Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 119. V LlahM v nedeljo dne 29. maja 192L Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po polti m rac »tranl Jugoslavije In t Ljubljani: u oolo loto aapra]. K 240-— H pol leta n •• m 120'— ia četrt leta » .. N Mesa en mesec „ .. n 20'— Za Inozemstvo oelolelno KM*1. ss Sobotna izdala: = Za oelo leto.....K 40 — sa Inosemstvo 55 — Inseratl: Enostolpna petltvrata (59 mm Stroka ln 3 mm visoka ali a|p. prostor) sa enkrat . po I I1«, poslana Itd. , . po K 9w Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/0mm KIS. i Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po P niz? nlka ob 5. ari zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nolranltlrana pisma se se sprejemajo. Bredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. IJnblJanske št. 850 sa naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bogn.-hero, 7563. Ljubljana, dne 29. maja. Demokratski listi se z vsemi silami trudijo, da pred javnostjo opravičijo ustavo, ki je plod kompromisa med izvestno socialno-reakcionarno strujo radikalne stranke in demokratsko buržuazijo, koje demokratizem obstoja edinole iz svobodomiselnih fraz kapitalističnega meščanstva. Demokratska žurnalistika se muči zastonj, zakaj ustava ne more biti drugačna kakor sta stranki, ki sta jo spočeli. Iz celega vladnega ustavnega načrta govori zaostalost, želja, da se ohrani sedanji krivični družabni red in skrb za koristi vladajočih slojev. Kjer je kaj govora o svobodi, so to le prazne besede, ki naj prikrivajo istiniti reakcionarni značaj ustave. Razlogi, s katerimi demokratski listi opravičujejo posamezne paragrafe svojega ustavnega stvora, češ da so svobodoljubni in odgovarjajo duhu časa, so vse kaj drugega nego prepričevalni. Če ustava postavlja cerkev pod kontrolo državnega urada za vero, da ne bi mogla v verskih rečeh svobodno občevati s svojim duhovnim poglavarjem, je to vse kaj drugega nego napredno in svobodomiselno. Take določbe nima danes nobena država na svetu. O kancelparagrafu tudi nobeden ne more trditi, da je svobodoumen, kajti postave, ki kak posamezen stan postavljajo pod izjemna določila, so produkti poli-cajskega duha, ki je v omikani Evropi izginil v glavnem že z Jožefom II. Istotako je Zrjdfžavno šolo, ki jo uvaja demokratski jistavni načrt. 1 V ^mislu ustavnega načrta sedanje vlade iirna državni monopol nad splošno ljudsko vzgojo iz šole napraviti prusko učilnico, ki naj uniformira vse mišljenje, zatre vsak osebni podvig in žive duše pretvori v mašine. Namesto učiteljev-vzgoje-valcev dobimo učitelje-uradnike, slepe izvrševalce ukazov odzgoraj, mrtva orodja v rokah vsakokratnega sistema. To je po-vrat k časom svete alijanoe, k učitelju z eraričnimi našivi in gumbi, k učencu, ki misli in čuti na komando. Demokrati imenujejo ta sistem »vzgojo za narodno edinstvo«. Če se pri tem sklicujejo na moderno Nemčijo, je to prosto varanje javnosti. Nemški ustavni načrt res da govori o državni šoli, zato pa daje popolno svobodo zasebni šoli, ki jo naš »demokratizem« hoče popolnoma odpraviti. Zasebna šola je priznana na Angleškem, v Zedinjenih državah, v skandinavskih deželah, v Belgiji in Holandiji, povsod v najbolj omikanih in naprednih državah, dočim erarična šola prevladuje baš v onih deželah, kjer je istočasno največ analfabetstva in so množice najmenj prosvetljene. Treba je veliko domišljije, da se šolskopolitična načela demokratskega ustavnega načrta proglašajo za svobodomiselna. Jugoslovanska demokratska stranka sama ne vidi, kako je njeno svobodomisel-stvo skozi in skozi špispurgarsko, namiš- ljeno in neodkritosrčno. Tudi njen ustavni načrt je, kjerkoli je govora o kulturnih in socialnih vprašanjih, ves tak. Svobodomiselne besede so le okraski, ki pokrivajo nazadnjaško malomeščansko naravo, ki se boji vsake svobode in poleta. Praga, 28. maja. (Izv.) Čehoslovaški zunanji minister je izjavil, da bo v slučaju, da se glasovanje glede priključitve k Nemčiji na Solnograškem izvrši, Čehoslovaška skoraj gotovo zasedla gotove dele Avstrije, Dunaj, 28. maja. (Izv.) Na današnji seji odseka za zunanje zadeve je državni kancelar dr. Mayr predočil nevarnost, ki preti Avstriji, če se bo še nadalje izvrševalo glasovanje. Po njegovem referatu so se zastopniki vseh strank izjavili proti glasovanju, edino reprezentanti Solnograške so bili proti prenehanju in so izjavili, da se glasovanje na vsak način vrši. Nemške oblasti niso dale Solnogradčanom, ki so se hoteli peljati na glasovanje, potnega dovoljenja. LDU Belgrad, 28. maja. Presbiro poroča z Dunaja: Predsednik parlamenta dr. Weisskirchner je izjavil na neki strankarski konferenci na Dunaju, da so krščanski socialci za združitev z Nemčijo in da komaj čakajo, kdaj bo Avstrija dobila svobodo za narodno samoodločbo. Vendar pa sedaj smatra, da ni taktično, voditi propagando za politiko kljubovanja in za demonstrativno glasovanje. Vlada vodi pogajanja, toda uspeh bo ostal dvomljiv, če se bo propaganda tudi nadalje izvajala na ta način. Korespondent »TLmes« poroča iz Carigrada, da se novi minister za zunanje zadeve angorske vlade Jusuf Kemal paša nahaja v Moskvi kot šef delegacije angor- skega parlamenta, kjer se s sovjetom narodnih komisarjev posvetuje o intimnem sodelovanju glede vseh vprašanj zunanje politike. Italijanska zbornica, ki bi se bila imela otvoriti 1. junija, začne svoja zasedanja šele 8. junija in se v Rimu nahaja že veliko število novoizvoljenih poslancev. Prizadevanja Giolittija, da bi sestavil vladno večino s socialisti, so se izjalovila, ker socialisti dolže vlado, da je oborožila fašiste in nočejo nobene skupnosti z režimom, ki je kriv vladajočega terorja v Italiji, Isto- 19 tako odklanja tudi katoliška ljudska stranka sodelovanje z Giolittijem. Francoski listi vedo poročati, da mislijo socialisti in popolari skupno nastopiti proti vladi in da se jim pridruži skupina 50 poslancev iz drugih strank. V takem slučaju Giolitti sploh ne bo skušal voditi dalje vladne posle in se umaknil morebiti še predno se zbornica sestane. Na Irskem se vrše volitve tako v parlament severnih pokrajin (protestanškega Ulstra) kakor v parlament južnega dela otoka, ki je v taboru sinfajneev. Ker se na severu poleg unionistov, pristašev državne zveze z Anglijo, nahajajo tudi pristaši neodvisnostnega gibanja, je ob priliki volitev v parlament prišlo v Belfastu do spopadov med unionisti in sinfajnovci, pri katerih je padlo nekaj žrtev. Rezultati volitev še niso znani. Na jugu razun sinfaj-novcev druge stranke ne pridejo v poštev in se lahko smatra, da je izvoljena zbornica iz samih pristašev neodvisne Irske. — Veliko senzacijo so zbudila razkritja angleškega generala Croziera, ki je bil leta 1920. imenovan za poveljnika pomožne brigade na Irskem in je meseca februarja tega leta podal demisijo. General Crozier izjavlja v »Daily News« 24. t. m., da se mu tekom njegovega šestmesečnega poveljevanja nikakor ni posrečilo uvesti med svojimi vojaki in policisti disciplino, ker so ti stali popolnoma pod vplivom teroristične antiirske propagande, katera je dajala iniciativo za največje politične zločine, umore in požige. Irski poslanci so v nižji zbornici v Londonu stavili glede na ta razkritja interpelacijo na vlado, pa jih je »speaker« zavrnil, češ da zbornica nima časa, da bi se bavila s polemiko glede časnikarskih člankov. (Govor narodnega poslanca dr. Josipa HoK-' njeca v konstituanti 11, maja. (Konec.l Država in cerkev, Avtonomistična tendenca tega ustavi, načrta se tudi kaže v tistih določbah, M indicirajo razmerje države do cerkve. J® velika zmota modernega liberalizma, da mora država biti brez religije, ateistična« Že sam Rousseau e izjavil v svojem Coi»* trat social, da brez gotovih religioznih do* gem ne more biti nikdo dober državljan* dober podanik. Tem religioznim dogmami prišteva Rousseau bivanje Boga, previdnost in plačilo na onem svetu. Jaz Vam hočem še citirati velikega ameriškega državljana Washingtona, ki je na kongresu 1. 1739. izreke te-le besede: »Religija in morala so najpotrebnejši stebri državnega blagostanja. Zaman bi sc dičil s patriotizmom oni, ki bi hotel porušiti ta dva glavna stebra družabne zgradbe,« V naravnem redu bi bila skrb za religijo stvar države, ker brez nje se ne more doseči zemeljski in časni napredek. Država bi dajala splošne predpise o skupni obi liki bogoslužja, o praznikih, javnih molitvah in daritvah, o služabnikih religije. Toda Kristus, Sin božji, je ustanovil za področje religije posebno organizacijo, jo opremil s suvereniteto, to je, na njenem področju jo jc naredil neodvisno od vsake ob»-lasti na svetu. Cerkev je — tu citiram oficielni nauk naše katoliške cerkve — popolnoma svobodna družba ter ima lastne in stalne od božjega Ustanovitelja ji podeljene pravice. Zato ni stvar državne oblasti določati, katere so pravice cerkve in meje, v katerih more izvrševati te pravice. Codex iuris canonici, naš novi cerkveni zakonik, določa kot pravo cerkve to-le: Cerkev ima jurisdikcijsko in upravno oblast na podlagi božjega ustanovstva. Cerkev ima lastno in izključno pravo določevati o duhovnih in aneksnih stvareh. Služabniki cerkve so v izvrševanju svoje duhovniške službe in duhovniških nalog odvisni edino le od svojih cerkvenih predstojnikov (c, 1260). Kdor ovira cerkev pri izvrševanju jurisdikcijske oblasti, zapade ekskumunikaciji, papežu specielno rezervirani. Gospodje! Prej navedena določba can-1260 jasno in odločno določa, da so služabniki cerkve v izvrševanju svoje duhovniške službe in duhovniških nalog odvisni edino le od svojih predstojnikov. S tem cerkvenim zakonom jc v direktnem nasprotju ta- LISTEK, Ob vratih cerkve. Pariz, 1. maja 1921. Jezuit p. Lippert piše v svoji knjižici »Ob vratih cerkve« (An der Pforte der Kirche. Herder, Freiburg 1920): «Dvojna reka ljudi valovi neprestano preko praga cerkve: ena se zliva vanjo, druga iz nje. Množice, tako velike in številne, kakor celi narodi, stopajo v cerkev dan na dan, leto za letom. Nepregledna pa je tudi množica, ki sc tekom desetletij in stoletij gnete zopet ven iz skrivnostnih veža, včasih tiho in potrto, večinoma pa glasno hrumeč in psujoč. O vseh teh, ki gredo tu noter in ven, bi se dalo neskončno veliko povedati; sicer so to le neznatno majhni delci množice, katere tok jih večinoma vleče, da trga s seboj, toda v vsaki izmed teh duš je vendar na delu cel svet sil, ki jih vlečejo preko svetega praga; svet dogodkov, svet jasno ali temno čutenega hrepenenja in pekočega gorja, svet greha ali spokornih želja, svet čistega stremljenja ali grešnega hotenja. Kdo bi pa mogel opisati, kaj vse se godi v tistih samotnih, težko in bolestno borečih se dušah, ki dolge dobe, včasih po cela desetletja, stoje ob vratih in se bore za odločitev!« Da, čudovite stvari se gode. ,y dušah, ki so zaslišale poziv , Res- nice in mu slede — ta po velikih ovinkih in strašnih ovirah, druga naravnost, brez bojev in truda, kakor otrok, ki ga varno vodi angel varuh. Ta čudovitost je, vsled katere imajo izpreobrnjenja vedno toliko privlačno moč do nas, vsled katere nam vsak novi slučaj vzbuja vedno novo zanimanje, novo zadoščenje, novo radost. V iz-preobrnitvah se javlja Bog tako očito, da jasno razločujemo njegove stopinje in ču-jemo njegov glas, kakor v tistih davnih dneh stare zaveze, ko je neposredno vodil svoje izvoljence. Zato katoličani ne moremo iti molče mimo izpreobrnitev, marveč se moramo ob njih razmišljujoč ustaviti, jih zabeležiti. Znamenit za ves izobraženi svet je bil pred nekaj meseci prestop protestantskega pastorja in pisatelja Albanija v katoliško cerkev, o katerem jc poročal tudi »Slovenec«. Podoben slučaj se je dogodil na veliko soboto tekočega leta v Regcnsburgu, ko je bil sprejet v katoliško cerkev bivši pro-testantovski pastor Fric Bredow. Bredow je zajemal protestantsko znanost ob njenih virih na vseučiliščih v Rostocku, Lipskem, Heidelbergu, Bonnu in Jeni. Ker tu ni našel duševnega zado* "r ' a, se je lotil skola-stične filozofije omaža Akvinskcga in dospel tako dt iške dogmatike. Leta in leta se je al v učenje, leta in leta je molil, let; ta je stal ob vratih, n.e da bi se mogf Hti. Končno je zma- gala milost božja in ga dovedla v naročje cerkve. Tiho in skoroda brez boja se je na veliki teden 1914. 1. v Rimu izvršil prestop nemškega pesnika Reinharda Sorge; bilo je kakor ob sebi umeven zaključek neovirano potekajočega razvoja, kakor pika koncem stavka. To pot je bil v duhu že preje dovršil, slaveč v pesnitvah nebeško Mater kot znamenje verske edinosti. Ljubezen do te edinosti ga je gnala, da je storil korak, ki pri njem ni pomenjal bega od sveta, ki je lasten bolnim dušam s strtimi perotmi. Svetovna vojna je tudi njega poklicala na bojišče, toda njegova duša je ostala v nadzem-skih višavah. L. 1915. je pisal z bojišča: »Popolnoma živim iz vere, ki me vsega prevzema; to je moja tihe celica, v ktero se morem vsak čas umakniti, da pridem zopet iz nje ves poživljen in nadzemsko okrepčan.« Njegova iskrena molitev velja »padajočim sovražnikom«. Ko se na bojišču prireja božja služba, se prijavi za ministranta, O tem piše kesneje: »Ob grmenju topov pričenja Jezus svoje težko odrešilno delo. Introibo ad altare Dei ... Prvič zopet mi-nistriram. Po evangeliju je pridiga. Duhovnik govori o pokorščini. Zvonček se oglasi, začne se darovanje. In potem povzdigovanje! Končno imamo zopet v svoji sredi milega Tolažnika, strašnega asketa, v primeri s katerim je naše trpljenje lc lahek .vzdih. Krvavečega srca se dvigne nad ob- čino, nad razpršene narode ...« Sorge je padel, ne da bi njegovi tovariši slutili, koga so položili v grob; šele po njegovi smrti, ko je zanj dospela Fastenrathova ustanova, so zvedeli, da je bil njih skromni tovariš bogonarjen pesnik. Pred nekaj meseci je pri Herderju v, Freiburgu izšla knjiga pod naslovom: »Die Unruhe zu Gott« — Iz nemiru k Bogu. V, njej podaja p. Willibrord Verkade, danes benediktinec v Beuronu, svoje spomine* spomine konvertita. Tudi tu ne najdemo bega od sveta iz obupa ali iz omrze nad njim marveč pred našimi očmi se razvija mlad Nizozemec, v katerem prekipevata zdravje in radost nad življenjem, ki se tod in tam izprevrača v mladostno norost; pred seboj vidimo mladeniča, ki je ves zavzet nad lepoto zemlje, ki veselo vživa, kar mu lepega in dobrega prinaša dan, jeder in močan, poln soka, za glavo presegajoč nizkotni svel, velenadarjen slikar, ki z vso dušo ljubi umetnost in je poln mladostne vere in zaupanja v svoje umetniške sile. Človek torej, ki Irdno stoji na zemlji in ki mu življenje ni ničesar dolžno ostalo. Kakor nemški pesnik tudi ta holandski slikar najde pot v katoliško cerkev in kesneje v samostan varno in pokojno, brez večjih notranjih ovir in bojev. Iz domovine ga žene umetniški poklic v Pariz; odtod gre v Rim in Florcnco, od tam na Nemško, kjer. končno najde svoj pristan y lihem Beuronu, kozvani kancelparagraf (Medklici: »Hinc illae lacrimae!«) Mi se prav nič ne bojimo tega kancelparagrafa. Toda ta kancelparagraf bo zadel neke druge, boste že videli koga! Nekateri gospodje smatrajo kancelparagraf za tako potreben, kakor centralistično ureditev naše države in zato ga hočejo spraviti v ustavo. Nobena kulturna država ne eksistira na svetu, ki bi imela kancelparagraf. Ti gospodje pa najbrž mislijo, da bedo s tako ustavno določbo se dvignili nad kulturni niveau ostale Evrope, (Medklici.) Jaz svarim gospode pred takim korakom, ki je že sedaj v katoliških krogih drugih držav, zlasti Francije, vzbudil ostro obsodbo in ki se bo še potencirala, ako bi se ta paragraf skušal izvajati. (Medklici.) To so pisali časopisi. Francija nima kancelparagrafa, Gospodje, zagotoviti Vas moram, da naša cerkev nasilja nikdar ne bo priznala, da naša duhovščina ne bo klonila pred nasiljem. (Klici: »Bomo videli!«) Zagotoviti Vam moram, da se bo katoliško ljudstvo dvignilo na obrambo cerkve, njene svobode in njenih pravic. (Medklici.) Absolutizem — znak vladnega načrta. Gospodje, obrazložil sem na kratko tistega duha, iz katerega je vznikla ustavna predloga in pojedine določbe v tem ustavnem načrtu. Ta duh je absolutistični, policijski duh. Ta duh je nasproten modernemu pojmovanju o svobodi tiska, o osebni svobodi, o državljanski svobodi, o pravu združevanja in zborovanja. On nasprotuje pravemu modernemu socialnemu zmislu, on nasprotuje ideji pravega parlamentarizma, on nasprotuje tudi pravu parlamenta, ker jemlje parlamentu budgetno pravo, mu jemlje zakonodajno oblast, ki jo prenaša na vlado. Tako so sedaj odprta vrata režimu ukazov, naredb in obznan. (Medklici) Gospodje, ni mi treba posebno poudarjati, da bomo jaz in moji prijatelji glasovali proti temu ustavnemu načrtu. Prosil bi Vas pa, gospodje, da vendar krenete na tisto pot, ki vodi do konsolidacije države. Gospodje, Vi mislite, da boste s tem udušili centrifugalne tendence, ki jih tudi mi obsojamo, ker ljubimo in cenimo našo državo baš tako kakor Vi. (Medklici.) Ampak jaz (Vam rečem, da Vi s tem ne delate centri-petalno, marveč centridepulsivno, da široke ljudske mase odbijate od centra. Vi bo-Sdete široke ljudske mase našega naroda priklenili na centrum, ako boste poslušali zahteve hrvatskega in slovenskega dela našega jugoslovanskega naroda, ako boste odprli ušesa klicu po sporazumu. Glejte, gospodje, poljska država je pred dvema letoma napravila ustavo. Ta ustava, katero je poljska država dobila pred dvema letoma, je bila nepopolna, ker ni bila donešena potom sporazuma. Toda spomladi letošnjega leta se je poljska ustava korigirala, se je dosegel sporazum med .vsemi strankami v poljskem parlamentu, in sedaj imajo Poljaki ustavo, ki vse zadovoljuje. Gospodje, nastopite to pot sporazuma. Le tista ustava, ki bo donešena potom sporazuma, bo dobra ustava. Ta ustava bo potem zadovoljila vsa tri plemena jugoslovanskega naroda, okrepila in ojačila bo bašo državo. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) GORNJEŠLEZIJSKO VPRAŠANJE. LDU Pariz, 27. maja. (Havas.) V Gornji ,Šleziji se položaj jasni. V kratkem pričakujejo sporazuma, posebno ker je vodja vsta-šev Korfanty izjavil, da bo položil orožje in se podvrgel avtoriteti medzavezniške komisije.. Ničesar razburljivega ne najdemo v tej knjigi nobene napetosti; mir in pokoj jo preveva — plačilo za premagani »nemir k Bogu«. V daljnji Vzhodni Aziji je vojna presenetila in tudi pokopala odličnega nemškega pesnika Maksa Dauthendey. Nedavno so našli njegovo sv, pismo, na katero je napisal te-le vrstice: »Maks Dauthendey, Tosari {Vzhodna Java, Tonggeško gorovje). Sobota, 30. junija 1917. Pet mesecev sem sedaj tukaj, 6000 čevljev visoko. Danes zjutraj, ko sem čital 50. in 60. Davidov psalm, sem doživel spoznanje. Spoznal sem, da je osebni Bog. Tri tedne pred mojim 50. rojstnim dnem mi je bilo dano to razodetje, o katerem sem od svojega 20. leta, torej 30 let, razglabljal in dvomil in ga končno dognal in dosegel. Kako sem gotov svojega cilja, kakšen pokoj se je danes vselil v moje srce, (v mojo dušo in moje telo! — Bog živi in je osebno in vse živi iz Njega.« Ravnokar poroča o novi, znameniti iz-preobrnitvi »Catholic Times«. Bivši prostozidar in pokrajinski veliki mojster škotskega obreda, sir John Cowans, bivši generalni kvartirni mojster britanske armade, je štiri dni pred svojo smrtjo prestopil v katoliško cerkev. Pogreb se je razvil v veliko katoliško slavje. To so čudeži milosti, pred katerimi vsak katoličan hvaležno skloni glavo. LDU Berlin, 28. maja. (DunKU) »De- na« poroča iz Ratibora: Medzavezniška komisija je do nadaljnjega prepovedala razširjati v Gornji Šleziji časopis »Oberschlesi-sche Zeitung«, ki je Korfantyjevo glasilo, LDU Pariz, 28. maja. (Havas.) Poslani-ška konferenca se bo jutri opoldne pečala s predlogom angleških in italijanskih zastopnikov v gorenješlezijski glasovalni komisiji. Ta predlfeg predvideva odreditev treh pasov , od katerih bi enega upravljali Poljaki, drugega pa Nemci (to so ozemlja, ki so se nedvomno skoro vsa priglasila k eni ali drugi državi) in tretjega spornega pasu, ki bi bil med obema in ki bi ga upravljale medzavezniške čete. Ta predlog bo naletel gotovo na precej močan odpor s francoske strani, ker smatrajo, da bi ta predlog lahko prejudiciral končno odločitev. Vojaški izvedenci pravijo, da bi se s sprejemom tega predloga dala Nemcem in Poljakom možnost, da bi se ojačili za nov boj in da bi bila taka razdelitev za zavezniške čete nevarna, ker bi jih Nemci ali Poljaki lahko obkolili. Žup^sishe uoSitue po deželi. Šmarje, Novo izvoljeni župan g. Josip Škerjanc je somišljenik SLS. Od občinskih svetovalcev pa so trije pristaši SLS, eden komunist in eden samostojnež, Trebeljevo. Za župana je izvoljen načelnik Kmetske Zveze g. Josip Gale. Svetovalci so vsi pristaši SLS. Dolsko. Za župana občine Dolsko je izvoljen g. Jemc Franc iz Petelinja, pristaš SLS. Radovljica, Za župana je izvoljen odločen pritaš SLS g. Ivan Resman. Predtrg. Somišljenik SLS g. Jože Gre-gorc je izvoljen za župana. Ljubno, Novoizvoljeni župan občine Ljubno je g. Alojzij Cvenkelj odločen pristaš SLS. Svetovalci so vsi pristaši SLS razen enega, ki je socialni demokrat. Dobrunje. Župan je g. Janez Trkov iz Zadvorja in vsi svetovalci so odločni pristaši sLs. Kostanjevica. Novoizvoljeni župan g. Ivan Colarič iz Orehka in vsi svetovalci so pristaši SLS. Škofja Loka, Pristaš SLS g. Josip Hafner je izvoljen za župana. Od obč. svetovalcev so vsi pristaši SLS, samo eden je pristaš JDS. Boh. Bistrica. Županom je izvoljen posestnik g. Franc Mavric, somišljenik SLS. od petih občinskih svetovalcev so trije pri-1 staši SLS, dva pa komunista. > Vodice. Za župana je izvoljen g. Fran' Keržič in vsi občinski svetovalci so pri-1 staši SLS. Petrova vas. Novoizvoljeni župan g. Janez Grahek iz Petrove vasi in vsi obč. svetovalci so pristaši SLS. Videm. Novoizvoljeni župan g. Jakob Prelesnik in vsi obč. svetovalci so pristaši SLS. Kompolje. Za župana je izvoljen pristaš SLS Jožef Germ. Vsi svetovalci so somišljeniki SLS. Trata. Za župana je izvoljen zaveden pristaš SLS g. Franc Uršič. Vsi občinski svetovalci so pristaši SLS. Dednidol. Za župana je izvoljen g. Mihael Omahen, pristaš SLS. Vsi občinski svetovalci so pristaši SLS. Beganje pri Lescah. Za župana je izvoljen posestnik g. Matija Sajovic iz Pre-dosljev, somišljenik SLS. Adlešiči. Ker ni hotel nikda od občinskih svetovalcev prevzeti županstva, je bil izvoljen graščak Peter Rauch, ki sploh ni občinski odbornik. » Podgorica, Za župana je izvoljen somišljenik SLS g. Janez Sojer, dosedanji župan. Polica. Pristaš SLS g. Fran Vidic je izvoljen za župana naše občine. Litija. Novi župan g. Hinko Lebinger in vsi svetovalci so somišljeniki SLS. Gradiše. V tej občini je bila vložena samo lista SLS in je bil izvoljen za župana naš pristaš g. Kuhelj, Dragatuš, Za župana je izvoljen somišljenik SLS g. Franc Radomič iz Obrha. Koroška Bela. Izvoljen je za župana komunist Blaž Kemperle. Politične novica, '+ Med radikalci in demokrati so krize zadnji čas na dnevnem redu. Radikalski klub venomer zboruje in se bavi z demisi-jami svojih ministrov: enkrat demisionira Jankovič, drugič Uzunovič, vse pa se suče okrog osebnih vprašanj. Bolj resno nasprotje pa mora vladati med demokrati samimi. Zadnjič so poročali listi, da je srbski demokrat Pečic v zbornici odpovedal pokorščino zborničnemu predsedniku dr. Ribaru, ki je hrvatski policajdemokrat. Predsednik dr. Ribar se je vsled tega dogodka moral odstraniti. Vse kaže, da se Srbi pričenjajo otresati svojih hrvatskih in slovenskih kolegov-demokratov. Srbi dobro vedo in njihovi listi sami pišejo o tem, kako so razni sedanji hrvatski in slovenski policajdemokrati svoj čas nastopali skupaj z Madžari. Srbi dobro vedo, da so jim ti hrvatski in slovenski priveski le orodje, ki naj pomaga uresničiti centralistično ustavo. Za plačilo so prišli do dobrih mest, več jim ni treba. Kmalu pride čas, ko jih Srbi ne bodo več rabili. Taka je usoda vseh ne-značajnežev. + Upit narodnega poslanca Jožefa Klekla na ministra vojne in mornarice v Belgradu. Slovenski orožniki dodeljeni v službovanje četam v Srbiji zlasti v Belgradu, se pritožujejo, da se jim slovenski listi že par tednov ne dostavljajo. Pri brigadi se jim je celo reklo, da je politični dnevnik »Slovenec« zabranjen. Ker je či-tanje časopisov v sedanjem času neobhodno potrebno za izobražene in v svrho iz-obraženja vsem, predvsem orožnikom, kateri so v najtesnejši sliki z javnostjo, in ker nobena nam znana postava ali odredba niti kaka »Obznana« ne prepoveduje čitanja »Slovenca« in drugih slovenskih časnikov, mi je čast vprašati g. ministra: 1. Iz kakšnega vzroka se ne dostavljajo slovenski listi našim orožnikom? 2. Po koga odredbi si je orožniška brigada v Belgradu dovolila izjaviti neresnico, da je dnevnik »Slovenec« zabranjen? 3. Hoče-li g. minister takoj napraviti potrebne korake, da se našim slovenskim orožnikom ne delajo ovire pri čitanju slovenskih listov zlasti »Slovenca« v Srbiji in hoče-li kaznovati one, ki so pri omenjeni brigadi zakrivili prepoved? -f Nov državotvorni element. Po dunajski »Arbeiterzeilung« je posnel »Slov. Narod«, da je baron Giessl von Giesslin-gen, ki je 1. 1914. kot c. in kr. poslanik v imenu Avstrije izročil Srbiji ultimat in napoved vojne, dobil jugoslovansko državljanstvo. »Slov. Narod« pravi, da je že lani hvalil tega barona kot »nad vse lojalnega državljana«. »Slov. Narod« gotovo ni brez razloga začel hvaliti tega častitljivega gospoda. Seveda gospod ima denar, zato spada v vrsto ljudi okrog policaj-demo-kracije, Zato je tudi nad vse dvome vzvišen državotvoren element. + Za avtonomijo Slovenije in ime Jugoslavija. Občinski odbor v Kostanjevici je na svoji seji dne 26. t. m. z dvotretjinsko večino sklenil resolucijo, v kateri zahteva avtonomijo Slovenije in da se naša ujedi-njena država imenuje »Jugoslavija«. -f- Vprašanje bogoslovskih iakultet. — Praga, 28. maja. (Izv.) Kakor poročajo »Narodni Listy« se je praška češka univerza izrekla z nadpolovično večino za izločitev teološke fakultete. — Kakor znano, se je nemška univerza izrekla za bogoslovno fakulteto. -f- Za kulturno zbližanje med Nemci in Jugoslovani. Frankfurt,28. maja. (Izv.) Tu se je ustanovila nemško-jugoslovanska liga, kateri načeluje nemški poslanik v Belgradu dr. Kohler. Namen te lige je, da s predavanji, spisi in drugim prosvetnim delom seznani nemški narod z jugoslovansko kulturo in stvori na ta način ozkejše kulturne zveze med obema narodoma. ICoroške st©wlce. k Vsenemško zborovanje v Celovcu o Binkoštih. »Roko v roki« piše uradna »Kl. Ztg.« v pozdravnem članku v svoji pred-binkoštni številki 105: »Bratje smo, postali jekleni v svetovnem ognju sile, železo nas je sklenilo, skupno trpljenje nas je zvezalo in nas zove k kljubujočemu odporu, dokler zopet nemška pravica ne pribori zmage na svetu...« »V duhu se je spojitev nemškega naroda že izvršila, le oblika potrebuje svojega časa ...« »Predno se mi preganjani sramotno zgrudimo, bo moral tudi zadnji protivnik priklopitve sodelovati pri možnosti za priklopitev ,,,,« — »To je odmev Karavank, ki odmeva od najjužnejšega branika: Nemčija in Avstrija, narodi ob Donavi in Renu, veliki in močni vsek-dar doli do Karavank!« — To je precej jasen govor u r a d ne g a glasila, ki pozdravlja nadalje ljube nemške goste, proseč jih, da naj oznanjajo doma voljo tukajšnjega naroda, ki hoče biti ž njimi (Nemci iz raj-ha) eno v sili in nevarnosti, ž njimi v bratstvu in zvezan v vseh življenjksih primerih. Člankar pokaže še pest »šovinističnemu sovražniku onstran Karavank« (t. j. Jugoslovanom) in zaključi članek z besedami: »Hand in Hand zum Widerstand.« k »Freie Stimmen« poročajo: Pozdravni večer v dvoranah Sandwirtovih, kjer so bile stene okrašene z vabilnimi lepaki koroškega ljudskega glasovanja, je bil obiskan od številne množice. Pozdravni govor je imel načelnik celovške krajevne skupine Siidmarke, višji dež. sodn. svetn, dr. Grafenauer. Govoril je o zasužnjeni in zvezani Nemčiji, beraču in pohabljencu podobni Nemški Avstriji, da pa pride in mora priti dan maščevanja in rešitve, ko bo Vse-nemška strla okove, ko bodo ta dan milosti prosili oni, ki mislijo danes, da so v stanu, zatirati 70 milijonski narod. »En narod, ena država, en jezik,« s temi besedami je končal, — Tudi nadaljnji govorniki »Siidmarke«, kakor štajerski deželni svetnik prof. dr. Hiibler iz Gradca; državni (nemški) minister na razp, ekscslenca dr, pl. Lindequist; dr. Dorflinger (Celovec); glavni uednik Hackl iz Passaa; dr. Barta (kot zastopnik Schulvereina); prof. dr. Pollheim; dež. svetnik Schumy itd., vsi govorniki so govorili en jezik: obrambno delo za en cilj: skupno državo, eno Nemčijo,, Velenemčijo. k Glavno zborovanje Siidmarke je bilo binkoštno nedeljo dopoldne v veliki dvorani grbov v deželnem dvorcu. Prof. dr, Patterer je tožil, kako brutalno se zatirajo Nemci v državi SHS, češ da je njihov položaj v tej državi naravnost obupen in da so Nemci v Sloveniji naravnost brezpravni« Trdil je, da državni penzijonisti tu ne dobivajo nikake pokojnine. — (Da bi se le Slovencem na Koroškem godile take »kri-vice« (!), kot se gode Nemcem pri nas, kako veseli bi bili!) Štajerske novice. Roparski umor v dr. Reiserjevi graščini. V noči na praznik se je v stanovanju oskrbništva dr. Reiserjeve graščine na Pohorju nad Pekrami izvršil bestijalen roparski umor oskrbnika Bogumira Kolenca. Morilec, hlapec Jos. Koren je udri v oskrb-nikovo stanovanje, pobil s sekiro Kolenca, nato ga oropal: 13.600 K gotovine, obleke in raznih drugih stvari ter pobegnil. Koleno je prišel šele pred kratkim na to graščino. Korenu je bila služba odpovedana radi raznih nerednosti. Domneva se, da se je zločinec skušal ob enem maščevati nad oskrbnikom. Vzel je seboj tudi svoje dokumente. V petek popoldne se je tja odpeljala sodna komisija, ki bo ugotovila okoliščine strašnega dejanja. š Avtomobilska nesreča pri SvečinL Na praznik okrog 20. ure zvečer se je v bližini Svečine pri Zgor. Sv. Kungoti zgodila strašna nesreča. Po prvih vesteh, dospelih v Maribor, se je domnevalo, da so se ponesrečili člani razmejitvene komisije. Naknadno se je pojasnilo, da je bil samo avto last tukajšnje razmejitvene komisije,, ponesrečenci pa so doma iz kraja nesreče. Kolikor je dozdaj znano, je vzel šofer Mike v nedeljo popoldne avto, se peljal na izlet v Sv. Kungoto, tam naložil 10—12 oseb, nato so se peljali v Svečino, od koder so se okrog 20. ure vračali nazaj po vijugasti cesti, ob kateri teče Svečinski potok, ki se nižje spodaj izliva v Pesnico. Ob potoku se nahajajo železne ograje. Avto je vozil ne meneč se za vijuge s tako silo, da je podrl železno ograjo ter se prekucnil v strugo; pri tem so mnogi — med njimi« tudi sofer-vodja — odleteli več metrOVvstran, drugi so prišli pod avto. Žrtve: mrtev J* financar Klasinc, ki je v Sv. KungbtP'čakaf na nov sprejem v službo; težko ranjen: slikarski pomočnik Trinkaus iz Sv. Kungote (prebita lobanja, več polomljenih reber, notranje poškodbe, bo najbržje umrl; pripeljali so ga z navadnim vozom šele v pete kdopoldne do Lajteršperga, odtod z rešilnim vozom v bolnico; 4 so lažje ranjeni, ostali le neznatno. Na avtu so bili poleg omenjenih še: učitelj Jaup, financarja Tr-bovc in Kamnik, 1 financar od Sv. Jurja, 2 otroka in kuharica gostilničarja Škofa. Šofer Mike je po nesreči pobegnil. š Žrtev Fale. V nedeljo se je nad jezom pri električni centrali Fala vozil nek Valavec s čolnom. Strahovita moč vode ga je potegnila preko zatvornice. Podajali so mu v pomoč bruna, ki pa jih je voda prelomila. Od čolna so prišli iz turbine ven le drobci; o nesrečni žrtvi še ni sledu. š Iz albuma drž. policije Maribor: Radi navijanja cen so bili kaznovani: Janez Pišek, Juraj Radovič, špeharja iz Zlatolič-ja, na 5 dni zapora in zaplembo slanine. Henrik Primus, Maribor, navijanje cen pri prodaji koksa, na 5 dni zapora, 1000 K globe in zaplembo pol vagona koksa. — Jože Babič iz Lajteršberga, znan tihotapec, je bil zasačen z večjo zalogo vžigalic. —■ Pavel Boršak in Terezija Kroner sta prodajala vodeno mleko; kazen: 48 ur zapora, zaplemba mleka. Dnevne novice. — Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice. Danes zboruje v Ljubljani pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice. Gosto je že danes omrežje podružnic Jugoslovanske Matice in veliko je število njenih članov. Toda interes Jugoslavije zahteva, da bo to število impozantno, da bodo v njem zapopadeni vsi, ki hočejo, da veljajo za Jugoslovane, ki se ne boje biti borci za neodrešeno ozemlje, ki so vredni zvestobe Primorcev. Da bo čim preje zbran v okrilju Jugoslovenske Matice ves narod, je ena prvih nalog zborujočega pokrajinskega zbora in zato naš pozdrav njemu, ker do storil s tem največje narodno delo. Druga in nič manj važna naloga pokrajinskega zbora bo, da najde sredstva za uspešno borbo za naše neodrešeno ozemlje. Ne nazadnje, pa bo tudi naloga delegatov pokrajinskega zbora, da določijo smer vsega našega obrambnega dela. Velik je naš cilj in zato so tudi težke naše naloge. Trdno pa verujemo v uspeh, ker položeni so nepremagljivi temelji za našo obrambo. Eden najmočnejših .temeljev položi pokra- . _ ' . .t„y ..... jinski zbor in zato naš pozdrav njemu. Toda ne platoničen pozdrav, ampak dejanske uspehe prinašajoč pozdrav, s tem, da gremo med delavce! — Občni zbor glavne {»odružnice Jugoslovanske Matice v Ljub-jani in volitev pokrajinskega odbora se vrši v Mestnem domu in sicer ob 2. uri popoldne, Ob 10. uri dopoldne pa se istotam vrši zborovanje delegatov. — Izseljeniško vprašanje. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je te dni predložil ministrskemu svetu v odobritev načrt uredbe o izseljencih. Namen te uredbe je, urediti kaos, v katerem se nahaja izseljeniško vprašanje v naši državi. Po tej uredbi bodo morali za izseljence skrbeti državni organi. Država bo prevzela izseljeniško vprašanje'v svoje roke ter izvajala izseljeniško politiko, katere glavna naloga bo, čimbolj varovati delovno moč našega naroda v korist domovine. (Iz ministrstva za socialno politiko, št. 31.187). — Osebna vest. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Baltič je imenovan v tretji činovni razred. — Ravnateljstvo za tujski promet. Ministrski svet je pooblastil ministra za trgovino in industrijo, da ustanovi ravnateljstvo za tujski promet s centralo v Belgradu in potniškimi uradi v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Ljubljani. Namen teh uradov bi bil, dajati trgovcem in potnikom potrebna pojasnila. — Napravite že enkrat red. Izletniški vlaki, ki se vračajo ob nedeljah in praznikih zvečer v Ljubljano, postajajo že pravi škandal. Preteklo nedeljo se je vračala s kamničanom v Ljubljano družba, v kateri je bila tudi pijana ženska. Kvantalo se je za stavo. Ko je eden izmed v vozu navzočih gospodov mirno in dostojno protestiral, so ga pijani divjaki v gosposkih oblekah dejansko napadli in ga hoteli med vožnjo vreči z vlaka, pa ga je rešil neki drugi gospod. — Železnico še enkrat poživljamo, naj odločno napravi red. Saj se treznemu človeku ne bo več varno voziti s to podivjano družbo. Dostojnim potnikom pa to navodilo: S pijanim človekom se ne prepiraj, temveč pokliči sprevodnika in^ zahtevaj, naj nedostojneže na podlagi železniškega opravilnika takoj odstrani z vlaka. Če bi sprevodnik ne maral, si vzemi pričo, si zapomni številko voza ter v Ljubljani v načelnikovi pisarni zahtevaj pritožno knjigo, popiši ves potek in zahtevaj, naj se nastopi proti sprevodniku, ki ni vršil svoje dolžnost Končno zahtevaj, da se ti da odgovor,, k«,se je ukrenilo. .+_.Vsem, ki imajo svojce v Ameriki-- N* željo in povabilo slovenskih naselbin v Sevegnii^meriki odpotuje v juniju v Združene države salezijanec dr. Srečko Zam-jen. Ker bo na potovanju obiskal vse večje naselbine, se s tem opozarjajo oni, ki imajo svojce v Severni Ameriki, da mu lahko iz-roče pisma in druga naročila, ki jih bo gospod sam osebno izvršil. Vse tozadevno dopisovanje naj se pošilja do 10. junija na naslov: Mladinski dom na Kodeljevem v Ljubljani. — Ilustriran list »Plamen«. Izšla je 10. številka tega še dokaj a še premalo razširjenega ilustriranega slovenskega dvomesečnika. Prinaša zopet obilo aktu-elnih in krajinskih slik. Posebno zanimiv je portret dr. Josipa Wilfana, vodje Jugo-slovenov v anektiranem ozemlju, ki je bil izvoljen pri zadnjih političnih volitvah v dveh okrajih za poslanca v rimski parlament, Portret je narisal s srečno roko profesor S. Šantel. Nadalje prinaša »Plamen« slike o obisku češkega pevskega društva »Hlariol« v Ljubljani, slike o Beli Krajini in razne partije ob Soči itd. — Vsebina te številke je nastopna: I. Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje)j V. Jelene: Jugoslovansko dobrovoljstvo; Ks. Meško: Pevec ki Utva: Rokoko (pesmi); Rado Murnik nam predstavlja sedmega ženina naš® Koprnele z ilustracijami »pisateljice V ^ Tnkiostri: Kapital in delo v zvez " ''orativno umetnostjo z • v megli in Prošn Petruška: rij^. nika. Nove knjige m daljuje kriminalni roman I, b. in zanjke. — »Plamen« se naroča v Lju-ljani na Kongresnem trgu št, 19; novi naročniki lahko dobijo še vse izišle številke. List toplo priporočamo, — Izpit za župnijski konkurz iz prvega dela so naredili v Gorici: France Vidmar, kurat v Smi-helu, Ignacij Zganjar, župni upravitelj na Premu, Janez Kalan in Srečko Gregorec, oba kaplana v Trnovem. Vsi štirje iz ljubljanske škofije. — Krško. Podružnica Jugoslov. matice priredi v nedeljo dne 5. junija t. 1. veliko vrtno veselico združeno z javno efektno tombolo. Ker je Cisti dobiček namenjen našim neodrešenim bratom, na obilno udeležbo vabi — odbor. — Hotel pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru je v polnem obratu. Leži dobro uro hoda od postaje Bistrica-Bohinjsko jezero ob vzhodnji najlepši obali divje-romantičnega jezera. Vozovi pri vsakem vlaku na postaji ali v vasi Boh. Bistrici. Gostom toga najlepšega in najmodernejše opremljenega alpskega letovišča je za primerne cene na razpolago: 40 sob s po eno in dvema posteljama (več na zahtevo) z razgledom v gozd, na park ali na jezero, prvovrstna oblina hrana in preskrba, kopališče, čolni za vožnje po jezeru. Poštni, brzojavni in interurb. telefonski urad v hiši. Krasni iz-prehodi v bližnjo in daljno okolico; izleti k sedmerim triglavskim jezerom, na Triglavsko pogorje itd. Kdor hoče preživeti par dni ali tednov y najlepšem miru in brezšumnem tihožitju ter vmi-riti svojo razdražene živce, naj pride gori, ne bo mu Žal. Dopisi in vprašanja naj se naslove na upravo, ki bo vsako zeljo točno vpoštevala. — Učne osebe, ki nimajo službe, naj prijavijo svoj naslov okr. šol. svetu v Kočevju. — If Črnomlja: Naši podjetni meščani: g. trgovec Plut, Miler, Voščaj so začeli graditi po pripravljalnih delih tovarno za lesene izdelke (kakor čevljarske klince, parketa itd.) in parno žago za lesno trgovino in domače potrebe. Tekom dveh mesecev bo začela tovarna obratovati, r čimer bo odprt nov vir dela in zaslužka belokr. ljudstvu. — Telovo procesijo, ki se je vršila z vsem sijajem, so zelo povzdignili Orli, ki so v krojih spremljali Najsvetejše. — Društvo organov finančne kontrole za Slovenijo ima občni zbor v nedeljo, dne 5. junija t 1., v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. Opoldne se zborovanje za eno uro prekine. Na dnevnem redu je poročilo društvenih funkcionarjev, sprememba pravil in volitev odbora za poslovno leto 1921—1922. — Predsedstvo. (k) — Kočevska čitalnica je darovala znesek 400 kron Kočevskemu dijaškemu domu namesto venca na krsto gospe Marije Kajfeževe. — Prostov. gasilno društvo Rečica (Bled) se najtopleje zahvaljuje lesni trgovini Dolenc & komp. za poslano nagrado 4000 K, za gašenje v žagi v Soteski. », Na vrhniški železnici bosta vozila s 1. junijem t. 1. razven običajnih osebnih vlakov ob nedeljah in praznikih se dva izletniška vlaka in sicer: vlak 2708 odhaja iz Vrhnike ob 20.40 in prihaja v Ljubljano ob 21.15. Vlak 2707 odhaja iz Ljubljane ob 22.10 in prihaja na Vrhniko ob 22.45. — Večja množina starega papirja se odda. Naslov se izve v upravi našega lista. — V zakup se odda lov v državnem gozdu Je-lovca (1386 ha) v okraju Radovljica za dobo treh let. Eventualne ponudbe, opremljene z 10 odstotnim vadijem, je vlagati pri gozdarskem oddelku deželne vlade, odsek B v Ljubljani (Križanke) do 10. junija 1921. — Vsi v Bohinj! V lepi legi tik jezera se nahaja »Hotel sv. DuhFranz-Josef< grenčice z najboljšim uspehom. 3455 UubSlanske novice. lj Nova stanovanjska naredba. Prejeli smo od I. društva hišnih posestnikov: Da-siravno se je pripravljala že nad eno leto nova stanovanjska naredba, po kateri se je hotelo hišnim posestnikom vsaj nekoliko olajšati njih razmere, vendar najnovejša nameravana stanovanjska naredba pomeni za hišne posestnike tako poslabšanje njih stanja glede lastninske pravice, da je I. dr .hišnih posest, v Ljubljani kakor tudi zveza društev hiš. posest, za Slovenijo bila primorana proti tej naredbi vložiti odločen protest in so se radi tega odposlale brzojavke na g. ministrskega predsednika kakor tudi na g. ministra za socialno politiko, ter se je naprosilo g. ministra Puclja, dalje gg. poslance dr. Korošca, dr. Žerjava, prof. Rajsnerja za posredovanje, da se nova naredba ne objavi, odnosno da ne stopi v veljavo. Minister dr. Kukovec je že telegrafično odgovoril, da je naredba ukinjena. V nedeljo 29. t. m. se vrši konferenca hišnih posestnikov radi navedene naredbe v Zagrebu, drugo nedeljo 5. junija v Belgradu in 12. junija v Ljubljani. — Vsa stvar je zopet nov dokaz, kako lahkomiš-ljeno se pri nas izdajajo postave in pa naredbe. lj Pevsko društvo »Ljubljana«. V nedeljo dne 5. junija t. 1. se bo vršil v dvorani Ljudskega doma redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 11. uri dopoldne. Vabijo se vsi izvršujoči in podporni člani. (K) lj Kdo zavlačuje škropljenje cest? Posestniki in stanovalci Dunajske ceste od železniškega prelaza do artilerijske vojašnice si usojamo vprašati mestni magistrat, kdaj bo rešil našo prošnjo z dne 14. aprila 1921 in pričel s škropljenjem tega dela ceste? Upamo, da dosedaj še nismo v pregnanstvu ali celo obsojenci, da po malomarnosti magistrata okužujejo dan za dnevom celi oblaki prahu naša stanovanja, pridite in poglejte kako izgledajo v tem neznosnem prahu naša stanovanja. Ako se redno škropi po drugih delih mesta, smemo povsem opravičeno zahtevati, da se isto delo izvršuje tudi na tem delu ceste. : ' plačujemo ravno iste davke in dokla-* "rti stanovalci mesta Ljubljane. ", tvo pa vljudno prosi-oli poslati vsaj enega I r ste. Dela je tu dovolj, da 1- verižnike, kako se sme voziti L- 'ovi ali pa z auto po mestu. Ponov 'l pa še več posla, vsaj do poln«. 'e podučil prihajajoče vinske bi savja, da ni dovoljeno dramiti n 1 stanovalce z raznimi koncerti iz ^dnevu nas uničujejo oblaki prah« oa razne vrste vsiljivi koncerti ii, *ave veselih vinskih bratcev bua v Prosimo nujne pomoči, — tano-valci, lj Iz gledališke pisarne. Danes T6- ra >Zlatorogv za red C in ne »izven pomotoma javljeno. lj Komisarijat ministrstva saobrn ljani ukinjen. Sedaj, ko je sprejet mec Južno železnico provizorni režim, je ha, v Ljubljani komisarijat ministrstva saobra like vrednosti za Slovenijo da je bil kon, bo vedel povedali marsikateri. Od prevrata danes jo komisarijat izvršil z majhnim apai ogromno delo. Sedaj ko se je prevzel proviz. režim z Južno železnico, se je videlo potrebno . lezniškemu ministrstvu, da .vzame Sloveniji še 1 zadnjo udobnost, ni pa pomislit, kako škodo je prizadejal slovenskemu narodu. Kakor se čuje, je izvoljen 5 članski odbor, kateri bo imel revizijo nad Južno železnico, seveda mora imeti ta odbor svoj sedež v Zagrebu, akoravno je središče in ravnateljstvo v Ljubljani. Ni zadosti, da je bilo ravnateljstvo Državne želzenice premeščeno v Zagreb. Slovenija čuti dan za dnem bolj nesrečni centralizem. če bo to v korist slovenskemu narodu, tega gospod železniški minister pač ni pomislil. lj Koncert r hotelu Tivoli v nedeljo dne 29. majnika dopoldne od 10. do 13. uro. Popoldne od 16. do 21. ure. Vstopnina prosta. lj Ljubljanska porota bo pričela poslovati v ponedeljek, 30. t. m. Zasedanje bo trajalo dolgo, ker so že za 15. junij razpisane razprave. Zasedanje bo trajalo zato tako dolgo, ker Belgrad še ni rešil predloga, da se odvzamejo poroti tatvine do višine 40.000 kron. Ker ne kaže držati ljudi v preiskovalnem zaporu, je g. dvorni svetnik Regally odredil, da pride pred poroto kar le mogoče veliko slučajev, da se bodo preiskovalni zapori izpraznili. V ponedeljek porota razpravlja o senzačnem slučaju Rudolfa Sattlerja, ki je 16. februarja letos odpeljal dečka Antona Pollaka z namenom, da bi izsilil od g. Karola Pollaka odkupnino 60.000 dinarjev; France Cvetko se bo pa moral zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine in težke telesne poškodbe. lj Obsojeni milijonar. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je obsodil 27. t. m. na 5 mesecev težke ječe posestnika in gostilničarja Viktorja Kalana, ki je bil zaradi malih prestopkov že 13 krat sodnijsko kaznovan. V obtožbi je navajalo državno pravdništvo, da je Kalan človek, ki vkljub temu, da poseduje milijonske premoženje, daje tatovom in goljufom v svoji gostilni potuho in je zato na zelo slabem glasu. Na trdo obtožno klop je prišel zdaj gospod Kalan zato, ker si je pridobil od poletja 1920 do 19. februarja 1921 najmanj 2500 kg ovsa, katerega so vojaki Anton Perpar, Anton Gregorc in Jožef Florjančič ukradli erarju. Kalan je plačeval ukradeni ov«i po 2 kroni za kg. lj Prijeti morilec. Dne 25. majnika sta detektiva Suc in Savelj v Tratnikovem hotelu prijela dne 20. majnika 1899 v Planini rojenega samskega gozdnega pristava Alojzija Šlejkota, ker se je napačno javil in ker se ni mogel izkazati z nobenimi listinami. Ko ga je na policijskem ravnateljstvu zasliševal g. Gruden, je Slejko povedal, da je on 18. majnika obiskal svojega prijatelja Dominika Marušiča v Mislečah. Ko sta se vračala od gospoda kaplana Gabrščka, sta se Slejko in Marušič sprla. Marušič mu je odpovedal prijateljstvo, nakar ga je z vojaškim brovningom ustrelil v prsi in ker je hotel uteči, je Slejko ustrelil še večkrat na njega. Slejko je nato pobegnil in izgubil samokres. Prišel je v Ljubljano. Slejko je služil pred svojim zločinom pri baronu Mosconiju od 24. aprila do bin-koštnih praznikov letos, šlejka je policija izročila 28. t. m. deželnemu sodišču. Najnoueiša poročila« SEJA KONSTITUANTE. Belgrad, 28. maja. (Izv.) Današnja seja konstituante je pričela ob 9. uri. Po običajnih formalnostih se je prešlo na dnevni red, to je k debati o III. delu ustave. Prvi je govoril socialni demokrat N e d e 1 j k o D i v a c , ki je govoril najprvo splošno o EU. oddelku, potem pa je kritiziral posamezne člene. Govoril je o razmerju delodajalca do delavca in dejal, da je ta III. oddelek samo minimalni uspeh opozicije, katere zahteve so bile sprejete samo v toliko, da vlada lahko sploh govori o socialnem vprašanju. Napada kapitalistični režim, ki ni niti najmanj onemogočen s tem oddelkom. Glede agrarne reforme pravi, da soglaša z odredbami tega oddelka, vendar pa obsoja kupčijo in koncesije, ki jih je vlada sklenila z muslimani. — Posl. Sreten Vukosavljevič (dem.) pravi, da je s III. oddelkom lahko vsakdo zadovoljen, kajti isti bo ublažil razredni boj in onemo-gočuje izkoriščanja. Nadalje govori o puhlih frazah o agrarnem vprašanju v Bosni in južni Srbiji. — V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. R o š k a r , ki kritizira ekonomske odredbe in poudarja, da je kmetski stan temelj naše države in zato obsoja vlado, ki se nanj tako malo ozira. Agrarna reforma se mora izpeljati v korist malega kmeta. Opisuje žalostno stanje našega malega kmeta in dninarja, ki se niti najmanj ne upoštevajo od strani današnjih demokratskih samostojnih vladodržcev. Zahteva, da se ukine carina za vse one predmete, ki jih kmetsko ljudstvo potrebuje. Kritizira današnji davčni sistem in pravi, da se mora sedanji gospodarski sistem speljati na povsem nova pota, če hočemo uspevati in se razvijati. Govori o korupciji uradništva in poudarja, da je temu kriv vladni režim in sistem, NESOLIDARNOST VLADNE VEČINE. Belgrad, 28. maja. (Izv.) V političnih krogih se resno debatira o razvoju položaja, ki bo nastal po sprejetju ustave. Prevladuje mnenje, da se današnja vladna koalicija ne bo mogla vzdržati. Za najugodnejšo rešitev krize, ki bo gotovo nastopila, smatrajo vladni krogi, da konstituanta stvori tudi novi volilni red, sprejme budnem mnenju vršile že v jeseni t. 1. V vladnem mnenju že v jeseni t. 1. V vladnih kro-nih krogih prevladuje želja, da se prebivalcem, ki imajo po mirovni pogodbi pravico opcije, (to so Nemci, Mažari itd.), tudi sedaj ne da volivne pravice in zato se naj nove volitve čim preje izvrše, — V demokratskem klubu so v teh vprašanjih mnenja razdvojena. Velik del zahteva, da se mora v vprašanju ustave odnehati in sicer na ta način, da se Hrvatska in Slavonija razdelita na tri dele, Slovenija pa na dva in da se da tem delom čim najširša samouprava. vrugi del pa stoji na stališču, da se od vla-predložena ustava do skrajnosti izvede. r radikalnem klubu je položaj še težji, velik del klubovih članov je odločno ^ašičevi politiki in zahteva tako re- šenje ustave, ki bi končno privedlo do konsolidacije države. Stališče dr. Srskiča in bosanskih radikalnih poslancev glede agrarnega vprašanja dela položaj še težji, kajti oni grozijo z izstopom, če se to vprašanje v njhovem smislu ne izpremeni. V slučaju, če se izpremeni, bo pa 24 muslimanov glasovalo proti. Torej je stališče Pašičevo jako ogroženo. Belgrad, 28. maja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da so bosanski radikalni poslanci definitivno sklenili, da bodo glasovali proti 42. členu III. odelka ustave, ki govori o agrarni reformi. Belgrad, 28. maja. (Izv.) Muslimanski klub je na današnji seji sklenil, da bo glasoval za III. oddelek samo tedaj, če ostane popolnoma neizpremenjen. V nasprotnem slučaju se daje poslancem popolna svoboda. NESPREJEMLJIVE ITALIJANSKE ZA-HTEVE. Belgrad, 28. maja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da je italijanska trgovin-sko-politična delegacija, ki je prišla v Bel« grad, stavila pri pogajanjih nesprejemljivo zahteve. Predvsem zahteva, da luka BaroS še nadalje ostane pod isto upravo kot Reka. Naša delegacija je to odbila in zahteva, da se rapallska pogodba izpelje popolnoma. Vsled tega je ogroženo nadaljevanje pogajanj. NEVARNI POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJL LDU Opole, 28. maja. (Wolff.) Poljski ustaši so razstrelili kolodvor in več zasebnih poslopij v Olesznu. Močni napadi upornikov proti Borku in Kiaszeszni so bili odbiti. Ko se je italijanski okrožni nadzor-, nik peljal po deželi, je bilo proti njegovemu avtomobilu oddanih šest strelov. Položaj v obkoljenih mestih je tako opasen, da ie treba računati z njihovo predajo ustašenu Tudi vprašanje preskrbe s premogom je pereče, ker je ustavljen ves dovoz. ALBANSKO VPRAŠANJE. LDU Dunaj, 28. maja. (DunKU) »Poli-tisehe Korrespondenz« piše: Iz Ženeve smo prejeli od poučene strani zveze naro-. dov to-le vest: Albanska vlada je zaprosila svet zveze narodov, naj posreduje v zadevi Albanije, ker so Grki in Jugoslovani zasedli gotove dele dežele. Predsednik sveta zveze narodov je sklenil, da to zadevo spravi na dnevni red prihodnje seje, ki se vrši prihodnji mesec v Ženevi. Narodno gledišče. mq Drama: još Nedelja, dne 29. maja: Kozarec vodfei V prid Udruženja gledaliških igralcev. Izven Red E06 ^ 3°' ma'a: Kozarec vod0« Opera: v Nedelja, dne 29. maja: Zlatorog. Po zni« zanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 30. maja: Zaprto. Razne novice. r Argentinija v obrtni krizL Argentf- nija živi danes v najtežji obrtni krizi. Izmed vseh dežel na svetu se javlja največja stagnacija v obrti in padanju kupčije v Argen-tiniji, ki je tekom svetovne vojske tako hitro bogatela. r Jubilej prvega objadranja naše zem-, lje. Dne 27. m. m. je preteklo 400 let, kar je umrl Ferdinand Magalhaes, ki je prvi objadral našo zemljo. Za zgodovinski brodar je storil žalosten konec doleč od svoje domovine. Pobili so ga Malajci na otoku Matanu. Njegovo popotovanje je dokončal pozneje Sebastiano del Cano, ki ga je odlikoval Karel V, podelivši mu svetinjo z napisom: »Primus circum dedisti me.« r Rimska vila v Nemčiji. Blizu Koblen-za so pri kopanju naleteli na rimsko vilo iz prvega stoletja po Kr. r. Vila je 65 m dolga in 45 m široka. V vili so odkrili povsem dobro ohranjeno vinsko klet. Katoliški vestnik. c Gg. sodnike kongrrgacije Žalostne Matere Božje pri sr. Florijanu se vabijo k obilni udeležbi pri današnji procesiji župnije sv. Jakoba. — Obi« čajni shod bode dne 7. junija. o Kongregacijski praznik obhaja danes moška in mladeniška Marijina družba v Križankah. Cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Opozarja se posebej na oddajo vprašalnih pol. TurisfSka in šport. S. K. »Primorje« in »Športa« otvori ta v no- deljo, 29. t. m. novo nogometno igrišče na Dunaj« ski cesti za Aleksandrovo (artilerijsko) vojašnico ob 17. uri popoldne s tekmo proti reprezentanci Slovenije (S. K. Ilirija), ki nastopi v sledeči po« stavi: Pelan, Pretnar, Saleker, Vrančič, Zupančič, Držaj, Balinc, Bregar, Dtirschmid, Oman, Vidma-jer. Predprodaja vstopnic se vrši do nedelje opoldne pri tvrdki Bar, Cankarjevo nabrežje in pri blagajni kavarne »Zvezde«. (k) • 1 "" Orlovski vestnik. " Ljubljanskim Orlom in Orlicam! Jutri, v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v Ljudskem domu, II. nadstropje, skupen sestanek/* Ke rje dnevni red izredno važnosti, se udeležimo sestanka polnoštevilno. Isti večer ob 7. uri so pa vrši občni zbor ljubljanskega okrožja. — Podpredsednik. Šentpeterski Orel naznanja bratskim odsekom, da bo tekom tega tedna razposlal izkaznice za kosila in žel. izkaznice po povzetju za priglašcnce, da sc nc bodo branili povzetja prevzeti. Šentpeterski Orel opozarja bratsko odseke, da naj prijavijo takoj svojo udeležbo, da more pravočasno poslati žel. izkaznice za polovično vožnjo. V zadnjem trenutku tega no bo mogoče. Hitite s priglasi ! Na belokranjski orlovski tabor! Dne 19. junija 1921 se vrši v Črnomlju prvi belokranjski orlovski tabor. Tudi belokranjsko ljudstvo vstaja in hiti v zbor organiziranega krščanskega ljudstva. Prvič pohiti mednje Orlovska zveza, da navduši mladino in da poguma tudi drugim za vzvišene ideale krščanske mladinske organizacije. Prisrčno vabimo vse, da se v obilnem številu udeležite te prve naše pomladanske zvezine prireditve. Pri-.srfcno vabimo tudi obmejne brate Hrvate, da nas posetijo, da jih pozdravimo bratsko v svoji sredi in se skupno navdušimo za skupne vzore. Pridite v obilnem številu, bratje Orli in sestre Orlice. Pridite pa tudi vsi drugi, ki Vam je na srcu procvit naše krščanske mladine in vsega našega naroda. Da bo tudi zunanji sijaj in svečanost večja, udeležite se tabora v krojih in narodnih nošah. Posebni vlak vozi iz Ljubljane v Črnomelj in nazaj! Odhaja i/, Ljubljane ob 5. uri zjutraj in se vrača zvečer iz Črnomlja. Vožnja bo stala na obe strani 52 K. — Društva in odseki pridite z zastavami! Pevci in pevke, udeležite se tabora! Prijave pošljite do 7. junija Orlovski zvezi v Ljubljano, nakar Vam pošlje O. Z. izkaznice za vožnjo in kosilo. 19. junija 1921 vsi v Belokrajiuo! Godbe prejmejo prihodnje dni po povzetju 1'remrlove proste, vaditeljske in orliske vaje, in-šlruinentirane od g. Jaklna. Učiteljski vestnik. Slomškova zveza. Podružnici za Ljubljano in okolico priredita dne 2. junija t. 1. zborovanje na Viču. Na dnevnem redu je njed drugim tudi predavanje o prosvetnem programu g. poverjenika dr. Skabrneta za uk in bogočastje Vsak naš član in članica naj si preskrbi za ta dan dopust, ako že ni prost pouka. Po zborovanju skupnj kosilo. Prijave sprejema nadučitelj Štrukelj. Prosvefa. pr »Kozarcc vode«. Danes, v nedeljo se vrši v dramskem gledališču premijera Scribejeve ve-seoligre »Kozarec vode« v prid Udruženju jugosl. gled. igralcev. Glavno vlogo igra g. Boris Putjata v slovenskem jeziku. Vse druge uloge so v rokah naših najboljših moči (ga. Borštnikova, ga. Šariče-va, gdč. V. Danilova ter g. Zeleznik). Režijo vodi g. Putjata. Opozarjamo na to predstavo, ki bo nudila obilo umetniškega užitka in ki bo obenem poslednja noviteta v sezoni. pr Pevski »bor »Glasbene Matice«. V torek, dne 31. t. m. pevska vaja za ženski zbor ob četrt na sedmo uro, za moški zbor ob 8. uri zvečer. — Odbor. (k) g Tržne cene živine na sejmih v Hrvatski in Slavoniji od 3. do 10. maja 1921. Cene v kronah za kg žive vage (po županijah): Lika-Krbava voli 1(3—21, biki 16—19, krave 14—16, junice 16—18, teleta 18—20, ovce 18—22, koze 16—20; Modruš-Reka: voli 15—18, biki 14—17, krave 13—16, junice 15—17, teleta 16—20, ovce 20—30, koze 18 do 24; Zagreb: voli 18—30, biki 17—21, krave 14 do 19, junice 16—19, teleta 14—19, svinje (debele) 30—35, svinje (plem.) 30—40; Varaždin voli 14 do 20, biki 14—16, krave 12—18, junice 14—18, teleta 12—18, svinje (debele) 28—32, svinje (plem.) 30 do 35; Bjelovar—Križevci: voli 15—28, biki 15 do 20, krave 14—20, junice 17—20, teleta 14 do 18, svinje (debele) 26—31, svinje (plem.) 24—S2; Požega: voli 16—22, biki 15—22, krave 14—20, junice 14—19, teleta 15—18, svinje (debele) 26—30, svinje (plem.) 22—28; Virovitica: voli 16—22, biki 14—18, krave 12—16, junice 15—18, teleta 14—16, svinje (debele) 26—30, svinje (plem.) 30—40; Srem voli 18—23, biki 16-19, krave 14—20, junice 16—19, teleta 18—22, svinje (debele) 26—80, svinje (plem.) 28—35. Meteorologično poročilo. LJubljana 306 m n. m. viš. Čas opazovanja Barometer v mm Termometer v C 1'sihrom diierenca v C Nebo, vetrovi Padavino v mm 27./5.' 21 h 727-8 12 2-8 d. jas. 28./5. 7 h 729-1 16 2 jasno s. — 28./5. 14 h 728-9 17-2 1-6 obl. j. v. m se služkinjo FdS£iS£S1K v Reki. Zglasiti sc je v Janez Trdinovi ul. 2. priti, vrata V. Gospodične izvežbane v kvačkanju, vezenju, in pletenju sc iščejo za takojšnji nastop. — Josip Kune S Komo. tovarna tkanin in pletenin Ljubljana, Poljanski nasip Stev. 40. čevljarskega po- SLf-, za boljša dela Jamar, Iščem dobro izvežbanega močnika cevi raster!"-^BiiTBi- strica 130. Gorenjsko._ DJafnašnrj rf A se ceno proda. Naslov OiOpiiU lil. 4 pove upravništvo Slo- vcnca pod št. 1843. pT^Fasiovlli desk - pio&ov sc ugodno proda. Več pove Štefan Er-snati, Si. Vid 4. nad Ljubljano. Brez posebnega obvestila. Makso Venedig, višji že-lpzniški nadzornik v pok. naznanja potrtega srca, da je njegova srčnoljubljena soproga, gospa v petek dne 27. maja 1921, po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 29. maja 1921 ob pol štiri uri popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta št 29 na pokopališče na Vič Priporočamo jo v blag spomin. Ljubljana, 29. maja 1921. M. P. Z. »t»++»+4t>>»«♦»♦♦♦>♦»t *************** Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Popolnoma samostojen vrtnar vešč vseh vrst panog, se sprejme takoj v stalno službo. Izkušene moči s prepisi spričeval ter plačilnimi pogoji naj se ponudijo: Oskrbn. grofa Chorinsky grad Bor. Radgona. Sprejme se dobro izurjen čevljarski pomočnik na Martinovi cesti številka 8. Velika zaloga in po ceni: dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji pneumatika in vsakovrstni deli. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemalo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Karlovska c. 4. LIKARICA katera bi hotela čipkaste zavese škrobiti naj se takoj zgtasi v hotelu „SLON." Prena kopel je vsako sredo in četrtek od 2—6 popoldne odprta. Kopališče v hotelu, Slon'. Za takojšen nastop iščeva knjigovodkinjo z daljšo prakso. Potrebno je znanje stenografije, strojepisja, slovenskega, nemškega in italjanskega jezika. Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Terpin & fiomp., Rakek. pooblaščeni borzni mešetar, ZAGREB, S?. Duh 19. Posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na zunauje trge in tujem denarju, Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov. Zagreb. j IS*., vinskega kisa ma naprodaj Franc Pregelj, Ihan pošta Domžale. Skladišče usnja Schreiber i Mayer, Zagreb JurlSičeva ulic. 34. — Telclon 1 — 81. priporoča svoje bogato skladišče usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, opankarje in jermenarje Zahtevajte in vseh vrst v stroko spadajoči!) postrebščln. cenike! Solidna in brza postrežba. — Tvorniške cene. Primarij dr. Hugon Robič mnogoletni asistent univerzitetne klinike za kožne in spolne bolezni, prof. dr. Matzenauera v (jrazu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2, II. nadstropje, od 2. do 4. ure. V LJUBLJANI 11 SOMBOR. Podružnici: sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-JJ ve brez slad- korja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini Delniška družba »TRIGLAV44 tovarna branil v Siarci pri Kamnika. Kupuje tudi tozadevne surovine. — JETI^fl I — Špecijalist za pljučne bolezni dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetiko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tu-berkulindiagnoza, fizikalično zdraviliščno zdravljenje. Tačas začasno St. Jurij ob juž. žel. pri Celju. '?•'.'• *.Vv. »".•'' '■". A'., i '1- , 'r • 1 <>2 1 •/•V' I • "v.'- -V- V,AV' ; • LTxioiTan.ee - / : J , c Cankarjevo nctbro Gena čim 75, po pošti 3in. 77. po povzetju 3in. 80. Več rabljenih sfroše® v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Knrlovska cesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12, — 2. ure popoldan. oblastveno povrnjen! stavbni inžener LJubljana, ilili.ijeva ulica (L 7. Specljelao stavbeno podjetje U betonsko, želczobetonsko ln vodilo zgradbo. Sadružna Gospodarska banl^a 3. H. 1? £jubljani j« otrorila počenši s 1. majem 1921 ekspozituro na Bledu. Sl^spozitura opravlja t?se bančne posle. Št. 1876. Razglas. Dne 31. maja 1921 ob devetih bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. II. nadstropje ponndna obraonaoa za prevzem tesarskih, kovaških, kleparskih in krovskih del za stavbe tuberkoloznega ambulatorija v Ljubljani. Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan v finančni deželni blagajni vadij v znesku 5°/0 ponudne vsote in izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje. Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico da odda dela brez ozira na ponudeno vsoto. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 27. maja 1921. Gradbeni direetor: 1116. KLIHHR 1. r. R. RANZINGER KJK- Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov ¥o mm^AK -& DIETO, M©inik& Stotini. Cent rala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Podružnice: M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Marting. - iluto-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Dunajska c. 20, Jurčičeva ul. 9, Knez Mihaj-tel. št. 470. tel. št 133. lova ul. 3. SPLIT. Daje trgovska kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Poo^iašCeni prodalalec srečk Driaune Razredne Loterlle. Izpisuje svojim fclijeolom vsak znesek brez oUpovedi v gotovini. Izdaja konzorcij »Slovenca*, Odgovorni urednik Mihael Moškeic v Ljubljani, iugoslo vanai^a tiskarna a Ljubljani,