Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada Subseription rates: $ 3.- per year. 25^ per copy. Advert.: 1 line 1(V, 1 column,x 1" $1.40 sLo\)ensl bodo lahko izselili iz Astrijc. Kam? Nejvcč v Avstralijo in C* nado pa tudi v druge dežele, a treba jc časa predno se uredijo vsi njihovi papirji! Medtem so pa ljudje tukaj potrebni lepega branja, slovenskih knjig nam zelo primankuje in kar dobivamo časopisov, vse sc takoj porazgubi. Zato Vam bomo vsi zelo hvaležni čc bi v Vašem listu sporočili našo željo Vašim citateljem, naj ne zmečejo v smeti slovenske časopise in revije, -ampak naj jih nam v Asten pošljejo, žrtev z njihove strani bo scveda poštnina, toda za te revne rojake upam da ta žrtev ne bo prevelika, tistih nekaj centov ki jih bodo darovali za poštnino. Bog naj blagoslovi Vaše prizadevanje da nudite svojim bralcem vedno lepege in podučnega branja — najlepše Vas pozdravljamo Slovenci v taborišču Asten pri Linzu v Avstriji, v imenu vseh. Dr. Ferdinand Kolednik Lagcrseelsorgcr PRIPOROČAM GORNJO PROŠNJO! Asten bci Linz Austria >• * * ** ** ^^ ~ zbode. V bodočnost rajši poglejmo! 29. oktobra 1918 jc bila osnovana prva slovenska narodna vlada! To je tako pomemben dogodek, da ne smemo nikdar preko njega! Po tem prvotnem korajžncm vzponu so nas težke razmere potisnile zopet nazaj. Toda slovenska zavest in pa ideja, da je najbolj naravno in prav, čc Slovenci sami odločamo o svoji usodi, sami urejemo svoje gospodarstvo, kulturo, notranjo in zunanjo politiko, je pridobivala vedno več razumevanje med Slovenci, četudi slovenski politiki niso vedno dovolj prisluhnili utripu ljudske volje, ampak se jc slovenska politika kovala večkrat le v ozki zaključeni družbi, slovensko ljudstvo si je najbolj želelo in težko čakalo trenutka, ko bi lahko samo pokazalo kaj zna. Težko je prenašalo od Beograda naložena bremena in pa samovoljo tujih oblastnikov. Zato jc bilo slovensko ljudstvo bridko razočarano leta 1935, ko jc dr. Korošec šel čeprav proti svoji volji v JRZ. Danes je večini Slovencev jasno, da za Slovence ni drugačne rešitve kot svobodna, suverena slovenska država. Draga jc bila šola, ki je slovenski narod privedla do tega prepričanja. Slovenska država, svobodna, enakopravna z drugimi državami! Majhna sico^, na Zelo pomembnem svetovnem prostoru, toda lepa in. tudi življenja zmožni. O tem, da smo sko- bodo živeli doma in Privlačna si-raj vsi Slovenci za lastno državo, ni več dvoma. Toda so še nekate- vedcl o Slovencih? Zopet ne bomo pomenili prav nič. Slovenska država, svodobna in suverena, z vsemi atributi državnosti, to jc naša naravna pravica! Nič nemogočega ne zahtevamo, ne oznanjamo ničesar novega, ampak le to zahtevamo, do česar imamo po naravnem pravu pravico. Zahtevamo to, kar imajo že drugi manj kulturni in manj gospodarsko in politično zmožni narodi! Zahtevamo samo to, zakar sc borijo še danes nekateri narodi, ki to naravno zahtevo podkrepljujejo s krvjo. Slovenija ne sme biti več kolonija Beograda. Slovenska narodna država, suverena in enkopravna z drugimi sosednjimi državami je nai cilj! Slovenija kot država mor« biti vrisana n« svetovne zemljevide! To je cilj slovenskega' državnega gibanja. Vse drugo mora biti temu cilju podrejeno! V kake gospodarske in politične zveze bo šla Slovenija kot suverena država, o tem pa naj ima narod besedo! Za ta cilj moramo delati, žrtvovati in na ta cilj vedno misliti z razumevajočim, na velike osebne žrtve pripravljenim srcem. Ne samo misliti v trenutku hipnega navdušenja, ampak vedno, znova in znova. Slovenska država ideja mora postati del nas samih. Mislimo pa tudi na to, kako naj slovenska država gospodar- Državno zavarovanje za stroške bolničnice v Kanadi je stopilo v veljavo 1. julija. Ker je zavarovanje vezano na sodelovanje provinc, služi zankrat samo prebivalcem Britske Kolumbije, Alberte, Saskatčevana, Manitobc in Nove* Funlandijc. Z novim letom se bodo temu zavarovanju pridružile šc province Ontario, Nova Škotska in Novi Brunsvvick. Kon-roni Ma 1959 pričakujejo, da bo vsakemu Kanadčanu omogočen pristop k temu zavarovanju. Zavarovanje nudi plačilo stroškov za osnovno oskrbo v bolnišnici. Od zasebnih zavarovanj, ki so bila-v veljavi doslej, se razlikuje predvsem, da ne pozna čakalnih dob, z izjemo treh mesecev po prijavi, kdor zamudi prvo prijavo, da nima nobenih omejitev na dobo oskrbe v bolnišnici, dokler je zdravnik mnenja, da je potrebna, ter da velja tudi za primere, ki so jih zasebne zavarovalnice izključevale kot tuberkulozo in pdb. Stroške krijejo delno federalna vlada, delno provincialna vlada, ki imenuje poseben organ za izvajanje tega zavarovanja, ter zavarovanec s premijo. Približno plača vsak eno tretjino. ZA MOČNO EVROPO Po prvem sestanku med kanclerjem dr. Konradom Adenauer-jem in generalom Charlesom de Gaulleom sta oba izjavila, da je sovražnost med Nemci in Francozi pokopana enkrat za vselej in da bosta oba naroda delala za utrditev Evrope. V Avstriji se bajdejo tudi trezne glave Na Dunaju so imeli veliko mednarodno pevsko prireditev, pri kateri je sodelovalo mnoga narodov, med njimi tudi pevski zbor Indijancev iz Amerike. Dunajska "Furche", ki smo jo že večrat navajali, jc objavila pohvalno oceno pripreditve. Nekaj številk pozneje pa je objavila v zvezi s to prireditvijo naslednje pismo, ki ga navajamo v prevodu: "Povabilo inozemskih pevskih društev je pomemben napredek, ki ga je tudi treba pozdraviti. Če pa prireditelji sežejo celo izven Evrope in povabijo neko indijansko pevsko društvo, bi pač ne smeli prezreti povabila na primer kake- Kitajski ambasador odpoklican Nekdanja velika prijateljica komunistične Jugoslavije — Rdeča Kitajska je odpoklicala svojega ambasadorja iz Beograda. Nova univ erza v Torontu Sherman Adams odstopil šef pomočnikov predsednika Eisenhovveria se je vdal pritisku in jc podal ostavko na svoje mesto, ker je sprejemal darila od osebnega prijatelja industrijca Bernarda Goldfinea. Revolucija v mornarici 1Z-4 bo omo- Mornarica ZDA jc pred krat kim objavila, da ji je uspelo delati ladijski vijak, ki gočal mnogo hitrejšo vožnjo po morju: Namesto seda i običajnih treh rezil bo vijak v rcsnici vijak in bo mogel izrabiti energijo, ki jo povzroča, praznina okrog rezil devetih članov, jc objavil načrt, j »n ki sedaj ovira ladjo pri premi-da bo naslednje.leto začela pošlo- kanju naprej. Ladja bo potrebovati v Torontu nova univerza : vala tudi neke vrste krila, ki bodo "York University College". | dvignila ladjo bolj na površino, Kot uvod v polno poslovanje bo I kadar bo plula s povečano hitro-nudila žc letošnjo zimo večerne i stjo. Inženirji računajo, da bo tečaje za odrasle j nova iznajdba omogočila parni- Z novo univerze bo imela Kana- , kom pot preko Atlantika v dveh da 28 univerz (CS 383-4). dneh. Upokojeni letalski maršal \V. A. Curtis, predsednik komisije ri. ki mislijo, da je za nas dovolj, če smo država v kaki federaciji. Bodimo enkrat odkriti: Slovenija v jugoslovanski federaciji bo država lc na papirju. Manjkalo ji bo bistvo državnosti in suverenosti in to je: lastna zunanja politika in lastna vojska! To dvoje je bistvo vsake narodne in držvne suvercnitete! Ali bomo slovenska država, če nas bo n. pr. kak srbski diplomat zastopal na mednarodnem zboru? Ta bo govoril v la za one, ki so zunaj njenih meja. Mirko Geratič ŠAHOVSKA ZVEZDA ZDA mu pevskemu društvu koroških sko, kulturno, politično in social- Slovencev, ki so žc pogosto doka-no na znotraj izgleda. Naj bi po- zali da spadajo med dobre izva-stala prijeten dom Slovencev, ki Jalce narodne pesmi in imajo tudi reprezentativne pevske zbore. Ali ne zveni mučno, ako človek bore v tedniku tc manjšine, da jim jc pri neki podobni prireditvi, ki je pred časom bila v Celovcu bila odrečena možnost sodelovanja pri --| petju kljub temu da so se bili za- Prcd kratkim sc*jc vrnil s ša- to ponudili In da je sedaj vabilo bovškega turnirja v Jugoslaviji 15 tudi izostalo? Ali ne govorimo v letni dijak iz Brooklyna, ki si je j prazno o zedinjeni Evropi? Go-na turnirju priboril naslov med- [ tovo je pot do zedinjene Evrope narodnega velikega mojstra. Amc- i še dolga vendar nam je v takih rikanci upajo, da bo Bobby Fisher | primevih v otipljivi bližini, želeti sčasoma pridobil za ZDA naslov j je da bi tudi tukaj popolnoma j svetonega šahovskega prvaka, ki prodrl prvoboriteljski duh Nemca j sc ga imeli v zadnjih 31 letih (z Herderja! izjemo treh let) v zakupu Rusi. I S.K. učitelj na Koroškem ' VABILO NA PREDNAROČILO v kratkem bo izšla V torontu knjiga V angleščini "This is Slovenia" ki bo skušala prikazati velikemu svetu slovenski narod v slikah in v kratkih orisih zemlje, gospodarstva, zgodovine in kulture v ožjem pomenu besede. Knjiga bo vsebovala tudi izjave nc-Slovcnccv o naši zemlji in našem narodu. Kljub velikemu obsegu (ca. 250 strani, format lOVa" x 7%") in velikemu številu slik (ca. 150) bo ccna knjige minimalna, da bo omogočila nc samo vsem Slovencem, da jo kupijo zase, ampak tudi, da jo bodo kupili za svetovne knjižnice in osebe, ki imajo vpliv na javno življenje Zapada. Knjiga bo zelo primerno božično darilo. Ker je treba knjigo v tiskarni takoj plačati, bodo plačana prednaročila olajšala finančno breme založnikov. če naročite knjigo za druge osebe, jo bodo sprejeli neposrfedno od založbe z posebnim tiskanim posvetilom, ki bo vsebovalo Vaše ime. Cena knjige bo: broširani izvodi po $3. — v polplatno vezani izvodi po $4. —• Izpolnite naročilno takoj in priložite ček ali denarno nakaznico, če kdo nc ve, komu bi knjigo poslal, bodo založniki imeli na razpolago seznam knjižnic in vodilnih oseb političnega življenja, ki knjige še niso prejeli, pa bi bilo v našem narodnem interesu, da zvedo za naš obstoj. Naročila brez denarja bodo poslana C.O.D. ODREŽI NAROČILNICA Slovenski kulturni krožek 1 Walker Rd., Willowdale, Ont., CANADA Podpisani (ime) (naslov-)) naročam izvodov knjige THIS IS SLOVENIA po $3.00 ------ izvodov knjige THIS IS SLOVENIA po $4.00 Prilagam $ —v čeku, nakaznici Pošljite knjige na sledeče naslove: ----izvod na moj naslov ostale na naslednje naslove: IME: ------------------- NASLOV: IME: '------------------- NASLOV: IME: ---------------------- NASLOV: (podpis) BRANKO PISTIV5EK ,$L6V6N$kA &AAAVA" h OKTOBER 1958 LIBANON V OSPREDJU MEDNARODNIH DOGODKOV Nenadni prevrat v Iraku in te- Posebnost libanonskih razmer žitni narodi Hetitijci, Egipčani, l , --j -i- Babilonci, Asirci, Perzijri, Sele- mu sledeče izkeanje ameriške vojske v Libanonu je pritegnilo pozornost vsega sveta na majhno državico Libanon, ležečo na vzhodni obali . Sredozemskega morja. Da bi lažje sledili poteku svetovnih dogodkov in vsaj površno poznali izhodišča in razvoj nevarnih zapletljajev, ki so skoraj izzvali tretjo svetovno vojno, sem za čitalee "Slovenske Države" napisal kratek zgodovinski obris Libanona, brez katerega ni mogoče razumeti današnjih trenj na vzhodu. Slovenska javnost, kateri so arabska nacijona-listiena gibanja docela nepoznana. bo s presenečenjem ugotovila, da so tudi maloštevilni narodi zmožni uresničiti svoje najple-menitejše želje v kolikor jih vodi pri tem neutešljiva in neuklon. ljiva volja po narodni neodvisnosti in ako zastopajo interese celokupnega naroda odlični voditelji, kateri smatrajo državno neodvisnost svojega lastnega naroda za primarno dolžnost svojih prizadevanj ter se ne zadovoljujejo z hlapčevsko podrejenostjo tujemu, pa četudi sorodnemu narodu. Postanek arabskih držav in še poebej Libanona pa je zgovoren dokaz, da nobeden, kulturno še tako visoko stoječ narod ne more doseči svoje popolne neodvisnosti, če se boji .preplašen zaradi svoje majhnosti vzeti lastno usodo v svoje roke. Današnji Libanon je v zemljepisnem obiru sestavni del Sirije, katera se pod tem imenom ome nja že v svetem pismu Starega Zagona. Sirija se razprostira na vzhodnem bregu Sredzemskega morja ter meji na severu na Turčijo. na vzhodu na Irak ali nekdanjo starožitno Mezopotamijo (mezopotamija—Medrečje), a na jugu na Galilejo domovino Jezusove mladosti. Sirijo preprezajo dve vzporedno potekajoče gorske verige: Libanon, na čigar poboč jih živijo krščanski Maroniti, in Antilibanon, kjer žive svobodoljubni mohamedanski Družiti. Kotlina med obojnim pogorjem katere središče je starožitno mesto Baalbek se naziva danes Bekaja. Nekdaj so to rodovitno kotlino, katero zapira najugu gorovje Hermon nazivali "votlo Sirijo" (Celesirijo). Ime Libanon kot splošen naziv ozemlja ležečega med anti-libanonskim pogorjem in sredo zemskim morjem, se je udomačilo šele pod francosko upravo po prvi svetovni vojni, ki je svoje mandatno ozemlje razdelila na 4 upravne enote, od katerih se je ena imenovala Veliki Libanon. Kot dižavnopravni pojem pa se je dualizem Arabcev, pri katerih je verska pripadnost pomembnejša, nego narodnostna. Tako imamo med Arabci krščanske Maro-nite (.ime po opatu Maronu), mo-hameddanske Družite (ime po ustanovitelju druzitske sekte MohaVnedu ibn Darasiju ali Dru-sju) in Alavite (ši-itska sekta, ki se je najbolj oddaljila od Mohamedovega nauka). Alaviti živijo v pogorju Sir vzdolž severovzhodne libanonskosirske meje, Družiti v Tripolisu, Bekaji in na skrajnem jugu Libanfina, a Maroniti zavzemajo osrednji prostor med obema skupinama; Maroniti, Družiti in Alaviti dobivajo posttfpoma narodnostni pomen in značaj, do-čim je- vsearabska ideja nekaka nadnarodna vez, ki druži vse te različne veroizpovedi v harmonično celeto. Iz gornjih vrstic je razvidno, da doživlja rabski svet Janes isto raavonjo stopnjo, kot smo jo doživeli mi že ob zori naše narodne zgodovine, ko smo izšli iz prvotne slovanske skupnosti kot samostojni slovenski, hrvatski, rbski, poljski, češki narod itd. Da so odbržali Alaviti in Družiti tudi še do danes fevdalni družbeni ustroj bodi le mimogrede omenjeno. Za Maroniti, katerih je okoli 400.000 so najmočnejša narodnostna krščanska skupina z Ki-mom zedinjeni Armenci (100.000) dočim se ostali kristjani (200.000) delijo na razkolne Armence, Jakobite, Melkite in pravoslavne. Uradni jezik je sirskoarabski dialekt, ki ima poleg starosirskih besed tudi precej turških izposojenk. Evropejec se v Libanonu in Siriji najlažje sporazume v francoščini, ki je eden izmed najbolj razširjenih zahodnih jezikov na bližnjem vzhodu. Prestoliea Libanona je Beirut, krasno ^mesto Druga vkidi Ptolemaidi Grki in Rimljani. Ko se je za rimske nadvlade v sosedni Judeji razvilo krščanstvo, je tudi za Sirijo nastopilo novo obdobje, ki je vtisnilo deželi tisti neizbrisni pečat, ki še danes loči Sirijo od ostalih arabskih dežel. Krščanstvo, katerega so v lastni domovini tako strastno preganjali šovinistični farizeji je našlo mnogo ugodnejša tla v Siriji, ki je, prežeta z grško kulturo bila strpnejša napram novemu verskemu in družbenemu pokretu. V dobrih 100 letih so imeli kristjani tu že toliko pristašev, da so jih pričeli rimski cesarji, ki so se sami smatrali za bogove, proglašati za najnevarnejše sovražnike rimskega imperija in jih skušali z strahovitim preganjanjem iztrebiti. Po brezuspešnih poizkusih cesarjev Septimija Severa, Decija, Avrelijana in Dioklecijana je krščanstvo ostalo zmagovalec in že cesar Konstantin je leta 313 izdal tolerančni edikt, ki je priznal krščanstvu enakopravnost z drugimi verami v rimskem cesarstvu. Že par desetletij pozneje dne 24. 3. 391 je bilo krščanstvo proglašeno za državno veroizpoved vseh rimskih podanikov. Nič manj nevarno kot preganjanje rimskih cesarjev, se je za krščanstvo izkazalo širjenje raznih, zmot, predvsem arijanizma, nestorijanizma in monofizitizma, | ftttskega episkopata in Že leta 680 I se v cerkvenih listinah omenja prvikrat maronitski patrijarh. V obdobju vdorov arabskih narodov v Sirijo so morali Maroni marsikaj prestati, vendar niso bili v težko dostopnih gorah tako kruto preganjani, kot kristjani v obmorskih mestih. Ko je moha-medansko divjanje izzvalo kri-žrske vojne, so bili Maroniti prvi, ki so nudili križarjem izdatno in dragoceno pomoč. oT so bili po dolgih stoletjih prvi dejanski stiki z zapadom. Kmalu po ustanovitvi jeruzalemskega kraljestva in tripoliške grofije so si Maroniti toliko opomogli, da so smeli neovirano stopiti v stik s Sveto Stolico, nakar je maronitski patrijarh že leta 1181 oklieal tudi formalno zedinjenje Maronitov z Rimom. To zedinjenje traja z malimi presledki vse do danes. Pozneje t.j. leta 1445 so se zedinili Z Rimom tudi tisti Maroniti, ki so živeli kot krščanska manjšini na in se izkrcala v njegovi kneževini. Fakr ed Din je pobegnil v Livor-nO, nakar je njegova mati prevzela vlado nad osvojenimi ozemlji in dala oklicali svojega vnuka Alija /a kneza zavojevanih krajev. Ko se je Fakr ed Din čez pet let pozneje vrnil iz Italije, je moral sicer priznati svojega sina kot novega kneza, kar ga ni prav nič oviralo v njegovih vojnah proti Turkom, v katerih je skupaj s svojim sinom raztegnil svojo oblast celo do Antiohije. Šele leta 1631 sta oba podlegla turški premoči. Ali je obležal mrtev na bojnem, polju, dočim so očeta ujeli in ga leta 1635 obglavili v Carigradu. Poizkus njegovega nečaka Molhema .obnoviti upropaščeno kneževino, se spričo turške čuječ-nostf izjalovi. Turške kazenske odprave so vrste svobodoljubnih knezov tako razredčile, da so imeli kruti gospodarji poslej mir skozi celih 200 let. Nove nerede izzove šele Al- otoku Cipru, kjer jih najdemo še banec Mehmed Ali, ki se je kot danes. turški paša v Egiptu kratkomalo Po propasti jeruzalemskega proglasil za neodvisnega vladarja ki je zasekalo globok prepad med frškane (o. Grifon, o. Suziano) jeruzalemskega kraljestva in izgonu križarjev iz svetih krajev so zavladali nad Egiptom, Palestino in Sirijo Ma-meluki. Za kolikortolko tolerantne nadvlade mameluških sultanov se je avtohtono prebivalstvo teh dežel dokončno pomešalo z svežim arabskim dotokom in prevzelo od te nove ljudske plasti tudi jezik in kulturo. Ko so leta 1517 Turki osvojili sulta-nat Mamelukov z sVemi njegovimi deželami in se je zahodni svet z obkroževalno politiko Osmanov počutil močno ogroženega, je Sveta Stolica pojačala svoje vezi z Maroniti s tem, da je stalno pošiljala na Libanon najprej fran a s 400 tisoč prebivalci. Druga važnejša mesta so še Tripoli (120.000 preb.) Saida (45.030 preb.), Baal-bek (18.0000 preb.) in Aley (10.000 preb.). V gospodarskem oziru je Libanon važen predsem zaradi tega, ker je izhodišče dveh pelrolejskih napeljav, -od katerih vodi ena iz Iraka (od Kirkuka do Tripolija) a druga iz Saudove Arabije v Saido (tkzv. Tapline od Katifa do Saide). Posebno Saida ima velike petro-lejske čistilnice ter bogate zaloge čistega petroleja. Državna zastava je rdeča v vodoravni legi k navpičnemu drogu z zeleno cipreso v sredini. Valuta se naziva libanonska Lira ter je ena izmed najstabilnejših valut na vSem bližnjem vzhodu. Po svoji kupni za za- pojavi to ime šele z proglasitvijo moči prav nič ne zaostaja libanonske neodvisnosti med hodnonemško marko, drugo svetovno vojno. Današnja republika Libanon meri 10.400 Pestrobarvnosti dežele odgo- km ter šteje 1.500.000 prebival-1 varja tudi zelo razgibana zgodo-cev, ter jfe torej po površini za j vinska preteklost. Prvi zgodovin-polovico manjša od tkzv. "ljud- ski prebivalci so bili Aramejci in ske republike Slovenije." Prebivalstvo Libanona je v narodnostnem kot v verskem oziru resnična babilonska mešanica, kajti poleg Arabcev, Armencev, čerke-zov Grkov Kurdov in Turkov imamo tu še — Bosance kateri so se po avstroogrski aneksiji Bosne in Hercegovine izselili iz Bosne leta 1908 v daljni Libanon, kjer Živijo raztreseni v mestih južno od prestolice Beiruta. Feničani. Slednji so kot podjetni trgovci ustanovili celo vrsto cvetočih trgovskih mest ob obali sredozemskega morja, od katerih so najbolj slovela Berytos (Beirut) Sidon (Saida), Tyrus (Sur) in Tripolis (Tripoli). Bogastvo in razkošje je privlačilo tuje zavojevalce, tako, da je bila dežela skoraj neprestano v tujih rokah. Njeni zapovrstni gospodarji so bili skoraj vsi zgodovinski staro- Atletske športne »podnje hlače 372 Vsi aktivni moški res cenijo Wat-sonove atletske spodnje hlač z vrečico in trismerno trebušno oporo. Elastični pas — ki daje nedo-seglivo udobnost mišicam. Mojster-sko krejene. Lahke za pranje — likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Majice za kombinacijo. \Vl-3 vzohodno in zahodno cerkvijo. Nestorijanci kateri so učili, da je Marija mati Jezusova samo kot človeka in ne kot Boga, so se ohranili do današnjih dni v Libanonu, kjer imajo v Beirutu celo svojega patrijarha. Nestorijev prolivnik Evtihij pa je učil, da ima Kristus samo eno naravo in njegov nauk imenovan monofizi-tizem so prevzeli kristjani na vzhodu t.j.v Egiptu, Siriji in Mali Aziji še danes se priznavajo številni verniki na vzhodu t.j.v Turčiji, Siriji, Libanonu in celo na malabarski obali k temu nauku. Ko je kalcedonski cerkveni zbor leta 451 obsodil monofizitizem, je del sirskih monofizitov, ki so zbirali okrog svojega voditelja opata Marona priznal sklepe tega zbora kot edino veljavne in se tako ločil od ostalih monofizitov. To skupino vernikov, katerim je načeloval svetniški opat Maron so pričeli nazivati* Maronite, da bi jih tako lažje ločili od drugih vernikov, si so se imenovali mel-kiti in jakobiti. Opat Maron je bil sodobnik in iskren prijatelj cerkvenega uče-nika sv. Ivana Zlatousta (Chriso-stomos) ter je v mestu Cyrhos pričel zbirati okrog sebe sirske in grške učence. Ves maronitski narod ga časti kot svetnika ter je kot lasen priznan tudi od rimske cerkve (Benedikt XIV 1753, god sv. Marona 14. 2) Opat Maron je umrl pred letom 423. Po njegovi smrti so njegovi učensi ustanovili v Apameji ob reki Orontes samostan sv. Marona, ki je kmalu postal najpomembejši samostan v vsej Siriji ter resnična trdnjava pravovernosti v monofizitskem okolju. Vsled naraščajočega sovraštva jakobitov so bili kmalu prisiljeni zapustiti svoj samostan v Apameji, ter se preseliti v težko dostopno kotlino reke Kadise (—Sveta reka) v gorah Libanona, kjer so živeli najprej kot puščavniki, dokler si niso pozidali novih samostanov. Najznamenitejši sa mostan v tej kotlini je Kanoubin (grško koinobion—samostan), ki ga je pozidal že Teodorik Veliki v 4. stoletju, a je bil pozneje zaradi verskih sporov opuščen, dokler ga niso prevzeli učenci sv. Marona. V tem samostanu, ki je posvečen Materi Božji se nahajajo grobovi 18 maronitskih patri-jarhov, cerkev samo krasijo stare ! bizantinske zreške iz 14. stoletja. ! Naraščajoče število redovnikov I in vernikov je nujno klicalo po ustanovitvi samostojnega maro- pozneje tudi jezuite, kateri so pod vodstvom o. Elina in o. Dandini ja zadobili tolikšen vpliv da so na deželnih sinodah leti 1580, 1596 in 1598 celo skušali vsiliti Maro-nitom latinski ob-ednik z latinski obrednik Z latiskim bogctlu-žnim ježkom. Te neupravičene zahteve pa so izzvale med maro-nitskimi škofi in duhovščino ogorčen odpor, ki se je odločno uprla kakršnemukoli poizkusu la tinizacije. Razmere so bile tako napete, da se je bilo bati odce pitve od Rima. Da bi ublažil nevarna trenja in pridobil zase razburjeni maronitski narod, je papež Gregor XHI leta 1584 ustanoil v Rimu Maronitski Zavod, na katerem so se šolali maronitskem obredu begunci iz Libanona in iz katerega je izšla pozneje cela vrsta slovečih maronitskih učenjakov tako n. pr Assemani, ABunira, Gabriel Sionita, Abraham Echel-lensis in drugi. Dokončno pa je bi spor ki se je vrtel okrog maronitskega obreda razčiščen šele leta. 1736, ko je maronitski narodni koncil pod predsedstvom papeškega delegata Assemanija sprejel določbe tri-dentinskega cerkvenega zbora, upeljal do tarkčat neznano škofijsko razdelitev na Libanonu a istočasno zajamčil nedotakljivost maronitskega bogoslužja. Določbe tega narodnega koncila, katere je papež Benedikt XIV leta 1741 potrdil "in forma specifica", predstavljajo še danes temelj maronitskega cerkvenega in delno tudi javnega prava . Spor med latinskim in maro-nitskim obredom pa so spretno izkoristili tudi - razni druzitski fevdalni knezi, ki so, izkoriščejoč protilatinski stav ljudstva, brez odpora priključili krščanske Ker mu je turčki sultan za zasluge v turški službi nekoč obljubil tudi Palestino in Sirijo , je Mehmed Ali spominjajo« se teh'obljub leta 1831 vdrl sam v Sirijo, kjer se mu je takoj pridružil svobodoljubni druzitski knez Bečir šebab. Zmagoviti Mehmed Ali, njegov sin Ibrahim in knez Šebab. so v kratkem času pometli Turke iz vse Sirije, vdrli v južnoturško privineo Kilikijo in se pripravljal na pohod na sam Carigrad. V tem odločilnem trenutku so pristopile Turčiji na pomoč zahodnoevropske velesile in zaustavile zmagoviti * pohod Egipčanov in Sircev. V sklenjem premirju se je Turčija sicer odrekla vsemu od Egipčanov osvojenemu ozemlja t.j. Palestini, Siriji in Kilikiji a na tihem čakala na ugoden trenutek, da si gi ponovno- osvoji. In Mehmed Ali ji je kmalu dal otipjivo priliko. Prvotno navdušenje prebivalstva v prikjučenih deželah se je namreč hitro ohladilo, k.r je spoznalo, da je le zamenjalo starega izžemalca novim. Neznosni egiptovski davki so izzvali prve vstaje v Hebronu in Naplousu, nakar je' reorkanizirana turška vojska brez vsake vojne napovedi vdrla v Kilikijo in Sirijo. Kiko osovražen je bil egiptovski režim najlepše dokazuje dejstvo, da so zm&govite egiptovske čete, ki so pravzaprav porazile turako vojsko po zmagi v trumah utekle na— turško stran. To je bila resnična Priova zmaga Egipčanov nad Turki. Preden je premeteni Mehmed Ali utegnil izkoristiti nejasen položaj, so že leta 1840 Ang!ija, Francija, Nemčija in Avstroogrska podpisale v Londonu medsebojno pogodbo v kateri so se obve.» i očuvati integriteto Turčije in v slučaju potrebe, tudi z orožjem ukrotiti uporne Egipčane. Ko se je nato zahodnoevropsko vojno brodovje zasidralo pred Beirutom, so se postavili Egipčanom po robu še Maroniti in napravili konec egiptovski nadvladi nad Sirijo in Libanonom. Mehmed Ali se je formalno odpovedal Siriji šele potem, ko je angleško bojno brodvje pričelo obstraljevati Aleksandrijo. Toda Sirija sama še vedno ni bila mirna. Nepričakovano so se novim turškim oblastem uprli Družiti in uprizorili pravcat pokolj krščanskega prebivalstva, kar je t ur.s to vlado na pritisk Francije prisililo, da je Libanon razdelila v dve samostojni upravni enoti in sicer v krščansko okrožje, kjer so prevladovali Maroniti in mohame- Ala- Maronite k svojim mohamedan- skim državicam. Prislovična tur- dansko, kjer so prevladovali ška zanikrnost in malomarnost, ki se za Sirijo in Palestino vobče ni brigala, je tvorbo takih' malih državic povspeševala, saj je nadvla da Osmanov v teh krajinah imela j »»ti storjeno šikodo izzove novo samo še nominalni pomen in značaj. Najspretnejši od teh knezov je bil druzitski viti in Družiti. Zahteva zahodnih velesil, da morajo Družiti kristjanom porav- vstajo Druzitov, katero potlačijo združeni zahodnoevropski oddelki leta 1843 in Družite kratkmalo emir Fakr ed Dirfu eli Maani, ki razorožijo. Po krimski vojni, v se je leta 1603 povezal z kurd- kateri sta AngTija in Francija pod-skim knezom Sanbuladom proti prle Turčijo proti Rusiji si je turškemu sultanu a istočasno ; Francija v pariškem miru zasigu-poklical na pomoč še toskanskega j rala znatne zaščitne pravice nad vojvodo Ferdinanda I in španske-1 kristjani v Turčiji, katere je izko- ga kralja. Fakr ed Din je zasedel že vso ristlla takoj v vprosluli vstaji leta 1860 ko so sfanatizirani Družiti Bekajo in se je pripravljal ža od- pobili nad 30.000 kristjanov. V ločilni napad na Damask, ko ga tem zverinskem pokolju so izgubi-je psesenetlla turška mornarica ti samo Maroniti 7777 ljudi, 360 COSULICH BOŽIČNI PAKETI PROSTI VSAKE CARINE Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. Kvaliteta našega blaga je vedno provovazredna. 100 lbs Najfinejša kanadska bela moka "Golden Sun" .. $10.50 100 lbs riža ------------------------------------- $17.25 STANDARD PAKETI PROSTI CARINE 15 Paket st. 54 --------- $21 24 Ib (11 kg) kave. Paket st. 84 _____ 3 kg kave 1.5 kg riža $6.85 Paket st. 71 ------ _____ $12.15 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave Paket st 51 ------ 10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja $26.25 Paket st. 96 __ 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža. 10 lbs. testenin. 5 lbs. kave 5 lbs. bakalare ________$13.50 Paket st 52 ________ 5 kg kave 1 3 kg riža y2 kg popra_v prahu $13.00 $18.85 Paket st. 63 ------- 10 lbs bakalara 10 lbs kave 10 lbs riža 5 lbs testenin 5 lbs sladkorja Zahtevajte naše cenike za tudi naš popolni cenik rebščine, za radijske aparate šivalne stroje, motorje za platno itd. Paket st 43 ___________ $8.95 10 lbs (4% kg) kave_ Paket st. 46 ..._________$11.20 ! 4y2 kg kave ; 4y2 kg riža sestavo paketov po Vaši želji kot :a Standard pakete in hišne. pot. . kolesa, motorna kolesa, hladilnike, čolne, harmonike, zdravila, blago, • 600 DIN ZA 51.00 dospe popolnoma garantirano v 12 do 20 dneh, preko Na™{i"e Banke. —Za vsako pošiljko neglede, kako je venka, stroski S>0.80. ODOBRENA POTOVALNA PISARNA Prodajamo karte za ladje in zi-akoplove s 30% popustom, za emigrante iz Evrope in Jugoslavne. Oskribimo potne liste in vizume, kakor tudi krstne liste in druge dokumente iz domo-.vine. Za vse garantiramo. Oskrbimo zastopnike za poroka na daljavo. itd. Cosulich Travel Service 100 KING ST. WEST, TORONTO, ONT., CANADA TELEFON: EMpire 6—3877 527 Bloor St. W. Toronto, Ont. LE. 2-4404 NA VEČJE SLOVANSKO PODJETJE V TORONTU ST. CLAIR — OAKWOOD $2,500 Naplačila 5 Sob. Bungalovv ena moderna kuhinja. Odlično za eno družino, veliki vrt, ena garaža. Samo ena odprta hipoteka. COLLEGE — DOVERCOURT $5,000 Naplačila, zidana hiša 8 Sob, dvo nadstropna 2 moderni kuhinji, parno ogrevani? automatično na olje, garaža, veliki vrt, samo ena odprta hipoteka za dobo 10 let. BLOOR — BRUNSWICK $6,000 Naplačila, zidana hiša 10 sob, 3 kuhinje, izvrstna za oda-janje sob, visoka klet, pod celo hišo in suha. 2 Garaža, vrt lahko izplačevanje hipoteke. POLEG TEH IMAMO MNOGO DRUGIH HIŠ V RAZLIČNIH PREDELIH MESTA. ZA OBŠIRNEJŠA POJASNILA TELEFONIRAJTE NAŠEMU SLOVENSKEMU AGENTU. LE. 2-4404 S. KALUŽA "Baragova Pratika" t . za navadno leto 1959 . je izšla z zelo zanimivo vsebino. NaroČite jo čimpreje, dokler je v zalogi, da ne ostanete brez nje STANE S POŠTNINO $1.50 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na naslov: Baragova Pratika 6519 W. 34 St. Berwyn, lil U.S.A MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OB. MM (Egllnton in Dufferln) Mrs. 8. GLAC vasi, 560 cerkva in 42 samostanov, katere so mohamedanski fanatiki požgali do tal. Vsa svetovna javnost je bila zaradi druzitskih barbarstev tako razburjena, da so se francoskim kazenskim oddelkom pridružili celo turški oddelki in s silo potlačili družitsko vstajo. Posebno ostro so postopali Francozi, ki so uprizorili pravcat lov na druzitske kolovodje od katerih so nekaj desetin pobili takoj na mestu a 2400 v posebnem kazenskem procesu obsodili na smrt. Teh 2400 obsojencev pa je rešila Anglija s svojo intervencijo, ker se je bala preve-(nadaljevanje na 3. strani) 1. OKTOBER 195» SLOVENSKA DRŽAVA" MED SLOVENCI Obiščite restavracijo Toronto • Vodstvo Javnih knjižnic v Torontu sporoča, da je dobilo naslednja nova slovenska dela, ki si jih morete sposoditi v knjižnicah: Kersnik, Janko Izbrane povesti. Voranc, Prežihov, pseud. Doberdob. Voranc, Prežihov, pseud. Jannica. Voranc, Prežihov, pseud. Požganica. Voranc, Prežihov, pseud. Samorastniki in druge povesti. Afcigf f , X o " \ / W¥ THE 1 UNITED i WAY J Vabimo vse Slovence in Slovenke na proslavo 40 LETNICE narodnega praznika 29 OKTOBRA, dneva proglasitve slovenske svobode, ki bo v nedeljo 2. Novembra 1958. ob 7. uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. Točen spored bo objaviljen naknadno z letaki. Vstop prost — Prostvoljni prispevki za kritje stroškov. ODBOR S.N.Z. na 1115. Bay Str. Toronto. (pod Bloorom) WA. 3-7021 • Poroka. Dne 6. septembra sta se v cerkvi sv. Štefana poročila Anka Gaber in Ivan Krivograd. Nevesta je tajnica tukajšnje podružnice lige slov. kat. Amerikan-cev. Mnogo sreče in božjega blagoslova! OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:" CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. EMpire 4-4004 Cleveland Chicago • Zlata poroka. V soboto 30. avgusta sta obhajala zlato poroko Leo Mladič in njegova žena Ivana Zlati ženiij je na splošno znan med Slovenci v Chicagu. Zaveden Slovenec, prav tako pa tudi zaveden in odločen katoličan. Steber slovenske fare sv. Štefana od njenega početka vse do danes. Veliko je storil zlati jubilant med Slovenci za katoliške liste, zlasti za mesečnik Ave Maria. Bil je desna roka že pok. p. Kazimirja Zakrajška. Naše čestitke z željo, da bi jublianta dočakala ae bisar-ni jubilej! • Smrtna kosa. V čurilah, župnija Metlika v Beli KraijinTje-dne 2. avgusta umrla gospa Marija Matkovič y starosti 70 let. V Ameriki zapušča sina Franca in hčer Terezijo, v domovini pa še dva sina ni dve hčeri. Naj ji bo domača zemlja lahka, preostalim žalujočim pa naše sožalje! LIBANON V OSPREDJU... (nadajevanje z 2 strani) likega porasta .francoskega vpliva vodstvom neodvisna .:,rab.-k ■ med kristjani v turškem cesar- država, ki naj bi segaia od Ada.ie • Slovenski akademiki so zborovali v dneh od 30. avgusta do 1. sept. v. Baragovem domu v Cleve-landu. Zborovanje, ki ga je organiziral akademik Edi Gobec iz Columbusa in ki je bilo prvo te vrste, je bilo v vsakem pogledu zelo uspešno, saj so se ga udeležili študentje od blizu in daleč v zelo lepem številu. V soboto dopoldne in popoldne so imeli važna in lepa ' predavanja zvečer so pa priredili • v šolski dvorani pri 1'ari Marije I Vnebovzete lep slovenski kulturni večer. Na to večerno "študen-tovsko prireditev" je prišlo tudi drugo obvinstvo in z zanimanjem sledilo sporedu, ki je obsegal pevske, glasbene in recitacijske točke. V odmoru so si ljudje ogledali raz stavo, ki jo je z veliko ljubebez-nijo in zelo spretno uredil g. Edi! Gobec. Razstva nam je nudila lep! pregled slov. študentovskega1 predvojnega in povojnega tiska ter ostali zamejski tisk. Posebno j pozornost so vzbujali razni fisti iz taborišč, kakor tudi Gobčev Akademik in Visokošolski zbornik. I'a tudi akademičarke so imele svoj del razstave, ki jo je uredila M. Osenar. Po odmoru je sledilo predvajanje barvnega zvočnega-filma o lepotah Slovenije. Večerna študentovska pripreditev, ki jo jc pripravil Edi Gobec, je v celoti zelo lepo uspela, za kar gre zasluga Ediju in vsem nastopajočim. Naslednjega dne pa so se študentje zbrali k zaključnemu zborovanju, na katerem so izvolili odbor ii; ustanovili svojo organizacijo: Dručto SAVA, t.j Društvo Slovenskih Akademikov V Ameriki. Slovenskim študentom k lepo uspelemu zborovanju čestitamo in novoustanovljenemu društvu želimo mnogo uspeha! • Letni občni zbor Zveze slov. protikom. borcev je bi) dne 30. avgusta v Clevelandu. Po delegatih ali po pismenih opolnomočj:h so bile na občnem zboru zastopane vse Zvezine podružnice in poročila predsednika in ostalih odbornikov so nudila lep pregled izvršenega dela na organizacijsem in socialnem področju (invalidski fond) ter pri Vestniku, ki jc glasilo organizacije. Za predsednika je bil pnovno izvoljen France Grum iz Rochestra dočim so bili ostali odborniki izvoljeni iz elevelandskih vrst. Prihodnji občni zbor bo v Torontu. * Mnogi člani Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote so bili zelo razočarani, ko so zvedeli, da so jih na zadnji konvenciji v Detroitu zastopali delegati, ki so sklenili, da se slovenski del '"Amerikanske-ga Slovenca", glasila KSKJ. umakne v ozadje lista in na njegovo mesto stopi angleški del. Če bodo delegati te slovenske organizacije tudi v bodoče tako "častno" zastopali svoje slovenske člane, potem se ne smemo čuditi, če v bližnji bodočnosti od te slavne slovenske organizacije ne bb ostalo nič več drugega slovenskega, kakor ime in pobiranje mesečnih prispevkov. Tudi letošnja konvencija Slo. venske dobrodelne zveze v Clevelandu si je dala žalostno spričevalo slovenstva s podobnim sklepom, ki je svoj "Glas SDZ" spremenil v "Our Voice". • Petnajste obletnice tragedije na Turjaka so sc spomnili cleve-landski Slovenci 13. septembra s prireditvijo ve Baragovem domu. Pred okusno in pomembno dekoracijo je govoril priča tistih strašnih dni, pisatelj Karel Mauser. Pretresljiv prikaz dogodkov je zaključil s pomenljivo oproko padlih turjaških borcev. Na komemora-ciji je bil predvajan tudi doku. mentarni film o izkopavanju turjaških žrtev v Jelendolu. (dalje na 4. strojni.) stvu. Iz strahu pred francosko navzočnost io se mohamedanci sicer niso upirdi, pač pa so zato delali kristjanom tisočere težave s' tihim pristankom turških oblasti. Nič čudnega, če je ta krivičftost pospešila izseljevanje Maronitov, ki so se v množicah izseljevani na otok Ciper (5.000), v USA (39.-000) in Egipet. V prvi svetovni vojni je bila Palestina in Sirija prizorišče krvavih borb med Angleži in Francozi na eni ter Turki in Nemci na drugi strani. Probujajoči se arabski nacijonalizem, proti kateremu so Turki nastopali pravtako okrutno, kot napram krščanstvu je vsaj začasno sklenil premirje z kristjani in se z njimi skupaj obrnil proti Turčiji sami s klicem po arabsKi neodvisnosti. To so izkoristili Angleži in Francozi, ki so se za turakim hrbtom pogajali z Arabci in jim obljubili osvoboditev izpod turškega jarma. Številni arabski knezi so se po tej obljubi pridružili Angležem in Francozom kof aktivni soborci proti os-manskemu zatiralcu. Arabska pomoč je znatno olajšala angleško prodiranje na bližnjem vzhodu in že 8. 12. 1917 zasedejo angleške čete Jeruzalem. Do jeseni leta 1918 so angleškofranseoske čete zasedle vse prostrane arabske pokrajine, ki so se še nahajale v turški posesti. Premirje podpisano 30. 10. 1918 v Mudrosu je zapečatilo 300-letno osmansko izžemanje arabskih narodov na bližnjem vahodu. Svobode željni araBski narodi so se sicer osvobodili turškega jarma, niso pa zdaleka slutili, da bodo v rokah brezvestnih zahodnoevropskih politikov le drobiž, s katerim si bodo zahodnjaki poravnavali medsebojne račune. Zgovoren primer za to trditev je usoda šerifa Huseina iz rodu Hašemitov, čigar potomec B*ei-■sal II. je pred kratkim postal žrtev prekucije v Iraku. Ze med boji z Turki so Angleži stopili v stik z raznimi narodi Aia-bije in jih z lepimi obljubami zvabili na svojo stran. V Hedžasu na no severozahodu do Indijskega oceana in Rdečega morja. Anglija jc ostala napram tem zahtevam vedno nejasna, ker $3 je medtem na tihem že pogajala s svojimi, zavezniki, kako bo treba deliti arabsko ozemlje po ra2prdu Turčije. V te svrhe so izdelali p<#;c-ben delitveni navrt, ki sta ka zamislila Anglež Mark Sykes in Fran coz Picot. Ta načrt je predvideval za Palestino mednarodno upravo, Sirija in Labanon postaneta franco ka, Irak angleška kolonija, a med Sirijo, Irakom in Palestino ležeče ozemlje naj tvori sucereno t. j. polsvobodno arabsko državo z Angliji naklonjenim knezom na čelu. Tega delitvenega načrta ni omajalo niti dejstvo, da je medtem Huseinov sin Feisal I. zavo-jeval na lastno pest turško prista-nišve Akabo in ga predal Angležem. Ko se je v oktobru 1910 Iluselii zanašajoč sc na angleško pomoč oklical v Meki za kralja vseh Arabcev, so ga priznali Angleži lc za vladarja Hedžasa, a sosedni emir Ibn Saud, ki Huseinovc proglasitve za kralja vobče ili priznal, ga kratkomalo prežene iz Hedžasa. Husein in njegov najstarejši sin Ali pribežita v Akabo, katero zavzame. Ibn Saud leta 1926 in proglasi zedinjenje Hedžasa z svojo dedno kneževino. Feisal I., kateri je hitro spregledal angleško zahrbtnost pa je sklical žt 1919 konferenco raznih arabskih knezov, na kateri je odločno zahteval zedinjenje Sirije in Palestine ter proklamacije njene neod. visnosti. Ker so ta navrt podpirali tudi Amerikanci predvsem takratni predsednik Wilson se je nenadoma pojavila Francija, ki se je čutila ogroženo v svojih političnih interesih na bližnjem vzhodu. Da bi prehitela Ameriko, ki bi utegnila biti ureveč popustljiva napram arabskim zahtevam, nin do Sotle, je bila res pritlikava tvorba, toda v zgodovini poznamo še manjša svobodna ozemlja kot izhodišča poznejših močnih d;žav. Dober mesec nato 25. 4. 1920 jo konferenca v San Remo priznali Franciji mandatne oravice naa celotno Sirijo, nakar je francoska vlada podpisano mandatne pravice nad celetno Sirijo, nakar je !nn-coska vlada podpisano pckoclbo z Feisalom prelomila in progla i!a svoje mandatno pravice tudi nad Bekajo. Že 14.7. 1920 preda poveljujoči francoski general Gouroud kralju Feisalu I; ultimat v katerem zahteva priznanje francosko mandatne uprave, nadzorstvo nad železnicami, upeljavo začasne valute in kaznovanje nacijonalistov, ki so se uprli francoskim zahtevam. Feisal se je s svojimi malimi oddelki postavil Francozom po robu, kateri so njegove Četice pobili in razpršili po tridnevni borbi, a Feisala samega izgnali iz francoskega mandatnega ozemlja. Francija je svoje mandatno ozemlje razdelila v štiri samostojne upravne enote in sicer: veliki Libanon, samostojno državico Alavitov, Alepo in Damask. Zaradi naraščaj očega sovraštva proti Franciji, ki se je izcimilo U razočaranja, so Francozi poostrožili svoje ukrepe, kar je leta 1925 izzvalo splošno vstajo mohamedan-skega prebivalstva v Siriji in Libanonu, katera se je razvila v zag-. rizeno guerilsko vojno, trajajoč leta l cejj Francija je sicer z i brezobzirno silo posebno v BekaV strla oborožen upor, uvidela pa je, j da ne bo mogoče dalje vladati z bajoneti, že leta 1931 združi francoska vlada obe upravni edinici Alepo in Damask, ki mu priključi še ozemlje Džebel Druz v državo Sirijo, omili leta 1927 upeljano vojno upravo in omoči po ustanovitvi republike Libanon (22. 5. 1936) Libanonu in Siriji vstop v Zvezo narodov, kot državi članici imperija. Alavitska • Pevski ibor LIRA bo imel v nedeljo, 16. novembra, v dvorani pri sv. Vidu koncert slovenskih narodnih, umetnih in cekvenih pesmi. Po koncertu bo zabava s plesom Vljudno vabljeni! je , francoskega Francijo hitro poapisala poseben i državica ostane v teh liomatijah dogovor z Feisalom I. V tej pogod- nevtralna in neoknjena. Ob izbruhi, ki sta jo podpisala 8. 3. 1920 hu druge svetovne vojne, ukine Clemenceau in Feisal I, prizna Francija ustavo francoskega viso-Francija ustanovitev male neod-, kega komisarja, a general Wey- ozemlju Meke in Maana je vladal visne arabske državice med gor"v- takrat šerif Husein. Njemu obljubi angleški visoki komisar v Egiptu sir Mac Mah on angleško pomoč, če se udeleži vojne na strani. Angležev. Husein obljubi soudel-žbo pod pogojem, da se po Jrtinča-ni vvojni ustanovi pod njekovim jem Libanon in AntiliDanon, z prestolico v Baalbeku, ter bi po slovenskem merilu odgovarjala površini, ki jo zavzema svet med Kamniško Bistrico in Savo na eni, ter Savinjo in Voglajno na drugi strani, počenši od Savinjskih pla- gand organizira posebno vzhodno vojsko, ki se pa kmalu postavi na stran Petaina. Rovarjenje italijanskih in nemških vohunov v Siriji se konča z izkrcanjem de Gaulleovih in britanskih oddelkov v Siriji in Libanonu in novi francoski poveljnik gen. Catroux ob- ljubi za lojalno zadržanje napram svobodni Franciji popolno neodvisnost Sirije in Libanona. Dne 17. 12. 1941 okličeta Libanon in Sirija svojo popolno suverenost, katera postane polnomočna šele 1. 1. 1944. K Siriji se je priključila tudi neodvisna alavitska državica, do-čim je ostala v mejah Libanona lc neznatna alavitska majšna. Leta 1943 prevzame vladne posle v Libanonu zahodnou;merjeni katoličan Kamil Chamcan, ki je bil sicer v prehodnem času odlič.ia osebnost, vendar nikakor ne dorasel problemon, kateri so nas ta i po letu 1945 v Evropi in v zvezi z njo tudi na bližnjem vzhodu. Ko je pri volitvah leta 1947 po-gazil ustavo in sc obdržal na povraju samo še s podkupova. njem vplivnih protivnikov in pa s policijskim terorjem, so stopili v vrste že itak močne opozije, še nadaljne sicer katoliške skupine, ki so postale nezadovoljne z Cha-mounovo samovlado. Vse skupino v opoziciji so si bile v tem edine, da jc treba pri naslednjih volitvah leta 1958 na vsak način preprečiti Chamounovo ponovno kandiuatu- i ro. Da je opozicija dosegla svoj prvi cilj so pokazali zadnji dogod- ; ki, ko so Libanoncl vkljub navzov nosti amerikanske vojske izvolili za predsednika republike ne Cha-! mouna, temveč generala Fuada j Šebaba iz odlične druzitske knežje rodovine šebabov. Da je general Fuad Šebab dal ukaz streljati na izkrcavajoče se Amerikance in da so ta sicer nesmiselno ukaz pre- j prečili Amerikanci s tem, da so I bojevitega generala enostavno j potlačili v svoj avtomobili in se j vozili z njim puškinimi cevmi libanonske vojske, to vedo le ma-lokateri, nasprotno pa ve danes že ves svet, da je libanonsko prebivalstva Libanona in da je Pavel Meuši maronitski patrijarh in kardinal maronitske cerkve tih toda odločen nasprotnik 2ahodnousluž-nega Chamouna, je silno zgovorno in poučljivo, ter jasno kaže, da je nesmiselno podpirati voditelja i brez množic, pa naj bo to še pod tak0 plemenito zvenečimi frazami. Je pa tudi dokaz, da se voditelj brez naroda ne more obdržati niti na topovih tujih bojnih brodov in da je volja tudi malega naroda, obdržati popolno suverenost, močnejša od tujih divizij in tujega denarja. Katolisški Maroniti, katerih je po atevilu 4 krat manj nego Slovencev, pa so nam lahko v vsakem oziru za svetli vzgled In vzpodbudo. Smrtna kosa V petek 12. sept. je umrl v lepi starosti 80 let Gregor Gregorich Pokojnik je bil kremeniti verski in narodni značaj. Dokler je lo mogel, je bil vsak dan v cerkvi ne le zjuatraj, tudi zvečer. Lani sta z ženo obhajala zlato poroko. Bil je eden d trdnih stebrov slovenske fare, vedno vnet za vse dobro. Pokojnik zapužca užaloščeno soprogo Frances, nečaka Lojze!a Gregorič ter Franka Petrich v Chicagu. Naj mu bo ohranjen hvaležen spomin in naj mu sveti večna luč pri Vsemogočnem, kateremu je vse dni zvesto služil! DR. V. KOROŠEC V PARIZU PREDAVA Profesor pravne fakultete v Ljubljani, dr. Viktor Korošec, jo sodeloval na letošnjem zborovanju učenjakov, ki preučujejo staro zgodovino Vzhoda. Zborovanje je bilo v Parizu, kjer so razpravljali o epski pesnitvi o Gilge-mešu, vladarju v predzgodovinski dobi Sumercev. Profesor Korošec jepredaval o pravu, kakor je razvidno iz te pesnitve.. DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVI JENI NAM POMAGATI PROSIMO — ki PODPIRAJTE Podjetja, podpirajo vaš časopis KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! "V SLOGI BRATSTVA" VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" Kdor še izmed rejakov-rojakinj ni član V.P.Z. Bled, naj vpraša svojega prijatelja, kateri je že član, kaj pomeni biti član dobrega podpornega društva? Vzajemna Podporna Zveza Bled je edino Slovensko Podporno Društvo v Canacii, katero je iast slovenskih priseljencev;. V času 25 letnega delovanja je izplačano: Bolniške podpore ________ SI 32.262.00 Posmrtnirte ______ $12,191.75 in ima v blagajni z zadnin marcem 1958 svato $65,878.74 Sprejema novo članstvo od 18 do 50 let starosti Za vsa pojasnila se obrnite na glavnega tajnika: Frank Račič — 91-A, Taylor Ave. KIRKAND LAKE, ONT., CANADA Dundas Foto Studio Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja. 1124 College St. Blizu Dufferina C. SMRDELJ LE 4-°J02 TRAVELWAYS SERVICE 626 Bloor St. W. Toronto Canada Tel LE. 6-3089 Urejamo sledeče zadeve: 1. Vozne listke 2. Različne dokumente in preskrbimo prevode 3. Pomagamo dobiti svojce iz Evrope 4. Pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo Sprejemamo tudi naročila po pošti! UNIVERZITETNA KNIŽNICA V LJUBLJANI. NOVA PLOŠČA ZA LETOŠNJI BOŽIČ!!! Pri SLOVENIA RECORDS, BOX 8184, CHICAGO 80, ILL., USA je pravkar izšla nova gramofonska plošča, na kateri so sledeče štiri slovenske božične pesmi: Potikavanje — Glej, zvezdice božje Prišla je lepa, sveta noč Angelčki stopajo skozi nebesa Kaj se vam zdi, pastirci vi Izvajajo: Milena Šoukal — sopran ? Ema Erman — alt Rev. Vendelin Špendov, OFM — orgle in zvonovi (vsi iz Chicaga). Ploščo odlikuje: lep spored umetniško dovršeno izvajanje "High Fidelitv" zvok kvalitetna izdelava — plošča ie nezlomljiva mali format z brzino 45 RPM bogat, večbarvno tiskan album, za katerega je prispeval besedilo pisatelj Karel Mauser PLOŠČA Z ALBUMOM STANE $1.50.— (en dolar in pol) kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: SLOVENIA RECOEDS Box 8184 Chicago 80, Illinois, USA. VAŽNO!!! PLOŠČA JE IZDELANA ZA BRZINO (SPEED) 45 RPM Kdor ima dober gramofon z lahko ročico in precizno iglo, bo ob poslušanju plošče res užival, kajti to je prva slovenska High-Fidelitv plošča malega formata z brzino 45. Nova plošča božičnih pesmi je najlepše darilo za letošnji Božiči PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! L »SLOVENSKA DIHAVA' 1. OKTOBER 1?5i ZALA MOLI V odprti, težki knjigi pred menoj preko bogatih, mehkih oblik prc- prekriva stari tisk-čeprav zbledel liva težka 2elena barva- odPira čudovita dolina — Rož. Ko gibka in sploščen — v ot>ris lep, kot da ga je narisal folklorist, povezan Šopek. Ko so ga tenki, dekli-iki prsti pripenjali, je med dvema popkoma, katerih eden se je že razpenjal, kakor obrušen, drag rubin, žarel rdeč nagelj. Njegov cimetni vonj je tonil v težkem duhtenju roženkravtovih listov, ki so peneči se cvet obdali z zeleno globino. Drobno zelenje, ki mu imena ne vem, je v bogatih volutah—kot stiliziranih valih — zaokroževalo ta vrelec cvetja. Iz roda v rod podedovana umetnost: z rožami izraziti razpoloženje dekliškega srca in duše ter prvobitni čut za lepo, sta vodila spretne roke, ki so ga vezale. Skozi mcglieo rahlega vonja, ki se izvija iz zdaj suhega cvetja, se rišejo lepi spomini. * * * V ostrem ovinku se vrže cesta navzdol k Dravi. Bridek je ta klanec; najgrenkejša pot je imela tu svojo prvo postajo. Kupi nagrmadenega orožja vstajajo v spominu; odvržena zadnja samozaščita. Prizorišče Judeževega po ljuba, postaje, ki je tej sledila, je že ostalo za nami. Vetrinj, polje, ki zori pod vročim soncem in daje plodove, kot da se ni bila nikoli nanj razlila nepopisna beda in stiska. Za nami je ostalo mračno grajsko dvorišče in kot bolečina ostra šiljasta samostanska cerkev, kjer v po davninin dehne-osm mraku obvladuje ves prostor Mati z mrtvim Sinom v naročju in z mečem skozi srce. Kamorkoli se le ozreš, povsod bolečina, trpljenje, ki mu ni moči ubežati, ker je od vekomaj sklenjeno. To vidiš danes. Takrat pa so naša srca prosila, trkala, rotila za življenje in niso razumela, da je Sin v naročju Matere mrtev, da meča, ki predira srce, ni moči izdreti. Oči zamegli poslednja slika iz tistih dni: .:'jtro; v megli in sredi ognjev, ki použivajo navlako za odhajajočimi bataljoni, vrvenje nerazločnih postav kakor senc, po polju. Vse kot neresnično, kakor podoba že s tam preko. . . opomin, da bo zaščitnik prave žajoča, da zaliva uho kot pesem. vere. Ko pa sediž z njem v žup-nišču, je skromen, da se ti zdi. da se je samo mimogrede oglasil Osebe so pristne kakor da igralci živijo svoje" življenje. Ko gledam Serajnika n Serajnico, ki sta pre cesta, ki kakor vijugast trak povezuje vasice, zavije vanjo, so mimo vsi žalostni spomini. V vonj domače zemlje se potaplja srce. Morda se ga je vila s planin dotaknila s čarovno paličico, da mu je kot v obljubljeni deželi. Stari blagoslov leži nad krajem, saj srečuješ častitljive znance svetnike. Tu je St Janž, ime s starodavnim prizvokom, z bližnjega griča te v imenu apostolskega zbora pozdravlja Št. Jacob. Kot da jo je priklicalo razigrano srce, je na pragu mala Rožanka s sladkim obrazom in spet na čelu tropa deklet na nedeljskem sprehodu. Se tu že ob sami misli izpolnjujejo želje? Objema* nas topla domačnost kmečke izbe z lesenim stropom in rezljanimi bruni. Družina je zbrana ob gostih. Tu sta skrbna mati in oče izdajajoč brhkega fanta v mladosti - ter polkrog deklet, kot rož na gredicah, da oko ne vzdrži njih zvedavih pogledov. Težka miza je oltar gostoljubnosti dobrih ljudi. Čudno, tu mleko in hruške in vino ter dišeča zaseka s klobasami in domač kruh, vse drugo na drugo želodcu nc škodi. Saj povsod kipi samo zdravje. Pokrepčancga s spanjem in vonjem kmečkega doma mc na pragu punčka pozrdavi s, Hvaljen Jezus', ker je zanjo, gospod', ki so ji rekli da je prenočil pri njih, ' pač le duhovnik. In je čisto odveč vsa mamina zadrega, ker je to popolnoma prav: 'Na veke Amen', dekletce. V svatnjah med Miklovo hišo in Serajnikovino pred cerkvijo pod bregom domači godci režejo po-skoč.ii marš: Po nevesto božvem hramu sveta Uršula pod svojim praščem varuje tav-žent devic, pred oitar-govori ženinu in nevesti najprej tu pri svojih sobratih; eden izmed živela že sedem Mirkov in Zal, onih, ki jih je vedno nepretrgana' se mi zde kreacije naših velikih vrsta iz vseh smeri in oddaljeno-' oderskih oblikavolcev kmečkega sti, tako da mora kuharica imeti S človeka (Serajnica mc recimo vsak čas pripravljeno juho in spomni Polonce Juvanove) le po-narezek. Zupnišče je kot gosposka skusi biti to, kar ta dva sta. Tre pristava: gospodarska poslopja soglavu, ki mu je to že 35 pred-zapirajo veliko četverokotno dvo- stava, je bilo treba samo malo rišče za njim. In tu je vse živo Abrahamovih kocin in bi ga Tu se bo nocoj obnovila zgodba Shakespearejev beneški Žid priz-Šent Jakoba izpred davnih dni. nal za svojega brata. Gledam jih: Postavljen je velik oder, ki ga Mirka, ravnega kot smreka, za-omejujejo zavese različnih barv. j čuda čednega v stari noši fanta. V sčeneriji, ki jo ob straneh odra za katerim bi lahko norela dek razporejajo, se čuti roka umetni- leta cele doline, Zalo tiho, skrom- kova.- Met hitečimi delavci v mladem fantu z otroškimi očmi, ki bi se hotele naučiti vsega, ko. maj spoznaš domačega kaplana. Dočim je drugi župnikov pomočnik sredi žic, reflektorjev, stikal, faz in varovalk zagledan v svet elektrike in luči da mu iz mehkega izraza v obrazu razbereš da je to zanj poezija, simfonija-posebne vrste. Žetrda noč je, ko v Šet Jakobu v drugič zvoni Avemarijo. Šentja-kobčani se ne čudijo, ker vedo, dasedajle na Gradišču kmetje zbrani na posvet, kako bi sc pripravili na grozečo turško nevarnost, molijo. Župnijsko dvorišče je polno. Od vsepovsod so se zbrala zvesta slovenska srca, da ob kresu, ki sč v Št. Jakobu leto za letom obnavlja, požive v sebi plamen ljubezni do rodu in nje- no, iskreno in naravno ter v av-bici, ki so jo vezle sestre, zares zalo, kot mora biti junakinja; po tem te v pristno staro nošo nap ravljene kmete in dostojne z do volj povdarjeno orientalsko noto zrežirane "divje Turke", gledam jih in moram priznati: to je edini primer ljudske umetnosti na tem področju med Slovenci. Pristna gledališka folklora, segajoča v območje resnične umetnosti. To je edino z zemljo zvezano oder-sko-oblikovalno ljudsko izročilo, ki je še ostalo, odkar so prenehali misteriji in duhovne igre. V svoj čar mc uklega in z nevzdržno silo priteguje ta preprosta lepota. Slišim starega ljudskega pevca, ki živi v šegavih, pikrih nagajivkah besednikovih. Uho mi polni srce božajoča melodija stare koroške pesmi, polne pre- Končana je igra. Daleč je ostal gostoljubni št. Jakob in njegova ljudska gledališka tradicija, daleč postavni Mirko in globoke Za-line oči, daleč Rož in v njem malo dekle s sladkim obrazom, daleč koroška jezera in Karavanke. V posušenem cvetju je ostal le šc rahel vonj, v ušesih pa mi še vedno čisto razločno zvene Davo-rinove besede, polne skoraj nera zumljivega zaupanja: "Zala pa še živi!" Dr. Milan Pavlovčič govih svetinj. Prišli so iz vseh šcrne dovtipnosti treh koroških dolin; med njimi mladine, da je je veselo oko in srce. Sredi celega tropa fantov je mala Rožanka s sladkim obrazom. Toliko pač zmore njena lepota. Tu so tudi slovenski gostje iz Trsta in drujgh dežel, kot da Ko sem jest puobeč š Ied'g biu, haužvav sem jest" dro prou: repo sem gori na vodr djau, svamo pa u hramu spranou. . . Preprosto"pa tako naravno iz vedene težke odločitve na odru mi stiskajo srcc. Ko je na vrsti hoče biti prisoten ves raztreseni Mirko, da zapoje na svatbi svojo rod. Na odru se gibljejo v svetlo- pesem in se prevzet tega, kar ima bi reflektorjev postave Rožanjev povedati, s pobožno svečanostjo izpred stoletij. Kakor podobe dvigne in kakor beroč proklama-s panjskih končnic so v krathik,. cijo z mehkim a odločnim glasom pod koleni zavezanih hlačah, zapoje: Slovenski smo fantje pri modrih nogavicah, žametnih nravci doma. se mi zdi, da se je 'lajbčih" in širokih trdih klobu- dvignil na seji Združenih narodov slovenje in še nemško na to, da kih- Rožanska govorica —narečje borec za svoje svete pravice. Zbor — daje njih podobam žlahtno mu pritegne in srca nas vseh mu patino. pripevajo. Za odrom v župnišču je moč ".o Zvezde gore na nebu. Iz dal je se zaposlena delavnica. Mojster z čuje orientalska melodija, ki jo bradico, ki je s poklicno spretno- je večni popotnik Vinko posnel stjo slikarsko opremil oder, sedaj bogvekje v svetu. Zala ječi v tur- Pod nami se v soncu leskeče V obrazu mu je nekaj plemi- rožanskim fantom slika obraze, škem haremu. Takrat zaplava v Drava. Onstran so Borovlje, nav- škega, kakor da je čisti potomec Kakor podobe iz fresk in votivnin j zraku njena pesem. Srce obstane bo razumel tudi ženin, ki je Neme--, o sveti dolžnosti zvestobe ter modro na vrže svatom in nam zijalom še vso nedeljsko popoldansko pobožnost. , Ej, zna šentjakobski župnik. zgor pa se daleč v globino pod koroških svobodnjakov, kiv so Karavankami, kjer se kot v strugi novega vojvodo bili v obraz v MED SLOVENCI CLEVELAND Slovenska radijska oddaja, znana pod imenom "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" praznuje letošnjo jesen peto obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja Za to priliko bo posebna prireditev "Pisan večer" združen z veselim" Martinovanjem". Prireditelji obetajo vesel in pester spored in občinstvvo jc vabljeno, da z velikim obiskom te prireditve da priznanje petletnemu delovanju slovenske oddaje, ki preko radija dostojno prikazuje slovensko pevsko' in glasbeno kulturo rojakom in tujcem. Prireditev bo na martinovo soboto 8. novembra zvečer v novi šentviški dvorani. Sezona kulturnih prireditev se pričenja. Slovenska . .dramatska društva kakor tudi pevski zbori se vneto pripravljajo in že v prvih osmih tednih imamo zabeleženih kar osem pomembnejših prireditev. Sezono jc pričel Slovenski oder, ki jc 5. oktobra v Varškovi režiji pripravil "Skapinove zvijače". Dramatsko društvo Lilija pa bo v Varškovi režiji pripravil "Skapinove zvijače". Dramatsko druatvo Lilija pa bo v nedeljo 19. oktobra v Slov. domu na Halmes Ave. v Hauptmanovi režiji zaigrado komedijo "Beneški trojčki". Nedeljo kasneje pa prireja pevski zbor Planina svoj je. genski koncert v Slov. domu na Maple Heights. Glasbena Matica bo namesto operne predstave le- tošnjo jesen priredila koncert s spremljavo orkestra. Zbor In or- Smetanove opere "Prodana nevesta". Koncert Glasbene Matice bo v nedeljo 2. novembra popolne v Slov. domu na St. Clairju. Na martinovo soboto, to je 8. novembra zvečer bo v veliki šentviški dvorani "Pisan večer" ter veselo "Martinovanje" ob priliki petletnice slovenske radijske oddaje, ki jo v Clevelandu in daleč naokoli' poslušajo vsako ncaeljo ob 9. uri zjutraj na postaji WERE.1300. Pevski zbor Lira pri fari Sv. Vida se vneto pripravlja na letošnji kon cert, ki bo v nedeljo 16. nov. po. poldne v novi dvorani pri Sv. Vidu, Drigcnt Lire je Martin Koš nik. V Slov. dom na Waterloo pa vabi svoje prijatelje pevski zbor Jadran, ki prireja 23. novembra svoj jesenski koncert. Istega dne bo v Slov. domu na St. Clairju Slovenski oder zaigral Medvedovo ijudsko igro "Stari in mladi". Vrsto jesenskih prireditev zaključuje dramatsko društvo Lilija z družabnim večerom v nelejo 29. novembra v Slov. domu na Holmes Ave. Če so clevelandski Slovenci res lahko srečni in ponosni, da imajo toliko lepih prireditev, bodo povedali društveni funkcijonarji po prireditvah. Obisk naštetih kulturnih prireditev vsem toplo priporočamo, ker želimo, da bi se kulturno delavnost mogla ob zadostni podpori občinstva tudi v bodoče upešno razvijati in krepiti, kajti kulturno delo je steber slovenstva izven domovine! slik mu prihajajo izpod rok ob- ( za hip, toliko je bolečine in hre-razi kmetov. Ko slika 'brke na 1 penenja v njej. Potem se Zala brke — ker "je pač tiste dni bilo zruši na kolena. Globoke zveste vse brkato — se spomnim Trubar- oči sijejo: Zala moli, moli za re-jevega slikarja, ki je na freskah šitev. Z njeno podobo se v duhu slikal "hrovaške muštace". Pa je zlije slika klečečih slovenskih potem poleg kmetov še Turkov romaric na božji poti pri Mariji kot listja in trave in vsem je na Otoku, romaric kakor nekdaj treba muštac. Vset to delo sprem- doma: izmučenih in utrujenih lja slikar z dovtipi in ker "ma- ženic ožganih obrazov in velikih stifiks" (malo hudobno rečeno) rut, ki so telesno obnemogle na slabo prijemlje, pove v svojem 1 podnooju visokega oltarja, pa jim pretrganem načinu vsakemu, ki j drseči molki in pregibajoče se mu je namenil prave kocine, naj. ustnice izdajajo duhovno moc in se ne boji , da bi mu odpadle,ker j vztrajnost v zaupljivi, goreči mu jih bo kar z zaponko pripel j molitvi. Podoba, kot da jo je z vso pod nos. Tam zraven gore turba- poštenostjo naslikal — Nemec nov in turških oblačil naprav- [ Berg. Takrat se dvigne v srcu ljajo osmanskega povelj nika-dol- vera. Čutim, da se vraščam Torontski dnevnik Star ima posebno kolono za novonaseljence. Uredništvo dnevnika "Star" nas je obvestilo, da je kolona "Nevv Horizons" v Staru, ki jo urejuje Dorothij Lash, na razpolago novo-naseljencem in njih prijateljem. Vsak novomascljenec lahko piš? pismo, naslovljeno na Dorothy Lash in prosi za navodilo v osebnih zadevah, ki se nanašajo na vseljevanje, državljanstvo, zdravstveno in dobrodelno službo, vzgojo, kanadske navade in podobno. Nekatera pisma, ki obravnavajo probleme, ki utegenejo zanimati tudi druge, bodo objavljena v časopisu (brez imen in brez naslova seveda), kdor pa želi odgovor, naj priloži kuverto z znamko in svojim naslovom. Pisma so lahko pisana v tujih jzikih, odgovori bodo oa v angleščini. rr 71" SPODNJE PERILO Lepo. udobno in varnostno toplo, za svakodnevno uporabo. Se lahko pere. To zimsko perilo je narejeno iz naravnega volnenega tkiva. Popolno zadovoljstvo. Cene zmerne. Nenadkriljiva vrednost spodnjega perila. Dobite lahko v obliki majic, spodnjih hlač ali v celem, za može in fante. Priznani od 1868 71-FO-7 Vesti iz Slovenije jlz okolicc Maribora poročajo, da so oblasti naselile v okolici Maribora okrog 300 srbskih družin na razna državna posestva. Prav tako so bili naseljeni - Srbi na posestva takozvanih Volksdaj-čarjev v brežiškem okraju. Zakaj ta korak, ni treba posebej razlagati. Velesrbstvo posega sedaj s svojo grabežljivo roko tudi po slovenski zemlji, da bodo enkrat lahko rekli: "Kje biva le en Srbin, tam je naša, t.j. srbska zemlja. . ." Kdaj se bodo lc Slovencem odprle oči? Tudi to je eden od "bratskih zagrljajev". .! Kakor se ni posrečilo ponemčiti Nemcem Slovenskih goric in ostalih delov Slovenije, tako bo, upamo "šlo po gobe" tudi Srbom! Manifestacija hrvatske misli gina. Pristne turške hlače so tolikšne, da bi vanje spravil lahko pol fare in nihče nc ve, kje je pri hlačah spredaj in kje zadaj. Ko so sredi zadrgovanja, jim mož uide, ker jo nekdo iztaknil njegovo steklenko z "žegnano vodo" in jo gre reševat, da ne bo nesreče". Vsi smatrajo za svojo podedovano dolžnost skrb, da bi predstava čim lepše uspela. Večina od njih so Zalini veterani in ti opominjajo in vzpodbujajo novince. "Turki" grozijo dekletom predno jih vlečejo na oder, "da jih bodo zares", če ne bodo jokale kot se ujetim in zasužnjenim Rožankam spodobi. Tresoglav in Serajnik drug za drugim opozarjata mladega fanta, ki je po ateju podeval vlogo Marka, kako zavisi od njega, da igra zagrabi ljudi. Oba mu skušata nakazovati način, da bi se lažje živel. Ob tem mi uide misel nazaj v dramsko šolo in čutim: tu je prava ljudska gledališka akademija spet v to nedeljivo slovensko občestvo, da nas Zala vse povezuje. Vse postaja jasno in vera trdna kot skala. Zdaj vem: tu korenine slovenstva sega do osrčja zemlje. Tu je slovenski človek ohranil jezik in izročila živa in čista. Tu je v zemljo vsajen kamen, na katerem sedi slovenski svobodnjak, kot je sedel na Gosposvetskem polju na knežjem kamnu. Z zgodovino in starožitnostmi je ta stara zemlja povezana s skupnim slovenskim občestvom. Zdaj vem, da je eden takih kamnov tudi Vetrinj, ker jc bila volja Najvišjega povezati tudi ta najbolj tragični, a obenem najpomembnejši dogodek naše zgodovine, ko je slovenska zemlja sprejela v se žlahtni zaklad, s krvjo obliti temeljni kamen novega narodovega doma: samostojne Slovenije, s slovensko koroško zemljo in rodom, ki prebiva tam. Zala moli, moli, zase: za Koroško, pa moli BELOKRANJICE NOVICE • ZDA so dobile po 20 letih prvo mednarodna kratkovalovno postajo, ki bo oddajala na 17.8 mc iz Belmonta, California. ZDA imajo poleg te samo še eno zasebno mednarodno kratkovalovno postajo v Scituate, Mass. Vse ostale so državne. __ • Varnostno steklo na televizijskih aparatih bodo kmalu nadomestile nove žarnice, ki bodo imele dvojno steklo. To bo omogočilo svetlejše slike in bo preprečilo včasih moteče reflekse — pa tudi prah se ne bo več nabiral zaščitnim steklom. • 119 šol in kolegijev upogijev uporablja zaključeno televizijsko oddajo kot del rednega pouka. Število se je podvojilo v zadnjih dveh letih. • Prebivalci Moriaritya v Nevv Mexico so pripravili svojevrstne "šrango" na cesti. Od polnoči 4 zjutraj so ustavili vsak avto do, in V Clevelandu je bil 30. in 31. avgusta V. Hrvatski Sabor Ujedin-jenih Ameriških Hrvatov ob izredno velike udeležbi iz vse Amerike, patudi iz Canada. V soboto zvečer. 30 avg. je bilo zasedanje članov Glavnega odbora in delegatov, v nedeljo 31. avg. je bila hrvatski cerki sv. Pavla dne pa glavna šoferju postregli s kavo. Prvo dyorani hotela sv. maša, popol-svečanost v veliki Hollander, katero noč so imeli 400 gostov. V teh začel Msgs Dr . Tomislav urah se namreč primeri največ Flris od tujjh gostov So govo-nesreč in to je njihov način, kako , rid zastopnica Kongresa Miss znižati število prometnih nesreč. | Fran,ces BoUon> župan mesta • Na mednarodni konferenci Lakewood Frank P. Celestc. Brzo-za atomsko energijo so Sovjeti iavni Pozdav Je P°slal tudi senator kazali film o elektrarni na atom-'ohia John Brickcr- Na cerkveni sko energijo, ki bo proizvajala slovesnosti 50 tudi blagoslovili no- vo zastavo društva Ujedinjenih 600.000 kw. • Komunisti v Rumuniji poostrili preganjanje Židov. • Glavni tajnik__ Zedinienih narodov je predlagal, naj se vse države odpovedo vsaki zahtevi na luno. Nadzorstvo nad vsemirjem naj dobi skupna mednarodna kontrolna agencija. • Po cenitvah knjige sion Factbook je v ZDA 161 milijonov radijskih aparatov (3.5 na vsako liišo). tudi za vse nas, za rešitev, za Na odru pa sc razvija zgodba.1 svobodo. In Zalina molitev ni za- v vseh tolikih obnovitvah » Poravnajte tuiročnino zai list', Govorica, ki izpušče k-je, ali jih stonj, kester bosta pod taktirko dirigenta v potniški pisarni Bled Travel! v gotovih zvesah mehča v č ter ni bila nikoli zastonj. To je izro- Šuiblja izvajala izbran spored slo- Service na 6113 St. Clair Ave. venskih narodnih in umetnih j Celoletna naročnina za "Slovensko pesmi kakor tudi odlomke iz državo" znaša $3. r-e goltnisko mehča, in se ti teo- čilo zaupanja in vere. Preden bo retično zdi za oder nemogoča, je tujka zmagala, nas bo Zalina mo-v ustih igralcev tako mehka in bo- litev rešila. • ZDA imajo 538 postaj, Kanada 53. cev- • Moskvi gradije 1.640 ljev visok televizijski stolp. • Volilci v Chile so pri zadnjih volitvah predsednika v veliki meri zapustili komunistično stranko, ki je postala pred kratkim legalna. Večino je dobil .Torge Ales-sandri Rodriguez, znan protiko- 0DP/1ST|; munist. • Vreme so obrača v Mehiki. Mehika je izgnala 9 dražavljanov ZDA, ki so bili osumljeni, da so Televi- zapleteni v komunistične podvige, v rabi Polica je zaprla mnogo domačih komunistov in levičarjev, ki jih sumijo, da so bili zapleteni v raz^ nih stavkah in nemirih. • Država Maine je letos volila zadnjič preje kot druge države v ZDA. Izvolila je demokratskega senatorja in demokratskega guvernerja. Hrvatov. V.G. odboru so: med dru-so' gim: Predsednik Dr. Ibrahim-beg Džiniv iz Chicaga, Mrgr. dr. To-mslav Firis iz Clevelanda kot podpredsednik, glavni tajnik Tomislav Mesič, pomožni tajnik Rev. dr. Vladimir Vančik ter poznani ameriški javni delavec, tukaj rojeni Hrvat iz Clevelanda Jerome Brcntar. televzijskih VSLED POMANJKANJA PROSTORA JE MORAL i PODLISTEK TOKRAT "POIZVEDBA" Mati iz Maribora išče sina Slavka Hameršek, starega 27. let doma iz Hotinje vasi pri Mariboru, ki je odšel pred dvema letoma iz Nemčije v Kanado. Ker ne dobi nobene vesti od njega je v velikih skrbeh in ga prosi, naj se ji javi. Če ga kdo pozna in ve za njega, naj ga opozori na ta oglas.