Poštnina plačana v gotovini. izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20'—. „Rafun pri poštno -čekovnem ^avodu št. 10.666. Jiova L>oba Cena 1 Din. Redaxclja in up/ava: Celje, StrDssmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglas>ov se uvažujejo le po možnosti. — V tukstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 33. Celje, petek 25. aprila 1930. Leto XII. Organizacija in sestava banskih svetov Po beograjskem »Trgovinskem Glasniku« posnemamo: Dne 24. marca so bila bistveno iz- premenjena določila o organizaciji in sestavi banskih svetov, ki obstoje zaenkrat samo po zakonu, ker dejan- sko še niso sestavljeni. Izprememba določil o banskih svetih brez dvoma kaže, da se nameravajo ti sveti kma- lu postaviti. V čem obstoji stvarno la izpre- memba? Predvsem v načinu imenovanja in zamenjavanja banskih svetov. Po za- konu o banski upravi z dne 7. no- vembra 1929 jc spadalo imenovanjo v delokrog ministrstva notranjih del po predlogu bana. V izpremenjenem tekstu zakona je to določilo izpušče- no. Njihovo imenovanje in zamenja- vanje vrši sam minister notranjih del. Druga razlika je veliko važnejša. Banski sveti so dobili več članov, vse brez razlike, a izpronienil se je tudi značaj teh članov. Po zakonu z due 10. novembra 1. 1. so se morale ime- novati v banski svet predvsem ose- be, ki po svoji strokovni sposobnosti morejo najbolje ustrezati interesom banovine. V izpremenjeni zakon to načelo ni sprejeto. Mesto njih so ime- nujejo člani, ki zastopajo eden okraj a!i eno mesto. Prej torej niso člani banskih sve- tov nikogar zastopali, temveč so ino- gli priti na svoja mesta po svoji osebni sposobnosti. Sedaj se to več ne zahteva. Sedaj so člani zastopniki kraja, v katerem prebivajo. Uvaja se torej predstav- niški sistem članstva v banskih sve- tih. Da se ti člani imenujejo in ne volijo, nima nikakega vpliva na zna- čaj njihovega položaja: predstavnik doloCenega kraja, okraja ali mesta. Morebiti tvori zakon podlago, na ka- teri se bo dalje izpopolnjeval in do- polnjeval sistem banovinskih pred- stavnikov, ker se bo menda izpre- menil način postavljanja, ne pa tudi oblika posameznega predstavništva za določeno področje. Število člano.v se je znatno povisa- lo. Kelativno najvišje povišanje je dobila savska banovina, kjer se je število več nego potrojilo (od 30 na 104), potem dunavska banovina (od 30 na 84j. Najmanj se je ])omnožilo število v primorski in vrbaski bano- vini; te so dobile samo za en in pol- krat večjo število (preje 20, sedaj 32). DoČim dobijo okraji po enega čla- na banovinskega sveta ne glede na njihov obseg (podroeje in število pre- bivalstva), se dela pri mestih razli- ka po številu njihovega prebivalstva. V svetu dobijo svojega zastopnika samo, ce imajo tri tisoč prebivalcev. (Ako imajo manj prebivalcev, imajo svojega zastopnika skupno z okra- jem, kateremu pripadajo.) Mesta s 3—15 tisoč prebivalcev dobijo dva predstavnika v banskem svetu, s 15 do 30 tisoč prebivalci tri predstav- nike, a s 30 do 50.000 prebivalci pa štiri. Več nego štiri predstavnike ne dobi nobeno mesto. Potemtakem bo imela Ljubljana s 53.000 prebivalci isto število predstavnikov, kakor Za- greb ali Subotica s preko 100.000 pre- bivalci. V obče bodo slovenska mesta najbolje odrezala po novem zakonu, ker samo za nekaj presegajo maksi- malno mejo naštetega števila prebi- valstva, tako na primer Maribor s 3O.()41 prebivalci le za nekaj stotin prebivalcev dobi tretjega predstavni- ka. V državi imamo v celoti 33(5 okra- jev, potemtakem bo tudi toliko pred- stavnikov okrajev v banskih svetih, kar znači, da odpade en predstavnik povprečno na 30.000 prebivalcev. Ko- liko bodo imela predstavnikov me- sta, je težko ugotoviti. Predvsem, ker nimaniQ v vseh dosedanjih pravnih oblastih jasno določen kriterij za raz- likovanje mest od ostalih naseljenih krajev. Dalje se v nekaterih krajih naže države smatra celo področje mestne občine za mesto, na primer v Vojvodini in na Hrvatskem, dočim se v drugih krajih razlikujc ožje me- stno področje od širšega, na primer v Srbiji in v Dalmaciji. Širše pod- ročje ne vsebuje samo mesta v ožjem pomenu besede,'temveč tudi sosednjo vas. Razlike v številu prebivalstva enlga ali drugega področja so lahko zelo velike. Tako ima na primer me- sto Trogir v Dalmaciji 3354 prebival- cev, dočim jih ima mestna občina 18.U0C». Ako se vzame mesto v ožjem smislu, bi imelo enega predstavnika, ako se vzame celo občino, pa dva predstavnika. Končno nastaja še vprašanje, po kateri statistiki se bo določalo števi- lo članov banskega sveta iz onih mest, katera izvršujejo občinske po- pise ])rebivalstva. Ali se bodo upošte- vali zakonito izvršeni popisi, ki so se izvršili po posebni pooblastitvi za- kona ali veljavnega pravilnika, ali pa se bodo upoštevali vsi popisi, iz- vedeni tehnično pravilno. Obstoja torej cela vrsta vprašanj glede mestnih predstavnikov v ban- skih svetih, ki jih bo brez dvoma re- šil pravilnik o organizaciji, delu, po- slovnem redu in o izdatkih za poslo- vanje banskih svetov, ki ga bo izdal minister za notranje posle. Šele, ko bo izšel ta pravilnik, bomo imeli jas- no sliko organizacije in funkcij (kompetence) banskih svetov. A že sedaj smo prepričani, da bo njihova postavitev pomenjala velik napre- dek v upravni organizaciji naše dr- žave. POMACE VEIf I d Hrvatski kmetje pri kralju. V to- re k 22. t. m. zjutraj je prispela v Beo- grad velika deputacija hrvatskih kmetov, bivših radičevcev, da se po- kloni Nj. Vel. kralju, mu izrazi svo- jo udanost ter obrazloži potrebe in želje svojih krajev. Deputacija, ki je štela nad JüOO članov, je bila na beo- grajskem kolodvoru navdušeno in iskreno sprejeta. V imenu beograj- ske občine je pozdravil goste beo-» grajski podžupan dr. Miroslav Stoja- dinovič, za njim pa sta govorila še seljaka Andrija Baric in Antun Pe- rič. Nato se je razvil sprevod z za- stavami in vojaško godbo na čelu po glavnih beograjskih ulicah. Ko je korakal sprevod mimo dvora, so od- poslanci iz Hrvatske navdušeno kli- cali vladarju in kraljevskemu ilomu. Opoldne so bili prirejeni gostom banketi v hotelih »Petrograd«, »Srp- ska kruna«, »Ruski car«, »Imperial«, »Slavija« in »Kazino«, kjer so bile izrečcne prisrene zdravice. Ob petih nopoldne je bila deputacija sprejeta od Nj. Vel. kralja v avdijenci na dvorskem vrtu, ker na dvoru ni to- like dvorane, da bi bilo mogoče spre- jeti v njej vse Clane naenkrat. Nj. Vel. kralja je nagovoril in pozdravil v imenu hrvatskih scljakov bivši podpredsednik nekdanje IISS Karlo Kovačevič. Nato je imel Nj. Vel. kralj krasen nagovor na hrvatske seljake. Ožja delegacija se je v sredo zjutraj odpeljala v Topolo in se poklonila na grobu kralja Petra, prej pa je še posetila grob Neznanega junaka na Avali. V teku dneva so se vrnili čla- ni velike deputacije s posebnim vla- kom na svoje domove. d Razprava proti dr. Mačku in to- varišem. Včeraj se je pričela pred Državnim sodiščem za zaščito drža- ve v Beogradu razprava proti Ivanu Bernardiču in 23 tovarišem, mod k;i- terimi je tudi bivši predsednik nek- danje IISS dr. Vladimir Maček. Ob- tožnica navaja, da je bila v Zagrebu pod vodstvom odvetniškega koncipi- jenta Cvetka Hadžije in privatnega uradnika Ivana Bernardiča osnova- na omladinska organizacija, ki je imela namen boriti se z nezakoniti- mi sredstvi za izpremembo obstoje- čega reda v državi in pripravljala atentate, med drugim tudi na vlak, s katerim se je vozila v Beograd hr- vatska poklonitvena deputacija. Za dr. Mačka se je prijavilo prvotno 1(>3 ^agovornikov, sodišče pa je dolocilo dr. Mačku sedem, ostalim obtožen- cem pa po enega zagovornika. Vče- raj so govorili zagovorniki dr. Trum- bic, dr. Slavko Dukanac, dr. Milan Kostic, dr. Živko Bertie, dr. Obrado- vic, dr. Vojislav Bole, dr. Stjepan Zo- ber, dr. Marko Lamešič, dr. Dragu- tin Safer, dr. Kavčic in dr. Ivan An- dres. Razprava se danes nadaljuje. Za razpravo vlada v vsej javnosti ve- liko zanimanje. d Pred važno fuzijo na zadružnem polju. Med Zadružno zvezo v Celju in Zvezo slovenskih zadrug v Ljub- ljani se vrše pogajanja za združitev. Celjska Zadružna zveza seveda nika- kor ni primorana iskati takega aranžmana, ker je bila po izgubi iz leta 1925. že predlanskim sanirana. Predvidena združitev je samo rezul- tat praktične zadružne politike. Ce bo načrt uresničen, bomo dobili iz- redno močno zadružno organizacijo. Zadružna zveza v Celju obstoja že 45 let in je naša najstarejša osred- nja zadružna organizacija. Koncem leta 1928. je bilo pri njej včlanjenih 103 zadrug, večinoma kredilnih, ki so imele okrog 250 milijonov Din vlog in okrog 30.000 članov, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani pa je imela včlanjenih 1Ü2 zadrug (med Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 63 Po tch besedah je razumel mojster Koudolik že manj ko prvič, toda po lesnem naglasu svoje žene je spo- znal, da mora imeti zclo važne raz- loge, da se ne bi o pripravah govori- lo. Ni si belil glave, kake razloge ima. V poslcdnjem času se je godilo okrog njega sploh toliko tajnosti — tako se mu je zdelo — da je poCa?i zjrubil svojo gotovost. Zelo pogosto jc dobil v sobi teto Katinko, ko se je vrnil domov. Ni mu ušlo, da je sko- ro vedno prišel k damama, ko sta imeli kak važen pogovor, katerega je prckinil on s svojim prihodom. Gospe sta začeli potem navadno govoriti v vsakdanjih stvareh, toda mojster je dobro Cutil, da je med njima ostalo še nekaj, o čemur nista govorili. Ta- ko je popolnoma zastonj opazoval pomenljive poglede Katinkine in Be- tine, ki naj bi nadomestili besede, in videl je tudi, kako njegova žena spremlja Katinko do stopnjic in da ostaja zunaj dalj časa, kakor bi po- trebovalo nekoliko teh korakov. Sedaj se mu je začelo počasi jas- niti: razmotrivali sta med seboj za- devo, katera mu je bila včeraj pred- ložena, da jo potrdi. Vendar je ime- la torej v tern teta Katinka svoje pr- ste! In Cemu ne sme govoi'iti z Vejva- ro. Zakaj ne sme Vejvara ničesar zvedeti? Kaj bi Vejvara mogel kaj zabraniti? Glej, tu opazimo, da je mojster mislil pri vsem samo na Vejvaro in no na Pepico, čeprav mu je bila ta bližja, čeprav je bila njegova kri. Cudno se zdi, da je pozabljal na hčer. In zopet ni v tern nič čudnega, ako pomislimo, da je bil v poslednjem fiasu Vejvara svojemu tastu podo- ben kakor parnemu stroju varnost- ni ventil Ako se je primerilo kaj važ- nega in je prišlo na mojstra preve- liko breme skrbi, je hitel, da vso za- upa Vejvari. In ko mu je razodel, kar je do tega časa skrival v svojih prsih, je takoj prosteje dihal. Da ra- biino primero: predstavimo si nosil- nico s štirimi nogami, z dvema dro- goma in s štirimi držali in posta- vimo se k nji. Primimo prednji dr- žal in pojdimo naprej — glej, zadnji nogi vlečemo po zemlji. Primimo zadnje držali — oh, sedaj je še slab- äe, prednje nogi nosilnice se zade- vajo ob vsak kamen, ob vsako gru- do, komaj se premikamo z mesta. — Toda če prime drugi par držal kak tovariš in če dvignemo nosilnico ob- enem, hej, kako lahko in hitro gremo naprej! Mojster Kondelik je stal sedaj res kakor pri nosilnici, kateri je manj- kal drugi nositelj — Vejvara. Njemu ne sme gospod Kondelik zaupati, so- proga noče tega. Ne samo, da se bo spodtikal s svojim bremenom sam, ampak zdelo se mu je tudi, da ima v čevlju trn in da ne more pošteno stopiti. Kako težki trenutki so bili zanj, ko sta prišla mlada, ko so šli skupaj na sprehod po Pragi in ko je mojster stopal poleg Vejvare. Tukaj ga je imel, poleg sebe, tupatam se je zadel obenj s komolcem, govorila sta o vsem mogočem, to, o stvari, s ka- tero so bila njegova prsa prenapol- njena — o tern ni smel ziniti niti be- sedice. Kako mu je njegova tajnost silila iz ust. Toda mojster je čutil neprenehoma na sebi svareče pogle- de svoje soproge in v ušesih mu je bi'nelo njeno svarilo: Niti besedice, Kondelik! — Cemu pa ima pravza- pj-av toga Vejvaro? Najhuje pa je bilo mojstru Kon- deliku, ko se je začela gonja za po- letnim stanovanjem. Tu bi bil naj- bolj potreboval Vejvarovega sveta in njegove pomoči, razdelil bi z njim nenavadno, težko dolžnost, zaupal bi mu polovico Ceškega kraljestva za strategično preiskovanje, ali še bolje, vzel bi ga seboj na pot kot general- nega adjutanta. S štirimi očmi gleda človek na stvari veliko bolje, kakor samo z dvema. Toda sedaj ni smel omeniti, da ga nosi vrag trikrat ali štirikrat na dan po vsem peklu, da obeduje na tej ali oni postaji, da ma- ze s kruhom mrzle omake in da na- mesto popoldanskega spanca razbija glavo ob trdih kotih vozov tretjega razreda ali ob žebljih v tesnih, pred- potopnih koših izvoščkov. In gospa Kondelikova je neprestano kakor za- pečatena! No, slednjič se je zvalila z njega teža dolgega molka. To se je zgodilo onega dne, ko je ženo obvestil, da je našel stanovanje v črnokostelskih gozdovih. »Tako, stari, sedaj povemo to Vej- varovima«, je spregovorila gospa slavnostno, kakor da bi ga odvezala od smrtne prisege. Stran »Nova Doba« 25. IV. 1930. Štev. 33. temi G7 kreditnih) s 33.000 zadružni- ki in 350 milijonov Din vlog. V slu- čaju združitve bi imeli torej obe zve- zi okrog 330 zadrug s 03.000 zadruž- niki in G00 milijonov Din vlog. (1 Knjige za pritožbe na železniskih postajah. Po odredbi generalne cII- rokcije državnih železnie niorajo vsc postaje z vcčjini prometom iineti po več knjig za pritožbe. Strankam se mora dati potrebno pojasnilo o even- tual iii neumestnosti pritožbe, oe pa vendarle želijo vpisati pritožbo,, .se jiin morajo izročiti pritožbene knji- ge in pisalne potrebščine brez na- daljnega izpraševanja in pojasnjeva- nja. Pritoževalec mora vpisati svoj natančen naslov, pritožba pa se mo- ra najkasneje naslcdnjcga dne pred- ložiti direkciji. Železniški uslužbenci ne amejo pisati pritožbe nainesto stranke. Ako stranka ne zna pisati, se mora zaslišati na zapisnik. d Izletniški vlaki. Prornetno mini- strstvo je odobrilo, da se v poletni sezoni, 1930 od 15. maja do 30. sep- tembra uvedejo izletniški vlaki s 50- odstotnim pop us torn redne tarife na raznih progali, v Sloveniji na pro- gah Zagreb—Ljubljana, Zagreb—Ro- gaška Slatina, Ljubljana—Bohinjska Bistrica, Ljubljana—Rateče, Ljublja- na—Kamnik in Ljubljana—Škofja Loka. Izletniški vlaki so dovoljeni le v dnevih, ko naraste frekvenca za 50 odstotkov preko običajne dnevne frekvence. Znižana cena velja za vse razrede. d Delovni čas v državnih uradih. Z uredbo predsednika ministrskega sveta je predpisan za cäs od 1. maja do 1. oktobra delovni čas v pisar- nab državnih uradov dnevno od 7.30 do 12.30 in od lü. do 18., ob sobotah pa od 7.30 do 13.30, za čas od 1. okto- bra do 1. inaja pa dnevno od 8. do 12. in od 15.30 do 18. in ob sobo- tah od 8. do 14. d Umrla je- 22. t. m. v Vojniku pri Celju zasebnica ga. Marija Goreea- nova, mati tamošnjega poštarja g. Gorečana, v 71. letu starosti. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalini naše iskreno sožaljo! d Umor pri šoštanju. Kakor se je ngotovilo pri obdukciji, je bila 22- letna Marija Cavnikova, delavka v VVosclmaggovi tovarni v Šoštanju, ki so jo našli na Veliki petek mrtvo v Brodnikovi bosti v Gaberkab pri žoštanju, umorjena in sicer ji je mo- rilec zasadil iglo v sree. Xtorilca še niso našli. Umorjenkin brat se je pred letom smrtno ponesrečil v to- varni. (1 Viadni komisar v kočevsM ob- čini. Banska uprava je razpustila dosedanji občinski odbor v Kočevju in imenovala za vladnega komisar- ja mestne občine višjega finančnega svetnika gosp. Maksa Kostanjevca. Vladnemu komisarja je pridcljen so- svet 10 članov: 5 Slovencev in 5 ko- Cevskih Nemcev. Dosedanji občinski svet je bil izvoljen Iota 1927. in po- tem ponovno imenovan od banske uprave. Ötel je 25 odbornikov. Zupan je bil g. Ivan Lončar. d Dunajska vremenska napoved za soboto 26. aprila: Nikakih bistvenih izprememb. IzCeljainokolice c Ustanovitev krajevne protituber- kulozne lige v Celju. V četrtek 24. t. m. ob 8. zvečer se je vršil v posve- tovalniei na mestnem magistrate se- stanek glede ustanovitve protituber- kulozne lige v Celju. Sestanek je vo- dil g. V. Šmigovc, upravitelj ekspo- ziture OUZD v Celju. .Udeležilo se ga je 33 oseb. G. Šmigovc je v uvodnem govoru razložil ustroj, pomen in smoter protituberkuloznih lig. V de- bato so posegli sreski podnaCelnik g. KlopčiČ, mestni župan g. dr. Gori- čan, okoliški župan g. Mihelčič in g. A. Leskosek. KonCno je bil izvoljen sirši odbor 17 oseb za ustanovitev krajevne protituberkulozne lige. lz- črpno poročilo o sestanku borno ob- javili v prihodnji številki. c Pred tujsko sezono v Celju. Ka- kor čujemo, jc finaneno ministrstvo končno odobrilo tudi drugo tranšo iz kaldrminskega sonda za izgradnjo dovoznih cest k nekdanji celjski ca- rinarniei. Pričakovati nam je torej, da se bo vsaj ta del mesta, kar se tiče cest, v doglednem času temelji- to popravil. Ker je pa tudi po lnno- gih mestnib ulicah in na hodnikih opažati mestoma večje defekte, ki so zlasti ob deževju vidni in obcutni za pasante. bi bilo nujno želeti, da se še pred začetkom letošnje tujske sezo- ne skrbno vse popravi in uredi. Opo- zorili bi tudi mestno upravo na stolp pri gledališču, ki je ob Vodni- kovi ulici močno poškodovan in po- pravila nujno potreben. Te dni se je zaeelo tudi že s škropljenjem cost v mestu, kar moreino le pozdraviti z željo, da bi $c potrebam odgovarja- joče škropilo vse ceste, po katerih se vrši vozovni in avtomobilski pro- met. c Uradne ure pri celjskih sodiščih. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju razglaša: Gospod predsednik ministrskega sveta je predpisal z od- lokoni z dne 7. t. m. br. 783 za eas od 1. maja do 1. oktobra t. I. sledeče uradne ure: ob delavnikib (izvzemši sobotc) od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18., ob sobotab od 7.30 do 13.30; ob nedeljab, državnih in verskih praz- nikih od 9. do 11. dopoldne. Vložišče je odprto: ob delavnikih od 8. do 12. in od 1(1. do 17., ob sobotah od 8. do 13., ob nedeljab in praznikih od 9. do 11. dopoldne. c Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 28. t. m. ob 20. bo predaval na trgov- ski soli naäim poslusalcem že znani univ. prof. g. dr. Ramiro Bujas iz Zagreba »O okultizmu«. Predavanjc bodo spremljale skioptiene slike. Ker je snov predavanja zelo zanimi-, va in aktualna, je pričakovati vcli- ke udeležbe. c Celjska obrtna nadaijevalna sola priredi na belo nedeljo 27. t. in. raz-' stavo pismenib in risarskih izdelkov vseh dvanajstih razredov. Ta razsta- va bo v poslopju mestne osnovne so-, le (II. nadstropje) in bo trajala od 8.' zjutraj pa do 4. popoldne. Vsi, ki se zanimajo za šolsko delo našega obrt- nega naraščaja, se iskreno vabijo k ogledu. Vstopnine ni. c Obrtnim krogom na znanje! Za- ostala ukovina po 15 Din mesečno od vajencev in vajenk, ki so obisko- vali v solskem letu 1929/30 celjsko obi'tno nadaljevalno solo, se bo po- birala po šolskem vodstvu samo še na belo nedeljo (27. aprila) in sicer dopoldne med 8. in 12. uro v mestni osnovni šoli (i]>sarna v I. nadstrop-i ju). Iinena zainudnikov se morajo nato javiti politični oblasti, ki bo iz- terjala dolžne zneske. — Vodstvo sole. c Obupno slaba cesta. Državna ce- sta iz Celja v Savinjsko dolino in iz Celja do Vojnika je v takem stanju, da je strab in groza za voznike in avtomobiliste. Cesta je razoraua po globokih kolovozib, ki vpijejo po za- sipanju z gramozom. Zlasti je priza- deta cesta od Celja do Višnjevasi nad Vojnikom, ker gre po tej cesti trajno velik težki vozovni promet lesa iz Vitanja v Celje. Poleg vozovnega prometa pa je na tej cesti tudi silno razvit promet avtobusov, ki so raz- oi-ali cesto do dna tako, da samo običajno posipanje ne bo nič več za- Icglo. Ljudstvo je obupuuo, ker trpi škodo vprega in živina ter je izogi- banje besno drvečim avtomobilom po tern polju kolovozov že v suheni vremenu izredno težavno. Kadar pa blato in voda zalije jame in kolovo- ze po cesti, mora s ceste daleč na polje vsak pešec, ki noče, da ga av- tomobili in avtobusi z blatom in vo- do dobesedno ne zasujejo od glave do nog. Prizadete in odgovorne fak- torje prosimo odpomoči! c Občni zbor Starešinske zveze »Triglava« se vrši, kakor že javljo- no, v nedeljo 4. maja ob pol 10. do- poldne v prostorih Celjskega doma v Celju. Na dnevnem redu sta med drugini tudi predlog na prenos zvez- nega sedeža v Celje in vprasanje gle- de skupne eksekutive naprednega starešinstva. Zaradi tega važnega dnevnega reda je potrebna mnogo- brojna udeležba. Popoldne se vrši kot običajno vsako leto skupni izlet vseh došlih starešin v celjsko okoli- co. Staresine iz okoliša celjskega po- verjeništva, pridite polnoštevilno! Ne smemo zaostati za lovai'isi iz drugih, oddaljenejših okolišev! Zvezno poverjeništvo v Celju. c i0-lcinico mature proslavljajo v Celju v letošnjih počitnicah matu- ranti celjske gimnazije iz 1. 1920. Ob- enem se vrši sestanek vseh bivših slovenskih dijakov, ki so ali pa bi bili niogli maturirati med svetovno vojno ter v letih 1919. in 1920. Toza- devni prireditveni odbor se bo sestal v kratkem v Celju. c Zdravstveno stanje v celjskem okoiišu je v zadnjem času zelo po- voljno. Zdravstveni izkaz že 1.0 dni ne izkazujp nobenega novega. slučaja nalezljivib bolezni. c Smrtna kosa. V celjski javni bol- nici je umrla v sredo 23. t. m. (>2-let- na zasebnica Marija Leber iz Za- grada. pri Celju. v začasni vojaski bolnici pa 22-letni rekrut 39. pp., Ra- madran Velija Sulejmanovič. 24. t. m. je umrl v celjski bolnici 20 mesecev star tesarjev otrok Leopold Dobri.^ek iz mozirske okolice. N. p. v m.! c Javna mestna knjižnica bo po- slovala v soboto 26. t. m. že v novcra prostoru v mestni hiši na Vrazovom trgu poleg Mestne elektrarne. c Ob priliki »Francoskega dueva« v Celju je bilo v korist poplavljenccv v Fi-anciji nabranih 19.925 Din, do- nos cvetličnega dno pa jo znašal 085.70 Din. c Letošnje glavno cepljenje otrck v Celju. Mestno načelništvo v Celju razglaša: Redno javno cepljenje uia- lih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celja bo letos v Celju v sredo 7. ma- ja od 3. do 5. popoidne v klubovi po- svetovalnici mestnega nač-elništva. Pregledovanje cepljencev in nadalj- no cepljenje 7. maja izostalih otrok bo teden dni poznejr, t. j. v sredo ii. maja ravnotam in o bistem času. — Cepljenju obvezni so vsi otroci, ro- jeni 1. 1929, t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1. 1929 in vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzroka iz- ostali in še niso cepljeni. Opravičbe radi necepljenja. odnosno spričevala za otroke, cepljene po zasebnih zdravnikih, sprejema uradni zdrav- nik na dan cepljenja in na dan pre- gJeda na mestnem načelništvu. c »Metuljčki«. Kakor smo že poro- čali, je izšla v založbi in tisku Zvez- ne tiskarne v Celju zbirka mladin- skih pesmi A nice Cernejeve pod ime- nom »M'etuljCki«. Knjige so bile po- slone te dni na ogled in so vsi, ki so jih prejeli naprošeni, da jih ne vra- čajo. V vsakem zavitku so navodila za šolska vodstva. 'Knjiga stane 15 di- uarjcv, šolska mladina dobi v šolah pri večjem odjemu 20% popusta. Zbirko toplo priporočamo. Za pri- hodnjo številko nam je obljubljena kritika nove zbirke. Bodi tofienl Ob vsaki priliki v i vljcnju se to zahteva od nas in ti'j zoht.vi moremo le tedaj zadostitl, (Tko iiuamo d o b r o idočo in tefno uro. Da si tak- šno uro lahko nabavitc, pose- tite tuknj vcle- Iciri'ovirw Celje kjer hodete do- bili iepno uro nikel „O.^tiira" za Dm 4S. ,Rosl;opf" Dir; lOi^ srebrno ž.pno uro z etrini pokrovcan .Vigilun'. Hin 235, z dvojnim pokrovvvm Din 275, a'amskn ztipeatno tiro nikel Din 110, budilka Din 05, 75, stvnska nra Din 130 Samo prui ~v odi prvili ivicarskili tvornic ! Velika izbira uhanoy, vcrižic, prstanov t:; tisoč druzili prsdmet>iv Za ure iriletna garancija. Nakup aeprisiljen. c Trgovcem v opozorilo. Trgovci, člani Sreskega gremija trgovcev v Celju, ki se žeiijo udeležiti l'azpisa- nih dobav in licitacij ter boCejo iz- vedeti podrobnosti raznih pogojev za udeležbo na licitacijah itd., naj to sporočijo podpisanemu nacelslvu. Interesentom .bo gremij izposloval potrebna pcročila o dobavah, ki se bodo stalno dostavljala proti mälen- kostni mesečni odškodnini. V poštev pridejo zlasti trgovci z lesom, dežel- ninii pridelki, trgovci s pisarniškimi potrebšCinami, papirjem in veletr- govci z manufakturo in specerijo. — Načelstvo. c Koncerti v Celjskem domu. V Celjskem domu bo danes v petek 25. t. m., v soboto 26. in nedeljo 27. t. m. od 8. do 10. zvečer koncert poklicnih godbenikov, od 10. zvečer dalje pa bo koncertiral zbor ruskih balalajk. 291 c Iz gospodarskega življenja. V trgovski register so se vpisale Udru- žene Ivornice štapova i bičalica Fiiip Bumiller, D. Löbl, naslednik Slavko Tomljenovid, komand. dr., Zagrad pri Celju, v zadružni register pa »Ju- trag«, jugoslovenska trgovska agen- cija, ]•. z. z o. z. v Celju. c Pri požaru ponesrečil. \' torek 22, t. in. okrog 8. zjutraj je izbi'ubnil požar v liiši oGletnega posestnika Franca Dobnika v Sladki gori pri Šmarju. Ogenj je zanetil Dobnikov otrok. Domaci, ki so bili na polju, so takoj prihiteli in skusili rešiti, kar se je dalo. Hiša je pogorela do tal. Posestnik Franc Dobnik je dobil pri reševanju težke opekline na glavi in desni roki. Prepeljali so ga v celj- sko bolnico. c Karambol. V četrtek 24. ob l(i.3O je vozil 36-letni ključavničarski moj- ster Franc M. z ReČice ob Savinji z motornim kolesom, na katerem je sedela tudi njegova žena po levi stra- ni Kralja Petra ceste v snieri proti Gabor ju. Ko je prispel na križišče i>ri poslopju Ljudske hrajiilnice, je pri vozil z Vodnikove ulice mestni škropilni avto. M., ki Se ne zna dobro voziti, je zadel z motcsrnini kolesom v desno sprednje kolo avtomobila. Franca M. je vrglo pred avto, vendar pa je šofer takoj vstavil in s torn prep)*eCiI vočjo nesrcčo. c Nepreviden kolesar. 30-letni pi- sai'niski sluga Ivan J. iz Creta je v sredo 23. t, m ob 17. pri vozil s kole- som z Ozke na Gosposko ulico. Na oglu je zadel v 4-letnega Slavka Oražina in ga podrl na tla. Otrok je dobil pri padcu praske na čelu. Z. jo je po nezgodi takoj popihal, vcoraj popoldne so ga pa prijeli na Glav- nem Irgu. c Hribovsko vedenje. V četrtek 24. t. m. ob 15. jo gnal neki vojak dva oficirska konja po cesti za Westnovo tovarno v Gaberju. Nasproti je pri- vozil 37-Ietni ])osostnik in pekovski lnojster F. (t. iz Truovelj z dvovprež- nim Vozom po sredi ceste in se ni botel izogniti konjema. Pri srečanju pa je zavihtel bič proti konjema. ki sta se vsled tega splašila. Vojak, ki je jahal enega konja, je padel na tla, a se ni poškodoval. Enega konja, ki se je utrgal in zbežal, so kmalu usta- vili in prijeli. c Pivi ukrep na podlagi očuvalne odrertbe, Proti 20-lctnemu mesarske- mu pomočniku Bernardu Knezu v Celju je izrečena očuvalna odredba po § 55. k. z. s prepovedjo pohajanja v gostilne za 3 mesece, počenši z 28. aprilom. Gostilničarje opozarjamo na ta ukrep in na posledice, če bi te- ga no upoštevali. Prekrški se kaznu- jejo z zaporom do 6 mesecev in ;le- paj-no glol)o do 5000 Din. c Tatvina koiesa. Mesarju Francu Gajšku je nekdo ukradel na Veliko soboto z dvorišča nekc hiše v Gospo- ski ulici črno pleskano kclo znamke »Brenabor«, vredno 800 Din. c Pobalinstvo. Te dni je bil areti- lan 10-letni Viktor F., rojen v Mirni pri Gorici in pristojen v celjsko oko- lico, ker je osumljen, da je na sport- nem igri.šču pri »Skalni kleti« po- žkodoval več akacij ter polomil i'1 odnesel klopi. Škoda znaša 800 Din. c Izgube in najdbe. Izgube: rujava nktovka z raznimi dokumenti, vred- nost 180 Din; ročna torbica iz bele tkanine s 30 Din in drobnarijo. Najd- be: prazna siva usiijata daniska roč- na torbica; zračna sesalka za kolo; gumijasta ročna torbica s 14.50 Din, žepnim robccm in ogledalom. Naj- deni predmeti se dobijo v policij- skem ui-adu. c Uničevanje majskih hroščev, Mestno načelništvo v Celju razglaša: Zaradi obsežnega nastopanja maj- skega hrošča, ki povzroča na sad- nem in gozdnem drevju z objeda- njemiistja zelo občutno škodo in za- radi preprečenja nadaljne še večje Štev. 33. »Nova Doba« 25. IV. 1930. Strau 3. ra/.ploditve tega škoctljivca naročain /emljiškim. posestnikom, odn. najem- nikoin v mestu Celju v smislu določb §§ 1.—ü. zakona z ilne 10. dec. 18(18, dež. zak. Stev. 5 ex 18ti9: 1. Kjer se na drevju in grmičevju pokaže maj- ski lirošč, ga je, in to posebno v zgod- iijil'i zjutranjih urah otresati, zbira- ti-in na primeren način uniCiti (nsj- bolje s poparjenjcm z vročo vodo). Poginule hrošče je bodisi v vrcčah ali drugih primernih posodah oddati v mestnem parku (pod hribom) zato . določenim paznikom dnevno do 10. lire zjutraj. kjer se bodo zagrebli. Za vsako oddano množino hroščev izda prevzemnik potrdilo za oddano koli- čino v litrih. Na podlagi takega po- trdila bo niestna blagajna izplačala nabiralcem hroščev nianj imovitih posestnikov nagrado 0.50 Din za li- ter. Z nabiranjem in uničcvanjem majskega hrošča se mora pričeu dne 25. IV. in se morn to delo nadalje- vati, dokler se opaža polet mnjskega hrošea= '•?. Morebitne ogrre (ličinke majskega hrošča) morajo poscstniki in najemniki poljedelskih zemljiše in vrtov sproti uničevati. Obenem še odrejam v smislu dolofi) gori cit. za- kona, da sedaj kakor tudi v jeseni lastniki sadovnjakov očistijo sadno drevje zaleg in ličink, raznih škod- ljivcev sadnega clrevja ter posvetijo največjo pažnjo uničevanju zalege, gosenic in glogovega belina. Neupo- števanje tega odloka bo mestno na- čelništvo z vso strogostjo zasledova- lo in krivcc po §-u 8 že prej navede- nega zakona kaznovalo z donamo globo do 200 Din oz. v slueaju neiz- ierljivosti zgornjemu znesku odgo- varjajočo zaporno kaznijo. Dalje bo mestno načelništvo pri onih, ki te odredbe ne bodo upoštevali, izvršilo otrebljenje in uničenje majskih hvo^ ščev na raČun prizadetih posestni- kov, odn. najemnikov. — Mestno na- čelništvo Celje, dne 24. aprila 1930. — Mestni muvlnik: Dr. Goričan s. r. US Uki ta aus združen z veliko T 0 M B 0 L 0. c Pomoč osebam, prizadeUm po elemcniarnih nezgodah. Mestno na- čelništvo v Celju razglaša: Ministr- stvo za socijalno politiko in narodno zdravje objavlja z razpisom od 3. IV. 1930, St. br. 13.111, da je fond pri tern ministrstvu za pomoč osebani, ki so prizadete po elementarnih ne- ygotlah popolnoma izčrpan ter se za- to ne bo več moglo ustreči zadev- nim prošnjani za podporo. Prošnjo za podporo iiaj so torej več ne vlaga- jo. c Nočno lekarniško službo iina od sobote 20. t. m. do vštetega petka 2. maja lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno druüHvo v Celju. Teden- ;sko službo iina od nedeljc 27. t. m. do vštote sobote 3. rnaja I. vod pod povcljstvoin g. E. Berne. iiledahsce MESTNO GLEBALIŠČE V CELJU. Repertoar: Nedelja 4. maja ob Ki.: »Herman Celjski«. Izven. — Ob 20.: »Cariči- ne Amazonke«. Abonma. (Jostova- nje mariborskega Narodnega gle- dališča. * »Herman Celjski« in »Caričine Amazonke« na celjskem odm. Re- pertoar Mestnega gledališča v Celju je izpremenjen v toliko, da se bo vr- šila v nedeljo i. maja ob HJ. uprizo- litev Novacanovega »Hermana (lelj- skega« izven abonmana, dočim bo predstava za abonma par cliii pozne- je. Namesto napovedane večerne predstave »Hermana Celjskega« za abonma bo v nedeljo 4. maja ob 20. uprizorjena znana domača Parmova °pereta »Caričine Amazonko« za abonma. Občinstvo opozarjamo, da *i rezervira vstopnifce v knjigarui ¦ ioriCar & Leskovšek. Sokolstvo x Zlet Sokola Kraljevine Jugosla- vije v Beogradu je pred naini. Zletui odbor je obvestil župne uprave, da l)o že v pribodnjih dneh razposlal druStvom zletne znake, ki jih mora imoti vsak, kdor se hoče udeležiti zleta. Znak daje pravico do raznih ugodnosti in olajšav za vožnje po ?.e- leznicah in parobrodih, za prenoči- šča, za. prehrano in za vstopnice na telovadišča in druge prireditve. Do znaka pa imajo pravico le oni, ki so članarino v redu poravnali. Poziva- mo vse članstvo, da. nemudoma po- ravna vso Clanarino. x Letovanje Sokola na morju. Ka- koi' sino že javili, odide tudi letos večja skupina naših Sokoličev na le- tovanje na rnorje. Tokrat bodo Ro- koli letovali v prelepi INIartinščici pri Susakn. Da pospeši zanimanjo za to važno zadevo, bo predvajalo društvo v Mestnem kinu v Celju pro- ])agandni film Higijenskega zavoda v Zagrebu »Letovanje v Martinšči- ci«. Film bo predvajan v pondeljek 8. t. in. ob 8. zvefier pred običajno kinopredstavo. Drugo j)ropagandno prodvajanjc filma, združeno s kral- le im predavanjem bo v torek ob 5. popoldne v Mestnem kinu. Vstop je pi-öst. Film je namenjen predvsem odraščajoci mladini. Nove prijave za letovanje sprejema druÄtvona, u])ra- va. Sokolsko društvo v Celju. Sport L Nogometna ^ekma za prvenstvo Slovenije. V nedeljo 27. t. m. ob lil. se priene na Glaziji v Celju druga semifinalna tekma za prvenstvo Slo- venije med celjski m prvakoni SK Celjem in mariborskim prvakom 1. SSK Mariborom. Za tekmo vlada v Celju veliko zanimanje. Kino Mestni kino Celje. Petek 25., soboia 2(i. in nedelja 27. aprila: »Noči bala- lajke«. Veličasten ruski film v 8. ile- janiijih. V glavnih ulogah Jacques Catelain in (iina Manes. Ta izredno lepi film spicmlja [)i'i vseh pi'edsta- vah akademski zbor ruskih balalajk iz Zagreba, ki koncertira po pred- stavah od 10. Uo 1. ponoči v Celjskem rtomu. Kot dodatek se predvaja naj- novejši Ufa-žurnal. — Od pondeljka 28. aprila dalje »Dolores del Rio v velefilmu »Ramona«. Anekdote Ko so Clemenceauu očitali, da v yerzajski mirovni pogodbi ni dosegel ugodnili pogojev za Franeijo, je od- govoril Clemenceau: »Kaj hočete? Sedel sem vendar med Jezusom Kri- stom (Wilson) in Napoleonom (Lloyd George).« * * Slikar Meisonier je bil znamenit botanik in je bil posebno ponosen na to, da pozna semena vseh rastlin. Ne- koč inu je šaljivec in prijateljskih krogov prinesel pokazat jajčka sla- nika in ga je vprašal od katere rast- line izvirajo ta semena. Meisonier ni izgubil prisotnosti duha in je mirno odgovoril: »Pri- dite zopet Cez 14 dni, kajti takrat bo seme že vzklilo!« In ko sc je prijatelj res vrnil dolo- čenega dne, ga je slavni mojster pe- Ijal k cvetliTinjaku, iz katerega je gledalo iz prsti 14 po vrsti postavlje- nili slanikov . . . Nedoletni otroci slavnega francoske- ga pisatelja Andreja Mauroisa so v delovni sobi svojega očeta prelistavali konverzaeijski leksikon. »Oče,« je vpraSal nenadoma mlajSi sin, »kaj poment to; Diderot, 1713-84?« Toda, še predno je mogel oče od- govoriti, je rekel starejši sin mlajSemu: »Bedak ! To je vendar njegova te- lefonska številka!« ¦B^^^ i^^ suhe in oljnate emajl, domače in HJ| ^S3| ^tiP'^LT040^1 inozemske vseh vrsti svetle in špiritne ^^^fc^jJB B ^f ^^?ti lake, tirnež, laneno olje, terpen- ^mi^^ ^* ~ W tčn, čopiče in vse v to stroko spa- ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦^ dajoče potrebSčine nudfi najceneje Lasini eSektnični müni za oljnate ba^ve in lake _Slabi...........zobie kvarijo najlepši obraz. Noprijelcn (luli ust je zoprn. Obe lubi odstranite '/. vporabo krasno osvcžujoče Chlororiont-pasie. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorotlont-Sčetke, kor i.sta Cisli zobe tudi na njili atraiiioah ter od- stranjuje ostankn jedi, ki povzročajo p-nilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont- pasle, ki .staue Din. S*—. Chlorodont ščetka za otroke, za darne unehke ščotine), r\ pospodft (irde šcietinc). Pristno samo v originalnem niodro-zclenem omotu % napisom Chlororiont. Dubiva se povsod. — Po^ljite nam ta o^las kot tiskovino (omot ne zakpiti) dobili bodeto birzplaono eno poskusno tubo za vočkratno uporabo. Tvornice Zlatoroff, Oddcl'-k Chiornloni, Maribor. 54 Ko se je romunska kraljica Marija mudila lani v Zedinjenih državah, je posetila nekega znanega zdravntka za duševne bolezni, ki je bil slabo pou- čen o dnevnih do^odkih. PriSla je k njemu nenapovedano in se mu je di- rektno predstavila. »Tako, tako«, j« rekel slavni zdrav- nik, »Vi ste rumjnska kraljica? Kako dolgo pa se Vam zdi, da ste že to?« * * * Ko je Ludvik XIII. i'i'ancoski na ne- kem plesu, užaljen, da so se gosti bolj zanimali za Riebelieua kot za njega, pri odhodu pustil temu, da je sei naprej, je vzel Richelieu v roke bakljo in rekel: »Le na ta način mi je dovoljeno, da grein iahko pred Va- mi, Veličanstvol« * * ¦ »Torej, gospod minister«, je vpraSal neki poslanec Brianda, ko je bilo maia 1925 že vsakomur znano, da so dnevi kabineta Herriota sešteti,»kedai boste sestavili kabinet?« Briand je zmajal z glavo: »Položaj äe ni dovolj dober, da bi me mikalo prevzeti sestavo vlade; na drugi strani pa tudi Še ni dovolj slab, da bi pokli- cali mene na vlado.« In Briand je nato odšel. Drobiž Ena datljeva palina da do 300 kg sadežev. Godbeni instrumenti so bili že v starem vekn dragi. V Korintu kup- Ijena flavta velikega vii'tuoza lsme- nija je stala 7 talentov, v našem de- narju približno 440.000 Din. Poriluh je edini organ, ki pri novo- rojenčku ne deluje. Njegova funkci- ja se prične šele tretji dan ali Četrti dan po porodu. Kitajci si predstavljajo hudiča be- lega. Kioske za veselične plakate in re- klame so poznali že v Herkulanu. Nalepljali so jih z gumijem. Japonei' v svojem življenju vec- krat menja ime. Prvikrat ob polno- letnosti v 15. letu, potem pri poroki in. slednjič, če doseže višji di-užabni položaj. Človek sne v 70 letili življcnja pi-i- bližno 200 do 300 stotov kruha, 15.000 do 18.000 kg masti in mesa, 12.000 jajc, .300 stotov krompirja, 150 stotov sočivja in 100 do 120 stotov sad ja, popije pa 25.000 litrov vode, mleka, vina, piva itd. Zraka porabi v minuti 8 litrov, v 70 letih torej 2K- milijona bektolitrov. Med Buenos Airesi in San Marti- nom obratuje konjska žele/.nica. ki je dolga 70 kilometrov. Srebro se da tako raztegniti, da je mogoče izdelati izredno fine srebrne žice, ki bi bile dolgc 2 kilometra, a bi telltale le 1 gram. MeblQVtina soba se takoj odda gospodični. Naslov v upravi lista. Krojaški pomocniki se sprejmejo za prvovrstno veliko in malo delo. Fr. Meško, Celje, Aleksan- drova ulica. Stanovanjska posredovalnica Prefiernova ulica 6 nudi lepe sobe po različnih cenah. Po- sreduje tudi stanovanja, sobe in lo- 4 kale po različnih cenah. 4 *ar 11 cm za težo 30 stctov, novo karolo na 2 kolesi za me- sarje in dva lahka enovprežna že rabljena vox». Ker imam poleg kovaštva tudi ko- larstvo, se izvršujejo vsa kolarska in kova- ška dela hitro, točno in poceni. Anton Gregl Celjo, Ljubljanska cesta. 8 o b a lepo meblovana, strogo separirana s stopnic, se s 16. majem odda stalnemu podnajemniku. Ogleda se lahko samo popoldne, Gregorčičeva ul. 7, II. nad- stropje, desno. Tsar v sredini mesta primeren za pisarno ali trgovino, se takoj odda. Poizve se v trgovini KAROL LO1BNER, Celje. Stanovanje svetlo, suho, soba in kuhinja se takoj , odda. Jos. Kirbisch, Celje. Tam se j proda tudi več vozov vrtne zemlje. Izjava. Podpisani Anton Rubin, posest- . nika sin v Št. Jerneju št. 11, poSta Loče pri Konjicah, obžalujem, da sem 31. XII. 1929 obdolžil Stefana Anžlo- varja v Celju tatvine svoje listnice. Zahvaljujem se mu, da mi je žaljitev odpustil ter odstopil od kazenskega pregona. Moja žaljitev je temeljila na pomoti, ker sem listnico pozabil pri tvrdki Stermecki. CELJE, dne 23. aprila 1930. Anton Rubin. Zahvala« | Iskreno ljubav so izkazali naši preminuli mamici Mariji Vrecer roj. Nasko nadučiteljivl vdovi In hidni posestniol v Celju vsi oni mnogoštevilni njeni p. n. čestilci, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. In ta živa zavest nam je najbolj olajšala našo neizmerno bol. V imenu vseh sorodnikov izrekamo našo iskreno in globoko za- hvalo za ganljive dokaze plemenitega sočustvovanja, za Številne lepe vence in cvetje, ki je bilo položeno na krsto naše mamice in vsem, ki so na velikonočni pondeljek s1* svojo navzočnostjo počastili kraj mate- rinega večnega počitka. Naša bol nas je pretresla tern bolj, ker so bili velikonočni prazniki nomenjeni skromni rodbinski proslavi že dotekle 80 letnice blagopokojne mamice, ki ji naj Ijubi Bog podeli mirno spanje. Rajko, Albert, Änka, Rihard in dr. Ivo otrocf. Zalcc-Wien—Celjc-Beograd-Marlbor, dne 25. aprila 1930. USTANOVLJENA LETA 1881. Celjsha posojilnica I u Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tnj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000"—. PODRUiNICI: MARIBOR ioifANI flleksandrQvacestast.11. (v lastni hiši) Samo na veliko! Mjf JH/kW/ ^^ Sanio na veSako! praženo in surovo, od najceriejšc do najf nejše vrste nudi po ftajjnižjih konku«4enčnih ceiaat« CELJE, KRALJÄ PETRA C. 22 velefrgovina kolonijalneg^in špecerijskega blaga tjcistnaa, ppažapna l^^iAret IVIlini 95EL diSx%ve Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go» I Leshovsek, Celje knjigarna in veletrgowena s papiriem, pisalnimi in riealmimi prcdmeti. KOLESAR)! - POZOR! Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" Največja izbira, najnižjc cene, tudi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- _ tiranje. Zaloga »Semperit« Najvcčja reparacifska avtopnevmatik. delavnica, velika zaloga sestavnih dclov. Glavno ZctStopstvo: - N. NEGER, CELJE, Gosposka ulica 32ai!y5i' I. aprila se ie prittela '- velthonocna xrod a in '.»i >««**. / gJ cijski in ma dm trgovini T. KUDEFt nasl. 50-46 X>. CERLINI CELJE, GLÄVNI TRG ŠTEV- 14 Spomladanski plašči, oblekc, predpasniki, fantovske oblekcc, dekliške oblekce, srajee, kravate, čepice, klobučki. — Vclika izbira «PEKO» čevljev, svila, popcüni, blago za plašče in bluzG. Velika izbira, nizke cenc! Strogo solidna postrežba I Kmetsha posojilnica za celjsho oholico p CbIju 3 " registrovana zadruga z omejeno xavezo ^^^~¦^i^^si^a^H" Pisarna v Presernovi ulici S Hranilne vloge obresiuje po 6—8% cislih, brez rentnega davKa. Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. -- Oba v Celju. rt E •Sob 5 B si