Stev. 1. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 4. januarja 1922. L&fio XXX*?. Glasilo Jugoslovanske BCmetske Zveze liha aako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena m« je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezne itevilke ae prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Za enakopravnost. Po dolgem času se je zopet sešla narodna skupščina — za per dni seveda. Zakaj vladne rtranke se boje narodne skupščine kot vrag križa: ni prijetno poslušati celih litanij težkih pogreško-v v držamea gospodarstvu in vladanju, ki so si jih naprtile na vest vladne stranke. DELOVNI NAČRT, KI SE NE BO IZVRŠIL Ko je bila 29. decembra narodna skupščina otvorjena, je podal ministrski predsednik Pašič izjavo, v kateri naznanja delovni program skupščine. Dolg, da bodo vsi poslanci prej pomrli, preden bi se izpeljal, — če se bo namreč skupščina »delala« s tako hitrico kot dosedaj, ko je vlada poslance vedno domov pošiljala. Načrt obsega 17 zelo važnih zakonov, ki jih je treba narediti in skleniti. Zakon o poljedelskih kreditih je na 9. mestu, o zavarovanju setve pred poškodbo po prirodnih nezgodah na 10. mestu, zakon o izenačenju davkov šele na 16. mestu torej predzadnjem mestu. Na prvem mestu je zakon o upravnih sodiščih, na drugem zakon o novem volivnem redu. Pri tem — če ne preje — se bo vlada seveda razbila — zakaj več kot pol leta pri nas ne drži nobena vlada in nato se bodo vršile volitve, kar bo še najbolj pametno. Po tej vladni izjavi je prišel na vrsto predlog verifikacijskega odseka o razve-ljavljenju poslanskega mandata samostoj-neža Kirbiša, o čemer poročamo na drugem mestu. 2 IN POL MILIJARDI. Finančni minister je nato utemeljeval potrebo, da se sprejme proračun za januar in februar (dvanajstine) in povedal, da uradništvo stane državo 10.000 milijonov kron (10 milijard) in da so to najhujši stroški za državo. Povedal je tudi, da je uradništvo v splošnem slabo, da ga je preveč (200.000) in da gn. bo treba del odstraniti. Povedal pa ni, da so ogromen del nesposobnega in odvisnega uradništva nastavili njegovi lastni pristaši, ki so gledali na to, da so vse svoje prijatelje in prijateljice spravili k državnim koritom brez ozira na to, ali so sposobni ali ne, ali kaj delajo ali ne. Povedal tudi ni, da sedaj ne bodo odpuščeni tisti, ki so najmanj sposobni in naj- manj delavni, zakaj vsi ti so dobri pristaši liberalne stranke, in ta bo že pravočasno poskrbela, da jih ne bo kaj hudega doletelo. PRVA PLOHA. V imenu Ljudske stranke je govoril k vladnemu predlogu o proračunu poslanec dr, Hohnjec. Izvajal je, da se vlada boji narodne skupščine, ker ne predloži proračuna za celo leto, Nadalje je zahteval, naj se naš stalni vojni kader zmanjša, ker se največji del naših izdatkov uporablja za vojsko. Z izgledi je dokazal, da se vprašanja naših mej niso rešila vojaškim potom, temveč diplomatičnim, kar dokazujejo bajski triket, albansko ^vprašanje in Koroška. Kljub močni armadi, ki jo imamo in težko plačujemo, smo izgubili, ker je antanta tako hotela. Protestiral je proii temu, ker vlada ni izplačala 20 °/o odtegljajev pri markiranju kronskih novčanic. Opozarjal je na to, da vlada nezadovoljstvo radi nesorazmerne razdelitve davkov. Tako n. pr. je nedavno zakonodajni odbor sklenil, da bo v Srbiji zemljiški davek tako visok kakor pred vojsko v ostalih krajih pa da se mora povišati na štirikratno višino. Na-glašal je, da ni za katoliško cerkev v proračunu ničesar predvidenega, dasi živi katoliška duhovščina v nftjbednejših razmerah. Zahteval je na koncu revizijo ustave, ker se more le potom nje priti do notranje ureditve države. Nato je govoril poslanec Stojan Protič, ki so ga vsi poslanci ob največji tišini poslušali. Naštel je finančnemu ministru cel katekizem težkil pogreškov, dalje je ugotovi!, da bi morala naša vojska šteti 120 tisoč vojakov, da pa sedanje stanje daleč presega to število, vsled česar trpi vojska na pomanjkanju opreme i:i organizacije, ki se nc more izvesti. Na težke Protičeve očitke se je skušal finančni minister opravičevati, pa mu je Protič vsa opravičila po vrsti pobil, kar je napravilo na liberalce zelo neprijeten vtis. DRUGA MOČNEJŠA PLOKA. Drugi dan je v imenu Ljudske stranke govoril še dr. Šimrak. Natančni kritiki je podvrgel našo finančno politiko, ki je brez vsakega sistema in samo kopica poskusov: Žigosanje, lepljenje markic, po- tem relacija 1 :4, ki je bila napad na naše gospodarsko življenje in je izzvala povsod veliko nezadovoljstvo med ljudstvom. Danes vlada zmeda in nikjer računov o našem gospodarstvu. Vsako privatno podjetje ima svojo bilan:o (obračun), edino naše državno podjetje nima nobene. Nestalnost te politike se je jasno pokazala tudi v delovanju zakonodajnega odbora, kjer se je pogosto razpravljalo o uredbah, ki so si druga drugi naravnost nasprotovale. Dotaknil se je iskanja posojila v inozemstvu. Povsod je navada, da se ob talcih prilikah pošljejo v inozemstvo najprej strokovnjaki, da preiščejo poprej položaj. Pri nas pa je finančni minister pred svojim odhodom v inozemstvo v finančnem odboru podal izjavo, ki je napravila najslabši, da celo uničujoč utis* ne samo pri nas, temveč predvsem v inozemstvu in je zato razumljiv popolen neuspeh. Bivši finančni minister 6e d a M i a-t o v i č je glede potovanja in delovanja finančnega ministra, liberalca dr. K u m a -n u d i j a , obelodanil strahovite stvari, ki jih vlada še do danes ni skušala utajiti. Dr, Šimrak je nadalje govoril proti moratoriju, katerega prozireii namen je ščititi nekatere belgrajske trgovce-kapitalistc, ki so v verižniške svrhe nakupili velike množic« blaga. Omenil je komisijo za izmenjavo denarja v Dalmaciji. Ta komisija dela že leto dni. Njen predsednik Juraj Biachini dobiva dnevno 120 din., člani pa po 100 din. Nobeden od njih pa ni strokovnjak, zato delo tako »napreduje«. Če bi v to komisijo imenovali uradnike davčne stroke, bi bilo delo že davno končano. Omenja neenako obdavčenje, ki pride od tega, da jc v finančnem ministrstvu od nastavljenih 200 uradnikov samo 12 Hrvatov in 7 Slovencev, Vsi drugi pa so Srbi, ki ne poznajo, ali pa nočejo poznati razmer v »novih« krajih. V agrarni politiki vlada velik nered in zmeda. Glasom izjave ministra za agrarno reformo se je dosedaj razdelilo 16,000 juter zemlje med dobro-voljce. Mesto da bi jo obdelovali, pa so jo ti dobrovoljci oddali v najem, ali jo prodali nazaj dosedanjim gospodarjem. Minister za agrarno reformo je izjavil, da je bil dosedaj izdan 100 milijonski kredit za naseljevanje dobrovoljcev, dočim se je na ostalo prebivalstvo kaj malo oziralo. Treba pa je po-vdariti, da bi se pri naseljevanju moralo V predvsem gledati na to, da ne najpreje načeli siromašno ljudstvo, ki je v bližini in iele, če kaj ostane, da se pokliče in pripelje iz oddaljenih pokrajin. Agrarna reforma se n« sme izrabiti v plemenske in strankarske »vrhe, Kakor vsi drugi, tako dela tudi vojni minister. Veliko nezadovoljstvo je vzbudilo dejstvo, da se za ljudstvu odvzete stvari ni plačalo •v gotovini. Spominja vmešavanje vojaških poveljstev v sokolske in orlovske organizacije, Vojska bi morala biti nad strankami in izven političnega življenja. Nato se jo poslanec dr. Š i m r a k pečal s proračunom ministrstva za vere. Vsakdo bi pričakoval, da bi se glasom ustave in po dejanskem številu pripadnikov veroizpovedb in po potrebah ravnal proračun. Ne protivi se, ker je mogoče za pravoslavno konfesijo odrejena tako velika vsota, ali že sama socialna pravica zahteva, da se ne bi merilo z dvojno mero in da se ne bi prikrajševala katoliška duhovščina, V proračunu pa je odrejenih za pravoslavno veroizpoved 160 milijonov, za katoliško pa 10 milijonov. Poudaril jc da so bili zastopniki jugoslovanskih škofov ponovno v Belgradu in so stavili svoje zahteve, ki pa nikdar niso ugledale belega dne, tem. več so jih skrivali v ministrstvu za vere. DVANAiSTINE SPREJETE. Ko so se izjavili vsi govorniki, se. je vršilo glasovanje, pri katerem so glasovale vladne stranke za dvanajstine, proti so glasovali Jugoslovanski klub, socialisti, zemljoradniki republikanci in narodna socialista, Preji6 ni bil prisoten. Nato je predsedik napovedal prihodnjo sejo za 16. januar ter želel pravoslavnim poslancem vesele božične praznike. Nepoštenost. Tako sramotno kot so se obnašali liberalni samostojni poslanci v narodni skupščini ob priliki razveljavljenja poslanskega mandata samostojneža Kirbiša, se komaj obnašajo ljudje, ki so izgubili sleherno poštenje. Stvar je tale: Ob volitvah v ustavodajno skupščino meseca novembra predlanskega leta se je komisija pri štetju glasov — morda namenoma? — zmotila. Vsled te zmote je prišel v narodno skupščino kot poslanec samo-etojnež Kirbiš namesto kandidata SLS Skoberneta, Dobro leto je verifikacijski odsek narodne skupščine dopuščal to krivico. Kirbiš »e je brezplačno vozil po vseh Seleznicah ia vlekel mastne dijete. Ko pa končno verifikacijski odsek ni mogel več odlagati rešitve tega vprašanja, je na podlagi volivnih tplsov razsodil, da je Kirbiš po krivici član narodne skupščine, da mora priti na njegovo mesto Skoberne in da se stavi tozadevni predlog narodni skupščini ki naj končnoveljavno razveljavi mandat »poslanca« Kirbiša. Predlog je prijel res v narodno skupščino in tu to se poslanci liberalne in sa- mostojne stranke tako nepošteno obnašali, da je komaj najti primere. Zahtevali so, da se ta krivica storjena SLS in Skober-netu kljub jasnim voJivnim spisom ie potrdi in nadaljuje. Ko je prišel predlog na glasovanje so res vsi liberalci, samostojne-ži in nekateri radikalci glasovali proti predlogu verifikacijskega odseka, tako da je predlog propadel. Vsled tega nad vse sramotnega nasilja, ki ga mu ne najdeš para v vseh parlamentih na svetu je nastalo med poslanci SLS velikansko ogorčenje. Javno so povedali liberalcem in samostoj-nežem v obraz, da so lopovi, kar so ti častivredni gospodje kar tiho požrli, radi-kacem pa so očitali, če jih ni sram s takimi ljudmi se družiti. Ta odločni nastop naših poslancev je spravil vsem vladnim strankam rdečico v obraz in sklenili so, da se še enkrat glasuje. Pri drugem glasovanju so razen samostojnežev ter slovenskih in prečanskih (tostran Save) liberalcev glasovali vsi za predlog, ki je bil z večino glasov sprejet. Kirbiš je s tem izpahnjen iz državnega zbora, na njegovo mesto je došel poslanec Skoberne, ki je že v Belgradu, Ta sramotna zgodba pa je zopet enkrat z bakljo posvetila v grdo in brezvestno nepoštenost samostojnih poslancev, katero jim očita voditelj srbskih kmetov Vvra-tnovič s številkami v rokah. Razkol med, samostojnežl. Dne 28. decembra m. leta se je vršil v Celju zbor zaupnikov S. K. S. za celjsko okrožje. Takoj po otvoritvi zbora pa se je vzdignilo precej zaupnikov, ki so odšli na drugo zborovališče, kjer so jih pričakovali zemljoradniški poslanec Sušič, tajnik Ko-madšnič, dr. Prochazka, dr, Smodlaka, dr. Novačan i. dr. Izvolil se ie pripravljalni odbor za ustanovitev srbske zemljoradnške stranke v Sloveniji, V odboru sta tudi Ku-ralt z Gorenjske in Grobovšek z Dolenjske. Tako poroča »Jugoslavija«. Kar smo že pred meseci napovedovali, se je zgodilo. Izdajalska po'ifika samostojnežev, ki so nas sedaj že drugič izročili centralizmu, s tem da so znova stopili v centralistično vlado, dalje neomejena sebičnost nekaterih strankarskih voditeljev, končno korupcija nemških volov, pri katerih so veletrgovci profitirali 80 milijonov; vse to je povzročilo, da jc ugled samostojne stranke padel pod ničlo, disciplina se je jela kršiti in prvi razdor na zunaj se je pokazal 28. decembra v zboru zaupnikov v Celju. Nezadovoljneži ustrnavljajo novo stranko in sicer srbsko. Ne vemo, kakšni so ti možje, zdi se nam pa, da so mnogi izmed njih niso zato nezadovoljni, ker so »a-mostojneži prodali slovenskega kciieta, temveč zato, ker sami niso potom slovenske samostojne stranke prišli do korita in upajo imeti pri srbski stranki več uspeha. Vsaj kar se tiče Kuralta Iz Šenčurja, se zdi da bo nova stranka že takoj od začetka ravno radi njega veliko trpela na ugledu. O nadaljnjem poteku razdora bomo Se poročali. r Za preporod naroda. Vabilo na shod V nedeljo 22. januarja 1922 bo t Ljubljani v velik dvorani Uniona velik shod za nravni preporod naroda. Vsi vidimo in obžalujemo, kako je po vojski nravnost globoko padla, kaka razudanost vlada, kako se vsekrižem odira, krade, pleše, pijančuje, preklinja in nečistuje. Ni pa dovolj to samo obžalovati. Začeti se mora po vsej domovini vsestransko krepko in odločno delo za odpravo teh nerednosti in nerodnosti, za nrav-no pqvzdigo naroda. Dvigniti vse, ki ljudstvu dobro hočejo, k temu krepkemu delu, ta namen ima shod. Pridite v obilnem številu iz Ljubljane in z dežele, kateri imate smisel za tako blago in potrebno delo! Začetek shoda ob 9. uri. — Po tem velikem shodu naj bi se v isti namen vršili manjši shodi po celi domovini. — Začel bo izhajati z istim namenom tudi nov časopis »Prerod« kot naslednik »Zlate dobe«. Bodi priporočen v naročbol »Hu, danes ga pa je,« je mel toke Mrazov Peter ko je vstopil v bralno sol>o. Balančev Tone je stal pri peči ter nažigal pipo, ki je bila njegova neločljiva prijateljica. Danes mu ni hotela prav goreti. »Hudirja « je godrnjal, »tobak se bo podražil. Moja fajfa to zmerom naprej v&. Kadar ni hotela goreli, še vedno se je kmalu tobak podražil,« ter stisnil Petru roko. »Je, ga je mraza, Peter, pa ti se ga ne smeš bali, če hočeš biti Mrazov Peter.« Pipa jc zopet vlekla kot tovarniški dimnik in to je spravilo Toneta v dobro voljo. »Danes pa ne bo gospoda župnika,« d6 Peter in se vsede k mizt. »Valjavčeva mati so zboleli. Kar na hitro jih )e prijelo in sedajle so jih šli previdevat.« »Se bomo pn sarni kaj pogovorili.« se je tolažil Tone. »No, kaj sta pa vidva tako živahna, Jerneje pa Brezar? Sicer je pa lepo, Brezar, da včasih tudi med nas malo pogledaš, če si prav samostojnež. Boš vedno kaj pametnega slišal.« »E, pa ni dosti dovzeten,« je pristavil Jernejč. »Tu mu naštevam vse ogromne pogreške samostojne politike, kakor bi jih iz katekizma bral. Natančno sern mu it dopovedal, koliko stotin in stotin milijonov premoženja nns slovenske kmete ž« košta samostojna politika; pa ti vse pritrdi, da imam prav, toda konec pa je: »samostojna stranka jc pa le prava.« »Dragi kmetje,« se ie vzdignil Brezar, »Samostonja je prava, centralizem in avtonomija, to sta pa prazni besedi. Glavno je, da smo kmetje na vrhu, pa naj bomo tu v Ljubljeni, ali v Belgradu Mi pa se bojujemo za staro pravdo. Res je, da moramo vedno več davka plačati, res je, da s« * državnim denarjem slabo gospodari; toda vprašam vas, kje pa je danes drugače? — Kmetje pa moramo le priti na vrh,« Bre-*ar je govoril glasno kot na shodu. »Pa smo vseeno kmetje sedaj najbolj ■podaj, čeprav st* samostojni kmetje na vrhu,« ga je mirno poučeval Balančer To- ne »in imate samostojni kmetje celo svojega ministra. Pa tudi, če pridejo res pravi kmetje, to se pravi: ljudje, ki imajo res srcc in delo za kmeta, ne samo lepih besedi na krmilo: kdo bo odločeval v Bclgra-dii, ali slovenski kmet, ki sam najbolj ve za svoje potrebe in težave, ki živi v čisto drugačnih razmerah kakor kmet v Macedoniji, Slavoniji ali Vojvodini in morajo torej zanj veljati v marsičem čisto drugačne, zlasti gospodarske in davčne postave kol za južne brate. Ali misliš, da v demokratski in rad'kalni stranki, ki imata zdaj glavno besedo v celi državi, nimajo tudi kmetov, ki gledajo na to, da se kmetu tudi kedaj ustreže. Toda našim kmetom ne! Poglej: ravno so sklenili, da se v Srbiji in Črni gori pobira zemljiški davek kakor pred vojno, pri nas, tostran Save, pa se štirikratno zviša, če ste prav samostojni kmetje na vrhu. In to kljub temu, da je štirikrat večja Srbija že dosedaj plačala ravno toliko davka kot štirikrat manjša Slovenija, in da je cela vrsta davkov, ki se v Srbiji in Črntgori sploh ne plačuje. Torej četudi pride katerikrat v Belgradu na vrh kmet, bo to srbski, mace.. donslci, vojvodinski in bosanski kmet, ki ima večino in ta bo skrbel — kar ima s svojega stališča čisto prav — najpreje za svoje kraje in bo take postave delal, ki bodo primerne za južnega kmeta, za našega pa morda naravnost škodljive. Kaj nam Slovencem pomaga, če pošljemo same lunet-ske zastopnike v Belgrad. Vslcd premajhnega števila ne bodo nič premogli, kakor sedaj ne morejo.« »Saj skušamo, bridko skušamo na svojih žepih,« je pristavil Mrazov Peter, ki je hotel tudi do besede priti in se mu je že za malo zdelo, da bo Balančev Tone vse povedal, kar bi on rad. »In pomisli naprej!« je vzel Peter besedo Tonetu, »če je centralizem, potem veljajo iste postave za vso državo in vse postave se delajo v Belgradu. Zdaj pa primerjaj macedonskega kmeta, ki je bil do najnovejšega v turškem suženjstvu, zanemarjen, neizobražen in na drugi strani slovenskega kmeta. Za sto let sta si narazen, čeprav maccdonski kmet ni tega. sam kriv. Kako je že slovenski kmet napredoval v poljedelstvu, gospodarstvu, zadružništvu, čeprav še od daleč ni na višku, Macedoncu se o vsem tem napredku niti ne sanja ne. Postave, Id so za macedonskega kmeta nujno potrebne, so za slovenskega kmeta že 7,davno zastarele, nepotrebne, škodljive « »Vzemimo samo en zgled,« je pripomnil Jerneje. »V Macedoniji so najprej potrebne ljudske šole, zato je za Macedonijo treba take postave. V Sloveniji pa to že vse imamo, treba nam je drugih šol: poljedelskih, mlekarskih, zadružnih itd. Ali naj Slovenci čakamo, da nas Macedonci dohitijo, ali naj se ravnamo po njihovih postavah? Ali naj osmožolec radi svojega šestletnega bratca gre nazajl v prvi razrod učit se abecede?« Brezar je nepremično gledal v mizo in si grizel brke, ki so rnu uhajale v usta. Rekel ni nobene, zakaj besede njegovih tovarišev so imele težko vsebino in so padale nanj kot fužinsko kladivo. >,Vidiš, ljubi bratec Brezar,« je zopet povzel besedo Tone, »zato po., če imaJ za eno unčo pameti, moraš reči, da je avtonomija edina pomoč in rešitev. Če potrebuje Macedonija svojih postav, naj si jih dela po svojih potrebah in razmerah — zalo naj se sestane macedonski pokrajinski zbor in naj dela svojt postave. Ravno tako naj se sestane srbski, bosenski, vojvodinski, hrvatski, slovenski pokrajinski zbor pa naj dela vsak zase svoje potave; postave, ki so za vse skupne, pa naj se delajo v državnem zboru v Belgradu. Pomisli, ko smo imeli kranjski deželni zbor in ko so v tem zboru prišli res zastopniki kmetov do veljave, kakšen ogromen napredek se je naenkrat pokazal pri kranjskem kmetu, kljub temu, da nam je nemška vlada sama in s pomočjo liberalcev, sedanjih samostojne-žev, vedno metala polena pod noge. Samo v tistem kratkem času so naši kmetski zastopniki, ki so poznali naše potrebe in razmere, sklenili 55 raznih kmetu koristnih postav in nad 1000 sklepov, vse v dobrobit kmetskega stanu. He to se je gibalo: vodovodi, ceste, Završnica, poučni tečaji vseh vrst, melioracije, povzdiga živinoreje, itd. itd. Ko ne bi nesrečna vojska nenadoma pretrgalo vsega dela, bi se naš kmet lahko kosal z danskim ali švicarskim kmetom. No, pa Bog bodi zahvaljen. Vsaka ne- sreča ima tudi svojo dobro stran. Vojska nam je pokopala nemškega valpeta, ki nas je za ušesa, kadar nas je mogel in hotel, sedaj živimo v svoji lastni državi. Coklja za nas je edino le še naš stari sovražnik liberalizem sedaj samostojne pobarvan, ki nas hoče s pomočjo centralizma pritiskati ob lla, toda tudi to cokljo bomo potegnili izpod kolesa in jo vrgli med staro šaro, Potem pa, to bo veselje: brez nemškega valpeta in brez liberalno-samostojne coklje bomo v lastni državi, s ponosom rečem: v lastni hiši sami gospodarili. E, bralec, nismo tako neumni, znamo gospodariti, samo priložnost se naj nam da. In to bo kadar bomo imeli svoj pokrajinski zbor kjer bomo sklepali svoje postave, ko bomo davek zase pobirali in za naše potrebe porabljali? pa tudi Belgradu bomo dali, kar mu gre ia rajši ga bomo imeli kot danes.« Tonetu je ugasnila pipa, zakaj pozabil je nanjo in pipa mu je take stvari zamerila. Brezar ni zinil besedice, temveč ostal je^ vzel klobuk rekel: z Bogom in odšel. »Vidite, prijatelji,« je z vso silo vlekel Balančev Tone dim iz uporne pipe, »za pametno besedo ni dovolj samo pamet ampak mora biti tudi dobra volja. In samo te Bre-zarju manjka. Gospodarski obzornik. coaooooooaxioooo. T o -b a k za žvečenje. Šibike od 40 na HO dinarjev za 1 kg in klobase od 40 na 50 dinarjev za 1 kg. Razen tega se povišajo tudi nekateri srbskih in bosanskih tovarn, l:ar je razvidno iz cenikov, ki so i razpolag.) v vseh t( '.učnih prodajnih lok 'h. Tako draži država tobak kljub temu, da ima pri tobaku mastne dobičke. Znano jo, da ima samo ljubljanska tobačna tovarna im .vno 1 milijon čistega dobička. g Nov invalidni;', zakon. Z novim letom 1922. je stopil v veljavo nov zakon o invalidskih podporah in podporah ost..lili r. anka<, ki ima podružnice po raznih državah, je talirala. Vslcd goljufij raznih upravnih svetnikov je zašla v ogromne izgube V italijanskih denarnih krogih vlada vsled toga ve'ikansko razbur-jfnje, veliko ljudi je izgubilo velikanska premoženja. RUSIJA. Z ukrajinskih ozemelj, kjer vlada lakota, prihajajo strašne vesti. Glad divja po najbolj rodovitnih krajih v Melitopolu, Mariopolu, Aleksandrovem, Harkovu, Novo Nikolajevskem, Odesi in JekaUrinoslavu. V okrožju Melitopoi potrebuje 100.000 ljudi pomoči. Posebno stanje otrok je grozno. V poprej rodovitnih okrožjih Nikolajevuk m Herzon se nahaja 4000 stradajoči^ — Z italijo je sklenila Rusija trgovsko pogodbo, v kateri ne razen običajnih ugodnosti pri medsebojni trgovini zaveznjela obe državi, da no bo nobena trpela doma nobene agitacije, ki bi bila naperjena proti Italiji oziroma proti Rusiji. cjoooo Sirom domovine. SOOOOOOOOOOOO TUNICB. Bil sem povabljen v Tunice, da si ogledam nova dva bronasta zvonova, ki jih je pred kratkim dobila ondotna župna cerkev sv. Ane. Vabila »cm s« i veseljem odzval in ni mi žal. Dva krasno-in polnodoncfa zvonova sta to. Večji, ki ima n Claa, takta 19 »tarih centov; aje«ov manjši brat, M ima s glas, pa 10 centov. Veliki ivon, ki j« srečno prestal vojgkln vihar, pa ima « glas. Seda] »I H b*«eje nabavi« i« četrti rvoa. Id U tehtal okre« 14 centov in bi imel I glu. C* be prišla de te(ta — spanja je velike — tedaj be v Tnnjicah ene rroujeaje, katera strokovnjaki posebno priporočajo, dati je bilo radi visok* rene malo v' rabi. Potem se bo še bolj potrdilo, kar je nekdo rekel aedaj: »Tunška fara aima para«. Res, čast onim požrtvovalnim Tnnčnnom, ki u radevolje žrtvovali znatne vsote la zvonove, ki bodo oznanjali iast božja in iv. Ane. DOLENJA VAS PRI RIKHGI. Pretekli teden smn pri nas u.~;ano»!li živinorejsko zadrugo. Namen jej bo r*j<\ dil>r;h pleme-njakov i» predvsem pa £e zavs-ivanje iHvine. Koliko se nesreč pri živini zgodi in kika škoda je danes ispiba živinčeta eb tej draginji. Zavarovanje je popolnoma na preprosti podlagi. Zavcia drug drugemu pomagati, kadar so kakemu članu primeri nesreča pe razmerju glav živin* Misel mnogim prav dopade in vedno se oglašajo novi odjo. Upajmo, da bo v korist kmetu. VINICA. Kmetska rvezn na Vinici bode imela svoi občni zbor dne 15. ianuaria 1922 no rani »v. maši t čno ob 8 uri Dri Benetičn. Dnevni red: 1. Pcričih načelnik*. 2 Volitev novega odbora 2!» leto 1922. 3. Pro-»r->ta delovanja za tekoče leto. 4. Slučajnosti. V^btl" se vsi člani, da se p lnoštev Ino udeleže torta občnega zbora in seboi crirtelieio Se novih članov. V organizaciji fe moč zato le želeti, nni bi se tudi tisti ijr-.bu^iM. k?teri so do sedi) -mili Enkrat na} ti -'efldsr scoznali. da ie Kme^fkn zveza edini ortfnnizBc'ia. katern del"le za verski in i'ospdsr-ki nmredek našegi kmeta in delavca. — Načelnik. SMARTIN PRI KRANJU. Od 18. do 25. decembri smo imsli pri nas *v. mi"'l«n. Usnel i« v vseh ozirh zelo dobro. Pri prit'i<»j.h ie bila navadno n-^ito polni cerkev. Sv. zakramente smo v vejpri meri nre-feme'1. Pokazali smo s tem. da ie v nas m čns kato'ISkr zavest. ki zna ceni'i darove zlast' še ta^o velike kot po milosti sv. miriio-na. S-ioraali smo le-oto živli<-«h no kršč^n-rki*» čedno«f(h. do^fli sm^ /»ivdušenle za t»ko iivlto-tfc; znto ie r"-a»!. da bo imel sv. misiion velik® In dobre poslef"ce. Polet« tegi vese!<"»a prro*"i moramo omenili trd1 nekil žalosH«"", V n"či t>red noč ie umri -o '6 di">v*-i bolerni v d. V«'en»ln Toninn. »plniV i^Sraž. dr"š»va In "■,b/»ro|k 0*1«. PrVoInS le bil vzor kat. mlrdcnlca izredno nriTruntllve^a zn»čnla fi žito rrffnH. H®n. V kxt. or<*Hi'»li It WI Hcn »»Ibolf. delavcev v neži f-»ris rut* «•» b^-io v Tiir-•»iVaterem ozlr«« težko n«»<«rp*-l|. Prt delo za ket. o-^-iizfc^e ni nI Ml nM'«rv l*» oOvTSen, neom-bfiv. ent-o-lr irredno odločen fn nenstm-Upr fe irvirel" iz (ttn(icV»<' raztimevnnla re^fc l»-»f. vrrc. V ivrifi vern«4*«! in nftitirfK^osli nri t" k"t. - r^nn^nMI« bo ni»n — zla®'! nn 5e ^»(•♦"m Orlom — vr^^A, K^-I-a •so nr'-r'ic(»n Tcen 'i ?e p-IImiIii nctmjjil rMreh, 0*'t v •'«)- H«, br"»"n- f.« In »InM ]rr*fO ni r-Alrn-^liJ)5«. *?»n'>Z9b",l n"m T!"® r" "!.i venci rolo cerkev Srčno se zahva'Se*'emo tndi Ve'ikl vari. Senofe"m. Sp. in Gorn;i Javoršci in vsem. kdor ie kai daroval irf pomagal k slove*no-.ti. Na' IHiM Bo< vsem sk^nai obHo noplnčaf (Urednik kra-'5a predolge t'nnj«c In teko le brafšal v misl^em dopisu tudi neka', k»r M moral pustiti. Zato se s tem poprav'fa. Urednik ) d Podoorno društvo slepih t Llublfani, Wolfova ulica 12, želi vsem svoiim ustanovnim fn podpornim članom, kakor tudi vsem prijateljem »lepih srečno in veselo novo leto ter s* toplo priporoča za nadal|no naklonjenost. SV, GREGOR. Tukajšnje slov. izobr. društvo priredi T nedeljo 8. januarja Uro »Razvaline življenja«, F. S. Finžtfarieva lindska drama v treh delanjih. Začetek ob pol 3. uri pop ldne. Ker le predstva zanimiva in se še ni Urala v našem obližin vabimo priiatelie in znance, da se gotovo udeleže. VRANJA PEČ NAD KAMNIKOM. Začnimo z vremenom! Vsetfa ie bilo ie leto« dosti: S lnca m mraza, vetra in sne£a — dežja noče bitL Zato so iiudie v vedno večji zadregi za vodo. Posebno Velikoiašenci so prizadeti. Pozo 3 v noč čakajo, da nalovijo, kar 6e naloviti da. Dal Bog naši deželi zopet kmalu takšno vlado, da bo imela srce tudi za hribovce kot ga ie imel prejšnji deželni odbor, ki ie storil za časal.ampeta in Kreka t liko dobrega ravno za gorske vasi) Da bi ne bilo vojske. ki ie prekinila vspešno delo deželnega odbora, bi brex dvoma imeli ie tndi na Lašnl dovoli pitne v >de. — Bolezen ie tndi v preteklem letn dobro gospodarila. Umrlo ie 21 oseb in med temi 12 zopet za grižo. Lansko leto na ie umrl) za grižo 16 oseb tako. da ie v zadnjih 2 letih izmrlo za to boleznijo dobrih 16:4>dstotk jv cele fare. Kriva bo v Drvi vrsti voda. Sicer pa se nam obetaj > to oomlad zdravniška predavanja in takrat se zavarujemo tndi proti griži. — Oktobra je pričel obratovati zopet posnemalnik za mleko na Vranii peči. Čaa je sicer nengoden. Ni mrve in vod« in ni mleka. Vendar pa s 3 že v črvih dveh mesecih potegnili lindie od mlekarne na Rovih za smetano posneto mleko jim ostane — do 5000 kron in gotov denar v r kah ob čara. ko denarja vedno boli primanjknie. tndi nekal pomeni. — Višji šolski svet ie dovolil enkratno izredno podporo 4000 K za napravo šolskih klopi. Tako je poskrblleno. da bo sčasoma olajšan oa tndi še boli oriljablien šolski mladini potrebni pouk — želeli bi pa od merodainih krogov tudi izdatne podpore za napravo Dre-potrebne ceste. Koliko več bi bil vreden lea in živina«in oglje, ki ga primeroma mnogo iz-v zijo v dolinol Koliko mani bi lludie hi živina trpeli! V tem ozira bo treba enkrat odločno zastaviti besedo pri gospodih. Id imaio v tem ozira odločiln i besedo, treba bo pa menda tudi nekaterim domač'nom malo več poguma in podjetnosti. Z dobrim časopisjem smo s« za orih dnie leto še zadosti dobro založili, Prihaiaio bo v žuoniio 52 Domoljubov. 22 Bo-goVubor in 14 Glasnikov Neisv. Srca. Dobra volja g srjodariev in gospodinj bo poskrbela, da časopisi ne bodo ležali neprebrani no policah ic kotih. — Govoriio. da nas v kratkem obišče eden naših poslancev in nam prinese n vic iz Belgrada in velkega svefa. Takrat bomo pa že naoeli ušesa in poslušali koliko držijo razne obljube iz prejšnjih časov. PILŠTANJ. Pri volitvah v konstituacto je imela Samostojna popolno zmago. Pri občinskih volitvah se je začelo krhati, tako da je dobila od 16 le 7 odbornikov. No, sedaj se je pa temeljito preobrnilo. Najbolj zagrizeni samostojnejši zapuščajo potapljajočo se ladjo in naročujejo prave krščanske časopise: »Slov. Gospodarja« in »Domoljuba«. Urek je prišel aprila na Pil-štanj, da bi imel zborovanje. Pa te moral žalostno odkuriti. Na tako žalosten način še nI noben zborovalec moral pobegniti, kot je po-slancc Urek. Ljude so siti samostojnega zabavljanja. izkušnja je pokazala, kje so prave besede in prava dejanja. v« Društveno življenje se pri nas prav dobro razvija. Septembra smo si ustanovili s pomočjo sosednega šentviškega orlovskega odseka tudi na Pi'šianiu Orla. De'ujc prav pridno In vneto. Šteje 46 članov, ki skoro vsi telovadijo in so pri članskih vaiah že prav gibčni. Redno prihajajo k sestankom in z zanimanjem poslušato raz'ago Zlate knjige. Odsek ima tndi 30 šolarjev narašča a. Slovesno so praznovali 8 december. — Tndi v sosednih farah se gibljejo. Prevorje hoče Imeti tndi orlovski odsek. Spomladi bodo pohiteli pi'štanjski Orli na Prevorje in pokazali, kaj znajo. Ako si ustanovimo ie par odsekov, si bomo lahko osnovali lastno okrožje. SERJUČE PRI MORAVČAH. Dne 10. deceinbia icta ie nenadoma Binri v starosti 08 let znani Usaiki m..,:.ler Anton Urt>anK'i iz be^uč. Is^bovo a-:.iu&eno veselje ie bilo a-Ikem odru. — Bil je zvest pristaš S. L. S. ter met čitateli Domoljuba. N. v m. p.l — Na 19. decembra slo tndi oddali iz naše skromne vasice štiri krščanske mladeniče v vojake. — Vaščan. ST. JOST PRI VRHNIKI. Na praznik sv. Štefana smo ustanovi!) podružnico »Okrajne Kunetske Zveze«. Izvolil se je odbor, kateremu predseduje Kogovšek Janez iz Smrečij št. 5. Pristopilo je takoj Se nad 20 drugih članov. Nabiranje se še natlalju.e. — Kmetje, vsi v ortfanizaciio »Kmetske zveze«, ker le potom te bo mogoče priti do napredka! 2IRL »G )ropeški zvonovi se zopet glasijo, vse verne Žirovce k molitvi budijo, -Svetovna je vojna zvonove odvzela, a verna soseska prispevat' hitela, da spet se glasi čez dol in ravan zvonov gor peških trizvek glasan, Praznike svete, božične rniinijo, nalogo veličastno svojo vršijo. Kadar se duša loč' od telesa in k Stvarniku poide v sveta nebesa, vsi trije tedaj se mil) glasite, mrtvaški sprevod do groba spremile, dušo pa k Bogu v višavo zvabite, sorodnike rajnega potolažite. Če pa nevihta sovražna preti, glasov tvoja moč naj cblak odpodi. Goropeški zvonovi prav lepo donijo, na srca vseh vernih pobožno zven jo.« ! Tedenske novico. I^oLiSične. p Za dunajskega poslanika naše države bo imenovan Tihomir Popovič, sedaj načelnik v zunanjem ministrstvu v Belgra-du. Avstrijci pričakujejo od tega imenovanja znatnega zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo. p Mohamedanci so zelo hudi, ker bo morala Bosna plačati štirikrat višji zetn-ški davek kot doslej (70 milijonov dinarjev), Srbija pa v predvojni višini (30 milijonov dinarjev). Mi smo tudi hudi, pa kaj hočete: centralizem ima odločilno besedo in kar ta reče to velja. Za centralizem pa so poleg naših samostojnežev glasovali ravno — mohamedanci. JJomače novice. d Vostnik »Županske trese ta Slovenijo« — kot posebna priloga na štirih straneh izide v prihodnji - 2. - številki »Domoljuba«. — Vsebina bo vsestransko zanimiva in pouče, a v raznih smereh občin-«ke uprave. Odslej bo izšla .vsak mesec y prvih 14 dneh redna priloga z »Vernikom« županske zveze. — Ko obveščamo o tem svoje člane, županstva, pa tudi vse ci-tu(el,e, porabljamo to pril; da še enkrat' nujtio pozivljemo vse, ki imajo pravico postati naši člani, tisi nemudoma prijavijo svoj prislop, obenem pa poziv ljemo vse podružnice za neumorno delo v novem lelu, ki naj bo srečno vsem: — nam in Vami Vsi v organizacijo, da bo naša armada čim večja tem zmagovitejša. — Odbor. Ljubljana, Jugoslov. tiskarna, 11. n. d Svobodomiselno časopisje s polno paro agitira zase ter obljublja najrazlične-je ugodnosti, ker ima pač dovolj denarnih sredstev. Krščanske družine ne bodo šle na to vabo, temveč se zavedale, da ostane strup tudi v tem slučaju strup, Če je zavit v lep ov.lek, V vsako hišo krščanski časopis, to je vesina dolžnost katoliškega Slovenca. Najuspešnejši boj proti svo-bodomiselstvu, ki je kuga za človeštvo, je: ne podpiraj svobodomiselnega tiska ne z . naročanjem, ne s kupovanjem. d Ksnetska zveza za tržiško okolico ima redno sejo v nedeljo po prazniku sv, ; Treh kraljev po osmi maši v kaplamii. Vabijo se vsi odborniki in drugi kmetje. Dogovor bo glede občnega zbora in kmečki organizaciji. d Opozoritev. Poslanec Brodar nam sporoča; Vsem onim, ki dobivajo od sorodnikov, znancev, prijateljev itd. iz Amerike razna darila v blagu in žele oprostitev carinc, naj, ako so siromašni, ali da sploh ne morejo plačali carine, takoj vlože i prošnjo na ministrstvo za sociaino poli-| tiko, obenem pa o tem obveste carinar-;' nico, ako pa ja izročeno blago kaki -ks-j pediciji, pa ekspediciio, da poslanega blaga j ne zacarini. Ko je enkrat blago zacarinje-j no, je vsaka prošnja za oprostitev carine zaman, ker zakon tega ne copušča. — Poslanci Jugoslovanskega kluba zadnje čase dobivamo več enakih pritožb, ozir. prošnja, in je vsak korak brezuspešen, ko ie enkrat blago že zacarinjeno. — Prosimo vse prizadele, da imajo to v prihodnje v , vidu in da upoštevajo navedena navodila. d Važno opozorilo za vojne invalide, i vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam. Po členu 21 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921 se ustavi s prvim januarjem 1922 izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50 % ivalidnosli in sioSr za nijhovo osebo in za otroke; 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpod dopolnjenega 16. leta; 3. za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo, morebitno nesposobnost morajo dokazali z nekolkovanim spričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega davka (po odmeri davkov za financijsko leto 1920/21. Ker bo treba na temelju tega' zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so že ,a Pnpravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je' s lo spremembo združeno ogromno delo, ld bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesli svoje znance invalide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu zgoraj označenega zakona kar najhitreje nakazali. d Zabave namesto shodov. Ker na liberalne shode nihče več ne pride, zato je demokratska stranka sklenila, da priredi 1. februarja v vsakem kraju, kjer je organizirana, zabavo. Na ples bodo ljudje menda že še prišli. Hudo mora biti, da se mora liberalna stranka držati s takimi sredstvi pri življenju. d Dnevnik »Slovenec« je nastopil z letošnjim letom 50. leto svojega obstoja. Neustrašenemu soboritelju za resnico in svobodo naše najiskrenejše čestitke. Katoliški Slovenci pa naj bi mu s tem pokazali svojo hvaležnost, da bi ga še v obilnejšem številu naročali. Vsaj v zimskem času in po več družin skupaj. — Sokolska kultura. Gosp. Frančišek Magdič, župnik v Tinjanu v Istri, je prejel za Božič razglednico s sledečo vsebino: Voščim Vam vesel Božič in srečno novo leto, da bi crknil dr<;go leto Soknlski noz-diav od Vašega učenca iz Sežane Na zdar!,-Podpis seveda nečitljiv. — Razglednica )e bila oddana 13. decembra v Ljubljani. — Priobčiremo brez komentarja kot novo cve-tko v album sokolskc kulture d Čeden ravnate'). Ob času mobilizacij« so Mažari natančno vedeli za vsako premikanje naših čet, Sumilo se je na vohunstvo in je dala oblast mnoge zapreti, Sedaj se je po izkazalo, da je zagrebški rav-nate 1 j državnih žcleznic uradno pošiljal vsa tozadevna poročila železniškemu ravnatelj, stvu v mažarski Pečuh. Iz navade si namreč sosedna ravnateljstva pošiljajo vse vozne rede drug drugemu na znanje in zagrebški ravnatelj je menda nevede pošiljal tudi poročila o vseh transportih v Pečuh. d Proti slabim knjigam. Dne 15. decembra co sežgali diiaki v Eer.'nu 40 tisoč zvezkov slabili knjig, Nemci, tisti, ki ljubijo svojo državo, stoje na ftrlišču, da treba uničiti v?e slabe knjige. Zato uničujmo pri ur- slabe knjige! Dajte otrokom dob'e knjige v roke! Naša katoliška založništva naj j:a skrbe, da bodo res zalagala najboljše knjige in tudi v primernem številu. Res je, tla je danes založba draga in je treba veliko kapitala, toda ali naj trpimo, kako mladina tone v slabih knjigah? - d Amerikanskim Slovencem. Iz Prt. morskega smo prejeli ta-le poziv na naš« rojake v Ameriki: Prosimo Vas nujno, da denarja v navadnih pismih v zaseden« ozemlje ne pošiljate, ker pridejo skoro vsa pisma odprta in denar izgine. Samo v d e -n a r n i h pismih. Vsi listi se prosijo za ponatis. d O svobodomiselnem sokolskem uči-teljstvu dobivamo danzadnem več goro-stasnih pritožb. Prvi učitelj je na petek klobaso v šoli jedel. Ko ga otroci opozorijo na petek, jim zaničljivo odgovori, da on n« petek nič ne drži. Drugi kadi v šolskem razredu med poukom, tretji pripoveduje otrokom, da je kaplan grešnik itd. Krščan-8ke starše prosimo, da strogo pazijo na gvoje otroke, da ne pridejo s to svobodomiselno učiteljsko kugo bolj v dotik kot morajo, ker morajo sicer pri taki vzgoji popolnoma podivjati ,na drugi strani pa naj se za vsak slučaj pritožijo na višji gotski 6vet, seveda z dokazi in pričami. Višji šolsKi svet je sicer pristranski, toda vedne pritožbe so mu vendarle nenrijetne. d Pismo iz Čikage. Upam, da mi boste dali inalo prostora v Vašem cenjenem listu, katerega vselej tako z veseljem prebiram in katerega sem že več let naročnica že prej doma in tukaj v Ameriki. Ker pa dandanes ni kaj veselega poročati, jo pa seveda bolj težko pisati. Zakaj razmere so tudi tukaj take, da se Bog usmili. Imamo pač preveč velikih go. podov, '"i mislijo, da jim ni treba tlačariti in delati, kot moramo mi. Pa še tega danes mi nimamo. Niti dela, pravim, nam ne dajo, da bi se pošteno mogli preživet!. Trkaš cd fabrike do fabrike in rad oi prijel za vsako delo, a danes tega ni več v Ameriki. Puste te tavati lačnega okoli danzadnern. V resnici žalostni prizori so: nekatere družine s kopico otrok, stanovanje drago, obleka, obutev draga itd. A kljub temu oče te " užine že morda 6 mesecev ne dela. Delal bi sicer rad, a ne usmili se ja nihče. Takih in enakih sl, ynjev je na tisoče- danes v Ameriki. Poglejmo za par let nazai, takrat ko so polnili ž. pe milijonarji, takrat pa, ko si prišel na cesto čez dan, £e je stopil k tebi polieman (orožnik). In tnkoi te ie vprašal, zakaj ne delaš in moral si prijeti za delo rad ali nerad, naj si bo delo tako ali tako. Enako je bilo z ženskami. Morale so opravljati moška dela, kar v Ameriki ni v navadi. Obuti so morale hlače in delati pri železu ali kjerkoli. I'o hišah so hodili, če bi katerega našli brez potrebe doma. A danes, ko bi ljudstvo rado delalo, ni nikogar. Rep, danes ni nikjer več pravice, ves svet je nekako narobe. Se Ii kdaj še povrnejo boljši dnevi, ne vem? — Marija Oblak. d Vojaškotaksni obvezanci naj se zola-se! Po določilih naredbe dež. vlade je v smislu zakona o ustroju vojske zavezan vojaški pristojbini vsakdo, ki je nesposoben, da bi osebno služil v narodni vojski, in sicer toliko časa, dokler bi trajala njegova vojaška službena dolžnost, t. j. do dovršenega 45. leta. Na podstavi zakona se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri ti-Eti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službe ne na-domestilne takse, ki ga je pričakovati po Bvojein 1G00 K nepresezajočem dohodku ali iz drugih razlogov, ali ki je nastopilo v prejšnjem lehi, ne oprošča od dolžnosti uglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva zgla-Bevalna formula rja, po vseh rubrikah popolnoma in resnično izpolnjena s čitljivo pisavo. ZglaSevalni for:nulr.rjf se dobivajo Pi'i okranam glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Pošfjatve zglasitev 60 pošlni-ne proste. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in no lovijo ter brez pismenega zavoja cddado na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaše-valna formularja. Tistim, ki so se dolžni zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvila pravočasno ali pa jo rzvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti globa do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasit.ah vedoma zakrive zarrolčitve c'i neresnične napovedi, se kaznujejo kolikor dejanje ne utemeljuje čina, ki ga je po občnem ' azenskem zr.konu kaznovati kot kaznivo dejanje, z globo do 500 K in ob posebno obtežujočih okoliščinah do 1000 K. Kadar glob ni -nogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni. Vrhu tega ima politično oblastvo pravico, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši prr-.'cy sno a'.i kedar se izvrši ne^cfMno, na podstavi znanih 'Jatkov ali podatkov, Li se dože-nejo uradoma, takoj določi . ojcš'-o takso. d Občni zbor Orlišlce zveze se je vršil 29. dec. 1921. Zborovalo ie 99 Orlic, ki so zastopale 89 telovadnih krožkov. V novi odbor so izvoljene gospe: dr. Puntarjeva, dr. Meglerieva, Bercierijeva in gospodične Žirovnik Minka, dr. Melita Pivec, Bajec, Srebot. V vaditeljski zbor: Papov Greta, Sušnik Marinka, Obersnu Petra, Komatar Stefanka, Rudman, Dežman, Janša, Svetlin, Leveč. d Neverjetno, (Izvirno poročilo.) Čuje se, da hočejo slovenski demokrati pred-j lagali na pristojnem mestu sledeče: Izdati se mora naredba, da se iz vrste srbskih narodnih pesmi izključijo vse pesmi o kraljeviču Marku in o bojih na Kosovem. Kot vzrok bodo navajali sledeče: 1. V srbske narodne pesmi se je preveč zagledal že davno umrli nemški pesnik Goethe (Gčte); zato so te pesmf naši državi nevarne. 2. V teh oesmih se opevajo boji s Turki. Ker so bili Turki v zadnji vojski zavezniki Avstrije (turško-avstrijski mentalitet). 3. V slovenski prestavi je bilo mnogo teh pesmi natisnjenih v prejšnjih avstrjiskih čitankah za srednje šole, kar znači najhujše poniževanje naše nove države. — Glavni namen te gonje pa jc, da preženejo iz novih čitank Martina Krpana, ki je na Dunaju premagal velikana Brdavsa in zato je Krpan izrazit sovražnik naše komaj porojene države. d Sprejem večjega števila orožnikov. Ministrstvo notranjih zadev je razpisalo natečaj za sprejem večjega števila orožnikov. Zahteva se med drugim: naše državljanstvo, starost izpod 35 let, odslužena vojaška služba, dobro obnašanje in zdravje, samski stan in obveznost za najman triletno službovanje. d Alkoholna in protialkoholna statistika ta Slovenija t letu 1920. Uonoesioniranib gosliJničar-skih in krčmarskih obrti se izvršuje v Sloveniji 6020. Koncesij je bilo ukinjenlb kazensko začasno 47, trajno 1 in iz raznih drugih razlogov 512, skupaj 570, na novo podeljenih pa 217. Tako pride na 185 oseb 1 gostilna in na 308 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih pijač se je zavžilc: piva 170.000 hI, vina 270.790 hI, sadjevca 78.664 hI in sadnega žganja 4.200 hI ▼ skupnem taosku 1.405,100.000 K. Na epo osebo odpade po- vprečno 49 litrov opojnih pijač na leto v vrednosti 1812 K. Tu ni vite'o žganie, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino. Oblastveno je bil dovoljen ples v javnih prostorih v 1705 in prekoračenje krajevno-policijske ure v 1780 slučajih z 2137 nadurami Radi prestopkov naredbe ministra za notranje zadeve z dne 13. novembra 1919, št 752, o omejitvi točenja alkoholnih pijač, je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121.335 K denarne in 633 dni zaporno kazni. Največ oseb, med njimi tudi večie število ženskega spola, je bilo obsojeno radi javne pijanosti. 6026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln in 56 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač, t. J. sodavice, pokalic in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin le v presledkih obratujejo. V boju proti alkoholizmu se je poverjeništvo ta socialno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo je dne 21. januarja 1920 protialkobolni sosvet kot posvetovalni organ proti-alkoholnemu oddelku, sestoječ iz zastopnikov raznih državnih oblasti, izobraževalnih in telovadnih organizacij v Ljubljani Potom organov protialkoholnega oddelka se je izvedla po raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vladnih naredb, tičočib se omejitve pijančevanja, ob kateri priliki se je ugotovilo med drugim zlasli več slučajev proti postavnega točenja in prodajo žganih opojnih pijač. V skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih uradnim potom in na podlagi prošnje njih svojcev v Ljubljani ve8 oseb. V njih zdravljenje in ublažitev družinskih razmer vobče se je ukrenilo vse poU'ebno. Y enem slučaju je bil bolnik postavljen pod vanj-štvo, v drugem pa vsled popolnega pomanjkanj« zdravilišča za alkoholike v Jugoslaviji, oddan v enoletno zdravljenje bolnišnice na Studencu. V svrho protialkoholne propagande se je vršilo v 43. urah 29 predavanj, katere je poselilo okoli 5000 oseb. Vsako predavanje je pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. Največ zanimanja za te prireditve je pokazalo industrijsko delavstvo. Uradu so bili v omejitev pijančevanja stavljeni od strani raznih izobraževalnih organizacij med drugimi tudi sledeči pred« logi: 1. uvede naj so praktično nadzorstvo produkcije in prodaje alkoholnih pijač; 2. izvede naj se revizija koncesij za žganjetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrtjo; 8. vsem, ki imajo gostilne r najemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se odvzamejo koncesije; 4. zahteva naj se, da vsaka gostilna postreže tudi s hrano in brezalkoholnimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omejitve pijančevanja naj se koncentrira najbolj pri mladini in sicer v šoli, pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli izobraževalne svrhe. d Italijansko izzivanje. V Šibeniku (Dalmacija) so italijanski mornarji začeli izzivati in streljati s samokresi. Jugoslovani so jih napodili na ladje, odkoder so Italijani oddali do 600 strelov na mesto. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Ministrski predsednik Pašič je raditega zelo ostro nastopil v narodni skupščini. Raznterje med Italijo in Jugoslavijo se je s tem znatno poslabšalo. d Trgovska družba »Impeks* izjavlja v »Jutru«, da ni klerikalna, ne liberalna, temeč trgovska, pač pa da so med sodru-žabniki klerikalci v manjšini. d Vodice. V nedeljo, dne 8. januarja, bomo imeli celodneven izobraževalni tečaj v Katoliškem domu. Predavanja se bodo začela takoj po jutranji sv. maši. Govorniki bodo obravnavali vprašanja, Id so ▼ današnjih dneh najbolj važna za našega kmeta in delavca. Zato ste vabljeni, da se tečaia polnoštevilno udeležite. d Umrla je 23. decembra Notburga Cene, hči posestnika in mlinarja v 21. letu svoje'starosti. N. v m. p.l d Hud boj za stanovanje. V Mariboru živi upokojeni stotnik Mlakar, ki je slovel po svojem junaštvu na tirolski fronti. Kot vsak upokojen častnik živi v precejšnji bedi in je zato dajal svoje precej obširno stanovanje v podnajem. Sedaj so mu hoteli pa stanovanje vzeti. Toda on se je postavil z revolverjem na hodnik in streljal, kdorkoli se mu je približal. Mlakar je zmagal in mu bodo stanovanje pustili. . d Usoda nemškega inženerja. Te dni je ljubljanska policija aretirala mlajšega moškega, ki je po hišah beračil. Na policiji se je mož izkazal z listinami, ki dokzujejo, da je inžener, doma iz Nemčije. Povedal je, da je iščoč službe prepotoval Češko, Avstrijo in Jugoslavijo, a povsodi je trkal zaman. V Ljubljani se je vdinjal kot navaden delavec, a do prvega plačila je moral beračiti, da ne bi umrl od pomanjkanja. d Volkovi in divji prešiči so se zelo pomnožili v Auerspergovih gozdih krog Kočevja. d Smrtna nesreča. Dne 24. deccmbra 1921 je vzel Stare Valentin svojega 7 letnega sinčka Dragotina seboj na grad Ko-deljevo pri Ljubljani, kjer se je fantiček igral in splezal na prazno gramozno trugo, katera se je prekucnila in poškodovala fantička. Oče je nesel ranjenega sinčka v bolnišnico, v kateri je fant umrl. d Ogenj. V četrtek, 29. dec. 1921 je pogorela na Ponikvi ob iuž. žel. posestniku Jožefu Mlakarju, p. d. Frančcku, hiša in hlev. Ogenj se je pokazal okoli pol 11. ure ponoči, ko so domači že spali. Zlasti se jc nevarno prestrašila mlada mati s komaj 14 dni str.rim prvorojencem. Le požrtvovalni pomoči vaščanov in mirnemu vremenu se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedno Goležcvo poslopje. Sicer bi bila vpepeljena vsa vas. Gašenje je bilo zelo na-' porno ker je manjkalo vode Sedaj se je pokazalo, kako potrebno bi bilo na Ponikvi gasilno društvo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Posestnik je bil zavarovan le za 6000 kron. ooooogooooooooooooccooa.v g Ženski veshsak. fflats in otrok. (Piše mati po lastnih skušnjah.) » (Dalie.l P>nno se mora navajati otrok na snago. Stane sicer mnogo truda, ki se pa poplača, ko se vidijo lepi uspehi. Prične se že, ko je dete pol leta "5ten'"!i namenov nimam nič zooer to. če se liubita, toda z vsakerfa drugega se mi oa zdi v naših okoliščinah kar majo rretfrozno, dasi me ie Kvik. ki ie zelo pazljiv človek, že izooč"tka opomnil, da nas to čaka.« »Vražii Kvtk,x je 0'iver iznova dejal z naivečio silo. »Še to noč mu na en mesec službo odnevemc. »N'kar. sem deial. »zakai potem tfa prisilite. da SDretme slfžbo r>ri Barungu. kier bi bil zelo nevaren. Vidite Ormc, da opustiva šale, lepo ste natn zabodli.« v Zakaj? Kai ie ori tem napačnega, doktor?« ie uža'ienc izoraševal. »Seveda ie ona iudinia iz nekj oslabljene vrste ali nekai take-rfa, iaz oa sem kristjan; tc!a lake reči se lahko pooraviio. Seveda, res ie mcia predstojnica, toda vse to ie le nieno '.ijK-u-šnia dostojanstvo, v Evrnoi bova na zelo na isti clonnii. In kaj za to, če je orientalka'? Gotovo to ni ugovor, ki bi smel ored vama kai veliati- Sicer pa, ali ste nit enako že kdai videli?« »Nikoli, nikoli, n i k o 1 i I« sem navdušeno odgovoril Mladi olemeniti 'iosoodični. ki se ii ie kak sosnod nmvhnr zavezal, nikoli ni nara; in — dovolite mi takoj ie to, da ie ta tnore- 1 Orieutulec ie človek, ki ie na vzhodu doma. biti naibolt nenavadna in prelestna. kar sem io v Osrednji Afriki kdai srečal. Pa naj bo že z vami. kakor hoče, vendar ne vem. ali bo ta resnica mene in Kvika potolažila, ko nama bodo rezali vratove, Počleite. Orme, < sem ori-dodeial. »ali vam nisem že davno pravil, cia edina stvar, k: ie ne smete narediti, ie ta, da se ne zaljubite v Hčer kruljevo?« »Ali res? Zares- pozabil sem. Pripovedovali ste mi tako kopo reči, doktor,« je odgovoril čisto hladnokrvno, samo da ie nje.ie ustnice izdajala rdečica, ki je na nesrečo zacvetela na njegovih licih. listi hip ie Kvik. ki ie neopaženo stopil v sobo, suho zakašliel in pripomnil: »Nikar kapitana ne kregajte, dosood doktor, če se ne spominja. Nobena reč ni tako huda, kot ucarec od razstrelbe. da vrže spomin iz vojnic. I o sem pogosto videl v burski vojski, da če se ie bližala kakšna debela bomba, so naioogumnaiši vojaki čisto pozabili, da ie njih dolžnest mirno obstati, ne pa bežati kot zaicij še meni se ie to primerilo.« Zasmejal sem se. Oliver na ie nekai rekel, česar nisem mogel slišati. Kvik se ni dal motiti in ie nadaljeval: »Toda kar ie res. ie le res. in če ie gospod kapitan pozabil, ie tembolj treba, da tfa midva na to spomniva. Tisti večer, v profesorjevi hiši sta ga opozorili, gosood, on Da ie odgovoril, da si vam ni treba beliti glave zavolio čarov zamorske ženske —< »Zamorske ženske,« ie vzroiil Oliver; »takih besedi nisem nikoli izrekel; še na misel mj niso nikoli prišle, in vi ste nesramnež. če mi jih polagate na jezik. Zamorska ženskal Sveta nebesa! To ie skrunitev-« *Ze'o žal, gosood kapitan, zdai mi ie pri-š.o na misel, da ste rekli črna ženska, ko ste govorili v naglici. Da, in iaz setn vas prosil, da se nikar ne bahaite, ker se mi te že davno kar zdelo, da če se res boste, bom še doživel, da ie boste za nio plazili, iaz. Samuel Kvik, bora oa zadaj za osa. Zdai oa ie tu. in naislabše ie to, da vas ne morem čraiati, ker se ie prerokba nad menoj že orei izpolnila — zakai bil sem, dasi se tef'a tedai nisem zavedal — v istem stanju kot vi, dasi seveda v primerni razdalji in sem spoštljivo zadai stražil, kot sem dejal,« »Pa menda vendar «c menite, da ste t Hčer kraljevo zaljubljeni?« je deial Oliver in strmel v narednikovo grdo in pobito postavo. »Prosim odpuščanja, gosood kapitan, prav. to menim. Če mačka sme kraljico pogledati, zakaj bi ie človek ne smel ljubiti? Pa naj bo kakor koli, moja ljubezen ni taka, da bi vam v zelnik hodila. Moi način pomeni, na straži biti, morebiti z nožem med rebri; vaša — kako pa kai vaša pomeni, smo videli danes popoldne. dasi ne vidimo, kam vse bo to privedlo. Vendar oa. tfosood kapitan. <»ovoriin iaz kot j človek, ki se doslei za drui»i spol ni brigal, in vam pravim — zajadrajte za njo, vredna ie' namreč te>*av če se vam tudi pripeti, da po« tem padete. Zakai ta »J-soa, dasi ie na ool iudinia, in iaz iudov nikoli nisem mogel, ie naK slajša in nailiubezniveiša in najboljša in naipo-tfumneiša drobna ženkica, ki ie kdai hodila do tem božjem svetu.« Tu ga < ie Oliver ztfrabil 2a roko Jn mu io gnrko stisnil; omenim naj, da se mi zdi, da ie neko poročilo o Kvikovi cenitvi Makedi« ne..|vua in ic po PUVO-.S-'-. s. . ... t «•; ^V"* ^ svojimi da-.JaV-.ki. »o u 10 (.1 ui b.hu mladi A« r ».'1 «v' - y var>.NO N\Un iti •-JtSvV.-.tn vs;w ian.<»K«f* vVianu. ki :.'.ou rcsitiC čau t ou. t»a-i*a le oaji V4 >t poauiMi« lir.uut: m on K t uigral S-V-rvva xa pnu«. nost 10 ssr tvvnost. -n — cnua Talija. Zvezna tiskarna je aiuela izda-ati »Mrko >N»va Talita«. Prvi zvezek: Diletantski oder obsega pouk o odru In kulisah, o učenju In reiiji iger. (Marini W strani iu stane 8 dinarjev. 1'rugi »veiek: Lepa maska poučuje, kako se ravna s šminkanjoui in dajo natančna navodila, kako je treba vloge šminkati, i a bodo odgovarjale svojemu nanienu. Knjižica so dobi [x> vseli knjigarnah. — snE.*Bau3Ba«ttfflSi3Baa!aBifl»BB» KOLEDARČEK JUGOSLOV. KMETSKE ZVEZE. Clano Jugoslov. Kmelske Zveze opo-: j da jo izšel te dni KoledasTck JKZ. Nnrofa se v tajništvu JKZ, Jugoslov. ti-skurna II. nadstr. Koledarček jo mnogo obširnejši kakor lanski. Stane s poštnino vred 18 K. Kdor pa vzame osebno v tajništvu, ga dobi za 16 K. BflBBfiBBtfiBBBBBBBBGaBBBHBB Razno. r Mrtev. Julij Vclginton, farmar v Indiji, je napravil večjo gostijo, na kateri so se gostje prav dobro zabavali. Končala se je opolnoči. — Ko drugo jutro ne vstane ob navadni uri, ga hoče žena poklicati. Pa groza! Mož je mrzel in trd. Poklicani zdravnik konštatira, da jc mrtev. Komaj sprosi žena, da prelože prekop za dva dni. — Pri pogrebu se splašijo konji in krsta, v kateri je ležal mož, pade na tla, Ko jo hočejo vzdigniti, zaslišijo navzoči z grozo in strahom iz nje besede: »Za božjo voljo, odprite mi!« — Odpro in mož se vzdigne s težavo iz rakve — živ. V par urah se toliko pokrepča, da more pripovedovati: »Zaspal sem šele po polnoči. Ko se vzdra-mim, jc bilo ravno pet. Hotel sem vstati. nepotusne kmčuk-peie da čevlje. let st„ra dekle kmečkih slarSev, vajena vsakega kine takega dela, pridnih rok in {istega src«. 7. nekaj premoženja, se želi seznaniti z mladeničem dobrega 7-načaja, ki bi imel kako nosestvo ali drugo imetje. Naslov pove upra\a Domoljuba pod k!. 4251. ne pod 25 cm premera, smrekove in jelove kupim. Cenjene ponudbe na upravništvo »Domoljuba«, pod: »Hloili 25/4788,« pa nisem mogel. Niti ganiti nisem mogel nobenega uda; tudi oči nisem mogel odpreti. Zalo je bil moj posluh tem natančnejši. V začetku sem mislil, da nisem še popolnoma vzbujen. Ko me pa hoče žena vzdramiti, imel me je krč v svoji oblasti. Poskušal sem z nadčloveško silo, da se mu otmem, toda brez uspeha. Kakor, da leži mora na meni, tudi prst se mi ni ganil Moje misli so bile jasne, kot še nikdar. Vendar nisem imel nobenega strahu, dokler ni izjavil zdravnik, da sem mrtev. Ves čas sem še mislil, da dobim oblast nad krčem in svojimi udi. Ko bi bil kdo izstrelil pižtoli v sobi, odvrgel bi bil gotovo vso težo in moro raz sebe; tako pa sem vedel, da me bodo pokopali živega. Toda, ali sem bil res živ? Ta misel me je prešinila, kakor blisk. Morda sem pa resnično umrl in to moje stanje, je stanje človekovo po smrti?! Ali morejo mrtveci slišati, kakor slišim jaz? Ali tudi možgani mrtveca še delujejo? Na ta vprašanja, si nisem mogel odgovoriti. Slišal sem vse, kar se je godilo okrog mene, celo svečani govor, predno so me zabili v rakev. Ko so se splašili konji in so začeli ljudje strahu vpiti, prevzel je tudi mene strah kakor druge in drugikrat. Ko je padla rakev na tla in sem se pretresel, so se mi odprle oči; začel sem pregibati jezik in v tem trenutku sem mogel zavpiti,..« r Kako Amerikanci preprečujejo demonstracije. V Ljubljani so spomladi preprečili demonstracije z vodo, ki so jo brizgali med demonstrantke, v Ameriki pa ima policija na razpolago plin, ki ga spusti med demonstrante in ki napravi tako solzne oči, da noben demonstrant ne more gledati._ Zelo prijeta* deluj« pri drgneoju hrbta, rok, nog in cclega telesa, kot kosmetikum za negovanja kole, zob in ust, lekarnarja Fellerja prijetno diieči »Elsftfluid«. Je mnogo močnejii in bolj« kakor francosko žganje in ie '25 let priljubljen. Tri dvojnate steklenice ali 1 Spec. steklenica skupaj i zavojem in poblnino za 48 K, pošilja Kugcu V. Feller, Sin-biea donja, Iilsatrg 16, Hrvatsko. _ Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. Vafenca starega 14 let, sprejmem lakoj R hrano in olauo-vanjem. 1'RA.N WISJ.\N. lakirar ia »edlar, Ljubljana, Kolodvorska ulic« št. 25. 4<08 Iz Havre v Ameriko Unnaiii.Mai2ibm?iiiip Predprodaj« ladijski!, listkov in železniških voznih listkov za soscdnic države in poi"™,'® daie konc. potovalna pisarna; IVAN KRAKtK v Ljubljani, Kolodv. ul ■ stroji za pletenj. Izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz to-vame v Umu. — Usiauovlena L 1667. — DoSlo te itvnoi.tr Tečje Število strojev za vsako obrt. Vezenje pouCuje brezplačno. Pisalni atrofl „ADLER". Ceniki zastonj la franka. Kolesa iz prvlb tovarn: DOrkoop, Siijrla, Weffanrad. kož, obrata, vratu, rok, kakrr tudi lepa rast la< se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznauja so dospela od vsuh dežel sveta za lekarnarja Feller; »LLSA« i>tLIJNO M.Ef;f<0 M LO najbolje blago, uajfineiAe „milo lepote"; 4 kosi t zamo tom in poštnino 98 Kr. »SLSA«OBRAZNA PO- MADA odstrani vsako nečist st kofe, solu<*De pege, tajedsnee, nabore itd , naredi kožo tnetiko rožnato-belo In či«to; 2 porcelanasta lončka z /.amoioin iu poltnJno 62 Kr. »E'.SA« TANOCHINA KOMADA ZA RA3T LAS Kre'>i kož i glava ©repiefujo izpadanie, lomijenjo in ceptev i«s, toprefuja prhut, prodno osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z trm)tom .n poStnlao 52 Kr. PfiODAJA CI ako naročijo najmanj 12 kosov od jcdni-ga predmeta dob jo popust v naravi. RASNOi Uli.n« - leko II K: Brkoma« 3 K : aa.ilinejii uil.an- KkollH' KrkoDIR« 3 li J 0».|tine)tl IV i R-ptidor lir. KiaRera v reliklb originalnih tkatnliab ~ " :a aobni pr»4ek » patent ftkatli I« r »rečioab S K; tobni praiel »o K naitlnciii !l«ga aobni pr»4ek t patent ikntliab ll)K: buder aa gonite r vrečioab i K; sobni pralalc t Akatljsh T K; v Trticah i K: Ssrbat »a perilo S K: Hrhaaaiooa aa las« > K; rumen i lo lt UatkoT i4 K: ua ficoiii parlem po M In 00 K; Mocua vodn ca :aaa W K, Za M iaan« predmet« aa samot in poštnina po-eolwi raduaa. EUGEN V. FELiER, tokarnar Stubic* etonja, Blaa trg 16, Hrovaik«. ODOH Kourm-guBDfln aotoovodlan onco rcMrtiinc POlREBSCiflC Varujte se miši in podgan! Najuspešneje jih morete zatreti s kuživom, U g« dobite najboljše vrste in vedno svože pri Jugoslovanskem »SERUM« - zavodu d. d. Zagreb, Bienička cesta 21. Telefon 14.—15. Briojavke: Scrum-Zagrek jekleni zvonovi za cerkve » najstarejše livarne jeklenih zvonov na svetu Bochumsko društvo za rudarstvo in izdelavo litega Jekla v Bochumu na Vestfalskem razpošilja R. Mickerts & Co. Odd. V. b. Wien I. Ring 12. Movember št. 10. Prednosti Jeklenih zvonov: lep, sonorcn C4st glas v veliki daljavi, brezmejna trpežnost, 25 letno jamstvo pri normalni vporabi. Doslej je bilo dobavljenih 15.000 zvonov. Poroč. prstani Douhle verižice S.enske ure Bu<'ilke Že ue ure Uhani K«jstFre|Sa trjovinfi or.zlatnlro in ] srebmine p ČUDEN j LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahievuite ponudbe I Deteljno seme KOMP, Ljubljana, WolIova uliea 12. Zahtevajte naše triao poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlala 4220 Trto predivo vsako mnoiino, kupuje po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na tvrdko IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sr. Petra cesta it. 31. 4444 LfAf»TiU primešaj v krmo, angleški krmilni pra-mi|.\ Itn sek za živino, po pošti 5 zametkov po I InUllil kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trrovci, kramarii, kmetijske in konstimne zadruge! — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek 8, daj niegc se prihrani mleka in sladkorje. To dokazuje na \j|fij[|fj zajutrek za' odrasle, daje bolnikom UHSIUIU kri, moC, zdravje. Z njegovo uporabo tisoče zahvalnih po ', kg '10 Din. pisem. poŠti 5 zomotliov kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazilo, ki ie brez duha in ne maže perila. — 1 lonček 61! s za eno osebo po poŠti 5 Din. pri Di>it>eciiiiscsBii>tiieii«B>(iiatii Cosulich-Line (prej Auslio-Amerikatui) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krot v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listov. Proda se enonadstropna hiša v ViSnjigori na Dolenjskem, sredi mesta št. 50: 6 sob, 2 kuhinji, klet, klavnica, ledenica, hlev in njiva. Stanovanje dobi laipec lahko takoj. Vež pove Frane Kristan, čevljar, Šmarea II, p. Kamnik, Gor. POZOR MLINARJI! Pristna volnena mlinska sita 24 in 82 cm Široka, po znatno znižani ceni, kakor tudi prvo- cif ilot14 Clfa svelovnoznane švicar-vrslna OVIlOlId Olld ske znamke Albert Wydler priporoča trgovina Avgust t'adež, Ljubljana, Kolodvorska oliea št. 35, nasproti »Stare Tišlerjeve gostilne«. ZAHTEVAJE CENIKE ! Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska e. 13. Lepo črno BRINJE ^ oddaja pe |won loloftn Ljubljana. Em»n-uizlci ceni Itdll JCkIMII, Bka eeota itev. 2. :: ako si hočete gotovo pilhranltl nekaj denarja ne kupujte drugod bale kot le pri Juanhi" F. SI. Goričor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, ki Ima v zalogi veliko izbiro blaga za moške in žensko obleke n. pr. 8rno snkno, kamparne, razne šev oie, svilo, žamet, klot, kotemno belo in pisano, cv iha, platna za rjuhe, namizno prte, navadne in (me odeje domačega izdelka, svileno, volnene tobce in šerpe moške in ženske srajce, ovratnike, kravate, vezenine (šlingarijo) ln drugo različno blago, vse po najnižjih cenah. Svoji k svoj>ml -roj nr Svoji k svojfml da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja !z Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-Cekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste gn sprejeli, in dar,, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanju pri nas ter po postali, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izknzoie skoraj v vsakem slučaiu kot neopravičene. VeCkrat se dobe liudje, ki posel no sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Je poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo trnja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesccev na postani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denur potom noše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostr lo naše geslo. tt ♦♦ tt glavni zastonnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. IBIS!ICaHfllBffilljRCIBEHHflQflBB|BBRlnEfl »2 CGKTLANDT STREfe?, YCRK, N. V. uiuud le ustanovila Jj ld prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, oruanizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije, kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla ter kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn. Mita mm ccsio sibv. 29 rJ "" Solskf drevored 14 (pod semeniščem) izdaj« konzorcij »Domoljub««. I1 Odgovorni urednik Anton Suinlk r Ljubljani, Tlak« Jufotlovansk« tiakanu.