Lil# 'Jt ni bi# V ul n02' M V c f I PRII.iokSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 39 (9951) TRST, četrtek, 16. februarja 1978 * gotovini W*i* 1 Krupo. ^Murski DNEVNIK je zaCe) izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^Q°vcu pn Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužniem Knopi VLADNE KRIZE PREHAJA V ZAKLJUČNO IN NAJBOLJ OBČUTLJIVO FAZO ladL dva: !ii’ * **®»enta" ^ "e '>° 1,17av v 7adnjem trenutku, predvsem s strani . crjt i||| Uar»ili skupin KD, se vladna kriza vendar bliža koncu. An-1jgji r«zdelil strankam osnutek svojega programa in se srečal 'l#1 ta ^D. Razprava je trajala štiri dolge ure in vse kaže, da C ko* lrii„ *n Zaccagnini odloeiln , ra'11 Mttj l>oti * *n mora torej KD -U |n.”,ur» in Zaccagnini odločilno podprla. Moro je baje dejal, da it tjeij . " _ ................._____ u)V ^ Nci skupne resolucije o stil 1 (ib)ji, V kur pomeni dejan- Ih,. ®V«Ul |<» vlurlnn vnčina e nur- H v*a,*nc večine v par- ,j ^ litji' Ne gre za pravo vladno jejil ikn ' dudarja Andreotti že v »a,, Kramskem osnutku, pač L I % ,*se" dogovor«, v okviru |ar vanjr ‘4arnosii v sili, ko vsaka ..je1 'tratl|/lrai,ia svoje značilnosti in k d„iC me,‘ seboj razlikujejo tu-%'f ^"ničnih ciljih. ..j ki je časnikarjem pojasnil, fi i J bi Se vlaHnu Uri7.;i iztekla: lak« ndreotti razposlal osnutek svojega programa tnalu vrh tajnikov strank nastajajoče večine Danes sestanka tajništva PSI in vodstva KPI - Razgovori med Craxijem, Berlinguerjem, Romito in Biasinijem - Srečanje Andreottija z voditelji KD S, se vladna križa iztekla: 'Ha ^ vsei verjetnosti, sreča-med Andreottijem in , rk.,? Ojniki šestih strank. Na i fe i) ..anku (morda pa jih bo več) -'u \r'2P‘'avljali o programu in h, « vlade («vendar ne o imele^ 11 stekiv<)Vmno dodal), nato bo o -K ,kii Ka še razprava s predsed- I ""'""..MmiMiiiiiiitiiiMimiiimii.inii' rdreottijev H\ °snutek programa rC„,>ti ^Dokument, ki ga jc PSp ,g0sP0darstvo na robu djSj Bn da Je tore.i potrebna po ■J n°Spj>darske strogosti ter druž-Ntii! . čoosti, predvsem pa varit jn tudi odpovedi, če hoče-divjo inflacijo. Jkji 10 morala varčevati država > K.vPimi upravami. Javne stro- rf aamreč potrebno skrčiti za '??t)0 milijard lir. Obenem ih--!1 okrepiti davčni pritisk za 3 tisoč milijard. Kako? K Jjjih rt”? 7 obdavčitvijo srednjih in j At^ooiiodkov, kar pomeni, da bo ' t v z«<<7,arnrnjene draginjske dokla- s(i J k! dohodke nad 6 in 8 milijo- ................. 'J fjKi'etno maja letos odpravljen, ' ! Pa ga bo strožji davek, r ( . l®na bo pravica do združeni * [jalidnine in starostne pokoj- A j^oostavljen sistem invalid-f bodo socialni prispevki ■A !Htri'°v in trgovcev, zvišane tarife v X energi,je in železnic. Konč-J »ltv«a 5 oveden «ticket«, se pra-i jititB,, ?ene zdravil ali zdravniških ?' Ljljsn ’ ki i° bo moral plačati dr 'J ,%.Sarn. brez kritja družbe ali J & ^ blaKajne. . V .5 Stii!č,°oju zaposlovanja bo vla-> A n nulirala «mobilnost» delovne J Jwi ož.iem |X)dročju, predvsem s / AtiCj® Podjetnikov. Zvišala bo in-f jtii, v sistem državnih soude-'i čač|^°oenem pa izdelala pravcat jji A „,.s;anovan iških gradenj«. Pri /J ' krepiti gradnjo ljudskih / n,J’ kakor tudi poenostaviti i C^ithi apovanjskih kreditov s po-ri Aj J olajšavami za mlade pare ^\v!glen Je. končno, del, ki ob -Vl* zaposlovanje mladine. 3 fjOtti končno predlaga spora !%iv!d.strankami, da bi takoj po Ati (JPjn vlade v zbornici in se-slu- rili zakone, ki bi onemogo-^ '5 1’eferendumov, razen ene-% ,, c®r referenduma o finansi-strank. (st.s.) r Parlamentarna preiskoval-A [jjalja je sinoči zadnj:č zašli ‘ jo ^'nskega ladjarja Russottija iri«ktik eten v škandal o »zlatih } Dr,, * ter mu dovolila začasno Sitost. V ječi je sedel le se Zaccagnini in Andreotti med pogovorom s časnikarji (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimmii mini imniiiiiiii»iiiiiiiiiiii,iii«iiiiiniiiiiiiiiniiiMiiMiii»iiiiiiiiMiiiiUMiinmMinmiiniiiiniiuiiiiiniiimimiiMiii»imiiiiuniiii,i PRVI PRESENETLJIVI IZSLEDKI PREISKAVE Morilec Riccarda Palme vpleten tudi v atentat na sodnika Coca Gre za okrog 50 let starega, nizkega in čokatega moškega, čigar istovetnosti še niso ugotovili - Danes pogreb kasacijskega svetnika RIM Brigadist. ki je predvčerajšnjim v Rimu hladnokrvno ubil kasacijskega svetnika Ricarda Pal mo, jc pajbrž vpleten v atentat na demokršcanskega deželnega svetovalca Publia Florija in v urhov genovskega glavnega pravdnika Fran-cesca Coca. Do tega zaključka so prišli preiskovalci, ix>tem ko so na osnovi pričevanj očividcev sestavili identikit bandita, ki je streljal na Palmo. Kot smo žc porodili gre za starejšega. pribl ž,10 50 let starega moškega, nizke, čokate postave, z redki mi kostanjevimi lasmi, ki naj bi ga že večkrat opazili na krajih aten tatov. Ravno te značilnosti, predvsem pa starost, po kateri se ločuje od ustaljenega lika ultralevega terorista, so pritegnile pozornost policije, karabinjerjev in ssdstva. U-gotoviti istovetnost morilca je po mnenju preiskovalcev ključnega po- STRASBOURG — Predsednik evropskega parlamenta Emilio Cotom-bo bo 24. februarja uradno obiskal Jugoslavijo. PROCES zaradi spodletelega državnega udara Casardi je priznal obstoj notranjega pravilnika SID S tem je častnik pobil pričevanje Andreottija - Obtožbe Miceliju RjM — Državna obveščevalna služ ba SID ima svoj notranji pravilnik, znan kot «okrožnica 30.000». Tako je izjavil včeraj sodnikom načelnik službe Mario Casardi. ki je pričal na procesu zaradi Borghesejevega spodletelega državnega udara, častnik je poudaril, da gre «za star vendar strogo tajen dokument, ki je skorajda ustanovni zakon obveščevalne službe.« S svojo trditvijo je admiral Casardi pobil pričevanje vladnega predsednika Giulia Andreottija, ki je pred nedavnim pismeno sporočil sodnikom, da obveščevalna služba nima notranjega pravilnika. Vprašanje pravilnika je načel zagovornik gen. Micelija, da bi na tej osnovi ugotovili, če. jc šef SID imel pravico ustanavljati posebna telesa v sklopu službe, skratka, če je ravnal v skladu s pravilnikom pri ustanovitvi tako imenovane »vzporedne obveščevalne službe«. Casardi je na zadevna vprašanja sodnikov pojasnil, da je šef SID teoretično vzeto imel to pravico, namignil pa je vsekakor, da je Miceli v tem okviru ravnal le preveč svojeglavo. Takšno ravnanje Pa naj bi bilo glavni vzrok sporov med Mi-celijem , ki je obtožen, da je ki il fašistične prevratnike, in Gianadeliom Malettijem, ki je načeloval oddelku D. Admiral je še dodal, da je Ma-letti sumil Micelija le zaradi pričevanja Rema Orlandinija, ni pa zbral drugih elementov, ki bi podkrepili njegovo domnevo. Sodni zbor je zaslišal Casardija. ki mu bo čez nekaj dni zapadel mandat, ker lxi SID razpuščen, v njegovem uradu v obrambnem ministrstvu, ker se šef SID ni hotel odpovedati privi- legiju, ki ga zakon priznava vidnim državnim funkcionarjem. Admiral je v odgovoru na izrecno vprašanje pri-sednega sodnika izjavil, da je vselej izčrpno poročal obrambnemu ministru in pomenljivo pripomnil, da je urad ministra ravn0 pod njegovim. S tem je tudi odločno pobil pričevanja bivšega obrambnega ministra Tanassija, ki je trdil, da je bilo , jegovo nadzorstvo nad delovanjem obveščevalne službe zgolj formalno. V tem okviru je socialdemokratski poslanec tudi pribil, da je bil obveščen z znatno zamudo o spodletelem borghesejevem udaru. FULVIO CASALI mena za nadaljnje delo, tudi zate. ker je to edini stvarni element, s ka terim razpolagajo. Ostali izsledki so namreč kaj skromni in tudi rezultat obdukcije ne bo v pomoč preiskovalcem za nadaljnje delo. Sodni zdravniki, ki so dopoldne obducirali truplo barbarsko umorjenega svetnika, so na mreč le potrdili prvotne domneve: nesrečneža je zadelo okrog 15 kro gel, pet od teh pa je povzročilo smrtne rane. Naboji, kot so že ugotovili izvedene1 na osnovi tulcev, so bili kalibra 32, proizvaja pa jih a-meriška tovarna VVinchestcr. To so zaenkrat vsi elementi, s katerimi razpolagajo preiskovalci, poleg ugoto vitve, ki je pa bolj sad logičnega sklepanja kot tehtnih indicov, da imajo rdeče brigade v Rimu močno postojanko, ki deluje najbrž avtonomno in ni povezana z ostalimi ul-tralevimi prevratniškimi organizacijami. V vseh skrivališčih NAP in sorodnih skupin, ki so jih doslej odkrili v Rimu, niso našli niti e nega elementa, ki bi lahko služil kot kažipot preiskavi o rovarjenju brigadistov. Umor Riccarda Palme pa obenem tudi dokazuje, da so tudi rdeče brigade rsrčdotočile lastno zločinsko rovarjenje na glavno mesto. To je odraz nove strateg je ir taktike u strahovanja prevratnikov, ki skuša jo na ta način zaostriti do skrajnosti vsa protislovja italijanske družbe in države, ki prihajajo v Rimu kot osrednjem političnem in upravnem središču države najbolj do izraza. Atentat na kasacijskega svetnika je globoko presun'1 mesto, ki je po poldrugem mesecu premirja dihalo bolj sproščeno. Navadni ljudje, sodstvo. politične stranke se sedaj zaskrbljeno sprašujejo, če bodo aten tatu na Palmo sledili drugi zločinski izpadi, s katerimi bi teroristi radi pogojevali razplet vladne krize. Oč'tno je namreč, da teroristi niso izbrali trenutka za poseg naključno, pač pa so udarili v času, ko so menili, da bo učinek, zlasti psi haloški, najčečji. Delovni kolegi, predstavniki obči- ne. pokrajine in dežele, člani višje ga sodnega sveta in predstavniki vseli demokratičnih političnih sil so včeraj zjutraj počastili spomin po ko j noga svetnika z žalna sejo v sodni palači. Pokojnikov lik so orisali predsednik prvega kazenskega odse-k dr. Franco, načelnik državnega tožilstva dr. De Malteo in predsed-n/k odvetniške zbornice Valensise. Piedstavniki političnih sil pa so s kratkimi posegi izrazili sodstvu svojo oTdsrnost. R ccavda Palmo bodo pokopali danes popoldne, (vt) PETICIJI PREDSTAVNIKOV KOROŠKIH SLOVENCEV IN GRADIŠČANSKIH HRVATOV Udeleženci konference v Beogradu seznanjeni s položajem na Koroškem V peticiji opozarjajo, da avstrijska vlada ne izvaja čl. 7 državne pogodbe, da dopušča heimatdienstovsko nasilje nad Slovenci in Hrvati in prosijo za ukrepe v smislu helsinške listine - Tiskovna konferenca Francija Zvvittra, Matevža Grilca in Juriče Čenarja BONN — Prav tako strivnostno kot je izginil, se je desna roka BEOGRAD — Predstavniki osrednjih organizacij slovenske manjšine v Avstriji ter treh društev gradiščanskih Hrvatov so včeraj dopoldne v Beogradu sekretariatu konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, izročili peticiji, ki ju bo sekretariat konference posredoval udeležencem konference. V obeh peticijah so opozorili na to. da Avstrija še vedno ni iz]»inila obveznosti, ki jih ji nalaga člen 7 avstrijske drža me pogodbe do slovenske manjšine. Delegacija, v kateri sta bila za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zvvitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser ter za Narodni svet koroških Slovencev predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Filip Warasch, je udeležencem konference dostavila tudi informacijo o trenutnem položaju slovenske manjšine in dokumentacijo. ki argumentirano prikazuje zgodovinski nastanek narodnostnega konflikta na Koroškem ter pro-timanjšinski značaj avstrijske manjšinske zakonodaje. V peticiji je rečeno: «Republika Avstrija je v členu 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955. ki se nanaša na ponovno upostavitev neodvisne in demokratične Avstrije, sprejela obveznost, da bo zagotovi la slovenski in hrvaški manjšini določene pravice in zajamčila na osnovi člena 6 vsem osebam, ki žive na njenem državnem ozemlju, ne glede na raso, spol, jezik ah vero. človekove pravice in temeljne svoboščine. Kakor tudi v členu 9, da bo organizacije s fašističnim značajem razpustila oziroma njihovo dejavnost prepovedala, Želimo preko vas obvestiti ev ropske države, udeleženke beograjj ske konference, še |x>sebej podpisnice državne pogodbe, da slovenska narodna skupnost na Koroškem po več kot dvajsetih letih od pod piša državne pogodbe z dne 15. maja 1955. še ne uživa orgiig, iti so ji zajamčene v tem medndrod nem dokumentu za zaščito njenega obstoja in pospeševanja ničnega razvoja. Zakon o narodnostnih sku pinah z dne 7. julija 1976. s pripadajočimi odredbami zvezne vla de z dne 19. januarja 1977 in z dne 31. maja 1977, ne samo da ne pomeni izpolnitev ustreznih določil državne pogodbe, temveč po našem globokem prepričanju bistveno zožuje in pogojuje te prav ice V skladu z ureditvijo lahko le peščica slovenske narodne skupnosti na Koroškem uživa manjšinske pravice, ki jih poleg tega izjemno re značaj in pravice kot manjšine, ne da bi tako dejavnost prepovedali. Položaj v naši deželi, kjer kol avtohtoni narod že 1300 let živimo, je takšen, da smo izpostavljeni stalnim, deloma celo uzakonjenim kršitvam človekovih pravic in te meljnih svoboščin. Takšen položaj onemogoča enakopravno sožitje pri padnikov dveh narodov na tem na rodnostno mešanem ozemlju ter grozi z možnostjo konfliktov in novih oblik nasilja. Do zadnjega smo si prizadevali s predstavniki naše vlade in oar-lamenta doseči sporazumno urejanje teh problemov. Čeprav smo slej ko prej pripravljeni na kon-struktiven dialog, pa smo trdno prepričani, da avstrijska vlada in parlament doslej nista uokazala pripravljenosti za pogajanja o dejanski uresničitvi člena 7 državne pogodile. Zato se obračamo na vas, ker gre brez dvoma za kršitev načel sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, še posebej 7. in 10. načela dekla racije in temljnih izhodišč, ki ore-vevajo celotno tretjo košaro sklep- ne listine helsinške konference. Zaradi vsega tega želimo s priloženo informacijo in priloženimi dokumenti seznaniti visoke predstavnike držav — udeleženk beograjske konference s položajem slo-\ enske manjšine v Avstriji s prošnjo, da obvestijo o lem svoje vlade, da ustrezno ukrepajo in da sc zavzamejo v okviru njihovih lastnih prizadevanj za dosledno izvrševanje sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi za pravično razrešitev tega vprašanja, ki je hkrati vprašanje demokratičnih svoboščin sodobne Avstrije in Evrope.« (Sindok) * « » Delegacijo jc na krajšem pogovoru v centru Sava sprejel tudi vodja jugoslovanske de'egacije Milorad Pe-šie ter goste seznanil s potekom konference Dopoldanske tiskovne konference » mednarodnem tiskovnem centru so *e še posebej številno udeležili avstrijski dopisniki, ki so postavili tudi največ vprašanj. Potem ko je predsed- (Nadaljevanje na zadnji strani) IIIHIIIIHMIIIIIIIIItllllllllimillllllllllllllHIflllltHIItlMMIMtlHMItllllltlllllllllllllHHIIIIIIllllliniillfllltlllltllN ŽE MARCA BO BEGIN ODPOTOVAL V ViASHINGTON Ostra izraelska reakcija na sklep ZDA o prodaji bombnikov Kairu in Riadu Zadovoljstvo v Egiptu, kjer zaslugo za ameriško odločitev pripisujejo predsedniku Sadatu TEL AVIV S svojimi zadnjimi Franza Josefa Straussa Dieter Hu-j striktivno razlagajo. Slovenska na-ber tudi vrnil. Telefoniral je polici-1 rodna skupnost je še vedno žrtev ji z avtoceste in potem dokaj ne-1 šovinističnih izpadov in pritiskov jasno in megleno povedal, da so ga 1 zlasti nemškonacionalističnega Ko-sicer ugrabili in peljali sem in tja roškega Heimatdiensta«. katerega v prtljažnikih raznih avtov, da pa dejavnost meri na to, da odvzame so ga končno izpustili 'slovenskemu prebivalstvu njegov odločitvami Bela hiša spravlja nevarnost mir na Bližnjem vzhodu in varnost izraelske države. Tako je izraelski premier Begin pred jeruzalemskim parlamentom obtoževal ameriško vlado, ker namerava tudi arabskim državam, točneje E-giptu in Saudski Arabiji, prodati večje število bombnikov, potem ko je pred nekaj d.ievi precej ostro nastopila zaradi židovskih naseloin na zasedenem ozemlju. O obeh vprašanjih se bosta že prihodnji mesec, točnega datuma še niso do ločili, razgovariala Begin in Carter med obiskom izraelskega premiera v ZDA. ki so ga včeraj uradno na povedali. »Prav gotovo bomo vsa nesoglasja premostili«, je ob zaključku svojega posega v «knesetu« optimistično zatrjeval Begin, ki je včeraj prejel uradno povabilo ameriškega predsednika za obisk ZDA in ga Pravosodni minister Francesco Boni lavi« je počastil spomin barbarsko umorjenega kasacijskega svetnika Riccarda Palme (Telefoto ANSA) Zaplemba Hordoiiijcvih zapiskov o Simlonovih finančnih operacijah RIM — Sodstvo jc zaplenilo sve ženj z 'zjavami bivšega Sindonovega pomočnika Carla Bordonija o nezakonitih denarni!) operacijah, zaradi katerih je bil sicilski finančnik ob tožen kršitve zakona o bančništvu ter v odsotnosti obsojen na 3 leta in pol zapora (prizivno sodišče je včeraj odložilo razpravo, češ da je potrebna še dodatna preiskava). Bordonijeve »spomine« je začel objavljati v nadaljevanjih gospodarski tednik «11 Mondo«. Zaplemba je prišla, potem ko je drugi Sindonov sodelavec Gian Luigi Clerici (sedaj začasno na prostosti) tožil Bordona klevetanja na njegov račun. Hkrati je tožil odgovornega urednika orne njenega tednika Paneraia. ..........■•■■i..kih*...nuni.m.. Z MARKO NAD EVROKOMUNIZEM? Carterjevega ministra Blumenthala so v Bonnu sprejeli hladno in zadržano (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Izjemoma so si bili Zahodni Nemci to pot — od vladajočih Brandtovih socialdemokratov in Genscherjevih liberalcev, pa _ do Kohlovih in Straussovih demokršča-nov in velikega kapitala, enotni. Do nadležnih zahtev ameriškega predsednika, naj ZR Nemčija ^podkuri» svoje gospodarstvo in odigra vlogo lokomotive, ki naj zahodne zaveznike potegne iz recesije, je uradni Bonn ob pravkar končanem obisku finančnega ministra Blumenthala zavzel jasno odklonilno stališče. S tem so se potrdila predvidevanja tistih, ki menijo, da je spor med Bonnom in Washingtonom q gospo- darski strategiji trajne narave in bo verjetno prej ko slej prerastel v odprt antagonizem med dvema, poleg Japonske, izrazito premočnima gospodarskima silama. Čeprav v i-menu tradicionalnega tesnega zavezništva v atlantski zvezi, ki je bilo z nemške strani doslej skorajda podobno suženjski vdanosti, tukajšnji politiki poskušajo vse, da bi zajezili vsaj besedni spopad, poglavitnih razlik očitno ni več mogoče zmanjšati niti odstraniti. Potem ko so Blumenthalu dali gladko vedeti, da v letošnjem letu zahodnonemško gospodarstvo ne bo preseglo planirane stopnje 3,5 odstotka rasti in da bonska vlada ni ma niti volje niti strumentarjj, s katerim bi lahko pognala svoj gospodarski stroj v hitrejši tek, so se Zahodni Nemci kritično zazrli tudi v ozadje Carterjevih zahtev in njegovega pritiska trn Bonn, ki ga izvaja vse od trenutka, ko je stopil v Belo hišo. Gre predvsem za prozorni namen Američanov, da bi s pomočjo zahodnonemških mark podprli obstoječe vlade v Franciji in v Italiji in preprečili zanje največjo nevarnost — prihod evrokomunistov na oblast. Čeprav si ob Renu želijo vse kaj drugega kot to, da bi na bližnjih francoskih volitvah zmagala levica in da bi KP Italije prevzela pomembnejši delež vlacine odgovornosti, kancler ochmidt gotovo ne bo napravil koraka, ki bi ga lahko razlagali kot posredno ali neposredno vmešavanje v notranje zadeve drugih partnerjev v evropski skupnosti. Kohezija, pa Če še tako šibka, zahodne skupnosti, namreč omogoča zahodnim Nemcem uresničitev njihovih najbolj bistvenih strateških zamisli. Carterjev odposlanec Michael Blu-menthal je po neuspešni misiji v Bonnu in prav tako malo obetajočem tajnem sestanku s štirimi kolegi iz zahodnoevropskih držav za versajskimi zidovi na včerajšnji tiskovni konferenci v Uashingtonu sto-IVO VAJGL tudi takoj sprejel. Tri dni bi morali trajati pogovori med ameriškim predsednikom in izraelskim oremie-rom, ki upa. da »bo Bela hiša š* enkrat proučila celotno problematiko in preudarneje ukrepala« Poleg prodaje Kairu 50 bombnikov »F 5E» Tel Aviv nasprotuje še ameriški prodaji 00 sodobnejših bombnikov «F-16» Saudski Arabiji, ki bi tako, po izraelskem mnenju preši« v »prvo bojno fronto« in jo občutno okrepila. Vsekakor pa bo moral o vsem odločati ameriški parlament, ki načeloma ni preveč naklonjen nudenju vojaške pomoči arabskim državam, ker bi lahko ogrožale izraelsko vojaško premoč. Ravno zaradi tega bo ameriška vlada sprožila parlamentarno razpravo šele po velikonočnih praznikih in bo tako v enomesečnem razdobju mogoče ori-dobila na svojo stran zadostno število parlamentarcev. Nikakor pa Bela hiša ne namerava umakniti ali spremeniti svojega predloga, kakor je preko glasnika zunanjega ministrstva že uradno zavrnila izraelsko zahtevo, češ da je ob odločanju upoštevala razna tuja stališča. Že prej pa je. dasi neuradno, obrazložila svojo odločitev: nove ameriške pošiljke ne bi nikakor spremenile ravnovesja sil na Bližnjem vzhodu, po drugi strani pa so «nujne». Po izjavah nekaterih višjih ameriških funkcionarjev Egipt potrebuje bombnike, da «se ubrani pred Libijo in zaščiti izvir Nila«, Saudska Arabija, zmernost katere v ZDA visoko cenijo, posebno, zaradi njenega zavzemanja, za zamrznitev cen nafte, pa se mora zoperstaviti naraščajoči iraški vojaški sili, ki uživa sovjetsko podporo. Ameriško odločitev o prodaji bombnikov, ki pa kakorkoli pred letom 1980 v Egipt ne bodo prispeli. pa so v Egiptu sprejeli z velikim navdušenjem in jo uvrstili med najvidnejše uspehe komaj zaključenega potovanja predsednika Sadata v ZDA in Evropo. Politično - vojaški krogi so sicer pripominjali, da gre v glavnem za politično potezo, kajti bombniki, ki so jih ZDA namenile Egiptu so precej zastareli, medtem ko bosta tako Izrael, čeprav samo polovico zatevanega števila, in Saudska Arabija prejela sodobnejša in izpopolnjenejša letala. Večja ameriška naklonjenost do saudskih zahtev pa pomeni tudi, da je Washington za «žandarja Rdečega morja* izbral Riad, skupaj mogoče s Teheranom, katerega tudi zalaga z orožjem, ker mu očitno nudita več in trdnejše garancije. (bp) (Nadaljevanje na zadnji strani) Predsednik libijske vlade na obisku v Moskvi MOSKVA — Predsednik libijske vlade Džalud, tak naziv mu lahko pripišemo, kljub dejstvu, da so tovrstne funkcij v Libiji odpravili, se je včeraj srečal z generalnim tajnikom sovjetske komunistične partije Brežnjevom. Razpravljala sta predvsem o dveh vjjnih žariščih: jBližnjem zliodu in »afriškem rox gu», NEJASNI NAMENI POBUDE KRAJEVNE PRI Predložitev proračuna pokrajine ob negotovosti njegove odobritve Na resolucijo republikanskega svetovalca po odobritvi proračuna na občini odgovarja polemično tiskovno sporočilo PSI Po predsinočnjem izglasovanju proračuna v tržaškem občinskem svetu vlada v krajevnih političnih krogih dokaj vznemirjeno pričakovanje o izidu proračunske razprave na tržaški pokrajini, ki jo vodi prav tako kot občino manjšinski odbor, ki zato nima vnaprej zagotovljene večine. V palači pod Mihcem in Jakcem je šel proračun skozi, ker so sc 26 (od skupnih 60, toda prisotnih je bilo le 55 svetovalcev) glasovom KD, PSDI in PRI, ki sestavljajo odbor, pridružili še trije (SSk in neodvisneža). medtem ko so se predstavniki KPI in PSI vzdržali. Zato je načelnik svetovalske skupine KD izrazil včeraj v sporočilu za tisk zadovoljstvo, poudarjajoč, da sicer vzdržanje KPI ni bilo odločujoče, »izpričuje pa konstruktivnost ozračja, ki se je v mestu ustvarilo med političnimi silami*. Poudarja tudi, da je pred glasovanjem pokrajinski tajnik KD Rinaldi potrdil pripravljenost na programske dogovore in enotne akcije, izključil pa možnost političnih sporazumov s KPI. Resnici na ljubo je Rinaldi tudi dejal, v odgovor na pozive socialistov in komunistov k enakemu čutu odgovornosti. kot so ga izkazali na občini, tudi drugih strank na pokra jim, da je treba »ohraniti izvoljene uprave za vsako ceno*, čeprav je ta odločni »ne* komisarskim upravam nato zavil s trditvijo, da imata občina in pokrajina «drugačne notranje logike*. Drevi je na dnevnem redu pokrajinskega sveta uradna predložitev proračuna, prilagojenega določilom decembrskega vladnega odloka, potem ko je levičarski odbor, na izrecno zahtevo strank, ki ga ne pod pirajo, predložil prvi osnutek že pred koncem lanskega leta. Pojavil se je pa včeraj nov element, ko je edini svetovalec PRI predložil dokument, v katerem trdi, da levičarski odbor nima dovolj podpore za uspešno delo in za izglasovanje proračuna in predlaga njegov takojšen odstop, da se začnejo politična pogajanja za dosego širšega sporazuma, za katerega se z več strani izraža pripravljenost. Ne ravno elegantno politično potezo krajevne PRI (namreč predložitev te resolucije takoj po izglasovanju občinskega proračuna) komentira dolgo tiskovno sporočilo, ki ga je sinoči objavilo tajništvo PSI. V njem ooudarja, da so socialisti dali pobudo za sestavo levičarskega odbora na pokrajini, ker KD ni bila pripravljena na sporazum, PSDI in SSk nista bili pripravljeni iti dalje od odgovornega zadržanja za ohranitev izvoljene uprave. Zato ni bilo druge alternative, da se prepreči monopol KD glede vodenja gospo darske politike, izvajanja osimskih sporazumov in obrambe univerze. Bližnja preteklost je dokazala, po mnenju PSI, koristnost oblik sodelovanja med manjšinskima odboroma različne barve na občini in na pokrajini, ki so omogočile soudeležbo vseh demokratičnih strank pri enotnih pobudah. Tajništvo PSI zato o-stro polemizira z republikansko pobudo in zatrjuje, da ni razumeti ali s tem PRI izraža pripravljenost sodelovati v odboru s KPI in PSI, ali samo namen začeti pred drugimi volilno kampanjo. Miljski župan Kordon počastil spomin Prešerna Na začetku sinočnje seje miljske-ga občinskega sveta je župan VViller Bordon uradno počastil spomin največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti. Spomnil se ga je z občutenimi besedami ne samo zaradi njegovih velikih zaslug za slovensko kulturo, ampak tudi zaradi socialne razgledanosti in širine. Zahvalil se mu je slovenski svetovalec Kiljan Ferluga, ki je občinski svet seznanil tudi s pobudo Društvo Slovencev miljske občine, ki prireja Perešemovo proslavo v soboto, 25. t.m. v miljski dvorani Roma. Deželni odbor «osvojil» urbanistični načrt V DVORANI ČASNIKARSKEGA KROŽKA Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji sprejel (točen pravni izraz je «osvojil*) deželni urbanistični načrt, ki ga bo v prihodnjih dneh predložil v razpravo 5. svetovalski komisiji. Včerajšnji sklep je samo korak dalje k dokončni odobritvi načrta in njegovi zakonski veljavi. Kot je znano (naš list je o tem obširno poročal) je deželni odbor deponiral urbanistični načrt že 1. decembra 1976 in izrazil tedaj pripravljenost upoštevati konstruktivne prispevke, ki bi mu jih predložili (mislil je predvsem na javne uprave) v roku šestih mesecev. Prejel jih je 133 in so jih po izjavah odbornika za načrtovanje tudi upoštevali in uvedli nekatere popravke. Ko bo pristojna deželna svetovalska komisija izrekla svoje mnenje (nič ne kaže, da bi nameravali popravljeni načrt predložiti v odobritev deželnemu svetu), ga bo predsednik deželne vlade odposlal s svojim odlokom ministrstvu za javna dela, ki mu bo v roku 60 dni sporočilo morebitne ugovore. Dokončno odobritev bo deželni urbanistični načrt dobil z novim dekretom predsednika deželnega odbora, nakar bo objavljen v uradnem vestniku Furlanije-Julijske krajine in postal zakon. Slovenska sodobna glasba na gramofonskih posnetkih Ugledne slovenske glasbenike Adamiča, Petriča in Ramovša je predstavil kritik Gianni Gori - Pavle Merku o Kogojevih «Črnih maskah» Od leve proti desni: kritik Gori, skladatelja Ramovš in Adamič .............."""""...............................................................n,............................................................ REPRESIVEN POSEG DRŽAVNEGA TOŽILCA DR. COASSINA Nevzdržna sodna prijava štirih zdravnikov zaradi sodelovanja pri terapevtskem splavu Odločen protest dr. Basaglie in njegovih sodelavcev: prijavili so se sodišču zaradi «moralnega sodelovanja pri tem dejanju» Konservativni tržaški krogi se ponovno zaganjajo proti tistim oblikam terapevtskega splava, ki jih po nedavni razsodbi ustavnega sodišča dovoljuje italijanska zakonodaja, o-benem pa izkoriščajo priložnost za ponoven napad na reformo psihiatrične oskrbe, ki jo v Trstu izvaja ekipa pod vodstvom prof. Franca Basaglie. Po prvem napadu na terapevtski splav, do katerega je prišlo pred približno tremi meseci (novembra lanskega leta, ko so se anestezisti v bolnišnici Burlo Garofolo uprli terapevtskemu solavu m niso hoteli sodelovati pri teh posegih), lahko rečemo, da je drugi napad mnogo odločnejši in nedvomno značilen za sedanji trenutek, ko se nekatere reakcionarne sile v državi že pripravljajo na referendum o splavu in prikazujejo ta poseg zgolj z negativnega zornega kota. Tokrat ne gre namreč za »upor* pomožnega osebja v bolnišnici, ampak za štiri sodna obvestila, ki jih je v soboto poslal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin prav tolikim zdravnikom: dvema psihiatroma in dvema ginekologoma. Vsi štirje so obtoženi sodelovanja pri splavu: oba psihiatra, Alfonso Gailio in Giuseppe Dell’ Acqua sta poleg tega obtožena prelahkotne diagnoze, oba ginekologa Sergio Carlomagno in Mario Lipizzer pa nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Sodni postopek je sprožilo uradno poročilo, ki ga je poslalo državno pravdništvo vodstva glavne bolnišnice in ki se je nanašalo na zdravstveno stanje 28-letne B. M. ženska se je v zadnjih decembrskih dneh, v drugem mesecu nosečnosti, zatek-kla v center za umsko zdravje v Ul. della Guardia. Bila je izredno živčna in zdravnika — Gailio in Del-l’Acqua -- sta diagnosticirala obsesivno nevrozo. Na osnovi razsodbe PO IZGLASOVANJU OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 197§ v v TRŽAŠKI OBČINSKI SVET POTRDIL TUDI PRORAČUN PODJETJA ACEGA Primanjkljaj znaša 4 milijarde 322 milijonov lir - Za izboljšanje dobave elektrike, plina in vode bodo naložili 2 milijardi lir Po izglasovanju občinskega proračuna za leto 1978 je tržaški občinski svet na predsinočnji seji odobril oziroma potrdil, tudi proračun komunalnega podjetja za elektriko, plin in vodo za tekoče leto. Občinsko podjetje ACEGA (končni »T* je izgubil z oddajo službe javnih prevozov medobčinskemu konzorciju) ima namreč svoj upravni svet, ki je predložil ir. odobril letošnji proračun podjetja, občinski svet pa izvaja nad njim nadzorno vlogo, saj prevzema tudi njegove deficite. Glasovanje je dalo podoben izid kot pri občinskem proračunu: pozitiven glas so oddale stranke, ki sestavljajo odbor (KD, PSDI, PRI) ter indipen-dentist, Dolhar (SSk) in neodvisnež Giuricin. Za razliko od prejšnjega vzdrževanja so socialisti glasovali proti, kot liberalci in misovci, vzdržali so se pa komunisti in demona-cionalci. Letošnji primanjkljaj znaša 4 milijarde in 322 milijonov in se je znižal za nekaj več kot 220 milijonov v primerjavi s preteklim letom. Pristojni občinski odbornik Orlando je v svojem poročilu zatrdil, da je upravljanju občinskega podjetja še vedno vodilo dolgoročni načrt iz leta 1973, ki ga postopoma izvajajo, kljub težavam finančnega značaja in uhajanju osebja po zakonu za bivše bojevnike. Pri tem je poudaril, da so navzlic visokemu primanjkljaju povečali postavko za amortizacije, o-ziroma nova dela. za 450 milijonov lir in sta torej letos vključeni v to proračunsko postavko 2 milijardi lir. Pohvalil je izboljšanje službe v vseh sektorjih, kar so dosegli predvsem z omejevanjem izgub toka ter uhajanja plina in vode iz cevovodov. Predvidene naložbe, ki zadevajo, kot smo dejali, skuper. strošek 2 milijard, so namenjene: 750 milijonov lir električnemu sektorju, 700 milijonov plinskemu in 450 milijonov vodnemu, ostalih 100 milijonov lir bodo pa potrošili za izboljšanje splošnih služb. °ri razširitvi električnega omrežja nameravajo predvsem priključiti novo bolnišnico na Kati-nari in okrepiti napeljave v Roco-lu in na Lovcu, nove pobude zadevajo tud: področje okrog petrolejskega pristanišča. Za izboljšanje dobave plina predvidevajo nadomestitev dotrajanih cevi na omrežju in pa njegovo razširitev. Prošenj za priključitev k metanu je precej, razširitev omrežja pa ovirajo na eni »trenj premaihna zmogljivost meta-nov«d» zaradi zaustavljenega razvoja državne družbe SNAM v naših krajih, na drugi pa težave pri na- jemanju posojil za izvajanje potrebnih del. Naložbe za sektor dobave vode iz proračuna ACEGA so sicer omejene, ker so zaradi nujnosti vložili 200 milijonov za prvo fazo vodovoda do Soče, in zadevajo v glavnem ureditev merilnih naprav in dela pri centralah na Greti, pri Magdaleni in v Rocolu. Veliko večje razsežnosti pa zavzemajo seveda naložbe za izgradnjo novega vodovoda do Soče, katerega drugi in tretji izvršilni de] načrta, ki bi ju morali oddati v tem letu, predvideva skupni strošek 10 milijard lir. Prosveta v Bregu na ljubljanski IV Na ljubljanski televiziji smo imeli včeraj priložnost gledati oddajo o kulturni dejavnosti slovenskih prosvetnih društev iz Brega. Sicer je bil včeraj govor le o društvih iz Doline in Boljunča, prihodnji teden pa bomo gledali še prosvetarje od Domja, iz Ricmanj in Boršta. Levji delež v oddaji »Od vsakega jutra raste dan* sta seveda imela pevska zbora »Valentin Vodnik* iz Doline in «France Prešeren* iz Boljunča, ki sta zapela nekaj pesmi. Poleg tega so boljunski in dolinski prosvetarji osvetlili svoje delovanje, predočili so probleme, s katerimi se soočajo ter navedli vzgibe, ki jih vod:jo pri ohranjevanju slovenske ljudske kulture. Oddajo je s sodelavci pripravila novinarka ljubljanske RTV Jasna Novak. DANES IN JUTRI Prešernova proslava v Gabrovcu in Saležu Praznovanje dneva slovenske kulture je vsekakor tak dogodek, mi mo katerega ne more nobena naša kulturna ustanova. Prav je zato, da se na praznovanje tega dneva pripravljajo tudi naša društva, kajti dan slovenske kulture je tesno povezan z obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta J’re-šerna. Vendar ne samo to. Ob tej priložnosti navadno delamo obračun delovanja posameznega društva, razmišljamo o vlogi kulture v današnjem času in ne nazadnje predstavimo tisto, kar je naša ustvarjalnost izoblikovala, oziroma tiste kulturne vrednote, ki so ljudem pri srcu. Tudi PD Rdeča zvezda iz Sale-ia in športni krožek Kras sta se vključila v proslavljanje dneva slovenske kulture in priredila dva ve čera. Prva proslava bo drevi v Gabrovcu v dvorani društvene gostilne, druga pa jutri v šolski telovadnici v Saležu. Obe proslaiyi se bosta začeli ob 29 30. Priložnostni govor bo imel Klavdij Trobec, sledil bo nastop domačih recitatorjev Jožka Miliča, Vesne Dolja’r, Nataše Sirk, Marije Petrinčič. Nadje Cesar in Rosane Rauber, ki boclo podali pesmi Prešerna, Župančiča, Kosovela, Bora. Kajuha in Minattija. nakar bo nastopih pesnik Marij Čuk, ki bo prebral nekaj svojih novejših poezij. Sporen bodo dopolnili učenci šole s celodnevnim poukom iz Saleža in Zgonika z Župančičevimi pesmimi za otroke. Proslavo bosta sklenila priljubljena gosta iz Beneške Slovenije Ke-ko in Ana, ki bosta zapela nekaj tipičnih beneških pesmi. Torej lepa proslava, na katero so vabljeni vsi, ki jim je slovenska beseda pri srcu. ustavnega sodišča, ki ne dovoljuje terapevtskega splava samo v primeru, ko bi nadaljevanje nosečnosti predstavljalo takojšnjo telesno nevarnost za žensko, ampak tudi v primeru, ko bi obstajala le možnost resne telesne ali psihične nevarnosti, četudi ne takojšnje, sta psihiatra po natančnem pregledu menila, da bi morala B. M. splaviti. Ženska se je zato z zdravniškim spričevalem napotila v bolnišnico Burlo Garofolo, kjer sta 30. decembra ginekologa Carlomagno in Lipizzer opra-vila splav, pri tem pa sta po nesreči poškodovala maternico. B. M. so morali prepeljati v glavno bolnišnico na kirurški poseg, v glavni bolnišnici pa so zadevo prijavili sodnim oblastem. Morda so pri tem poročilo nekoliko zaostrili, kajti znano je, da ni pravega soglasja med ginekološkim oddelkom v Burlu in med glavno bolnišnico. Ta prijava je bila osnova' za namestnika državnega pravdnika dr. Coassina, da je poslal vsem štirim predsinočm na sedežu tržaške psihiatrične bolnišnice sestanek, na katerem je vseh 18 prisotnih zdravnikov, med njimi tudi ravnatelj prof. Basaglia in podravnatelj profesor Casagrande, sklenilo, da se sami prijavijo sodišču zaradi «moralnega sodelovanja pri splavu*. To prijavo so včeraj poslali tržaškemu državnemu tožilstvu. V pismu poudarjajo, da sta oba psihiatra pri diagnosticiranju in pri izdajanju zdravniškega spričevala delovala povsem v skladu z veljavnimi zakonskimi določili in z nedavno razsodbo ustavnega sodišča in da se celotna zdravstvena ekipa strinja s tem posegom; zato podpisniki smatrajo, da so vsi moralno sodelovali pri tem dejanju. O tem vprašanju so razpravljali tudi na vsedržavnem tajništvu združenja «Psichiatria democratica*, ki je izdalo izredno ostro tiskovno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da «sj del sodstva z napadi na strokovnjake, ki skrbiio za potrebe državljanov, lasti nalogo žanda-ria in brani sedanje stanje s tem, da se odloča za najrestriktivnejšo razlago določil. Izbira tega sodstva, meni «Psiachiatria democratica*, »ki jo predstavljajo kot nepristransko u-veljavljanje zakonodaje, pa je dejansko težak in nedvoumen kompromis s tistimi reakcionarnimi silami, ki hočejo zatreti boj za utrditev novih vrednot .demokratične družbe*. Dr. Coassin o preiskavi noče povedati ničesar. »Vse je tajno in jaz spoštujem preiskovalno tajnost,* pravi. V zvezi z odločitvijo 18 psihiatrov, da se prijavijo sodišču zaradi moralnega sodelovanja, pa je dr. IIIIUIIIMmillllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinilltlllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIllIllllilliliiiiiliiiiuiii OD VČERAJ NA AVTOCESTAH ZNATNO POVIŠANE CESTNINE Coassin zelo jasen: »Nisem še prejel prijave in ne vem, za kaj gre. Moralno sodelovanje zelo pogosto ne pomeni ničesar in možno je, da gre le za izraz solidarnosti, za pismo, ki ga lahko napiše kdorkoli.* Drugačnega mnenja je podravnatelj psihiatrične bolnišnice dr. Casagrande: «Pismo smo sestavili tako, da ga bo zelo težko arhivirati. Pripravljeni smo na boj, kajti zavedamo se, da imamo prav; že večkrat smo morali pred sodišče zaradi iste obtožbe, to je, da naša diagnoza ni bila pravilna. Vedno smo bili oproščeni, kajti nedopustno bi bilo, da bi si sodniki lastili pravico, da «a posteriori* meritorno odločajo o našem delu.* . Stališče KD o univerzi v Vidmu Včerajšnje seje parlamentarne ko- krajini — komisija deluje / pod okriljem ministrstva za javno vzgojo — se je udeležil tudi tržaški demokri-stjanski parlamentarec C. Belci. Belci je v svojem posegu poudaril, da se krščanska demokracija zavzema predvsem za enovitost Furlanije - Julijske krajine. Furlanija - Julijska krajina se mora namreč predstaviti tudi v odnosih s sosednimi deželami in s tujino nasploh kot enovita realnost tako na socialnem in gospodarskem, kakor tudi na kulturnem področju, Belci je nato v polemiki s komunističnim parlamentarcem Baracettijem dejal, da ni res, da bi ustanovitev nove univerze v Vidmu narekoval člen 6 republiške ustave, ki govori o zaščiti jezikovnih manjšin. Po mnenju krščanskodemokratske stranke je treba v Furlaniji - Julijski krajini, kar se univerzitetnih struktur tiče, stremeti k temu, da se ne bosta u-stvarila dva ločena svetova, drug do drugega zaprta. To velja še posebej za področje višjih medicinskih študij. Hotel je ukrasti avto mestnemu redarju Za srednje velik avtomobil je treba ii Trsta do Benetk plačati 1400, do Vidma pa 600 lir (poprej 1.050 oz. 400 lir) Včeraj so stopile v veljavo na italijanskih avtocestah nove cestnine, za katere se je na zadnji seji opredelil upravni svet državnega podjetja za ceste ANAS. Ustrezni odlok je podpisal pristojni minister Gullotti, ki je iz spiska avtocest začasno izključil le obvozno cesto »vzhod-zahod* pri Neaplju, na kateri bodo cestnine za enkrat ostale neizpre-menjene. Cestnine na vseh drugih avtocestah v državi pa so od včeraj za 20 do 50 odst. dražje. Cestnina za osebni avtomobil 3. kategorije (s pogonskim strojem od T5 do 1372 kub. cm) znaša na primer po novem od Milana do Rima 9600 (poprej 7.950) lir, do Neaplja 13.000 (poprej 10.750) lir, do Barija 14.700 (poprej 12.150) lir. Kar zadeva avtocestno omrežje v naši deželi, veljajo od včeraj naslednje tarife (vedno za osebni avtomobil 3. kategorije): Trst - Benetke 1.400 (poprej 1.050) lir, Trst - Vi- dem 600 (poprej 400) lir, Tršt - Por-togruaro 900 (poprej 700) lir, Trst -Latisana 600 (poprej 500) lir, Lati-sana - Videm 500 (poprej 350) lir. Spremembe v urniku zgoniških avtobusov V zvezi z upravičeno zahtevo za interesiranega prebivalstva, o čemer je svoj čas razpravljal in sprejel ustrezni sklep tudi zgoniški občinski svet. je te dni pokrajinski konzorcij za prevoze vendarle ukrepal, da med drugo popoldansko vožnjo krajevni avtobus št. 46 vozi tudi skozi Repnič. Pri tem je prišlo do malenkostnih sprememb na urniku, kakor sledi, iz Samatorce avtobus odpelje ob 14.50 (namesto ob 15. uri, torej 10 minut prej), iz Saleža ob 14.55, iz Repniča ob 15.05 in iz Zgonika ob 15.10. —bs— Včeraj ponoči so mestni redarji aretirali 30-letnega Tržačana Silve-ria Ceruta, ki je poskusil ukrasti avto »-r'dčastnika, ki je vodil prav tisto obhodnico redarjev. Okoli .45 je ob-hodnica, ki jo je vodil podčastnik Mario Vesnaver opazila moškega, ki se je sumljivo sprehajal po Ul. Mu-da vecchia, to je pred poveljstvom redarjev. Vesnaver je postal pozoren na dejstvo, da se je moški približal njegovemu fiatu 600, ki je bil tam parkiran; takoj ko je neznanec zagledal redarje, se je pognal v beg, vendar pa mu ni uspelo zbežati, kajti redarji so se pognali za njim in ga ujeli v Ul. Teatro romano. Moški, ki so ga identificirali :;a 30-letnega Silvana Ceruta, je sicer dejal, da ni počenjal nič slabega, ko pa je Vesnaver ugotovil, da je bila ključavnica njegovega fiata razbita, se Cerut ni mogei več izmikati. Prepeljali so ga na kvesturo in prijavili sodišču zaradi poskusa tatvine. V dvorani Časnikarskega krožka so v torek zvečer imenitni zastopniki Društva slovenskih skladateljev Adamič, Petrič in Ramovš seznanili tržaško javnost s svojevrstno zbirko gramofonskih posnetkov slovenske sodobne glasbe «Musica slovenica*. Goste je občinstvu predstavil glasbeni kritik italijanskega tržaškega dnevnika Gianni Gori. Menil je, da pomen prireditve same presega tržaško merilo in da njena nenavad nost priča o podrejenosti glasbenih in vzgojnih smotrov domačega gramofonskega založništva samovolji tržnega dobička. Skladatelj Primož Ramovš je očrtal razvejano dejavnost Društva slovenskih skladateljev in obrazložil družbeni in vzgojni pomen njegove gramofonske založniške dejavnosti. Zbirko tMusica slovenica» so skladatelji zasnovali v tvornem sodelovanju z gramofonsko tvrdko Heli don, s Kulturno skupnostjo Slovenije, z orkestroma Slovenske filharmonije in RTV Ljubljana. Vodil jih je namen, da kar se da veliko ljudi poučijo o dosežkih domačega glasbenega snovanja 20. stoletja. Domačim skladateljem in izvajal cem nudi zbirka možnost primernega javnega vrednotenja in umetniškega uveljavljanja njihovih naporov. Zbirka je doživela presenetljiv tržni uspe', in potrdila, da je mogoče z načrtnim delom gojiti glasbeni okus med ljudmi in širiti njih glasbeno razgledanost. Gianni Gori je pripomnil, da je tako oznanjevanje sodobne glasbe šc zlasti zgledno v Trstu vpričo otrplosti tukajšnjega glasbenega okusa; priča pa tudi o nesluteni glasbeni omiki pri slovenskih sosedih. O tehtnosti teh misli smo se lahko sa-Merkit osuplemu občinstvu napovedal z jedrnato življenjepisno in umetniško oznako zadnji primerek posnetkov, ki so spremljali poučno kramljanje: konec opere Črne maske, ekspresionistične mojstrovine tržaškega Slovenca Marija Kogoja. Ravel Kodrič Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 16. februarja DANILO Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 2.09. Jutri, PETEK, 17. februarja SILVIN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,3 stopinje, najnižja 2,4, ob 13. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb rahlo pada, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik 8 km na uro, morje mimo, temperatura morja 7,9 stopinje. Pred dnevi se je VALENTIN CAHARIJA srečal z Abrahamom. Moški zbor Igo Gruden mu iskreno čestita. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Drevored 20. septembra št. 16/IH ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. februarja 1978 so se v Trstu rodili trije otroci, umrlo pa je 27 oseb. RODILI SO SE: Caterina Giardina, Massimiliano Zacchigna, Emilio Pa-lastanga. UMRLI SO: 82-letni Giuglielmo Tre-selli, 81-letna Michelina Turrini vd. Finzi, 70-letna Italia Grandicelli por. Depollo, 68-letni Tomaso Zivkovic, 73-letni Carlo Savorgnan, 88-letna Maria Dalla Mora, 81-letni Riccardo Zerau-schek, 78-letna Anita Sotile vd. Cau-cich, 46-letna Maria Bertocchi por. Sfmarelli, 67-letna Giulia Orio, 68-letni Antonio Ligato, 62-letna Anna Di Fabio, 68-letna Maria Švab por. Ferluga, 78-letna Rosalia Blasutto vd. Volonterio, 74-letna Giovanna Scipioni por. Poli. 51-letni Antonio Caramia, 94-letna Stefania Cherubini vd. Vidoli, 88-letni Francesco Harej, 89-letna Ele-na Osovincar vd. Bulia, 84-letna Sofia d’Heur, 80-letna Erminia Carlon vd. laschi, 54-letna Romana Tirel vd. Tassan-Zanin, 59-letni Celeste Tassini, 79-letna Maria Tavčar vd. Terčon, 74-letna Vittoria Sabadin vd. Centassi, 70-letni Mario Mercandel, 72-letna An. na Weigl vd. Slavec. PD SLOVENEC BORŠT pri redi PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 18. t.m., ob 20.30 Sodelujejo: ■ Pevski zbor ■ Recitatorji ■ Mladi godbeniki ■ Dramska skupina s ponovitvijo veseloigre «Tuožba*- --------- . . -. h Nni STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST BLANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod Milan Jesih Scena arch. Sveta Jovanovič Kostumi in maska Slavica Lalicki Koreografija Janez Mejač Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ V soboto, 18. t.m., ob 20.30 -. sobotni abonma; v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri - nedeljski abonma -v gledališču «France Prešeren* v BOLJ UNCU. Gledališča ROSSETTl Danes, 16. februarja, ob 20.30 v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), «La Fantesca* Delia Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. «SETTE CANZONI« in «PAGLIACCI» Pri blagajni gledališča Verdi se jutri začenja prodaja razpoložljivih vstopnic za premiersko predstavo o-per «Sette canzoni* in »Pagliacci*, kj bo 22. t.m. ob 20. uri za red A/F. Obe operi sta bili napisani v razmahu 20 let, vendar odražata povsem nasproten koncept melodrame. «Pagliacci* Ruggera Leoncavalla je veristična opera, opera «Sette canzoni* Gianfrancesca Malipiera pa je najbolj antioperno delo, ki si ga je mogoče zamišljati. Gre za »sedem dramatičnih izrazov*, iz katerih je kategorično izključen recitativ, ki pa imajo svoje glasbeno jedro v zaporedju anFčnih italijanskih tekstov, ustvarjajoč skoraj s strastjo moderni motet. Obe operi bo dirigiral Giacomo Zini pod režijo Daria Della Corteja. Izvajalci »Sette canzoni* (vsak za eno epizodo) so: Claudio Strudthoff, Enzo Viaro, Gianna Amato, Giancar-lo Montanaro, Antonio Bevacqua, Franco Giovine, Claudio Strudthoff. V operi »Pagliacci* pa bodo nastopili v glavnih vlogah: Gianna Ama-to, Renato Francesconi, Benito Di Bella, Antonio Bevacq.ua, Alessan-dro Corbelli..... , . Postavitev »Sette canzoni* je o skrbelo scenografsko podjetje gledališča Verdi po osnutkih Antonia-Ma-' stromatteija, postavitev «Pagliacci» pa je delo Luise Spinatelli. Orkester in zbor; gledališča Verdi,' zborovodja Andrea Giorgi. Prosveta ED Rdečit zvezda in sodelovanjem osnovnošolske prirejata danes, 16. februarja, v i v Gabi-' - jutri, 17. februarja, v šolski j* rani društvene gostilne v Gabra' ci v «Dan Saležu, s slovenske , rzr.il domači recitatorji, pevski zbOTt ^ z Opčin, pesnik Marij čuk in duet Ana in Keko. l' 'So SPD TABOR - OPČINE 18.“? v soboto, 18. februarja, ob^^ v Prosvetnem domu na dr. J. Hlinil: Kras skozi prizmo fotoamaterja bod“ spremljale pesmi S. Kosov C. Zlobca. -elaf ■ed Kino Ariston 16.30 »Allegro non tr°^' Risanka Bruna Bozzetta. . Mignon 16.00 «La scarp^tta e sa». Barvni film. Nazionale 16.15 «Via col veiw>% grajo: Clark Gable, Vivien F J Olivia De Hevilland. Leslie v° p Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 & * faccia di mezzanotte*. J°'in Susan Sarandon in Raf v^‘ )S Strogo prepovedan mladini letom. Geste6 Excelsior 16.00 «Io, Beau legione straniera*. Barvni film-, Jcgiuiie Oti diilt-lčlž/. Ddl viu ' Fcnice 16.00 «L’ultima Odisse®!'^ orge Peppard in Dominkiue Eden 16.30 «I.e notti porno ne* ^ do*. Laura Gemser. BarVfJ;J Prepovedan mladini pod 18- let«" Ritz 16.00 «Poliziotto senza pa«1 Maurizio Merli, Joan Coll>ns' povedan mladini pod 14. IzJ^A Filndrammatico 16.00 «Le raga® ginecologo*. Prepovedan 1,1 18. letom. Barvni film Crislallo 16.00 «Goodbye e " . Claudia Cardinale in Tony V ponedeljek bo kritik Luigi Pe-stalozza v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil obe operi na programu. Začetek ob 18.45, vstop prost. GLASBENA MATICA TRST V petek, 24. februarja, bo v društvenih prostorih Ul. R. Man na 29, II. nadstr., ob 20. v prvem sklicanju oziroma 20.30 v drugem sklicanju uri ob REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev Prečitanje poročil Diskusija Volitve Ra/no 2. 3. 4. 5. Predavanja DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z. rovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; 'Nabrežina: tel. 200 121: Se sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. SPDT vabi na predavanje tržaškega alpinista Berta lavazza, ki bo predaval na temo: »Od Damavanta do McKinleya». Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi soplezalca Tonija Klingendratha. Predavanje bo v petek, 24. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Vabljeni! Razna obvestila Barvni film. g) Aurora 16.30 «Ho!ocaust 2000»-Douglas in Agostina Belli-Capitol 16.30 «Una donna di “S mano*. Santa Berger, R-E. M. Salerno. Prepovedan 1,1 pod 18. letom. Moderno 16.30 «La notte dei *8 jBarvni film. ,, tinpero 16.30 «Puberta». Prepb661 mladini pod 18. letom. „ Ideale .16,00 ,<;Questo pazzo, P8®0 resciallo Scassamazzo*. hfi Vittorio Veneto 16.30 «Tempi 8 per Scotland Yard». John Radio 16.00 «La polizia tace*. , Frank, Christiane Kruger. Pre™ dan mladini pod 14. letom- pj Astra 16.30 «Stamping Ground*-o glasbi z ansambloma Sant0*1; Pink Floyd. Prepovedan 110 pod 14. letom. ^ Volta (Milje) «Frenzy». John * ^ Alec Mac Cowen. Prepovedan dinj pod 18. letom. Barvni m ■ Razstave n V Slovenskem kluba v Ul. rtV •v, orv i-r-r . . -.nltlO’ čiška 20/11 razstavlja svoja naj?6 - • -id : ša dela. ki so nastala ob uPPra, čunalnika, Edvard Zajec. 0^ delavnikih od 16. do 20. ure. V Tržaški knjigarni razstavil* 15. marca Elga Tušar dekorah'11* figurativna olja. V umetnostni galeriji Sant’E|ell[ Ul. Artisti 2 bo od 21. do 3i-razstavljal jugoslovanski slikar ^ Atanackov. Otvoritev razstave soboto ob 18. uri. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. februarja tl., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje. Potovalni urad AURORA priredi od 13. do 29. ma)8 potovanje na KITAJSKO Cena potovanja 1.390.000 ^ Na razpolago je 11 prost°r°V Podrobnejše informacija Pj, Aurori, v Ul. Cicerone 4, 1 602-61. Izleti Danes se na sedežu ZSšDl ^ ljuje vpisovanje za avtobusni ' hn v ne° SPDT v Ravascletto, ki bo v 19. februarja. ri i ii 11 \j^ V počastitev spomina Milčka pa daruje Vinko Pavzin 10.000 *' j|i Društvo slovenskih upokojene®* 10.000 lir za Dijaško matico. 16. 2. 1977 16. 2.1978 ob prvi obletnici smrti na šeg8 dragega IVANA OBADA se ga z ljubeznijo spominjajo mam8’ oče in sestre z družinami. Trst, Gabrovec, Port Elisabet*'' 16. februarja 1978 Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA GORIŠKI DNEVNIK SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGI IA GORIŠKO beden finančni prispevek EES V spremembah urbanističnega načrta to razvoj kmetijstva v deželi ^Nneiži c« l; «.» v našj deželi še posebej zapostavljeni 'Mejši so posegi v gorskih predelih, ki so talnem svetu se je. včeraj za-Wava o zakonskem osnutku, ™ .p^va uresničitev navodil E-ras «oVo . ®ospodarske skupnosti za I# i., litijskih podjetij v Furla-; i1* Iddj .'iski krajini. Glavni namen «*! iti, J* °dprava vseh pomanjklji-va** iji i S() nastale v sklopu evrop-»1 ijtihjUPne8a tržišča z izvajanjem Jtiji) 11 Pred lovske politike. Novi za-1$ » uniteva gradnjo in izpopolni-»ne* 0Skih Podjetij, ki naj bi 0valcerr i*?i —■ zagotovila enake do-^' so iikPP1d(?bne življenjske pogoje, lL „ deležpi delavci, ki so za-Kjil, "a drugih produktivnih politi beijVjj jjJ Vlnijj ce*a vrsta rednih in %vsi, ančnib podpor, posebno Kb ru .»»skega predela, ki je Jeljg eU najdalj zapostavljeno. It ;a ^Prava bo poleg tega poskrite r^° tokovnih tečajev za - PnLk S0 zaPosleni v krnetij-$ Ittdi °na Pozornost je posveče-i* %ovmladin' revnejših gorskih >iio (k n,°Y zakon predvideva polnilno podporo (600 tisoč m Za vsakogar, ki ne bo za-,i • Pa se bo celo vrnil, na - Z n# ^ U 8 gospodarska skupnost bo V n namene nudila 12.665,5 mi-Za Stirilet.ie 1978 - 81, od St^za leto 1978 predvidenih % itl» f*ale!f!ln??nutek je predstavil polji * vnel« a^lato (KD)' zatem pa "H So a zanimiva razprava, v ka-iKptj j?egli svetovalci Moschio-Pbbpini (MF), Parigi (M j« fla (pSDD, Ermano (PSI), fc, in Micolini (KD). V S (Kpe"u ie svel°valec Mo-Ijgo I? l) med drugim poudaril lavi’,1,So ,k> imeli sindikati pri k.') 7fi lr A— , , n ega osnutka. Pou- # ,vseh 7'. da bo treba posredovati 'ki.!e.ctoi,iih 'n ne samo na ti-itak donosni. Svetovalcu ^ (MF) je opozorila na lUL ’ Zakon s katero je bil izde-™ St ^s.' osnutek. Največjo po-!titi .7, J® dejala — bo treba po-C.s!dm predelom, saj doslej ^'niso bili oro"ramirani in jtlar . do zaželenih sadov,, ie jestl^ni svetovalec Ermano lovjk.^oscbej zaustavil pri po VAodborih, ki jili predvide-A^kpn. Po njegovem mnenju J S lLirt)et' Slavna besedo pri c°,, Svo , diske pohtike krajevne K" besedo pri '"Ovo .7'tijske politike krajevne M] ,,5' Sorske skupnosti, ki še Jtre^najo vse probleme gor * kj 0V' ne na posvetovalni od-P° njegovem mnenju le rnnenia je bil tudi sve-^kOMttoli (KPI>'' ki je že po-^Otm .'l važnost novega'žako;‘ .J 111 2a„^?r’k da bo treba kmetoval-b ^istviV’*;' vse nsluge. da bo !?'J li„j .onžno zaživelo in da ne ,!vf[%v Je zapuščali kmetijskih / i niških luk Trsta, Tržiča, Torvisco-se in Porto Nogara. Espmnlski večer v kavarni Tommaseo V okviru Tedna mednarodnega prijateljstva organiz ra Tržaško esce-rantistično združenje v nedeljo, 26. t.m. ob 20. uri, v kavarni Tomma seo na Nabrežju Tre novembre 5 večer poezije, pesmi in prizorov raznih narodov. Za uvod bo violinski duo Giuseppe Acconcia - Demetrio Rabbito izvajal Duet št. 3 v G-duru Viottija Teden mednarodnega prijateljstva so esperantisti pripravili zato, da bi opozorili človeštvo na vrednote prijateljstva mimo meja. Poziv v tem izdal Šved Erič Karton, ska združenja po svetu in določila 26. februar za datum slovesnosti. NA POTRESNEM PODROČJU 22 milijard za popravilo poškodovanih poslopij Posebna deželna komisija, ki proučuje probleme potresnega območja, je na zadnji seji sklenila uporabiti "nad 34,!.' milijarde, lir iz solidarnostnega sklada za razne posege na potresnem območju. Največji del te vsote — nad 22 milijard lir — bodo uporabili za popravila poškodovanih hiš. preostali denar pa bedo upor; bili «a m; njše posege. Med drugim je na seji prišla do izraza težnja, da ne bi več kupovali montažnih objektov, ampak da bi čimpre.j začeli s popravili poškodovanih poslopij. cistične politike. smislu je odzvala pa so se mu vsa esperant- Z VČERAJŠNJEGA POSVETA AGENCIJE ZA POODOBAVE Zagotoviti takojšnjim podjetjem naročila za industrijske obrate Agencija bo letos nastopila na več sejmih v Italiji in tujini -V kratkem katalog zainteresiranih industrijskih obratov in obrtniških delavnic rjPiNit/^ .ie zaključil >;VvS?),ki * še et i si K pomen, ki ga ima nov * ,,JaKjsidk k™e.tiistva v P ir*a“ i p ., ~— 5'ljvno ocenjena ^ija druge faze ,^Hncm načrtovanju ^toih pristanišč , i deželnega odborništva s , h Tan.ie in proračun so se iif J* iif^bredsednik deželnega od-iNo ^bornik za industrijo in u ( tNjgipPper, odbornik za na-ifi £%(V ln . proračun Mauro in W k'Ari ' Pristaniških uprav Tr-- ®vl'- ^ Nogara in Trsta, ki se- svetnvalec ki je, še enkrat opbzo- i iN°gara in Trsta, ki ,1ititg. k°°rdinacijski odbor ... ii,Otisu m načrtovanje komplek-A >Ski' S n8.line. niških luk Furlanije - Ju tiru6'- 0dbor ie Pozitivno iis^go fazo študije o skup-. kovanju in uporabi prista- Pod predsedstvom dr. Modiana se je včeraj v Trstu sestal vodilni svet Agencije za poddobave, posebnega podjetja trgovinske zbornice, pri katerem so soudeleženi deželno odborni-štvo za industrijo in trgovino, deželno združenje trgovinskih zbornic, Deželna ustanova za razvoj obrti in druge stanovske organizacije s Tržaškega. Dr. Mediano je poročal o delovanju agencije v lanskem letu in v tej zvezi poudaril, da je agencija po eni strani poskrbela za sestavo spiska podjetij, ki lahko pridejo v poštev za sodelovanje z večjimi o-brati v Italiji in tujini (takih podjetij se je doslej priglasilo 196). po drugi strani pa je pospešila svoja prizadevanja, da bi tukajšnjim, obratom zagotovila primerna naročila iz o-sta’e Italije in iz tujine. Kar zadeva delovanje agencije V letošnjem letu. je predsednik Modia-no navedel, da je predviden nastop na specializiranih sejmih v Milanu, na Dunaju, v Parmi in na sejmu MIDEST v Španiji. V načrtu je nadalje vrsta srečanj s predstavniki industrijskih podjetij iz sosednih dežel, tako zlasti iz Avstrije, Bavarske in SR Hrtatske. NadidjeVHhV pa Sh bo tudi delo v zvezi z zbiranjem podatkov o podjetjih, ki se ukvarjajo s poddobavami na območju dežele Furlanije . Julijske krajine. Za podjetja in tvrdke, ki bodo razstavljale Svoje izdelke na omenjenih sejemskih prireditvah, je predvidena denarna pomoč iz deželnih skladov, in sicer v skupini višini 20 milijonov lir. Pravico d0 prispevka iz tega sklada bodo imeli le lastniki oziroma upravitelji prijavljenih podjetij, kajti izkušnja uči, da je nastop posameznih gospodarskih organizacij na raznih sejmih toliko bolj uspešen, če imajo obiskovalci prireditev možnost, da se pogovarjajo neposredno z voditelji tovarn oziroma obrtniških delavnic. Pogovor je zajel tudi vprašanje sodelovanja deželne uprave na raznih sejmih v Italiji in v tujini. Ravnatelj ESA Salan je v tej zvezi izrazil mnenje, da je golo reprezentančno nastopanje na tujih sejmih, za katero se je v zadnjem času odločila -deželna uprava, neprimerno in brezplodno. V nadaljevanju seje so obravnavali vprašanje odnosov med agencijo in tukajšnjimi obrati IRI, predvsem pa s Tržaškim arzenalom - Sv, Markom. Omenjeni obrati se namreč cesto obračajo na notranje italijansko tržišče, da bi si zagotovili potrebne poddobave. Tržaška podjetja bi seveda rada videla, da bi ostala naročila doma, hkrati s tem pa se zavedajo, da bi se bilo treba za takšna naročila bolje opremiti oziroma primerno specializirati proizvodnjo. Končno so na seji sklenili, da bo agencija v kratkem izdala katalog z imeni in podatki vseh podjetij in tvrdk na Tržaškem, ki se udejstvujejo na specifičnem področju industrijskih in obrtniških pod-dobav. upoštevati slovenske narodne potrebe Zagotoviti ohranitev sedanjega narodnostnega sorazmerja v krajih in v mestu Ustvarjati pogoje za kulturni in gospodarski razvoj ■ Sprejet predlog o sestavi uradnega stališča SKGZ , VRSTIJO SE PROSLAVE KULTURNEGA PRAZNIKA Nova lekarna v Špetru ob Soči V Špetru ob Soči so končno dobili novo lekarno. Odprli so jo v torek zvečer z manjšo slovesnostjo, ki so se je poleg občinskih predstavnikov udeležili tudi predsednik pokrajinske zbornice lekarnarjev Del Tor-re in večje število gostov. Do zdaj v Špetru niso imeli lekarne in so se občani iz tega kraja v glavnem o-skrbovali v Ronkah, Tržiču, Štaran-canu ali drugih bližnjih krajih. Špe-trska lekarna je že 38. tovrstni o-bjekt v goriški pokrajini. Stališče šolskega sindikata CGIL Za praktično priznanje rabe slovenščine V zvezi z novim načinom ocenjevanja je šolski sindikat CGIL v torek pojasnil stališče glede rabe slovenščine pri izpolnjevanju izka-zil o šolskem uspehu. Sindikat ugo tavlja, da že republiška ustava priznava obstoj šol z drugačnim učnim jezikom od italijanščine prav zaradi zaščite .jezikovnih manjšin, od katerih se ne zahteva obvezno znanje italijanščine. Ne more biti zato nobenega dvoma, da imajo pripadniki jezikovnih manjšin, vsaj v krajih, kjer so uradno priznane in kjer obstajajo javne šole. ura vico do izkazil o uspehu otrok v lastnem jeziku. V pismu, ki ga je sindikat na slovil goriškemu šolskemu skrbniku, v vednost pa osrednjemu vodstvu sindikata v Rimu, ie nadalje zahteva, da se spremenijo ukrepi, ki predvidevajo izpolnjevanje ocenjevalnih pol v italijanščini v korist slovenščine. Pismo zaključuje z ugotovitvijo, da bodo morali v administraciji, če bodo rabili prevod takih izkazil, sami poskrbeti zanj. največ, je zahtevala določitev lokacij za šole vseh stopenj ter takšno njihovo razporeditev, da bodo čim bliže uporabnikom. V okviru prostorskega planiranja pa je potrebno poiskati inštrumente, kako tudi v mestu zagotoviti izgradnjo skupnih objektov, ki bodo pomagali Slovencem, da se bodo združevali ter se udejstvovali v dejavnostih, ki zagotavljajo njihov narodni razvoj. Razpravo so sklenili s sprejetjem sklepa, da bo SKGZ čin,prej sestavila celovito stališče o spremembah splošnega regulacijskega načrta, v katerem bo upoštevala objektivne potrebe naše ogrožene narodnostne skupnosti jezični občinski knjižnici, ki jo ob činska uprava v Ronkah odpira v Romjanu, podeliti izbrana dela u-metnikov slovenske besede, objavljena v khjižni zbirki Naša beseda. Seja goriškega občinskega odbora Na zadnji seji goriškega občinskega odbora so razpravljali in odobrili nekaj sklepov v zvezi z uresničevanjem prijateljskih stikov in izmenjav z občinama Venlo in Celovec. Razpravljali so tud,i o pomoči, ki jo bo nudila goriška občina zboru gori-ških madrigalistov pri organiziranju gostovanja zbora univerze iz Torina. PD «Danica» prireja jutri na Vrhu Prešernovo proslavo Govor predsednika društva ter nastop dijakov višjih srednjih šol * Mladi skrbijo za sodelovanje z Dolom Poljanami in s Podnanosom Prosvetno društvo na Vrhu «Da-nisa» priredi jutri, v petek, ob 20. uri v domačiji Angela Frandoliča proslavo slovemtkega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti bo o vlogi Prešerna v zgodovini slovenskega naroda .kakor tudi o pomenu kultumo-prosvetnega in narodnega dela v naši narodnostni skupnosti govoril predsednik društva Dar in Devetak. Sledil bo recital, ki so ga pripravili dijaki višjih srednjih šol z Vr/ia. Spremno besedo in povezovalni takst je pripravila Darjana Devetak. Prireditev ho popestril nastop dveh domačih pevskih zborov, ženskega in moškega. Življenje na Vrhu je v tem času sila živahno. Za to je voskrbela predvsem mladina, ki išče možnosti, kako bi se usposabljala na raznih področjih in kako bi se povezovala s sosednjimi kraji in tudi s Teritorialni odbor je sklenil dvo-...........................................................»mn........................................................<»<•»• SPZ se je oddolžila zaslužnim možem Skorajšnja razprava v goriškem občinskem svetu o sprsmenipah splošnega regulacijskega načrta je bila osrednja tema sestanka teritorialnega odbora Slovenske kultur ne gospodarske zveze v Gorici. Predsednik odbora Mirko Primožič je uvodoma dejal, da so si sestavljavci- sprememb postavili nekatere cilje, ki naj bi zagotavljali spoštovanje narodnostne sestave ozemlja ter zaščito in razvoj vrtnarstva in specializiranega kmetijstva. Žal so pri praktičnih rešitvah strokovnjaki in odgovorni politični dejavniki na svoja načelna stališča pozabili. V Štandrežu bodo žrtvovali vso zemljo za industrijsko cono in tovorno postajališče, v Brdih postavljajo vse težavnejše pogoje »lede gradenj, medtem ko se je »dede zavarovanja narodnostne značilnosti naselja v Štandrežu in v drugih krajih ter v Gorici naredilo premalo ali nič. S tem v zvezi je Primožič opozoril na napako, ki so jo storili sestavljavci sprememb, da niso začrtali lokacije za slovenske šolske zgradbe. Marko Waltritsch je izhajal iz predloga, da se sestavlja novi urbanistični načrt za 60.000 prebivalcev, medtem ko je Piccinato upošteval motnost povečanja števila na 80,000. V skladu s tem Ijodo skrčili poprejšnje površine in oro-stornine namenjene stanovanjskim zgradbam, šolskim poslopjem in drugim socialnim storitvam. Mirjam Koren, ki je zagovarjala ohranitev sedanjega etničnega sorazmerja na splošno, je za kraje predlagala takšne rešitve, ki bodo po eni strani preprečile izseljevanje domačega prebivastva, hkrati pa omogočale, da si zgradijo nova bivališča. Če nočejo zadušiti teh krajev, morajo sestavljavci varian te predvidevati izgradnjo skupnih objektov za kulturno, šoortno in družabno delovanje. Seveda bi bilo s tem zadoščeno samo enemu delu interesov, Drugi del predstavlja gospodarska dejavnost. Korenova je predlagala posege za razvoj kmetijska ter obrtništva. S tem v (°v. za Standreške obrtnike v^blh t J SlovencevV'v mestu, kjer jih živi " ' Polaganje venca na spomenik Lianceta Bevka na solkanskem pokopališču ...........m.....milim..minimumi,,,, ............... NA SESTANKU MED DELODAJALCEM IN SINDIKATI *' kraji, s katerimi je Vrh pobraten. Tako je med prosvetnim društvom samezniku najbolj všeč Če pa se nekdo ne ukvarja z nobeno izvenšolsko dejavnostjo, naj pove, zaka.j. V začetku analize podatkov beremo, da so nekateri dijaki napačno odgovorili in da torej analiza ni stoodstotno popolna, toda dovolj je zgovorna in nam pove naslednje: Z izvenšolskimi dejavnostmi se ukvarja 87,5 odst. dijakov. Največ in sicer 75 odst. s športom, 39 odsl. dijakov sodeluje v pevskih -zborih, nekoliko manj, 34,7, v folklori, z glasbo se ukvarja 23,2 odst., v taborništvu 22,3 odst., pri dramatiki pa skoraj 17 odst. Iz nadaljnje analize -zvemo, da je na nabrežinskem področju ve- ................................mi.................................................................................mn..... FANTASTIČNI NAČRTI ZNANEGA AMERIŠKEGA FIZIKA V krogih petrolejske industrije se vprašujejo, zakaj te omejitve in si dajejo tudi naslednje razlage. ki pa so seveda bolj domneve kot konkrctrti odgovori. Eden lzmrd možnih razlogov te omejitve naj bi bil višek naftne proizvodnje v svetovnih merihh. Kot je v.nano, so, v mnogih deželah porabo nafte nekoliko sjtrčili, z druge strani so nekatere industrijske dežele v hueti ekonorrjtki krizi in potrebujejo -ipanj nafte; zato je na trgu več nafte kot je štet trenutno potrebuje. Drugi morebiten motiv naj bi bi! v tem, da Saudova Arabija Zeli morda ostalini deželam OP EC s to svojo pštezo nakazati ali celo pokazati, da bo ohranila nižjo uro izvodnio. da bi se s tem zagotovila višja ali vsaj sedanja cena nafte, ki jo ostalemu svetu dobavljajo države članice OPEČ, torej organizacije držav, ki izvažajo nafte! Tretja možna razlaga za potezo Saudove Arabije naj bi bila naslednja; V drugi polovici leta se uoraba in zato tudi proizvodnja nafte veča, v prvih mesecih leta pa proizvodnja in poraba nafte upada. Od tod skrčenje, o katerem .je govor. Čeprav so dnevno proizvodnjo nafte v Saudovi Arabiji leta 1977 ocenjevali na le peka.j več kot 9 V samih 54 minutah pod zemljo od Atlantika do Tihega oceana Čeprav se zdi, da gre za nemogoč načrt, ki da spada v znanstveno fantastiko je povsem izvedljiv, le hudo drag bi bil - Zato pa bi bila cenena vožnja WASHINGTON — Je neka zvrst znanstvenikov, ki jim pravijo fu-turisti, ker se ukvarjajo z vprašanji, kakšno bo življenje na zemlji čez kako desetletje, pa tudi čez sto let :n pozneje. In čeprav je posebno v naši dobi neverjetno naglega napredka težko predvideti, , k k'j bo čez dvajset, da ne govori n>a čez ptuisset ali sto let, so ljudje, k; na osnovi določenih podatkov in logičnih kombinacij napovedujejo, kaj Se bo na zemlji Zgodilo čez toliko in toliko let in s'cer v smi-' sfu tehničnega razvoja, populacije, prehrane itd: Robert Salter ne spa da ned uradne futuriste, pa če prav, je v bistvu zelo. drzen furnirat.' Na zasedanju ameriškega združenja za znanstveni' napredek je pred 'dnevi govoril o svojem rtač.tu, za katerega trdi. da1 ne ■spada na področje fantastične zna nosti, pač pa »v konkretno i*eal nosi naših dni*, prikazal.je načrt, ki predvideva gradnjo mreže podzemeljske železnice po ZDA, no vega prometnega sredstva, ki bi n.pr. povezal obe obali ZDA, torej Nevv York z Los Angelesom v’samih dvajsetih minutah . . . Robert Salter je znan ameriški fizik. V tem svojstvu je zaposlen pri družbi Rand Corporation, za katero je izdelal seveda za sedaj le idejni načrt, o katerem je govor. Ko je. govoril pred večjo sku pino ameriških vidnih znanstvenikov, je rekel, da na njegov načrt ne smemo gledati kot na nekaj, kar spada v fantastično znanost, pač pa v stvarnost, kajti »če hočemo moj načrt oceniti s pravega zornega kota, je dovolj da v mislih pregledamo razvoj prometnih sredstev zadnjih sto let. Zelo jasna nam bo v tem primeru možnost, da če je človek v sto letih napravil toTkš-no pot, mu ne bo težko izvesti tudi načrta o podzemeljski prometni mreži’ ki bi oovezuvala vse ZDA*. Toda ne -memo misliti, da bi šlo v bistvu za običajno podzemeljsko železnico s tračnicami, vagon', lokomotivami itd., kajti v tem primeru bi ne mogli govoriti o tem. da bi iz Nevv Yorka do Los Angelesa' prišli v samih dvajsetih minutah. Njegov načrt je scev sedaj le ideja, toda tako utemeljena, kot pra vi, da «ni nikakršnega razlogu dvo miti v to. da bi te ideje ne mogli izvesti*, «seveda če se najdejo zadostna finančna sredstva za izved bo del*. In ta sredstva niso majhna, celo za ameriške razmere ne, kajti Robert 'Salter računa, da bi za gradnjo te mreže potrebovali najmanj 250 milijard dolarjev, kar je približno 220 tisoč milijard lir. Robert Salter je svojemu načrtu dal ime «planetran». Zamisel sloni na sledečem: po podzemeljskih predorih bi drveli vagoni, bolje rakete, v katerih bi bilo mesta za 200 potnikov. Te rakete-vagoni bi dosegli brzino tudi do 22.500 lun na uro. Podzemeljski tuneli pa b: ne bili podobni sedanjim tunelom, pač pa nekakšnim cevem, iz katerih bi izčrpali zrak. to se pravi, da bi ti vagoni-rakete drvele kot po brez- zračnem prostoru. To pa je potrebno zato, da se prepreči trenje in omogoči velika brzna. Rakele-vagone pa bi poganjala tako ime novana magnetna poiia. S to br zino, z resnično maksimalno brzino 22.500 km na- uro, bi iz Naw Yorka do Los Angelesa potrebovali točno 21 minul. . . Robert Salter pa se zaveda, da bi tudi v brezzračnem prostoru podzemeljskih rovov ta brzina bila prevelika In zato računa, da bi jo lahko zmanjšali na 6 tisoč milj, oziroma na 9.500 km na uro, ker bi človeški organizem to brzino lažje prenesel, kajti pri 14 tisoč miljah, oziroma 22.500 km na uro se teža človeka zaradi pospeška po veča za 40 odstotkov. Toda tudi če bi izbrali to, torej manjšo brzno, brzino 6 tisoč milj na uro. bi iz New Yorka do Los AngeleSa potrebovali komaj 54 minut, to se pravi pičlo uro. Seveda se Robert Saller ne' o mejuje le na eno progo, kajti ta bi ne reševala problema vedno bolj naglega in gostega prometa in njegovih posledic. Drzni znanstvenik je predložil načrt, ki predvideva o-srednjo progo med New Yoikom in Los Angelesom, toda preko Dallasa, na glavno progo pa bi se povezovali stranski odseki, ki bi h.pr. povezovali San Francisco in San Diego z Los Angelesom, iz Dallasa bi povezoval' kraje LTlle Rock, St. Louis in Chicago, iz Chicaga p>a bi vodila spet proga proti New Yorku, vendar s postan- ................................................................................................................................iiuiiliinuiiiiliimiiiiiuiliiiillliiimimimiiiiliilliiiniiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiimiiiiinimiiiuiiiimi Kulturni dogodki v slikah Predsl noč njim jc v prostorih Prosvetne zveze odprl razstavo svojih del Edvard Zajec. Po odprtju je bil govor o racionalnem v umetnosti (slika na vrhu). Prav tako zvečer je bil v KD 6. abonmajski koncert GM, na katerem je nastopil duo Alenka in Igor Dekleva (slika v sredini). Istega dne popiridhe pa je bil občni zbor Narodne in študijske knjižnice Na knjižni polici F. Vardjan - J. Čermak: Sobne, okenske in balkonske rastline Kdor živi s cvetlicam’, živi dlje, živi srečneje. pravi kitajski pregovor. Očitno je. da se tega zavedamo tudi Slovenci, kajti vzgoja in nega cvetja, lončnic in okrasnih rastlin pri nas vse bolj narašča. V zvezi s lem v a. raste potreba po dobrih priročnikih, ki naj ljubiteljem cvetja in sobnih rastlin pomagajo. V zadnjih letih, smo dobili v slovenščini nekaj knjia. ki so iz polnile veliko vrzel. Cankarjeva zalozba pa je izdala dvoje domačih del.. Tako smo dobili knjigo Pomagam- ti vrtnaritv. zdaj pa je izšla knjiga dveh domačih strokovnjakov Franca Vardjana in Joca Čermaka pod naslovom Sobne, okenske in balkonske rastline. Kaj obravnava knjiga. pove že njen naslov. Vendar pa je treba pri lem poudariti predvsem dvoje. Gre za domače delo za knjigo domačih strokovnjakov in ne za prevod iz tujega jezika Tako je delo prilagojeno domačim potrebam in napisano za domače ljudi. Drugo kar je pomembno, je dejstvo, dc. knjiga obravnava domače rastline, ki rastejo na slovenskih tleh. To pa je še koko pomembno. Če listamo tiha podobno dela. gledamo lepe podobe, rastlin pa pri nas ni mogoče dobiti. Gre torej za prikaz rast 'lin., ki so zrasle pri nas in so jih vzgojili naši ljudje. Teh rastlin ni malo, kot kaže pričujoča knjiga. In če upoštevamo da so sploh izostale kakteje in da marsikdo ne bo našel v knjigi rastline. ki jo morda on goji. da so izostale sončnice, potem ?e dejstvo, da pri nas gojimo uspešno veliko sobnih in balkonskih rastlin. Ob tej knjigi je treba pou- dariti še dejstvo, da vsebuje knjiga nešteto barvnih posnetkov in da so vse te podobe nastale doma. kar gotovo ni bilo lahko, a je nadvse pomembno. Knjiga, ki govori n sobnih, o kenskih in balkonskih rastlinah ima dva dela. V prvem, splošnem delu, je govor o vzgoji in oskrbi lončnic in posodovk. s podrobnimi navodili za setev, razmnoževanje gojenje, gnojenje, za negovanje, zatiranje škodljivcev m podobno. V drugem, posebnem delu pa je opis najvažnejših naših lončnic in posodovlc z barvnimi podbbami obravnavanih rastlin. Pri tem je tekst jasen, vsakomur razumljiv, sistematično razporejen, da opisu slede Uidi napotki Za vzgojo razmnoževanje in nego. Odlična oprema knjige je avtorjema in založbi lahko v ponos in zadovoljstvo, nobenega dvoma pa ni, da bodo številni slovenski gojitelji sobnih in balkonskih rastlin s koristjo in veseljem segali po (e; lepi knjigi.. Sl. itn. kom v Clevelandu.' Stranski predori pa bi bili tudi v Texasu. v tako imenovanem Midwestu ter Nordestu, tako da bi mreža podzemeljskih predorov prekrižala vse ZDA. Robert Salter je še rekel, da '>i se njegov sistem »planetran* povezal z že obstoječimi sistemi podzemeljskih železnic, naglih vla kov in letališč. Ta sredstva, vlaki in letala, pa bi služila za to, da b! .krila* tista področja ZDA, ko der bi ne bila speljana mreža te ga supermetroja, mreža njegovega »planetrana*. Vagon ali vozilo, ki smo mu re-' li v z-četku tudi vagon-raketa, bi dejansko imel obliko raketnega izstrelka. Vozilo bi bilo mnogo bolj učinkovito kol letalo, meni Salter, ki prav' tudi, da bi bila vožnja s tem sredstvom neverjetno cenena in sicer zaradi izredno majhne porabe energije. Njegov »izstrelek* bi porabil za vožnjo od Nevv Yorka do Los Angelesa komaj za en dolar energije na potnika, to se pra vi komaj za »Bil lir. Toda potni stroški bi vendarle ne bili tako nizki, kajti bodoči'potnik bodoče ga "ntenetrana* bo moral odplača-,i tudi ogromne investicije in stroške za vzdrževanje vse te ogrom ne mreže. V »voznem listku* bo torej tudi ustrezen čeprav neznaten del gradbenih stroškov. Kljub temu bo vožnja razmeroma cenena, saj Salter meni, da bi vožnja v teh vagonih raketah stala po en dolar na minuto, kar pomeni, da bi od Ncw Yorka do Los Angelesa »vozni listek* stal 54 dolarjev, to se pravi kaleh 47 tisoč lir, kar je ne-, e -jetno malo. Promet bi se raz vijal ne ie naglo, pač pa bi bil tudi udoben. Salter računa, da bi se vagoni-rakete vrstili kar minute za minuto. Čeprav se zdi, da bi pri izvedbi tega načrta ne bilo težav, ko pa je Robert Salter vanj tako zaverovan, je že sam ideator podčrtal, da bi načrtovale' in graditelji naleteli na več tehničnih problemov, vendar pa bi za izvedbo načrta že sedaj ne potrebovali nobene senzacionalne novosti, pač pa bi izkoristili le to, kar sta sodobna zna- nost, in tehnika že preverili. V zvezi z vsem tem je zanimiva tudi zaključna misel, ki jo je dal Robert Salter. Gre za njegovo motivacijo, čemu tolikšni stroški. Salter sicer govori o dragocenem ča su, toda ni to osnovni moment. Veliko večjo pozornost gnanstvenik posveča drugim momentom Salter dobesedno pravi: »Človeštvo si ne more in ne sme več dovoljevat', da, bi še nadalje kvarilo ozračje z dimom in vročino, s kemijskimi sestavinami ip z ropotom, kar počne danes z letali, z milijoni avtomo bilov in drugim. Nadalje si človek ne sme' več dovoljevat', da bi sekal gozdove in kvaril obdelovalne površine za gradnjo vedno novih in novih površinskih, avto mobilskih cest. Končno si človek ne sme-privoščiti niti tega, da bi blazno, kot doslej, trošil goriva, ki jih je vedno manj in jih bo vedno manj, tako da jih že za bližnjo bodočnost ne bo dovolj*. erjetno je prav ta pobuda tista, ki je v vsem tem vizionarskem načrtu še najbolj utemeljena. liko smučarjev, kajti s smučanjem se ukvarja kat- 40.5 odst. dijakov, veliko je tudi košarkarjev, skoraj vsak tretji, sledijo odbojka, nogomet , kotalkanje, pla ganje in atletika. Zanimivo je. da je velika razlika med dijaki tega ali onega razreda ter dijaki te ali one vasi oziroma zaselka1. Med razredi je stanje naslednje: najaktivnejši je drugi A razred, kjer se z izven šclsjjo dejavnostjo ukvarjajo prav vsi dijaki, na drugem mestu so dijaki tretjega B razreda, to je tisti, ki so anketo izpeljali. Kar 94,1 odst. teli dijakov je aktivnih v izvenšolski dejavnosti. Sledijo z visokimi odstotki še prvi A razred ter prvi in drugi B raz red, končno še tretji A razred. Precejšnja razlika je tudi med vasmi. Dijaki iz Devina, štivana, Praprota in Prečnika so najbolj aktivni, sledijo Nabrežinci in Ses-ljančahi, nato pridejo na vrsto dijaki iz Mavhinj, Šempolaja in Vižovelj, Da tudi iz Siivnega, najmanj aktivni so dijaki iz Medje vasi, Trnovce in Cerovelj. kjer se niti polovica dijakov ne ukvarja s kako izvenšolsko dejavnostjo. Če je res, da so dijaki posameznih vasi bolj, dijaki drugih vasi manj aktivni, je tudi res. da se nekateri dijaki ukvarjajo več, drugi manj. Ž eno izvenšolsko dejavnostjo se ukvarja 39 dijakov, z dvema 26, s tremi 31, s štirimi 13,. trije dijaki pa se ukvarjajo kar s petimi dejavnostmi. Končno so tu še dijaki, ki se ne ukvarjajo z nobeno izvenšol sko dejavnostjo. Ker so morali odgovoriti, tudi od kod ta nedejavnost. smo dobili naslednjo sli ko: 7 dijakov nima časa, .5 dijakom ne dovoli jo Starši. 5 ’ cti jakov nima možnosti za izvenšolsko dejavnost, 4 dijake pa nobena dejavnost' ne zanima. 2 nista sposobna, 1 pa mora pomagati na domu. Nekaj dijakov je reklo, da ni majo možnosti za izvenšolsko dejavnost. To le deloma 'drži. saj je na področju Nabrežine veliko organizacij in društev, v katerih se lahko dijaki izživljajo. 1/. no ročila namreč zvemo, da dijaki lahko delujejo v podružnici Glasbene matice in -v njenem mladinskem pevskem zboru »Kraški slavček*, tu je PD «Igo Gruden* z moškim in dekliškim pevskim zborom, tu so tečaji za folkloro, dramatiko in zborovsko petje, ki jili ie organizirala šola pod pokroviteljstvom tržaške ljudske u niverze. tu jo nabrežinsko šix>rt-no društvo «Solroir tu so skavti, ki imajo v Nabrežini svoj vod, v Devinu sta dva pevska zbora, moški in dekliški, v Devinu de ,lu>e tudi podružnica Glasbene matice ter smučarski- klub Devin, v Sesljanu pa so ustanovili ja dralno društvo «čupa*. Mnogi •dijaki pa sodelujejo tudi v društvih izven občine kot na primer kotalkarji pri ŠD «Polet» na Op-či iah. pri ŠD Kontovel itd. Poročilo o anketi se zaključuje z ugotovitvijo, da rezultati zadovoljujejo'iu da-je treba s to izven šolsko dejavnostjo «pogumno in z navdušenjem* nadaljevati »saj je med nami mnogo talentiranih športnikov ir, glasbenikov*. TRST 7.00, 8.00, 9.00, KUK), 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia ž; 9.05 Zlate plošče: 9.30 Mali oglasi: 9.45 Glasbena medigra: 10.05 Koncert sretji .jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pevsko tekmovanje »Seghizzi*; 13.35 Od nulo dije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 Kulturna beležnica; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncerti; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 človek in mikrobiologija; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, .19.30, 20.30 Poročila: 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Znane -klavirske skladbe; 9.15 Poje Gristiano Malgioglio; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.32 Mini juke-boxe; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Popevke: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Z nami je...; 14.00 Kje naj se ustavimo; 14.15 Folk glasba: 14.33 Zbor Monic Venda; 14.45 Plošče; 15.20 Orkester The Red Caslie; 16.00 Knjižna oddaja; 16.05 Drse ster Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Oh petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: 19.33 Crasli: 20.00 Glasbeni inštrumenti: 20.32 Rock partv; 21.00 Slovenski skladatelji; 21.32 Ansambel Astor Piazzolla; 21.45 Pop scena; 22.45 Po.je Julie London. RADIO 1 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kinoteka 13.00 F:lo direito 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK -J „ 17.00 Ob petih z Rosanno » fino 17.05 Heidi, risanka v » njih 17.30 V svetu realnosti 17.40 Vlakec . u Pravljice, pesmice >n ' 18.00 Argumenti: m L h. ‘h; a n tei, id"- * te te sl* J o Kako je Yu Kung F* gorovja Jjjflj 18.30 Mali Siam, glasbena 0? n,, 19.00 Dnevnik 1 - KRONlfte i^ 19.20 Furia: Nepričakovan1 TV film 19.45 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK . 20.40 Stavimo? NAGRADI^ DAJA 21.50 Dolly — Sestanek s 22.00 POLITIČNA TRIBUN« p Ob koncu DNEVNIK i” menska slika j H Ki, At Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi, ^ SREBRNI KOVANCI V TANI (ZSSR) MOSKVA — Kakor poroča apen c'ja Novosti so pri zadniih odko pavanjih na področju nekdanje Ta ne, najbolj severne komercialne kolonije nekdanjih Benetk nedaleč c-| Azova na ustji’ reke Don odkrili 3.500 srebrnikov in več srebrnih odrtkov. Odkopavanja v Tani se v ečejo že veliko lef in sc prinesla na dan še precej zanimivih arheoloških .najdb. 7.00. 8.00, 13.00, 14.00 1 5.00 in 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni spored; 8.50 Znane romance: 3.00 in 10.35 Radio. anch'io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasbena odriaia; 14.30 Pogovor o prehrani; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Radij ska veseloigra; 18.00 Avtorjeva pesem; 18.35 Nenavadna potovanja; 19,30 Nabožna oddaja: 19.35 Sestanek z gledališčem; 20.15 Big groups; 21.05 Lepa resnica RADIO 2 7.30, 8.30. 13.30, 15.30 in 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Za dobro jutro; 8.45 Dcmis Roussos. Tina Turner in Eumir Deodato; 9.32 Spomini iz preteklosti; 10.12 (Odprti dialog s poslušalci: 11.32 Kcoop; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Oddaja : Landom Buzzanco: 13.00 Tukaj Radio 2; 17.55 Neapelj da-ne$| '18.33 Vzgojna, oddaja; 18.50 Igralci pojejo; 20 20 G. Verdi: Ei-nani, opera. SLOVENIJA 5.00. C.00, 7.00 8.00, 9.00, 10.00, n.-OO, 12.00. 13.00. 14.00. 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija'; 6.50 Dobro .jutro, otroci!; 8.08 Glasbena ma-lineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam žaigramo po želji: 12 10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski' nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; J4.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasneni in-termezzo, 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob. 17.00; 18.05 Z opernih odlov; 19.20 Zabavna glasba; 19 35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Sfuri španski mojstri in Tereza Berganza; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah: 23 30 Andrej Šifrer; 0.05 Lahka kri. 13.00 Dnevnik 2 — OB 13-13.30 Vzgoja in dežele 16.00 Milan: Kolesarstvo 17. (K) TV film po šoli: Paganini tokrat pona1'" 18. (X) Namenjeno staršem 18.25 Dnevnik 2 — šPORT ji »jj, Ari® hto risal# ffli f|ki ;< 18.45 Dober večer s lom Cetra Braccio di Ferro, Družina Robinson ■ Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — ODPRB DIO 20.40 Comemai speciale .,.fi Dogodki, glasba in ku* 21.10 Pionirji letalstva 22.05 Femminile maschile 22.35 Malt Helm RANCH ZA NANCY. ‘L Ob koncu DNEVNIK ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA Ljubljana ^ 9.00, 10.00, 10.30 7’V v šoW , * ska. Francoščina, F]fj g 15.40 Šolska TV: Slovenski k" upor leta 1515 _*,](.( 16.25 Košarka: JUGOPLA^1 REAL MADRID 18.(K) Risanka: Gospa Rossl netkah , > 18.10 Obzornik 18.20 Profesor Baltazar 18.30 Spekter J 18.45 Tehtnica za natančno nje 19.15 Risanka 20.(K) Oči kritike 19.30 DNEVNIK $1 20.45 Boccaccio - Vuga: V “ PELJSKEM RUBINU, zanka 21.25 Na zvezi 21.55 DNEVNIK 22.10 Jazz na ekranu *,!i 22.40(iBoks: ALI - SPINKS. P"' .....it-k iz Las Vegasa 23.10 Poročila Koper 17.30 Košarka: JUGOPLA REAL MADRID 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Krdelo podležev, fil*1?.. »• Film je režiral Fabri21^ -,‘lioni. Igrajo: Pascale rj Rogcr Moore, Aroldo t jji 22.0r Uresničevanje samouP' ,^) nja v delovnih kola dok. 0|/ 22.35 Jazz na ekranu: jazza. 3. del Zagreb 18.15 Matematika in uniet'105 18.45 Peščena ura 20.(M) Argumenti 78 \S# 20.50 Odborniki - TV nfoJS I PLES V 1 22.00 G. Verdi - II. del ŠVICA 18.35 Ceneremilg, TV film 19.25 Srečanji 22.15 Glasbeni spored ^5 ,,.y te n# knv, ki so ■ - zakonu doloc? A meia za prejemanje družm3. ri' klade. Vaši prejemki so to|,eJ j/, no osnovani, vaša žena Pahi/ optira tudi za vašo bolniško / no, če smatra, da je ta z®™ ugodna. V tej rubriki nai Izvedenec Boris Simonela seznani® p felje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Polr°na $ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785 Urad je odprl vsak d®0 pl 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobot®11 od 8.30 do 12. ure. / V PRIJATELJSKI TEKMI lANES v TRSTU (15.00) TRIESTINA - MILAN n Nogometno moštvo Mi* dar,es. ob 15. uri, kot smo l^etnVedali' 'Sraio prijateljsko no-ff hvo,,, 2 srečanje s tržaškim mo-!aprav 1n?:3tino- Milančani so prav* jii fai n. Pf'speli v naše mesto že vče ' .................... 4 T .....................“ — >raVo 10 Je bilo za igralce A lige ji li ob !cse'je. ker so lahko trenira-^ki'ePem vremenu, pod milim OD Ha s?ncem. ne da bi jim bilo Sl Po zasneženem milan- rj Vi . ^u- Triestina je medtem ltj( zJutraj zaključila svoje pri-^ v Ribiškem naselju. laSe^.es Popoldne bomo lahko na lili D stadionu gledali nekaj glav-!%h°tagonistov italijanskega no-'t Ca a Prvenstva, kot so: Rive-lej pfjpP?**.°' Albertosi in drugi. Ob :-f kJbo] .ek'Pi bosta nastopili s svojo *ljbjJSo Postavo. Za to srečanje e v v Trstu veliko zanimanje, ker sSt'laaem mestu nemalo število !oCllZer.iev Milana, ki so tega do-P°sebno veseli. It 0 srečanje vlada v Trstu veliko zanimanje & - ie tržaški nogometni klub lice- nižje cene za vstop- 'su, 0,1 500 do 5.000 lir. Prodaja »■’ Ic bo do 12. ure danes v Pa- ** Pr, 'Otti. čenj včeraj ni bilo, kar kaže tudi lestvica. 1. Giordani 2. Bieler 3. Rosa Quario 4. Gatta 5. Zini 6. Gamper 7. Gaudenier Gros (Fr.) 1’56"39 po 1”21 1”91 2”19 2"6l 2''80 3” 53 8. Campiglia in Allard (Fr.) 3”79 Včeraj sp začeli s poskusnimi vožnjami za smuk tudi moški, ki bodo startali jutri (danes bo še ženski slalom). Progo je (brez posebnega naprez,anja) preskusilo več kot 100 smukačev. MINIBASKET SČ71 — Breg 65:15 BREG: Prašelj 4, Mitja Ota 2, Marko Oto, Vodopivec 2, Diego Kocjan 2, Sandi Kocjan, Ražem 3, Izidor Sancin 2. Kozlovič, Piras. Proti najmočnejši peterki tolažilne skupine prvenstva v minibasketu za «Trofejo S. Sebastjane* so Brežani po predvidevanju izgubili. Poraz pa bi lahko bil «milejši», ko bi slovenski fantje igrali s popolno postavo. Odsoten je bil namreč slej najboljši Bregov strelec JlJGOSLOVANSKI POKAL ^pričljiva zmaja Rilskega Hajduka finala za jugoslovanski Sjljnetn' pokal sta se včeraj v j) i) ^ ^Poprijeli enajsterici Hajdu-li„_ t-rvene zvezde iz Beograda. P C i ^itf»ln!vna namiznoteniška zveza je HakP0 sporočila, da bo finalno za državni ekipni naslov •l, t ^asom in GBC Bari v nedeljo, \ ek?-- ob 10. uri v Rimu. Kraso- 't pL. ' V H, v?’. ki bo igrala v postavi: b j? AAilič, Dragica Blažina in Ne-Nd * a 1)0 tako že četrto leto za-fi ii,Jtartala na ta prestižni državah,0'', ki se ji je v prejšnjih ^ e za las izmuznil. v^°rajšnji številki smo pose «' d® je skušala ekipa GBS na b Dac'ne posticipirati to srečanje datum, ker baje ni v %JSl formi. Naj navedemo še Si Poskus tega moštva, da bi Hka?otovRo odločilno prednost: Htn^L-ik BBC je ponudil, da plača i'akril- IfcL 1 .Krasovi ekipi potne stroške li~ 'n prenočišče, če bi srečanje 5 v Bariju. Kras je ta predlo ntr° zavrnil, saj bi to dejanskaedstavljalo podkupovanje in S anle na končni izid dvoboja, Htjf ^e. v popolnem nasprotju s ^ B. S. NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AL V nedeljo so blatna igrišča ovirala reden potek prvenstva Počivati sta morali tudi ekipi Vesne in Mladosti NA TRŽAŠKEM Blatna in razmočena igrišča so o- do Fa- virala reden potek nedeljskega tretjega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. V skupini N, kjer igrajo naše e-kip>e, so celo morali odgoditi dve tekmi zaradi slabega stanja igrišča in prav zato je bila v nedeljo kriška Vesna prisiljena počivati. Naj še omenimo, da prav tako Čampi E-lisi ter Rozzol nista igrala in to ne zaradi igrišča, temveč zato ker ob določeni uri ekipa Rozzola.ni imela na razpolago vsaj sedem nogometašev, kot to predvideva pravilnik; zato bo disciplinska komisija brez dvoma pripisala enajsterici Čampi Eli si zmago z 2:0. S tem uspehom je tako enajsterica Čampi Elisi spodrinila s prvega mesta Giarizzole, katerim sledi S. Vito. Zmago si je v nedeljo priborila tudi ekipa Krasa, pa čeprav je odločilni gol proti šibkemu Unionu padel šele iz 11-metrovke. S tem uspehom je vsekakor Kras dohitel Roia-nese. Naj še omenimo presenetljivi remi AFI - Siat na račun solidne Esperie SL, medtem ko se je dvoboj med CGS in Esperio Pio XII končal, kot predvideno, v korist CGS. brizio Korošec. .......................................................,milili,mniMHMll..»..... Tako je Juventina v nedeljo v 2. AL dosegla enega od treh zadetkov v tekmi s Sagradom MlllimiiniMinilMIIIIIMMIimHMnUmillllllinilllllUMIHIMMmUllMIMmillrfilrfitolllIMMIHIIMMIMMMIMMIMM • il o/l ll/i I l> ■ ■ ■ __________ DELOVANJE ZSSDI J£anje Is ^ državnem prvenstvu J P« pričakovanju: Slalom za Giordanijcvo fi,tJSlCARIO — Claudia Giordani. y torkovem smuku ni starta- I » S) • Ul liUVel11 SIIIUIVU IJI Mol Ud” ie včeraj v veleslalomu zago- Vft že svoj deseti naslov Italijan t ^kinje v zadnjih letih. Na 900 Hvp ■ proS* ni naletela na večje 'n sl je tako relativno lahko v iv'y’'a obe vožnji. Da je vozila b twlzrednem slogu pove tudi nje- lo^nost, ki znaša skoraj poldru-h.bndo pred drugouvrščeno Wan-‘eler. Sicer pa večjih presene- Srečanje v Ljubljani V torek popoldne je bilo v Ljubljani pod pokroviteljstvom Zveze te-lesnokulturnih organizacij Slovenije uradno srečanje med predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in vseh strokovnih zvez po panogah v Sloveniji. Po uvodnih besedah predsednika mednarodne komisije ZTKOS Evgena Berganta in člana odbora ZTKOS Zorana Na-prudnika, je predsednik ZSŠDI Vojko Kocman nazorno orisal ves dosedanji razvoj organiziranega športnega delovanja na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji ter je prikazal pomen telesnokulturnc dejavnosti tudi z narodnostnega vidika. V zelo plodni in živahni diskusiji so se oglasili k besedi predstavniki strokovnih zvez za tiste panoge, ki jih v zamejstvu tudi gojimo in s katerimi so bili že navezani bolj ali manj dobri stiki. Predstavili pa so se tudi zastopniki strokovnih zvez za panoge, ki jih pri nas sicer še ne gojimo in so nakazali nekatere možnosti, da bi pričeli sistematično gojiti tudi te discipline. V razgovoru' z odborniki in referenti ZSsDI so pregledali dosedanje oblike sodelovanja in so prišli do zaključka, da bodo odslej vsi stiki z zvezami uradni in bo ZSŠDI vsako leto predstavilo program po panogah, ki naj bi vseboval vse oblike medsebojnega sodelovanja in pomoči. Predstavnikom vseh strokovnih zvez so tudi izročili prvih deset številk biltena, ki ga vsako nedeljo izdaja press-center ZSŠDI, da se lahko seznanijo z delovanjem in problematiko naše zamejske telesnokulturne stvarnosti. B< S« V PRIJATELJSKI TEKMI Jutri na Proseku Primorec - SAK Jutri zvečer bo ob 20. uri na Proseku nočna prijateljska nogometna tekma med trebenskim Primorcem in Slovenskim akademskim klubom iz Celovca. Koroški nogometaši SAK se te dni na Koprskem pripravljajo na spomladanski del prvenstva in so izkoristili to priložnost za srečanje z eno izmed naših enajsteric, da še poglobijo že itak dobre stike med zamejskimi športnimi organiza-cijamii. R s. V tej skupini praktično ni več dvoma o končnem zmagovalcu, saj Sovrana nadaljuje s serijo zmag. O-stane vsekakor borba za drugo mesto, ki se bo po vsej verjetnosti o-mejila na dvojico Baxter - Artigiani. Skupina N IZIDI 3. POVR. KOLA Čampi Elisi - Rozzol 2:0 S. Vito - Roianese preložena Giarizzole - Vesna preolžena Kras - Union 1:0 AFI - Siat - Esperia SL 2:2 CGS - Esperia Pio XII 2:0 LESTVICA Čampi Elisi 21, Giarizzole 20, S. Vito 19, Esperia SL in CGS 18, Vesna 17, Modiano 14, Roianese in Kras 12, AFI - Siat 11, Esperia Pio XII 10, Rozzol in Union 3. PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Modiano - CGS, Esperia Pio XII -AFI - Siat, Esperia SL - Kras, Union - Giarizzole, Vesna - S. Vito, Roia-;se - Čampi Elisi. Skupina O IZIDI 3. POV. KOLA Rabuiese - Domio 0:2, Artigiani -S. Sergio 5:0, S. Andrea - GMT 3:1, Cave - Chiarbola 4:0, Sovrana - In-ter SS 1:0, Baxter - S. Anna 1:1, Donatori - Duino 2:1. LESTVICA Sovrana 28, Baxter 21, Artigiani 20, GMT 18, Rabuiese in Cave 17, S. Andrea 14, Domio, S. Arina in Chiarbola 13, Duino in Inter SS 11, Donatori 5, S. Sergio 1. B. R. NA GORIŠKEM V petem povratnem kolu tega prvenstva je nasopila samo enajsterica Sovodenj, ki je sprejela v goste ekipo iz Šlovrenca. Doberdobska Mladost ni torej igrala (zaradi izredno slabega stanja igrišča), tako da se je sodnik odločil za odgoditev srečanja. Sovodenjci so imeli v prejšnjem kolu precejšnjo smolo, saj so izgu bili celoten izkupiček s tesnim izi dom 3:2. Poleg tega velja omeniti, da je enajsterica Sovodenj po uvodnih potezah že vodila s čistim 2:0. Ob koncu srečanja pa je Bruno Mar-son, ki je obenem tudi trener Sovo-denjcev, kar trikrat zadel vratnico. Naslednje kolo bo za Mladost in Sovodnje precej naporno, saj bosta obe ekipi nastopili v gosteh. Mladost bo igrala proti ekipi iz Vrbov-ljana (v prejšnjem kolu so Dober-dobci doma izgubiti s čistim 1:3), Sovodenjci pa bodo nastopili proti enajsterici iz Koprive. Tudi v prvem delu prvenstva so naši fantje prepustili celoten izkupiček (v sicer zelo borbenem srečanju). Srečanje bo za Sovodnje še težje, če upoštevamo dejstvo, da bodo morale igrati brez Butkoviča in Petejana (zaradi bolezni) in brez Kovica (zaradi izklju čitve). V tem prvenstvu velja omeniti še čisto zmago Edere, ki je v goriškem derbiju premagala Piedimonte s čistim izidom 4:1. Tudi Audax je preteklem kolu v gosteh premagal solidno ekipo iz Foljana in ima sedaj le dve točki zaostanka za Romano, ki pa ima srečanje manj. IZIDI Pro Farra - Brazzanese 3:2 Edera - Piedimonte 4:1 Poggio - Lib. Kopriva 2:0 Mladost - Romana preložena Fogliano - Audax 2:3 Azzurra - Vermegliano 4:3 Sovodnje - San Lorenzo 2:3 LESTVICA Romana 28, Audax 26, Poggio 23 Azzurra in Farra 21, Fogliano 20, S. Lorenzo in Lib. Kopriva ter Vermegliano 17, Mladost 12, Sovodnje in Piedimonte 10, Edera 9, Brazzanese 6 tečk. PRIHODNJE KOLO (19. 2.) Poggio - Audax, Fogliano - Brazzanese, Edera - San Lorenzo, Mladost - Vermegliano, Pro Farra - Romana, Azzurra -. Piedimonte, Sovod nje - Libertas Kopriva. F G. cabi premagal Mobilgirgi z 91:80 (43:40). Danes bo v istem pokalu v Splitu Jugoplastika igrala izredno pomembno tekmo z Real Madridom. V PRVENSTVU KADETOV Ferroviario — Bor 132:56 (70:20) BOR: Pegan 5 (1:1), Mesesnel 9 (1:4), Bajc 2 (0:1), Jančar 10 (2:4), Koren 28 (0:3), Dovgan 2. V soboto so se «plavi» spoprijeli z močno ekipo Ferroviaria in doživeli svoj najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. Omeniti pa je treba, da so borovci nastopali tokrat zelo o-krnjeni (na igrišču so se predstavili s samo šestimi igralci). Med drugimi sta bila odsotna tudi ključna i-gralca Mazzucca in Slobec. Že začetek je pokazal, da bo tekma potekala enosmerno. Močnemu nasprotniku se «plavi» še zdaleč niso utegnili upirati in kljub požrtvovalnosti se je zaostanek iz minute v minuto večal. Razen tega pa sta tudi sodnika precej oškodovala naše fante in končni izid je bil tako 132:56 korist Ferroviaria. Med «plavimi» moramo pohvaliti predvsem dobro igro v napadu Korena Meko Gaja zmagala V zaostali tekmi 2. nogometne a-materske lige je sinoči Gaja premagala San Marco s 3:1 (2:0). Iz planinskega sveta Smučarsko tekmovanje na Koroškem V nedeljo so koroški Slovenci, včlanjeni v smučarskem klubu Št. Jani v Rožu, priredili kakovostno in važno mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je u-deležilo nekaj izmed najmočnejših slovenskih in avstrijskih 'smučarjev. Če pomislimo, da bi moral na tem tekmovanju nastopiti slovenski smučarski as Bojan Križaj, pa je bilo prav istega dne tekmovanje za svetovni pokal, vidimo, da je bila manifestacija res velik", posebno ko vidimo, da so jo priredili koroški Slovenci, ki se na nekaterih področjih borijo za osnovne človečanske pravice. Tega tekmovanja so se udeležili tudi zamejski smučarji SPDT, ki so žc opravili velik podvig s tem, da so soloh prevozili zelo zahtevno veleslalomsko progo. Pa pojdimo po vrsti. V Soboto popoldne so se iz Trsta podali na pot štirje tekmovalci, in sicer Aleš Žetko, Andrej Križnič ter brata Igor in Stojan Kuret. Njihov spremljevalec in v tem primeru tudi šofer je bil podjetni Miran Kuret, ki se ni prestrašil zelo grdega vremena in še slabših vremenskih napovedi ter je po večurni vožnji popeljal tekmovalce na start splošnem začudenju prisotnih. Pred tekmovanjem so se naši predstavniki pogovorili s predsednikom smučarskega kluba, ki je priredilo tekmovanje, Užičnikom ter odbornikom Weisom. ki so izrazili svoje zadovoljstvo ob prisotnosti tekmovalcev ŠPDT. Proga sama je bila zelo zahtevna,. pred kratkim podala, lanskega juni- , j a saj je bila dolga kar 1.400 metrov tekmovalci pa so morali opraviti dva spusta. V ženski konkurenci je zmagala slovenske tekmovalka z Raven Irene Jež, nastopile pa so tekmovalj ke kluba Elan, Raven ter še mnogih avstrijskih klubov. Moške konkurence se je udeležilo 210 tekmovalcev, zmagal pa je avstrijski tekmovalec Franz Morgen-stern. Najboljši med tekmovalci SP DT je bil Igor Kuret, ki je imel tekmovalno številko 136, saj so startali pred njim vsi tekmovalci, ki so se borili za mednarodne FIS točke. Aleš Žetko je imel številko 233, žal pa jc med tekmovanjem padel. Andrej Križnič (234) in Stojan Kuret (237) sta srečno prispela na cilj, že to pa je na takem tekmovanju uspeh. Naši tekmovalci so se nato od koroških rojakov poslovili z obljubo, da se bodo prihodnje leto spet vrnili. pa sta se odpravila na McKin-ley, kjer sta opravila težko smer. Vse te alpinistične izkušnje bosta alpinista podala na tem predavanju. Tradicionalni pohod na Stol preložen Zaradi preobilice snega, ki je zapadel v zadnjih dneh so organizatorji preložili že L. tradicionalni in zelo priljubljeni pohod na Stol, ki bi moral biti v dneh 16., 17. in 18. februarja. Preložili so ga za ves mesec, in sicer na soboto, IS. in nedeljo, 19. marca. Vse podrobnosti bomo še javili. Dušan Jelinčič NOGOMET iiMmmu'mmmM,lll,lllllll,l>IMnl,>ni>,>m,i>m>,n',>llllllll>1>,n>ll>,l>il,,,>,l>lll,IIIMmi,,l>>um>>lil>l,> ODBOJKA V 7. MOŠKI DIVIZIJI Izredno borbena tekma med 01ympio in Krasom 12. zimske športne igre Letošnje, že 12. redne zimske športne igre bodo v nedeljo, 5. marca, v Ravasclettu ali na Zoncolanu. Prireditev bo organiziralo, kot vse doslej, SPDT, smučarji pa bodo tekmovali samo v veleslalomu. Kategorije bodo porazdeljene od najmlajših, torej od baby sprintov pa do dam in veteranov, razdeljenih seveda po spolu. Svoje tekmovalce bodo .lahko .vpisala vsa zamejska športna, prosvetna ali rekreacijska društva. poleg teh pa tudi šole ter razne druge športne skupine. Vpisovanje na 12. ZŠI bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, tel, 744249) v ponedeljek, torek in sredo 20., 21. in 22. februarja od 19. do 20. ure. Vpisovanje za vsakega posameznika znaša 2.000 lir. Qb priliki teh iger SPDT prireja izlet z dvema avtobusoma v Rava-scletto. Pravilnik iger bomo še pravočasno objavili. Goričani so med tednom premagali Libertas (Sacile) Olympia — Kras 2:3 (15:8, 15:10, 6:15, 9:15, 13:15) OLYMPIA: Soban, Štefan in Marko Cotič, Lavrenčič, Malič, Špacapan, Pavletič, Klanjšček, Černič, Tommasi. KRAS: Marušič, Bitežnik, Živec, Vesnaver, Bruno in Luciano Milič, Sergio in Vladimir Budin, Grilanc. V dramatični in v finalu izredno razburljivi tekmi je zgoniškemu Krasu uspelo osvojiti na Oiympiinih tleh pomembni točki za nadaljevanje prvenstva. ; Oiympia je začela srečanje suvereno in brez kompleksov. Prevzela je takoj vodstvo in ga obdržala do konca v obeh setih. Videli smo odličen blok in oster napad pri modri niti rahlo prednost in zaključiti dvoboj. Primeren finale za tekmo, ki je obetala lepo športno predstavo in tudi publika je prisrčno navijala za obe ekipi. KOŠARKA Mobilgirgi poražen TEL AVIV — V prvem povratnem kolu finalnega dela evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal ekipi, kar je neverjetno zbegalo Kra ševce, ki so se nekoliko nepričakovano znašli v hudem «deficitu-> 0:2. V tem prvem delu tekme sta zablestela oba 01ympiina tolkača Lavrenčič in Špacapan. Posebna pohvala gre mlademu Lavrenčiču, saj ga v dveh setih niso niti enkrat ustavili, sam pa se je zelo uspešno zo-p'vstavil izkušenemu Grilancu. V tretjem nizu je goriška šesterka ponovno vodila do stanja 6:2, čeprav smo že opazili, da je deloma izgubila začetni elan. Tu je prišlo do preobrata. Zaradi napačnih podaj so bili Krasovi odbojkarji kar štirikrat zapored uspešni v bloku, rkar se dotlej še ni pripetilo. Oiym-pijci so ostali paralizirani, niso mogli pravočasno reagirati, saj so imeli tekmo praktično že v rokah in je bil zato Krasov nenadni odpor toliko bolj presenetljiv. Kriza in moralni zlom je bil v vrstah Oiympie tolikšen, da niso fantje utegnili do dati niti točke več k šestim. Medtem je Kras zadostno «zrastei>>, tako da je osvojil še četrti, set, Sicer nekoliko manj lagodno, ker je Oiympia začela že odgovarjati. Tako se je sklepni set odpri v znamenju velike izenačenosti. Raz-gretost se je na igrišču in med številnim občinstvom, ki je z nenavadno pozornostjo sledilo dogodkom, stopnjevala do viška. Po večkratni menjavi žoge pri stanju 14:13 za Kras, je Oiympia dala vse od sebe, da bi vsaj izenačila in nato izve prvakov je sinoči v tem kraju Mac- dla prehod, a je Krasu uspelo ohra Lib. Sacile — Olympia 0:3 OLYMPIA: Černič, Malič, Soban, M. in Š. Cotič, Špacapan, Pavletič. To je bila medtedenska tekma, ki jo je Oiympia odigrala v Sacilu minuli četrtek. Zaradi nujnih razlogov je morala goriška šesterka nastopati v tem furlanskem mestu v nekoliko nepopolni postavi, kljub temu pa je dobro opravila svojo nalogo, je brez težav in zasluženo pre- Ostalo delovanje SPDT To nedeljo je SPDT priredilo zimski izlet ■ vo Krasu za osnovnošolsko mladino, ki je zelo dobro uspel. Kljuh jutranjemu, kislemu vremenu se je 12 otrok (Jasmin. Boris, Elizabeta, Igor. Suzana. Tanja. Daidi, Dunja, Nataša, Aljoša, Vida in Breda) s svojimi štirimi vodiči 'Alenka, Katja, Duško in Zlatko) podalo na pot od Proseka na Sv. Primož, od tod pa v Križ in po panoramični poti še do Nabrežine. Vreme je bilo dopoldanskih urah spremenljivo, popoldan pa se e celo prikazalo son-— Otroci (v glavnem iz osnovne magala domače moštvo. Goričani so tokrat zaigrali'dobro in borbeno. V napadu je bil posebno zanesljiv Soban, ki se zna razigrati predvsem na tu.iih igriščih. S tem je Oiympia dvignila na deset število svojih točk na lestvici. Prvenstvo pa postaja čedalje . zanimivejše in njegov raz plet negotov. P. T. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Lib. Torviscosa — Hrast 0:3 (12:15, 13:15, 8:15) HRAST: M.. S. in F. Jarc, L. in R. Lavrenčič. Gergolet, Devetta in Marušič. V sedmem kolu prvenstva druge ženske divizije je doberdobska šesterka Hrasta v gosteh prepričljivo slavila zmago nad Libertasom iz Tor-višeose. Slovenska dekleta so stalno vodila in tudi zasluženo zmagala. Moramo pa povedati, da so odbojka rice Hrasta zaigrale nekoliko pod lastnimi sposobnostmi, na srečo pa jim nasprotnice niso bile enakovredne, tako da je Hrast tudi s poprečno igro odnesel pomembni točki. Tudi tokrat je v kraški šesterki izstopala Suzana Jarc, ki je bila skozi celotno srečanje nerešljiva u-ganka za nasprotnice. V naslednjem kolu bodo naša d j kleta nastopila «doma» in sicer v nedeljo ob 10. uri proti zelo solidni ekipi iz Prate. Čeprav bodo nasprotnice zelo močne in spadajo v sam vrh tega prvenstva, bi morala naša dekleta (seveda če bodo zaigrala kot je v njihovih močeh) v srečanju zmagati. F. G. ce. šole v Skednju) so bili nad izletom navdušeni, saj so se na razgledišču Scipio Slataper na Sv. Primožu ter še na dvorišču srednje šole 20. kongresu. Končno Donini ponovno postavlja v dvom okoliščine nedavne smrti Pietra Secehie, takoj po povratku s potovanja v Čilu. Domini meni, da je bil Secchia zastrupljen.. medtem ko je KPI že ob prvem izbruhu zadevne polemike objavil vso zdravniško dokumentacijo, iz katere izhaja, da je Secchia podlegel jetrni j cirozi. Res je samo, da so glede na to, da se je vrnil iz Latinske 1 Amerike, opravili tudi preglede v 1 zveza z možnimi tropičnimi obole- Pietro Scccliia nji in zastrupitvijo s hrano, so bili negativni. J % Doniniju je prvi odgovoril Carlo Pajetta. ki trdi, da Gia" trditve niso resnične. Secchia bi decembra 1947 res bil Or( ui aecemura 1 res dii v; ^ linu, vendar zato, ker ga jo 0*J* slal Togliatti. Ko se je vrnil poročilu dejaj, da je vse v n"ev šem redu. Kar pa zadeva d01” je no razkritje Stalinovih zlačino* » leta 1953 je Pajetta poudaril vodstvo KPI bilo seznanjeno< vsa javnost) z odstranitvijo ririjl in napori Hruščova, da bi | «kolegialnost» vodstva s<»vJe partije. O Stalinovih zločinih V ZVEZI Z AFERO KOZMOSA SZ zavrača kanadske obtožbe NEW YORK — Sovjetska zveza je odločno reagirala na kanadske obtožbe, da so bile v zadevi umetnega satelita kozmos, ki se je zrušil nad Kanado, informacije iz Moskve pomanjkljive. V poslanici prezidija SZ neki znaastveni podkomisiji združenih narodov, Sovjeti med drugim poudarjajo, da naj bi po računih njihovih znanstvenikov kozmos moral zgoreti nad Aleutinskim otočjem in so bili zelo presenečeni, ko je satelit zgorel nad Kanado. Akademik Jevgenij Fedorov, ki je prebral poslanico, je tudi poudaril, da je SZ pripravljena poravnati stroške. Obenem je znanstvenik zelo zavzeto branil uporabo jedrske energije za vesoljske odprave. Končno je govornik še obžaloval dejstvo, da so nekatera zahodna občila «zadevo napihnila* in močno pretiravala pri prikazovanju nevarnih posledic. PO PODPISU «NOTRANJEGA SPORAZUMA» Z ZMERNIMI AFRIŠKIMI KROGI SMITH PRIZNAL AFRIČANOM VOLILNO PRAVICO SALISBURY - Rodezijski rasistični premier Jan Smith je le izbojeval »notranjo rešitev*, po kateri bi marala oblast postopoma preiti iz rok bele manjšine v roke črnske večine. Dogovor, ki so ga včeraj podpisali poleg Smitha še trije a-friški »kolaboracionisti* — pastor Si-thole, škof Muzureva in plemenski glavar Čirau — je v nasprotju z britansko - ameriškem načrtom, ki ga je salisburška vlada zavrnila, precejšnje zadržke o njem pa je imelo tudi osvobodilno gibanje črnskih domorodcev. «Patriotska fronta* zimbabvejskega naroda, ki združuje obe najštevilčnejši gibanji, »ZA PU» in «ZANU», odločno zavrača podpisani dokument, ki dejansko domačinom ne bo zagotavljal nikakršna enakopravnosti. Težko bi namreč verjeli, da je dosledni rasni zatiralec Smith, ki si za svoj vzgled in zaveznika jemlje južnoafriškega rasista Vorsterja, izdelal demokratičen dokument. Od naprednejših tez je osvojil samo geslo »ena oseba, en glas*, ki so ga dolgo zagovarjali samo pripadniki o boroženega odpora in ki bi že pred iztekom letošnjega leta postalo stvarnost. Do sedaj je namreč od nad •1 milijonov Afričanov imela volilno pravico samo neznatna manjšina (bogatejša) in še ta je lahko izbi rala izključno temnopolte predstavnike za parlament, ki jih je bilo v primerjavi z belimi izredno nizek odstotek. Vendar pa si je rasistični režim kot protiutež politični svoboščini, ki jo je dodelil črnski večini, zagotovil nekatere »garancije* na gospodar skem področju. Po Smithovem načrtu namreč naj bi okoli tristo tisoč belcev obdržalo nadzorstvo nad državnim gospodarstvom, do katerega, kljub načelu »ena oseba, en glas*, narod Zimbabve ne bi imel dostopa. Med sklepanjem »notranjih rodezijskih rešitev*, pa so se nadaljevali pogovori med predstavniki zimbabvejskega osvobodilnega gibanja in zastopniki Velike Britanije ter ZDA. Po srečanju na Malti z britanskim zunanjim ministrom Ovve-nom in ameriškim predstavnikom v OZN Youngom je konec prejšnjega tedna obiskal Italijo sopredsednik »patriotske fronte* Robert Mugabe, i i je pozval evropske države k večji solidarnosti, predvsem pa k izdat- nejši pomoči zimbabvejskemu osvobodilnemu gibanju. Še enkrat je poudaril, da je čas načelnih izjav že davno mimo in so odločni ukrepi več kot nujni. Prav tako je zatrdil, da »»patriotska fronta* ne sprejema Smithovega predloga, v celoti pa ne osvaja niti britansko - ameriškega mirovnega načrta. Mugabe se med rimsko tiskovno konferenco ni posebej zadržal ob bolečem vprašanju soudeležbe nekaterih črnskih krogov pri sklepanju -"notranjega sporazuma* pri novi začasni vladi, ki mu bo sledila, vendar pa sodi neenotnost zimbabvejskega naroda v tem izredno pomembnem trenutku zj. bodoči ustroj sedanje Rodezije med naf-bolj zaskrbljujoča dejstva, kj so v nekaterih afriških državah imela težke posledice, (bp) - ' ■ llllllllflllHHlIllllIHHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIinilllllHIItllllHIIIIIIIIIIHIIHHIIIIIIIIIIIItllllllllllHHIHIHIIIIIIIIIIIHIHI Peticiji predstavnikov koroških Slovencev (Nactaliei.ariie s I. strani) nik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvvitter uvodoma poudaril, da je položaj manjšin v Avstriji slej ko prej nerešen ter pozval javno mnenje naj boj teh manjšin podpre, saj je mir ogrožen povsod, kjer pravice manjšin niso zagotovljene, je v odgovorih na vprašanja novinarjev poudaril, da se je položaj slovenske manjšine v zadnjem času še poslabšal, ker se je okrepil pritisk nanjo. Manjšina je bila, tal»o je rekel, vedno prepričana, da je treba rešitev manj. šinskega vprašanja najti znotraj avstrijskih meja in je na dialog z avstrijsko vlado pripravljena tudi danes. Vendar pa je položaj zdaj takšen, da vlada trdi, da je s sedmo-julijsko zakonodajo zahtevam sedmega člena državne pogodbe zadoščeno, manjšina Pa le nasprotnega mnenja. Tud.i predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je poudaril, da je moč najti rešitev manjšinskega vprašanja v dialogu z vlado in da so bili tega mnenja tudi avstrijski politiki vse do maja 1976, ko so predstavnikom koroških Slovencev sporočili, da se pritiskom nemškonacionalističnih sil ne morejo več upirati in so privolili v poglavitno zahtevo teh sil. to je. da se manjšinska zakonodaja opre na preštevanje pripadnikov manjšine, česar pa manjšina — ki ji je v tem dala prav tudi državna pogodba — ni mogla sprejeti. Matevž Grilc je pri tem še posebej poudaril, da je ugotavljanje manjšine dejansko smrtna obsodba manjšine, ki se skriva v zakonskem predpisu. Novela k statističnemu zakonu predvideva namreč dodatna' preštevanja manjšine v poljubnih rokih in « pet ljubnem teritorialnem obsegu zaradi česar dolgoročno odpira pot k odštevanju manjšine oz., kot je poudaril Grilc, statistični likvidaciji manjšine. O pravem namenu manjšinskih sosve tov, ki jih ustanavlja sedmojulijska zakonodaja, pa je spregovoril predstavnik gradiščanskih Hrvatov Juriča Čenar, ki je povedal, da prav v gradiščanskem primeru predstavnik avstrijske vlade vztraja v tem, da v hrvaškem sosvetu sodelujejo tudi predstavniki tako imenovanih asimilan-tov, kar je konkretna ilustracija k temu, kako zakon vlado pooblašča, da sama odloča o tem. kdo bo v sosvetu predstavljal manjšino. MARJAN SEDMAK V PARIŠKEM PREDMESTJU IN V SEVERNI FRANCIJI Enajst mrtvih v ognju med njimi osem otrok Požaroma so botrovale bedne stanovanjske razmere PARIZ — Francoska javnost se ne bo zlahka otresla globokega vtisa, kj ga je nanjo napravila dvoj na tragedija včeraj nekaj pred svitom. V dveh silovitih požarih je našlo grozno smrt kar enajst oseb. Med njimi je bilo osem otrok. Želeti je, da bi strašna dogodka našla prostor v skorajšnji volilni kampaniji, ki bo nedvomno dokaj ostra, obenem pa. da ju predstavniki političnih strank ne bi zgolj propagandno izrabili. Enajsterica zoglenelih je živela v nepopisno bednih razmera,1. Ko bi žrtve imelo kolikor toliko dostojno stanovanje, ne pa iz strohnelih desk zgrajene barake, bi bila pač nevarnost požara minimalna, bolj ali manj enaka tisti, ki preži na vsakogar od nas. Giscardu, Barru. Mitterrandu, Mar chaisu in druščini bi moiala v bodoče biti glavna skrb ne morda pro-slula »grandeur*. temveč dobrobit ljudstva. To velja kajpak tudi za naše, italijanske oblastnike. Prvemu požaru v Noyelle.su Gu-daultu nedaleč od Lensa na severu države je botrovala ognju okvara na pečici, s katero je vdova skušala vsaj nekoliko obvarovati pred hudim mrazom svojih šest otrok pa še dva podnajemnika. Stanovanje: lesena baraka z veliko pritlično sobo in brlogu podobnima prenočiščema v meter in pol dvignjeni etaži. Ogenj je dolgo tlel in ozračje je postalo zadušljivo: to je žensko prebudilo, zavedla se je nevarnosti ter odprla okno, da bi zaklicala na pomoč. To pa je bilo usodno, kajti zaradi prepiha so velikanski zublji na mah zajeli vso barako. Ko so dospeli gasilci, je bila baraka le še kup ožganega tramovja in pepela. Druga dva otroka sta našla smrt prav tako v siromašnem, dvosobnem stanovanju, sicer v pariškem predmestju Boulogne - Billancourt. Mati ni imela pečice, zato pa si je za ogrevanje omislila aparat za sušenje las: položila ga je na pod in se ob zori odpravila na delo. O- troka sta spala. Iz aparata je švignila iskra in v hipu se je vnela plastična prevleka. Malčka sta se zadušila v spanju, (dg) Z marko (Nadaljevanje s I. strani) ril tisto, kar mu je kot razumnemu politiku edino preostalo. Med novinarji, med katerimi so bili posebno pozorni številni zahodnonem-ški dopisniki, je izjavil, da si je skoraj ves svet namen njegovega potovanja v Evropo razlagal napačno, kajti niti Jimmy Carter, niti on nista nikoli želela pritiskati na zaveznike. Skrita grožnja, ki doslej še ni bila izrečena pa tudi ne demantirana, tiči v Blumenthalovem trdovratnem molku na vprašanje, ali se ameriški predsednik sploh namerava udeležiti julijskega vrhunskega srečanja industrijsko najrazvitejših držav Zahoda, na katero vabi kancler Helmut Schmidt. Kaj mogoče je. da si bodo nasprotja med samozavestnimi zahodnimi Nemci in gospodovalno razpoloženimi Američani zaostrila prav ob tem AMIN SPET GROZI Ugandski predsednik feL maršal dr. Idi Amin Dado j v intervjuju britanski teleM*) ski mreži BBC izjavil, da "Z Uganda namen kupiti od } like Britanije večjo kolk;'. letal, da bi lahko napadla ^ no Afriko. Intervju so V°sn,. v Kampali Prejšnji leden, min pa pravi, da bi hotel * piti več letal tipa *harfif& ki vzletajo navpično. Poleg bi hotel kupiti od Velike tanije tudi minolovko i» lonosilko. da bi se lahko P bližal Južni. Afriki, sever' j Pri lem je treba op0Z°r,,il bralce, ki morda nimajo Pri seboj orave slike Afrike■ leži Uganda nekoliko v n0. , njosti črne čel ne in da izhoda na morje, kar je v največjih handikavov za gospodarstvo, poleg S(0. blazne politike njenega P' svetljenega predsednika. Kar zadeva učinkovitost gandskega letalstva pa Qr*! j vojaško skrivnost, je “e' Amin. Dejstvo je. da je 1*** da edina država, ki ima v s jih rednih pilotskih vrstah ‘jjL ženske, ki so se. če se Prij. spominjamo, urile v Veliki p . taniji. Morda je to vzrok ! I iol dejstvo, da ie tam še večkrat videti mlajše m-jv", torje v popolnoma sivimi 1 J mi. To • gre baje priPlS .-. Aminovim «samomorilskim lt lotinjam», kot pih, najbrž ^ zgolj po naključju. imeitujf , gandski feldmaršal. Amin v kakor ne prikriva svojega-'j; mena, ki je. tako je iz di v zadnjem intervju 'u uničiti Johannesburg in Cdl* town. (if) Ni daj nj govorilo. Mimogrede b' S bilo čudno, da bi o tem o«i' Secchio prav Molotov, se bližji Stalinov sodelacev, ka , $ je Hruščov v svojem poročilu ^ kongresu obtožil, da je soo^° ren. za kar se je zgodilo. jj Tokrat se je oglasil še Amendola, ki ie ravnokar knjigo z naslovom »»Obnova je v kateri osvetljuje obdobje., prevzel, po odstranitvi ^ec funkcijo organizacijskega selfIri| 1> KPI, po 8. kongresu KPI skrri,.ul(- »»destalinizaci.jo* partijskih _ ■3? niju napisal v obliki članka za kanclerja Schmidta in njegovo j prav tako objavljen v « tur in nato prepustil to mlajšemu Enricu Berlingueri^j. rJk Amendola je svoj odgovor j; ^ vlado tako pomembnem dogodku, fci i V njem poudarja’predvsem j^ li> mu lahko prinese odločilne notranje je vedel za spore med Secd"" ,>■ politične točke. j Togliattijem, da oa mu ni »'č % Ameriške špekulacije z jezom, ki naj ■i ga zgradili iz trdnih zahodno-nemških mark in ki naj bi zaustavil pohod evrokomunistov, so v vsem zahoclnonemškem časopisju, celo v konservativnem taboru naletele na zadržanost in malce ironije. «Mogo-če tiči ves problem v tem, da je a-merišlci predsednik pač še neizkušen in zato napačno sklepa, da lahko s peščico dolarjev uredi svet po svojem okusu,* it zapisal komentator liberalnega «Frankfurter Rund-schaua». Toda volivci in gospodarstvo. pa naj si bo v Rimu. Parizu ali Bonnu, ravnajo no lastnem o-kusu, na katerega je cedri 'e /r*fe nega o »»moskovskem ozadju*- cr de »razodeti j* iz leta 1953 p« * gjc dola trdi. da so p0 povratku ?r chie iz Moskve v vodstvu K* ^>1 Srutili, da se »tam dogaja mračnega*, vendar so resnico * deli šele na 20. kongresu KP g Polemika bo očitno trajaj-.^ dolgo, predvsem po objavi spu.^V vplivati, je zapisal frankfurtski list.' usj..:;e. (_.,*.) pivuvnvilj JJVJ uujavi umrlega Pietra Secchie. ki daj ureja Donini. Zgodovinarje ,\t kakor spomini zanimajo, sai s® jji. prve roke* in pričajo o te |-;aii-skozi katere se je prebijala jlpjil1 ska partija, tudi zaradi stalinističnih navlak, do novih rijl nanj, ki so ji omogočila se°