NOVOTEHNA INVESTICIJSKI OBJEKTI NA KLJUČ Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 068/21 -737, fax: 068/28-027 ////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu j 4. % • Škocjanci gredo pred p. y. na 5. strani: | Neprecenljiv mos na 6. strani: V, • Trnove Trnova pot izgnanstva še sl na 7. strani: • Požarna varnost zelo 'A na 8. strani: V • Novinarji Dolenjskega lista % • V Kopitarni stavkajo ves ^ na 10. strani: ^ • Usode izza rešetk na 11. strani: • Grozi nam revščina • Ozelenimo svoje mesto! 'A na 24. strani: • Deklica s paralizo je shodila ! Sladkost oblasti zavira volitve KRŠKO — Krško podjetje SOP je eden od krških gospodarskih bolnikov in na zadnji seji občinske skupščine so ugotovili, da firma vsem na očeh propada. Za usodo tega podjetja bo verjet-no pomemben letošnji 31. marec, ko bodo na sodišču v Novem mestu s prisilno poravnavo zaključili stečajni postopek SOP Krško, p. o., torej »starega« Šopa. Gre za to, da namesto Šopa začenja delovati nova firma SOP Ljubljana, d.o.o., ki sojo registrirali v začetku letošnjega leta. Firma je 2. marca najela opremo in prostore SOP Krško p.o., torej podjetja SOP v stečaju. Novi SOP s sedežem v Ljubljani bo ohranil proizvodni program »starega« krškega Šopa in to pomeni, da bodo zaposleni v novi tovarni delali lakirne linije, transportne naprave in specialno opremo za prehrambeno industrijo. SOP bo tako zaključil posel na Češkem in večjo montažo v Rusiji. Kot napoveduje Luka Jaki, direktor SOP, d.o.o., Inženiring za specializirano opremo in projektivo, podjetje kandidira v natečaju za opremljanje nove Revozove lakirnice v Novem mestu. Za posel, s katerim bi zaslužil okrog 2 milijona mark, se SOP poteguje kot kooperant francoske, angleške, nemške in italijanske firme, kar pomeni precejšnjo možnost. V teh dneh sklepa podjetje tudi pogodbe na Češkem, in sicer gre za nekaj več kot milijon mark vredne posle. L. M. v i«.,, o &L''tk4ii£ši .. V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo oblačno vreme s padavinami. snu TRADICIONALNI KONCERT — Mestna godba iz Metlike se tudi letos ni izneverila tradiciji Pred materinskim dnevom je preteklo soboto pripravila že tradicionalni koncert, tokrat posvečen ženam, materam in dekletom. Z že izkušenimi glasbeniki pod taktirko Ivana Jerine so se predstavili tudi učenci oddelka za trobila in pihala glasbene šole v Metliki Godbeniki ugotavljajo, da vedno primanjkuje denarja za popravilo instrumentov in nakup novih. Vendar so kljub temu hvaležnemu metliškemu občinstvu, kije napolnilo dvorano kulturnega doma, z bogatim programom znova dokazali da so lahko ponosni na mestno godbo. (Foto: M.B.-J) Konec stečajnega postopka za SOP Krško Nadomestek za zavoženo podjetje NOVO MESTO — Po konferenci občinskega zbora novomeških demokratov je bila preteklo sredo v hotelu Metropol še javna tribuna s strankarskima prvakoma in ministroma Igoijem Bavčarjem in dr. Dimitrijem Ruplom. Govorila sta predvsem o sedanji slovenski politični sceni ter o nalogah, kijih morajo demokrati opraviti v predvolilnem obdobju, da bodo igrali pomembno vlogo. Igor Bavčar je poudaril, da sedanjo slovensko politično sceno označuje velika razpršenost politične moči med preračunljivimi in na sodelovanje premalo pripravljenimi strankami, iz česar izvira nemoč reševanja problemov. Demokrati vlagajo veliko naporov v to, da bi povezali del slovenske politike okrog ključnih problemov, s katerimi se je treba z drugačnim vodenjem politike spopasti takoj, da bi lahko stekel proces revitalizacije slovenskega gospodarstva. Poglede na ključna vprašanja skušajo uskladiti s še petimi strankami in neodvisnimi poslanci, ki imajo skupaj 156 glasov v parlamentu, torej večino. Bavčar je dejal, da možnosti za dogovor niso velike, da pa upa na politično modrost. »V nasprotnem volitev letos ne bo, kruha ne bo mogoče ne deliti ne obljubljati, to pa je najslabše, kar se Sloveniji more pripetiti. Kriza bi do skrajnosti zaostrila nasprotja in obstajala bi resna nevarnost za desni ali levi populizem.« Na nevarnost bipolarnosti in desnega populizma (levica je zaradi repa preteklosti precej paralizirana in manj nevarna), ki bi pognal na vrh demagoge, ki v politiko ne prihajajo s čistimi nameni, je opozoril tudi dr. Rupel. »Demokrati smo po naravi sredinski in se bomo borili proti temu. Če kaj, je naša zgodovinska naloga, da preprečimo bi-polarizacijo Slovenije in da zavarujemo sredinski prostor zmernosti, razsodnosti. Stabilna družba je pogojena z močno sredino, z močnim srednjim razredom, ki ga je pri nasv v celi nekdanji Jugoslaviji še največ. Če uspemo še kaj narediti na gospodarskem področju, se nam za prihodnost stranke ni treba bati,« je dejal dr. Rupel. Sicer pa je govoril o tem, da si v Sloveniji še nismo povsem na jasnem, kaj pomeni biti samostojna, mednarodno priznana država, in da se še nismo znebili občutka, da bo na naša vprašanja odgovoril in naše probleme rešil nekdo drug. Demos je označil kot združbo, ki je opravila svojo nalogo: vreči stari sistem, doseči samostojnost in priznanje. Zdaj nas čaka postavitev na lastne noge. In kdo zavira volitve, če pa vsi trdijo, da so za čimprejšnje? Bavčarje potrdil, da bi Demokratski stranki ustrezale volitve takoj, saj javnomnenjske raziskave govorijo o njeni priljubljenosti v javnosti, seveda pa se zanje zavzemajo predvsem zaradi nezmožnosti reševanja problemov sedanje vladajoče koalicije. V Dolskem so vse stranke bile za čimprejšnje volitve, a nekatere so očitno imele figo v žepu. Dr. Rupel je dejal, da so z oblastjo povezane določene ugodnosti in moč, ki se jim ljudje pri vrhu pač težko odrečejo, zato želijo ostati čim dlje na oblasti. Na vprašanje iz publike zastran 44 milijonov tolaijev, ki naj bi jih ministrstvo za drobno gospodarstvo namenilo za zaposlitev novih državnih uradnikov, svetovalcev za obrt, je Bavčar dejal, da gre za nenadzorovano razdeljevanje denaija, ki je možno zaradi vladne nemoči in ki mu demokrati ostro nasprotujejo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ ZA TAKOJŠNJE VOLITVE — Notranji in zunanji slovenski minister, Igor Bavčar in dr. Dimitrij Rupel, sta na javni tribuni v Novem mestu govorila o sedanji vladni in parlamentarni krizi ki naj bi jo razrešile čimprejšnje volitve. Njihovo odlaganje pomeni poglabljanje krize in nevarnost polarizacije slovenskega političnega prostora ter nastopa škodljivega populizma. (Foto: Z L-D.) NOVO v Novem mestu - NOVO v Novem mestu OD SOBOTE DALJE NA GLAVNEM TRGU 16a STEP fSTEP PRODAJALNA ITALIJANSKIH ČEVLJEV NOVO v Novem mestu - NOVO v Novem mestu DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ___________ II \ ITH1 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST OTVORITEV NOVEGA VODOVODA TEMENICA RADANJA VAS — V petek, 27. marca, okrog 16. ure bodo župani in predsedniki izvršnih svetov Grosupljega, Litije in Trebnjega s krajani Radanje vasi in od drugod delili veselje ob otvoritvi črpališča novega zajetja. Zatem si bodo ogledali traso cevovoda in naprav na Medvedjeku pri Velikem Gabru. Ob koncu otvoritve novega zajetja in cevovoda vodovodnega sistema Temenica se bodo pogovarjali s predstvniki ministrstva za okolje in urejanje prostora (pričakujejo ministra Miho Jazbinška) o razkoraku med potrebami in možnostmi na področju komunalnega gospodarstva. USTANOVITEV KLUBA PRIJATELJEV KOLPE BELA KRAJINA V soboro, 4. aprila, bo ob 15. uri od jezu pri Krasin-cu do kopališča v Podzemlju spust s čolni po Kolpi. Ob 18. uri pa bo v se-miškem hotelu Smuk ustanovitev kluba prijateljev Kolpe. Namen kluba je uresničiti zahteve po takojšnji meddržavni ureditvi svobodnega kopanja, taborjenja, čolnaijenja in ribolova na celotnem obmejnem toku Kolpe. Kot gosta večera bosta v Semiču nastopila Vlado Kreslin in Zoran Predin. NAŠI NA ALPE ADRIA LJUBLJANA, KOČEVJE — V ponedeljek so odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Alpe-Adria, posvečen turizmu in sploh izkoriščanju prostega časa. Trajal bo še do 28. marca. Že prvi dan, na otvoritvi, se je na skupnem razstavnem prostoru občin Kočevje, Delnice in Čabar predstavilo še posebej območje občine Delnice, in sicer Narodni park Risnjak in Lovski dom Delnice. Včerajšnji dan (sreda) je bil posvečen predstavitvi kočevske Opreme, na njefpa je nastopal tudi tamburaški zbor KSD Kostel. Danes se predstavlja turistična in gostinska ponudba občine Čabar. Jutri, v petek, pa bosta prikazali svojo ponudbo zasebni gostišči Kovač (Osilnica) in Kolarič (Brezovica). Na tem sejmu bodo prvič predstavili tudi turistični zemljevid Zgornje Kolpske doline, ki ga je izdalo Turistično društvo Kostel. Oblikoval ga je Vinko Zajc, natisnil pa zasebni tiskar Miro Vesel, oba iz Kočevja. J. P. Stavka v fldrii Delavci že nekaj časa doma — v Brežicah zasedli tovarno NOVO MESTO — Večina od 1.700 zaposlenih v firmi Adria Ca-ravan, ki ima razen v Novem mestu obrate še v_ Brežicah, na Mimi, v Črnomlju, Šmaijeti in Šentjerneju, je že nekaj časa doma, ker so proizvodnjo prikolic začasno ustavili. V torek pa so začeli stavko. Najbolj so se organizirali v Brežicah, kjer so delavci zasedli tovarno in uvedli delavski nadzor. V Novem mestu seje v torek dopoldne sestal stavkovni odbor, sestavljen iz sindikalnih predstavnikov iz vseh obratov. Stavkovni odbor je postavil svoje zahteve, delavce pa pozval, naj naslednji dan (v sredo), pridejo na delovna mesta in stavkajo. Med drugim stavkovni odbor zahteva, da so delavci edini delničarji v tej firmi, zahteva moratorij nad izvajanjem lastninjenja, takojšnje izplačilo plač za februar, jasno razmejitev lastnine med Adrio, Revozom in Tovarno posebnih vozil in vodstvu postavlja še nekaj drugih zahtev, hkrati pa mu svetuje, naj zaradi večletnih slabih rezultatov odstopi. Stavka naj bi trajala do izpolnitve zahtev stavkovnega odbora. Vodstvo Adrie trdi, da so govorice o »prodaji firme« ali o »elanizmu v Adrii« povsem brez osnove, da take govorice izvirajo iz nerazumevanja problematike in da jih morda razširjajo tudi posamezniki, ki jih je čas povozil. Vodstvo tudi trdi, da lahko Adria že letos doseže pozitivne rezultate, v naslednjih dveh letih pa naj bi ustvarjala že precejšnje dobičke. ^ g V TREBNJEM KUUKEC TREBNJE — Prvega aprila ob 17.30 bo v trebanjski osnovni šoli zaključna prireditev Slovenski kljukec 92. Nastopajo Rifle, Tof, ekipa Moped showa in Ansambel Trinajsto prase. Za najboljšo dolenjsko laž prispeva nagrado Dolenjski list. Mnoge težave ministru nepoznane Igor Bavčar na javni tri-________buni v Vinici__________ VINICA — Na javni tribuni z naslovom Ljudje na južni meji, kije bila pretekli petek v Vinici, seje izkazalo, kako prav je bilo, da je minister za notranje zadeve Igor Bavčar obiskal črnomaljsko občino. Za mnoge probleme, kijih imajo Belokranjci, odkar živijo ob južni meji, je namreč prvič slišal. Bavčarje menil, da mora za to, da se prepreči nestrpnost med dvema državama, veliko narediti država sama pa tudi ljudje, ki ob meji živijo. »Res pa je, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Ker pa ne želimo izpustiti iz rok razvoja turizma ob biseru, kakršen je Kolpa, bo postala reka turistična cona, kjer se bo moč svobodno gibati, kopati, ribariti, čolnariti,« je obljubil Bavčar. Seveda pa ne bo šlo brez formalnosti, saj si bo moral vsak prej na sedežih občin zagotoviti turistično karto, izdajali pa bodo tudi obmejne propustnice, dovolilnice za enkraten prehod meje ter propustnice za dvolastnike, delavce in zaposlene v podjetjih, ki imajo posestva v obeh državah. Sicer pa je še obljubil, da se bo zavzel za projekte, za katere Belokranjci menijo, da jih potrebujejo. Sedaj je napisanih 57 projektov, pripraviti pa morajo le še prednostni seznam. Prekategorizacija viniškega mejnega prehoda iz meddržavnega v mednarodnega je po njegovem odvisna predvsem od spodbujanja Slovenije in hitrosti odločitev na Hrvaškem. Prebivalci onkraj meje, ki se šolajo, delajo in nakupujejo v Sloveniji, pa želijo, da bi bila meja do njih čim bolj tolerantna. Direktor republiške carinske uprave Franc Koširje dejal, da pripravljajo nov carinski zakon, ki se bo še bolj približal Zahodni Evropi. Maja bodo poenostavili mnoge carinske postopke, dokler pa v Beli krajini ne bo carinske izpostave za blagovni promet, bodo morali voziti blago na carinjenje v Novo mesto. M. BEZEK-JAKŠE P Ste AGROAVTOMETAL Spuhlja 53 pri Ptuju ® 062 776-515,776-208 UGODNO! UGODNO! UGODNO! UGODNO! I MEJ NA GNOJILA IVA KI LINA • KAN • NPK 13-10-12 • NPK 15-15-15 • NPK 7-20-30 V PC X dostava MPCXdostava 12.951 SLT/t 712 SLT/vreča - 50 kg 15.512 SLT/t 853 SLT/vreča-50 kg 19.200 SLT/I 990 SLT/vreča-50 kg 20.998 SLT/t 1.090 SLT/vreča - 50 kg MOŽNOST ORGANIZIRANEGA PREVOZA NA DOM! MINIMALNA KOLIČINA 7 t Nadležna vprašanja Po sprejemu zakona o denacionalizaciji je kmetijskemu ministru postala služba še težja, kot je bita doslej. A lije sploh mogoče držati Demosovo obljubo o pravičnosti in ob popravljanju starih krivic ne delati novih? Agonija farme Pšata pri Ljubljani že dokazuje, da bo to vse prej kot lahko, če ne celo nemogoče Sicer pa imamo lastne primere bliže Ob denacionalizaciji se ne kažejo te nove krivice, temveč se odpirajo tudi nova vprašanja, pred katerimi ne bo mogoče ubežati Ob nedavni opozorilni stavkijih je ministru dr. Jožetu Ostercu nekaj zastavil republiški odbor sindikata kmetijskih in živilskih delavcev. Vprašanja so vse prej kot prijetna Kakšna usoda čaka 11.600 zaposlenih v kmetijstvu in dejavnostih, ki so neposredno povezane z njim? Kako namerava minister nadomestiti izpad c pridelavi hrane, ki bo nastal zato, ker bodo po zakonu o denacionalizaciji dobili zemljo v glavnem nekmetje, cerkev, plemstvo, tujci in števibii dediči nekdanjih kmetij, ki se s kmetijstvom že dolgo ne ukvarjajo več? Sindikat opozarja, daje v družbeni lasti manj kot desetina zemlje, ki pa daje več kot polovico odkupljene pšenice, 84 odst koruze, 26 odstot- ■ kov vsega tržnega govejega mesa, 85 odst svinine. Kako bo likvidacija te sodobno organizirane proizvodnje utemeljena z narodnogospodarskega stališča Republike Slovenije? Ne nazadnje: kje bo potem stroka preučevala vrhunsko tehnologijo, sprašujejo prizadeti dr. Osterca, ki je svoj doktorat pripravil prav na Farmi Pšata in tedaj hvalil njeno tehnologijo ter vrhunski genetski potencial zdaj pa pod pritiskom kmečke stranke najde besede hvale le še za trdne družinske kmetije, ki sejih v nasprotju z likvidacijo farm ne da narediti čez n0Č' M. LEGAN A Vlada sprejema škodljive ukrepe Odbor dolenjske gospodarske zbornice zameri vladi, da nima makroekonomske politike, sprejema pa zanič ukrepe — Dolenjska lani boljša od republike DOLENJSKE TOPLICE — »Pričakoval sem bolj pesimistično razpravo. Očitno pa se da delati, zdaj v glavnem sicer za preživetje, tudi v tako nenormalnih razmerah, v kakršnih smo delali lani, če so le pravi kadri. Predvsem mislim, daje vredno poudariti naše izvozne rezultate. Smo edini v Sloveniji s pozitivno devizno bilanco,« je na petkovi seji odbora območne gospodarske zbornice za Dolenjsko komentiral podatke SDK o lanskem gospodarjenju predsednik odbora Miloš Kovačič, sicer generalni direktor Krke. Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo je bilo lani sicer manj učinkovito. Praktično vse panoge je pestilo zmanjševanje proizvodnje, zaposlenosti, pomanjkanje denarja za poslovanje, pretrganje vezi s partnerji onstran Kolpe, neurejen plačilni promet itd. Vendar je bila skupna akumulacija, ki je sicer ni veliko in jo imajo le redka podjetja, večja od izgub. Predvsem pa so spodbudni izvozni rezultati, ki so mnogo boljši od povprečnih slovenskih, dolenjsko gospodarstvo je tudi več izvozilo, kot uvozilo. Vse skupaj naj bi nakazovalo, daje Dolenjska morda že dosegla NOVO POKOPALIŠČE DOLENJA VAS — V nedeljo, 29. marca, ob dveh popoldne, bo v Vidmu pri Dolenji vasi otvoritev in blagoslovitev novega pokopališča. Slovesnosti se bo udeležil tudi škof Jožef Kvas. dno krize in da seje začela vzpenjati. Člani odbora, v glavnem sami dolenjski in belokranjski direktorji, so seveda tudi nizali težave, s katerimi se ubadajo pri svojem delu. Za mnoge krivijo vlado, ki nikakor ne spravi skupaj makroekonomske politike. • Območna dolenjska gospodarska zbornica bo tudi letos podelila priznanje »Zlata roka« za posebne gospodarske dosežke. Odbor je v petek potrdil predlog, da letos podeli dve priznanji, obe posmrtno: namenili so ju Slavku Guštinu, ki je bil do smrti direktor Pioniija, in dolgoletnemu direktorju IMV Juriju Levičniku. Na trgu se zato pojavljajo mnoge nepravilnosti in neusklajenosti, vsak ukrep, ki ga vlada'pritrese na piano, pa je običajno zanič in dela podjetjem le škodo. Da navedemo le nekaj primerov: obdavčitev lesa, taksa na izvoz, 1,2-odstotne dnevne obresti za neredno plačevanje prispevkov ipd. Vlado so okrcali tudi na račun letanja po svetu, od katerega gospodarstvo ne čuti pravih rezultatov. Vse očitke in pobude bodo v zbornici združili v posebno pismo in ga poslali republiški vladi. Odbor je v petek potrdil tudi motivacijski razvojni program Dolenjske in Bele krajine. S strokovnjaki, kijih ima doma in na tujem, naj bi se začel nov razvojni zagon regije. Dokazov, da se da marsikaj narediti, je že nekaj: Pionirjeva bio hiša in novi bio gradbeni material opekon, novi material kerrock, izdelan v Kolpi, snežne verige Praktis, podjetniški forum v Krki itd. Se večje uspehe je pričakovati, ko se bo načrt zares povsod udomačil. Z. L.-D. IZŠEL JE POSLOVNI IMENIK LJUBLJANA — Gospodarski vestnik je pred kratkim izdal poslovni imenik v katerem je objavljenih 6.745 delujočih podjetij in drugih organizacij. Osnova za vpis podatkov v imenik je bil izpis Zavoda za statistiko. Poslovni imenik bo izhajal vsako leto, dopolnjen z novimi podatki in tekočimi spremembami. Imenik prodajajo tudi na disketi. Podpora SDP čimprejšnjim volitvam Pokrajinski odbor SDP Dolenjske in Bele krajine pričel s pripravami na volitve — ______________Sedanja kriza osnovna tema letnih konferenc__________ NOVO MESTO — Pokrajinski odbor Stranke demokratične prenove oz. Socialdemokratske prenove, ki po potrebi koordinira delo občinskih organiza- , Cn cij Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Trebnjega, je sredi marca praktično pričel svoje predvolilno obdobje. Vse volilne aktivnosti v tej 14. volilni enoti bo opravljal pokrajinski programski svet, v katerem že vedo za ljudi, kijih nameravajo ponuditi volilcem na listi za državni svet in na drugih volilnih listah. »V SDP smo v interesu ljudi za čimprejšnje volitve. Spekulacij, daje dobro za našo stranko, če jih še ne bo, ker bo vse bolj očitna kriza zdajšnje oblasti, ne maramo. Podpiramo proporcionalni volilni sistem, čeprav bi nam večinski celo bolj ustrezal, a v njem bi ostale na oblastnem situ le tri, štiri stranke, manjšim pa bi bil onemogočen vstop v parlament,« pravi tajnik novomeške Stranke demokratične prenove oz. Socialdemokratske prenove Jože Florijančič. V SDP je trenutno čas letnih občinskih konferenc, ki so odsev preseka političnega trenutka. V Metliki so jo že imeli, v ostalih treh občinskih organizacijah znotraj pokrajinske bodo v naslednjih nekaj tednih. O čem bo na njih največ tekla beseda, ni treba posebej ugotavljati. Slovenija je pred ekonomskim in socialnim polomom in življenjski standard prebivalcev je že pod mejo socialne vzdržljivosti, zaradi česar se je SDP tudi odločila podpreti delavsko opozorilno stavko 18. marca. Dolenjska je mogoče sicer delno na boljšem kot delavstvo v večjih središčih, a nasploh so razmere žalostne. Mariborsko pismo »žil " Še en levi udar Ali: kako skrbijo za zabavo v Mariboru MARIBOR — Po vseh levih in desnih udarih na republiški ravni je končno tudi mariborsko politično prizorišče doživelo svoj »komunistični udar« — tako vsaj gaje poimenoval predsednik mestnega Demosa (ki v Mariboru še naprej obstaja) Stanislav Holc. Slednji je znan, da ravno ne izbira izrazov, ko je treba obračunavati s političnimi nasprotniki, in da je pravi mojster za sprehode po trgovinah s porcelanom. Začelo se je julija 1990, ko je po sprejemu slovenske deklaracije o neodvisnosti ponoči razobesil na rotovžu veliko slovensko trobojnico brez zvezde, nadaljevalo z. njegovim nasprotovanjem, da bi občina sofinancirala lansko gostovanje mariborskega teatra v Mehiki, češ saj smo rekli, da bomo hodili v Evropo, in se strnilo v splošno podobo o njem kot o priučenem politiku z morebiti celo dobrimi in po- DOLENJSKI UST Industrijska proizvodnja se že nekaj mesecev občutno zmanjšuje. Brezposelnih je 94 tisoč, 65 tisoč ljudi pa je zaposlenih v podjetjih, ki imajo zamrznjen stečaj. Realni osebni dohodki so se v letu dni zmanjšali za tretjino, košarica najnujnejših živil kot da ne ve za postopno umirjanje inflacije. Stroški države so se zmanjšali bistveno manj, kot se je ekonomska moč gospodarstva. Več kot 70 odst. zaposlenih prejema povprečne ali podpovrečne plače, polovica upokojencev ima pokojnine nižje od zajamčene plače, nadomestila za brezposelne so nizka. Postajamo dvotretjin- JEDRSKA ZNOTRAJ PREDPISANIH OKVIROV KRŠKO — Jedrska elektrarna Krško je proizvedla v februarju 405.228 MWh električne energije. Vpliv elektrarne na okolje, merjen z različnimi kazalci, ni presegal dovoljenega. V februarju so v nuklearki uskladiščili 24 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, skupno pa je v skladišču 8.281 sodov. štenimi nameni, ki pa so v popolnem razkoraku z njegovimi stvarnimi sposobnostmi. Gotovo je za svojo slabo javno podobo največ kriv sam. S svojimi nepretehtanimi, včasih že naravnost paranoičnimi izjavami, ki še danes vidijo povsod eno samo rdečo zaroto, vseh, ki so si drznili podvomiti o odrešeništvu vladajoče koalicije, ki povrhu vsega v Mariboru niti ni na oblasti. Vsaj v nečem je navsezadnje Holc vedno imel prav: daje razdelitev oblasti v štajerski prestolnici pravo nasprotje tistemu, kar se je zgodilo na republiški ravni. Demos je praktično v opoziciji, v občinskem parlamentu je najmočnejši blok socialistov in SDP, vendar tudi ti nimajo večine. In tako je lažje razumeti najnovejši spor, v katerega so vpleteni Holc, Rous in Tovornikova. Predsednik Demosa je namreč tudi predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, in ker naj bi po mnenju vodstva skupščine, točneje podpredsednika Soviča, brez pravih razlogov odlašal s sklicem zbora, ki naj bi odločal o sprejetju občinskega proračuna (s tem naj bi nagajal Rousu), je Sovič sklical zbor kar sam, ta pa je potem požeg-nal proračun. Holc je to razglasil za komunistični udar (Sovič je član SDP) in je sklical novo sejo zbora, sklep prejšnje seje pa razglasil kot ničen. Posledica? Težko pričakovanje večine Mariborčanov, da čimprej zares pride do novih volitev. MILAN PREDAN sko revna družba, v kateri je večina prebivalstva potisnjena na ekonomski, socialni in politični rob, pravijo v SDP in dodajajo, daje bolj od revščine in objektivnih problemov problem pomanjkanje razvojnih perspektiv, ki mu pač botruje vlada in dosedanja večina v parlamentu. Prizadevanja za gospodarsko obnovo in za zavarovanje življenjske ravni tistih, ki so odvisni samo od svojega dela, v čemer v sedanjem parlamentu niso mogli biti posebno uspešni, bodo temelj njihovega volilnega nastopa. Z. L.-D. Stavka iz obupa Tudi večina Belokranjcev _________je stavkala__________ ČRNOMELJ — Prejšnji teden seje večina belokranjskih delavcev pridružila splošni opozorilni stavki, ki sojo organizirali Svobodni sindikati Slovenije. Od 6. do 8. ure so stavkali v večini belokranjskih podjetij, stavkali niso le v Iskri v Semiču, kjer so stavko podprli s podpisovanjem peticije, in v Kolinski Belsadu, kjer so sicer podprli stavko, vendar brez prekinitve. Tudi gostinci in trgovci so stavko le podprli. Njihove zahteve, kot so ukinitev zakona o plačah, izpolnjevanje že podpisanih kolektivnih pogodb, zajamčena plača, socialna varnost, so imele v Beli krajini še dodatno težo. Gospodarstvo v tem delu Slovenije seje znašlo v še hujši krizi kot drugje v Sloveniji. Slovenska proizvodnja je padla za 17 odst., v Beli krajini do 25 odst. Na zavodu za zaposlovanje v Metliki in Črnomlju je bilo lani na začetku leta 830 brezposelnih, do januarja letos pa je brez dela ostalo še 300 delavcev. Vendar očitno najhujše šele sledi, okrog 500 delavcem že teče šestmesečni odpovedni rok, sredi polletja pa se bo brezposelnim pridružil nov rod mladih. Tudi plače so v Beli krajini slabše kot drugje po Sloveniji. Eden od delavcev je dejal: »Ne stavkamo zato, ker bi si to želeli, stavkamo iz obupa. S temi plačami ne moremo več živeti, saj nam že kmalu po izplačilu zmanjka za avtobus.« J. DORNIŽ Jože Borštnar Nepričakovano je v noči od ponedeljka na torek, 23. marca, v 77. letu življenja umrl v Ljubljani Jože Borštnar, eden izmed dolenjskih prvoborcev, znani politični delavec in partizanski komandant. Rodil seje 8. novembra 1915 pri Sv. Križu pri Litiji. Že kot gojenec železničarske prometne šole v Beogradu se je vključil v napredno delavsko gibanje. Po končani šoli je postal odpravnik vlakov v Rajhenburgu (Brestanici), kjer je bil eden izmed organizatorjev KPS v Posavju. Kot član okrožnega komiteja KPS za Posavje je 1941 odšel v Novo mesto in povezoval z OF predvsem železničarje, ki šobili množično vključeni v boj proti okupatorju. Od oktobra 1941 do junija 1942 je bil član okrožnega komiteja KPS za Belo krajino, nato pa komisar Belokranjskega partizanskega odreda. Odtlej pa do konca vojne je Jože Borštnar opravljal številne vojaške dolžnosti. Bil je komisar Cankarjeve brigade, kot sposoben voditelj KPS in partizanov se je bojeval v številnih slovenskih krajih. Kot politični komisar, zatem pa ko) komandant IV. operativne cone na Štajerskem je tam uspešno uredil razmere po bojih in zmagi Štirinajste divizije. Žnan je bil kot pogumen in preudaren borec, ki je sodeloval v najtežjih bojih. Pod njegovim vodstvom so 1944 hitro osvobodili znaten del Savinjske doline. Ena najtežjih nalog ga je čakala po avgustu 1944, ko je bil imenovan za komandanta IX. korpusa na Primorskem. Na tem najobčutljivejšem terenu so se 1945 razvile usodne bitke za Trst, kjer je Jože Borštnar s spretnim poveljevanjem in z osebnim junaštvom izpolnil najodgovornejše dolžnosti ob koncu vojne. Uspehi IX. korpusa so omogočili enotam IV. armade osvoboditi Gorico in Trst. Po vojni je bil Jože Borštnar koman-dat mesta Ljubljane, pomočnik zveznega ministrstva za promet in minister za lokalni promet v Sloveniji. Že 1945 je bil prvič izvoljen za ljudskega odpx> slanca Dolenjske, po 1953 pa je bil tudi član izvršnega sveta slovenske skupščine. Več let je uspešno deloval tudi v Novem mestu kot sekretar okrajnega komiteja KPS. Iz tega časa so znani njegovi napori za gospodarski in siceršnji razvoj širše Dolenjske. Bilje tudi sodnik ustavnega sodišča, v vseh povojnih letih pa je opravljal še vrsto drugih odgovornih javnih nalog. Za junaštvo in zgledno požrtvovalnost ter velike uspehe v NOB je bil 15. 7.1952 proglašen za narodnega junaka. V Novem mestu smo ga videli še prejšnji mesec, ko se je udeležil srečanja častnih občanov Novega mesta, kijih je povabil župan Marjan Dvornik. S svojimi izkušnjami, pripravljenostjo in z ugledom naj bi pomagali po svojih močeh pri razvoju in napredku mesta, kije tesno povezano tudi z njihovo mladostjo. Vsi, ki so Jožeta Borštnarja poznali med vojno in po njej kot vzravnanega in ustvarjalnega vedrega človeka, se ga bodo spominjali s spoštovanjem in ponosom. Vreden je bil časti in številnih priznanj, ki mu jih je dalo ljudstvo za njegov nepozabni delež v osvoboditvi domovine. TONE GOŠNIK Meritve zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na kubični meter zraka Datum meritev MERILNA MESTA Center Žabja vas Ločna Drska Bršljin 16.3. 90 34 37 22 22 17. 3. 62 38 26 26 23 18. 3. 66 11 25 22 17 19. 3. 98 46 50 31 35 20. 3. 87 41 40 28 28 21.3. 133 37 24 23 20 22. 3. 90 34 41 19 18 Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija S02: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. r Naša anketa 3 Zenska vrednejša kot mati? Marec je bil dolga leta marsikomu bolj kot po čem drugem razpoznaven po dnevu žena. Mnoge ženske so se ga sicer otepale, vendar je ostal kot priložnost bolj ali manj iskrene drobne pozornosti do podpi-ralke treh vogalov v hiši. Obdržal seje celo sedaj, ko se v duhu pometanja z vsem preteklim uveljavlja materinski dan, ko je ženska kot baje povsem enakopraven osebek vredna takšne drobne pozornosti le, če je mati. Vrtci, ki so vsa leta nazaj pripravljali mamicam proslave, pa se sedaj v marcu odločajo za družinske urice, da bi koga ne užalili. Po svoje je tako še lepše in prijetnejše. V tak razvoj dogodkov je ob sprejemanju nove pokojninske zakonodaje udarila izjava krščanskodemokrat-skega poslanca v slovenskem parlamentu Ervina A. Schwartzbartla, da vse ženske niso enakovredne. Tiste, ki so matere, morajo imeti določene privilegije. S tem je utemeljeval amandma, po katerem bi matere za vsakega otroka nagradili s poltretje leto krajšo delovno dobo, kije bila predtem za ženske izenačena z moškimi. Večina mu ni pritrdila, češ da je treba materinstvo spodbujati drugače. Predvsem je treba ustvariti pogoje za normalno življenje številnejših družin in za to, da ne bo razlogov za mater kot skoraj svetnico in mučenico, ker bodo otroci radost in skrb tako očeta kot mame, kar je najbolj prav. Žaljenje in diskriminiranje žensk, ki iz kakršnikoli razlogov nimajo otrok, pa na ta način res ni potrebno. DRAGO ROŽENBERGAR, upokojenec z Ruperč Vrha, Novo mesto: »Pošteno povem, da doma nisem spoštoval ženskega praznika. Tudi danes mislim, da dveh praznikov ni potrebno slaviti, saj so ženske že enakopravne, nekaj pozornosti več pa morajo imeti vsaj en dan v letu. Mislim, da še vedno drži tisto, da ženska podpira tri vogale pri hiši, zato je prav, da se ji nekaj spoštovanja pokaže že med letom.« MIRJANA BUKOVEC, uslužbenka v semiški Iskri: »Ne strinjam se z razlikovanjem med ženskami, ki imajo otroke, 1n tistimi, kijih nimajo, čeprav je res, da so matere veliko bolj obremenjene od drugih žensk. Žal so dandanes prav vse Slovenke preveč obremenjene z delom. Mnogi otroci so zato prepuščeni cesti. Morda se prav zaradi tega nekatere raje sploh ne odločijo za naraščaj.« TATJANA GORŠE, PTT prometnica na metliški pošti: »Strinjam se, da je nataliteta v Sloveniji premajhna, nihče pa se ne vpraša, zakaj. Otrok je danes že takšen strošek, da vsak dvakrat premisli, predno se odloči zanj. Poleg tega so matere danes tako obremenjene, da je zanje vsak nadaljnji otrok velikansko breme. Njihovo delo pa ni dovolj priznano. Menim, da bi morale imeti ne le matere, ampak večje družine več olajšav.« MIRA LETIG, vodja pisarne na Policijski postaji Kočevje: »Nekatere ženske so matere, druge niso in to nikakor ne sme biti osnova za kakršnokoli ločevanje žensk. Prav zaradi tega se mi materinski dan ne zdi najprimernejši praznik. Osebno sicer nimam nič proti njemu in mi je pravzaprav vseeno, če je ali ne, menim pa, da bi moral 8. marec še naprej ostati praznik vseh žensk.« ANA ANDOUŠEK, administatorka na občini Ribnica: »Sem mati treh otrok, pa vendar sem odločno proti ločevanju žensk na podlagi tega, ali imajo otroke ali ne in proti nagrajevanju materinstva. Če se ženska odloči, da otrok ne bo imela, je to njeno odločitev treba spoštovati, pa tudi na tiste ne smemo pozabiti, ki si otroke želijo, a jih ne morejo imeti. Če naj bi materinski dan praznovale matere, naj 8. marec še naprej •: 4> ■JjgJfrmZr--'- ostane praznik vseh žensk.« ANDREJ ROŽMAN, dijak iz Brežic: »Dan žena je bil dosti splošen praznik. Zdaj se pojavlja materinski dan. To je lahko delikatno, saj vsaka ženska ne more biti mati. Ženske, ki ne morejo imeti otrok, bi bile lahko užaljene. Daje en dan nekaj posebnega, je sicer prav, ni pa prav, če družba pozornost do žensk oz. le do mater spravi na en sam dan.« ALBINA ČEPON iz Krškega: »Menim, da je 8. marec povsem primeren praznik, navsezadnje je to praznik, ki sc je uveljavil skozi zgodovino. Poleg tega je tudi dosti bolj nevtralen praznik, saj vključuje vse ženske. Materinski dan pa je v bistvu namenjen ženskam, ki so matere. Ker ločuje med takimi in drugačnimi ženskami, lahko žali tiste, ki ne morejo imeti otrok.« ALOJZIJA BLAS, upokojenka iz Sevnice: »Menim, da nas je lahko sram, da imamo v novem slovenskem parlamentu take ljudi, kakršen je poslanec Schwartz-barti. Če so po njegovem mnenju nekatere ženske bolj enakopravne oz. enakovrednej-še od drugih, pri lem pa očitno misli, da so te večvredne matere, moram reči, daje užalil tudi mene kot mater dveh otrok. Zenske gotovo nismo nikakršni stroji za rojevanje otrok, marsikatera pa ni mati iz zdravstvenih razlogov.« TATJANA JAVORŠEK, kmetica iz Dol, Trebnje: »Štiri otroke imam in se nimam za bolj 'enakovredno' od tistih žensk, ki iz kakršnegakoli vzroka nimajo otrok. Mislim, daje žalitev za vse ženske, če kdo glasno modruje tako kot neki poslanec v republiški skupščini, še sploh pa moški, ki zelo malo vedo, kaj je materinstvo, kaj porod. Mislim, da gre pri materinstvu za povsem prostovoljno in odgovorno izbiro, ki leži na duši ženske.« H t. 13. (2223) 26. marca 1992 Kravam tudi uvoženo seme bikov Govedorejci niso zadovoljni s kakovostjo osmenjevanja krav — Z občnega zbora sevniškega govedorejskega društva — Kdaj novi zakon?_ SEVNICA — Rejci goveda v sevniški občini niso zadovoljni s kakovostjo osemenjevanja živali. Predsednik sevniškega govedorejskega društva Silvo Volarič je na občnem zboru društva pretekli teden dejal, da v to občino posebno kakovostnih bikov ni bilo, zvečine so bili to mladi biki. »Če si bil posebno tečen, si dobil boljše seme. Lani je bilo za nas kar porazno. Pogovarjali smo se že, da bi šli mimo zavoda. Zgodilo seje že, daje moral iskat seme v Ljubljano kar osemenjevalec,« je ponazoril Volarič. Nek drug kmet je povedal, da je lec tega semena sploh ni imel. Tajnik hotel seme simentalca, a osmenjeva- društva, ustanovljenega 10. septem- • Kdor nima denarja, temu ne pomaga pobožnost. (Luther) ZNOVOMtŠKE TRŽNICE Minuli tržni ponedeljek smo poročali, da so na tržnici pričeli prodajati sadike vinske trte, uvožene iz Srbije. K-ako in na kakšen način so ti prodajalci zginili s tržnice, se ne ve. Na njihovem mestu sedaj ponuja sadike de-lavec KZ Krke -TZO Polje pri Šentjerneju. Sadike trsničarja Lenči-ca iz Smalčje vasi so res 10 tolarjev dražje, vendar zanesljivo boljše kot ti-Ste'z Srbije. Ta ponedeljek je bila še velika izbira sadik laškega rizlinga, zelenega silvanca, šardoneja, kerner-ja, kraljevine in žametne črnine. V neposredni bližini je mogoče kupiti [udi sadike sadnega drevja od jablan, nrušk, marelic in češenj do oreha in drugega sadja po 250 do 300 tolarjev, ^nizale so se tudi cene čebulčka in ga je sedaj že mogoče kupiti po 200 tolarjev. Pri Olgi iz Trebnjega je mogoče kupiti tudi seme boba, jedilnih domače solate, rdeče pese, kolerabe, motovilca in drugega. Česen še vedno drži ceno 300, jedilni krompir 20, semenski pa 40 tolarjev. Velik lrvr smetane stane 200, sirček pa ri ‘ola0'eyJajca pa so se ta ponedeljek dobila že za 11 tolarjev. Posebno poceni so bila orehova jedrca, in sicer po 700 tolarjev kilogram, bosanska sliva in fige pa po 250 tolarjev. Rozine prodajajo po 280 tolarjev, slivovka pa je držala ceno kar 300 tolarjev. Pokukali smo tudi pod stojnico Sadje m zelenjave: limone 119, zelje 67, ohrovt 91, česen 263, solata 170, korenje 92, orehi 700, peteršilj 210, jabolka 80 tolarjev itd. O _ ■ • v v Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem prašičev so prodajalci pripeljali 239 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev. Prvih so prodali 157 po 250 do 270 tolarjev, drugih pa 9 po 150 do 170 tolarjev kilogram žive teze. MLADI IN KMETIJSTVO — Preteklo soboto so mladi kmetje iz Zabukovja, sevniška kmetijska svetovalna služba in podružnica SLS na Blanci pripravili občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Zmagali so Zabukovljani, in sicer njihova 2. ekipa v sestavi Dušan Pečnik, Vikica Senica in Polona Spec (z desne proti levi); sledi tretjeuvrščena 2. ekipa Tržišča in drugouvrščena 1. ekipa Za-buko vja (na posnetku med degustacijo vin). Prvou vrščeni ekipi bosta 4. aprila i> Krškem zastopali barve mladih kmetov iz sevniške občine. Časi niso naklonjeni vinu S skupščine društva vinogradnikov Bele krajine METLIKA — Društvo vinogradnikov Bele krajine je na nedavni redni letni skupščini v Metliki pregledalo delo v minulem letu, sprejelo načrt za letošnje leto, ob tem pa so se vinogradniki najdlje časa zadržali ob razstavi vin Vinski vigredi, ki bo maja v Metliki. Čeprav jim je lanska vojna prekrižala marsikateri načrt, so uresničili vse, kar • Tako na občnih zborih podružnic kot na skupščini društva vinogradnikov je bilo precej kritik na račun kmetijske svetovalne službe, češ da ne dela dobro, predvsem pa bi morala biti vinogradnikom bolj dosegljiva. Svetovalci se niso mogli braniti, ker jih kljub vabilu ni bilo na skupščini. so si zadali. Predvsem pa so zadovoljni, da jim je uspelo nabaviti laboratorija za analizo mošta in vina za semiško in črnomaljsko podružnico ter odzivnik za sporočila o pojavu bolezni in uporabi zaščitnih sredstev, kije v Metliki. Sicer pa so veliko časa namenili letošnjemu ocenjevanju vin. Lani so pobrali dvakrat več vzorcev kot leto poprej, a sojih kar tretjino izločili, zato so se odločili, da bodo znova uvedli predocenjevanje. Direktor metliške kmetijske zadruge Stane Bajuk je opozoril, da novi zakon o davkih ni v prid vinom, sicer pa tako slabe prodaje vin, kot je bila prva dva letošnja meseca, že leta ni bilo. Spomnil je tudi, da takrat, ko bodo začela pri nas veljati evropska pravila, ne bo moč več tako preprosto obnavljati vinogradov, Kmetijski nasveti Upanje se imenuje sante , pi , št'r'h letih, odkar so se naši pridelovalci prvič soočili s prstanasto lav™20 KromP'rJa’ je njen zloglasni virus PTRND tako rekoč zrušil pridela "'/nočno prizadel dolgoletno strokovno delo pri vzgoji sort. Udarec je oliko hujši, ker je najbolj prizadeta domača sorta igor, ki ji dolga leta ni ■o Para ne po sortnih lastnostih ne po skromnih pridelovalnih zahtevah. /J je pomenila za naše kmetijstvo, zgovorno kaže rek, da Slovenci znajo prtdelovati/gorja, ne pa krompirja. /~aJ J? idile konec in pridelovanje krompirja postaja v vseh pogledih ra tevnejše in tudi dražje. Začenja se že s težavami pri pridobivanju seme-• Domače pridelovanje semena je v razsulu in za letošnjo pridelovalno _ezono, ki se te dni začenja, sije bilo že treba izdatno pomagati z uvozom, emenarji računajo, da moramo uvoziti že več kot polovico vsega potreb-ega semena, to pa je okrog 4500 ton. Upoštevanje seveda le semenski rompir, ki ga posreduje trgovina. V celoti posadimo na leto v naši republi-i približno 60.000 ton krompirja, razlika med obema številka pa kaže, ka-^'osemena naši kmetje sploh menjavajo. Temu primerno skromni so Največ semenskega krompirja je bilo uvoženega iz Nizozemske, ki je znana po izjemno visoki tehnologiji pridelovanja. Med uvoženimi sortami ajvec obeta sorta sante, ker je najbolj odporna proti virusu prstanaste ne-roze. Obetajo tudi sorte resy, romano in pentland deli, ki pa v naših raz- • V SE ZAČETI ZNOVA — Pridelovanje semenskega krompirja, ki ima predvsem po zaslugi KZ Trebnje in KZ Stična na Dolenjskem že °lgoletno tradicijo, bo treba postaviti povsem na nove temelje. Kot je znano, prenašajo viruse listne uši, predvsem siva breskova uš, zato je reba semenske nasade obvarovati pred njihovimi naleti. To se da do-l 1 * Sojenjem semenskega krompirja na zaprtih območjih. Po zamisli ■ rokovne komisije za semenarstvo naj bi zaprta območja za Dolenj-. em obsegala do 200 ha. To hkrati pomeni, da na njih merkantilnega omejit 3 "e sn,c*' vt‘č pridelovati, so pa še tudi nekatere druge merah še niso vsestransko preučene in zanje republiška semenarska komisi-la p 111 dala dokončne ocene, potrebne za vpis v sortno listo. '°j?bn° poglavje so cene semena, ki bodo jeseni močno vplivale na ceno el' k/r ,r pn nas zdravega krompirja ni več, je treba za uvoženo seme g oboko seči v žep. Te dni so v Novem mestu prodajali uvoženi sante po • ’. t0Jarja kilogram, medtem ko je nekaj cenejši kennebec, s katerim i; aJ° Pr|delovalci že tudi nekaj slabih izkušenj, že pošel. Si lahko predstav-jamo, kakšne bodo jeseni cene pridelka? Inž. M. LEGAN zato bi bilo prav, da bi tisti, kijih nameravajo obnoviti, to storili čim prej. M.B.-J. OCENJEVALI TUDI PODGORSKA VINA NOVO MESTO — Nedavno so ocenjevanje vin opravili tudi v podružnici Podgoije. Vinogradniki so na pokušnjo prinesli kar 89 vzorcev, komisija pa je štiri izločila. Najboljši cviček ima v svoji kleti Jožica Mervar — s Hriba. Zanj je prejela oceno 15,86. Za nekaj desetink točke nižje ocene pa so prejeli vzorci Ivana Mikca iz Hrušice (15,70), Janeza Blažiča iz Hribov (15,64), Ludvika Medica z Ljubna (15,50), Staneta Košmrlja s Potov Vrha (15,42). Med dolenjskimi belimi vini je najvišjo oceno prejel vzorec Vlada Pavca z Ljubna (16,24), vino Staneta Košmrlja iz Hrušice pa je dobilo oceno 15,78 točke. Božo Mrvar je najvišjo oceno prejel med dolenjskimi rdečimi vini (15,92), Ludvik Medic z Ljubna je za svoj vzorec prejel 15,82, Jože Ravbar pa desetinko točke manj. Minulo soboto so imeli vinogradniki te podružnice skupščino. Podelili so priznanje in diplome za najbolje ocenjena vina in prisluhnili predavanju ing. Jožeta Maljeviča o zaščiti in boleznih I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 TEDEN CVIČKA BO V NOVEM MESTU — Tako so sklenili člani Upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske na petkovi seji. Menili so. da ne bi bilo prav, ko bi ob dvajsetletnici društva selili prireditev izven kraja, kjer je zrasla. Vinogradniki se zavedajo, da ta največja dolenjska prireditev sodi na Glavni trg, žal pa niso več pripravljeni na dvoboje z nergači in z vsemi. ki so zadnja leta to prireditev spra vili na kolena. Prireditev bodo spet pripravili na Kandijskem vrtu skupaj z gostinci Krke v dneh od 21. do 24. maja. Na sli-■ ki: Podružnica Podgorje je za Jožefov teden pripravila Malo podgorsko cvič-karijo v desetih gostilnah pod Gorjanci. Pri Fonu na Uršnih selih, od koder je naš posnetek, je bil »uradni trening«. (Foto: J. Pavlin) vinske trte. Podružnica Podgoije ima že 172 članov, njihove gorice pa se razprostirajo na desni strani Krke pod Gorjanci. J. P. bra lani kot prvega v Posavju, inž. Viktor Kožar, zaposlen v sevniški kmetijski svetovalni službi, je povedal, da se te dni izteka niz predavanj o higieni mleka, saj bo treba za higieno mleka še veliko postoriti. To velja tudi za selekcijsko delo, ki v Posavju doslej ni bilo dovolj načrtno. Na sevniški veterinarski postaji ni pričakovati večjih sprememb v organiziranosti, le dva delavca naj bi delala na osemenjevanju. Govedorejci so imeli precej pripomb na račun organiziranosti veterinarjev in so podprli predlog inž. Brigite Berdik, da bi z zbora poslali ministrstvu za kmetijstvo apel, naj v Ljubljani pospešijo sprejem kakovostnega zakona o zdravstvenem varstvu živali. Diplomirana veterinarka Andreja Bizjak je menila, da letos novega zakona zanesljivo ne bo. Če bi bile upoštevane želje veterinarjev bi že zdavnaj uveljavili zasebno prakso, čeprav poceni in kakovostno delo ne gre najbolj skupaj. »Vsak veterinar se mora truditi, da bo čim bolje delal, da bo imel čim manj dela, kot velja na Zahodu. Veterinar je najprej zaradi ljudi, zaradi zaščite pred kužnimi boleznimi, potem šele zaradi živali,« je rekla Bizjakova, kmet Redenšek z Mrtovca pa je dodal, da mora tudi pri veterini obveljati zakon ponudbe in povpraševanja. P. PERC POBIRANJE VZORCEV VIN ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ — Društvo vinogradnikov Bele Krajine obvešča vinogradnike, ki želijo oddati vino za razstavo belokranjskih vin, naj se pravočasno prijavijo. Prijave bodo zbirali do 2. aprila: Janko Banovec, Polde Mušič in Matija Absec za Črnomelj, Martin Kramarič za Metliko ter Irena Plut za Semič. Vzorce bodo pobirale komisije v soboto in nedeljo, 4. in 5. aprila. Vino za oceno lahko dajo člani društva, ki so plačali članarino za leto 1992 in imajo določeno količino vina, kot določa pravilnik društva. • Najboljši strokovnjaki za slovensko gospodarstvo so bili in so slovenski ekonomisti (Senjur) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ocenjevanje vina 1. nadaljevanje Aromo »nosu« in aromo »ust« »seštevamo« in to upoštevamo pri oceni vina. Da bi pa skozi nos direktno dobili čim več vonjalnih vtisov, moramo imeti ustrezen degustacijski kozarec. Idealna velikost kozarca je za spoznanje manjša od 1/4 litra, oblika pa je natančno predpisana. Količina vina naj bo 1 del, tako da je kozarec napol poln in je mogoče z nosom priti čim bliže površini vina, ki oddaja hlapne snovi, sestavine arome. Seveda vino prej v kozarcu razgibamo, da pride v stik z zrakom in da pospešimo izhlapevanje. Naučiti se moramo natančne tehnike vonjanja, dajo pri vseh vinih uporabljamo v enaki meri. Prvo vonjanje je najuspešnejše, zato moramo biti zbrani. Ponavljanje nas zmede, utrudi, med vsakim vonjanjem mora biti praviloma počitek petnajst sekund. Finesa arome, posebno njena struktura, je odvisna tudi od servirne temperature vina. Vse sestavine arome nimajo enakega vrelišča in prihajajo do naših čutil postopoma, v zaporedju; če ima recimo belo vino 10° do 12° Celzija. Ako je belo vino segreto na 15 do 20 Celzija, istočasno butnejo v nas vse hlapne snovi in ne dobimo ustreznega vtisa. Nasprotno pa aromatične snovi zrelih rdečih vin potrebujejo nekaj stopinj več, okrog 15° do 17°, da začnejo izhlapevati. Pravimo, da se črnine »odprejo« šele, ko so sobno temperirane. Natančni ljubitelji vina želijo vedeti, kakšna je razlika med aromo in bukejem. Obe besedi sta francoskega izvora. Strokovno se vonj mladega vina, recimo enoletnega, imenuje aroma. Slovenski jezik ima lepo besedo »cvetica«. Zrelo vino pa začne dobivati v steklenici drugačen vonj, finejši, plemenitejši, in temu pravimo buke. Veliko uživalcev vina, posebno nežnejša bitja, zelo cenijo sortno cvetico, kije najbolj opazna prvo leto. Okus vina v ustih naj bi bil najpomembnejši za končno oceno vina. Dvajsettočkovna metoda po Buxbaimu daje za okus 12 točk, za vonj 4 in za izgled 4. Osebno menim, da je razmerje vonj:okus — 1:3, preširoko. Vonj nam lahko nudi veliko užitka in igra pri organoleptični analizi vina veliko vlogo. Za okušanje vina v ustih nam zadostuje 1/10 decilitra. Večji volumen težje zadržujemo v ustih in potrebujemo dalj časa, da se segreje. Premajhna količina vina ne ovlaži dovolj ustne votline, razredči se s slino in ne zagotavlja zadosti vtisov za okus. Jezik je glavno čutilo, predvsem sprednji del. V grlu nimamo posejanih čutnic, zato za oceno vina ni potrebno, da vino pogoltnemo. Zadrževanje vina v ustih naj traja 10 do 15 sekund. Prve tri sekunde dominirajo sladki občutki, ki se počasi zmanjšujejo, in do 8 sekund se povečujejo občutki po kislem, sledijo grenkasti, trpkejši. Prehitro okušanje nam zato ne pokaže prave slike o kakovosti vina. Sami se moramo naučiti tudi »ustne« tehnike. Ustnice naj bodo rahlo priprte, da srkamo zrak, ki odnaša hlape iz segretega vina nazaj v nos. Ti užitki so pri kakovostnem vinu lahko enkratni, zato zaužijmo vino z občutkom. Pregovor »Žival pije, človek pokuša« nas tudi opozara na kakovostno življenje, ki si ga lahko izboljšamo s pravim odnosom do pravih vrednot. (Dalje prihodnič) mag. JULIJ NEMANIČ Da bo čim več res dobrih gostiln O vinski kulturi na Dolenjskem in v Beli krajini — Dobra gostilna mora imeti samo dobra vina — Med gosti vse več poznavalcev in ljubiteljev dobrega vina NOVO MESTO — V okviru razstave Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini, ki sojo postavili ob izidu istoimenske knjige Slavke Ložarje-ve, so v prostorih hotela Kandija v Novem mestu prejšnjo sredo pripravili strokovno posvetovanje o vinski kulturi na Dolenjskem in v Beli krajini. Lep obisk gostincev iz Dolenjske in Bele krajine je pokazal, daje vprašanje vinske kulture v naših vinorodnih krajih vse bolj v ospredju zanimanja. Dejstvo namreč je, da se raven vinske kulture zadnja leta viša. in to v prvi vrsti pri potrošnikih, oz. natančneje povedano, pri ljubiteljih in poznavalcih vina, katerih zahteve so vse vičje. Gostinci očitno spoznavajo, daje treba ponudbo vina in vse, kar sodi zraven, prilagajati takemu boljšem okusu in zahtevam. Na to je svoje predavanje in vodeno degustacijo uglasil tudi mag. Julij Nemanič, priznani slovenski vinarski strokovnjak evropske veljave. Gostinci lahko zelo veliko naredijo ne samo za to. da zadovoljijo željam zahtevnejših gostov, ampak da nasploh dvigajo vinsko kulturo in kulturo pitja pri nas. Za to pa morajo najprej sami biti dobri poznavalci vina in to najčistejšo pijačo, kot je vino imenoval Pasteur, znati ceniti. Vsa stvar se začne že pri nakupu. Vsekakor si dobra gostilna ne bi smela dovoliti točenja slabega vina ali celo vina z napakami, kar se danes pri nas, žal, še pogosto dogaja. Poleg najboljših domačih vin, na primer cvička na Dolenjskem ali belokranjskega bele- ga in metliške črnine v Beli krajini, naj bi v gostilnah gostu lahko postregli tudi z izbranimi vini iz drugih slovenskih vinorodnih območij. Prav tako naj ne bi bilo gostilne, kjer zahtevni gost ne bi mogel dobiti vina posebne kakovosti, na primer pozne trgatve. USTANOVITEV ZVEZE KMETIC ČRNOMELJ — V petek, 27. marca, bo ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine ustanovni občni zbor Zveze kmetic Črnomelj. Po občnem zboru bo Slavko Zgonc predaval o vzgoji balkonskih in okenskih rastlin. Vabljeni! Na poljuden način je nato mag. Nemanič predstavil strokovno pokušnjo in ocenjevanje vin. Se prej pa povedal, v kakšnih kozarcih morajo biti katera vina in pri kakšni temperaturi in kako naj bojo servirana ter kakšna vina sodijo k določenim jedem. Prav bi bilo, ko bi gostinec gostu ne samo lahko ponudil širši izbor vin iz svoje kleti, marveč bi mu priporočil določeno vino za to ali ono priložnost, k tej ali drugi jedi, mu svetoval in se z ljubiteljem na višji ravni o vinu lahko razgovoril. V veliki večini naših gostinskih lokalov, tudi tistih, ki sodijo med najboljše, dandanes še ni tako, se pa stanje izboljšuje. A. BARTEU gospodinjski kotiček | Kruh kot podoba blaginje GOSTINCI KOT DEGUSTA TORJI — Takole zbrano so dolenjski in belokranjski gostinci pokušali najboljša lanska vina iz metliške in trškogorske kleti (Foto: A. B.) Kruh je bil že od nekdaj spoštovana jed. V hišah, kjer so imeli vedno kruh na mizi, je to pomenilo zunanji videz blaginje, saj so nekoč mnogi kraji imeli kruh na mizi le za praznike. Nadomeščali so ga žganci, poletna in kasneje tudi krompir. Kruh je prastara jed. Poznali so ga že pred 5000 leti. Ta kruh je bil nekvašen. Še do danes so se ohranile nekatere vrste nekvašenega kruha, kot so mlinci, gibice, presne pogače itd. Za naše kraje so ohranjeni zapisi, da seje kvas pripravljal na več načinov. V nekaterih krajih Dolenjske so izdelovali kvas iz prosene ali koruzne moke in mošta. Iz tega so zamesili hlebčke in jih posušili. Pred peko sojih zmočili in zmešali z moko. Temu kvasu so rekli kravajc ali pa tudi droži, ki so jih puščali v mentrgi od stare peke in z njimi zamesili novo testo. Droži so delali tudi iz hmelja in koruzne moke. Kruh so mesili iz različnih vrst mok. Med najbolj okusne domače kruhe so spadali pšenični kruh iz pšenice, mlete na črno moko, rženi in zmesni kruh. Žita, ki jih lahko uporabljamo za pripravo polnovredne krušne moke, so: pšenica, rž, ječmen, koruza, oves in proso. Poleg naštetih žit dajeta kvalitetno moko za kruh tudi ajda in soja, ki ne spadata med žita. PŠENICA je najpomembnejše krušno žito. Zrnje je golo in primerno za mletje. Poleg škroba vsebuje precej beljakovin (10%), maščob (2%), balastnih snovi (2%) in precej kalcija, fosforja, železa in vitaminov skupine B. Med beljakovinami so jromembne tiste, ki v vodi nabreknejo. Pšenična moka je lahko prebavljiva. RŽ je najpomembnejše žito severnih predelov Evrope, Azije in Amerike. Zrno je golo kot pšenično. Vsebuje 9,3% beljakovin, 1,8% maščob, 74% ogljikovih hidratov, 1,6% balastnih snovi. Med rudninami ima največ fosforja, kalcija in železa. Od vitaminov vsebuje predvsem vitamine BI, B2, B6, B12 in E. Ržena moka ima izrazitejši okus od pšenične, vsebuje več rudnin in počasneje vzhaja. Vsebuje dovolj beljakovin, ki v vodi nabreknejo, zato lahko zamesimo kruh iz več kot 70% same ržene moke. Ržen kruh je teže prebavljiv od pšeničnega. (Še nadaljuje.) HELENA MRZLIKAR 3 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Lii Opozorilna stavka večine delavcev Nedavna splošna opozorilna stavka v organizaciji Svobodnih sindikatov ni obšla dolenjskih delavcev — Visoka stopnja soglasja s stavkovnimi zahtevami NOVO MESTO — V' sredo, 18. marca, seje v splošno opozorilno stavko, ki sojo organizirali Svobodni sindikati, vključilo tudi 80 odst. delavcev v novomeški in trebanjski občini, mnogi neposredno, mnogi pa tudi po japonsko, s podpisovanjem stavkovnih zahtev med delom. Marsikje so se stavkajočim pridružili tudi nečlani oz. člani drugih sindikatov v podjetju. Večina je za stavko izkoristila omejitev električnega toka, na zborih pa so se pogovarjali o stavkovnih zahtevah sindikata in o zagatah, ki jih s težavo zmagujejo celo tako pravično •Na tiskovni konferenci, sklicani 18. marca, ko je večina že zaključila dveumo opozorilno stavko, je sekretar novomeške območne organizacije ZSSS Igor Vizjak odgovoril tudi na očitke o spolitiziranosti stavke in na dileme, ali je stavka pravi način. »Trdim, da stavka ni politična in ni naperjena proti nobeni stranki. Politične podpore nismo iskali, če so nas nekatere stranke podprle, smo pač veseli, da mislijo tako, kot mi. In nič več. Tudi cilji vseh sindikatov so dokaj identični, čeprav so metode različne. Zahteve so jasne, protest pa je naperjen proti načinu dela vlade. Ali je stavka pravi način? Seveda se da pogovarjati v nedogled, mi smo se tudi pripravljeni pogovarjati, a če se nikakor ne da doseči dogovorov, ki bi pomenili obvezo za ravnanje vseh strank pogovarjanja, so pogovori v danem položaju izguba časa,« je rekel Vizjak in dodal, daje delavsko (ne)-razpoloženje zaenkrat še obvladljivo. Ko bo prestopljen rob, bo drugače. dobra podjetja, kot je novomeška Krka. Kljub zelo različnim reakcijam na stavko mislijo v Svobodnih sindikatih pritisk še stopnjevati, če ne bo odzivov nasprotne strani, vlade. Slišati je bilo celo zahteve po generalni stavki, če opozorilna ne bi zalegla. Opozorilna stavka je na Dolenjskem potrdila visoko stopnjo soglasja s sindikalnimi zahtevami. Te so bile: ukinitev zakona o plačah (to se je medtem že zgodilo), pravičnejša cena dela, ki omogoča preživetje (zajamčena plača je tudi že nekoliko zvišana), izpolnjevanje kolektivnih pogodb, pa tudi nova delovna mesta, socialna varnost in stabilnost, spoštovanje delavskih pravic. Stavkajoči so podprli zahteve in marsikje primaknili še kakšno svojo, na primer v Pionirju zahtevo po enakih pogojih za pridobivanje dela. V pismih podpore, ki sojih sindikati v posameznih podjetjih naslovili tudi na vlado, piše, da vlada pusti de- lavce umirati na obroke, da jih preveč izčrpava, pa da je skrajni čas, da jih začne upoštevati kot partneije ter da pripravi predloge, na katerih se bo dalo združiti vse pri uresničitvi gospodarskih nalog. Veliko jeze sije vlada prislužila s tem. da seje kljub podpisani kolektivni pogodbi obnašala, kot da te ni. Z. L.-D. PODPISANA KOLEKTIVNA POGODBA STRAŽA — Prvo kolektivno pogodbo so v Novolesu podpisali jeseni 1990 in je veljala do konca leta 1991. Po daljšem pogajanju in usklajevanju med sindikatom in vodstvom Novolesa so v začetku tega marca podpisali novo kolektivno pogodbo, ki bo veljala do začetka 1993. Ta pogodba upošteva dejstvo, daje sistem Novoles v sanaciji, ki naj bi jo končali januarja 1993, obenem pa je izvajanje določil pogodbe vezano tudi na doseganje predvidenega dobička. Narodni dom pred obnovo? Novomeška vlada se strinja, naj bi Sokolski dom obnovili za potrebe ZVNKD — Plačilo še ni dogovorjeno DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market na Ljubljanski od 7. do 19. ure trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi. • Šentjernej: Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna Rog • Žužemerk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg 23 od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi • Črnomelj: prodajalna Pod lipo NOVO MESTO — Narodni dom, imenovan tudi Sokolski dom, je bil kot prvi te vrste v takratnih slovenskih deželah zgrajen leta 1875. Danes je stavba, kije spomenik in pomembna priča kulturne in politične zrelosti Novega mesta tistega časa, prepuščena propadanju, čemur pa naj bi naredili konec. Novomeška občinska vlada se strinja, naj bi Sokolski dom obnovili za potrebe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Trenutno je Narodni dom skoraj prazen, le prvo in drugo nadstropje ima najeto Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine za potrebe svoje dejavnosti. Zavod, ki se že od ustanovitve v letu 1980 srečuje s prostorskimi problemi, ima prostore tudi na podstrešju stavbe na Kidričevem trgu. Nefunkcionalnost prostorov in delo na dveh krajih Zavodu zelo otežujeta strokovno delo. Za dobro organizacijo in kakovostno delo strokovne službe, restavratorske dejavnosti, arhiva, risalnice ipd. potrebuje Zavod ustrezne prostore na eni lokaciji. Rešitev svojih prostorskih problemov vidi v prostorih Narodnega doma. Stavbo bi bilo treba predtem obnoviti, s čimer bi bila iztrgana pro- ♦ ♦ padanju. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je že pripravil osnutek konservatorskega programa za zaščito in obnovo Narodnega doma. V njem je predvideno, da bi v prvem tn drugem nadstropju ter na podstrešju dobil prostore Zavod, dvorana bi bila namenjena strokovnim predavanjem, seminarjem in podobnemu, spodnji prostori pa bi bili namenjeni galerijski dejavnosti. Do konca letošnjega leta naj pridobili projekt, v začetku prihodnjega leta pa dejansko začeli obnavljati Narodni dom. Denar naj bi iz vreče za spomeniško-varstvene akcije in iz vreče za ureditev pogojev dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine prispevala republika, seveda občina ne bo mogla stati ob strani. Za natančnejše finančne načrte pa je zdaj še prezgodaj. Novomeška vladaje načelno podprla tak predlog obnove novomeškega Narodnega doma. Seveda bo potrebnih še mnogo prizadevanj, da se bo obnova zares začela. Natančno bodo določili tudi pogoje, po katerih bo stavba prenesena v upravljanje Zavoda. Z. L.-D. Za boljšo obveščenost študentov Terna, glasilo študent-skega servisa NOVO MESTO — Časi so taki. da pride študentu ali dijaku vsak dinar, ki si ga zasluži sam, zelo prav. Že desetletje nazaj je pri iskanju dela in za varstvo študentov in dijakov v Novem mestu skrbel študentski servis, tedaj še v sklopu Mladinske turistične poslovalnice. Od oktobra lani pa je servis v rokah Ivanke Plut, ki je od ministrstva za delo dobila dovoljenje za posredovanje del šo- Ivanka Plut lajoči se mladini, sicer pa to delo pozna že od prej. Novost, ki jo je pred kratkim servis ponudil, je glasilo Terna. »O glasilu smo razmišljali že pred leti, vendar seje vedno zataknilo pri denarju. Sedaj smo ga naredili, pripomogel naj bi k boljši informiranosti med servisom, študenti, člani in delodajalci.« nam je povedala Ivanka Plut, kije tudi glavna urednica glasila. Glasilo bo izhajalo po potrebi. »Ker so žal danes razmere takšne, da se zakonodaja kottudi druga področja iz dneva v dan spreminjajoče zelo potrebno, da so tudi mladi na tekočem z informacijami, in z glasilom jim želimo pot do njih olajšati,« dodaja Plutova. Predvsem pa si želijo, da bi delodajalci znali tako hitro, kot naročijo delo, opravljeno delo tudi plačati. Glasilo Terna naj bi jih na to spominjalo. Prva številka glasila je izšla v 1000 izvodih; poslali so jo delodajalcem in trenutno Tema sodeluje s 729 podjetji, zasebniki in podjetniki, študentje in dijaki pa bodo številko dobili na servisu. Terna pomeni na loteriji glavni dobitek - trojko. Upajmo, da bo tudi študentom prinesla več sreče pri iskanju dela in pri izplačilih. J.D. Kam s policisti? Novomeška vlada bi jih preselila na nekdanji vojaški kompleks NOVO MESTO — Kako sedanja lokacija in prostori Uprave za notranje zadeve v Novem mestu ne ustrezajo potrebam, je zelo lepo razvidno iz zahtev, kijih za urejanje lokacijsko-prostorske-ga problema UNZ postavlja ministrstvo za notranje zadeve republike Slovenije. Kje nova Uprava za notranje zadeve Novo mesto kot regijska ustanova za južni del Slovenije bo, še ni odločeno, novomeška občinska vlada pa je nedavno podprla lokacijo v Žabji vasi. Sedaj ima UNZ prostore na dveh mestih v samem mestnem jedru, kjer ni možna nikakršna širitev, ki bi bila potrebna že za sedanje število zaposlenih. Pri iskanju možnih lokacij nove UNZ so preverili štiri: križišče Zagrebške ceste z Belokranjsko, kompleks vojaških skladišč v Žabji vasi, prostor pri Agro-servisu in sedanjo porodnišnico. O tej se je že povsem resno govorilo kot o novi policijski upravi, a seje pokazalo, da iz te moke ne bo kruha. Rekonstrukcija stavbe za novi namen bi bila izredno zahtevna in bi tudi bistveno posegla v sam koncept zgradbe. Za povrh je za okrog 2.000 m2 premajhna. Lokacija je prometno slabo dostopna, saj je vezana na preobremenjene tri ceste: Cesto herojev, Ljubljansko in Cesto komandanta Staneta. Na njej ni možno zagotoviti dovolj parkirišč,vsaj je potrebnih vsaj 120. Lokacija v Žabji vasi, ki se po neuradnih informacijah policajem ne zdi napačna, je bila zaradi odmaknjenosti iz mesta ocenjena kot manj ugodna, zato so v novomeškem Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje pripravili program izdelave ureditvenega načrta za gradnjo glavne stavbe UNZ nasproti nove avtobusne postaje. Kot rečeno pa je novomeška vlada kot najprimernejšo lokacijo za novo stavbo UNZ, ki bo sedež za vso južno Slovenijo, podprla kompleks nekdanjih vojaških skladišč v Žabji vasi. Vse opisane lokacije sije preteklo sredo ogledal celo sam slovenski minister za notranje zadeve Igor Bavčar, a končna odločitev še vedno ni padla. MINISTRSTVO ZA NOVOLESOV PROJEKT STRAŽA — Tudi v letošnjem letuje Novolesovo podjetje Vezan les prišlo med tista podjetja, katerih posamezne projekte bo sofinanciralo slovensko ministrstvo za znanost in razvoj, in to iz sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja. Gre za triletni projekt »Razvoj ognjevarne vezane plošče ter posebne drsne ski plošče«. Demokrati mislijo na oblast j NOVO MESTO — Preteklo sredo je bila prva programsko volilna konferenca občinskega zbora Demokratske stranke Novo mesto, na kateri so v prisotnosti Igorja Bavčarja in dr. Dimitrija Rupla, predsednika in podpredsednika slovenske Demokratske stranke, za predsednika novomeških demokratov izvolili Karla Vardijana ter sprejeli programska izhodišča. So stranka sredine, želijo postati najpomembnejša stranka v občini in stranka na oblasti, ker je oblast v demokratičnih sistemih edini vzvod, s katerim lahko uresničujejo svoj program. Občinski odbor novomeških demokratov bo zavzemal avtonomna stališča do dogajanj v občini in se vključeval v njihovo reševanje, tako da bo stranka razpoznavna tudi na občinski ravni. Pravijo, da imajo vizije, ki so njihovi cilji. Dolenjsko in Belo krajino hočejo odpreti svetu kot turistično deželo in uveljaviti regionalno blagovno znamko. Pospeševali naj bi le toliko industrije, da bo zagotovljena normalna zaposlenost naravnemu prirastu prebivalstva. Še ta industrija mora biti okolju prijazna. V Novo mesto hočejo pripeljati strokovne ustanove, ki bodo pospešile tudi kulturni razvoj in izboljšale kakovost življenja. Zavzemajo se za odpiranje birojev in predstavništev tujih držav in firm v Novem mestu, katerih delovanje bo usmerjeno tudi na Hrvaško. Kot ključno področje svojega delovanja omenjajo izobraževanje, na Dolenjskem naj bi imela sedež vsaj ena visoka šola, po možnosti specialistična šola za kakovost. Iščejo nove oblike pospeševanja kulturne dejavnosti. Namesto aktivnega pospeševanja hočejo podjetništvo razbremeniti vseh birokratskih in drugih ovir, preostanek družbenega premoženja pa naj bi čimprej privatizirali. Privatizacija mora biti po njihovem odplačna. Predvidevajo soupravljanje delavcev po zahodnem vzoru. Reševanje brezposleno-sti predvidevajo z dodatnim usposabljanjem. Dolenjska in Bela krajina morata v doglednem času postati znani po proizvodnji biološko zdrave hrane tudi zunaj meja države. Demokrati zagovarjajo razvoj lokalne samouprave z večjim številom središč, ki so povezana v širše skupnosti. Hočejo davčno politiko, ki pospešuje podjetnost in pravično porazdeljuje bremena, socialno politiko. ki odpravlja skrajnosti, ki spremljajo tržno gospodarstvo, pokojnine, ki niso socialna pomoč, zdravstveno varstvo, ki zagotavlja pogoje za ohranjanje in krepitev zdravja. So za čiste račune o stroških nadgradnje, za zmanjšanje stroškov javne porabe, imajo pa tudi povsem konkretne poglede na nekatere probleme v občini. Pri njihovem reševanju skušajo poslanci demokratov sodelovati že sedaj v skupščini, ustanovljen pa bo tudi poslanski klub. Program, ki je tudi po mnenju Bavčarja in dr. Rupla dobra osnova za promocijo stranke v javnosti, bodo še dopolnili s konkretno strategijo, kako priti na oblast in kako stranko kadrovsko še okrepiti. Z L.-D. ♦ ♦ Skocjanci gredo pred parlament? Če v 14 dneh iz Ljubljane ne bo pozitivnega odgovora o dokončanju del na hidromelioraciji Radulje^bodoodšliprotestiratpredrepubliškoskupščino ŠKOCJAN — V petek, 20. marca, zvečer je bil v dvorani krajevne skupnosti Škocjan letni občni zbor Slovenske kmečke zveze—Ljudske stranke, podružnice Škocjan, in občinskega odbora Novo mesto. Pregledali so lansko delo in za novega predsednika podružnice izvolili Franca Trbanca. Z Zvonkom Ivanušičem, kije prišel na zbor namesto napovedanega podpredsednika stranke Marjana Podobnika, je tekel pogovor o novi identiteti stranke, največ pa je bilo govora o glavnem škocjanskem problemu — nedokončani hidromelioraciji doline Radulje. Po besedah predsednika Slavka Košaka je bil občinski odbor SKZ—LS Novo mesto lani kar prizadeven. Njegova komisija je spremljala delo svetovalne službe. Gospodarska komisija si skupaj s poslanci pripisuje zasluge za pridobitev 11 milijonov tolarjev za regresiranje v kmetijstvu. Letos naj bi v ta namen izborili 25 milijonov tolarjev. Organizirali so strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono in dve okrogli mizi o prihodnosti kmetijstva, sodelovali pri izdelavi občinskega kmetijskega programa, podprli občinsko vodstvo v boju za dokončanje del na Radulji, se ukvar- jali s problemom dragih veterinarskih storitev, se trudili za pospešitev denacionalizacije, da bi se rešil problem Draškovca, v skupščini izborili znižanje smetarine za kmečka gospodinjstva, vsem članom stranke plačali Slovenske brazde itd. »Trudimo se, če se ne bi, bi bilo za kmeta še slabše, pa za delavca tudi. Kmet ob revnem delavcu ne bo bogat,« je zaključil Košak. Novi predsednik podružnice Franc Terbanc pa je dejal, da se boji te dolžnosti, ker o dosedanjem delu škocjanske podružnice ni veliko povedati, ljudje pa govorijo, da jim je zdaj še slabše kot prej, in kaj da bi hodili v stranko. Potolažili so ga, da ne bo problemov, če bo pošteno zagrabil za delo. Zvonko Ivanušič je orisal spremembe v SKZ—LS, ki si je v skladu s programsko širitvijo nadela tudi novo ime — Slovenska ljudska stranka. V bodoče bo stranka sestavljena iz kmečke, upo- • Vseskozi pa se je petkova razprava v Škocjanu vračala k problemu hidromelioracije Radulje. Dela so bila pred moratorijem na vse podobne kmetijske operacije narejena na tri četrt, zdaj pa že poldrugo leto stojijo, ker se z republiškima ministrstvoma za kmetijstvo in za varstvo okolja in urejanje prostora nikakor ne da dogovoriti, po kateri inačici bodo zaključena. Namesto koruze se bohoti nezadovoljstvo okrog tisoč udeležencev melioracije in komasacije. V letošnjem republiškem proračunu za Raduljo ni predviden niti tolar, za dokončanje del pa bi potrebovali okrog 100 milijonov. Slišati je bilo, da bodo Škocjanci dali Ljubljani še dva tedna časa, da pove, kako misli zadevo urediti. Če ne bo, bodo šli pred republiški parlament, in to nenapovedano, da se ministri ne bodo spet utegnili poskriti. kojenske, ženske, obrtniške in mladinske zveze. Zveze bodo delovale samostojno, na volitvah pa bi nastopale skupaj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ » VROČA « RA DULJA — Petkovega zbora podružnice SKZ—L S v Škocjanu se je udeležil tudi član izvršilnega odbora stranke Zvonko Ivanušič. A vsaj toliko kot o stranki in njenem delu so prisotni govorili o problemu nedokončane hidromelioracije, ki se vleče že leta. (Foto: Z. L.-D.) • Demos je nekaj naredil le za tiste, ki že sedaj niso spadali med siromaš-nejše. Dokaz za to je prodaja stanovanj. (T. Hribar) PRAVICE — Pretekli torek popoldne je bila v šmihelski šoli nadvse prijetna prireditev za otroke in starše. Pokvariti je ni mogla niti zatohlost sta rib in neudobnih prostorih, ki kar kličejo po novih. To pač ni Anglija, kjer so menda najbolj v čislih klinike, šole in podobne ustanove, ki smejo domovati v stoletja starih stavbah. Sicer pa starost in neudobnost šole ni bila edina torkova nevšečnost. Nekaterim staršem je bil pokvarjen že prihod na prireditev, saj so imeli probleme s parkiranjem. Mamica, ki seje pripeljala s šolarko na prizorišče med zadnjimi, je ob zatrpanem dvorišču šole hotela parkirati na čistini pred kioskom — prodajalno kruha, slaščic in predvsem bifejem, a jo je osebje skoraj t metlo odganjalo stran. Spor je na mestu samem dobila mamica, kj je preprosto zaklenila avto in odšla. Se zdaj pa jo razburjajo pikantne zgodbice o bruhajočih osebkih okrog omenjenega kioska, s katerimi občasno pride iz šole ma-Ivi šolarka SMETANA — Na prvi volilni* programski konferenci občinskega zbora novomeške Demokratske stranke v hotelu Metropol so demokrati poudarjali. da bodo s stališči do aktualnih dogodkov v občim in z dejanji skrbeli za razpoznavnost svoje stranke v občinskem prostoru. Zanjo so poskrbeli že kar na samem zboru, četudi je šlo za takšiio malenkost, kot je smetana v kavi. Če že postrežejo z njo, je to na podobnih zborih običajna skodelica ekspresa. Pri demokratih si jo je bilo mogoče izboljšati s posebej servirano smetano. Če naj bi to pomenilo kaj globljega, bomo kmalu videli. TENISKE — Nedavno seje Novo-meščanka odpravila v eno novomeških prodajaln, ker sije najstniška hčerka zaželela nove športne copate. Nakup ob veliki izbiri ni bil problematičen, zataknilo pa seje s posebnim računom, ki naj bi veljal za uveljavljanje olajšave pri odmeri dohodnine. Prodajalka je gospo pravilno poučila, da ji prinašajo davčno olajšavo le teniske, kupljene za njeno lastno uporabo, medtem ko ima za otroka tako ali tako že olajšavo. Kaj je 16.000 SLT za vse leto v primerjavi s 4 tisočaki za ene športne copate, seveda nikomur ni mar, posebej ne oblasti. Ker si trmasta gospa ne predstavlja, kako bodo davkarji kontrolirali, kdo v družini nosi športne copate št. 39. sije vseeno pridobila potreben račun, ki velja kot olajšava za odmero dohodnine. SEKUNDE- Nič čudnega nebi bilo, če bi zaposleni v novomeški občinski upravi začeli govoriti o beneficiranem delovnem stažu. Zaradi predolgega spanja, jutranjih prometnih zagat in zamud nemalokrat kdo potem brezglavo drvi preko ceste v občinske pisarne, saj so pomembne sekunde. Kartica tistega, ki ni prišel v službo pred sedmo, gre namreč na pomembno pot v višja nadstropja, ki je potem plačljiva v tolarjih. Ena gospa je rekla, da je gotovo pričakovati povečano učinkovitost novomeške oblasti. Po težkih mukah ji je uspelo vnovčiti 440 tisočakov za telefonsko povezavo službenega avta z mobilnim telefonom. V času od 9. do 17. marca so v naši porodnišnici rodile: Jožica Žugelj iz Otoka — Mojco, Vladimira Zore iz Bogneče vasi - Sandro, Slavica Jevni-kar iz Velikega Bana Dejana, Martina Papež iz Rebri Martino, Mira Dolinar iz Ribnika — Andreja, Bojana Mrvoš iz Drenovca — Simono, Alberta Stupar iz Straže Nastjo, Maja Krakar iz Meniške vasi — Aljaža, Renata Nahtigal iz Češnjic Petro, Andreja Zupančič iz Arčelce —Blaža, Martina Kurent iz Škrljevega Jureta, Maja Malavašič-Divjak iz Krškega — Žiga, Marjeta Starešinič iz Ogulina —Roka, Danica Avbar iz Malenške vasi — Boštjana, Mojca Bele iz Šmarja Majo, Mojca Čepin iz Gorenje vasi - Tadeja, Marica Jarc s Trbinca — Blažko, Zdenka Komljanec iz Jerman Vrha -Gregorja, Ana Bogovič iz Velike vasi Jakoba, Marija Ivana Berkopec z. Gor. Težke vode Simona, Antonija Gunde iz Grobelj Denisa, Irena Plut iz Kota pri Semiču Kristjana, Simona Vraničar iz_Metlike Miha, Milka Ivančevič iz Črnomlja Tanjo, Nevenka Bunarkič iz Zaloga - deklico, Marjana Pangre iz Muhaberja dečka. IZ NOVEGA MESTA: Marija Žu-pevec iz Šegove ulic 1 — Janjo, Vilma Bajt, Marjana Kozine 21 — Bineta, Marija Boben iz Dilančeve 1 - Davida, Marjanca Foršček iz Adamičeve ulice 34 — Stello. Čestitamo! Črnomaljski drobir NOVI PLURALIZEM — Eden od elanov izvršnega sveta je predlagal, naj 01 v občinskem proračunu namenili manj denarja za stranke in več za telesno kulturo. Predlog ni bil sprejet. Če bi bilo to v republiški skupščini, bi se pri-pradniki različnih strank gotovo že stepli med seboj. Sicer pa seje tudi črnomaljski politični pluralizem zaradi novih m pestrejših odnosov med strankami že preimenoval v — pljuvarizem. PA VENDAR USPEH — Prej omenjeni član izvršnega sveta pa je vztrajal, da je potrebno nekje izvrtati denar za telesno kulturo. Dobili pa bi ga lahko le tako, da bi ga nekomu vzeli. S tem se seveda ne bi nihče strinjal. Končno so se odločili, da bodo vzeli tam, kjer se ne bo nihče pritoževal: pri pogrebninah. CEFIZELJ — Novonastali črnomaljski ansambel, kije namenjen predvsem mlajši publiki, se imenuje Hop, Lefizelj. Daje Cefizelj doma v Butalah, ye ze vsak otrok, mnogim pa je vse bolj jasno, zakaj sije sodobni Cefizelj izbral svoje domovanje prav v Črnomlju. BRUHANJE — Nedolgo pred tem, preden so se začeli ljudje vzpenjati po stopnicah v občinsko stavbo, kjer so Pnsostvovdi občnemu zboru krščanskih demokratov, sije nekdo na občinskih stopnicah izpraznil želodec. Da bi kdo vzel v roke vedro vode in nesnago Poplaknil, ni prišlo nikomur na misel. Bog pa ne daj, da bi kdo pomislil, daje v Ponečedenih stopnicah kakšna simbolika! Sprehodpo Metliki GOSPODIČNA SUZY, animirana dama neugotovljenega porekla, ob torkih uspešno zabava poslušalce podgur-ske radijske postaje Studio D. Neredki so, ki si njene duhovite komentarje življenja na sončni strani Alp posnamejo na kaseto, vse več pa jih je prepričanih, da bi moralo vodstvo dolenjsko-belo-kranjskega kričača poskrbeti za ponovitve, saj gospodična Suzy Žgoli v dokaj poznih nočnih urah. Pogovore z njo vodi metliški duhovitež Matjaž Rus, ki ne izdal njenega bivališča, če bi se po-služili tudi srednjeveških metod mučenja. Ze ve, zakaj ne. MED LJUDMI KROŽI RESNIČNA ZGODBA, povezana s slovensko Juzn° mejo in carino. Možakar, ki je dobil na hrvaški strani traktorsko prikolico gnoja v dar, je darilo pripeljal v slovensko deželo, svobodno in mednarodno priznano. Toda —hop! Na carini je plačal 500 tolarjev carine, saj so cariniki ugotovili, da gre za uvoz. Od začudenja široko odprte oči so bile posledica tega, da Belokranjci kar ne morejo in ne morejo verjeti, da gre pri južni meji čisto V PODJETJU BETI JE BILO nekaj narobe z osjo pri črpalki. Tisti, ki skrbe za taksne in podobne reči, je vrgel kos železa v avto in se odpravil v bližnji Karlovec, kjer naj bi zadevo popravili. Na slovenski carini pred Jurovskim Brodom muje vzelo sapo: carinik je zahteval, daje treba pokvarjeni kos odpeljati v Novo mesto, pridobiti dovoljenje p Mčasni izvoz in šele nato proti Ozlju in Karlovcu. Poznavalci zatrjujejo, da hi stalo več kot polovica proizvodnje v Beti, če bi čakali na izvedbo postopka, a so imeli na srečo v rezervi odgovaijajoči nadomestni del. »Red mora biti!« bi rekli ljudje in še dodali: »pa če pri tem propade pol sveta.« Trebanjske iveri NASMEH — Trebanjski župan Ciril Pungartnik na sejah trebanjske vlade tako vneto razpravlja, da včiih pozabi celo na pogosto prižgano cigareto, od-ozeno na pepelniku, in s tem na svojevrsten način plemeniti pljuča večine nekadilcev. Pravijo, da si Pungartnik Pnzge cigareto vsakokrat, ko pomisli na trebanjskega rojaka na visokem položaju v Ljubljani. Na začetku njegovega mandata je županu še veselo poigravalo srcf> ko muje kakšen nevoščljiv kolega a druge občine vrgel v brk: »Ja, lahko je vam, ko imate svojega človeka čisto pri for|Ud« Zdaj se župan ob takih komentarjih le še kislo nasmehne, prižge cigareto in reče kakšno moško. t OSNUTEK — Vse kaže, da bodo I rebanjci letos precej časa eksperimentirali z osnutkom občinskega proraču-na; Vmes se bodo morebiti na republiki le kdaj zmotili in kakšne fičnike poslali za krpanje proračunske luknje. Tako 8“fnje je že zelo razočaralo vrle pripadnike požarne brambe in kmete, da o drugih niti ne govorimo. ROMI — V Zagorici imajo spet opraviti z Romi. Vaščane zanima, kaj neki bodo ukrenile občinske oblasti, policija itd. Po dosedanjih izkušnjah si kaj dosti ne morejo obetati, saj se vsi odgo-'T?1 Bolj kot ne delajo Francoze. Na občim pravijo, naj republika pripravi celovit načrt reševanja romske proble-matike. Verjetno bi bilo modro ustanoviti še nekaj komisij, da bi nekaj rešile 9 sv- Nikoli. Vaščani pa se morajo Boriti za svoja polja, gozdove in pridelke sami, tako kot... Res dobro, da imamo še republiko. IZ NtkŠIH OBČIN i lili M IZ NtkŠIH OBČIN C Neprecenljiv most med državama Belokranjci bi na račun življenja ob meji lahko marsika iztržili, je menil na zboru SKD ministe za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc __________________ ČRNOMELJ — Tukajšnji občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je privabil na drugi letni občni zbor številne člane in goste, ki so dodobra napolnili sejno sobo skupščine občine. Med njimi sta bila poleg članov SKD iz metliške in novomeške občine tudi republiški minister za industrijo in gradbeništvo ter predsednik sveta SKD Izidor Rejc in dr. Jože Duhovnik. Predsednik črnomaljskih krščanskih demokratov Franc Stariha je orisal razvejeno delo stranke v dveh letih, odkar v občini obstaja. Med pomembnejšimi nalogami niso povsem uresničili le ustanovitve krajevnih odborov stranke po vseh farah. Doslej sojih ustanovili v Črnomlju, Semiču in Vinici, kmalu pa jih bodo še v Dobličah in Gribljah. Prav tako še niso ustanovili mladih krščanskih demokratov, kar naj bi storili letos, ko je po mnenju tajnika Vlada Stereši-niča tudi več možnosti, saj se število članov hitro povečuje in že približuje dvestotim. Sicer pa bodo letos nadaljevali z izobraževanjem, humanitarnim delom, pripravami na volitve, ki si jih želijo čim prej, ter zunanjepolitičnim udejstvovanjem. Načrtujejo, da bo že v prvi polovici leta prišlo do pobratenja z občino Quinto di Treviso, ki leži v najbolj razvitem predelu Italije. Sicer pa na občnem zboru niso mogli mimo kritike medijem, češ da nerealno prikazujejo razmere ter mimo vprašanja, ali so sredstva obveščanja zares neodvisna. Minister Rejc je zavrnil očitke, ki zadnje čase letijo na račun predsednika 32 POPOLNIH ZAHTEVKOV ČRNOMELJ — Pred sprejemom zakona o denacionalizaciji so v Črnomlju upravičenci vložili 87 zahtevkov. Vse te so obvestili, da morajo vloge dopolniti z listinami, ki jih določa zakon. Tako je bilo doslej vloženih 32 popolnih zahtevkov, 4 pa so odstopili v obravnavo sodišču. Vse zahtevke so poslali tudi zavezancem, ki se imajo o zahtevi upravičencev pravico opredeliti. Dolenjka in kmetijska zadruga sta že poslali odgovore, GG pa še ne. Zavezanci vztrajajo, da bi se nepremičnine vrnile le v last, ne pa tudi v posest nekdanjih lastnikov, ter da bi jih lahko s plačilom najemnine še naprej uporabljali, vendar največ za 5 let. S tem pa upravičenci ne soglašajo, tako daje kakršna koli poravnava izključena. Vendar je občinski izvršni svet vseeno apeliral na komisijo za denacionalizacijo, naj naredi čim prej, kar je v njeni moči, da pa hkrati pritiska na republiške organe, naj opravijo, kar je v njihovi pristojnosti. VLAK IN SMETI DOBRAVICE — Ljudje so na zboru krajanov na Dobravicah predlagali, naj bi na postaji v tem kraju tudi v bodoče ustavljali vsi vlaki razen zelenega. Sicer pa so menili, naj Komunala odvaža komunalne odpadke vsakih 14 dni. OBČNI ZBOR TREBANJSKE KMEČKE ZVEZE—LS TREBNJE — Slovenska kmečka zveza—Ljudska stranka, podružnica Trebnje, vabi v nedeljo, 29. marca, ob 9.30 v kulturno dvorano v Trebnje na občni zbor stranke. Na zboru, ki se ga bosta udeležila tudi Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske ljudske stranke, in minister za trg in cene Jože Jeraj, se bodo po besedah predsednika trebanjske podružnice SKZ—LS Toneta Straha pogovorili tudi o novem imenu stranke—SLS. Izidor Rejc: »Najprej si moramo pomagati sami, Sele potem nam bodo tudi drugi priskočili na pomoč.« in članov republiške vlade, ki so iz vrst SKD. Pohvalil je, da se je v Sloveniji pričela rahla rast proizvodnje ter da jim je kljub vsem lanskim težavam uspelo, da je v republiškem proračunu ostalo za dobri dve milijardi tolaijev. Sicer pa po njegovih besedah ljudje, ki prihajajo iz tujine in nekaj vedo o Sloveniji pravijo, da ima naša država izredno geografsko lego, le spati ne smemo. Kapital pa se ne bo kar sam stekal k nam, kajti išče resne ljudi. Evropa je namreč kot komat za vrat konju, in če je konj dober, bo po- • Dr. Jože Duhovnik je kot predsednik upravnega odbora pri Slovencu dejal, da načrtujejo skorajšnje povečanje naklade od 21.000 izvodov na 40.000, saj imajo vsak mesec 2.000 do 3.000 novih naročnikov. Kot predsednik koncema Litostroj pa se je dotaknil črnomaljskega Belta. Menil je, da je, ko gre za reševanje tako velikega podjetja, potrebno ustvariti v delavcih občutek, da jih ne odpuščajo zgolj zato, da bi se jih znebili, ampak zato, da bi tisti, ki ostanejo, lahko normalno delali. tegnil. Za Belo krajino pa je Izidor Rejc dejal, daje neprecenljiv most med Slovenijo in Hrvaško. Za njen razvoj je moč pridobiti denar iz republiškega proračuna, sicer pa je svetoval ustanovitev čim več podjetij, ki bodo zanimiva za kapital. M.BEZEK-JAKŠE OČISTIMO POLJANSKO DOLINO! SINJI VRF — Vsi občane v krajevni! skupnostih Vinica Stari trg m Poljanska dolina-Predgrad, ki jim je mar čista narava, še posebej pa prelepa dolina Kolpe, poziva Lovska družina Sinji vrh v sodelovanju z Lovsko družino Predgrad, Kultumo-športnim društvom Predgrad in Turističnim društvom Poljanska dolina ob Kolpi k očiščevalni akciji ob cestah v omenjenih krajevnih slupnostih. Očiščevalna akcija bo v nedeljo, 29. marca, ob 8. uri. Zbirna mesta bodo po skupinah za LD Sinji vrh po rajonih, za LD Predgrad pred lovskim domom v Predgradu, za KSD Predgrad na igrišču v Predgradu in za TD Poljanska dolina pred osnovno šolo v Radencih. Če bo slabo vreme, bo akcija preložena na naslednjo nedeljo. OB MATERINSKEM DNEVU ČRNOMELJ - Predstavniki tukajšnjega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov so ob materinskem dnevu vsaki materi v občini osebno izročili čestitko ob prazniku. Hkrati so zanje pripravili igro E. S. Finžgarja Veriga, ki jo bo uprizoril KUD Predoslje pri Kranju, in sicer v soboto, 28. marca, ob 19. uri v semiškem kulturnem domu in v nedeljo, 29. marca, ob 16. uri v kulturnem domu v Črnomlju. OBČNI ZBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE METLIKA — Metliška podružnica Slovenske ljudske stranke (bivše Slovenske kmečke zveze-Lj udske stranke) bo imela v nedeljo, 29. marca, ob 9,30 v tukajšnjem kulturnem domu redni letni občni zbor. Gosta bosta podpredsednik stranke Maijan Podobnik in dr. Stanko Busar. Vabljeni člani stranke in kmetje! VSE NA ENEM MESTU — Potem ko je Novotehna odprla avtomobilska salona v Krškem in Novem mestu, je pretekli teden presenetila kupce z otvoritvijo salona avtomobilov volkswagen v Metliki Tako je na enem mestu zaokrožila ponudbo, saj so doslej v Novotehni že nudili sodoben servis avtomobilov, rezervne dele in potrošni material za avtomobile. Ob tej priložnosti sla generalni direktor Novotehne Niko GaleSa (na levi) in prodajni direktor VolksWagna Wolfgang Pfeil podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. Svečano pa so predali tudi golfa prvemu kupcu Francu Janežiču. (Foto: M.B.-J.) Z zadovoljnimi kupci do profita Z novinarske konference v Trimu — Predstavljena nova direktorica podjetja Tat-jana Fink — Stane Velikonja po 1. aprilu njen namestnik in tehnični direktor TREBNJE — »Še pravi čas smo šli v Evropo, zato smo lažje preživeli. Pozna se izpad jugoslovanskega trga, in čeprav že več kot polovico izdelkov prodamo na evropskih tržiščih, predvsem pa v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, bomo morali izvoz še povečati, kajti Slovenija je premajhna za naše zmogljivosti,« je povedal direktor Trima Stane Velikonja na ponedeljkovi novinarski konferenci. Rešitev za Flekov mlin Ribiči bi radi uredili klubske in poslovne prostore ČRNOMELJ — 350 članov ribiške družine Črnomelj si že vrsto let prizade va dobiti prostor za klubsko in poslovno dejavnost, a žal zaman. Ko iščejo rešitev, pa se vedno znova vračajo k Flekovemu mlinu sredi Črnomlja. Spodnji del stavbe jim je občina enkrat res že ponudila, vendar pa so ribiči menih, da je mlin z okolico zaokrožena celota, ki bi jo bilo potrebno sanirati hkrati. Nikakor pa ne le spodnjega dela stavbe, medtem ko bi v zgornjem živeli podnajemniki. Od takratne ponudbe pa seje že marsikaj spremenilo. Začela se je denacionalizacija in prav zato ribiči menijo, da imajo sedaj veliko možnosti, da dobijo Flekov mlin. Spodnji del mlina je nma-reč nacionaliziran, zgornji pa je v zasebni lasti. Tu stanujejo trenutno štiri družine, ki plačujejo stanarino lastnici v Zagrebu. Celo stavbo je že močno načel zob časa, a lastnici doslej očitno ni bilo veliko mar za mlin, saj ga ni vzdrževala, tako da stanovanja v njem nimajo niti osnovnih higienskih pogojev za bivanje. Prav tako je zanemarjena tudi okolica in kot smetišče sredi mesta Črnomaljcem ni prav nič v ponos. Zaradi vsega tega so črnomaljski ribiči napisali pismo občinskemu izvršnemu svetu, v katerem mu predlagajo, naj komisiji za denacionalizacijo svetuje, da bi lastnici, čc bi se s tem strinjala, izplačali mlin. kot kulturno dediščino pa bi ga prevzela v svojo skrb občina, potem pa bi ga prenesla v upravljanje ribiški družini, ki ga je pripravljena obnoviti. Ribiči svoj predlog rešitve mlina utemeljujejo s tem, da velja mlin za eno najstarejših stavb v mestnem jedru, saj že zgodovinar Rutar meni, da je stal mestni mlin veliko prej, preden so začeli graditi grad in mesto okrog njega. Zato njegova sanacija ni pomembna le z estetskega, ampak tudi kulturnozgodovinskega vidika. Ribiči pa so prepričani, da bi urejen mlin z okolico odprl vrata razvoju športnega ribolova, turizma in še česa. Ob tem ne pozabijo omeniti, da jim je vsestransko pomoč pri sanaciji mlina ponudil tudi dr. Dušan Plut. M.B.-J. Nepreklicno so, kot kaže, minili časi, ko so delavci Trima delali tako velike objekte, kot je bila, denimo, Družno napredujejo hitreje V KS Mokronog posodobili precej cest in po-________stavili 8 avtobusnih postajališč______ MOKRONOG — »Letos računamo, da bomo z okrog 4 milijoni tolarjev zbrali dovolj denarja predvsem za okrog 6.000 kvadratnih metrov asfalta, betona in okrog 3200 kvadratnih metrov betona drobiija za krajevne ceste. Gre nam za preplastitev lokalnih in posodobitev krajevnih cest,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Mokronog Ivan Vovk. Od omenjenega zneska naj bi okrog 3,2 milijona tolaijev zbrali sami pretežno s krajevnim samoprispevkom, od trebanjske občine pa pričakujejo za okrog milijon tolaijev pomoči iz proračuna trebanjske občine. Za asfaltno preprogo na lokalni cesti proti Trebelnemu je občina primaknila 40 odst. potrebnega denarja, za krajevne ceste pa desetino. Mokronožani so v zadnjem času tako posodobili več krajših odsekov krajevnih cest, omembe vredna pa sta gotovo najdaljša odseka, in sicer od Vrha do Brezovice v dolžini 1300 metrov in 700 metrov asfalta v Martinji vasi. Večino denarja za krajevne ceste je prispevala krajevna skupnost, zelo veliko pa so doslej povsod prispevali tudi krajani. Ivan Vovk Med pomembnejše dosežke v zadnjem letu uvršajo nadalje namestitev osmih sodobnih avtobusnih postajalič; izdelek Novolesovega obrata Sigmat iz Brestanice je dal streho nad glavo številnim šolaijem in krajanom, ki so doslej pod milim nebom čakali na svoj avtobus. V vodstvu krajevne skupnosti so prepričani, da bo s tako pripravljenostjo ljudi za skupne akcije možno v celoti uresničiti tudi letošnje razvojne načrte krajevne skupnosti. P. P. ogromna, 560.000 m2 velika tovarna moskvičev. Zdaj delajo le še objekte s površino do 2000 m2. Stare, manj zahtevne programe opuščajo in prepuščajo nekdanjim državam vzhodnega bloka. »Zlati časi, ko smo delali z avansi so minili. Zdaj moramo vsak objekt sfinancirati, se pravi, da ga dobimo plačanega šele, ko ga zgradimo,« razlaga Velikonja in pravi, daje eden pomembnih ciljev, da jeseni pridejo do certifikacije podjetja po ISO 9001. Trimovci se pripravljajo za naložbo za posodobitev tehnološke opreme v višini 10 milijonov • Že sedanji bivalniki gredo na tujem dobro v denar, v njih denimo delujejo številne enote nemške banke DB. Trimovci naj bi izdelovali še zahtevnejše tehnološke posode, ekološko čistejše, bolj nosilne gradbene plošče z boljšim tesnjenjem. V Dobovi pa si veliko obetajo od novega proizvodnega programa. Po besedah Franca Kolariča, vodje obrata z 98 delavci bodo začeli izdelovati transportne kontejnerje, za kar že imajo ateste. mark. Ocenjujejo, da bi kapital lahko v dobršni meri dobili v tujini, žal pa ni mogoče uresničevati nadaljnjih načrtov, dokler ne bomo v Sloveniji dobili zakona o lastninjenju. Velikonja seje novinarjem zahvalil za sodelovanje med njegovim vodenjem Trima in predstavil novo direktorico, diplomirano ekonomistko Tatjano Fink, ki bo uradno nastopila novo dolžnost 1. aprila. V Trimu je od leta 1980, od leta 1988je bila tudi direktorica komercialnega sektorja. V 640-članskem kolektivu, ki je proizvodni program — gradnjo in montažo montažnih objektov (zgra- jeni so v več kot 20 državah na azijskih, afriških in evropskih tleh) — dopolnil s tehnološko opremo iz nerjavnih jekel, s kovinskimi vrati, kurilnimi kotli itd., zdaj razmišljajo, da bi, kot pravi Finkova, še bolj prodrli v Zahodno Evropo z upoštevanjem gesla: »Zadovoljni kupci prinašajo največji profit« in z novo generacijo bivalnih objektov, ki so po videzu primerljivi s klasičnimi zgradbami. P. PERC SREČANJE Z DUHOVNIKI TREBNJE — V torek dopoldne je predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik s sodelavci pripravil srečanje z duhovniki iz trebanjske občine. V pogovoru s petimi duhovniki je beseda tekla zlasti o denacionalizaciji. Duhovniki so poudarili, da jim ne gre za obdelovalno zemljo, ampak naj bi jim vrnili vsaj funkcionalna zemljišča okoli sakralnih objektov. Preverili bodo, ali gozdarji navkljub moratoriju ponekod še vedno sekajo gozdove. Več prihodnjič! Kdo je najbolj nepošten? Odgovorni občinski možje menijo, da je to zakon o prodaji stanovanj — Neenaki pogoji kupcev METLIKA — Polemika o prodaji občinskih stanovanj, ki se je pričela na decembrski seji skupščine občine, se je nadaljevala marca. Izvršni svet je pripravil obširen odgovor na delegatska vprašanja, predvsem pa je pojasnil, zakaj je občina najela dva odvetnika. V občinski upravi namreč nimajo kot delavca zaposlenega nobenega diplomiranega pravnika. Poleg tega so zaradi nestrpnosti kupcev morali delati hitro, česar pa v občinski upravi, ki je imela na začetku tega mandata 56 delavcev, danes pa le še 36, ne bi bili sposobni pravočasno opraviti. Izvršni svet tudi pojasnjuje, da občinska uprava z odvetniki ne bo imela stroškov, kupci pa so pokrili le del stroškov pri sestavljanju pogodb, ki pa v kupnini ne pomenijo veliko, medtem ko mora občina plačati prometni davek od prodaje. Pristavlja še, da ustrezne pravne službe v drugih občinah pomenijo vsakodnevni strošek vseh občanov in ne le kupcev stanovanj, kot je bilo to v Metliki. Delegat Jože Mozetič, kije pred skoraj tremi meseci postavil največ vprašanj o prodaji občinskih stanovanj, z odgovori izvršnega sveta ni bil zadovoljen, češ da so bila vprašanja jasna, od- govori pa ne. Opozoril je, da gre za prevaro, ker je bilo v pogodbi zapisano, da polovico stroškov odvetnikov plača kupec, pol pa prodajalec. Po njegovem tudi ni pošteno, da niso vsi občani kupovali stanovanj pod enakimi pogoji. Poudaril je, daje bilo njegovo osnovno vprašanje, kakšna je pravna podlaga za takšno ravnanje. Tudi nekaj drugih delegatov je menilo, da je šlo pri prodaji stanovanj za drobne prevare na račun kupcev. Nasprotno pa sta predsednik IS Jože Matekovič in podpredsednik Maijan Končar menila, da je najbolj nepošten precej nerodno in slabo napisan zakon, ki ni dal vsem priložnosti kupiti stanovanj, za katera so morali dajati denar tudi tisti, ki so sicer gradili hiše. M.B.-J. ZA UREJENO TRŽNICO METLIKA — V Metliki je slišati pobude, da bi morali v mestu urediti tržnico, ki bi bila odprta vsak dan in ne le ob semanjih dneh. Metličani pravijo, da je takšna prodaja, kot je sedaj na parkiriščih in celo dovoznih poteh v novem poslovno-trgovskem centru ob sejmih, mestu vse prej kot v ponos. IZ NNŠHH OBČIN r?m ■imd IZ NtkŠIH OBČIN U/ Čistili ne bodo le šolarji Čiščenje okolja RIBNICA — Čistilne akcije so bile v preteklih letih bolj ali manj prepuščene šolam, letos pa bodo šole le eden izmed udeležencev akcije pomladanskega čiščenja okolja, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora. Akcija bo potekala v dneh od 20. do 30. aprila, vanjo pa se bodo vključili vsi, ki so tako ali drugače povezani z naravo. Nujno bo tudi sodelovanje komunalnih in vodnogospodarskih podjetij, ki bodo morala nuditi potrebno opremo in mehanizacijo, komunalna podjetja pa tudi zagotoviti primerna odlagališča za posamezne vrste odpadkov. Za časovno in materialno organiziran potek akcije bo v ribniški občini skrbel poseben štab. Za predsednika je bil na zadnji seji izvršnega sveta minuli četrtek imenovan Janez Mihelič. Šole bodo v okviru svojih dejavnosti pripravile programe, ki bodo vsebovali tako program čiščenja notranjega okolja šole kot sanacijo okolice šole, vse šole v ribniški občini pa bodo izdelale tudi programe sanacije kakšnega manjšega divjega odlagališča odpadkov. Osnovna šola iz Ribnice bo tako lahko ob pomoči ostalih udeležencev akcije sanirala denimo divje odlagališče v Mali gori. Predhodno pa bodo otroci poskušali izdelati tudi kataster divjih odlagališč v občini, ki jih je po nekaterih podatkih okoli 60. M. L.-S. STAVKALI PASIVNO KOČEVJE, RIBNICA — Tako v kočevski kot ribniški občini so v času splošne stavke v Sloveniji minulo sredo stavkali v glavnem le pasivno. Člani svobodnih sindikatov niso delali oziroma so delo prekinili le v nekaterih podjetjih, tako denimo v kočevskem Melaminu, ribniškem Riku in Inlesu ter sodraškem Donitu in Konfekti, zadnji dve šolski uri pa niso delali tudi šolniki iz Sodražice, Loškega Potoka in Stare Cerkve. Prebivalci obeh občin so lahko občutili tudi stavko delavcev Elektra iz Kočevja. V drugih podjetjih in zavodih so večinoma delali, svoje strinjanje s stavkovnimi zahtevami pa so delavci izkazovali s podpisovanjem izjav o podpiranju teh zahtev. UGODNOSTI V NAMI KOČEVJE - Do konca marca veljajo v Nami v Kočevju naslednje ugodnosti za kupce: za vso belo tehniko je uveden 10-odstotni popust, a le za tiste, ki plačajo takoj z gotovino; za tekstil velja do 30-odstotni popust. Ugodno pa je možno nabaviti košarico živil ter zlat in srebrn nakit. Nagradno prodajno akcijo za potrošnike pripravljajo v Nami v začetku aprila. Posebnost pa je, da je Namina samopostrežnica odprta tudi vsako nedeljo, in sicer od 7 30 do 11. ure. POVEČANJE SEVNICA Sevniški občinski izvršni svet je sprejel odredbo, da se s 1. aprilom povečajo stanovanjske najemnine za 12 odst., prav tako pa se povečajo cene za komunalne storitve, in sicer vodarina za gospodinjstva in gospodarstvo za 27 odst., za prav toliko odvoz smeti za gospodarstvo in za odstotek manj za gospodinjstvo, kanalščina za vse zavezance pa bo višja za 8 odst. Dražje komunalne storitve in najemnine Ogrevanje drago? KOČEVJE — Na četrtkovi seji kočevskega izvršnega sveta se je razvila prav burna razprava o tem, ali je ogrevanje za porabnike drago ali ne. K takšnim razmišljanjem sta člane izvršnega sveta vzpodbudila predlog povišanja cen komunalnih storitev in dejstvo, da kočevska Komunala beleži izgubo ravno zaradi ogrevanja. Čeprav je prevladalo mnenje, da ogrevanje pravzaprav niti ni drago in so odobrili 13-odst. povišanje cen za ogrevanje, pa so si bili enotni, da Komunala izgube ne bo mogla pokrivati s cenami, odprto pa ostaja tudi vprašanje kritja njenih izgub iz proračuna, ki jih za enkrat še redno pokrivajo. Poglavitni problem zaradi katerega Komunala beleži izgubo zaradi ogrevanja, je namreč v tem, da je Komunala vezana na republiško določanje cen komunalnih storitev in s tem tudi ogrevanja, medtem ko lahko Melamin, od katerega Komunala odkupuje okoli 509; ogrevanja, cene prosto dviguje. Glede na to, daje za marec v globalu dovoljen dvig cen komunalnih storitev za 11%, so se člani izvršnega sveta odločili tudi za 10-odst. povišanje cene vode, kjer prav tako beležijo izgubo, 4-odst. za kanalščino in 11-odst. povišanje stanarin. 0 parku bodo odločali domačini Strah pred ponovnim zaprtjem,— Dokončno odločitev bi lahko prineslo poskusno zavarovanje — Dr. Leo Šešerko o strateškem pomenu narodnih lepot KOČEVJE — Pogovora o naravnem parku na območju občine Kočevje, kije bil v torek, 17. marca, v Kočevju, seje udeležilo več kot sto zainteresiranih. Med njimi je bila dobra polovica vabljenih strokovnjakov in predstavnikov raznih ministrstev, ki so nastopali kot zagovorniki ideje o ustanovitvi naravnega parka, ki naj bi se razprostiral vse od Kočevske Reke do predelov ob Kolpi. V uvodu pogovora je kočevski župan dr. Mihael Petrovič povedal, da seje ideja o naravnem parku na Kočevskem rodila že sredi leta 1990, ko je bilo odprto do takrat zaprto območje Kočevske Reke. Neokrnjena narava teh predelov in s tem zamisel o parku je tudi danes le ena od razvojnih možnosti Kočevske, ki bi jo veljalo izkoristiti, vendar ne proti volji tistih, ki na tem območju živijo. Da zanesljivo ne bo nič odločeno brez |BS|k NA RA VNIPARK NAKOČEVSKEM — Na pogovoru o naravnem parku na Kočevskem je dr. Leo Šešerko predlagal, da bi se sočasno s pripravami na razglasitev parka pripravljali tudi razvojni programi s področja kmetijske in ostalih dejavnosti, ki naj bi se odvijale na tem območju. Na ta način bi lahko zagotavljali tako varstvo narave kot razvoj, ne da bi eno škodilo drugemu. Na sliki: dr. Leo Šešerko, kočevski župan dr. Mihael Petrovič in Stane Peterlin iz ministrstva za kulturo. (Foto: M. L.-S.) Denarja za novo šolo ne bo Proračun so »oklestili« na vseh področjih KOČEVJE — Minuli četrtek so na seji kočevskega izvršnega sveta obravnavali osnutek odloka o občinskem proračunu za letošnje leto. Potrebe proračunskih porabnikov so velike, dovoljena poraba proračunskih sredstev, izračunana po merilih, ki jih določa republika, pa za kočevsko občino prenizka, zato je bila razdelitev proračunskih sredstev izredno težka in ni področja, ki ob tem ne bi bilo prizadeto. Predsednik kočevskega izvršnega sveta Alojz Petek je povedal, da izračunana poraba na prebivalca dosega v kočevski občini le 83%, kar pomeni, da so po porabi pod republiškim povprečjem. Zato bo morala biti poraba večja, saj bi se morale upoštevati tudi specifičnosti kočevskega prostora, ki se izraža v velikosti občine, kraškem svetu, neurejenosti cest in celotne komunalne infrastrukture, pa tudi v velikih potrebah in s tem upravičenih zahtevah nekaterih proračunskih porabnikov, denimo šolstva, ki potrebuje novo šolo, ali zdravstva, ki se zavzema za izgradnjo trakta C ali minimalno vsaj urgentnega bloka in nabavo vsaj enega novega rešilnega avtomobila. Vsega tega pa ob dovoljeni porabi v letošnjem letu ne bo moč uresničiti. Tako gradnja nove šole, za katero so se odločili na zadnji seji občinske skupščine, zgolj iz proračunskih sredstev nikakor ne bo možna, odprto pa ostaja tudi vprašanje možnosti nadgradnje obstoječe šole Mirka Bračiča. Čeprav v občinskih proračunih ni več plač osnovnega programa za šolnike, izvzet pa je tudi del zdravstva in priznavalnine, s tem občinski proračuni niso razbremenjeni, saj jim zakon nalaga nove obveznosti. M. L.-S. LICITACIJA STAVBE V KOLODVORSKI RIBNICA — Čeprav seje še nedavno tega ribniški izvršni svet odločil, da stavbe v Kolodvorski ulici 9 v Ribnici, v kateri so bili še v preteklem letu prostori Službe družbenega knjigovodstva, ne bo prodal, pa je pomanjkanje proračunskih sredstev zahtevalo spremembo njegove odločitve. Tako bo v ponedeljek. 6. aprila, ob 12. uri v sejni sobi ribniškega izvršnega sveta opravljen javni natečaj za prodajo tega poslovnega prostora v skupni izmeri 145,75 m2. Ogled prostorov je možen vsak delovni dan vse do izvedbe natečaja po predhodnem dogovoru po tel. 861-135. Izvedba licitacije in eventuelna sklenitev pogodbe bosta potekali po ustaljenem postopku, novost za morebitne kupce pa je dejstvo, da bo prometni davek plačal prodajalec. Stroške pogodbe v višini 3% od pogodbene vrednosti nepremičnine bo seveda plačal kupec ob podpisu pogodbe. Izklicna cena je 6.828.167 tolarjev. ODZIVNOST —- Na levem bregu Save v sevniški občini od Loke do Blance je že na začetku našlo pot v društvo izgnancev 8 7 krajanov. Kar 58 od teh, ki so jih prijetno presenetili s priložnostnim kulturnim sporedom učenci sevniške osnovne šole (na posnetku), je izvolil 7-članski odbor, ki naj bi uradoval v pisarni sevniškega društva invalidov na občini. (Foto: P. P.) Trnova pot izgnanstva še skeli Z ustanovnega zbora krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Sevnici — Pretresljiva pričevanja in izpovedi — Zavrženi ukradeni otroci? 10 LET MEPZ JUTRANJKA SEVNICA BOŠTANJ — Prvi zborovodja Mešanega pevskega zbora Jutranjke je bil pred desetimi leti jQŽe Pfeifer, predsednica zbora pa je že celo desetletje Marica Jonozovič. Od 58 članov ob začetku jih danes marljivo vadi še 35. Zbor je pozneje prevzel Boštanjčan Ciril Udovč. Zbor je imel v teh desetih letih več kol 70 nastopov v Jutranjki, na raznih občinskih prireditvah, posavskih revijah itd. Vsak pevec je v tem času porabil prek 900 ur svojega prostega časa. Leta 1989je zbor zapel celo na vrhu Triglava. Vodstvo in delavci Jutranjke so imeli veliko razumevanje zanj. Pri izvedbi jubilejnega koncerta, ki bo v soboto, 28. marca ob 19. uri v dvorani TVD Boštanj (program bo povezovala Miša Molk), pa je pomagala tudi sevniška zveza kulturnih organizacij. njihove vednosti in pristanka, je zatrdil podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko, kije opozoril na izreden strateški pomen naravnih lepot Slovenije znotraj njenih prizadevanj za polnopravno vključitev v EGS. »Park se ne dobi, marveč je treba zanj trdo delati!«, je na podlagi izkušenj povedal predstavnik iz Cerknice, ki je sicer opozoril, da park veliko stane tako državo, ki ga ima, kot prebivalce, ki tam žive, nenazadnje pa tudi obiskovalce, da pa hkrati park pomeni blagovno znamko, preko katere se lako trži. Ker so rezultati obstoja naravnega parka vidni šele čez leta in je zato vsaka ustanovitev parka povezana z določenim odporom prebivalstva, je Stane Peterlin z ministrstva za kulturo predlagal, da bi področja, ki so zanimiva za naravni park na Kočevskem, poskusno zavarovali le za dobo enega leta. Danosti, ki govore v prid ustanovitve parka, so po njegovem mnenju velike, mednje pa prišteva razmeroma visoko stopnjo naravne ohranjenosti in razmer-ma majhno onesnaženost območja, biološko pestrost ter odročnost in obenem dostopnost teh predelov pa tudi dejstvo, da se nahaja v naravnem koridorju med dinarskim svetom in Alpami, daje velika površina zemlje v strnjeni javni lasti ter da ima področje slabe možnosti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Izredno bogastvo teh predelov je potrdila tudi Polona Vrhunec z regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Anton Prelesnik iz Kočevja pa je opozoril, da gre zasluga za ohranitev kar 350 objektov kulturne in prav toliko spomenikov naravne dediščine njihovim predhodnikom, s čimer je želel poudariti, da so imeli v Kočevju že od nekdaj posluh za naravo. Po mnenju republiškega poslanca Jožeta Hobiča pa ljubezen do narave ne pomeni nujno tudi strinjanje z odprtjem parka. Park pomeni določeno zaprtost, ki lahko postane ovira nadaljnjemu razvoju teh predelov, zato je poudaril, da park ne sme poslabšati življenjskih razmer domačinov. M. LESKOVČEK — SVETE PREIMENOVANJE OSNOVNIH ŠOL KRMELJ, TRŽIŠČE Sveta osnovnih šol v Tržišču in Krmelju sta na pobudo svetov v obeh krajevnih skupnostih predlagala sevniški občinski skupščini spremembo imena šole. Posvetovalni odbor za vzgojo in izobraževanje pri občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti in občo upravo je menil, naj bi šole kot izrazito humanistično usmerjene organizacije ne nosile imen po oboroženih vojaških formacijah. SO Sevnica je kot ustanoviteljica obeh šol soglašala, da se Osnovna šola I. dolenjskega partizanskega bataljona Tržišče in Osnovna šola XII. SNČUB Krmelj preimenujeta v OŠ Krmelj in OŠ Tržišče. OKROG 50 ZAMUDNIKOV SEVNICA Da bi se zaradi velikega števila zavezancev za dohodnino (okrog 13.000) iz občine Sevnica izognili preveliki gneči, so v občinski upravi za družbene prihodke sklenili, da bodo od 16. do konca marca na sedežu uprave sprejemali napovedi vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure pa tudi v soboto, 28. marca, od 7. do 19. SEVNICA — »Po 45 letih smo res že lahko malo nestrpni. T oda mi vsi, ki delamo v vodstvu Društva izgnancev Slovenije smo amaterji, prihajamo iz različnih slovenskih krajev, zato se bolj poredko sestajamo. Vsekakor pa bomo vztrajali do konca, da bomo le prišli do zaslužene moralne in tudi materialne odškodnine za čas trpljenja v izgnanstvu,« je skušal predsednik upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič pomiriti duhove vzkipljivih posameznikov na zelo dobro obiskanem ustanovnem zboru krajevne organizacije društva izgnancev v Sevnici. O zagatah, s katerimi se soočajo pri uveljavljanju svojih zahtev in pravic, so slovenski izgnanci že seznanili predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, te dni pa naj bi jih sprejel še predsednik slovenske vlade Lojze Peteric. Predsednik komisije za organiziranost pri društvu Slavko Kunej je pohvalil sevniški iniciativni odbor s predsednico Simono Jakš na čelu, ki da je lahko vzor tudi ostalim pri organiziranju krajevnih organizacij. »Ne smemo biti togi, ampak moramo pomagati vsi, ki smo bili žrtve nacistične raznorodovalne politike,« je pozval Kunej in spomnil, da je bila Jugoslavija od 36 milijard dolarjev nemških reparacij deležna komaj stotinke te vsote, pa še tisti denarje »šel za druge namene«, kot pravijo politiki. Slavko Štrukelj, predsednik sevniške občinske borčevske organizije, je obljubil novoustanovljeni organizaciji pomoč, izrazil pa je mnenje, da »takšne socialne varnosti, kakršno smo imeli pri nas zadnjih 45 let ni bilo nikoli in je tudi ne bo«. Anica Perme je opozorila na zanimive podatke za zgodovinopisje, ki pričajo, daje bilo tudi v teh krajih zaprtih nekaj učiteljev in duhovnikov, ki niso hoteli poučevati v nemščini. »Ukradeni otroci smo se borili 20 let za svoje pravice, ravno republiški borčevski in partijski vrh pa nas je zavrgel. Starše so mnogim izmed nas pobili, nas razselili. Zdaj nam je pa dal zaušnico še Peterle, ko je rekel, da ne pridemo v novi pokojninski zakon,« je zagrenjeno protestiral Ivan Dobršek. »Za nas ni pomembno, kakšne idejne pripadnosti je kdo, ne starost, saj nas druži skupna preteklost. Gre za ukradeno mladost, skrajšano ali uničeno življenje. Danes je znan tudi plačnik za to,« je pribil Jože Bogovič. P. PERC 10 LET INPLETA — Ob 10-letnici podjetja, ki so ga ustanovili s kapitalom sevniške Jutranjke in Lisce ter metliškega Kometa, je vodstvo Industrije pletenin Sevnica prejšnji teden v Doljnem Brezovem pripravilo sprejem za večje za sebne kupce (na posnetku). Direktorica podjetja Marija Jazbec je s sodelavkami po ogledu tovarne predstavila delo /15-članskega kolektiva in prizadevanja, da bi ostali v stiku z modnimi trendi. V Inpletu letno izdelajo okrog poldrug milijon tekočih metrov snulkovnih pletenin in okoli 800.0001. i. okroglih pletenin, upravljajo pa tudi pletenje, barvanje, striženje in beljenje pletenin. (Foto: P. T.) VELIKE SPREMEMBE — Že v teh dneh, najkasneje pa v začetku aprila bi se morala začeti gradnja obrtne cone Breg in Avto-bumovega blagovnega centra, ki bo v neposredni bližini. Pozidava sedaj skoraj praznega prostora od Petrolove bencinske črpalke pa do skladišča blagovnih rezerv na Bregu bo precej spremenila podobo tega dela Kočevja. ČESTITKE ŽENAM IN MATERAM — Če bi sodili le po čestitki, v kateri so kočevski krščanski demokrati vsem ženam in materam čestitali ob materinskem dnevu, bi lahko dejali, da kočevski krščanski demokrati ne sodijo med tiste skrajneže iz vrst slovenskih krščanskih demokratov, ki bi želeli vse tiste ženske, ki nimajo otrok, postaviti v manj vreden položaj. PETEK, 13. Nekateri zatrjujejo, da se največje število nesreč in prometnih nezgod zgodi ravno na petek, 13. Menda so celo nekatere raziskave pokazale, da igra pri tem veliko vlogo vraževar-nost ljudi. Tisti, ki verjame, da se mu lahko na ta dan pripeti nezgoda, ima veliko več možnosti, da se mu res kaj pripeti, kot tisti, ki v to ne,verjame. Ali ste bili Majda Š. in Anica Švare iz Kočevja vraževerni, ne vemo, bili pa sta udeleženki prometne nezgode, ki seje pripetila v petek, 13. marca v križišču Ljubljanske in Kolodvorske ceste v Kočevju. V nesreči je bila Švarčeva težje poškodovana. Drobne iz Kočevja Ribniški zobotrebci TRAVNIŠKI POŽARI — V času, ko so v kočevski občini imeli že tri travniške požare, ni bilo na območju ribniške občine še nobenega. Da pa Ribnica nikoli in pri nobeni reči ni hotela zaostajati za Kočevjem, pri čemer pa velja tudi obratno, in da je pri tem želela Kočevje celo preseči, pa seje v popolnosti potrdilo v četrtek, 12. marca. Človeška malomarnost je tega dne nadoknadila vse zamujeno, saj je zagorelo kar petkrat. Travniški požari so izbruhnili v Grčarskih Ravnah, na območju vasi Lipovec v predelu Sv. Marjete, Zadolja, ob železniški progi v Gornjih Lepovčah, v kasnejših večernih urah pa je na območju Šv. Marjete še vedno tlelo, kar je zahtevalo budnost gasilcev. Do manjše materialne škode je prišlo le v Grčarskih Ravnah, saj so gasilci uspeli požare hitro omejiti in pogasiti, da pa gre lahko pri takšnih požarih kaj hitro »tudi čisto zares«, se je potrdilo že dan poprej, ko ni manjkalo dosti, da bi travniški požar na območju Nove Štifte terjal tudi človeško življenje. DOBRI GOSPODARJI - Ribničani so bili od nekdaj dobri ter skrbni gospodarji in tako je tudi danes. Kako drugače, če ne kot ravnanje dobrega gospodarja, je moč razumeti odločitev ribniškega izvršnega sveta, da za dobo enega leta podaljša najemne pogodbe za tista obdelovalna zemljišča, ki so sicer že predmet denacionalizacije, pa starim oziroma novim lastnikom letos še ne bodo vrnjena. Sevniški paberki PREHITEVANJE — Na ustanovnem zboru sevniških izgnancev seje že uvodoma pripetil manjši incident, ko si eden izmed prizadetih ni znal pojasniti niti dopovedati, zakaj nekaterih rubrik v prijavnici ni in se zato ni našel »notri«. Predsednik borčevske organizacije je demonstrativni in hrupni odhod uža-ljenca komentiral, da gre nekaterim pač samo za denar. KOPITO — Stavkovni odbor Kopitarne in vodstvo podjetja sta zanikala, da bi bilo kaj resnice v govoricah, daje nekdo grozil direktorici s kopitom ali da je celo stavkovna straža ni hotela spustiti v tovarno. Stavkajoči zatrjujejo, daje doslej vse potekalo na kulturni ravni. Tudi zato so morali pojasniti predsedniku sevniške vlade in hkrati tudi upravnega odbora podjetja Marjanu Kurniku, da vzkliki: »Vodstvo, ven!« na petkovem zboru v jedilnici niso bili namenjeni njemu, ampak članu poslovodstva, kije prinesel v podpis neko listino članu stavkovnega odbora. VODSTVO — Sevniška vladaje na torkovi seji nadaljevala prekinjeno zasedanje izpred tedna dni. Obveljala pa je ugotovitev, da je iskati tudi v ležernem odnosu vodstva Medobčinskega inšpektorata Krško kar precej vzrokov za manjšo učinkovitost inšpekcij in da se ni mogoče zmeraj izgovarjati na pomanjkanje denarja. Takšno stališče je sicer za marsikoga boleče, resnica pač tudi skeli. NAŠE SLEDI Na naši osnovni šoli smo se člani dopisnega krožka še posebej potrudili in še pred počitnicami izdali šolsko glasilo Naše sledi. Naslov mu je lansko leto izbrala šeslo-šolka Jana, in ker nam je bil všeč, smo ga kar obdržali. V njem smo objavili svoje spise, pesmi, ankete, uganke in ga tudi ilustrirali. Prav za zadnjo stranka sem jaz pripravila nagradno križanko. Še isto uro, ko smo razdelili 170 glasil, so nagradni kuponi kar deževali v nastavljeno škatlo. Tri nagrajence smo izžrebali na kulturnem dnevu in tako počastili tudi slovenski kul-turni praznik. poLOPNA ZUPANC 8.a, OŠ Boštanj Krške novice TELEVIZIJA — Pred leti so mislili v Leskovec napeljati kabelsko televizijo. V ta namen so ljudje podpisali pogodbo in plačali denar, da bi zanesljivo in čimprej prišli do televizije. To je bila očitno leskovška največja napaka. Nekdo je namreč pobasal njihov denar za KATV in odhitel svojim novim kabelskim načrtom naproti. Leskovčani pa so se za kabelsko televizijo lepo obrisali pod nosom. Se dobro, da se ne podajo majčkeno naokoli Bili bi jezni, ker bi videli, kako se jim smejejo tisti, ki so jih s KATV prehiteli. VINO — Svoje čase so imeli v bližini Krškega svojevrstno posebnost. Preji10®^ so bazen, o katerem bi rodovi človeštva radi vsaj sanjali, namesto vode je bilo v bazenu vino. Menda so tisti cas ljudje bodili k razbitemu oknu gledat omenjeno čudo tako, kot hodijo romarji na Brezje gledat tamkajšnja čudesa. Bojda je vladalo tudi precejšnje zanimanje za možnosti namakanja v vinski kopeli, saj ljudsko zdravilstvo priporoča za boljše zdravje najmanj namakanje nog v tej nebeški pijači. Ze-hscaiji in padarji si pač niso mogli zamisliti bazena. Ampak časi, ko je bilo v bazenih vino, so minili. Po tistem, ko so dragoceno tekočino iztočili iz bazena, je v Krškem in okolici menda zelo upadlo zanimanje za plavanje v zaprtih prostorih. ..DOBRA volja — Franc Černe-. > predsednik krškega izvršnega sveta, je rekel, da bi občinska vlada dala kakšno denarno pomoč za šolske interesne dejavnosti, vendar iz šol pogosto niti ne pridejo vpraja1 Za tak denar. Menda v občini že sestavljajo delegacije, ki bodo ''naslednjih dneh prijele predsednika za PARLAMENT — Na enem dosedanjih zasedanj krške občinske skupščine so očitno v časovni stiski prestavili na drugo sejo razpravo o sklepih krškega otroškega parlamenta. Te druge seje doslej še ni bilo. Odrasli parlamentarci se mogoče izmikajo otroškim, ker bi drugi prve lahko kaj vprašali in se ne bi pustili odpraviti kar brez odgovorov na neprijetna »delegatska« vprašanja, kot se dajo odpraviti odrasli delegati. Novo v Brežicah bratje PO JUGOSLAVIJI — Nad Slovenijo je letelo hrvaško vojaško letalo mig 21, kot trdi Slovenija. Hrvaško obrambno ministrstvo sveto prepričano pravi, da njihova »raketa s krili« ni letela nad slovenskim ozemljem. Tako Prebivalci Obrežja in Dobove in bližnjih zaselkov, nad katerimi je švignil mi8 proti Kumrovcu, imeli priložnost izvedeti, da ne živijo več v Sloveniji. Migova maršruta pa je mogoče res po-Dov°ri sei da bo na letališču v Cerkljah Slovenija menda dovolila so-uporabo objektov delničaijem in morda je hrvaški pilot vseh pilotov generalmajor Imra Agotič omenjene napovedi pomotoma doumel tako, da je Hrvaška že (ali še) delničar v Sloveniji. OZNAKE — Table, ki označujejo avtobusna jiostajališča ob cesti proti Veliki Dolini, so pritijene tudi kar na drevje. V nekaterih drugih krajih jih imajo na posebnih drogovih, kar je seveda zelo grdo. Kako se ob obravnavani postavitvi počutijo domačini, seveda m mar nikomur. Počutijo se, kot da jim svetovljansko kultivirani dolinci mi-lostno nekaj podaijajo, češ nate nekaj civilizacije. Kaj pa tedaj, če so table postavljali sami domačini? (NE)OPAZEN — Na letališču v Cerkljah se občasno ustavijo ministri, Poveljniki in drugi odgovorni dejavniki z oznakami in brez njih. Pogovaijajo se o pomembnih vojaških skrivnostih. Obstaja pa neka podrobnost, o kateri govori malokdo in ki gre ljudem v nos. Ljudje ob letališču upajo, da seje bodo lotili odgovorni v kakšnih bolj življenjskih ustanovah, kot so ministrski kabi-neti, saj gre za bodečo »zadevo«: na neobdelanih prostranstvih letališča leto za letom obilo vzklije, ko nemoteno dozori, jo dih prve sapice raznese po njivah in dobesedno tudi v nos. Tej bodeči zadevi se reče - osat. STAVKALI IN BILI SOLIDARNI KRŠKO — V vseslovenski opozorilni stavki je v Posavju sodelovalo najmanj 8.500 delavcev, kar predstavlja vsaj 70 odst. članstva posavske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zaposleni iz nekaterih dejavnosti, ki se protestu niso pridružili iz različnih vzrokov, so izrazili solidarnost s stavkajočimi. V Brežicah seje na dan stavke podala skozi mesto povorka traktorjev. SEMINAR ZA DRUŽINE BREŽICE —- Zveza društev za duševno prizadete Slovenije in Vzgojno varstvena zavoda Brežice in Krško organizirajo ta konec tedna na Otočcu vi-vend seminar za družine z razvojno motenimi predšolskimi in šolskimi otroki, beminaija. ki bo v Garni hotelu, se bo udeležilo 15 družin z razvojno moteni-nii otroki u brežiške in krške občine. Začel se bo v petek popoldne in končal v nedeljo, 29 marca, dopoldne. IZ NtkŠIH OBČIN iiiTi.il IZ NtkŠIH OBČIN E Iz rok z usta ali pa še to ne Analize SDK o lanskih gospodarskih gibanjih v Posavju kažejo nespodbudno sliko — Krška občina najbolj na dnu — Zasebništvo in trgovina_ KRŠKO — Leto 1991 je dodobra poslabšalo razmere v posavskem gospodarstvu. Poleg neugodne tečajne in kreditno monetarne politike je v lanskem letu podjetja prizadel razpad jugoslovanskega trga in finančnega sistema. Skupaj z vojno na Hrvaškem se je to odrazilo med drugim v zmanjšanem prihodku in v izredno slabi preskrbljenosti podjetij s surovinami. Tako prelomno leto je slabo vplivalo na proizvodnjo v Posavju. Fizični obseg industrijske proizvodnje, ki seje zmanjšal v Sloveniji za 12 odst., je v občini Brežice upadel za 21 odst. in v občini Krško za 17 odst. Podatka za občino Sevnico niso izračunali. Lani seje tudi v Posavju še zmanjševala prodaja na tuje trge. Posavje je bilo daleč pod slovenskim izvozom, ki seje v letu 1991 zmanjšal v primerjavi z letom poprej za 6,3 odst. Izvoz seje močno zmanjšal v občini Krško in je v letu 1991 dosegel samo 40 odst. vrednosti izvoza iz leta 1990. V porast izvoza. V skupni slovenski izvoz je posavsko gospodarstvo prispevalo manj kot dva odstotka. Posavska podjetja se že daljši čas srečujejo z likvidnostnimi problemi. Tekoče stanje na računih podjetij se je lani še poslabšalo, in sicer je denar- • Tudi lani je nastalo dosti podjetij, predvsem v zasebni lasti. Konec decembra je bilo v vseh treh posavskih občinah registriranih 456 podjetij na področju gospodarstva. Med temi je bilo kar 357 zasebnih. V Posavju je bilo prek 60 odst. podjetij uvrščenih v neproizvodne dejavnosti. Tudi tu je bil odločujoč vpliv zasebnih podjetij, saj je bilo v neproizvodne dejavnosti uvrščenih kar 71 odst. vseh podjetij v zasebni lasti. Večina izmed teh se je ukvaijala s trgovino. Pri podjetjih v družbeni lasti pa prevladujejo podjetja s proizvodno dejavnostjo. Prispevek zasebnih podjetij h gospodarskim rezultatom je čedalje večji. Najbolj opazen je ta delež v gospodarstvu občine Brežice, in sicer tako v pozitivnem kot negativnem smislu. VOLITE KRAMBERGERJA IN DOMOVINSKO NARODNO STRANKO DONS občini Sevnica je upadel za 8 odst. Posavsko izvozno sliko popravlja gospodarstvo brežiške občine, ki je lani doseglo presenetljiv 55-odstoten * • • Živeti pomeni trpeti (Strindberg) • Srečen je, kdor je odkril svoj poklic. naj ne teži po nobeni drugi sreči! (Carlyle) • Jutri, jutri, vedno jutri, in tako meni življenje (Latinski pregovor) • Boga ni mogoče znanstveno ne dokazati ne ovreči (B. Majer) — V četrtek, 2. aprila, bo v Krškem na Trgu Matije Gubca predvolilni shod Domovinske narodne stranke, na katerem bo svoje poglede na svet in ljudi predstavil strankin predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Dan pozneje bo tak shod v Brežicah pred blagovnico. V soboto, 4. aprila, se bo strankin kandidat predstavil v Sevnici na Trgu svobode. Vsi shodi bodo ob 16. uri. Ivan Kramberger vabi vse. ja manjkalo najbolj podjetjem v krški občini, kar kažejo tudi številke o blokiranih žiro računih. Povprečni znesek blokad v letu 1991 je bil v občini Krško 6-krat večji kot v občini Brežice in kar 16-krat višji kot v sevniški občini. Na splošno velja, daje večlet- | Požarna varnost žeto šepa V Sevnici brez čuvajev, v Brežicah brez dimnikarjev SEVNICA — Stanje požarnega varstva v Posavju se slabša. V podjetjih ukinjajo delovna mesta čuvajev, odgovornim osebam za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov onemogočajo opravljanje predpisanih nalog, pozabljajo na osnovne predpisane požarnovarnostne ukrepe in evidence, pomanjkljivo je izobraževanje zaposlenih. Požarni inšpektor Medobčinskega inšpektorata Krško Alojz Fon v posebnem poročilu opozarja, da lani v posavskih občinah še ni uspelo ustrezno urediti dimnikarske službe. To posebej velja za brežiško občino, kjer pooblaščeni dimnikar Grabar sploh ne čisti, dimnikaiji razpadlega Dimnikarstva Ljubljana, ki jih je zaposlil Planinc, pa čistijo v glavnem v mestu Brežice in bližnji okolici, drugje pa ne. Navkljub štirim dimnikaijem in sklepu brežiške vlade o razdelitvi občine na dva okoliša, je stanje povsem neurejeno. Na delo treh dimnikaijev v krški občini razen občasnih z Rake ni pripomb. V sevniški občini čistijo dimnike štiije obrtniki, ki bi bili povsem kos nalogam. Toda ker so v prejšnjih letih ponekod zaman čakali dimnikarja, so si ljudje nabavili pripomočke in sami začeli čistiti dimnike. Lani je okoli sto krajanov v sevniški občini dobilo opozorila, da morajo dopustiti, da bodo spet čistile njihove dimnike strokovne, poblaščene osebe, toda ljudje se s tem nekako nočejo sprijazniti. Požarna inšpekcija ugotavlja da je v Termah Čatež še naprej -elo problematično stanje v stacionarnem kampu, kjer so avtoprikoiicam dograjeni razni predprostori ir -tre-ht it. lesa. V Tovarni pohištva '.elo ogroža počarno varnost peč za kur- •••••••••••••••••••• Alojz Fon jenje lesnih odpadkov. V krški Kovinarski ni urejena lakirnica, v No-volesovem obratu miz ni dokončan strelovod na lakirnici in skladišču vnetljivih snovi, v kostanjeviški Lipi pa ni legalizirana in pravilno urejena briketimica. V sevniški občini je vrsta podjetij ukinila čuvajsko službo. Čeprav sevniška občinska skupščina nikakor ne odobrava, da začno firme varčevati ravno pri tem, jevprašanje, če bo to opozorilo kaj zaleglo. Ta podjetja (Inplet, GG — žaga in trgovina, Mercator, Ju-gotanin in Kopitarna) tako nimajo zagotovljenega nobenega nadzorstva izven delovnega časa. »Gospodarska kriza se pozna pri vseh naložbah, žal tudi pri nabavah gasilske opreme. Po drugi plati pa že 15 let opozaijam v letnem poročilu, da Do potrebno poostriti nadzor požarne inšpekcije na območju celotnega Posavja, vendar pri sedanji kadrovski zasedbi, ko ostajam sam (sistemizirana pa sta dva inšpektorja), to ne bo mogoče in se bo stanji požarne varnosti še naprej slabšalo,« je povedal požarni inšpektor Fon. P. P. na inflacija družbenim podjetjem pobrala vsa trajna obratna sredstva. Zato posavska podjetja živijo večinoma s krediti in z velikimi obrestmi na najeta posojila. Številke iz oddanih zaključnih računov 333 podjetij, ki jih je obdelala krška podružnica Službe družbenega knjigovodstva, pomenijo slabo napoved za gospodarski razvoj, saj je delež akumulacije v prihodkih majhen. To pokaže tudi izračunano razmerje med ustvarjeno izgubo in akumulacijo. Izguba je bila v krškem gospodarstvu za več kot osemkrat večja od akumulacije in v sevniškem gospodarstvu skoraj trikrat večja od akumulacije. Tudi po tem merilu seje najbolje držala brežiška občina, saj je tam lani znašala izguba samo desetino obračunane akumulacije gospodarstva. M. LUZAR r Cerkljanska komunalna samostojnost Voda za vojaški posadki — Zavrnjena ponudba BREŽICE — Zdaj, ko dobiva končno podobo učni center za slovenske vojaške nabornike v Cerkljah ob Krki, so oživeli nekateri pomisleki o komunalni preskrbljenosti tega učnega središča. K standardu, ki ga bodo imeli slovenski naborniki boljšega, kot so ga bili deležni pripadniki prejšnjega armadnega sestava v vojaški bazi v Cerk-ljah, sodi dobra oskrba s pitno vodo. V zvezi s tem nekateri dopuščajo možnost, da se utegne učni center znajti kdaj v prihodnje v težavah. Iz preteklosti so namreč znane govorice, da vodni rezervoar, iz katerega seje oskrbovala vojaška baza Cerklje, ni zadosti poln. To bi lahko pomenilo, da bi tudi številčno manjši slovenski vojaški posadki lahko kdaj primanjkovalo vode. Sicer pa gre pri količinah vode v celoti samo za ugibanja. Komunalno in obrtno podjetje, ki v občini Brežice skrbi za nekatere vo- • Filtriranje odplak, ki tudi spada v komunalno dejavnost, je na tem območju odprto vprašanje. Vojaško središče v Cerkljah ob Krki ima menda zelo pomanjkljivo čistilno napravo. O cerkljanski vojašnici v povezavi z ekologijo je na nedavni seji brežiške občinske skupščine razpravljal delegat Ivan Tomše. dovode, namreč od poveljstva nekdanje vojaške baze v Cerkljah ni moglo nikoli dobiti nikakršnih podatkov o količini vode v omenjenem »internem« vodoh-ramu niti o vojaških potrebah po vodi. Celo več, vojaško poveljstvo je z dopisom zavrnilo ponudbo komunalnega podjetja, da bi armadna baza našla mesto v civilnih študijah o oskrbi z vodo. Komunalno podjetje je pripravljeno priključiti vojaški kompleks na osrednje vodovodno omrežje. Na območju Cerkelj ta morebitna priklopitev na osrednji vodovod sicer ne bi bila edina. Trenutno se namreč samo oskrbuje z vodo iz lastnega krajevnega zajetja tudi naselje Cerklje. L. M. Sporne so lastnina in pogodbe V Sigmatu še stavkajo KOSTANJEVICA — Straški Novoles je tu prejšnji teden na tiskovni konferenci podrobneje predstavil jxislovanje v preteklem letu, pojasnili pa so tudi poslovne rezultate in načrte štirih posavskih podjetij: Lipe, Kanuja, Bora in Sigmata, katerih lastnik je Novoles. Čeprav samo tri od 15 Novole-sovih podjetij trenutno še ne ustvarjajo dobička, je po besedah direktorja Milana Bajžlja najbolj vprašljiv Sigmat iz Brestanice, ki je lani imel 18 milijonov tolaijev izgube in je brez programa, ki bi ga rešil iz težav. Prav zaradi tega brestaniškemu Sigmatu grozi stečaj, prvi narok za sprožitev stečajnega postopka pa je razpisan za 17. april. Zaradi brezupnih razmer — lani so izgubili vse južne trge —delavci Sigmata stavkajo že teden dni. Zahtevajo plače še za lanski oktober, november in december ter stoodstotna izplačila osebnih dohodkov po kolektivni [»godbi. Delavci, prizadeti tudi zaradi tega, ker so vsa osnovna sredstva, ki so jih oni ustvarjali, prešla v roke krovnega podjetja, zatijujejo, da bodo stavkali do izpolnitve zahtev. Plinovod obratuje Petrolova navodila LJUBLJANA — Kot je rečeno v informaciji ljubljanskega Petrola Zemeljskega plina, namenjeni občanom, krajevnim skupnostim, komunalnim in gradbenim j»djetjem, območnim vodnim skupnostim, investitoijem in lastnikom zemljišč, kjer poteka plinovod, redno obratujejo vse plinske naprave na plinovodih na omrežju v Posavju in na Dolenjskem. Gre za plinovode Rogaška Slatina-Anže-Krško-Drnovo-Novo mesto, Anže-Brestanica-Sevnica-Rade-če in plinovod Čajna-Brezovo. S plinom so napolnjena tudi naslednja nizkotlačna omrežja in merilno-regulacij-ske postaje: plinovod od Brestanice do merilne postaje TES, postaja Inplet v Brezovem, postaja Sevnica in omrežje do Jutranjke, mestni plinovod v Radečah do postaje Radečepapir in Muflon, krško mestno omrežje do postaj Videm in SOP, odcepni plinovod do postaje Drnovo in plinovodno omrežje v Novem mestu do postaje IMV. Da ne bi prihajalo do poškodb plinovoda, morajo vsi morebitni investitorji pred pričetkom različnih gradbenih del v neposredni bližini plinovoda dobiti soglasje Petrola. Petrol Zemeljski plin Ljubljana tudi prosi občane, naj sporočijo Petrolovi dispečerski službi, če bodo opazili kakršnokoli poškodbo plinovoda ali zaznali uhajanje plina. Telefonske številke za ta namen so 195-355, 552498 in 552-698, vse pa imajo omrežno skupino (061). ZADNJA BRAZDA —»Svet bož križ!«sta rekla oratarjapotem, kostaobmi-la še tole zadnjo brazdo na njivi Pri orali je držal za vajeti Jože Vogrin, »drva-ril« pa je Branko Šoštarič. Možakarja imata vsak po enega konja in ju zapre-zata skupaj. Če živalima odleti podkev, pribije novo Franc Lazanski, kovač iz Nove vasi, ki mu ni para daleč naokoli Posnetek je z nive Franca Požgaja na Veliki Dolini (Foto: L. M.) Čas preutrujenih otrok Pogovor o interesnih dejavnostih — Dobri mentorji in objektivne težave — Korak do stranpoti KRŠKO — Če pomenijo interesne dejavnosti šolo bodočnosti, kot je že dalj časa prepričan Boris Zupančič iz Ljubljane, kakšno bo videti v prihodnje Posavje? Tako vprašanje bi si lahko zastavili po razpravah na srečanju men-toijev interesnih dejavnosti otrok in mladine, ki so ga pripravili v petek zvečer v Opusu v Krškem. Udeleženci so najprej slišali, kaj mislita o navedeni dejavnosti Liana Kolčina-Srhoj in omenjeni Boris Zupančič, gosta iz Ljubljane. Navzoči Posavci so s podatki o zanimanju učencev in mentoijev za osnovnošolske interesne dejavnosti o prihodnji posavski šoli prispevali nekaj optimizma. Povedali so, da zlasti ponekod šole uspešno sodelujejo z dobrimi zunanjimi mentoiji, sicer pa nekaj primerov kaže, da prostočasne dejavnosti zagnano in uspešno vodijo tudi »notranje« moči, se pravi učitelji. Ker običaj- no manjka denarja, je razveseljivo, daje za »usmetjeno preživljanje prostega časa«, kot v krogih poznavalcev imenujejo interesne dejavnosti, pripravljena primakniti denar tudi državna uprava. To je med drugimi potrdil na petkovem srečanju Franc Černelič, predsednik krškega izvršnega sveta. Omenjenemu optimizmu postavlja meje več stvari. Včasih so to preslabo opremljeni prometni kabineti, drugič so to šolatji-vozači, ki po pouku odhitijo domov v oddaljene kraje. Kritika pa leti tudi na državno politiko, po kateri je tudi organiziranje interesnih dejavnosti obdavčeno. Interesne dejavnosti so nekakšen podaljšek šolskega izobraževalnega aparata, in to dober, ker jih imajo učenci zaradi neformalnosti praviloma raje kot sedenje v klopi. Težave zaradi proračuna in meje Kako se je leto 1991 dotaknilo zdravstva — Kar je prav državi, moti zdravnike saitirajo« Hrvaško —Brežice s 3 milijoni tolarjev »krec BREŽICE — Država očitno še ni iznašla pravila, po katerem bi v zadovoljstvo osebja in skladno s potrebami zagotovila denar za zdravstvo. Da je manjkalo zadovoljstva in da so bila pičla finančna sredstva, je razvidno tudi iz informacije o lanskem poslovanju brežiških zdravstvenih ustanov. Omenjeno gradivo ni moglo presenetiti resornega ministra dr. Boži-datja Voljča, ki je nedavno obiskal brežiško bolnišnico. Precej vsakdanje se namreč bere, da je tudi lani država s posameznimi ukrepi dokazovala zdravstvu, da je predrago in premalo produktivno, zdravstvene ustanove pa so se ves čas počutile ogrožene in siromašne zaradi preskromnega m zapoznelega proračunskega financiranja. Knjigovodskih podrobnosti o obnašanju države m odzivih zdravstva je preveč za zgoščen stvaren posnetek »izredno kritičnega položaja zdravstva«, ki je lani povzročil 10-dnevno generalno stavko zdravstvenih delavcev, ter za prikaz ponovnih zaostritev in likvidnostnih težav ob koncu lanskega leta. Lažje je predstaviti učinek takega knjigovodstva. Za Brežice je iz omenjene informacije znano, daje lansko leto brežiška bolnišnica zaključila z 1,4 milijone SLT izgube, ki pa bi gotove za več kot sedemkrat presegla navedeni znesek, če ne bi 'istanova napravila nekaterih blažilnih ukrepi" Med drugim je za 42 budi manišaia število zaposlenih / Bolnišnici r -kupnih službah m s tem en približno desetino zmanjšala maso izpiačanin osebnih dohodkov. V brežiškem zdravstvu so poleg težav, ki jih je spodbudil proračunski sistem financiranja dejavnosti, zabeležili tudi učinek slovenske osamos- vojitve. »Zaprtje meje 7. oktobra j povzročilo popolno prekinitev zdrav ljenja bolnikov iz Hrvaške.« S tem je bila bolnišnica ob 12 do 15 odstotk' >v • Brežiškim zdravstvenim ustano vam dolgujejo hrvaški porabnik brežiških medicinskih storitev trenutno za okrog 3 milijone tolaijev. Način plačila je dokaj neznan Minister di Božidai Voljč je ob obisku v Brežicah povedal, da bodo dolgove med hrvaškim in slovenskim zdravstvom poravnali deloma s storitvami in nekai v blagu. dotedanjega stalnega prihodka Del pacientov in s tem odstotek prihodka je bolnišnica izgubila pri vojaških zavarovancih. jl. m. DOLENJSKI LIST 7 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Zakaj je internat brez ravnatelja Lanskega avgusta je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve novomeške občinske skupščine razpisala prosto delovno mesto ravnatelja Doma za učence Majde Šilc v Novem mestu. Na razpis se je kot edini kandidat javil Alfonz Štrbenc iz Novega mesta, ki je vlogi priložil vsa potrebna dokazila o izobrazbi in delovnih izkušnjah. Komisija ga je ocenila za primernega, saj je izpolnjeval formalne pogoje, zelo ugoden pa se jim je zdel tudi njegov program. Kandidat je sicer diplomirani sociolog in teolog, doslej je pri Inštitutu za sociologijo in filozofijo sodeloval pri raziskovalnih nalogah o mladinski delinkvenci, se v Novolesu uk varjal z delovnimi skupinami ipd. Predno je bil postopek za imenovanje ravnatelja Doma zaključen, je začel veljali novi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kije med drugim določil, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po njegovih določilih. Ta določajo, da ravnatelja imenuje svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Zaradi tega je občinska komisija odstopila celoten spis v nadaljnji postopek Domu za učence Majde Šilc. Svet doma je potem 1. oktobra lani sklenil, da se prejeti vlogi za imenovanje ravnatelja ne ugodi, da bodo razpis ponovili in da bo do takrat v. d. ravnatelja Janez Dolenc, ki ga je na to mesto imenovala občinska skupščina. Nesojeni ravnatelj internata se je pritožil na Sodišče združenega dela in to je sklep sveta odpravilo z veljavnostjo za nazaj. Sodba je bila pravnomočna konec novembra, vendar se po njej ni nič spremenilo. Kandidat je svet doma celo zaman prosil za pojasnilo, zakaj jim ni všeč. Zadevo je pod nadnaslovom »Kako ohraniti stolček — novomeški recept« sredi februarja obdelal dnevnik Slovenec, čeprav se zastavlja vprašanje, zakaj se v.d. ravnatelja ni javil na razpis, če mu je do ohranitve stolčka. Kakorkoli že, v obliki delegatske pobude se je zadeva 30. januarja pojavila tudi v novomeškem parlamentu. Predsednik skupščine Marjan Dvornik je predlagal, naj izvršni svet preko ustreznih organov dobi podatke o poteku in zakonitosti postopka imenovanja ravnatelja Doma za učence Majde Šilc Novo mesto. V odgovoru občinski sekretariat za družbenedejavnosti razlaga tudi, da je ugotovil, da je članom sveta doma v vseh štirih delegacijah potekel mandat, zato je 25. februarja domu naložil, naj v enem mesecu izpelje volitve članov sveta po sedanjem statutu. Ko bo svet konstituiran, kar mora biti op ra vij eno do konca marca, bo moral takoj dokončati postopek imenovanja ravnatelja Čeprav nima ta postopek z nekim drugim (ne)imenovanjem nobene povezave, se vendarle porajajo vzporednice. Na razpis za ravnatelja novomeških vrtcev, organiniranih v VVO, se je kot edina kandidatka javila dotedanja ravnateljica, diplomirana psihologinja Ustrezala je vsem razpisnim pogojem in svet vrtca s predstavnico novomeške skupščine v njem vred je imet o kandidatki visoko pozitivno mnenje ter jo je hotel še naprej imeti na tem mestu. Celo pristojni sekretariat za družbene dejavnosti ni mogel najti zares prepričljivih razlogov o njeni neprimernosti Očitati premajhno fleksibilnost in razvijanje predvsem institucionalnih oblik dela je vsaj malo neokusno, če vemo, daje bilo v Novem mestu najbolje v Sloveniji na primer organizirano družinsko varstvo (»vrtec« za pet, šest otrok v raznih krajih), kipa bi lani kot predrago skoraj doživelo zlom. Kljub vsemu komisija za volitve in imenovanja in kasneje občinska skupščina nista dali soglasja k imenovanju ravnateljice vrtcev. Zakonov, pravil in načel, ki se zahtevajo za ene, ista usta drugim ne priznajo. Pa kako smo se vsi veselili konca enoumja in začetka demokracije! Z.LINDIČ-DRA GAŠ Slovenska pot k sreči Nedavna stavka je bila opozorilni zamah proti glavam vladnih ljudi. V prihodnje bodo sindikati in potlej tudi delavci udarili zares, če drži sindikalna napoved iz Posavja, da »mi opozarjali ne bomo več, če bomo začeli bomo šli do konca«. Ali to lahko pomeni konec seznamov, na katere posavski zavod za zaposlovanje vpisuje ljudi brez dela? Spiski so že zdaj predolgi saj je bilo na njih konec 1991. leta 3.272 imen, kar pomeni komaj nekaj manj kot petino vseh zaposlenih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih Posavja. Zato velja nekako za srečneža človek, ki ima službo in zagotovilo, da dela ne bo izgubil Zavodi za zaposlovanje zato nekako ločujejo srečneže od nesrečnežev. Na obeh straneh te ločnice pa ljudje živijo v povprečju slabo. Sindikati temu pravijo, da bo hudič vzel vse, kar še ni, če bo šlo tako naprej. »Kajti delavci nimajo več od česa živeti.« Zato bi se Slovenija lahko poimenovala »družba samih nesrečnih ljudi«. Odkar je vzel stvari v svoje roke Kardelj, so si ti ljudje za tegobe krivi sami, kajti ta mož je dejal, da ti sreče ne more zagotoviti niti država niti sistem, ampak si jo lahko ustvariš izključno sam. Podobno meni tudi sedanja slovenska oblast. Nedavna stavka je dokaz, da so ljudje razumeli take misli Vseeno ni rečeno, da bo vlada stavko in stavkajoče jemala resno. Če bi že imela od kod vzeti denar za višje plače, te pa so v očeh stavkajočih in tudi dejansko glavna pot do srečnega Slovenca, bi se lahko izgovarjala na tako ime-no vana objekti vna dejstva. V tržnem gospodarstvu se o socialnih zadevah država pogovarja z delavci in z delodajalci Slovenija pa še ni uredila zadev okrog lastnine. Ali torej sploh že ima delodajalce? M. LUZAR V_______________________________J Do kmetijstva mačehovska samo republika? TREBNJE — Kmet Tone Fortuna iz Malih Dol pri Velikem Gabru je na seji trebanjske vlade ob obravnavi osnutka občinskega proračuna za letos menil, da bi moralo ostati v proračunu 8 milijonov tolarjev za pospeševanje kmetijstva, kolikor so zahtevali kmetij-ci, in ne zgolj piškava dva milijona. Šesta v-Ijalci proračuna so (pomotoma?) oklestili kmetijstvo še za 300 tisočakov, o katerih je občinska skupščina šene tako da vno, da bi to moglo zatoniti v pozabo, sklenilo, da gredo kmetijstvu. Če nekam daš, moraš nekje vzeti je železno pravilo sestavljanja vsakega proračuna, tudi občinskega. Tega se je verjetno spomnil tudi Fortuna, ki pa je precej nesrečno dreznil v otroško varstvo, za katero je predvidenih v trebanjski občinski malhi 37 milijonov tolarjev. Tako je pač, ko ladja tone, se večina na vse kriplje skuša ohraniti na površju, navadno pa to uspe bolj maloštevilnim. In v tej luči maloposestniške sebičnosti, kjer velja načelo Reši, kdor se more!, lahko pričakujemo ostre besedne spopade tudi okoli drugih postavk trebanjskega proračuna. V takšnih razmerah Trebanjci usmerjajo ost predvsem proti skopuški republiški blagajni, ki lačnega ne vidi, sitemu pa še bolj polni želodec in žepe. Trebanjski župan Ciril Pungartnik, izvoljen na to funkcijo na listi Slovenske kmečke zveze, redkokdaj zamudi priložnost, da ne bi skriliziral mačehovskega odnosa sedanje vlade in oblasti do bolj revnih občin ali bolje — manjših in zalo manj vpliv nih občin. »Alije javna poraba regresiranje umetnih gnojil? Nekaj obrtniko v mi je že reklo, češ tudi jaz bom zahteva! regres za tokvino. Kaj sploh pomeni občinski proračun v smislu javne porabe? Nekdo nam mora priznati pravico do tega trošenja, v republiškem proračunu imajo veliko denarja za te namene, toda normativi nas zaobidejo, ker imamo tak ustroj kmetijstva. Plačujemo davke in kaj, koliko denarja republika vrne občini? Zakaj mora bili občina tudi v tej novi ureditvi prikrajšana na vseh koncih, čeprav je bila na referendumu za samostojno Slovenijo v vrhu? Zakaj naj še podpiramo tako vlado?« se je nejevoljno spraševal Pungartnik na' taisti seji trebanjske vlade, kjer je kmet Fortuna, poudaril, da sosednje dolenjske in posavske občine dajo dosti več denarja za kmetijstvo, kakor pa to namerava izrazito kmetijska trebanjska občina Družno s še nekaterimi občinami so v luči takšnih in podobnih zagat pri sestavi proračuna Trebanjci poslali na republiško ministrstvo za finance protestno pismo, v katerem zahtevajo, naj se preneha indeksiranje in hkrati amandma glede 22. člena zakona o proračunu, da se naj obravnavajo občine glede javne porabe enotno, tudi pri t.i. izravnavi proračuna. P. PERC Bo moralo zares najprej počiti? Kupi desk in hlodov pri odcepu ceste za Semič s partizanske magistrale pri Ručetni vasi že precej časa burijo duho ve v črnomaljski občini. Delegati v skupščini so že nekajkrat opozorili na nevarnost, ker je zaradi skladiščenega lesa križišče postalo nepregledno in ogroža varnost v cestnem prometu. Član izvršnega sveta pa je k temu dodal, da les prekladajo z viličarjem tudi ponoči, ne da bi na delo kakor koli opozorili. Nasprotno, delovišče na cestišču sploh ni osvetljeno, tako da kar izziva k nesreči Vsem, ki se pogosto vozijo tam mimo, pa nikakor ne gre v glavo, da nihče od pristojnih že mesece ne ukrene p ra v ničesar, da bi o vir o odpra vili Kaj počno inšpektorji in kaj policija, sprašujejo ogroženi in ogorčeni In kaj so pravzaprav ves ta čas počele inšpekcijske službe? Na Upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu zagotavljajo, da bodo njihove službe skušale razmere na križišču znova spraviti v normalen lok. Priznavajo, da je zasebnik, ki ima do voljenje za svojo deja v-nost, ta dovoljenja precej prekoračil, saj mu skladiščenja lesa v križišču ni nihče dovolil. Pretekli teden naj bi stopila v akcijo kmetijski in tržni inšpektor. Zakaj šele pretekli teden in ne že prej? To, da so na inšpekcijskih službah veseli, da se je z njihove strani vsaj začelo premikati, še ne pomeni, da jim bodo tisti, ki nemočni opazujejo večajoče se kupe, ploskali Sicer pa so dali inšpektorji že vnaprej vedeti, da bodo lahko naredili le toliko, kolikor omogočajo predpisi, še sami pa ne vedo, v kolikem času jim bo to sploh uspelo. Na črnomaljski policijski postaji pa priznavajo, da se ta problem vleče že od lanske pomladi ter da ga pozna tudi republiški inšpektor za ceste. Tudi nje, tako kot voznike ovira moti, vendar niso mogli storiti več kot to, da so ukrepali r skladu s pooblastili. Da so torej dali predlog k sodniku za prekrške. Zakaj se niše nič premaknilo, ne vedo, če pa bi imeli več pristojnosti, da bi lahko sami naloži li lastniku, naj les odstrani, bi to gotovo že storili. To pa ni v domeni policistov, ampak sodnika za prekrške. In tako se klobčič malo zavija in malo odvija, les v križišču v Ručetni vasi in tudi že drugod ob črnomaljskih cestah se kopiči, jeza ljudi, pomešana s strahom, pa tudi. Vprašanje, kise vsiljuje kar samo pa je, ali se bo res moralo zgoditi nekaj hudega, da se bodo kolesa, ki počasi meljejo primer, hitreje zavrtela in da bodo tisti, ki bi že lahko kaj storili, začutili kanček krivde. Skoraj nemogoče pa se zdi, da lastnik lesa, ki ga brez vestno skladišči ob tako občutljivi točki, kot je križišče, ne predvidi, da bo morda prav on kriv za tragedijo, na katero zlasti Semičani tako pogosto opozarjajo. M. BEZEK-JAKŠE Naj nam ne bo žal denarja za znanje Na mladih svet stoji, so včasih rekli. Mladi naj bi bili tisti, ki s svojo energijo in zagnanostjo svet posodabljajo, ga ženejo naprej. Pa imajo mladi danes res možnost, da sprostijo energijo na ustvarjalen način? To bi težko tr- dili, saj je med nezaposlenimi pri nas največ mladih s končano srednjo šolo, ki šele čakajo na prvo zaposlitev, še več jih bo ob koncu polletja, ko se jim bo pridružila nova generacija mladih možganov in rok. V novomeški občini smo imeli lani od 1.270 brezposelnih 919 mlajših od 26 let. Vendar tudi tistim mladeničem in mladenkam, ki so končali osnovno ali srednjo šolo in želijo šolanje nadaljevati, ni rožnato. Razpisi za kadrovske štipendije so vse krajši, pa tudi znižani cenzus za republiške štipendije je napravil svoje. (Menda ga bodo v kratkem popravili, saj se je zoper znižanje pritožilo veliko učencev in študentov.) V šolskem letu 1991/92je za republiško štipendijo na novo zaprosilo 25.843 dijakov in študentov, 8.580 prošenj so zavrnili Štipendijo pa je izgubilo tudi 4.841 dotedanjih štipendistov. Pred dnevi sem se pogovarjala z nekom iz-Bele krajine, ki mi je dejal, da njegova hči ni odšla na študij, prošnjo za štipendijo je dobila zavrnjeno, on pa zasluži premalo, da bi lahko plačal najemnino za privatno stanovanje. Dekle je doma. brez službe, brez bodočnosti in na plečih staršev. Vse več staršev s skromnimi dohodki ne more šolati svojih otrok zunaj njihovega kraja. Dijaški domovi so dragi, privatna stanovanja za mnoge predraga. In če bo res prišlo do ukinjanja posamezih šol in oddelko v na obrobju, bo za mlade, uka žejne, še bolj tragično. Tudi ustanovi, kot sta Rdeči križ in Center za socialno delo, opažata, da postaja problem brezposelnosti mladih vse večji. Ker je bilo republiških štipendij manj, so se ogroženi obrnili na njihovo službo. V 60 primerih so ugotovili, da so prosilci do štipendije upravičeni. Sicer pa se na Rdečem križu kot tudi na Centru za socialno delo oglašajo predvsem starši, ki tarnajo in prosijo za pomoč, ker so njihovi otroci brezposelni. Tudi v dobrodelni organizaciji Karitas se oglašajo, kjer lahko dobijo vsaj nekaj obutve in oblačil. Na žalost te pomoči niso prava rešitev, so le rešitev v stiski, ne dajejo pa priložnosti za ustvarjanje. Mnogi mladi bodo obupali in se predali pijači, mogoče tudi mamilom. Postali bodo problem, ki bo družbo stal še dodatne denarce. Zakaj ne bi le velike količine sveže energije ujeli v jadra in jo porabili za razcvet? Če se hočemo izvleči iz krize bomo potrebovali poleg kapitala tudi znanje, poleg tega bo domače znanje še vedno cenejše od tujega. Organizirajmo se, poiščimo jim delo, dokler so še ustvarjalni. Danes, jutri bo že prepoznoi. J.DORNIZ JANŠA, POMNI . močneje! f' /ttfp. V Kopitarni stavkajo ves teden Zahtevajo nepreklicen odstop direktorice Marinke Pucelj-Arandjelovič — Obu-pen gmotni in socialni položaj delavcev, nevzdržni medsebojni odnosi SEVNICA — V najstarejšem sev-niškem podjetju M—Kopitarna, d.o.o., se delavci niso le pridružili splošni opozorilni stavki, ki jo je v Sloveniji podprlo okrog 400.000 delavcev, ampak so ustavili delo že dan noprej, torej v torek, 17. marca, na ačetku dopoldanske izmene. Povsem naključno seje verjetno prime-•ilo, da se časovno skoraj prekrivata plošna opozorilna stavka in čisto zaresna« v Kopitarni, ki v času, ko iključujemo redakcijo še traja. Po-od za stavko je bilo izplačilo plač ob >ncu šihta prejšnji dan (16. marca), katerimi sicer že dolgo niso bili za-»voljni. Vzroki, ki so delavce Kopirne pripeljali do stavke so po njiho-ih pričevanjih in izjavah predstavni-. iv stavkovnega odbora zlasti trije: prvič — obupen gmotni in socialni ; 'ložaj delavcev, drugič — »čuden« ačin lastninjenja podjetja in tretjič nevzdržni medsebojni odnosi in ^razumljive poteze vodstva pri kli-anju na delo ter njegove zahteve po rarticipaciji v zvezi z izobraževanjem elavcev, ki ga zahteva podjetje.« Delavci so na žalost šele v stavki, do katere je, kot poudarjajo, prišlo spontano, videli zadnjo možnost za .lalog z vodstvom. V začetku stavke ,'ričela se je ob 7. uri) so zahtevali razgovor z direktorico podjetja Marinko Pucelj-Arandjelovič, a prvi dan stavke gospa direktorica ni imela časa za pogovore z delavci, ker je odšla po 10. uri službeno v Ljubljano. Ker direktorice ni bilo, ostali delavci, ki so prišli na pogovore z delavci pa so izjavili, da nimajo pooblastil za pogajanja z njimi, seje stavka nadaljevala in še bolj razplamtela. Stavkajoči so izvolili stavkovni odbor, za njegovega predsednika pa bivšega sekretarja podjetja oz. vodjo splošnega sektorja Franca Rupreta, ki pa je že kakšno leto »na čakanju« in je pogodbeno zaposlen v Tehnoloških sistemih Sevnica. Odbor je sestavil seznam zahtev v devetih točkah: dvig plač za 50 odst. (neto), ureditev nadomestila za prevoze na delo, v povezavi z delnicami, odgovornost vodilnih za nastale razmere, vrnitev Franca Rupreta, sezonska prerazporeditev in oddelava ur prerazporeditve (slednji točki sta bili potem umaknjeni, najprej imenovana na zahtevo Rupreta), izvajanje kolektivne pogodbe, zmanjšanje upravne in vodstvene režije, odstop vodstva — poslovodstva in slednjič — proti stavkajočim ne bo sankcij. Na pogajanjih so dodali še deseto točko; da se poda informacija o zaključnem računu. Predsednik svobodnih sindikatov v Kopitarni Jani Doberšek in predsednik delavskega sveta ter član skupščine podjetja Franc Drstvenšek, oba v stavkovnem odboru, sta nam povedala, da so delavci poskrbeli, da • V torek, 24. marca, opoldan je upravni odbor sevniške Kopitarne sprejel sklepe, ki zagotavljajo takojšen pričetek dela podjetja. S sklepi se je seznanil stavkovni odbor, zatem pa tudi delavci, ki so soglašali z ukrepi in sklenili, da začno zopet delati, ker je dosedanja direktorica ponudila odstop. To pa je bil, kot smo že poročali, poglavitni pogoj stavkajočih delavcev, da se spet vrnejo na delo. Za vršilca dolžnosti direktorja je upravni odbor imenoval Bogdana Lisca, ta stališča pa je potrdila tudi skupščina podjetja. je tisti del proizvodnje (kotlovnica in sušilnica), v katerem bi ob zastoju lahko prišlo do gmotne škode, potekal nemoteno. »Se več: nam gre za to, da ohranimo dolgoletne poslovne partnerje, zato smo za Peko naredili v petek 40 parov vzorcev, ki so jih tr-žiški čevljarji potrebovali za mednarodni sejem. Take nujne primere bomo skušali reševati tudi preostale dni stavke. Med delavci pa prevladuje Jani Doberšek Franc Derstvenšek mnenje, da s takim vodstvom ne moremo preživeti,« je povedal Doberšek, ki samokritično priznava, da so že imeli stavke, ki pa so propadle, ker so bile slabo vodene. Zato so vključili Franca Rupreta in od prvega dne tudi sekretarja območnega svobodnega sindikata Marjana Urbanča, kije bil stavkajočim vse dni stavke v veliko pomoč. Na izredni seji sta se sestala upravni odbor in skupščina podjetja. Upravni odbor, ki ga vodi predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik, je sprejel paket predlogov, v katerem so v stavkovnem odboru videli določen napredek in več pozitivnih rešitev. Delavci bi dobili 80 odst. plače, kot jo predvideva kolektivna pogodba, za prevoz na delo bi jim izplačali nadomestilo 1500 tolarjev. Skratka, tisto, kar seje poprej vedno zdelo nemogoče in nesprejemljivo (po izjavah vodstva), je čez noč postalo uresničljivo. Tudi zato stavkajoči pravijo, naj si vodstvo pripiše odgovornost in posledice za stavko. Ker pa je bila v «paketu« tudi zahteva, naj direktorica s svojim vodstvom ostane, je bilo na glasovanju stavkajočih (povprečno jih je bilo okrog 165, veliko tudi ti. režijcev, od skupno 267 zaposlenih, nihče pa nam ni vedel natanko povedati, koliko delavcev je na čakanju itd.). Na glasovanju so stavkajoči soglasno sklenili, da stavko nadaljujejo. Vodstvu podjetja, upravnemu odboru in skupščini, ki je potrdila sklepe upravnega odbora, so stavkajoči sporočili, da so pripravljeni takoj prekiniti stavko in delati tudi več kot 8 ur dnevno tedaj, ko bo direktorica dala nepreklicno ostavko in jo bosta potrdila tudi oba organa družbe. Po zadnjih informacijah je vzela direktorica dopust iz zdravstvenih razlogov in je ni v Kopitarni. PAVEL PERC DOLENJSKI LIST St. 13. (2223) 26. marca 1992 Drugačni časi tudi za knjižnice Z občnega zbora Društva knjižničarjev Dolenjske — Predavanje dr. Pečjaka NOVO MESTO — Društvo knjižničarjev Dolenjske je imelo 17. marca 1992 redni letni občni zbor v prostorih Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Na tem srečanju smo knjižničarji Dolenjske pregledali rezultate dela v preteklem letu in si zastavili program dela v tekočem letu. Glavna naloga vseh tipov ^knjižnic ostaja še naprej računalništvo. Še vedno pa se srečujemo z začetnimi težavami, tudi zaradi slabih gospodarskih razmer. Problemi so še drugi: pomanjkanje prostora, premalo denarja za nakup knjig, ponekod tudi pereče pomanjkanje kadrov. Težke razmere pa nam niso vzele poguma. Delavci knjižnic jim kljubujemo, rezultati pa so vidni: dober obisk in izposoja knjig ter informacijski napredek knjižnic, zlasti pri izposoji. Splošnoizobraževalne knjižnice so si že v preteklem letu zadale nalogo poenotiti nekatere elemente poslovanja, kot so Knjige in slike Knjigarna in razstavišče Opus — »Cvetlični opus« KRŠKO — Po lanski najavi, da se ro v »Opusu« kaj dogajalo, postaja ta krška knjigarna in razstavišče vse bolj prostor kulturnih in družabnih dogodkov in srečanj. Trenutno v Opusu razstavlja akademska slikarka Anka Hribar-Košmerl. Ta profesorica matematike, ilustratorka in oblikovalka iz Ljubljane je v tokratni predstavitvi dala na ogled »cvetlični ciklus«, kot so neka-teri označili razstavljena platna. Cvetlični opus, ki bo v Opusu na ogled še kak teden dni, se očitno ujema s slikar-kinimi hotenji, da s čopičem in barvo razkrije vso bogato dinamiko, lepoto in skladnost življenja. Razstava, ki sojo 7. marca odprli pod naslovom Naj cvetijo rože in ideje, pa vsaj deloma poudarja tudi vsebinsko zasnovo omenjenega krškega razstavišča. V Opusu sta pred Anko Hribar-Košmerl razstavljala akademski slikar Jože Marinč in študent arhitekture Miha Rostohar. Kaže, da bodo umetniki na ta način navzoči tudi v prihodnje. Kot knjigarna se omenjena hiša potrjuje z izborom knjig, ki so naprodaj, in s spremljevalnimi dogodki. Eden od teh je predavanje, ki gaje Opus pripravil za starše prvošolcev, in sicer pod delovnim naslovom Kako otroka navaditi na branje knjig. V knjigarniški okvir sodi tudi prodaja dobrih igrač. Obe navedeni dejavnosti se bosta nadaljevali letos, ko naj bi poleg nekaterih likovnih razstav pripravili v razstavišču in knjigarni tudi srečanja z avtorji knjig. L. M. Prva klasa S komedijo Alda Nicolaja bo gostovala Drama SNG _______iz Ljubljane_________ NOVO MESTO — V torek, 31. marca, ob 19.30 uri bo na sporedu v Domu kulture peta abonmajska gledali™) predstava. Gostovala bo Drama i ■ 'D Ljubljana s komedijo Alda Nicolaja Prva klasa. Aldo Nicolaj je znan kot poznavalo; psihologije vsakdanjega življenja in pisec uspešnic za velike igralske osebnosti. V Prvi klasi duhovito in dobrodušno, s kančkom grenkobe in na humoren način pripoveduje o stiskah osamljenih starejših ljudi. Uprizoritev v Mali drami je pripravil režiser Jože Babič in igralci: Jurij Souček, Danilo Be-nedetič in Iva Zupančič. Lojze Smasek iz Večera meni, da je črva klasa uprizoritev, ki ji zaradi dobrodušnega besedila kot posrečene izvedbe z odličnimi igralci ne bo manjka-o občinstva. Aleš Berger iz Dela pa je dejal, daje to predstava, ob kateri hitro mine čas, a se igralec pri tem ne postara. . Predstavo so na voljo tudi vstopnice izven abonmaja. Lahko jih kupite že v predprodaji v sprejemni pisarni Doma 21 210 ali rezervirate P° tel. na številko: tiskovine kot UPORABEN IN LEP IZDELEK NOVO MESTO V fotogaleriji v,sta 21 bodo danes, 26. marca, ob 18. uri odprli razstavo Oblikovano v Gorenjskem tisku. Gre za predstavitev oblikovalskih in grafičnih dosežkov, s katerimi sije to podjetje iz Kranja utrdilo ugled in sloves, da zna pripraviti najrazličnejše tiskovine kot uporaben in hkrati lep izdelek. v SOBOTO MISS AGATA KOSTANJEVICA V tukajšnjem kulturnem domu bo nastopila to soboto °b 19.30 igralska skupina mirnopeške-p kulturnega društva. Uprizorila bo komedijo Dobrodošla, miss Agata. Igralci, kijih bodo tokrat videli Kosla-njevičani, so imeli letos že osem predstav. Gostovali so tudi v Ljubljani v Domu španskih borcev, kjer so doživeli dober obisk in ugodne kritike. npr. članarina, izkaznica, zamudnina, izposojnina, odškodnina za izgubo ali poškodbo gradiva. Za uresničenje tega bo potrebno še veliko prizadevanja tudi v letošnjem letu. Še posebno se sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice zavzema za uresničitev določila o brezplačnih storitvah v SIK. Zavedati se moramo namreč, da so vse knjižnice del enotnega knjižnično-informativnega sistema, zato naj bi bile enako in enotno organizirane, to pa bi olajšalo in seveda sploh omogočilo povezavo med njimi. Zal še ni tako, vzroki pa so različni. Razveseljiva je novica, da sta dve knjižnici postali samostojni: Brežice (prej v okviru Zavoda za kulturo) in Metlika (prej v okviru Skupščine občine Metlika). Šolski knjižničarji še vedno nimajo urejenega statusa, zato bo posodabljanje dela s pomočjo računalnikov, usposabljanje in izobraževanje za bibliope-dagoško delo dejansko lahko uveljavilo njihov status pedagoga, enakovrednega drugim na šoli. Občni zbor je tudi priložnost, da se seznanimo s poslovnimi in strokovnimi uspehi splošnoizobraževalnih, šolskih in specialnih knjižnic. Splošno mnenje, kije še dokaj razširjeno, je, da v knjižnicah mirujemo, beremo in čakamo na bralce. Vendar ni tako! Obilica dela z gradivom in ljudmi nam tega sploh ne omogoča in lovimo minute, da bi se z vsebino knjig sploh seznanili. V ta namen smo strokovnemu delu občnega zbora namenili predavanje dr. Vida Pečjaka: Hitro in uspešno branje. Predavanje je bilo izredno lepo sprejeto, saj je izboljševanje hitrosti branja, informacijska in razumevalna uspešnost branja v današnjem tempu življenja in v obilici informacij še kako aktualna in namenjena širokemu krogu ljudi. Društvo knjižničaijev Dolenjske, ki šteje danes okrog 70. članov, si bo še naprej prizadevalo za reševanje problemov v stroki, tako celostno kot parcialno. V knjižnicah se stvari včasih premikajo počasi. Toda v nekaj letih, kar se čuti utrip prodirajoče tehnologije, seje tudi tostran Alp že nekaj naredilo. SILVA GOMIŠČEK, predsednica DKD PRIDAH INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA - Do 12. aprila bo v sev-niški galeriji na gradu odprta prva samostojna galerijska razstava 30-letnega Sevničana Silva Mirta. Mirt je že imel samostojni razsta vi v sevniški Lisci, skupinsko pa je razstavljal s posavskimi likovniki ter v Lenartu in Brestanici Akademski slikar A lojz Konec je zapisal, da Mirto vi suhi pasteli tihožitij, ki pre vla-dujejo, »nosijo moment publike, klico oz. pridah industrijskega oblikovalnega prijema, saj jih tudi sam aplicira v komercialne namene plakata, slikanice, dekoracije ali pa dekorati vne stenske slike — celo reklamnega značaja, da včasih dišijo po stripu. Takšna namembnost je hkrati njegov edini vir dohodkov za preživetje in hkrati rezultanta likovnega snovanja«. Na posnetku s četrtkove otvoritve med govorom predsednika sevniške ZKO Jožeta Novaka, poleg njega je Silvo Mirt. (Foto: P. Percj »R OMA NJE NA TRŠK O GOR O« — V ponedeljek zvečerje 90 plesalcev folklorne skupine Kres iz Novega mesta po tednu dni pripravilo že drugi večer ljudskih plesov in pesmi v Domu kulture. Polno dvorano obiskovalcevje navdušil prikaz romanju na Trško goro, spleti prekmurskih, štajerskih, medjimur-skih, korčulanskih in dolenjskih plesov, prisrčno pa je bito videli tudi mlade plesalce Kresa, ki so porok, da se bo na Dolenjskem še plesalo. Nastopila je tudi večja skupina ljudskih pevcev iz Gabrja. Kresovci se sedaj odpravljajo na gostovanja po večjih krajevnih središčih občine, letos pa jih čaka tudi nastop na festivalu folklornih skupin v Belgiji (Foto: J. Pavlin.) Fant izpod Lisce postal kipar evropskega slovesa Janez Zorko iz Podgorja nad Sevnico je šel v Pa-riz kot avtomehanik, zdaj pa je priznan umetnik V francoskem Rouenu so v ponedeljek, 16. marca, odprli evropsko razstavo sodobne skulpture, na kateri seje predstavilo štiriindvajset avtorjev iz enajstih dežel. Med razstavljalci je tudi slovenski kipar Janez Zorko, doma iz Podgorja nad Sevnico oz. pod Lisco, ki pa že skoraj tri, desetletja živi v Parizu. Na evropski razstavi sodeluje z dvema deloma, s petimi skulpturami pa se predstavlja še na razstavi Granit v skulpturi, odprti v Muzeju Richarda Anacreona. Novica, ki to sporoča, tudi omenja, da se danes 55-letni Zorko pripravlja tudi na večjo predstavitev svojega kiparstva v rojstni domovini, zdaj samostojni državi Sloveniji. Razstavljal bo v Ljubljani. Zorko je začel likovno pot kot samouk. Že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Sevnici, je rad risal. V Brežicah seje izučil za avtomehanika, in čeprav je imel ta poklic rad, je sledil predvsem svojemu notranjemu klicu. Likovnik seje v njem oglašal vse pogosteje in ko je bil v službi v Ljubljani, seje nekega dne leta 1964 odločil odpotovati v Pariz. Dobil je službo pri Renaultu, kjer so mu omogočili, daje slikal, kiparil in se šolal. Diplomiral je na pariški akademiji za likovno umetnost in poslej živel le še za umetnost in od umetnosti. Po diplomi seje ves predal kiparstvu in ustvarjal v lesu, bronu in marmorju. Udomil se je na Montparnassu, tam delal in razstavljal. Kmalu so se mu odprla vsa razstavišča v Parizu in drugih francoskih mestih. »Zorko je razvil živo moč, ki spreminja les, marmor in kovino v umetnino,« so pisali kritiki. V kompozicije kipov je vnesel vibriranje in zdelo Janez Zorko, ki je v Parizu poslal kipar evropskega slovesa se je, kot da v kipih migota življenje. Svojo umetniško delavnico na Montparnassu je odprl študentom, ki so študirali na Sorboni. Na sorbonski univerzi je tudi sam poučeval. Njegov predmet je bil: praktično modeliranje lesa. Ko je bil že deset let v Parizu, so ga povabili na mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevico. Ni hotel biti ne Jugoslovan ne Francoz, ampak samo Janez Zorko. Tako kot na vseh razstavah. Zdaj je ponosen, da je Slovenec. Iz svojega prvotnega, skromnega delovišča na Montparnassu je Janez Zorko uspešno prodrl v likovni in sploh duhovni svet Pariza in Francije. Zdaj je njegovo ime znano po vsej Evropi. Trenutno je bolj znan v svetu kot doma, v Sloveniji. Kdo ve, ali vedo o njem kaj več vsaj v Posavju, od koder je izšel. I. ZORAN Jezikovne počitnice bodo Dogovor s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu — Letos bodo trajale od 19. julija do 9. avgusta Lani je bilo domala vse pripravljeno za prihod mladih Korošcev na Jezikovne počitnice v Novo mesto. Se 26. junija smo na skupnem sestanku Novomeš-čanov in Korošcev trdno upali, da ne bo prišlo do nevzdržnih posegov po samostojni Sloveniji in celo do prelivanja krvi. Spričo tega, da v tako zaostrenih razmerah ni bila zajamčena varnost človeških življenj, smo se morali No-vomeščani temugostoljubju tedaj odpovedati. S Krščansko kulturno zvezo v Celovcu smo se že dogovorili, da Jezikovne počitnice letos bodo. trajale bodo tri tedne, od 19. julija do 9. agusta. Udeležilo se jih bo okoli 30 učencev in dijakov, starih od 10 do 17 let, ki na avstrijskem Koroškem obiskujejo dvojezične šole ali pa šole s pretežno slovenskim učnim jezikom. Učitelji teh šol ugotavljajo, da je učenje slovenščine v Jezikovnih počitnicah dobra in uspešna oblika. To so poudarili posamezni učitelji tudi na nedavnem tridnevnem seminarju v Bačah pri Beljaku, udeležilo Bivši rdeči muzeji danes Okrogla miza o usodi muzejev NOB in ljudske revolucije pri nas — Namesto teh muzeji 20. stoletja Ko so se pri nas zgodile politične spremembe, je poslalo moteče itvc, kar naj bi poveličevalo vladavino dotedanjega ideološkega enoumja. Izganjanje »rdečega hudiča« se kulturi seveda ni izognilo in nenadoma so postali vprašljivi tudi muzeji narodnoosvobodilnega boja. muzeji ljudske revolucije in oddelki z enobejevsko vsebino pri nespecializiranih pokrajinskih ah območnih muzejih. Vse takšne ustanove je minister za kulturo dr. A ndrej Capuder označil z vidnim negativnim predznakom, češ da so to vsi po vrsti predvsem spomeniki, ki si jih je postavila rdeča oblast. Minister je tudi zahteval. da je treba pojasniti status teh ustanov v mreži slovenskih muzejev in jih skrčili na razumno število, dokler pa to ne bo urejeno, naj bodo sredstva zanje zamrznjena. Očitno je, da je rešitev za le muzeje samo r tem. da se spremenijo r ustanove. kjer bosta imeli enako težo »sončna« in senčna« stran naše novejše zgodovine torej ne samo tista, ki je poveličevala le rdečo vladavino. Poslej naj bi torej imeli zgolj muzeje no- vejše slovenske zgodovine oziroma muzeje 20. stoletja, torej ustanove, ki jim nihče ne hi mogel več dajati takšnih ali drugačnih predznakov in na ljudi r njih ne lepiti najrazličnejših etiket, kot seje dogajalo do zdaj. Bilo je celo tako. da je bil kustos r muzeju NOB zmerjan z rdečim podrepnikom že zato. k er je bil kot zgodovinar tam v službi. O vsebinski in organizacijski preobrazbi očrnjenih muzejev je tekla beseda na okrogli mizi. ki jo je pripravila Skupnost muzejev Slovenije. Po-go vor so sprva načrtovali za pepelnično sredo, izvedli pu so ga teden kasneje, 10. marca, na dan mučenikov. Ali sta bila omenjena dneva izbrana za tako resen pogovor hoteno ali naključno, to vedo le organizatorji sami. dejstvo pa je. da je že i> izbranem dnevu nekaj simbolike. Tudi naslov leme. o kateri je bila razprava, ni bil nesimboličen. Glasil se je: Bivši rdeči muzeji danes. Torej naj bi šlo za nekakšno potresanje s pepelom oz. za samo/mučeništvo ter obenem za odrešitev od »rdečega prekletstva«. Ali kakorkoli je že bi! naslov teme ciničen in izzivajoč, pa beseda o lemi ni mogla hiti drugačna kol skrajno resna, tehtna in čustveno zadržana, saj so vprašanja zahtevala strokovne odgovore. Iz teh pa je bilo moč izluščiti osnovno misel, da s tako imenovano »rdečo preteklostjo« vsaj muzeji in stroka ne morejo opraviti kar tjavdan. Stališče zgodovinarjev in muzealcev je, da morajo ostali vsaj nekateri spomeniki iz obdobja, ki se zdi drugače mislečim še nerazčiščeno in do zdaj preveč enostransko interpretirano. Predvsem se mora prikazovanje lega obdobja v muzejih znebiti nakopičenega balasta. obenem pa obogatiti z dokumenti in ostalo premično dediščino struni, ki je bita rdeči, ki je zmagala in toliko desetletij vladala, ideološko in delo-valno nasprotna. Obe. kol rečeno, sla del slovenske zgodo vine in zato sodila r muzeje. »Očiščevanje in pomlajevanje« rdečih muzejev« seje torej začelo in je škoda, da se okrogle mize ni udeležil nihče iz Capudrovega ministrstva, seveda kljub vabilu, in da lega ni od blizu videl. Morebiti bi potem prej prišlo tudi do odmrznitve sredstev za te muzeje. I. ZORAN se gaje tudi 15 učiteljev in pedagoških svetovalcev iz Slovenije, na katerem so bile na zanimiv način predstavljene oblike in metode učenjajezika z igro, ki jih gojijo v koroških šolah. Krščanska kulturna zveza je že na začetku tega leta pripravila razpis s povabilom, naj se otroci (in njihovi starši) odločijo za Jezikovne počitnice. Prijave na njen naslov že prihajajo, zato ni bojazni, da odziv za Novo mesto na Koroškem ne bi bil uspešen. Tudi pri nas so organizacijske in vsebinske pravice že stekle. Najpomembnejše pri zasnovi dela v Jezikovnih počitnicah pa je, da otroci iz Koroške bivajo pri družinah gostiteljicah, ki v svojem okolju poskrbijo za primerno jezikovno in kulturno vzgojo ter varno družinsko zavetje. To dragoceno kulturno poslanstvo so novomeške družine gostiteljice (oziroma njihovi otroci) do sedaj zelo dobro opravile. To posebej pohvalno poudarjajo na Koroškem vsi, ki vedo, kako so Jezikovne počitnice v Novem mestu organizirane. Iskreno želimo, da bi tudi v tem letu družine gostiteljice, dosedanje in nove, potrdile to zaupanje in sprejele mlade Korošce v svoja družinska zavetja. Proti koncu aprila bodo novomeške osnovne šole izročile zainteresiranim družinam gostiteljicam vabilo s prijavo za letošnje tovrstno sodelovanje. Do takrat bo v glavnem že znano število prijavljenih Korošcev, tudi po spolu, starosti in predznanju slovenskega jezika. JOŽE ŠKUFCA Kulturniški zaton V Metliki vse bolj skromna kulturna dejavnost — ZKO le deli METLIKA — Čeprav je v metliški in podzemeljski osnovni šoli precej krožkov, ki se ukvarjajo s kulturo, pa se le malo učencev po končani osemletki odloči za nadaljnje amatersko delo v kulturi. Zato ni čudno, da je članov v kulturnih društvih vse manj, prav tako nastopov in predstavitev njihove dejavnosti nasploh. Da bi bila slika še bolj črna, tudi ZKO, ki bi morala poskrbeti za kulturni razcvet, »dela« le enkrat na leto, tedaj, ko razdeli denar. Tista kulturna dejavnost, kar je je v občini, pa je strnjena v Metliki. Na Suhorju, Radoviči in v Gradcu je zamrla, drugje pa je niti ni bilo. Predvsem gre za glasbeno dejavnost, s katero se ukvarja pet društev, medtem ko je muzejsko društvo belokranjsko. Drugih rednih dejavnosti v občini ni bilo ne lani ne leta poprej, bilo je le nekaj občasnih in kratkotrajnih poskusov. Omeniti velja še alternativno dejavnost, nad katero sicer ni pravega pregleda. Znano je le, da obstajata dva ansambla, v začetku lanskega leta pa sta s pomočjo liberalno-demo-kratske stranke izšli dve številki glasila Hanibal. Vprašanje je, ali je amaterske kulture vse manj zaradi manj denarja ali narobe. Kakor koli, resje, da za kulturo vsako leto v občini težje odrinejo kaj cven-ka. Tako se pri mestni godbi že boje, ali bodo zmogli redno vzdrževati inštrumente. Močno se je zmanjšala tudi podpora podjetij, medtem ko zasebniki niso preveč navdušeni nad vlogo kulturnih mecenov. Vendar pa toliko denarja društva še vedno dobijo, da bi lahko organizatorjem plačala izobraževanje. Lani se je seminarja udeležila samo zborovodkinja dekliškega pevskega zbora, prav ta zbor pa je bil tudi edini, ki je močno napredoval. M.B.-J. DESETLETNICA »AJDE« OREHOVICA — Mešani pevski zbor »Ajda« iz Orehovice bo ob 10-letnici delovanja priredil v soboto, 28. marca, koncert v kulturnem domu v Orehovici. Na prireditvi, ki bo v okviru praznika krajevne skupnosti Orehovica, bo sodeloval tudi komorni zbor iz Otočca. KNJIŽNICA NAPROŠA NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca bo med 30. marcem in 4. aprilom omogočila vsem, ki imajo knjižnično gradivo že dalj časa izposojeno, da ga vrnejo osebno ali po pošti. Zamudnine ne bodo zaračunavali. Če boste gradivo pošiljali po pošti, ne pozabite navesti številko izkaznice ali vaš naslov! KRESNIK ’92 LJUBLJANA — V skladu z odločitvijo Upravnega odbora sklada Kresnik bo strokovna žirija letošnjega nagrajenca izbirala izmed slovenskih romanov, ki so izšli v letu 1991. Vse založnike in avtorje vabimo, da svoje predloge in po en izvod predlaganega dela pošljejo najpozneje do 5.4. 1992 na naslov Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana) s pripisom »Kresnik«. Letošnja nagrada za najboljši roman bo podeljena 20. junija na Muljavi. ZAHVALA ZA SPONZORSTVO — Pisatelj Jože Dular (prvi z leve) se je na predvečer svojega godu v metliški poročni dvorani zahvalil belokranjskim sponzorjem za plemenito sodelovanje in pomoč ob izidu tretje izdaje njegovega romana Krka umira. Sicer pa je sprego voril o svojem plodnem delu ter glede na to. da mu pero še vedno gladko teče, obljubil, da bo napisal še kakšno »štorijo« o Beli krajini ter zbral belokranjske anekdote, ki jih je stresal kot iz rokava. Direktor Dolenjske založbe Franc Šali pa je pristavil, da je velik uspeh, da je prišlo v teh težkih časih do preno ve in natisa tako k vali letnega dela, kot je Krka umira, kije bilo v programu založbe sicer že nekaj let, a je čakalo na ugodno priložnost za tisk. (Foto: M.B.-J.) POTA IN STtl? 'St Izginili so trije audiji fHilfl tatvine osebnih avtomobilov v Posavju, v No- HLIUUfl Nove tatvine osebnih avtomobilov v Posavju, v Novem mestu pa izginil golt IZGINILA GASILNA APARATA — Minule dni sta iz sta vbe poleg osno vne šole v metliški Šolski ulici izginila dva ročna gasilna aparata, tako da je šola oškodovana za 10 tisočakov. KDO JE ODNESEL BLUZI? — Iz Dolenjkinega Kekca v Novem mestu je 16. marca popoldne nekdo brez plačila odnesel dve ženski bluzi in tako oškodo valja) trgovke za 11.000 tolarjev. NOVE HLAČE — Neznanec si jih je oblekel in z njimi neopazno odhlačal iz novomeške zasebne prodajalne. Hlače iz jeansa so bile vredne natanko 3.910 tolarjev. VLOM V DIJAŠKI DOM — 13. marca je neznanec vlomil v dijaški dom v Črnomlju in odnesel radiokasetofon, budilko z radiom in videoplayer. INCIDENT NA MEJI DOBOVA — Na mejni prehod v Dobovi se je 19. marca z osebnim avtom golf pripeljal Albin B. iz Brežic. Med običajnim mejnim postopkom se je sprl s policisti, zato so ga ti povabili v svoje prostore. Možakarje iz njih ušel, se usedel v avtomobil in z njim pričel loviti policiste ter carinike, ki so svojo kožo reševali, kakor so vedeli in znali. Albin je potem z avtomobilom pobegnil. Prijeli so ga popoldne in predali preiskovalnemu sodniku, kije zanj odredil pripor. KRŠKO, NOVO MESTO — Zadnjih nekaj dni so na območju Brežic, Krškega in Novega mesta izginili kar štirje osebni avtomobili. O njih in zmikavtih nimajo policisti zaenkrat v rokah še nikakršnih otipljivejših sledi. Tako je 16. marca izpred picerije Co-libri izginil osebni avto audi 80 turbo diesel z registrskimi oznakami KK NI—024, last Milana Novaka iz Brežic. Vozilo je vredno 2 milijona tolaijev, jeza in ogorčenost lastnika sta zato razumljivi. Na poldrugi milijon tolaijev pa je ocenjena vrednost podobnega osebnega avtomobila audi 80 turbo diesel z madžarskimi registrskimi oznakami CK 36—86. Vozilo je last Jožefa Petana iz Dečnih sel, začasno bivajočega na Madžarskem, audi pa je izginil v noči na 19. marec izpred Petrolovega motela na Čatežu. In še tretja posavska tatvina audija: v noči na minuli petek je nekdo izpred gostišča Šolaja v Krškem ukradel audi 80 1,6 turbo diesel z registrsko oznako NM 177—692. Tatvina je lastnika Zorana Šolajo prikrajšala za 1,6 milijona tolarjev. • In še skok v Novo mesto. Tu je nekdo minulo nedeljo med 17.15 in 22.00 OSUMLJEN TATVIN V REVOZU NOVO MESTO — 21-letni J. P. iz Malega Orehka je utemeljeno osumljen, daje med lanskim oktobrom in letošnjim marcem v proizvodnih prostorih novomeškega Revoza pridno jemal rezervne avtomobilske dele za R 4 in R 5. Po doslej zbranih podatkih naj bi Revoz oškodoval za 190.000 tolarjev. POJASNILO Ivanka Plaveč iz Martinje vasi pri Mokronogu nam je poslala pismo, v katerem nas sprašuje, zakaj je bilo ime njenega pokojnega moža v zapisu o rehabilitaciji povojnih obsojencev v Novem mestu napačno zapisano. Pisalo je namreč, da gre za leta 1910 rojenega Antona Pavca in ne Plavca. Očitno gre za pomoto v sodnih spisih, kar pravzaprav ni nič čudnega, kajti 46 let stare dokumente je že dodobra načel zob časa, kopije so slabo berljive, temu primemo so možne tudi napake ob prepisovanju. mf1 BOJAN BUDJA USODE IZZA REŠETK Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ. « Veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode. »Moj spomin sega v četrto leto starosti, ko sem se znašel v Podturnu pri ljudeh, ki so me posvojili. Tam so se že prvi dan pričeli problemi, ljudi, ki so me vzeli v rejo, nisem hotel klicati »mama« in »oče«, pač pa sem jima govoril »stric« in »teta«. Zaradi tega sem bil že drugi dan prihoda tepen. Stvari so se obrnile celo tako, da se je »stric« postavil na mojo stran, in v hiši je bil še dodaten prepir. Vsega pa sem bil kriv jaz, nič kolikokrat mi je bilo zato rečeno, naj grem, od koder sem prišel. Novi problemi so se pričeli, ko je nastopil čas šole. Na kmetiji je pač tako, da moraš veliko delati. Prvi in drugi razred sem izdelal brez problemov, z nekaj težavami sem zlezel do četrtega, potem pa seje ustavilo, s šolo je bilo konec. Prvo službo sem nastopil v novomeški IMV. Plače nisem videl, denar so mi rejniki pobrali. Po štirih takih mesecih sem imel vsega dovolj. Življenja brez prebite pare v žepu ni, zato sem nekega dne stopil do socialne službe in zaprosil, naj mi skušajo najti kako drugo družino. Za moje prošnje so bili gluhi, zagrozili so mi, da me bodo dali v zavod, če ne bom tiho in če mi še kdajkoli pade na pamet kaj podobnega. Ni mi preostalo drugega, kot da sem odšel od doma v neznano, z drobcenimi koraki sem pričel stopati v svet kriminala. Pri šestnajstih sem storil prvo kaznivo dejanje. Spomnim se tistega dne. Prišel sem iz službe domov in rejnike po- baral po denatju. Namesto odgovora meje čakalo vpitje: »Izgini, od koder si prišel!« Pobral sem suknjič in odšel. Nisem imel kam. Vlomil sem v vikend in v njem spal, podnevi pa sem hodil po mestu. Tako se je začelo in kmalu tudi končalo. Po nekaj vlomih v vikende so me prijeli in oddali v prevzgojni mladoletniški dom Radeče. Takrat sem bil star sedemnajst let. V Radeče sem prejel tudi pismo mačehe, da pod njeno streho ne smem več. Ostal sem popolnoma sam, iz Radeč sem v obupu pobegnil, med begom pa vlamljal. Kmalu sem se znova znašel za rešetkami, tokrat so me vtaknili v celjske zapore. Kazen sem prestal in se vrnil, na svobodo leta 1986. Dobil sem druge rejnike, oddali so me k družini v Mokro Polje. Nič mi ni manjkalo tam, toda vseskozi me je moril občutek, kako imajo zaradi mene težave, okoličani so za mano kazali s prstom, češ ta je bil v zaporu. Vzdržal sem tri mesece, toda tovrstnega šušljanja po okolici in tudi v službi — delal sem v šcntjernejski IMV — nisem prenesel. Počutil sem se odvečnega, zato sem odšel. Znova sem pričel vlamljati. Vselej sem to počenjal sam, samota mi je bila že od nekdaj naj večji prijatelj. Nisem hodil ne v mesto ne v vas, raje sem stopil v hosto in se sprehajal po njej. Toda od zraka nisem mogel živeti. Preselil sem se v trebanjski konec in tam zagrešil celo serijo vlomov s parkirišča na Cesti herojev ukradel golf z registrskimi oznakami KP 166—101, last Novomeščana Vlada Demžarja. Vozilo je srebrne barve, lastnik pa je oškodovan za 450 tisočakov. Vsi, ki bi karkoli vedeli o ukradenih avtomobilih, naj to sporočijo najbližji policijski postaji ali upravi za notranje zadeve. EKSPLOZIJA V OTROŠKIH ROKAH BIZELJSKO— 16. marca okoli J 7. ure sta otroka Rafko V. in Anton Š. z Bizeljskega med hojo po mostu čez potok našla neznan predmet cevaste oblike, iz katerega je na eni strani molela žica. Najdbo sta odnesla domov in žico prižgala, kmalu zatem je prišlo do poka. Neznani predmet je v rokah razneslo, delci pa so po obrazu poškodovali Rafka V., da je moral zdravniško pomoč iskati v brežiški bolnišnici. Preiskava o dogodku še teče. • Redka je ljubezen med snaho ali zetom na eni ter taščo ali tastom na drugi strani. Med take svetle izjeme Stane P. iz Martinje vasi ne sodi To je dokazal s tem, da je ženinima staršema zažgal seno na njunem kozolcu. • V tatinskih vrstah so tudi taki, ki v svoje delo vključujejo temeljito poznavanje zgodovine in arhitekture. Ondan je iz stolpa mirenskega gradu izginil kamnit klesan podstavek vodnjaka gotskega stila, visok 60 cm, ki izvira iz 18. stoletja. Kamen je med brati vreden milijon tolarjev. • Prejšnji teden smo zmikavte pohvalili, kako so svojo mesno dejavnost preusmerili na končne izdelke, praviloma spravljenem zamrzovalnih skrinjah, očitno pa vsi tega koraka v Evropo še niso naredili Aleksander Furar iz Škrjanč je bil namreč prejšnji teden ob enajst kokoši kijih je zvečer videl še žive, Jožetu Dragovanu iz Gabrovca so izginile štiri kokoši in dva purana, Jože Andoljšek iz Kukunberka pri Veliki Loki pa je pogrešal kar celo jato kokodajsk. TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 33-letni Stanislav Udovč iz Novega mesta se je 19. marca ob 11.45 peljal z osebnim avtom jugo po magistralni cesti iz Krškega proti Ljubljani. Pri vasi Gorenje Kronovo je pričel prehitevati drugo osebno Vozilo, takrat pa mu je nasproti s petico pripeljala 29-letna Maijanca Jene iz Hrastulj. Slednja je sicer močno zavirala, vendar je vseeno prišlo do trčenja, v katerem seje Jenetova hudo ranila. Odpeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 450.000 tolaijev. PODLEGEL POŠKODBAM — 19. marca je v novomeški bolnišnici umrl 60-letni Ignacij Hudorovac iz Srednje vasi, ki je bil hudo poškodovan v prometni nesreči, do katere je prišlo 9. marca v Črmošnjicah. NEPREVIDNO OBRAČANJE — 24-letni Nikolaj Pekolj iz Velikega Gabra seje 21. marca ob 5.10 peljal z osebnim avtom jugo iz Ljubljane proti Zagrebu. Na odcepu pri Bičju je zmanjšal hitrost, vključil desni smerni kazalec ter z vozilom zavil v desno, nato pa sunkovito v levo, hoteč avto na cesti obrniti. Takrat je za njim z v vikende. Jemal sem stvari za preživetje, hrano, pijačo in oblačila, tudi spal sem po zidanicah. Tako je šlo kakih štirinajst dni, dokler me niso prijeli. Sodba je moje življenje zapečatila, za trebanjske vlome sem dobil pet let zapora, skupaj s celjsko mladoletniško kaznijo sem imel tako kar deset let bivanja za rešetkami. Znašel sem se na Dobu. Kakšno je življenje tam? Težko, da se v takem zaporu spremeniš. Vsak dan, vsak večer se pogovarjaš iste stvari: kako je kdo pričel tja, kako je vlomil, kdor je torej nagnjen h kaznivim dejanjem, si bo znanje tam še izpopolnil. Po mojem je smisel bivanja na Dobu nekaj drugega. Za nekaj let ti odvzamejo prostost, izolirajo te, izgubiš stik z zunanjim svetom. Ne moreš spremljati razvoja, denimo na področju samozaščitnih protivlomnih novosti, alarmnih naprav. Tako te potem, ko si znova zunaj in znova stopiš na stara pota, lažje dobijo. Štiri leta sem preživel v KPD Dob, eno leto sem pridobil na račun amnestije, tako sem prišel ven star 27 let, trdno odločen, da sem s preteklostjo za vselej opravil. To je bilo 5. oktobra 1990. Dogovoijen sem bil, da se javim novomeškim socialnim delavkam. Bil je petek, in ker nikakor ne bi mogel do 14. ure priti v Novo mesto, smo se zmenili, da se dobimo v ponedeljek. Čas do ponedeljka sem, ker pač nisem imel strehe nad glavo, prebil na ljubljanski železniški postaji. A ni mi bilo težko, pričakoval sem, da bo že v ponedeljek bolje, da bom dobil kakšno sobo in delo. Toda moje upanje je bilo prazno: socialna delavka me je pričakala z odgovorom, naj se pač znajdem, kakor vem in znam. Dolgo sem razmišljal, kako in kaj, na kriva pota za nič na svetu nisem hotel več stopiti. Odšel sem v Bršljin, v neko hosto za železniško postajo. Sprva sem spal v baraki, ki jo je imel postavljeno neki vrtičkar, potem me je ta nagnal in ni mi preostalo drugega, kot da sem si Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upraviKazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. osebnim avtom volvo pripeljal 42-letni Sevničan Pavel Zagode, ki navzlic zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Voznik Pekolj je bil ranjen, škode na zviti pločevini pa je bilo za 250 tisočakov. UKRADEL BMW? NOVO MESTO — Minule dni so novomeški kriminalisti privedli k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča 25-letnega B. K. iz Karlovca, kije utemeljeno osumljen, da je v noči na 14. februar v Novem mestu ukradel osebni avto BMW, last Sken-deija Djeladinija. Slednji vozila doslej še ni dobil vrnjenega. UKRADEL ŠESTSTO SADIK KRŠKO — 37-letni Gregor H. iz Gorice je utemeljeno osumljen, da je 10. marca okoli 18. ure ukradel 600 sadik jagod in pri tem poškodoval 75 metrov zaščitne folije. Mercator Agrokombinat Krško je oškodovan za 24.000 tolarjev. Govori 28-letni Silvo Škufca, Novomcščan, ki je od svojega šestnajstega leta starosti naprej po zaporih, sedaj je že drugič na Dobu, kjer prestaja triletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen pred nekaj meseci poiskal prenočišče pod tamkajšnjim hrastom. Od 8. oktobra naprej sem spal na prostem, v zavetju vej mogočnega drevesa. Socialna služba je za to vedela, toda moči, da kaj spremeni, ni imela. Tamkajšnja uslužbenka, ki sem se ji očitno zasmilil, mi je pomagala na lastno pest, podarila mi je svojo spalno vrečo. Nekega dne me je pri njej čakalo obvestilo, da moram na zdravniški pregled za vojaški nabor. Kako vendar? Spal sem v hosti, imel vsega eno srajco, jakno in ene hlače, oblačil nisem imel komu dati v pranje. Ni bilo druge izbire: stopil sem do bližnjega potoka, se slekel in oblačila opral, nato pa v hosti gol v spalni vreči dolge ure čakal, da se srajca, perilo in hlače osušijo. Zdravniški pregled sem potem opravil, takoj zatem pa znova stopil k socialnim delavkam, kajti prihajala je zima, na prostem je nisem mogel preživeti. Prav mraz. mi je največ pomagal, tik pred zimo so mi našli sobo in delo v Domu starejših občanov v Novem mestu. Sobo mi je plačala socialna, za hrano pa sem moral delati. Kazalo je dobro in sprva ni bilo nobenih problemov. Mesečno sem za opravljeno delo prejel ti- Kako so bili čevljarji ob pol milijona mark Kazenska ovadba zoper Anton P., vodjo proizvodnje v Tovarni obutve, osumljenega nevest-___________nega gospodarjenja NOVO MESTO — Minule dni so kriminalisti novomeške UNZ predali temeljnemu javnemu tožilcu kazensko ovadbo zoper 51-letnega Antona P., zaposlenega v Tovarni obutve Novo mesto. Možje postave ga utemeljeno sumijo storitve kaznivega dejanja nevestnega gospodaijenja, saj naj bi bil kot vodja proizvodnje v omenjenem podjetju med proizvodnjo blaga za tujega partneija očitno zanemaijal svoje dolžnosti pri vodenju in nadzorovanju delovnega procesa. Ovadba pravi, da naj bi lani zavolja tega v Tovarni obutve nastala premoženjska škoda v znesku kar 15,116.700 tolaijev. Ali preračunano v tujo valuto: po decembrskem tečaju je bilo to skoraj pol milijona nemških mark. Tovarna obutve je v začetku lanskega leta sklenila poslovno pogodbo s sorodno kranjsko tovarno za izdelavo blaga svetovno znani blagovni firmi. Nosilec kompletnega posla so bili Kranjčani, ostala podjetja, med njimi tudi Tovarna obutve, so bili podizvajalci s sklenjeno pogodbo za proizvodnjo določenih vrst blaga, ki jih v Kranju niso izdelovali. In v okviru te pogodbe so Kranjčani določali vse normative, od porabe repromate-riala do kvalitete gotovih izdelkov, prav tako so bili določeni omejitveni pogoji prodaje tega blaga na prostem trgu. Ali z drugimi besedami: blago seje v skladu s podpisano pogodbo lahko prodajalo le določenim partneijem po dogovoijeni ceni, nikakor pa ne na prostem trgu ob svobodnem oblikovanju cene. Novomeška Tovarna obutve, družbeno podjetje, je tako ob vsakem kosu blaga, ki ni bil stoodstotno prve kvalitete in ki torej ni mogel v prodajo na tuji trg, ustvarjala izgubo. Zakaj, ni potrebno posebej govoriti, dodajmo le, da je lastno ceno dodatno bremenilo še plačevanje carinskih obveznosti za uvoženi repromaterial. Kvaliteto izdelkov so Novomeš-čani nadzorovali z internimi kon-troloiji, v skladu s kooperantsko pogodbo so proizvodni proces nadzorovali tudi kranjski uslužbenci, občasno pa celo kontroloiji tujega naročnika posla. Med delom je prihajalo do velikih težav, na katere so delavci v proizvodnji sami opozarjali, enako seveda tudi domači in tuji kontroloiji. Rezultati opravljene preiskave kažejo, da Anton P. nanje ni reagiral, čeprav je bil kot vodja proizvodnje zadolžen za organiziranje ter vodenje delovnega procesa in bi takoj moral ukrepati. Kriminalisti mu nadalje očitajo, daje bil površen ob sprejemanju repromateria-la, da je kontroliral le količino, ne pa tudi kvalitete blaga in tako seje dogajalo, da je v hišo prihajala nekvalitetna roba. Prav tako naj bi bila njegova krivda, da delovna orodja niso bila brezhibna, nič pa ni tudi ukrenil, ko so ga vodje oddelkov opozarjali na nedisicplino in slabo opravljeno delo nekaterih zaposlenih. Vse to naj bi Tovarni obutve lani povzročilo natanko za 15,116.700 tolaijev škode. B. B. NEUREJENE BANKINE MIRNA — Cestne bankine na cesti, ki vodijo mimo Osnovne šole Mirna proti Gabrovki, so neurejene, saj so kar za dobrih deset centimetrov nižje od cestišča. Kaže, da vzdrževalcu tega cestišča ni kaj dosti mar za varnost mirenskih šolarjev, saj se na tem delu cestišče tudi precej zoži in je srečevanje vozil zelo tesno, zaradi neurejenih bankin pa tudi sočaka, ta je zadostoval, da sem si prvi mesec lahko privoščil vse tri obroke. Toda hrana seje dražila, plača pa ostala enaka. Že drugi mesec ni bilo denaija za vse tri obroke; enega sem moral izpustiti, odločil sem se za zajtrk. Tako je bilo dva meseca. Potem sem se moral odreči še večerji, saj denarja enostavno ni bilo dovolj. To je bil prvi problem, drugi se je pojavil, ker sva bila z upravnico na bojni nogi. Ni bila namreč navdušena nad tem, da živim v domu. Peti mesec bivanja v domu starejših občanov sem imel plačo le še za petnajst kosil na mesec. Bil sem vse bolj nervozen. Denar sem potreboval zase, poleg tega sem imel tudi dekle. Resda je ona imela denar, tudi avto, toda kakšen moški bi bil, če bi pristal na takšno življenje? Silvo Škufca MA TI Zakaj si me rodila in usodi prepustila? Nisi mi dala niti mleka in nikoli brisala mi dreka. Ne morem reči ti hvala, ker si udarec hud mi zadala. Sin, ki tvoje sem krvi, sin, ki še poznal te ni. Vrgla si med tuje me ljudi, ljudi, ki niso tvoje krvi, ljudi, ki ne poznajo tvojega glasa, da sedaj sem kakor bilka brez klasa Mama, oprosti za vse žalitve! Saj res ni to moj namen. A ne morem podarili ti molitve, srce mi pravi, da tega ne smem! In odločil sem se. Konec januarja 1991 sem Nad mlini vlomil v osebni avto — bila je stoenka — pobral marke in dinarje v njem. S tem denarjem sem preživel nekaj časa, poravnal pa tudi najemnino v domu, kajti socialna seje obvezala, da mi jo bo plačevala le štiri me- ZANEMARJEN GRIČEK ČRNOMELJv— Griček, ki je bil včasih v okras Črnomlju, postaja vse bolj zanemarjen. Nihče v tem spomeniškem kompleksu ne poskrbi za obnovo odmirajočih dreves in okrasnih grmovnic. Nekateri pa si celo dovolijo po lastni presoji graditi na zaščitenem območju dovozne poti do svojih hiš ali rigolati zelenice. sece. Vlomu v avto je potem sledil vlom v tovornjak in zame se je. znova začela zanimati policija. Rečeno je sicer bilo, da v dom ne bodo hodili, naj me pokličejo na postajo, kadar me bodo hoteli. Toda dogovora se niso držali, najraje so hodili prav v dom. Direktorici to iz razumljivih razlogov ni bilo prav, dala mi je vedeti, da bom moral iti, če policaji še enkrat pridejo k meni. Zato sem se raje odločil sam oditi iz doma. Z jasnim namenom, da bom vlamljal, dokler me ne dobijo! To sem policaju tudi povedal, a mi je rekel, da mi zgolj na podlagi grožnje tega pač ne more preprečiti. In potem je sledila tista serija šestinštiridesetih kaznivih dejanj, med njimi je bilo tudi nekaj vlomov v avtomobile, ki sem jo storil v pičlih sedmih dneh. Prijeli so me v spanju, mi nataknili lisice, šele nato pa name spustili psa. 12.maja lani sem bil znova v zaporu. Obsodili so me na štiri leta zapora, Višje sodišče mi je nato kazen znižalo na tri, tri leta Doba! Kako bo potem, ne vem. Če bo delo, če bo streha nad glavo, bo dobro. Ne maram pa, da me kdo vzame na stanovanje iz usmiljenja, da bo potem moral z menoj deliti breme moje preteklosti. Kajti moja preteklost ljudi odbija. Tudi zato sem si za prijatelja vzel samoto. Kadar sem hotel v mesto, med ljudi, sem se moral napiti, drugače ni šlo. Takšnega me je naredilo življenje. To mi pač ni prizanašalo. Svojo pravo mamo sem spoznal šele pri devetnajstih letih; da sem jo lahko obiskal, sem moral pobegniti za zapora. Dotlej nisem vedel ne kje je ne kakšna je. Takrat sem bil v Čelju. Zgodba mojega življenja brez tega poglavja ne bi imela prave vsebine. Rejniki so vseskozi prepovedali, da bi kdaj videl svojo pravo mamo. Govorili so, daje kurba in da ni vredna mojega pogleda. Pri devetnajstih sem se odločil, da jo za vsako ceno najdem. Socialna delavka v Celju mi je naposled priskrbela njen naslov, napisal sem ji dvoje pisem, povedal, kdo sem in kaj sem, in mama mi je odgovorila, da jo lahko obiščem. A kako? Izhoda nisem imel, dovoljenja nisem dobil, zato sem iz zapora pobegnil. Štiriurni izhod v mesto sem izkoristil za pot na Dolenjsko. Z avtostopom sem odšel do Novega mesta, nato naprej do Straže in končno do Jame pri Dvoru.« (Se nadaljuje) Grozi nam beraška palica v Se pred desetletjem prave revščine nismo poznali, vsi sicer nismo imeli vsega, pa vendar je, nekako šlo. Tudi brezposelnosti skoraj ni bilo. Pa danes? Časi so se zelo spremenili, žal za mnoge na slabše. Veliko ljudi je brez služb, mnogim to še grozi. Najhujše pa je za tiste, ki nimajo niti za kruh. Obiskala sem dobrodelno organizacijo Karitas in ustanovi Rdeči križ in Center za socialno delo v Novem mestu, da bi videla, kakšno pomoč lahko pričakujejo ljudje, ki so se že znašli v objemu revščine. Najprej sem se napotila v novomeško Karitas, ki ima sedež na Kapitlju. Ni mi bilo prijetno pri srcu. Pred proštijo je bilo vse mimo. Naenkrat je pritekel štirileten deček. V rokah je nosil kavbojke za odraslega, verjetno jih je šel iskat za očeta. Obšli so me mešani občutki žalosti, sramu in nemoči. Šla sem naprej. Pred vhodom v prostor, kjer si ljudje izbirajo obleko in obutev, sem srečala sestro Slavko, ki se s temi ljudmi srečuje vsak teden dvakrat. Pokazala mi je prostor z oblačili in obutvijo, kjer si ljudje lahko oblačila in obutev sami izbirajo. Bilo jih je precej, žensk in moških, mladih in starih. Sestra Slavka mi je povedala, da je še vedno večina njih beguncev, pojavljajo pa se tudi domači ljudje. Stopila sem v sobo, kjer je sestra Slavka zapisala priimke ljudi, ki so si kaj našli zase. Stala sem v kotu in jih opazovala. Mnogi so potožili, da tistega, kar bi oni potrebovali ni; predvsem so veliko povpraševali po plenicah, otroških žabah in ženskem spodnjem perilu. Upokojenec iz Novega mesta je dejal, da sicer ima pokojnino, vendar z njo ne more čez mesec. Na Karitas pride predvsem po obutev in obleko. V oči mi je padlo tudi mlado dekle, ki je bilo noseče in je iskalo oblačilca za novorojenčka; je Novomeščanka s končano srednjo šolo, seveda brez zaposlitve. Pomislila sem, koliko je še mladih, ki bi bili radi zaposleni, ki bi si radi ustvarili družino in sami skrbeli zanjo, pa nimajo te možnosti. Ko pa sem pred seboj zagledala mladega fanta, ki ga poznam še iz osemletke, meje zmrazilo. Kaj smo res že tako daleč? sem pomislila. Menije bilo nerodno, njemu ne. Poleg obleke, ki si jo je nabral, je sestro prosil še za čevlje in hrano. Želela sem si, da bi izginila. Sestra Slavka mi je povedala, da dela v Karitas prostovoljno 43 žensk, nekatere so že upokojene, druge še zaposlene; predvsem so to ženske, ki rade delajo z ljudmi in ki tudi precej ljudi poznajo. "Mnogo ljudi že poznam, ker pogosto prihajajo sem. Ali vse to, kar vsakič naberejo, res potrebujejo ali ne, s tem se ne ukvarjamo, naš namen je, da ljudem pomagamo,« mi je zatrdila sestra Slavka. Pogosto pa pridejo ljudje k njim samo, da se pogovorijo. Ljudi, ki se znajdejo v takšni ali drugačni stiski, je vse več in potrebujejo nekoga, da se izpovejo. Prošt Jože Lap je'dodal:« Človeka, ki se znajde v stiski, moraš vzeti takšnega, kot je, k njemu se moraš napotiti skozi njegova vrata.« Pomoč iščejo tudi zaposleni Dobrodelna organizacija Karitas je pri nas začela delovati lani februarja. Prve preizkušnje je doživela z zbiranjem za žrtve poplave, kasneje, ko so zbirali obleko in obutev za vojake, ki so zapuščali slovensko ozemlje, in nazadnje z valom beguncev. »To je dobrodelna organizacija, ki dopolnjuje delo Rdečega križa in Centra za socialno delo. Mi nismo njihova konkurenca in zelo prav se mi zdi, da sodelujemo,« je še poudaril prošt Lap. »Predvsem pa so ljudje do sedaj živeli preveč razkošno, tudi skromnosti se bomo morali naučiti.« Nekateri celo pravijo, daje vsaka kriza koristna, ker se stvari očistijo in se na novo vzpostavi red. Po nekaterih predvidevanjih se nam prava revščina šele približuje, kajti prihaja nova generacija mladih, za katero ne bo dela. Delavci podjetij, ki so šla že v stečaj, še dobivajo denarna nadomestila, vendar čez čas jim ta pravica preneha. Ljudje, ki se čutijo danes samo ogrožene, bodo jutri dejansko v revščini. Na Centru za socialno delo v Novem mestu nam je vodja enote za socialnovarstvene pomoči Silva Mežan povedala, da že nekaj let opažajo upadanje življenjske ravni, vse več ljudi je, ki prosijo za razne oblike denarne pomoči. »Vse pogosteje se oglašajo tudi iz družin, kjer sta oba zaposlena, pa ne moreta kriti najnujnejših življenjskih stroškov,« je še dodala Mežanova. Do sedaj so v veliki meri stroške pokrivale redne oblike pomoči, kot so subvencije stanarin, družbene pomoči otrokom, enkratne denarne pomoči, sedaj pa ljudje vse pogosteje poleg rednih oblik pomoči zaprošajo tudi za izredne oblike pomoči. Največ prošenj je predvsem ob za-četeku šolskega leta in vjeseni, ko se ljudje pripravljajo na zimo. V novomeški občini so se za reševanje teh problemov dobro organizirali. Iz proračuna je bilo del sredstev namenjenih v poseben socialni program, denar so namenili za enkratne pomoči, razdelili pa so tudi nekaj paketov z nujnimi živili. Oglašajo se predvsem mestne družine. Sedaj se kaže, koliko pomeni, če imaš doma nekaj zemlje in si pridelaš vsaj del hrane. Lani so v okviru socialnega programa ponudili materialno ogroženim družinam tudi posojila brez obresti za nakup kurjave, ozimnice ali npr. pralnega stroja. Ta oblika pomoči seje zelo izkazala, zato jo bodo poskušali speljati tudi letos. Potrebovali pa bi še več paketov hrane, ljudje sojih zelo veseli. Pomlad je čas, ko se prebudi skrivna moč korenin in prične vse zeleneti. Kot bi čudodelni umetnik potegnil s svojim čopičem prek zemlje, se zdi, ko tako rekoč čez noč ozelenijo veje in se v pomladnem soncu odpre sveže zeleno mlado listje, rumena očesa forzicij, belo cvetje jablan in češenj. Te dneve so nam drevesa blizu, v prebujeni rasti začutimo skrivne vezi, ki nas vežejo na naravo, na kroženje vsega živega v mrtvi snovi, in morda se v teh dneh tudi zavemo, kako neumno trgamo te vezi, kako se pogrezamo v blato samozadostnosti, samouničenje, ko nalagamo naravi zanjo pretežko breme. Pomladni dnevi so tisti čas, ko se človek vpraša, kaj bi dobrega naredil za druge in zase. Tu je zamisel, ki bo morda prišla prav, če ne to pomlad, pa prihodnjo: ozelenimo svoje mesto! Zamisel seje porodila Rudiju Škofu, novomeškemu sanitarnemu inšpektorju, že pred tremi leti. V okviru takratne akcije Olepšajmo okolje je predlagal, da bi poželenih Novo mesto s prostovoljno akcijo. Bolelo gaje, ko je opazoval, kako se dolenjska metropola betonizira, kako izgublja zelene površine v mestnem središču, in ko je opazoval okolico novih stanovanjskih naselij, kjer več pozornosti posvečajo asfaltiranju parkirnih površin kot urejanju novih parkov, sajenju dreves in drugega rastlinstva. Narava mu je pri srcu vse od otroških let, ki jih je preživel v Beli krajini, ostala mu je pri srcu tudi potem, ko seje zaposlil v Novem mestu. Zaradi te navezanosti je morda bolj kot kdo drug občutil nespametnost uničevanja zelenih mestnih površin. V zelo težkem položaju so se znašli tudi upokojenci. Težak položaj so občutili predvsem vjeseni, ko so se morali pripraviti na zimo s kurjavo in ozimnico. Zaenkrat si v Centru pomagajo še s starimi predpisi, dokler ne bo novih. »Sicer pa se vsakodnevno srečujemo z ljudmi v stiski, ki predvsem potrebujejo nekoga, da jim prisluhne. Psihične stiske so zelo velike. Ljudi je strah, če bodo lahko preži- Pred leti, ko je še stanoval v enem od stanovanjskih blokov na Zagrebški cesti, je prinesel z Gorjancev nekaj sadik jerebik in jih posadil okoli bloka. Stanovalci so ga začudeno gledali, eden od njih je samo pripomnil, daje škoda truda, češ da bodo otroci vse polomili. Jerebike so danes že velika drevesa in stanovalcem nudijo senco in zelenje za oči. Otroci jih niso polomili, ker jih je Škof znal pritegniti; dejal jim je, da so drevesa njihova in naj jih varujejo. Ko seje preselil v svojo hišo, je spodbudil sosede, da so ob poti zasadili breze, lani pa še nekaj lip, ki bodo morda še stoletja dolgo šumele in pripovedovale o usodnih junijskih dneh, ko je Slovenija enotna vstala za osamosvojitev. Na njegovo pobudo so posadili tudi dve lipi na Glavnem trgu, a so eno že povozili in uničili, druga pa gre nekaterim v nos, češ da ne spada ob stavbo, kot je rotovž. Mar lipa ne raste ob skoraj vsaki dolenjski cerkvi? Jih niso sadili ob nekdanjih zadružnih domovih, ob šolah, sploh ob stavbah, ki so nekaj več pomenile za kraj? Vse to, kar je počel, so bile seveda le akcije posameznika, ki v ožjih okoljih sicer lahko bijejo bolj za ozelenitev mesta, so pa premalo, da bi dale pečat vsemu mestu, zato Škof razmišlja o obsežnejši akciji. »Akcije ozelenitve Novega mesta si nisem zamislil na horuk,« pojasnjuje. »Zavedam se, da mora imeti strokovno podlago. Pripravili naj bi jo krajinarji, urbanisti in morda tudi arhitekti. Med strokovnjaki te vrste je gotovo dovolj ljubiteljev dolenjske metropole, ki bi se tega dela lotili z lju- veli, pred tem, kako bodo izšolali otroke, kaj bo potem, ko se bo iztekla pomoč, in kako bodo dobili službo,« je povedala Mežanova. Več ljudi pa seje oglasilo tudi zaradi izpada štipendij, kajti določen je bil nižji cenzus. Družine s povprečnimi dohodki niso mogle več kriti šolanja otroka izven kraja prebivališča. Tudi v šolah opažajo, da otroci odpovedujejo še tisto skromno šolsko malico. Starši enostavno ne zmorejo več zanjo. »Ljudje si, če le morejo, sami pomagajo, vendar ko postane že tako beznijo. V realizacijo pa bi šli potem s prostovoljnim delom. Zamišljam si sajenje drevoredov, ki bi bili zeleni vstopi v mesto, zamišljam si več parkov, manjših in večjih, na različnih točkah mesta in stanovanjskih sosesk. Zdaj mesto nima nobenega večjega parka več, saj je šel rakom žvižgat še tisti, kije bil urejen na prostoru, kjer stojita nekdanji Dom JLA in pošta in kjer zdaj gradijo nov betonski kolos. Namesto parka bomo dobili novo središče mesta, a skoraj brez zelenja. Trdno sem prepričan, da mora vsako mesto imeti svoje zeleno srce. Poskrbeti bi morali, da ozelenimo mesto vsaj tam, kjer se beton še ni toliko razširil. Možnosti so v stanovanjskih naseljih, ki so zdaj bolj ali manj betonski spalniki. Ljudje potrebujejo poleg stanovanj in cest tudi zelene površine, drevje, parke, bivalno okolje je treba oplemenititi. V vsakem naselju bi lahko imeli hudo, da ne vidijo več izhoda, se oglasijo pri nas,« pravi Mežanova: » Menim, pa da je še posebej pomembno, da delujemo v povezavi z Rdečim križem in Karitas.« Ljudje povprašujejo po hrani Tudi na Rdečem križu so veseli, da tako dobro sodelujejo s Karitas in Centrom za socialno delo. Darja Horvat, sekretarka občinske organizacije RK, pravi, da so se s tem hoteli izogniti očitkom, da nekdo dobiva, drugi pa ne. Na njihova vrata vsak dan potrka veliko ljudi, tudi mladih, v glavnem pa za brezposelne otroke prosijo starši. Na Rdečem križu lahkko dobijo le obleko in obutev, paketov s hrano nimajo, čeprav je povpraševanje po njih zelo veliko. Dosedaj so dobivali te pakete iz tujine za begunce. »V zadnjem času opažamo, da se pri nas oglaša vse več ljudi, vendar menim, da glavni val šele prihaja,« je poudarila Horvatova, »ljudem bi najbolje pomagali, če bi jim našli zaposlitev. To žal ni v naših močeh, zato ljudem ponujamo ribo, ne učimo pa jih loviti.« Ker je bil lani velik val beguncev, imajo trenutno nekaj manj oblačil. Vendar so že v teku zbiralne akcije po krajevnih organizacijah Rdečega križa, ki jih bodo zaključili konec maja. Tudi na Rdečem križu opažajo, da se ljudje, ki se znajdejo v krizi, želijo predvsem pogovarjati. Včasih zaleže že pogovor. Bolj kot materialne pa so pri ljudeh opazne duševne stiske. Ponavadi se tudi revščina pojavi tam, kjer so se nakopičili že drugi problemi, in začarani krog je sklenjen. Ljudje ne vidijo izhoda, mnogi tudi obupajo. Na Centru za socialno delo skušajo tem ljudem po najboljših močeh pomagati, vendar vsega ne morejo rešiti, zato se socialni delavci pogosto čutijo nemočne. To, da nam preti revščina, je dejstvo, s katerim se bo treba spoprijeti. Zatiskanje oči pred njo revščine ne bo rešilo. Gandije nekoč zapisal:»Revščina je največje nasilje nad človekom.« Lahko bi dodala, daje to nasilje, ki uniči vsako dostojanstvo v človeku. Nasilje, za katero pa niso vedno krivi ljudje, ki padejo vanj. JOŽICA DORNIŽ malo večji park, kamor bi stanovalci hodili posedat v lepem vremenu, kjer bi se otroci lahko igrali. V parku bi lahko imeli tudi kakšno manjšo okrepčevalnico ali kaj podobnega, središče parka pa bi denimo bilo za kakšne kulturne prireditve, družabna srečanja, v njem bi lahko postavili kakšen spomenik, umetniško delo. Če bi bila v parku posajena različna redka drevesa, bi tak park lahko služil tudi kot prostor za učenje. V Mariboru sem videl nekaj takega, ob posameznih drevesih je bila ploščica z opisom. Mislim, da bi tak zelen prostor vrnil nekaj duše v naše stanovanjske soseske.« Tako razmišlja Rudi Škof. Vsekakor njegova zamisel ni, da bi jo kar tako zavrgli. Morda bo v teh pomladnih dneh spodbudila še koga v Novem mestu in v drugih dolenjskih mestih. MILAN MARKELJ Ozelenimo svoje mesto! Ko se mesta širijo in se pozidavajo nove in nove površine, se morajo pred asfaltom in betonom umakniti zelenje, parki, drevje. Mesta brez parkov pa so kot brez duše in srca. Vrnimo jim zelena srca! Meja ni rez v živo tkivo____________________________ Meje ljudje ne ljubijo in ne sovražijo. Meja je, z vsem dobrim in zlom, ki ga prinaša. Za stotone hrvaških delavcev, ki dnevno prihajajo na delo v Slovenijo, je nadloga, za druge pa tudi kruh. Srečavaii smo se z njim od njegovega rojstva. Ko so buldožerji prvič zarili v njivo ob cesti, ki vodi proti mostu čez Kolpo, smo bili tam^Potem smo opazovali, kako so se čez Gorjance vile dolge kolone težjih tovornjakov. Najprej so pripeljali pesek, potem asfalt, nazadnje še kontejner. Postavili so ga na sveže dišečo, skoraj še toplo asfaltirano površino, ob njem pa drog, na katerega so dvignili zastavo nove slovenske države. Bilo je to 26. junija lani. Še eno leto ni preteklo od takrat, toda v tem kratkem času se je zvrstilo dogodkov za celo življenjsko razdobje. Oklic samostojne in suverene države, napetost, agresija, vojna, premiije, moratorij, pogajanja, odhod agresorske vojske, ustava, mirovne konference, mednarodna priznanja. Bili smo tukaj tiste usodne noči ob rojstvu nove države, ko je mimo že odbrzela agresorska kolona, ki sojo ustavili šele streli v Pogancih. Ko je bilo ozračje ob mostu napeto do eksplozivnosti in je dozorel nepreklicni sklep: nihče več ne bo s sovražnimi nameni neovirano prečkal Kolpe! Bili smo tukaj v svitu jutra istega dne, ko se je od železnice proti posadki miličnikov specialcev pri kontejnerju poskušala prikrasti v strelce razvrščena skupina okupatorske vojske, a je naletela na tako odločnost, da seje hitro razgubila, od koder je prišla. Na mejni kontrolni točki v Metliki je ves čas vojne za Slovenijo plapolala slovenska zastava. Bila je ena redkih, ki je sovražna vojska ni zasedla. Bili smo tukaj 8. oktobra lani, ko je lilo kot iz škafa, pred kontejnerjem razvrščena posadka obmejne milice pa je strumno prevzela naloge varovanja tega, od takrat mednarodnega mejnega prehoda. Od tedaj naprej je ta prehod rasel in še rase. Asfaltna ploskev seje širila, nastalo je več cestišč in parkirišč, prvemu kontejnerju so se priključili novi, nad cestiščem pred poslopji je zrasla streha in na njej semaforji, padle so zapornice. Slovenija je dobivala v mednarodnih krogih vse bolj podobo prave države, mejni prehod v Metliki pa je v skladu s tem tudi na zunaj pričel kazati podobo pravega mednarodnega mejnega prehoda. Direndaj že pred svitom Zjutraj človek lahko najbolje ujame utrip mejnega prehoda, kakršen je sedaj. Malo po peti uri, ko je prvi svit šele belil nebo nad Kolpo, smo se pojavili tam. S hrvaške strani je kdaj pa kdaj pripe- ljal osebni avtomobil. T udi kak avtobus je bil med njimi, čeprav smo glavnino že zamudili. Avtobusi, ki z onstran meje vozijo delavce v novomeški IMV, so že pričeli meriti gorjanske ovinke. Mož v uniformi, ki je za kontrolnim okencem opazoval promet, mahal voznikom, naj nadaljujejo vožnjo, in le poredkoma zahteval dokumente, nas je najprej nekoliko nezaupljivo pogledal, ko smo potrkali na vrata kabine, potem pa le spustil na toplo. Dražen mu je ime, doma sicer iz Kranjske Gore, sedaj pa za šest mesecev poslan kot pomoč na južno mejo. Pravi, da seje že kar privadil na življenje tukaj, dosti dobro pa že pozna tudi ljudi in vozila, ki dnevno prestopajo mejo. »Ljudje so se že navadili na nas in vedo, kakšne dokumente morajo imeti pri sebi, zato jih pospešeno spuščamo v službo in nazaj,« nam razloži, medtem ko maha voznikom s karlovškimi registrskimi tablicami, »toda to še ni nič. Pred šesto uro bo glavni naval.« Ker je še tako mimo, se lahklo Robi, vodja izmene, še posveča svojim opravkom v pisarniških prostorih, na drugi strani kontejnerja, ob kontrolnem okencu za potnike proti Hrvaški, pa tretji miličnik iz nočne izmene, Toni Kos, doma iz Mirne Peči, nima skoraj nobenega dela. Na Hrvaško ljudje tako zgodaj še ne hodijo. Povedal nam je, daje tukaj že od vsega začetka, ko je bil še član mejne enote, ki je postala sedaj posadka stalne postaje mejne policije. »Nočna je dolga,« nam je povedal, »delamo v turnusih po dvanajst ur. Dobra stran tega pa je, da si potem dlje časa prost« Se en uslužbenec nas je ves zaspan motril skozi okence, ko smo postopali naokoli po mejnem prehodu. To je bil carinik Tomas Vidmar, domačin, eden tistih, ki sojih na novo sprejeli in usposobili, da bi zamenjali posadko, kije prišla sem s severnih slovenskih mejnih prehodov in iz Ljubljane. Tudi on ponoči nima kaj dosti posla, zadnje čase pa tudi njegovi kolegi podnevi ne. »Hrvatje na oni strani še nimajo carinske izpostave. Do pred enim tednom je šlo vse brez problemov, potem pa so začeli tovorni promet zavračati. Zgodilo se je celo, da je moral tovornjak s karlovškim pivom za Metliko pred mostom obrniti in peljati okoli na Pobrežje in od tam v Metliko. Ne vem, kako to, da Hrvatje tako počno, saj v bistvu škodujejo sami sebi. Poleg tega so zelo nedosledni, nekoga spustijo, nekoga ne,« nam je povedal Tomas. Medtem seje ura že nagnila k šesti in čez most je prihajalo vse več avtomobilov. Očitno se jim je zelo mudilo, kajti šele po nekaj poizkusih nam je uspelo ustaviti prvi avtomobil. »Kam ste namenjeni?« smo vprašali potnika v sivi ladi. »V Komet, na delo,« seje glasil odgovor v lepi slovenščini, čeprav je bila na avtomobilu hrvaška registracija. »Pravzaprav peljem tja ženo, jaz grem nazaj, saj sem v hrvaški vojski,« je še dodal mož, oblečen v civilu. Povedala sta nam, da sta doma iz Ribnika in da ju meja pravzaprav ne moti več, saj jo normalno prestopata brez zastojev. Več časa za razgovor ni bilo, kajti za vozilom seje skoraj v trenutku nabrala dolga kolona osebnih vozil in tudi nekaj avtobusov je bilo vmes. Z jeznim hupanjem so nam dali vedeti, da se jim mudi v službo. Podobne kratke odgovore smo dobili tudi od drugih potnikov, vsi pa so svoja imena raje obdržali zase. Se najbolj odkrito je povedal Metličan, eden redkih, ki seje ob tej uri že podajal na drugo stran: »Kar smo hoteli, to imamo. Kaj bi se sedaj žalili! Eni in drugi imamo svojo državo. Lahko pa bi poskrbeli vsaj za menjavo denarja. Hrvaške trgovine na oni strani menjajo slovenske tolarje ena proti ena, to pa za nas ni dobro. V banki hrvaškega denarja ni moč vedno dobiti, pa se mora človek znajti, kakor ve in zna.« Čez mejo z mitraljezom na strehi S statistiko prehajanja meje na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki nam je prijazno postregel komandir postaje mejne milice Mladen Desnica: »Dnevno na tem mejnem prehodu vstopi okoli tisoč vozil, prav toliko pa jih izstopi, kar pomeni okoli tri tisoč potnikov. Dnevno v obe smeri prečka mejo dvajset avtobusov, dokler je bil tovorni promet še normalen, pa je prestopilo mejo tudi okoli štirideset tovornjakov. Mejo prestopa veliko več hrvaških državljanov, saj se vozijo v službo v slovenska podjetja.« Mladen Desnica je pred nami razgrnil še natančnejšo statistiko za 18. marec, ki daje naslednjo sliko: vstopilo je 600 tujih osebnih vozil in 330 slovenskih, izstopilo pa 530 tujih osebnih vozil in 315 slovenskih. Vstopilo je 16 tujih tovornih vozil in 6 slovenskih in izstopilo 12 tujih in 8 slovenskih. Avtobusov je vstopilo 11 tujih in 8 slovenskih, izstopilo pa 13 tujih in 8 slovenskih. Te številke so morda nekolikanj dolgočasne, vendarle pa vodijo k zaključku, kako zelo je ta prehod potreben prav za državljane sosednje Hrvaške. »Sedaj se jih je večina na kontrole in na novi obmejni režim že navadila,« je pripovedoval komandir Milam Desnica, čigar enota nadzira tudi prehod na Vinici in na železniški postaji v Metliki, »na začetku pa smo imeli kar precej težav. Hrvatje so se sedaj navadili, da čez mejo ne morejo uniformirani in oboroženi in ne brez potrebnih listin.« Dogodki na prehodu iz časov, ko je na oni strani divjala krvava vojna, res kažejo,na to, da nekaterim še ni bilo čisto jasno, daje na tej strani druga, suverena država. Zgodilo se je, da so prišli čez mejo z orožjem na zadnjem sedežu ali celo z mitraljezom na strehi avtomobila, da o uniformah ne govorimo. Naši organi so take ljudi zavračali in orožje zaplenili, saj res ne gre, da bi tuji vojaki kar tako prestopali mejo. Veliko je bilo tudi poskusov tiho-tapljanja orožja. Tega je sedaj, ko so tudi Hrvatje uvedli red nad posestvijo strelnega orožja, nekoliko manj. Pravzaprav je čudež, da seje zgodil tukaj le en resnejši incident. To je bilo takrat, ko je skupina oboroženih in uniformiranih gardistov, ne da bi se zmenila za opozorila naših policistov, odpeljala naprej na veseljačenje v Metliko. Privedli so jih nazaj, jim odvzeli orožje, ukrotili pa tudi tistega med njimi, ki seje še junačil in grozil z nožem. Medtem ko smo se pogovarjali s komandirjem, je sonce že krepko obsijalo prehod. Promet je zopet narasel. Tokrat so bili v koloni že tudi avtomobili s prikolicami in traktorji. Delo na tej in na oni strani teče naprej in kmetje hodijo po svojih opravkih tako kot prej, le da je tisti sprehod čez most vsaj na videz nekoliko bolj resnoben. »Zapišite, da ne zahtevamo zelenih kartic,« je povedal začasni vodja carinske izpostave Ljubo Frelih iz Ljubljane in dodal, da se sedaj, ko je tovornega prometa manj, ljudje oglašajo pri njih predvsem zaradi potrdil za povrnitev prometnega davka. Poskušajo biti čimbolj elastični, seveda pa ne preko črke zakona. Enako nam je zagotovil tudi Jože Juršak iz tamkajšnjega predstavništva Inte-revrope, ki pa ni edini špediter na prehodu. Pred kratkim je postavil tam svoj kontejner tudi Vektor, Integral pa namerava odpreti menjalnico. Tako bo za tiste, ki nimajo prave valute za plačilo špediter-skih in carinskih stroškov, stvar močno olajšana. Skratka, veliko je že stoijenega za to, da bi rez, kije nastala na Kolpi, ne bila pregloboka. Bili smo tam, ko je nastajala, sedaj smo bili spet tam in se prepričali, da le ni povzročila prevelike škode. Če bomo le na obeh straneh dovolj pametni. TONE JAKŠE Pohod na svetovni vrh »Tudi ti boš prišla na vrsto!« Matije zbolela. Kuhala jo je vročina in noge je niso več držale pokonci. Ko so zjutraj spet začeli lajati: »Ven! Brž! Brž!« je obležala na svojem pogradu. Prišel je njen čas. Zofka seje oklenila matere, jo poskusila dvigniti. Toda mati seje že vdala v usodo. Rekla je Zofki, naj gre z drugimi ven v vrsto, a Zofka seje že odločila: ostala bo z materjo. Saj ni imela več ničesar na tem svetu, za kar naj bi živela. Osem mesecev je že minilo od takrat, ko je po treh tednih, odkar so jih pripeljali sem v Auschsvitz, slučajno v koloni moških zagledala očeta, vsega izmučenega in odsotnega. Pomahala mu je, a videti, če jo je oče sploh zaznal, ni mogla več, kajti tisti trenutek jo je esesovka s plosko roko močno udarila ravno čez oči. To je bilo zadnje srečanje z očetom. Kmalu zatem, so ga odpeljali v krematorij. Zdaj, osem mesecev pozneje, naj bi šli za njim skupaj z materjo. Zato je Zofka, ko so druge inter-niranke že odšle iz barake na zbirni prostor in so na pogradih v nekdanjih hlevih ostale le do skrajnosti izčrpane, ostala z materjo. Toda esesovka, kije prišla preveijat pograde, jo je opazila in planila nadnjo. Potegnila jo je od matere, jo tepla in zmerjala: »Ven, ven! Tudi ti boš še prišla na vrsto, praso banditska!« Tako se je Zofka za vedno ločila tudi od matere. Je mar edini še preživeli član družine? T udi tega ni vedela. Štiri mlajše brate in sestro so v Celju, predno so Zofko skupaj z materjo in očetom odpeljali v Auschsvitz, ločili od njih in o njih ni bilo nobenega glasu. Toda nekaj je Zofko le gnalo k preživetju, kljub lakoti, suženjskemu delu, nesnagi, vsem strahotam, ki jih je doživljala in videla v taborišču in Zunaj njega. To ni bil strah pred smrtjo, saj je bila ta stalna spremljevalka na pogradih, na poti do delovišča, pri delu v močvirju in v ribnikih, kjer so interniranci delali, povsod so ljudje umirali: od lakote, zaradi utopitve, od strelov in pod puškinimi kopiti. Neprestano seje nad pokrajino vil zadušljiv dim iz krematorija, tovarne smrti. Tja so vozili mrtve internirance in tja so se zgrinjale množice iz transportov, ki so prihajali vsak dan. »Videli smo, mesece in mesece, kako so jih vozili tja, in spraševali smo se, če je sploh še kaj civilistov živih tam zunaj,« pravi Zofka. Na levi roki ima vtetovirano številko 16.394. Tisti, ki so imeli številke, so bili lahko srečni, kajti ogromna večina jih je šla naravnost v krematorij. Ljudje brez številk. Manda štirje milijoni. Za dve Sloveniji! V Prečni pri Novem mestu, kjer je sedaj njen dom, Opalkova Zofka obuja spomine na tiste čase, in čeprav oddaljeni že skoraj pol stoletja, seje dotikajo z vso silovitostjo, da ji stresa glas in ji solze zalivajo oči. Kot človek bi ji stisnil roko, jo tolažil, kot novinar pa čutim dolžnost, da to bol usmerjam v izpoved o resnici, ki hoče biti tako zlahka pozabljena. »Saj tega nikoli ni bilo, saj pretiravajo, blatijo, lažejo!« Take in podobne trditve je že slišati, čim bolj se tisto strašno dogajanje izgublja v čas. Saj je po svoje čisto človeško take stvari pozabiti, izbrisati, kajti za tiste, kijih nikoli sami niso doživeli, so nepredstavljive, in težko je v sebi nositi spoznanje, daje človek sposoben čisto hladno in načrtno početi tudi take grozote. Pozaba je lagodna, toda tudi nevarna. Le na kaj mislijo ljudje, ki sedaj lahkomiselno rišejo kljukaste križe ali simbole, pod katerimi je trpelo in izgubilo življenje toliko ljudi, obešajo nase? Na milijone zmrcvarjenih in zoglenelih trupel gotovo ne. Zofka je doma iz Velikega Obreža pri Dobovi. Oče je bil železničar, mati gospodinja, družina pa številna, saj je bilo pri Šavričevih, kakor seje prej Zofka pisala, kar deset otrok. T rije so zgodaj umrli, sedem jih je odraslo. Zofka seje zaposlila v Zagrebu, ko pa je napočila vojna, je ostala doma. Najstarejši brat Jože je potem, ko je bila v Dobovi meja med nemško in hrvaško državo, dobil službo na carini. Toda že od vsega začetka je bil povezan z odporniškim gibanjem in je okmalu odšel v partizane. Nemci so ga zaman iskali. Potem seje pričelo izseljevanje. Najprej so izseljevali posvetne intelektualce in duhovnike v Srbijo, nato vse počez v Nemčijo. Šavričeve so pustili, ker je oče delal pri železnici, in take so potrebovali. Brežiški partizani so poskušali preprečevati izseljevanje, toda na Kozjanskem so 27. decembra 1941 padli v past. Med ujetimi je bil tudi Jože. Odpeljali so ga v Maribor in ga tam januarja leta 1942 usmrtili. Prav gotovo je to, da so imeli v družini partizana, precej pripomoglo, da so 5. avgusta Nemci aretirali Šavričevo družino in jo poslali ne v delovno taborišče, kamor so sicer izseljevali njihove sosede, temveč v taborišče smrti Auschvvitz. T oda ne vseh, mladoletnike Marijo, Franca, Toneta, Lojza in Ivana — najmlajšemu je bilo komaj pet let — so odpeljali v Muenchen, da bi jih prevzgojili v poslušne Nemce. Postali so ukradeni otroci in kmalu zatem, kot smo že na začetku opisali, tudi sirote Zofka je preživela in 6. septembra sojo Amerikan-ci vrnili domov, tri dni kasneje pa še vse brate in sestro. Kmalu zalem se je poročila. Vzela je Vinka Opalka, izseljenca z Rake, s katerim sta se spoznala zadnje mesece v Nemčiji. Tam je torej Zofka veliko zgubila, dobila pa življenjskega druga, s katerim živita skupaj še danes. On, kije tudi dal skozi strahote nemških taborišč, je eden redkih, ki lahko doume njeno bol. TONE JAKŠE Ko smo pred dvema letoma pisali o poskusih Janeza Filaka s Talčjega Vrha pri Črnomlju, da bi rad na poseben način ponesel v svet delček Bele krajine, so mnogi na njegove načrte gledali precej skeptično. Niso verjeli, da bo inž. strojništva, kije pustil dobro službo in postal kmet, uspelo. Verjetno tudi Janez sam takrat ni mislil, da se mu bo v dveh letih posrečil veliki met. Po tuhtanjih in iskanjih Janeza in njegovih prijateljev je leta 1989 zagledala luč sveta prva steklenica s hruško v žganju. Čeprav je zanj takrat pomenila velik uspeh, pa se danes ob njej le namuzne. To je zanj preteklost, kajti konec leta 1990 so srečne okoliščine nanesle, daje začel sodelovati z znanim oblikovalcem Oskarjem Kogojem, in takrat je bila tudi njegova kolekcija na novo zastavljena. V dobrem letu se je kolekcija, imanovana Bela krajina — Slovenija, razširila na 13 različnih kozarcev, steklenic, čaš in stekleno žličko, svečnik in svečo iz naravnega voska. Za vse te izdelke je povsod, kjer se pojavijo, veliko zanimanje. Priložnosti za predstavitve pa ni malo. Prav sedaj so Filakova hruška v posebni steklenici, zaliti z žganjem, čarobna jed (lešniki v medu) v čaši nesmrtnosti in steklena žlička razstavljeni v Italiji na 18. milanskem trienalu, kije ena največjih oblikovalskih manifestacij na svetu. Na njej se letos prvič kot samostojna država predstavlja tudi Slovenija. Ob tem velja omeniti, da je v slovenskem paviljonu, kije v celoti posvečen Kogojevemu oblikovalskemu opusu, posebna belokranjska vitrina. F.den od italijanskih časopisov je zapisal, da je na trienalu vredno obiskati tri paviljone, nizozemskega, švicarskega in slovenskega. Na aprilski razstavi v Portorožu, posvečeni 300. obletnici rojstva Giuseppa Tartinija, bo Filak poleg prej omenjenih luksuznih predmetov, ki sodijo tudi v protolokarno darilo Republike Slovenije, razstavljal še steklenico z grozdom v žganju, čarobno čašo iz keramike ter ročno izdelane stekleničke za vino pozne trgatve, ledeno vino ali jagodni izbor. Vse te predmete pa morda še kakšnega zraven si bo maja moč ogledati tudi na razstavi ob metliški Vinski vigredi. še prej pa na svetovnem kongresu oblikovanja ICSID v Ljubljani ter na svetovnem kongresu stekla v Ženevi, kjer se bo steklarna iz Hrastnika predstavila tudi s Filakovimi steklenicami. Mojstrom, tehnologom in vodstvu te steklarne Janez dolguje zahvalo za potrpežljivost pri ročni izdelavi njegovih izdelkov. »Z razvijanjem steklene kolekcije sedaj zaključujemo ter nadaljujemo s keramično. Če hočemo ostati na vrhu, potem ne smemo opustiti razvoja. ki pa ni poceni. Brez vlaganja, žal, ni nič, česar pa se mnogi odgovorni v Beli krajini, pa tudi v Sloveniji nasploh, premalo zavedajo. Z izdelki, ki sicer prihajajo na trg pod blagovno znamko Filak, ne predstavljam samega sebe, ampak Belo krajino in Slovenijo. Za tisoč izvodov plakata, ki predstavlja kolekcijo Bela krajina-Slovenija, je bilo potrebno odšteti 12.000 DEM, a ko sem zaprosil za pomoč, sem od obeh belokranjskih občin skupaj dobil 50.000 SLT. V pripravi je tudi knjiga o tej kolekciji, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj, vendar takrat na sedežih belokranjskih občin ne bom več iskal pomoči. Razumljivo je, da Bela krajina ne more vsega založiti, toda če hočem biti na svetovnem nivoju, se v takšne naložbe moram podati,« pravi Janez, kije prepričan, da prav zaradi krize kreativnosti v Beli krajini tudi ne znajo izkoristiti v turistične namene marsičesa, kar se jim samo ponuja. »Sedaj ni čas za stokanje, ampak za delo in že moj projekt bi lahko nudil zaposlitev in zaslužek številnim Belokranjcem. Nekaj sovaščanov sem že spodbudil, da bodo pomagali, saj sam ne bi mogel zadovoljiti vseh. ki se za kolekcijo ali posamezne predmete zanimajo. Organizacija bo gotovo še lažja, ko bomo ustanovili kmečko zadrugo z blagovno znamko Filak. Kolekcija pa bo simbolično zaključena takrat, ko bodo v vsaki belokranjski vasi vsaj na eni kmetiji pripravljali nekaj zanjo,« pravi Janez z optimizmom, ki mu ga nikoli ne zmanjka. M. BEZEK-JAKŠE 12 priloga dolenjskega >TO: M.BE; nagrada v novo mesto* IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral VINKA ČRyA iz Novega mesta in DANICO GORENC iz Črnomlja. Črvu je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Gorence vaja bo prejela knjižno nagrado, novoizšlo knjigo Zenska na poti k sebi. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 6. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12! REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OMOT, VILA, DE-KA, IDUN, ONOMATIKA, JER, PELIN, TELEVIZIJA, SRKALO, KAS, LOPA, JED, PAN, epoha, CONA, MORENA, MARMOR, UREJANJE, TISA, RADA, TOR, ETAN. prgišče misli Najmodrejši med vami, ljudje, je tisti, kije kakor Sokrat spoznal, daje njegova modrost pravzaprav le votel ničes. PLATON Zakonito je samo tisto, kar je pravično. Zločin in laž nista nikoli S. WEIL Prihodnost domovineje vredna samo toliko, kolikor je prihodnost posameznika, njegove svobode in enkratnosti V. GOTOVAC nooradno križanko © v DOLENJSKI UST PRAVOSLAVNI VIŠJI DUHOVNIK JUTRANJA ZARJA HRUP GOLJUFIJA KOTAČ TUJE Ž. IME GL ŠTEVNIK ZNAMKA NEM AVTOMOBILOV OGNJENIK NA siami LEAN DAVID SISTEM BARVNIH TONOV IME GLASBENIKA SOSSA HRVAŠKI TEDNIK SVETU ZVEZDA V ORIONU PRED- JOHN POSTAVKA NAPIER ETCETERA AVTOR J UDiR VEČINA KEM SIMBOL ZA SVINEC MOŠKO IME MESTO IN RT NA KUBI SIAM RIM BOGINJA JEZE PLEME IGRALKA FARROW ANGL FIZIK IFRANCIS W1LLIAM. NOBELOVEC! ITAL TISKOVNA AGENCIJA MESTO V STAREM EGIPTU ŠVED M IME LUCHINO VVISCONTI GR MIT VELIKAN AM M IME FIGURA PRI ČETVORKI TIBETANSKO GOVEDO OSNOVA VSAJENO TKIVO IMPLANTANT poti k zdravju Moč maserjevega dotika Ze tisočletja je znan blagodejni učinek dotika rok. V medicini, športu in kozmetiki se uporabljajo različne masažne tehnike, ki so se razvijale od Vzhoda do Zahoda. Dobremu maserju je pravi občutek že položen v roke, zraven pa mora imeti toplo srce. Mladena Majcna poznajo vsi, ki so se v zadnjih desetih letih zatekli v Šmaiješ-ke Toplice, da bi se sprostili, okrepili in si izboljšali zdravstveno stanje. Ko je Pre(J 15-imi leti po končani osnovni šoli prišel na Dolenjsko iz hrvaškega Klanj-S3’ Je najprej »zašel« na gostinsko šolo. ^le po odsluženi vojaščini seje odzval notranjemu klicu, ki gaje vabil v poklic, P° katerem je bilo tedaj veliko povpraševanje. V Krki so mu omogočili izobra-Zcvanje za športno-terapevtskega maserja v Ljubljani pa se je izpopolnil še v P^dikerstvu. Ob delu je postal strokov-nJak za limfno drenažo, ves čas pa išče nekaj novega, sledi ugotovitvam, ki prinašajo izboljšave v njegovi stroki. Med-nar°dna diploma klasične masaže mu °dpira vrata tudi v Avstriji in Nemčiji. Zadnja leta uporablja še vzhodnjaške metode, s katerimi vzpodbuja pravilen Pretok energije. Kot dodatek pri lokal-njh bolečinah pride v poštev predvsem akupresura. Njegova posebnost je mi- romasaža, ki pomaga odpravljati brazgotine. Paličice iz smrekovega lesa, s katerimi razvleče tkivo, izdela sam. Tako JPuje med drugim uspelo vzpostaviti ci-pUkalcijo skozi 15 let staro zarastlino. n svojem delu ne srečuje le pacientov s telesnimi, ampak tudi psihičnimi tego-oami. Te je potrebno še posebej skrbno Pripraviti, da se sprosti njihova za-krčenost. , Kakor je v navadi pri velikih mojstrih, 'ma tudi uspešen maser svoje male skrivnosti. Mladen je vse prijeme in teh-Pike najprej preizkusil na svoji (in ženini koži), s prakso pa jih je še izpilil. Pri fi-j-ično napornem delu mu ni nikoli dolgčas. Dnevno opravi do 28 delnih masaž JP° 15 minut) ali pa 5 — 6 celih (30 5 minut). S polnimi močmi se običajno oa opraviti 18 delnih masaž! A iz Mladena kar žarita volja in moč, še posebej, odkar je opustil kajenje. Najlepše plačilo teu pomeni strankino zadovoljstvo. In takih strank je veliko in vedno se rade vračajo. Ko seje odločil za ta poklic, je hkrati našel tudi osebno srečo. Na začetku svoje kariere je bil namreč mentor mladi medicinski sestri Renati, kije danes odlična fizioterapevtka, njegova žena in mati njunih dveh sinov. Kot kolega v službi si izmenjujeta strokovne izkušnje, doma pa poleg družinskih vezi tketa tudi načrte za prihodnost. Blizu Toplic že raste velik objekt, kjer bosta nudila masaže vseh vrst, pedikuro in savno, skupaj z osebjem, ki ga bosta izšolala po lastnih metodah. S prenočitvenimi kapacitetami bo nujno lokal kot nalašč za izven-penzionsko ponudbo zdraviliškega kompleksa. Mladen Majcen pri delu Majcenova ugotavljata, da vedno več ljudi toži zaradi bolečin v križu in vratu. Vse preveč pozabljajo na vzdrževanje telesne kondicije. Vsak bi moral vsaj 5 minut dnevno žrtvovati za nekaj telovadnih vaj. Pri hujših težavah enkrat tedensko priporočata masažo, sicer pa zadošča enkrat mesečno. Paziti je treba, da je prehrana nemastna in čim manj slana. Udobna oble|^, ki ne veže, pravilno sedenje in dviganje bremen, da ne trpi hrbtenica in se izogibati dolgotrajnemu stanju (krčne žile!) je tudi priporočljivo. Nekaj pa velja kot pribito: čeprav medicina še tako napreduje, dobrodejnega dotika človeških rok ne more nadomestiti nobena tehnologija. S. JOVAN zanimivosti iz sveta Strupenjača v ■ ■ se siri Sredozemsko morje je že dolgo ekološko ogroženo; industrija, pristanišča in mesta ob njegovih obalah ga počasi zastrupljajo, zato lahko vest, da se v njem širi doslej tu neznano strupeno bitje, razumemo tudi kot maščevanje morja za stoijeno zlo. Biologi so namreč ugotovili, da se je v Sredozemskem moiju pojavila zanj neznana vrsta zelo strupenih alg. Znanstveno ime je Caulerpa toxi-folia, med ljudmi pa seje že prijel vzdevek strupeni morski plevel. Strupenjače so prvič odkrili pred dvema letoma v obalnih vodah Monaca, letos pa so se namnožile že na precej večjem območju. Odkrili sojih na vsem območju slovite riviere od Toulona do Nice. Strokovnjaki se boje, da se bo nadloga razširila tudi na druga turistično pomembna območja. Na nedavnem sestanku morskih biologov v Nici so iskali odgovore na številna vprašanja, ki jih strupena nadloga postavlja, vendar jih niso našli. Nihče ne more pojasniti niti tega, kako se je strupenjača naselila v Sredozemsko morje, saj običajno prebiva le v toplih južnih moijih. 400 let od smrti znamenitega Pegiusa Ob obletnicah smrti velikih osebnosti svetovne zgodovine je prav, da se spomnimo tudi obletnic manj znanih, a na svojem področju delovanja tudi pomembnih ljudi, še posebno, če so naše gore list, kot je Martin Pegius, znameniti pravnik, astrolog in humanist. Rodil se je leta 1523 v Polhovem Gradcu, umrl pa je leta 1592, torej pred 400 led, v Salzburgu. Njegov vzpon seje začel po končanem študiju prava in doktoratu na ingolstadtski univerzi. Vojvoda Ernest ga je leta 1553 poklical na službovanje v Salzburg, kjer je opravljal pomembne naloge, tako da so ga imenovali celo salzburški knežji svetovala-. V Salzburgu je tistikrat deloval sloviti zdravnik in alkimist Paracelsus, ki je verjetno spodbudil Pegiusa, da seje pričel ukvarjati z okultnimi vedami. Pegius seje najprej uveljavil kot piseejuridič-nih knjig, ki so jih večkrat ponatisnili; tako so njegovo delo o služnostih natisnili kar enajstkrat. Znanje postal tudi z deli s področja retorike. Od leta 1568 naprej seje posvetil astrologiji, matematiki, astronomiji in nekaterim drugim okultnim vedam. Njegovo najpomembnejše delo s tega področja je nemško pisana knjiga o rojstnih urah. Po njegovem prepričanju in v skladu z astrološkimi dognanji položaj nebesnih teles ob uri rojstva bistveno vpliva na značaj in usodo posameznika. Za natančno določitev položaja nebesnih teles v izbranem trenutku pa so potrebni zapleteni astronomski izračuni. Tako se v znameniti Pegiusovi astrološki knjigi mešata praz-novetje in znanost, kar pa ni za tisti čas prav nič nenavadnega. Pomembnejše je, da se je knjiga razširila in postala znamenita ter so jo večkrat ponatisnili; čez več kot 300 let je izšel tudi faksimile. Kdo ve, ali so mu zvezde in planeti napovedali težke čase, ki so prišli, ko so njega in njegovo žena leta 1582 obsodili čarovništva in mu izrekli strogo kazen dosmrtno ječo? Zlo usodo je prinesel celo svoji ženi; na sojenju so kot dokaz njene vpletenosti v čarovništvo uporabili Pegiusove zapise o ženinih sanjah in podzavestnih blodnjah. Smrt je dočakal zaprt na salzburškem gradu. Za boljše delovno okolje Kot je razvidno iz novejših statističnih podatkov, se v državah Evropske skupnosti vsako leto poškoduje ali zboli zaradi poklicnih bolezni blizu 10 miljonov ljudi, kar seveda prinaša dodatne stroške tako podjetjem kot posameznikom in državi. Skoda, ki jo vsi skupaj trpijo zaradi delovnih poškodb in obolenj, znaša 20 milijard ekujev, kar znese približno 4.080 milijard tolarjev. Toda to je le vrh ledene gore, pravijo poznavalci Resnični stroški so namreč še veliko večji, če pogledamo vse njihove posledice. Vse to je pač dovolj, da so se v Skupnosti odločili, da bo letošnje leto »Evropsko leto varnosti, higiene in zdravja na delovnem mestu«. Z vrsto ukrepov naj bi kar najbolj zmanjšali poklicno tveganje m izboljšali razmere na delovnem mestu. Doseči bodo poskušali predvsem štiri dejavnike: čist zrak v delovnem okolju, varnost pri delu, dobro počutje in zmanjšanje hrupa ter tresljajev. Dela bo veliko, saj noben od naštetih problemov ni majhen. Upajmo, da jih bomo nekega dne posnemali tudi pri nas. ~ K - praktični kriz ____________z_ Vesele barve Ne bi sicer mogli reči, daje bila letošnja modna zima barvno pusta in dolgočasna, vendar pa bodo toplejše pomladne sape prinesle s seboj še mnogo večjo izbiro živih, veselih, za nekatere celo prekri-čavih tonov. Še vedno je zelo modna rdeča barva v vseh odtenkih, prav take bodo kombinacije različnih rdečih odtenkov, na primer rdeče hlače ali krilo in oranžna srajca ali pulover. Pogumno nastopa zelena barva, posebna živa zelena barva mlade trave, zeleno rumena ipd. Zanimive so kombinacije živo rumene in zelene barve, ki sicer bolj pristajajo temnolaskam, pa rdeče in rumene, travnato zelene in turkizne, roza ali lila in oranžne ipd. Pre-kričeče? Potem so tu običajne možnosti za ublažitev živega tona: naravni odtenki, siva, rjava za oranžno barvo, tjava za kričečo roza, temno siva za rdečo in zeleno barvo itd. Proti potovalni j * bolezni Spomladi se po zimskem počitku številne družine znova odpravijo na izlete. Prijetno vzdušje pa lahko predvsem tistim z majhnimi otroki precej zagreni potovalna bolezenski pa se ji je moč izogniti ali pa jo vsaj olajšati. Če otroka med vožnjo vedno muči potovalna bolezen, mu dajte zdravila proti slabosti in bruhanju že pred odhodom. Sicer pa mu pred potovanjem ponudite prigrizek, a ne pretežak in premasten. Na potovanje vzemite dovolj pijače, občutek slabosti pa lahko preprečujejo tudi bomboni. Vedno naj bodo pri roki vrečke za bruhanje, vsaj nekoliko naj bo odprto okno avtomobila, ogrevanje pa vključite le v najhujši sili. Špageti z mesnimi kroglicami Če radi jeste špagete, jih lahko popestrite z mesnimi kroglicami. Cele ali zlomljene špagete skuhamo. Posebej zgnetemo 30 dag mlete govedine, 3 žlice drobtin, dodamo jajce, poper in sol. Z mokrimi rokami oblikujemo iz mesnega testa majhne kroglice, kijih kuhamo v slani vodi pri slabi vročini, nato pa jih položimo v vročo paradižnikovo omako in jih serviramo k špagetom. Lahko pa oblikujemo polpete, jih popečemo na maslu, položimo v omako in serviramo k špagetom. Zakaj kolobarjenje? Poljedelci so že zdavnaj ugotovili, da jim gojenje iste rastlinske vrste na istem zemljišču več let zapored zmanjšuje pridelek, kajti rastline iz leta v leto slabše uspevajo. Zmanjšanemu pridelku botruje utrujenost tal. Temu se izognemo s kolobaijenjem. Kolobarjenje pomeni menjavo rastline na istem zemljišču v določenem času in zaporedju. Utrujenosti tal pa ne smemo zamenjati z izčrpanostjo, ki jo lahko odpravimo tudi z gnojenjem. Z gnojenjem vrnemo tlem tiste snovi, ki sojo pridelki iz nje izčrpali, toda utrujenosti zemlje samo z gnojenjem ne moremo odpraviti. To je moč doseči le s kolobar-janjem ali večletnim počivanjem zemlje. Otroci v avtomobilu Da otroci ne sodijo na prednje sedeže v avtomobilu, bi moralo biti vsakemu skrbnemu roditelju jasno, naj to določa zakon ali ne. Pa tudi zadnji sedeži brez varstva starejših oseb ne nudijo mlajšim otrokom zadostne varnosti. Za silo nam varstvo nadomesti otroški varnostni sedež, ponudba katerih je na trgu v tujini dokaj pestra, nekaj pa se jih dobi tudi pri nas. Ko izbiramo, se moramo prepričati. ali se bo dal izbrani sedež zares dobro pritrditi v naše vozilo, pazimo pa tudi na to, da kupujemo zares testirano in preizkušeno robo. Novo pri nas je, da se dajo otroški varnostni sedeži za daljše obdobje tudi izposoditi. Pozanimajte se pri AMZS! priloga dolenjskega lista TO: B.KRI preteklost u gosteh »ZLATO TELE« — Po vsej Dolenjski je znana zgodba o zlatem teletu, zakopanem v mnogih gomilah, ki leže raztresene po gozdovih, travnikih in njivah. Mnogo vaških fantov je poizkušalo zlato tele odkopati, vendar so delo po nekaj urah ročnega premetavanja zemlje opustili. Zlato tele jim je znova in znova izginjalo. Mogočne zemljene gomile, kjer je ljudska pripoved videla zlato tele, so v resnici grobišča, zadnje počivališče prednikov, ki so živeli na naših tleh v času starejše železne dobe (8. — 4. stol. pred. n.št.). To so tako imenovane družihskogrobovne gomile, ki so vsebovale 15 pa tudi 100 grobov, razporejenih v krogu, na obodu gomile. Centralni grobovi so le redki. Na fotografiji: gomila iz Brezij pri Trebelnem. (Pripravil: arheolog Borut Križ) Bogatin imponira — Brune vara silno, pijanega oskube do golega, če kaj zgubi, ne dobi več nazaj. Krčmarica pijanka utaji rada, če ji kdo plačal, iz forinta ne da rada kaj nazaj, kar pobegne pivcu pa bog, če tir ja nazaj kaj ali sploh če trdi da plačal, ga oklofuta, včasi skoči tudi v mirno sedečega pivca, včasi obunkala že vse enega za drugim — ali vseeno zahajajo radi tje tudi tisti, ki bili prevar jeni. Vzrok: baba jez ljudmijako zgovorna, post rež na, dobi se dobra jed in pijača in sicer vselej, ljudem imponirajako, da sije krčmar tako naglo opomogel. Bogatin je Dolenjcu vselej važen. Narodna zavest — Resnica je, da v Novem mestu in sploh na Dolenjskem ni ne trdnih Slovencev ne trdnih nemčurjev. Ljudje se ravnajo po sapah časa, trme, najbolj pa sebičnosti in neumnosti Nesramežljive dečve — Dečve se več ne sramujejo ljubezni z vojaki. V krčmah ponujajo neznanim vojakom kar same piti — vol kako se osnuje ljubezen z njimi prav kmalu — saj se od obeh strani komaj čaka Dolenjska zavist — Sadja ne sade zato, da ne biga drugi požrli; če otroci kaj klatijo, se drevo raje poseka. Tudi ceste nečejo često zato nadelavati, češ kaj bi hodili po njih drugi, zame je vse dobro. Love slavčke — Ob Krki gor od Baltove vasi love slavčke, katerihje tod največ. Tu tudi gnezdijo ali je gnezdo težko najti, ujame pa se sla vec laglje od vsakega druzega tiča <|£GDBA vaša zgodba/vaša >CQ £ Andreja: 18 rdečih vrtnic N CQ 0 01 £0 <1 £0 UK CD Ležala je na postelji in skoz okno strmela v zvezdnato nebo. Njeno življenje se je iztekalo. Neozdravljiva bolezen je vedno bolj prevzemala oblasti nad njo. »Saj sem komaj začela živeti!« je zaječala. Bolečina je bila neznosna. Misel na smrtjo je hladila v dno srca in po licu so ji spolzele solze. Toliko tega je imela in hkrati tako malo. Njeni starši so čudoviti in vedno so si vse zaupali. Tudi njen fantje čudovit. Njeno življenjeje bilo vedno srečno rre do zdaj. Njeno sonce sreče je zakril temen oblak. »Za oblaki vedno posije sonce,« je imela navado govoriti njena stara mama. Nasmehnila se je skozi potok solza: »Ne, moje je zašlo. Za vedno!« Poskusila je popolnoma vse in Tilen ji je zvesto stal ob strani, vendar vse zaman, bolezen je bila močnejša. Ko sta začela hoditi, sta r parku na veliko drevo vrezala: »Smrt naju ne loči niti gorje!« Pa ju bo. Spet so ji privrele solze. Smrt ju boj n vsak čas ločila. Zbrisala bo vse njune Cfa \ načrte, vso njuno srečo, ljubezen. V teh mislih na smrt je solzna zaspala. Vkra- er" Ijestvu sanj pa je srečna in zdrava praz-novala svoj 18. rojstni dan in je bilo & CD (g Sj CP $ Si Esejistična branja Očitno uspešni zasebni založnik Jaro Mihelač seje lotil izdajanja nove zbirke, v kateri bodo izhajala morda tržno ne tako zanimiva, a vsekakor potrebna esejistična branja. Novo zbirko je naslovil po knjigi esejev Marjana Rožanca Brevir, kije lani prav tako izšla pri njem. Tako je počastil spomin na umrlega pisatelja in izvrstnega esejista, hkrati pa odprl prostor za aktualno domačo esejistiko, saj je znano, da se pri Mihelaču na rokopisih za nove knjige ne nabira večletni prah. Daje res tako, po-tijuje nedavni izid kar treh esejističnih del. Predstavljajo se trije avtorji: Drago Jančar, Edvard Kovač in Jani Virk. Knjigam esejev je običajno težko najti skupni imenovalec, toliko težje je to, če gre za več tako različnih avtorjev, pa vendar bi se za vse tri novoizšle knjige dalo reči, da imajo nekaj skupnega - subjektiven mišljenjski odziv na aktualna dogajanja v duhovnem in siceršnjem prostoru našega bivanja. Kot je dejal na predstavitvi Drago Jančar, gre za sicer subjektivne, a potrebne in pomembne izrise časa in prostora, brez katerih se ne bo dalo dobiti dovolj plastične podobe dogajanju, ki smo mu priča. Drago Jančar se v knjigi RAZBITI VRČ predstavlja s petnajstimi eseji, od katerih večina je nastala v zadnjih dveh, treh letih, nekaj jih je bilo že objavljenih v re-vialnem tisku, nekaj pa je povsem novih in prvič prihajajo pred bralce. Eseji so razdeljeni v tri tematske sklope, ki s svojimi naslovi simbolično povedo, iz kakšnega zornega kota avtor zre na dogajanje, o katerem razmišlja in piše in ki smo mu vsi mi, ki živimo in delujemo v tem času, vsak po svoje zavezani. Zaradi aktualnosti tematik in avtorjeve pronicljivosti bo knjiga gotovo pritegnila ljubitelje tovrstnega branja, ob nji pa bo marsikdo moral ponovno premisliti morda že domišljeno. Kot je povedal avtor, so nekateri eseji napisani z literarnim navdihom, nekatere je navdihovala jeza nad hipokrizijo, vse pa hotenje, da se nič ne pozabi, kajti pozaba zapira prihodnost, premišljanje o preteklosti pa nas varuje pred ponavljanjem neumnosti. Knjigo je uredil Jaro Mihelač. Edvard Kovač, ki živi in dela v Franciji, kjer je docent za filozofsko antropologijo in etiko na toulouški univerzi, je zbir svojih enajstih esejev naslovil MODROST O LJUBEZNI. Za njegova razmišljanja je značilno, da jih opredeljuje personalistična filozofija. V esejih se ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni biti oseba in kaj oziroma kdo to osebo utemeljuje. Kot je zapisala urednica te knjige Manca Košir, Kovač razmišlja »o človeku in njegovih razmerjih v luči obličja Drugega. To obličje je tisto, ki nam odpira svobodo«, pristna vez, ki nam omogoča komunikacijo z Drugim, pa se vzpostavlja le v odprtosti do Drugega, v navezi ljubezni. Jani Virk je najmlajši pisec v esejistični trojki in morda še ne tako izdelan mislec, kot sta prejšnja dva, vendar je tudi njegovih deset esejev, zbranih pod skupnim naslovom NA ROBU RESNIČNOSTI, vsebkor vrednih branja. V njih razmišlja o prelomnih časih sesipanja vrednot in iskanja novih. Virk ve, kam tipa; ko si prizadeva najti smisel krhkemu človekovemu bivanju, najde odgovor, kot je dejal urednik te knjige Tone Pavček, »da to bivanje utemeljuje in posvečuje večnost človekove duše.« To iskanje je primarni Virkov navdih za razmišljanje o današnjem času in o dilemah, ki se nam zastavljajo. Z naporom in odločnostjo nosi kvadre duha za novo stavbo duhovnosti. Naslov zbirke avtor pojasnjuje takole: »Pri pisanju literature, recenzij in esejev sem se vedno spraševal, bj je bolj realno, ali literatura ali življenje, ki ga trdo vsak dan živimo, kaj se bolj dotika realnosti, resničnost sama ali umetnost, in kaj sploh je to, kar imamo za resničnost.« M. MARKELJ TELEGRAMI — Državna založba Slovenije in Tiskovno društvo Ognjišče sta skupaj izdala pomembno delo ZGODOVINA KRŠČANSTVA, prevod istoimenskega svetovno znanega dela, ki ga v svetu že dve desetletji znova in znova tiskajo, seveda primemo dopolnjenega. — Pri založbi Znanstvenega in publicističnega središča je izšlo delo ameriškega sociologa in komunikologa Johna Keana MEDIJI IN DEMOKRACIJA. — Založba Park je poslala na knjižni trg prevod UVODA V BESEDILOS-LOVJE R. A. Beaugranda in W. V. Dressleija. fe Marija Pezdirc: V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE Tu sta se izkrcala Cezar in Mark Antonij, od tod je Napoleon s svojo vojsko krenil na pohod preko puščave do Kaira, tu so se med drugo svetovno vojno srečevali državniki in vohuni. Mesto se stiska na ozkem prostoru med morjem in slanim jezerom Maryut. Ulice sledijo polkrožnemu zalivu, visoke bele hiše z bogato členjenimi fasadami razkrivajo povsem evropski, mediteranski karakter. Stoletja dolgo so Maltežani, Židje, Armenci, Grki, Italijani, Angleži, Francozi, Nemci krojili njeno gospodarsko, ambasadorji številnih držav pa politično usodo. In eden od pomembnejših je bil Slovenec Anton Lavrin iz Vipave, med leti 1834 in 1849 generalni avstrijski konzul. Med svojim diplomatskim službovanjem je potoval po Egiptu, spoznaval deželo in raziskovalce njenih starin. V svoji vilije zbral pomembno zbirko staroegipčanskih predmetov, katere del je odkupil nesrečni nadvojvoda Maksimilijan za svoj grad Mi-ramar pri Trstu. Med njimi je bila tudi skrivnostna sfinga, ki je navdihovala pesnika Rilkeja. Lavrin je drugi del zbirke podaril Umetnostnozgodovinskemu muzeju na Dunaju in tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani. Se danes si lahko v preddverju Narodnega muzeja ogledamo mumijo svečenika v krsti iz sikomorovega lesa. Na pokopališču v Vipavi stojita dva sarkofaga iz rdečega asuanskega granita, ki ju je Lavrin namenil za poslednji dom svojih staršev in mladoletnega sina. Da bi pravilno ocenili njuno vrednost, naj povem, daje zaenkrat znanih le šest takšnih sarkofagov: dva sta shranjena v kairskem muzeju. Anton Lavrin je med Slovenci pozabljen, ohranjena ni niti ena njegova podoba, na prostoru njegove hiše v Aleksandriji stoji muzej. Le kdaj bomo prešteli vse pomembne ljudi iz naše preteklosti in priznali njihove zasluge? Konzula Antona Lavrina, kije Slovencem že pred dobrimi stotimi leti odpiral vrata starega Egipta, se mlada slovenska diplomacija ne bi smela sramovati. V 19. stoletju pa vse do revolucije leta 1952je bila Aleksandrija zaprta za Egipčane. Vanjo so lahko prihajali le po opravkih: uglednejši in premožnejši na sprejeme in zabave, revnejši kot cenena delovna sila. Ti so prihajali v mesto že navsezgodaj in se z mrakom vračali v ribiške vasice ob slanem jezeru. Le zaradi močno tehtnega razloga in s posebno dovolilnico so lahko ostali tudi preko noči. Revolucija leta 1952, ki ji je sledil eksodus tujcev, je postavila stvari na pravo mesto. V mesto seje naselilo ljudstvo, na ulicah je le malo neegipčanskih obrazov. Izjema so tujci, ki prihajajo na oglede katakomb, Pompejeve-ga stebra, novega svetilnika, akvarija. Kozmopolitski svet premožnih Evropejcev, bogatih Egipčanov in T urkov je minil, ohranjen je le v romanu Lavvren-ca Durrella Aleksandrijski kvartet. Lepe stanovanjske palače ob morju izgubljajo lesk, na francoskem kozulatu plapola zastava, zraven spomenik neznanemu vojaku. Stari hotel Cecil ohranja čar minulih dni. V njem so se med drugo svetovno vojno pletle niti obveščevalnih služb, tuje zavezniški oficir, poznejši general de Gaulle, energično treskal z vrati. V sprejemnici še pritajen vonj davno pokajenih cigaret, v jedilnici sveže sladoledno pastelne barve prekrivajo drobno islamsko ornamentiko. Po ulici prihaja star, v črn plašč zavit možak. Griva sivih las, plemenite poteze obraza, ki gaje klesal čas. Nekdanji aleksandrijski trgovec, mogoče ruski plemič, ki seje po revoluciji zatekel v nekdanj cvetoče mesto? Kavarna, oblečena v masiven hrastov les s težkim lesenim stropom, z velikimi mizami in udobnimi stoli, diha čar angleškega 19. stoletja. Čaj z mlekom in spomini. Iščem Aleksandrijo Kleopatre in Marka Antonija. V Grško-rimskem muzeju se vrstijo antični mozaiki, marmorna poprsja ptolomejskih in rimskih vladarjev, sarkofagi z zgodnjekrščansko simboliko, velika sarkofaga iz črnega granita v obliki banje, drobne glinene figurice s portretnimi potezami na obrazih in plemenito držo teles, karikirani obrazi igralcev in posebnežev iz helenističnega sveta. Na dvorišču bogat lapidarij. Pozornost zbudi stela, ki so jo veterani rimske legije postavili svojemu poveljniku. Na sprednji strani je v jasnih latinskih črkah vklesana zahvala, na obeh stranicah pa dolg poimenski seznam vojakov, izpisan z latinskin^črkami v grški maniri. Kako značilno za dobo helenizma! Antična Aleksandrija je bila bližja Rimu kot Tebam. Prastara civilizacija, kije gradila piramide, je bila že mrtva in skoraj pozabljena, ko je cvetelo Kleopatrino mesto. Iz razstavljenih eksponatov diha kultura, ki je ob prelomu štetja obvladovala Sredozemlje in črpala korenine iz grškega in rimskega sveta. Njen duh je Aleksander Veliki ponesel vse do In- dije. Po njegovi zgodnji smrti si je Makedonec Ptolomej, eden njegovih generalov, prilastil Egipt in iz skromnega ribiškega naselja ustvaril prestolnico . lastne dinastije. Blizu železnižke postaje poljski arheologi izkopavajo antične zidove. V soncu blešči belina marmorja, iz katerega je zgrajeno edino rimsko gledališče v Egiptu. Mimo teče tlakovana ulica proti kopališču in se izgublja v kupu zemlje. Bo tako kot Feniks iz pepela znova oživel čar antičnega mesta? Aleksandrija V mraku vožnja nazaj v Kairo. Čez puščavo potegnjena ravna avtocesta. Prometa je malo, avtobusni motor enakomerno brni, na nebu se prižigajo prve zvezde. Razmišljam o poti, ki so jo leta 1798 prehodili Napoleonovi vojaki. Dvajset dni julija strašne hoje po puščavi pod žgočim soncem, v težkih vojaških uniformah, z vsem orožjem in opremo. Brezpotje, povsod samo pesek, bledo rumen pesek, žeja, insekti in urni arabski roparji. Po dolgem pohodu seje pred njihovimi očmi kot privid fatamorgane prikazal Kairo s številnimi vitkimi minareti in oblimi kupolami, nad katerimi je migotal od vročine pregret zrak. Pred njimi seje dvigovalo razkošje islamskega sveta iz pravljic Tisoč in ene noči, iz razsušene puščave so rasle piramide. Ce-ram je zapisal, daje tam ležala »mrtva preteklost in Kairo je bil čarobna prihodnost, toda pred njimi je stala bojevita sedanjost: mameluška vojska.« Mameluki, vojaška kasta islamskega Egipta, so bili ukradeni ali nakupljeni dečki iz Zakavkazja, ki so jih vzgajali v elitne vojake. Pod piramidami sta se srečali dve silni vojski dveh povsem različnih svetov. Mameluki na iskrih konjih, oblečeni v razkošna oblačila, z bleščečimi jatagani. 1 4 priloga dolenjskega lista fr^.1 ŠPORTNI KOMENTAR Nogomet se je vrnil Odgovor tistim, ki pravijo, da Dolenjska ni nogometna dežela, je bila nedeljska podoba stadiona v Portovaldu NOVO MESTO — Naj je komu prav ali ne, skromna dolenjska družina kvalitetnih športov je od nedelje naprej bogatejša za novega člana: vanjo je z velikimi koraki stopil nogomet Ali in koliko časa bo v njej obstal, ali bo z delom in rezultati stopil nemara celo na čelo novomeških ekipnih športov, bo pokazal čas. Toda eno je vendarle gotovo: danes ga na Dolenjskem ni športa, ki bi lahko na tribune športne dvorane ali igrišča privabil tolikšno množico gledalcev, kotjih je v nedeljo popoldne v Portovald privabil NK Elan Studio D. Kar blizu 1.500 jih je prišlo na tekmo s Slavijo Setom, resda ekipo, ki kroji vrh lestvice, toda tudi ekipo, ki je bržkone vsaj polovica tistih, ki so bili v nedeljo na tribunah, ni poznala, kaj šele kdaj videla. Razumljivo, kajti gre za še lani tako zapostavljeno drugo republiško ligo in tega, da si bo kakšno tekmo v njej ogledalo tolikšno število gledalcev, nihče še pred tedni niti sanjal ni. To je bilo do nedelje nekaj nepojmljivega. Pogled v prvo državno ligo bi pokazal, da ljubljan- ska Olimpija SCT tolikšnega števila obiskovalcev v doslej odigranih triindvajsetih kolih bržkone še ni imela. To je odgovor tistim, ki trdijo, kako malo je na Dolenjskem zanimanja za nogomet, hkrati pa tudi najboljši odgovor nogometnim zagnancem, ki so se še v nedeljo dopoldne spraševali, ali je to, kar počenjajo v dobrobit dolenjskega nogometa, smiselno in pravilno. Dvomov ni več, pot je prava. Resda je danes še makadamska, toda upati je, da bo že jutri tlakovana z uspehi, ki bodo Novemu mestu prinesli državnega nogometnega prvoligaša. Nedelja je potrdila, da si ga Dolenjska zasluži, to je minuli petek potrdila na obisku v Novem mestu tudi delegacija Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Rudijem Zavrlom. Dolenjska je ta čas edina slovenska regija brez predstavnika v najvišji državni ligi, v dobro slovenskemu žogobrcarstvu je, da takšnih belih lis na nogometnem zemljevidu ni več. B. BUDJA MHnBnsapn aassMagsass! > REKORDEN OBISK — Nedeljska uvodna tekma spomladanskega dela prvenstva v II. republiški nogometni ligi med Elanom Studio D in ljubljansko Sla vijo SET (na posnetku je prizor pred vrati Ljubljančana v)je pokazala, kolikšno je zanimanje za ta šport na Dolenjskem. Takšnega pogleda stadion v Portovaldu — izjemi sta seveda zlet bratstva in enotnosti ter otvoritveni atletski mednarodni miting ob novi tartanski obleki — doslej še ni nudil Derbi je odločil Primc Na startu prvenstva II. republiške nogometne lige pomembni zmagi Elana Studio D in Avtobuma Nedeljsko uvodno kolo v drugi republiški nogometni ligi je potrdilo napovedi, kako trd in zagrizen bo boj za vrh lestvice. Nobenega dvoma ni, da so vse ekipe, ki resno računajo poseči v borbo tako za prvo mesto, ki neposredno vodi v I. državno ligo, kot za peto, ki ob novem tekmovalnem sistemu še zagotavlja nastopanje v novoustanovljeni II. državni ligi, imenitno pripravljene. Novomeščani in Kočevci so lahko s startom nadvse zadovoljni. Elan Studio D je pred rekordnim številom gledalcev — na tribunah se jih je zbralo blizu 1.500 — v derbiju kola zmagal z 1:0; točki je osvojil proti nasprotniku, s katerim sije po jesenskem delu prvenstva delil prvo mesto. Razumljiva je bila nervoza v domači SREDNJEŠOLCI ZA ŠAHOVSKE NASLOVE NOVO MESTO — Šestnajst šahistov '8ralke s° ^ pred dnevi udeležili občinskega srednješolskega prvenstva. Pri *ntih je zmagal Gorenc (SŠTZU) s 6,5 točke, sledijo pa: Stokanovič (Gimnazija) Jonič (Gostinska šola) 5, Hrastar in , aPS (oba Gimnazija) ter Željko in Peter-je (oba Gostinska šola) po 4 itd. Med de-je zmagala Kobetova s 5 točkami, druga je bila Medvedova (obe Ekonomska šola) 4, tretja Pirčeva in četrta Koreni-Cev* (obe Gostinska šola). Zmaga v derbiju slaba tolažba Končano prvenstvo v ženski rokometni superligi — Dolenjski derbi Opremi — Za Inles Riko ni več upanja v moški superligi____ Če ne bo kakšne spremembe tekmovalnega sistema, potem je ekipa ribniškega Inlesa Rika bržkone obsojena na zanesljiv izpad iz državne superlige. Resda je do konca še vsega pet kol, toda forma in zadnji rezultati ne dajejo veliko upanja, da se moštvo še lahko reši zadnjega mesta na lestvici. Končani pa so ligaški obračuni deklet; razplet je bil znan že pred zadnjim kolom, kije bilo za Dolenjce zanimivo le zato, ker je prineslo derbi med Opremo in IMV. Zmaga 30:20 je za Kočevke kaj slaba vrsti. Radijci so le včasih zaigrali tako, kot znajo: hitro in domiselno. Največja ovira pri tem je bila izredna pomembnost tekme, druga blatno in razmočeno igrišče, tretja, da v ekipi ni bilo Mesojedca, ki je imel dva rumena kartona, poškodovanega Kostrevca in Sena. Ne glede na to je zmaga nadvse zaslužena, gostje niso imeli ene same priložnosti za dosego zadetka, če pa bi na drugi strani Bracovič in Gliha izkoristila svoje, bi rezultat kaj lahko bil vsaj 3:0. Ledje torej prebit, pot k cilju odprta, jasno pa je, da k njej vodijo le zmage. Tega so se zavedali tudi Kočevci, ki so v Žireh ugnali Alpino. Resda gre za najslabšo ekipo v ligi, ki pa zna presenetiti, to so jeseni občutili tudi elanovci. Kočevci so napadali od prve minute, nizali priložnost za priložnostjo, sad takšne igre sta bila dva zadetka v domači mreži. Očitno zadovoljni nad vodstvom, pa so se morali v fi-nišu tekme kar precej potruditi, da so obranili zmago. Prvenstvo se nadaljuje v nedeljo, Gugo-ljeva ekipa mora v Šempas k ekipi Vodic, ki je jeseni nenadejano Novomeščanom odščipnila točko. Tokrat radijci ne smejo dovoiiti presečenja, v poštev prihaja le zmaga; v ilustracijo povejmo, daje ekipi iz Šempasa v nedeljo Ilirija v Ljubljani nasula kar 8 zadetkov. Podobno bodo na zmago igrali tudi Kočevci, ki se bodo v športnem parku Gaj pomerili z vrsto piranskega Solinatja. tolažba, kajti zavoljo nekaj spodrsljajev — v prvi vrsti gre za izgubljene točke v tekmah proti Krimu in Kranju — so bile že nekaj časa brez možnosti za četrto mesto, ki je še vodilo v zaključni play off za prvega državnega prvaka. Bržkone bodo morali o vzrokih za klavrno spomladansko bero točk v kočevskem klubu reči kakšno besedo, kajti po jesenskem delu prvenstva se je zdelo, da imajo Kočevke željeni cilj tako rekoč že v žepu. Za razliko od Kočevk so bile želje Novomeščank precej skromnejše, kolektiv v razsulu, ki OBČNI ZBOR TENIŠKEGA KLUBA SEVNICA - Ker je bil prvi sklic rednega občnega zbora sevntškega teniškega kluba z nekaj obvestili po sev-niškem radiu in na plakatih neuspešen, saj je prišlo trikrat manj članov, kot bi bilo potrebno za sklepčnost in veljavno odločanje, so se v vodstvu kluba odločili, da za ponovljen redni občni zbor, ki bo v petek, 27. marca ob 18. uri v sejni sobi na občini, vsem (nekaj več kot 100 članom) pošljejo še osebna vabila. Na zboru naj bi izvolili novo vodstvo in se dogovorili o pripravi igrišč za novo sezono ter o nastopanju v 3. republiški ligi. Otvoritev rafting sezone bo na Krki Prva tekma 4. aprila »No-voles open 92« STRAŽA — Reka Krka bo tista, na kateri se bo pričelo letošnje tekmovanje za slovenski pokal v raftingu, tekmovanju z gumijastimi čolni na divjih vodah. V soboto, 4. aprila, bo namreč prvo v seriji letošnjih tekmovanj, imenovano »Novoles open 92«; start tekme bo ob 15. uri v Drašči vasi, cilj pa kako uro kasneje v Žužemberku. Med favoriti za prvo mesto velja vsekakor omeniti lanskoletne zmagovalce, pr-vouvrščene na evropskem prvenstvu, klub Sočarafting — bržkone edini resni nasprotnik jim bo ljubljanski Royal — po tihem na presenečenje računa tudi Alpis. Straški klub naj. bi se uvrstil tja do petega mesta, največje tekmece za kaj takega pa bo imel ob vseh naštetih še v ljubljanski Savi in radovljiškem Raftingu. Sicer pa se za ilustracijo spomnimo lanskih rezultatov tekme po Krki: zmagal je Alpis pred Sočaraftingom in Stražo. J. TAVČAR Po krajšem premoru se je pričel sklepni del odbojkarskih obračunov v državni superligi. Predsedstvo odbojkarske zveze je naposled odločilo, da bodo ekipe v zaključne obračune za prvo do četrto ter peto in sedmo mesto nesle vse na prvenstvu osvojene točke, kar pomeni, da je boj bolj ali manj že odločen. ga je pred razpadom rešila zagnanost nekaj posameznikov, si pač višjih ciljev ni mogel postaviti. Resda bi z nekaj več športne sreče in z objektivnejšimi sodniki imevejevke nemara lahko iztržile še kaj več — navsezadnje tudi obstanek v ligi ni bil nedosegljiv — toda za ekipo, ki seje znašla brez klubske uprave, je bolje, da se to ni zgodilo. Ekipa brez vodstva, strokovnjakov, načrtov in seveda denarja pač ne more imeti prihodnosti; slej ko prej je na dlani, da bo potrebno ženskemu rokometu v Novem mestu postaviti nove temelje. Če je seveda komu do tega športa v Novem mestu sploh kaj. POKAL V BADMINTONU TREBNJE — To soboto ob 9. uri bo v dvorani trebanjske osnovne šole 4. zaključni republiški turnir za pionirski pokal v badmintonu za sezono 1991/92. Nastopilo bo okrog 50 najboljših mladih slovenskih igralcev badmintona. Maje pa se tudi ugled rokometa, ki si ga je v Ribnici dolga leta ustvaijal Inles Riko. Ekipa je zadnja na prvenstveni lestvici, želje pred pričetkom prvenstva so bili precej višje. Zagotovo so bile dovolj realne, kajti Ribničani so imeli zadnja leta zagotovo najboljšo kadetsko in mladinsko šolo v Sloveniji — to so potrdili tudi številni naslovi prvakov — in logično je bilo pričakovati, da se bo to poznalo tudi v članski vrsti. Žakaj ni tako, je drugo vprašanje, ostaja le žalostno dejstvo, da je ekipa v šestnajstih prvenstvenih kolih zabeležila eno samo zmago. Sobotna tekma s Preddvorom je bila verjetno zadnja priložnost za beg z dna lestvice. Kazalo je na uspeh, gostitelji so dve minuti pred koncem vodili z 22:19, toda na koncu so osvojili vsega točko. Takšnih spodrsljajev je bilo letos preveč, da bi lahko »lesarji« še upali na čudež. V republiški ligi sobota ni prinesla prav nič novega. Dobovčane še naprej ločijo do prvega mesta verjetno nedosegljive štiri točke, Krško je v gosteh klonilo proti Še-šitju in tako izgubilo stik z vrhom, zato pa so izredno pomembno zmago v Kamniku izbojevali igralci črnomaljskega Novoli-na. Ž njo so se na lestvici povzpeli do šestega mesta in pokazali, da še niso rekli zadnje besede. g g Četrto mesto izgubljeno? Košarkarji Podbočja izgubili v Velenju — V soboto doma proti vodilnemu Kronosu Slovanu SKRBNO ČUVAN — Na Primoža Gliho (levo), ki se je skupaj z Mohorjem v nedeljo prvič predstavil ljubiteljem nogometa na Dolenjskem, so ljubljanski branilci skrbno pazili, ne glede na to pa je Gliha z nekaj akcijami nazorno pokazal, kolikšno je njegovo nogometno znanje. Nezanimiva odbojkarska končnica V soboto so se pričeli zaključni obračuni v odbojkarskih superligah — Vse je že bolj ali manj odločeno — Zmaga Pionirja____ lahko pohvalijo Mariborčani: v dvorani, ki sprejme nekaj tisoč obiskovalcev, jih je sedelo 300. Podbočju v Velenju ni uspelo. Tekmo, ki je zelo verjetno odločila o uvrstitvi na četrto mesto lestvice rdeče skupine I. SKL, so dobili igralci Elektre, končni rezultat je ZMAGI SAJEVČEVE IN DERGANCA ZAGREB — Na prvi veliki cestni kolesarski dirki na Hrvaškem je v nedeljo nastopilo tudi okrnjeno novomeško zastopstvo KD Krka. Pri ženskah je zmagala Marjeta Sajevec, pri mlajših mladincih Martin Derganc, pri starejših pa je bil Filip drugi in Gimpelj (vsi KD Krka) tretji. VUČKOVIČ PETI, GALIČEVA SEDMA MENGEŠ — Minulo soboto je bil v Fittop centru v Mengšu klubski turnir v squashu, najmočnejši doslej. V moški konkurenci je zmagal Janežič (Fittop), peti je bil Vučkovič, deveti S. Turk in deseti Bajc (vsi Squash klub Novo mesto), pri ženskah pa je slavila Slabetova (Veržej), Galičeva je bila sedma in Verbičeva (obe Novo mesto) deveta. BREŽIŠKI STRELCI ŠESTI LJUBLJANA — Minulo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Ekipa SD IMV Brežice je dosegla imeniten uspeh, saj seje v streljanju z zračno pištolo s 1614 krogi uvrstila na šesto mesto. Pri tem pa velja zapisati, da so nastopili brez svojega lani najboljšega strelca Kranjca; slednji letos brani barve ljubljanske Olimpije in je prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka. Za Brežičane so v Ljubljani streljali Sabadoš (548 krogov), Sotler (541) in Seiko (521). E. SEČEN ŠAHOVSKI KOTIČEK • Rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice seje udeležilo 17 igralcev, zmaga pa je pripadla krškemu mojstrskemu kandidatu Toniju Kosu, ki je zbral 14,5 točke. Sledijo: Mesojedec, Smerdel (oba Sevnica), Božič (Krško), Lazič, Šibilja, Kranjec itd. V skupnem seštevku treh letošnjih turnirjev vodi Mesojedec, kije zbral 52 točk, Smerdeljih ima 44, Šibilja 41, Derstvenšek 39, Lazič 37 itd. Naslednji turnir bo v nedeljo, 19. aprila, ob 9. uri v prostorih ŠK Sevni-ca. (jb) • Krčan Toni Kosje zmagovalec turnirja prvokategornikov Posavja, na katerem je nastopilo deset igralcev. Turnir se je pričel 21. januarja, končal pa 15. marca. Končni vrstni red: 1, Kos (Krško) 7, 2. Cerjak (Brežice) 6,5,3. Šitnik (Brežice) 5,4. Žnidaršič (Krško) 5, 5. Kranjec (Ševnica) 5 itd. Prednost odbojkarjev mariborske Vilede je tolikšna, da jim naslova prvih državnih prvakov praktično nihče ne more več odvzeti, prav tako pa je na drugi strani jasno, da bo morala ligo zapustiti ekipa Granita Preskrbe, ki seje v soboto zvečer v novomeški športni dvorani pomerila proti Pionitju. Tekma je •rajala le kakih 50 minut, gostje pa so v freh nizih osvojili vsega 22 točk. Pionir-jevci, ki seveda niso v nikakršni zavidljivi formi, so bili razred zase, to po svoje dovolj nazorno govori o Jne)moči ekipe iz Slovenske Bistrice. Še najpomembnejši podatki s sobotne tekme so naslednji: v vlogi treneija Novomešča-nov se je uspešno poizkusil Boro Jovič, najboljši igralec tekme je bil osiješka okrepitev Družinec, svojo priložnost pa so dobili in tudi izkoristili predvsem mlajši. Podobno predvidljiv je razplet v žen- ski odbojkarski superligi. Prvak je znan že domala od prvega kola, Paloma Branik je razred zase, o tem dovolj pove podatek, da so Mariborčanke svoj prvi niz izgubile šele to nedeljo v dvoboju s Koprčankami. Tudi na dnu je vse bolj ali manj odločeno. Igralke novogoriškega HIT Casina se bodo le stežka rešile dna lestvice in selitve v nižji jekmovalni razred. Kočevke, ki so bile v tem uvodnem kolu »play auta« proste, torej lahko igrajo neobremenjeno, vlak za prvo četverico so zamudile, petega mesta na lestvici pa po verjetnostnem izračunu ne morejo izgubiti. Nekaj je po vseh teh ugotovitvah na dlani: tekmovalni sistem, kot gaje prineslo uvodno državno prvenstvo, ne motivira ne igralk in igralcev ne tistih na tribunah. Tako je v novomeški športni dvorani minulo soboto sedelo vsega 50 ali 60 prijateljev odbojke, z največjim obiskom pa se bil kar 73:53 za gostitelje. Prvi polčas ni napovedoval takšnega razpleta, Podbočjani so bili boljši. Če ne bi bilo nesrečnih zadnjih minut, bi ta del srečanja bržkone odločili v svojo korist. Povsem drugačno podobo pa je prineslo nadaljevanje: košarkarji Elektre so zaigrali kot prerojeni, razlika je rastla od minute do minute in sedmi poraz Podbočja je bil neizbežen. Do konca je še vsega eno kolo, boj za četrto mesto, ki še vodi v zeleno skupino I. SKL pa le še ni povsem izgubljen. Igralci Elektre morajo na gostovanje v Celje, kjer pa je — roko na srce —le malo možnosti za presenečenje. Veliko več pa je na drugi strani možnosti, da Podbočjani v soboto vnovič ostanejo praznih rok. Resda bodo zadnjo prvenstveno tekmo odigrali doma, toda v goste jim prihaja ekipa ljubljanskega Kronosa Slovana, katere moč so dodobra občutili v prvem delu prvenstva. Ne nazadnje so Ljubljančani vodilna ekipa prvenstva, poraz v Podbočju bi jim to mesto krepko ogrozil. Za petami sta jim namreč ekipi Ježice in Cometa, obe pa lahko v zadnjem kolu računata na zanesljivi zmagi. Le sobotna zmaga zagotavlja obstanek v ligi Spodrsljaj proti Iliriji Sobota bo pokazala, kako usoden bo za namiznoteniške igralce novomeške Novotehne poraz v predzadnjem kolu superlige proti vrsti ljubljanske Ilirije na parketu športne dvorane pod Marofom. Ljubljančanom je s tem uspelo nemogoče, še pred začetkom drugega dela prvenstva so bili z zaostankom kar šestih točk krepko zadnji, v soboto so to mesto prepustili Novomeščanom. Ali bodo ti na dnu lestvice tudi ostali in tako izpadli iz superlige, bo odgovorilo zadnje kolo. Novomeščani igrajo v gosteh z Gomjo Radgono, le zmaga jim zagotavlja status superli-gaša tudi v prihodnje. V tem primeru bi ligo zapustila ekipa celjskega Ingrada, na kar je prav tako malokdo računal. Novomeščani so vsekakor sposobni osvojiti obe rešilni točki, čeprav ne gre pozabiti, da so Radgončani v prvem delu prvenstva v Novem mestu zmagali s 5:4 in tako izničili teden dni star podvig Novotehne, ko je sredi Ljubljane ugnala Ilirijo. Toda če je vračilo uspelo Ilirijanom v Novem mestu, zakaj ne bi Novomeščanom v Radgoni? Se zlasti, ker si je Gornja Radgona obstanek v ligi že zagotovila. Sobotna tekma v Novem mestu je vse do rezultata 2:2 potekalo po predvidevanjih, domače vodstvo je pričakovalo, da bosta naslednja dvoboja tehtnico odločilno prevesila v prid Novotehne. Toda zgodilo se je obratno, najboljša novomeška igralca Darko Jamšek in Janko Oeri sta ostala praznih rok, gostje so povedli s 4:2, nakar je Rebič v izenačenem dvoboju proti Jakobčiču tekmo odločil v veselje Ljubljančanov. Zmagi Jamška in Oerija v preostalih tekmah sta bili slaba tolažba. Športna sreča je tokrat Novomeščanom krepko obrnila hrbet, na pragu zmage so bili kar v štirih dvobojih, ki so jih potem izgubili, namesto poraza s 4:5 bi na semaforju kaj lahko stalo celo 8:1 za Novotehno. Le upati je, da bo v soboto v Radgoni več sreče. 1 ; -, • VTiTjllBH SUPERLIGA, moški, 5. do 7. mesto, 13. KOLO: PIONIR—GRANIT DELEGACIJA NZS V NOVEM MESTU—Minuli petek je novomeške nogometne delavce obiskala delegacija Nogometne zveze Slovenije, v kateri so bili Rudi Zavrl, predsednik NZS (prvi z leve), Tone Frantar, bivši član predsedstva NZJ in sedaj svetovalec slovenske zveze (drugi z leve) ter A ndrej Pongračič, podpredsednik NZS (drugi z desne). Gostje so se seznanili s preporodom dolenjskega nogometa, največ besed pa je bilo posvečenih bližnji proslavi 70-letnice NK Elan. (Foto: B. B.) Pionir: Jovič, Brulec, Travižan, Goleš, Černač, Petkovič, Babnik, Žunič, Družinec. LESTVICA: 5. Pionir 10, 6. Fužinar 8, 7. Granit Preskrba 4. V naslednjem kolu igrajo: Fužinar—Pionir, Granit Preskrba je prosta. SUPERLIGA, ženske, 5. do 7. mesto: LIK Tilia Kočevje Prosta. rokomet SUPERLIGA, moški, 16. KOLO: INLES RIKO—PREDDVOR 22:22 (13:8) Inles Riko: Gelze, Djokič 1, Mohar 3, Manček 1, Tanko, S. Mihelič 2, Lesar 7, A. Mihelič 3, Mate 1, Jurič 4, Marolt, Sinanovič. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 29... 8. Presad 12, 9. Duka 12, 10. Drava 12, 11. Preddvor 9, 12. Inles Riko 7. Pari prihodnjega kola: Pivovarna Laško—Inles Riko, Preddvor—Velenje, Drava—Nova Oprema itd. SUPERLIGA, ženske, 18., zadnje KOLO: OPREMA KOČEVJE— IMV NOVO MESTO 30:20 (12:0) Oprema: Jesenko, Guštin 10, Vuk 4, Križman 3, Jerič 2, Klančar 2, Bejto-vič 3, Dragičevič 4, Kersnič, Petek 2, Jančič. IMV Novo mesto: Dormiš, Popadič 4, Repinc, Kožuh, Klobučar 4, Hvala 3, Derčar 5, Pavlenič, Zupan, Turk 3, Tomas 1, Drobnjakovič. KONČNA LESTVICA: 1. Olimpija 34, 2. Velenje 29, 3. Mlinotest 27, 4. Krim 21,5. Kranj 21,6. Oprema Kočevje 19,7. Primož 12, 8. Burja Cen-trocoop 7,9. Branik 6,10. IMV Novo mesto 4. SRL, moški, 18. KOLO: DOBOVA— ORMOŽ 22:17 (8:7), KAMNIK— NOVOLINE 24:25 (11:13), ŠEŠIR— KRŠKO 18:16 (10:7), VELIKA NEDELJA—GROSUPLJE 22:27 (12:11) itd. LESTVICA: 1. Eurodas 31,2. Dobo-\\boj žrtev v Beceletovi jami. Menim, da spomin na poboj ljudi ni najbolj primeren za praznovanje krajevnega praznika, tega se spominjamo na praznik vseh svetih oziroma na dan mrtvih. Zato smo predlagali, naj se poišče nov datum, ki bi bil povezan z ustanovitvijo kraja ali kakšnim drugim velikim dogodkom. Na žalost razen letnice, ko je bil leta 1452 ustanovljen Šentpeter, nismo našli pomembnejšega datuma. Na dan je prišla ideja, da bi praznovali kar praznik sv. Petra (29. junija), po katerem je naš kraj nosil ime od nastanka do petdesetih let, ko se je spremenil v Otočec, glavna ulica pa sc še imenuje Šentpeter. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava in sprejem statuta KS Otočec, ki pa vključuje tudi krajevni praznik. Za sprejem statuta je glasovalo 128 za, 4 so se vzdržali in nihče ni bil proti. Za sprejem krajevnega praznika jih je glasovalo 90,24 proti, 11 pa se jih je vzdržalo. Statut in krajevni praznik sta bila sprejeta z več kot dvetretjinsko večino prisotnih krajanov. Osebno me najbolj moli obtožba, da so odpravo praznika KS Otočec predlagali nekdanji domobranski in sedanji katoliški pripadniki kot poizkus mašče- STAVKE DA ALI NE? • Mislim, da so včeraj stavkali ljudje zato, ker imajo premajhne plače, da bi lahko dostojno živeli. (JERNEJ) • Stavka ne bi bila potrebna, če bi bilo vodstvo naše ljube Slovenije boljše. (ALJOŠA) • Ne vem, zakaj ravno sedaj stavkajo, ko se trudimo, da bi nas druge države priznale. (ROBI) • Stavka ni bila potrebna, ker mislim, da imajo nekateri dovolj velike plače, posebno direktorji. (DANI) • Sem proti stavki, ampak včerajšnja bi morala biti daljša. (MATEJA) • Ni mi všeč, da ljudje stavkajo. Če pa že stavkajo, naj bodo stavke daljše. (SANDRA) Zbrala DARJA CERJAK Nov. krožek — Vrabčki OŠ Artiče vanja. V svetu krajevne skupnosti smo vsi povojna generacija, ki z dogodki iz NOB nimamo nobene povezave, še manj pa se želimo komu maščevati. MATJAŽ PAVLIN Paha 4 Otočec ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ V TREBNJEM Izjavnih občil smo izvedeli, da vaša zveza organizira prireditev, na kateri se bo izbiral »Kljukec leta«. Po oglašanju radia in časopisov naj bi bil to javni delavec. Sodimo, da tak način izpostavljanja oseb javnemu posmehu, sramotenju in ponižanju ne le da jemlje vrednost plemenitemu poslanstvu kulturne dejavnosti, ampak pomeni tudi grobo kršitev človekove pravice in temeljne svoboščine, zajamčene v 34. členu Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti«. Zahtevamo, da to ustavno pravico dosledno spoštujete in odpoveste izvedbo tistega dela vaše prireditve, ki žali človekovo dostojanstvo. V primeru, da boste kršili navedeno ustavno določilo, bomo zahtevali ustavno varstvo in proti vam sprožili ustrezni postopek. Slovenska ženska zveza Predsednica: MILICA ŠTURM SREČANJE VAŠČANOV— Z velikim hlebcem domačega kruha in ščepcem soli so v soboto popoldne krajani Sevnega in Trške Gore na srednji kmetijski šoli pod Trško Goro sprejeli vsakogar, ki je prišel na njihovo že tradicionalno srečanje vaščanov. Pripravijo ga vsako leto približno ob istem času v počastitev dneva žena in zdaj tudi materinskega dneva. Letosje več kot 150 vaščanov pozdravil tudi župan Marjan Dvornik. V kulturnem delu sta nastopila citraš Rudi Mlinarič in moški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Torija, najmlajši (na sliki) pa so se predstavili z glasbenimi in recitatorskimi točkami. Da Trškogorce enako močno veže ljubezen do vinske gorice kot pristni vaški odnosi, so dokazali tudi v družabnem delu srečanja, ko so se ob zvokih ansambla Šušteršič vrteli pozno v noč. (Foto: Majda Luzar) SAFRAN, RENAULTOV PARADNI KONJ V ŽENEVI - Lanskoletne napovedi, da bodo Evropejci pokupili manj kot 13 milijonov avtomobilov v letu dni in da onkraj luže grozi zapiranje avtomobilskih tovarn in odpuščanje delavcev, so se razbilinile kot milni mehurček. Samo v Zahodni Evropi so trgovci spravili v promet skoraj 13,5 milijonov jeklenih konjičkov. Strah, da bi ta gospodarska panoga propadla, je torej popolnoma odveč. Tudi zato, ker strokovnjaki vedo, da je z življenjem treba živeti in ni ga pod soncem korenjaka, ki bi se temu lahko upiral O tem smo se minuli teden prepričali tudi Dolenjci Francoski Renault, kije pred dvema letoma z uspehom začet izdelovati clio, je tokrat presenetil s safranom, ki ga je skupaj z novim znakom s ponosom razkazoval v Ženevi. Safran, ki bo namenjen visokemu razredu, bo nadomestil renault 25, naprodaj pa bo v Franciji že od aprila. Po zunanjosti bo ohranil večino renaulto vih tradicionalnih potez, čeprav se uspešno spogleduje tudi z najnovejšimi oblikovalskimi gibanji. Notranjost avtomobila je luksuzna, avto ima 3-litrski motor, 2 turbinska polnilnika, doseže 250 km/h, v 7 sekundah pa hitrost 100 km na uro. Kakšne drevnine v mestno okolje Nekateri napotki ob letošnji akciji »Urejajmo okolje ’92«, ki že poteka V letošnji akciji UREJAJMO OKOLJE 92! bi radi poudarili pomen zelenja v našem okolju. V urbano okolje ne moremo saditi drevnin iz bližnjih gozdov brez pridržkov, čeprav so tam rastoča drevesa in grmi v največji možni meri prilagojeni na tamkajšnje rastišče. Mestno ali industrijsko okolje ima nekoliko drugačno klimo in tla kot bližnja okolica: zgradbe, ceste, kanalizacija, premiki zemlje in drugi posegi v krajino so močno spremenili rastne razmere. Zato moramo včasih iskati tujerodne rastline, ki bodovzadovoljivo rastle na takem rastišču. Čim večja površina se ozelenjuje, v večji meri lahko upoštevamo rastlinske vrste bližnjih rastlinskih združb, čim manjši je nasad, bolj smo prisiljeni iskati rastline, ki v takih preoblikovanih pogojih sploh rastejo. Za rastline, ki jih sadimo v javne nasade, veljajo sledeče zahteve: • odpornost in prilagodljivost na težavne razmere v mestnem okolju; • ekonomski vidiki; ti so: enostavno in poceni pridelovanje sadik, enostavno sajenje, po možnosti tudi izven glavne sezone sajenja, enostavno vzdrževanje, ki omogoča uporabo mehanizacije in herbicidov; • primeren videz; prednost imajo vrste in sorte, ki z menjavanjem letnih časov spreminjajo videz, prinašajo v mestno okolje vzdušje, ki je v skladu z letnim časom. Te vrste so bolj zaželjene kot tiste, ki se z menjavanjem letnih časov malo spreminjajo (iglavci). Pri izboru rastlin za mestno okolje pa se je dobro spomniti na še nekatere vplive mestnega okolja na rastline: • klima je spremenjena, tako da so povprečne letne temperature za 0,5 do 2,0 ° višje kot v okolici, kar se kaže v višjih dnevnih in nočnih temperaturah, sneg prej skopni, posledica je podaljšan čas rasti. Hkrati pomeni tudi večjo nevarnost pozeb; • prah in para v zraku zmanjšujeta dotok svetlobe, kar otežuje normalno rast in razvoj rastlin; • manjša relativna zračna vlaga, kar je neugodno za večino samoniklih drevnin; • povečano žarčenje in reflektiranje svetlobe lahko v določenih primerih močno upočasni rast rastlin; • kanalizacija hitro odvaja površinsko vodo in znižuje podtalnico, kar pomeni, da rastline prej in huje trpe sušo; • emisije od industrije, prometa in gospodinjstev, nadalje nafta in sol so pogosto lahko usodni za rast rastlin; • mehanični vplivi često poškodujejo rastline, da slabše uspevajo, kot bi lahko sicer (gaženje, nestrokovno obrezovanje, prekopavanje). Vsi ti vplivi so več ali manj prisotni na vseh rastiščih v mestnem okolju, kar se posebno kaže na rastlinah, tako da ostane sorazmerno malo vrst, ki v takih manj ugodnih pogojih normalno rastejo. Zato ni odveč, da se pred nabavo rastlin trdno prepričate, ali ustrezajo vašim željam, na primer: da se iz krošenj dreves ne pocejajo izločki, ki mažejo avtomobilski lak; da bi radi zeleno protihrupno in protiprašno bariero; da vam jeseni odpadli listi ne bi gnili na tleh in s tem uničevali trato; da cvetenje ne bi povzročalo alergije in drugih nevšečnosti; da plodovi ne bi smrdeli... Namenoma je navedenih nekaj »takih« želja, saj jih premalo upoštevamo ali pa so sploh pozabljena širšemu krogu ljudi. Letos se aktivneje vključujemo v urejanje javnih zelenic. Uspeh celotne letošnje akcije pa je odvisen od vseh nas, ki želimo živeti v dobro urejenem, prijetnem, zdravem in ekološko stabilnem okolju. DARKO OKLEŠČEN Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Novo mesto f "e- c-zJISIIIisL:. KKhlK&ZKKKSsS^« rfSKSRSSlHSHKSISaas CklfiOHk fOOJETJE ZA TRCOViO TURCEU » PROMET i.0.0 ROVER GROUP VW TAS CADDY VW TAS GOLF DIESEL IN BENCIN Posebno ugodne cene, možnost nakupa na leasing Za podjetja in obrtnike možnost plačila v hrvaških ali YU dinarjih ADRIATIK DOBOVA tel./fax 0608/64-625 V E L E M A trgovina in storitve d.o.o. 68000 Novo mesto. C. kom. Staneta 10 tel.: 068/24-780. 24-781; fax: 24-781 RAZPISUJE DELOVNA MESTA — več komercialistov za redno in honorarno zaposlitev Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — 5. ali 6. stopnja izobrazbe tekstilne ali komercialne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na tem področju Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15-ih dneh. trgovina KOVINOTEHNA objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA v trgovini s tehničnim blagom Od kandidatov pričakujemo, da imajo: ! — VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri — nekajletne delovne izkušnje v maloprodajni dejavnosti — organizacijske in poslovne sposobnosti Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo pri nabavi in prodaji tehničnega blaga ter delo s strankami. Prizadevnost in uspešnost pri delu bomo znali primerno nagraditi. Če ste zainteresirani in izpolnjujete zahtevane pogoje, pošljite pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, d.d., Mednarodno trgovsko podjetje, Celje, Mariborska c. 7, (kadrovska služba). Dobro jutro Sinoči je bil lep večer. Po optimističnih poročilih in odlični žaba vni oddaji na TV smo s sosedi vrgli tarok in srkali sekt in prisrčno klepetali brez slehernega obrekovanja. Zbudil sem se, ko je bilo sonce že visoko. Ležerno sem se pretegoval. Mlada hišna pomočnica, ki je prinesla sveže zlikano srajco, me je navihano požgečkala in zbežala. Obril sem se. se nadiha vil in sedeI k mizi Miza je bila že obložena kot vsako jutro. Tu je bilo surovo maslo, med, nekaj vrst sirov in finih paštet, šunka, kuhana jajčka, hrustljave žemljice, sladkor, začimbe, dišeča kavica, dvoje potic in seveda jutranji časopis! Medtem ko je žena s polnimi usti razlagala, kakšno obleko si bo poiskala danes v butiku, sem tudi sam po vrsti užival dobrote in razmišljal o povišku plače, ki ga je najavljal šef. Čez pol ure sem si prižgal vir-žinko in prelistal časopis. Da, avlo bom zamenjal za tole moderno limuzino, ki blesti v reklami! Poljubil sem ženo, v predsobi pobožal pomočnico, z aktovko odkorakal čez negovano trato do garaže in vžgal motor... Zahrumelo je in zares sem se zbudil Megla. Pred hišo ropota tovornjak in kolnejo smetarji Glavobol. Spomnim se na sinočnje tv odmotavanje paketov ukrepov in slabe volje vstanem. Žena je že odšla, dela v prvi izmeni. Meni se ne mudi, saj pričnem šele ob osmih. Preklelo, toka ni, britvic tudi nimam, zato bom danes neobrit! V kuhinji najdem listek. Kruha je zmanjkalo, hladilnik je prazen. Skuhaj žgance, jih bova imela še za kosilo. ( ao! Pozi. Dobro, časa imam dovolj. Poiščem predpasnik, pristavim vodo, prižgem plin. Radio te nem, zalo poslušam papagaja. Zdi se mi. da tudi on poje o paketih Tsu/em koruzni greš. Mešam. Pregosto bo, doiijem vodo. mešam. Plinski plamen ugasne. Druga jeklenka je tudi prazna! Poiščem steklenico s slivovko. Zdaj lahko ključnem, saj je že po! osmih. To je moj zajtrk. p £ Iskra S-E-L-E-C-O-M ZASEBNI TELEFONSKI SISTEM za eno ali dve zunanji liniji Z < oc * < d a> E o' V) a) E o sl liliili siagaga§ O < S GC O LL Z Na sistem SELECOM je možno priključiti več internih telefonskih aparatov. Hkrati pa še: faksimilna naprava, domofon, električna ključavnica,! babv alarm, telefonska tajnica Nudimo vam nakup vseh telefonskih aparatov SELECOM — REŠITEV PROBLEMA NOTRANJIH IN ZUNANJIH TELEFONSKIH POGOVOROV TERMINALS European Quahty and Design from Iskra l Krščanski demokrati $ ; Metlika j ; čestitamo vsem materam \ 5 ob materinskem dnevu i UROŠPED /l\ razpisuje prosto delovno mesto carinskega deklaranta ali deklarantke za opravljanje del na Ljubljanski cesti 27 v Novem mestu Pogoji: končana srednja šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EUROŠPED d.o.o. Špedicija, transport in trgovina 68000 Novo mesto Ljubljanska cesta 27 INTERMARC iMrorr - expo*t Trgovina na debelo in drobno tel./fax 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija ♦ • rezervni deli BCS ♦ • sadjarsko-vinogradniška oprema • rezervni deli kmetijske mehaniza- ♦ ♦ ♦ cije iz uvoza KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje A JAVNO LICITACIJO, na kateri želi odprodati: e a) 3 jahalne konje Licitacija bo v prostorih Kmetijskega šolskega centra na Bajno-fu pri Novem mestu v ponedeljek, 30. marca, ob 16. uri. Informacije: Ivan Brumat, tel. 21 -911; b) rabljeno opremo iz Zdravilišča Dol. Toplice (garderobne omare, postelje, jogi vložki, vitrine, ležani stoli, sesalci in drugo). Licitacija bo v torek, 31. marca, ob 14.30 v Zdravilišču Dol. Toplice. Informacije: Alojz Derganc, tel. 65-250. V_________________________________________________________J DOLENJSKO-POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD NOVO MESTO obvešča vse lastnike psov, da bo cepljenje tudi 6. 4. 92 ob 17. uri v Novem mestu na Loki. NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime;_____________________________________________ Ulica in hišna št.:______________________________________ Poštna številka in kraj.: ___._______________________________ Št. osebne izkaznice:________________________________________ f TELEVIZIJSKI SPORED J ČETRTEK, 26. III. SLOVENIJA 1 9.20 — 12.10 in 15.50 — 1.05 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP JAPONSKE PRAVLJICE 10.30 VIDEOGODBA. ponovitev 11.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE SUPER BABICA, angl. naniz., 11/13 ŽIV ŽAV 18.40 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2. VREME. ŠPORT 20.05 RAZREDNIK, amer. naniz., 18/22 20.35 BOBENČEK, glasbena oddaja 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.05 EP VIDEO STRANI 23.10 SOVA 23.10 COPLAN, franc, naniz., 4/10 0.00 ŠINGEN, japonska nadalj., 2/12 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.25 Video strani — 15.35 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (zadnja oddaja) — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Video lestvica — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Gospodarska oddaja — 20.35 Umetniški večer: Povečava; Naš avto (slovenski film) - 23.25 Yutel PETEK, 27. III. SLOVENIJA 1 8.55 — 2.00 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 10. epizoda kanadske naniz. PRAVLJICE. IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA JELENČEK, ponovitev serije HTV, 5/13 10.40 EURORITEM. ponovitev 11.00 ZELENA URA, ponovitev 12.00 POROČILA 13.25 NAPOVEDNIK 13.30 UMETNIŠKI VEČER, ponovifev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT 19.55 FORUM 20.15 BERTINIJEVI, nemška nadalj., 4/10 21.00 OČI KRITIKE 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA: 22.20 PRI HUXTABLOVIH, 35. epizoda amer. naniz. 22.45 COPLAN, franc, naniz., 5/10 23.30 EXCAL1BUR, angl. film 1.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.50 Video strani — 15.00 SP v umetnostnem drsanju, pari prosto (posnetek) — 16.00 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev zadnje oddaje) — 18.00 Regionalni program - Maribor — 19.00 Jazz in blues — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDE — 20.00 Alternativni program: Studio City 21.00 Dobrodošli — 21.30 Gore in ljudje — 22.30 Koncert Tallis Scholars — 23.20 Yutel SOBOTA, 28. III. SLOVENIJA 1 8.25 — 2.05 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 IZBOR 8.50 ANGLEŠČINA FOLLOW ME, 42. lekcija 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.20 KLUB KLOBUK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK. TOK, ponovitev 13.45 GORE IN LJUDJE, ponovitev 14.45 BOBENČEK, ponovitev 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.10 ASTERIX V BRITANIJI, franc, animirani film 18.25 ALF, amer. naniz. 18.55 RISANKA 19.08 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.20 DELO NA ČRNO, amer. naniz., 9/10 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 11 ari SOVA- 22.40 MURPHY BROWN, 17. epizoda amer. naniz. 23.05 COPLAN. franc, naniz., 6/10 23.50 TVEGANJE, amer. film 1.30 NOČNE URE. 2. epizoda amer: varietejskega programa 1.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.50 Sova (ponovitev) — 9.25 Planica: Svetovni pokal v smučarskih skokih — 13.10 Napovednik — 13.15 Video noč — 16.15 Sova (ponovitev) — 17.05 Klasika — 17.30 Prisluhnimo tišini — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Domači ansambli: ansambel Trim — 18.55 Kremenčkovi — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Filmske uspešnice: Škrlatna barva (amer. film) — 22.45 Alternativni program — 0.15 Yute! NEDELJA, 29. III. SLOVENIJA 1 8.15 — 13.15 in 14.10 — 23.55 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 11/13 10.00 NAŠA PESEM 92 10.30 SAN REMO 92, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.40 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL TRIM, ponovitev 14.35 TAKO KOT KIT, angl. film 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 KAPITAN JAMES COOK. angl. nadalj., 5/8 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 BERMUDSKI TRIKOTNIK, amer. film 18.50 MERNIK 19.05 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 ZDRAVO 21.15 EPP 21.20 JAPONSKA, angl. dok. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.33 NAPOVEDNIK 22.35 SOVA: KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 11/13 COPLAN, franc, naniz., 7/10 23.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 9.25 Planica; 17.25 SP v umetnostnem drsanju 15.00 Videostrani — 15.10 Napovednik — 15.15 Sova (ponovitev) — 16.25 Zaključek svetovnega pokala v akrobatskem smučanju (posnetek) — 17.25 Športno popoldne — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 9/9) — 20.50 De-kalog (poljska naniz., 5/10) — 21.50 Športni pregled — 22.10 Retrospektiva slovenske opere - D. Švara: Veronika De-seniška — 23.40 Yutel PONEDELJEK, 30. III. SLOVENIJA I 8.30 — 12.10 in 16.20 — 0.55 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 BERTINIJEVI, ponovitev nemške nadalj., 2/10 11.00 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.45 NAPOVEDNIK 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. oddaja 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT. ŽARIŠČE 20.30 MR. BEAN, angl. naniz., 4/4 21.00 H. Ibsen: STRAHOVI, švedska drama 22.40 DNEVNIK 3. VREME, ŠPORT 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: COPLAN, franc, naniz., 8/10 ZVEZDNE STEZE, 13. epizoda amer. naniz. 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.20 Videostrani 15.30 Oči kritike 16.25 Sova (ponovitev) 17.30 Športni dogodek (ponovitev) — 18.00 Slovenska kronika 18.10 Japonska (angl. dok. oddaja, ponovitev) 19.00 Vidcošpon — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Kviz — 20.30 Gospodarska oddaja — 21.00 Sedma steza — 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sabotaža (angl. film, ČB) — Umetniški eksperimentalni program: Kriminal — 23.15 Yutel TOREK, 31. III. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 15.05 — 0.30 TELE-TFKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ŠOLSKA TV 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 15.20 VIDEO STRANI 15.30 NAPOVEDNIK 15.35 SABOTAŽA, ponovitev angl. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 FLAMENCO VIKTORJA PAPEŽA 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, L oddaja 21.35 NENAVADNO POLETJE, angl. nadalj., 1/4 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: CHEMLSFORD LETA 123, angl. naniz., 5/7 COPLAN. franc, naniz., 9/10 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 19.00 Los Angeles - Podelitev Oskarjev 13.50 Video strani — 16.30 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper — 19.00 Orion — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik SA — 20.00.... — 20.30 Maja vam predstavlja — 21.30 Omizje (kontaktna oddaja) — 23.30 Svet poroča — 0.10 Yutel SREDA, 1. IV. SLOVENIJA 1 8.55 — 12.10 in 15.30 — 1.30 TELE-TEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE OPERE, ponovitev 11.10 NENAVADNO POLETJE, ponovitev angl. nadalj., 1/4 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 8/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TF.DNA UHO, češkoslovaški film (ČB) 22.05 EPP 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 AVSTRALIJA, PRIKLONI SE, avstral. dok. oddaja, 6/7 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: KRILA, amer. naniz., 9. epizoda COPLAN, franc, naniz., 10/10 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 5/13 1.20 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani — 15.55 Osmi dan (ponovitev) — 16.45 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Psiho — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik OR F — 20.00 Kviz — 20.30 Športna sreda — 22.30 Tržaška zrcala — 0.30 Yutel SNEŽNIŠKI ODMEVI KOČEVSKA REKA — Izšla je druga številka »Snežniških odmevov«, glasila Podjetja Snežnik. Iz njega povzemamo nekaj bolj zanimivih. »Čeprav je vaš kraj predviden za bodoče občinsko središče, naj ohrani vse čare izvirne slovenske vasi,« je izjavil neki republiški urbanist, iz tega pa se da zanesljivo sklepati, da bo območje Kočevske Reke združeno v samostojno občino. Zanimiva je spet anketa, tokrat o turizmu. Odgovori nanjo so različni. Nekateri so za turizem na tem območju, drugi proti njemu. Prof. Mitja Ferenc objavlja drugo nadaljevanje o kočevskih Nemcih. Objavljenih pa je še več zanimivosti, novic in fotografij. • • Ljubili pomeni dati ljubljenemu bilju prav, ko nima prav. (Peguy) som OPREMA v NOVEM MESTU s svojo SOKO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO V mesecu marcu vam nudimo: — 15% popusta pri nakupu z gotovino za vse naše izdelke INFORMACIJE IN PRODAJA NA SEDEŽU: OZ HRAST, Adamičeva 2 (pri osnovni šoli Grm), NOVO MESTO, tel.: 068/22-802 in 28-135 Delovni čas: vsak delovni dan od 10. — 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. > < cn > oc uu I— LU Q_ < CD ul LU CO < O > LU O OC O < BLAGOVNI CENTER BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA! — velikonočna ponudba — margarina 500 g, zelo ugodno 119,10 SLT coVLBNViS H09IHVIM VIVO'1 VAOdOQ V0IHJ.SI8' A03S PRODAJNI CENTER GALA CELJE MARIBORSKA 128, PRODAJALNE: GALA b ;»r,5„ PEKA^nE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA NOVO MESTO, LOČNA 21 UPRAVNI ODBOR d.d razpisuje prosta delovna mesta 1. DIREKTORJA d.d. 2. DIREKTORJA PEKARNE, d.o.o., NOVO MESTO 3. DIREKTORJA PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, d.o.o., ČRNOMELJ 4. DIREKTORJA PEKARNE, d.o.o., TREBNJE POGOJI: Pod točko 1. in 2. — višja oz. visokošolska izobrazba — organizacijske sposobnosti ter izdelan predlog razvojnega plana d.d. oz. d.o.o. — znanje tujega jezika — izpolnjevanje pogojev, predpisanih z zakoni Pod točko 3. in 4. — srednja oz. višješolska izobrazba, drugi pogoji kot pod točko 1.in 2. Mandat traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po pbjayina gornji naslov z oznako »prijava na razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. KCJCTjE U TRGOVKO TURIZEM M PROMET Is s ROVER G RO U P OPEL ASTRA, VECTRA, OMEGA MERCEDES 190£^ VW VENTO ROVER, ADRIA 1IK.< DOBOVA tel. 0608/64-625 fax 0608/64-625 PRODAJAMO VOZILA r KURIVOTRANS d0o A TRGOVINA IN PREVOZNE STORITVE 68340 Črnomelj, Koniianco 41. telefon 068/52-370, 52-322: fon: 068/52-394 Na podlagi določil 20. člena Statuta podjetja Kurivotrans, d.o.o., razpisuje direktor naslednje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA s pogoji za zasedbo: — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 5 oziroma 2 leti delovnih izkušenj — znanje enega tujega jezika — usposobljenost za delo na računalniku Delovno razmerje se sklene za določen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Možnost spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: KURIVOTRANS, d.o.o. trgovina in prevozne storitve Kanižarica 41 68340 Črnomelj INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA »SAVA« KRŠKO, p.o. razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih delih — da ima organizacijske sposobnosti — da ima opravljen strokovni izpit Kandidat bo na razpisano delovno mesto imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov: IGM »SAVA« KRŠKO, Cesta krških žrtev 59, 68270 Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu odločitve o izbiri. LESNA INDUSTRIJA bOT lO/lfO » 30% popust za gotovinsko plačilo od 16. 3. 1992 dalje brezplačna dostava in montaža — nad 100.000 SLT 15% popusta na 3 obroke brez obresti 0% na 5 obrokov brez obresti _______O Saloni pohištva in keramike Krško, Cesta krških žrtev 100, tel. in fax. (0608) 31-302 Sevnica, Naselje heroja Maroka 17, tei. (0608) 81 -734 Novo mesto, Resljeva 2, tel. (068) 22-305 VULKANIZERSTVO UNETIČ BOJAN KRŠKO tel. in fax (0608) 31-407 Ugodna prodaja uvoženih gum za traktorje, kamione, osebne avtomobile ter ostala vozila. Po naročilu možna dobava vseh velikosti in dimenzij. Dobavljam trgovinam, vulkanizerjem in ostalim. Na zalogi imamo večjo količino raznovrstnih gum. ♦ ♦ ADRIA ČARA VAN, d.d. Zagrebška 20 68000 Novo mesto glavni direktor ADRIE ČARA VAN razpisuje prosta dela in naloge PREVAJALCA-KORESPODENTA za vodstvo Adrie Caravan Pogoji: — višja, visoka šola — aktivno znanje francoskega in angleškega jezika — dve leti ustreznih delovnih izkušenj na podobnih delih — interes za delo s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji Ob zaposlitvi nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema. izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi bodo določeni še drugi pogoji dela. Pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev in opis delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Adria Caravan, d.d., Novo mesto, Zagrebška 20, Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem postopku. (•ENTER’ LJUBLJANA Poslovalnica Novo mesto, Bršljin 2 Do sedaj ste kupovali eamo dopoldne, odslej pa tudi popoldne do 19. ure in ob sobotah do 13. ure. Gradbeni materiali in vse vrste izolacij so vam na voljo še naprej v večjem obsegu. Znižane cene toplotnih in hidroizolacij samo v marcu Pohitite!" Gradi — izoliraj — ogrej • telefonske centrale, sekretarske garniture • • klasični in brezvrvični telefoni • • iskalniki oseb, prenosni telefoni • • osebni računalniki in mreže • • modemi, oprema za prenos podatkov • • celovite rešitve telekomunikacij • • leasing opreme • Naš novi naslov je: Teling Teleinformacijski sistemi in storitve, d.o.o., Kranj 61000 Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 Telefon: (061) 152 822, Telefaks: (061) 219 634 K7. "KRKA" BRAZDA A AGROSERV1S POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO V okviru našega sejma, ki poteka vsako zadnjo nedeljo v tekočem mesecu, spoštovane bralce obveščamo, da poleg sejemske in komisijske prodaje razpisujemo tudi licitacijo naslednjih poškodovanih vozil: R5 C/3v — metalik 1.1991 200*000JDO^LT Sejem se prične ob 7. uri, licitacija pa ob 8. uri v nedeljo 29.3. 92. V__________________________________________________________________J TELING Novo ime s tradicijo * V A6KRATUJKOM’ (061) 152 822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije IIII \\l Ir jŠ! I ^EuROŠPED d.o.o. /ugodna RACIONALNA ORGANIZACIJA TRANSPORTA ŠPEDITERSKE DEJAVNOSTI PREVOZNIŠTVO EXPEDITIVNO DINAMIČNO LJUBLJANSKA C 27 68000 NOVO MESTO Tel 068 25-089. 27-066; fax: 068 25-089 Pred bojkotom? Kakšen bo natečaj za Dom starejših občanov v ________Trebnjem?__________ TREBNJE — Dom starejših občanov v Trebnjem naj bi v naslednjih mesecih zaživel vsaj na papirjih. Če bo šlo vse po sreči, naj bi do poletja Trebanjci dobili vsaj idejno urbamstično-arhitek-tonsko rešitev. Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje se je v februarju domenil s predsednico ljubljanskega društva arhitektov, da jim pošljejo ponudbo za izvedbo omenjenega natečaja. Ljubljančani so sestavili predračun kar za 37.785 mark, to pa seje zdelo Tre-banjcem odločno preveč. Drugi predračun so oklestili na račun fonda nagrad in odškodnin, tako da bi po tem znašali stroški natečaja 20.400 mark. Ta predračun pa nc vključuje stroškov za izdelavo natečajnih podlog, ki bi jih pripravil že omenjeni trebanjski zavod. Toda ti stroški bi bili za Trebanjce še sprejemljivi, upajo pa, da bodo tudi nagrade (prva 4000, druga 3000 in tretja 2000 DEM) dovolj vabljive. Trebanjska vlada seje pri odločanju o natečaju bolj nagibala k temu, da bi bil le-ta poziven, da bi pritegnili že uveljavljene arhitekte in čimprej dobili uporaben dokument, kot pa da bi sc pri tako pomembni naložbi za mesto in občino igračkali kakšni študentje oz. še bolj »zeleni« arhitekti. Tudi zaradi tega, da jim društvo arhitektov ne bi podtaknilo »kukavičjega jajca«, kar bi se lahko zgodilo, če bi v 5-članski strokovni žiriji imelo celo tri svoje člane, seje trebanjska vlada bolj ogrela za to. da bi natečaj za dom starejših občanov speljali z znanim arhitektom navkljub bojazni, da bi ljubljanski arhitekti na tako potezo odgovorili z bojkotom. Zavod za urbanistično načrtovanje iz Pirana je že doživel takšen bojkot društva arhitektov, ker je šel z natečajem mimo tega društva. GLEDALIŠČE V LESKOVCU LESKOVEC — V prostorih tukajšnje osnovne šole so v petek zvečer pripravili gledališko predstavo. Nastopila je igralska skupina iz Prečne pri Novem mestu z Bajčevo srhljivo komedijo Oglasi se, Ferdinand. ! /////////////////M^ SALON LEPOTE BEAUTY V STARI OSNOVNI ŠOLI NA OTOČCU VAM NUDI — moško in žensko frizerstvo — odstranjevanje celulita in odvečne maščobe z me- ^ todo miolifta — posebni tretma za vrnitev vitke postave po no- ^ sečnosti ter odpravo neprijetne bolečine v križu. 6 I POZOR! Za vse storitve nudimo 10% družinski popust. 2 VLJUDNO VABLJENI! Pričakujeta vas Ljubica in Milena. Telefon 22-211 od 8. do 14. ure Delovni čas od 8. do 20. ure '////////////////////////////////////////////////^^^ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, hčerke, sestre in nečakinje ALENKE ŠEPIC roj. Blatnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njenim in našim sodelavcem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, interni oddelek — intenzivna nega, ki ji je lajšalo trpljenje in bolečine. Posebno se zahvaljujemo podjetju Interevropa, p.o., Novo mesto, g. Bratkoviču za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni J VI NAM — Ml VAM S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. Mi vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite. Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. I %/atcwnct/ PREŠERNOV TRG 14, NOVO MESTO vam nudi: • bogato izbiro zlatega in srebrnega nakita • stenske ure in barometre • zlatnike in srebrnike • menjavo lomljenega zlata za nov izdelek • unikatni kristal steklarske šole NOVO: PRODAJA ZOBNEGA ZLATA ODKUP ZLATA PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH PREDIRANJE UŠES VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE! oni and računalniški inženiring d.o.o. ostale Ljubljana Novo mesto Velnarjeva 8 Ločna 1 (061) 571-122 (068) 20-437 Vam poleg razvoja informacijskih sistemov m programske opreme nudi tudi servisiranje in PRODAJO osebnih računalnikov ATR (286,386,486, notebook) in ostale računalniške opreme najvišje kakovosti, z eno- do dvoletno garancijo. zrno Trgovina A J 1 d.o.o Gmajna 6, Raka Tel. (0608) 75-541 vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih zervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • ume cenah • re- umetna gnojila (urea po 960 SLT, kan po 790 SLT, NPK 13x10x12 po 820 SLT, NPK 15x15x15 po 1022 SLT, NPK 10x20x30 po 1500 SLT) • škropiva, semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol posebno ugodno: modelarec opeka — 1 kom. 32 SLT armaturne mreže 916—1 kom. 4.100 SLT, apno — vreča 306 SLT, cement — vreča 410 SLT priskrbimo: gradbeni material (opeko, cement, apno, železo...1 (ANB) avto moto društvo NOVO MESTO. 68000 Novo mesto, Ljubljanska cesta 8/b; telefon (068) 22-159, p.p. 6 Avto moto društvo Novo mesto odda v najem poslovne prostore v izmeri cca 120 m2 na Ljubljanski cesti 8/b, Novo mesto. Vse informacije dobijo interesenti na upravi AMD Novo mesto. Trgovina NANCA like Vašte 16 tel. (068) 28-875 i Vam nudi veliko izbiro • maturantskih in birmanskih oblačil • ženska krila, bluze in pletenine • sposojo poročnih in obhajilnih oblek I i YURENA, šola tujih jezikov Novo mesto Vpisuje mladino in odrasle v začetne in nadaljevalne tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika. Tečaji potekajo po najmodernejših metodah z izkušenimi profesorji. Prijave po tel. (068) 23-434 POGREBNE STORITVE OPRAVLJAMO JIH NA DOMOVIH, POKOPALIŠČIH IN V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH — obiščite: ŽIČKAR, Črešnjice 32, Cerklje ob Krki — pokličite: 0608/69-134 prevozi pokojnikov in žar s posmrtnimi ostanki prodaja pogrebnih pripomočkov okrasitev poslovilnih prostorov na domu in pokopališčih izkop in zasutje grobov opravljanje pogrebnih svečanosti s pogrebci urejanje navadnih in žarnih grobov vzdrževanje grobov in pokopališč VSA DELA IN STORITVE OPRAVIMO KAKOVOSTNO IN POCENI. TEJA ŠPORT S. ROZMANA 20 ČRNOMELJ GORSKA Jr TOP BIKE SIS 18 TOP BIKE SIS 18 OVER SIZE TOP BIKE STI 100 OVER SIZE TOP BIKE STI 200 OVER SIZE TOP BIKE 500 LX TIG OVER SIZE TOP BIKE DEORE LX ALU OKVIR f PROMETNI DAVEK NI OBRAČUNAN. L GARANCIJSKI ROK 1 LETO. TEL. (068) 51-231 20.655.00 SLT 26.928.00 SLT 35.904.00 SLT 40.392.00 SLT 51.153.00 SLT 88.893.00 SLT VI NAM — Ml VAM VTEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 26. marca — Emil Petek, 27. marca — Rupert Sobota, 28. marca — Janez Nedelja, 29. marca — Ciril Ponedeljek, 30. marca — Bogoljub Torek, 31. marca — Beno Sreda, 1. aprila — Hugo LUNINE MENE 26. marca ob 3.30 — zadnji krajec kino BREŽICE: 26. in 27. 3. (ob 20. uri) ameriška akcijska drama Kres ničevosti. 28. (ob 20. uri) in 29. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Na tuj račun. ČRNOMELJ: 26. (ob 20. uri) in 27. 3. (ob 18. uri) ameriški film Neskončna zgodba II. 27. 3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Jekleni orel II. 29. 3. (ob 20. uri) ameriška komedija Prizori iz zakonskega življenja. KRŠKO: 26. 3. (ob 19. uri) predstava domačih pevcev in instrumentalistov. 27. (ob 20. uri) in 28. 3. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Srečanje z Venero. 29. 3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Mladoletni vohun. 31.3. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Dober policaj. METLIKA: 27. 3. (ob 18. uri) ameriška komedija Trapasti Harry. 27. 3. (ob 20. uri) ameriška komedija Prizori iz zakonskega življenja. 29. 3. (ob 18. uri) film Neskončna zgodba II. 29. 3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Je-kelni orel II. NOVO MESTO: Od 26. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Policaj pod kontrolo. Od 27. do 30. (ob 18. in 20. uri) ter 28. in 29. 3. (tudi ob 16. uri) ameriška akcijska komedija Komandos iz predmestja. TREBNJE: 27. in 29.3. film Divji v srcu. zavarovalnica triglav« poslovna enota Novo mesto ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: - ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZA-STOP ČRNOMELJ POGOJI: — Končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, dve leti delovnih izkušenj Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., NOVO MESTO ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejemanje pisnih vlog, fO Dolenjska banka d.d. Novo mesto BORZNO POSREDNIŠTVO Trgovanje z vrednostnimi papirji se je po dveh letih delovanja borze v Ljubljani že dodobra uveljavilo v slovenskih profesionalnih finančnih krogih. Še vedno premalo pa se pogosto zelo donosnih naložbenih možnosti poslužujejo zasebna podjetja, obrtniki in občani. Navadno je vzrok njihove previdnosti preslaba informiranost glede novih možnosti finančnih naložb, še pogosteje pa pomanjkanje ustreznih borznih specialistov, ki bi jih uvedli in namesto njih opravljali relativno zahtevne borzne transakcije. Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., je prav zaradi tega razširila svojo dejavnost tudi na področje borznega posredništva, v okviru katerega vam nudimo: — osnovno svetovanje in pomoč pri vaših odločitvah za najboljšo možnost med alternativnimi oblikami naložb (depoziti, devize, vrednostni papirji...), — svetovanje in pomoč pri odločitvi za nakup — prodajo najprimernejšega vrednostnega papirja ob upoštevanju stopnje tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti, — opravljanje kupoprodajnih poslov za vaš račun na Ljubljanski Borzi in mimo nje, — upravljanje s portfeljem vrednostnih papirjev, — hrambo vrednostnih papirjev v naših depojih, skrb za njihovo zapadlost in vnovčevanje zapadlih kuponov. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije zglasite pri naših borznih posrednikih (tel. 24-213 — Iztok Plut ali Ljudmila Bajec), ki vam bodo radi pomagali pri vaših odločitvah. /O ljubljanska banka DOLENJSKI LIST I USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj Iurednik Priloge), Pavel Perc m Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 45 SLT, naročnina za I trimesečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 980 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM jali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacije ipd. 700 SLT. Mali oglasi do deset besed 500 SLT, vsaka nadaljnja beseda 50 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100 620-970-25731-128 4405 9 jLB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboralorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja Išt. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 'V///////////////////////////////////////////////^^^ l kmetijski stroji ZETOR 7245, star dve leti in Fergu-%on 39, starejši, s kabino, prodam. Marjan Stefanič, Pristava 13, Podbočje. 1385 FERGUSON 558, vozen, zapuščen, poceni prodam. ® 50-066. 1395 PRODAM traktorsko kosilnico fiusa-tis. Stane Virant, Pijavice 6, Tržišče. 1425 ZETOR 5211 prodam ali zamenjam za 5245. ® (0601)81-638. 1433 MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi, popolnoma novo, zapakirano, prodam za 950 DEM. ® 76-018. 1438 SAMONAKLADALNO nemško prikolico (19 m3) prodam. ® (0608)61-846. 1447 PRODAM nov nakladalnik za gnoj, z garancijo. ® (0608)75-575. 1461 motorna vozila Z 750, karambolirano, letnik 1983, in Z 850, neregistrirano, letnik 1981, prodam. Peter Jamšek, Smaiješke Toplice (šola). 1343 JUGO 55 A, letnik 1987, prodam. ® 57-428. 1348 R 4 GTL, letnik 1981, registriran celo leto, prodam. Franc Regina, Dol. Kamen-ce 29, Novo mesto. 1351 JUGO 45, letnik 1986, rdeč, prodam. Nose, Gabtje 107, Brusnice. 1353 GOLF D, letnik 1988, registriran do 1/93, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (0608)32-446. 1356 LADO 1200, letnik 1987, registrirano do 19.8.1992, hrvaška registracija KA, prodam. ® (0608)64-597. 1359 Z 128, letnik 1988, prodam. Marko Zagorc, Bučna vas 40, Novo mesto. PRODAM Regato, letnik 86, St 068/25-115 popoldan. Prodam Jugo, letnik 1984. 'at 068/23-585. ŠKODO FAVORIT, staro 6 mesecev, prodam ali menjam za manjši avto. ® (068)84-655, popoldne. 1362 R 18 TLJ, letnik 1987, prodam. ® 27- 564. 1364 R 4, letnik 1976, registriran do konca avgusta, ugodno prodam. ® 24-763. 1366 GOLF JXD, letnik 1986, rdeč, prodam. ® (068)42-259. 1367 GOLF DIESEL, letnik 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stanko Jurečič, Groblje 43, Šentjernej. 1369 126 P, letnik 1986/10, 23000 km, lepo ohranjen, prodam. ® 23-894. 1373 FIAT REGATA 100 SiE, letnik 1987/11, garažiran, 93000 km, prodam. ® (0608)22-079, dopoldne in (0608)33-810, popoldne. 1374 MERCEDES 2224 (12 ton), prikolico (9 ton), špediter, prodam. ® (068)48-683. 1380 Z 101, letnik 1984, prodam. ® 21-857. 1389 VW 1200 HROŠČ prodam, s: 28-701. 1391 ZA R 12 ugodno prodam nove amortizerje. ® 50-123. 1392 MOTOR APN 4, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. « 28-960 ali 28- 841. 1393 PRODAM Z 101, malo karambolirano. d: 24-561. R 4 GTL, letnik 1982, prodam, a: 42-698. 1394 OLTCIT, registriran, prodam, .c (0608)61-567, Brežice. 1396 DIANO, letnik 1981, registrirano, prodam. ® (0608)70-284. 1397 GOLF, letnik 1979, prodam. Branko Podbršček, CKŽ 30, Krško. 1398 GOLF D in žitni kombanj Claas (2,7 m) prodam. ® 50-194 1399 126 P, letnik 1989, prodam za 2800 DEM. Zupančič, ® 87-197. 1400 JUGO 45, letnik 1986, za dele prodam ali menjam za APN 6. Avto jev voznem stanju, registriran do maja. Franc Pintar, Uršna sela 98. 1401 RENAULT 4, letnik 1991, registriran za celo leto, prodam. ® 27-682. 1402 PRODAM suzuki maruti in vartburg karavan. Informacije na s. (068)87-457. 1403 LADO, letnik 1987, prodam. Butalin, Cesta herojev 26, Novo mesto. 1406 PASSAT KARAVAN, letnik 1976, motor generalno obnovljen, registriran do septembra 1992, ugodno prodam. Jože Pureber, Prečna 26, Novo mesto, o 23-293. 1408 126 P, letnik 1979, prodam, t 25-952. 1413 AX DIESEL, 12/89, prodam ali menjam za cenejši avto. Groblje 8, Novo mesto. 1418 R 4, 1984, in kozolec dvojnik (topler) prodam. Tomažin, Dobrava 46. V: 42-951. 1420 BMW 316, letnik 1986, odlično ohranjen, prevoženih 52000 km, ugodno prodam. « 51-716. 1423 DOKUMENTE za golf diesel, stari tip, ugodno prodam. S? 60-546. 1424 R 4, letnik 1983, prodam, o 28-915. 1427 Z101, letnik 1986/6, zadaj rahlo udarjen, vozen, ugodno prodam. ® (068)22-898. 1430 ŠKODO 120 LS, letnik 1982, vozno, neregistrirano, prodam za 500 DEM. o (068)49-658. 1432 TOMOS COLIBR1, letnik 1958, vozen, in razne nove rezervne dele za Z 101 ugodno prodam. e (068)24-368. 1448 Z 101, letnik 1982, registrirano do 3/93, prodam, t: 45-270. 1451 FIAT 126 P, letnik 1984, prodam, ® 73-159, popoldne. 1462 126 P, letnik 1983, prodam, a? (068)73-609. 1463 GOLF JXD, letnik 1987, garažiran, 80000 km, 1,6 1, prodam. ® (068)51-644. 1466 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj. ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 959 MONTAŽA IN POPRAVILA TV anten. * 44-129. 1120 MONTAŽA IN POPRAVILA TV anten. ® 44-129. 1208 ALARMNI IN ELEKTRONIKA za vaš avtomobil. Zahtevajte prospekte! Av-toelektrika, Cesta na Markovec 29, Koper, ® (066)24-483, zastopstvo ® (068)51-378. 1390 Es5ft3 NISSAN Vidrih Janez Sentpeter 51, Otočec tel. (068) 85-180 VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO) POZOR! prodajamo traktorje ZETOR 62-11 s kabino in rabljene traktorje SAME DELFINO 35 torpedo 60 KS in torpedo 55 A. Dobava takoj. Gabrijel d.o.o. Zgornje Pirniče 124a Medvode tel. (061) 576-447 UGODNO • prodaja gospodinjskih aparatov na čeke • prodaja telefaksov in kopirnih strojev CANON • pooblaščeni servis ELMA RO-WENTA • popravilo vseh Iskrinih malih aparatov • izvajanje elektroinstalacij novih, kot popravilo starih • svetovanje in montaža alarmnih naprav Elektronik trgovina in servis Kettejev drevored 5 Novo mesto Tel. (068) 22-409 Vabimo vas, da se udeležite razgovora o honorarnem delu na področju Dolenjske. Srečanja so organizirana v Kočevju, hotel Pugled, vsako sredo in petek ob 19. uri. Žafran Bogomir, Jamova 48, Ljubljana TSC3 A do.o Ulica 21. oktobra 19 b Črnomelj tel. (068) 51 -396 • satelitske antene z montažo in garancijo 43.500 SLT • daljinski telefoni dometa do 20 km 29.700 SLT • Male oglase sprejemamo ob vsakem času, 5 S in sicer prek t.i. telefonske tajnice na ste- S • vilki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. | • do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lah- S S ko pa jih oddate tudi osebno v oglasni S S službi na Glavnem trgu 24 v Novem • X mestu. $ LES IGLAVCEV - hlodovino, kupimo. Plačilo takoj. Najmanj 30 m3. Inf. po tel. (068) 87-451. CANKARJEVA ZALOŽBA P = Ir'j ZALOŽNIŠKO IN TRGOVSKO PODJETJE CTS3 Vabi k sodelovanju honorarne zastopnike — za prodajo knjižnega programa CZ — za zbiranje prednaročil Atlasa svetovne zgodovine (najboljši zastopniki dodatno nagrajeni) Izkoristite Vaše zastopniške sposobnosti pri nas! Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA, Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel. 061 /323-362. ZAHVALA DOMy STAREJŠIH OBČANOV V KOČEVJU Ob smrti naše drage mame, se želim zahvaliti vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje ali kako drugače pomagali. Posebej sem se dolžan javno zahvaliti zaposlenim in vodstvu Doma starejših občanov v Kočevju, zdravnikom, medicinskim sestram, negovalkam in strežnemu osebju za požrtvovalno in humano delo pri oskrbi moje 84-letne matere Marije Pajnič. Zahvali se pridružujejo tudi brat iz Zagreba in sestri iz Buzeta in Bosljive loke. preklici MAJDI IN MILANU PERHAVCU iz Črnomlja prepovedujem dostop na parcelno št. 511/1 in 516. ANDREJ ŠVAJGER, Vojna vas 19, Črnomelj. 1372 MARIJA SIMONČIČ, Brinje 7, Šentrupert, prepovedujem Alfonzu JAKIJU, Brinje 6, pašo kokoši po moji parceli, okrog hiše in po dvorišču. 1452 posest OPUŠČEN MLIN ob Temenici in 1 ha zemlje, primerno za gostinstvo in druge dejavnosti, prodam. Jože Sever, Veliki Gaber. 1337 HIŠO v Novem mestu prodam, d -24-100. 1338 NA SONČNI legi blizu Sevnice prodam vikend (9 x 7), v 111. fazi. Voda, elektrika, asfalt, vinograd, 600 trt. Parcela je velika 34 arov. o (0608)82-281. 1339 DVA TRAVNIKA v Lipovcu (Žužemberk) prodam. Cena po dogovoru. ® (061)651-611. 1341 VINOGRAD (300 trt — rizling, kraljevina), star 3 leta, z zemljiščem skupaj 28 arov, na Hrastu pri Metliki, po ugodni ceni prodam. ® 58-047, od 7. do 19. ure. 1345 ENOSTANOVANJSKO HIŠO v centru Novega mesta prodamo, ‘a? 25-160 in 25-161. . 1355 NOVO HIŠO v Šentrupertu prodam. Janez Repše, Šentrupert 78, Šentrupert. 1368 OPREMLJENO HIŠO oddam v najem. Ima telefon in centralno ogrevanje. Ostalo po dogovoru. ® (061)772-280. 1375 HIŠO z opremo v Brestanici dajem v najem. ® (0608)79-210, 1376 PRODAM manjšo kmetijo v Podbočju s hišo, vinogradom, gozdom in kmetijskimi zemljišči v celoti ali po delih. ® (064)216-029. 1378 ZELO UGODNO za samo 3 DEM/1 m2 prodam sončno parcelo (včasih vinograd), 724 m2 pri Škocjanu nad Staro vasjo, Dostop možen z osebnim avtom. ® (0601)25-566. 1379 ZEMLJO pri Stranski vasi prodam. Alojzija Muhič, Jama 6, Novo mesto. 1383 GRADBENO PARCELO, v velikosti 14 a, na Potoku pri Straži prodam. ® (068)22-661. 1386 STAVBNO PARCELO (2000 m2), Otok pri Metliki, takoj prodam. Asfalt, voda in elektrika ob parceli. ® (068)26-835. 1387 UGODNO PRODAM majhno staro kmetijo na Okljukovi gori v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom. ® (0608)61-556. 1405 V BLIŽINI DVORA prodam manjšo kmetijo, z gospodarskim poslopjem in starejšo hišo ter urejeno gradbeno dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Voda in elektrika na parceli. Za plačilo možne kombinacije. Robert Flander, Podhosta 5, Dolenjske Toplice. 1410 PRODAM 1 ha bukovega gozda. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 1417 PARCELO na Gorjancih (pri Gospodični) prodam. Elektrika na parceli. ® 27-841. 1421 VIKEND v neposredni bližini Trebnjega, primeren za bivanje, prodam. Informacije na ® 28-706, po 17. uri. 1422 V SEVNICI, Prvomajska 3, prodam manjšo stanovanjsko hišo in objekt, zgrajen do prve plošče, z vrtom. ® (063)27-564. 1453 PARCELO v Cundrovcu pri Brežicah prodam. Enosobno stanovanje v Brežicah kupim ali zamenjam za enako v Ljubljani. ® (0608)34-926. 1454 MURVICE PRI ŠENTJANŽU, prodam več zazidljivih parcel za vikend ali za hišo. Voda in elektrika v bližini. Ponudbe na :a? (061) 182-060. 1455 SADOVNJAK, njivo in opuščen vinograd na Cirniku pri Mirni prodam. ® (061)783-327, Tone. 1456 HIŠO, v IV. gradbeni fazi, na Ratežu, kletni prostori prirejeni za lokal ali obrt, prodam, c 28-850 ali 21-218. 1467 GOZD v okolici Brusnicah Šentjerneja kupim. ® (068)22-282. 1270 prodam PRODAM kubik suhih hrastovih desk, smrekove in bukove deske. d? (068)42-482. 1340 PRODAM neobžagane bate za kozolec, kosilnico BCS (petrolej, bencin) in traktor ferguson 533. « (0611786-050. PRODAM 2 novi strešni okni. ® 068/25-000. PRODAM SYNTESIZER Casio, CT — 650 z adapterjem, 465 saund, klaviatura z ritmi in spremljavo, 5 oktav, velike tipke. s. 068/65-741 HARMONIKO WELTMEISTER, 5 registrov, malo rabljeno, ugodno prodam. ® (061)349-616. 1344 MIZARJI! Prodam mizni rezkar z vozičkom za polovično ceno. £ 49-251. KORUZO v zrnju in bikca, starega šest tednov, prodam. ® 25-215. 1347 BELO POROČNO OBLEKO št. 38 in dekliško obleko za prvo obhajilo ugodno prodam. ® 25-320 in 27-366, popoldne. 1350 ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric FRANC REVINŠEK Šentjanž 4 Ob boleči izgubi se prav lepo zahvaljujemo vsem bližnjim sorodnikom za veliko pomoč, dobrim sosedom, prijateljem, znancem za ustna in pisna sožalja, vaščanom, krajevni skupnosti, gasilcem Šentjanža, Tržišča in Cirnika za organiziran pogreb, organizaciji RK in Društvu upokojencev, KPD Dob, Iskri Mokronog, Manufakturi Ljubljana in vsem ostalim za darovane vence, cvetje, sveče in maše, vsem, ki ste našega ata pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gostilni Repovž za veliko pomoč, cerkvenim pevcem in pevcem iz Mokronoga, govornikoma za izrečene ganljive besede, Univerzitetni kliniki v Ljubljani, dr. Jelencu, dr. Koželju in strežnemu osebju, ki so pokojnemu lajšali bolečine. Iskrena zahvala gospodu župniku in ministrantom za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi VINO laiki rizling in cviček prodani. * (0608)33-815. 1354 DVE AKUSTIČNI KITARI prodam. a£ 28-275. 1358 KRAVO, brejo 8 mesecev in bikca prodam. Zupančič, Dol. Ponikve 11, ® 45-542. ,361 NOVO diatonično harmoniko pro-dam. ® (068)28-291. 1363 PO IZJEMNI CENI prodamo 8 pa-sazm mlin na elevatoije. ® (065)26-070 m (065)25-724. 1370 SEMENSKI KROMPIR erla, desire, tone in jana prodam. ® (064)310-096. 1371 i ugodno prodam. Franc Berus, Jg®6. M‘ma Peč, m 44-321, interna dopoldne. 1377 PARCELO za zidanico v Semiču, R 4, Jetnik 1988, otroško spalnico prodam. ® 27-410, popoldan. 1384 . - ®®IHAČEGA PRAŠIČA, težkega 'od kg, prodam. » 87-336. 1388 SENO ugodno prodam. ® 65-440, po 15. uri. 1409 PRODAM klavirsko harmoniko Melodija, črno, novo 96—basno, 9 registrov, S kovčkom, še v garanciji za 10.000 SLT ceneje od nove. ® (061)446-536. 1412 -300 LITROV VINA—CVIČKA in dve stan omari prodam. ® (068)42-634. 1426 CAJPRODAM avtoprikolico, novo, do 500 kg.® (0608)81-373. 1435 KAKOVOSTEN SEMENSKI KROMPIR desire prodam. Cena je 13 SLT/kg. Možna dostava na vaš dom. Silvo Vidmar, * (064)323-543, zvečer. 1437 ,. c?.m2 hrastovega poda prodam. ® 24-863. 1439 *OZE z mladiči prodam. ® (0608) 43-345. 1440 „ TELIČKO staro 5 tednov prodam. Kužnik, S 40-884. 1441 OTROŠKI kombinirani voziček Chic-co atlantik, prodam. ® (068)21-972. 1442 HLADILNIK z zamrzovalnikom, star dve leti, prodam. Vera Perše, Rimska 3, lrebnje, ¥ 44-202. 1443 KAVČ, dva fotelja in drugo pohištvo P°ceni prodam. Informacije ob sobotah na® 51-367. 1444 VEČ PLEMENSKIH KRAV in telic Prodam. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna 1449 . MLADO KRAVO prodam ali me-njam za jalovo. Prodam tudi seno. ® 76-3*8. 1450 1 5?B£RMANE, šnavcerje — mladičke prodam. ® (0608)32-521, zve-Cct- 1457 HLADILNIK GORENJE, nov, ugodno prodam. ® 23-534. 1460 INDUSTRIJSKI šivalni stroj ugodno prodam. ® 59-711. 1465 razno DELO NA DOMU! Sodelovanje z ameriškimi firmami — pakiranje kuvert, (1 kuveta — l USD). Na voljo so tudi ostale oblike sodelovanja. Zelo donosno, Poizkusite še vi. Na voljo je tudi katalog o gojenju šampinjonov. ® (068)76-424. 1349 FAIR PLAY, POSEL STOLETJA! L delom lahko veliko zaslužite! Zato ne razmišlajte in se udeležite predavanja, kije vsako sredo, ob 20. uri v gostilni Pri Slavcu v Maharovcu, Šentjernej. 1382 DODATNI ZASLUŽEK na domu! Celotna navodila o vrsti in tehnologiji, ki prinaša lep dohodek. Pins, p.p. 13,62107 Maribor. \ 404 NOVO! Zbiramo naročila za knjigo »Izbor dopolnilnih dejavnosti« na domu, v kateri najdete veliko možnosti za doda- ten zaslužek ali samozaposlitev! Veliki format, trda vezava, barvne ilustracije. Agencija PROMA, p.p. 22,62001 Maribor. 1407 NOVOST na področju hujšanja, huj-ševalni pas iz Japonske. ® (061 )218-941. 1458 STE OBRTNIK? Imate tri ali več zaposlenih. Pridobite si lahko od 13 do 17000 DEM regresa za dopust. Pokličite na® (061)727-966. 1459 POSLOVNI PROSTOR (50 m2) v Novem mestu iščemo. ® 22-366. 1464 službo dobi V GOSTINSTVU ZAPOSLIMO simpatično dekle. OD dober. ® (0608) 33-493, od 9. do 1L ure. 1352 OKREPČEVALNICA SOKOL, Brežice, zaposli mlado urejeno dekle. Možnost sobe. ® (0608)61-088. 1365 HONORARNO DELO za vse, ki ste v finančni stiski. Obvezen lasten prevoz. Zaslužek 13.000 SLT tedensko. Informacije v petek. Vinko Jenič, Dobindol 6, Uršna sela, ® 65-711. 1381 KV MIZARJA, z najmanj triletno prakso v pohištveni ali stavbni proizvodnji in DELAVCA ali delavko za delo v lakirnici (lahko avtoličar), zaposli Mizarstvo Jaklič, Dvor 11. Delovni pogoji so dobri, OD stimulativen. Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Javite se po ® (068)87-058, pismeno ali osebno. 1411 IŠČEMO prikupno dekle za delo v bistroju in trgovini, nudimo stanovanje. ® 23-878,28-501. 1414 KUHARJA ali kuharico za peko pic zaposlim. Pizzerija Šempeter, Otočec. 1416 DEKLE za delo v bistroju zaposlim. Vse informacije dobite v bistroju Alfa v Črnomlju. 1428 POZOR! Nudim dober zaslužek. Pogoj: osebni avto. Dobimo se v Ločni 8 a, Novo mesto, 27. marca ob 18. uri. 1434 ZA DELO NA TERENU nudimo dober zaslužek, provizija 40 %. Območje Dolenjske, Zagorja in Zasavja. ® (064) 217-200, od 16. do 18. ure. 1436 DVA ZIDARJA in delavca zaposlim. ® 21-793. 1445 IŠČEM POTNIKE za prodajo na terenu. Lasten prevoz. ® (068)85-325. 1446 službo išče MOŠKI išče delo, lahko tudi na domu. Imam prostor s telefonom. ® 27-841. 1419 stanovanja V NAJEM VZAMEMO za daljši čas dvosobno stanovanje ali manjšo hišo v Novem mestu ali okolici za odraslo tričlansko družino. ® (068)25-643, od 20. ure dalje. ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali podarim za stanovanjsko pravico za večje stanovanje. S (068)28-304. 1415 ENOSOBNO STANOVANJE na Grmu prodam. ® 28-384. 1429 STANOVANJE vzamem v najem. ® 22-821. 1431 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 91. letu zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica AMALIJA ZUPAN iz Kralije 18 pri Šentjanžu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali, darovali vence, sveče, maše, nam izrekli sožalje in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala družinama Lamovšek — Slavec, gospodu župniku za lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju iz Krmelja, pevcem iz Mokronoga, gospodu Jurgliču s Puščave in govorniku Flajsu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ženitne ponudbe AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja, Poslovni center, Planina 3, vabi vse osamljene in hkrati obvešča, da je za dekleta do 35 let brezplačno. ® (064) 324-258 in (064)51-245. 1222 POPRAVEK Pri zahvali JANEZA MUHIČA iz Malega Podljubna je prišlo do pomote. Pravilno bi se moralo v zahvali glasiti »vsem za pisno ali ustno izraženo sožalje, ter vsem, ki ste darovali za maše«. Prizadetim se opravičujemo! ZAHVALA Imel močno si srce, povedal si nam vse zakaj, kdaj in kje. V 25. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric ANTON KONCILJA mi. iz Straže, Ul. talcev 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in njegovim sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo organiza-toiju Samu Bučaiju in Robiju Juranu, govornici Ireni Ribič in Barbari Gošnik, kitaristoma Zlatku Petkoviču in Miru Tomšiču, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽE MEDIC iz Štalceijev pri Kočevski Reki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vaščanom Štalcerjev, podjetju Snežnik, zdravnikom in osebju Kliničnega centra, godbenikom iz Kočevja, gospodu dekanu iz župnišča Kočevje, govornikoma za poslovilne besede ob grobu ter številnim lovcem, ki so pokojnemu izrazili tudi poslednje lovske časti. Še posebna hvala vaščanom in prijateljem njegove rojstne vasi Podturn. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Tatjana in Darja z družinami, mama Matilda, brat in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ljubil si polje, vinograd, ljubil si mamo in dom, komaj v začetku pomladi odšel si v večni dom. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 36. letu starosti zapustil dragi sin, nečak in bratranec SREČKO ZALETEL z Blata 2 pri Trebnjem Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Račje selo za organizacijo pogreba, vaščanom za vsestransko pomoč, govornikoma Bojanu Okornu in Tonetu Povhetu za ganljive besede slovesa, pevcem iz Trebnjega in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama in ostali sorodniki ZAHVALA Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) V 30. letu nas je tragično zapustil dragi mož, očka, stric, brat, sin in zet SILVO BOŽIČ iz Gabrja 78 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugim sovaščanom iz Gabrja, vaščanom Leskovca, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in mu darovali cvetje. Najlepše se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Dolenjke Novo mesto za pomoč ter Adrii, Drogi in Splošni bolnišnici Novo mesto. Hvala g. župniku za opravljen obred in obema govornikoma za besede ob odprtem grobu ter pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame JOŽEFE OBERČ Dolga Raka 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje, darove v druge namene, izraze sožalja in gospodu župniku za poslovilni obred. Hvala zdravnikom in medicinskim sestram Splošne bolnišnice Novo mesto, zdravnikom ZD Krško, posebno pa patronažni sestri Stanki. Žalujoči: hčerka Vida, sinova Franc in Tine z družinami ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil ALOJZ KUKAR iz Pristave 20, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali ob zadnjem slovesu, izrekli sožalje in podarili vence in cvetje. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ne jokajte ob grobu, le tiho k njemu stopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 81. letu starosti nas je zapustil naš oče in stari oče JOŽE OŠTIR iz Zameškega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje, ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega imeli radi, iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, a huda bolezen ločila te je od nje. V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE DAROVEC borec XIV. divizije s Stare ceste 14, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in cvetje. Lepo se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, nosilcem praporov, godbi in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi p ZAHVALA Pomlad prihaja, vse že brsti, tvoj vinograd te kliče, a tebe, ati, več med nami ni V 58. letu starosti nas je tako nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in stari ata SLAVKO CUJNIK iz Grobelj št. 9 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno Colaričevim, vaščanom, ki ste nam v bolečih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili v tako velikem številu k preranemu grobu. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto, nevrološkemu oddelku, osebju visceralne kirurgije, CP Novo mesto, Občini Novo mesto. Sekretariatu za notranje zadeve, krajevnemu uradu in krajevni skupnosti Šentjernej, Iskri Šentjernej, Hipot, hibridna vezja, GD Groblje, gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Marina, Stanka in Milena z družinami ■ # Božidar Voljč Če kaj velja stara ljudska modrost, da tisti, ki poje, ne misli slabo in da tisti, ki ima rad naravo in ljudi, ne more biti slab člo vek, potem bi lahko pričakovali, da se bo novi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč odrezal bolje od svoje predhodnice dr. Bohove. Dr. Voljč je namreč Ribničanom znan kot dober zdravnik, zagnan delavec in velik ljubitelj narave, sam pa nam je povedal, da je včasih tudi pel v pevskem zboru. V svoji dolgoletni zdravniški praksi je dr. Voljč neštetokrat pokazal, da zna prisluhniti stiskam in težavam ljudi. Te izkušnje pa mu pridejo pra v tudi pri njego vem sedanjem delu, čeprav je popolnoma drugačno. »Kot zdravnik lahko veliko pomagaš že s tem, da človekovim težavam samo prisluhneš, kol minister pa moraš tudi kaj narediti«, pojasnjuje poglavitno razliko dr. Voljč, ki v.šali zatrdi, da je pravzaprav kronični poslušalec, saj se kot poslušalec pojuvtja tako v vlogi zdravnika, ministra, fakultetnega predavatelja, moža in očeta dveh otrok, v zadnjih dveh letih in po! pa tudi kot dedek. Svojo ljubezen do narave je kot strasten ribič, predvsem pa kot aktiven ribiški funkcionar, izpričeval v številnih člankih, ki jih je vrsto let objavljal v domačih, pa tudi nekaterih tujih revijah. Ribe se mu sicer smilijo in jih zato po ulovu spusti nazaj v vodo, kljub temu pa še vedno zelo rad ribari, čeprav mu natrpan urnik tega skorajda več ne dovoljuje. »Kot direktor Zavoda za transfuzijo krvi, kjer sem bil zaposlen zadnjih šest let, sem pogosto mislil, da sem izredno obremenjen, vendar pa takrat še nisem vedel, kakšne so obremenitve ministra,« je povedal dr. Voljč potem, ko je povedal, da je imel sicer velike pomisleke ali naj ponujeni ministrski stolček sploh sprejme. Vsakodnevna vožnja z Griča pri Ribnici, kjer živi zadnjih 18 let, 53-letnemu Božidarju Voljču ne predstavlja obremenitve. Nasprotno. Celo všeč mu je, da stanuje na podeželju in ne v Ljubljani, čeprav je pravzaprav Ljubljančan, saj se je že v predšolski dobi iz Mokronoga preselil v Ljubljano. V Ribnico je prišel leta 1965 in v dolgih letih bivanja in dela v ribniški občini, pri čemer j e nekaj časa delal tudi v Kočevju kot direktor zdravstvenega doma, se je v to okolje prav dobro ujel, čeprav kulturnih in družabnih vezi z Ljubljano ni nikoli pretrgal Dr. Voljč je član stranke Zelenih Slovenije, vendar pa ne sodi med nestrpneže, ki bi želeli na vrat na nos urediti vse ekološke probleme. To izpričuje že njegov odnos do kajenja. Zavzema se sicer da bi kajenje pregnali iz zdravstvenih ustanov, kar namerava kot minister tudi doseči, ven -dar ne zalo, ker bi bil goreč nasprotnik kajenja, marveč zato, ker kajenje v zdravstvene ustanove ne sodi zaradi bolnikov. M. LESKOVŠEK-SVETE Deklica s paralizo je shodila Mednarodna in domača pomoč za triinpoljetno invalidinjo in begunko Željko Surla iz Dubrovnika — Družina se je že vrnila v oblegani Dubrovnik BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENJC — Po dolgem času bo ljubljanska televizija svoje kamere pripeljala tudi na Dolenjsko. Pod tem naslovom bo v Športni dvorani 30. aprila snemanje glasbeno-zabavne prireditve, ki si jo je zamislil rojak Lojze Slak, nastopili pa bodo najbolj znani slovenski »narodnjaki«, humoristi Modre kronike, plesalci Kresa, vinogradniki in še kdo. O prireditvi, katere pokrovitelj je tudi Dolenjski list, bomo več še poročali Na sliki- Lojze Slak spet postaja pravi Dolenjec. Domala vsak vikend je z ženo Ivanko na Burjevcih na Trški gori, kjer imajo vinograd in zidanico. Lojze je letos prvič ponudil tri svoja vina v oceno in dobil visoke ocene. »Tega priznanja sem bolj vesel kot zlate plošče,« je priznal predsedniku trškogorske podružnice Jožetu Prosinečkemu v družbi z organizatorjem te veleprireditve Stanetom Knificem (desno). (Foto: J. Pavlin) »MAJOLKA« NA VELIKI LOKI VELIKA LOKA — V petek, 27. marca, bo ob 8. uri zvečer v kulturnem domu na Veliki Loki kultumo-zabavna prireditev Majolka, ki jo pripravlja Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar z Velike Loke. Na prireditvi bodo nastopili: ansambli Večerni zvon, Kapelski muzikantje, Ansambel Janeza Goršiča, Ansambel bratov Poljanšek, Ansambel Tonija Hervola, Modra kronika in kan-tavtor Bojan Rus. ZORAN CILENŠEK V GABRJU GABRJE — Gostilna »Pri Romanu« v Gabrju bo pripravila to soboto ob 20. uri prireditev za veselje in zabavo. Zadevi so dali naslov Sov žur z Zoranom Cilenškom in bo trajala do jutranjih ur. _ NOVO MESTO — Triinpolletno Željko naši bralci že poznajo. Decembra smo pisali o njej, ko je skupaj z bratoma Gorazdom in Zdravkom ter mamico Alenko zbežala iz Dubrovnika pred teroijem okupatorske vojske in našla zatočišče pri babici v Novem mestu. Željka pa je, čeprav rojena po šestih mesecih nosečnosti, preživela, vendar ne brez posledic. Zaradi cerebralne paralize ni mogla shoditi, zaradi vojne pa je ostala tudi brez nujne terapije, ki jo je PISMO PRIJATELJA IZ ITALIJE Prva letošnja lastovka med italijanskimi ribiči je bil, kdo drug kot naš stari znanec in prijatelj g. Gu-glielmo DairOmo iz Bologne, kije v februarju teden dni prebival v Beli krajini in lovil ribe v Kolpi. S predsednikom ribiške družine sva se z njim srečala v Gostišču Antona Veseliča v Podzemlju in mu izgročila diplomo častnega člana metliške družine, na katero je zelo ponosen, nam pa je čestital za priznanje neodvisnosti Slovenije in pokazal pismo, ki ga je poslal metliškemu županu Branku Matkoviču. To je pismo pravega prijatelja. Z.F.IJKA JE SHODILA Jožeti so slabi salamarji Čeprav je rateška prireditev na njihov godJ je čast Jožetov reševal le tamkajšnji gostilničar RATEŽ — Čeprav si je rateška sa-lamiada — letos že tretja po vrsti — za svoj praznik izbrala dan, ko godujejo Jožeti in Jožice, je bil med letošnjimi devetimi prvonagrajenci vsega eden s takšnim imenom. Ni pa bi bila salamia-da zavoljo tega nič manj kakovostna, tako vsaj so trdili Terezija Balkovec, Dušan Fortuna, Marko Picek, Jože Jaki ter Tone Čelič, ki so si morali že v sredo popoldne v vlogi strogih članov komisije temeljito ogledati ter za nameček še poizkusiti kar 42 salam in nekaj klobas. S slovesom najboljšega dolenjskega salamarja in klobasarja se bo do naslednjega 19. marca postavljal Vojko Merhar, oskrbnik planinskega doma pri Gospodični. Njegova salama je zbrala Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! »Vsi nismo Cigani« — Počečkana nova avtobusna postaja — V Savaprojektu ne dajejo informacij po telefonu — V Novem mestu s kruhom prodajo še kaj Prvi je že nekaj minut pred 18. uro v naše uredništvo poklical Rom Nace Hrovatič iz Stranske vasi. Povedal je, da oni niso taki Romi, ki samo kradejo, temveč da pošteno živijo. Moti ga, da so tako osovraženi tudi pri miličnikih, sedanjih policajih. »Če naredimo kakšen prekršek, se z njimi vse lepo zmenimo, da ne bodo dali naprej, potem nas pa pokličejo k sodniku za prekrške. Ni lepo, da tudi oni lažejo.« Na končuje v romsko naselje Stranska vas povabil tudi našega novinarja, naj se prepriča, kako Romi trpijo. Mariin iz Bršljina je poklical v podporo akciji Očistimo okolje ’92 in povedal, naj komisije še posebej pogledajo v okolico železničarskih blokov pri Keramiki. Na zelenicah je vse polno nesnage, drva so zložena že ospm let, ljudje so si zbili zasilne drvarnice itd. Gospodinjo Ančko iz Vidmarjeve ulice v Novem mestu skrbijo sumljivo majhni računi za vodo, ki jih zadnje mesece pošiljajo iz Komunale. Misli, da imajo pri Komunali v planu novo podražitev in števcev sedaj sploh ne odčitavajo. Tako se bo nabrala večja poraba za takrat, ko bodo cene za porabljeno vodo že odmrznile. Tudi Terezija Luzar iz Kristanove ulice ima pomisleke glede porabe vode, le da ona zato, ker petčlanska družina plača več za vodo kot za centralno ogrevanje. Pravi, da pet ljudi ne porabi petkrat več vode, in misli, da bi morali pri računu to upoštevati. Olga Starič z Mirne je pretekli torek Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli. če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. potovala v Krško in morala na novi atobusni postaji v Novem mestu uro in pol čakati na pravi avtobus. Tačas sije dodobra ogledala avtobusno postajališče. Ne more razumeti vsega, kar je videla počečkanega na stenah velike čakalnice. Za cel koledar imen in besede, ki niso za v časopis. Na tleh je polno čikov, da o straniščih niti ne govorimo. »Kaj bo, ko nam bo vladala ta mladina?« sc je na koncu vprašala gospa Olga. Mateja iz. Črnomlja je pozdravila, da si je v prejšnji številki Dolenjca nekdo upal povedali resnico o komunizmu. Peterle Slovence pelje na pravo pot, komunisti pa še zmeraj kradejo in bi radi oblast nazaj,« je še dodala. Bralec z Velike Doline se v imenu tam stanujočih družin sprašuje, kaj seje spremenilo, ko so se iz Remontnega zavoda izselili vojaki. »Teritorialci so še slabši. Z vojaškimi avtomobili vozijo tako, da domačini bežimo s cest. Nesreča ni daleč, vendar potem bo že prepozno. Krožijo tudi govorice, da se v Remontnem zavodu nahaja večja količina pehotnega orožja.« Iz območja Posavja je prispel tudi naslednji klic. Imena »telefonista« namenoma ne bomo zapisali, čeprav nam je prebral prav vse podatke iz svoje osebne izkaznice. Ko smo kasneje to preverjali na postaji milice v Krškem, ga prijazna uradna oseba ni mogla najti na ekranu računalnika. Pa smo poklicali še v Savaprojekt, kjer naj bi bila oseba N.N. zaposlena. Pomočnik direktorja nam je zagotovil, da tega delavca pri njih ni na plačilnem seznamu, vseeno pa smo mu zaupali vsebino telefonskega lica. N. N. je namreč povedal, da so v sredo tudi v tem podjetju štrajkali, vendar so zato morali pisati svoj letni dopust. Pomočnik direktorja nam je pojasnil, da je tako vselej, kadar pri njih zmanjka elektrike. Tudi na to, da prejemajo delavci 8000 tolarjev mesečne plače, pomočnik direktorja ni rekel nič. Tudi na zadnjo pripombo, da direktorji in župani ustanavljajo novo firmo v Brežicah, naš telefonski sogovornik iz Savaprojekta ni rekel nobene. Pojasnil je, da to ni mesto za pogovor in da naj novinar pride v njihovo pisarno, kjer bo o tem dobil obsežne informacije. Prestregli smo še klic iz Plave lagune v Novem mestu. Tamkajšnji stanovalec KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 19. uro na vaš klic na telefonu 23-304 čakala psihologinja Renata Bačer. seje hudoval na »pasomanijo«. ki se je razpasla po blokih. Mokri so vogali, pokakane so zelenice, psi lajajo in cvilijo. Žival je lepo imeti, skrbeti zanjo pa je že težje. Bloki so za pse prej mučilnice kot prijazne hiše. Na koncu nas je poklicala še gospodinja iz Novega mesta in posvarila odgovorne, naj le pogledajo, kako se prodaja kruh po Novem mestu. Iz kamionov ga ponujajo na prometnih križiščih pri Kandiji, pri bolnišnici. J. P. TEŽKO DELO — Čeprav jih ni malo, ki bi dali vse na svetu, da bi lahko sedeli v ocenjevalni komisiji za prireditev, kot je salamiada, ima takšno, minulo sredo debelih šest ur trajajoče delo, še drugo plat. Marko Picek, Dušan Fortuna in Terezija Balkovec (z leve proti desni med ocenjevanjem) bi jo znali najbolje razložiti (Foto: B. B.J prav toliko točk kot tista Novomeščana Alojza Vesela, obema je pripadlo prvo mesto. O prvi nagradi so tako odločale podrobnosti, ki jih neizurjeno oko ne bo nikoli zaznalo. Lanski zmagovalec Janko Badovinac je bil drugi, tretje mesto pa so si razdelili rateška gostilničarja Tone Vovko in Jože Mrak ter Franc Štritof. Da se bo letos pri Gospodični splačalo jesti suhomesnate izdelke, kaže še to, da je Merhar zmagal tudi med klobasaiji, že prekaljeni lovec na tovrstne lovorike Andrej Šenica seje moral zadovoljiti z drugim mestom, Janez Tršinar pa je bil tretji. Če pa bi nemara iskali ekipnega zmagovalca rateške sa-lamiade, bi bil to bržkone maharovški mesar Marjan Zupančič, katerega kar pet izdelkov se je uvrstilo v ožji izbor nagrajenih. Kakor koli že, tretja salamiada je pokazala, da ta zanesljivo ne bo zadnja. To je zagotovil tudi novi predsednik rateš-kega turističnega društva Martin Nosan, ki si je oddahnil šele kasno v noč. Enako zagotovilo pa je prišlo še od pokrovitelja, mariborskega »Kaja«, kateremu je posebno nagrado, pikantno salamo, ki dobro ponazarja vsaj en del Kajeve vsebinske opredelitve, podaril dolgoletni mesar Davorin Rangus iz Škrivnega pri Šentjerneju. B. B. do tedaj dobivala v črnogorskem Igalu. Zdaj je Željka shodila. V prostorih studia D smo bili prejšnjo sredo priča, kako je samozavestno zakorakala. Veselje je z njo delilo še nekaj navzočih, ki imajo tudi zaslugo za to, da ji je prvi korak uspel. To sta bila slovenski rojak Anton Grobelnik, doma iz Dobrne, sicer pa advokat v Berlinu, ki je prav tukaj dobil idejo za to, da je v Berlinu sprožil široko akcijo zbiranja pomoči Željki, ter Mirko Jelenič, sekretar Rdečega križa Slovenije, ki je poskrbel, da je Željka dobila nego v ljubljanski Soči, in za to tudi založil potrebna sredstva. Anton Grobelnik, predsednik Odbora za pomoč samostojni Sloveniji, nam je povedal, da so že prvi dan po agresiji na Slovenijo vzpostavili stik s slovenskim Rdečim križem in se dogovorili za možne oblike pomoči. Doslej so z denarjem, ki so ga nabrali med slovenskimi rojaki in, kar je vredno omeniti, tudi med pripadniki številnih drugih narodov, zlasti Hrvatov, Nemcev in Srbov, že pomagali družinam padlih slovenskih teritorialcev, zbrali so veliko zdravil in medicinske opreme za Klinični center v Ljubljani in za Hrvaško, sedaj pa nameravajo zbirati pomoč za invalide iz zadnje vojne. Za Željko so v Berlinu zbrali 3.530 mark, od česar je šlo večina za kritje stroškov zdravljenja, ostalih 1.530 mark pa je Anton Grobelnik izročil materi Alenki skupaj s seznamom darovalcev. Željko je mati skoraj vsak vsak dan od novega leta sem vozila na ambulantno zdravljenje v ljubljansko Sočo. Deklica je en mesec nosila tudi mavec na obeh nogah, ko pa soji ga sneli, so seji že toliko okrepile, daje bila kmalu sposobna napraviti prve korake. Mati ne more skriti zadovoljstva nad napredkom, ki ga je mala Želka v tem kratkem času naredila. Najlepše se zahvaljuje sodelavcem Soče, g. Grobelniku in Rdečemu križu, avtobusnemu podjetju Gorjanci, ki je Želki darovalo deset brezplačnih voženj do Ljubljane, zlasti pa novomeškemu društvu za cerebralno paralizo, ki ji je ves čas stalo ob strani. Družina seje sedaj že odpravila na pot k očetu, kijih čaka v sedaj nekoliko mirnejšem Dubrovniku. T. JAKŠE DOBRODELNI KONCERT NOVINE MIRNA PEČ — Pod naslovom »Samo življenje za druge je vredno življenja« Družinski trio Novina v nedeljo, 29. marca, ob 15. uri v Kulturnem do; mu priredi dobrodelni koncert. Zbrani denar bo namenjen Društvu invalidov Novo mesto. studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanji testvice Studia D in Dolenjskega lista čestitamo! Lestvica je la teden takšna: 1 (4) V gozdu za vasico - ANS. S.PLUTA 2 (3) Bodi z mano - NAGELJ 3 (6) S frajtonarico po svetu - P. FINK 4(1) Maškare - ANS. T. VERDERBERJA 5 (9) Ko v meni pesem se rodi - ANS. J.ŠUMAHA 6 (2) V zidanci - BELOKRANJCI 7 (5) Kjer spod gora privre Završnica - ALPSKI KVINTET 8 (-) Praznik je pri nas - ANS. F.FLERETA 9 (7) Na Gorjancih - SPOMIN 10(10) Sloveniji - ANS. T. ISKRE Predlog za prihodnji teden: Dolina se budi - SLOVENSKI KVINTET BELOKRANJCI BELOKRANJCEM — Ko se dobijo skupaj Belokranjci, je vedno veselo, pa naj bo na tej ali na oni strani Gorjancev. V soboto zvečer so se zbrali Bajuki, Pluti in drugi nosilci razširjenih in manj razširjenih, znanih in manj znanih belokranjskih priimkov, živečih izven Bele krajine. Pobudo za srečanje je dal Jože Plul. direktor Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah in tudi sam Belokranjec po rodu, zbrane pa so žaba vali znani belokranjec Toni Gašperič, folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike ter ansambel Razdobje, ki sicer.stalno igra v Toplicah, člani pa so po rodu tudi Belokranjci. Prvi poskus srečanja je uspel, sledili mu bodo novi in ugotovitev, da znajo Belokranjci dobro zabavati sebe in druge, kar drži. (Foto: T. Jakše) •»S Z O o. Uj ■JL Glasujem /a: Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio l), p p. 103, 68000 Novo mesto 1 .................... NEPOZABNE MELODIJE S CITRA -Ml—Kar dobro seje že u velja vil mladi senovški citrar Miran Kozole na slovenskem citrarskem prizorišču, saj je že nastopal na TV, se udeleževal vsakoletnih srečanj slovenskih citrarjev v Grižah in opravil več slo javnih nastopov. Te dni je posnel svojo prvo kaseto. — Tale šolski minister pa je mojster, kaj? Ne trebezljaj, Jože! — Pa je. Uredit je financiranje osnovnega šolstva, na svetlobo je dal novo sistemizacijo, normative in standarde. — Računovodje po osnovnih šolah se hočejo dobesedno razpočiti. Glede osebnega dohodka so bili prej enaki z učitelji, zdaj pa naj bi za njimi krepko zaostajali — Posebna sorta ljudi — Pa poglej snažilke. Grozijo s štrajkom. Po novem naj bi dnevno počistile tisoč dvesto k vadratnih metrov. Čisla norija! — Čas je že bil, da jim kdo stopi na jezike in prste. — Učitelji slovenskega jezika ne bodo več popravljali domačih in šolskih nalog. Gospod minister jih je spravil v isti predalček kol telovadnice. Raje bi naučili otroke brati in pisati, potem bi bilo veliko manj. popravljanja. Bentijo tudi učitelji matematike. — Komur ni prav, naj zapusti prosveto. — Pa ravnatelji? — Ti bi ministra najraje obesili. Namesto da bi se ukvarjali s pedagoškimi problemi in težavami, letajo od vrat do vrat ter iščejo denar, ki ga nikjer ni. — Ostanki rdeče sodrge, nava- jene ujčkanja in ajčkanja. — Hišniki in šoferji osnovnih šol so zagrozili z gladovno stavko, če se njihov položaj ne uredi v najkrajšem času. — Izsiljevalci! — Šolske kuharice, tajnice, kurjači in namestniki ravnateljev pa bodo do pasu goli stali pred vsemi slovenskimi osnovnimi šolami, če ne bodo imeli najmanj šeststo mark plače. - Groza! In kdo je potem sploh zadovoljen z novostmi Ministrstva za šolstvo in šport? Le gospod minister za šolstvo in šport. , TONI GAŠPERIČ