Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) ril K II I ■ . -c (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v lej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION tered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Q-, Under The Act of March 3rd. 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 40 — ŠTEV. 40 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOEER 3RD 1928 — SREDA, 3. OCTOBRA 1928 VOL. IV — LETNIK IV. drobne slovenske VESTI fuštvo št. 94 J. S. K. Jed-s v Trinidadu, Colo., prire-nedeljo 14. oktobra veliko Hco v proslavo 20-letnice ie&a obstanka. Prireditev 10 vršila v Red Men’s dvora-Starkville, in poroča se, bo iste udeležil tudi so-Joseph Pishler, glavni J. S. K. Jednote. soboto zvečer 6. oktobra edi društvo št. 44 J. S. K. '°te v Barbertonu, O., slav-"> banket v proslavo 25-l£6 društvenega obstanka. Slavni govornik bo nastopi tej priliki sobrat Louis ltlt, glavni podpredsednik J. • Jednote. Prireditev se bo v dvorani samostojnega 'tva Domovina. 6cl ameriškimi Slovenci že znani in priljubljeni oper-^Vec g. Anton Šubelj, pribo to jesen vrsto koncer-J!0 raznih naselbinah. Naj- 11 teh koncertov je v soboto ^tobra, ki se bo vršil v ^ukee, Wis. daljni Šubljevi koncerti • 14. oktobra v La Salle, ^1. oktobra v Collinwoodu, ^5. oktobra v Clevelandu, (International Institute); jjktobra v Girard, O.; 28 v Lorainu, O.; 18. nora v Chisholmu, Minn.; ^Vembra v Duluth, Minn.; '^cefnbra v Pueblo. Colo. t Pondeljek 1. oktobra sta se po uradnih opravkih v le'andu sobrat Anton Zbaš-glavni predsednik in so-Louis Balant, glavni pod-f®ednik J. S. K. Jednote. TEDENSKI PREGLED ONSKO DELO NA VRTU ^J je najboljši čas za pre-večletnih cvetlic, koi P primer peonije, plamen-L^lox), trpežni ostrožnik Minium), trpežni oriental-^ak, popelni (holyhock) ^Utli perunike (iris) je še ŽELEZNICE v Zedinjenih državah porabijo vsako leto več olja kot kurivo. Iz tega izhaja, da rabijo vedno manj premoga, in baš v tem je iskat' precejšen vzrok, da premogovniki tako slabo obratujejo. Zvezni trgovski department objavlja statistiko, ki kaže, da so železnice porabile v letu 1927 skoro za pol milijona sodov olja več kot leto poprej Ako k temu še prištejemo, da tudi mnogi industrijski obrati nadomestujejo premog z oljem, in da se v premogovnikih rabi vedno več strojev, pridemo d^ prepričanja, da se premogar-jem ne obeta nič kaj rožnat« bodočnost. PROHIBICIJSKI agenti v Lorainu, O., so v noči 26. septembra streljali na avtomobil C. Edwardsa, ki se na njih poziv ni hotel ustaviti in nevarno ranili Miss Betty Heywood. V avtomobilu so bile, poleg voznika, tri ženske z enim otrokom Prohibicijski agenti so bili v civilnih oblekah in Edwards je mislil, da so navadni pocestni banditi. Za afero se je takoj začel zanimati ohijski državni senator Bender, ki se je svoje-časno mnogo trudil, da je bila poražena zloglasna Marshall postava, ki jo pod krinko vsiljevanja prohibicije gazila ustavne pravice državljanov in polnila žepe vaškim županom in mirovni msodnikom. Prohibicijski agenti, ki so obstrelili KLETARSKI NASVETI Važna shramba pri vsakem gospodarstvu je klet, kjer spravljamo čez zimo krompir, korenje, peso, kolerabo, peter-žilj, endivijo, zelje, repo in gomoljike različnih cvetlic. Klet bi morala biti primeroma hladna, pa kar mogoče suha in zračna. Priporočljivo je torej pred nastopom mrzlega vremena kjet temeljito posnažiti in prezračiti. Plesnoba in gniloba ne ugaja gomoljikam in svežemu sadju, katero shranjujemo tam. Naj torej sije solnce v klet, kjer je to mogoče, če ne, pa naj ima v suhih in gorkih jesenskih dneh dostop vsaj sveži zrak. Na ta način se uspešno pokončujejo glivice plesno-be in gnilobe. V kleti shranjujemo različne pijače, posebno sok iz grozdja in sadja. Izurjenim kletarjem sicer ni treba nobenih nasvetov glede ravnanja z grozdnim ali sadnim sokom. So pa drugi, ki se tega ravnanja uče iz izkušenj, ki so mnogokrat drage. Prvo pravilo tem je, da se more dober grozdni ali sadni sok dobiti le iz zrelega in popolnoma zdravega grozdja ali sadja. Drugo, nič manj važno pravilo je, da moremo dobro pijačo obdržati le v dobri in čisti posodi, to je v dobrih sodih. Skoro neverjetno je, kako brezbrižni ali nevedni so nekateri ljudje v tem oziru. Grozdni sok spravijo v plesnive, kisle in po gnilobi dišeče sode, potem ge pa r zdaj presaditi, dasi se to 1 Zgodi že v avgustu in tUbru. ^ežne ali večletne cvetlice ^emo tiste, ki vsako leto > iz korenin poženejo. •■J1’ treba pogosto presajati. , sPloh najboljše počutijo, ganejo več let nemoteno l^tem mestu. Presadimo ’ če hočemo drugačno ciJo na vrtu, ali pa, če ho- ^ dobiti (P A več grmov, kal* stotem, da razdelimo veli-^ grme na več manjših. Presajanju peonij morasti, da jih ne sadimo , ^oko, ker to jih zadržu-i CVetj u. Nikoli ne rabimo ,,, ^ežega gnoja okoli kore-L *jahko se poslužimo par °stne moke, katero do-i^mešajrno med zemljo. so tem močnejše, čim L6* jih pustimo nemoteno J/ ^ prostoru. času že tudi lahko za-: , Pripravljati grede, ka-lljj0tl10 obsadili s čebulica-c*nt, narciz in tulipanov. K-«!. je še prezgodaj. preti slana uničiti ' ^*iike na vrtu, lahko ijj^0 zrele in zelene sadeže p^Pravimo v zračni kleti, lij 6 bodo precej časa obdr-'Ik ^ahk° izpulimo tudi pa-Jta.'Hove rastline in jih s |tio vVred navzdol viseče obe-\0 ^et. Na ta način najina sadežev lepo do- . — 3—eŠlj*. Misš Heywood, so bili aretirani in pozneje pod varščino izpuščeni. Z afero se bavi velika porota. PROVIZORIČNIM PREDSEDNIKOM sosedne republike Mehike je bil izvoljen Emilio Portes Gil, dosedanji tajnik notranjih zadev v Callesovem kabinetu. Svoje mesto nastopi s prvim decembrom t. 1. in bo isto obdržal do rednih predsedniških volitev leta 1930. To mesto bi bil moral zavzeti Alvaro Obregon, katerega je neki fanatik pred par meseci ustrelil. Provizorični predsednik Gil je civilist, in poroča se, da bo vodil vladne posle v isti smernici kot sedanji predsednik Calles. RDEČI KRIŽ apelira na narod za pet milijonov dolarjev v pomoč po zadnjem viharju prizadetim v Floridi in Porto Rici. Število mrtvih v Floridi se ceni zdaj na 2200, od teh 1700 črncev. Večino mrtvih trupel so sežgali, da se zabrani izbruh bolezni. ZEDINJENE DRŽAVE so oficijelno priznale sedanjo nacijonalistično vlado na Kitajskem, s sedežem v Nankingu. To pomeni veliko moralno oporo novi vladi. SOVJETSKA RUSKA vlada namerava dati priliko investa-cij inozemskemu kapitalu. Rusija potrebuje za enkrat okoli 800 milijonov dolarjev za izboljšavo javnih naprav, kot železnic, kanalizacije, elektrarn, plinskih naprav itd. ‘Odbor za koncesije nudi inozemskemu kapitalu ugodne pogoje. RADIO KORPORACIJA v Zedinjenih državah je vložila pri zvezni radio komisiji prošnjo, da se ji dovoli zgraditi širom dežele 68 novih radio postaj. S temi hoče konkurirati obstoječim telegrafskim družbam. V PHILADELPHIJI so aretirali enega policijskega kapitana in 33 policistov. Obdolženi so izsiljevanja in podku- PREBIVALSTVO SVETA čudijo, če se pijača pokvari skisa ali dobi neprijeten okus. Sode, v katerih se je kdaj pijača skisala ali pokvarila, naj se nikoli več ne rabi za grozdni sok. Taki sodi se za-morejo porabiti za jesih ali za kislo zelje, nikoli pa za pijačo Tudi močno plesnive sode težko popravi, kdor ni ekspert Boljše je tak sod razbiti in sežgati, kot pa porabiti za shrambo pijače. Plesniv sod da pijači tako zopern okus, da se povprečnemu človeku gabi. Sod, v katerem se je grozdni sok skisal ali drugače pokvaril, obdrži, kljub pomivanju, mnogo kali te bolezni, in je najbolj gotovo, da se bo pijača v njem ponovno skisala. Proč torej s takim sodom. Boljše je žrtvovati par dolarjev za nov sod, kot pa imeti v kleti neužitno pijačo. Kot že omenjeno, se sodi, ki nekoliko diše po plesnobi, dajo popraviti, toda za delo je treba imeti že nekoliko kletarskega znanja. Kdor ima spravljenih kaj droži od lanske pijače, lahko poskusi. Sod se naj najprej nabije, zamoči in čisto pomije, nato se vlije vanj nekaj lanskih drož in za tem več galonov vrele vode. Potem se sod zabije in se tista brozga pusti v njem par dni. Sod je treba večkrat prekotaliti. da tekočina doseže vso notranjost soda. Pred porabo je treba seveda sod čisto izprati. Na ta način se da popraviti sod, ki ni močno plesniv. S sodi, ki so kisli ali ki močno diše po plesnobi in gnilobi, se ni vredno ukvarjati. Kdor ni izurjen kletar, stori najboljše, če take sode porabi za jesih, kislo zelje ali pa za — smeti. Za pijačo pa naj kupi nepokvarjen sod. --------o-------- PRIDELOVANJE DATELJ- Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, je dobra tudi sa vaše prijatelje. povanja v zadevi izvajanja prohibicijske postave. Neki znanstveniki je prera-čunil. da se prebivalstvo sveta prehitro množi v | primeri s pridobivanjem živil. Nekatere dežele so že zdaj pcegosto obljudene in na primlr v Indiji in na Kitajskem umije o priliki slabih letin na mifijone ljudi vsled pomanjkanja. fZedinjene države so v primeril z Evropo še redko naseljene,« toda ako bo ameriško prebivalstvo naraščalo v enakih odgitotkih kot se to vrši zdaj, bolleta 2000 štela ta dežela nad dvesto milijonov ljudi. Prebivalstvo sveta se povprečno pomnoži za en odstotek vsako leto. Letos je na svetu okroglo 1950 j milijonov prebivalcev. Leta 2000 bo na svetu skoro 4000 milijonov ljudi, če se bodo množili kot do-zdaj. Zanimiva je statistika kako na gosto so ljudje naseljeni v različnih deželah. Ako vzamemo prebivalstvo' po kontinentih, pronajdemo, da je Evropa najbolj gosto naseljena, ker tam pride na štirjaško miljo 127.6 oseb. V Aziji jih pride na štirjaško miljo 65.2, v Afriki 10.6, v Severni in Centralni Ameriki 17 in pol, v Južni Ameriki 9 in pol, v Avstraliji in Oceaniji 2.7. V deželah, ki imajo čez sto milijonov prebivalcev, pride na štirjaško miljo oseb, kot sledi: v Britiški Indiji 226| na Kitajskem 109, v Rusiji 75. v Zedinjenih državah 39, « V deželah z več kot 50 milijoni prebivalstva pride na kvadratno miljo v Nemčiji 347 oseb, na Japonskem 320, v fevdalnih neodvisnih državah Azije 101. V deželah, ki imajo več kot deset milijonov prebivalcev, pride na kvadratno miljo v Angliji (vključno Wales) 670 oseb, v Italiji 339, na čehoslo-vaškem 265, na Poljskem 195, v Franciji 192, v Rumuniji 142, v Jugoslaviji 125, na Filipinih 99, v Nigeriji 59, v Egiptu 37. v Abesiniji 29,, v Turčiji 25, v Perziji 19, v Mehiki 19 in v Braziliji malo nad 9. Skupno zemeljska površina znaša nekaj nad 197 milijonov kvadratnih milj. Suhe zemlje (ne vštevši polarne kraje) je nekaj nad 52 milijonov kvadratnih milj. Rodovitne zemlje je od tega nekaj nad 16 milijonov kvadratnih milj. Mnogo milijonov kvadratnih milj zemlje, ki je zdaj pustinja ali močvirje, bo nedvomno moderna znanost izpreme-nila v rodoviten svet. Mnogi kraji so še zelo redko naseljeni, toda so nezdravi ali prevroči za bele ljudi, ki znajo zemljo najbolje izkoristiti. Verjetno pa je, ko bo nastala potreba, da bo beli človek iznašel sredstva, potom katerih bo kljuboval sedanjim grozotam tropičnih krajev. Da se iz nezdravih krajev morejo napraviti docela zdrave pokrajine, imamo najboljši dokaz v krajih ob Panamskem prekopu. Poleg tega se bo v bodočnosti človek vedno v večji meri posluževal morske hrane, to je rib in drugih živali, ki žive v morskih globinah. Zanimiva je tudi statistika kako znajo v različnih deželah izrabiti rodovitnosti zemlje. V Rusiji in Aziji se pridela povprečno 7 bušljev pšenice na akru zemlje. V Španiji, Jugoslaviji, Canadi, Avstraliji in Zedinjenih državah prinese GLASOVI l RODNE VSAK PO SVOJE (Dalje na 2. strani) Kadar govorimo o dateljnih, se nehote domislimo kamel, puščave in Arabcev, čitali smo morda dostikrat, da se morejo ti sinovi puščave preživeti s peščico dateljnov na dan. Seveda ni pridelovanje dateljnov omejeno na Arabijo, ampak se ta sladki sad prideluje v mnogih drugih gorkih pokrajinah starega sveta. Skoro v vsaki trgovini te dežele, kjer se prodaja sadje, moremo kupiti dateljne, toda marsikdo ne ve, da je večina tega sladkega sadja pridelana v Zedinjenih državah. Dasi so bile prve datelj nove palme posajene na našem jugozapadu že pred 150 leti, je pridelovanje dateljnov v tej deželi zavzelo znaten obseg šele v zadnjih letih; prej je bila večina tega sadja importirana. Dateljni, kot že omenjeno, rastejo na dateljnovih palmah. V Californiji in Arizoni so v zadnjih desetletjih obsadili tisoče akrov sveta z datelj novimi palmami. Največji nasadi so v Coachella Valley, v Riverside okraju v Californiji. Ta kraj je zelo vroč, ker je nižji kot morska gladina, ter je bil pred napeljavo za irigacijo potrebne vode popolna puščava. Dane? tam izborno uspevajo košate palme, ki nastavijo vsako leto velike košulje tega sladkega sadu. Večina palm, ki zdaj rode, je bila importirana, toda odkar postava brani importira-nje različnega rastlinstva, razen v izrednih slučajih v svrho preskuševanja, se goje mlada palmova drevesca v domačih drevesnicah. Ta drevesca se vzgoje iz poganjkov, ki jih vsako leto stara drevesa nastavijo in ki se porežejo od materinskih dreves. Palmova drevesa začnejo roditi, ko so štiri ali pet let stara, toda dober pridelek se more pričakovati šele v sedmem ali osmem letu. Dateljnova palma je dvodomna rastlina, to je, nekatera drevesa nastavijo le moške, druga pa ženske cvete. Cvetni prah s prvih na druga drevesa raznašajo vetrovi in žuželke. Tako oplojevanje pa je nezanesljivo in ostane mnogo cvetja jalovega, to je, da ne nastavi sadu. Sadjarji se torej poslužujejo umetnega oploje vanja, po navadi na ta način da porežejo cvetne metlice moškega cvetja, ko je polno cvetnega prahu, in jih navzdol obesijo v košulje ženskih cvetov. Veter, ki veje giblje, opravi vse nadaljno. Previdni sadjarji tudi vsako leto spravijo nekoliko cvetnega prahu, ki se v primernih shrambah ohrani do druge sezone. Ako je kakšno leto moškega -cvetja malo, oprašijo cveteče palme p prahom od prejšnega leta. Da teljnove palme cveto od januarja do aprila in sad zori od avgusta do decembra. Ko sadeži dozore, se porežejo cele košulje, katerih nekatere tehtajo do 50 funtov in imajo 2000 do 3000 sadežev. V posebnih prostorih potem s plinom in drugimi sredstvi očistijo dateljne mrčesov, prahu in druge nesifage, jih sortirajo po velikosti in vlagajo v večje ali manjše škatlje. Ameriški dateljni po okusu nič ne zaostajajo za importira-nimi, poleg tega so pa postavljeni na trg neprimerno bolj snažni. Ameriški pridelovalci dateljnov so tako v metodah (Dalje na 2. strani) V i jubljani je umrl dne .11 septembra dr. Karol šavnik, direktor podružnice Poštne hranilnice, star šele 54 let. Pokojnik je bil doma iz Kranja. Njegova specijalna stroka j c bila financijalna in upravna znanost. Leta 1916 je dosegel naslov sekcijskega svetnika v avstrijskem finančnem ministrstvu. Po prevratu se je vrnil v domovino in s svojim znanjem vestno služil mladi državi. Iz Kostanjevice na Dolenjskem se poroča, da vinska letina dobro kaže. če bo ostalo ugodno vreme do trgatve bo tudi kakovost pridelka izborna. Nedavno so našli v Trsteni-ku, občina Preddvor, tamkajšnjega posestnika Josipa Gregorca obešenega v domači hiši Dopoldne se je mudil še v Kranju na običajnem sejmu, popoldne pa je ostal sam doma. Ko se je vrnila njegova žena proti večeru domov, ga je našla obešenega v sobi. Bil je že mrtev. Nesrečneža so pognali v smrt neizbežni dolgovi na posestvu. Verna slika žalostne ga stanja pri našem kmetu. V Zedinjenih u Dne 9. septembra je bila pokopana v Poljanah pri Škofji Loki vaščanka iz Vinharjev Katra Dolenc, po domače Na-conka, stara 67 let. Z njo je legla v grob ena že redkih ži vib prič “Izgubljenega Boga.” Pred nekako 30 leti je duhovnik, ki je šel sprevidet neko bolnico že pozno zvečer v hribe, izgubil puščico s posvečene hostijo. Našla jo je beračica Haducija drugi dan in jo kot igračo dala otrokom Naconke. katera jo je bila prej dobro obdarovala. Ko so se otroci naveličali igrač, je Naconka pobrala lično škatljico in jo vtaknila v žep. Kmalu nato se je oglasil pri sosedu mežnar, ki je šel iskat “izgubljenega Boga,” in ko je še Naconka prišla v vas in slišala pogovor, je potegnila izgubljeno puščico iz žepa rekoč: ‘Pa menda ni to-le?” — Ta dogodek je kaj lepo in živo opisal blagopokoj-ni dr. Ivan Tavčar v povesti “Izgubljeni Bog.” V rojstni vasi Ivana Vesela-Koseskega, pesnika in narodnega probuditelja v Spod. Kosezah pri Lukovici se je vršila 23. septembra proslava 130-letnice njegovega rojstva in 30-letnica odkritja spominske plošče. državah bo letos prišel do polne veljave pregovor, da vsak je svoje sreče kovač. Predsedniški kandidat demokratske stranke, Smith, je kovač po imenu in skoro gotovo po katerem svojih prednikov. Predsedniški kandidat republikanske stranke je pa Hoover, sin vaškega kovača. Čez dober mesec bomo že vedeli, kateri izmed teh dveh je boljši kovač. * Mehika je zelo rodovitna dežela za generale, toda zdi se da so jih številne revolucije močno iztrebile. V zadnjih petdesetih letih so bili, z eno samo izjemo, vsi predsedniki generali. Novoizvoljeni predsednik, ki bo zavzel svoje mesto s 1. decembrom, pa je civi list, odvetnik Gil. Dvomim pa da si bodo Mehikanci kaj na boljšem: prej so jih mrcvarili generali, v bodoče jih bodo pa odirali odvetniki. V nekem listu sem čital, da je za raziskovalce ledenih po- arnih krajev največji problem, kako si zasigurati dovolj hrane in kuriva. To je zelo verjetno, saj je celo za nas, ki živimo \ takozvanem zmernem pasu, te največji problem. * V EvanstAnu, 111., j$ Francem Willard, ustanoviteljica ženske prohibicijske stranke, pred 80 leti posadila mnogo dreves, ki naj bi po njenem mnenju predstavljala rast prohibicije. Listi zdaj poročajo, da ta drevesa zadnja leta zelo hitro izumirajo. Gotovo jim škoduje smrad iz butlegarskih kotličkov. * Chicago ima bogate bandite, zato so jim pa tudi sezidali kar dve moderni ječi. V Clevelandu smo v tem oziru zelo nazadnjaški. Že sedemkrat so nas vprašali za milijone, ki bi bili potrebni za zgraditev nove ječe, pa smo vselej napravili na glasovnici križe pri “ne.” Lahko nas je sram. Chicago ima kar dve novi ječi, mi pa za naše banditske sodržavljane še ene nočemo postaviti. Zdi se, da bodo jetniki sami morali v to svrho pričeti z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. * V Buffalu je bil neki Salvatore Farrentino obsojen na 30 dni ječe in $25 globe, ker je mučil mlado mačko, če je kaj pravice na svetu, morala bi podobna kazen zadeti tudi gotove govornike, ki mučijo udeležence banketov. Menda smo vendar toliko vredni kot mlade mačke! Ko je v planini Velebitu bil te dni seljak Stjepan Račič v družbi štirih pomagačev zaposlen s pripravljanjem drv, sta se nenadoma pojavila pred njim dva medveda. Mlajši jo je takoj pobrisal nazaj v gozd starejši pa se ni hotel umakniti, marveč se je postavil na žadnji nogi in hotel napasti svoje protivnike. Drvarji spočetka' niso vedeli, kaj naj počno; hitro pa so sklenili, da se spuste v borbo z medvedom. Obkolili so ga in ga s sekirami pobili na tla. V celjsko javno bolnico so pripeljali v nezavestnem stanju g. Alojzija Potrča, kaplana v Loki pri Zidanem mostu, Padel je s kolesa in si prebil lobanjo. Komander Byrd, ki se odpravlja na južni tečaj, vzel bo seboj tisoč galonov najfinejše rakije in likerjev. To kaže, da slinavi suhači niso bili nikoli in ne bodo zmožni velikih in dr znih činov. * V mestecu Piano, 111., so banditi prijeli edinega mestne ga policista, vzeli mu pištolo in štiri dolarje gotovine, nakar so ga odpeljali izven mesta in ga posadili v blaten jarek. Tam je mož postave vdano počakal toliko časa, da so se banditi primerno oddaljili, nakar je odkrevsal v mesto, da čuva mir in red. Zdi se, da so si mala mesteca v državi Illinois začela za vzor jemati milijonsko Chicago. (Dalje na 2. strani) jr ‘ “JVo'Va - Doba9 9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL 9RGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117'St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 83 NO. 40 Začnimo doma. IZ URADA GL. TAJNIKA Velike reke nastanejo iz malih izvirkov, veliki gozdovi iz mnogih malih rastlinic, velika mesta iz posameznih hiš. Pravtako nastanejo večje ali manjše organizacije in celi narodi iz posameznih oseb. Vse, kar je veliko, nastane iz primeroma malih edinic. Kakoršna je večina teh malih edinic, takšna je skupna tvorba. Ako hočemo izboljšati mesto in deželo, moramo pričeti pri lastni hiši, na lastnem vrtu, na lastni farmi. Ako želimo izboljšati organizacijo ali narod, kateremu pripadamo, moramo pričeti pri sebi. Znan je ameriški pregovor, da dobrodelnost se prične doma. To pa ne velja le za dobrodelnost, ampak za vse dobro, kar more človeštvo pokazati. Dobri stariši najprej nasitijo in oblečejo lastne otroke, | dobra gospodinja se najprej briga za red in snago v lastni hiši, na domačem dvorišču. Kdor ni hinavec, bo skrbel naprej, da je sam pošten, da je sam dober in odkrit prijatelj, da sam izpolnuje družabne dolžnosti napram okolici, v kateri živi. Nesmiselno in celo smešno je, če hoče kdo biti voditelj in učitelj večjih ali manjših skupin, pa ne more kontrolirati niti samega sebe. Kdor ne napravi prve stopinje, ne more napraviti druge, in prva stopinja je vedno pri nas samih. Ako bi vsak svojo hišo in okolico svoje hiše držal snažno, bilo bi snažno vse mesto, ako bi vsak dobro obdela! svoj vrt in svojo farmo, bi bila dobro obdelana vsa dežela, ako bi vsak zadostil svojim dolžnostim napram družbi, bilo bi človeštvo na drugačni stopinji sreče in blagostanja, kakor je. Mnogi to v resnici prakticirajo, in ti pomagajo k sreči človeštva več, kot vsi tisti reformatorji, ki vidijo le napade in zablode drugih, svojih lastnih pa ne. Mnogi skušajo reševati narodne in svetovne probleme, pri tem pa pozabijo in zanemarijo svojo naj bližjo okolico.. Saj je prav, da se zanimamo tudi za velike probleme, ako nam čas in zmožnosti to dovoljujejo, prav je, da se brigamo kdaj bodo plačani evropski vojni dolgovi in kako se bo obnesla letina v Argentini, toda pred tem bi morali skrbeti, da je plačan dolg domačemu grocerju, da je domači vrt očiščen plevela. Največ koristimo sebi in splošnosti, ako skušamo po najboljši možnosti rešiti probleme, ki so nam najbližji. Morebitno rezervno energijo pa potem . lahko izrabimo v širšem smislu. Redki so tisti posamezniki, katerim zmožnosti in prilike omogočajo direktno posegati v narodne in svetovne probleme. Indirektno pa lahko pomaga pri reševanju teh problemov vsak, ki začne to izvajati pri sebi, nato pa pri skupinah, ki so mu v enem ali drugem smislu naj-bližje. V tej deželi je mnogo Organizacij, katerih namen je koristiti ljudstvu na ta ali oni način, v tej ali oni smernici. Nam Slovencem najbližje in za nas najvažnejše pa so nedvomno naše slovenske podporne organizacije. Nastale so vsled nujne potrebe pred desetletji, in obstajajo, ker so nam danes in nam bodo še za dogleden čas potrebne. Delijo nam materijalno pomoč, seznanjajo in bratsko vežejo širom te velike dežele raztresene rojake in preskrbljujejo nam vsaj nekaj duševne hrane. Dobre so te organizacije in veliko, hvalevredno delo vršijo. ' \ Odlično mesto med temi organizacijami zavzema tudi naša J. S. K. jednota. Nam, ki smo njeni člani, je ta organizacija najbližja, zato je naša dolžnost, da ji pomagamo vsak po svojih močeh, vsak v svoji okolici, k čim lepšemu razvoju, k čim večji popolnosti. S tem bomo koristili samim sebi, svojim bratom in sestram po krvi in jeziku in človeštvu v splošnem. Naš mladinski oddelek sc nahaja v povoljnem finančnem stanju. Vsled tega mi je aktuar zavarovalninskega oddelka države Minnesota, svetoval, da naj izpustimo v letošnjem letu par asesmen-tov za mladinski oddelek. Uradno se naznanja, da NE BO razpisan asesment za mladinski oddelek ^a dva meseca in sicer: za OKTOBER in NOVEMBER 1928. Od ases-inenta so izvzeti za dva meseca vsi člani mladinskega oddelka in tudi ONI, KI BODO NA NOVO PRISTOPILI V OKTOBRU IN NOVEMBRU. Nadejamo se, da ho članstvo v bodočih dveh mesecih pridobilo v mladinski oddelek veliko število novih članov, ko ne bo treba plačati niti prvega asesmenta. Prvi asesment za mladinski oddelek bo razpisan za mesec DECEMBER 1928. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. -o- PREBIVALSTVO SVETA (Nadaljevanje iz 1. strani) alter obdelane zemlje približno 14 bušljev pšenice. Nizozemska pa pridela na akru nad 49 bušljev, Danska pa celo 51 bušljev pšenice. o------------- PRIDELOVANJE DATELJNOV Nadaljevanje s prve strani gojitve, trgatve, čiščenja in snažnega razpečavanja tega južnega sadu napredovali v dveh desetletjih več, kot njih tovariši v starem svetu v dveh stoletjih. To je vzrok, da so dateljni na ameriški mizi vsako leto bolj priljubljeni. Pretečeno leto so sadjarji same iz Coachella Valley poslali na trg 1,355,000 funtov dateljnov To iz kraja, kjer pred par desetletji ni bilo druzega kot vroča peščena puščava in nekaj bodečih kaktusov. IZVLEČKI IZ ZAPISNIKOV 13. REDNE KONVENCIJE J. S. K. J. IZPKEMEMBE IN DODATKI K PRAVILOM -o- GAZELA Jesenske sape krila so razpele — prek poljan, jesenske sape pesem so zapele — prek poljan, sklonile cvetke nežne k tlom glavice so zaspane, ko sape so ledene jih objele — prek poljan; za hip obstal je potok, vtihnili so valčki živi in njih oči vse plaho zastrmele —- prek poljan; otožno zaihtelo v težki je predslutnji drevje, ko nesle so mu liste vse zvenele — prek poljan. I In jaz sem čul te sape, zrl za njimi, ko so gnale mladostne sanje, plahe te gazele — prek poljan. . . (France Zbašnik). VSAK PO SVOJE Nadaljevanje s prve strani Naši rdeči bratje v Montani so governerja Smitha, predsedniškega kandidat?, demokratske stranke .slovesno proklami-rali za vrhovnega poglavarja vseh Indjiancev v Montani Podpredsedniški kandidat Robinson je pa deloma indijanske krvi. in sicer ima sorodnike v rodu Kaw-Kaw Indijancev. Stoprocentno amerikanstvo obeh kandidatov .je torej nad vsak dvom dokazano. Uff ir kavkav! * Večkrat se hudujem zakaj mi narava ni dala govorniškega daru, da bi lahko nastopal kot političen govornik. Tak govornik je večkrat sijajno plačan, kljub temu, da mu je treba le malo misliti. Nauči se en govor, pa nastopi z njim prvi teden v Bucyrusu, O., nakar ga ponavlja v Callaboose. Ky., Horse Heaven, Wash., Ironia, N. J., Kalamazoo, Mich., Kennebunk, Me., Chin-chuba, La., Ketchum, Okla., Jerusalem, Ark., Odem, Tex., Lulu, Fla., Olalee, Ala., Lu-kachukai, Ariz. itd. Mesece in mesece lahko ponavlja isti govor po različnih krajih, in vsakokrat je ponovno plačan zanj. Pa naj poskusi časnikar ponavljati v vsaki izdaji lista eno in isto reč, in če bi bila še tako dobra. Edina izjema so oglasi, katere ljudje navadno čitajo ie v hudi sili, in pa razpisi izrednih asesmentov, kateri so pa najbolj osovraženo čtivo med '.■piljenimi sobrati. Drugače pa je treba napolniti vsaki teden najmanj 28 kolon z novim gra divom, pa naj ga slavno uredništvo vzame kjer hoče. — čast bogovom, mislim, da bo dovolj za to kolono! A. J. T. Trinajsta redna konvencija Jugoslovanske katoliške jednote je zborovala na Ely, Minn., šest dni, od 30. julija do 4. avgusta 1928. Na konvenciji je bilo navzočih 166 delegatov in glavnih odbornikov. Završilo se je dvanajst konvenčnih sej. Konvencija je sprejela sledeče izpremembe in dodatke k pravilom: (Izpremembe in do- datki so tiskani z močnim črnim tiskom). Delokrog Jugoslovanske katoliške jednote je v Združenih državah Amerike, Kanadi in Meksiki. Izvrševalni odbor sestoji iz: Glavnega predsednika, glavnega podpredsednika, glavnega tajnika, glavnega blagajnika in vrhovnega .zdravnika. Nadzorni odbor sestoji iz: petih glav- iih nadzornikov, porotni odbor pa iz treh glavnih porotnikov. Nova točka: Jednota izdaja svoje glasilo in druge publikacije v duhu bratstva in kulturno naprednem mišljenju. Nova točka: Za slučaj smr- ti, odstopa ali odstavitve glavnih odbornikov voli poleg aktivnih glavnih odbornikov še sle-:leče namestnike: enega na- mestnika glavnemu podpredsedniku, glavnemu tajniku, glavnemu blagajniku, dva namestnika glavnemu nadzornemu odboru dva namestnika glavnemu porotnemu odboru. Namestnike ■;e voli posebej, kol sc voli regularne glavne odbornike. Ako je' izpraznjena listina izvoljenih namestnikov, ima glavni odbor pravico, da imenuje člana v izpraznjeno mesto, in je polno-močen uradnik v smislu postave in pravil. Prihodnja konvencija se vrši v tednu, ki se prične z zadnjim pondeljkom v mesecu juliju, konvenčnega leta. Mesto prihodnje konvencije je Indianapolis, Ind. Večina izvrševalnega in nadzornega odbora lahko da na >plesno glasovanje, da se spremeni mesto in čas konvencije, Ako je to v korist jednoti. Nova točka: Kvalificiranim kandidatom v glavni urad se mi at rajo le listi člani, ki so ameriški državljani. Zmožni morajo biti čitanja in pisanja. V glavni urad ne morejo kandidirati tisti člani, ki so v glavični uradu a!i odboru kateriko- i slične organizacije. Izvze! jt le vrhovni zdravnik. Vsi glavni odborniki nasto ni jo svoje urade s 1. januar jem po konvenčnem letu ter iste obdržijo do i>l. decembri' naslednjega konvenčnega leta. zvzemši nadzorniki, ki oddajo svoje urade, kakorhitro je končana revizija njihove poslovne dobe. Izvzeti so tudi oni odbor-liki, ki so umrli, odstopili ali so bili odpoklicani. Volitve delegatov za redne konvencijo se vrše meseca aprila in maja v konvenčnem letu. Namestnike delegatom se vo ii separatno, prav tako kot regularne delegate. Inicijativni predlog mora biti podpiran cd ene tret in je jed netinih društev, predno pride, na splošno glasovanje. Da jr inicijativa sprejeta na društveni seji, mora glasovati tri četrtine navzočega članstva, katero mora biti povabljeno na sejo potom glasila ali pismeno. Dnevnice delegatov in glav-n:h uradnikov so $7.00 na dan. Nova točka: Društva plača jo stroške glavnim uradnikom ako se vdcležijo društvene veselice ali proslave. Novi dodatek: Za spalne že- lezniške vozove plača jednotr. le, ako presega daljava 500 mili potovanja aee rlavnih uradnikov: 50 dolar .'O do- Glavni predsednik jev mesečno. Glavni podpredsednik larjev letno. Glavni tajnik *-'50 dolarjev mesečno. Glavni blagajnik 60 dojarjev mesečno. Predsednik nadzornega odbora 180 dolarjev letno. Drugi nadzorniki po 60 dolarjev letno. Predsednik porotnega odbora 75 dolarjev letno. Druga porotnika po 85 dolarjev letno. Nova točka: Glavni odbor izvoli iz svoje srede finančni ali investacijski odbor. Nova točka: Glavni tajnik mora poročati v glasilu vsakih šest mesecev o vseh novo kupljenih bondili, kakor tudi vrednost in ceno, kdaj in od koga so bili kupljeni. Novi dodatek: Nadzorniki tudi pregledajo poslovne knjige urednika-upravnika. Novi dodatek: Tajnik poro- ča v glasilu o sprejeti bolniški podpori. Nova točka: Glavni blagaj- nik hrani tudi denar neizplačanih posmrtnin in v to svrho mora voditi posebne knjige, Po teku šestih mesecih vknjiži neizplačane posmrtnine v svoje knjige. Jednota plača ‘ie/<> obresti, a ne za manj kot šest mesecev. Glavni porotni odbor: Najvažnejši dodatek: Predsednik porotnega odbora sme zahtevati vse podatke, pojasnila od to-žiteljev in prič, in če istih ne dobi v teku petnajstih dneh, ne cla bi bile opravičljive in po društvu potrjene opravičbe, lahko tako izroči zadevo ostalim odbornikom. Vsi prizivi, ki pridejo na porotni odbor trideset dni po društveni seji, se navržejo, razven tistih, ki niso zakasneli po krivdi prizivne stranke. Ako na poziv predsednika nadzornega odbora društvo neče obdržavati ponovne porotne obravnave, sme predsednik ali porotnik porotnega odbora obiskati tisto društvo ter voditi društveno poroto. Taki obiski porotnikov morajo 'rti omejeni le na izredne porote, ker v tem slučaju jednota plača stroške. Nova točka: Jednota plača zdravniško preiskavo in $1.00 od vsakega člana (provizijo) do starosti 25 let, po 25. letu pa -e plača samo zdravniška preiskava, Id pa ne sme presegati $2. Izprememba: Imenik dru- štvenih uradnikov se priobčuje vsake tri mesece enkrat. Dodatek: Nova Doba izhaja na šestih straneh tedensko, a dve strani ste določeni za angleško čtivo. Urednik ima pravico, da izda glasilo na osmih straneh, ako je potreba. Uredniku je dovoljena pomoč v uradu, za sestavo in urejevanje angleških strani. Urednik nastavi moč sam. Maksimalna plača temu pomočniku je §75.00 mesečno. Nova točka: Glavni izvrše- valo i odbor razpiše službo glavnega urednika-upravnika tri mesece pred konvencijo. Vse prošnje morajo biti poslane na konvencijo, naslovljene na predsednika konvencije, kateri isto odpre in prečita na konvenciji. Važna nova točka, kot sprejeta na konvenciji se glasi: V kraju, kjer še obstoji kako krajevno društvo te jednote in še ne šteje 50 članov, se ne more ustanoviti nobenega novega društva, dokler prvo društvo ne doseže določenega števila 50 članov, izvzeta so velika mesta s sto tisoč prebivalci, kakor tudi mesta, kjer še ni ženskih in angleško-poslujočih društev. Ženska in angleško-poslujoča društva, se morejo ustanavljati tudi v vsakem mestu ali naselbini, kjer istih ni, akorav-no že v takem mestu obstajajo moška društva, ali pa v mestih in naselbinah, kjer ni nobenega društva. V angleško-poslujoča društva lahko pristopijo moški člani in ženske članice, kakor-tudi člani in članice slovensko Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1- 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa- 9 Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. „ Blagajnik 'neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., "• Duluth, Minnesota. . Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Mi'nn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col°- 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 101.3 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne , naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf|®* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnisK spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPfe" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave-Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan011! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgla* tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se W obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko usta'novi z 8 člani a" članicami. Un Sila bst\ di SOI GL • \ Slov; ti, r ,;abin fired Va ’alse !|0 sv PE O tuši J ho »vin« (Ustv skuj edno Za pU§tv 19. s. ’Jveč tegj 'inerr h i govorečih i.] društev. Angleško poslujoča društva se lahko ustanavljajo iz novih članov in članic, kakortudi iz starih članov in članic. (Ta točka gre takoj po konvenciji v veljavo). Novi dodatek: Kandidatinje lahko pristopijo v moško ali žensko društvo, obratno je dovoljeno isto kandidatom. Novi dodatek: Novoustanov-ijenana društva dobijo od jednote poslovne knjige zastonj. (Točka gre takoj v veljavo). Sprememba: Maksimalna svota za pogrebe je $150. Sprememba: V jednoto -se sprejema samo kandidate do 50 leta. Od 40. do 45. leta se more zavarovati le $500.00 posmrtnine in §1.00 bolniške podpore, od 45. do 50. leta le $250 in $1.00 bolniške podpore. V jednoto se sprejema vse narodnosti, ki so kavkaškega ali be-leja plemena. Dodatek: Društveni pred- sednik in tajnik lahko sprejmeta kandidata, ki ne more priti na društveno sejo, kar doma, v njegovem stanovanju, ako seja določi takq. Sprememba: Oseba, ki ima samo eno oko, ne more biti sprejeta v Jednoto. Važna točka: Pristopnina v jednoto je prosta za vse kandidate. Sprememba: Po preteku 90 dni, ko je bil kandidat sprejet v jednoto, se zamore plačati bolniško podporo za naravne bolezni. Sprememba: Ce umrje član pred potekom šestih mesecev za jetiko, potem, ko je pristopil v jednoto, jednota ne plača posmrtnine, ampak samo pogrebne stroške do svote $150.00. Sprememba: Asesment za dva dolarja bolniške podpore se zviša za 20 centov. Asesment v onemogli sklad se zviša za tri cente. Ustanovil se je nov sklad, takozvani športni sklad, v katerega plačuje vsak član dva centa na mesec. Sprememba: Clan, ki je prekoračil starost <15 let, in če je v potrebi, lahko napravi prošnjo na jednoto, da mu plačuje mesečni asesment. Sprememba: Tudi v bolniš- nici i>e obiskuje bolnike, seveda, ako niso preodaljene. Novi člen: Jednota je usta- novila športni sklad, iz katerega bo podpirala vse športne skupine, ki se organizirajo iz društvenih članov. Glavni odbor izdela natri Do uresničenja in aktivnosti enakih športnih klubov je dana glavnemu i/,vr-sevalnemu odboru pravica, rla financira polovico nastalih stroškov, a svota ne sme presegati nad $100.00. Sprememba: Za prve tri dni bolezni ne plača jednota nobene podpore. . lU Ha Sprememba: Noben član_v . upravičen do polne podpore za dolgotrajne več kakor šest mesecev v, T dveh let za eno in isto J(a no 1' ffirtoi toi ■v Ugl je I le sle Mn t Dodatek: Glede prij^vlJ6 ^ o bolezni, velja zdravnik0' ‘j >ert, i— ■ • i , . • sO 1 k , tajnikov datum; izvzeti člani, ki so bili v naglih ljani v bolnišnico. V slučaju. so odpe k.)d Slan vsled nezgode ali °PerJ^) Nova točka č' zgubi oko (oči), roko . nogo (nogi), ali je bil lia . u drug način poškodovan i*1 e vsled take poškodbe ah • racije upravičen do nave, ,jjč odškodnin, niso njegovi e upravičeni do istih, ako ta- * dn J. , K Vv jo nc lonie foam lS?im teh *rušt\ kei 22 ^za p-il rUštV( član, pred potekom 60 ^'Jpporri dneva take nezgode ali ope1 je, umrje. Nova določba: Bo..— pora se plačuje za prvih mesecev celotna, za na<-‘ (ell 12 mesecev polovična, ;l 1 ^ji se transferira bolnika v gjO-Oi onemoglih, kjer dobiva )]fl je bolan «» i mesečno, dokler zmožen za delo. „« „ ne#* Neva točka: Vsem ^ kopravnim članom se P° o(jpoC ku 18 mesecev plačuje P ,ejj iz onemoglega sklada, ak° bih iltF Je 1 »e 27. it*0 vib drug Vi i Ko li! st* “sed ''kov V (s •), °sepi loži j o dokaze, da so nehoma 18 mesecev bo111 Nova točka •ut nev^1 • • , - - v t(?h Pf#V,1 operacije, ki niso v 1 ,aV]ie^ lih, toda po mnenju g ' (jjjofj zdravnika in glavnega J Za vse ^v,, r ■ i ■ navedellC slične onim, ki so >><1V jgjjo! pravilih, se tudi plača 0 ,eje<* nine, katero določij0 men.jeni. Sklep konvencije: si nabavi stenske kole agitatorične svrhe. ... v slučaiost»6^ zad°f Lu S°b lWo IS %e »t, jod"0 leda^ Nova točka: nimajo društva članstva za izvolitev P glavni tajnik določa, društva se družijo za a 'tv delegata. dru*1 iv*1 flC’ Dodatek k sestavi ga porotnega odbora:,. & Društveni porotni 1 jn1*' sloji iz pet elanov, ^a. mijete obe stranki; ^oZl^ šti 'lii nuje dva, toženec P1 skupno pa izbere”' Porotni rnhtl poi’° rotnika. iz svoje srede izv nika. odbQr jgt>cl ii oliti P*' tffeg' n- 2*4 \ Predsednik gg odbora mora paziti,- a ^ ta vrši nepristransko- 1 niki tožitelja ali ° Ql-oW‘ L-: smejo biti voljeni v’ .p;niajo bor, niti ne osebe, ki z vske ^ strankam- ^ Ako »0ČVeV*C elanov P^: po1,V kršnekoli trgo njenima na porota se voh čaj posebej-izmed navzočih posla društvenega ^ rPu ^ {jih imenuje drust\Ll ,y0l-nik. Ko je porotin .^ju, j Ijen, se snide k ^ u» kar pokliče obe yl. gjT1ete govor. Obe fetrau ^ (Dalje na.3- stl ki to i, te, %o ži\ K Vsi K{ fee H ; u. 5 let> 0 % r ,, Je ;Sc ;‘«te >k, Vi ^in x te 'H tu C K So Trinidad, Colo. ^ŽNO. — K veselici, ki se fšila o priliki dvajsetletni-ruštva sv. Andreja, št. 84 dne 14. oktobra, pride SOKRAT JOSEPH PISH-GLAVNI TAJNIK J. S. ■ Vse Slovence in sploh Jovane v Trinidadu in lci> naj so člani JSKJ ali Zbirno, da se udeležijo na-Reditve na dan 14. okto-Vabljeni so tudi rojaki ^lsenburga in Pueblo. Na svidenje torej 14. okto-Matt Karcich, tajnik, Barberton, O. PETINDVAJSETLETNI-"0 priliki srebrnega jubi-fouštva sv. Martina, št. 44 J hočem navesti nekoliko “vine. Ponosni smo na na-'Ištvo. kot smo ponosni na skupno organizacijo J. S, ednoto, in naše misli po- I za 25 let nazaj. To na-‘‘Uštvo je bilo ustanovljeno septembra 1903. Prva ’ivečja zasluga za ustano-tega društva gre zdaj že feemu sobratu Mattu Kra-[1- Njegova ideja se je 'ta -v naši naselbini v veli-5 Ugledno društvo. Prise-’ Je bil s svojo družino iz le slovenske naselbine Loin takorekoč prinesel se- II novo društvo JSKJ v lerton. Takrat ni bilo v ’^tonu nobenega sloven-* društva, tako je baš J I J. dobila tu prvo pošto-Kakšna izprememba je ‘“''dvajsetih letih! Takrat 0 nobenega slovenskega ‘°rnega društva, danes pa jMjjo deset, ki spadajo k c?im jednotam in zvezam, II teh vrstic sicer ni znana *rUštvena zgodovina od Va- d W lis lezrt tek* j, enif V o |(T ll m aciii, jke Ka ji bj ope leni ledi' tl i )Xi*V iiie šK°° •eje' |a’ ker je član tega društva r 22 let, toda nekoliko le sPominov, katere želi tem ^ Zabeležiti. rHštvo sv. Martina št. 44 je bilo sprejeto v Jedno-le 27. septmebra 1903. Ob lQvitvi je štelo 20 članov, društveni predsednik je 0'že pokojni Matt Kra-Kolikor je mogoče pov-starih društvenih knjig ^edem društvenih usta-. ^ov živih. Ti so: Louis (zdaj bivajoč v Lorai-■). Anna Možek, Martin #SePhine Žagar, Peter.in Lužar in John Praprot-^obrat John Praprotnik ltovo eden tistih članov, ki Bko štejemo za dobre ali Ul »ra* po< šei .lji« otc« sklai 10 |i ,,-eta iPot pi'Cd ep** Kv t ,Cr>e, ali pa za oboje. Ta J-.’ ki je še “pečlar,” v vseh ni prejel niti centa N'e ■j« farnega patrona sv. a za jmenjaka svojemu U $ i iJrt siP aPr ni«1 ti>el p o* ■» v Jiot! p' v ‘*E n«1 c' ib«1! tu**4' .d*«1 i & H * s ^ preje . niti od društva, niti ’Wte. Pri tem je še Živahen in aktiven za °- Kot je razvidno iz e>iih knjig, so bili večini ustanovniki rojeni v ‘i fari (Ig), ter so si brž-^Udi vsltd tega izbrali vztrajno delovali za društvo sv. Martina št. 44 JSKJ. članstvo se je začelo cepiti in ustanavljala so se druga društva. Eni so šli na desno, drugi na levo. Društvena blagajna je bila precej oškodovana, ker nekateri bivši člani so se po francosko poslovili. Društvo je imelo nasprotnike od desne in leve strani, kljub temu pa se je vzdržalo na površju, četudi z bolj maloštevilnim članstvom. Leta 1919 je prevzel tajništvo društva sobrat Anton Okolish in pričel agitirati. Društvo je začelo razveseljivo napredovati in tudi stari člani so se pričeli oživljati in zanimati za društvene zadeve. Podpisani sem tudi dobil leta 1920 čast in čelado društvenega predsednika, katero še danes nosim, da me včasi glava boli. Vsestranski vetrovi so pihali leta 1920 in 1921 na društvenega tajnika in predsednika. Tudi na sejah je bilo viharno in tajnik bi bil še skoro tepen zaradi njegove pridne agitacije za društvo, Strankarske ideje pri društvu nasprotnih simulantih so izginile v meglenem zraku in se razpršile v prazen nič. Leta 1927 je prevzel tajništvo sobrat Hiti, ki se je tudi izkazal za izbornega in agilnega uradnika. Društvo je napredovalo in se lepo razvijalo vse do danes. Nismo napredovali samo s številom članov, temveč povzdignila se je tudi društvena blagajna. Sobrat Joseph Hiti je baš ob 25-letnici društva št. 44 JSKJ organiziral tu rojeno mladino in ustanovil angleško poslujo-e društvo, ki je že dobilo čarter iz glavnega urada. Ime novega društva je Happy-Go-Lucky in nosi številko 195 J. S, K. J. Da je društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ v zadnjih osmih letih tako lepo rastlo in vsestransko napredovalo, se imamo zahvaliti slogi in sporazumu, ki je vladal med članstvom in društvenimi uradniki. Bratje in sestre, bodimo še zanaprej tako složni in aktivni in delujmo vsak po svoji moči za napredek našega društva in s tem za napredek naše skupne organizacije J. S. K. Jednote! John Balant, predsednik dr. št. 44 JSKJ, od the Happy-Go-Lucky lodge shall shine forth great light One which will never go out, it will burn through thick and thin. And it shall be remembered not twenty five years not fifty, but forever. Happy-Go-Lucky under the flag with the mark’s of S. S. C. U. Indepent, for which if stand’s, not a political organization, but a true and honest benefit organization. The South Slavonic Catholic Union of the United States of America, which was founded on July 18th 1898, and which men of broad mind and intelligence handed down to you and before your eyes. Constitution’s and by-laws to which you must be obedient to become a good and honest member of our Happy-Go-Lucky lodge. The question is, are we going to be member’? to stick to our lodge through thick and thin. Let’s go, George Washington lodge of Cleveland, ()., Betssy Ross, Euclid Circle, Collinwood Booster’s all of Ohio, lets have a page all of our own in the Nova Doba. Let’s go, get started and keep on going. We alway’s read about our Juvenile Dept., but us grownups, where are we? Don’t delay a moment, wake up. Happy-Go-Lucky lodge No, 195 S. S. C. U. Matt Kramer, President and Organizer. Barberton, O. Dne 6. oktobra letošnjega leta bo dr. sv. Martina, št. 44 JSKJ praznovalo 25 letnico svojega obstanka. V ta namen je društvo sklenilo, da priredi slavnostni banket na omenjeni dan. članstvo našega društva, kakor vse druge rojake od blizu in daleč se uljudno vabi, da nas posetijo na omenjeni dan. Vstopnina za vse člane odraslega in mladinskega oddelka je prosta. Vstopnina za nečlane je $1.00, za otroke je 25c. Banket se vrši v dvorani društva Domovina na Mulberry cesti; pričetek ob 7. uri zvečer, Program bo gotovo poročal zato izvoljeni odbor. Torej na svidenje dne 6. oktobra! Joseph Hiti, tajnik. *eta 1906 je društvo še $ H & is ( Povoljno napredovalo. . Je vladala nekaka sko-j^ka disciplina med čla-Vdniki. Pred in po seji čase še molilo in dru-ske obrede opravljalo, I*e smo morali na sejah i^i-i gospode itd. Dru- j 'ttielo tudi svojo unifor->ma kape, katerih eno ’°'V ^ blagajnik Virant' še |j v društvenem arhivu za Barberton, O. To members of Happy-Go-Lucky lodge No. 195 S. S. C. U, On the 6th of Oct. 1928 Sv. Martina, lodge No. 44 J. S. K. J., a sister lodge of our city, will hold a banquet in the honor of their 25th anniversary. The member’s of Happy-Go-Lucky, are wishing you all a happy time, that it may go on another twenty five year’s And I think our newly organized lodge should be there, every member ought to come and make the older people happier. The organizer’s of St. Martin’s lodge No. 44. J. S. Iv. J. were Math Kramar and Louis Balant, and this lodge is still going and growing. May it never be forgotten. 11' 1 am mistaken about the date you may find out more by inquiring at the secretary of that lodge. Matt Kramer, President Happy-Go-Lucky. podpore, plačajo 50 centov izrednega asesmenta v septembru. člani, ki so zavarovani za dva dolarja bolniške podpore, pa plačajo po en dolar izrednega asesmenta v septembru in en dolar v oktobru. Kdor ne plača izrednega asesmenta, ne more plačati rednega. Naznanjam dalje, da priredi društvo v nedeljo 7. oktobra vinsko trgatev v Slovenskem društvenem domu v Euclid. Pričetek zabave je ob dveh popoldne. Vstopnina je samo 25 centov za osebo. Vsi člani, kakor tudi drugi Slovenci in Hrvati so vabljeni, da se prireditve udeleže. Josephina Bajt, začasna tajnica Rockdale, 111. Kar se tiče društvenega življenja in napredka pri društvu št. 92 JSKJ, se ne moremo posebno pohvaliti. Ne vem, ali smo krivi društveni uradniki, ali se novi člani, ki so bili namenjeni pristopiti k JSKJ, bojijo naklad, katere nas tako zaporedoma tlačijo. Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, da poravnajo zaostale dolgove, kakor hitro mogoče, ker drugače bomo morali postopati z njimi po pravilih, ki so v veljavi. Louis Urbančič, tajnik. Enumclaw, Wash. Društvo Bratje Svobode, št. 162 JSKJ priredi v soboto 13. oktobra zvečer plesno veselico v Krain dvorani. Začetek veselice ob devetih zvečer; vstopnina za moške 75 centov za ženske 25 centov. Igrala bo izvrstna godba (Benton orchestra). Pripravljalni odbor bo skrbel za najboljša okrepčila. Dobiček veselice je namenjen blagajni društva Bratje Svobode, ki bo s tem obhajalo triletnico svojega obstanka. člani JSKJ, kakor tudi vsi ostali rojaki v tej okolici so prijazno vabljeni, da nas posetijo na tej prireditvi v soboto 13. oktobra. — Na svidenje! Matt Petchnick, tajnik. ^07 se je začelo viharje pri društvu. Tisto '3 eri ,e bila propadla neka V^l’i kateri je bilo izgub-nekaj društvenega. Pri društvu je na > 'tii )0razum in prerekanje ii] ' et'a denarja. Pisalo se go >j na dve drugi orga-■ ^ namenom, da bi dru-prestopilo dru- ^eloti 1° so pa uradniki, ozi-•^aiiovniki videli kriva s° se držali trdu.o Barberton, O. “Happy-Go-Lucky” member’s of the subordinate lodge No. 195 S. S. C. U., now that we received our charter, let’s j Each and every member should bring at least one new member on our next meeting, which is Oct. 9th at 7:30 P. M at the vice-president’s home. And now that we have here in our City an English speaking lodge, something we long wanted to get together our younger generation, and now that this wao brought to l||ht it m^ans a great tluu£< A light Ely, Minn. Te dni se je v Ely ustanovil Atletični klub slovensko ameriških deklet pri društvu št. 120 J. S. K. J. Takoj pri prvem sestanku članic se je bilo vpisalo 14 članic, samih mladih, nadebudnih deklet. Kot ustanovitelj društva Marija čistega Spočetja, št. 120, z veseljem pozdravljam novo organizirani klub mladih članic. Želim vam sijajen vspeh, složno in previdno delajte, in ni dvoma, da se bo vaš klub potrojil v kratkem času, saj imamo v Ely lepo število deklet. Od mladine, če se skupno organizira, pričakujemo, da lahko veliko koristnega stori potom raznih prireditev, ker ima lepo priložnost. Oktober 8., 9. in 10. bodejo premikajoče slike v korist Kluba. Se vabi člane in članice vseh društev spadajočih v J. S. K. J. in drugo občinstvo, da posetijo te prireditve, katere se bodejo predstavljale v Opera House. Imena članic in drugo poročilo je priobčeno v angleškem jeziku potom tajnice kluba. Zborovanja kluba bodejo vsak prvi torek zvečer v pro štorih Community Center service. Da se je ustanovil atleti-čni klub gre zasluga starejšim članicam društva. Mrs. Rose Svetich je svetovalka pri klubu. (Adviser). Mlademu klubu želim: živi in cveti, in rasti! Z bratskim pozdravom Joseph J. Peshel Girard, O. Znano je že slovenski javnosti v Ameriki, da se nahaja med nami naš rojak umetnik, g. Anton šubelj, operni pevec državnega gledališča v Ljub-jani. Tako je tudi znano, da je ta odlični naš rojak priredil že vrsto koncertov v različnih slovenskih naselbinah te dežele, in povsod z velikim uspe-rtom. Veseli me, da morem tu-kajšnim in okoliškim rojakom sporočiti, da se je tudi naša naselbina zavzela in povabila g Hublja, da priredi med nami koncert. To se bo zgodilo na dan 27. oktobra, na kar že zdaj opozarjam rojake v vseh bliž-nih naselbinah, da si zaznamujejo dotični datum za poset koncerta v Girardu. Žal jim prav gotovo ne bo. Za koncertni odbor: John Dolcic. imajo po pet ali šest otrok v mladinskem oddelku, se bo že nekoliko poznalo. — Z bratskim pozdravom Anton Zidanšek Philippi, W. Va. članstvu društva Blejsko Jezero, št. 191 JSKJ sporočam, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da se bodo v bodoče vršile seje na prvo nedeljo v mesecu, in ne več na tretjo, Vsi člani in članice naj pridejo na sejo dne 7. oktobra. Na tej seji bomo morali izvoliti društvenega predsednika in zapisnikarja, ker dosedanja uradnika se preselita. — Z bratskim pozdravom Andy Gombach, tajnik Pueblo, Colo. VABILO K IGRI. — Dramski odsek društva Orel priredi v nedeljo 14. oktobra zanimivo igro v korist društva Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ. Igra se imenuje “Pred poroko,” ima tri dejanja, in je polna humorja. Vršila se bo v Rojcovi dvorani; pričetek o polu osmih zvečer. Vstopnina za odrasle bo 50 centov, za mladino pa 25 centov. K tej igri so vabljeni rojaki iz tega mesta, kakor tudi iz okoliških naselbin. Zabave bo dovolj za vse. Skupinam, ki bodo posetile našo prireditev, skušali bomo tudi mi uslugo vrniti o podobni priliki. Gori omenjena igra je vzeta iz novejšega življenja v starem kraju in vsebuje mnogo smešnih prizorov. Vsakdo, ki bo gledal muke, ki jih mora ženin pretrpeti pred poroko, se bo moral od srca smejati. To je ena naj zanimivejših iger, kar se jih je še kdaj vprizorilo na tukajšnem slovenskem odru. Društvo št. 42 JSKJ je sklenilo, da dobi vsak član in članica po pet vstopnic, katere naj skuša razpečati med prijatelji. Pravilno je, da vsak član nekaj stori za društvo, ne da bi vse delo bilo na ramah nekaterih. Naše geslo mora biti: vsi za enega, eden za vse! Torej, v nedeljo 14. oktobra vsi v Rojcovo dvorano, kjer čaka vsakega dovolj zabave! K najobilnejši udeležbi vabi odbor društva št. 42 JSKJ. John Prijatelj. stanka. Ob tej priliki priredi veliko plesno veselico in “Vinsko trgatev” v Eagles Auditorium na 275 Golden Gate Ave, Ves pribitek od te priredbe je namenjen v koi'ist Slovenskemu N. Domu in čitalnici kluba Slovenia. Program je obširen in bogate vsebine, ter se začne točno ob 1:30 popoldne. Opozarjamo rojake in rojakinje, katere zanima “Good Show,” da pridejo zgodaj in si s tem sigurno dobe sedež, ker rezerviranih sedežev ne bo. “Vinska trgatev,” katera bo letos nekaj pomembnejša kot prejšna leta, se začne točno ob štirih popoldne, v spodnjih prostorih. Takoj po otvoritvi trgatve bo slavnostna otvoritev nove sodnijske hiše, cerkve in jetnišnice. Pater Nevesekdo in sodnik Bože — Kateri se že smehljata, kako bosta poroče-vala in razporočevala srečne ir nesrečne pare. Okrajni “šerif” in njegovi ječarji so tudi na delu in upajo, da letošnji rekord prekosi vse prejšne. Restavracija, katera je pod nadzorstvom naših marljivih članic, bo preskrbela lačne želodce s pristnimi staro-krajski mi jedili. Za suha grla bo na razpolago osem izkušenih natakarjev. Toraj, rojaki in rojakinje iz San Francisca in Bay Cities, odbor kluba Slovenia vas vabi, da se udeležite polnoštevilno in s tem pomagate olepšati Slovenski N. Dom in zvišati število knjig in drugega naprednega čtiva Slovenski čitalnici. Vstopnina je 50c. za osebo Vstopnice za isto osebo so veljavne tudi za večerno priredbo. Udeleženci v narodnih nošah so vstopnine prosti. Ples v obeh dvoranah do polnoči. Za publicijski odbor: Anthony Kastelic Baggaley, Pa. Rojake in rojakinje iz vse tukajšne okolice vabimo, da se udeleže plesne veselice, katero prirede tri tukaj šna društva na večer 13. oktobra v Pipetown Hall. Veselica se bo Vršila v prid društvenega doma, in jo prirede skupno društva: št. 13, J. S. K. Jednote; št. 318 S. N. P. Jednote, in št. 158 K. S. K. Jednote. Pričetek veselice ob sedmih zvečer; vstopnina za člane omenjenih društev je $1, za članice 25 centov. Vsi člani in članice navedenih društev plačajo omenjeno vstopnino, pa če se veselice udeležijo ali ne. Da bo postrežba izvrstna, za to bo skrbel veselični odbor. Vsa sosedna društva in posamezne rojake in rojakinje vabimo, da nas posetijo na omenjeni večer. Pozdrav in na svidenje! John Resnik, tajnik društva št. 13 J. S. K. J Cornwall, Pa. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 159 J. S. K. Jednote priredi v soboto 13. oktobra veselico v korist društvene blagajne. Zadnja veselica se je precej dobro obnesla, upam, da se bo tudi bodoča tako, da bo v ponos naselbini. Hvala članom in članicam, ki so vse tako izborno pripravili na zadnji veselici. Pripravljalni odbor prosi člane, da agitirajo med rojaki, da bo velika udeležba in dobra zabava. Seveda se pričakuje, da se veselice udeležijo vsi člani. Torej, na svidenje 13. oktobra ob sedmi uri zvečer! Frank Meze, tajnik društva št. 159 J.S.K.J Euclid, O. Tem potom se uradno naznanja članom društva Napredek, št;. 132 JSKJ, da je razpisan izredni ayesment za september in oktober. Člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške Sharon, Pa. Člane društva Sloga, št. 174 JSKJ vabim, da se mnogoštevilno udeležijo prihodnje seje v nedeljo 7. oktobra. Vsi tisti člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo tudi v oktobru en dolar izrednega asesmenta. Naj torej vsak prizadeti vzame dovoljno svoto denarja na sejo, kajti kdor ne plača izrednega asesmenta, ne more plačati rednega. Izredni asesment plačajo le oni, ki so zavaroyani v dvadolarskem bolniškem skladu, člani, ki so zavarova ni za en dolar podpore, v okto bru ne plačajo nikakega izrednega asesmenta, pač pa po 50 centov izrednega asesmenta v upravni sklad v novembru in decembru. Nadalje obveščan; članstvo, da so za mesec oktober in november vsi čjani mla dinskega oddelka prosti vsakega asečiueaUj- Starišem, ki Detroit, Mich. Na zadnji redni seji društva Triglav, št. 144 JSKJ je bilo stavljenih več zanimiihv predlogov, katerih pa nismo rešili, ker smo sodili, da bo več zanimanja in uspeha, če se o tem članstvo obvesti. Torej, bratje in sestre, štejte si v društveno dolžnost, da pridete polnoštevilno na prihodnjo sejo v nedeljo dopoldne 7. oktobra Seja se vrši v navadnih prostorih na 116 Six-Mile Road. Važna zadeva, ki pride na društveno razpravo je glede društvenega premoženja. Imamo nekaj denarja na razpolago in treba se je dogovoriti, kje in na kak način ga naložimo, da nam bo prinašal primerne obresti. To je treba ukreniti na društveni seji, da ne bo po tem kakšnega prerekanja. Druga važna zadeva, o kateri bo treba ukrepati, je ustanovitev angleško poslujočega društva za našo mladino, če hočemo, da se bo naša mladina zanimala za seje in sploh za delo v prid J. S. K. Jednote, moramo ji dati priliko, da zboruje v jeziku, katerega je najbolj zmožna. Torej, bratje in sestre, pridite na prihodnjo sejo, da se pogovorimo glede te zadeve. Poleg tega je še več drugih važnih reči, katere bo treba rešiti, torej upam in želim, da bo udeležba na prihodnji seji polnoštevilna. — Z bratskim pozdravom Peter Klobučar, predsednik dr. Triglav, št. 144 JSKJ, San Francisco, Cal. V nedeljo dne 14. okt. bo tukajšni “Izobraževalni in Dramatični klu-b Slovenia” praznoval svojo šejjto oM^uico ob- Ely. Minn. The Ely girls of Lodge 120 of the S. S. C. U. have organized an athletic league whose activities will fill the empty hours of the coming winter quiete pleasantly. Among the first members to join were: Justina Slogar, Christine Je-nich, Katherine Pishel, Katherine Buccamich, Frances Pen-gal, Mary Russ, Mary Peschel, Madeline Sever, Angela Simo-nich, Mary Jenich, Jenny Palcher, Mary Lube, Margaret Popesh and Margaret Hutar. In order to raise funds, for a coach and basketball equipment, the club is giving a movie at the Opera House on Oct. 8. 9 and 10th. It will feature Ramon Navarro in “Forbidden Hours.” AVe we assured of your support fellow members? The next meeting will be held at the Community Center on Oct. 2, at 7:15 P. M. All members are permitted to bring two friends, who will join in the bunco party after the regular meeting. Katherine Peshel, sec’y of G. A. Club. 1 f 1 [ Pueblo, Colo. Društvo Marije Pomagaj, št. 12 -J. S. K. Jednote priredi v nedeljo 14. oktobra zanimivo igro “Pred poroko,” h kateri \ljudno vabi tukajšne Slovence in Slovenke, in seveda tudi rojake iz bližnjih naselbin. Igra je vzeta iz novejšega življenja v stari domovini in na šaljiv način kaže muke, katere mora pretrpeti ženin pred poroko. Lahko rečem, da Jjo to ena najzanimivejših iger, kar jih je bilo še vprizorjenih na tukajšnem slovenskem odru. Smeha iu zabave bo v vseh treh dejanjih dovolj. Ne pozabite torej v nedeljo 14. oktobra o polu osmih zvečer priti v Rojcovo dvorano. Cisti dobiček prireditve je na-i menjen za Slovenski Narodni Dom. — Pozdrav in na svidenje. Primož Knafelc, taj^tk društvu st. 42 J. S. K. J Cleveland, O,. This is to notify all members of the George Washington lodge No'. 180 S. S. C. U. that somebody will get the five-dollar gold piece at our next regular meeting, which will be held on October 9th, 1928, at 7:00 P. M. Every member is asked to please hand in his stubs, before or at the meeting. There are a few things which need some discussion, so be at the next meeting, as a member interested in what is being discussed. As members of this odge, it is your duty to be present at every meeting, to hear what is going on and help in discussion of important matters. I hope to see every member at the next meeting on October 9th, 1928, as members interested in their lodge. I implore you to DO YOUR DUTY. Charles F. Kikel, Secretary of lodge No. 180 S. S. C. Union. IZVLEČKI IZ ZAPISNIKA (Nadaljevanje iz 2. strani) peljati priče, ki pa morajo ostati izven dvorane, dokler jih predsednik porote' ne pokliče na zaslišanje. Po zaslišanju, kadar se vidi odboru, da ste obe stranki dali zadostno izjavo, da se izreče pravorek, se morata tožitelj in toženec na poziv predsednika odstraniti iz dvorane. Porotni odbor izreče obsodbo takoj na društveni seji, nakar predsednik takoj pozove stranki v dvorano ter naznani obsodbo. Nova točka: Društva volijo na rednih sejah enega nadzornika društvenim obiskovalcem. Bolniški nadzornik mora paziti, da so bolniki redno obiskovani, o stanju vsakega bolnika se mora tudi sam osebno prepričati, Bolniški nadzornik mora paziti, da obiskovalci bolnikov pravilno izpolnujejo svoje dolžnosti ter poročajo na društvenih sejah. To so menda v se spremembe, dodatki in nove točke, katere je konvencija sprejela. -o— ------------ Velik daljnogled, Perkins observatorij na Wesleyan univerzi v državi Ohio dobi v kratkem teleskop, ki bo tretji največji na svetu. Leča daljnogleda ima v premeru 61 palcev in tehta pold£»go tpjjo. :: Jr M-N-• * :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. O V (Nadaljervanje) “ ‘Nikar si ne vzemite preveč k srcu, gospod,’ je rekel in stresel sodniku roko. ‘Njemu se godi dobro; ni se treba bati za mornarja, ki je bil ustreljen v službi kapitana in gospodarja. Morebiti to ni prav, vendar je bilo neizogibno.’ “Nato me je potegnil na stran. “ ‘Dr. Livesey,’ je rekel, ‘ali ne pričakujeta vi in sodnik v nekoliko tednih pomožne ladje?’ Povedal sem mu, da je bilo to vprašanje mesecev in ne tednov, da pošlje Blandly, ako se ne vrnemo do konca avgusta, za nami ladjo, da nas poišče, vendar niti poprej, niti pozneje. Sedaj si lahko izračunite sami,’ sem rekel. “ ‘No, da,’ je odvrnil kapitan in se popraskal za ušesi, ‘in tudi če se oziramo na vse, kar nam je naklonila Previdnost, moramo reči, da se nahajamo v veliki stiski.’ “‘Kako mislite to?’ sem vprašal. “ ‘Škoda je, gospod, da smo izgubili to drugič naloženo blago,’ je odvrnil kapitan. ‘Kar se tiče smodnika in krogelj, bomo imeli dovolj. Toda živeža je malo, tako malo, dr. Livesey, da je morebiti vse eno, ako je eden več ali manj’.” In pokazal je na mrtvo truplo pod zastavo. Ravno sedaj je med gromom in žvižganjem priletela visoko gori nad streho koče topova kroglja in padla daleč na drugi strani v gozd. “Oho!” je rekel kapitan. “Le pokajte! Kaj imate že tako malo smodnika, fantje!” Pri drugem strelu so bolje merili in kroglja je padla med ograjo, vrgla oblak peska v zrak, vendar ni naredila nobene druge škode. “Kapitan,” je dejal sodnik, “z ladje se ne more videti koča. Torej mora biti zastava, na katero merijo. Ali ne bi bilo bolj pametno, da jo snamemo?” “Zastavo sneti!” je zavpil kapitan. “Ne, gospod, jaz ne!” In kakor hitro je spregovoril te besede, smo mu vsi pritrdili. Kajti s tem nismo samo pokazali nekoliko krepke mornarske volje, temveč je bila v tem tudi dobra politika, ko smo pokazali svojim sovražnikom, da jih zaničujemo z njihovim streljanjem vred. Ves večer so pokali. Kroglja za krogljo je letela ali preko naš ali je padla prezgodaj, ali pa razrila pesek v ograji; oni so morali tako visoko streljati, da je padla kroglja kakor mrtva ir. se zarila v mehki pesek. Ni se bilo treba bati, da bi odskočila, in če tudi je ena prikukala skozi streho koče in izginila v tla, smo se kmalu privadili tej igri in se nismo bolj menili zanje kot za kriket. “Eno dobro stran pa ima vse to,” je opomnil kapitan, “da je namreč gozd pred nami skovo gotovo brez sovražnikov. Od- Občinstvu v naznanje! Ker je pod imenom Grdina in Sinovi več uradov ali naslovov, radi tega mnogi' ne vedo, kje in kdaj bi lahko z menoj govorili, bodisi v trgovskih kakor tudi v privatnih zadevah. Radi tega sem sc odločil, da bo od prvega oktobra naprej moj urad za vse zadeve v glavni prodajalni za pohištvo, razen takrat, kadar je trgovina zaprta. Ob nedeljah in ponoči se me bo dobilo pa v stanovanju. To sem odredil tudi radi tega, ker se v trgovini oglaša veliko ljudi, ki želijo z menoj govoriti, katerim je pa hoditi na stranske ceste neprijetno. To naj cenjeni odjemalci in prijatelji vpoštevajo, kadar imajo namen z menoj osebno ali trgovsko se razgovarjati. <©) Anton Grdina trgovec in pogrebnik NAŠI KOLEDARJI za let« 1929 Nič ne bo prehitro, ako že sedaj povemo, da imamo za leto 1929 nekaj nad 12 tisoč krasnih stenskih koledarjev. To pa radi tega, da jih rojaki lahko pošljejo v stari kraj svojim sorodnikom in prijateljem ob času, da bodo dobili odgovore nazaj, še predno nastopi zimski čas. Koledarji za 1929 so boljši nego so bili kdaj poprej, skušnje pretečenih let so nam omogočile, da smo izdali najpraktičnejše koledarje za bodoče leto 1929. Naročila za iste se jemljejo v obeh prodajalnah, 6019 St. Clair Ave. in na 15301-7 Waterloo Itd. Cena za koledarje za pošiljanje v stari kraj ali kamorkoli drugam je sledeča: Za enega je »0 centov; za dva je 50 centov, ali štirje za dolar; nam je ljubše, da jih naročite več skupaj na en naslov, ker je pošta ceneje in nam je delo prihranjeno. Naši odjemalci jih dobijo zastonj za stanovanje. Pišite ali se oglasite na 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. tok je trajal precej časa in naše zaloge morajo biti sedaj izven vode. Prostovoljci naj gredo in prineso svinjino.” Gray in Hunter sta bila prva, ki sta se oglasila. Dobro oborožena sta se izmuznila iz ograje, vendar se je pokazalo, da ni bilo treba. Uporniki so bili bolj drzni kakor smo mislili, ali so pa bolj zaupali Handsovemu streljanju. Kajti kakih pet izmed njih je marljivo odnašalo našo zalogo ter bredlo k enemu svojih čolnov, ki je bil čisto blizu in ki so ga držali s priložnostnim udarcem vesla proti toku. Silver je stal spredaj in poveljeval; vsak izmed njih je bil sedaj oborožen s puško, ki so jih gotovo izvlekli iz kake skrivne zaloge. Kapitan se je nato vsedel k svojemu ladjinemu zapisniku, in evo začetka tega, kar je napisal: “Aleksander Smollett, kapitan; David Livesey, ladjin zdravnik; Abraham Gray, prvi tesar; John Trelawney, lastnik ladje; John Hunter in Rihard Joyce, gospodarjeva služabnika — vse kar je ostalo zvesto izmed celega ladjinega moštva — z živežem za deset dni pri majhnih merah, so današnjega dne stopili na suho in razvili angleško zastavo nad ostrogom na Otoku zakladov. Tom Redruth, gospodarjev služabnik, je bil od upornikov ustreljen; Jakec Hawkins, kabinski deček —” In v tem trenutku sem se spomnil na ubogega Jakca Haw-kinsa in njegovo usodo. “Nekdo nas kliče,” sem rekel Huntu, ki je bil na straži. “Doktor! Sodnik! Kapitan! Halo, Hunter, ali ste vi?” je bilo slišati. “In planil sem k vratom ravno prav, da sem videl Jakca Hawkinsa, kako je čil in zdrav lezel preko ograje.” — XIX. POGLAVJE Posadka v ostrogu. “Kakor hitro je Ben Gunn zagledal zastavo, je obstal, me prijel za roko in ustavil ter se vsedel. “Glej,” je dejal, “tamkaj so gotovo tvoji prijatelji.” “Morebiti pa so uporniki,’ sem odgovoril. “Ni mogoče!” je vzkliknil. ‘Na takem kraju tukaj, kamor ne pridejo drugi ljudje nego gospodje sreče, bi Silver razvil razbojniško zastavo; ne dvomiva o tem. Ne, to so tvoji prijatelji. Ni manjkalo udarcev in mislim, da se je tvojim prijateljem najbolje godilo; in tukaj so sedaj na suhem v tem starem ostrogu, kakor ga je pred leti in leti zgradil Flint. Oj, to ti je bil pravi človek, in Flint! Razun ruma ni bil nihče močnejši od njega. Nikogar se ni bal, on ne; samo Silverja — Silverja ni vztrahoval.” “No,” sem rekel, “morebiti je tako; toliko več imam vzroka, da moram hiteti in se pridružiti svojim prijateljem.” (Dalje prihodnjič.) Spomenik indijanskega glavarja. V Montrose, Colorado, so nedavno postavili originalni spomenik glavarju Ute-Indijancev Ourey-u in njegovi ženi Chipeti. Spomenik je zgrajen iz konkre-ta v velikosti in obliki “tepee,’1 to je šotora Ute-Indijancev. Stoji pa nad studencem, iz katerega je glavarjeva squaw Chipeta nosila vodo v šotori-šče. NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je umrl ljubljeni soprog, oziroma oče Anton Rešeta, v najlepši moški dobi 44 let. Umrl je 11. septembra ob 8. uri zjutraj, na svojem domu. Pokojni je bil rahlega zdravja dve leti. Bil je vestno skrben oče za svojo družino. V Ameriki je bival 19. let. Rojen je bil na Planini pri Vipavi. Pogreb se je vršil 13. septembra, na katoliško pokopališče (St Mary’s) v Sharpsburg, Pa. Na tem mestu se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali za časa bolezni, posebno bratu Louis Rešeta in sestri Antoniji Hlad in njenemu soprogu Louisu Hlad in Josephu Hlad, in botru Louisu Stokel. Hvala vsem, ki so nam izražali sožalje. Hvala društvoma sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote in Združeni Slovenci, št. 118 VABILO VABILO VABILO NA PRVO Vinsko Trgatev, KATERO PRIREDI Društvo Napredek, št. 132 J. S. K. J. V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU na Rechar Ave., Euclid, 0. V NEDELJO, 7. OKTOBRA ’28. ZAČETEK OB DVEH POPOLDNE GODBA LA SALLE ORKESTRA Vsi člani JSKJ, kakor tudi ostalo slovensko občinstvo iz naselbin Euclid, Nottingham, Noble in drugod, je vljudno vabljeno, da se te prve jesenske prireditve udeleži. Poleg sladkega grozdja bodo posetnikom na razpolago tudi okusna druga okrepčila. Torej na svidenje! ODBOR ^xixixxxxxrxxxxxTirxxxxrxxyxixxxxxrxTgxixxxxxxiUzxirrTxxxx^xTTTXTYTTTTTYTTT^V’ S. N. P. Jednote za krasne vence in za tako lepo ureditev pogreba. Hvala predsedniku društva št. 118, Anton Barilarju za ganljiv nagrobni govor. Hvala Rev. Josip Škurju, ki mu je podelil sv. zakramente in služil mašo zadušnico za pokojnika. Hvala za darovane vence: Louis Rešeta, družinam Louis Hlad, Frank Jamnik, John Zbašnik, Joseph Ujčič, Victor Volk, Joseph Kršul, botru Louis Stokel in prijatelju Anton Valenčič. Hvala vsem, ki so dali avtomobile za pogreb: John Balkovec, Frank Golob, Joseph Hlad, Anton Valenčič, John Zbašnik, Paul Klun, Frank Božič in Mr. Ruhling. Hvala vsem, ki so prišli k pogrebu, posebej še bratrancu Joseph Petriču in Karolini Uršič. Hvala Louisu Kompare st. in Ludvik Strancar za darovane maše zadušnice. Tebi dragi soprog in oče, pa želimo, da počivaš mirno v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Josephine Rešeta, soproga; Anton, Sophie •Joseph, Louis in William Rešeta, otroci; Louis Rešeta, brat, in Antonia Hlad, sestra; v starem kraju pa brat Jožef, sestra Marija in mati. Pittsburgh, Pa., 29. septembra 1928. :MIIIII!llll!lllllllia!IK!UIIIIIIlllllll!EIIIIIIIl REGISTRACIJSKI DNEVI CLEVELANDU Kdorkoli bo hotel voliti g letošnjih predsedniških voHi vah, se mora na novo regis >> rati. Registracijski dnevi s J,., 11., 19. in 20. oktobra. rxxYrxxrxxx:rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxj:xrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrrxxxi j Lepe S tiskovine xxxxxxxxxxxxxxrtx j.3XžJU^- Joseph Mantel JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, Enti 'o. 4 J DRI OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE ^eut "tears e10 de- narja, . . KER lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebuje KER prejemajo za vloge obresti po 4%, mesečno °^r stovanje, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Zdfužen državah ža svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih domačo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N* ih lIIimiiiniiiiilmmmTTTTTrrrTrnU Mtmtmtnnttttmt******* ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar >li Nai "a i Sn V-S( >de iz frki ? S to h j2 4905 Butler Street, Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Periko vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi ^ ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Pittsburg