Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informatci
1119820613,59
e e e
COB1SS e
HVI WI l|0
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.59.—Leto XVII,—Titovo Velenje, 16.12.1982
Gorenje - generalni pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger
V torek, 14. decembra, je bil v Sarajevu podpisan sporazum o pokroviteljstvu, ki ga prevzema SOZD Gorenje pri organizaciji zimskih olimpijskih iger od 8. do 19.februarja 1984 v Sarajevu.
Gorenje, ki ima tudi pokroviteljstvo nad jugoslovanskim smučarskim skladom, je s tem sklenilo tudi sporazum, ki omogoča reklamne in propagandno informativne dejavnosti pred in v času iger. Olimpijski komite ZOI Sarajevo '84 pa je Gorenje pooblastil kot "generalnega sponzorja". Gorenje bo kot ekskluzivni dobavitelj igre opremilo s TV sprejemniki, teletekstom in antenskimi napravami.
Sporazum so v torek v Sarajevu podpisali predstavniki sozda Gorenje, Gorenja TGO in Gorenja Elrada.
PROIZVODNJA
Ne polna dva tedna dela sta še pred nami v letu 1982, ki je bilo eno najtežavnejših v zgodovini Gorenja.
Uspehe, takšne ali drugačne, bomo kmalu ocen ili. Danes si oglejmo, kako smo dosegli letni plan v enajstih mesecih dela in v primerjavi z lanskim obdobjem leta 1981.
Doseganje vrednostne proizvodnje glede na letni plan in na lansko razdobje
TOZD	Jan.-nov. 1.1.82-30.11.82	Ind. doseg, letnega plana 82	Ind. doseg, glede na leto 81
Kuhalni aparati	350.911	78	101
Štedilniki	1.960.600	86	134
Elektronika Velenje	415.680	34	56
Elektronika Ptuj	303.564	56	104
Pohištvo	296.863	92	104
Pralna tehnika	2.985.130	82	113
Hladilna tehnika	1.126.940	78	152
Zamrzovalniki	2.197.850	89	104
MGA	387.300	87	108
Gradbeni elementi	348.009	88	120
Skupaj:	10.372.846	78	110
Velenjski rudarji so minulo soboto 11. decembra 1982, dosegli svoj letni načrt ! K veliki delovni zmagi jim iskreno čestitamo !
Delavke in delavci Gorenja
IZ RESOLUCIJE ...
KLJUČNI CILJI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA V 1983. LETU
Delovni ljudje in občani v SR Sloveniji s to resolucijo opredeljujemo temeljne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in izvajanje dopolnjenega družbenega plana v 1983. letu ter prevzemamo svoj del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenogospodarskega razvoja v SFR Jugoslaviji. Zaostrene gospodarske razmere bomo premagovali z nadaljnjim razvojem in krepitvijo sistema socialističnega samoupravljanja, z znanjem, delavnostjo, pobudami in moralno močjo delovnih ljudi in občanov.
Ključne naloge razvoja v 1983. letu,ki izhajajo iz sprememb in dopolnitev planskih dokumentov v SR Sloveniji ter izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije so:
*
1.	Širše vključevanje v mednarodno menjavo s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje z namenom, da zagotovimo zunanjo likvidnost in omogočimo nadaljnjo gospodarsko rast.
S povečanjem izvoza in deviznega priliva s konvertibilnega področja ter gospodarnejšo porabo deviz bomo zboljševa-li razmerja v menjavi s tujino ter v neposrednih dohodkovnih in proizvodnih povezavah organizacij združenega dela uresničevali vzajemnost pri zagotavljanju zunanje likvidnosti Jugoslavije;
*
2.	Uskladitev porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skladi, krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela in zaostritev finančne discipline, kar bo zmanjševalo inflacijske pritiske in prispevalo k nadaljnji krepitvi izvozne ponudbe.
*
3.	Učinkovitejše gospodarjenje, večje varčevanje pri proizvodnji in porabi, boljše delo, izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti ter zaostritev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za uresničevanje dogovorjenih nalog.
*
Uresničevanje teh ciljev terja povečana prizadevanja vseh delovnih ljudi in občanov v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, da na samoupravnih osnovah s svojimi močmi rešujemo svoje in skupne družbene težave. Pri tem bomo ob upoštevanju dejanskih možnosti zavračali zahteve po pravicah in nalogah, ki jih ni moč uresničiti v sedanjih razmerah, prav tako pa tudi težnje za premagovanje težav le z ukrepi in sredstvi širše družbene skupnosti.
Samoupravne družbenoekonomske odnose bomo utrjevali in razvijali s povečanimi prizadevanji in odgovornostjo vseh nosilcev odločanja za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter za krepitev ustavnosti in zakonitosti. Pri tem bomo morali utrditi vlogo samoupravne delavske kontrole in družbeni nadzor.
(Iz Dela, 14. 12. 1982)
RAZMIŠLJANJE
ALI ZAČETI Z DELOM URO POZNEJE?
Služba psihološke dejavnosti v kadrovskem sektorju je pripravila oceno o možnostih prehoda na nov delovni čas. Skrajšano oceno, ki je bila podana tudi na zadnji seji delavskega sveta, objavljamo v celoti. Torej gre le za razmišljanje, preden pa bo vprašanje rešeno, bo treba še veliko tehtnih premislekov, ekonomskih izračunov in analiz.
Glavni namen tega poskusa ocene je predvsem ta, da pomaga odpirati problematiko vprašanja premika delovnega časa, tako da bi se le-ta čim bolj kompletno obdelala, preden gremo v kakšen premik. Le tako se morda izognemo neznankam, ki bi pozneje udarile nazaj kot negativni spremni pojavi.
V oceno bi poleg ostalih morali pritegniti predvsem naslednje elemente:
1.	Izsledki fiziologije in medicine dela tak premik podpirajo. Iz krivulje dejavnosti in počitka je razvidno, da se stopnja dejavnosti organizma iz minusa (spanje) približa ničli okrog štirih zjutraj, potem pa se dejavnostna naravnanost organizma počasi dviga, okrog šeste ure zjutraj doseže vrednost približno + 4 do + 6 (na skali od — 10 do + 10), ob sedmi uri pa že dobrih + 8 in se s tem že približuje vrhu delovnega razpoloženja.
Ko je torej dejavnostno razpoleženje še enako ničli (okrog 4. ure), mnogi naši delavci že morajo vstati, kar je precejšnje nasilje nad organizmom in kot takšno seveda zdravju in delovnemu razpoloženju ne naklonjeno.
Premik za eno uro bi prestavil vstajanje za eno uro, ko je organizem že bistveno bolj aktivnostno naravnan. To pomeni prihranek življenjske energije, to se utegne poznati na produktivnosti, predvsem pa še na zdravju in počutju ljudi.
S premikom pa seveda ni premaknjeno samo vstajanje marveč predvsem začetek dela. Ob 7. uri, kot že rečeno, pa je dejavnostno razpoloženje že blizu viška. Tako lahko pričakujemov višjo produktivnost v 1. delovni uri in verjetno tudi manj nezgod pri delu. Kljub temu ne smemo pozabiti, da prva ura še vedno obdrži svojo karakteristiko, to je, da je to ura ponovnega uvajanja v delo in ponovnega utrjevanja vzpostavljenih živčnih poti, po zaslugi katerih se delovne operacije odvijajo na nivoju avtomatizma. Sistem avtomatizma prvo uro še ne deluje brezhibno.
Zadnja ura dela se pri premaknitvi prestavi na čas od 14. do 15. ure. Ta se, v pogledu aktivnostne pripravljenosti organizma, odvija pod nekoliko slabšimi pogoji, kot ,,izgubljena" prva ura od 6. do 7. ure. Okrog 14. ure je namreč aktivnostna naravnanost relativno nizka in se šele po tej uri začne spet dvigati. Toda to depresijo bi verjetno pri delu vsaj delno nevtraliziral dobro poznan končni elan, ki se vedno javi proti koncu dela.
Ugovor, da je ta elan tudi nasilje nad organizmom, ni tako upravičen, saj gre v tem primeru za učinek pozitivne motivacije. Znano pa je, da solidna motivacija bolj optimalno organizira sinergične spremembe v organizmu, tako da je za isto količino dela porabljene manj energije.
sinergija = sodelovanje, vzajemna pomoč, družno delovanje dveh ali več sil ali organov
Iz vsega povedanega bi torej lahko sledil zaključek, da je z vidika izsledkov fiziolgije in medicine dela ter psihofiziologije dela prestavitev delovnega časa za eno uro, pozitivna. Pozitiven učinek bi lahko pričakovali v večji produktivnosti in morda v manjšem številu nezgod pri delu.
2.	Prvi element nam že kar sam po sebi sugerira drugega: Ali bodo ljudje hodili zvečer ob isti uri spat, če bodo vedeli, da zjutraj vstanejo uro pozneje?
Obstaja upravičena bojazen, da se bomo zvečer s časom „zabirtvali", tako da bo človek legel k počitku uro pozneje kot sedaj.
Vemo, da je ura spanja pred polnočjo več vredna, kot po polnoči. Krivulja dejavnostne naravnanosti organizma se že po 21. uri strmo spušča v minus—vrednosti in največ jo globino (okrog — 8) doseže že med 22. in 23. uro. Takrat se najbolj splača spati.
Če bi premik začetka dela potegnil za seboj tudi paralelni premik počitka, bodo naši ljudje prihajali na delo manj naspani, manj spočiti, kot sedaj.
3.	Predvsem predšolski otroci, ki so zdaj, če imajo starši delo zjutraj, v vrtcu ali v privatnem varstvu, bi pa gotovo spali uro več. Ne bi jih budili v tako zgodnjih jutranjih urah kot sedaj.
Ta podaljšek njihovega spanja bi gotovo predstavljal veliko pridobitev, ki je danes še ne znamo prav ceniti.
4.	Mnogi delavci zjutraj ne zajtrkujejo. Njihov zajtrk je šele naša topla malica, to je ob poldeveti uri ali še pozneje. Skoraj polovico delovnega dneva delajo tešči.
S premikom pričetka dela za uro bi se znalo zgoditi, da se zamakne tudi čas malice in bodo torej ljudje že dalj časa tešči. Če pa malico obdržimo na isti časovni točki, bo sicer delavec malical (= zajtrkoval) ob istem času kot zdaj, kar pomeni, da bo delo s praznim želodcem za eno uro krajše. Toda v tem primeru bo spet drugi konec (po malici) malo dolg (npr. od 9. ure do 15. ure).
Tako moramo pričakovati, da bo zamik pričetka dela prinesel s seboj tudi določene spremembe v režim prehrane.
5.	Po letošnjih septembrskih podatkih imamo v Gorenju TGO 1953 delavcev na drugi, to je popoldanski izmeni. Pri vseh teh bo imela zadnja ura dela, kot je opozoril tovariš Meterc iz Službe varstva pri delu, status nočnega dela. To torej pomeni dodatek za nočno delo, hkrati pa bi-bilo treba za vse ženske, ki delajo na dve izmeni, pridobiti soglasje za nočno delo (čeprav bi šlo seveda samo za eno uro nočnega dela na delovni dan).
Dalje imamo, kot je opozoril tovariš Tratnik, med našimi delavci 3500 vozačev.Od teh jih seveda ustrezni del dela na dve izmeni. Vsem tem delavcem bi se s premikom delovnega časa prihod domov še bolj zavlekel. Delavec, pri katerem je bruto čas vožnje do doma ena ura, bi prišel domov ob polnoči.
V prvi točki te ocene je nakazano, kaj pomeni „nepo-čitek" v nočnih urah. Zato je tudi Zakon omejil nočno delo na najnujnejše.
Z vidika elementov dvoizmenskega dela in element vozačev bi lahko ocenili premik delovnega časa kot nevarnost, da sprožimo neugodne posledice.
6.	Največ iz razlogov, ki so navedeni v prejšnji točki, razmišljamo v velenjskem delu Gorenja o enournem zamiku delovnega časa za samo tako imenovane režijske službe. Na osnovi hitro pripravljene analize, mnenja vodij sektorjev in drugih, ki delajo na tem področju, smo ugotovili, da bi lahko pričeli z delom 1 uro kasneje v DSSS SOZD, Interni banki, v DO RR ter skoraj v celoti tudi v GPS in DSSS TGO.
Iz že navedenih razlogov, od katerih je prihranek energije še najmanj pomemben, ocenjujemc, da bi zamik gotovo dal pozitivne rezultate. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se bomo v Jugoslaviji prej ali slej morali prilagoditi evropskemu režimu delovnega časa. Proizvodnja, kjer teče delo v več izmenah, je od tega seveda izvzeta, tudi to srečujemo po celem svetu. To pomeni, da distanciranje od vprašanja zamika delovnega časa pomeni samo odlaganje problema in da je prav o tem razmišljati in se na to pripravljati že sedaj.
Res je, kot je to ugotovila že konferenca našega sindikata, da osnovni problem pri tem predstavljajo le še prevozi na delo. Prepričani pa smo, da se z ustrezno uskladitvijo celotnega prevoza na delo v našo občino da rešiti tudi ta problem.
O obveščanju v združenem delu
5. SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA
V	Mariboru je bilo v petek in soboto, 10. in 11. decembra, 5. letno srečanje vseh, ki se v organizacijah združenega dela in pri sindikatu ukvarjamo z obveščanjem. Za razliko od prejšnjih srečanj so na tem poleg poklicnih organizatorjev obveščanja in predsednikov komisij za obveščanje sodelovali tudi člani samoupravnih organov, sindikalni delavci in drugi, ki se pri svojem delu v delovnih organizacijah ali v družbenopolitičnih organizacijah srečujejo s problematiko obveščanja.
Udeležencem letošnjega srečanja je spregovoril tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, ki jih je v svojem referatu seznanil predvsem z aktualnimi nalogami sindikata po kongresu in ukrepih zveznega izvršnega sveta.
V	petek popoldne je teklo delo po dveh skupinah.
V	prvi, kjer so sodelovali predvsem predsedniki občinskih komisij za obveščanje, je bila osrednja tema Informiranje v Zvezi sindikatov Slovenije, pri čemer je bil poudarek na vsebini ter programu in metodah dela komisij za obveščanje pri občinskih svetih Zveze sindikatov.
V	drugi skupini pa smo se pogovarjali o tem, kakšno je stanje na področju obveščanja v organizacijah združenega dela in kako naprej. In, čeprav smo lahko slišali tudi veliko pozitivnih izkušenj, nekateri so svoje delo predstavili kar s podrobnimi številkami o načinu izhajanja, nakladi, formatu in tako
naprej, so, predvsem mariborski kolegi, nanizali tudi vrsto problemov. Med njimi problem honoriranja člankov oziroma prispevkov, pravilniki o tem so namreč povsem neusklajeni, vemo pa, da lahko oblika honoriranja prispevkov za interna glasila pomeni tudi večjo število sodelavcev in s tem bolj zanimivo in pestro, mogoče tudi kritično glasilo. S problemi se srečujejo tudi tisti, ki morajo informirati delavce na deloviščih zunaj domovine, čeprav vemo, da je zanje to še večjega pomena, saj so od virov informacij skoraj povsem odrezani. In, kar je najbolj boleče, organizatorji obveščanja moramo vse prepogosto opozarjati na določila Zakona o združenem delu. Med drugim je zapisano, da morajo organi organizacije združenega dela zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev.
Torej, kljub izboljšanju razmer na področju obveščanja, problemi in težave še vedno so in tudi zakonske novosti na področju družbenega informiranja, kakšnih posebnih sprememb ne obeta. Z zakonskimi novostmi z delom po skupinah, informativno — propagandno dejavnostjo ter obliko dopisniške mreže Delavske enotnosti so se udeleženci letošnjega srečanja seznanili v soboto dopoldne.
Čeprav zanimivo srečanje, saj gre za možnost izmenjave mnenj in izkušenj med ljudmi, ki delajo na podobnih področjih, vendar v različnih delovnih okoljih, pa je s svojimi razpravami žal potrdilo, da položaj organizatorjev obveščanja v združenem delu še vedno ni tak kot bi moral biti. Se pravi, da obveščanje ni takšno kot si ga in kot bi si ga morali želeti. Pripoved, lahko rečemo pripoved, saj je zgodba kar zamotana in zapletena, kako so zaplenili številko nekega tovarniškega glasila, to potrjuje. Kljub zakonu o združenem delu in zakonu o javnem obveščanju. Ni torej dovolj, da spremenimo zakone, najprej se moramo spremeniti ljudje.
B. G.
Novosti zakona
POŠKODBE PRI DELU
Z novim zakonom o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu, objavljenim v Uradnem listu SFRJ, številka 23, je z dnem, 30. aprilom 1982 odpravljen izraz ,,nesreča pri delu". Namesto prejšnjega izraza in pojma za telesno poškodbo „nesreča pri delu" je uveljavljen mnogo bolj sprejemljiv izraz in pojem „poškodbe pri delu ".
Že ob izdaji Zakona o varstvu pri delu iz leta 1974 (Uradni list SRS, št. 32/74) so se pojavile zahteve po odpravi izraza in pojma ,,nesreča pri delu" oziroma zahteve po ustreznejši uporabi in interpretaciji izraza.
Prejšnji izraz in pojem ,,nesreča pri delu" se je dejansko uporabljal za telesne poškodbe delavcev pri delu, hkrati pa se je uporabljal tudi za opiso-
vanje celotnega dogodka, ki je imel za posledico telesno poškodbo delavca. Sam izraz in pojem „nesreča pri delu " je preveč podzavestno in miselno opravičeval dogodke in posledice z vero v usodo in višjo silo. To je povzročalo tudi zmedo v statistikah in evidencah.
Torej bo potrebno zamenjati le izraz ,,nesreča pri delu"z izrazom ,,poškodba pri delu".
Novi zakon določa in opredeljuje, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodbe, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem del in nalog. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba povzročena ra način iz prvega odstavka tega člena, ki jo trpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na poti, da opravi delovne naloge in na poti, da nastopi delo ter v drugih primerih, določenih z zakonom.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna ali izključna posledica kakšnega naključja ali višje sile med opravljanjem del.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec pri opravljanju del in nalog splošnega družbenega pomena.
Franc Mlinar
SV D
DELO MLADIH
POBUDA, DOGOVOR, AKCIJA
Mladinci osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije v tozdu Kuhal ni aparati so predlagali, da bi pri odpravljanju ozkega grla, ki nastaja pri razrezu pločevine v njihovem tozdu, sodelovali tudi mladinci. Predlog je bil na sekretariatu Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje TGO seveda soglasno sprejet. Tako je Tone Zemljak, ki je sicer zaposlen v tozdu Kuhalni aparati, poskrbel za pripravo in zaščitna sredstva, seveda so se mladinci seznanili tudi z varnostnimi predpisi. Žal, mladinke niso mogle delati, ker so udarniško akcijo opravili v noči iz petka na soboto. Člani sekretariata Koordinacijskega sveta ZSMS Tone Zemljak in Muhamed Omerovič iz Kuhalnih aparatov, Drago Krenker iz Elektronike ter Peter Tominšek in Franc Mlinar iz delovne skupnosti skupnih služb so tako opravili osemurno delo v nočni izmeni povsem udarniško, brez kakršnegakoli nadomestila osebnega dohodka, zavedajoč se pri tem predvsem tega, da je razrez pločevine ključnega pomena za vse tozde proizvodnje končnih izdelkov in da naša delovna organizacija, in z njo seveda vsi naši tozdi, skuša seveda čim več proizvesti in tako čimveč ustvariti, da bi izguba ob koncu leta bila manjša in sanacija uspešnejša.
PRIZNANJE MLADINCEM V TOZDU ŠTEDILNIKI
V ponedeljek, 13. decembra so na slavnostni seji Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje TGO osnovni organizaciji v tozdu Štedilniki podelili priznanje kot najbolj aktivni mladinski osnovni organizaciji velenjskega dela sozda Gorenje. Mladinci v tozd Štedilniki, v njihovem imenu je priznanje sprejela predsednica osnovne organizacije ZSMS tozda Štedilniki Jasna Cegler, se dejavno vključujejo v akcije Koordinacijskega sveta in jih tudi sami organizirajo. Priznanje jim je nagrada ter spodbuda za nadaljnjo delo. Kaj več pa bomo o njih pisali v naslednji številki Informatorja.
ZVEZNO PRIZNANJE
Za predlagani zakon o začasni prepovedi dajanja garancij in drugih listin o zagotovitvi sredstev iz bodočega priliva investitorjev ter kreditiranje in garancije za prekoračitve pri naložbah so podprli predlog, naj bi ta veljal le do julija prihodnje leto, ko naj bi že imeli zakon o obratnih sredstvih, ob katerem bi proučili, ali je začasna prepoved še potrebna. K predlaganemu zakonu o amortizaciji so uskladili mnenje, da bi morala biti amcrtizacija prožnejša, bolj prilagojena gospodarskim razmeram v posameznih okoljih. Ob predlaganem razpolaganju s presežki proračunov in interesnih skupnosti pa so bili enotni, da jih je treba poračuna-vati po veljavni zakonodaji, spodbujanje izvoza pa naj bi uredili s posebnim zakonom.
(Delo, 15. 12. 1982)
REKREACIJA
KOLESARJI KOLESARJI KOLESARJI KOLESA
ZA USPEŠNO DELO NA PODROČJU JUGOSLOVANSKE STANDARDIZACIJE
Na 5. jugoslovanskem posvetovanju o standardizaciji, ki je bilo oktobra v Ohridu pod naslovom Standardizacija 82, je naš sodelavec iz službe za standardizacijo v DSSS Gorenje SOZD, inženir Alojz Huda-les prejel priznanje.
Priznanje v obliki ZAHVALNICE mu je podelil Zvezni zavod za standardizacijo ob svetovnem dnevu standardizacije, 14. oktobra, za dolgoletno in uspešno delo pri uresničevanju ciljev in nalog jugoslovanske standardizacije.
Alojz Hudales že vrsto let aktivno deluje in zastopa dogovorjena stališča in interese SOZD Gorenje v večih komisijah za standarde pri Zveznem zavodu za standardizacijo: tako v komisiji za standarde za plastične mase, pohištvo, keramične ploščice, jekleno pločevino in galvanske prevleke.
Priznanje našemu sodelavcu pomeni vsekakor tudi priznanje Gorenju za vsa prizadevanja v smislu razvoja in popularizacije jugoslovanske standardizacije.
Za prejeto priznanje iskrene čestitke.
PRESEŽKE VRAČATI GOSPODARSTVU
Spodbujanje izvoza naj bi uredili s posebnim zakonom — Prožnejša amortizacija
LJUBLJANA, 14. decembra — Koordinacijski odbor za plan in stabilizacijo pri predsedstvu RK SZDL je na današnji seji obravnaval osem predlaganih zakonov, ki naj bi jih zvezna skupščina sprejela konec meseca.
Sezona kolesarjenja se počasi bliža koncu.
Cas je, da potegnete črto in seštejete kilometre za leto 1982.
Dnevnike prinesite v službo rekreacije, kjer vam jih bomo potrdili.
TEČAJ ZA SMUČARSKE TEKE
Vabimo vas na tečaj za smučarski tek, ki bo 21., 23.i in 24. december 1982 v Mislinji.
Odhod avtobusa bo vsak dan ob 14.55 izpred tovarne in 15. uri izpred Rdeče dvorane. Povratek ob 17. uri. Na razpolago bo nekaj tekaške opreme. Število prijav je omejeno.
Tečaj je brezplačen!
NOVOLETNI TEČAJ
Vabljeni!
Vabimo vas, da se prijavite za novoletni smučarski tečaj, ki bo 25., 26. in 30 decembra 1982.
Cena tečaja je 1340 din.
Čas kuje srečo in nesrečo
Hans HABE
Kaj je večji zločin od izgubljenega časa?
TUSSER
Rana ura, zlata ura!
Ljudska modrost
V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici
Ljudska modrost
Izrabi dan!
HORACIJ
Jutro? To je zame kot noč z dodatkom sonca
BROVVNING
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje. 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
Dedek Mraz
V	teh dneh bodo vsi otroci, rojeni 1976, 1977,
1978 in 1979 leta, prejeli domov vabilo dedka Mraza za obisk predstave, kjer bodo tudi obdarovani. Otroci, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole, bodo na svojih šolah prejeli individualna darila, učencem višjih razredov in vrtcem pa bo dedek Mraz poklonil kolektivno darilo.
V	Rdeči dvorani bo v dneh od 22. do 24. decembra, ob 16.30 za otroke mestnih krajevnih skupnosti poseben program, ki ga pripravljajo gojenci Glasbene šole. Predstavili se bodo z glasbeno in plesno igrico O goski Gagici in z izraznimi plesi, prišel bo dedek Mraz, ki bo otroke seveda obdaril, na koncu pa bodo zavrteli tudi nekaj barvnih risank. Te predstave lahko obiščejo tudi otroci iz drugih krajevnih skupnosti in, če bo njihovo vabilo še neprečrtano, bodo tudi obdarovani.
PRIREDITVE ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE OTROK
DATUM	URA	KS	PRIREDITVENI PROSTOR
18.12.	15.00	Škale	šola
18.12.	17.00	Konovo	dom DPO
18.12.	15.00	Cirkovce	šola
19.12.	9.30	Bele vode	šola
19.12.	11.00	Zavodnje	šola
19.12.	14.00	Ravne	dom DPO
20.12.	15.00	Lokovica	dom DPO
20.12.	17.00	Pesje	šola
20.12.	15.00	Plešivec	šola
21.12.	15.00	Pa ka	šola
21.12.	17.00	Šentilj	prosvetni dom
21.12.	15.00	Gaberke	dom DPO
21.12.	17.00	Topolšica	prosvetni dom
22.12.	15.00 16.30	Gorenje in Šmartno/Paki	kulturni dom
22.12.	15.00 17.00	Skor no—Florjan, Šoštanj Center—levi breg.	kulturni dom
22.12.	16.30	Stara vas. Staro Velenje, Podkraj-Kavče Šalek—Gorica,	Rdeča dvorana
23.12.	16.30	Edvarda Kardelja, Bevče	Rdeča dvorana
24.12.	8.00	učenci nižje stop. vseh osn. šol	Rdeča dvorana
24.12.	16.30	Center—desni	Rdeča dvorana
breg, Šmartno— Velenje
Vsem delavcem združenega dela v občini Velenje se v imenu otrok najlepše zahvaljujemo za razumevanje in želimo:
SREČNO IN USPEŠNO V LETU 1983!"
Občinska zveza prijateljev mladine
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VABI NA PRIREDITVE
V	četrtek, 23. decembra, ob 18.00, bodo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju, odprli RAZSTAVO OTROŠKIH RISB na temo pravljic, ki jih otroci najrajši berejo in upodabljajo. Ob odprtju razstave bo kulturni program ob novoletni jelki. Razstava bo odprta do 6. januarja 1983, vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto do 13.00.
V	ponedeljek, 3. januarja 1983, ob 10.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju matinejski NOVOLETNI KONCERT Rudarske godbe Velenje, ki se bo predstavila z izborom vedrih melodij. Dirigent bo Ivan Marin. Vstopnice po 50 din bodo prodajali od 27. decembra 1982 dalje in eno uro pred koncertom.
Knjižnica v Titovem Velenju, oddelek za odrasle in za mladino, je odprta vsak delovni dan od 9.00 do 18.00, v soboto do 13.00. Knjižnica v Šoštanju je odprta v ponedeljek in sredo od 13.00 do 18.00, v petek od 10.00 do 13.00. Knjižnica v Šmartnem ob Paki je odprta vsak četrtek od 12.00 do 16.00.
Vsako sredo ob 16.00 so v knjižnici v Titovem Velenju ure pravljic za otroke v starosti 5, 6 in 7 let.
Muzej XIV. divizije na Graški gori je odprt tudi pozimi. Ključi so pri Milki Dolar, Plešivec 60, približno 300 m pred prihodom do muzeja.
Muzej "kapitulacije 1945" v Topolšici vam odpre Julka Leskovec, Topolšica 66, (prva hiša — desno, pred hišo, na kateri je spominska plošča).
RADI BI VAM POVEDALI ŠE . . .
V	domu kulture v Titovem Velenju je ob vseh prireditvah odprt bistro, ki ga lahko obiščete pred prireditvijo ali v času odmora.
Na velenjskem gradu je odprto gostišče "Grajski hram", primerno tudi za manjše skupine (30 oseb), kjer boste solidno posteženi. Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9.00 do 19.00. Tel. 851-231.
Za organizirane skupine je možen obisk muzejskih zbirk na velenjskem gradu tudi v zimskem času. Kličite na telefon 850-314.
Vse informacije o prireditvah po tel. 850-265. Rezervacij vstopnic žal ne moremo sprejemati.