LETO XIX. ŠTEV. 531 GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 9. APRILA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Petrolejski milijarderji in naš kmet že takoi. ko je bila graditev tržaškega naftovoda komaj napovedana, smo v «Gospodar-stvu» opozorili na nevarnost, da bosta zopet prizadeta naš mali človek in naša posest, pa naj Prinaša naftovod še tako velike gospodarske koristi Trstu, (še te nekateri radi pretiravajo). Namenoma smo pogosto poročali o tej pobudi in na podlagi Povsem stvarnih podatkov (iz nemškega, angleškega, francoskega in ameriškega tiska) tudi Preprostemu človeku pokazali, da gre za velikopotezno akcijo Predvsem tujega velekapitala. Nič manj kakor dvanajst veli-"tii tujih petrolejskih družb se Je združilo v ta namen pač iz Sole špekulacije, niti zdaleč ne niorda zaradi Trsta ali celo nasada človeka. Te družbe posedujejo velikansko premoženje; samo ena izmed teh — Shell — je najbolj udeležna pri tržaškem naftovodu, je pred kratkim naročila tri petrolejske ladje po 165.000 ton in vsaka bo stala milijarde in milijarde lir. Špekulacija gre tako daleč, da same družbe niti ne financirajo graditve naftovoda, temveč so financiranje zaupale londonski finančni skupini Rotschild and Sons, in drugim bankam. V prometu so velikanske vsote denarja — čez 100 milijard lir. Italijanska državna družba ENI, katere premoženje gre sicer v’ milijarde in milijarde, je pri naftovodu udeležena samo z 10 odsto. Ali ni povsem tem naravno, da te tako bogate družbe tudi pošteno odplačajo našega malega človeka, ki mu bodo deloma vzele (v Dolini), deloma pa Pokvarile rodovitna zemljišča? Prav te dni smo v bavarskem listu eSueddeutsche Zeitung* brali, da po Bavarskem, koder bo tekel tržaški naftovod kmete dobro plačujejo za oškodova-Pa zemljišča. (Die Erdoelgesell-sphaften bezahlen nicht wenig r^ld fuer den «laufenden Me-*.er Rohr an die Eigentuemer Bodens, in dem die Leitnng riihep wird...»). , P6 Pozorno sledimo, kako de ia'° družbe drugod, delamo to pač z namenom, da bi zavarova-, koristi tudi našega človeka in da ne bi tuji kapital dobil vtisa, da ima opravka z neinformiranimi ljudmi, ki se zadovoljijo z vsako drobtino, ki pade z mize. Povsem tem nas je morala iznenaditi vest. da je dolinska občina brez potrebne in podrobne proučitve vsega vprašanja Podelila petrolejski družbi dovoljenje za gradnjo naftnih rezervoarjev na svojem področju, v smislu zakona iz leta 1932 ji je bila dana možnost, da poprej imenuje posebno komisijo, ki ko postavila ustrezne poeoie ki bi šli zlasti za tem, da bi’ se zavarovale koristi zemljiških Posestnikov, človek ne more razumeti, zakaj se je občini tako mudilo. Mestece Lindau ob Bodenskem jezeru na bavarski strani se že dve leti uspešno upira izvajanju načrta italijanske državne družbe ENI za speljavo naftovoda ob jezeru (iz Genove do Ingolstadta), čeprav je bavarska vlada družbi že podelila ustrezno dovoljenje! In vendar je ENI že davno dogradila petrolejsko čistilnico ?. Ingolstadtu in mora nabavljati nafto od drugih petrolejskih družb po naftovodu iz Mar-f^iiiea, da bi čistilnica lahko o-Dratovala, in to ker ni mogla 2aradi upiranja mesta Lindau Pravočasno dograditi lastnega naftovoda iz Genove v Ingol-stadt. Tudi dobrdobska občina je no-gumno iznesla svoje pomisleke ln ni dvoma, da jih bo petrolejska družba, ki gradi naftovod čez Italijo, temeljito proučila in verjetno tudi upoštevala. Mi smo predlagali, da bi se za zaščito naših občin in naših ljudi ustanovil konzorcii med prizadetimi občinami. Ustanovljen je bil vsaj konzorcij za zaščito razlaščencev, pa bi bilo zanimi-v°. kaj sodi on sam o tem vprašanju. Večino zemljišč, ki jih bo potrebovala petrolejska družba za postavitev rezervoarjev v Dolini, je že razlastila Ustanova za industrijsko pristanišče, drugim kmetom bodo zemljišča šele razlastili. Ustanova za industrijsko pristanišče odkupuje zemljo od kmetov po nizki ceni in jo nato po višjih cenah oddaja industrijskim podjetjem, v tem primeru petrolejski družbi. Pravijo, da hoče tako razlastiti še tiste parcele, ki so potrebne petrolejski družbi za rezervoarje m jih nato odstopiti tej družbi s®veda po višji ceni. Zakaj ne Odkupi sama petrolejska družba direktno zemljišč in jih plača bo tržni ceni, ki je mnogo višja kakor odkupna cena, ki jo no-huja Ustanova za industrijsko pristanišče? Mar hoče odkupiti zemljišča Ustanova za industrijsko pristanišče, ker se bo lahko sklicevala na 100 let stari zakon °. mzlaščevanju v «javno koristne namene»? Mar ni nafto- Atomske električne centrale imajo bodočnost Lela 1980 25 do 30 odsto električne energije iz atomskih elektrarn V razdobju med 1970 ln 1980 se bo delež atomske energije na pridobljeni električni energiji dvignil za na 25 do 30 odsto. To je izjavil načelnik gospodarskega oddelka komisije Evrato-ma dr. Michalis v Bonnu, že drugi strokovnjaki so predvidevali takšen razvoj, zdaj ga je dr. Michaelis še potrdil. Takšen razvoj predvideva osnutek programa za jedrsko energijo, o katerem bodo razpravljali na konferenci Evratomske komisije v Benetkah med 12. in 14. aprilom. Konference se bodo udeležili predstavniki elektrogospodarstva in podjetij, ki so zainteresirana za gradnjo reaktorjev. Osnutek obdeluje najprej razdobje do leta 1980, nato pa napoveduje razvoj do leta 2000. Po sprejetih načrtih bi inštalirana moč v atomskih centralah do leta 1970 znašala 4.200 MW. To bi predstavljalo 3 odsto celotne proizvodnje električne e-nergije. Do leta 1980 pričakujejo, da se bo inštalirana moč v atomskih centralah dvignila nad 40.000 megavatov ter bo predstavljala 25 do 30 odsto celotne proizvodnje električne energije. Do leta 2000 bi se zmogljivost dvignila za 400.000 megavatov in delež atomskih central na 50 odsto celotne proizvodnje e-lektrične energije. Na Angleškem atomska energija cenejša Londonski «Economist» po-r°ča, da so trije atomski konzorciji poslali osrednjemu uradu za električno energijo Central Electricity Generating Bo-ard ponudbo za gradnjo nove atomske električne centrale. Ponudba je tako ugodna, da presega pričakovanja oblasti za a-tomsko energijo (Atomic Ener-gy Authority). To je ena najbolj ugodnih ponudb, kar so jih doslej postavila angleška in a-meriška podjetja. Nova elektrarna na atomski pogon bi pro- izvajala električno energijo po nižji ceni kakor termične elektrarne na Angleškem. Cena e-lektrične energije iz te atomske centrale bi namreč znašala 0,4 penija za enoto ter bi torej bila izpod cene 0,6 penija, kakor jo zahteva Atomic Energy Autho-rity od atomskih central; bila bi tudi izpod cene, kakor jo je zahtevala Central Electricity Generating Board od svojih termičnih elektrarn na premog. MNENJE ITALIJANSKEGA STROKOVNJAKA Tudi prof. Enrico Medi, podpredsednik Evratoma, je v svojem predavanju v univerzitetnem krožku za evropske študije v Rimu naglasil, da bo v kratkem električna energija pridobljena v atomskih centralah, cenejša kakor energija iz običajnih elektrarn. To seveda ne pomeni, da bodo atomske elektrarne spravile v krizo običajne elektrarne. Potrebno je pravilno razdeliti električno energijo po državah Evropske gospodarske skupnosti. Cena kilovatne ure elektrike z jedrske centrale se je v zadnjih letih zmanjšala za dve tretjini. Italija potrebuje še več električne energije glede na svoj gospodarski razvoj. Takšna bo velika raketa (z Efhardovo konico) Krščansko-de-mokratske unije na jesenskih volitvah. Na kongresu stranke v Duesseldorfu so ji skušali vbrizgniti svežega plina, a sami nemški listi so mnenja, da je bilo razpoloženje na kongresu vprav jesensko. Stranko vodi še vedno dr. Adenauer, ki pa ni več kancler. Pravijo, da ni več pravega poleta ne v stranki ne v vladi. Adenauer in Erhard rada vlečeta narazen, kot Erhar-dov nasprotnik pa se pojavlja Bavarec Strauss, bivši minister narodne obrambe. Dr Adenauer je na kongresu stranke kritiziral politiko svojega naslednika. V zunanji politiki ni Erhard prav nič popustljiv, kakor bi bil Adenauer, ker hoče združitev obeh Nemčij za vsako ceno, čeprav spravlja pri tem v zadrego svoje zaveznike na zapadu. To se je pokazalo prav te dni z zasedanjem parlamenta prav v Berlinu, ki so ga vzh. Nemci in Rusi smatrali za nepotrebno izzivanje. Podpora ladjedelnicam v vsakem primeru A ko ne državna, pa s strani EGS - Predsednik IRI branil italijansko gledišče pred EGS Kakor znano, se petletni načrt, ki predvideva zapretje tržaške ladjedelnice Sv. Marka, sklicuje na omejitve, ki jih svojim članicam nalaga glede lad-jedelstva Evropska gospodarska skupnost. Kakor smo že nedavno poročali, je razprava o položaju ladjedelnic, to je o vprašanju državnih podpor, ki jih lahko posamezne vlade dovoljujejo svojim ladjedelnicam, prav te dni na dnevnem redu pred delstvo, da bi ne potrebovalo več državne pomoči; EGS je v načelu proti državnim podporam, češ da umetno vzdržujejo konkurenčnost ladjedelnic, oziroma škodujejo ladjedelnicam drugih držav. V smislu omenjenega zakonskega osnutka bi državne podpore ladjedelnicam v Italiji ostale v veljavi do leta 1969. Vse kaže, da bo ta italijanski predlog pred EGS težko prodrl. Nemčija in Nizozem- komisijo Evropske gospodarske ska so že v načelu proti držav-skupnosti. Prve vesti o poteku j nim podporam — pač pa se ko-teh pogajanj so bile sicer bolj , misija nagiba k sklepu, da bi ugodne, kakor najnovejše, ven-1 državne podpore ukinili konec dar ni zadeva za Italijo in s \ prihodnjega leta. Italijansko od-tem tudi ne za tržaško ladjedel- j poslanstvo — v njem je tudi nico dokončno kompromitirana, j Giorgio Tupini, predsednik Fin-I tali j anska vlada je meseca cantieri, ki zdržuje vse ladjedel-novembra sporočila vsebino za- n'ce v Italiji pod državnim nad-konskega osnutka, s katerim zorstvom, med temi tudi Zdni-naj bi se državne podpore ladje- žene jadranske ladjedelnice delnicam ohranile. Italijanski zakon (št. 301), ki je predvideval takšne podpore ladjedelnicam je namreč zapadel že meseca julija. Novi zakon mora odobriti komisija Evropske go- (CRDA) — se upira tej omejitvi. Tudi v primeru, ko bi italijanska delegacija morala sprejeti to omejitev, bi ostala še vedno možnost, da se tržaška ladjedelnica ohrani. Komisija Carine v enotno blagajno EGS Predsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti prof. VValter Hallstein je pred komisijo iznesel vprav revolucionaren predlog. Dejal je, da si je Evropska gospodarska skupnost s tem, da se je obvezala denarno prispevati za ureditev proizvodnje in trgovine z kmetijskimi pridelki, nadela veliko breme, zato si mora zdaj zagotoviti dohodke. Dohodki od e-notne carine, ki jo bodo pobirale države Evropske gospodarske skupnosti, naj se stekajo v skupno blagajno Evropske gospodarske skupnosti. Značilno je, da se je k temu predlogu uprl prav Francoz podpredsednik Robert Marjolin, češ da se suverene države ne morejo odpovedati pobiranju carin; pobiranje carin sodi med najbolj ukoreninjene tradicije VVIUUI J.VJL ZVJlllJUMja JJJ V J. VjpOZVd SV- i-'J-„ -- , . , . I “7 ° u , « - spodarske skupnosti preden se EGS namreč predvideva za pri- finančne uprave, je dejal Mar-lahko uveljavi. V smislu rim- j mer, da bi se ukinile podpore Prnf Hnilstein ie mnema. skega dogovora o ustanovitvi Exropske gospodarske skupnosti bi morale posamezne države tako organizirati svoje ladje- ČEŠKOSLOVASKA TRGOVINSKA MORNARICA SE VEČA. V EGK o gospodarskem razvoju na Vzhodu Tudi letos je Evropska gospodarska komisija pri OZN v že- britanskem ladjedelskem kon- nevi objavila pregled o gospo- zorciju «Swan Hunter and Wi-gham Richardson» bodo v doglednem času zgradili za češkoslovaško 35.000-tonsko trgovinsko ladjo, ki bo naj večja tovrstna ladij a v ČSSR. Trenutno naj- darskem razvoju v posameznih evropskih državah, ki se tokrat nanaša na leto 1964. Zanimivo je zlasti poročilo o gospodarskem razvoju v vzhodnoevropskih državah. Poročilo ugotav- lov na uro. Vozila bo v Ameriko in nazaj. Kdo bo financiral tržaški naftovod Iz Muenchena poročajo, da pogajanja med raznimi mednarodnimi bančnimi skupinami in družbami, ki bodo gradile naftovod iz Trsta do Ingolstadta na Bavarskem še niso dovedla do zaključka. Po vsej verjetnosti se bo financiranja udeležila predvsem Rothschildova skupina. Stroški za gradnjo naftovoda so proračunani na 640 milijonov zahodnonemških mark (okoli 100 milijard lir); od tega bodo bančni krediti predstavljali 400 do 500 milijonov mark. Ostali znesek bodo prispevale same družbe, ki so za graditev naftovoda po Nemčiji ustanovile družbo Transalpine Oelleitung GmbH I di, da bi graditev dokončali v (Muenchen). K Rothschildove-mu bančnemu konzorciju pripadajo: N. M. Rothschild and Sons (London), Lehmann Bros (London), SG. Warburg and Co. (London), Banque de Pariš et de Pays Bas (Pariz), Banca Commerciale Italiana (Milan), c re d itanst a 1 tal tbanv ere in (Dunaj). Oesterreichische Laender-bank AG (Dunaj) in Dresdner Bank, ki je poslovno povezana 2 Esso AG. . Treba bo še odločiti ali naj „?n-ZOjCij. financira naftovod po sej dolžini, to je na 455 km ^;?r° po italijanskem in avstrijskem ozemlju ter prepustiti financiranje naftovoda v Nemčiji nemškim bankam. Poleg Rothschildove skupine so se ponudile mednarodnim petrolejskim družbam za financiranje še tri druge skupine, in sicer Morgan Stanley, Morgan Grenfell, Morgan and Cie. in Lazard Freres (I. skupina), Samuel Hill in Dillon Read (II. skupina), Samuel Montague in White Weld and Co. (III. skupina). Zadevne obveznice bodo izdane v različnih finančnih središčih. Med družbami, ki bodo prispevale kapital za ustanovitev nemške družbe Transalpine Oelleitung Triest - Ingolstadt, ki bo prevzela gradnjo naftovoda TAL na nemškem ozemlju, so pustili nezasedeno eno mesto, ki naj bi ga zasedla velika francoska družba Compagnie Fran-caise des Petroles; ta ni med ustanovnimi družbami. Njej naj bi pripadal delež 2 odsto delniške glavnice nove družbe, ki znaša 10 milijonov nemških mark G milijarda 570 milijonov lir). vod povsem gospodarsko špekulativna zadeva v rokah tujega velekapitala Zato bi morala Ustanova za industrijsko pristanišče pravzaprav še doplačati odškodnino tistim kmetom, ki jim je zemljo razlastila in zanjo plačala nizko ceno, a bo zdaj ta zemljišča odstopila petrolejski družbi! Občinam in posestnikom zemljišč svetujemo, naj se nikar ne prenaglijo. Za obrambo svojih večja tovorna ladja ie 25 000-1 *la> da je bilo preteklo leto za tonska «Košiče», ki so" jo zgra- ’ večino vzhodnih držav z. gospodih Japonci. Nova ladja bo dol- darskega vidika ugodno; narod-ga 200 metrov, njen motor tipa'n! dohodek se je najbolj dvig-Sulzer bo razvijal 17.000 KS, ml v Sovjetski zvezi in v Vzh. plula pa bo s hitrostjo 17 voz- t Nemčiji. Poleg Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije je tudi Romunija lani dočakala zboljšanje gospodarskih razmer, na drugi strani so v Češkoslovaški zaustavili negativne težnje v njenem gospodarskem razvoju. Lani je v Bolgariji, Madžarski. in Poljski nekoliko popustil gospodarski vzpon, ki je bil leta 1963 bolj viden. Nasprotno, je lansko leto v Albaniji dovedlo do ostrega poslabšanja v gospodarstvu. Po mnenju Evropske gospodarske komisije je treba še posebej omeniti prizadevne poskuse v vzhodnoevropskih državah, da bi uvedli bolj racionalne metode pri načrtovanju in v proizvodnji; investicije in zunanja trgovina naj bi se bolj uskladile, na drugi strani naj bi se pomožni viri bolj izkoristili. To težnjo je bilo zlasti opaziti na češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji. Po večini se vzhodne države odmikajo od starega načrtovanja. Notranja trgovina spodbuja jugoslovansko proizvodnjo Poročilo Evropske gospodarske komisije o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji med lanskim letom navaja, da se je proizvodnja povečala za 12,5 Naftovod Koper-Dunaj? V zvezi z vestjo neke franco ske tiskovne agencije iz Beograda da nameravajo speljati naftovod iz Kopra na Dunaj, poroča tržaški «11 Piccolo», da je vest zbudila pozornost tudi okoli deželne uprave. Deželni strokovnjaki menijo, da je načrt teoretično izvedljiv, vendar z gospodarskega vidika neverjeten. Zmogljivost tega naftovoda bi znašala samo 6 milijonov ton letno, medtem ko bi mora- _______ la, biti dvakrat večja, da bi se Deutsche naftovod rentiral. čudno je tu- 10 letih, medtem ko bodo za tržaški naftovod (do Ingolstadta) potrebovali samo dve leti. Naftovod iz Kopra bi stal 45 milijonov dolarjev, to je 28 do 30 milijard lir, in sicer 4,7/5 milijarde za tono letne zmogljivosti, medtem ko bo tržaški stal samo 1,8/2 milijarde za tono. Po vsem tem naj bi imela vest o graditvi naftovoda Koper-Du-naj samo namen sondiranja, še posebno glede na to, da so pogoji za napeljavo naftovoda čez italijansko ozemlje ugodnejši. litika v Jugoslaviji teži za vzpostavitvijo notranje bilance in zmanjšanjem primanjkljaja v zunanji trgovini ob istočasni hitrejši gospodarski rasti. Konkurenčnost angleške industrije popušča V svojem poročilu za leto 1964 ugotavlja Evropska gospodarska komisija, da se je konkurenčnost angleške industrije lani zmanjšala. Primanjkljaj v angleški trgovinski bilanci zadržuje razvoj trgovine v zahodni Evropi. Težnja za povečanje izvoza je popustila. Prav primanjkljaj v angleški plačilni bilanci predstavlja enega izmed najvažnejših gbspodo.rskih problemov v zahodni Evropi. Dva druga problema: kako naj Francija in Italija najdeta pot do poživitve gospodarske rasti brez inflacije. Gospodarski pregled EGK o-menja naraščanje uvoza izdelkov na Angleško hkrati pa popuščanje angleškega deleža na izvozu; prav v tem je dokaz popuščanja konkurenčnosti angleške industrije. Velika Britanija upa, da bo zadržala uvoz v letu 1965 v dosedanjih mejah ter bo zboljšala plačilno bilanco s povečanjem izvoza. Pri vsem znižanju davčne obremenitve ne bodo angleški izvozniki z lahkoto povečali izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti zaradi diskriminacije v carinskih tarifah še dolgo se bodo čutile posledice davčne obremenitve in prispevkov za socialno zavarovanje. Poročilo priporoča krčenje uvoza kot najboljše sredstvo v boju proti inflaciji. Surovi narodni dohodek v zahodni Evropi bo letos po napo- ----- „„ j_ . vedi EGK narastel za 3,5 do 4 vrednosti za 13 odsto, medtem! odsto, medtem ko se je lani ko je uvoz napredoval za 25 od- dvignil za 5,5 odsto; v sami V čisto, predvsem zaradi nabave su- j liki Britaniji se bo dohodek po-rovin. Letošnja gospodarska po-1 večal za 3,5 odsto. odsto, kar pomeni, da se je gospodarstvo razmeroma še vedno naglo razvijalo. Notranja trgovina je bila v polnem razmahu ter je tako ugodno vplivala na proizvodnjo na vseh gospodarskih področjih, razen v kmetijstvu; to se je počasneje razvijalo kakor leta 1963. Industrijska proizvodnja je napredovala za 16 odsto, in to predvsem zaradi povečanja proizvodnosti. Razlike v stopnji naraščanja med posameznimi industrijskimi panogami so bile znatne, in sicer ne samo zaradi odvisnosti od povpraševanja po izdelkih, temveč tudi v zvezi s stopnjo preskrbljenosti s surovinami. Najbolj se je dvignila proizvodnja tobaka, in sicer za 40 odsto, elektroindustrije za 33 odsto, industrije za predelavo kovin za 26 odsto, kemične, papirne in industrije obutve pa za 21 do 22 odsto. Kmetijska proizvodnja je bila v letu 1963 izredno visoka ter se je dvignila za 10 odsto v primeri s prejšnjim letom, medtem ko je lani napredek znašal samo 5 odsto. Slab je bil zlasti pridelek pšenice zaradi hude vročine. Sodelovanje med kmetovalci in zadrugami, s katerimi skušajo zmanjšati posledice razkosanosti zemljišč, je pripomoglo k sodobnemu obdelovanju zemlje. K napredku so pripomogli tudi ugodni kreditni pogoji in lahkota, s katerimi se kmetijski pridelki lahko razpečajo. Kakor rečeno, je razmah notranje potrošnje ugodno vplival na gospodarski razvoj. Investicije so se dvignile nominalno za 25 odsto upoštevajoč tekoče cene, realno pa za 10 do 12 odsto. Skupni dohodek nekmetijskega prebivalstva se je povečal za 30 odsto, realno t>a za 11 odsto. Izvoz se je lani dvignil po ladjedelnicam v posameznih dr žavah, uveljavljenje sistema podpore ladjedelnicam s strani Evropske gospodarske skupnosti. To pomeni, da bi se dala izposlovati podpora tudi za tržaško ladjedelnico Sv. Marka s strani EGS. V krogih komisije EGS so mnenja, da je reorganizacija italijanskih ladjedelnic že tako napredovala, da te niso več potrebne državnih podpor. Konkurenčnost italijanskih ladjedelnic se je dvignila. Predsednik Tupini je spodbijal to menje in trdil, da se reorganizacija italijanskih ladjedelnic še ni zaključila ; njihova konkurenčnost se ni dvignila. Predsednik Tupini je tudi dodal, da znaša danes zmogljivost italijanskih ladjedelnic 800.000 hrt na leto, od tega odpade na državne oziroma poldržavne ladjedelnice 680 tisoč ton; zmogljivost italijanskih ladjedelnic naj bi se znižala za 300.000 ton, tako da bi ostala še celotna zmogljivost 500.000 ton. Kakor rečeno naj bi petletni načrt zadel tudi ladjedelnico Sv. Marka. IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale), h kateremu pripada tudi Fincan-tiere oziroma GRDA, hočejo o-hraniti ladjedelnice v Sestriju, Tržiču in Castellamaru, češ da so te ladjedelnice dovolj tehnično opremljene in ((funkcionalne«. EGS o važnosti znanstvenega raziskovanja Francija je po svojih odposlancih v komisiji Evropske gospodarske skupnosti sprožila nov pomemben predlog. Evropska gospodarska skupnost naj posveti vso pozornost znanstvenemu raziskovanju, posebno na tistih sektorjih, ki utegnejo pospešiti industrijski razvoj in dvigniti konkurenčnost industrije. Pozornost naj posveti v tem pogledu tudi zasebni podjetnosti. Prouči naj vprašanje, kako bi države EGS lahko s podporami pospešile raziskovalno dejavnost. Za francoski predlog se zanimajo tudi Angleži, čeprav niso včlanjeni v Evropski gospodarski skupnosti. Nekateri listi pripominjajo, da bi Anglija bila pripravljena prispevati k uresničenju francoske zamisli tudi z lastnimi informacijami glede napredka znanstvenega raziskova-I nja. jolin. Prof. Hallstein je mnenja, da se mora EGS postaviti na (Nadaljevanje na 2. strani) Ta pregled za leto 1964 želi strniti podatke glede na razvoj in glede na politiko, ki iz tega izhaja. V tem svetovnem pregledu ob začetku leta 1965 sloni zaključek na raznih podatkih, ki segajo do leta 1934, ko so Združene države določile ceno zlata na 35 dolarjev, kar je poslej ostalo neiapremenjeno. V zadnjih 12 mesecih je dosegla svetovna proizvodnja zlata tako višino kot še nikoli. Od te proizvodnje (kateri se je pridružila prodaja ruskega zia-ta, ki je bila lansko leto zopet precejšnja, čeprav znatno nižja kakor 1963) je po vsem videzu šla milijarda dolarjev, to je skoraj ista vsota kot vsa prejšnja štiri leta, v privatno uporabo ali pa v zaloge. Pritisk, ki se je kazal na funt šterling, in bojazen,' da ne bi vprašanje angleških deviz prizadelo svetovnega denarnega sistema, sta zadnje mesece 1964, kakor kaže, preusmerila nove nakupe na privatno povpraševanje. Povišek uradnih denarnih skladov je znašal v zadnjih 12 mesecih 700 milijard dolarjev, oziroma 175 milijonov manj kakor 1963. Večji del tega zlata se ie iztekel v rezerve vomemb-neših zapodnoevropskih držav, ki pa so kljub temu kupovale zlato pri državni blagajni Združenih držav; zaloge le-teh pa se vendar niso tako zmanjšale kakor zadnja leta po 1957. Svet se peha za zlatom Ob političnih krizah vselej večji naval na zlato ljestvu novo vrsto kredita v znesku 3 milijard dolarjev, da bi sodelovale pri obrambi funta šterlinga in olajšale pritisk na mednarodni denarni sesti'. Preuranjeno bi bilo soditi o stvarnih uspehih velikobritan-skih ukrepov, da bi vzpostavili plačilno bilanco in okrepili funt šterling. Zaupanje je kakor živa, a krhka sadika, ki ji je zmeraj treba poživljati sok.' Zahodni mednarodni denarni sestav, s katerim se je okoristil svet, ni neporušljiv, ni pa zopet nepreklicno obsojen. Še zmeraj lahko ustreza svojemu namenu, če se devize večjih držav krepko držijo in če te države cenijo zdrave plačilne bilance v ozračju izmenjav in razumno svobodnih mednarodnih investicij. Upoštevanje teh pogojev je vsekakor bistveno za delovanje vsakršnega mednarodnega sestava. OBILNA PROIZVODNJA ZLATA ZAUPANJE JE SADIKA KRHKA Zadnji del naše razprave se ukvarja s pretresom krize funta šterlinga in z njenimi mnogovrstnimi odmevi. Tako je Proizvodnja zlata (ne vštevši SSSR pravic, naj izkoristijo vse mož- enajst večjih držav novembra na svetu in druge vzhodnoevropske države, kontinentalno Kitajsko itd.) se je 1934 stalno večala, kakor je bilo vsakega prejšnjega leta. Proizvodnja preteklega leta je presegla za okoli 4 odsto proizvodnjo iz leta 1963; ta je bila za okoli 67 odsto večja kakor pro izvodnia leta 1953 Povišek proizvodnje zlata je n osti, ki jim jih dajejo zakoni. I takoj odprlo Združenemu kra-ibil v bistvu prispevek JUŽNE AFRIKE, ki znaša okoli 70 odsto vse svetovne proizvodnje. V zadnjih desetih letih se je proizvodnja povečala za blizu 150 odsto zlasti zaradi črpanja iz novih rudnikov in izboljšave tehničnih naprav. Po mnenju nekega rudarskega predstavništva iz Južne Afrike bo proizvodnja te države dosegla najvišjo točko 1. 1965 in pričakovati je, da bo začela upadati postopno, kakor bodo zapirali stare rudnike, ki so manjšega pomena in kjer ni moč uporabiti moderne tehnike. V ostalem svetu se je proizvodnja 1964 čedalje manjšala V drugem največjem središču za pridobivanje zlata, v KANADI se je proizvodnja še bolj znižala. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, ki so v tem pogledu na tretjem mestu, je proizvodnja ostala neizpremenjena pri kakšnih 50 milijonov dolarjev; ko maj tretjina predvojne proizvodnje. SOVJETSKO ZA ŽITO ZLATO Rusko zlato je prejšnje leto zbudilo precejšnje vznemirjenje. Sovjetska zveza da je morala 1963 in v začetku 1964 uvoziti iz Avstralije, Kanade, Francije. Zahodne Nemčije in Združenih držav precejšnje množine žita in da je bil ta uvoz plačan v zlatu. Po angleških statistikah o uvozu zlata naj bi bila Rusija v prvih štirih mesecih 1963 1. 1963 pa je dosegla 1,9 milijarde dolarjev. Nove nabave zlata za približno eno milijardo dolarjev so šle prejšnje leto za privatno upo rabo ali pa v zakladnice. V pr vih osmih mesecih se je privatno povpraševanje držalo na izvozila v Združeno kraljestvo i relativno zmerni višini; na-za 213 milijonov dolarjev ru-! sprotno pa je postalo od sep-mene kovine (za vse leto je , tembra dalje mnogo živahnejše znašal izvoz 281 milijonov do- in zadnje štiri mesece 1964 je larjev). V prvem polletju 1964 | najbrž izčrpalo vse nove nabaše je izvoz ruskega zlasta dvig- ve, ki so bile na razpolago. To nil na 272 milijonov dolarjev, od julija do oktobra ni bil zabeležen noben izvoz. Izvoz ruskega zlata pa se seveda ne ujema s prodajami; prodajo so v Londonu in na drugih tržiščih cenili na 350 milijonov dolarjev v pivih desetih mesecih 1964. Za vse leto 1963 je ta prodaja dosegla 550 milijonov dolarjev. Če upoštevamo ta podatek, je prodaja ruskega zlata najbrž precej presegla proizvodnjo, ki je cenjena na 150 do 425 milijonov dolarjev na leto. če Rusijo ne zader.e kakršna nova prehrambnem kriza in če se prodaja ruskega zlata povrne na raven iz dobe 1957-62 — to je približno 250 milijonov dolarjev letno —_ in če dopuščamo, da je največja cenitev proizvodnje bližja resnici kakor naj nižja, bi ZSSR utegnila povečati svoje zlate rezerve. Cenitev zaloge ruskega zlata po zapadnih specialistih gre od 2 milijard dolarjev do desetih milijard največ VZTRAJNA UPORABA ZLATA V PRIVATNEM RAČUNU Nova nabava zlata iz povečane proizvodnje in iz ruskih prodaj je narasla prejšnje leto na približno 1,8 milijarde dolarjev, povečano povpraševanje pa ni brez zvez z raznimi dogodki eksplozija kitajske atomske bombe, politične spremembe v Sovjetski zvezi itd.; vendar bi utegnilo imeti še večji vpliv stanje funta šterlinga, ki je prišlo do viška med krizo konec novembra, kakor tudi negotovost glede raznih deviz. O privatni uporabi zlata v in dustrijii v zlatarstvu in v upo rabi v privatnem sektorju ni na razpolago statistik. V Zdru Ženih državah se je uporaba zlata 1963 (za to leto so na razpolago zadnje statistike) dvig nila na približno 100 milijonov dolarjev, oziroma na približno isti znesek kakor vsako prejšnjih let. Povprečna letna uporaba je med 1953 in 1957 dosegla 50 milijonov dolarjev. Zvišano povpraševanje po zlatu za privatni račun se le delno kaže v gibanju cen zlata na londonski borzi. V dolarjih se je ta cena spreminjala od 35,08 dolarja za unčo do približno 35,13 dolarja v decembru in ta višina je največja po kubanski krizi v oktobru 1962. To gibanje je šibko, če primerjamo zadnjo številko s številko 40 dolarjev, ki je bila zabeležena en krat v oktobru 1960. (Nadaljevanje sledi) Zenska, mati ali delavka Pred kratkim smo zapisali, da hočejo Francozi žensko «dekolonizirati». Kolonijam so se že odpovedali, pa hočejo tudi ženo v zakonu dekoloni-zrati izpod nadoblasti moža, kakor sami pravijo. V zakonu naj bo enakopravna z možem v premoženjskih zadevah, pa tudi v moralnih. Že davno se ženske razgrevajo, seveda ne samo na Francoskem, še ob drugem geslu: ženski enakopravnost tudi na delu. Lepo geslo, vprav krasno, toda kako ga izvesti? «Zenske so komplicirana bitja, je dejal neki francoski podjetnik. One zahtevajo enakopravnost na poklicnem področju z moškim; toda v istem času hočejo izvrševati naloge žene in družinske matere. To je težko združijivo...» Žena naj ostane ženska, na) izvršuje tudi naloge matere, a hkrati naj se delovne razmere in socialne sploh tako uredijo, da bo lahko tudi delavka na vseh področjih človeškega udejstvovanja kakor moški. Kako urediti delovne razmere, da bo ženska lahko hkrati žena in mati ter delavka, ko je že s samim gospodinjstvom že dovolj in preveč zaposlena — modernizacija gospodinjskih naprav jo je lahko samo deloma razbremenila in postrež-nic ni več — pa tudi samo delo v pisarni in v tovarni ali v svobodnem poklicu ji dovolj nese živce, ako se je otresla gospodinjstva. Zadeva se še bolj zapleta, ker jo hoče moški ohraniti kot žensko, kot življenjsko tovarišico in družinsko mater. Niti v Parizu niso na posebnem sestanku, ki so se ga udeležili sociologi, zdravniki, predstavniki ženskih organizacij pa tudi delavci in delodajalci sindikatov našli zadovoljive rešitve. Zedinili so se samo v tem, da ne gre, da bi ženska izven družine še vedno delala 12 do 14 ur na dan ali 80 do 100 ur na teden. Več kakor 40 ur na teden, in to ob isti plači, ne bi smela delati zven družine, dva dni zaporedoma bi morala biti prosta, sicer bi se ne mogla posvetiti družini. Treba bo izpopolniti in razmnožiti «jasli», otroške vrtce in vse podobne ustanove, ki bi lahko razbremenile ženo v družini. Materam na delu izven družine je treba materinski dopust podaljšati na 16 tednov ter zagotoviti jim isto ali vsaj zna-ko vredno mesto, ko se vrnejo na delo. Zborovalci in zbo-rovalke so se strinjali tudi v tem, da bi drugačna razporeditev dela — recimo na pol dneva — kakor velja za moške, pospeševala razločevanje (diskriminacijo) v škodo ženske pred moškim na delu. Težka zadeva vsekakor ta resnična enakopravnost ženske, ne samo enakopravnost na papirju! Težko spraviti mater, življenjsko tovarišico in delavko v en koš. To je že dovolj jasno pokazalo resnično življenje v družini in tovarni. Ni čuda, da se zopet oglašajo sociologi in zdravniki, ki pravi-jo: Vrnimo žensko zopet v družino, zato pa plačajmo rajši bolj moža, družinskega očeta, da bo lahko pošteno vzdrževal družino. Vendar je razvoj šel že tako daleč, da mnogo žensk ne bo sprejelo vei tega predloga. — Ib — ZENSKA PREHODI 3 KM NA DAN Ugotovili so, da gospodinja, ki mora skrbeti za otroke ter kuhati, prehodi približno 3 km na dan ter prenese 500 kg raznih kuhinjskih predmetov. SLOVAnIkf PVT°An|T t JTJGO-1 volila prehod vozil, ki čez ki- ^,sn^v,r„,ov?s: mu: predstavniki kitajske vlad, ten protestira proti napadom kitajskega ministrskega pred sednika ču Enlaja proti jugo slovanski državi. Te napade je izrekel ču Enlaj med svojim obiskom v Albaniji. O jugoslovanskih voditeljih in njihovi miroljubni politiki ter njihc vem prizadevanju, da bi s pred stavniki nevezanih držav pripomogli k miroljubni rešitvi vietnamskega spora, je ču Enlaj v Tirani govoril sramotilno. Njegov govor pravi jugoslovanska nota, predstavlja prekršek osnovnih pravil mednarodnih odnosov in lahko samo še spor in napetost v svetu poglobi. © KAJ JE DELAL ČU ENLAJ V EGIPTU. Prejšnji teden je kitajski ministrski predsednik Ču Enlaj obiskal tudi Kairo, kamor je prispel iz Alžira. Sestal se je z ministrskim predsednikom Ali Sabrijem in predsednikom Naserjem. Razgovor se je sukal predvsem okoli afro-azijske konference, ki bo meseca junija v Alžiru in na katero naj bi povabili predstavnike 60 afriških in azijskih držav. Kitajci si na vso moč prizadevajo, da bi na to konferenco ne bili povabljeni ne Sovjetska zveza ne Malezija. Govorili so tudi o afro-azijski solidarnosti, o razmerah v jugovzhodni Aziji, v Kongu in Palestini. Odnosi med Združeno arabsko republiko in Kitajsko so razmeroma prijateljski. Predsednik Sabri je lani obiskal Peking, decembra pa je pomočnik ministra za industrijo Aziz Sidky spremljal v Peking gospodarsko delegacijo. © PREDAVANJE DUNAJSKE-GA KARDINALA V KAIRU. Dunajski kardinal Koenig je predaval na starodavni muslimanski univerzi Al-Azhar v Kairu o vprašanju »monoteizem v današnjem svetu». To je bil prvi cerkveni katoliški dostojanstvenik, ki je spregovoril na tej univerzi. Predavanju je prisostvovalo okoli 5000 študentov,. mohamedancev in kristjanov; med njimi je bil šejk El Islam Hasan Maamun. Kardi nala je pozdravil rektor univerze šejk Ahmed Hasan Bau-ri, ki je izjavil, da bi moha medanstvo in krščanstvo mora la sodelovati, da bi obvladali probleme človeštva. © KATOLICIZEM- IN PRAVO-SLAVJE. Papež Pavel VI. je sprejel tri odposlance pravoslavnega patriarha Benedikta I. Jeruzalemskega; to so bili metropolit Basileios, arhiman-drit Germanos in duhovnik Dimitrov. Ti so obiskali tudi kar dinala Eea, načelnika tajništva za zedinjenje kristjanov. Papežu so se zahvalili, da so bile relikvije sv. Save, meniha iz šestega stoletja, ki je deloval v Jeruzalemu, vrnjene iz Benetk v Jeruzalem; tam je sv. Sava ustanovil samostan. V vatikanskih krogih so temu obisku pripisali velik pomen za zbliževanje med katolicizmom in pravoslavjem. Papež se ie lani med obiskom v Jeruzale mu sestal s patriarhom Atena gorasom. Kardinal Bea ie te dni odpotoval v Carigrad, da bi se tam sestal s patriarhom Atenagorasom. so izjavili sicer, da se Kitajska doslej še ni vmešala v spor; vendar je njen predsednik kitajske vlade ču En Laj na zadnjem potovanju pozival narode, naj se uprejo proti ameriškemu imperializmu. Johnson je v svoji naj novejši izjavi naglasil, da je Amerika pripravljena na razgovore, toda «brezpogcj-ne». To naj bi pomenilo, aa Američani še niso pripravljeni pristati na premirje. Johnson je dodal, da hočejo ZDA zavarovati neodvisnost Južnega Vietnama in preprečiti, da bi si na tem ozemlju katera koli država uredila vojaška oporišča. Ako Severni Vietnam sprejme sporazum, ga bodo Američani gospodarsko pedpra. • NOVA POBUDA NEVEZANIH DRŽAV ZA OHRANITEV MIRU. Konferenca veleposlanikov nevezanih držav v Beogradu se je zaključila s pozivom na prizadete države, da storijo vse, da bi se s sporazumom zaključil vietnamski spor, ki ogroža mir. Zadevna spomenica je bila izročena predstavnikom držav v sporu in Organizaciji združenih narodov. V teh krogih je sDomenica naletela na. ugodne odmev. Glavni tajnik OZN U Tant je priuravljen podpreti prizadevanja nevezanih držav za miroljubno ureditev vietnamske krize. Tudi kanadski zunanji minister Paul Martin je v parlamentu pozdravil poziv nevezanih držav, češ da sloni na načelih, ki so temeljni kamen tudi kanadske zunanje politike. MEDNARODNA TRGOVINA • HOUCHHUTHOV »NAMESTNIK« RAZDVAJA RIMSKE PARLAMENTARCE. Komunisti so predložili rimskemu parlamentu resolucijo, ki izraža nezaupnico vladi, ker je prepovedala predstave znane drame R. Houchhutha »Namestnik«, v kateri se kritizira ravnanje papeža Pij a XII, češ da ni med vojno obsodil preganjana Židov. Samo komunisti in pristaši socialističnih unitarcev (PSI UP) so glasovali za resolucijo, ki ni prodrla, medtem ko se je 13 socialistov, pristašev levega Lombardijevega krila vzdržalo glasovanja. Notranji minister Taviani je branil ukrep rimskega prefekta, češ da mora vlada v smislu konkordata preprečiti vsakršno dejanje, ki bi žalilo »sveti značaj mesta Rima«. -Glasovanje o tej resoluciji je poglobilo nesoglasje 'med posameznimi strujami socialistične stranke, senator Tolloy je odstopil kot načelnik socialistične skupine v senatu, ker se je razdor prenesel tudi v senat. • ZAHODNI NEMCI IZSILJUJEJO ZDRUŽITEV. Zahodno-nemški parlament se je sestal v zahodnem Berlinu — redno zaseda v Bonnu — očitno, da pred vsem svetom manifestira za združitev obeh Nemčij. Zahodni Nemci hočejo pokazati, da imajo samo oni pravico do nastopanja v zahodnem Berlinu. Vzhodna Nemčija smatra to za izzivanje. Nekaj dni pred sestankom parlamenta so vzhodnonemške oblasti večkrat zaprle dohode do Berlina. Sovjetska vojska je priredila vojaške vaje prav v času zasedanja nemškega parlamenta. Njena letala so se spuščala nad dvorano, kjer je zasedal parlament. Zahodne sile so protestirale pri zavezniški komisij v Berlinu, pa tudi pri sovjetski vladi. • HUD POTRES V GRČIJI. Kraje -na Peloponezu je obi skal hud potres. Prvim sunkom so več dni sledili še drugi. Doslej so ugotovili 20 smrtnih žrtev, 208 pa je bilo ranjenih. Prizadetih je bilo nič manj kakor 85 vasi, nekatere so bile popolnoma porušene. Podrtih je bilo 8500 hiš .Brez strehe je ostalo okoli 20.000 ljudi. Blagovne liste za «Alpc-Adria» še niso bile odobrene Po naših informacijah pri tukajšnjem ravnateljstvu za zunanjo trgovino (na generalnem vladnem komisariatu) ministrstvo za zunanjo trgovino še ni dokončno odobrilo blagovnih list za obmejni sejem »Alpe-Adria« ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 15 do 25. maja. Oprema za gostinske obrate na padovanskem velesejmu V Padovi bo od 31. maja do 13. junija 43. mednarodni velesejem. Na njem bodo razstavili med drugim najsodobnejšo opremo za gostinske obrate, kakor bare, slaščičarne, sladoledarne, hotele, restavracije, gostilne, zavode, delavske in uradniške menze, bolnišnice, počitniške domove itd. Na tej razstavi bodo sodelovale najvažnejše tovarne tovrstne opreme. Razstava bo tembolj važna, ker leži Padova prav v središču področja, kjer je turizem še posebno živahen, saj zavzema 25 do 30 odsto turizma v vsej Italiji. A oprema gostinskih obratov je med najpomembnejšimi činitelji za pospešitev turističnega prometa. Pred kmetijskim sejmom v Novem Sadu LETALSTVO © PREDSTAVNIK JUŽNIH TIROLCEV PRI PREDSEDNIKU VLADE. Kakor poroča juž-notirolski tednik »Volksbote«, je predsednik rimske vlade Moro sprejel predsednika Južnotirolske ljudske stranke Ma gnaga v spremstvu petih južno-tirolskih parlamentarcev. S tem stikom med Rimom in Bocnom naj bi prebrodili mrtvo točko, na katero so zašla italijansko-avstrijska pogajanja glede Juž nega Tirola. Posebno odposlanstvo Južnotirolske ljudske stranke se je meseca januarja dogovorilo z avstrijskimi zuna njim ministrom dr. Kreisky-jem, da se bodo nadaljevali vzporedno z avstrijsKO-italijan skimi pogajanji med vladama tudi razgovori med poslanci južnotirolske vlade • POHOD JURASIJEVCEV Ob 150. obletnici podpisa dunajskega kongresa, ki je ozemlje Jure priključil h kantonu Bernu, čeprav živi tam mnogo Francozov, je avtonomistično gibanje Rassemblement juras-sien priredilo protestni pohod iz mesta Courrendlina do Del-monta. ki je trajal tri ure. Začetnega pohoda se je udeležilo okoli 5000 francoskih Švicarjev, v Delmont pa jih je prispelo okoli 1000. Pristaši tega gibanja se hočejo odcepiti od bernskega kantona, ker niso zadovoljni z nemško vlado. Rassemblement jurassien je izročil poslanikom Francije, Avstrije, Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije, ki so sodelovale na Dunajskem kongresu, protestno spomenico. Bernska vlada je zdaj pripravljena ustanoviti posebno volilno okrožje, kjer bi bili jurasijevci v večini. • MEDNARODNA NAPETOST ZARADI VIETNAMA. Nevarnost vojnih zapletljajev se je v Vietnamu povečala. Ameriška letala še vedno odhajajo v velikih skupinah na bombardiranje raznih oporišč in zvez, ki vodijo v Južni Vietnam, v Severnem Vietnamu. Proti ameriškim letalom se prvič nastopila letala «Mig«, sovjetske izdelave; kdo jih je vodil, ni bilo mogoče ugotoviti. Kitajska vlada ie do- di letala »Alitalie«. V Novem Sadu bo od 8. do 18. maja 32. mednarodni kmetijski sejem. Poleg domačih raz-stavljalcev se ga udeležijo tudi razstavljale! iz 20 držav (ZSSR, Italije, ZDA, Avstrije, ČSSR, Poljske, Madžarske, obeh Nemčij, Nizozemske, Danske, Vel. Britanije, švedske, Romun je, Belgije, Izraela, Francije, Bolgarije, Norveške in Švice). Razstavna površina bo večja kakor lani, ker so svoje paviljone razširile ČSSR, Poljska, ZSSR in Vzh. Nemčija. Na sejmu bodo prikazali večinoma poljedelske pridelke, semensko blago, živino, krmo, živila, embalažo, kmetijske stroje, kemikalije in drugo. Jugoslovanski razstavi) a lei se udeležijo sejma v okviru poslovnih združenj. Letos bo poseben poudarek na živinoreji. Domači živinorejci bodo postavili na ogled 580 glav živine, in sicer 380 glav goveda, 360 prašičev, 200 ovac in 100 konj. V živinorejskem oddelku bodo sodelovali tudi Francozi, Ar.gleži, zahodni Ne-mci, Danci, vzhodni Nemci, Švedi, Nizozemci in Bolgari. Med sejmom bo 9. razstava alkoholnih pijač in sadnih sokov, salon embalaže, ocenjevanje in nagrajevanje živine in druge prireditve, kakor tudi strokovna predavanja in posvetovanja. PRED MEDNARODNIM SEJMOM RIBOLOVA V ANCONI Letošnji (15.) mednarodni sejem ribolova v Anconi bo od 26. junija do 11. julija. Doslej se je prijavilo za udeležbo 13 velikih tovarn ladijskih motorjev, električnih in elektronskih naprav ter druge opreme za ribiške ladje. Prisotno bo lepo število zastopnikov ladjedelnic, kakor tudi tovarn plastičnih izdelkov itd. Sejma se bo udeležilo več tujih držav, med temi tudi Jugoslavija. svečeni obisku povabljencev. U-prava velesejma pa je poskrbela tudi za določene olajšave obiskovalcem, in sicer velja to za obiske skupin, v katerih je najmanj 25 oseb, če so iz Italije, a 40 oseb, ako prihajajo iz tujine. Italijanske skupine bodo uživale 20 odsto, inozemske pa 25 odsto popusta na ceni vstopnine. SEJEM V MARIBORU Preteklo soboto so odprli v Mariboru Sejem notranje transportne opreme, ki bo trajal do 11. aprila. Glavni namen sejma je prikazati najnovejše dosežke jugoslovanske industrije v proizvodnji opreme za notranje prevoze, saj se sejma udeležujejo proizvajalci iz vse Jugoslavije. Razstavljeno blago kaže napore jugoslovanskih gospodarskih podjetij za večjo mehanizacijo in avtomatizacijo v proizvodnih postopkih. Na mariborskem sejmišču prirejajo medtem tudi posvetovanja in predavanja. IPACK-IMA ’65 Na sestanku izvršnega odbora vodstva sejma Ipack-Ima v Milanu, ki se ga je udeležil tudi nredsednik sen. Saggin, je generalni tajnik dr. Landini podal izčrpno poročilo o poteku priprav za letošnji, to se pravi četrti sejem, ki bo od 11. do 17. septembra. Kot znano, razstavljajo na tem milanskem sejmu embalažna sredstva, nadalje sredstva za notranje prevoze in stroje za živilsko industrijo. Doslej so zabeležili že veliko prijav tako iz Italije kakor iz tujine. Sejma se letos udeleže tudi Amerikanci, in sicer na osnovi sporazuma, katerega sta v tem smislu dosegla vodstvo I-pack-Ima in ameriški urad za trgovsko propagando v Milanu United States Trade Center. Krupp tudi v Bolgariji V Vzhodni Evropi polagajo vedno večjo važnost na kemično industrijo. Krupcov koncern v Essenu je dobil sedaj od Bolgarije veliko naročilo v višini 8 milijard in 300 milijonov lir za napravo tovarne kemičnih vlaken. Pri tem ne gre za kompenzacijsko pogodbo, ampak za naročilo pod običajnimi pogoji. Za naročilo se je potegovala tudi angleška družba Humphrey & Glasgow, vendar so se Bolgari odločili za Nemce. Kemična tovarna bo v mnogih podrobnostih podobna tovarni kemičnih vlaken, ki jo je essen-sko podjetje dobavilo leta 1957 Sovjetski zvezi. Madžarska vlada pa je sklenila z britansko' družbo Simon-Carves Ltd. pogodbo za napravo tovarne politena v vrednosti 4 milijonov funtov šterlingov ali 6 milijard 820 milijonov lir. Tovarna bo imela letno zmogljivost 24.000 ton. — (n) BLAGO PO DONAVI V PERZIJO Pridružitev Izraela EGS Evropski parlament šestorice (Evropske gospodarske skupnosti) se je v Strasbourgu soglasno izrekel za pridružitev Izraela k Evropski gospodarski skupnosti. Glasovanju je prisostvovalo tudi posebno odposlanstvo izraelskega parlamenta. Resolucija poziva komisijo EGS, naj pripomore k pridružitvi Izraela k EGS. V Tel-Aviv je prispel podpredsednik komisije EGS Sandri z namenom, da bi se seznanil z gospodarskimi razmerami v Izraelu. Sestal se je z izraelskim finančnim ministrom Pinhasom Sapirom, zunanjo ministrico Goldo Meir in načelnikom gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu Mošo Alonom. V istem času so predstavniki izraelske vlade in ustanove za trgovino z limonami (Israel Ci-trus Marketing Board) odpotovali v Italijo, da bi se sporazumeli glede izvoza izraelskih limon, preden bi se začela v Bruslju pogajanja med izraelskim odposlanstvom in Evropsko gospodarsko skupnostjo. T U R I Z E Za pospeševanje turizma v Jugoslaviji LETALA BOEING ZA LUFTHANSO Upravni svet zahodnonemške letalske družbe Lufthansa je sklenil kupiti 21 potniških reakcijskih letal vrste Boeing 737 za polete na krajših progah. Vsako tako letalo sprejme 76 do 94 potnikov, njegova avtonomija znaša 1.700 km, povprečna hitrost na običajnih potniških progah na 900 km na uro. Za letala Boeing je značilno, da lahko pristajajo z manjšo hitrostjo, kakor druga reakcijska letala, torej tudj na manjših letališčih. LETALSKA ZVEZA BENETKE — PARIZ S 1. aprilom je bila spet uvedena sezonska letalska zveza med Benetkami in Parizom. Vzdržujejo jo letala francoske družbe »Air France«, in sicer trikrat tedensko, ob torkih, četrtkih in sobotah. Odhod z beneškega letališča Marco Polo ob 11. uri, prihod na pariškem letališču Orly ob 12.40; odhod iz Pariza (v istih dneh) ob 8.35, prihod v Benetke ob 10.15. Od 2. junija dalje bodo vozila na tej progi letala tudi ob sredah, a že s 14. majem bodo na isti progi vozila trikrat v tednu tu- PRED XXI SEJMOM OBLAČIL V TURINU Na turinsikem sejmišču so se že začele priprave za XXI sejem oblačil SAMIA, ki bo od 9. do 12. septembra letos, že zdaj se je prijavilo za sejem veliko število razstavljalcev. V okviru sejma bodo priredili tudi tako imenovano »srečanje«, pravzaprav zasedanje operaterjev s področja trgovine s perilom in njegovimi pritiklinami (stezniki itd.). Na tern področju je zaposlenih v Italiji okrog 50.000 ljudi. Izdelovanje perila se lepo razvija, prav tako tudi izvoz v tujino. V lanskem letu je Italija izvozila n.pr. za okoli 8 milijard lir ženskega in moškega perila ter za nad 500 milijonov lir pritiklin; celoten izvoz je napredoval za 500 odsto v primer-; z letom 1963. UGODNI ZAKLJUČKI NA VERONSKEM SEJMU Prireditelji 67. mednarodnega kmetijskega sejma v Veroni, ki se je zaključil pred kratkim so kar zadovoljni. Na sejmu je sodelovalo 4.120 razstavljalcev, od tega 1.206 iz 33 tujih držav. Največje zanimanje obiskovalcev je bilo za kmetijske stroje, posebno so se obnesli stroji tovarn Fiat in Massey Fergusson. Sejem si je ogledalo zelo veliko oseb iz Italije in tujine, samo v prvih dneh so jih našteli 760.000, od tega 20 tisoč inozemcev. Sklepanje kupčij je bilo navzlic neugodni gospodarski konjunkturi še kar zadovoljivo in prireditelji že mislijo na prihodnji, torej 68. sejem, ki bo od 13. do 21. marca 1966 (ob tej priložnosti bodo priredili tudi 19. razstavo kmetijskih strojev, ki bo po splošnih pričakovanjih še bolj uspela kot letos). OLAJŠAVE ZA OBISKOVAL CE MILANSKEGA SEJMA Na Dunaju so se sestali zastopniki avstrijskih in sovjetskih prevoznih in ladijskih podjetij. ki se ukvarjajo s plovbo po Donavi. Med drugim so razpravljali o možnostih skupnih prevozov v Ferziio in Afganistan. Razmotrili so možnost nove ladijske zveze s Perzijo preko prekopa, ki veže Crr.o morje preko Dona in Volge neposredno s Kaspiškim morjem. Uporaba podonavskih ladH pa tej poti bi omogočila prevoz avstrijskega blaga v perzijske kraje brez dosedanjih večkratnih prekladanj. Za to novo možnost se zanimajo tudi druge podonavske države. — (n) LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja «Bled» odpluje te dri iz Solita proti Reki, kjer pristane 12. aprila. Ladja »Bohinj« pluje proti Temi, kjer se zasidra 18. aprila, nakar bo odpotovala proti Lagosu in Apa-pi. »Dubrovnik« je priplula 3. aprila v Abidjan. »Pohorje« dospe danes (9. aprila) na Reko. «Zele-ngora« pluje proti Temi in Lcmeju. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Bratstvo« 11. aprila, »Matko Lagirja« 16. aprila; Proga Jadransko morje-Severna Amerika: «Grobnik» 21. aprila; Proga Jadransko morje - Južna Amerika: »Krk« 10./15. aprila; Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: »Risnjak« 25./30. aprila; Proga Jadransko morje-Perzijski zaliv: »Kraljeviča« 22./23. a-prila; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: ^Korana« 5./10. maja; Proga Jadransko morje-Indija in Daljni vzhod: »Jesenice« konec aprila; Proga Jadransko morje Daljni vzhod: »Velebit« konec aprila. Obnavljanje zasebnega gostinstva Po novih zakonskih predpisih o zasebni obrti in olajšavah za zasebno -kmetijstvo so izdali v Jugoslaviji, kakor smo kratko že poročali, tudi nov okvirni zakon o zasebnem gostinstvu, podrobnosti so pa vnesle republike same, tako tudi republika Slovenija. Po novih predpisih so občine dolžne dati zasebnikom dovoljenje za odpret j e okrepčevalnic, točilnic, gostiln in kavarn, če lokali in ostali pogoji ustrezajo določilom. Poleg svojih družinskih članov morejo zasebni gostinci zaposliti tudi do tri uslužbence in sprejemati v uk vajence, če jim je po kvalifikaciji vzgojiteljev zagotovljena ustrezna vzgoja. Gostilničarji smejo imeti tudi sobe za tujce, oskrbovati svojim gostom prevoze in pranje perila ter prodajati turistične spominke, cigarete itd. Namen te velike sprostitve v zasebnem gostinstvu je pospešiti razvoj turizma zlasti v tistih krajih, kjer socialističnega gostinstva ni ali ni zadostno. Na Primorskem so ti novi predpisi posebno pomembni za maloobmejni pas in za velike tranzitne ceste. V prvih povojnih letih je tod hudo zamrlo gostinstvo in veliko število krajev, celo večjih vasi, je ostalo brez' gostiln, ker socialistični sektor ni imel pogojev za donosno poslovanje. To je veljalo še noseto-no za Kras, kar je zavrto dotok-izletnikov s prepustnicami. Opustitev gostiln ob velikih tranzitnih cestah je pa povzročila, da se turisti z lastnimi motornimi vozili v teh krajih niso ustavljali. Zdaj je tako spet dana možnost za obnovitev takih gostinskih postojank, vprašanje pa je, koliko bo interesentov. V obalnih mestih, posebno v Kopru, je medtem že nastala vrsta zasebnih točilnic in okrepčevalnic, ki dobro uspevajo. R. G. nih gostov, jih je imela hrvaška Istra v puljskem okraju 322.123, od katerih je bilo med domačimi turisti kar 70.109 ali 48,5 odstotka Slovencev, ki so dali nad polovico domačih nočitev Hrvatov pa samo 44.989 ali 31,4 odstotka, Srbov. Makedoncev in ostalih pa še veliko manj. Slovenski kolektivi imajo v hrvaški Istri mnogo več počitniških domov kakor v Sloveniji, medtem ko ni na slovenski obali nobenega neslovenskega počitniškega doma in je tudi individualnih turistov iz Hrvatske, Srbije in od drugod zelo malo Med tujimi turisti so bili tudi v Istri na prvem mestu Nemci, na drugem Avstrijci, na tretjem Italijani in šele nato drugi R. G. Položaj turizma na Primorskem Z odpravo okrajev in okrajnih organizacij so ukinili v Sloveniji tudi okrajne turistične zveze, katere bodo nadomestile občinske ali medobčinske. Kako bo z njimi na Primorskem, še ni povsem jasno, ker prevladujejo lokalistične težnje. Vendar kaže, da. bo posle na obali prevzela medobčinska zveza. To bi bilo toliko bolj potrebno, ker je obala enotno zaokroženo turistično področje. Po revidiranih podatkih je bila lani na območju dosedanje koprske okrajne turistične zveze 226.103 gostov in 957.230 nočitev, na vsem Primorskem pa 283.446 gostov in 1,072.470 nočitev. Zamenjava vseh tujih valut v gotovini in čekih je dala na območju zveze Koper 5.231,388.001 dinar, vse Primorske pa skupaj ITALIJANSKI LIST O JUGOSLOVANSKI KONKURENCI. Milanski gospodarski list «IL SOLE« (2. aprila) poroča, da bo na pomorskih progah, ki jih vzdržujejo jugoslovanske plovne družbe, v tem letu začelo pluti 10 novih ladij. Vse bodo pristajale v Trstu, nekatere tudi v Benetkah. V jadranskih pomorskih krogih naglašajo, da vtem ko Jugoslovani nenehno težijo za potenciranjem pomorskih naprav, družba Fincantieri namerava dokončno zapreti ladjedelnico Sv. Marka v Trstu. LANSKI PROMET V POLJSKIH LUKAH REKORDEN. V Nagel razvoj turizma v Istri Medtem ko je imela slovenska Primorska (bivši koprski okraj) vse lansko leto 283.446 turistič- 6.282,192.554 dinarjev. Dvig števila gostov in nočitev je bil največji v Izoli (indeks gostov nasproti letu 1963 142,1, nočitev 148,1) m v Postojni (indeks gostov 141,0, nočitev 142,4). Na območju zveze Koper je bilo lani 32.830 zahodnih Nemcev, 23 tisoč 882 Avstrijcev, 19.020 Italijanov, 5.977 Francozov, 5.359 Britancev in 5.131 Švedov, sledili pa so Švicarji, Belgijci, Nizozemci, Američani itd. Letos so se pojavili na obali prvi Nemci. Prva skupina je prispela že v marcu. R. G. po morju in po zraku in sklenili sodelovanje na področju turistične propagande ter izmenjavo strokovnjakov v raznih sektorjih turistične dejavnosti. NOVA LETALA NA PROGI RIM — DUBROVNIK — BEOGRAD. Junija bodo zamenjali letala Convair-Metropolitan, ‘ ki vozijo na progi Rim — Dubrovnik — Beograd, z letali »Cara-velle». _ Poudarjamo, da gre tu za, običajno celoletno zvezo med Rimom in Beogradom, ne pa za sezonsko zvezo, ki jo bodo začeli vzdrževati v prvih dneh a-prila. LADJE »JADROLINIJE« MED ZADROM IN ANCONO. Julija bo pričela voziti na progi Zadar-Ancona nova, sodobna ladje-tra-jekt »Liburnija« družbe Jadro-linije. Zveza med Zadrom in Ancono bo vsakodnevna. Tonaža »Liburnije« znaša 3.000 ton, na krov bo sprejela do 150 avtomobilov, ima 200 ležišč v kabinah, 50 premičnih naslanjačev, kopalni bazen in klimatske naprave v vseh prostorih. Odhod iz Zadra bo ob 10,30, prihod v Ancono ob 16,30; odhod iz Ancone ob 23.30, prihod v Zader ob 6,30. Cene za prevoz avtomobilov bodo naslednje: za vozila do 750 kg teže — 15 dolarjev, za težja vozila pa več; cene za potnike: 4 dolarji za vožnjo na krovu (s kabino) in 20 dolarjev za več sob. Nove olajšave za tujega turista S 1. aprilom, letos so začeli veljati v Jugoslaviji trije novi zakoni, ki jih je vlada sprejela I nov) • je bil uveden ža jugoslo-z namenom, da se čimbolj spro-1 vanske državljane osebni potni NAPITNINA ALI VIŠJA CENA Z VKLJUČENIM SERVISOM? V Italiji kakor tudi v drugih državah, kjer je lepo razvit turizem, se zadnje čase bavijo strokovnjaki za turistične zadeve z vprašanjem, ali kaže o-hraniti dosedanji sistem poslovanja gostinskih obratov z napitnino (postrežnino), ali pa bi bilo morda pametneje napitnino odpraviti, a namesto nje zvi-sati cene za storitve v javnih lo-kalih, tako da bi te vključevale tudi servis. Glede tega vprašanja so si gostinci v tujini precej navzkriž. V Avstriji so začeli nov sistem (odpravo napitnine) polagoma že uvajati v Luksemburgu in v Belgiji b0’ po vsej verjetnosti prodrl, v Zah. Nemčiji, Irski, na Danskem, Nizozemskem in drugod pa so nasprotni odpravi napitnin, ker menijo, da bi ta privedla do znatnega navijanja cen, ki bi odvračale turiste, razen tega pa bi morali gostinci plačevati viš- novi ■ hil mroriovv ** jL aa 99 v Italiji s časom le pre- stijo mejne formalnosti; tako se bo prav gotovo povečal tudi turistični promet v obeh smereh. Kakor je dejal pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Karlo Forte, pomenijo ti trije zakoni »nadaljevanje dosedanje politike odpiranja jugoslovanskih meja«. Prvi zakon (o gibanju in bivanju tujcev v Jugoslaviji) določa, da lahko prejemajo odslej tujci vizum za trimesečno bivanje v Jugoslaviji, dočim so se smeli do sedaj muditi tam le 30 dni. Razen tega lahko prejmejo poseben vizum za eno Na milanskem sejmišču bo od 14. do 25. aprila 43. mednarodni velesejem. Vstopnina zo znašala 500 lir na osebo, le v dneh 16., 20. in 24. aprila bo zvišana na 700 lir, ker bodo ti dnevi po- POLJSKA INDUSTRIJSKA OPREMA ZA ZAR Na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan v Kairu, bo Poljska dobavila Združeni arabski republiki 17 nepolnih tovarniških oprem; 11 tovarn bo proizvajalo silikalcijeve opeke ter bodo lahko pričele obratovati proti koncu leta 1969. Poljska je prejela to naročilo v hudi konkurenci z Zahodno Nemčijo. Poljaki bodo tako zavzeli močne postojanke v Egiptu; pričakujejo tudi večji razmah polj-sko-egiptovske trgovine. UVOZ ČEBULE IZ MADŽARSKE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da lahko domači operaterji uvozi-jo kontingent 1.000 ton čebule iz Madžarske, ki je bil določen samo za uvoz čez carinarnico v Pontebi, deloma tudi skozi Trst, in sicer 300 ton. AVSTRALSKO MESO ZA ITALIJO? Iz Canberre (Avstralija) poročajo, da bo začela Italiia kupovati večie količine mesa v Avstraliji, in sicer v vrednost:', do 4 milijonov avstralskih funtov. NORVEŽANI SPROSTIJO UVOZ SLADKORJA Norveški minister za trgovino je najavil, da bo z novembrom letos uvoz zrnatega sladkorja na Norveško sproščen. Do. slej je bil ta podvržen določenim uvoznim omejitvam. Kot znano, uvaža Norveška sladkor predvsem iz vzhodnoevropskih držav. AMERIČANI PODRAŽILI ŽVEPLO Ameriška družba Pan Ameri-can Sulphur Co. je s 1. aprilom povišala ceno žvepla za 2 dolarja. Nova cena bo po vsej verjetnosti povzročila podražitev žvepla tudi drugod. lanskem letu je dosegel celoten J potovanje, kakor tudi za neome-,---------------1 -- • jeno število potovanj po Jugo- slaviji. Postavka o izletniškem turizmu predvideva, da lahko ostane tujec v Jugoslaviji tri dni zgolj na osnovi turistične prepustnice, katero mu bodo izdali jugoslovanski obmejni organi kar na meji brez vsakršnih formalnosti, to se pravi na osnovi kateregakoli osebnega dokumenta. Vendar velja to samo za tujce, ki bi dopotovali v Jugoslavijo po morju, po rekah ali z letalom, d.očim lahko prejmejo turistično prepustnico za tridnevno bivanje v Jugoslaviji turisti, ki so se pripeljali po cesti ali železnici le, če imajo pri sebi reden potni list. Kaže, da bodo take propustnice izdajali tudi na železniških in cestnih mejnih prehodih, a samo pri skupinskih izletih. Prihod v Jugoslavijo in bivanje v nji bodo jugoslovanske oblasti odbile le tistim, ki so se hudo pregrešili zoper jugoslovanske zakonske predpise, dalje vojnim zločincem in sploh, kadar bo to v interesu javnega reda in obrambe dežele. Z drugim zakonom (o prehodu državnih meja in gibanju čez obmejne pasove) je bila odpravljena tako imenovana »obmejna cona«, ki je segala doslej 15 km od mejne črte v notranjost dežele. Z namenom, da se zaščitita javni red in obramba dežele ostane samo obmejni pas, ki sega 100 m daleč od mejne črte v notranjost dežele. Za dohod v ta pas morajo imeti jugoslovanski in tuji državljani pri sebi posebno dovoljenje. Ob morju zajema obmejni pas del teritorialnih voda, in sicer 2 milji daleč od razmejitvene črte. blagovni promet v poljskih pristaniščih rekordno višino 26,8 milijona ton proti 23,3 mil. ton v letu 1963. Promet s tujim blagom se je povečal za 15 odsto. NAROČENE LADJE NA VSEM SVETU. Dne 1. januarja letos je bilo v vseh ladjedelnicah sveta naročenih 1.495 tovornih ladij za 34,186.567 BRT in 235 potniških. Med tovornimi je bilo 299 ladij za prevoz razsutega tovora z nad 9 milijonov BRT. POTENCIRALI BODO BRITANSKA PRISTANIŠČA. Angleži bodo investirali 100 milijonov funtov šterlingov za modernizacijo svojih pristanišč, da bi ta lahko bila kos osebnemu in blagovnemu prometu v prihodnjih 10 .letih. KOMISIJA ZA PROUČEVANJE ZMOGLJIVOSTI PRISTANIŠČ. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je prejšnji teden ustoličil mešano komisijo za funkcionalnost in proizvodnost pristanišč. Komisija bo proučevala učinkovitost in zmogljivost italijanskih pristanišč glede na rastoče potrebe sodobnega prometa. V komisiji so predstavniki ministrstva za trgovinsko mornarico, sindikatov pristaniških delavcev, osrednje italijanske zveze za industrijo, zveze za trgovino, vsedržavne zveze brodarjev in vsedržavnega združenja svobodnih ladjarjev. VEDNO VEČ PROMETA V BREMENU. Blagovni promet v pristanišču v Bremenu je dosegel lansko leto 15,800.000 ton (v dovozu in odvozu), to pomeni 400.000 ton ali 3 odsto več kakor leta 1963. V ŠVEDSKIH PRISTANIŠČIH je bilo lani izkrcanega in vkrcanega za 29,6 milijona ton blaga ali 6 odsto več kot v prejšnjem letu. Odvoz se je povečal za 14 odsto, znašal je 21,4 mil. ton. KOLIKO JE NA SVETU PETROLEJSKIH LADIJ. Po podatkih londonske družbe »Davies & Newman Ltd.» je 1. januarja letos znašala tonaža vseh petrolejskih ladij na svetu 86,885.364 tor.-, kar znači 4,934.592 ton več kot 30. junija lani. list kot enotna potna izkaznica za bivanje v tujini z veljavnostjo 10 let. Vizum, ki ga prejmejo jugoslovanski državljani za odhod v tujino, velja zdaj leto dni za začasno bivanje v tujini. Doslej je veljal potni list za začasno bivanje v tujini tri leta, za stalno bivanje v tujini pa pet let. Pospešen je bil postopek za izdajanje in potrjevanje potnih listov, trajal bo lahko največ 30 dni. Vse navedene listine izdajajo po novem zakonu občinski organi za notranje zadeve. Izdajanje vizumov za odhod v tujino bodo jugoslovanske oblasti" omejevale samo v primerih kazenskega postopka proti prosilcu vizuma, dalje zato, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni, zaradi zaščite javnega reda in zaradi državnih obrambnih koristi. POSTREŽNINA ODPRAVLJENA. Letošnje cene v jugoslovanskih gostinskih obratih se v primeri z lanskimi niso mnogo povišale. Povprečno računajmo, da znaša ta povišek okoli io odsto. Z letošnjo sezono je bila odpravljena obvezna postrežnina v višini 10 odsto. Ta je bila vključena v ceno celotne postrežbe. NOVINARJI ZA TURIZEM NA ZBOROVANJE V MAKAR-SKO. Od 10. do 13. maja bo v Makarski (kjer je ena najlepših morskih plaž na svetu) III. mednarodno zborovanje novinarjev specializiranih v turističnih vprašanjih. Zborovanje priredi Mednarodna organizacija novinarjev. ZA OKREPITEV TURIZMA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Na italijanskem zunanjem ministrstvu je te dni zaključila svoje prvo zasedanje mešana itali j ansko-j ugoslovanska komisija, ki obravnava na osnovi turističnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo sklenjenega 23. decembra 1963 turistična ■■P — - pre- vladal sistem višjih cen, ker se je mnogo ljudi naveličalo napitnin in radi omenjajo Indijo, kjer so napitnine strogo prepovedane. KOLIKO DENARJA SO POTROŠILI TUJCI LANI V ITALIJI. Lansko leto so tuji turisti v Italiji potrošili milijardo 35 milijonov 300 tisoč lir ali 111 odsto več kot leta 1963 Carine v enotno blagajno EGS (Nadaljevanje s 1. strani) lastno finančno podlago in da ne sme biti odvisna od prispevkov posameznih držav, ki jo' sestavljajo. Očitno se tu zopet križata zamisli Francozov in Nemcev pa tudi Italijanov, kolikor so Francozi s političnega vidika nasprotni popolnemu spajanju držav EGS, ki naj bi se odpovedale celo svoji suverenosti, ter se zavzemajo za tako imenovano »Evropo domovin«. V zadnjem času de Gual-lov tisk čedalje bolj naglasa, da združena Evropa ne sme iti’ čez meje evropske konfederacije. Vsekakor bodo do leta 1967 odpadle največje dosedanje o-vire za gospodarsko spajanje, to je carine na industrijske izdelke, pa tudi na kmetijske pri-delke čeprav je bil prvotno za to predviden rok leta 1970. Predin,?. Hallsteina je podprl tudi Sicco Mansholt, ki se je uveljavil zlasti s svojim načrtom za ureditev proizvodnje in trgovine s kmetijskimi pridelki. Sklep gospodarske komisije, ki je bil sprejet s petimi glasovi (vseh članov je 9) seveda ni dokončen, o njem bodo razpravljali še finančni ministri vseh šestih držav, in sicer še ta mesec. V komisiji so najmočnejše o-sebnosti Nemec Hailstein, Francoz Marjolin in Nizozemec Man- ^drnfar^ki Madevaj0 0be so- ShoD. ostali člani komisije so sedm držav.. Na zasedanju so še Nem-m von der Groeben, Francoz Henri Rocherau, Italijana Guido Colonna di Paglia-no in prof. Lionello Levi Sandri Belgijec Jean Rey in Luksemburžan Lambert Schaus. med drugim poudarili možnost pospešitve in olajšanja potoval-nih formalnosti, nadalje pospešitve medsebojnega turističnega prometa po železnici, po cesti. mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VPLAČANIH LIR 180.000.000 GLAVNICA LIR 600.000.000 TRST - ULICA FABIO FiLZi ŠT. 10 telefon Sl 38-101. 38-045 Končno deželni proračun za 1.1965 Kaj prinaša - Velika skrb za kmetijstvo in obrtništvo Deželni svet razpravlja te dni 0 proračunu za finančno leto 1965, hkrati pa tudi o proračunu ali pravzaprav obračun za preteklo leto, za čas od 26. maja do 31. decembra. Proračun pojde skozi zadevno komisijo. Proračun za leto 1965 bi moral biti izglasovan do 27. maja, nakar ga mora odobriti še osrednja vlada. Za izpolnitev vseh teh formalnosti bo treba precej časa, tako da računajo, da bo proračun potrjen šele do konca junija tega leta. Proračun za lansko leto (8 mesecev) predvideva okoli 15,5 milijarde lir dohodkov. Dežela ni porabila vsega tega denarja za uvajanje in delo raznih potrebnih uradov in samega poslovanja deželnega odbora in sveta, temveč je od teh dohodkov določila 4 milijarde lir za ureditev lastnih prostorov. (Nekateri so predlagali, da bi v ta namen preuredili hotel «Excel-sior», ki je last državne zavarovalnice Istituto Nazionale delte Assicurazioni — INA). Drugi pa so mnenja, da bi v tem Primeru trpel turizem. Proračun za leto 1965 predvideva 29 milijard 296,5 milijona lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Država bo prispevala 27 milijard 360 milijonov, in_ Sicer Predvsem s tem, da deželi v smislu statuta odstopi določen delež raznih davkov (tako 11,9 milijarde od IGE, to je davka na poslovni promet in 5,9 od davka na tobačne izdelke). V ocenjevanje posameznih postavk v proračunu se seveda ne moremo spuščati, pač bomo navedli nekaj najznačilnejših podatkov glede izdatkov. Na podlagi teh si bo bralec lahko ustvaril vsaj medlo sliko o finančni in gospodarski politiki naše dežele. Deželni svetovalci bodo morda predlagali tu pa tam kakšne spremembe, vendar ni dvoma, da bo proračun ostal v bistvu neizpremenjen. Naj omenimo, da posveča pro-račun še posebno pozornost razvoju kmetijstva in torej kmetijskim predelom v naši deželi. Kakor je obrazložil odbornik za finance dr. Tripani, pojde o-koli 9,5 milijarde, to je 32,29 odsto za kritje tekočih izdatkov, v razne investicije pa okoli 20 milijard (67,71 odsto vsega proračuna). Izdatki za osebje (za vzdrže-Vanje predsedništva, odškodni-ne deželnim svetovalcem, za sa-m? uradništvo, za razne komike in dnevnice) znašajo 2,460 mibjarde lir (8,31 odsto); sploš-ni izdatki 3,240 milijarde lir rito.59 odsto); investicije v širšem smislu 3,855 milijarde (13,3, odsto). To da skupno 9,555 milijarde (32,29 odsto). Splošni izdatki zajemajo 19 odsto vsega proračuna. Za kmetijstvo je namenjenih celotno 4,9 milijarde lir, in sicer v veliki meri za zboljšanje zemljišč v hribovitih krajih. tležela hoče pospeševati razvoj kmečkega zadružništva in je v ja namen dolcfčila 350 milijonov br. Za zboljšanje zemljišč in pogozdovanje v hribovitih predelih pojde 1 milijarda lir, za živinorejo 200 milijonov, za po- spesevanje mehanizacije in za zboljšanje tal 800 milijonov lir, za ,vlrinnradr!-Stvo cvetličarstvo okoh 200 milijonov, za kmečka posojila okoli 800 milijonov lir. Okoli 800 milijonov lir je namenjenih za gradnjo vodovodov, sicer pa bo dežela prispevala pokrajinam in občinam precejšnje zneske za sanitarne naprave (1,2 milijardi), za napeljavo vodovodov, za zboljšanje cest (500 milijonov) itd. Za poseben sklad za Istituto Medio credito v Vidmu je dežela določila 2,500 milijarde lir, za Credito jondiario v Gorici 1 milijardo lir. Med raznimi zavodi, ki jim bo dežela posvetila Posebno pozornost, naj omenimo Zavod za razvoj in varstvo deželnega obrtništva (Istituto Pgr 1q sviluppo e la tutela del-tartigianato Eegionale — I-STAR —ki ga hoče dežela Ustanoviti s svojim prispevkom 500 milijonov lir. Poleg kmetijstva bo dežela podprla razvoj obrtništva, in socialnega varstva, ki mu je namenila okoli milijardo lir. Za industrijo in trgovino pojde 3,5 milijarde lir, za vzgojo 630 milijonov, za javna dela 3,280 milijarde lir, a za pospeševanje turističnega prevozništva 530 mili j ono v; Pokrajinam in občinam bo dežela prispevala 350 milijonov lir za razne turistične naprave, kakor kopališča in gostinske obrate, za turistično propagando pojde 50 milijonov. Dežela bo posodila ustanovi ANAS 2 milijardi za graditev ceste Villese-Gorica s priključkom na avto cesto Benetke-Trst. Za avto cesto Trst-Benetke pa je namenila 1 milijardo lir. Zanimivi so podatki o prispevkih dežele za razne vzgojne ustanove; tako pojde za študentski dom 200 milijonov, za tečaje za poklicno izobrazbo de-lavcev 200 milijonov, za poklicno izobrazbo učencev 100 milijonov, za ureditev obrtniških poklicnih središč 200 milijonov, za šolska poslopja 600 milijonov, za vzdrževanje knjižnic 30 milijonov, za prosvetne organizacije (razna društva in zbore) 100 milijonov itd. Za ljudske gradnje (ljudska stanovanja) je dežela namenila 1 milijardo lir. Med prometnimi ustanovami naj omenimo letališče, za katerega pojde 600 milijonov. Proračun ne deli raznih deželnih prispevkov in investicij izrecno po posameznih pokrajinah, ki sestavljajo dežele. De- želni svetovalci bodo med de bato seveda skušali doseči čim več za volilna okrožja, ki jih sami zastopajo. Naloga slovenskih svetovalcev je pač ta, da izvojujejo čim več prispevkov dežele za gospodarske in kulturne potrebe Slovencev, ki živijo v vseh treh pokrajinah. Ali bo kaj denarja za slovensko kmetijsko šolo Sestavljale! deželnega proračuna so posvetili veliko skrb razvoju kmetijstva in tudi javni vzgoji. To bo gotovo razveselilo tudi slovenske kmetovalce. Ti se še posebno zanimajo, kaj misli dežela ukreniti za kmeč-ko-strokovno vzgojo. Kdaj bodo prišli končno Slovenci do slovenske kmetijske šole. Zgo-niška občina je v ta namen pripravljena odstopiti primerno posestvo. Treba bi bilo samo poskrbeti za gradnjo ustrezne stavbe in za vzdrževanje učnega osebja. Nujno bi bilo potrebno, da nekdo izmed slovenskih svetovalcev sproži to vprašanje med razpravo o proračunu ter tako deželni svet seznani z željami naših kmetov. Pokojnina tudi za trgovce Novi zakonski osnutek, ki u-vaja obvezno zavarovanje invalidov in starih oseb trgovskega sektorja zadeva nad poldrugi milijon prebivalcev ali skoro 8 odsto aktivnega prebivalstva v Italiji. Poleg malih trgovcev zadeva namreč tudi trgovske potnike, potujoče prodajalce, tolmače, prodajalce časopisov in turistične ter alpske vodiče. Ti so doslej uživali sicer posebno zdravniško oskrbo pri raznih bolniških blagajnah, vendar niso imeli pravice do starostne ali invalidninske pokojnina. Minimalna starost določena za prejem starostne pokojnine znaša za moške 65, za ženske pa 69 let, torej enako kakor za neposredne obdelovalce, kolone, spolovinarje in obrtnike. Pravico do prejemanja pokojnine imajo samo tisti, ki imajo za seboj vsaj 15 let dela. Ker pa bi bili z novim zakonom oškodovani vsi tisti, ki so že dosegli določeno starost, a bi morali čakati nadaljnjih 15 let za prejem pokojnine, predvideva zakon u-vedboprehodne dobe 14 let; v tej •bodoprispevki za socialno zava-rovanje nižji, naraščali rr> bodo od leta do leta. V prehodni dobi bo zavarovanec verjetno že v enem letu imel pravico do pokojnine. Najnižja mesečna pokojnina je bila povišana od 10 tisoč na 12.000 lir in bo tako enaka minimalni pokojnini kmetov in obrtnikov. Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da bo veljaven od petka 9. aprila dalje naslednji urnik: vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih od 8. do 12.30 ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30. Mreža podružnic COIN se širi Minulo soboto so na trgu Lo-reto v Milanu odprli novo podružnico veleblagovnice COIN. To je že druga milanska podružnica, prva se nahaja na trgu 5 Giornate. Prodajna površina nove veleblagovnice se razte- ga na 2.500 kv. metrih v štirih nadstropjih, ki so povezana med seboj s premičnimi stopnicami; v vseh lokalih so klimatske naprave. Razen samih prodajnih oddelkov so tam tudi moške in ženske krojačnice, boutigues in podobno. V veleblagovnici je na voljo klientom najširša izbira blaga in konfekcij za vsakogar, perilo, srajce, klobuki, nogavice in ostale pritikline, Tudi v Trstu imamo podružnico COIN, in sicer na Kor-zu Italia. Sodeč po številu odjemalcev, ki jo vsak dan obiskujejo, kaže, da zelo dobro obratuje, to velja tudi za osta-jih 16 magazinov; ti so v Milanu (2), Bologni, Benetkah (2), Padovi, Veroni, Mestrah, Trevi-su, Parmi, Bergamu, Dolu, Miranu, Esteu, Trentu in Bocnu. Podružnico v Trevisu so odprli še v preteklem marcu, a oktobra letos bo podružnica v Veroni preurejena in povečana. Poslovanje nabrežinske posojilnice v 1.1064! Tudi Kmečko-obrtniška poso- ko stopil pred svoje člane z jilnica v Nabrežini je preteklo nedeljo na občnem zboru stopila pred svoje člane in položila račun o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je bil v dvorani «Igo Gruden». Zborovanju je predsedoval predsednik Josip Terčon, ki je prebral poročilo upravnega sveta o delovanju v preteklem letu. Kakor znano je bilo to leto nihanja gospodarske konjunkture in nejasnosti, ki je pač moralo imeti neugodne posledice tudi za delovanje zlasti majhnih denarnih zavodov. V takšnih okoliščinah je bila na mestu previdnost pri podeljevanju kreditov, na drugi strani pa so člani iz potrebe bolj dvigali denar kakor prejšnja leta. Res je pa tudi, da je bil dotok novega denarja precejšen. Za posojilo je prosilo 52 članov. Odobrenih je bilo 35 prošenj na osebni (menični) kredit za znesek 11,795.000 lir in 3 na vknjižbo (za 3,880.000 lir), medtem ko je bilo 14 prošenj zavrnjenih. Upravni svet je lah- NOVE TARIFE ZA TELEFONSKI RAZGOVOR Z JUGOSLA VIJO. Italijansko državno podjetje za telefonske usluge je v okviru načrta za znižanje telefonskih tarif telefonskih razgovorov med Italijo in nekaterimi mejnimi deželami (tako Avstrijo, Španijo in Portugalsko) znižalo tudi ceno za telefonske razgovore z Jugoslavijo. Uvedlo je enotno tarifo 1.040 lir za vsako enoto razgovora. DIREKTNA TELEFONSKA POVEZAVA MED ITALIJAN SKIM3 IN JUGOSLOVANSKI MI OBMEJNIMI KRAJI. V okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o maloobmej nem prometu je v prvih dneh tega meseca pričel veljati med Italijo in Jugoslavijo tudi sporazum o neposredni telefonski zvezi. Tako je bila uvedena di rektna telefonska zveza med kraji v desetkilometrskem ob mejnem področju na obeh stra neh razmejitvene * črte na Goriškem. Na italijanski strani je bilo vanjo vključenih 24 pošt nin central na Goriškem (med temi tudi občini Turjak in Vil-lesse, čeprav ležita izven obmejnega pasu) in 6 ha Tržaškem. Na jugoslovanskem področju pa prihajajo v poštev poleg Nove Gorice turistično središče Lokve, nadalje vse gornje Posočje in pa Vipavska dolina tja do Dornberka in Šempasa Prihodnjo nedeljo pa bodo u-vedli neposredno telefonsko zvezo tudi med Koprom in Trstom. Veljali bosta dve tarifi, in sicer ena za telefonske naročnike, a druga za pogovore v telefonskih kabinah Tei ve ali Pro Loco v Gorici. Pogovorna enota bo naročnika stala 117 lir, v kabini pa še nadaljnjih 45 (torej skupno 132 lir). Telefonski razgovor med Gorico in Koprom bo stal naročnika 213 lir (v kabini 258 lir). Ob nedeljah in praznikih bodo telefonski razgovori za 50 odsto cenejši, a dodatek 45 lir za razgovor v kabini ostane. Na jugoslovanski strani bo enota telefonskega razgovora stala 250 dinarjev. VELIKONOČNE OLAJŠAVE NA. ŽELEZNICI. Glavno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je z namenom da bi olajšalo železniške prevoze med bližnjimi velikonočnimi prazniki sklenilo uvesti poleg izrednih vlakov tudi popuste v višini 30 do 50 odsto na vozovnice za člane skupinskih izletov. Čim številnejše bodo skupine, tem višji bo popust. ZA VEČJO STROGOST PRI PODELJEVANJU ŠOFERSKIH KNJIŽIC. Glede na veliko število avtomobilskih nezgod, do katerih pride vsako leto (tudi v Trstu si v zadnjih časih kar sledijo druga za drugo) je senator D’Errico naslovil na ministra za prevoze in zdravstvo vprašanje, ali se jima morda ne zdi, da so sedanje formalnosti, a zlasti še zdravniški pregledi, za podeljavanje šoferskih izpitov vse preveč preproste in ne dovolj resne. Pristojno ministrstvo naj sestavi posebne vprašalne pole, ki naj bi jih razdelili vsem zdravnikom pooblaščenim za preglede v šoferskih šolah; po opravljenem zdravniškem pregledu bi zdravniki izpolnili pole z navedbo natančnih podatkov o vidu, sluhu, nevropsihič-nem ravnovesju, refleksih in podobnem pri vsakem kandidatu. SMRTNO NEVARNO. Družba ENEL (odsek Benetke), ki_ je prevzela podjetja za električno proizvodnjo (tako tudi SADE), je dala nalepiti po naših občinah lepah, v katerem opozarja prebivalstvo, da bodo 5. aprila spustili na elektrovod Padriče-O-pčine tok visoke napetosti. Lepak opozarja prebivalce, da je smrtno nevarno plezanje na e-lektrične podpornike; strogo je prepovedano metati kamenje na elektrovod. čudno je, da je družba ENEL nalepila lepak samo v italijanščini, čeprav gre za življenje preprostih ljudi, ki italijanščine ne razumejo. PODRAŽITEV V TRŽAŠKIH KLIŠAR•javlja pisec. Iz pri-krat 93 let. Balokovič je dejal, l Pravljalnega dela ustavodajne da je »Labodji spev« iz debelej- j p^faric^pri IttUzaciU'člena šega lesa kot drugi izdelki tega I distih francosko in mojstra in se mu pozna, da so | nemšk in siovensko manišino Metalo, takrat že drhtele ^ ?e^t=Tr£,a-K Sedaj bodo na teh slavnih godalih igrali znameniti debitanti zagrebške Glasbene akademije. — (n) Komentar o deželnem statutu V založbi Del Bianco v Vidmu je izšla knjiga Livija Pala-dina «Ccmmento allo Statuto della Regione Friuli - Venezia Giulia« (Komentar k statutu dežele Furlanija - Julijska krajina), ki zasluži vso pozornost zlasti zdaj, ko se je pričelo u-vajati poslovanje deželne uprave. Prav te dni smo priča razpravi o deželnem proračunu, ki postavlja finančni in gospodar-sko-socialni okvir delovanja deželnega odbora. Uvod h knjigi je napisal predsednik deželnega odbora Alfre-do Berzanti, ki je delo Livija Paladina, profesorja ustavnega prava na tukajšnji univerzi, označil za »koristnega vodiča po določbah osnovne listine, na kateri sloni avtonomija naše dežele«. Pisec upošteva tudi dosedanje izkušnje z gledišča znanosti in prava. Vsekakor je pobuda založnika in pisca, ki sta omogočila izdajo knjige hvalevredna. K tej knjigi se bedo radi zatekli vsi tisti, ki bodo imeli količkaj o-pravka z deželo in bodo pri svojem delu iskali osnovno oporo v samem deželnem statutu; marsikatera določba bi brez komentarja ne bila povsem jasna. Sicer je komentator v svojih izvajanjih zelo previden,, čeprav sam ugotavlja, da se pri razlagi statuta za deželo Furlani j o-Julijsko krajino vsaj do neke mere lahko opiramo na petnajstletno izkušnjo v drugih samoupravnih deželah (na Siciliji, Sardiniji, v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem). Popolna naslonitev na skušnje v drugih deželah ni mogoča, ker se statut za našo deželo razlikuje od ostalih ter jg zlasti glede priznavanja pravic, ki gredo manjšini, «restriktiven«, kar pomeni, da dejansko uvaja le splošne določbe, glede zaščite naše manjšine (v členu 3) ter v tem Prodajna agencija TRST, Via S. Francesco, 44 Na razpolago imamo VESPE in trokolesna motoma vozila APE za izvoz v Jugoslavijo. Izkoristite nove carinske predpise, ki dovoljujejo prost uvoz trokolesnih motornih vozil APE v Jugoslavijo. la ne more tega storiti — s posebnimi zakoni — dolžna zaščititi manjšine ne glede na londonsko Spomenico o soglasju, ki se v notranjosti še ne izvaja (glede na to, da ni bila ratificirana). Sicer pravi prof. Fala din, da nalaga «na neki načinu člen 3 deželnega statuta tudi deželi to obvezo, ko predpisuje, da more skrbeti, da manjšina ohrani etnične in kulturne značilnosti. Knjigi so dodani zakoni, ki zadevajo deželno avtonomijo — poleg samega statuta in volilnega zakona pa tudi Poseben statut, ki velja za manjšine v smislu londonske Spomenice o soglasju. Komentar je pisan v jasnem in tekočem jeziku. Oblika knjige in tisk sta prikupna. Cena 1500 lir. L. B. NOVA SLIKARSKA RAZSTAVA. V galeriji «La Fenice« (Ul. C. Battisti št. 6) bo jutri, 10. t.m., ob 18. uri otvoritev osebne slikarske razstave znanega Alberta Maschia. Razstava bo odprta do 22. aprila. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM krstna predstava VELIKI SLOVENSKI PASIJON SOLDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON Mizerere in Rek vijem po motivih slovenske pesmi napisal, škofjeloški pasijon pa za oder priredil MIRKO MAHNIČ Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: inž. arh. VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARIJAN VODOPIVEC PREDPREMIERA v nedeljo, 11. aprila ob 16. uri (izven abonmaja) PREMIERA v nedeljo, 11. aprila ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE v ponedeljek, 12. aprila ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v torek, 13. aprila ob 21. uri (abonma red A) v sredo, 14. aprila ob 21. uri (abonma red B) v četrtek, 15. aprila ob 21. uri v petek, 16. aprila ob 21. uri v soboto, 17. aprila ob 21. uri v nedeljo, 18. aprila ob 17. uri (abonma I. popoldanski) v ponedeljek, 19. aprila ob 17. uri (abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. K I M Slovenski HOTEL «BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel 777-102, 7564783 ■Jbzu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom it. S — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Teleton v vseh sobah Dvigalo — Centralna Kurjava Obiščite k i CASINO VIL LA ROSAL1A OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. 0 ROULETTE B BACCARA Hotel «SL0N» LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija — narodne specialitete — Nočni dar r mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jetike — TRZNI PREGLED Italijanski trg Kupčije z mehko pšenico so precej zmerne in to velja tudi za trdo pšenico, katere razpoložljivost je malenkostna. Zelenjavni trg je precej umirjen, ker je zaradi zgodnje pomladi na razpolago precej zelenjave in tudi cene niso visoke. Cene sadju so nekoliko višje, posebno pomarančam, katerih je vedno manj na trgu. Živahen je trg s klavno živino, medtem ko je trg z živino za rejo bolj zmeren. Tudi kupčije s prašiči se razvijajo na čvrsti podlagi. Povpraševanje po perutnini se še ni poleglo in tudi jajca se dobro prodajajo. Na mlečnem trgu se kupčije z maslom niso spremenile in so še vedno slabe, medtem ko se posebno uležane vrste sira dobro prodajajo. Oba trga, bodisi oljčni kot vinski sta slaba zaradi slabega povpraševanja po tem blagu. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane (net- to) 270-300, jabolka delicious 80 do 200, renette 60-80, hruške 70 do 130, rumene pomaranče 65 do 110, rdeče pomaranče 130 do 160, taroki 110-180, mandarine 130-220, limone 65-100; suh česen (netto) 60-120, šparglji 800-1000, karčofi 20-80 (lir za kos), korenje 50-90, čebula 70 do 100, dišeča zelišča 130-300, cikorija 150-300, solata 15-60, paradižniki 250-350, grah 220-320, krompir 60-90, špinača 40-80, zelena 60-150 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 15.500-16.500 lir za stot, srednje vrste 18-19.500, navaden pisarniški papir 16-17.500, srednje vrste 18.500-20.000, papir za registre 20.500-22.500, pisemski papir srednje vrste 22.500 do 24.000, finejši 27-29.000, veli-na za kopije 43-45.000, risarski papir 49-52.500, navaden beli per gamin 40 ,g 19-21.000, extra 24.500-28.000, srebrn papir 31 do 33.000, velina za embalažo 22 do 24.000; bel ali barvan navaden kartončin 21-23.000, finejši 28.500 do 31.500, tipa Bristol 33-38.000; MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 23.3.65 30.3.65 6.4.65 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 149 5A 149 Ve 148 Vi Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . 132 Vi 133,— 131 Vo NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 55,- 53,— 56,— Cin (stot. dol. za funt) .... 165,75 172,75 178,25 Svinec (stot. dol. za funt) . . 16,— 16,— 16,— Cink (stot. dol za funt) ... 15,75 15,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 79,— 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 495,— 495,— 495,— Bombaž < stot. dol. za funt) . . 31,72 31,53 31,40 Volna (stot. dol. za funt) 161,— 162,— 163,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 45,— 45,— 45 ‘A Kakao (stot. dol. za funt) . . 15,— 14,31 15,01 Sladkor (stot. dol. za funt) . . . . 2,51 2,48 2,29 LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) 410,- 390,— 380,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1310,— 1360,— 1395,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 118,10 117,- 115,10 Svinec (funt šter. za d. tono) . 144,— 133,— 132,10 Kavčuk (penijev za funt) . . . » . 211!/.. 22 Ve 22 V.. SANTOS Kava ((Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 6640,— 6640,— 6850,- Pretekli teden so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredek cina, volne in kavčuka. Tečaj je nazadoval svincu, cinku, juti, kavi, sladkorju, pšenici in koruzi. Cena bombaža se je na raznih trgih različno *premikala. Tečaj aluminija, litega želpza in živega srebra se ni bistveno spremenil. KOVINE Tečaj bakra se je na londonski kovinski borzi dvignil. Svetovna poraba te kovine se zadnje čase veča za 5 do 6 od-sto na leto, kar pomeni, da narašča znatno hitreje kakor v minulem desetletju. Lansko leto je svetovna poraba prekašala ponudbo za okrog 140.000 ton. Po predvidevanjih britanskega Metal Corporation bi se moralo letos ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo ustaliti nekje pri 5 milijonih ton. Leta 1970 bo znašala svetovna proizvodnja rafiniranega bakra 7,5 milijona ton. Tečaj svincu je na londonskem trgu padel. Londonske zaloge te kovine so se spet povečale in znašajo že 7769 ton. (v zadnjem času so se napihnile za 1140 ton). Te-čan činu se je tako v Londonu kot v Singapuru nekoliko povzpel. Na londonskem trgu z živim srebrom ni bilo minuli teden posebnih sprememb glede tečajev, pa tudi kupčij ni bilo posebnih. Večina proizvajalcev je že vnaprej izbrala odjemalce in zdaj se sklepajo le slučajne transakcije po cenah nad 190 funtov šterlingov za jeklenko f.co skladišče London in nad 190-195 f. št. na prostem trgu. V Združenih ameriških državah je Alluminium Co. of America s 24. marcem povišala ceno aluminiju namenjenemu izdelovanju škatlic za stotinko dolarja pri funtu, tako da znaša sedaj 31 do 33 stotink dol. za funt. Tudi Reynolds Metals Co. je najavila, da bo podražila aluminij. Na Japonskem je Mitsui Mining and Smelting Company sporočila, 30.3.65 6.4.65 623,50 623,50 571,— 573,— 156,80 157,- 127,25 127,25 143,45 143,60 24,17 24,17 1378,— 1379,— 796,— 787,50 1744,50 1740,— 6300,— 6300,— 6100,— 6100,— 720,— Trst 720,— debeli 59-61 VALUTE V MILANU Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Avstral funt Egipt, funt Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) drobni 64-66 BANKOVCI V CURIHU 6. aprila 1965 ZDA (1 dolar) Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) ČSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,31 12,— 87,75 0,6920 16,70 13,— 108,— 8,60 83,50 119,50 7,10 1,65 5,60 0,55 9,55 da bo v najkrajšem času znižala od 2.600 na 2.200 jenov za kg ceno kadmiju fco tovarna KAVČUK Cena kavčuku je napredovala na vseh trgih. Minuli teden je bila dejavnost na svetovnem trgu z gumijem skromna, vendar na določeni višini, tako da so se tudi cene ohranile na dostojni ravni. Sovjeti so v Singapuru naročili okrog 11.500 ton gumija «routine». VLAKNA Tečaj volni se je dvignil. Na dražbi z volno v Sidneju je bilo povpraševanje zelo veliko. Zlasti so sklepali bogate kupčije Japonci. Tudi na dražbi v Geelongu je bila dejavnost živahna z Japonci spet na prvem mestu med odjemalci. Cena bombažu se je neredno premikala; v Sao Paolu se je malenkostno znižala, sicer pa se ni bistveno spremenila. ŽIVILA Tečaj sladkorju Je zdrknil ta ko v Londonu kot v Singapuru. Svetovni pridelek sladkorja bo dosegel v letošnji sezoni po naj novejših predvidevanjih blizu 63,7 milijona ton ali 1,7 mil. ton več kakor v zadnji sezoni. Kontingent za uvoz sladkorja v ZDA v tretjem letošnjem tromesečju je bil določen na 1,200.000 ton, kar znači 50 tisoč ton več kot znaša kontingent za drugo tromesečje. Navajamo cene sladkorju na pariškem trgu konec minulega tedna (v francoskih frankih za tono): razpoložljiv 360, proti izročitvi v aprilu 385, v maju 367, v avgustu 365. Cena kakavu je v New Yorku nazadovala, isto velja za londonski trg. Tečaj kavi se je sicer rahlo znižal, vendar je ostal trden zaradi dobrih kotacij v Franciji za kavo s Slonokoščene o bale, predvsem pa zaradi nedavne odločitve Mednarodnega sveta za kavo, da bo odslej sestavljal izvozne kontingente u-poštevajoč tržne cene. Na terminskih trgih ni bila dejavnost posebno živahna. ŽITARICE Na vseh trgih z žitaricami so zabeležili v minulem tednu zelo neredno nihanje tečajev z rahlo težnjo navzdol. Po no-ročilu Corn Trade Newsa so izvozili v teh dneh Američani prav malo žitaric, isto velja za Kanadčane. V Franciji so ugotovili, da je presežek v zalogah znatno večji kot bi moral biti. Francozi so sklenili s Severno Korejo in z Egiptom triletni sporazum; v tej sezoni bo Sev. Koreja nabavila 20.000 ton francoske pšenice in 10.000 ton moke, a Egipt 70.000 ton pšenice. V naslednjih dveh letih bosta Sev. Koreja in Egipt uvozila iz Francije 100 oziroma 150.000 ton žita. Francozi se poleg tega pogajajo še z Bolgari, ki naj bi kupili od njih 15.000 ton žita, manjše količine žita pa bodo po vsej verjetnosti dobavili tudi Italiji, Nizozemski, Irski, Švici in Veliki Britaniji. Slednja bo menda kupila od Francije še 50.000 ton žita, ki ga bo uporabila za kr mo. navadna siva lepenka 6000 do 6500, lepenka tipa triplex belo-siva 9000-10.000 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja klavna živina: krave I. 320-350 lir za kg žive teže, II. 200-240, junci I. 410-450, II. 350-370, biki I. 410 do 460, H. 340-390, teleta 50-70 kg težka 570-620, 70-90 kg 620 do 640, čez 90 kg težka 660-700; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800-900, 70-100 kg 700-750, krave mlekarice 180 do 280.000 lir glava, navadne krave 150-180.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 460, suhi prašiči 25 40 kg težki 410, 40-60 kg 340, 60-80 kg 330, debeli prašiči 125-145 kg težki 331, 145 do 160 kg 331, čez 180 kg težki 330 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2600-2800, II. reza 2500-2700, III. reza 2400-2600, slama v balah 1300-1350, sestavljena krma za krave mlekarice 6000-6400, krma za prašiče in svinje 6200 do 6500, koruzne krmne pogače •5900, krmne pogače iz pese 4400-4600, koncentrirana krma za govejo živino 6500-6800 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA PADOVA. Domače kokoši 670 do 730, umetno vzrejene kokoši 350-390, domači piščanci I. 800 do 840, II. 650-690, umetno vzre-' piščanci I. 400420, II. 380 do 400, purani I. 650-700, II. 600 640, pure I. 780-820, II. 600 do 700, gosi I. 480-540, II. 360 do 400, race I. 400-440, domače 1100, II. 800-900 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vito 10-11 stop. 660-720 lir za top/stot, Barbera 13 stop. 900 o 930, mantovansko vino 9-10 ) 9-11 stop. 670-790, Raboso 705, Merlot 10-12 stop. 605 — 706, Reggiano 9-10 stop. 610 do 630, belo vino iz Romagne 10 stop. 540-550, rdeče 10 stop. 540-550, toskanski Chianti 12-13 stop. 1962) 420-470 lir za steklenico, Aretino belo 10 stop. 590 do 610, belo vino iz Sardinije 12 stop. 545-565, rdeče 13-15 stop. 605-645 lir za stop/stot. OLJE MILAN. Oljčno olje extra 810 do 825 lir za kg, fino oljčno olje 760-780, retificirano oljčno olje 620-630, olje iz zemeljskih lešnikov 455-470, semensko jedilno olje 380-395 lir za kg. mlik KMEČKE ZVEZE Kaj pa naše čebele? Pomlad je tu. Postopoma se sadno drevje pripravlja k cvetenju. Tudi druge pomladanske cvetice hitijo z naravo, čebele, ki so med zimo imele zadostno število toplih oziroma sončnih dni, so se skoro sproti očistile in tako ohranile zadovoljno zdravstveno stanje. Sedanji prvi poleti za delom so v čvrstem delovanju, čebele obletajo prvo pomladansko cvetje in nabirajo cvetni prah, ki ga bodo potrebovale ob u-godnem vremenu iz dneva v dan vedno v večji množini. Matice so že tudi na delu in zalega se postopoma množi s toplimi dnevi in rastjo množine pomladanskega cvetja. čas je, da se dnesa panjev očistijo mrtvic in drugih odpadkov, ki so se nabrali med zimo. Za to opravilo naj se izrabijo tople in mirne opoldanske ure. Paziti je tudi, da se med tem in med vsakem drugim opravilom ne povzroča prepih, kateri postane lahko po-gubonosen Toplota je sedaj družinam potrebna v večji meri kakor čez zimo Pri pomladanskih pregledih čebeljih družin bodite torej kratki in izogibajte se prepiha! Vsaka nepotrebna radovednost in stikanje po družinah moti in vznemirja živali ce pri nenehnem delu. Vešč čebelar spozna po poletu, po obnašanju čebelic vsako njihovo potrebo, zato je vsak nepotreben pregled odveč in le v škodo mirnega delovanja družine. Priskočite na pomoč tistim družinam, ki so ob majhni ali ob nezadostni količini zalom. V lačnih družinah se obudi zaskrbljenost, ki ovira družino pri napredku in razvoju. Kmalu bo tudi čas za špekulativno pitanje. Vsako prepozno pitanje ali dodajanje hrane se navadno maščuje ob glavni paši. Naj zanesljivejši časomer za čebelarja je razvoj narave, ki zavisi od kraja in vremena. Zato je nemogoče določati dneve meseca že -v naprej za določena sezonska opravila. — a. Kako preganjamo krta Krt je splošno priznan kot koristna žival, ker s tem da se hrani z ogrci, strunami, ličinkami zeljnih komarjev in muh. gosenicami sovk, stonogami, pa tudi z mravljami in njihovimi ličinskamL igra nekako vlogo zemeljskega «policaja». Krt je zelo požrešen, vsak dan mora požreti vsaj toliko kolikor znaša njegova telesna teža. Ako ostane dvanajst ur brez vsake hrane, pogine. Pretežno se hrani z deževniki. Deževniki so sicer zelo koristni za rahljanje in predelovanje zemlje, vendar se tako naglo razmnožujejo, da krti njihovega števila ne morejo bistveno zmanjšati. Krt postane nadležen, ko prične riti pod mladimi rastlinami, ker jih dviga nad zemljo, tako da kmalu usahnejo. Posebno je krt škodljiv v globoko ograjenem vrtu, od koder se žival ne more odseliti. Krta pa navzlic škodi, katero povzroča, ne smemo ubijati, ampak je bolje, da ga samo preganjamo; kajti živali, ki bi tako u-spešno pomagale kmetom in vrtnarjem zatirati škodljivce kakor krt, pravzaprav ni. Najbolje storimo, da krta med ritjem z lopato dvignemo iz zemlje in ga vržemo na polje ali travnik. V rove pa zatlačimo kose krp, ki smo jih prej namočili v petrolej ali karbo-linej, ali pa vanje nasujemo karbid ali naftalin. Zoprn duh namreč krta takoj prežene. V z betonom globoko ograjenih vrtovih seveda ta sredstva ne zadoščajo, zato lovimo krta s primernimi pastmi. Kemičnih sredstev za zatiranje krta je več, vseh pa ne moremo uporabljati brez zdravniškega dovoljenja (phostoxin lahko na primer zastrupi zemljo in s tem pridelek). V rove lahko vlagamo pšenična zrna zastrupljena s cinkovim fosfi-dom, dobro sredstvo je škropivo endrin ali toksafen, katerega pa uporabljamo samo od novembra do februarja, nadalje prašivo bentox, ki se ga spet ne smemo posluževati na vrtovih, ker dobe vrtnine, zlasti gomoljevke ogaben duh po plesni in postanejo neužitne, di ta prašek je nezdrav za dokončno imamo še aldrin, a tu-veški organizem. Za zatiranje krta je torej morda najbolje, da se izognemo kemičnih sredstev, ampak samo zalezujemo in preženemo, Le v skrajnem primeru, ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7350-7600, dobra merkan-tile 7150-7250, fina trda domača Pšenica 9750-10.250, merkantile 8600-8950, Manitoba 9550-9650, fina domača koruza 6400-6650, navadna 4750-4850, uvožena koruza 4425-4550; neoluščen riž Arbo-rio 7100-7900, Viaione 8500-8800, Camaroli 8300-8600, Vercelli 6700 do 7400, R.B. 7100-7900, Rizzot-to 7100-7300; oluščen riž Arbo-rio 14.400-14.600, Viaione 17.700 do 18.200, Camaroli 17.600 do 18.200, Vercelli 14.500-14.800, R. B. 14.300-14.900, Rizzotto 13.500 do 13.900; uvožen ječmen 4350 do 4500, uvožen oves 4550-4700, uvoženo proso 4450-4600, pšenična moka tipa «00» 10.200-11.500, tipa «0» 9700-9900, tipa «1» 9200 do 9400 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 930 do 950, uvoženo maslo 900-920, lombardsko maslo 890-900, emi-lijsko 880-890; sir grana proizv. 1962 1370-1400, proizv. 1963 1190 do 1230, proizv. 1964 1000-1050, grana svež (od 1 do 30 dni) 810 do 840, uležan (od 30 do 60 dni) 860-880, sbrinz svež 710-740, uležan 800-840, Emmenthal svež 780-800, uležan 850-870, originalen švicarski Emmenthal 1020-1070, avstrijski Emmenthal 830-840, nemški 860-870, provolone svež 720-740, uležan 750-780, italico 570-610, uležan 650-700, crescen-za svež 439-470, uležan 530-600, gorgonzola svež 470-490, uležan 700-740, Taleggio svež 460-500, uležan 620-650 lir za kg. Pičla potrošnja vina in žganih pijač Na zadnjem letnem občnem zboru zveze italijanskih trgovcev z vinom — Federvlni — v Rimu so ugotovili, da le zašla lansko leto industrija vina in žganih pijač v hude težave. Število kupčij se je znatno zmanjšalo na vinskem trgu, nič bolje pa ni bilo na trgu z žganimi pijačami in penečimi se vini. Notranja poraba se je zaskrb-ljivo znižala, kar oripisujejo v prvi vrsti davčnemu pritisku, katerega je vlada še poostrila. Se posebno je nazadovala prodaja žganja in likerjev. Poleg zvišanja količnika pri prometnem davku je treba upoštevati tudi zvišanje za 14 tisoč lir pri hektanidru proizvodnega davka. Tudi volnarska industrija v težavah Kljub temu se izvoz po vrednosti dviga Lansko leto je dejavnost v številnih strokah italijanskega gospodarstva precej nazadovala. Pred dvema tednoma smo poročali o težavah, ki so zajele bombažno industrijo, tokrat pa bomo na kratko orisali položaj v volnarski industriji, ki ji ni konjunktura nič bolj naklonjena. Leta 1963 se je proizvodnja volnarske industrije zmanjšala za 2,6 odsto v primeri z letom 1962, lansko leto pa je nazadovala kar za 8,6 odsto. Nižanje proizvodnje pa ni morda periodičnega značaja, ampak je nenehno, saj gre njegova krivulja v nezadržnem loku navzdol, od meseca do meseca. V prvem tromesečju lani se je proizvodnja skrčila za 6,5 odsto, v drugem za 11,4 odsto in v tretjem kar za 15,4 odsto. Glavna činitelja, ki sta dovedla do proizvodnega upadanja sta na eni strani slab položaj vsega gospodarstva lani, a na drugi huda konkurenca zlasti umetnih vlaken, ki uspešno zamenjujejo volnena vlakna na vseh trgih doma in v tujini. Trgovina s tujino, ki se je do predlanskim prav lepo razvijala in napredovala se je lani zataknila zaradi zmanjšanega uvoza. Italija uvaža predvsem surovine,_ tako surovo volno, čiščeno in česano volno ter odpadke volne, dočim nabavlja v tujini le malo volnenih izdelkov, kot so predivo, tkanine, perilo in drugo. Značilno je, da se je uvoz po količini skrčil, a po vrednosti povečal. IZVOZ RASTE Celotna izmenjava s tujino je znašala leta 1962 211.000 ton, leta 1963 se je povzpela na rekod-no višino 230.000 ton, lani pa je spet zdrknila na 217.000 ton. Lani se je skrčila za 5,7 odsto v primeri s 1963. letom, tedaj pa je napredovala za 9,1 odsto v primerjavi z letom 1962. Vrednost volnarske izmenjave s tujino je narasla od 341,3 milijarde lir leta 1962 na 397,3 mrde 1. 1963 (16,4 odsto več) in na 417 mrd lir 1. 1964 (5 odsto več). Saldo v trgovinski bilanci je bil na račun volnarske stroke vselej pozitiven in je rastel takole: 30,6 mrde lir 1. 1962, 47,1 mrde 1. 1963 in 50.2 mrde 1. 1964. Kako pa se je razvijal izvoz volnenih izdelkov na posameznih sektorjih? Izvoz prediva redno narašča. Povzpel se je od 7.827 ton v letu 1962 na 9.566 ton v letu 1963 (22,2 odsto več) in na 10.430 ton lani (9 odsto več). Vrednost uvoženega prediva je napredovala skoro v enakem merilu kakor količina, narasla je od 15,6 milijarde lir leta 1962 na 19,8 mrde 1. 1963 (26,9 odsto več) in na 21 milijard v lanskem letu (6,1 odsto več). Izvoz prediva je lani zasegel 9 odsto vsega izvoza volnenih izdelkov. Pri izvozu tkanin je opaziti rahlo nazadovanje v splošnem okviru, dočim se je izvoz šivanih izdelkov odvijal bolje. Leta 1962 je bilo izvoženih 50 tisoč 134 ton tkanin, 1. 1963 — 48.219 ton (3,8 odsto manj) in 1. 1964 — 47.815 ton (0,8 odsto manj). Po vrednosti je izvoz nazadoval od 90,1 milijarde lir 1.1962 na 88,3 mrde lir 1. 1983 (2 odsto), nato pa se je spet povzpel na 94,2 mrde lir v lanskem letu (za 6,7 odsto). Izvoz pletenin je bil v prejšnjih letih zelo močan, toda lani se je neizogibno zmanjšal. Od 9.403 ton 1. 1962 je prešel na 12.615 ton 1. 1963 (32,9 odsto več), v minulem letu pa je zdrknil na 11.931 ton ali za 5,4 odsto. Vrednost izvoženih pletenin pa se je na drugi strani dvignila od 67,4 mrde lir 1. 1962 na 92,6 mrde 1. 1963 (61,3 odsto več) in na 92,7 mrde lir 1. 1964 (0,1 odsto več). Izvoz šivanih izdelkov iz volne se je močno povečal v zadnjih letih. Povzpel se je od 2.403 ton 1. 1962 na 8.333 ton 1. 1963 in na 10.070 ton v lanskem letu. Lanski izvoz je bil torej štirikrat večji od izvoza v 1. 1962 in za 16.6 odsto višji od predlanskega. Po vrednosti je izvoz napredoval od 9,9 milijarde lir leta 1962 na 17,1 mrde 1: 1963 in na 21,1 mrde lir lani. ko bi ta povzročal preveliko škodo, ker ga ne moremo iztakniti, sezimo po omenjenih pra-šivih in škropivih. (K. Gl.) V KRMINU BODO OMEJILI VOJAŠKE SLUŽNOSTI Vojno ministrstvo je sporočilo občinski upravi Krmina, da je sklenilo omejiti vojaške služnosti na nekaterih področjih krminske občine, ponekod pa jih bodo sploh odpravili. MANJ ŽIVINE V SLOVENIJI Lani se je število živine v Sloveniji zmanjšalo na 537.000 glav (leta 1963 je znašalo 550 tisoč 600 glav), v letošnjem januarju pa je spet napredovalo, saj se je povzpelo na 545.300 glav. število krav in brejih telic se je znižalo od 281.000 v letu 1963 na 267.700 lani in na 244.500 januarja letos Stalež goveda v družbenem sektorju trdno raste, in sicer je znašal 1. 1963 58.700 glav, 1. 1964 63.000 in januarja 1965 74.600 glav. število krav in brejih telic tudi v tem sektorju upada: znižalo se je od 18.700 glav leta 1963 na 17.400 lani in na 17.100 januarja letos. NOVE NAMAKALNE NAPRAVE NA VIPAVSKEM V srednjevipavski dolini bodo izgradili velik namakalni sistem po načrtu izvedencev kmetijske zadruge Nove Gorice. To bo naj večji namakalni sistem v Sloveniji. Z vodo reke Vipave bodo namakali okrog 1500 hektarov zemlje na področju Dornberka, Vrtojbe in Šempetra. Novogoriška zadruga bo letos investirala v ta namen blizu 100 milijonov dinarjev, dočim bo stala celotna izgradnja 1,4 milijarde dinarjev. Po izvedbi načrta naj bi se kmetijska proizvodnja na omenjenih področjih znatno povečala, zlasti velja to seveda za poljedelstvo in sadjarstvo. KOLIKO IMAJO V SLOVENIJI KMETIJSKIH ZADRUG •Po svežih podatkih posluje danes v Sloveniji vsega 89 kmetijskih zadrug (leta 1948 jih je bilo 1147, leta 1960 pa 454). Od tega jih imajo 10 v celjskem okraju, 13 v koprskem, 33 v ljubljanskem in 22 v mariborskem. V Sloveniji je 30 občin z eno samo kmetijsko zadrugo, 6 pa jih je brez zadruge. Vreme in letina v kmečkih pregovorih Mali traven (maj) Brinjev kres zažgi in na drevesu merčesa ni. Zjutraj slana se prikaže, se kadeči kres zažgati ukaže. Na oljke ali pirhe mora biti dež, tako modruje ljudski vedež. ..BOSPODARST VO“ Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač ((Gospodarstvo« št. 11-9396 ■ Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6 A V TOPRE VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACUIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. URADNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL T K S T Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRANS-TRIESTE Soc. a r. L TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827,31 906,95-880 UVAŽA vse lesne surtmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IrvbtAmhOfia ICopat, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 \ • 7 . \ 7 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenj anin, Dimitrovgrad. SPLOSNA PLOVBA PIPAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN - ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIHAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23. Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. i i i « »_ LJ C O I— I Kl I A Gestisce i servizt merci e passeggen sulle linee: AURIATICO - NOKL) KUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rlieka ogni ? giorni AUK1AT1CO — NOKI) AMCKICA (Norih ul Hatteras) partenze ogni 10 giorni AUK1AT1CO - Sili) AMERICA partenze ogni 20 giorni AURIATICO - I.KVANTK partenze ogni i giorni AURIATICO - IRAN - IKAG partenze ogni 30 giorni AURIATICO - INIIIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni AURIATICO - KSIRKMO OKI IS NIK partenze ogni 30 giorni AURIATICO - GOI.KO MKSSICO partenze ogni 20 giorni con 55 modeme e raplde navi. 562 cucette e 351.313 B.R.T. La «JUGOLlNlJA» accetta il crasporto di merci anche In porti fuori delle linee regolar TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —- JUGO UNIJ Aa - RIJEKA __________ M 1 J E K A Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga tila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Ja-droUnije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIAJVA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPEXPORT UVUZ - IZVUZ - /Atil UPS i VA TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2U Tel 50010 lelegr-: lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu