•♦♦♦♦♦»Ut*«***
izhaja vsak dan razen ntdelje in praznika oli 8. 'popSTdan.
Posameznft številka stane i(J vinarje*.
.j.gagatt.g.u
DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 k 20 v Uredništvo in upravni-štvo : Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3| VI. , ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Letnik 1.
Maribor, dne 24. decembra 1918.
Štev. 27.
Vsem prijateljem in nepHjate-ljem želimo
vesel božič!
'______________IMiitio .IMmteti Maitr.
BjožtCni večer.
Bčla dfleja pokriva polja in lesove, bete plasti mladega snega zagrinjajo mesto; po ulicah hite ljudje, da činrprej dospejo v krog svojcev, da obhajajo \Srez 4 leta zopet enkrat božični vfečef dotaa pri svojih Roditeljih, pri svojih žehah, pri svoji deci. AJarsikateri izmed njih je preživel vsa vojna leta na bojišču in v daljini hrepenel po'njih, ki so mu bili dragi in mili. Mnogo so- pretrpeli tekom teh let. Le majhen del tfega more tfpišati beseda.
Vojna je mlrtola. Zato so srečni mariborski SloVenci, toda popolnoma srečni niso. Muči jih negotovost, tlači jih skrb za bodočnost. Ob spornimi na vse težkoče minolih dni so hvaležni vstem, ki so pripomogli, da se je končal ŠtirlirtpolietnO klanje. Napolnjuje jih j
njimi, ki še ječe v robstvu! Vi Korošci, ogrski Slovenci, vi Krašovci in Primorci, vi vsi, ki nestrpno čakate rešilnega dne, vedite, da vas Jugoslavija ni pozabila, da vas ne pozabi nikoli. Vsi svobodni Slovenci se vesele prvega svobodnega božičnega večera, Joda teži je vaše robstvo, težilo je bo, dokler ne napoči dan svobode i vam, dokler i vam, nesrečni bratje Slovenci, ne vzide srečen bc>žič*!
Političen pregled.
Jugoslavija. 21. decembra se je vršila zaprisega novega'sministrstva v roko regenta Aleksandra. S tem je prešla državna oblast Narodnega Veča na novo ustanovljeno ministrstvo Iz Ljubljane se poroča, da je podala1 Narodna vlada svojo demisijo v smislu parlamentarnih običajev. Seveda bo mdrala začasno še voditi posle naprej.	■	t*	•
Notifikacija nove vlade. Ministrski svet je imel 23. decembra sejo, v kateri se je zaključilo, da se ima vsem državam notificirati , j konstituiranje nove vlade in prositi za prjznanje edino še žeija, ua pride kmalu dan končnega nove države. Vsa poslaništva in konzulati se t>o-: miru, dan zadovoljstva in koristnega -dela. do imenovali poslaništva in konzulati države Srečni so, trdno upajoč, da hi več daleč vzvi-1 SHS. Državna zastava SHS je v vodoravni legi
vzdihovali, pod tujim gospostvom, mi čutimo ž | hrvaškim in slovenskim narodom na temelju
šeni dan oklepa miru.
Toda tako srečni kakor so mariborski Slovefid, :takb srečni niso vsi naši rojaki. Jugoslavija!' Sttflfctja si jeCalk pod jarmom močnejših sosedov. Nemci, Madžari, Lahi so ti vzeli sVobodo, slava .Gosposvetskega polja je potenifrula. A prišel je svobode dan. Vstala si domotfha. Že ni več daleč zgodovinski treno-tek, ko pojdejo, jugoslovanski junaki preko našega kosovega polja, da se postavijo v bran tisočletnemu sovragu, ki ti je iztreal, potujčil nekdaj slovenski korotan. Gosposvetska polje, ti naše Zoisovo !
Tahi onkraj Mure vzdihujejo naši bratje pod bičem madžarskim. Zaman se ozirajo v Zagreb, zaman v Ljubljano. Rešitelja od nikoder ni I Boš Jugoslavija, še dolgo pfenašala udarce madžarskih okftttht&ev? Ali se ti ne smilijo tvoji sinovi, tvoje hčerke ? Ne, ‘sreče ni nocoj v domovih ogrskih Slovencev.
Tatrf pod Triglavom, tam doli na obalih sinjega morja jadranskega je našemu narodu najprej Sijalo IsOFnce svobode, toda' zatemnolo je kmalti Ztipet. Že Jrugi mesec tišči Italjan naš rod k tlom s surovo pestjo. Ubogi Kras, uboga
zgoraj modra, sredi bela, spodaj rdeča. Državni grb je beli dvoglavi orel.,
Poročilo iz Gorice. Višji uradnik, ki je prišel iz Gorice, pripoveduje sledeče:	Prehrana
je sicer že boljša, .kakor prve čase, \ zato strašno drago (Seveda po naši valuti I) V dru-
■	gili ozirih pa'je neznosno. Italjani so ravno taki' imperijahsti kakor so bil j, Piusi. Vse, kar je bil" slovensko pisanega, .je moralo izginiti. Takšno svobodo so prinesli. To je seveda vojaški re-žhYi Taljanski časopisi — slovenski so pod strogo kaznijo prepovedani — sicer poročajo, da se morajo držati londonske pogodbe. A znano je. da je bila po tej pogodbi v Rimu sklenjena rimska pogodba, po kateri bi naj Italija Jugoslaviji priznala njihovo državnost. Če^ torej to priznajo, potem se čudimo, da so tako nestrpno šovinistični. Socijalistični krogi sicer ostro piote: s tirajo proti vsaki aneksiji npitaljanskega ozemlja a sedaj so še listi kakor »Giornale d’ Italia« najglasnejši. Pa ne bo nič pomagalo Orlando, niinisterski predsednik že.plava, dočim se Sontiino zunanji minister, krčevito drži londonske pogodbe Bolgari za združitev z Jugoslavijo. Češki kurir Jaroslav Urban je prinesel iz Sofije
Primorska,^ koliko časa boš še ječala pod tujim j poročilo o priklopitvi Bolgarije Jugoslaviji. Zah-jarmom! Ze'peti nesrečni božič! v	•	jteva se sledeče: 1. Takojšnjo zopetno vposta-
Srecen 'bbžič v presrečni Sloveniji, v svo-; vitev .odnošajev s slovanskimi državami bivše bodni Jugoslaviji I Mi riiariborski,'mi obmejni Avstrije-Ogrske. 2. Pridružimo naj se takoj letos prvič nekaljeno uživamo sveti ’ ententi. 3. Naprosi naj se češka vlada, da po-
Slovenci
Večer. Toda mi,
ki smo posebno poslednja leta sreduje za sporazum med Bolgari s sTbskimsila njegove besede
enakopravnosti/ 4. Organizacija parlamentarne enkete, ki naj preišče vse politične in vojaške zločine bivše vlade na fronti, v zaledju, zločine in ktadeže vojaških in civilnih oblasti v zasedenih ozemljih Mace<Jonij6, Srbije in Tracije in krivci naj se .kaznujejo. 5. Amnestijo za vse, ki -so bili med vojno obsojeni^	1
Angleži proti Italijanom: Iz Šibenika poročajo: 19. dec. so se izprehajali po mestu trije angleški niornarji, okrašeni z jugoslovanskimi kokardami. Na ulici pa so jih obkolili italijanski karabinjer) in zahtevali, da morajo kokarde odstraniti Angleži so se branili in prišlo , je skoro do dejanskega spopada. V zadnjem hipu pa je pristopil italijanski častnik in preprečil spopad. Angleški mornarji so odšli s klici: »Ži* •; vela Jugoslavija!« Prebivalstvo jih je iskreno zahvalilo za njih simpatije.	^
Italija naj bo zmerna! Clemenceau se je izjavil nasproti socij. pos!ancu Raimondo, da'bi Italija bolje, storila, če bi prijateljstvo z Jugoslavijo cenila bolj, kakor povečanje ozemlja. Ako bi se v krivično zasedenem ozemlju pojavil iredentizem, ne bi trpela samo Italija, ampak vsa Evrtopa.
Prihod predsednika Masaryka na Češko. Praga, 21 decembra. (Izv.) Po .štirih letih preg-* nansts‘a, se je vrnil Masaryk v domovino. Nje- , gov, sprejem se je razvil v najveličastnejšo ma-rfifesta'cijo češke , misli, ki je ž njim slavila, dan popolne zmage. Ko je vlakova lokomotiva prevozila vinogradski tunel, so zagrmeli topovi in zazvonili zvonovi, naznanjaj"č prihod predsednikov. St</stolpa Praga je slovesri'1 pozdravila osvoboditelja, očeta domovine. NaWilsonovem kolodvoru (prej. Fran Jožefov kolodvor) se je vlak ustavil. Predsednik je odšel v veliki sprejemni salon, kjer'so popri j sprejemali samo tiivšo cesarko rodovino, kjer se mu je poklonila vlada češkoslovaške republike z dr. Kramarem na čelu.
Jugoslovanskemu narodu! Slovanom!
Kakor svetel meteor je zablestel pa , zvezdnatem nebu naše kulture.
Do zadnje postaje našega križevega pota nam je svetil skozi najhujšo temo naše suži.osti. Prav do zadnje postaje, do našega poveličanja . . .
Ko je dospel na zenit, ko je zažarela na vzhodu, zora našega vstajenja, je ugasnil.
Toda zapustil je za seboj čudežev sled, ki ne, mine nikdar .
Še nikdo ni pred njim govoril svoj-mu na rodu' takQ čji dežno in krasno! D«.mon>ka je bila
Maribor, dne 24. decembra 1918.
Mariborski delavec.
štev. 27.
Bil je glasnik resnice, apostol ljubezni — naš,
IVAN CANKAR,
mož najblažji in najplemenitejši, kar ji h je rodila slovenska mati, naš največji mrtvi genij, mož j nesmrten ...
V bedi rojen, je stopal po trnjevi poti navzgor, — poslovil se je od nas kot — duševni kralj.
Ne bili bi vredni, da se nam je rodil, ako ne bi tudi na zunaj skibeli za nesmrten njegov spomin.
■	Za Prešernom mu gre kot, umetniku prvemu javen .-pomenin.
Velik je dolg, ki mu ga dolguje predvsem njegov ožji narod slovenski, — vs-aj je tudi njega proslavil pred svetom , . . Dol^, ki mu ga dolguje sleherni Slovan, njemu — svetovnemu geniju Ni ga i/.govora, ki i>i opravičeval odklonitev prispevka za ta spomenik! Časten dolg je to in — neodložljiv naroden davek I
Zato ne prosimo, nego poživljamo narod, da prispeva za Cankarjev spomenik, posebno,pa vsak kulturni človek slovenski! Poživljamo posebej tudi vse denarne zavode, ki žive od naroda.
Prispevki naj se pošiljajo na upravništva listov, na »Jadran .ko ban .0« v Ljubljani na konto »Cankarjev spomenik«, ali pa na naslov odvetnika dr Jos. C. Oblaka v Ljubljani, ki bo izkazoval vse prispevke (tudi nakazila na banko) v tedenskih izkazih.
Pripravljalni odbor za postavitev Cankarjevega spomenika: F. S. Finžgar, Dr. Pavel Grošelj.
Dr. Jos. Oblak. Albin Prepeluh. Oton Župančič.
Mariborske novice.
Za Cankarjev spomenik. V našem uredništvu sprejemamo darila za ta spomenik Imena darovalcev objavimo
Vse mladinoljube in prijatelje krčevinske Šole iskri no vabimo k božični predstavi, ki se bo vi šila na Štefanovo, t. j. v četrte \ 26 t. m ob 3. uri '^popoldne v mali dvorani Narodnega doma Predstavljala se bo izvirna otroška igra: »Pri jislicah«, svetonočni prizor s petjem v treh slikah. Igrali bodo krčevinski otroci. — Vstopnice v predprodaji pri g, \Yeixlu, Glavni trg., pred igro pri blagajni. Prebitek je namenjen y prid ubogim krčevinskim šolarjem, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi »Dramatično društvo t.
Iz nižine. Včeraj sem iskal žagarja in sicer sem stopil na njegov dom. Tam najdem pri peči 70 letno ženico z otrokom 3 mesece starim. Ob mali pečici se je kuhalo malo mleka za tega otročička. Vprašam, čegavo da je dete? Jmam ga v reji". Revče malo je že skakalo in vpilo po večerji. V kuhinji je bilo soparno in mračno. Zdaj sliši m, da nekdo že spi Vorašam kdo da tun na posteči spi. »O.tam je pa še en fantek, 3 leta star, tudi tega irrtAm v reji", mi reče ženica, mož truden od dela pa je stal zraven, se smehljal, pa pripovedoval kako'je pač drago, zlasti mleko. Vsi ti štirje Tudje, pa morda še kdo, životarijo v 1 ma i kuhinji in vsi spijo na'dveh poste jah. Lahko si mislite, kakšno spanji- in trpljenje je to. In kako nezdravo! Da imajo ta otroka tudi zaradi dobička na hrani, je jasno, a vendar, koliko človekoljubnosti je v tem, to bo vedel vsakdo, kaor
Izdajatelj in odgovorni
ve, kaj se pravi otroke rediti in gojiti. Seveda trpijo vsi, otroci in dorasli. In človek si misli: kdaj bomo tako daleč, da bomo imeli za take zapuščene, neza onske otročičke, za te nedolžne dušice preskrbljene domove. In pa še to se vprašaš: koliko premožnih bi našel, ki bi se toliko usmilili takih otročičkov, kakor se je ta žagarjeva ženica ?“
. Strokovne organizacije. Poverjeništvo ze socijalno skrb Narodne vlade v Ljubljani nujno potrebuje natančen kataster vseh strokov-• nih de ojemalskih in delodajalskih organizacij na j ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani Zato ! pozivamo v>e tozadevne organizacije, da v last-; nem interesu v najkrajšem Času sporoče podpi-! sanemu poverjeništvu naslednje podatke: 1. Ime j in sedež organizacije, 2.'Števile člai ov dne 1.
1 decembra t. I., imena vodilnih oseb, višina čla-l narine, pravila, socijalne uredbe 3. Ali ima organizacija posredovalnice za delo, njena ureditev in kdo je vodi ? .
Hotel „Erzherzog Johann" (ime blago-po* ojnega spomina) je kupija Ljubljanska kreditna banka, ki bo tam ustanovila fiiijalko za svojo banko, a oljjednem še povečala in prenovila naš prvi slovenski hotel v Mariboru!
O Kokošinekovem blagu. Zvedeli smo, da ni res, da bi bila Narodna vlada dala temu trgovcu dovo jenje za eksport omenjenega blaga, pač pa mu je blago vrnila. Mi smo pa zvedeli, da je blago vendarle šlo preko meje. Morda sicer ,ni res. Vsekakor pa g. Kokošinek vsled velikodušnosti Nar. vlade svojih cen še ni nič prav dosti znižal.
' Razlike v cenah jedil! V gostilni pri ; Kirbišu dobiš guljaš za K 3'50, -juho z'mt> j som za K 1 ‘60; drugod, saj vemo kje,- stane , guljaš 5— 6 K. kakor pač pride, in druga jezdila primemo temu guijašu Res je sicer, da mesar lahko malo cen« je da, a da more kar za 3 K cenejše, to priča proti drugim. Kaj sledi iz tega?	Lačen	prolet-irec._
Zvitost nemških Židov. Ker vedo, da na progi Zagreb—Zidan most potnikom, name njenim proti Gradcu, vzamejo živila, zato se pe-Ijajo do Trbovlj ali Hrastnika, odtam pa se vrnejo na Zidan most in dalje proti severu. Saj na tej progi od Ljubljane nimi nihče ničesar' seboj nesti T ko pripovedujejo. Treba torej brezobzirno stroge kontrole -tudi na tej pro^i med vožnjo samo Vsak se naj legitimira, kdo je, in kam gre. Orožniki pa naj storijo svojo dolžnost!	'
Kokošinekova filijalka. Na Glavnem trgu je otvoril trgovino neki Potschiwauschegg'. Kakor smo poizvedeli, je to le filijalka' kokošineka Pod tujim imenom hoče zviti nemški trgovec prodati svoje blago tistim, ki v njegovi trgovini nočejo kupovati. Seveda je napis na trgovini popolnoma nemški v znamenje, da hočejo prodajati samo Nencem.
Franc Girstmayr umorjen. O tem umoru smo prijeli od verodostojne strani sledeče poročilo : V nedeljo okrog pol 3. ure popoldne je Girstmayr blizu svojega posestva na cesti v Leitersbergu srečal dva oborožena vojaka, ki sta bi a pijana, razgrajala in.'slepo streljala na vse strani. Samovoljno sta se bila odstranila od svojega oddeika ter pijančevala po različnih gostilnah Ko sta srečala Girstmayrja, je eden od njih, Fras, zahteval najprej cigareto jn nato užigalice. Ker jih Girstmayr ni imel, mu jih ni mogel dati. Nato pa je klical vojak Fras za njim: „Ti prokl ta krapavca, jaz ti bom že pokazal!“ ter dvakrat ustrelil. Prvi strel je zgrešil, diu«i pa je zadel Girsttnay?ja v vrat tako nesrečno, da se je napadeni zgrudil in kmalo1 nato izdihnil. Prenesli so ga rta njegov dom in ga položili na mrtvaški oder. Vojaka sta utekla, a orožnik ju je na kolesih pri Sv.
urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl
—................ V " 11 ■	    1
Kungoti dohitel, aretiral in odvedel v zapor domobranske vojašnice. Drugi vojak je Ignac Farkaš iz ljutomerskega okraja. Sodilo ju bo vojaško sodišče. — Fras je doma iz Maribora;-bil je zaradi različnih zločinov že mnogokrat, kaznovan. Njegov oče je bil nekdaj viničar pri umorjenem, ki ga je pa baje spodil iz službe.
Od tega časa je mladi Fras grozil, da bo Girst-mayerja ubil. Od vojaške strani se poroča, da sta oba vojaka dezerterja. Umrli je bil star 70 let, ter je bil večkrat kandidat štajerčijancev v mariborskem okraju. Kljub svoji starosti je bil še prožnega duha in osebno ljubezniv. N: v. m. p.!
O vojnih posojilih in njih protipostav-nosti. Arb. Ztg. z dne 19. t Ai jtfše med dru-\ gim: G. v. Beck je bil te dni v Prag[, da bo > se s Cehi pogodil o tem, da naj bi Čehi prevzeli garancijo za 24/1#- mil jard« Uaiikovcevs; te dve miljarde (2000 miljonov^kfon)* naj “bi m le še nekak zadnji del vojnih posojil. Če bi torej Čehi (in seveda tudi druge države nekdanje Avstrije, torej tudi mi) rekli, da prevzamemo garancijo, potem bi vojna posojila t. j. oni papirji, ki so ji dobili oni, ki so podpisali, obdržali še tjeko vrednost, če pa ne, pa bi bilo vse izgubljeno. Čehi pa so res tekli, da za ona posojila, ki jih je vzela prejšnja avstrijska vlada po §14. t. j. brez potrditve parlamenta, ne prev- , zamejo nobene garancije. Tistih posojil po § 14 pa je bilo za 32% miljard. Te 32500 miljonov 1 kron torej nima nobenega kritja, nobene garancije in so morda popolnoma izgubljene. Pač pa ; so Čehi rekli, da>bi prevzeli del onih dolgov, ki ■ -jih je bivši parlament zakonito prevzel. Krivi onih protizakonitih vojnih posojil 32-5 miljard ' so -bili oziroma so v prvi vrsti nemški nacijonal-ci in kršč. socijalči, ki so “bivši državi rajši pustili vsa o protizakonitost, samo, da bi vojska še 'trajala. A danes, kdo bode plačal? Ali oni, sleparji, tatovi, ki so kradli ne samo premožnim,, temveč tudi kmetom, uradnikom in drugim iz žepa! Tem se naj torej zahvalimo — tudi mi I
f
Razne novice.
Obupno stanje na Dunaju. V »Journal
dp GeneVe« poroča Ferriere, član* švicarskega Rudečega križa, da je stanje1 na Dunaju tako obupno, da se je treba bati, da tam zmagajo; boljševiški pristaši, to pa da pomenja za antanto in celo Evropo veliko nevarnost, torej treba takoj pomagati Dunaju.
Koliko živil bo morala Jugoslavija uvoziti? Ko nastopijo zppet normalne'razmere, bo Jugoslavija'imela dovolj živeža ne-le zase, temveč ga bo mogla tudi še izvažati. Z žitom bode vsefeako preskrbljena že s prihodnjo žetvijo. enako tudi z drugimi živili, invzeraši masti in mesa. Mast in meso pa se bosta, morala na vsak način uvažati še par let, da s^ naša živinoreja in prašičereja nekoliko opomore. Do prihodnje žetve pa so veliki deli naše domovine po- ’ polnoma odvisni od uvoza. O Stbiji tu ne govo-' rimo Za Stbijo je živil dovolj V Solunu in se gre samo zato, da se popravi razdrta železniška proga, pa bo Srbija rešena skrbi. Hrvatski, Slavoniji, Bački jn Banatu ne bo treba sploh ničesar uvažati, ker-je tu živeža dovolj. Na uvoz pa so navezane vse ostale jugoslovanske zemlje. Računati treba, da bo okoli 2,200.000 ljudi je Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Istre in Slovenije do prihodnje žetve odvisno popolnoma od uvoza živil iz ino/.emstva. Ako vzat*emo poprečno 200 dni in pol kilograma na dan za osebo (ker ^ smo navajeni stradati, bo ta množina pač zadoščala, da se 1 ešiibo nnjvečje lakote I) bi to uneslo 220.000 ton. ali približno 36 000 ton na mesec. To je vsekako razmeroma majhna množina, ki bi, so pač l<^iko uvozila, samo treba primerne organizacije.
-  ■ - —  .......... .......... < 1. 1 i,	1	■
Rabitsch v Mariboru.