Edini slovenski dnevnik Q] < t Zedinjenih državah. Vega za vse leto,.. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA 1EE1E List slovenskih delavcev v Ameriki. ji] The only Slovenian daily § in the United States :« m m m issued every day except [J Sundays and Holidays :- ^,•=11 TELEFON PIS AKNI: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Claw Matter, September 21,1M3, at the Post Office at New York, N. Y-, under the Act of Congress, of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4f87 CORTLAND* NO. 173. — STEV. 173. NEW YORK, SATURDAY, JULY 25, 1914. — SOBOTA, 25. JULIJA, 1914. VOLUME mm- LETNIK XXIL Huerta v Jamaici. Spopadi na zapadli. Huerta je kaj dobre volje ter najboljšega upanja za bodočnost. Njegovi načrti. —o— GRE V NEMČIJO. Optimistično razpoloženje glede pc »veto van j v Tampico. Sklenje-nje premirja. Zvezni maršal umorjen. Umor v Haverstraw. V trenutni blaznosti. Kakor že poročano, je bil v Tulsa, Okla., umorjen zvezni maršal in njegov pomočnik. — Tulsa, Okla., 24. julija. — VeČ kot tisoč meščanov se je zbralo danes pred City Hall, kjer so se mestni komisarji posvetovali glede brezpostavnih razmer, ki vladajo v mestu. Celo akcijo se je za počel o vsled umora zveznega maršala Holmes Davidsona in njegovega pomočnika Ed. Plan-ka, ki sta bila včeraj ustreljena od Williama Baber-ja, ko sta skušala udreti v njegovo stanovanje, da zaplenita tam skrite utihotap-ljene opojne pijače. V neki brzojavki je naprosilo 152 meščanov za državno pomoč. Iz Oklahoma City pa je dospelo danes poročilo, da ni governer dosedaj podvzel še nikakili korakov. Pri zaslišanju, ki se je pričelo danes, je izjavila policija, da je imel zvezni maršal v žepu dovoljenje za hišno preiskavo, da pa ga je ustrelil Baber iz oddaljenosti 40 črevljev. Kingston, Jamaica, 24. julija. Nemška križarka "Dresden", z generalom Huerto in njegovo družbo na krovu, je dospela danes opoldne v tukajšnje pristanišče. Huerta se je podal na kopno krog četrte ure popoldne. V njegovem spremstvu se je nahajala njegova žena in družin«, bivši vojni milliliter general Bltfnquet iu JSe-nor Villa s soprogo. Časnikarskim poročevalk'm. ki so ga naravnost oblegali, je izjavil bivši diktator, da se bo podal najprvo na Špansko, odtam pa v Nemčijo. Na zelo laskav način se j<- izrazil glede pomoči, katero mu je dala pri njegovem begu nemška vlada. Glede položaja v Mehiki se ni nič hotel izraziti ter je rekel, da ne \v. kaj se je zgodilo v zadnjih <1 'levili. Huerta je bil najboljšega razpoloženja. Izjavil je, da mu ni prav nič žal, da je moral zapustiti Mehiko. Družba ima s seboj 20 kovčegov ter je dobro založena z denarjem. El Paso, Tex., 24. julija. — V danes »em došlein poročilu sporoča general Aivarado zavzetje in zasedenje pristanišča Mazatlana na paeifieni obali in mesta ('dima, glavnega mesta države z istim imenom. Obeh mest so se polastili konstitncijonalisti po dolgem obleganju. Federalne čete so zapustile Mazatlati na krovu nekega parnika. Istočasno potrjuje Aivarado vest, da so se v Sonori uprli Yaqui-Indijanci. (reneral Aivarado se pripravlja, da za tre protire vol učijo, katero se namerava uprizoriti na meji Arizone. Sliene odredbe je izdal že pred par dnevi general Villa, potem ko je bilo opaziti v Chihuahui prve znake bližajoče se protirevolucije. Na ameriški j strani se je ipomnožilo mejne straže od KI Paso do Calif orni je. K ustaškim poveljnikom vrejo vnovič prostovoljci in posestniki rovov ne morejo dobiti dosti delavcev. da bi nadaljevali z obratovanjem. Danes je dospel v Juarez Father Janethas, da pre-' v/.aine po naročilu Ville katoliško faro. To je prvi duhovnik, ki j je prevzel kako faro na podlagi! določb, katere je sestavil Villa ' ^ <; lasom teh določb plačuje du-! peticije za narodno hovnike država ter ne smejo' w prohibicijo slednji sprejemati od vernikov' Washington, D. C., 24. juhja. -nikakega denarja. ,Tekom govora poslanca ^ Bar- __itholdt-a iz St. Louisa je prišlo na dan, kakih sredstev se poslužuje- Duševno stanje atentatorja Milwaukee, Wis., 24. julija. — John Schrank, ki je, kakor znano, oktobra meseca 1912 skušal umoriti polkovnika Roosevelta, ne bo najbrž nikdar prišel pred sodišče. Zdravniki izjavljajo, da je njegovo duševno stanje z vsakim dnem bolj neugodno. Strašen samomor. Binghamton, N. V., 24. julija. -Po dveh ponesrečenih samomorilnih poskusih si je vzel Fred Tight iz Marsh Pond na ta način življenje, da je pritisnil puško na levo stran prs ter z nogo sprožil petelina. Strel mu je popolnoma raztrgal prsa. Ponaredil je podpis z zobmi. Terre Haute, Ind., 24. julija. — Albert McQuiglin, pohabljenec brez rok, je bil danes aretiran vsled obdolžbe ponarejanja čekov. S peresom v ustih je ponaredil podpise na celi vrsti čekov, glasečih se na njegovo mater. Policist — rešitelj. Yonkers, N. Y., 24. julija. — V hisi Filipa Ge Ive rasa je izbruhnil požar. Pri rešilni akciji se je posebno odlikoval stražnik Charles Ward, ki je rešil dvanajstim osebam življenje. Kaj je povzročilo požar še ni znano. Kuga v New Orleans. New Orleans, La.. 24. julija. — Danes so zopet ujeli podgano, ki je bila inficirana s kalmi bubon-ske kuge* in sicer 15 blokov od hiše. v kateri se je ugotovilo prvi slučaj bubonske kuge. Podgano je preiskal nadoinestujoči zvezni generalni zdravnik, dr. \V. C. Rueker. jo prohibicijonisti. da pripomorejo svoji stvari do zmage. Govornik je dokazal, da je cela vrsta peticij za uvedbo narodne prohi-bieije ponarejena. Kongresu je priporočil, naj imenuje posebni komitcj. ki naj bi preiskoval pristnost sličnih peticij ter predvsem ugotovil, ali ji* pristna peticija iz St. Louis, ki nosi 20,000 podpisov. William V. Cleary zatrjuje, da je izvršil umor v trenutni blaznosti in pijanosti. O VRŽENE TRDITVE. —o— Ko je ustrelil Newmana, je vedel, da se je mladi mož poročil z njegovo hčerko. —o— Trenutni napad blaznosti je bil baje vzrok, da je mestni uradnik William V. Cleary iz Haverstraw, X. Y. v četrtek popoldne v svojem uradu ustrelil 18-Ietnega Eugene B. Newmana, ko je prišel slednji prosit odpuščanja radi skrivne poroke, katero je bil sklenil s hčerko Ano goriimono-vanega. Par prijateljev morilca zatrjuje, da je bil Clearv najbrž temu si knva samo tl!" to ter jo vrgla z vso silo na tla. | Glta ^ moK'G P^«^ kar ji "Joj, mati!" je zavpila Jelena|Je P™\'ila baronica. N.ic je bolj ter se prijela za Gito, ki jo je dr- Pvk!o to> da 1)0 ° 1,1 i!abo im" žala za lase 0 protonotir, ker do te- V tem hipu so se odprla vrata ^ ^ jevb;,° a žaIosti,H in protouotar Skrlec je stopil v F* S^Bfe (Severov Življcnski balzam.) Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike, kakor Zapeka, neprebava, • slaba prebava in otrpla jetra. Svojo znanost si je pridobilo samo skozi dolgoletno izkušnjo. Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč m hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice. Cena 75 centov. V vseh lekarnah. Omenite Severn's Balsam ol Lile. Knjižico '"Želodčne BoWni" pošljemo zastonj n.i zahtevanje. Severa's Regulator (Severov Regulator) izborno tonično zdravilo zoper bolezni navadne njenemu spolu. Cena $1. V lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator. Knjižico "Zdravje za Ženske" poiljemu zastonj na zahtevanje. Kafl ir p< trebnjete zdravilu, \pri.;.ijte za Sevemva in glejte, da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA sobo. Opazivši vse to, kar se godi, je vstrepetal in prebledel. "Ah, pardon!" to je bilo vse, kar je mogel spregovoriti. Zaloputnil je vrata za seboj ter stekel, opotekajoč se, po stopnicah, da se je znašel na ulici, da sam ni vedel, kako. Protonotarju Škrlecu se je zdelo. da ga preganja zli duh. Neki nerazumljiv strah ga je gnal po ulicah, dokler ni prišel domov. Tu je padel v naslonjač. L bogi protouotar. ki je bil že od narave slabih živev, se je tresel sedaj kakor šiba na votli. Kdor bi ga videl, kako ga je pretresel prizor v Gitini hiši, bi mislil, da ga trese najhujša mrzlica. Minula, je ura, predno se je protouotar malo pomiril, da je mogel misliti o tem dogodku. Prišel je z namenom, da prvič po svoji vrnitvi obišče Gito in jo zasnubi. In kaj je našel? Videl je od strasti prevzeto ženo, zverinskega obraza in pogleda — nekaj, česar ne bo mogel pozabiti vse svoje življenje. Ubogo dekletce je ležalo obupano na tleli, prejemajoč se materine roke, a ona je teptala z divjostjo svoje rodno dete, hujša od okrutne krvoločne zveri--Ah!... Ni mogel dalje misliti o tem. In takšna ženska naj bo njegova družica v življenju? Nikdar! "Nikdar!" je rekel protonotar glasno, kakor bi hotel udariti pečat na kakšno odredbo; in začel je korakati po sobi. V tem je nekdo močno potrkal na vrata in ne da bi čakal odgovora, je stopil v sobo. Bila je Pu-deneijana. "Kaj je z vami?" je bruhnila naenkrat baronica ter sela v naslonjač, kjer je malo preje sedel prOtonotar. "Nič!" je odgovoril ter pričel motriti baronico, na kateri je bilo videti, da je zelo razburjena, zelo jezna. Sopela je naglo in se hladila z velikim svilenim robcem. "Gita se ne da potolažiti.___ joka!" je rekla baronica. "Ne govorite mi o njej, baronica!" jej je prestrigel besedo protonotar. "To ni ženska, temveč zverina, hijena___" "Tepla je svoje dete, ko ste vi prišli, kaj ne da?" je vprašala baronica mirneje. "Grozen prizor!" je rekel protonotar ter se prijel z rokama za glavo. "Vedno mi bo v spominu. Tako je tepla svoje lastno dete!" "A vi še ne veste, zakaj?" se je premaknila baronica v naslonjaču ter pričela pripovedovati: "Malo pred vami sta bila pri Giti Petkoviča ter sta snubila Jeleno za Ivana. Deklica je odgovorila, da ga ne mara in da rajši umrje. Sedaj je izvedela Gita, da Jelena ljubi Krištofa Domjaniča, ki je bil njen zaročenec. To jo je tako razbesnilo, da je tepla svojega o-troka. Ostalo ste videli sami. Znorela ženska!" je pristavila Pu-dencijana jezno. "Po tem vidim, da še vedno ljubi Domjaniča", je rekel protonotar, obrnjen proti baronici. njem ne čutila nobene; saj ga lju bila ni tako nikoli, temveč vzeti ga jc hotela samo zaradi baronice. "Tvoja neumna strast je pokvarila vse.!" je nadaljevala baronica, v kateri je vrelo čim dalje bolj. "Tem boljše, ker ga tako tudi nisem ljubila... samo ti si mi ga hotela naprtiti!" je odgovorila Gita tako samozavestno, da jo je baronica pogledala v čudu. ker ni pričakovala takih besedi od svoje varovanke. "Zbiraj po svojem ukusu... odslej se ne bom nič več vmešavala v tvoje posle." "Saj se tudi ni treba!" je odgovorila Gita jezno. "Ti si že tako kriva vsemu zlu." "Nehvaležnica!" je odvrnila baronica grobo. "Od sedaj za naprej te ne poznam nič več... Delaj, kar liočeš... ali dobrega ne učakaš!" Po teli besedah je Pudencijana odšla iz sobe in pustila Gito vso obupano in potrto. Pudencijana se je odpeljala takoj drugi dan v Demerje na posestvo svojega sina. Poslovila se je z Gito tako, kakor da ne mara nikdar več se tovarišiti ž njo. Nekdaj tako tesno prijateljstvo se je sedaj razdrlo, gotovo za vedno. fPride Se.) LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Moon Run, Pa. — Žvep-lena kislina se pravi po angleški: Sulphuric acid. Dobi se v vsaki lekarni. L. G., Valdez, Colo. — Največ tvornic za izdelovanje črevljev v Združenih državah je v Bostom:, Mass., ter v vseh večjih mestih Nove Anglije (New England States). Šivalni stroji za črevlje so ameriška iznajdba ter se jih menda sploh ne importira. Amc-rikanski črevlji so priznano najboljši na svetu. Rastiika med Dansko in Rusijo. O ruskem carju Aleksandru in danskem kralju Kristijanu pripovedujejo za Rusijo jako značilno smešnico: Ko je bil sedanji danski kralj še prestolonaslednik, je prišel ob neki priliki Aleksander v Kjobenhaven. Pri ogledovanju mesta se je ustavilo carjevo oko na cerkvi tamošnje ruske kolonije in kazoč na tri pozlačene kupole. je dejal car Aleksander danskemu prestolonasledniku: "Ali vidite tam one kupole?( Takih imamo v Rusiji na tisoče, in tisoče. Pod njihovo zaščito je vsak ruski podanik varen, da v( miru lahko opravi svojo molitev." Nato je pokazal bodoči danski kralj na strehe hiš inr odgovoril: "Sire, ali vidite te strehe? Takih imamo na Danskem na tisoče in tisoče. Pod temi strehami pa je vsak danski podanik varen, da more mirno in brez skrbi opravljati svoja dela!" ROJAKI NAROČAJTE S & NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. j <*) d) a> NAJBOLJŠA d) & O) d) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. C:na v platnu vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. i Farmer je dandanes najbolj ■ neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? sns Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in uhilo podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se neoprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer naj bolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je plavno. on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znania. dp postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventegn pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravate kupili zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter lt ži svet v biižini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pre toplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo j>od zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: ■ First Louisiana Foreign Agriculture Society Room 104-S-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA. 1 (el 1 1 0 M se m Nečistost in bolezni krvi, katere izvirajo od bolnega želodca, so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku. gori-vzdigavanju, krču, gorečici ali podobnih simptomih- — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi kri in želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za 3 mesece, vas ohrani pri dobrem zdravlu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARMACY. 160-2nd Ave. New York, N. Y. MACKERJEV' BRINJEVEC : je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" [brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki,, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno i&vvšujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Cs. .6102-04, ST. CLAIR AVE., GLAS NARODA, 25. JULIJA, 1914. Marta iz Hane. Spisal J. K. Joubrane. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Se v zibelki je bila, ko ji je umrl oče, in z desetim letom je izgubila še mater. Oee ji je zapustil svoje ime, kočo med orehi, jokajočo mater in revščino. Zapuščeno kot je bi-jo je vzel k sebi neki revni sosed, ki je stanoval z ženo in o-troei v Bani, oddaljeni vasici, v prijazni dolinici Libanona. In Marta je živela kakor tuja v svoji domovini, sama med visokimi skalami iii košatim drevjem. .Vsako jutro je peljala bosa in napoloblečena kravo na pašo. Sedla je v senco, pela s pticami, jokala s studenčkoin in zavidala V kravieo. Opazovala je, kako so se razevitale cvetlice, in kako so letali metuljčki »nad njo. Ko je zašlo solnce, se je vrnila lačna domov in snedla nekaj koruznega kruha in posušenega sadja. Kato si je postlala na suhi slami, si podprla z rokami glavo in zdi-Jiuje zaspala. Ah, zakaj ni bilo vse življenje globoko spanje, katerega ne moti noben sen, kateremu ne sledi prebujenje! Zjutraj jo je stresel gospod za ramo, vstala je, ker se je bala njegove jeze in kletvine. Tako je živela Marta med temi griči in zapuščenimi dolinami. Živela je v svoji žalosti, in v njeni duši so se razvijala čustva kot vonj v cvetličnem kelihu. Marta je bila stara šestnajst let. V. njeni duši je odsevala lepota polj kot v čistem zrcalu. Nekega jesenskega dne, ko je vsa narava zdihovala, je sedla k studeucu. Voda je tekla iz zemlje kakor misli iz fantazije pesnika. Naenkra je zaslišala peket konjskih kopit. Obrnila se je — počasi se je bližal jezdec. Ko je dospel do studenca, je skočil s sedla in jo prisrčno pozdravil. Tako jo ni bil pozdravil še noben človek na svetu. Na postavi in na obleki se mu je poznalo, da je bogat. Se enkrat se je priklonil in vprašal: — Izgubil sem se. Ne vem, kje drži pot k morju. Ali bi bila tako dobra in mi pokazala, mlada deklica? Kot vejica ob studencu se je zravnala rekoč: — Ne vem, gospod. Toda vprašala bom gospodarja, njemu je gotovo znano. Ker se je sramovala, je bila še lepša in prikupljivejša. Hotela je oditi, toda mladenič jo je zadržal. Vino mladosti mu je valovilo po žilah in njegov pogled je izadohil drugačen izraz. — Ne, ne hodi... Za-'udena je obstala. V tem možkera glasu je bila neka posebna moč, ki ji ni pustila pobegniti. Ko ga je pogledala, je videla, da jo neprestano motri. Tako ljubko se ji je smehljal, da bi iiajraj£e zajokala. Opazoval je njene noge, roke in plemeniti vrat pod črnimi gostimi lasmi. V zadregi je povesila glavo in ni hotela oditi; tudi govoriti ni mogla — sama ni vedela zakaj. Zvečer se je vrnila itravica sama domov. Marta ni prišla. Gospodar jo je iskal po vseh dolinah, pa je ni mogel najti. Klical jo je po imenu, toda odgovarjal mu je samo veter s svojim tuljenjem. Žalosten se je vrnil domovin povedal ženi. Ona mu je odvrnila: — Nekoč sem jo videla v sanjah v krempljih divje zveri. Ona se je smehljala in jokala. .. In spoinin na Marto iz Bane je izginil kakor dih, ki ga dihne o-trok na steklo. Nekaj let pozneje sem se vrnil v Beirut. Nekega večera sem sedel na terasi hotela in opazoval pestro življeAje po ulicah. Približal se mi je petletni razcapani deček in 'mi ponudil cvetlic. — Kupite, gospod — je prosil s slabim glasom. Zagledal sem se v njegov bled obraz, črne oči in šibko postavo. Z enim samim pogledom sem videl vse in se trpko nasmehnil. — Kako ti je ime? ^ — Fusd se imenujem — je rekel in povesil pogled. — Cegmv sin si ? Kdo so tvoji stariši t — Jaz sem sin Marte iz Bane. «— Kdo je tvoj oče T Stresel je z glavo in zdelo se mi je, da ne razume te besede. — Kje je pa tvoja mati, Fuad? Je, doma leži. jaz sem ga pa prijel za roko rekoč: — Pelji me k nji. Zelo rad bi jo videl. Molče in začuden je šel pred menoj in se večkrat ozrl če mu še sledim. V dolge uliee, ker se vijejo kakor kače med razvalinami, sem sledil dečku. Cisto na koncu tega okraja je stopil v malo, borno koeieo. Šel sem za njim in srce mi je začelo močneje utripati, ko sem obstal pred revno posteljo. Na »jej je ležala ženska, obrnjena z obrazom proti steni. Ko je pristopil deček s klicem "mati", se je obrnila in me pogledala. Stresla se je pod raztrgano" odejo in zavzdihnila rekoč: — Kaj hočeš, mož? Ali mi hočeš zamoriti zadnje trenutke s svojo strastjo? Pusti me. Na cesti je1 dovolj žensk, ki se prodajajo. Kaj ne slišiš, da trka že smrt na vrata? — Ne boj se, Marta, jaz ne prihajam kot strasti žejen, prihajam kot trpeč človek. Jaz sem iz Libanona in sem živel v onih dolinah, kjer je pol-no ceder. Bodi brez skrbi, Marta___ — Nebo naj ti povrne! Vseeno te pa prosim, da odideš. Pri meni boš našel le sramoto in zaničevanje, ker mi vse tvoje usmiljenje ne more vrniti nedolžnosti. Ne odvračaj smrti od mene! Jaz se pokorim za svoj zločin in za svojo nesrečo. Kakor gobavka sem med grobovi... Po teh besedah je poljubila svojemu si-nu obe roki. — Ljudje ga zaničujejo, Martinega sina. Ce je strahopetec, bo jokal, če je pa pogumen in pravičen, se bo postavil. — Ne, Marta — sem ji rekel ljubeznjivo — Ti nisi gobavka, R LO ST N D! CA??* C, ^ -vi*? 'GREATLY REDUCEC^ILEOF_THE3^.00 BOOK/ Poglejte kupon na 6. strani. - Le 6 jih je treba. RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI "GLAS NARODA _ _______:— ---- * ' . ■ t ■ g ■ - . -./>;.. . ® Jigsslorinski a Kiti!, iadnsta a Inkorporirac« dc# 24. ianovja 1901 ▼ državi Minowots. Scdci t ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dir. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAIi, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSE0, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0. JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, cd društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČIJ, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. VBi dopisi tikajoči se nradnih zadev kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se nebode oziralo. Društveno glasilo? "GLAS NARODA". V noči. Spisal M. Gorkij. Mor j t* je spalo. Spal je tudi o-tok zavit v plašč tihe, mrtve teme. Bilo je, kakor bi kdo s silno roko vrgel trd ogromni, črni kamen čudne oblike na morska prša in zatrl v morju vse življenje. Kdor bi pogledal lia otok z morske daljave, od tam, kjer se je dotikala mlečna cesta z zlatimi zrni temnih voda, temu bi se zdel otok podoben roparski zveri, ki z vzbočeniin hrbtom pripo-giba velikansko žrelo k morju in se napaja s slano vodo. V decembru so v južni Italiji često tako tihe, črne noči; tako čudno črne noči, da si človek niti ne upa drugače govoriti kot še-petaje. Boji se, da ne bi porušil z glasnim zvokom, kar zre v skrivnostnem molčanju pod obokom nočnega neba. Pritajeno sta govorila tudi dva moža, ki sta sedela na kamenitem bregu otoka. Prvi je bil eolninski stražnik v temnem jopiču z rumenimi obsitki in s kratko puško na rami; pazil je. da ne bi prebivalci in ribiči kradli soli, ki se je vsedala po razpokah med kameni. Drugi je bil star ribic obritega, skoro črnega obraza; nos je imel velik, upognjen kot papagaj Mladi stražnik je govoril o tem, s č-mer se navadno bavijo mlade misli; starec je odgovarjal kakor nerad in pogosto čemerno: "Kdo bi ljubil še le v decembru!" "No, mladi ljudje se ne ozirajo na koledar." "Pa bi se morali." "Si morda ti kaj gledal v koledar?" "Vidiš, prijatelj, nisem bil vojak. ampak delavce in. kar more človek, vse s°m poizkusil v svojem življenju." "Ne razumem." "Ko boš starejši, boš razumel." Ne daleč od obrežja se je zrcalil v mirni gladini zeleno modri Sirius; kdor bi dolgo časa na to svetlo 4očko gledal, bi blizu nje zapazil kroglo iz plutoviae, veliko kot človeška glava, popolnoma mirno. "Zakaj ne spiš T" Razpevši od starosti razcefan plašč, je pokašljevaje odgovoril starec: "Ali ne vidiš! Imamo nastavljeno." "Vidim." "Pred dvemi dnevi je bila velika mreža od tujih ribičev raztrgana in zmedena." "Od delfinov." "Zdaj pozimi? Kaj ti pride na isel." Ob strani nad njima se je spro-pod nogo plahe živalice ka-in se ropotaje valil po travi, ni zdrknil v vodo. ražpik si je zapel smešno pes- GLAS NARODA, 25. JULUA, 1914. "Zakaj starci slabo spe, ugani, Umberto mili! Ker so za mladosti dne preradi vinee pili." ".laz nisem bil tak", je zavrnil ribič. "Zakaj, Berta draga, starim obrazi ponoči so jezni? Ker bila premalo je mladim znana sladkost ljubezni. " "Ti je všeč pesmica, ded Pas-kal ?-' "Tebi bodo tudi tako peli, ko jih boš imel šestdeset." Dolgo sta molčala oba kakor vse naokoli. Potem je pa ribič izvlekel pipico, potrkal z njo ob kamen in prisluškoval slabim glasovom. "Vi mladeniči, se radi posmehu jete, a ne vem, bodete-li znali kdaj tako ljubiti, kot so ljubili v starih časih." "Znana pesem! V resnici se je ljubilo vedno enako." "Misliš? Blizu za to goro prebiva spoštovana rodbina Senza-uiane. Ako prideš kdaj tja, ti naj povedo zgodbo o dudu Karlu; to bo koristno za tebe in tvojo nevesto." "Čemu bi povpraševal drugod, ko mi jo moreš ti povedati?" Nekje po temini je letel nočni ptič. Slišal se je čuden šum, kakor bi se kdo z volneno obleko dotikal suhih kamenov. T-nia na zemlji se je zgostila, zrak je bil vlažnejši in gorkejši, nebo, kakor bi se dvignilo in zvezde v srebrni megli mlečne ceste so migotale svetleje. "Včasih je bila ženska višje cenjena kot sedaj." "Je-li mogoče?" "Ljudje so se pogosto vojskovali..." "Bilo je tedaj dobro vdovam." "Divjali so pomorski roparji, upirali se vojaki in v Neaplju so imeli skoro vsakih pet let novega vladarja. Žene so tedaj imeli pod ključem." "Tudi soda j ne bi škodovalo." "Kradli so jih kakor kure." Starce je pomolčal in si zapa-lil pipo. Slab plameneek mu je osvetli krivi nos in pod njim kratko pristrižene brke. "No, kaj dalje?" "Poslušaj molee." Ponosni Sirius je trepetal tako svetlo, kakor bi hotel zatem-niti vse ostale zvezde. V mirni vodi se je lesketalo zjasnjeno nebo in v lahkem odsevu tisočerih jasnih pik pod morsko gladino je oživelo tiho ozračje. <■ 'Poslušam', je odgovoril stražnik in ribič je pripovedoval počasi zgodbo iz pretekle dobe, poučno za vsakega. "Tam gori za borovim lesom je živela pred sto leti grška rodbina Ekeljanov, grbasti starec, zagovarjalec in tihotapec s sinom Aristidom, ki je bil strasten lovec — tedaj je bilo na otoku mnogo srn in druge divjačine. Najbogatejša je bila v tistem kraju družina Galliardov, — sedaj jim pravijo Senzamane ali Brezrorki. gradov na otoku, imeli so 8 zidanic in čez 1000 sodov. Naše belo vino je bilo tako znamenito, da so ga kupovali sami Francozi. In o teh si gotovo že slišal, da ne znajo drugega oceniti kot vino. Francozi so igralci in pijanci, zaigrali so s kartami tudi glavo svojega kralja." Stražnik se je tiho zasmejal. Kako* v odgovor je v bližini plu-sknila voda. Oba sta se ozrla tja in poslušala z napetimi ušesi, kaj se godj; od obrežja so se širili kolobarji. .. Riba je zadela od vabo na trnku. "Pripoveduj!" "Da..., Galliardi... Bili 3 bratje. Govorim o srednjem izmed njih, o Karlu. Bil je orjaške postave, najmočnejši na otoku in glas je imel kot grom. Zagledal se je v pametno dekle, v hčer revnega kovača. Orjaki po navadi niso modri... Odlašali so s svatbo, ne vem iz katerih vzrokov. Ali Grkov sin pa med tem ni miroval, kajti tudi njemu je bila všeč kovačeva Julija. Prilizoval se ji je na vse načine, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Ker se mu to ni posrečilo, je sklenil dekle osramotiti. Računal je, da Karel očrnjeno zavrže in Julija bode potem njegova. Tedaj so bili strogi običaji." "A sedaj?" "Sama razuzdanost. Bogatini razkošno žive, se veselijo in mi vsi smo revežije vzdihnil starec in nadaljeval: "Ko je nekoč Julija zbirala porezane vejice vinske trte, se je Aristid vrgel od strani ravno pred njena kolena. Dobra kristjanka se je sklonila nad njim, hoteč se prepričati, ni-li ranjen. Stokaje jo je prosil: "Julija, ne kliči nikogar! Ce bi me videl tvoj ženin, ubil bi me. Dovoli, da si odpočijem, potem odidem." Položil je glavo v travo, široko odprl oči in se delal, kot bi izgubil zavest. Prestrašena deklica je zakričala in klicala ljudi na pomoč. Ko so prišli ljudje, je Aristid zdrav skočil od deklice. Kot blazen je pripovedoval o ljubezni do Julije in se zakliiijal, dane pusti dekleta v sramoti in si jo vzame za ženo. Pojasnjeval je vsr> tako, da je utrujen od ljubezni zaspal v dekletovem naročju. Preprosti ljudje so mu verjeli kljub temu, da je deklica goreče razkladala, kako se je vse dogodilo, da ga je imenovala lažnika in dokazovala, da bi pač ne klicala na pomoč, če bi bilo tako, kot on trdi. Niso vedeli, kako lokavi in hudobni so vsi Grki. Ko so bili prvi Grki krščeni, jim je bil hudič za botra, ki jih je naučil zamota-vati vse na škodo dobrih kristjanov. Verjeli so Aristidu. Vsled jeze in sramu je deklica kakor brez uma začela metati kamenje po ljudeh. Zato so ji zvezali roke .n vsi so šli v vas. Na klic je pritekel tudi Karel in, ko so mu pove iali, kaj se je zgodilo, se je od žalosti zgrudil na kolena. Hitro pa se je dvignil, udaril z levico Julijo po obrazu, zgrabil Grka za vrat in ga davil. Komaj so mu ga iztrgali iz rok." "Bedak!" je zašepetal stražnik. "Razum poštenega človeka je v — srcu. Rekel sem, da je bilo to pozimi, pred Božičem. Nekaj dni pred rojstvom Gospodovim. Ob praznikih si navadno sosedje pošiljajo darila: vino, sadje, ribe. perutnino. Največ darov dobivajo siromaki... Ne vem, kako je zvedel Karel resnico, toda zvedel jo je. In na Sveti dan so dobili Julijini roditelji, ki vsled sramu niti v cerkev niso šli, v dar ne velik košek, napolnjen z borovimi vejicami, med katerimi je bila skrita v zapestju odsekana roka. roka Karla Galliarda, tista roka, ki je udarila Julijo. Vsi prestrašeni so šli takoj h Karlu. Dobili so ga klečečega pred hišnimi vrati. Roko je imel obvezano s prtom. Plakal je kakor dete. "Kaj si naredil?" so ga vprašali. "Storil sem, kar sem moral storiti. Oni, ki je porušil mojo srečo, ne sme živeti. Ubil sem ga. In roka, ki je udarila nedolžno dekle, katero ljubim, je razžalila mene. Zato sem jo odsekal. Prosim, sedaj, Julija, da mi odpustiš ti in vsi___" Razume se, da mu je rada odpustila. Toda zakon* postave ne pozna olajšave. Za nbitega Grka je sedel Karel dve leti v ječi in njegova brata sta imela mnogo skrbi in potrošila veliko-denarja, predno sta ga osvobodila. Potem se je oženil z Julijo in živel z njo srečno do smrti. Nju- pridevek Senzamane — Brez-roki." Starec je umolknil in vlekel počasi iz pipe. "Ni mi všeč tvoja povest", je rekel stražnik. "Karel je bil divjak... Delal je neumno." "Tvoje življenje se bo za sto zdelo ljudem tudi neumno", je odvrnil starec, puhnil gost oblak dima in dodal: 11 Ce se sploh kdo spomni na tebe." Znova je zapluskalo morje. Sedaj močneje, znova in znova. .. Starec je vstal in stopivši na breg izginil, kakor bi padel v temno vodo, ki je bila samo pri kraju obrobljena s svetlo peno. se je lesketala kot ribje luskine. Damske nogavice in Theatre Francaise. Igralke Comedie Francaise v Parizu so bile pred kratkim zelo razburjene. Šlo je za to, je-li jim bo ravnateljstvo kupovalo nogavice, ki jih morajo imeti v modernih igrah. Dostdaj je smatrala Comedie Francaise za svojo častno dolžnost, kupovati igralkam cele kostume, ki so bili predpisani v modernih igrah. S tem se je hotelo dati drugim gledališčem na Francoskem dober vzgled, obenem so pa gledali na to, da bi bili kostumi igt-alk kar najmodernejši in najelegantnejši. Ravnateljstvo je kupovalo kostume, nikdar pa onega, kar je bilo pod njimi, kajti gledališče se ni nikdar zaniinlo za to, kakšno perilo nosijo igralke, kajti v Comedie Francaise že tradicija ne dopušča nikakršnih pohujšljivih iger. Toda nova moda je bila vzrok revoluciji. Pri najmodernejših kostumih se vidi nogavica. Tako pripadajo sedaj tudi nogavice v Comedie Francaise k toaleti in igralke so mnenja, da mora zaroti kupovati tudi nogavice. — Umrli ravnatelj Julius Clarctie, v čegar poslednjih letih urado-vanja je nastala ta novo moda z vidljivimi nogavicami, se je ozko-srčno držal reglementa zavoda: plačeval je rad kostume, z vsemi močmi pa se je upiral plačati tudi nogavice. Ko je novi upravitelj Comedie. Albert Carre nastopil svoje mesto, so dame upale, da bo uslužnejši nego njegov prednik. Toda gospod Carre je zelo štedljiv in meni, da mu ni treba plačevati onega, česar Clarctie ni plačeval. To pa je vznemirilo prav posebno manjše igralke, ki še nimajo deleža pri dobičku Comedie in ki imajo majhno plačo. Honorar teh majhnih igralk znaša za vsak nastop povprečno 5 frankov, torej mnogo manj, kakor pa velja par svilenih nogavic. In te nezadovoljke so se združile pod vodstvom mlade dame, gospodične Berte Bo-vvove, ki je na čelu vsega revolu-cojonarnega gibanja v Molierje-vera domu, ter sklenile, prirediti sledečo strašno demonstracijo: Mile. Bovy, ko je nastopila čez par dni v eleganetnem kostumu, je imela na nogah — o groza! — črne, debele, volnene nogavice! To je povzročilo v gledališču veliko senzacijo in običajni mir pri predstavi je bil porušen. Demonstracija je imela izvrsten us peh. Višji režiser je hotel gospodični Bovvovi diktirati pošteno iglobo, toda igralka mu je dokazala, da v reglementu ni govora o kupovanju nogavic igralkam, da pa v njem tudi ni predpisano, kakšne nogavice morajo dame nositi. Višji režiser je bil tedaj prisiljen, da poravna začasno vso zadevo, kupiti igralki celo kolekcijo najfinejših nogavic za toliko časa, dokler ravnateljstvo ne bo rešilo zadeve. Mile. Bovy je bila že gotova zmage, toda koncem meseca je prišlo razočaranje. Videla je, da ji je ravnateljstvo odtegnilo od gaže znesek, ki ga je izdalo za nogavice. Toda dame Comedie Francaise so vendarle dosegle ono, za kar jim je šlo. jSeveda na lep način. Sle so lepo s prošnjo k ravnatelju, pojasnile mu svojo zahtevo s popolnoma ženskega in modnega stališča in ravnatelj je — dovolil. Igralke Comedie bodo toliko časa dobivale za nogavice dokler bo to zahtevala moda. S Za smeh in kratek čas. ir ® 0 ZMOTIL SE JE. — Ali ste vi mogoče Krempelj s Posavja? — Ne. Jaz sem Kovač iz Lftije. — Boga zahvalite, da niste Krempelj; on ima tako neumen obraz, da je groza. I j£L2t Glavni upnik: Krojač: — Ali se boste res poročili, gospod baron ? — Seveda. Zakaj pa vprašate? — Zato, ker bi se tudi jaz rad. In pomislite, moja žena je šivilja. Upam, da bomo ostali tudi v nadalje prijatelji. Narodni pregovori. — Čudno! 3Iolk je zlato, govor srebro. A jaz govorim in molčim, pa nimam ne zlata ne srebra. — Čas je denar. Čudno! Baš ljudje, ki imajo največ časa, so vedno brez denarja. — Kdor počasi ide, dalee pride. Potem bi morale vse železnice ta-ko počasi voziti kot kamniška. — Kakor se posojuje, tako se vraču je. Posojuje se navadno prijazno in z vljudno prošnjo; po-vračuje pa šele po ljutem prepiru in le na tožbo. — Lepe pesmi glas seže v deveto vas. Grdo opravljanje in vest o škandalu pa seže celo do dvajsete vasi. NEDELJSKI JEZDECI. Pri zdravniku za zobe. Gospod položi na mizo namesto plačila zob, ki mu ga je zobozdravnik izdrl. Zdravnik: "Če komu izderem zob, računim en dolar; vi mi pa vendar ne boste plačali plačali s tem, da mi pustite izdrti zob?" Gospod: "Xa vsak način! Zob, ki ste mi ga danes izdrli, ste mi pred poldrugim letom plombirali in mi računiti pet dolarjev, rckši, da ste le zlata porabili za tri dolarje, in to zlato je še vse notri!" Po gospodarju se ravna. — Ti, kaj pa je s tem koni<*m, katerega s»mii kupil od tebe? — Pred vsako gostilno obstane in ga pod nobenim pogojem ne morem spraviti naprej. — Po meni se ravna. Dober odgovor. — Kaj boš delala, ko boš velika? — Pisala bom. — Kaj? Romane ali pesmi? — Ne, pisma svojemu fantu. Jaz bom že jahal konja, če mi boste odračunali za vsak padec. Diplomat. "Kaj pa je to diplomat, ki se i tolikokrat sliši in bere?" vpraša strežaj svojega gospoda. Gospod: "To je Človek, ki jih ima ravno tako za ušesom kakor ti, samo da ni tako neumen!" V obrokih. Tast zetu: "Na dan ženitova-nja bom dal šest tisoč in pozneje dobite še pet tisoč." Zet: "To ne gre... jaz vaše hčere tudi ne jemljem v obrokih!" Pomagati si zna. en dolar dobit« dnevnik "Glas Naroda" SKOZI fcrntl MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete žneje vesti vsakega dne, vesti u stare domovine in zanimive povesti. Vso osobj« Konec sveta. Sloveč profesor stopi v brivni-co. Brivec ga spoštljivo pozdravi in reče: "Ali ste že slišali, gospod profesor, da bo letos konec sveta? Stoji v vseh časopisih!" Profesor molči. Brivec: "Prav res, gospod profesor, in vse se bo vršilo po tistem redu, kakor pri stvarjenju. Najprvo bo nastopila tema, potem bo zmanjkalo vode in bodo pokončane ribe; potem vsahne rastlinstvo in poginejo zverine in nazadnje — v soboto — poginejo domače živali: konji, krave, osli itd." Profesor: "Torej osli poginejo v soboto! Kdo bo pa mene v nedeljo obril?" V zakonn. — Ali ste že čitali Dantejev "Pekel"! — O, ljuba gospa — človeku, ki ima ženo, taščo in sedem o-trok, pa res ni treba še Dantejevega "Pekla" citati. Gost: Zakaj mi vendar pripovedujete tako strašne zgodbe, ko se pridem stric? — Zato, da vam stopijo lasje pokoncu in vas potem veliko lažje ostrižem. Dobro došel. Uradnik (hišnemu gospodarju): Ta vaš novi najemnik je velik čudak. Vse, kar vidi v mojem stanovanju, mu silno ugaja in hoče imeti. Gospodar: — Poizkusite mu dati kakšno svojo hčer! Dovolj..- — A to je vaše prvo dete, gospa? — Seveda, saj sem šele tri mesece poročena. V ječi. Jetnik tovarišu: "Zakaj pa Kozlevčar vedno muhe lovi.'" "Lovski tat je, pa se lova ne more odvaditi!" Za god. — Poglej, kako lepo listnico sem ti podaril za god. Upam, da si boš kaj prihranil. — Bi si že, če bi bilo kaj notri. NAJBOLJŠE ZNAMENJE. Anica: — Ali ves, kdaj mleko vre T ■Danfc>a: — Kadar začne dišati. < NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KBANJSKO. | Ptuj. Naše okrajno glavarstvo Ogenj na Dobrovi. 8. julija xju- jsredstev dovolj, da omeji ne- traj ob 12. uri 10 m iiHit j)o pol- rečno žganjepitje v nekaterih o-»ori je udarila strela s silnim po-1 koliških vaseh. Seveda, žganjeto-kom v podomačc Županovo bajto « so večinoma nemškutarji, na te 53 in s slamo krita bajta je bi- Pa je treba paziti, a za Slovence la kmalu vsa v ognju. Poštna škoi 1 ostro nabit. Samokres se ]jali kamen že blizu cilja, je nesreča hotela, da je Potočniku spodrsnilo in je padel pod voz. Kolo mu je strlo levo roko na enem in desno na dveh krajih, šlo mu je čez desno ramo in nad ušesom zadalo glavi smrtnonevar-ne poškodbe. Težko ranjenega so zanesli v Plavčakovo hišo, kjer je bil sprevideli. Ko so ga hoteli potem prepeljati v celjsko bolnico. je na potu v Rogatec umrl. Rajni je bil občinski odbornik in blag značaj. Slatina. V našem novem Društvenem domu smo obhajali pomembno slavnost 301etnice obstoja naše posojilnice. K tej slavno-j-ti sv je zbralo okrog 200 članov, članic, vlagateljev kmečkega stanu v rogaškem okraju. Po končanem običajnem vsporedu je slavnostni govornik nadrevizor Vladimir Pušenjak podal zgodovino in razvoj naše posojilnice. Šcstanjski ekraj. Finančni minister je javil poslancu dr. Ver-stovšeku. da izjemoma dovoli država podpore 48.000 K za eesto Velenje—Sv. Andraž—Polzela. Galicija. Morilka otrok, škrla-tica. tukaj sicer že ponehuje. a še eno žrtev si je te dni izbrala : po- je sprožil in kroglja je zadela Do-moviča v glavo ter ga smrtnone-varno ranila. Himen. Iz ljubljanskih koncertov dobro znani in priljubljeni pianist, profesor na "Glasbeni Matici" Anton Trost se je poročil s koncertno pianist i njo gdč. Claire Fiedler z Dunaja. Letošnje leto je posebno bogato na č rešil j ah in je upati, da bodo producenti z izkupičkom popolnoma zadovoljni. Creinje pa d ose daj kljub veliki množini niso bile nič kaj poceni. Danes se pa čez cene tudi kupovalei ne morejo pritožiti, saj so bile liter po 8-14 vinarjev. — Dne 11. julija je bilo na trgu v Ljubljani nekaj prvih letošnjih sinokev in so jih prodajali komad od 4—6 vinarjev. Gostilno "pri Kreutzerju" je prevzela Marija (Jlinšek, večletna najemnica gostilne "pri Znamenju" v Ljubljani. Zgradba deželne elektrarne na Završnici. V centrali dela redno napredujejo. Dvigalo je montirano, strojnico so že ometali in pričeli z montažo strojev. Za sedaj vzida prva turbina, tudi gene- rator pride v kratkem. Cevovod sestniku Antonu Jelen na Zavrhu je že tudi gotov. Napeljava žic Je grabila že tretjega otroka, na Bledu je končana, glavni vod Pridnega šolarja Štefana. Uboga proti Bledu bo v kratkem gotov.jdružina je v teku treh tednov iz-Krajevno omrežje na Brezjah je gubil» tri otroke na škrlatici. — Domači konj je s kopitom udaril Alojzija Ahtika, po domače Matjaža, ko so ga hoteli podkovati. Zadel je z vso silo gospodarja v gotovo. Sedaj se dovršijo krajevna omrežja v Mošnjah, v Gorici in Vrbnjah. Pričelo se je z zgradbo krajevnega omrežja v Radovljici, v par dneh pa napeljava žic koleno in ga nevarno ranil. proti Brezjam. Drogi »»« tej glavni progi so že vsi postavljeni. ŠTAJERSKO. Mlad doktor. Dne 3. julija so na graškem vseučilišču proglasili za za doktorja prava Alojzija Ju-vana, odvetniškega koncipijenta pri tir. Leskovarju v Mariboru. Duhovniške vesti. Prestavljeni so naslednji kaplani: Jožef Lon-čarič iz Sv. Jurija pod Taborom k Sv. Juriju na Sčavnici; Janez Jelšnik iz Cadrama k Sv. Martinu na Paki; Janez Žagar iz Voj-nika v Čad ram; Josip Potočnik iz Vitanja k Sv. Juriju pod Taborom. črešnje imajo letos lepo ceno. Trgovci s sadjem jih plačujejo s«-da; po 28—-30 vin. 1 kg. Marelice imajo še boljšo ceno. Sadna razstava preložena. Kakor se iz mnogih krajev poroča, bo letošnja sadna letina na Spodnjem Štajerskem slaba, le v nekaterih okoliših srednja. Vsled tega je pripravljalni odbor sklenil, da se sadna razstava, ki je bila namenjena za letošnjo jesen v Celju, preloži na prihodnje leto. Ev. Peter pri Mariboru. Večletni župan I^orber je bil odlikovan kot 25letni cerkveni ključar. Od knezoškofa dr. Mihaela Napotili k a je dobil priznal no in zahvalno pismo za svoje velike zasluge. Rače. Kmetijska zadruga v Racah, edina skladiščna zadruga na Štajerskem, je izstopila sedaj iz nemške zveze v Gradcu in pristopila k Zadružni Vransko. Pred dvema letoma je bila obsojena v 14dnevni zapor mladenka Ivana Kovče. Pozneje se je dognalo, da je popolnoma nedolžna. Sedaj ji je pravosodno ministrstvo dalo kol nagrado 150 K. BraslovČe. Komaj sta potekla dva meseca, ko smo stali pri odprtem grobu Polandrovega očeta Blaža Povše. sedaj sino se zopet (•d njegove žene Marije, rojene Cilinšek, katera je v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.. Rajna j«' bila doma od Sv. Pavla pri Preboldu ter je gospodinjila na tem domu nad 48 let. Bila je velika dobrotnica siromakov. Rajhenburg. Naša krasna nova cerkev Marije lurške je bila na izredno slovesen način posvečena. Slovesne obrede je izvršil dne 2.. 3. in 4. julija sam knezoškof dr. Mihael Napotnik. Posvečeni so bili tudi oltarji, cerkvena oprava in k cerkvi spadajoča poslopja. PRIMORSKO. gani. Gornja Bistrica. V tej občini se Aretirali so v Trstu 381etnega Karla Skerlja, ker je v neki gostilni napadel svojega mlajšega brata Andreja, ga prijel in mu grozil, da ga umori. Le s težavo so drugi ljudje rešili napadenega. Aretiran je bil pa tudi na zahtevo matere in sestre, ker se je spri doma z vsemi domačimi radi dedščine in je grozil, da vse pomori. Vlcm. V Pulju je vlomil dose-daj še neznan tat v stanovanje mizarja Vincenca Berkoviča in vlomil v kovčeg, iz katerega je Zvezi v Ljub- odnesel zlato verižico, vredno 50 kron in večjo svoto denarja. O vlomilcu nimajo še nobenega je že govorilo pred nekaj leti, da sledu. re šulferajnsko šolo. A kc' Napad. V morskem arzenalu v umrl tajcorekoc kralj pred Pulju zaposleni mehanik Domi se je poleglo vse in nik Pedišič se je vračal 8. julija 'Gornja Bi-'zvečer»domov. Med potjo pa ga Denardi. ki ga je udaril s palico po glavi in ga lahko telesno poškodoval. Napadalca, ki je brez stalnega bivališča, so aretirali in oddali sodišču. Tatcvi na paraiku. Dne &. juli ja je bil na parniku Austro-Ame ricane "Sofia Hohenberg" aretiran 321etni mornar Karel Sartori iz Benetk, ker je ukradel 2 vreči kave. v skupni vrednosti 140 K. Na istem parniku so bili aretirani 201etni Marij Čermel in 201etni Fran Heipel. oba iz Trsta in 28-letni kuhar Karel Filiputti, doma iz Vidma, ker so tudi kradli kavo. Poskusen samomor. Komaj 15-letna Armida Novakova si je hotela vzeti iz nesrečne ljubezni v Trstu življenje. Izpila je v ta na men nekoliko oetove kisline. Poklicani zdravnik ji je izpral želodec, nato jo pa dal prepeljati v mestno bolnišnico. Radi vlacuganja je bila aretirana v neki kavarni na trgu della Barriera veechia 361etna Margarita Liinoncin, doma iz Poreča in se v Trstu preživlja z zakotno prostitucijo. Redarja, ki jo je a-retiral, je prav neusmiljeno o-zmerjala. V isti kavarni so aretirali tudi lTletno Ivanko Kovačevo. doma iz Postojne. Tudi to so aretirali radi potepuštva in vla-čugarstva. Imela je tudi za Trst prepovedan povratek. Star tat. V Trstu so aretirali 441etnega Karla Frevbauerja, ki je najmanj trikrat na leto v tržaških zaporih. Ne krade sicer mnogo, le kako malenkost, vredno od 5 do 20 K. Te dni je ukradel nekemu brivcu plašč in ko so ga aretirali, je zadovoljno vzdih-nil: "Si bomo vsaj ogledali nove prostore v ulici Fabio Severo!" Roparski napad na cesti Na italijanskem konzulatu v Trstu sta se srečala italijanska podanika 21 letni brivec Ruggero Capu-celli in Jakob Marcellina, ob kateri priliki je Capucelli opazil, da ima Marcellina v svoji listnici dva bankovca po 100 K. Marcellina se je podal nato na kolodvor. da bi se odpeljal, a je zamudil vlak, zato pa je šel peš proti Proseku, kjer bi lahko vlak dohitel. Na cesti med Barkovljami in Kontovelom pa so ga došli trije neznanci, med temi tudi Capucelli. ga prijeli in prisilili, da jim je izročil denar. Prestrašeni Marcellina jim je res dal denar, nato pa prosil, naj mu ne vzamejo vsega, nakar mu je eden roparjev velikodušno vrnil 5 kron. Napadalci so se vrnili nato proti Trstu, napadeni pa je na Proseku celo zadevo naznanil orožni-štvu, ki je roparjem že na sledu. KOROŠKO. Sijajna zmaga. Pri občinskih volitvah v Selali je prodrla nad nasprotniki lista slovenske narodne stranke. Še prvi razred, ki so si ga prej nemškutarji prisvojili, so si narodni možje priborili nazaj. Ljudstvo pač povsod uvi-deva gnjilobo nasprotnikov in se sramuje grdega odpadništva. Tako se bodo počasi očistile vse občine v slovenskem delu dežele nc-značajne. podkupljene nemšku-tarije, ki se peha za vsenemško stranko. Aretirana vojaška straža. Dne 5. julija ponoči je stotnik Movius aretiral stražo pri davkariji v Celovcu. Vojak je spal na klopi. Umcr in samomor. 19 let stara Helena Schneider iz Kazaz pri Celovcu se je. 4. julija sprla s svojim svakom. V jezi je vrgla v Glino njegovega 41etnega sinčka in nato skočila sama v vodo. Njeno truplo so potegnili iz vode ob f. zvečer v bližini žage grofa Go-essa. Utcnil. I/ Timenice poročajo da je pri kopanju utonil Jakob Pukart, učenec drugega razreda v Šmartnim pri Frajdenbergu. Smrtna kosa. Iz Dholiee poročajo: Neizprosna smrt nam je pobrala v teku dveh mesecev dva moža v najboljši dobi. Pred nekoliko tedni je umrl v bolnici u-smiljenih bratov v Št. Vidu župnik Matija Perč na vodenici, čez par tednov po smrti tega pa smo pokopali župana Gabriela Ulbing, ki je umrl na srčni hibi Kje je MIHAEL BIČEK! Doma je iz Dolnje Težkevode pri Novem mestu. Pred šestimi leti je bil v Sheboygan, Wis. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat John Bieek, 499 Melrose Ave., Ambridge, Pa., ker mu ima sporočiti jako važne reči od očeta Mihaela Bička. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani -na gori navedeni naslov, ali pa naj se Iščem svo'ega brata BLAŽA MAUHER, Doma je iz Vitanja pri Celju. Pred 7 meseci je bil v Seattle, Wash. Prosim eenje-ne rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Marv Kosmač, 30S 14th Ave., Milwaukee, Wis.___(25-28—7) Rad bi zvedel, kje se nahaja moj brat FRANK ZUPANC. pred enim letom se je nahajal v državi Colorado. Sedaj sem pa slišal* da se nahaja v Chicago, 111. Ce kdo ve za njega, prosim da mi naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu: Marko Zupane, 819 Grove Avenue, Johnstown, Pa. (25-28—7) Rad bi izvedel za svojega prijatelja JAKOBA FJABLANOič. Pred kratkim je bival v Sheboygan, Wis., sedaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani. za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa če se mi sam javi. — Anton Marold, 311 1st Ave., Milwaukee. Wis. (25-28—7) BREZ JAMŠČINE se dobi prodajalna, pripravna za vsako kupčijo, ki dobro posluje. Naslov: 221 E. Northern Ave., (25-27—7) Pueblo, Colo. POZDRAV. Predno se podamo na široko morje, pozdravljamo vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa one v Clevelandu in Jo-lietu. Hvala za postrežbo in gostoljubnost. Na veselo svidenje! New York, 24. julija 1914. Družina Šetina. Na obali širnega oceana pozdravljam vse rojake in rojakin je širom Amerike, posebno pa družino Baškovič, Jožefa Zatrajčiča, Jurija Tomšo, Janeža Kapelnika in Janeza BratkoviČa. Hvala za vse! - New York. 24. julija 1914. Stari znanec. Rad bi zvedel za naslov svojega strica MATIJE MEDLE. Doma je iz Velikih Brusnic na Do-lenjskem. Pred 14. leti se je anahajal v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. — Joseph Medle. 752 Haugh St., Indianapolis Ind. (23-25—7) NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št. 32 v Braddoeku, Pa., tem potom naznanjam, da se vr-še seje sedaj vsako drugo nedeljo v mesecu in re prvo kakor popreje. Obenem pa opominjam vse oddaljene člane, da vzamejo prestopne liste in ako pa ni v bližini njih bivališča kaka postaja društva sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., potem naj vzamejo potne liste. To povem, da ne bode v slučaju bolezni kakih nepotrebnih izgovorov. Za odbor: J. A. Germ. (24-27—7) ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI oLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Denarje v staro domovino poiiljamo: K. $ K. $ 5____ 1.10 130.. . 26.65 10.... 2 15 140.. .. 28.70 15.... 3.15 150.. .. 30.75 90.... 4.20 160.. .. 3*2.80 25.... 5.20 170.. .. 3-4.85 30---- 6.25 180 . .. 36.90 55.... 730 190.. .. 38.95 40---- 8.30 200.. .. 41.00 46... 9.35 250.. .. 51,25 50---- 10 35 300.. .. 61.50 55.... 11.35 350.. .. 71.75 «0____ 12 40 400.. .. 82.00 65.... 13.40 450.. .. 92.20 70.... 14.46 500.. .. l'>2.50 75.... 15.45 600.. .. 113 0J 80.... 16 50 700.. .. 143.00 85.... 17.50 800.. .. 164.00 90.... 18.50 »00.. .. 184.00 100.... 20.50 1000.. .. 2)4.00 110.... 22.55 aooo.. .. 4-J8.00 120.... 24.60 5000.. ..1018.00 Išče se JANEZ STRAJNAR. ki je bil preu nedolgo še v Clevelandu, Ohio. Išče ga njegov | stric Janez Morauc. gostilničar in posestnik v Novem mestu na Dolenjskem, da bi prevzel hišo z gostilno; treba je plačati sa-' mo dolgove. Hiša je 5000 kron več vredna kot je dolgov. Janez Strajnar. doma od Velike Loke na Dolenjskem, naj se o-glasi sam ali naj mi pa piše. — Janez Morauc, list. 148. Novo mesto. Kranjsko, Austria. (3x 23.25-7^1-8) NA PRODAJ. Dobro ohranjen šivalni stroj je na prodaj za nizko ceno. Kdor ga želi kupiti, naj piše slovensko za nadaljnja pojasnila na: William Bayer, 744 Park Ave., Weehawken, N. J. (23-25—7) Brinjevo Olje čisto in naravno. Pint . . . .$1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri: The Ohio Brandy Distilling Co. 6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND :: OHIO. HAKMOMM bodla! kakoršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 !et tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva 'brez na daljnih vpražanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. 1-3 lan HQ HEJ Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unij ski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO DELO da ste zadovoljni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovina, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair Are., Cleveland, Ohio "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V. ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ1 Največja popustna prodaja FONOGRAFA KUPITE ZA TVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25 vitevii 12 najboljših slovenskih spevov zastenj. Prodajamo te elegantne stroje na vse strani ZJr. držav in Canode na lahke obroke po LE $2.00 NA MESEC. Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako p->šiljatev ne uernja. Pišite še danes po naš velik: ilustrirani cenik za stroje in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ. Nasa proiajalna je ojprta zvečer in v nedeljo. ATLANTIC TALKINO MACHINE CO. 46 E- 7th St. Dept. 134 New Ycrk. Poštarina je všteta pri teh ivo-tak. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto e. k. postni hranilnic ni urad na Dunaja v naj krajšem času. Denarje nam podati je najpri ličneje do $50.00 ▼ gotovini v pri poročenem ali registriranem pia mu, večje zneske pa po P&stal Money Order ali pa po New York Bank Draft. Cortlandt St, New York, N.I §10* St Glair Aroma, N. B. V preteklih dneh. Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so.bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči/učinkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano triner-jev ameriški Elixir grenko vino. Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva. Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu, učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave, lis to velja pri različnih sijnptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi aH rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomaijkanju teka injspanja. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturer, 1333-1339 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILL. Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členin, bklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite. TRlNERS EL1X1FL BITTER-W1HE TRI NE ROV O Horke viko far JOSEPH TRINER . SA»M»nd Ave. GLAS NARODA, 25. JULIJA, 191*. Skozi šibe. Ruski spisal Ski talec. Poslušal sem te pripovesti in srce se mi je krč čilo od žalosti in strahu. In zazdelo se mi je, da je vse življenje mojega očeta dolga, dolga pot "skozi šibe", palice, knute, biče, krepelca, skozi bridke /Jilitve, neskončne nesreče, krivična poniževanja in skozi teptanja vsega človeškega v njem!... (n kakšen človek je bil to! Nadarjen, bistroumen, pameten... Še do danes ne morem razumeli, kako si je mogel ohraniti toliko ra«losti do življenja, toliko samozavesti in dobrotljivosti, kako je mogel biti veseljak, igrati s tolikim navdušenjem na harfi pomirjujoče: "I^e pijmo, za pojmo, vse gorje pozabimo!" Nekoč ko me je oče dolgo preko polnoči uspaval s svojimi pri-povestmi in sva ležala skupaj v čumnuti brez luči, se je začulo v gostilni nakrat žvenketanje razbitega stekla, a potem je zazve-nel denar v šatiili, kamor je spravljal oče, kar je izkupil. Oče je skočil pokonci, si privezal urno nogo, zažgal v naglici svečo in pogledala sva previdno skozi polodprta vrata v gostilnieo: toda tam je bilo že vse tiho. Sla •va za mizo; oče je pogledal v miznieo: velika, z bakrom okovana skrinjica z denarjem je izginila, okno nasproti mize pa je bilo razbito. Tat je ušel s skrinjico skozi okno, zvenel pa je bil bakreni in srebrni drobiž v Satuli, ki jo j « tat bržčas obrnil. Vsa vas vedela, da ni znašal očetov zkupii t k na mesec ni'"* manj kot petsto rubljev, a bilo je že blizu prvega, in oč»* je pričakoval gospodarja, da mu izroči zasluženi denar. Da se je vlom res izvršil, je potrdila vsa vaška policija, ki je bila takoj pokonci; a drugega dne je pritekel takoj gospodar, bogat trgovec. Bil je debel, ter je imel široko, v obliki pahljače ostriženo brado, le eno oko in na telovniku dve debeli verižici. Navadno se je vedno šalil z očetom, kakor je bilo videti, ga je cenil v»*w>ko, rad je poshiAal njegovo brenkanje na harfi in je imenoval Očeta vedno "orel"; morda zato, ker je bilo v obrazu in sploh v vsej naravi nenavadnega gostilničarja . nekaj orlovskega: orel z odrezano nogo in z ostriženimi perotini. Toda sedaj je gospodar p ribe žal v gostilno, zasop-ljen, ves v skrbeh in nezadovoljen. Kdino oko je sukal srdito semintja, koz« v i obraz je bil ves rudeč... "Orel!" je zakričal, "ali je mnogo ukradenega "Petnto rubljev ! je eodgovo-ril oče: "ves izkupiček!..." Gospodar se je zgrudil na stol, potegnil je svoj rudeči robec iz ž«'pa in si je začel brisati potno ple*<>... "Petsto rubljev!" je ječal s hripsvim glasom, "ves izkupiček! Zakaj sem te vzel brez kavcije? Kaj naj ti vzamem, ti lakota?" "Lev Osipovič!" je vzkliknil 0»-itajo<"» oče. *'Kaj sem morda jaz kriv? Ali bi ne bili lahko tudi nune ubili zaradi vašega denarja In končno kaj je vam petsto rubljev T" "Kaj?" je viknil gospodar, "orel! Vršna si, ne pa orel! Dopustil si. da so ukradli moj denar. sedaj se mi pa še posmehu-' ješ? Petsto rubljev — to je nekaj denarja! Ne pobereš jih kar ta-1 ko na tleh !.,. " "Včasih se pa vendarle zgodi, da jih pobere človek na tleh!" je ! odgovoril oče in je vrgel v trgov-j ca deb«lo u*njato, gosto napol-njno denarnico. "Jaz sem orel", je nadaljeval prezirljivo, "sem in ostanem orel, a glejte, kdo ste vi!" Lev Osipovie je odprl listnico: v njej so bili sami bankovci. "Kaj je to?" je vprašal ne-zaupno. "Petsto rubljev!" je odgovoril oče. "Pomirite se, vse je tu. Vedno sem imel ves denar v skrinjici, a to noč se mi je zdelo, kakor bi mi nekdo šepetal: vzemi ga, vzemi seboj v žep! In vstal sem ponoči iz postelje, vzel bankovce iz skrinjice in jih spravil v žep! Tn kar nakrat so bili tu tatovi. No, ostalo jim je le osem rubljev, malenkost..." "O ti moj.orel!" je kliknil trgovec kakor pijan veselja. "Ti si diH-ko! Rad te imam? Z eno besedo: orel, to je pa res!" In začel je stresati s svojo mastno šapo veliko mišičasto roko mojega očeta. V svoji radosti je dal trgovec odmašiti buteljo nekake kimljev-ke in pila sta jo prav prijateljski. Oče je igral na svojo harfo, jaz sem pa zvonkljal k njegovi igri. Lev Osipovie je bil silno dobre volje in je kričal vedno zo-pet: "Res, orel!" Oče po je samo stresal svoje kodre. "Ti. orlič, — na!" Že natrkani gospodar me je uščipnil ter mi podaril nov papirnat rubelj. Listek je šumel kakor da je oškrob-Ijen in lepo je dišal. Bil sem jako vesel. Oče in Lev Osipovič pa sta izpila še enega. "Nu," je dejal končno trgovec. "sedaj pa treba ohračunati. Razveseljevali je in delo. vsako ob svojem času! Gorje ti, če te zalotim pri kakem sleparstvu! Ila-ha-ha-ha! To ti zagodem!... Or-rel !".. . In začela sta računati. Ko sem pri bežal čez nekoliko časa k njima v gostilno, sta se prepirala. "Kakšen zaostanek?" se je razvnemal oče. "Ta zaostanek morate črtati: dal sem kmetom na dolg, ker so porabili tisto malo žita za svoje kljuse; in zato so tudi začeli krasti." Gospodar se je bavil mirno z računalom in je odgovoril hladno: "Črtati ne bo mogoče! Odra-eunim ti od tvoje plače!..." Oče je pobledel. Njegove orlovske oči so se zabliskale. "Kaj?" je Spregovoril tiho in s tresočim glasom, v prsih mu je pa kar vrelo silnega gneva. "Tega in moreš črtati, ko sem ti rešil petsto rubljev? Saj bi jih bil lahko utajil!" "Lahko bi jih bil utajil a jih nisi! To se pravi, tla si — bedak. Bil sem v tvojih rokah, toda nisi me znal držati, čemu bi ti sedaj prizanašal? Razsodi sani orel!" "Tako torej?" "I, kako pa!" je odgovoril mirno gospodar ter se uglobil v račune. Nozdrvi šilastega nosu so mu postale popolnoma plošč-nate, oko je zrlo hladno in nepremično v blagajnično knjigo, ves njegov kozavi obraz pa je dobil neprijeten, zverski izraz. Nasti je mučen molk. "Ven!" je kriknil nakrat oče. bled in ves trepetajoč same bes-nosti. Gospodar ni mog«'l od začudenja ničesar odgovoriti, ves bled je strmel v očeta. "Ven, capin!... Nisem tvoj Itlape z ene strani v drugo, ne izpodbil, parniku v tretjem razredu. Vroe noge. poletni dan je sijal svečano nad Oprijemajoč se z levieo mize, pokojno hladino reke, a nasproti je gnal oče trgovea proti rratom j se nam je zibala panorama zele-izhoda in ga je sunil ven, toda no-grmieastih gor. Resno in za-nasprotnik se je uprl v podboj, I rftišljeno so molčala ta krasna strašno je buljil z očmi in hropee, hribovita obrežja, peščeni polo-je izkušal izpodmakniti očetu le-1 točki so blesteli kakor zlato in seno nogo. Tedaj pa se je zgodilo j zdajpazdaj je pogledala ^adoved-naglo nekaj nepričakovanega: no izza gt>r kaka vasica. Včasih je izpustil vrat sovražnika,1 je plul naš parnik prav pri bregu nil je visoko svojo leseno !0b podnožju ogromnih skal, in 5 [.<1 FMBikei i 417.T10 kos occ dvi« št lilo in sunil 7. njo trgovca v debeli, mehki trebuh. Lev Osipovič je zletel po stop-lijieah. II. Z očetom sva se izselila in osta-vila vas za vselej. Na očetovem hrbtu sta viseli harfa in cula. Z levo roko se je opiral ob debelo železno okovano palico, za desnico sem se ga držal jaz in sem stopical za njim po prašni cesti, izpod sive čepice so vihrali po vetru njegovi dolgi kodri, iz kratke črne pipice, ki jo je tiščal med zobmi pa so se dvigali dehteči oblaki dima v sveži zrak. Soluee je sijalo svetlo nad zeleno stepjo, ves se je potapljala za holmom, a spredaj je blestela v solncu, kakor srebrn trak, široka Volga. Mater sva spravila v rojstno selo k dedu, sama pa sva se izpremenila v potujoča muzikan'a. "Najprej pojdeva v Nižjnij na semenj, Kopka!" mi je dejal oče. "Pravijo, da zaslužijo tam muzikanti mnogo denarja! Tam pojde naša stvar kakor po maslu, vsak dan dobiš od mene pe-tieo za knjiga!" Takrat sem čital strastno rad povesti. Živel sem v nekem čudežnem :ivetu junaških činov Je-ruslana Lazareviča, kraljeviča Bo ve in Francila Venziana; in čital bi bil rad vsak dan novo pravljico. "Pojdiva!" sem odgovoril, ♦čuteč v sebi herojski duh Jerusla-na in Bove. Pred nama se je razkrivalo fantastično življenje potujočih muzikantov, polno dogodkov, bogato novih vtiskov, blestečih slik. Tri dni in tri noči smo pluli na takrat je bilo treba dvigniti visoko glavo, da si videl vrhove gor. Gozdnato in grmičasto hribovje se je menjavalo z golimi holmi. popisanimi s pravilnimi vzorci obdelane zemlje: s kvadrati zlatega žitnega polja, s črnimi progami razoranih njiv in z zelenimi pašniki. Visoko, vrhu gor so lezle jedva vidne črede črnih in belih ovae, kravic in konjičkov... Vse so s° zdele majhne kakor otroške igrače. Tudi vaške hišice z belimi cerkvicami in z majhnim zvončkom selskega zvonika so bile videti kakor igračice... Tupatam je prihajalo po zviti stezi proti reki pestro opravljeno dekle po vodo. a ob bregu so se gugali čolnički, nagi otroci so se podili semintja, se kopali in škropili z vodo, in njeni pršči se brizgi so v solncu blesteli kakor demanti. Vse to življenje je plulo počasi mimo nas in se iznova menjavalo z veličastnimi gorami in divjimi skalovji. "Glej. Kopka." mi je rekel nekoč oče, "to ie pečina fstenke Rn-zina! Pravo orlovsko gnezdo!..." (Pride še). fiambirg-Amerika črta HsjveCjs parabfs4«Ji drsiba ss ivsis. ki Tcdfft«]« 74 imSUenlh fit« NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stro ko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i • Frank Petkovšek •Javni Notar (Notary Public)} : 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. je ponovil oče. Njegov bas zgrmel, da so s plašno stresi.* na policah steklenice in kupice. Zgrabil je s svojo krepko, z debelimi žilami opleteno roko gospodarja zadaj za vrat in ga je stresel. Med orlom in Levom Osipovi-čem s« je vnela borba. Nekoliko minut sta se borila molče, slišno je bilo le njuno silno dihanje. Trgovec j" bil na videz mnogo krepkejši od očeta, toda v resni-ei je bil oče močnejši. Posluževal se je samo ene roke. z drugo se je držal za mizo, da bi mu nasprotnik, katerega je butal besno KUPON — zs — Premier Dictionary 25. julija 19X4. Ime Mesto . i Država CT Opomba Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej HP* dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna Mr posebej, ker je knjiga obširna. Za pofttnino je nritaftiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pu 10c; x* 4. SOe; ss 6. pa» 2bc: ta 7. psi 3lc; sa osmi pa* S6c. — Zs dm vsakdo na poiti. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja heJo vino po ......... ...... 70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Dro^nik 4 pallone za .................... $11.00 _ Brinjcvec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročbo se pripoioča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohio. ,NA|| ZASTOPNIKI k«torl to pooolaitenl »obirati naro4»*!n# u "Glas Naroda" In fcnjl««. kakor tu* •a vm Bank Saloon). Walaanbur«. Colo.: Anton Rafflvk tadianopolia, ind.: Prank tJraJnar Oopua, 111.: Dan- Bado-rlna*. Chic so. III.: Frank JurJovaa La Salle. Ml.: Mat Kom p Joliet. III.: Frank Laurlch In John Za letal. Ulnar«i. Kana.: Jahn fttaJa. Waukagin, ill.:. Frank FetkorSafe la Katk. Oarin. fa. Chicago, III.: Frank Cars* Springfield, III.: Matija Barbari* P ronton ae. Kana. In okolico: Vruk Vfrw Mulbory, Kana. {p okolico: Martin Kop Calumet, Mich in oko I loo: Pave! Shalta in M. F. Kobe. Manlotlaue, Mian. In ekeMeei k Ko- unii Fell«. Ml. v.: Prank Gnctrta Cleveland, Ohio: Frank Bakaw, I, m lačlč. Chaa. Karllncar In Frank Ki •aSfi. Krldtoport. Ohio I« okpllppf doSevar. I Sarboton. O. In okolico: AJola ColimMood. Oble. Math. Slapnlk. Lorain, O. In okolico; John Ki W E. S9tb St. • Vownpatown, O.: Anton KlkaH. I Orepon City. Oreg.: M JurnOm-i Allepbony. Pa. In okotloo: M. | Sraddock, Fa.: Ivan Germ, j •rldgavllie Pa.: Rudolf riatartak. j Surdl no Pa. in okolico i Joka Kar MS Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk. etarfdpe. Pa.: Anton Jarlna-Canonaburg, P«.: Joan Kokliek. •rouptboa. Pa. in oxolloo« Antes ftenpe. M lob. I Ukovl«. Cblaholm, Minn.: K. Medved In Prank 2a*ar Oulutn. Minn.: Joaepb Wy, Minn. In okolico: I' fcob Skerjanc In M. L kvalptb, Minn.: Jurtl inn«: Kotna !■ Qllbort. Minn. I« akoNoai 1 Hlbblnp, Minn, t XVnn PouSa. —V---Geo Mai Virginia, iff Inn.: Anton M. Louie. Me.: Mil Cxport, Pa. in okolloa: John Propter.. Foreat City, Pp.: Karl Zalar in Prank Parrel I, Pa.; Anton Valantlnei& Irwin. Pal In okolico: Prank D« iohnetown. Pa.: Prank Oebreoja. Meadow Lanpe, Pa.: Oeo. Scbnltn. Moon Run, Pa. »n okolico: Fr. M Plttaburgb, Pa.i Ignacij Ipiaz Magister. Frank Bambič in Z. Jakie. Unity Sta.. Pa.: Joaepb 6ker*J. •teeton. Pp.; Anton M PapUL Wniock, Pa.: Prank Seme in Joaepb Patera eL Wlntarpuartara, Utah: Lndi ■tsek Diamond. Waah.: Or. ~ /aan.: Jakob Vp. In okollopi In Frank BartoL Qrafton, Wla.: Jahn Milwaukee, Wlp.: J Milwaukee, Wra.: Joel p Tratnik. John Vodovnlk in Frank Meh. Wlwirs.i a. » «vatbrl,an d MO Crevljpv dole, 68,000 ton, "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 69,000 ten Direktna bvpbs med NEW TORKOM ii HAMBURGOM, PHILADELPHIO m HAMBURGOM, BOSTONOM b HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Nsjai^c cene za f stari kraj n nazaj. Pe RED STAR LINE Plovitba med New Yorkom in/Antwerpnom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ZEELLAND 11,304 tone FINLAND 12,760 ton. Največje udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vsebnjn kabine po S, S in 0 postelj, o bedni ce, ko- pnlnice, pralnice itd. Za nadnljce podrobnosti obrnite ss na: Bambarg-AmericM Lise, 45 Broadway, New York sli ns krajevna stents. KROONLAND 12,760 ton. VADEELAND 12,017 ton. L.APUAND 18,694 ton. Kratka in.udobna pot sa potnike t Avstrijo, na Ogrsko, 81ovez.sko, Hrvatske in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi dele lami ja dvojna direktna ielesnifika svesa. Posebno se ie sttrbi sa odobnost potnikov modkrovjn. Tretji rasred ob »to J' od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nsdsliae informacije, cene in voine I stke obrniti se je nsi RED STAR UNE ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR/i DRŽAVAH. No. 9 Broadway New.Yorlt. 94 State Street Boston. Mkm. 1319 Walnut St. Philadelphia, Pa. 619 Second Ave. Seattle. Waah. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. IIL 1306 "F" St., N. W. Washington. D. C 210 St. Charles St. New Orleans, Ijt. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Francisko, CaL 121 So. 3rd St. MlneapolU, Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Izšla je liSna knjiga: "VOJSZLA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo Teč iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkann" sestoji iz 13 posameznih, seaitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 alikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših, spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p s 15c, vseh 13 se&itkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: _ , Blovenic Publishing 0on 82 Cortlandt St.. New York Cit/. reJufaaal je iinafditelj na juspešnej -še tinkture na svetu Alpen-tinkture in Alpenpeaaile - Ženskam in moikim. kateri jo rabijo, zrastr jo v le-suh tednih lasje popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo eeiveli Ravno take sraste možem! ▼ Sea tih tednih brade in brke. ki ne bodo izpadalo in ne bodo postale sive. O teku 3 dni popolnoma ozdravili revmatizem. kostitol, trganje po rokah, nogah ia hrbtenici. Kane. opekli- | T„ _ ne. bale, tare. kraste in kurja o^esa. bradavice. | TKUl rl AM nfc A U potenje n-jg, zeb'ine itd. odstranim v treh dneh. i Moja zdravila ao registrirana v Washinfrtonu. ' znamenje, da so čista in najbolj nspešne. PUite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCI0, 1093 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez ovpeha. plačam {SCO. gompagnie Generale TindaDiip (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: *LA PROVENCE** aa dva nitka i"LA 5AVOIE" |ta dva vijaka TAJLORRAINE" ■■ dva vijaka" TA FRANCE" laa »tiri vijak* Kxpresnl parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rcchambean^in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Obesebron^b BuUding. Poštni pamikl odolnjejo vedno ob sredah Is pristanišča številka <7 H. K. *LA SAVO IE 29. julija 1914. tFRANCE 19. avg. •LA LORRAFXE 5. avg. 1914 *LA SAVOIE 26. avg. *LA PROYEXCE 12. avg. 1914 *LA LORRAINE 3. sept. Kxpresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: 8. avg. 1914. *LA TOURATNE 5. sept. •CHICAGO 29. avgusta 1914 * XT AGAR A 12. sept. "LOUISIANE" direktno do Bordeaux-a 27. julija 1914. Parnik s kabinami saino enega razreda $4") iz Xew Yorka v Bordeaux. , Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. 1914. 1914. 1914. 1914. 1914. Avstro - Amerikanska črta (preje Bratje Cosullch.) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. / i Mmi Regularna vož«j aa ie« rtjaka 'Mamtma WiiIHCHl"| med New Yorkom, Trstom In Relco, Pena vožnih listkov ia New Yorka aa HL razred ao do; Trf spodaj navedetfl »otj brodi na dva vijaka brezžični brsojaV KLICI, - LATM2, MABTA WAXHINGTO^ ~ ARGENTINA, j OCEANIA, kranz jomea & \ \ TESTA ..... LJUBLJANE REKE ...... ZAGREBA .. KARLOVCA $25.0« t, $26.18 $25.00 $26.08 $26.2» OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiaer Frana Joseph L in Martha Washington znaša $4.00 več. n. razred od Marthe Washington in Kaiser Fsana Joaeph I« od $65.00 do $70.00. Vsi dragi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros k Co., Ceo. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y.