenj in ga obvarovati pred poškodbami. Zaveda-mo se, da ne bo-mo mogli vedno bolniku pomagati, vendar napravili bomo lahko več kot doslej, ko so težki bolniki raztreseni po oddelku, kjer mora sestra paziti tudi na 24 bolnikov. Vemo tudi, da teh šest postelj morda včasih ne bo dovolj, vendar smo mnenja, da bodo zadostovale, če bo organizacija elastična in bomo bolnike, ki niso nujno več potrebni nadzora zamenjali s ti-sti-mi, ki to nujno potrebujejo. Bolnišnica ima sicer oddelek za intenzivno -nego in a-neste-cijo kakor je uradni naziv oddelka, kjer se sedaj in se bodo tudi v bodoče zdravili najtežji internistični bolniki -v šoku, bolniki s težkimi krvavitvami ter tisti, -ki -jim je -potrebna umetna ventilacija — respirator, s težkimi elektrolitskimi -motnjami in. motnjami z grozečo odpovedjo vitalnih funkcij. Skratka — bolniki ki jim je potrebna poleg nadzora in nege tudi -intenzivna terapija po delitvi v »zeleni knjigi«. Ta naš intenzivni nadzor in nega ni konkurenca oddelku za intenzivno nego In anestezijo, ampak nudenje varnosti tistim bolnikom, ki -potrebujejo takšen nadzor in nego, pri katerih še ni potrebna difereintna -intenzivna terapija. Ti dve sobi za -intenzivni nadzor in nego tudi nista podvajanje storitev i-n dejavnosti, ampak samo dopolnjevanje -im razširitev varnosti za bolnike, ki jo potrebujejo po -konceptu doktrine intenzivne interne medicine. Ta intenzivni nadzor pa tudi olajšuje odgovornost zdravnika, zlasti takrat, ko -nastopi -nenadno poslabšanje bolezni, saj bo pri -roki naj-nujnejše za nudenje takojšnje pomoči in če bo potrebno po prvi pomoči še premestitev na oddelek za intenzivno nego in anestezijo ali v višje strokovno orga-n-izirano bolnišnico oz. Klinični center. Poleg strokovnega -pomena, ki ga ima intenzivni nadzor za bolniika, pa je odpiranje teh dveh sob važno tudi zato, ker je prišla do izraza solidarnost -in pomoč med TOZD-i v okviru ZC Ptuj-Ormož. Zahvaljujemo se TOZD-u Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj, ki nam je posodilo osciloskop, dokler ne bomo sami mogli nabaviti potrebne opreme. Tako bosta dva bolnika na monitorju lahko naenkrat, v -slučaju -odpovedi enega aparata pa bo možnost uporabe drugega. V teh finančno hudih časih, bo potrebno še veliko dogovarjanja o delitvi dela v centru, da bomo lahko s skromnim dinairjem za zdravstvo nudili in napravili či-mveč i-n si nabavili v okviru centra tisto opremo, ki je najbolj koristna vsem in bo stacioni-rana na tistem mestu, kjer bo tudi najbolj izkoriščena. Od potrebnih aparatur imamo zunanji vzpodbujevalec srčne funkcije (pace-maker), ki nam ga je kupila pred leti na mojo prošnjo še pod pokojnim direktorjem Tomažičem »DO Perutnina«. Pomen tega aparata je v izredni varnosti bolnika ob kompletnem srčnem bloku in drugih motnjah ritma, saj nam bo ta aparat omogočil, da bomo pod njegovim delovanjem lahko bolnika premestili v ustanovo, ki bo operativno vstavila pace maker tudi definitivno, če bo potrebno. Pri opremi, ki jo bo treba kupiti, je še -vsaj eden prenosni defibri-lator z monitorjem. Upa-mo, da ga bomo uspeli nabaviti, če gledamo zelo optimistično na zaključni -račun bolnišnice, seveda na tihem pričakujemo tudi na-mensko -pomoč Zdravstvene skupnosti ali celo delovnih orga-ni-zacij. Vemo, da so vsepovsod težave, venda-r upanje in volja za -na-predkom velikokrat -povezana z razumevanjem vodita do uspeha. Seveda me -pozabljamo tudi na zdravniški kader, ki ga bomo morali nastaviti in usposobiti za to delo, -ne smemo se držati več načela, da -nam -ni žal nastaviti kakršnegakoli delavca, pri zdravniku pa štedimo, -ker je ta pač najdražj-i. Na-predka ni brez usmerjene izobrazbe, saj danes celotne interne medicine nihče ne more v celoti obvladati. Zavzemamo se za dobro strokovno izobraženega Internista, ki je za -periferno bolnico najbolj dragocen. Z usmerjenostjo in dobro kadrovsko zasedbo, saj z dvemi -i-nternisti za vsako usmerjenost si bomo la-hko zagotovili neprekinjeno službo -na eni strani, -na drugi pa kolegijal-n-o sod-elo-vainje, saj želimo tako tudi vzpodbujevai.no pri-dobiva-nje zm-ainja, katerega moramo začeti ceniti. Vse to omenjam, da se ob tem -našem srečanju ob začetku dela sob za i-ntenziv-ni nadzor iln nego še bolj povežemo vsi TOZD-i v ZC med seboj i-n si po možnosti pomagamo na področjih, ki jih mo-ramo še razvijati, kljub fi-na-nčno ne rožnati,m časom za zdravstvo. Ne smemo -obupati, s sku-pni-mi vztra-jn-i-mi ,napori, mo-ra-mo tudi v teh časih strokovno -rasti in nič odlašati na jutri, saj vidimo, kaj smo že v preteklosti zamudili: danes to -napravimo 3 x težje kot bi -napravili včeraj. Poudarjamo tudi, da ti dve sobi ne odgovarjata morda vsemu kar si predstavljamo pod tako enoto, vendar upam, da bosta v njih rastli strokovna zananost in znanje, ter da bo poča-si prihajala tudi taka -oprema, pri kateri -ne bo potrebna nobena Improvizacija. Danes ko hočemo uvesti računalništvo na vsa področja stalno govorimo o računalniški nepismenosti. Vemo, da bodo vsi, ki se za to zavzemajo enkrat uspeli, če -tudi bodo za to potrebna velika sredstva. Želimo, da bo v okviru centra toliko sredstev,, da ne bomo popolnoma zaostali in prišli v stanje, da bi bolniki izgubili zaupanje v naše delo. Zdrav-ni-k bo vedno bolj pri svojih odločitvah prisiljen misliti na -dina-r i-n se bo moral držati stopenjske diagnostike i-n se ne brez -potrebe odločati za drage preiskave, če bo lahko z enostavnimi -im cenejšimi dosegel isti cilj. Vsem, ki ste prišli i-n se -odzvali -našemu povabilu, se zahvaljujem in želim, da bo ta pridobitev nam vsem dala moč, da bomo še nadalje razvijali dejavnost s skupnimi močmi, ki so -nam nujno potrebne danes tukaj, jutri kje drugje. S tem morda prevelikim optimizmom zaključujem svoje misli za intenzivni -nadzor im -nego. Z otvoritvijo -novih dejavnosti dialize, sobe za intenzivni nadzor i-n -nego in še druge hočemo razvijati samo usmerjena področja, nikakor pa ne želimo razbijati internega oddelka, ki mora ostati trdo povezana enota, z dobrim sodelova-njem z ostalimi oddelki bolnišnice. Naš cilj ni u stvar j ati toliko oddelkov koliko bomo meli strokovnih usmerjenosti. Z usmerjanjem zdravnikov v posamezna področja, hočemo le dvigniti strokovni nivo posameznika, ki bo koristil večji strokovnosti oddelka, seveda če bomo pripravljeni svoje znanje uporabljati skupno. Hvala vsem, ki ste žrtvovali toliko časa in prišli na to majhno slovesnost, ki je za interni oddelek toliko bolj pomembna, ker se je rojevala tako -dolgo. Posebna zahvala tudi vsem, ki^ ste z besedo, razumevanjem -in dejanjem prispevali in omogočili ta tako težek porod. Jože Neudauer DAN ŽENA DRUGAČE - POSLANSTVO ŽENA - SODELAVKE PREBERITE Razmišljanje ob dnevu žena Povsem zadovoljivo in prepričljivo odgovoriti kaj je človek, je žal nemogoče. V tem je kar usodna pomanjkljivost: koncem 20. stoletja ima človeštvo že dobro razčiščene pojme o številkah, v neskončnost našteva izgubljene galaksije; z ultra mikroskopsko metodo razkriva droben svet atomov; nešteto razprav piše o množici bitij, ki žive in so živeli na naši zemlji; poznamo celo kemični sestav in zakone gibanja ozvezdij, ki so od nas oddaljena na milijone svetlobnih let. »In, da ne vemo, kaj si ti sam — človek«? V tej zvezi omenjam Verosovo knjigo »Ljudje in živali«, v ka-trei vsi znanstveniki skupaj niso mogli pred sodiščem ugotoviti ali je zastrupljen otrok človek ali opica; in šele tam so se zavedali, da znanost do sedaj ni mogla dati odgovora na vprašanje, kaj je človek. Kje je ločnica med človekom in živaljo? Zanimivo je, da je v neki razpravi pisatelj Ata rov ugotovil, kako smo v zadnjih tristo letih naredili vidne napredke, filozof Ščedrovicki pa mu je odgovarjal, da je to le navidezno. Znanost še tedaj ni bila celovita in je lahko bolje podala zaokroženo celoto. Po njegovem mnenju sta danes vidika, ob katerih se oblikuje podoba o človeku: — prvi je biološki, ki je priljubljen predvsem pri antropologih. Po tem nazoru je človek »le poseben, visok razvit organizem, najvišje razvita žival«; v šali povedano: to kar je v perilu in obleki. Danes smo že tako daleč, nadaljuje filozof, da biološka podlaga niti ni odločilna za opredelitev človeka. Tudi kadar govorimo o mizi, ne razpravljamo o snovi, iz katere je narejena miza. Podobno je danes že čas, ko ima človek umetno srce ali ledvico, torej sintetično snov, pa bo kljub temu ostal človek v polnem pomenu te besede. Nekoč to ni bilo tako jasno, toda danes zamenjujejo že srce, jutri pa bo morda znanost že obvladovala možgansko skorjo. — Zato je drugi vidik človeka prepričevalnejši, čeprav zapletenejši: torej človek kot temlj sistema. Ta sistem je: jaz -in avto, jaz in televizor, jaz in računalnik,itd. Posameznik je v tem sklopu le presečišče ali žarišče, mesto v katerem se ti odnosi križajo. Snovna podlaga se pri tem nenehno spreminja, človek pa ostane kljub temu istoveten sam s seboj, pa čeprav današnji »človek — modrec« brez strojev, aritmetike, geometrije in ostale znanosti ne bi bil človek. Ata rov je videl troje človeških poti, ki vodijo v prihodnost. Prva je v razvoju telesnih moči, je napredek človeškega telesa, ki ga merimo v metrih, sekundah, kilogramih, itd. Druga je mogočnost razuma, ki vodi k zmagoslavju tehnike in znanosti; pri tem navaja, s kakšnim ponosom smo zrli v televizijo, ko je človek pobral prvi kamen z Lune in kako bomo ponosni, ko bomo sami take kamne pobirali. Tretja pot pa je v znanih zapovedih »ne ubijaj«, »ne kradi« ipd. Tu dodaja, da človek počasi počlovečuje čustva ter ta tretja-pot zaostaja za prvima dvema. Filozof je k temu pripomnil, da ne moremo trditi, kako se nekaj razvija hitreje, nekaj počasneje, dokler nimamo primerjalnih merskih enot, s katerimi bi merili nravni napredek v primerjavi z etičnim. Za tehnični razvoj imamo merske enote, kar se razvija v okviru standardnih sistemov, toda za moralo in srčno kulturo si za zdaj še ne moremo predstavljati v kakšnih merskih enotah bi jo merili. Šaljivo je določil možnost soodnosov med tehničnim in nravstvenim napredkom v obrazcu: število kilovatov proti številu samomorov na prebivalca. Toda vsi vidimo, da tu merimo tehnični napredek v pozitivni smeri, nravstveni pa v negativnih količinah. Torej primer že hudo šepa in bi morali tehnični napredek meriti s številom kratkih stikov. Prav ob tem pa se nam takoj zjasni, kako varljivo je takšno število, saj niti malo ne bi dalo bodobe o stanju elektrike na svetu. Taka primerjava nravstvenih napredkov, ki podaja samo »kratke stike« pa sploh ne podaja pozitivnih nravstvenih sil v človeku in družbi, njenih dejavnostih in stvariteljske učinkovitosti. Ščedrovicki je še nadaljeval s svojo mislijo, češ da je znanstveno razumevanje človeka veliko pomembnejše in potrebnejše za humanizem in za resnično človečnost kot vso razpravljanje o zapletenosti sveta. Prišlo je do sklepa, da bi med biologi in filozofi le prišlo do soglasja, da pa bi morali pritegniti še antropologe. Pisatelj Ata rov je k tem ugotovitvam pravilno dostavil, da je za tak sklep že čas, saj naš čas postopoma uperja poglede že v tretje tisočletje našega štetja. Šele pred nekaj desetletji je na našem planetu zasijala električna luč, ki je pomenila za nekaj rodov nazaj čudo sveta. Danes je takorekoč že ves planet razsvetljen. Toda že čez nekaj desetletij bo človek izkoriščal sile, za katere danes samo sluti. In kako bo človek stal ob vsej tej pomnožitvi energije sredi puščave sam s seboj, s svojo osebnostjo, njenimi naravnimi silami in s težnjo po sreči? Ko še samega sebe niti ni začenjal razumeti, nti ga ob specializiranih panogah, kot je anatomija, biologija, antropologija, psihologija, filozofija, itd. niti ne išče, kaj šele odkrije. Vsaka znanost ima zakoličene meje nasproti drugim, kot si kmetje ogradijo svoje vrtove nasproti drugim. Toda glede vrtnarstva si svetujemo, zamenjujemo semena, v znanosti pa ne sme nihče pogledati preko svojega zakoličenega plota. To je veljalo za neznastveno; vsak sklep, ki je prešel ograjo, je že veljal za filozofiranje; še pojem celota je bil oblaten kot metafizična navlaka. Nihče ni pomislil, da vendar rodi drevje iz iste zemlje ter raste in zori v istem ozračju, izpostavljeno pa je tudi istim škodljivcem. Za osvetlitev tega pojava lahko navedem prizadevanje objektivne psihologije v Ameriki, ki za proučevanje človeka še danes uporablja pretežno poskuse na živalih. Tako je potem neizogibno, da pridejo pri študiju spomina, učenja, logičnega mišljenja, nagibov in inteligence do — zanje samoumevnega sklepa: človek je samo višje razviti živalski organizem. Taki poskusi lahko namreč samo dokažejo, kaj je človeku z živaljo skupnega, nikoli pa nobene bistvene vrstne razlike, s katero bi se človek bistveno dvigal preko zgolj živalskih sposobnosti. Človeka hudo prizadene, ko opazi kako izvajajo bistvo logičnega mišljenja iz poskusa z opicami ali celo z belimi mišmi, namesto da bi jim bil za preizkus npr. kak vrhunski matematik. Saj so nas že zdavnaj učili, da za oceno umetniške višine kakšnega pesnika ne smemo upoštevati njegovih najslabših pesnitev, marveč najboljše, saj lahko piše slabe pesmi tudi nepesnik. Kaj zmore človeški duh in kako visoko se je povzpel, lahko dosežemo le s testom na človeku samem, na njegovih dosežkih čez stoletja; zgolj ob primerjavi z dosežki v živalskem svetu, ki česa podobnega nikoli ni zmogel in jih še danes ne zmore, tega ne bomo zvedeli. Saj vemo, da niz domačih živali živi tisočletja s človekom, dobiva torej načrtno pozitivne spodbude, pa mu še vedno ne moremo pripisati odgovornosti za svoja dejanja. (Nadaljevanje na 9. strani) 8 marec — razstava Pobudo za ta dan je dala leta 1910 Klara Zetkin na Danskem. Namen je bil enakopravnost, volilna pravica, za isto delo isto plačilo, za mir, za varstvo mater -in otrok ter za nezgodno in starostno zavarovanje ženam. V času NOB so se žene bojevale proti okupatorju tudi s puško v roki ali kot aktivistke. Po osvoboditvi so pomagale graditi porušeno domovino za naš boljši dan. Danes srečujemo ženske na vseh področjih družbenega življenja. Žene pa se ne smejo zadovoljiti s pridobljenimi pravicami, temveč morajo najprej skrbeti, da se te pravice poglobijo in obogatijo. Ženska ni samo delavka, je tudi mati, gospodinja in žena. Kljub tej obremenitvi pa najde čas, da s svojimi rokami ustvarja večje ali manjše umetnine. Svojo ročno spretnost so pokazale tudi delavke Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj na razstavi, ki je bila v obednici TOZD-a Bolnica Ptuj od 8. 3. do 11. 3. 1985. Razstava je bila bogat pregled njihovega dela in marsikaterega odrekanja. Obisk razstave je bil dober. Ogledalo si jo je tudi veliko sodelavcev, ki so pohvalno izrekli svoja mnenja. Vsem se zahvaljujem za prispevek, saj je z njihovo pomočjo namen razstave uspel. Irma Žilavec Ali mi je bilo to potrebno? (disciplinski ukrepi) Obravnavane disciplinske kršitve od objave v tretji številki, ki so postale pravnomočne 1. Bojanu Ritonju, vratarju, telefonistu v enoti ETS, je dne 13. 9. 1984 bil izrečen ukrep prenehanja delovnega rtzmerja, ker je neopravičeno izostal z dela (samovojna prekinitev, katere zakon o delovnih razmerjih več ne pozna) od 3. 6. 1984 dalje, torej več kot 5 delovnih dni. 2. Martinu Forštnariču, KV kurjaču TOZD Bolnica je bil dne 11. 9. 1984 izrečen ukrep opomina, ker je dne 30. 6. 1984 neopravičeno zapustil delovno mesto med delovnim časom (nahajal se je v bifeju »Rimska peč«), 3. Ivanu Rakušu, KV kurjaču TOZD Bolnica je bil dne 28. 9. 1984 izrečen ukrep javnega opomina, ker je dne 30. 6. 1984 neopravičeno zapustil delovno mesto v kurilnici, dne 14. 7. 1984 pa je pustil odprta vrata pri zadnjem vhodu v kletne prostore Bolnišnice za zaklepanje katerih je zadolžen, dne 17. 12. 1984 pa mu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, ker je v noči z dne 5. 11. 1984 na dne 6. 11. 1984 v času med 22,30 in 00. 40 uro spal na delovnem mestu v kurilnici, pri tem pa imel odprta vrata v kletne prostore -internega oddelka. 4. Ani Gril, čistilki v enoti tehnične službe TOZD Osnovno zdravstveno varstvo je dne 12. 12. 1984 bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, ker je nepravočasno izostala z dela v povprečju 4 ure dnevno v zadnjih petih mesecih. Izvršitev sklepa se je odložila za 6 mesecev. 5. Elizabeti Caf, čistilki v TOZD Zobozdravstvo je bil dne 14. 12. 1985 izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, ker je dne 10. 7. 1984 spala na delovnem mestu, 11.7. 1984 je dovolila v TOZD prisotnost tuje osebe, dne 17. 7. 1984 je bila na delovnem mestu v vinjenem stanju, dne 19. 7. 1984 je bila na delovnem mestu v vinjenem stanju, dne 19. 7. 1984 je malomarno opravila svoje delovne dolžnosti, dne 24. 7. 1984 je prišla na delo v vinjenem stanju. Izvršitev ukrepa se je odložila za dobo 1 leta. 6. Stanku Toplaku, VKV inštruktorju v TOZD Psihiatrija je bil dne 7. 2. 1985 izrečen ukrep javnega opomina, ker je dne 10. 1. 1985 opravljal delo z alkoholiki z zadahom po alkoholu. Slavka Grabrovec Kadrovske spremembe v času od 1.10. do 31.12.1984 TOZD BOLNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ Prihodi; Petrovič Liljana, KV šivilja Stermšek Olga, čistilka Vojsk Darinka, čistilka Ogrinc Lidija, čistilka Mencingar Marinka, čistilka Odhodi Horvat Ana, medic, sestra Mencingar Marinka, čistilka Frleta Irena, medic, sestra Stermšek Olga, čistilka Merc Dragica, višja med. s. Lancoš Nives, medic. s. — pripr. Markež Marija, čistilka Čeh Terezija, čistilka Kovačec Ana, sez. delavka Bezjak Matilda, sez. delavka Božičko Marija, med. s. — pripr. Cafuta Hermina, čistilka Vaupotič Verica, med. s. — pripr. Selinšek Ana, sez. delavka Murko Stanko, kurjač Mikša Otilija, čistilka Fekonja Angela, čistilka TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ Prihodi: Petek Metka, KV kuharica Bolčevič Tomaž, hišnik Šeruga Ana, bolniška strežnica Bednjač Davor, boln. strežnik Odhodi; Kokot Jožefa, sezonska delavka TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ Prihodi; Jurkovič Julijana, čistilka Odhodi: Korpič Irena, medic, sestra Mal tar Ivan, kurjač Bezjak Kristina, med. s. — pripr. Modic Bernarda, čistilka TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ Prihodi: Miložič Dragica, čistilka Odhodi: Modic Fernarda, čistilka TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ Prihodi: Ozmec Marica, medic, sestra Sever Ivanka, medic, sestra Odhodi: Ozmec Marica, medic, sestra Sever Ivanka, medic, sestra Venta Zvonka, medic. s. — pripr. DSSS Prihodi: Lampret Marko, vratar-teiefonist OSTALE KADROVSKE SPREMEMBE: Fanika Korenjak je bila 15. 12. 1984 imenovana za svetovalca za nego in oskrbo bolnikov — reelekcija dr. N-ikša Mandič je bil 1. 12. 1984 imenovan za predstojnika RTG oddelka, za dobo 1 leta dr. Ciril Korpar je dne 21. 12. 1984 opravil specialistični izpit iz splošne medicine dr. Danica Blanuša je dne 4. 10. 1984 opravila specialistični izpit iz interne medicine dr. Stanko Janžekovič je dne 26. 10. 1984 opravil specialistični Izpit Iz interne medicine (Nadaljevanje z 8. strani) Takim razmišljanjem pa stoji nasproti Simmel, ki je še leta 1980 zapisal v zvezi z drogo: »Po moje ni droga tisto, kar ogroža človeka, ampak človek že po svoji prirodi ni dorasel drogi, kot tudi številnim stvarem. V tem pogledu ne moremo droge niti približno primerjati z duševno ustvarjalnostjo, ki jo je prinesel in jo še prinaša človeški rod. Obstoja katera politična koncepcija ali katerokoli ideologija, magari približno prepričevalna religija, k ni dala povoda za zlorabo? Človek je že po svoj psihični strukturi, prežet s strahom in s konflikti, trudeč se samodokazovati, nagnjen k zlorabi tudi najplemenitejših misli; pri tem mu pomaga njegova sebičnost, s katero se brani pred nevideznimi sovražniki. V eri, ko se zaradi družbenega in tehničnega napredka nujno zmanjšuje osebna odgovornost posameznika, bo ostalo zelo malo število onih, kateri bodo razpolagali z dovolj zaviralnimi mehanizmi, da bodo obvladali situacijo«. Na žalost ima Simmel glede na zgodovino prav. Einstein je nekje izrekel: »V kako čudoviti situaciji smo se znašli otroci zemlje. Za kratek čas smo tu. Ne vemo zakaj, včasih mislimo, da občutimo. Toda s točke vsakodnevnega življenja, brez globljega razmišljanja, vemo: tu smo za druge ljudi, predvsem za one od katerih nasmeha in ugodja zavisi naša sreča, potem pa za one nepoznane, s katerimi nas deli usoda v sočustvovanju«. In kje je tu zloraba? Če bi se gledali iz drugega sončnega sistema, bi jo takoj videli. Ljudje sistematsko uničujemo zemljo kot biološko enoto; ne samo to: uničujemo drug drugega. Pred 40 tisoč leti so uničevali drug drugega zaradi plena, danes uničujemo milijone zaradi idej. V srednjem veku so inkvizitorji pošiljali tisoče ljudi v mučilnice, da bi ojačali katoliško vero; Stalin je dal ubiti preko 10 milijonov ljudi, da bi ojačal svoje težnje; Hitler jih je še več uničil, da bi zmagala arijska rasa. In kaj so delali ti junaki? Pobijali ljudi v plinskih komorah, zbirali zlato zobovje in delali svetilke iz tetovirane človeške kože. Sledila je Indokina, pa Koreja, Biafra itd. Stalno so ljudje poudarjali, da je njihova kri dragocenejša od drugih. Zanimivo pri vsem tem je, da niti eden od povzročiteljev pokola ni ostal zmagovalec. Cerkev je izgubila svoj položaj čeprav je pogubila številne, Hitler je uničil preko 60 milijonov in še sebe, Stalin ni pomagal niti sebi niti totalitarnemu režimu, ko je dal ubiti del svojega naroda. Nikoli in nikdar to ni nobenemu koristilo. Danes imamo vojno v Iraku in Iranu, napetosti v srednji Ameriki, lakoto v Afriki in si upam trditi: zmagovalcev ie bo, bodo le mrtvi in poraženi. Odnosno med ZDA in SZ pa sploh ne gre jemati resno, saj bi šlo le za zanimiv poskus v reto rti, ki bi se končal s koncem naše zemeljske krogle; vsaj premaknila bi se iz svoje tirnice. Kje se v taka razmišljanja prepleta odnos moškega do ženske, ne vem. Ni težko napisati par vrstic o dnevu žena, ženam navesti nekaj zgodovinskih podatkov o gibanju za enakopravnost in jim čestitati. Vem to, da se moški in ženska dopolnjujeta v svoji celoti. Tu ne gre za dualizem, kot npr. črno-belo, ampak za nedeljivost, ki se razprostira na enotnost. Pogumno smo začeli odvajati ženo iz te enotnosti, kot kaže, pa smo obtičali. Zaradi gospodarske situacije so žene še stalno zaposlene, varstvo otrok žena postaja vse dražje, za one, katere delajo v izmenah, varstvo ni urejeno, večina žena še mora stalno ob šestih zjutraj nastopati službo, kar ruši biološki ritem ne samo nje, ampak tudi otrok, starih staršev še stalno nismo prevzgojili, da bi enakopravno gledali na položaj obeh zakoncev itd. Zato je prav, da vsaj enkrat na leto razmislimo o teh pojavih in poskušamo mimo leporečja najti ustrezno rešitev. Včasih je ženam dovolj, da imajo vsaj enkrat letno zadoščenje za svoje poslanstvo. Zaenkrat še poslanstvo žene ni presekalo z več tisočletnim kitajskim izrekom: »Če načrtuješ za naslednje leto sej riž, če načrtuješ za nekaj let posadi drevo, če načrtuješ za vso življenje vzgajaj otroke«. Prav je tedaj, da se ženam na ta dan dodeli prosti dan. Priporočljivo pa je, da ga žene ne izkoristijo za vsakdanji konformizem, ampak za to, da ta dan nameni otrokovi sreči. Če bodo to dosegle, ne bodo zaman potrošile dneva. Pri tem mislim na poročene žene, ki so dejansko najbolj obremenjene od vseh. One, mlade, ki še nimajo družine, pa naj ta dan izkoristijo v razmišljanju, kako rešiti probleme v prihodnjih generacijah. Marijan Pregl Veseli smo bili obiska Neobvezujoče srečanje uredništev glasila SOZD-a Združeno zdravstvo Maribor in »Zrcala« je bilo pretekli teden v ZC. Ob tej priložnosti smo z gosti izmenjalii izkušnje pri izdajanju glasila. Ugotovili smo, da so taka srečanja vzpodbudna ter obojestransko koristna. Mariborčani imajo na tem področju že daljšo tradicijo in s tem bogatejše izkušnje, mi pa še vedno otroške bolezni, saj smo na začetku četrtega leta. Konstruktivni razgovor se je končal z željo po nadaljnjem tovrstnem sodelovanju. Goste smo povabili na ogled oddelka dialize, transfuzije in kuhinje, splošnih ambulant zobozdravstvene službe. Všeč jim je bila prostorska razporeditev zdravstvene službe na eni lokaciji. — u — zaključek .. . zelo neobičajen .,. Kar zadeva »Zrcalo« pa bi jih še večkrat radi videli tako ... ZDRAVA MLADINA: NASE NAJVEČJE BOGASTVO SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1985 Sporočilo dr. H. Mahler-ja, generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, Z dviganjem prahu na improviziranem igrišču v brazilski vasici, s tekmovanjem v teku skozi grmičevje v Keniji, z borbo na rokoborskem turnirju v Bangkoku ali s postavljanjem svetovnih rekordov na Olimpijskih igrah — povsod mladi dokazujejo, da je v njihovem življenjskem obdobju telesna zmogljivost na višku. V letu 1985, Svetovnem letu mladine, bo svet požel največjo in najboljšo letino mladih v zgodovini. Današnja mladina je najbolj zdrava starostna skupina, pa tudi izobražena je bolje kot kdajkoli prej. Ko preživi občutljivo otroško obdobje, je v bistvu zdrava; v zadnjih dveh desetletjih se je v deželah v razvoju vpis v šole podvojil, čeprav v šolskih klopeh sedijo predvsem dečki. Z lažjim dostopom v svetovno zakladnico znanja mladi ljudje lahko osvojijo in uporabijo nove ideje. V mnogih deželah so mlade oči uprte v zelene utripajoče ekrane računalnikov, mladi prsti kot blisk hitijo preko tastatur ali ustvarjajo nova vezja za nove računalnike. Da bi ta mladostni potencial lahko pravilno izkoriščali, je potrebno razumevanje in podpora. Mladost je izreden čas s posebnimi izzivi. To je obdobje, v katerem se telo spreminja iz otroka v odraslega. Za to starost sta značilni nestrpnost in radovednost ter velika želja, da bi bilo otroštva konec in bi se začelo obdobje neodvisnosti. Več kot tri četrtine mladih med 15. in 24. letom živi v deželah v razvoju, to število pa se bo do leta 2000 verjetno povzpelo na 84 %. Tu nas torej čaka največja naloga. Mladi si želijo boljšega življenja, zato kažejo veliko nagnjenje k temu, da se iz dežele selijo v mesta. To načenja tradicionalno strukturo kmečke družine in jo nadomešča s stresnim načinom življenja obrobnih skupnosti, ki živijo v siromašnih predmestjih. Mladi priseljenci se morajo soočiti z zahtevami mestnega življenja, ne dabi bili nanje pripravljeni. V mnogih delih sveta je med nezaposlenimi velik procent mladih — mnogi so nepismeni, mnogi neizučeni in neizkušeni. Tem sreča že ni naklonjena. Če je za starost značilni previdnost, je za mladost značilno nagnjenje do tveganja. Te impulze lahko usmerimo v pozitivne oblike — šport, aktivnosti na prostem, družbene poskuse, namesto da jih pustimo, da se razvijejo v negativne navade, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola ali odvisnost od mamil. Družba mora upoštevati tudi elemente, ki so značilni za mladostni duh — iskanje identitete in izraza ljubezni do soljudi. Mladi bi lahko imeli pomembno vlogo v zdravstvenem varstvu —• sami najbolje poznajo svoje zdravstvene probleme. Ker so dovzetni, predstavljajo skupino, ki je najbolj sposobna, da upošteva temeljna načela osnovnega zdravstvenega varstva, kar se najprej izrazi s skrbjo za samega sebe. Študije so pokazale, da si večina mladih želi pomagati drugim in prevzeti odgovornost. Začne se lahko s programi zdravstvenega varstva ki svetujejo, kako obdržati dobro počutje in zdravo živeti. Ob Svetovnem dnevu zdravju 1985, ko si prizadevamo za zdravje vseh, bi morala vsaka skupnost »narediti inventuro« svojih mladih moči in razvijati vse njihove sposobnosti. Radostna in eksplozivna energija mladosti in njena naravna radovednost čakata, da ju uporabimo za graditev boljšega sveta. ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, Izdaja delavski svet ZC Ptuj—-Ormož. Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr Jožica Ciglar; člani uredništva: Amalija čemezl, Marica Ferk, Anka Hanželič, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.________________________________________________________________