GLASOVA anorama ALI BO ZNANOSTI USPELO PODALJŠATI ŽIVLJENJE? KRANJ, 31. OKTOBRA 1963 ŠTEVILKA 43 NAŠ PREDSEDNIK NA LADJI ROTTERDAM ŽE DRUGIČ po triletnem presledku pluje naš predsednik Tito čez Atlantski ocean. Prvič se je 1. 1960 vračal z italijansko ladjo, zdaj pa Je na krovu nizozemske ladje, ki bo pristala v Italiji. V obeh primerih bo z ladjo, ki ga je prepeljala čez Atlantik, priplul v italijansko pristanišče. Nestrpno pričakujemo Titovo vrnitev v domovino. Po več kakor enomesečnem popotovanju po deželah Latinske Amerike in v EDA bo naš predsednik zopet med nami. Vrnil se bo z lepimi dokazi, da je opravil še eno veliko nalogo kot ne-utrudljivi borec za mir. Dan mrtvih NA GORENJSKEM imamo Begunje in Dražgo-se, razen njih pa 'se druge kraje _j spomeniki in pokopališči. Na Gorenjskem imamo grobišča obrnjena na vzhod in zahod, na jug in sever. V zemlji ležijo mrtvi včasih sami, ponekod pa so zakopani v skupinah, če je bila njihova usoda množičen grob. Tako razmišljamo vsako leto, da je mrtvih vedno več. Na dan, ko pokopališča, grobnice in stara bojišča obiščejo milijoni ljudi, spoznamo, da še niso pozabljeni junaki, ki so padli za velike cilje in sorodniki ter znanci, ki so s šestimi deskami odšli v deželo, iz katere ni vrnitve. Dan mrtvih fe vsako leto tudi dan solza in žalosti. In žalost je vpletena v vence. Tito se vrača Meja smrti OB DNEVU MRTVIH pravzaprav najbolj zbrano razmišljamo o smrti. Ločnica med življenjem in smrtjo .pa je tudi sicer predmet pogostih razmišljanj. Kako dolgo lahko človek živi? Kje je meja? Na takšna in podobna vprašanja odgovarjamo. Nekateri doživijo sedemdeset let, drugi osemdeset, nekaj jih prekorači tudi devetdeset let; ljudje, ki živijo celo stoletje pa so zelo redki. »Dolgost življenja našega je kratka«. Različno umiramo, toda na koncu ... NAJSTAREJŠI LJUDJE NA SVETU mja mednarodnem kongre-J\ su, ki je bil leta 1960 v Moskvi posvečen staranju in starosti, so -sovjetski zdravniki poročali o treh kavkaskih kmetih in kmeticah, ki so pri telesnih in duševnih močeh doživeli 145, 150 in 156 let. Toda. najvišjo starost je dočakala Turkinja Hatice Nina iz turške vasice Saro v bližini turško-ruske meje. Starka trdi, da je stara 168 let. Rojena naj bi bila kmalu po francoski revolu- • Vrtiljak življenja je kratek • Pravijo, da bodo naši nasledniki dočakali večjo starost • Trditve znanstvenikov niso prazne obljube • Še prej pa morajo odkriti vzroke staranja Turkinja HATICE NINE iz turške vasi Sarp Je najstarejša ženska na svetu. Trdi, da je stara 168 let. Vendar podatki niso preverjeni ciji leta 1795. Skupina zdravnikov, ki jo je pregledala, ne izključuje, da njena trditev ni resnična. Toda pravijo, da to še ni najvišja starost, če lahko verjamemo svetemu pismu je legendarni svetopisemski 'patriarh Methusalem živel 969 let. Znanost še vedno ni razkrila skrivnosti staranja in umiranja. Zakaj celice ne ostanejo vedno mlade, zakaj se starajo in zakaj umro? Ta zakon prirode je ostal še nepojasnjen. ZNANSTVENIKI NE VERJAMEJO V SMRT Čeprav vzroki staranja Še niso znani, znanstveniki ne izključujejo, da lepega dne tudi ta skrivnost ne bo odkrita. Nekateri znanstveniki že resno dvomijo v umrljivost celic. Tako trdi kanadski znanstvenik Hans Selve, da ne bo več zadržkov za podaljšanje življenja, ko bodo znani vzroki staranja. PODALJŠANJE ŽIVLJENJA Meja smrti se je v zadnjem stoletju povzpela navzgor, čeprav je v nekaterih razvitih deželah povprečna starost že prekoračila mejo 50 ali 60 let ne smemo pričakovati, da se bo življenje, kar samo po sebi podaljševalo. V večini držav je 65 letna starost meja, ko odpovedo človeške telesne in duševne meči in ljudje odhajajo v pokoj. Po podatkih, ki smo jih zbrali, dočakajo visoko Starost državniki in znanstveniki, pri katerih kljub visoki starosti ne opazimo znakov pešanja telesa in duha. Naj začnemo na primer pri »the grand old manu«, kakor pravijo svojemu državniku VVinstonu Churchillu Angleži. Njihov politik v pokoju je star danes 89 let. Na lestvici sledi s 87 leti Konrad Adenauer, ki je šele pred kratkim spregel državne posle. Tudi izraelski premier Ben Gurion ni pri svojih 77 letih odložil državniških zadev zaradi starosti. Med znanstveniki in umetniki je najstarejši angleški pisatelj Somerset Maugham, ki ima 89 let, švicarski znanstvenik Albert Schvveitzer je star 88 let, francoski slikar Pablo Picasso 82 let in švicarski dirigent Ernest Ansermet pa je praznoval letos 80 rojstni dan. . WINSTON CHURCHILL, bivši britanski premier, star 89 let SOMERSET MAUGHAM, britanski književnik, star 89 let ALBERT SCHWEITZER, švt-varski znanstvenik, star 88 let PABLO PICASSO, francoski slikar, star 82 let \ puščavi Stalili i grmijo 2E VEČ KAKOR dva tedna se na alžirsko-maroški meji oglašajo v kratkih presledkih topovi. Njihova zrna razglašajo vojno, o kateri do pred kratkim ni še nihče sanjal. Oboroženi spopad, ki je zdaj gotovo dejstvo, je dozorel tako hitro, da takšne naglice ni nihče pričakoval. Nihče tudi ni verjel, da se bodo na saharski meji tepH kar za res. topovi Globus Dva tedna oboroženega spopada na maroško alžirski meji ZARADI POLJUBA JE IZGUBILA SLUŽBO MARGARET JAMESOM je bila Sele nekaj časa zaposlena kot manekenka v modni trgovini v Belfastu. Na proslavi na čast boksarskega prvaka Sonnvja Listona je namreč poljubila častnega gosta in zaradi tega izgubila službo. Zgodilo se je namreč takole: Naslednji dan je bil prizor pozdrava v časopisih in njen šef je odkril, da je bila na sprejemu med delovmim časom in da je nosila obleko, ki je bila pripravljena za revijo. NA VRATIH ZAPORA JE NAPIS: ZAPRTO! ANDORRA DOLGO časa ni imela zapora. Maloštevilne vlomivce so zapirali v bližnje zapore Perpignana. Predlog, da bi zgradili ječo, je bil odbit. Zato so naredili zapor samo kot vzorec. Bil je zelo moderno urejen, toda zelo doglo je bil popolnoma prazen. Nekega dne pa so ujeli tatu avtomobilov. Toda tudi on ni ostal dolgo časa gost »modernega« zapora, ker je kmalu ušel. Edini stražnik tako ni imel več dela in na vratih zapora se je pojavil napis Zaprto! ČLANEK PROTI LABURISTIČNEMU VODITELJU RANDOLPH CHURCHILL, britanski žurnalist, sin sira Winstona, ni pustil natisniti že pripravljenega članka, ker mu je glavni urednik časopisa »News af the World« črtal nekaj vrstic, ki so bile naperjene proti laburističnemu voditelju Haroldu Wilsonu. Originalni tekst je prepustil laburističnemu časopisu »Tribuna« kot plačan sestavek. Od 1100 M, ki jih je moral plačati za objavo, nakaže »Tribuna« 550 M v propagandne namene za laburiste SLFIf. 1 Alžiriji upravno priključen že leta 1934. Kar zadeva Ma-vretanijo, razlagajo v Maroku, da so bila mavretanska plemena vedno podložna maroškemu sultanu. Dve leti po natisu zemljevida »Velikega Maroka« se je tudi kralj opredelil. Vpričo delegacije saharskih plemen je Mohamed V. izjavil, da je pripravljen delati za priključitev Sahare k matični državi v duhu spoštovanja zgodovinskih pravic Maroka. Najprej so poskušali z osvobodilnim gibanjem v Sahari. Ustanovili so posebno vojsko. Vendar je sčasoma Maroko lahko obdržal samo še Alžirski predsednik Ben Bela diplomatski pritisk. Maroko — pripravljen, da spor uredijo na miren način m^MM NEZNANA DEŽELA Do j/.bruha sovražnosti na maroško-alžirski meji so nam bili kraji in mesta, kjer se sedaj bojujejo marošk jin alžirski vojaki, skoraj neznani. Kdo je vedel za mesteca Tinjoub, Tinfou-chy, Hasi Beida in Colomb Bechar, kjer je prišlo do hudih bitk. Več stoletij so bila to mesta, ki so jih obiskovali afriški nomadi. Kako je mogoče, da je prišlo na lepem do oboroženega obračuna med deželama, ki sta se skoraj obenem znebili kolonialnega jarma in sta si po rasi, jeziku, veri in preteklosti zelo podobni? Prvič v zgodovini se Maroko in Alžirija med seboj bojujeta. Na tisoče vojakov je že vključenih v ta mejni obračun. Kako je prišlo do oboroženega spopada in zakaj? Zgodba © sedanji vojni je dolga in se vleče že od leta 1956. Tega leta so v Maroku objavili zemljevid »velikega Maroka«. To je bilo kmalu, ko je Maroko dobil samostojnost. Na prestolu je bil kralj Mohamed V. Maroko je s tem zemljevidom razkril ozemeljske zahteve do dela alžirske Sahare in Ma-vretanije, * MEHUR JE POČIL Vzadnjih letih so ozemeljske zahteve vedno bolj napihovali. Maroški mehur je hitro počil. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da mejna črta na jugu ni bila nikoli točno* določena. Tinjoub, ki ga Maroko energično zahteva, ie bil NEKATERI so omejeni samo časovno, drugi pa vedno, RADIO zbliiuje narode in razdružjuje sosede. J MISLI znanih avtorjev ei- tiramo, misli manj znanih pa koristimo. ČAS IE najboljši zdravnik, toda ni kozmetik. TOPEL odnos med ljudmi se lahko hrani tudi v hladilniku. ČLOVEK, ki govori več jezikov, ima tnožnost, da gnjavi večje število ljudi. Modibo Keita, gostitelj konference štirih v Bamaku se je uprl ustanovitvi Mavre-tanije, odbil, da prizna ma-vretansko vlado in zavlačeval s sprejetjem v Združene narode. Na konferenci v Adis Abebi je maroški kralj Ha-san II. napravil majhen politični incident, ko je zahteval, dr Mavretanijo izključijo. OKOSTJE SEDANJE VOJNE Valžirskem delu Sahare so Maročani že med razgovori s prvim predsednikom začasne alžirske vlade Ferhatom Abasom postavili zahtevo, da mejna vprašanja uredijo, ko bo dobila Alžirija samostojnost. Leta 1960 so podpisali »skrit sporazum« v Rabatu. Obe strani sta se strinjali, da bosta vprašanje uredili na miren način s samoodločbo Hudi- Ti načrt? jeni tudi po smrti kralja Mohameda V. Hasan II. je nadaljeval s politiko svojega očeta. Nekaj mesecev po sklenitvi premirja v Alžiriji je Alžircem povedal, da je prišel čas, ko bo treba urediti mejni problem. Alžirci so zavlačevali. Imeli so veliko bolj važnih nalog. Maročani so začeli na meji z izgredi, Alžirci pa so modro molčali. Maroška vojska se je začela premeščati na mejo. Alžirci še vedno niso verjeli, da gre za res. Dva ministra: alžirski in maroški — sta v zadnjem trenutku skušala najti izhod. Ni se jima posrečilo. Osmega oktobra so počile prve puške na maroški strani. Ben Bela je čez teden dni objavil splošno mobilizacijo. Ozemeljske zahteve niso same po sebi dovolj velik razlog za vojno. Alžirija je preveč radikalno zasnovala' svoj razvoj, da bi jo njen sosed lahko gledal z mirnimi očmi. Razesn tega skuša ludi' tujina s takšnim vmešavanjem zadržati Alžirijo privezano na preteklost. Po ocenah, ki jih je bilo slišati ob priložnostih, je Maroko fevdalna diktatura, Tunizija pa životari pod diktaturo reformi stov. Zaradi tega bi alžirska revolucija lahko slej ko prej zajela tudi sosednji državi. Tega pa se v Rabatu močno bojijo. Etiopski cesar Halle Salassi« 30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo Posebnost so tudi nizozemski gradovi. Obdani so z vodo in kanali. Medtem ko so naši graščak- gradili okoli gradov obzidje, so se nizozemski zavarovali z vodo. Na sliki znameniti grad v okolici Amsterdama Iz Amsterdama sem naredil še dva kratka izleta. Prvi je bil namenjen Volen-dami*. To je malo ribiško naselje ob obali, ki ga je čas v svojem tempu popolnoma pozabil, saj ljudje živijo tamkaj na skoraj isti "način že stoletja. Noša teh ljudi se prav tako ne razlikuje od noše prednikov. Ženske še vedno nosijo lesene cokle, dolga črna krila in bele predpasnike, zgoraj pa nosijo nekakšne srajce. Moški pa imajo okrogle kape, široke črne hlače in jopiče. Posebno slikovitost doseže kraj ob sobotah, ko se po trudapolnem tedenskem lovu vračajo ribiške barčice v pristan. Jasno, da tam nikoli ne manjka turistov in da lahko neprestano poslušaš škripanje njihovih kamer. Klobuki vseh vrst na glavah gospodičen, kratke hlače gospodov, mešanica vseh mogočih jezikov, smeh in vrišč v skupinah turistov, vse to spominja v tem mirnem preprostem kraju na ma-škarado velemesta, ki pa prebivavcev male vasice prav nič ne moti. Alkmaar DO ALKMAARA pride zmaga!« so klicali razburjeni Holandci, ko je malo mesto vzdržalo neuspešno špansko obleganje leta 1573. Špance je vodil takrat sin nadvojvode Albe don Friderico iz Toleda. Pri tem je mesto trpelo pred različnimi napadavci, danes pa je življenje vse prej kot razburljivo. V poletnih mesecih lahko tamkaj preživiš nekaj prijetnih mirnih ur, ko opazuješ življenje na trgu. Mesto je znano za-' radi odličnega masla in sira. Zanimivi so nosači sira, ki ti takoj padejo v oči. Oblečeni so v originalne obleke: nosijo tradicionalne bele srajce, široke bele hlače in velike široke klobuke. Ti ljudje nosijo sir k tehtnici, kjer vsako uro oznani kipec trobentača s trobljenjem. Vratca pri njegovih nogah se odpro in mali jahač naredi svojo veselo pot na konjskem hrbtu. Volendam Otroci POVSOD, kjer smo hodili, smo videli precej otrok. Kakšno žalostno srečanje z otroki smo doživeli na Portugalskem, sem že pisal. V Nemčiji smo opazili, da so vsi otroci nena- vadno debeli. Izvedeli smo, da je otroška debelost v Nemčiji velik zdravstveni problem. V Ho-landiji pa smo bili priča velikemu otroškemu veselju in razigranosti. Zabavajo se na vse mogoče načine, preproste in drage, jvled našim obiskom so spuščali zmaje in frnikolali. V parkih imajo mnogo plitvih bazenov, kjer spuščajo svoje jadrnice; lahko se vozijo s kočijami, v katere so vpreženi poniji, se kopljejo, skačejo po prožnih preprogah itd. Nove hiše pa naj bodo bloki ali enostanovanjske hiše imajo ogromno zelenih površin okoli stavb. V starem delu mesta pa si kar na pločniku razgrnejo odejo ali preprogo in se na njej igrajo. Stajica z leto dni starim otrokom postavljena pod oknom na pločniku, ni nobena redkost. Frans Hals POLEG Rijksmuseuma je bil za nas silno za- . nimiv tudi muzej Fransa Halsa, slikarja flamske šole. Dva, trije mojstrski portreti tega slikarja v kraljevem muzeju so nas tako navdušili, da smo poiskali še hišo, kjer hranijo večino njegovih del. Hals je dolga leta živel v Harlemu in njegova dela so večinoma iz te okolice. Slikarja odlikuje bogata barva in silna živahnost. V vsakem portretu se nam je zdelo, da je skrita neka hudomušnost, tako da ni bilo težko spoznati njegovih del med drugimi. Holandci radi žvižgajo PREDEN smo zapustili Amsterdam, smo si ogledali še film »West side storv«. Sedeli smo" spredaj. Poleg mene je sedel neki Ho-landec, ki sem mu prisodil kakih 45 let. Videti je bilo, da je iz boljše družbe. Bil je z ženo in sinom. Tudi pred nami in za nami so sedeli sami starejši resnobni ljudje, ki so sedeli togo na svojih mestih. Bili smo prepričani, da okoli nas ne bo klepetanja. Toda komaj se je dobro začelo in se je oglasil vodilni motiv filma, je gospod začel požvižgavati melodijo. Nato še žena in sin. Tudi zadaj in spredaj se je polagoma, a vse glasneje oglašalo žvižganje. Motiv je izginil, žvižganje tudi. Ko se je motiv ponovil je spet pomagal gospod z družino. Zakašljam — nič. Nagnil sem se na gospodovo stran in še sam pretirano močno požvižgaval. Gospod je opazil kam merim in je prešel na brundanje motiva. Ostali pa so še kar žvrgoleli. Zdelo se mi je, da sem zašel v neki vaški kino. Pa da ne boste mislili, da žvižgajo samo v kinu. Žvižgajo tudi na političnih zborovanjih, žvižgajo tudi v muzejih. Pod silno dragocenimi slikami stoje pazniki in požvižgavajo. Gledaš Rembrandta, on pa žvižga. Zvečer smo s? z vlakom vrnili v Rotterdam. Mito Trefalt Pomorstvo je rm Nizozemskem važna gospodarska dejavnost. Tudi v notranjosti dežele so vodne poti dobro izkoriščene. Prevoz z ladjami je najcenejši. Majhne ladje in viačivci pridejo tudi do neštetih nizozemskih vasi " S Elektronarkoza limrgi in anesteziolog! ne yedo9 \ u proti oiečinam da deluje, toka. Njegova moč ni pre- k<O UOVSl IttClO segla 50 miliamperov — količino, ki ni bila nevarna, a je bila dovolj, da je žena v 30 sekundah zaspala. Pod narkozo je bila pol Veildar SO gOtOVl, ure, nato pa ji jg manj kot o ? minuta zadostovala, da se je * • n£|l.'«ltnrili popolnoma osvestila. Poveda- Ua je T neiidierill la je, da se počuti dobro in , da ne občuti nikakršnih te- nftflrlpfljll holiŠil prej je dobila injekcijo, nato žav in nelagodnosti. uwfeivuiu WW,P pa so opravili še lokalno Prva operacija ob pomoči ■ . anestezijo grla, da so kirurgi električne narkoze ali elek- KOI UOSeUđllie TU Sfc J t. dogodilo že v lahko vložili cev za dihanje, trične anestezije, kot jo ne-začetku leta 1961. V ope- Nato so dve majhni srebrni kateri tudi imenujejo, je racijsko sobo medicin- elektrodi pritrdili ob njeni uspešno minila. Več deset skega centra univerze v Jack- slepoočnici. Tehnik je obrnil poznejših primerov uporabe sonu so pripeljali sedemin- stikalo. V sobi se je zasliša- »električnega spanja« je opra-šestdesetlelno bolnico. Naj- lo tiho brnenje električnega to se ne pomeni, da so "ko imtna sredstva xanic. Velike so pripomogla It napredku kirurgije in so popolnoma gotova in varna, če jih upo rabimo pravilno. \ BOLNIŠNICA NIMA TEŽAV kemijske atiiuiivosii BARVANJE DIAMANTOV V A\TGLESKEM atomskem inštitutu že nekaj let preizkušajo nekaj radioaktivnih metod za barvanje diamantov z modro in zeleno barvo. V zadnjem času so dosegli celo kostanjevo rjavo in rumeno barvo in nekatere druge odtenke. Britanska komisija ne izdaja teh metod. Objavila je le obvestilo, v katerem je poudarila, da so metode dale pozitivne rezultate in razložila proces, ne da bi pri tem navedla tehnološke podatke. Kot je navedeno v razlagi, čiste in brezbarvne diamante vstavijo v atomski reaktor in izpostavijo delovanju nevtronov, protonov ali gama žarkov, pri čemer dobijo diamanti zeleno barvo. Če nato tak diamant podvržejo delovanju visokih atom. temperatur, dobijo barvo raznih odtenkov med rumeno in kostanjevo, kar je odvisno od višine temperature. Tak diamant je nekaj časa radioaktiven in ga je zaradi tega, da bi izgubil to lastnost, treba takoj položiti v posebne aparate, ki vsrkajo radioaktivne žarke. OGREVANJE REK V ŠVEDSKEM inštitutu za hidroenergetiko so znanstveniki in tehniki iznašli način, po katerem je mogoče rešiti problem odstranjevanja ledu z rek brez dragih ledolomivcev. Njihova metoda je zelo preprosta: na dno reke je treba položiti cevi iz plastične mase, ki so na več mestih preluknjane. Zrak, ki se pod pritiskom spušča v te cevi, odhaja skozi odprtine in vzburka vodo na dnu. Topla voda z dna se dvigne do površine in tako prepreči zmrzovanje. Ta način že nekaj let preizkušajo, letošnjo zimo pa ga bodo že uporabili na več manjših in večjih rekah. 720 VZROKOV ZA SMRT TAJNO POROČILO ameriške administracije za astronavtiko navaja na mišljenje, da je pravi čudež, ker je kozmonavt Garv Cooper pri vesoljskem poletu ostal živ. Posamezni deli projekta Merkur in oprema so bili polni napak. V dokumentu, ki so ga pred kratkim objavili za javnost, navajajo, da polovica izdelanih delov ni delovala tako kot bi morala in da je povprečno vsaka kapsula imela okoli 500 defektov. Povprečno v vsakem izmed šestih vesoljskih poletor s človekom po 10 naprav ni moglo delovati. Najhujšemu so se astronavti izognili le z ročnimi komandami in s svojimi sposobnostmi. . Nekaj primerov: v kabini 'majorja Coopera so odkrili prek 720 okvar, med katerimi jih je bilo 526 posledica nepravilne izdelave, tako na primer detonatori i — namenjeni vzvratnemu gibanju, niso delovali, ker je bila vstavljena premajhna količina goriva. LONDONSKI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK LONDONSKI televizijski stolp kaže v grobem že svoje prave obrise. V celoti bo zgrajen 170 metrov visoko in bo imel pri vrhu elegantno urejeno restavracijo. Prav gotovo bo ta gradnja, ki je v osrčju tega večmili-jonslcega mesta izredna turistična privlačnost. vičilo zaupanje v njegovo koristno delovanje in odprlo pot k vedno širši uporabi. VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA KAKO DELUJE električna narkoza? Na to vprašanje do sedaj še niša mogli odgovoriti in to niti tisti kirurgi in anestetiki, k; so to metodo izdelali. Same to vedo, da električni tok deluje na »centre za spanje« v možganih. Nekateri znanstveniki menijo, da električni impulzi blokirajo »kontrolo prebujanja« v možganih pa bolnik zato spi oziroma se ne zaveda vsega tega, kar se z njim dogaja. PREDNOSTI sta dve izmed velikih prednosti. K Vendar pa so pozitivni učinki elektronarkoze dobre proučeni. Tako ni nevarnosti, da bi pacient doživel šok ali Na drugi strani pa je ve- da po operaciji delovanje kemijskih anestetičnih krvotoka ali srca ne bi bile umitelji elektronarkoze snovi potrebno precej več normalno. Zaradi tega so in tisti, ki so jo že upo- časa, da prodrejo do bolni- opravičljive trditve da je rabili, so njene prednosti v kovega živčnega sistema, ra- električno narkozo' mogoče tem, ker deluje hitro in ne- zen tega imajo nekatere sla- uporabiti pri vsaki operaciji posredno in ne izzove nika- be lastnosti. Tako na primer razen prj operacijah glave, kršnih duševnih sprememb, pri uporabi etra poraste ko- Pri njej ne prihaja do ka- ličina sladkorja v krvi, razen V nekaterih primerih so kršnegakoli delovanja na me- tega pri njegovi uporabi pri- morali uporabiti nekoliko stih lobanje, kjer so pritrje- haja do kašljanja, bruhanja močnejši tok, vendar nikoli ne elektrode in kjer prihaja in krčev v grlu, včasih pa se več kot 90 miliamperov. Po oziroma odhaja iz glave elek- pojavljajo opekline in rdeči prvih poskusih so vsakega trični tok. Še posebno po- kožni madeži. Kloroform v bolnika pregledali s pomoč-membno je, da ne prihaja do nekaterih primerih, privede jo psiholoških testov in niti sprememb pri delovanju srca. do hepatitisa, kot posledica v enem samem primeru niso Hitrost prebujanja pacienta hrbtenične anestezije pa se odkrili sprememb v dušev-in hitrost padanja v nezavest lahko pojavijo krči. Seveda nosti. Priprave na potovanje na Mesec potekajo ob precejšnjih težavah, kajti prav vsako malenkost je treba na Zemlji temeljito preizkusiti. V tem času ameriški tehniki preizkušajo model vesoljske ladje Gemini, da bi ugotovili uporabnost posebnega premičnega sedeža, ki naj nadomesti varnostno kabino, kakršno je imela vesoljska ladja Mercurv ozn ezen o NE NADELUJE samo žensk, marveč tudi moške. Pojavi se predvsem v puberteti. Lahko je samo prehodna in po kakem letu izgine, če je kožna bolezen dedna, je resnejša in se je skoraj popolnoma ne moremo iznebiti, pač pa nam s pravilno nego in prehrano uspe bolezen znatno oblažiti. Mozolji, črni zajedavci in slabšalo in da ne bomo no- razširjenc pore se pojavijo sili vse življenje neprijetne oa obrazu, hrbtu in celo ua posledice: brazgotinice in prsih. Niso nalezljivi, niti ne razširjene pore, se držimo nevarni, pač pa zelo nepri- vsaj delno diete in se pravii- jetru*. no negujmo. NAPAČNA PREHRANA NEPRAVILNA prehrana ategn^ zdo škodovati. Če hočemo, da se stanje ne bo Kdor se ni pripravljen odreči čokoladi, svinjskemu mesu in masti, orehom, ribjim in mesnim konservam, prekaje-nemu mesu in jajcem, bo zastonj hodil od zdravnika do zdravnika, da bi mu pomagal do normalne in zdrave kože. Prav tako slabo vpliva alkohol in nikotin. Uživajmo hrano, bogato z vitamini: sadje, zelenjavo, solate, sadne sokove, pusto meso in ribe. Kisli in ostro začinjeni hrani se iz-ogibajmo. Sonce, zrak in morska voda zelo dobro de koži, zato ni čudno, da se v poletju stanje izboljša. POTRPLJENJE PRAV tega mladim ljudem manjka. Ker si zajedavce in mozolje iztiskajo, se bolezen še dosti poslabša. Seveda pa zopet kože ne smemo zanemariti. Zvečer si jo očistimo s čistilno obrazno vodo, nato kožo splakncmo s toplo in hladno vodo. Dvakrat tedensko uporabljajmo aseptin Zdravljenje je doleotn milo. jno Shnar tujk v tekstilni industriji Tvveed (tvid) je groba §§ tkanina iz debelih volne- §f nih niti. Površina blaga §§ je zelo vlaknasta. Vezava | je keper ali koničasti ke- jj per. Večkrat je vzorec ka- S riran. Tkanina je trpežna 3 in prožna in navadno j ročno tkana. Uporabljamo §j jo za športne plašče in g površnike in je že sedaj §j nekaj zim izrazito modna §§ tkanina. Loden je znano, skoraj g nepremočljivo sukno za H lovske in športne obleke, g močnejše kvalitete tudi 1 za izdelavo nahrbtnikov S in krušnih torb. škotsko sukno ima zna- j} čilne velike kariraste vzor- g ce. Je iz čiste volne. Veliflji za plašče so iz H najboljše volne, dražji 1 tudi iz velblodje dlake. So g zelo mehki, močno ko- jj smateni, toda občutljivi p pri nošnji. Tkani so kot g dvojno blago, le nekoliko g polsteni. Uporablja se kot g blago za ženske plašče. VVattelin (vatelin) upo- g rahljamo kot vmesno pod- j§ logo pri ženskih oblekah, m Vatelin ni tkanina, tem- g Več redka in kosmatena pletenina. Navadno je iz g kratkodlaknate volne, vča- "5 sih pa tudi iz bombaža. V g promet prihaja v beli, čr- 1 ni, rdeči in modri barvi. g ščitni trak — lisiere (li- 1 sier) je podloga za hlačni j "in krilni roKav. Tkanina g je močno škrobljena. Je = sive, črne in rjave barve. 11 še malo modnih muh in ekstravagantnosti. Pa ne da bi posnemale, zdi se mi pa prav zanimivo, s čem \se si ljudje belijo glave. ■i5. 1 Poglejmo: Na velikih preteklih modnih revijah v Franciji je bilo prav gotovo dosti paše za oči, mnogi kreatorji so s svojimi posebnostmi hoteli vzbuditi pozornost. Tako je kreator Jacque Heim svoje modele oblekel v oblačila, ki so segala dobrih 10 cm čez koleno. Oponašal je s svojimi kreacijami Diorja iz leta 1947. Tudi poznana Italijanka Nina Ricci je prikazala svoje manekenke z znatno daljšimi dvoredno zapetimi plašči. Balmain in Lanvin, dva znana modna diktatorja, pa sta vztrajala in z modeli potrjevala nespremenjeno dolžino. Kaj bo? Modni novinarji so se spraševali, spogledovali in potolažila jih je modna hiša Dior, ki je še vedno vodilna v Franciji, ki je prikazala modele z dolžino — pokrita kolena. In moda pričesk? Kaj je izumil glavni pariški figaro? Gladke, enostavne pričeske, ki se pa za večerne slovesnosti razbohotijo v vsej bujnosti. Da bo ženam delo olajšano, je izdelal perike v desetih različnih barvnih odtenkih. Mali aasveii PEPEL j ZADRŽUJE TOPLOTO NAPAČNO je, da puščamo v lončenih pečeh z rešetko ali brez nje pepel tudi po več dni, v krušnih pečeh pa —- potisnjenega ob stene kurišča — celo po več tednov« Pepel tvori kot slab prevodnik toplote izolacijsko steno, ki preprečuje prehod toploto od plamena na pečnice. i POBIRANJE PEPELA POSODO, v katero devama pepel iz peči, pokrijemo z mokro krpo in jo med uporabo le malo odkrivajmo, da se ne bo kadilo po sobi ali kuhinji. OBZIDAJMO PEČI ŽELEZNA ali pločevinasta peč, ki ni znotraj obložena s šamotom, se sicer hitro segreje, zato se pa tudi zelo hitro ohladi. Njeno toplotno kapaciteto povečamo, če jo znotraj obložimo z opeko, z razbitimi strešniki in z ilovico. Površino ilovice posujemo z drobno soljo, da se vsa skupaj zapeče in postane kot kamen, sicer bi ilovica v ognju hitro razpadla. PREMOG — KOCKOVEC UPORABLJAJMO drob ■ kockovec; če je debel, ga zdrobimo do velikosti jajca. Tako hitreje zgori in da moč* no žerjavico, ki v zaprti peči ali v štedilniku dobro in dolgo greje. J PREZIMOVANJE PETERŠILJA 1 PETERŠILJ namenjen za zimo, presadimo v lončke in, zaboje. Za večje potrebe ga pustimo kar na gredah. Da' bo zelenje varno pred dež« jem in snegom, položimo med grede smrečje. V prav hudem mrazu pokrijemo vso gredo s s-mrekovhni vejami, Tako bo ostal peteršilj vso zimo lopo zelen. fl ^ Pavel nadal}\v$e de- |j lo, ki ga je začel Janez g @ Četvorica »velikih« I v katoliški cerkvi ^ 1 Cerkev je v marsičem 1 zastarela 0 Kritika iz i zadnjih klopi t? Drugo poglavje v vatikanski ZBRALO se je 2454 predstavnikov iz vseh katoliških škofij sveta. Na slavnostni otvoritveni seji je papež zaupal vodstvo nad govori štirim kardinalom, ki jih je imenoval »voditelji«. To so kardinal Agagianian in trije možje, ki pripadajo reformi-stični struji: Lercaro, škof iz Bologne, Dopfner, bivši berlinski nadškof ir. Seuenens, nadškof iz Milana. Njihovo delo je doslej opravljal predsedniški svet, v katerem je 12 kardinalov. Odslej ima ta le še vlogo svetovavca. »Odpraviti je treba tisto, kar je nepomembno in odvečno in obnoviti zveze med pa-peško vlado — kurijo in anglikansko cerkvijo«, je dejal papež Pavel VI. S tem je izrazil misel svojega predhodnika Janeza XXIII., ki mu smrt ni pustila toliko časa, da bi jasno izpovedal. STAREC, KI SE- NE SMEHLJA VEČ 11. oktober 1962 — 29. september 1963. Dva datuma, med katerima se ni nič bistveno spremenilo. V cerkvi še vedno vlada revolucija Vse je prav tako, kot je bilo v začetku koncila. Cerkev Sv. Petra v Rimu osvetljujejo iste luči, posebno . dostojanstven pečat pa ji dajejo težki beli kardinalski plašči, dragoceno pošite škofovske oble- vini- Papež Pavel VI. ke in kape. Že skoraj leto dni je vse enako. Le človek v belem.ki stopa med govorniškimi odri škofov navzgor po cerkveni ladji, ni več isti. To ni tisti krepki in nasmejani starec, ki težko in okorno seda na papeški prestol in ki mu vsi ploskajo. Tisti je umrl, potem ko si je komaj začrtal smer svojega dela. Bil je Janez XXIII. Pavel VI. je 29. septembra prevzel njegovo dediščino. Ta dan nastopa prvič kot najvišji cerkveni poglavar v mogočni vatikanski baziliki. Pod težkim kardinalskim plaščem je njegovo telo slabotno. Razkošje, ki ga obdaja, ga očitno preobremenjuje. ■ Papež drži v rokah 16 listov latinskega teksta, ki pomenijo ustavno listino njegovega papeštva. V baziliki vlada tišina. Cerkev hoče videti sebe kot v ogledalu Spočetka je glas Pavla VI. trden, počasi pa postaja vse bolj zatikajoč. Pavel VI. postavi tri glavna vprašanja, ki posebno močno odjeknejo v protestantih: »Od kot izhaja naša pot? Kam gre in kakšen je njen cilj?« Na to papež lahko najde odgovor. Že Janez XXIII. je slutil, da je pot, po kateri je cerkev šele začela hoditi, prava. Pavel VI. gre dalje od svojega pedhodnika, ko pravi: »Cerkev hoče videti sebe kot v ogledalu. Ta pogled pa večkrat odkriva sence in pomanjkljivosti. Kaj bi morala tedaj storiti? To je povsem jasno: morala bi se preoblikovati, se popraviti. Nenadoma se cerkveni poglavar obrne proti klopem, ton »at ieAeii Bazilika sv. Petra v Rimu, kjer zaseda konciJL V njej je zbrana vsa cerkvena hierarhija kjer sedijo opazovavci — ne-katoliki. Njegov glas postane težak, vsak stavek je pretrgan. xće bi nam zaradi verskega razločevanja naprtili na- besed pod oboki cerkve Sv. Petra. Nikoli ni šel noben papež tako daleč; ni upal. »Naši potomci bodo morda doživeli enotnost cerkve,« pravi neki protestantski opa- pake, bi ponižno prosili opro- zovalec, ko zapušča baziliko, ščenja pri bogu in popust- ljivosti pri bratih, ki se čutijo razžaljene.« Kardinal Ddpfner, eden Iz- Njegov način govora vzbu-med četvorice voditeljev kon- ja pozornost. Še nikoli v prečka teklosti nj bilo slišati takih Papež veliko tvega Cerkveni poglavar hoče priti do dna svoje misli, čeprav pri tem veliko tvega.« Potekla je ura, odkar je papež začel govoriti. Sedaj ne more več dalje. Govora ne more dokončati. Pozdravi še predstavnike orientalske cerkve. V grščini. To je presenečenje. Tisti, ki trdijo, da je latinščina edini cerkveni jezik, so danes presenečeni in začudeno poslušajo papeža, ko pravi, da je grščina jezik prvega ekumenskega koncila. roman V slehernem pristanišču bi vas opazili, spričo rdečih las, na lad j-skem krovu, kajpada bi morali nositi blue jeans pa težak, temno moder mornariški pulover, poznam trgovino v Benetkah, kjer lahko dobiva vse, kar potrebujeva.« — »Sivega,« je odgovorila Franziska, »b; pulover ne mogel biti siv? Siva barva mi pristaja lepše kot modra.« — »Lahko je tudi siva.« je odgovoril, »odpeljala se bova ob jadranski obali in preživela ostanek zime na Siciliji, pomladi pa pojdeva na Sinjo obalo, tam lahko najdete službo, kakršno želite, če pač ne boste želeli ostati pri meni.« Pozabil je, da sem morda noseča, na Sinji obali bi bila že v četrtem aH petem mesecu, pa vendar ni pozabil in rekel: »In če dobite otroka, boste poleti najeli majhno stanovanje v C.-nnesu, pa prevajali, tako da boste imeli kaj početi, preskrbel vam bom prevajalske posle -;n vas večkrat obiskal; septembra boste redili in potem bova videla kako dalic« Franziska je nihala med ginjenostjo in tihim posmehom. lAoj bog: to je vendar ženitna ponudba, tepli bratec mi nudi nekaj, kar je hudo podobno ženitni ponudbi, in to se zgodi prav meni, neverjetno, kako naglo je vse izra- čunal, normalen moški bi se ne mogel tako naglo in ročno vživeti v ženski položaj, prav toplemu bratcu pade v glavo, da bi morala splaviti, rešitev bi bila čudovita, prelepa, da bi bila lahko resnična, skorajda podobna čarovniji, in prav zaradi tega je nekaj narobe, čarovnije ni, in če je, jo bo treba plačati, vsi čarodeji sveta želijo najti Aladina, ki bi jim prinesel čudežno svetilko. In prav je uganila, kajti z obrazom izza cinij, z zlobnim obrazom iz Pavoneja, je dejal: »Brž ko bom opravil to stvar s Kramer-jem. lahko odplujeva.« Tega se je domislila, zdaj, na nabrežju preč Piazzetto, ko se je nameravala izkrcati, in tako je odgovorila: »Predloga ne morem sprejeti, ker boste tedaj že opravili svojo stvar s Kra-merjem.« »Ne nameravam vas zaplesti v to reč,« je reke!. »če je to zapreka., ki se je bojite.« Zasmejala se je in odkimala. »Ujeli ste me,« je odgovorila. Ko bi le vedela, kaj želi od mene? »Ljudje, ki ne sodijo k drugim, so moja slžP bost,« je rekel. Prav. In kasneje: »Svoj strah lahko spravim pri vas.« Tudi prav. Slabost in strah sta bila dobra razloga. Vendar nista pomenila pravi in poslednji razlog, da jo je vpre-del v to stvar in jo je želel še dalje zapletati. O normalnem moškem bi lahko rekla, da se je vame zaljubil, in dober razlog bi bil, če bi me poželel. Toda tako ... «Želim, da bi bili z menoj, to je vse,« je rekel. Kratek, v angleščini tako nevsiljivo zveneči stavek je povedal popolnoma odkrito, ne ravno-»odkar sem prvič srečal Kramerja, vem, da se dušno niti patetično. »Nekaj dni,« je nadaljeval bo z menoj nekaj zgodilo. In ko sem vas včeraj zagledal v Pavoncju, sem želel, da bi pr: tem prisostvovali. Zgolj muhavost, kajpada. Se še spominjate, kaj sem vam povedal o mrtvih ruskih dekletih — pomenile so mi siabo znamenje? In ko sem zagledal vas, sem vas imel za dobro znamenje.« »Hudo vraževerni ste,« je rekla Franziska in se prisiljeno nasmehnila. V njem je nekaj prepričljivega. Potem se je ovedeia in ubranila hipnoze, kakršno je izžareval celo ob svetlem dnevu v slepljivi jutranji zarji. »Kaj neki naj bi se zgodilo z vami?« je vprašala, »če se ne nameravate spametovati, boste ubili Kramerja ali pa Kra-mer vas. To je vse. In zato ne potrebujete znamenj, ne slabih ne dobrih.« Spet je ni poslušal. Brž ko začnem svariti, mu samodejna senca zastre pogled, čuden moški. Bister, hudo samozavesten in majhen, teman, preklet angel, ki pa živi od občutij, znamenj in nepretehtanosti. človek, ki mu ni mogoče pomagati. Res se mu bo nekaj zgodilo. Zaskrbljeno ga jef pogledala in potem stopila na kamnite stopnice, ki so od stebra vodile na Piazzetto. »Pojdite vsaj z menoj večerjat,« je rekel Pa-trick, »nocoj, preden boste odpotovali.« »Premislila bom, je odgovorila. Zares bom premislila, čeprav ne bi smela premišljevati. Odpotovati bi morala, ne da bi ga še srečala. »Nocoj ob sedmih.« je rekel. »Prav tukaj, na istem mestu.« Nenadoma se je plosknil po glavi. »Moj bog,« je vzkliknil, »na najvažnejše nisem poml'i!'« I? S lil je v kajuto in se takoj vrnil. »ifkr'le.« je rekel in ji ponudil dva bankovca, »skoraj bi pozabil, da ste v stiski. Vzemite, prosim!« NA ii. MEDNARODNI reviji za naslov »mojster slovenske težke atletike«, ki je bila v nedeljo v Ljubljani je za barve TAK Ljubljana nastopil tudi 24-letni škofjeločan Vinko Malovrh. Sedem in pol kilograma je premalo dvignil, pa bi dosegel v svoji kilograma je premalo dvignil, pa bi dosegel v svoji, srednji kategoriji »mojstra« (340 kg), vendar pa je premagal Avstrijca Hohnjeca. # Kako ni kdaj ste se navdušili za dviganje uteži? — smo mu zastavili vprašanje, potem ko smo se mu opra-cičili, da smo ga zmotili pri popoldanskem počtiku, ko smo ga v ponedeljek obiskali na njegovem domu v Loki. — Poznal sem se z J ožetom Colaričem, dvigavcem uteži, .ki ima v Škof ji Loki žlahto in jo je večkrat obiskoval. Enkrat pa sem jaz njega obiskal v Ljubljani in odšla sva skupaj na treinng. To je bilo pred dvema letoma, ko sem prišel z odsluženja kadrovskega roka v JLA. Priznam, zaljubil sem se v »ročke«. Poprej pa skorajda ni bilo športa, kjer ne bi bil »doma«. Celo boksal sem pri škofjeloškem Partizanu vse dotlej, dokler ni edini par rokavic izginil neznano kam. Sicer sem precej telovadil, orodna mi je bolj »ležala«. 9 Vaš prvi uspeh? — Ne bi mogel reči, da je bil prvi, ko sem po skoraj enomesečnem treningu na dvoboju Ljubljana II : Litostroj dvignil v triatlonu 252,5 kg. 0 Trening mora biti naporen? — Seveda. V enem tednu dvignem okoli 50 ton. Dopolnilni šport pri treningu mi je lahka atletika. Predvsem tek in skok v višino, z mesta namreč. # Ob tako napornem treningu je potrebna primerna hrana. Obstoja kakšen poseben recept za jedilnik dvi-gavcev? — Predvsem se je treba izogibati jedil s precej vode, npr. juh in jesti 'veliko mesa. § To pa za žep ni najbolj razveseljivo. — Že, že, vendar »aradi tega ne bom treninga opustil in zanemaril kondicije. Za dosego cilja so potrebne tudi žrtve. Mimogrede: zaslužim mesečno povprečno 1 tisočakov. # In vaš cilj? — Na tekmovanji, ta »Donavski pokal«, ki bo maja prihodnje leto v Ljub;jani, bi rad dvignil 360 kilogramov. Razen tega pa bi želel podaljšati rekord oziroma tradicijo dviganja v srednji Jsategoriji, ki je sedaj 13 let (Tine Rozman), seveda v Sloveniji. O S časom ste precej na tesnem: stanujete v Loki, v službi ste v Ljubljani in, ali ne bi kazalo težkoatletske sekcije pri Partizanu v Loki. Razgovor z dvigavcem uteži iz Škofje Loke — TAZS predvideva ustanoviti med drugim svojo sekcijo tudi v Škofji Loki. V tem primeru bi bilo zame seveda boljše. Imel bom red. Ob končanem razgovoru pa je še pripomnil: Na splošno smo Gorenjci znani kot moč- ni fantje. Ni nas malo. Menim, da bi se lahko na Go* renjskem sestaciia ekipa, ki bi tekmovala v slovenski ..gu Ne bi bil, nmareč dolgo časa osamljen Gorenje med dvi-gavci uteži. Stane škrabar Vinke Malovrh iz Škofje Loke, ko je v nedeljo naskakoval 100 kg t potegu, ▼ hokej stihi OB 150-LETNICI ROJSTVA ZNANEGA TR2IŠKEGA ZDRAVNIKA Zdravnik za vse TRŽIŠKI ZDRAVNIK TOMAŽ PIRC je bil rojen 28. oktobra 1813 v Kranju. Po očetovi želji bi se moral Tomaž učiti čevljarstva, kar pa mu ni preveč dišalo. Brlves Kos ga je vzel k sebi na stanovanje in hrano pod pogojem, da mu bo v prostem času pomagal v brivnici. Ker so v tistih časih brivci drli zobe in »puščali« kri, se je Pire tega dobro naučil. Sam pravi, da je izdrl več kot dva mernika zob. KUHINJA ČLOVEŠKIH KOSTI Do končani gimnaziji je * študiral medicino v Gradcu. Leta 1836 je naredil izpit iz ranocelništva in porodništva. Služboval je v ljubljanski bolnišnici. Pripovedoval je, kako je kuhal človeške kosti in jih ponoči nosil na podstrešje bolnice, da jih-je obelil lunin svit. Ko je v Kranju razsajala kolera, je prišel na pomoč staremu kranjskemu zdravniku Perku. Podnevi in ponoči je obiskoval bolnike. Marsikaj je doživel. Neke zimske noči se mu je na poti iz Besnice pridružil VOlk. «a mioi, Ao«« spremljal, nato pa se je izgubil v noč. Zdravil je celo poglavarja rokovnjačev. To pa ni bilo kar tako. Rokov-njači so se bali, da bi ne izdal njihovega skrivališča, zato so mu zavezali oči. Toda Pire bi ne bil Pire, če ne bi potem povedal, da kljub temu ve, kje je. Iz Kranja se je let 1S50. preselil v Tržič. Kupil si je hišo in odprl lekarno. Rad je zdravil z domačimi zdravili. Slovel je daleč naokrog. Zdravil je celo na Dunaju. Posebno radi so g.-< imeli po raznih gorenjskih g?aščrala množica grobovi in odnašal besede de- Ijudi, starih partizanov, svoj- klamatorjev in ao\omika. Slovo V prijetno toplo izbo je vstopil mladenič s titovko na glavi. Bil je partizanski kurir. Drobni ženici, partizanski materi je izročil dve pismi. Začudila se je. Navadno je prejela samo eno pismo od svojega sina-parrizana. Kurirju se je za pošto lepo zahvalila, in ko je odšel, je z veselim, nestrpnim pričakovanjem odprla prvo pismo. »Sporočam vam, da leži moj dobri prijatelj, vaš sin težko ranjen v partizanski bolnišnici.« Naprej ni mogla več. Zameglilo se ji je pred očmi. Spet se je živo spomnila dne, ko ji je sin dejal: »V partizane grem, mama!« Prvi hip je ostrmela. Prešinilo jo je: v partizane, v borbo za svobodo? Moža že dolgo ni imela več. Edino veselje ji je bil sin. Velikokrat je sanjala, kako ji bo stal ob strani, ko bo postala stara in nezmožna za delo. In sedaj hoče v partizane. Le kdo ga je nagovoril? In nekega dne ji bodo sporočili, da je sin mrtev. Ne, ne bo ga pu- stila. Saj je še veliko drugih, ki se bodo borili za svobodo. Veliko dragih? Mar nimajo tudi drugi svojih mater, ki trepetajo za njihovo življenje? Kdo bi branil domovino, če bi vse matere branile sinovom v partizane? Tudi njen sin mora iti! In če pade? Tudi brez žrtev ne gre. Ne bo edini. Veliko jih bo še, ki bodo prelili svojo kri za domovino, za svobodo. — In potem je šel. Na materinem obrazu ni opazil solza ob. slovesu. Ni pa vedel, da je po njegovem odhodu dolgo, dolgo jokala. « Razveselila se je vsake novice o njem. Težko je čakala njegovega prihoda in vedno ji je bil čas, ki sta ga preživela skupaj, prekratek. Vse do tedaj, ko je prejela usodno pismo iz bolnišnice. S tresočo roko je starka odprla še drugo pismo. Datum na njem je bi! poznejši kot pri prvem. »Mrtev je,« je dahnila. Potem pa je le prebrala. »Mama, spet sera zdrav, seveda ne popolnoma. Se neka i dni bora ostal v bolnišnici, potem pa pridem k tebi.« Naprej ni mogla več. Solze sreče in ponosa so ji zalile oči... Majda Umnik, 7 a osnovne šole Šenčur Ogenj na vrhu obeliska je gorel, kot so plamtela srca tistih, ki so se spomnili, kaj so dali za svobodo ljudje, ki tu počivajo. Bil je rnrzei dan, a vendar, topla je bila ljubezen ljudi, ki so vedeli, kaj so izgubili. Marsikatera misel je poletela v daljne go/.dove, na mrzle in puste planjave, kjer so prav tako samevali grobovi, na katere se ni nihče spomnil. Prekriti /. mahom in zarasli z grmičevjem so Še bolj spominjali, da v njih ležijo tisti, ki niso dočakali sadov svojega dela. Ljudje so se začeli razhajati. Slovesnosti je bilo konec. Droben hladen dež je močil rože in ugašal sveče. Janez Kenda, 3. razred glasilo blejskih pionirjev »Beli lokvanj* cedila iz raznih izumrlih iglavcev. Je prosojen, večinoma voščene barve in mastnega sijaja. Večkrat dobimo v njem razne žuželke. Iz jantarja izdelujejo razne okraske, ustnike itd., iz odpadkov pa jantarjev lak. Največ ga je v naplavinah Vzhodneg3 morja. ...JE INDIGO ena najlepših in najbolj stanovitnih modrih barv, ki so jo poznali že najstarejši narodi. Pridobiva se iz posebnih rastlin, ki rastejo v Indiji in na Javi, vedno bolj ga izpodriva cenejši umetni t~.*u-čiri pridobivanja. ...JE IBIS MOČVIRNA PTICA, veliki kakor kokoš. Je bele barve, le kri'a in rep ima čni. Živi v Egio-tu. Egipčani so jo častili kot sveto ptico. ... JE KONDOR NAJVEČJA PTICA MED t JEDAMI. Z razprostrtimi krfli meri skoraj tri metre. Ima zelo močna krila in leti do 7000 m visoko, najvišje izmed vseh ptič. živi v Andih v Južni Ameriki. Kljub velikosti je zelo plašljiv. Samica znese vsako četrto leto eno jajce, toda ne v gozdu, marveč na odprtem prostoru. Mladiča hranita roditelja eno leto. Hranj se z mrhovino. Doživi 60 do 70 let. m Nenavadna dela narave ARAVA je zelo drzen arhitekt. S svojim dolgim in potrpežljivim delom večkrat pripravi človeka, da jo občuduje, da postane pozoren na njeno moč in smisel za lepoto. Tudi pri nas je bila nevsakdanje navdihnjena v svoji ustvarjalnosti. V mnogih krajih lahko vidimo njena dela, ki s svojo posebno obliko spominjajo na razne živali, ljudi in bitja iz bajk. Narava se je pri svojem ustvarjanju največkrat posluževala sten. Zato stene fantastičnih oblik največkrat lahko srečamo v planinskih predelih. Tako* na primer lahko vidimo na Velebitu stene, ki imajo obliko človeka, piramide, stolpa, trdnjave.' Nedaleč od Kuršumlije v Srbiji je priroda ustvarila 25 piramid, ki spominjajo na stene ustvarila pravega slo- delo ljudskih rok. Poznane so na. pod imenom »hudičeva vas«. V7se to je narava ustvarila Vsekakor pa se je priroda V stoletjih z raztapljanjem najbolj zanimivo poigrala v kamnitih sten, s pomočjo Prilepil, kjer Je poleg Mar- erozije, sonca, mraza in ve kove trdnjave iz neke velike tra. astovici POD STREHO moje In še,, nad oknrfm, je lasto-vičje gnezdo. Tam živita dve lastovki, moji ljubeznivi sosedi. Prek celega dne svobodno letata sko/.i odprto okao v mojo sobo. Letata, krožita, stojita na omari in knjigah, čivkata nekaj veselega in otožni odhajata. -Moje ljubeznive gos'ie! -A dnevi so postajali hladni. Zaprl sem okno. Včeraj sta moji sosedi dvakrat potrkali na okno. Potem sta obstali za tre BUtek na okenski polici. Hoteli sta mi nekaj pove dati. Nisem razumel. Nista bili veseli. Delal sera in nisem jima odprl. Danes pa jih ni bilo več. Najbrž sta odšli. Včeraj sta me hoteli pozdraviti. Kako žal mi je, da nisem odprl okna. V vis enaist 9 metrov Ura je bila štiri popoldne. Bil je lep dan. samo skupina oblačkov se je pomikala v smeri od Galetovca proti Babjemu zobu. Sonce je že skoraj zatonilo za Belško planino. Z dreves se je uilpalo k'stje. Kmetje so pospravljali zadnje pridelke z njiv in dreves. Na vasi se je slišalo otroško vpitje. Nekje daleč je zalajal pes. Njegov glas je bil močan. Slišalo se je tudi, kako so nekje žagali drva. Matjaž je ravnokar hotel na Slamnike. Pridružili smo se še Branko, Miha, Janez, Jožko in jaz. Dogovorih smo se, da gremo pogledat za vevericami. Hodili smo že po zelo izhojenih stop-, ki se dvigajo skoraj navpično skozi zaseko v skali nad Bohinjsko Belo. Polagoma je začelo deževati. Vzpeli smo se do Slamnikov in začeli stikati za vevericami, a videli nismo ničesar. Spustili smo se enajst metrov navzdol pod zelo hudo pečino. Mislili smo, da ima lisjak tam svoj dom. Po skali so ležali odpadki nekega ptica. Zanimalo nas je, kakšen ptič je to. Drugi so začeli plezati po skali, jaz pa sem šel na vrh skale. Segel sem po mahu in iskal, kje ima ptič gnezdo. Spominjam se samo tega. Zavedel sem se šele četrti dan v bolnišnici. Matjaž mi je pravil, kako je bilo. »Kmalu ko si prišel na vrh, se je poleg mene privalila velika skala in potem še ena. Mislil sem, da si jih iz porednosti zavalil proti meni. Ko pa smo prišli na vrh, te ni bilo nikjer. Iskali smo te in te našli vsega krvavega nad visokim prepadom. Jaz sem ostal pri tebi, drugi pa so šli v vas povedat, kaj se je zgodilo. Začel sem klicati na pomoč. Prišel je lovec Vinko, ki se je ravnokar vračal z lova. Odnesel te je domov. Med potjo si pravil, da te hudo zebe. Oče in mati sta se zelo prestrašila, ko sta te zagledala. Rešilni avto te je odpeljal v jeseniško bolnico. _ Franci Kunčič pa je pripovedoval tole: »S teboj sem šel na Jesenice. Ko smo bili nekje v Žirovnici, si začel tako razgrajati po avtomobilu, da je moral ustaviti. Ko smo te. umirili, je bilo dobro do Jesenic. Potem so te takoj odnesli v operacijsko dvorano. Bil si v nezavesti.« Sam pa se spominjam, da sem se dobro zavedel šele sedmi dan, ko sem bil v bolnišnici. Domači in vaščani so mislili, da bom v bolnišnici podlegel tako hudi poškodbi na glavi. Seveda se je vse to srečno izteklo in nimam nobenih posledic. Vinko Benedik, 8.a razred osnovne šole Bled v Hollywoodu □ □ O □ □ □ □ □□□ □ Piše Vittorio de Sica □ □□□ □□□□□□ KADAR SE DANES govori ali piše o Hollvvvoodu, je to ponavadi z nezadovoljstvom ali pa že kar v preteklem času. Sliši se: »Hollywood je mrtev!« in »Nič ne more rešiti Hollywooda!« in »Holly-vvoodski sistem doživlja poraz za porazom!« Pri vsem tem se nam včasih že skoraj zdi čudno, kako da »tovarna sanj« vendar še vedno dela filme, da ti še vedno prinašajo mnogo denarja (čeprav manj kot nekdaj) in da hollywoodski filmi celo dobivajo priznanja kritike. Zato bo gotovo zanimivo za spremembo prisluhniti tudi »drugi plati zvona«, posebno še, ker je to slavni italijanski režiser in priljubljeni igravec Vittorio de Sica. RESNIČNOST — SLUČAJNA Cwe bi me pred petnajstimi leti vprašali, kaj je v Hollvvvoodu dobrega, bi bil moj odgovor precej kratek: skoraj nič! Holly-Kood je pital publiko z bi-tkvitom in kakršnakoli res-sičnost, ki se je prikradla v ajegove filme, je bila zgolj tlučajna. Od takrat sem svoje mnenje spremenil. V svojem zad-, M njem filmu- »Zaprti v Altoni« imam tri zvezde, ki jih je Hollywood pri poznal za najboljše iz njihove generacije: Sophia Loren, Maximillian Schell in Frederic March. Scenarista Abbvja Manna pa imam za najboljšega pisca v filmski metropoli. Očitno je tudi Akademija tega mnenja: podelila mu je Oscarja za njegov scenarij »Sojenja / v Niirnbergu«. Kaj pa je bilo narobe v Hollvvvoodu pred petnajsti- vprečnih filmov. Ljudje so mi leti? In kaj je zdaj do- doživeli ves realizem, kar so brega v njem? ga lahko prebavili — in ta Audrev Hepburn igra zdaj glavno vlogo v glasbenem filmu »Moja lepa gospa«, ki ga snema režiser George Cukor po zelo uspelem odrskem muslcalu z Istim naslovom, ki js priredba »Pvgmaliona« Bernarda Shavva Povojno občinstvo je želelo zabavo, beg iz resničnosti in to je dobilo v vrsti po- beseda je bila na Sunset Bou-levardu najzanesljivejše sredstvo, da ti pokažejo vrata. DRAMATIČEN RAZVOJ Bil je čas, ko sem mislil, da se Hollvvvood ne bo nikoli spremenil; in preteklo je res mnogo časa, preden so producenti spoznali, da se je razpoloženje občinstva spremenilo. Toda nekako od leta 1950 je ameriški film doživel dramatičen razvoj, ki ga je mnogo bolj približal umetnosti. Zame se je to začelo z nastankom filmov »Tramvaj poželenje« in »Na obali«. Ko sem ju videl, sem se zdrznil na svojem stolu: Hollywood je—držal zrcalo življenju in ga odseval v ostri in jasni luči. Nisem prav verjel, da bi se te težnje lahko obdržale. Ti filmi, sem si dejal, so izjeme, redkosti. Toda — izkazalo se je, da so napovedovali novo in odraslo obdobje, ki ga je podprlo in — čeprav »BUTTERFIELD 8« ameriškega režiserja Daniela Marfna (Vrni se, mala Sheba, Tetovirana roža, Čajnica) po povesti Johna O'Hare je film o tako imenovani »callgirl«, dekletu, ki ga lahko dobite, če le zavrtite telefonsko številko... Na številko BUT (terfield) 8 odgovarja lepa Elisabeth Tay-lor! Razen nje igrata Laurence Harvev in Eddie Fišher. Zanimivo delo! »FRA DIAVOLO« v režiji Hala Roacha je komedija priljubljenih starih komikov Stana Laurela in Oliverja Hardvja, v kateri sta seveda le slaba pomoč rokomavhu Fra Diavolu pri njegovi kraji dragocenega nakita. previdno — spodbujalo veliko kolesje Hollywooda. Besedo »odraslo« uporabljam tu v njenem najboljšem pomenu. -Med mnogimi filma rji (v Hoilywoodu in izven njega) — prav tako pa med mnogimi gledavci — ima ta beseda neki umazan prizvok in mnogi tako imenovani »filmi za odrasle« so le nekaj korakov od opolzkosti. Zakaj ta inteligentna sprememba razpoloženja v Hollvvvoodu? Po vzroke nam ni treba seči pregloboko. Naš čas je eksploziven. Ljudje gledajo na življenje analitično. Nadalje je televizija imela prevraten vpliv na ameriško filmsko tržišče. Ko se je leta 1947 razmahnila televizija in je bila publika prepuščena neprestanemu obstreljevanju s starimi filmi, so Hollvvvood grobo zbudili iz njegove ohromelosti. Zame televizija ni bila zli duh, za kakršnega so jo proglasili, ampak je napravila Holly-v/oodu veliko uslugo. S stalnim -prikazovanjem slabih filmov so se izostrile kritične sposobnosti občinstva. Ljudje zdaj niso več zahtevali zabave, ampak resničnost. Če Hollywood ne bi sledil tej zahtevi bi bili njegovi dnevi štetL BOLJ CENIM SREDINO Ko sem pred mnogimi leti prvič obiskal Hollvvvood, me je imelo, da bi se že z naslednjim letalom, vrnil v Italijo. Zgrozil sem se ob filmih, ki so prihajali iz študijev. Danes pa bi se rad vrnil tja, in kar se mene tiče, bolj cenim sredino med hladnim, popolnoma realisti©* nim filmom in bolj plitkim! filmom, ki pa je vendarle še lahko dobra, solidna zabava. Nikoli nisem zanikal spo* sobnosti Hollvvvooda, da zabava. Določil je meje tržišča s spektakli in njegovi glas* beni filmi so neprekosljivi. Mislim, da se mora Hollvvvood še vedno marsičesa naučiti. Celo še danes je najti v njegovih realističnih temah, težnjo, da bi življenje, kal-kršno je v resnici, olepšat Mnogokrat sem bil razočarani nad filmi, ki bi bili lahko inteligentna, dobra dela, pa jim ni prav uspelo spoprijeti se z resničnostjo. Toda direktorske hodnike Sunset Stripa pometa veter sprememb. Mladi producenti, režiserji jn scenaristi dobivajo besede. Tako so začeli močni in občutljivi ljudje, kakršna sta John Cassavettes in John Frankenheimer, izdelovati prvovrstne filme. Kdo bi mogel oporekati močnemu, skoraj dokumentarnemu »Ptičarju iz Alcatraza«? Hollvvvood se počasi zaveda, da je treba dati filmskim ustvarjavcem svobodo izpo* vedi in izraza. Pri »Zaprtih v Altoni« ne bi bil mogel ime* ti bolj pi*>stih rok. če ne h£ bilo tako, tudi ne bi bil nj£ koli pristal, da se načrta lotim. Z gotovostjo čutim, da §d bomo osvobodili formul pr«F teklošti, ki so mrtve. In čutim, da bo to kmah*> .OD 2. NOVEMBRA DO 8. NOVEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05., 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri "ter radijski dnevnik ob 1930. uri. SOBOTO 8.05 Melodije za konec tedna 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Iz albuma skladb za mladino 9.45 Solistična zabavna glasba 10.15 Nekaj domačih z malimi ansambli 1035 Bolgarski moški zbor »Gusla« 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1215 Kmetijski nasveti ' 1225 Trio Bardorfer in kvartet Zvonček 12.40 Lepe melodije 1330 Glas*beni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi jugoslo- siovanskih narodov 18.00 Aktualnosti doma ia v svetu 18.10 Recitali velikih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naši pevci — tuje popevke * 2020 In memoriam Mihailo Habul 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence » 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Malo za ples, malo za zabavo 20.45 Od plošče do plošče 21.00 Odmevi s salzburškega festivala 22.44 Glasba za lahko noč in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite tovariši 1030 Iz tujih koncertnih odrov 11.30 Nedeljska reportaža 1130 Solistični instrumenti zabavne glasbe 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Za našo vas Koncert pri vas doma Nekaj melodij in ritmov Skladbe Dvoržaka in Musorgskega Humoreska tega tedna Naš glasbeni avtomat Majhni ansambli Radijska igra Glasba iz znamenitih 1Z25 Nekaj novejših posnet kov Tria Avgusta Stanka 12.40 Lepe melodije 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega albuma 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zvočni mozaik 18.45 Svet tehnike 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 23.15 Plesna glasba 23.05 Literarni nokturno 22.10 Pisana paletn DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Operni ansambli starega in novega sveta 20.10 Zvočni portret 20.10 Zvočni portret ansambl Jožeta Privška 20.45 Devet narodnih za sopran 21.00 Za oddih in zabavo 13.30 13.50 14.10 15.15 16.00 16.20 17.05 17.15 18.17 oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Njihovi rokopisi 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Nočni koncert DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00.Napevi iz glasbenih revij 1430 Instrumentalna poezija Josefa Suka 15.15 Za vsakogar nekaj 19.41 Plesni orkester Ray 19.05 Sinfonija št. 3 Anthony 20.10 Balkanofonija 20.45 Koncert št. 4 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Iz komornega opusa Antona Lavrina in Janeza Matičiča poneoeuBH T0R6H nebeufl 6.00 Dobro jutro 630 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s qpslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 838 Z mladimi pevci po svetu 9.05 Naši poslušavci čestitajo 10.15 11.00 12.05 12.15 1225 12.40 1330 14.05 1435 15.15 15.30 17.05 18.00 18.10 18.25 18.45 19.05 20.00 2020 21.57 22.10 22.15 8.05 Domači in tuji virtuozi 23-05 vam igrajo 835 Poje Akademski oktet 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Sestanek z orkestrom 19.05 Martin Guld in Hal Kanner 1920 10.15 Finale opere Sevilski brivec .19.30 10.35 Naš podlistek 19.42 10.55 Glasbeni intermezzo 20.00 11.00 Pozor, nimaš prednosti 20.45 12.05 Zabavna glasba • 21.00 12.15 Kmetijski nasveti 21.43 8.05 Domače viže.za prijetno jutro 8.30 Igrajo vam veliki zabavni orkestri 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Odlomki iz slovenskih oper' Trikrat petnajst Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Petnajst minut z domačimi narodnimi ansambli Lepe melodije Od uverture do valčka Radijska šola za višjo stopnjo Slovenske narodne pesmi Zabavna glasba m V torek nasvidenje Koncert po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu Instrumentalni solisti zabavne glasbe Plesni orkester RTV Ljubljana Na mednarodnih križpotjih . Glasbene razglednice Skupni program JRT Radijska igra Glasbena medigra Hammond orgle Skupni program JRT Komorni koncert % DRUGI PROGRAM Tečaj makedonskega jezika Deset minut z vašimi ploščami Veliki violinisti Nocturno št. 3 Po svetu jazza Zvoki ob kaminu Glagolska masa Melodije južnih morij 8.05 Jutranji divertimento 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Glasba ob delu 10.15 Narodne pesmi iz Sovjetske zveze 10.45 Človek in zdravje 10.55 Glasbeni intermezzo 11.00 Pozor .nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Kar po domače 12.40 Lepe melodije 13.30 Romanca in scherzo 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Znano in priljubljeno 15.15 Zabavna glasba 15.40 Skladbe in pesmi Srečka Kosovela 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz glasbene grafike 17.35 Iz fonoteke radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Partizanske pesmi 1825 Rapsodija 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skladatelj Lucijan Marija skerjanc 20.40 Iz jugoslovanske zabavne glasbe 21.05 Skupni program JRT 22.10 Zvočni kaleidoskop 23.05 Literarni nokturno 23.15 Izložba plošč DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Vodič po orkestru za mlade ljudi 1938 Radi jih poslušate 20.05 Iz repertoarja zbora Rdeče armade 20.45 Dve lirični pesmi 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza univerza 21.10 Moderni plesni ritmi Č8TRT6H 8.05 Opera in balet 835 Radijska šola za višjo stopnjo orkestri in ansambli 9.25 Slovenski pevci, 10.15 Pihalne godbe 1030 Pet minut za novo 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba v izvedbi Vzhodnonemškega radia 21.00 Lirika skozi čas 21.40 Serenada za trobento 22.10 Orkestralni intermezzo . 22.15 Skupni program JRT 23.05 Popevke in plesni ritmi 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj srbskega jezika 19.20 Klavirski trio 19.45 Od kitare do big banda 20.08 Odlomki iz opere La Boheme 20.45 Klasična sinfonija 21.00 Melodije po pošti 11.00 12.05 12.15 1225 12.40 13.15 13.30 1435 15.15 16.00 17.05 17.15 18.00 M.IO pesmico Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Domače viže za prijetno opoldne Lepe melodije Obvestila in zabavna glasba Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba Vsak dan za vas Majhni zabavni ansambli Turistična oddaja • Aktualnosti doma in v svetu Pianist Lev Oborin peteH PETEK, 8. novembra 8.05 Jeftejeva prisega — kantata 833 Majhni zabavni ansambli 8.55 Pionirski tednik 9.55 Med suitami 10.15 Iz Figarove svatbe 10.35 Novosti na knjižni polici 10.55 Komorni intermezzo 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Ansambel Borisa Franka s pevci 12.40 Lepe melodije 1330 Pri domačih vokalnih in instrumentalnih solistih ' 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Za ljubitelje domačih napevov 15.15 Napotki za turiste 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne pri skladatelju Handlu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poje zbor JLA 18.30 Pripoveduje Bojan Adamič 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski^ zunanjepolitični pregled 2030 Iz jugoslovanske komorne glasbe 21.00 Hammond orgle 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 22.45 Melodije za lahkonoč 23.005 Zvočni kaleidoskop DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Poem za violino 1936 Minuta za razvedrilo 20.00 štirje samospevi Mirka Poliča 20.15 Sonata za klarinet in klavir 20.45 Srečanje s pevcem Cliffom Richardom 2035 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišlije 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru 2. no-vetrtora \Xaii*iaivsk\ iilm MABil&A. cto \%. rtv 10. \ir'\ GARSONJERA lAi.NI XAKON ob 20. ari ob 16. Vrv 20. viti YLB.O%W cto V) 30 Kranj »CENTER« 2. novembra angleški barvni W film OBOROŽENI ROP ob 18. in 20. uri, ameriški barvni CS film BUT-TERFIELD ob 22. uri 3. novembra angleški barvni film OBOROŽENI ROP ob 14., 18.30 in 20.30, ameriški barvni CS film NUNA ob 16. uri 4. novembra ameriški barv- 3. novembra angleški film TIGROV ZALIV Dovje-Mojsirana 2. novembra angleški film TIGROV ZALIV 3. novembra italijanski film GARSONJERA Koroška Bela 2. novembra nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV 3. novembra ameriški barvni CS film LJUBITE BRAHM-SA 4. novembra ameriški film MAŠČEVALEC ZORRO Kranjska gora CS film LJUBITE BRAHM- 1. do 2. novembra ameriški SA 8. novembra angleški tlim S. novembra ital.-nem. tlim ČAS BTSLZ USMILJENJA ob MARINA ob 20. uri. 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA, 3. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — tretji program TOREK, 5. novembra ob 16. uri red DUAŠKI — literarno satirični -kabaret SMEH NI GREH, ob 19.30 red PREMI-ERSKI — literarno satirični kabaret SMEH NI GREH — gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Ra4«*|fca 6. novembra i tal .-nem. film 2. novembra nemški barvni* v film JAZ NISEM CASANOVA ob 20. uri 2. novembra nemški film 2. novembra ital.-nem. film ROŽE ZA DRŽAVNEGA TO- MARINA ob 18. uri ŽILCA ob 20. uri 3. novembra nemški barvni 3. novembra italijanski film JAZ NISEM CASANOVA barvni film NOČ VELIKEGA ob 18. in 10. uri matineja • HOKEJ Jesenice — Danes zvečer bo na umetnem drsališču pod ni ĆS film "bUTTERFIELD Mežakljo mednarodna hokej- spanja, kfVodo~odigrana"v ob 18. in 20. uri 5. novembra ameriški barv- ni CS film BUTTERFIELD ob 18. in 20. uri 6. novembra ameriški barvni CS film BUTTERFIELD ob 18. in 20. uri • ROKOMET V zadnjem kolu republiške lige so na sporedu naslednja srečanja, ki bodo odigrana v S* !?^.m^?,s^^im.mo" "edeljo (moški) — Mladost : Slovan (ob 10. uri v Straži- štvom Skoenvik in Jesenicami. — Pričetek ob 19. uri. • NOGOMET Zaradi televizijskega prenosa z nogometne tekme Jugoslavija : "CSSR bodo srečanja šču), Tržič : Ollmpija (ob 10. uri v Tržiču); ženske — Mladost : Slovan (ob 11. uri v Stražišču. Tudi v ljubljanski conski li- devetega kola gorenjske nogo- gi Jc v nedeljo na sporedu Kranj »STORŽIČ« metne lige odigrana v nedeljo zadnje kolo. Sava bo ob 10.30 2. novembra ameriški film dopoldne, in sicer po nasled- doma igrala z moštvom š> TRIJE IZ TEKSASA ob 15JO "-jem razporedu — v Straži- ske, Duplje pa oooo nastopne ameriški barvni CS film NU- 3ču Mladost : Jesenice ob 9.30, na tujem proti Svobodi. v Šenčurju Svoboda : Naklo V devetem kolu gorenjske ob 10. uri, v Železnikih že- lige bodo odigrane naslednje lezniki : Lesce ob 9.30, v Kra- tekme — Radovljica : Duplje nju Triglav B : Tabor ob 14. B ob 10. uri, Križe: Storžič uri in na Bledu Bled : škof ja ob 10. uri, Mladost B : Tržič Loka ob 10. uri, medlem ko B ob 8.30, Krvavec : Savica ameriški""film TAJNI DRU- bo raoštvo Tržiča tokrat pro- ob 8.30, moštvi Selc in Žab- NA ob 17.30 in 20. uri, premiera ameriškega filma FRA-DIAVOLO ob 22.30 3. novembra amerišk; barvni VV film PRERIJA, KI IZGINJA ob 10. uri matineja, ŽABNIK ob 14: in 2030, angleški, barvni film OBOROŽENI ROP ob 16. uri, ameriški barvni CS film NUNA ob 18. uri 4. novembra ameriški film FRA DIAVOLO ob 16., 18. in 20. uri 5. novembra ameriški film FRA DIAVOLO ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra ameriški film FRA DIAVOLO ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 2. novembra ameriški film TAJNI DRUŽABNIK ob 20. uri 3. novembra ameriški film TAJJa DRUŽABNIK ob 15. in 17. uri Cerklje »KRVAVEC« 2. novembra nemški barvni film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 1930 3. novembra nemški barvni film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 15. in 17. uri, ameriški film TRIJE IZ TEKSASA ob 19 uri Naklo 3. novembra ameriški barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 16. in 19. uri sto. niče pa sta prosti. Jeseniški hokejisti Bohinj v jeseni il Zabavna strna m? Zabavna stran + Zabavna stran + Zabavna stran • Zabavna stran + Zabavna stran Križanka št. 40 Ženska pohvala "•Vi. 1 2 J 4 S 4 1 J t 9 10 H 1? 13 15 1* i 11 j Jf 20 I 21 27 J 23 Vodoravno: 1. omenitev, 7. kontrola, 9. grška črka, 10. lijak, 11. kazalni zaimek, 12. brezpravno ljudstvo, 13. povešanje, 14. fotografija, 16. obrat, 17. avtomobilska oznaka Svetozarevo, 19. češka pritrdilnica, 20. pod, 21. strogi izpit na visokih šolah, 23. tintovje. Navpično: 1. kis, 2. žensko ime (Glavna oseba v Samorastnikih), 3. števnik, 4. različna soglasnika, 5. hetmansko žezlo, 6. operni spevi, 8. grčki junak pred Trojo, 12. del telesa, 13. čolnič iz enega debla, 14. prileten, 15. sovjetski satelit, 17. največji sesavec na kopnem, 18. posoda za rože, 20. število, 22. stara slovanska pijača. Rešitev križanke št. 39 Vodoravno: 1. Besnica; 8. antimon; 9. Ra; 10. kalo; 11. som; 12. snet; 14. DU; 16. poligon; 18. aranžma. HOROSKOP Velja od 2. do 9. novembra V-A ■ "3ms — Končno sem srečala pravega gentlemana! Nepotreben strah — Ne bojte se strele, saj smo napeljali strelovod! OVEN (21. 3. — 20. 4.) Na čustvenem področju se obeta uspeh, ki pa bo postlan z bodicami ljubosumnosti. Izkoristi teden za obiskovanje znancev, ki jih že dlje časa zanemarjaš. Kmalu bodo potrebni za rešitev finančne stiske. BIK (21. 4. — 20. 5.) Previdnost pri navezovanju stikov z ljudmi, ki so ti simpatični. Kar zadeva poslovne načrte, ne vztrajaj pri njih, pa tudi prevelika črnogledost ni priporočljiva. Privošči si malce več vsestranskega počitka. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) Teden bo zelo razgiban. Obiska ljudi iz daljnih krajev se sila razveseliš, malo pa te spravi v zadrego, ker bodo prišli lačni in žejni. Od srede na petek te muči nepotrebna skrb. RAK (21. 6. — 22. 7.) Srečaš ljudi, ki jih že dolgo časa ni bilo na spregled. Od njih zveš prenekatero novico, ki pa te naj ne spravijo s tira. Pazi, kako se oblečeš za izlet. Obeta se ti prehlad s trajnejšimi posledicami. Napravi zalogo robcev. LEV (23. 7. — 22. 8.) Skušaj se brzdati, da se izogneš sporu z drago osebo. Nekoga prizadeneš s svojo flegmatiko, drugega pa razočaraš s solzami. Pismo od daleč. DEVICA (23. 8. — 22. 9) Zaradi sumničenja se te bo družba izogibala. Izkazalo se bo, da je pozabljivost vsemu kriva in opravičilo bo terjalo precejšen davek. Dobro se obleči, ko greš na obisk, ker se zadržiš do poznega večera. Nahod zna trajati tja do spomladi. - TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) Naposled le premagaš živčnost, kar bo olajšalo stike z ljudmi. Zaradi domačih nesporazumov ne stresaj jeze v službi. Povabilo sprejmi, darila pa ne. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) Nekdo bo presenetil z darilom, da ti bo nerodno. Pohvale, ki jih prejmeš so špekulativnega značaja. Skrajna previdnost, da ne zaideš v dolgove. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Po lastni krivdi se znajdeš v neugodnem položaju. Ne zatekaj se po pomoč k žlahti, ker bo dvakratno vračanje z obrestmi preveč za tvoj zapufani žep. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) Razmišljaš o posojilu, pri tem pa upoštevaj že darila za dedka Mraza da se komu ne bi preveč zameril. Ne odlašaj predolgo z obljubo dano sosedu, da ne bo čenč. VODNAR (21. 1. — 19 2.) V torek se doma zagovoriš in nastopi tihi teden. Grožnje se znajo tokrat uresničiti, zato jih vzemi resno in ne za rezervo kot doslej. Ne obupavaj. saj imaš prijatelje, ki ti porao- rejo. RIBI (20. 2. — 20. 3.) Čas je že, da izpolniš neko obljubo. Če se tista oseba spomni, ti bo malce nerodno, ker ona ne izbira besed in okolja. Občutiš potrebo po počitku, pa si ga le privošči. Pred zaporom Ljudski pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.« In moj prijatelj Janez se še marsičesa ni naučil. Sonce je bilo še toplo, pravzaprav topli dnevi so se šele pričeli, ko je Janez že naročil premog. skrbi. Mimogrede je vprašal, če je premog že prišel. Ni ga še bilo, toda — saj se še ne mudi. Minilo je nekaj časa in odšel je na »Kurivo« in povprašat. »Oprostite, majhen zastoj v prometu. Kmalu ga boste dobili, brez skrbi.« Brez skrbi »Brez skrbi, premog boste dobili do srede avgusta.« In Janez je bil pomirjen. Šel je na počitnice, doma pa je gospodovala tašča za primer, če bi pripeljali premog. Dopusta je bito konec in Janez se je vrnil rjav, spočit i/i brez Minilo je nekaj časa, zopet je posredoval, odgovor je bil enak: »Brez skrbi, dobite ga kmalu!« Zapihal je prvi mrzel veter, jutra so postala hladna, nebo oblačno. Pričelo je deževati. Janez se je razjezil in odšel na »Kurivo«. Prišel je ves premočen 'in ko ga je uslužbenec zagledal, se mu je zo-pot prijazno nasmehnil in ga potolažil: »Brez skrbi, jutri ga boste gotovo dobili.« Vrnil se je domov, s sinom sta pospravila klet in zopet je čakal... Joj, Janez, kaj se v 45 letih še nisi naučil, kaj pomenita besedi — BREZ SKRBI? Kaj še nikoli nisi nesel v popravilo likalnika ali kuhalnika? Kaj ti niso vedno rekli, da bodi »brez skrbi« in si potem čakal in čakal? Kaj še nisi dal popraviti televizorja in ti je mojster po desetih urah »dela«, dejal: »Pustite pri miru. Jutri pridem, brez skrbi,« in nikoli več ga nisi videl? In ti si verjel, ko so ti že 14-krat rekli »brej skrbi,« in si pospravil klet in čakal. Mislim, da bi se že lahko naučil, da besedici — brez skrbi — pomenita isto, kot — »ne boš ga še dobila S tS SD — čakam na fanta .... ;el je, da bo zvečer pobegnil iz zaporal