Published and di.tributed under permit No. 424 authorized by the Act of A* S. Burleaon, 6, 1017, on file at the Poet Office of Chicago, Illinois. By order of the President, - j»t m koristi doUvakaga jjaiitTK. D«kul M tpn* »Urai do VM|», kar pro-dutirajo. Thia papar i« 4«toImí to tko iit«r«iti of iIm work-lag clau. Worbn ar« •nlitUd to oil what thay product. EaUrvd m umerim matUr. Dm. «. HIT. at tka poat afflaa at CkiMMTo. III., un«Wr th. Act of Canaria at Marek Srd. liti. ŠTEV. XNO.) 54«. Oft lei; 4001 «. $1. St., Cltcago, IH. Delavci vaeh dežela, združite te!" SLOVENSKO GLASILO JUGQSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZ* PAZITE oo i lav 11 ko e okUpaj«, U ao nahaja polog voiago naalovo, prllopljo-oogf apoaUj ali u ovitku. Ako jo /¿JO \ lilfftl ........ 1 ' todoj van • prihodnjo i to-▼Uho naioga llaU pototo naročnina. P rotim o, ponovit« jo takoj. CHICAGO, ILL., DNE 12. MARCA, (MARCH I2th) 1916. LETO (VOL.) XIII. W narodov. Še nikdar ni bil klic po samoodločevanju narodov tako glaaan, kakor v sedanjih dneh. Dolga leta je stala le v programu socialistične Internationale zahteva, da naj vaak narod sam odločuje o svoji usodi. To je bila teorija, za katero je stala sieer volja organiziranega socialističnega proleta-tiata, ne pa praktična moč, ki bi bila mogla v do-gledni dobi uresničiti ta postulat. Nenadoma je teorija ddbila kri in meso. Ruska revolucija je proklamirala to načelo v Evropi, predsednik Wilson ga je razglasil v Ameriki. In odmev je prišel od vseh strani. Celo nemški kan-eelar in avstrijski zunanji minister odobravata to načelo. Se več! llertling in Kuehlmann ga že praktično izvršujeta. Včasih se mora človek ustrašiti svoje lastne zmage. Zares, če naj bi se načelo satnoodločeva-nja uresničilo tako, kakor delajo kajzerjevi ban-diti, bi ga moral vsak demokrat preklicati in poiskati kaj druzcga namesto njega. Zakaj če bi obveljalo, da se zastira očiten rop s takim principom, bi bilo škoda truda, ki ga ima jezik z izgovarjanjem lepe besede. AH naj res pokopljemo samoodločevanje f — Ako bi bilo tako, ne bi moglo stopiti na njegovo mesto nič druzega, kakor iWantaiije in nasilstvo. Tedaj bi pa bili zopet tam, )Qer smo bili ves čas in ¿lavna naloga bi bila, d*£i M začeli pripravljati za prvo prihodnjo vojno. Samoodločevanje narodov ni edini, ampak nedvomno eden izmed najvažnejših pogojev trajnega miru. Le Če se uresniči to načelo, je mogoča izpolnitev druge zahteve, kateri so dali ime ''Družba narodov". Kajti noben narod, čigar opravi-, čeno stremljenje po svobodi ali po združenju ostane neizpolnjeno, se ne bo odkritosrčno pridružil taki družbi, če je pa po sili vtaknjen vanjo, bo vekomaj element vznemirjenja. O etični pravici samoodločevanje ne more nobenega dvoma . Brez take pravice je svo-prazna fraza. Toda važnejše je vprašanje, je s praktično potrebo. Zaradi zgolj teore- se ne :tečja nevarnost. , Narodi eksistirajo. To je rteptajivo dejstvo, ki ga vsi kosmopolitični aanjarski frazcrji ne morejo spraviti s sveta. Kosmopolitična organizacija je mogoča; to, kar imenuje predsednik Wilson 14Družbo narodov", bi bilo nekaj takega; internacionalna organizacija produkcije in konsu-ma, kakor jo propagira socializem, je nekaj takega. Ali nobena taka organizacija ne more utajiti narodov, ki so živa dejstva, in jih more le kot člane sprejeti vase. Pri tem mora biti vsakemu narodu samemu prepuščeno, kako definira pojm naroda. Slovencem v Ameriki ne bo na primer nikdar prišlo na misel, da bi se reklamirali za poseben narod; oni so sestaven del ameriškega naroda. Kdor je prišel sem čez Atlantic, je vedel, da živi tukaj poseben, na svoj način porojen, na svoj način se razvijajoč narod, katerega član postane tudi on sam. Da žele Slovenci kljub temu ohraniti svoj jezik tudi v tej dežel), dokler je mogoče, nima s tem nič opraviti. Pojm naroda je v Ameriki drugačen, kakor v stari domovini. V Evropi je absurdno govoriti o avstrijskem narodu. Takega naroda ni. Tani se pojm naroda ne krije s pojmom države. Slovenci so bili Slovenci, ko še ni bilo nobene Avstrije in nikdar se ni zgodilo nič takega, da bi bili razumno opustili svojo individualnost. Eksistenca narodov je nepobitno dejstvo. Vse, kar živi in je sposobno za življenje, ima pa tudi voljo, da živi. Narodom dopovedovati, da bi bilo pametnejše, če bi opustili svojo narodnost, j« tako neplodno kakor saditi v Sahari krompir. In s pojmom človeštva zanikavatf narode je tako logično in tako pravilno, kakor trditi, da nI levov, bivolov, mačk, metuljev, sov in rib, ampak da so le živali. Ne le, da narodi eksistirajo, ampak tudi za«* veda jo se svoje eksistence in si jo hočejo ohraniti.1 Ker je tako, se pa mora to dejstvo vpoétovati. Vsako preziranje faktov se v zgodovini maščuje, Nad interesi posameznega naroda stoje pač interesi človeštva. Ali ker so narodi njega sestavni deli, ne morejo priti eni z drugimi v kop-, flikt, če je pravičnost merilo za oboje. Človeštvo ne more imeti nobene škode, ako si vsak narod sam uredi avoje razmere, kakor najbolje ve in zna, pâ prizna absolutno enako pravico vsakemu drugemu. Načelo samoodločevanje obsega samo v sebi že načelo, da se noben narod ne vtika v razmere drugega. Ako se to izvede, je pa tudi ustvarjena najboljša podlaga za sodelovanje vseh narodov; tako je samoodločevanje narodov identično z interesi človeštva. Narodu, ki se sam ne mara odpovedati taki pravici, bi se mogla le šiloma vzeti. Da je taka pot zgrešena, kaže vsa zgodovina. Proti volji naroda je mogoče njegova vprašanja rešiti le s popolnim uničenjem. Take reči so se zgodile v preteklosti. Dandanes je tako divjaštvo telje. Ogrska je dežela, v kateri cvete iztrebi je vanje nema-djarskih narodov oziroma njih madjariziranje kakor malokje. A rezultat je tako klavern, da se niti s stališča madjarskega Šovinizma ne izplača. Niti Slovakov, ki so dolgo kazali najmauje odporne tile, niso mogli iztrebiti; celo aki Ssavastoscv ki jo bita ttkAfflMa * madjarskem morju, si Je obranila svojo narod nost. Začetkom sedanje vojne je Avstrija nasto • pila proti Jugoslovanom z vsemi sredstvi uničevanja. Na fronti je potiskala jugoslovanske polke v prvo linijo; doma je obešala moške, in izročala stradanju ženske in otroke. Vsi opazovalci so imeli vtisk, da se godi to sistematično z namenom, da se spravijo Jugoslovani s sveta. Volja je bila morda močna ; gorja je bilo mnogo, končni uspeh je pa vendar izostal. ' Kakor skoraj v vseh slučajih, velja tudi tukaj pregovor: Tlak izzove protitlak. Sila proti narodu poraja silo v narodu. Tedaj je boj neizogiben in svet ne more imeti miru. Interesi človeštva torej diktirajo samoodločevanje a&rodov. In prav sedanja vojna je dala tej zatevi novo silo. Vpraša se pa, kako naj se to načelo praktično izvede. Vzemimo za zgled Jugoslovane. Po preteklosti, po številnih izjavah sedanjega časa lahko sodimo, da sta dva glavna cilja vseh : Zedinjenje in demokratična svoboda. Au^pak da se razumemo:*, Prepričani smo, da je taka narodova volja in po tem prepričanju je naša dolžnost, da storimo za dosego tega cilja, kolikor je v naši moči. Povrh tega je naša dolžuost, da agitiramo med narodom za tisto, kar je po našem prepričanju najboljše. Končno odločitev pa mora seveda imeti narod satu. Le tako se uiore razumeti samoodločevanje. Kako naj se to izvede t Po ofkdelnih nazorih Avstrije bi bila stvar taka: Na mirovuo konferenco pride grof ("'-črnin s svojimi tajniki in pomagači. On je legalni zastopnik Avstrije. Slovenci, Čehi, Poljaki, Kumu-ni, Nemci, Italijani i. t. d. so deli Avstrije; kdor zastopa Avstrijo, zastopa te narode. In v 44 njih imenu" pove Černin, da je Avstrija suverena, da je avstrijski parlament tako demokratičen, kakor katerikoli na svetu, pa da si bodo avstrijski narodi v tem rajhsratu uredili svoje razmere po svoje. To je plemeniti grof pripravljen podpisati v imenu svojega najplemenitejšega veličanstva Karla; narodi bi se pa na včs glas zakrohotali, če ne bi bila stvar žalostna za jok. Z druge strani bi bil modus procedendi malo drugačen. Prišel bi gospod Pašič ,oziroma, če je res demisioniral, njegov naslednik. Iz žepa bi potegnil lepo spisano krfsko deklaracijo, pokazal Trumbičev podpis, ki reprezentira londonski odbor, pa bi na podlagi tega konstatiral, da zastopa vse Srbe, Hrvate in Slovence. Ker je londonski odbor "pravi zastopnik" avstrijskih Jugoslovanov — bi dotični gospod nadaljeval — je v krfski deklaraciji izražena volja naroda, in mirovna konferenca naj podpiše ustanovitev "Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Oba ta načina hvaležno odklanjamo. To bi bilo približno tako samoodločevanje, kakor ga kajzerjevi goljufi priznavajo Poljakom, Litvin -eern, Letom i. t. d. Ampak stvar ima gotove težave. Ako se hoče res priti do samoodločevanje, morajo biti že na mirovni konferenci narodi sami zastopani. Torej ne grof černin za Avstrijo, temveč Čehi, Polj zastopnika teh narodov,Tu sploh se niso Konstituirani kot narodi f Mi imamo kranjske, Štajerske, primorske poslance; državne in deželne, ampak ne poslancev slovenskega fiaroda. Vrhute-ga so bili izvoljeni še pred vojno, in nihče ne more trditi, da izražajo ^e danes voljo ljudstva, tem manj, ker na primer deželni poslanci niso izvoljeni niti na podlagi splošne volilne pravice. Al» naj se smatrajo nemški veleposestniki iz kranjskega deželnega zbora tudi za zastopnike Slovencev t Iz te zagate se mora najti kakšen izhod, ki omogoči vsaj provizorično načelno rešitev vprašanja. Več kakor provizorij pa to ne more biti na noben način, kajti če naj res narodi sami od • ločujejo, morajo bitk vsa definitivna vprašanja predložena narodom. Tudi tukaj nastanejo pomisleki. Ves narod ne niore odločati drugače, kakor s splošnim glasovanjem, s plebiscitom. Neka uboga duša je enako strastno kakor brez glave napadala govornika Slov. Rep. Združ. v Clevelandu, ker je upozarjal na eventualne nevarnosti plebiscita. A prav te nevarnosti je treba imeti pred očmi . Tudi mi bi odločno protestirali v .takih razmerah, kakršne so sedanje. Splošno glasovanje je po načelu zelo demokratično, ampak praksa-postavi najlepše načelo lahko ua glavo. Krasen bi bil uspeh glasovanja v senci avstrijskih bajonetov! Davno poznamo nežne migljaje, ljubeznivo rožljanje z zapornimi ključi, polglasne obljube izgubljenih služb i. t. d., s čimer se dosegajo "nepristranski" rezultati. Poznamo poslance, ki bi nikdar ne videli parlamenta od znotraj, Če ne bi bil pomagal "administrativni aparat"^ vemo o-volilnih funkcijah policije in žaudarjev, ki jih ne obsega nobeu zakon; spominjamo se, kako se uprizarjajo "izgredi", zaradi katerih je "treba" klicati vojaško asistenco. Avstrija, ki bi slutila, da ji hoče narod reči zbogom, bi že našla pota, da bi ga s "sri-nimi vezmi" priklenila iuum. Država, od katere bi se kakšen narod mogel ločiti, uiora biti a priori izključena od vsakega vpliva. Prav tako pa mora biti izključena tudi država, kateri bi se narod mogel pridružiti, torej v našem slučaju Srbija, kakor v poljskem ali lit-vinskem slučaju Nemčija. Pogoj samoodločevanje je ta, da se mora dati vsakemu prizadetemu narodu najpopolnejša svoboda pri odločevanju in vse garancije za svobodo. V ta namen je potrebno, da preneha do končne odločitve vsaka tuja oblast, civilna in vojaška, administrativna in politična, policijska in sodnijska. Praktično povedano: Vse avstrijske oblasti morajo biti suspendirane v vseh deželah, r katerih se glasuje, in njih člani, kolikor niso domači volilei, morajo zapustiti te kraje; vojaštvo se mora demobilizirati in kar ga je tujega, traiu-ferirati. Ali pa naj nastopi zaradi tega anarhija f Jfidi-ni izhod je zopet ta, da prevzamejo upravo internacionalne komisije, sestavljene iz takih dežel, ki niso nikakor intereairane. V slovenskih deželah bi provizorično lahka upravljali Švjtli, Pc ali Vil jemo vi uradniki in prav tako ne srbski, 'j' w » ■ • - » 8 tem niso izčrpani pogoji, ki so nujni resnično samoodločevanje. Ljudje, ki jih jc vlada naselila, le zato, da izpremene značaj dežele, ne morejo glasovati v taki zadevi. Nasprotno morajo vsi domačini, ki so iz kakršnegakoli razloga, n. pr. zaradi politike zapustili deželo, dobiti priliko,, da se vrnejo. Kadar so izvršene te predpriprave, tedaj šele more pričeti svobodna agitacija; ljudstvo mora dobiti časa, da si napravi jasno sliko. Povrh mu mora bititpodana absolutna garancija za popolnoma svobodno glasovanje; varen mora biti vsak volilec, da ga ne zadene nikakršno madtevanje, tudi če bi večina drugače sklenila, kakor je on glasoval. , Le na tak način more res narod sam odločiti. Kakor je videti, je že za to potrebna nekakšna internacionalna organizacija, v kateri lahko v opazimo prve zarodke "družbe narodov". Kadar izrečejo narodi svojo odločitev in se po njej konstituirajo, ne bo izpopolnitev internacionalne organizacije nikakršna težava več, in s tem se svet najbolj približa trajnemu miru in možnosti takega razvoja, ki naposled res odpravi vsako vojno. -- -•—- Chicaški list "Daily News" obljavlja interview z nekim dr. D. S. Mezem, ki je baje sodeloval v rusko-japonski in v balkanskih vojnah in ima brata generala v ruski armadi. Dr. D. S. Mez pravi: ' • "Srbski propagandist igrajo kajzerju v roke. Njih napadi na Bolgarsko, njih divje ob -tožbe so vse, kar potrebuje Nemčija, da drži Bolgarsko na vrvici. Prav sedaj je na Bolgarskem močan protinemški dub, ki se krepča. Bolgarsko sobranje, ki šteje 400 članov, je glasovalo za vojno na strani Nemčije z večino, ki je štela komaj de-vet glasov. Danes je protinemška stranka na Bolgarskem močnejša, nego je bila ob začetku vojne Washington ve to in predsednik je modro ravnal, ko je odklonil zahtevo srbske in drugih delegacij, da bi prekinil stike z Bolgarsko. Balkanska intriga ima različne strani. Lahko bi Vam pravil zgodovino Bolgarske, njene enostavne cilje, način, kako so jo pritiskali in varali. In vselej je bila Nemčija tisti činitelj, ki je priiadel zlo Bolgarski. Nemčija je igralec za kulisami in balkanske dežele so predmet igre. Nemški vpliv ni bil na Bolgarskem nikdar močan. Toda Bolgarska je sovražila Rusijo. Rusija je — toda to je kos zgodovine. Sedaj, ko j« padla stara carska vlada, nivew Rusije, ki bijo bilo treba lo-vražiti. Bolgare pa vznemirja boljinbolj dejstvo, da so bili in da so indiferentne igrače v nemški osvojevalni igri . » Toda nemška manipulacija drži Bolgare zvijačno v vrsti. Ena oblika te manipulaMjc je pod-žiganje srbskega sovraštva in srbske propagande zoper Bolgare. Kadar postajajo bolgarski srednji stanovi boljinbolj mlačni v podpiranju nemške propagande, razširjajo nemški agcnU neumne laži, ki jih tiskajo srbski žurnalisti "Glejte, kaj vas. imenujejo Srbi!" kriče Nemci. "Mesarji, tatovi deklet vam pravijo 1" Posledica je ta, da postanejo Bolgari besni in ostanejo zvesti zvezi, katere ne marajo. Tak zgled nemške propagande je obtožba, da so Bolgari odpeljali 80,000 srbskih fantov in deklet v Turčijo. Ta govorica se je po skrbni preiskavi zasledovala do prvotnega vira. Nezaslišana laž je. 'Le Temps' je dne 8. avgusta objavil pismo, ki ga je baje pisal neki Srb v hribih s svojo lastno krvjo. Dotični Srb je izrekel sledečo obtožbo: "Bolgari so depor-tirali 6000 fantov in deklet v Turčijo." Pismo je ponatisnila pol uradna "La Serbie". Povzročilo je agitacijo po vsem svjtu. Srbski diplomatje so jo povsod raznasali kot* sveto resnico. S pripovedo -vanjem je število naraslo od 6,000 fia 80,000. Vse preiskave niso mogle najti ne enega Srb.t, ki bi bil iz prve ali vsaj iz druge roke izvedel o takem bolgarskem dejanju. Toda ta povest, ki so jo Nemci pridno razširjali, spada med tiste reči, ki razburjajo Bolgare. Vsi dobri Bolgari žele hiter konec vojne. Vsi ameriški Bolgari žele hiter poraz Nemčije. Moj namen je, zbuditi pozornost histeričnih propagandistov, ki ubijajo svoje lastne cilje s svojim napačnim postopanjem. Kakor sem dejal ,ima balkanski položaj različne strani. Bolgarska stoji trdno r.a izjavo predsednika \Yil-sona, da naj se Balkanu prepusti, da sam reši svoje spore in da ne ostane šc eno stoletje igrača • evropskih sil." o - Ne veipo, kdo je dr. Mez. Naš somišljenik gotovo ni, ker se sklicuje na srednje stanove na , Bolgarskem. Kljub temu lahko povemo, da sc v mnogih rečeh lahko strinjamo z njim, četudi ne 'Vemo, kje bi se nehalo to soglašanje, kadar bi posegli bolj v podrobnosti. V nekaterih, važnih točkah pa ima nedvomno prav. Balkansko vpra* šaaje ima razne strani; bolgarski narod ni kajzer-ski; balkansko vprašanje morajo rešiti balkanski v narodi v sporazumu; če sc ne reši balkansko vprašanje pravično in modro, bo Balkan še nadalje igrača imperialistov. Te misli, ki so osnovane na dejstvih, lahko brez skrbi pcdpišeaio. Dr. Mez se jezi nad raznimi srbskimi propa-gandisti. Tudi v tem oziru mu lahko damo prav. Seveda ne more to zadeti vseh Srbov, ki delajo za rešitev balkanskega vprašanja; ampak to, kar nastopa pod ofieielno zastavo in kar se zbira okrog Jugoslovanske kancelarije, ki tudi ni nič druzega, kakor filialka srbske vlade, uganja tako nespretno diplomacijo, da se Bogu usmili. • Ne vemo, kako je s tisto rečjo, zaradi katere se bolgarski doktor navidez najbolj razburja, namreč s povestjo, da so Bolgari odpeljali 80,000 srbskih fantov in deklet v Turčijo. Mi nismo po-| natisnili te vesti takrat, ko je Sla po vsem časopisju, zaradi tega, ker smo skeptični glede na vsa taka poročila. Stara navada je že, da se gode v fantaziji reporterjev na Balkanu vedno naj -večje bestijalnosti. Režejo se vratovi, grizejo se nosovi, živi ljudje se natikajo na kole — skratka, če bi bilo vse res, kar pišejo Bolgari o Srbih in Srbi o Bolgarih, ne bi bili faktično vsi skupaj vredni svobode, ampak bi morali priti pod kakšno intcrnacilonalno varuštvo, dokler ne postanemo civilizirani ljudje ali pa ne poginemo v svojem barbarstvu. Na srečo je resnica vendar nekoliko boljša kakor naš glas. Evropski ljudje smo in poprečno-je naša kultura enaka splošni evropski. Kar se pa tiče vojnih grozodejstev, je žalostni fakt, da se gode na vseh koncih in krajih; vendar je pa nepošteno zaradi posameznih ekscesov metati ves narod med divjake. Kako da niso vedeli Srbi ničesar o bolgarskih, in Bolgari ničesar o srbskih zve-rinstvih, ko so se skupno bojevali zoper Turke, a ko so jih vlade v drugi balkanski vojni pognale druge zoper druge, je bilo naenkrat vse Časopisje polno takih grozot t Tako nedolžna, kakor misli dr. Mez, morda Bolgarska ne bo. Ampak če se je izvršilo karkoli podobnega, kakor tista deportacija, sc ne sme pozabiti, da gredo take reči na račun Ferdinandove vlade, ne pa na račun bolgarskega naroda. Zamenjavati vlado in narod na Bolgarskem je popolnoma neumestno. Zakni sedanja vlada ni po narodovi volji na krmilu. Če pravi dr. Mez„ da je dobila vlada v sobranju veČino le s pomočjo turških glasov, ima to globokejši pomen. Po drugi balkanski vojni oziroma po bukare-Škem miru, o katerem *e mora priznati, da je pomenil za Bolgarsko veliko ponižanje, ni mogla (Nadaljevanje na 8. strani). P ROLETAn B C Slovensko republičansko združenje. SEDEŽ V CH1CAOI, ILL BVRfiEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godic a, Martin V. Kan da, Htbia Kristan, Frank Kerže, Anton Si Terbovec, Jo že Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovi«--h, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Ivan A. Koker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muba, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Savs, Frank Udovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postsnejo ¿lani centralnega odbora, ¿itn se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in densrne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cieero, Dl.) Cleveland, Ohlo Lokalni odlior S. R. Z. v Clevelandu priredi avojo prvo veselioo s ifro v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clair A ve. Pri tej priliki «e uprnori vesela igra "Krčmar pri zvitem rogu". Ker gre pri tej prireditvi sa ekupno stvar vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno prosimo vsa društva v Clevelandu, in okolici, da ne prirejajo svojih veselic na omenjeni dan. Odbor. Detrolt, Mich. Tukajšnji lokalni odbor Slov. Rep. Združenja priredi • v soboto, 6. aprila ob 8. sveder —: JAVEN LJUDSKI SHOD :— z dnevnim redom: JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN SLOVENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJI." * ' * ' "T" ' ' i Poročevalec Etbin Kristan is Chieage. * Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta ahod in obenem prosimo vse slovenske organizacije, naj na ta večer ne prirejajo veselic i. t. d. Vse podrobnejše objavimo pravočasno. Lokalni odbor. ZA ZAPADNO PENN8YLVANIJ OI Okrajna organizacija S. R. Z. za zapadno Pennsylvanijo priredi v nedeljo, 17. marca VELIKO 8LAVNOST 8 KONCERTOM IN GOVORI V DVORANI IZOBRAŽEVALNEGA ' DOMA V PRESTO, PA. Na slavnosti nastopijo: Tajnik organizacije John Trfelj, sodrug Etbin Kristan iz Chieage, Mr. Withelm Adama is Pittsburgha, slovenska godba iz Burdine, Pa., in pevski zbor "Ilirija" iz Canonsburga, Pa. Začetek ob dveh popoldne. Rojaki iz okoliških naselbin! Udeležite se te slavnosti v polnem številu. Poleg zsbave, ki jo užijcte, se boste še natančueje seznanili s cilji in delom Slov. Rep. Zdr. * ta narod, ki se sam potegne za svojo svobodo, jo doseže in jo bo užival. Slovenci v naši okolici so že doslej jasno pokazali, da se popolnoma strinjajo z načeli Slovenskega republikanskega združenja, ker prihajajo njegove ideje iz ljudstva samega. Misli avstrijskega korporala nimajo prostora med nami, prav tako se pa tudi ne ogrevamo za nobeno kro-o, pa naj bo«kakorkoli pozlačena. Edinstvo in svoboda — to sta naši zahtevi; temu cilju je namenjena tndi naša slavnost, in prepričani smo, da jo obiščejo vsi zavedni rojaki, če le ne i i drugih razlogov, pa zato, da pokažejo svojo solidarnost z narodom, ki hrepeni po svoji osvoboditvi. POROČILO TAJNIKA LOKALNE ORGANIZACIJE 8. R. Z. V CHICAGI Dne 7. marca se je vršila 4. redna seja čikaške lokalne organizacije S. R. Z. Društvo Gorenjci', št. 104, S. S. P. Z. je priglasilo svoj pristop v lokalno organizacijo in poslalo svoje zastopnike na to zborovanje. Sklenilo se je pod vzet i kar najagilnejšo agitacijo za udeležbo shoda, ki ga priredi lokalna organizacija v nedeljo 24. marca ob 2. popoldne v dvorani Hoerbers, 2135 Blue Island Ave. Predpriprave za veselico z igro, ki jo priredi lokalna organizacija v nedeljo 19. maja v dvorani Sokol Jonas v Ciceru, 111., se vrše. Nadalje so sklenili zastopniki, ds se mora pričeti s živahnejšo agitacijo za pridobivanje stalno prispevajočih članov. Prvi odziv te agitacije je bal pri društvu Sla vi ja, it. 1, S. N. P. J., kjer se je priglasilo 14 članov za stalne prispeva-telje. M rs. Msry Udovieh je poslala nabiralno polo s svoto $12.06 prostovoljnih prispevkov. N> resolucijo, ki je bila sprejeta ob priliki koncerta in veselice lokslne organizacije dtae 27. januarja in potem poslana na rasna odgovorna mesta, samo dobili dosedaj sledeča dva odgovora : United States Senate, Committe on Expendhurc** in the Department of State. ' February 5, 1918. Mr. Charles Vesel, Chairman, Mr. Frank Zaiti, Secretary, S. R. Z., Chicago, III. Gentletherti I am very much obliged to you for your comraunication of recept date, and I assure you tjiat the views of your Organization win have my TBOftt earnest consideration Very respectfully, Jas. Hamilton Lewis. V gornjem pismu je nas senator Lewis ponovno zsgotovil, kakof Že prej večkrat, da bo uvaževal nazore in cilje Slovenskega republičan-skega združenja. Drugi odgovor se glasi: Department of Justice, Washington, D. C. Frank Zaitz, Ifeq., Sec. of Local Organization S. R. Z., Chicago, Vk. Sir:— The department is in receipt of a copy of the resolution adopted by the Slovenian Republican Alliance at a mass meeting held nt Pulaski Hall on January 27, 1918, and thanks you for transmit-in g the same. Respectfully, # For the Attorney General, Charles Waren, Assistant Attorney General. S tem pismom nam justični department naznanja, da je prejel resulucrjo in se zahvaljuje za pošiljatev. liOkalna organizacija S. R. Z. v Chieagi se je v štirih mesecih obstanka dobro utrdila. Tods na agitatoričnem polju imamo še mnogo dela. Agi-tatorično delo sploh ni nikdar končano; napeti moramo-vse naše inoči, da seznanimo širšo slovensko in ostslo jugoslovansko maso z našimi idejami in cilji Slovenskega republičanskega združenja. Naša organizacija predstavlja l»oH>o ljudske mase za demokratična in republičanska načela med Jugoslovani; borba za svobodo ne pozna počitka; tudi mi ga ne smemo poznati. Vstrajati moramo v boju toliko časa, da dosežemo svoje zahteve. Moč borbe za osvobojenje našega naroda mora biti poosebljena v nas samih in u pomočjo pristašev avetovne demokracije jo bomo dosegli Če je ne bomo dosegli jutri ali pojutrojšnjem, zato še ne smemo obupati m vreči flaše orožje vstran. Želja po svobodi je nepremagljiva. Vsaka borba pa zahteva dela in žrtev. In ravno na tem polju moramo storiti mnogo več, kot smo pa dosedaj storili. Slovensko republičansko združenje ima velike stroške. Brez gmotnih sredstev je nam onemogočeno vsako inpešno delo. To ve lahko vsakdo, ki se nahaja v naših vrstah. Nošo organizacijo čakajo velike naloge. Za izpolnitev teh nalog pa potrebujemo finančnih sredstev. Vsako besedičenje in demagogija se mora v tem oziru umakniti resnetnu delu. Organizacija Češkega narodnega združenja, ki deluje za osvobojenje Češke, ima danes na razpolago v svojemu fondu četrt miljona dolarjev za svojo propagando. Svoje zastopnike ima po raznih krajih Amerike in Evrope. Izdaja različne liste in druge publikacije. Prireja raznovrstna zborovanja in druge prireditve, bazarje itd., da zbira sredstva za svoje delo. 8t0Vf&d se ne moremo primerjati s Čehi, toda da bi lahko tudi mi storiH nekoliko več, to se pa tudi ne da tsjiti. V teh resnih časih ne smemo gledati sami nase, ampak na riiupnost in za skupne cilje, čas beži in prav nič ne čaka. Ako ga zamudimo, t>o zamujeno. Zbirajte sredstva in utrjujte svojo organizacijo. Ameriški Slovenci morajo imsti na vidiku to, da med nami ni mecenov, ki bi podpirali naše delo. Kar je med našim narodom v tej deželi premožnejših ljudi, niso v našem taboru. Nič ne de. Borbe za demokracijo je odvisna od proletarijata. Na slovenske« ameriškem delavstvu stoji in pade Sloveiwko republičansko združenje. To delavstvo je pokazalo, da razume naše cilje, ki so njihovi cilji. IVidružilo se je v masah naši organizaciji in v masah deluje zanjo. Zbirajmo sredstva povsod in ob vsaki priliki. Poetanimo stalni prispevatelji. Nič ne mižimo in priznajmo, Če ne bo sredstev, bo nsše delo omejeno. V Chicsgi živi veé tisoč Slovencev, tfaša lokalna organizacija je po številu društev in članstva ena izmed največjih lokalnih organizacij S. R. Z. Toda konštatirati moram, lepo aH ne-lepo, da s prispevki ne koraka v prednjih vrstah. Dohodki naše organizacije so z oziroiu na velikost lokalne organizacije jako majhni. V tem oziru ue mora nekaj iipremeniti. Vsakdo bi moral čutiti dolžnost prispevati svoto, kolikor že dopuščajo razmere posameznika, v fond S. R. Z. Zastopniki " društev, ki sodelujejo v lokalni organizaciji, *bodo na društvenih sejah predložili Članske karte za stslne prispevatelje. Kdor ne more prispevati stalno, naj da kolikor more in kadsr more. Vse kar date, prispevajte z zavestjo, da niste darovali ničesar, nego le prispevali kot aktivni člani naše armade, ki vojuje naše in vaše boje, boje našega in drugih narodov za strmoglavljenje avtok racije in za zmago demokracije. Kadar bo doseženo to, dobe narodi pravico sauioodločeva-nju in temu bo sledila jugoslovanska federativna republika, ki bo postala članica internacionalne fcveze demokratičnih narodov. Udeležite ae JAVNEGA SHODA, ki ae bo vršil v nedeljo dne 24 marca v dvorani Hoerbers, . 2135 Blue Island Ave., kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili 0 našem delovanju in o naših ciljih. Izrabimo to priliko kot veliko manifestacijo čikaikih Slovencev m program 8. R. Z. SPOlA SHODA: Frank Aleš otvori sHfcl. Nastop pevskega društva Slovan. Govori tajnik lokalne organizacije F. Zaje. Nastop pevskega društva Lira. Govori član centralnega odbora S. R. Z. Frank Krže. Govori član centralnega odbora Jože Zavertnik. Nastop pevskega društva Sava. Govori Etbin Kristan. Po končanih gm, ki ga je imel s kancelarjem glede na vladne namene na vzhodni fronti. To kaže jasno, kakšne namene ima vlada s politiko nauilstva. Vsenemci smatrajo sebe za vladajočo' silo. N^jim so dovoljeni vsi shodi, kolikor jih le hočejo prirediti, in njih diskusija o njihovih vojnih ciljih je neovirana. Njihovo časopisje piše po mili volji. Faterlandska stranka namerava kmalu nabirati peticije v prid svojemu imperialističnemu programu. ne nastopi delavsko ljudstvo sedaj m ne pokaže svojega stališča, tedaj se bo smatralo, da odobrava to agitacijo, ali pa se bo mislilo, da se mase nemškega naroda še niso naveličale te strašne vojne in da so pripravljene pedpirati podalj-ščevanjc vojne v vedno večjem obsegu. Resnično ps mislijo in čutijo msse naroda popolnoma drugače. One zahtevajo, da se čimprej konča krvavo klanje, uničevanje, trpljenje in stradanje. To se pa more doneči edino na podlagi demokratičnega miru. i. Doslej so govorili le nasprotniki takega miru. Oni vodijo neomejeno nemško vlado iu javno mnenje v Nemčiji. Delavci in delavke! Nič časa nimamo izgubiti. Isza vseh strahot ht vsega trpljenja žuga na- šemu narodu in stvari vsega človeštva nova in grozna nesreča. Le mir brez aneksij, brez odškodnin in na podlagi samoodločevanja narodov nas more rešiti. PrišeJ je čas, da dvignemo svoj glas v prid takemu miru. Od vas je sedaj odvisno vse l" Manifest so podpisali poslanci: Albreeht, Bernstein, Bock, Brande«, Buech-ner, Cohn, Nordhausen, Dittmarm, Erdmann, Geyer, Hasse, Henke, Herzfeldt, Horn, Sachsen, Huettmann, Jaeekel, Quenert, Ledebour, Rauter, Ryssel, Simon, Stolle, Vogtherr, Schwartz, Wurm, .Zuvell. IZJALOVLJENA REVOLTA. % Kakšen uspeh je imela akcija neodvisnih socialistov, je znano. V Berlinu je res izbruhnil štrajk in se je hitro razširil po mnogih tovarnah za vojni materijal, tako da se je s približno pravico lahko govorilo o splošni stavki. Berlinski zgled so začeli posnemati po drugih mestih in če se sme verjeti časnikarskim poročilom, celo v Kruppovih tovarnah v Essenu. Skoraj sočasno je prišla vest, da je velika stavka izbruhnila na Dunaju, v Dunajskem Novem Mestu, v Pragi in se po nekaterih drugih avstrijskih mestih. Nemška Vlada je prišla v hudo stisko. Brez vojnega materijala se ne more vojskovati. Toda stiska še ni bila nepremagljiva. Pomagati je moglo pač le brutalno sredstvo; toda kajzerizem, ki ga ni pekla vest, ob napadu na nevtralno Belgijo, se ne more ustrašiti brutalnosti zoper svoje lastno ljudslvo, če ga zahtevajo njegovi interesi. S tega «tališča je bito taktika za nemško vlado zelo enostavna ; prepustils je "ureditev položaja" vojaškim oblastim. Razni poveljujoči generali se niso obotavljali; označili so štrajk za zločin in zažu-gali delavcem, ki «e ne vrnejo na delo, s smrtno kaznijo. Mnogo ljudi je takrat izražalo veliko presenečenje. Zgražali so se vpričo«takega barbarstva. In vendar ni bileno sredstvo za pro-letarsko zmago, ampak more imeti vrednost le te-daj, če predstavlja del revolucije. Tako je štrajk v^ Petro gradu pomagal pognati carja s trona, ali m ga pregnal sam, temveč je glavno delo opravila strojna puška in top. Ako bi bilo delavstvo v Nemči,,i »«zalagalo s takimi sredstvi, se ne bi lulo morn'0 »a, povelji kajzerjevih generalov po-nižno vi niti v tovarne. Delavci v Berlinu in po drugih mestih niso imeli orožja. Odločiti je mogel torej le tisti prole-tariat, ki je bil pod puško. Z drugimi besedami: Za zmago K, se bil štrajk moral izpremeniti v revo-lucijo in revolucijo bi bilo moralo izvršiti vojaštvo. Tukaj pa je bila Ahilejeva peta. Nemško vojaštvo tudi v tem trenotku ni pokazalo revolucionarnega duha. Kakor so se pruski generali tana-šali, da bo marširalo proti ruskha socialistom ta-ko so se tudi zanašali, da bo atreljalo na nenlške delitvef. • • (Konec prihodnjič.) — - -*- ■ ■ - • ■ [ Čudni so patroni, ki žive v republiki, ps agi- 11 rajo zs monsrhijo! m--*- ' ' h majniška izdaja. * Sodrugi! še prrbližuje kraju in s pomladjo prid« svetovni praznik zavednega delavstva prvi majnik. Za proletariat, ki je zvest ideji svobode in mednarodnega bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pgmen so dogodki zad-fflfiTiet le še povečali. Res ds je v mnogih dele-lah, zlasti v državah teroristične avtokracije, v »čiji in v Avstriji, praznovanje prvega majni-ka nemogoče. AH s tem ni rečeno, da je poginilo, , kar tiraža ta proletarski -praznik. Vojna je le le jasneje pokazala, da je brez mednarodne solidarnosti narodov, v prvi vrati njih mnoile, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek ui uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mori izginiti tiranski absolutizem, tako mora tudi miniti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, ds se more na trdno podlago postaviti mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in varno življenje. Prav to mednarodno pobratimstvo je pa temeljna ideja prvotajaniškega praznika. Ta ideja ni mrtva, temveč se je mogočno poli vela in se liri dalje od dne do dne. V mnogih krajih so ji ismascna usta, toda v srcih živi povsod in. v vsaki deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plamenu, v katerem izgori despotizem. Vojna, ki je po vsem svetu v vseh krogih po-tiročila zmede in zatemnila mnogo jasnih pogledov, ni niti delavstvu popolnoma prizanesla Tudi delavci so ljudje in tudi najbolj zavedni med njimi niso nezmotljivi. Pojavila so se nasprotja v presojanju položaja, v izbirsnu taktike, in včasi so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste duše, ki obupavajo zaradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svetu je ne more trajno preprečiti. Nekaj časa jo lahko zadržujejo —--mm zunanje ovire in zmote delavstva samega; toda kar ae mora zgoditi, ae zgodi prejalislej neiaogib-no. Socializem je tak cilj, ki ni izumljen v glavi kakšnega posameznega človeka sli kakšne male skupine, ampak je neizogibna posledica gospodarskega razvoja, in zato je ujegova končna zmaga nedvomna. Njegovo propaigando lahko o- . vira in oteičava brutalna sila; njegove namene lahko obrekujejo podle kreature; njegovo ime lahko zlorabljajo fanatiki in nevedneži; sociali-zern sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in z njegovo zmago pride avoboda in povišanje vsega človeštva. Čim bol jse pa kaže kratkovidnim očem, kakor da hoče tudi aocializem pogoltniti kaoa, tem resnejša je naloga resni6no zavednih delavcev, da drže krepko praipor svobode in mednarodnega brstostva, da podkrepe vero omahujoČih in vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas. iNaČin praznovanja samega je stvar prizadetih organizaciji. Toda "Proletarec" in '4Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi od svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za proala-vo tega dne. ,f Že lani smo izdali poseben i majniiki list in smo» z njim dosegli velik moralen uspeh. To nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na-di, da ustrežemo s tem zavednim slovenskim delavcem. Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najmanje dvajset strani Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala dvajset strani samega Čtiva, to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem Številu strani. Kakor lani, bo tudi letos stavnostni list lepo in bogato ilustriran Ureditev poskrili uredništvo "Proletarca", kar daje gotovo vsein naročnikom jamstvo, ds dobe lepo izdajo, ki bo dostojus delsvskegs praznika in gotovo zadovolji vae 6i t atol je. Kolikor je ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, ds se izpolnijo vse upravičene želje. Ts izdaja izide poleg "Proletaroa" ki izide redno brez obzira na slavnostni list. Na-ročniki torej dol>e tudi za 1. maj redno "Proletar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti. liani smo storili v tem oziru prvi poizkus; letos gs ponavljamo. Ako se obnese, bo Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tegs črpala pogum za prihodnja leta iu tedaj je gotovo, ds postsne .sla v nositi majski list trajna letna izdaja. Z odrom ns veliko draginjo, ki ae je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, «e di-rektorij sicer zaveda težave te naloge; priakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ustreše s f o izdajo željam nsjširših delavskih krogov. Vsak sodrug, kdor smatra boj proletarists zs osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo zs razširjenje -te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin. Cene slavnostnega lista so sledeče: Posamezen iztis.............$0.10 10 iztisov . ■................. 0.95 25 iztisov..................2.26 50 iztisov . . . ..........4.50 100 iztispv...................8.00 250 iztisov...................19.00 500 iztisov...................35.00 1000 iztisov . . ..................60.00 Majski slavnostni list izide v prvi polovioi aprila in prosimo vse organizacije kakor tudi posamezne odjemalce, da se čimprej uaroče. Ns vsak način pa morajo biti nsročils najkasneje 5. aprila v roksh upravnlštva. Z ozirom na velike stroške nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jih bo naročenih; kdor se prekasno oglasi, mu torej ne bomo mogli postreči. Proakno aodruge, naj vpo-itevajo to, ker ae je doslej že nekolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — n. pr. letošnji koledar — zelo kmalu pošle, in tako se tudi sedaj zelo lahko zgodi, da ne bomo imeli več alavnostnih listov, ko bi jih marsikdo Še rad dobil. 8 pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno. Vss nsročils sprejema upravništvo "Prole-tarca". Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba naglsšsti. Izpolnite in izrežite ts kupon, ter ga nam pošljite! UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA"' 4 4008 W. 31st St., Ohicsgo, OL " Poüljsm........dol.........cent, sa ... iztisov majskega slavnost• ......... nega lista. Pošljite na Molov: Ime............... Ulica.............. Mesto in dršava ...... Italijani In Jugoslovani Doba tajne diplomacije, «ki je sama sebi pripisovala pravico, da i#vns s nsrodi kakor z mrtvim tržnim blagom, je minila in prvič v zgodovini eivilizscije prihaja mednarodna politika v jasno luč široke javnosti. Prihodnja mirovns konferenca ne bo več dunajski ali berlinski kongres, kjer so se morali interesi narodov umakniti ambicijam dinastij in bledim teorijam okostenelih državnih ekvilibritov. Če pa naj bodo narodi pripravljeni ns veliko nalogo, ki jih Čaks ob koncu sedsnje tragedije, se mora neizogibno že sedaj odkrito razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo sporov sli nesporazumov, in bi lahko postsls nevsrns, če se ne pripravijo tis sa pravično rešitev. Med temi je tudi vprašanje razmerja med Italijo in Jugoslovsni. Obs nsrods imsts doslej neizpolnjene nsciooslne sspirseije, ki se morejo uremičiti le z izpremembo sedsnjegs političnega zemljevida južne Evrope in obs moreta doseči svoje eilje le na račun Avstro-Ogrske. Ker se ps obs nsroda na mnogih točkah geogrsfično dotikata, tako da živita v mnogih krajih pomešana, se ni čuditi, da reklamira eden in drugi del razne kraje zase, vsled česar postajajo nasprotja neizogibna. , ^ Da se doseže trajen mir, je nujno potrebna odstranitev vsakega takega antsgonizma; čim bližje bodo po končsni vojni vse druge razmere ideslu, tem teže bo vsak podjsrmljeni nsrod pre-našal krivico in tem strastneje bo vlagal vse mori, da se je otrese. Dosedanje izkušnje ps govore dovolj glasno, kako nevaren je tsk položaj svetovnemu miru. Kar se tiče vojne sploh, je alternativa za bodočnost nedvomno ta: Ali vobče ne bo vojne, ali pa bo svetovna, takoj ko izbruhne. Popolnoma očitno je, da se gospodarski, kulturni in socialni interesi Čimdalje bolj internaeio-nalizirajo. Dosledno se pa to godi tudi s političnimi interesi. Vpričo tega so minili čssi, ko so se narodi na enem kraju zemeljske oble lahko tepli in vzajemno uničevali, dočim se njih Shtipodi, včasi pa tudi že njih sosedi niso niti zmenili za tsk prepir. Že balkanska vojna se je le z največjim trudom lokalizirala in Se po sklepu bukareškega mi- T ru je bila največja nevarnost, da vzplamti vseev-ropski požar, ko je jela Avstrija "uvaževati" bolgarski apel. V mnogih ozirih je sedanja vojna res le posledica tistega miru; vojna, ki je bila takrat na obzorju, ni bila preklicana, ampak odložena in sedaj jo imamo. Prav ta vojns pa kaže, ds ni več misliti ns lo^ kslizirsnje oboroženih konfliktov. V njej vidimo držsve, ki niso imele same od sebe nobenih vojnih namenov, pa jih je sila razmer pognala na krvavo plesišče. V bodočnosti se bodo gospodarski in politični interesi še bolj spajali in verižili; ka-fcor povzroči kamen, vržen v vodo, vse širše m širše kroge valov, tako zadene vsak konflikt ob daljne m daljne interese. Navidezne malenkosti dobivajo v teh razmerah lahko velik pomen in zato je v- interesu bodočega miru treba skrbeti, da se odstranijo kolikor mogoče vsi povodi konfliktov, ne le med velikimi državami, ampak tudi med malimi narodi. Razume se, da se s tega stališča ne morejo u-resničiti vse aspi racije. Toda to se ne more zgoditi sploh na noben način, ker je preveč teženj, ki se križajo in si nasprotujejo. Nobena preureditev se ne more izvršiti tako, da bi bili vsi takoj z njo zadovoljni. Ako ne doseže kajzer svojih imperialističnih vojnih ciljev, ne bo pel hozsns nobenemu novemu redu. To seveda ne more biti merodajno, kajti narodi ne morejo igrati vloge očeta in sina, ki sta gnala osla na semenj in nists na noberi način mogla ustreči ljudem. Podlaga, na kateri je upati, da bo mir trajen, more biti le pravičnost in demokracija. Dinastije hrepene po veliki moči; narodi v svobodi se kmalu sprijaznijo s svobodo drugih narodor Za nas je tudi v našem razmerju do Italije pravičnost vodilni motiv. Vse, kar je resnično its-lijanskega, privoščimo Italiji; nobene pedi prave italijanske zemlje ne zahtevamo zase; prav tako pa tudi ne moremo odnehati od postulata, da se združijo v skupni federaciji vai deli, ki ao faktič-no jugoalovanski. Pri tem je jasno, da bo v mnogih detsljnih vprašanjih neizogiben prijateljaki kompromis. Geografična črta, ki bi na čisto delila Jugoslovane od Itslijsnov, se ne more potegniti. Tske razmere so tudi v drugih krajih. Ako ns primer dobe Itslijsni južno Tirolsko, tskozvsni Trentin, ki jim brez vsskegs dvoms pripada, dobe s tem tudi 'fnekaj Nemcev, ksterih naselbine so pomešane med itslijsnskimi. V jugoslovanskih deželah, poglavitno v Istri in Dalmaciji, ostane nekaj italijanskega prebivsl-atva. Nasprotno ps ostanejo rezijski Slovenci na Beneškem in za nas je gotovo, da bodo tudi nadalje pol}tično ločeni od nas, ker leži med našim in njihovim ozemljem Furlsnijs, do kstere priznavamo vso pravico Italiji. To utemeljuje potrebo sporazuma o pravi-csh narodnih manjšin. Doslej je bilo o teh pravicah malo teoretičnega razpravljanja, a Se manj praktičnega priznanja. Ali zatiranje nacionalnih manjšiu, tudi zelo majhnih, ni le brutalno in toliko naglašani kulturi naše dobe nasprotno, temveč postane tudi lahko politično nevarno. Ne glede na to je nesmiselno, ker ne daje številnejšemu narodu nobene koristi. Pri sklepanju miru se bo pokazalo, da bo imelo prav mnogo držav nacionalne majnšine, in če je nacionalno načeta kaj vredno, bo moral vsak narod priznati svojim manjšinam gotove pravice, a-ko bo hotel, da bodo njegovi v drugi deželi bivajoči člani uživali enake pravice. Taka vzajemnost bo potrebna tudi med Italijani in Jugoslovani; to je edina pot, da se pre- bredejo težave, ki izvirajo iz naravnega položaja in da se ustvari iskreno prijateljstvo med narodi. Ako je v ameriških Zedinjenih državah, kjer ae zbirajo pripadniki skoraj vseh narodnosti sveta — pred kratkim jih je bilo le na nekem chi-caškem banketu 38 zastopanih — mogoče, da si nstanavljsjo svoje šole, da goje svojo umetuost, da vzdržavajo svoje cerkve, da dobivajo na sodiščih in drugod tolmače svojega jezika, ne da bi bila vsled tega nacionalna enota Zedinjenih držav kaj ugrožena, ne bo niti za Italijo niti za Jugoslovane nesreča, ako bo tuksj neksj italijanskih, tam neksj slovenskih šol, sko bo v Ljubljani in Zagrebu priznan doktorat itslijsnskega, v Benetkah in Fireqpi^a doktorat jugoslovanskega vseučilišča. Zshteve Italije po vzhodnem obrežju Jadran-skegs morjs, kjer je prebivslstvo v ogromni večini slovensko-hrvatsko-srbsko, so izvirale iz nazo-rov stsre državniške šole, ki je vedno špekulirala z "ravnotežjem držav." Kakor je predsednik Wilson v svojem zadnjem govoru naglašal, je to načelo za vse čase disk redit irano in mora z vsakim imperializmom pasti v grob. Potreba take politike mine popolnoma, če je tudi malim narodom mednarodno garantirana svoboda in neodvisnost. Tedaj ni treba stremiti po nenaravni veličini, ampak vsak se lahko zadovolji s tem, kar je res njegovo. To pomeni uveljavljenje «narodnega načela. Ob poštenem priznanju tega načela bo sporazum med Jugoslovani in Italijani prav lahak. Tem ložji bo, ker je med obema marsikaj, kar jih mora zbliževati in družiti. Že soseščina, vsled katere je bil promet med obema vedno živahen, vpliva na to. Mhogo sorodnega je v temperamentu obojih. Tudi kulturnih stikov je bilo med njima mnogo več, nego se navadno misli. Vsi pogoji so dani za prijateljsko sosedstvo in v mnogih rečeh za vzajemno podpiranje. Treba je le, da se uresniči temeljni pogoj, to je: Vsakemu svoje. Ivan Cankar • • in njegova pravica. "Bog jih bo razsvetli in jim bo odpustil!" je pomislil Jernej. "Kadar%bo konec te poti in bo razodeta pravica, se bodo spogledali in bodo osramočeni spoznsli svoj greh. Kakor ni Bog akni pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je, da blodijo v temi pred jutrom spoznanja!" Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in slabo in se je krivlo pdd težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej po-slednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in ko. lena so se mu Šibla; cule prej ni čutil nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor so ga gonili |u brez milosti zaklcpsli med potepuhe in rokovnjsče. Pred neprijaznim sodnikom je stsl, pred hu- dookim, čemernim stsrrem. - -.«, ^JkUr** "Zdsj hodite z Bogom in se ne prikažite več!" je rekel sodnik. Jernej pa je stsl pred njim in še je Čudil in se ni prestopil. ; . "Ksj to je konec te žslostne poti, ksj tsko ste razsodili navsezadnje!" je vprašal In glas se mu je tresel kakor grešniku pred Bogom, ( emu torej, o gospod — čemu vse to trpljenje, kaj ste počeli x menoj t" , , . "Sram bi te lahko bilo, ds se na *tsrs Ida potepaš po svetu ter nadlegujel ljudi m gospod- sko. Spravi se v rodni kraj, moli in »misli na smrt!" * Jernej je strmel; približal se je neprijaznemu sodniku s plahim korakom, govoril je tiho in ponižno. "Nisem, mislim, slisal dobro, pač nisem natanko razumel; zakaj star sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. — Kaj ste res tako razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikaži se več! Tako razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesarja t Kaj ste me zato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili tako modrost! Čakal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste stali za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju. — Saj nisem, doliro sliSal, naj nisem natanko razumel ; tako niste ravnali, taka ni vaša sodba, sodniki!" "Le pojdi, le brž se okreni, ne prerekaj se s pravico!" je ukazal sodnik. "In hvali Boga, da umrjeŠ na krščanski postelji namesto med norri, kamor sodiš!" Ubog in slsb je bil Jernej, ko je slišsl te besede. "Tsko ste se rogsli meni, stancu; Bog vam odpusti!" je rekel In se je okrenil. Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in glsvs sc mu je tresla. Stopil jo ns cesto, zunaj pa jo bil svetel dan. Samo neprijazni tujci so mu prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se mu potožil. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil besede, ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkostijjla je sam z Bogom. V krčmo je sedel, da bi si odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo podobo in vse ga je spre-letelo, kakor radost in veliko upanje. Zskaj ns podobi je bil cesar; poln pravičnosti in usmiljenja jc bil njegov obraz. J1 Čemu sem hodil tod, kod sem iskal pravice!" je obstrmel Jernej. "Mimo cerkve sem šel k msši, pa sem zašel med neverne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil po stezah in kolovozih in sem ne pritoževal v svoji nespameti! Namesto da bi šel k studencu, Žejen kakor sem bil, sem Sel pit k razbrozgani Ijiži! Hvaljen Bo*t" eft predno se je odpočil, je vstal in je zadel culo in se je napotil do cesarja. » —** XV. Ifude sanje je sanjaj Jernej. Zakaj resnic* ni in ne more biti, da bi v Čistem studeticu ne bilo čiste vode, da bi v jasnem solncu ne bilo jasne luči, da bi v pravici, tam kjer jc ustanovljena In potrjena, ne bilo pravice. Dolyga je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil star in t-ruden. Napotil se je peš, romal je skozi tuje vasi, preko neznanih pokrajin. Ps so mu nckog, ko je legel rarsV na polje, odpovedale noge in sedej je ns kanton ob cesti, rrflel Jo mimo mlad popotnik; bos je bil in prašen, pač lačen tudi, oči njegove pa so gledale veselo. "Kam, oče, kam!" "Do cesarja!" "Oj, oče, dolg? je pot do% cesarskega mesta in stare so vaše noge; ne dospete pred tednom dni, če. romate dan in noč!" "Dospeti moram, predno umrjem!" "Kaj bi, oče, pri cesarju!" "Da razsodi po pravici, ka okara in pouči krivične «pdnike, ki so se rogali starcu!" * " Popotnik je zmajal z glavo, Žalosten je po-gledaj na Jerneja, ki je sedel na kantonu ves star in sključen. "Ne boste nič opravili, oče; težko je pnti do cesarja!" ' "Zakaj težko!" se je začudil Jernej. "Pri cesarju je pravica — kje drugod, če ne pri,njem! Kaj bom hodil k beračem kruha prosil! Sel sem v nvoji slepoti, pa so se mi smejali in nič jim ne zamerim. K onemu pojdem, ki ga reže po pravici lačnim in ubogim!" "Ne pridete do njega, oče!" "Kaj je v izbo zaklenjen! Ookoli in okoli ol>- zidsn, ograjen z ograjo do neba?" "Čuvarji stoje tem, nikogar ne puste do njel ga!". > ' "Kako? Cesarjevi cesarji, gospodarjevi gospodarji! Kaj blebečeš v svoji mladi nespameti! Po pravici sem sc napotil — kam bi se napotil nego k cesarju! Pravico deli in milost — kako bi delil skozi zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove! Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupaüje, da no omagam pred koncem!" (Dalje prihodnjič.) PROLETAREC UST ZA 1NTESESB DELAVSKEGA LJUDSTVA. Izhaja vsaki torek. - Lastnik ia UdajaUlj: -- Jaftsltvaaska delavska tiskovna dražba v Ckieagt, Illlatls. earočnina: Z« Ameriko $2.00 sa colo to, fl.OO sa pol lota. Za Evropo $2.60 sa colo leto, $1.25 sa pol lota. liti i lil i "" , Oglasi po dogovoru. Pri spremembi Mvalitta je poleg aovega naznaniti tudi stari naslov. Oluil« ilnuili« friuludj« JuKu*l — mkUIUIiip iv«t v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerodnega pošilja-aja lista in drugih nerodnosti, jo pošiljati predsedniku družbo Pr. Udovich, 1844 So. Raciae A ve., Ckka«*, III. PROLETARIAN Owu4 and published «very Tu—Amy by Stalk Slavic Wtrkmca's Pak. Ct., Ckteagt, IIHatis. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, fl.25 for naif year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC* W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS LISTNICA UREDNIŠTVA. Pennsloven: Gibanje za tako-zvani *'Single Tax" se gotovo ne tone* zamenjavati s socializmom. Oče tega gibanja je Henry George; 'njegovi nameni so pač reformist ični, ne pa socialistični. Zagovorniki te teorije vidijo košček socialnega vprašanja, ne pa njegove celote. Oni mislijo, da se z njihovo idejo razmere v sedanji družbi tako zboljšajo, da je sploh ni treba odstraniti. Jedro zahteve za Single Tax je to, da naj se plačuje davek le od vrednosti zemljišča samega, brez obzira na to, če je svet obdelan ali neobdelan, zazidati ali pa prazen. Če stoji na zemljišču hiša, naj se od te ne plačuje davek, ampak lc od zemljišča. Če je avet zapuščen, naj se 0 plača od njega ravno toliko davka ,kakor če bi bil spremenjen v polje ali vrt. Namen je ta, da se napravi konec špekulaciji z zemljo. Ako imam zemljišče, o katerem mislim, da se bo mesto četi par let razširilo tja in se bodo ljudje trgali tam, bom danes, če gledam na profit, čakal, da pride čas, v ko ga lahko drago prodam. Če bi bil vpeljan Single Tax, no U mogel tako postopati, ker bi bil da vek za prazno zemljo previaok, torej bi ga moral zazidati, obdela-» ti ali pa hitro prodati. — Da bi ta ka reforma v sedanji družbi nekoliko koristila, sc ne more tajiti Ampak z rešitvijo socialnega vprašanja nima to nič opraviti. Zemljiaik problem je le majhen del socialnega vprašanja; njega glavna vsebina je pa razmerje med delavcem in delovnim sred -stvom. Namreč: Socialno vprašanje tiči Voaobito v tem, kako naj se masa ljudstva reši materi-jalno odvisnosti, ki dela njegovo eksistenco negotovo in ga peha v bedo. Ta odvisnost izvira iz dejstva, da je lastnik delovnega sred 8tva tudi gospodar dela in delav ea in lastnik vseh izdelanih pro duktov; da ne more delavec ni-.■■ kdar toliko zaslužiti, kolikor je nyegovo delo vredno, ker nc bi kapital imel profita, ki ga pa v sedanji družbi mora iskati. Socializem rešuje to vprašanje z za htevo, da postanejo vsa delovni sredstva družabna last, s čimer se omogoči konec profitarstva in človeškega izkoriščanja. - ~ Zaveden sodrug: Razume se. Za vojno varčevalne znamke jamči ameriška vlada prav tako kakor za Liberty bonde. Ideja » vojno varčevalnih znamk je ta, da jih kupovalci porabijo za svoje prihranke, katere b isicer vlagali v kakšno banko. A. M., Chicago: Tretje posojilo svobode bo razpisano drugi mc -seo. Kdaj pridejo bondi na trg, objavimo, ko bo čas. •B. B., Penna. Da, S. D. P. Z. je kupila za 10,000 dol. Liberty bon dov; razume se, da je to lastnina Članstva kakor vse premoženje zveze. t* • i . « , Rdeči Slovencc: Pokojni Prane Ferdinand je pripadal stranski veji Oeaterreish Este. Za prest o-Jonosledniko je bil določen po -Rudolfovi smrti, ker ni imel Franc Jožef več direktnih moških po -tomeev. Sedanji Karl je figura, kakor bi bil Franc Ferdinand. Največja kletev monarhije je ta, da vlada kakšna klika za kulisami. Cezarska blaznost. I. Ugled, ki ga je kajzer Viljem užival po svetu pred sedanjo vojno, gotovo ni bil posebno velik. Niti v Nemčiji sami ni bil nikoli tako spoštovan, kakor je želel in kakor ai je domišljal, da je. Viljem je vladar velike dežele. Zato se razume samo po sebi, da je bil ofieielno respekti-ran povsod, kjer je njegovo ime pomenilo Nemčijo. Toda če bi Nemci iiueli ustavo, ki postavlja na čelo države figuro iz mavca in bi razni poslaniki in veleposlaniki govorili v imenu kipa kot reprezentanta dežele, bi užival ofieielno enak ugled kakor živ človek, ki ima krono na glavi in se imenuje "veličanstvo", pa je za veliki svet vendar le simbol. Viljem kot oseba je bil pa vedno veliko bolj predmet dovtipa in satire, kakor objekt ugleda. Po zunanjem svetu, vsaj tam, kjer je bilo kaj svobodne besede, je človek iz političnega in humori-stičnega časopisja lahko spoznal, da je bil vrhovni vladar nemškega cesarstva v splošnem čislu veliko bolj figura comica, kakor pa resna politična prikazen. V Avstriji so bili vsenemci, slepi kakor vai šovinisti in fanatiki, edini, ki so spoštljivo 1 govorili o Viljeipu; toda to ne pomeni nič, ker bi se bili v prahu valjali tudi pred kozlom, Če bi imel naalov nemškega cesarja. Po republičatiskih deželah so ae veselili, da ima monarhizem reprezentanta, ki tako sijajno predstavlja absurdnost mo-narhističnega principa. Celo po avtokratičnih deželah so se muzali, češ poleg kozlov, ki jih strelja Vilče, se vendar lahko zagovarja naš domači sistem. V sami Nemčiji ni veljal Viljem za nikakršno veličino. Listi kakor "Stmpliciaaimqa", "Jugend", "Der wahre Jakob", predstavljajoči ko-\likor toliko različne, deloma nasprotne struje, skupaj pa takorekoč kakor V ogledalu kazoči splošno mišljenje nemškega ljudstva, so sc vjemali v tem, da niso mogli za svoje risarje in humoriste dobiti hvaležnejšega predmeta od Viljema II. Politično časopisje, zlasti v južnonemških državah, je bilo vedno zaposleno s kakšnimi kritikami gospoda kajzerja. Celo rajhstag, nedvomno naj -krgtkejši parlament v vsej Evropi, se včasi ni mogel izogniti debati o nepremišljenosti njegovega veličanstva in se je enkrat, ko je gospor kajzer zopet nekoliko preveč klepetal, celo toliko po -vzpel, da je upozoril njegovo veličanstvo na odgovornost, ki jo ima vlada za njegove besede. Cesarski majestet se je takrat Čutil tako užaljenega, da ni nekaj mesecev sploh javno govoril. Razlogi za to neuvaževanje kajzerja so bili različni, ampak razumljivi. Nihče ne more dvomiti, da je socialna demokracija s svojo močno organizacijo, s trajno naraščajočo množico volilcev, s političnimi talenti, ki jih je štela v svojih vrstah, predstavljala v mirnih časih vsega spoštovanja vredno politično silo. Od prvega dneva, ko je prišel na preatol, ae pa ni znal Viljem nikdar vživeti v zgolj reprezentativno vlogo, ki bi jo monarh moral igrati v konstitucionalni državi in ki mu nalaga — če ne v srcu, pa vsaj v javnosti — popolno nevtralnost napram političnim strankam, ker se mora smatrati za vladarja vsega naroda, ne pa le te ali one struje. Da jc v taki nepristra-nosti nekaj absurdnega, je res; toda absurden jc ves monarhični sistem. Če hoče cesar biti stran-kar, mu je kakor vsakemu državljanu odprta pot v politično življenje za edino ceno, da odloži krono. Dokler pa ostane na prestolu, je dovolj bogato plačan za razmeroma majhno nalogo, da drži jezik za zobmi, kjer je njegovo govoričenje in go-vorančenje nepotrebno ali naravnost škodljivo. Viljem si ni znal v tem oziru nikdar naložiti toliko zmernosti, kolikor na primer King*(leorge, ki vsaj toliko razume, da je kraljevska civilna lista vredna nekoliko molčečnosti. Najrajši se je pa njegov nebrzdani jezik zadiral v socialno denio -kracijo, ki bi jo bil za vsako ceno rad uničil, pa jo je s svojimi besnimi napadi le pomagal večati. Znani so njegovi izrazi o "brezdomovinsfci tolpi", o "notranjem sovražniku", njegove grožnje, da pomandra socialno demokracijo, da jo pobijejo konjska kopita i. t. d. „ Tudi če je Človek cesar, ne more biti zanj popolnoma brez pomena, ako si napravi sovražnico iz stranke, ki zbere pri volitvah do štiri miljonc glasov in pridobi več kakor petino vseh sedežev v parlamentu. Vsaka socialistična stranka mora )>iti opozicionalna v vsaki monarhiji; to jc razumljivo brez vsake posebne razlage. Toda opozicija lahko spoštuje svojega nasprotnika, proti kateremu mora voditi boj zaradi načel; Viljem, ki je svoje nasprotnike rovtarsko zmerjal, ni mogel * pričakovati spoštovanja. Drugi krogi na Nemškem so bili nezadovoljni s kajzer jem zaradi njegovega nastopanja proti Bismareku. Pri junkerjih in tudi večinoma pri meščanskih krogih je bil Bisntark postal precejšen m a) i k . Z njihovega stališča je bil tudi res več vreden in za njihove interese je imel večje zasluge, kakor tedaj mladi cesar, ki je enostavno podedoval cesarstvo, skovano z Bismarekovo železno in krvnvo politiko. Na razmerje med kajzerjem in narodom je vplivalo tudi Viljcmovo prusjaštvo. Kljub zedi-njenju cesarstva so ostala stara nasprotstva med Prusi, Bavarci, Saksonci i. t. d. živa in čim bolj je kajzer tiaglašal svojo vrhovno moč, tem nervo/. -nejši so postajali partikularist i. Razlogov za nesoglasja je bilo torej dovolj. Ostalo pa ni le pri tej disharmoniji, ampak Viljem je dosegel, da je postal v širokih vrstah svojega naroda in ostalega sveta — smešen. II. Nikjer ne manjka ljudi, ki so zaljubljeni vase in si domišljajo dvakrat, petkrat, desetkrat več, nego je res moči in sposobnosti v njih. V navadnem življenju so taki ljudje sitni ali pa komični, ali pa oboje skupaj; včasi pa alužijo tudi drugim zu zabavo. Toda njih iicvarnoat jc omejena na krog, v katerem imajo kaj moči in jo morejo izvrševati. Ni dvoma, da je tudi ta nevarnost lahko velika. Nesposoben in domišljav človek na čelu kakšnega podjetja lahko povzroči toliko škode, da je sto drugih ne popravi; dovolj takih neprijetnih izkušenj imajo ljudje z raznimi javnimi uradniki, zlasti v nedemokratičnih deželah, kjer velja še privilegij plemstva in se razume samo ob sebi, da mora vsak puhloglavi grofiček in brron-ček dobiti "njegovemu stanu primerno" službo, pa potem pleza in skače čez glave starejših in boljših na najvišja mesta. V Avstriji postajajo aristokratičtd gospodki okrajni glavarji v letih, ko so drugi, sposobnejši komaj koneipisti. V Nemčiji so gotove politične službe sploh nepristopne ljudem brez plemiškega naslova. Na Ogrskem je aristokratičeu predikat dokaz sposobnosti za vsako javno mesto. V ondolnih armadah ao posamezni polki, prikaterih po stari tradiciji ne more biti oficirjev brez baronskega, grofovskega aH kneževskega "dostojanstva". Zlasti pa je davno veljal zakon, četudi nepisan, i|a je v diplomaciji prostora le za aristokrate. Žal, da se bogovi niso nikdar ozirali na take človeške institucije in ne dajejo tituliraniui sinčkom dvojne porcije razuma. Zato pa je v glavah, v katerih ni mnogo pameti i" znanja, tem več prostora za domišljijo in impertinenco. S čiui manjšini trudom se doseže mesto,, tem bolj je mož na njem prepričan, da je 011 naraVuost za to ustvarjen in takorekoč od Boga poklican. Noben prostor pa ne more biti tako zapeljiv za tako domišljijo, kakor tron, tia katerem je re-prezentirana najvišja človeškemu bitju dosežna moč. Zaljubljenost v samega sebe postane tukaj lahko prava mauija, ki bi jo lahko označili za poklicno bolezen vladarjev. • Viljem II. ni prvi mpnarh, nedvomno pa eden izmed tistih, ki se jih jc lotila cezarska blaznost. In v njem se je razvila do takega obsega, da je postala vsemu svetu nevarna. Dokaz je sedanja vojna. Viljeiuovo koprnetije po svetovnem go -spodstvu ni edini vzrok tc vojne — zlasti socialist ne more tako kratkovidno soditi — ampak med drugimi razlogi vojne igra veliko vlogo. Ako bi človek sodil po vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, bi moral misliti, da se je mišljenje o Viljemu izza izbruha vojne do temelja izpremenilo in da je iz komične figure tekom vesoljnega kla -nja postal naroden junak, čislan, ljubljen in obo-žavan od vsega ljudstvu. Noben satirični list v Nemčiji nc objavlja več njegovih karikatur, s kakršnimi so se včasi T. H. Heine, Oulbraizson in drugi proslavili; noben pisatelj ne opisuje več osebnosti, v katerih spozna čitatelj kljub izmišljeni okolici in tujemu imenu na prvi pog(ed hohen* zollernskega Viljema. Politično časopisje, kolikor izvemo po telegrafičuih izvlečkih, piše o njem kakor o normalnem človeku in normalnem vladarju. Vojna sega globoko v mišljenje in čuvstvo-vanje prizadetega naroda in izpremenja marsikaj v srcih in glavah. Da se jc tudi na Nemškem m 1100g izpremenilo, je gotovo. Nikakor pa ni verjetno, da sc je utrdila v srcih nemškega nafoda, zlasti nemških delavcev in drugih resno niisle-,čih mož ljubezen do kajzerja in do se je prej -šnja porogljivost izpremenila v špoštovauje. Nikdar, niti v Času Napoleonovih vojn, ki sc smatra za dobo največjega ponižanja Nemčije, ni bil nemški narod tako zatrt, tako potlačen kakor sedaj. Strašna mora, ki mu jc legla na prsi, mu jc omračila tudi vid. Ali kar se poraja v tej temi, in mora prejalislej izbruhniti na dan, ne more biti monarhistična vdanost in oboroževanje blaznega kronanca. (Dolje prihodnjič.) Kajzer Viljem hoče posnemati največje osvo-jevalcc sveta. Posnemovalec ni nikdar veleum. Ta nc posnema, ampak zajema iz samega rfel»e. Kajzer Viljem je velik v svoji domišljiji, toda majhen v duhu. Taki duševni pritlikavci ne osvajajo sveta. Da bi kajzer Viljem mogel osvojiti svet, bi moral biti svet pripravljen, da se poda v suženjstvo. Zdi se, da kajzer ne pozna sveta. Napoleon je po sijajnejiih zmagah, kakor so Viljemove, končal svoje življenje na St. Heleni. Kje ga konča Vilčekf • Amoi (Kitajsko), 25. februarja. — Po zadnjih vesteh iz Svatova jc prišlo pri zadnjem potresu v amojškem ozemlju blizu 10.000 ljudi ob življenje. ■ • ______ Dobiti je čudne ljudi, ki mislijo; da se socialno vprašanje, in sicer v zinlslu socializma, v monarhiji prav tako lahko reši kakor v republiki. Kdor izreka tako mnenje, le dokazuje, da ne pozna niti najprvotnejših pojmov socializma. Ni je vede, na katero se ne bi socializem kolikor toliko naslanjal. To je najboljši dokaz, da mora biti socialistično mišljenje vsestransko in postane pomanjkljivo, čim ni več tako. Imeti trdo bučo, sc ne pravi imeti trdna načela. Vsak človek .sc lahko zitfoti. To ni zločin. Ampak trdovratno vztrajati v zmoti, tudi če «tno jo spoznali, jc smrten greh. šovinisti žele, da bi bila Internacionala mrtva. V svoji zabitosti m bdijo, da je internacional-nost nekaj slabega, šovinizem pa nekaj vzvišenega. Zato smatrajo sami sebe za "boljše" ljudi in se časte kakor katoličan svetnike. Socialna produkcla. Enostransko mišljenje rodi vedno napake. Včasi nastanejo iz takih napak katastrofe/ Brez delavcev ne bi bila moč kapitaliatov vredna piškavega o-reha; brez delavcev bi bili vai stroji za nje mrtvi; brez delavcev jim kapital ne bi dajal obresti 1 brez delavcev ne bi bilo profita, brez profita pa ne bi iiueli nobene moči. Od delavcev je odvisno, ali stroji sploh delajo in kakor delajo. Ce oni ne bi delali, ne bi*bilo ne hrane, ne obleke, ne atanovanj, ne vaega tiatega' lu-ksusa, ki ga samo bogatini uživajo. Jasno je torej, da so pravzaprav delavci bolj gospodarji, kakor pa kapitaliati. Ali delavci večinoma tega ne spoznavajo, zato pa alužijo kapitaliatom na svojo lastno škodo. Ce bi delavci to razumeli, bi tudi vedeli, da je v e-dinstvu njih moč, s katero lahko vse dosežejo. To sicer ni nič novega; en del delavcev, ki je imel več priložnosti misliti, je to že spoznal. Posledice tega spoznavanja so stavke. Delavci se že pogostoma po služujejo tega orožja, ali priznati moramo, da ne konča vsaka stavka z zmago delavcev in slu čaji niso redki, da se položaj de lavcev po takem poskusu često pohujša. Ako iščemo vzroke takih izgub, moramo priti , do prepričanja, da škoduje delavcem največ premajhna gospodarska moč in pa pomanjkanje sloge. Tisti trenotek, ko delavci aklepajo štrajk, so navadno vai navdušeni za boj, in če se more tak boj v kratkem odločiti, je dobro. Ako pa trajajo stavke dalje časa, je slaba, kajti če zmanjka jo sredstva za podpore, izgine pri mnogih prvi pogum. Skrb za življenje za družino, postane moč nejša od prvotnega namena, za-puste svoje tovariše, gredo na delo, potegnejo še nekoliko delavcev za seboj, in kakor hitro je črsta veriga delavcev pretrgana, je pogostoma štrajk že tudi izgubljen. Nesloga pahne delavce v slabši položaj. Ali tudi če bi bi li delavci enega podjetja složni in dosti pogumni, da vztrajajo do konca, še nimajo gotovosti, da zmagajo, ker se lahko zgodi, da pridejo delavci od drugod in prevzamejo delo. Sloga mora torej obsegati širše kroge; ne samo delavci enega, podjetja, enega kraja, ene stroke,; temveč delav ci iz vseh dežel morajo biti združeni složni, zedinjeni, če hočejo kaj velikega doseči. Štrajk jc zadnje sredstva delavcev za dosego boljših življen skih pogojev. Ali kakor za vsak boj, je treba tudi za štrajk temeljite priprave, tembolj, ker sc nahaja gospodarska moč večinoma v rokah nasprotnikov. A kdo naj izvede le pravice t Posameznik ne more izvesti nobenega boja, zato tudi ne more izvršiti vseh priprav. Ker pa sc gre v boju delavcev za korist vsega delavnega ljudstva, je jasno, da so za boj in za priprave pokli cani vsi delavci. Treba je torej organizacije, dobre organizacije. Pa še zanjo je treba dela, mnogo dela, zavednega dela, in kar je posebno važno: vztrajnega dela. Namen orgatiizazaciji pa mora biti delavski boj. Kapital jc znak naše dobe. Kapital so proizvajalna sredstva v zasebni posesti in kar je s tem v zvezi n. pr. nad vrednost. To historično kategorijo hoče socia lizem premagati in sicer na ta način, da podružabi produkcij-skaf proizvajalna sredstva in s tetn onemogoči izkoriščanje ljudstva po posameznih kapitalistih. To izkoriščanje je vsled razvito 1 blagovne produkcije veliko in povzroča za delavni sloj družabno bedo. Nikakor ni s tem rečeno, da hoče socializem odpraviti bogastvo. Nasprotno je res, da sc v socialističnem sistemu bogastvo zelo pomnoži, in sicer v korist vsemu ljudstvu. Bogastvo torej nikakor ne izgine, tudi bogastvo v zasebni lasti nc. Socialist, ki stremi po tem, da odvzame posamezniku sleherno možnost svobodnega razpolaganja z njegovim posestvom itd., je uto-pističen socialist. Moderni socializem hoče le kapital kot proizvajalno sredstvo iztrgati iz moči zasebne zlorabe. Oa ranči ja proti individualni zlorabi kapitala -— kakor omo-gočujc to današnja kapitalistična družba — pa je kolektivna, t. j. skupno I ost produkcijskih sredstev. To proces se ima izvršiti pola- goma, potom zakonodajstva kot najvišje aankcije vseobče družabne potrebe in sile. Vsako nenadno in akupno "razorože-11 je" kapitaliatov je historično izključeno. Izvršiti se more saino potom historično izvedenega dogovora in vztrajnega dela socialno šibkega razreda današnja družbe. Ta administrativni program socializma zahteva pa sicer ne absolutne, pač pa veliko večjo in-dividualno svobodo, nego jo imamo dane8. Ta večja individualna svoboda se zrcali v njeni bodoči posplošenosti. Gibalno pero, gonilna sila posameznika ali kakašne celote je brez dvoma potreba. Potreba je središče in izhod vsega narodnogospodarskega gibanja. Po veliki večini jc danes kapi-tal zasebna last. Ta pa je v vele-kapitalistični dobi že davno nehala biti središče in cilj potreb-nega proizvajanja, ker sc osebna last ne omejuje na osebno ral-o. Izdelovanje produkte v sc na vrši v velekapitalističui dobi več radi potrebe posameznika in dru-. žbe, temveč radi dobička v svr-ho množitve kapitala v rokah po^ sameznika. Socialno načelo torej je: Kolektivna produkcija. Temeljno načelo proizvajanja bodi potreba uporabe za ljudi. S tem fn bila odstranjena ena najhujših nesreč kapitalističnega obrata, krize, ki pahne vsakokrat, ko nastopi, na tisoče družin v bedo in nesrečo. Zahteva torej socializem kolektivno produkcijo, dočim kolektivni konsum kot nepotreben in postranski zavrača. PRESELJEVANJE PTIC. Povratek ptic v svoje domove in kako najdejo vsako leto svojo pot nazaj v rojstni kraj, dasirav-no potujejo včasih na tisoče milj, je ena izmed čudovitih prikazni v naravi, katere se ni še pojasnile na zadovoljiv naičin. Zadovoljivemu odgovoru na to vprašanje se najbolj približuje domneva, da imajo ptice spomin, da so v stanu spoznati in da tudi v resnici spoznavajo predmete na poti. Iz ljubezni do starega do-movja pa lete proti severu, dokler ne zapazijo značilnih znakov njih prejšnjih bivališč. Raditega se tudi izjavlja, da vodijo tropo starejše ptice, ki so premerile isto pot že večkrat. Nobenega dvoma ni, da imajo ptice bolj izrazit instinkt glede »meri, kot pa ga ima človek. Tako na primer lahko slede zemljepisni črti dolžine skoro popolnoma natančno, kar pomeni, da si izberejo najkrajšo črto in to po instinktu. Ta najkrajša črta po nio-ro biti seveda ravna črta. Vsled tega 'jadrajo tako naprej v zraku, dokler ne pridejo do domačega mesta, kjer se vstavijo ter pri-čno graditi svoja gnezdo. •Da pa nista le spomin in vid, ki vodita ptice pri selitvi, je razvidno iz dejstva, da letijo nekatere ptice-selivkc tudi ponoči, ko ni nikake luči in ko nc morejo videti njim znanih predmetov. Kapitan, ki vodi svojo ladjo, ima potrebne instrumente, da ne zgreši svoje odkazane poti. Ptice pa nimajo nikakih zemljevidov ali komfpa*ov, ki bi ji hvodili ter jim kazali pot. 'Dosedaj nam ni znano, kaj je , pravzaprav ono, kar usposobi ja ptice, d« najdejo svojo pot nazaj, in sicer stalno leto za letom. Vse. kor smo bili doslej v stanu ugotoviti, jc to, da se. ptice sparijo, zgrade svoja gnezda in vzgoje mladiče. Prostor 1*1, kjer so prišli mladiči na svet, se priljubi tudi storišem in to ljubezen do rojstnega krojo je pripisovati instinktu, ki je laKterc tudi Človeku in ki sc pojavi najbolj izrazito v takozvanem domotožju. 'Zna no je namreč, da sc doni o-tožje nc tiko toliko ljudi, ki žive v dotičnem kroju, rta tudi ne prijateljev, znancev in v številnih slučajih niti ne sorodnikov. Do-motožje ima za predmet kroj, v katerem je preživel človek svojo mladost in s katerim krajem so zvezani njegovi najlepši, najjasnejši spomini. Hermann O. Sehwesinger, ki je bil tajnik cesarja Maksimilijana, ko je vladal v Mehiki, je umrl na svojem domu v Berkeley, Cat, star 78 let. Seydlcr obljubuje. I. Vou Seydler j« ime tistega plemenitegu gospoda, ki upravlja sedaj kot ministrski predsednik notranjo politiko Avstrije. Na zunanjo politiko ima vsled konfuzne organizacije habsburške monarhije zelo malo vpliva, kakor je zunanja politika tudi parlamentu odtegnjena. Iz nekakšne milosti se včasi dovoli poslancem v državnem zboru, da zinejo kakšno besedo o zunanjih razmerah; ali to je tudi vse. Q kakšnem odločevali ja v takih vprašanjih ni govora. Toda teorija, da sta notranja In zunanja politika ločeni panogi, katere so se držali državniki stare šole, misleči, da se mora svet sukati po njihovih pravilih, nima že davno nobene veljave. Kakor se na primer politika in gospodarstvo ne moreta ločiti, kakor so justica in socialne razmere tesno spojene, kakor so sploh v praktičnem življenju povsod vezi, tako se tudi ne more potegniti mejna črta med notranjo in zunanjo politiko, pa voditi vsaka v drugi smeri in vsaika po drugih načelih. Baš Avstrija daje očividen zgled, kako vpliva notranja politika na zunanjo in narobe. Avstrija je imela — in še ima — aiianco z Nemčijo. To je bil temelj njene zunanje politike. Bil je popolnoma avtokratičen plod njene tajne diplomacije. Po imenu je bila zveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v resnici je bila zveza meti dvema cesarjema. Zastopniki vladarjev so jo sklenili v imenu monarhov in noben parlament je ni mogel' ovreči, niti delegacije ne, ta karikatura oariamenta, kateri so bile dovoljene debate o zu-.an.ii politiki, a nič razun debat. Avstro-nemška zveza je morala v svojem interesu gledati, da si utrdi temelj svoje trajnosti, • Nemčiji to ni bilo težko; tam se je na Avstrijo vedno gledalo kot na vazalko in kar je bilo nem-šlvo-iiacionaluega, je bil» s tem razmerjem zado-\o jno. I)rugače; pa je bilo v Avstriji. Tudi tukaj so nemskf nacionalci slavili zvezo. Niso jo pa slovanski narodi, ki so v njej videli mogočno oporo agresivnega šovinističnega germanizma. Ne more se reci, da so vsi slovanski krogi spoznavali glavno nevarnost te zveze, ki je venomer grozila Etropi s porušenjem miru. Toda razumeli so nacionalno nevarnost, ki je zanje tičala v tej zvezi. Avstrijski vladi to ni bilo tajno; saj je vedela, da se je to res nameravalo s habsburško-hohenzolemsko aiianco. Da odstrani kolikor mogoče zapreke, je torej morala nastopati proti elementom, ki niso bili navdušeni od take zunanje politike. Notranja politika Avstrije je morala zaradi njene zunanje politike biti protislovenska in nemško nacionalistična. In res je bila taka. Na drugi strani ni mogla taka notranja politika ostati brez vpliva na zunanje razmere. Av-■ Atrija je polna narodnosti, ki imajo takoj onstran meje enakorodne sosede. Poljaki v Galiciji so geo-prafičAo spojeni s Poljaki v Rusiji in Prusiji; U-krajlncl v Galiciji in Bukovini se dotikajo Ukrajincev v Rusiji, oziroma sedaj v Ukrajini; Ru-mnni v Bukovini in na Sedmograškem pogledajo čez mejo, pa imajo tam rojake; Jugoslovani si preko vseh južnih mej podajajo roke z Jugoslovani. Vse to ne bi bilo za Avstrijo nič hudega, če bi bila o pravem času spoznala, da ne more eksi-Ktirati in se razvijati kot nacionalna drživa, ampak da mora najti obliko, v kateri se vsaka nared-nost lahko popolnoma svobodno razvija in se tc-" daj vse skupaj prostovoljno zaradi skupnih interesov združijo za skupno oskrbovanje tistih za dev, ki so jim vsem enake. Na ta način bi bila / Avstrija lahko ustvarila skupnost, v kateri bi se bili vsi deli dobro počutili in ne bi bili želeli no-i ene ločitve. Tega pa Avstrija ni spoznala in po svojem bivstvu tudi ni hotela. Njeni državniki, večinoma aristokratične mediokritete s podedovano re-akcionarnostjo, so prezirale vse v dejstvih tičeče pogoje in vse naravne zakone razvoja, pa so si domišljali, da lahko šiloma napeljejo življenje narodov v umetno izdolbeno strugo. Ustanoviti so hoteli nemško-madj^rsko monarhijo, in v ta namen se je moralo vladati proti vsem narodom, ki 5e niso marali ponižno vkloniti tej zahtevi. Vpričo take zatiralne politike ni mogla sorodnost preko meje ostati brez vpliva. Narod, ki ni pod habsburškim žezlom mogel dobiti niti izobraževalnih sre&itev m je v vsakem oziru čutil, da se z njim ravna kakor s heloti, je začel povsem logično upirati oči k zunanjim rojakom, ki so bili vsaj od tega teptanja neodvisni. Na vseh koncih in krajih je v Avstro-Ogrski nastala irredcnta, četudi je bila dolgo bolj kulturna, kakor politična. Zakrivila jo je avstrijska poiitika sama. Vlada je to opazila; morala je opaziti, ker je s svojim ravnanjem sama gonila narode v to smer. Namesto da bi bila, dokler je bil še čas, popravila svojo kardinalno napako, je pa še povečala prit Lik in hotela hudiča izgnati z Belcebu-born. Protislovenska notranja politika se je prenašala na polje zunanje politike. Najbolj očitno je bilo to v taktiki napram Jiafelovanom. Njih najvažnejši sosed onstran meje jFbila Srbija. Nekakšno vzajemnost s Srbi so iskali avstrijski Jugoslovani večalimanj že v ta-kozvani ilirski dobi. Vse gibanje je bilo takrat idealistično. Nihče ni govoril o odcepi jen ju od Avstrije, skoraj nihče ni mislil na to. Avstrija sama je s svojo odiotično perfidnost jo izsilila, da je prešla ideja polagoma tudi na čisto politično polje, kjer pa je tudi še dolgo ostala meglena. Toda habsburškim lakajem je zadostovalo, da živi nekakšna jugoslovanska ideja in da igra, bolje rečeno da mora po naravnem položaju Srbija igrati neko vlogo v njej. Kaj bi bilo po kratkovidnem mišljenju omejenih politikov bolj eno-sta* no za uničenje ideje, kakor da se uniči Srbija f Odkar se je poizkus z Milanom, s tem krona- nim, a plačanim agentom Dunaja, ponesreči), je bila vsa politika Avstrije sovražna Srbiji. Izražala se je v trgovinskih pogodbah, ki so imele očiten namen napraviti iz Srbije popolno gospodarsko vazalko Avstrije; izražala se je v aneksi-ji Bosne m Hercegovine; izražala se je v avstrijskih mahinacijah tekom prve in druge balkanske vojne in po bukareškem miru; svoj logičen zaključek je leta 1914. dobila v napadu na Srbijo. Notranja politika je dirigirala zunanjo politiko. Škodo ima ves svet. , * * Sedaj prihaja gospod von Seydler z nacionalnimi obljubami. Čez Amsterdam prihaja sledeče poročilo: " Avst rijski državni zbor je sprejel provizo-ričen Štiriinesečen proračun po govoru ministrskega predsednika von Seydkrja, v katerem je dejal, da se vlada nagiba k principu pravice avstrijskega ljudstva do avtonomije v mejah svojega ozemlja, ne pa onstran meja dežele." "Vlada — je dejal Seydler — se drži tudi pravice samoodločevanja, dokler se strinja z ohranitvijo in razvojem vse države. Obenem je vlada sprejela načelo narodnega samoodločevanja, po katerem ne sme nobena narodnost zatirsti druge in po katerem je vsak narod opravičen do lastnega življenja na lastnem ozemlju/' Dr. Scydlcr je naznanil, da bo predložen državnemu zboru v tem zmisiu načrt, ki se bo zlasti bavil z jugoslovanskim vprašanjem, katerega rešitev se bo vjemaia z dinastičnim interesi in s kraljevsko vlado južnih Slovanov. Obenem je ministrski predsednik naznanil, da so bili storjeni koraki zoper sovražno propagando v Avstriji. "Ilerr, dimkel ist der Rede Sirn" — nejasna misel tvojih je besed — pravi Schiller v neki pesmi. Tako bi se lahko reklo tudi gospodu Seyd-lerju, tej najnovejši zvezdi na polju avstrijske politike, o katere luči ni prej živ krst ničesar vedel. , Kako, gospod, da ste se nenadoma iz Savla izpremenili v Pavla f — bi lahko vprašali. Saj še ni davno, ko je isti gospod von Seydlcr v parlamentu izjavil, da je samoodločevanje narodov v Avstriji nemogoče. Toda v slavni hal>sburski monarhiji se gode take reči. Meseca avgusta 1905 je baron Gautseh v dunajskem državnem zboru slovesno izjavil, da ne bo v Avstriji nikdar splošne in enake volilne pravice; 22. novembra 1905 je baron Gautseh v dunajskem parlamentu napovedal, da predloži volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice; meseca februarja 1906. jo je res predložil. _ Vmes je bila le fieka malenkost: Revolta ao-cialue demokracije po vsej Avstriji, ki je bila pripravljena po vsej Avstriji, ki je bila pripravljena na vse in je imela tako elementarno moč, da je potegnila vse količkaj demokratične stranke z.i sabo. Tisto uro, ko je baron Gautseh v grfcki palači na Franzensringu napovedoval volilno reforma, so na tlaku pred pmrlamentom odmevali koraki delavcev, katerih je četrt miljona marširalo po mestu. Kaj pa je povzročilo preobrat v mišljenju sedanjega ministrskega predsednika f Bodimo previdni, kadar govori oficielna Avstrija. Times Danao« et doma fezrentes. Na eni strani slišimo gospoda Seydlerja, ki obljubuje avstrijskim narodom nekaj takega kakor avtonomijo. Na drugi strani vidimo, da je bil sprejet provizorični proračun, kar se gotovo •ni moglo zgoditi brez glasov nemških nacional-ecv, katerim moramo prišteti tudi nemške krščanske socialee. Čudno! Kdaj so nemški nacionalci postali zagovorniki narodne avtonomije? Njih program — in v tem so se vjemale vse nemške meščanske stranke — je v glavnem obsegal ccntralizacijo dr-zave, nemški državni jezik in privilegij za nemščino po vsej državi, torej tudi po krajih, v katerih ne žive nobeni Nemci..Gennanizacija, ki je s tem četudi prikrito napovedana, se ne strinja z avtonomijo narodov. Glasovanje za proračun v parlamentu pomeni zaupnico za vlado. Kako mo-, rejo nemSki nacionalci zaupati vladi, ki resno misli na priznanje samoodločevanja narodov? Tujcu v avstrijski politiki bi bila to uganka, ki se ne da razvozi jat i. Nam se zdi, da razumemo to protislovje. Če so nemški nacionalci glasovali za proračun, morajo od Seydlerja imeti garancije, da se ne zgodi nič, kar bi križalo njegove račune. Tisoč verjetnosti je, da so vse Scydlerje-ve obljube neodkritosrčne, kar je 2e staro pravilo v politiki halisburSke monarhije. Večalimanj izraža to tudi Sevdlerjcva sofist ika, ki se igra z izrazom "samoodločevanje" avstrijskega ljudstva, drugič o pravici sainoodlo-čevanja, ki se, strinja z ohranitvijo in razvojem države, tretjič o narodnem samoodlocevanju, in naposled prihaja z načrtom, ki se bo predvsem pečal z jugoslovanskim vprašanjem. Kaj pomeni to modrijansko razlikovanje? V ruskih zahtevah, v AVilsonovih govorilj, v socialističnih resolucijah smo jasno čitali "pravico vsakega naroda, naj bo velik ali majhen, da sam odločuje o svoji usodi." Gospod von Seydlcr mora podpirati zunanjo politiko grofa Černina. Plemenitemu reprezentan-tu gospoda Karla, ki *a Čehi imenujejo "Karel Novak, upravnik avstrijske konkurzne mase," gori za nohti. Rad bi prišel do miru in rešil monarhijo, ampak resnični zmisel demokratičnih mirovnih pogojev mu ne diši. Zato je dobil dr. Seyd-ler nalogo, da nasilje svetu peska v oči. češ: Mi smo res tako demokratični, kakor je govoril .nas zunanji minister in se postavljamo na stališče samoodločevanja. — Kakšno je to samoodločevanje, naj pa ugibajo ljudje, ki radi rc*ujejo uganke. Ali si bo svet dal nasuti habsburškega peska v oči? m. ' Kar je govoril Seydler, je nekako podobno narodni avtonomiji.' Besede predstavljajo včasi zelo različne vrednosti; izraz "avtonomija" ne pove sam na sebi ničesar. Avstrijski ministrski predsednik jo že o priori omejuje z naglašanjem državne celote. Z "avtonomijami" imamo tudi nekoliko izkušenj. Teoretično so dežele ali "kronovine" uživale gotovo avtonomijo. Njeni znaki ao bili deželni zbori in deželne uprave: Deželni odbori z deželnim maršalom ali glavarjem na čelu. Ta avtonomija se je raztezala tako daleč, da je mogel deželni zbor na deželne stroške napraviti kakšen niostič Čez potok, pobirati naklado na državne davke in posredno subvencionirati vladajočo stranko. O politični avtonomiji se je moglo le komu kaj sanjati. Narodna avtonomija je bila iluzija, ker niso bili narodi niti konstituirani, temveč razmetani po raznih "kronovinah." Občine z lastnim statutom so načeloma avtonomne. Zato je morala n. pr. Ljubljana proti svoji volji sprejeti državno policijo in plačevati zanjo več, kakor prej za svojo lastno. Zato je deželni odbor ovrgel vsak sklep, ki je imel kaj sorialne barve. Zato je cesar razpustil občinski svet, če ni ležal na trebuhu in cd rekel ne všečnemu Županu potrditev. Na papirju je Hrvaška-Slavouija imela naj-obširnejšo avtonomijo. Bila je "samostojna" v notranjih, justičnih, učnih in agrarnih zadevah. Toda bana, uajmarkantnejšega reprezentanta te "avtonomije* 'je cesar oziroma kralj imenoval na predlog ogrskega ministrskega predsednika. Vojaštvo je bilo podvrženo avstro-ogrskemu vojnemu ministrstvu, domobranstvo pa ogrski vladi, in če so si Hrvatje domišljali, da jim garantira avtonomija nekakšne pravice, so jim tuje puške vtepale "pamet" in "lojalnost" v glavo. I^epa avtonomija, ki omogoča kralju, da razpusti sabor, imenuje kraljevskega komisarja in odpravi vse ustavne pravice do zadnje pike! Kdor bi prišel z Marta na zemljo, bi si morda dal dopovedati, da namerava Avstrija sedaj kaj pošt ene jšega. Kdor jo pozna, ji ne more zaupati čez plot. Popolnoma pa mora izgubiti vero, če sliši Seydlerja govoriti o reševanju jugoslovanskega vprašanja. Avstrija je polna narodnih preblemov. Tudi če bi postavili na stališče, da ostane habsburška monarhija po vojni nerazpuščena. bi morali vzeti vsa njena naredua vprašanja kot verigo problemov, ki se morajo rešiti po enem načelu, torej tudi sočasno. Pravičnost je pravičnost brez obzira na geografijo in jezik. Avstrija je že "reševala" narodna odnosno jezikovna vprašanja, kadar je voz notranje politike popolnoma obtičal v blatu ali pa kadar je hotela odvrniti pozornost od kakšne posebne zadeve. Tako reševanje je bila avatrijaka specialista, kos avstrijskega oficielnega humbugarstva. Vsak problem se je posebej refteval v posamezni jdežel i. Tako se je vsakemu slučaju lahko podvrglo drugo načelo. Tako ae je v kraju, kjer so bili Slovenci v manjšini, postavil princip, da odločuje večina; kjer so bili v večini, se jim je pa sugeriralo, da je le na podlagi kompromisa mogoče živeti. Tako so se ustvarjale umetne parlamentarne večine, tako se je namesto narodne koncentracije še bolj pospeševsla narodna razcepljenost. In-sedaj hoče Seydler zopet obravnavati vsak problem posebej, to se pravi, vsakega po drugem načelu, kakor se mu bo zdelo najbolj primerno za interese "skupne države" in dinastije. Po takih receptih ni mogoče speči užitnega kruha. . IV A propos jugoslovansko vprašanje! \ Kadar slišimo to besedo iz Seydlerjevih ust, nam je ves humhug razumljiv. Avstrijski ministrski predsednik predloži dunajskemu državnemu zboru načrt, ki naj reši to vprašanje. A dunajski parlament ga sploh ne more rešiti, ker — ni kompetenten. Jugoslovani iive, če jemljejo le habsburško monarhijo v poštev, v avstrijski polovici, v avtonomni Hrvaški, na Ogrskem in v Bosni-Hercego-vini ki ima poseben državnopravni položaj. Funkcije dunajskega državnega zbora obsegajo le avstrijske dežele. Ta parlament bi v najboljšem slučaju lahko spojil Jugoslovane avstrijske polovice recimo v kakšno administrativno enoto. S tenl bi bil značaj jugoslovanskega problema premajhen, ne bi pa vprašanje bilo rešeno, Celo v monarhiji sami bi Jugoslovani ostali razdeljeni v najmanj štiri dele: V avstrijske, hrvaške, ogrske in bosansko-hercegovske. Kje pa o-stanejo še tisti, ki niso podvrženi habsburški av-tok raciji? Vztrajajmo še malo na predpostavki, da ostane avstro-ogrska monarhija živa in cela. S tem bi bilo rečeno, da se pora vprašanjema bsburskih Jugoslovanov rešiti ločeno od Srbije, Črne Gore itd. Tudi za tako rešitev, ki pa ne bi bila dejansko nikakršna rešitev, bi bila vsaj združitev teh Jugoslovanov neizogiben pogoj. Danes pa ni ne enega parlamenta, ki bi bil kompetenten za ves kompleks. Delegacije, ki re-prezent^rajo na najkomičnejši način skupno monarhijo, nimajo vpliva na notranje zadeve, ampak se sklicujejo le zato, da dovolijo skupnemu zunanjemu, vojnemu in finančnemu ministru proračun. Kdo naj torej reši jugoslovansko vprašanje v okvirju monarhije? Preden bi se moglo pričeti delo takega reševanja, bi se v vsej Avstro Ogrski morala izvršiti notranja politična revolucija, ki bi odstranila se- danje parlamente In omogočila ustavodajno skupščino vseh avstro-ogrskih narodov. Brez tega se ne morejo sniti vsi avstro-ograki Jugoslovani. Če bi pa prišlo do lake konntituante, ne bi bili tam le Slovenci, Hrvatje in Srbi, ampak tudi Nemci, Madjari, Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusini Rumuni, Italijani, Latini itd. In tedaj bi bilo smešno reševati samo jugoslovansko vprašanje namesto vprs-šanja vseh narodov. Kje na vsem svetu je tisti blagodušni idealist, ki verjame, da je 8eydler pripravljen na tako revolucijo iu na neizogibni boj za madjarsko vlado? Jugoslovani ne pojdejo na te limanice, ostali zatirani narodi A vat rije menda tudi ne. Seydler in Černin pa mislita, da sedejo nanje nekateri faktorji izven avstrijskih meja. Pa ne verjamemo. V. Bil je čas, ko je bila avtonomija za avstrijske narode resen problem. Nekdaj bi se bili s tako rešitvijo zadovoljili. Nobeden teh narodov ui zahteval svetovne vojne zaradi sebe samega. Toda kar se v politiki zamudi, je včasi zamujeno za vse čase. Na dnevnem redu ne stoji več ^ avtonomija avstrijskih narodov, temveč pravica samoodločevanja. Če bi bilo leto 1848. iz Avstrija naredilo federacijo svobodnih narodov, bi se bili doslej sedemdeset let razvijali na taki podlagi in prišli v svoji evoluciji na stopnjo, na kateri bi lahko kulturno skupaj živeli s svojimi rojaki izven državnih meja. Taka Avstrija bi bila postala ognjišče prostega napredka v srednji Evropi in siabejši sosedje bi se naslanjali nanjo. Avatrija bi bila postala miniaturna slika idealne Evrope: Zedinje-nih evropskih narodov. Dajala bi svetu zgled, kako se more samostojnost in sodelovanje za skupne interese spraviti v harmonijo. Kar se ni zgodilo o pravem času, nima več pomena, kadar je prepozno. Za Avstrijo pa je prepozno, da bi se preporodila. Izgubila je za to potrebno vitalno moč. Zaupanje narodov je zapravila že pred vojno. Tekom vojne jih je napolnila z nevtolažnim sovraštvom. Treba je le pogledsti, kako silijo vai narodi iz te bankrotne države. To elementarno stremljenje je nepremagljivo. Kakorkoli bi se uredile razmere, narodov ne bi zadovoljile brez neodvisnosti. Taka čuvstva, z najbrutalnejšimi perse-kucijami vcepljena narodom, se ne dajo zatreti v srcih. Spomin, ds so morali po sili z orožjem v roki služiti sami proti sebi in zatirati svoje interese, ne umre. Avtonomija je mogla biti dobra, dokler je bila cilj narodov samih. Avstrija'je prisilila narode, d^ so si postavili nove cilje — samostojnost. Kdor misli, da odstopijo cd njega, ne pozna psihologije narodov. Avstrija se šiloma lahko zopet skuje, ali nobena sila ne more narodom vzeti nemira, ki bi jih neprenehoma gonil na nove, morda obupne poizkuse za neodvisnost in taka Avztri ja bi nujno bila s svojimi notranjimi boji vir nevarnosti za vso Evropo. Kako naj se sploh pride do take avtonomije v Avstriji, ki ne bi bHa le "eamouflage?" Z notranjo reformo po milosti Habsburžanov se to ne more pričakovati. Avstrijska revolucija, 4u bi to izsilila, ni na obzorju, a če bi prišla, se tudi ne bi izstavila pri avtonomiji. Le poraz Avstrije, ki bi omogočil, da se ji vsilijo taki mirovno pogoji, kar pa ne bi bila fak-tično nikakršna diktatura, 'ker bi s takimi po-»> goji soglašali narodi, bi mogel privesti pošteno avtonomijo. Tak poraz bi pa z enakim naporom lahko podal narodom pravico samoodločevanja, katere rezultat bi nedvomno bil raopust habsburške monarhije. Če se more z enakim trudom izvršiti popolno delo, zakaj se pehati za polovičarskim. Trockij imenuje Avstrijo v svoji knjigi srednjeevropsko Turčijo. Pokojni Pernerstorfer jo je nekoč tako imenoval. Vsi zatirani narodi sodijo tako o njej. Bila je nevarna Evropi; Če ostane, ji bo nadalje nevarna. Torej proč z njo v interesu svobode narodov, v interesu evropskega razvoja, v interesu svetovnega miru. Šovinistični kričači si navadno domišljajo, da spadajo med napredne ljudi. To zlagano bajko je treba enkrat temeljito razdreti. Šovinist, je človek iz preteklosti, ki vlači breme mrtvih stoletij s seboj in okužuje zrak s smrsdom poko-pališča.Šovinizem je coklja na vozu napredka, atavističen pojav v evoluciji. Nazadnjaki niso koristni človeštvu, temveč mu škodujejo, in le blazni jih morejo slaviti. Šovinisti bi rsdi zgradili klošter z najstrožjimi pravili, da bi ne prišel narod z nikomer onkraj zidu v dotiko. Oni pa bi bili gvardiani. Kajti po njihovih nazorih je vse nevarno, kar ni doma v kloštru. Taki so kakor starši, katerih otroci se morajo neprenehoma držati maminega krila; ti otroci ostanejo otroci do svoje smrti. Intemacionala bi bila mrtva, če bi jo mogel umoriti strup sovraštva. Saj ga brizgajo vsnja nočindan. Ali ona se smehlja, kajti zoper take otročje atentste je imuns. Močnejšs stredstvs v močnejših rokah je niso mogls umoriti. Bezniško zmerjanje zbesnelih šovinistov ji bo toliko ško-dovalo kolikor večerni veter hrsstu. Mi nočemo, ds bi naš narod ostal otrok; zato zahtevamo zanj odprta vrata v svet, da ne osU-ne skrit aa pečjo, ampsk da najde svoj prostor v človeštvu. Porušite kapitalizem. Uničite izkoriščsnje in bojs med delom in kapitalom bo konec. To je vsa modrost. Dol s kapitalizmom! ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovi due K. avgusta u* • ., t liiV lakorporirana 22. aprila v driavi Peau. Sedež: Conemaugh, Pa. O LAVNI URADNIKI: Predseduik: Ivan Proatur, 10S8 Norwood Bd., Cleveland, <>l»io. Podpredaadaikt Josip Zorko, II. F. D. a, Box 113, West Newtou, Pa. Glavni tajnik: Blal Novak, 20 Main Street, Conemaugh, Pa. • 1. Pum. tajniki Kraak Pavlov*!*, 20 Main Street. Conemaugh, Pa. 2. Pom. taji»Uu Akdrej Vidrich, 20 Main Htreet, Cenemaegk, Pa. Blagajuik: Jo.ip tele, -do dali svoje krivično bosovstvo iz rok. Ti ljudje imajo pri J. S. Z. privilegij, sličen onemu, kakršnega imajo veleposestniki, ki so vpisani v deželni deski vojvodinc Kranjske. Slovencev je največ v J. S. Z. in imajo tri člane v gl. od-l>oru, Hrvatov je manj, pa imajo 6 članov v glavnem odboru, Srbi pa nobenega ne. To je tisti sloveči falsificirani socializem, katc • rega praktieirajo na Ilacinc Ave. v Ohicagi. Kaj pa kongres? Well, lahko se kongres vrši, in lahko se tudi pripeti, da bodo oblasti vse udele • žence poslale na ričet. In kaj potem? Nič, Hrvatski sodrugi bi z vsemi štirimi dokazovali, da so vsega tega Slovenci krivi. Le nikar si ne domišljajte, cenjeni Cvctkovi pristaši, da se kdo boji z vami na kongresu polemizirati Je pa nekaj aruxe^a, ce bi n.u prav oblasti pustile pri mini To je denar. Kongres hi stal okrog ftst tisoč dolarjev, še rajše več, kot pa manj. Če bi se vršil kon -gres in če bi prlstaSl R. S. ne hoteli zamenjati tolstojanstva zn socializem, potem lahko mirne vrsti že danes /asti vim čevljo in klobuk, da bi ves kongres no le zbli - žal, temveč eš poostril razdor v Jugoslov. Soc. Zvezi. Edino, kar bi naredili, bi bilo to, da bi pome-dli blagajno Zveze, in potem, ko bi bili enkrat suhi, bi pa rekli hrvatski sodrugi, da naj se ločimo v božjem imenu. Ako že večina hrvatskih sodrugov želi kongres, potem naj ga sami tudi financirajo, ne pa da bi tisočake slovenskih delavcev vrgli skozi okno. Kdo je puskar, social patriota i militari-sta, tega ne more dokazati lokalni kongres .T. S. Z., in tega niti ne more izreči konvencija splošne socialistične strsnke v Ameriki. Še le po vojni, prijatelji moji, bo svetovni kongres Internationale imel pravico in moč izjaviti, kdo je bil pni k ar, in kdo jc bil pacifistični frazeolog. Sodrugi, povejte mi, če ni greh da bi na eni strani beračili za podporo Proletarca, na drugi pa brer vsake koristi rabili tisočake. • Ml nočemo kongresa, pač pa hočemo avtonomne sekcije. Nismo za to, da bi se zal um • pali po nepotrebnem tisočaki, ka tere so delavci po kvodrih ln riik l.iih znosili skupaj. Slovenski so. drugi žele novih knjig in brošu -ric, katere bi lahko založili, če se otresemo prisilne in polovične centralizacije. Od suficita pri knjigah bi lahko pokrili deficit pri listu in odpadla bi nadležna beračija. Ml želimo iztegniti agitacijo ln organizacijo v t najŠir -sem smislu, tega danes ne more-mo, ker nnm umetna večina za -stavlja pot. Že več let nem član glavnega odbora j. S. Z., pa če hočem po vedati re.snico, potem ne kaže nic druzega, kot. konštatirati, da v te* spakedrani centralizaciji ¿e ni bilo nikdar iskrenega prijateljstva Kima nje med Slovenci, Hrvati in Srhi je bilo sistematično. NI res, da se nesoglasje samo zdaj kaže, odkar je sodrug E. Kristan v A -merikit Zelo bi mi bilo všeč, Čc bi me članstvo odpoklical*» od te neprijetne službe, ampak sam pa ne odstopim, dokler slovenski sodrugi ne doba, kar je njihovega. V slučaju, da bi sedanja iniciativa kluba št. 1 ne bi bila sprejeta, kaj potem?? Siguren sem, da bi po-tem kakšen srbski ali pa slovenski socialistični klub vzel iniciativo, da naj se dosedanji glavni odbor razpusti in izvoli nov, percentual-110 po številu članstva. Za tako iniciativo bi glasovalo tudi veliko hrvatskih sodrugov, ker Če ne, bi se pokazali preveč egoistične. Po sprejetju take iniciative bi pristaši R. S. v glavnem odboru naenkrat izgubili večino in kontrolo. Prisegel bi lahko, da bi pri "Straži" skakali kot maček, če mu vtakneš gorečo žveplenko pod rep, in hitro poskrbeli, da bi hr-vatski klubi začeli pošiljati iniciativne predloge za delitev na avtonomne sekcije. Želim* da se tem komedijam naredi enkrat konec. Apelirani na vse slovenske, srbske in hrvatske sodruge, da naj se nikar ne ozirajo na "Apel" hrvatskega kluba št. 3, Pittsburgh, Pa., temveč vsi glasujejo proti kongresu ia za avtonomne sekcije v J. S. 45. Frank Šavs. Détroit, Mich Kakor izgleda, se sodrugi za naše razmere v Zvezi dobro zanimajo, in krepko oglašajo v "Prolctarcu". Toda ena stvar je, o kateri, mislim, se še ni dovolj razpravljalo, namreč o pravih motivih, ki se skrivajo za zahtevo sklicanja izrednega kongresa od strani hrvaških članov glav. odbora J. S. Z. Po zadnjih poizkusih tukajšnjih fanatikov, na čelu jim neki član gl. odbora, se da sklepati, da je zahteva izrednega kongresa samo nadaljevanje tistega dela. katero tukajšnjim fanatikom ni uspelo pri detroitski okrajni organizaciji, kjer so slovenske sodruge tožili, da so "izdali'* razreden boj, ker se zanimajo za Slov. Rep. Združenje. Ker se a-meriški sodrugi ne dajo farbati, so se odločili, da nafarbajo svoje hrvatske sodruge na kongresu in na ta način prirede za slov. sodruge v J. S. Z., ki se strinjajo z minimalnim soc. programom, da ima vgak narod pravico odločati o svoji usodi, nekakšen "sodni dan"; nekakšen dan moralnega teorizma in prokletatva. Hé t eni kongresu se bodo po njih mnenju ločili kozli od ovčic, "pravoverni od krivovernih". Propaganda za to je že dalj časa v teku. Kako bodo to izvedli, če se kongres res vrši, je težko reči; najbolj brihtne glave med brihtni-mi menijo, da se bo vse lepo uredilo, "po pravilih", podlaga pravilom bo pa načelo: vse ali nič. Kdor se postavi na to stališče, ta res ne more zagovarjati nič druzega, kakor zadeve vsega sveta, zato mu ne more biti ležeče na jugoslovanskem vprašanju. in njega pravični rešitvi v sedanji vojni. Njih stališče objemlje samo dvoje: vsemirje in človeka, zato je treba reševati vse politične, kulturne in gospodarske zadeve s kosmopolitičnega — maksimalnega stališča. O kulturi na Balkanu ne smemo govoriti samostojno; kajti s tem bi se zamerili v prvi vrsti oni "kulturi", ki nas je podjarmila, a po drugi strani bi re na vse Večne čase zamerili tudi Ar-navtom, Škipctarom in Cigmiom, ki je Še nimajo. Samo če govorimo o vsem svetu, o vsej zemeljski o-bli. se izognemo prvi in drugi zameri. Na ta način izkažemo po c-ni strani pokornost, po drugi pa pokrijemo kulturno zaostalost Ciganov, Arnavtov, itd. s ko-smopolitičnlm plaščem, in jih tako Obvarujemo kulturnega kom-promitiranja pred ostalim svetom. To pravilo bi lahko raztegnili na vse strani. Zakaj govoriti na pr. o delavski obrambi, in ofenzivi če so pa na drugi strani tudi delavci skeh-je, in preti nevarnost, da štrajk propade ? Zakaj govoriti o kah in kanonih, o armadah, kfflK na drugi strani delavci, in bi streljali na delavce —- tudi če dotič-ni delavci slepo drve za kajzer-jem ih prête uničiti nocialisticno republiko? Tako ti ljudje postavljajo ko-»mopo!itične teorije pred stvarna dejstva. Seveda so se te teorije slikale v najbujnejših domišljijah okrog "R. Toda glede piskih boljševikov so se pri "R. S." strašno zmotili, iti jaz ne vem, kaleo bodo čitatelji "R, S." dobiii sedaj radoK Hvnje za ta slepila, ki iim jih jc dajalo omenje- * voï Kuaki boUeviki delavstvo, na j braui revolucijo do *aduje kup-Kaku m ta stiimle « u-ureduika "H. 8.", da de ia no bane koriati od pu Zdi ae mi, da pri i4R. ni-ili boijftevikov, in da ao krivo tolmačili njih atali-Ali bodo vpriéo teh dogod-w Huai j i uredniki R. H. ie farbati avoje ¿itatelj« a ki ao ga take truiaato irjali skoraj tri letat bodo vpričo teh dogodkov, ravnokar odigravajo, rea li nafarbati avoje člane, da so liei aoc. grešniki, ki jih je obsodili in prokletif Mete zdi, da "sodnji «lan", ki ga * ivljajo, ne prinese olsiotlbe nad slovenskimi sod rugi, ampak nad tistimi, ki ao ga pripravili % Toda naš klub, in mislim vsi slov. klubi, bodo glasovali proti ohdrža vanju nepotrebnega kengresa, glasovali pa bodo sa i-niciativne preti loge kluba št. 1 da še postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij. To je sedaj v resnici edini način, da se pride enkrat do sloge in dela, ki je vstal sfanatiziranih glav, porojenih iz agitacije posameznih fana tik«v, trpelo. Thos. Petrich, član slov. kluba št. 11 J R Z Camp Sherman, 0. iot vojak Vam ne morem po-o delavskih razmerah, čeli se lahko reče, da smo tukaj v nekem oziru tudi delavci, kakor na primer pri tisti službi, ki jo jaz opravljam. Čitatelje tega lista bo pa nemara zanimalo izvedeti, da so v armadi strica Sama tudi zavedni delavci, ki tudi vvojaškem taboru ne pozabijo, kam spadajo v civilnem življenju. V "Proletareu" se "ne oglašajo Innogo, pa v splošnem ima ta list kak druge naloge; tem pridneje ie oglašajo vojaški dopisniki v Prosveti. Kar se tiče tukajšnjega življenja, si čitatelji lahko mislijo, da «• zavednemu delavcu ni lahko privaditi. Prej smo bili vajeni, da ¡$ človek šel, kamor je hotel; tega pa tukaj seveda ni, in zdi se tri, da ni popolnoma odkritosr-kdor pripoveduje, da mu je r vseeno. Seveda, disciplina mo-biti in stric Sam jo strogo ije, mi se ji pa morami» ft. Večkrat nam tukaj prirejajo zabave, toda priznati moram, da niso vse po mojem okusu. Od vse-ga, kar uprizarja Y. M- C. A., mi je res v zabavo le, kadar kažejo kakšne dobre premične slike; te grem rad pogledat. Tudi kadar zveni, da bo kakšn^ lepa cvetka apela, grem rad poslušat, kajti petje sem od nekdaj imel rad. Včasi se vrŠe kakšna predavanja. Pri tem se zgodi, da se kateri haned predavateljev zaleti v socializem in nam ga hoče ostuditi. Tak govornik najbrže ne pomisli, da so tudi razredno zavedni delavci v ameriški armadi in da sedi kateri izmed njih tudi med peslušalci in je po pravici lahko užaljen od takih kritikačev. Ne Verjamem, da se vjemajo take reči z načeli ameriške vlade in tudi gentlemanSko se mi ne zdi napadati pošteno prepričanje. Kdor je socialist v svoji duši, mu ne bo nihče iztrgal socializma. Po mojem mnenju napadajo ljudje včasi stvari, katerih sami ne poznajo; ▼saj o socializmu govore dostikrat taki, ki ga ne razumejo. Iz našega taborišča je bilo precejšnje število avstrijskih podanikov poslanih domov. Seveda so odšli le taki, ki sami nočejo ostati ▼ armadi. Dosti jih je bilo, ki so hoteli oditi, dasiravno so jim stotniki razlagali položaj. O neki drugi stvari sem se hotel zmeniti. Čltal sem v Proletar-ea apel na tiste, ki so z nami in «eni videl, v kakšnem položaju je list. V srce zaboli človeka, kadar Mta kaj takega. Edini pravi list slfvenskih delavcev v Ameriki, ngmreč list, ki je njih lastnina, *e nahaja v takih razmerSh, da ni vama njegova eksistenca* ker ta delavstvo ne podpira dovolj. Rtsnico je treba povedati, da je ta list za slovenske delavce v A-meriki najcenejši; celo veliki angleški listi so se podražili, Pro-lefarec pa izhaja vedno po enaki «••ni kakor pred vojuo, četudi je ftpftošno znano, da se je podražil pepir in vse, kar je potrebno za izdajanj«. Ameriški listi so poro-šall, da so se take potrebščine podražile do 200 procentov. Tudi da vaakd» na veas, ée- je sa ueobjtt p ti listu kakšna ujema, o delavcih v splošnem pa veta» da ne bi mogli izhajati, čf se jim ne bi bil tudi zaslužek kaj sboljAgl. Ali bodo slovenski delavci dopustili, da pride tak liat, kakršen je Proletarec, res v nevarnost, da bi moral nehati izhajati t Ne verjamem, da dopuste te delavci, »a katerih kpristi ni noben list toliko storil, kolikor Proletarec, ki je zbudil zavednost med ujimi in izvršuje nalogo socialnega učitelja. Kje bi bila delavska organizacija med Hievenci danes, če ac b| bilo Proletaeea t Ako že ne moremo v sedanjih časih mnogo storiti s pridobivanjem novih naročnikov, kar W bilo največ vredno ne le za list, ampak za delavsko stvar sploh, pa vsaj podpiraj me, kakor kdo more, da za aedaj vsaj vzdržiruo svoje delavsko časopisje, dokler ne pride Čas, da pojde-mo z njim lahko zopet krepko naprej. Sicer bi se bilo pa vendar ravno sedaj treba oprijeti agitacije, kajti sedanji čaa je laa zbujajoče se svobode. Stolčki krona-nih avtokratov »e majejo in ruši-jo, republičanski duh se oglaša, ljudstvo noče več imeti obroča skozi nos, da bi ga tajni aristo-kratični diplomati vlekli zanj. Groza obhaja avtokrate in sovražnike svobode. To je čas, ki ga mora zavedno delavstvo razumeti. In tp je Proletarec zvest voditelj, ki kaže našemu proletariatu položaj v pravi luči in se delavstvo lahko zanaša nanj« Lepo je bilo čitati izjavo slevenskih dijakov, ki se tako zavzemajo za Pro-letarca. Želeti bi bilo, da bi ta izjava našla odziv med delavstvom in bi se naš list povzdignil na najvišjo stopnjo. Kadar pride čas, ki ga vsi želimo in za katerega se bojujemo, ko bodo narodi svobodno dihali in ne bodo mogli nobeni kajzerji več ugrožavati sveta, kadar se tudi delavcu ne bo več treba bati suženjstva, bomo ponosni na svojega Proletarca, ki je v tem boju vedno izpolnjeval svojo dolžnost, in sami bomo lahko ponosni, da smo pomagali napraviti iz Proletarca to, kar je. Pozdrav vsem sodragom in či-tateljem širom naše Amerike! Jia. P. Dum. •ki razredi do resnične politične Blažič, Neimenovan, A. Volk, F. veljava. Ruska revolucija ae ni Kaišavec, Rose Ma jera, T. Mila-zadovoljila « Um, da je potegnila -prestol izpod carja; bila je tudi soc ialna. Delavec na Ruskem je poatal političen faktor, odločujoč političen faktor. Zdaj ti« gre za to, ali je bila taktika ruske revolucije vedno prava ali ne. Zmotljivi so vsi ljudje. Marsikoga, ki sedi sedaj na visokem kritičar-akem stolu in sodi rusko revolu-vijo, bi rad videl, kako bi se sam obnašal, če bi prišel v tak polo-žaj in bi moral pokazati delo na- revolucija ima mnogo aorralnHtov. Največji med njimi jo gotovo nemški kajzerizem. Poprečni ljudje ne vidijo nič druae-ga, kakor rusko revolucijo in H linijo oropano in poteptano od nemških imperialističnih kopit. Mi pa vemo, da ae tudi v tej težki uri ne suio obupati. Ruski revolucionarji niso posuli kajzerjevi prijatelji, tudi če je njih sila opešala; naj se godi te dni karkoli, dan ob-račuda s kontrarevolucionarno kajzerjevo bando pride. Spomniti se pa moramo, da smo vsi skupaj potrebovali rusko revolucijo, sedaj pa potrebuje ona na«. Naša delavska dolžnost je, da ji pomagamo, ne le zaradi ogromnih žrtev, ki jih je doprinesla na oltarju svobode, ampak tudi zato, ker bi bil njen poraz obenem naš po-raz. Torej je treba, da postanemo močni. To je mogoče le s organizacijo in zato kličem še enkrat delavcem v Johnstownu: Pristopite klubu, prihajajte na seje, agiti-rajte in razširjajte naše časopisje in ustvariti si s tem moč. Frank Likar. Johnstown, Pa. Socialistični klub v našem mestu je začel zopet redno poslovati in zato vabim vse delavce v John- stownu, naj pristopijo in naj se redno udeležujejo sej, ki jih imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu v domu društva "Adrija". Nekolikokrat se je že zgodilo, da je klub v naši naselbini pre -nehal z rednim poslovanjem in to bi se lahko ponovilo, če ne bomo trezno delali in pri tem tudi pridno agitirali za pridobivanje novih članov. Delavci, katerim je kaj za njih blagor, pa ne smejo tega pripustiti, kajti organizacija je prvi pogoj, če hočemo doseči kakšne uspehe. Pristopajte torej klubu in ostanite mu zvesti člani, agi-tirajte, pomagajte razširjati so-cialistično literaturo in pridobivajte svojemu glasilu nove naročnike. 7 Malo kateri človeški rod je živel v tako resnih in pomembnih časih, kakor naš. Kmalu bomo obhajali obletnico ruske revolucije. Marsikomu se pri tem zdi, kakor da gleda v temo in ne more razumeti, kaj se godi, ker se ne razvijajo dogodki natančno po tisti poti ,po kateri je sam mislil, da pojdejo. Posebno nad Rusijo majejo z glavami; kakor so bili nekdaj navdušeni zanjo, tako mislijo zdaj, da je to dežela golega ne-zmisla, pijanosti in anarhije. Na potu človeškega razvoja so pa najslabši tisti, ki ob vsaki zapreki in ob vsakem razočaranju obupa-vajo. Resnično je ruska revolucija, naj bo že njen današnji položaj kakršenkoli, za proletarce vsega sveta največji dogodek. Ona je predvsem skrušila carsko avto-kraeijf», o kateri je ves svet mi -slil, da je nepremagljiva. Vsemu demokratičnemu svetu je s tem dokazala, da nima nobena afto-kracija na svetu dovolj trdnih tal pod nogami, če je ljudstvo no če prenašati. Dokazala je, da ni boj za ljudske pravice sama sanjarija, kakor so mislili Mabotue-ži. ki se zjokajo ob vsaki težavi. Tvakor je padel ruski carizeiu, tako lahko padejo carizmi in avto-k racije vsega sveta. Ruska revolucija je pa pokaza Camp Sherman, O. Ker vidim, da mi je potekla naročnina, jo moram obnoviti, če -ravno sem tukaj v vojaški službi. Naročnik Proletarca sem, kar sem tukaj, a ne pustim ga, četudi ne vem, kje bom morda že jutri. Poklican sem bil in odzval sem se, čeravno lahko pravim, da je bilo težko. Tolaži me to, da se gremo borit proti kronanim avtokratom in militarizmu. , Morda bo to vendar zadnja vojna in želel bi, da bi bila in da ne bi bilo po vojni ne kraljev ne cesarjev, ampak svoboda po vsem svetu. Gotovo je še več naročnikov, ki niso opazil!, da jim je potekla naročnina, Vsem bi svetoval, naj jo obnove in vsak naj se potrudi, da dobi listu še nekoliko novih na -roČnlkov. Prepričan sem, da bo ProleUrec še dolgo izhajal in nas učil dela za napredek in svobodo« ProleUrec je list, o katerem se pošteno lahko pravi, da je glasilo in zagovornik delavstva. Po vojni pride mir. Kadar se vrnemo, zastavimo zopet svoje moči v starem boju, ki ne more biti končan, dokler ne bo vse ljudstvo svobodno. In tudi tedaj nas bo ProleUrec vodil na tej poti. > Pozdrav vsem zavednim jugoslovanskim delavcem! John Matjazich. vec, J. Stetina, J. Mišmaš, L. S t raus, J. Pozebnik, P. PinUr, M. Kuhar, A. Sadar, J G.lavič» L. Za-bukove, Wm. Sitar, J. Milave, L. Tanko, P. Kerž«, L. Gruden, L. Povoršek, F. Artel, F. Permač, J. Kovačič, F. Paulieh, J. Jeglich, F. Kobaj, P. Antonin, A. Mose, S. Ja-shum, F. Berk; 30 eentov A. Artel; po 50 centov > J. Popetnik, J. Polaue, F. Trempetič, A. Janko-vi*, J. Mulcy, F. J. Lauahe, F. Ko-šak, F. Jenikovič, A. Kaušek, J. Makinda; 75 centov neimenovan; po eu dolar: F. Mak, L. Volk, J. .Mevla, Jos. Birk, L. Trbcžnik, Zofka Birk, l\ Kočevar, l\ Lau-she, C. Kunstel; 2 dol. Mary Jančar. Sodrug Pavel Modic je nabral: po 25 centov: Neimenovan, J. Kovač, Neimenovan, F. Epich, J. Jene, M. Kapš, P. Preveč, A. Kraiz, N. Vidmar, M. Glavič, J. Modic, F. Jerič; po 50 centov ^ M. Šorn, Neimenovan, J. Kužel; J. Kalan $1.00; po dva dol.: Neimenovan, A. Strinich; Močnik in Belaj $5.00. Sodrug Jakob ävigel je na -bral: B. Godec* 20, G. Dolenc 25, A. Svigel 25, Aleš Švigel 25, M. Debelak 50, A. Pogačar 20, J. Flajsman 25, F. Natlačen 25, A. Semič 25. Sodrug Andrej Robič je na -bral: P. dvigel 10, A. Graižar 10, F. Mulec 10c, F. Ahlin f 1.00, F. Majcen $1.00, P. K. Bauzon $1.00, A. Fagonel 50c, A. Baje $1.Q0. S tem je od kluba Št. 27 skup• nega poslano ProleUrcu $151.05 ter še nismo zaključili in še pri demo. Sodrpge pa opozarjam še enkrat, da ne zamude prihodnje seje, splošno občinstvo tu v Cleve-landu pa, da ne zamudi prihodnje veselice dne 17. marca zvečer v Birkovi dvorani. A. Bogataj, tajnik kluba 27. ;......eeo»«ee«eeeeeeeeee i Siran Ko j ¡eooeeeeeooeeeeeoaooooaoo Drmitvo ' gloga ' H. 16, SXPJ., v Milwaukee, Wis., $10.00. Dru tar o"»oéa" it 246, tVPJ., $1.60. Unis Ob cri, 41c; John Sever, M. Otbašek, John Hadalin, Jo«. Mle-kui, Niek Moéilar, Louis Metelko, Fr. Miler, Pavel Dales, Jos. Mar zela, Pr. Bajo, po 20e ; Pr. Sreber-njak, Mat. Matko po 15c. Vsi v Van yoorhifl, Pa. — Društvo "Naprej" H. 5, 8HPJ* v Cleveland, O., $6.00. — Joe Orahonja $1.00; Tony Istinič, J. Kralj, John Koée-var po 50e. Vsi v Garrett, Pa. — Društvo "Delavec" ftt. 106, B S P. Z., v Mary vili«, 111., 86c—Dru itvo "Dobri Pria j tel j" v Bead ling, Pa., $1.00. — Prank Barbáó, Frank Barlid, Jack Potočnik« po 50c. Vsi v Luzerne Mino«, Pa.. — John Zupančič $2.50, Jack Trojar 50c, oba v Palisade, Oolo. — Jo«. Milanich, Albin Karničnik po bOo, oba v Ellsworth, Pa. — Ernest Knude, John Kraini po $1.00, oba t Nokomis, 111. — Društvo "Bra -tje Vsiazenega" H. 96, 8HPJn t Livingston, 111., $2.15. — Frank Mauc, Frank Polanc, Perd. Ku kenbergar, Geo. Knapko, Ôtef. Mi taiinko, Joe August po 26c; John Udovich 20c; L. Mane, M. Augustin po 10e. Vsi y Macdonaldton, Pa. — Mia« Mary Aučin, $2.00; Joe Topolak, Joe Ocepek, Joe Owen, Louis Urbančič, Joe Primor, Potar Kisovec po $1.00; Stove Baye 50e. Vsi t Detroit, Mich in izročeno po MU« Aučin, na obisku v Chicagi. — John J. Ban, Oakxnont, Pa., $1.00. — Društvo "Živela Ilirija". SNPJ. t Bound-up, Mont., $2.00. — Društvo "Tri-glav" it. 2, SNPJ , v La Salle, Dl., $5.00. — Soc. klub it. 32 y West Newton, Fa., $5.00. — Društvo "Bratstvo Naprej" it. 9, SNPJ., Yale, Kan«., $2.05. — Soc. klub it. 18 ▼ Sygan, Fa., $5.00. — FranÇ Ohernelieh, $1.00, Ant. Ausich, Frank Burk, Fr. Omersa, John Kutin po 50«; Joe Putt, Fr. Drob-neck, Joe BisUn, Fr. Omarso, J. Omarso po 25c; vsi v Madrid, la. — Društvo "Mladi Slovenec" it. 42, SDPZ. v Oglesby, Hl., $3.40. " it. 102, SNPJ y Ghioago, Hi* 18 00. — Soc klub it 181 v Atlasburg, Pa., $1.75. -Soc. ftltib it 27 m Cleveland, Ohio, in poslano po Ujniku Andrej Bo-gatoju, $6180 (Imena darovalcev glej v dopisu.) Opomba: Potrjujemo, da je Blaž Mezori it Girard, Kan«., poslal listu y podporo $2,30 ne pa samo $1,36, kot se je glasilo v izkazilu. $161.66 1.07 Skupaj ____ Zadnji Vsega skupaj......$619.73 Delavstvo je suženj peščici kapitalistov, ki so osredotočili in si osvojili vse dobrote, ki jih je u -stvarilo Človeštvo v stoletjüh neumornega dela in napredka. Včeraj, danes - jutri. Vsa Kdo se s hvaležnostjo spominja na zdravilo ki tnu je bilo v pomoč včeraj, ker ve da mu bode v prid in zdravje danes ali jutri, v slučaju kako se bolezen povrne. Gospod John Zlatohlavek pristavlja z naročilom sledeče: Pred Šestnajstimi leti ko sem bil hudo bolan če« šest tednov, me je Tri-nerjevo Grenko Vino prav hitro ozdravilo, zato sem se zopet začel lečiti z Trinerjevirol zdravili. Tri-nerjevo Grenko Vh)o vedno pomaga pri zabasanosti, nepreba vanju, zapiranju si^>e, glavobolu, nespanpsti, nervoznosti, splošnem oslablj«nju itd. Mr. Frank Lycka nam piše iz Lansinga 14. febr. 1918: Jaz priporočam Trinerjevo Grenko Vino vsem rojakom. Enako storili bodete i vi po prvem poskusu. Cena po lekarnah $1.10. Trinerjev Liniment je najboljše zdravilo proti revmatizmu, nev-ralgiji, putiki, spahnjenju, oteklinam itd. cena po lekarnah 35 in 66 centov po pošti 46 in 75 centov. V lekarnah. Cena $1.10. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1 *4 5 Chicago. lil. Uajnikom Jug osi. socialističnih klubov na znanje. Glasovnice o iniciativi kluba št. 1, da se postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij, so rafe-poslane. Klub, ki ne bi dobil gla-sojri^c, naj Ukoj naznani tajni: št vw .4 ia jih petiovne pošlje. Po leg, klubov, ki so podpirali inicu-tivni predlog in so objavljeni na glasovnici, so poslali podporo še slede«"i klubi: št. 50, 83, 69, 189, 132, 118, 10, 91, 157, 5, 123, 176, 184, 188, 114, 2, 195, 185, 41. Tajništvo J. S. Z. la in storila ie več. Prvič v vSfcj življenje se je podražilo, kar men- ' «vetovni sgodovini so prišli delav- «. Cleveland, Ohio. Tukajšnji slovenski socialistični klub vabi vse sodrage in prijatelje na veselico, ki jo priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 7. zvečer. Se -stavljen bo bogat program in za dobro postrežbo bo vsestransko prirejeno. Kakor je imelo občinstvo na naših veselicah vedno ugodno zabavo, jo bo imelo tudi sedaj. Na zadnji seji nas je sodrug Rudolf Boieglav vse zelo vjezil, ko je trdil, da je nabral 39 dol. 50c za Proletarca, Večinoma am nismo hotel"! verjeti. On se pa ni dal pripraviti ob dobro voljo; smehljal se je, pa je začel čluti imena: Po 10 ceutov: J. Brezovar, L. Janda, J. Znidaršič, F. PinUr, A; Reavec, J. Gafner, J. P. Terbizon, J. Močnik, J. Breščak, P. Sechnik, 9. Kocmerl, A. Mugerli, A. Jane; 5 cent. J. Mil; po 15 centov: T. Kržič, J. Jamy, J. Sanik, J. Sev-kar, J. Lokar; po 20 centov: L. Vo*pe< A. Stineh; po 25 centov: J. I Meh, L. Baron, Wm. Sablok, J. Robič, J. Maručič, F. Oblak, F. Boija, A. Jarček, A. Vidergsr, V Sever, J Babič, A. Meglič, J. Bro-Meh, J. Jolel, J. Jaklič, J. Krem-lar, A. Kalan, J. Olatec, k Kuž nik. J. Kotnik, M. fcorn, A. Mertič, J. Černs, V. Dobravae, P. Žiberna, M. Kotnik, J. G^npel, W. Laushc, A. Miklich, J. Ivonllč, J. Boršnar, A. T pokazalo, da je treba Še nekaj več, namreč še širše balkanske federacije, ki ustvari dovolj veliko gospodarsko ozemlje, da i/ključi nove spore na Balkanu. Bolgarska je bila igrača Nemčije. Naravno. Battenberg je bil nemški poizkus. Ko je moral zapustiti tron, je bil koburški Ferdinand nova predstraža Nemčije na Balkanu. A ker je imela Nemčija svoje prste na Bolgarskem, jih je tudi carjeva Rusija vtikala tja. In ker so carjevi poslaniki v Sofiji nastopali kakor satrapi v podvrženi deželi, sta hoteli Avstrija m Nemčija preina-I gati ta vpliv s svojim pajacem na tronu. Nič drugače pa ni brlo s Srbijo, kjer n. pr. zloglasni Milan ni bil nič druzega, kakor avstrijski agent. To izigravanje državice proti državici se ne more ustaviti drugače, kakor da se zedinijo in za-radi tega ni politika, ki izključuje Bolgare a pri-ori, ne jugoslovanska, ne v interesu trajnega miru. Vsaka propaganda, ki ščuje en del Jugoslovanov proti drugemu, pa naj prihaja od srbske ali bolgarske, od slovenske ali hrvaške strani, je pregrešna. Edino s pospeševanjem solidarnosti se more doseči cilj,, za katerim gre zdrava demokracija vsega sveta. Socializem in vera. (Konec.) Ker je socialno-demokratična stranka inter-konfenkrnalna, mora izključiti cerkev kot isto -vrstni faktor v državi ter stremiti za tem, da se cerkev odloči od države, ker mora biti vsaka cerkev, vsaka konfesija prosta in ne obvezna. Socialistična stranka mora biti proti zvezi države in cerkve, proti zvezi kortfesije in politike tudi v svojem stremljenju po svobodnem razvoju človeka na poti izobrazbe. Cerkev v zvezi z državo izraža avoj ogromni in škodljivi vpliv na ljudstvo a tem, da potom države sili človeka takrat, ko mu je razum nerazvit, ko je nesposoben, da bi si sam iskal prepričanje, da se potom dobesednega papagajskega učenja, potom spomina, torej mehaničnim potom, uči stavke in zapovedi gotove konfesije. Pač prav pravi veliki ruski mislec Tolstoj: "Ni večjega hudodelstva nad človeškim umom, nego ono, siliti nedoraslega otroka, da se mehanično uči gotovih verskih stavkov, ki ga oklepajo liki verige vse šivi jen je." In isti mislec pravi: "Najhujši boj inteligentnega člove-. ka v sebi je tisti, ko zlomi te verige in išče svoje lastno prepričanje. Koliko orjaškega dela bi bilo človeku prihranjenega, ako seh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT j prodrere vsefej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, sli revmatiama, nevralgije, lumbago, otrpelostl gležnjev in drugih, najhitrejia in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev iS za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vsel lekarnnh. TRINERJEV ANTIPUTRIN je isvrstao in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiičenje ran, izpuičajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Nsjnorejie nagrada so dobila Trinerjevs zdravila na mednarodnih razsta-vah: Oold Medal—Sen Franclsco 191S, Oraad Frlz—Panama 1916. JOSEPH TRINER MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Ashland A v* Chieago, lil