TEDNIK Pim. 18. dceiiihra 1970 LETO KXI1I., §1. 48 Cena 0.60 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Prebujene fašistične sile v Italiji Želimo prijateljsko sosedstvo Predsednik republike Jo- sip Broz Tito bi moral na povabilo italijanskega pred- sednika Saragata obiskati sosednjo državo, obisk pa so preložili v skupni želi i po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih odnosov. Do tega sklepa so prišli predstavniki boeh vlad, po- tem ko so v Trstu fašisti pri- redili demonstracije in pre- tepli skupinoo slovenskih študentov ;:ržaške univerze. Vsa jugoslovanska in tudi demokratična italijanska jav- nost je ostro protestirala proti zadnjemu izpadu neo- fašistov, ki so iz ropotarnic privlekli na dan stare meto- de Dreganjanja Slovencev v Italiji. V ponedeljek se je na manifestaciji v Trstu zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so na Trgu Goldoni ostro obsodili nove težnje po fašizmu. Pro- tifašistično manifestacijo sta organizirali tržaška pokraji na in občina, spregovoril pa ie tudi tržaški župan ing Marcello Spaccini. ki je po- udaril, da je v Trstu malo neofaš'stov. da pa so pretek- li teden prišli iz drugih kra- jev Italije. Svoj govor je za- ključil s pozivom na mir in svobodo, odločno va se je zavzel tudi za boj proti na- silju. Jugoslovansiki delovni lju- dje so ob fašističnih izpad'h v Trstu ogorčeni, Mladi so po vsej Sloveniji (tudi v Ptu- ju) priredili protestna zbo- rovanja, študentje v Ljub- ljani in Mariboru pa so se zavzeli za pravice zamejskih Slovencev v Italiji in Avstri- ji, kjer je v zadnjem času prav tako ogroženo delovanje Slovencev. Izpadu neofašistov je pre- cej pozornosti posvetil tudi tisk v drugih državah, v glav- nem pa lahko ugotavljamo, da se povsod zavzemajo za dokončno rešitev cone A in B. Popolnoma jasno je. da Jugoslavijo in Italijo vežejo mnogi drugi skupni interesi, zato bodo morale italijanske oblasti poskrbeti, da fašistič- ne skrajneže »umirijo«. Do- končna ureditev obmejnega vprašanja pa rrK)ra biti takš- na, da bodo ljudje naših na- rodnosti deležni v Italiji vseh pravic, takšnih kot jih imajo Italijani pri nas. -d TEbMIM)MAIWPOS\/ETU SPREJET PREDLOG ZAKO- NA O PRORAČUNU SRS Pod predsedstvom Staneta Kavčiča je izvršni svet Slo- venije obravnaval predlog zakona o proračunu Slove- nije za prihodnje leto. Pred- račun predvideva 880 milijo- nov dinarjev, kar pomeni, da je ožji del proračuna večji od lanskega za 11 odstotkov. Sprejeli so tudi nekatere ukrepe, s katerimi bodo go- spodarstvo v prihodnjem le- tu razbi-emenili za 225 mili- jonov dinarjev. Dr. JAKOV SIROTKOViC, podpredsednik ZIS Mitja Ribičič je predlagal za novega podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Jakova Sirotkoviča, poslan- ca gospodarskega zbora; ko- misija za volitve in imeno- vanja zvezne skupščine pa je njegov predlog sprejela. Si- rotkovič je bil za poslanca izvoljen v Hrvatski, ki ji tudi prioada mesto podpredsedni- ka v ZIS. skupno poveljstvo Egipt, Libija, Sudan in Si- rija so podpisala pogodbo o skupnem vojaškem povelj- stvu. Ta dogodek lahko ima precejšnje posledice na na- daljnji potek položaja na Srednjem vzhodu. Sirijski premier Hafjs al Asad je iz-i javil, da je to prvi korak k , uresničevanju federacije šti- ! rih držav. PPvAVDA OBTOŽUJE Moskovska Pravda je ostro obsodila ZDA, češ da pod- pihujejo Izrael k uporabi je- drskega orožja. Po mnenju sovjetskega tiska Američani ne izbirajo načinov, kako bi preprečili miroljubno rešitev krize na Srednjem vzhodu. Ameriški časnik Washington Post je menda priporočil Iz- raelcem, da v skrajnem on- meru vržejo »prgišče malh jedrskih bomb«, po mnenju Pravde pa ie to priprava ameriške javnosti na avan- ture vladajočih ameriških političnih in vojaških kro- gov KAMBOSKE OSVOBODIL- NE SILE napredujejo V Kambodži nadaljujejo s hudimi boji za dostope h glavnemu mestu Phnom Pen- hu. ki so se mu osvobf>dilne sile pribržale že na 75 kilo- metrov. Istočasno pa so bile v Saigonu množ'čne proti- ameriške d-monstracije. ki jih ie Dovzročilo ravnanje nekega ameriškega marinca. ki je ubil dvanajstletnega dečka. Cernik izključen Na Dlenumu CK KP Češko- slovaške so iz oartije izkliu- čil: bivšega predsednika vla- de Oldricha Cernika Cen- tralni komite ie tudi soglas- no zavrgel akcijski oragram KPC iz SDomladi leta 1968. Se ne dolgo tega so nekateri vidni voditelji zagotavljali, bodo dobre strani progra- ma deloma ali v celoti rea- lizirali. v peruju spet potres Območja severnega dela Peruja in južnega dela Ek- vadorja je soet orizadejal oolres. katerega moč je bila med sedmimi in osmim' sto- oinjam- no nichterjevi lest- .vici. Življenje je izgubilo Sno oseb več tisoč na jih je hilo poškodovanih Več kot 3000 orebivalcev je ostalo brez strehe. POSLOVNI USPEH DELOVNIH ORGANIZACIJ GOSPODARSTVA IN NEGOSPO- DARSTVA ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1970 V ORMOŠKI OBCINI UGODNI REZULTATI GOSPODARJENJA v ormoški občini ni de- lovne organizacije gospodar- stva in negospodarstva, ki bi v obdobju januar-septem- ber 1970 poslovala negativ- no, so ugotovili odborniki obeh zborov SO Ormož na zadnji skupni seji, ko so ob- ravnavali analizo gospodar- jenja v občini za omenjeno obdobje. Posebno zadovolji- vo je, da so izločena neraz- porejena sredstva viagalj v modernizacijo proizvodnje, kar dokazuje, da so ormoške' delovne organizacije zaveda- jo nujnosti takšnih delitve- nih razmerij. Med posameznimi struk- turnimi deleži porabljenih sredstev je zaslediti da so stroški za izplačilo dnevnic, terenskih dodatkov in po- dobnih izplačil porasli v primerjavi z lanskim letom za 30 odstotkov, kar daje slutiti, da posamezne delov- ne organizacije regulirajo višine ooprečnih o.sebnih do- hodkov. določen'h kategorij zaposlenih s sredstvi, kj ima- jo značaj materialnih stro- škov, s čimer se izogibajo nlačilom družbenih obvez- nosti. Takšni oostopki so za- konsko nedopustni niti niso v meJah določil josoodarskp in družbene reforme, ki ie naložila delovnim organiza- cijam racionalno gosoodar- ienie. niso v skladu z razni- mi resoluciiami predstavn-- ških o'"<^anov še mani na 7 zaskrbljujočim gosDodarskim stanjem ki ie nrav zarad takšn'h in oodobn^h krš'tev zakonskih in družbenih norm zabredlo v večjo sta- bilizacii.sko nesrotovost. Kliub temu oa v ormošk- '>bčini le niso toliko dopri- nesli k jugoslovanski gospo- darski ne.-tabilnosti kot dru- god. Rezultati gospodarjenja kažejo, da je celotni doho- dek bil povečan v indeksu 113, porabljena sredstva 115 in dohodek 108. Pogodbene obveznosti so se zmanišaie za 8, zakonske obveTnosti pa za 5 odstotkov. Nasprotno pa so se bruto osebni dohod- ki povečali za 8 odstotkov. Ostanek dohodka je pove- čan za 31 odst. Vzporedno se je povečalo tudi število za- poslenih za 6,6 odstotka. Te številke povedo, da so ormoška podjetja v omenje- nem obdobju gospodarila stabilneie kot jugoslovanska celota. Kako se bodo te šte- vilke zasukale v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. ko bodo pripravljali bilanco za vse leto, je glede na stabili- zacijske ukrepe težko reči. Nekatera ormoška podjet- ja že močno čutijo ukreoe, ki jih sprejemamo z name- nom stabilizacije jugoslovan- skega gosr)odarstva. Trgov- sko Dodjetie Zarjo je priza- delo količinsko zmanjšanje denarja v obtoku ki zaradi povečanega obsega dejavno- sti boleha na oom.anjkanju obratnih sredstev. V zadnjih dveh letih je visela pretežno na ramenih dobaviteljev, za- to jo je prizadel tudi ukrep, da nihče ne more imeti dol- žnikov, starejših od dveh mesecev in tako bo tudi Zar- jo vsak dobavitelj prisiljen izterjati. Podoben problem z obrat- nimi sredstvi se pojavlja tudi v tovarni »Jože Keren- čič«. Podjetje uvaža iz kon- vertibilnega področja pri- bližno za 600 milijonov sta- rih din surovin. Sedanji u- krep. da je treba dajati tri- mesečni polog v višini 30 odstotkov vrednosti blaga, ki ga nameravajo uvoziti, je velika ovira za prve mesece v prihodnjem letu. V Ormožu se močno zave- dajo, da so takšni in podob- ni ukrepi za stabilizacijo ju- goslovanskega gospodarstva potrebni, vedo pa tudi, da bo potrebnih mnogo napo- rov in truda da bodo našli ustrezne rešitve. Voditi bo- do morali takšno poslovno politiko, ki bo zaeotovila na- dalinjj razvoi občin? tudi v okviru stabiliziranega go- spodarstva. ir Obvščamo vlagatelje in lastnike devvn''h računov, da bo naša banka — Kreditna banka Piuj opravljala posle hranilne službe oo^le deviznih računov občanov in da bo odkupovala tuje valute in prodajala tuie valn'p na no^ne liste tud- oh sobotah 19 in 26 decembra v času od 7. do 13 ure. Priporoča se Kreditna banka Ptuj do nedelje, 27. dec. 1970. Zadnji krajec bo v ne- deljo. £0. decembra, ob 22 08. Napoved: severni ve- trovi bodo dovedli še nekoliko hladnejše ozra- čje, oblačno bo, tu in tam je možno rahlo sne- /pnje ali rosenje. Snež- ni meteži so možni na iVTadžarekem. Srbiji. Bo- sni in Črni gori. Okrog 23. decembra ho zjasnilo in otopli- lo. Zi novo leto so večji izgledi za sončenje kot za smučanje. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — PETEK, 18. decembra 197( le pri odločanju ne Zapisi s konference sekcije za družbena aktivnost žena v Ormožu v 1orek. 8. dec. t. 1. je bila v Ormožu razširjena konfe- renca sekciie za dr\ižbeno aktivno«! žena. O nalogah, pri katerih reševaniu bi se naj angažirale žene ?o govorili Franc Zabota Mi m ca Pišek. Edvard Paiek. Minka Rajh. Mira Frangež in Nada Jova- novic. Predsednica sekcije Marica Brazda je uvodoma onsala položaj žena v ormoški ob- čini, ki so široko angažirane v proizvodnji ter oovsod drug''e. kier so ooirebne on- dne roke da o.'? istočasno n:- po rešena vprašania otroši^e- pa varstva, prehrane otrok, in takšno stanie povzroča mnogo težav osebnih, dru- ž'nsk h in družbenih. Vse te težave pa onemogočajo ženi — kmetic: ali delavki, mate- ri, gospodinji večje družbe- no udejstvovanie. Posledica tega ie. da ie mnogo prema- lo žena v raznih oreanih dru- žbenih vodstev Dodietij za- vodov, družbenih in družbe- no-Dolit čnih organizacijah. To so (še vedno) odprta vpra- šanja v zvezi z udejstvova- niem žena ori ustvarjanju dohodka in snloh v družbe- nem življenju Vsebino referatov drugih udeležencev konference o-b- iavljamo v posebnih sestav- kih. najpotrebneiš;h materialnih sredstev Zelo hudo ie. če je alkoholik mož. mnogo huje pa ie. če se vda oijači žena. Ta se vda alkoholu, ko vidi. da ie zaradi moževega pitja družina uničena. V takih pri- merih so otroci prave žrtve tega demona, ker ostiinejo brez vsega ootrebnega ooleg tega pa še brez nujno po- trebne družinske topline. Občina Ormož je glede al- koholizma nekje v .sloven- skem poprečiu čeprav je vi- norodna. Potrebe pa so tudi tod narekovale organiziranje boja proti tem nezaželenim pojavom. Zato ie bil ustanov- ljen odbor za boj proti alko- holizmu V letošniem aprilu je bil popis vseh alkoholikov ter poskus za njihovo orga- nizirano zdravljenje. To je sicer velik korak naprej, to- da odprava problema alkoho- lizma je dolgotrajen proces, ki zahteva dvig ljudi na vi- šji nivo. na nivo. na kate- rem bo prešlo v zavest ljudi splošno veljavno, za vse va- žno pravilo, da je piti alko- hol v zelo skromnih količi- nah v redu stvar, da pa je pretiravanje v tem pogledu (kot v vsakem drugem) le obupna škoda. ki ga v K'dričevem poznajc kot zelo vestnega in aktiv- nega člana društva priiale- Ijev mladine. ?aj je ta orga- nizacija do sedaj dosegla iz- redno dobre rezultate ori svoiem delu. Podored^ednil je še naprej ostal Mila« Magdič, medtem pa je na- mesto dosedanjega blagajni- ka organizacije inž Vaclava VRABICA, ki je tudi prosa] za razrešitev zaradi študija, bil imenovan dosedanji pred- sednik Franc MESKO T« premike je bilo nujno po- trebno izvesti že tudi zaradi tega. ker so nekateri člani odbora, ki imaio ključne funkcije v odboru, prevez obrem.enieni z delom tudi izven odbora SZDL, medlem ko nekateri majo še proste- ga časa, ki ga lahko boli po. svetijo delu organizacije, le bo le na tak način dosegala boljše ter vidnejše rezulta- te. Upajmo, da se bodo ti rezultati kaj kmalu pokaza- li ter tako opravičili omenje ne kadrovske spremembe v KO SZDL Kidričevo. F. M. POŽAR V LESKOVCU Iz doslej še nepojasnjene- ga vzroka je izbruhnil v po- nedeljek. 7. decembra, ne- kaj pred pol 12. uro ogenj v gospodarskem poslopju Jožeta Drevenška v Spod- njem Leskovcu 20. Gospo- darja ob usodnem trenutku ni bilo doma. odšel je zju- traj po opeko k Jakobu Vi- doviču v Repišče in je med potjo domov izvedel strašne novico. Gospodinja pa je do- vedala: > Skozi okno sem o- pazila dim na dvorišču. Ste- kla sem ven in opazila, da ognjeni zublji objemajo go- spodarsko poslopje nekako v sredini. Požar se je blisko- vito hitro razširil na obe stran: in v hipu je bila ce- lotna lesena, s slamo krita zgradba v plamenih. Domači prostovoljni gasil- ci (koliko jih je pač biio.i ker velika večina jih ie za- poslena izven leskovskega območi-a) so prihiteli na po- moč vendar ie ogenj bil ta- ko močan, da se ni dalo :z poslopja rešiti ničesar, a po- žar so lokalizirali, da ni 7JA- jel stanovanjske hiše in hle- vov. Rešiti so še hoteli že gorečo kopo sena. a jim ni uspelo, ker jim ie veter, ki je bil ognju naklonjen. tO preprečil. Lastnik stavbe ki ima 3 nepreskrbljene otroke je utrpel ogromno škodo, sai mu je ogenj upepelil poler celotnega gospodarskega po- slopja, vse stroie. orodje, vo- zove, vinske sode s 400 1 sad- jevca, nekaj zrnja okrog 3 kub metre hlodovine. 2 kub. metra tesanega lesa 1 kub. meter desk in seno, tako da ima danes ob zaprtiu paše 11 glav goveda brez krme Le ob dobr^ Domoči sosešči- ne bo lahko obdržal vsaJ ne- ka' živine !^koda bo le del- no krita z zavarovalnino JM. STANE HOJAK - NOVI PREDSEDNIK KO SZDL KIDRIČEVO V četrtek. 10. 12. 1970. je bila v Kidričevem četrta re- dna seja kraievne organiza- cije SZDL Kidričevo. Na dnevnem redu je bila raz- prava o formiranju odbora za splošni liudski odpor ter kadrov.sko vorašanie nekate- rih sprememb v odboru. Gle- de prve točke so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij Kidričevega. To Je bilo potrebno predvsem zaradi tega. ker se ie na tej seji evident-ralo ljudi, ki pride- jo v poštev pri formiranju odbora za splošni liudski odpor. Po temeJditi razpravi je bilo evidentiranih 36 lju- di iz raznih organizacij in društev, ki bodo prišli v ožji sestav bodočega fxibora oz. izmed vseh teh evidentira- nih članov bo imenrn/an od- bor za splošni ljudski odpor. Nato je bila razprava o ne- katerih kadrovskih nremikih v odboru KO SZDL. Doseda- nji predsednik Franc Meško je namreč prosil odbor za razrešitev zaradi oreobrcme- njenosti. kar so pršotni tu- di z razumevaniem vzeli na znanie ter sklenil: da se za novega predsednika krajev- ne organizacije SZDT, Kidri- čevo Izvoli Stajoe HOJAK. Odbor za boj proti alkoholizmu , Na konferenci sekcije za družbeno aktivnost žena v Ormožu je Mira Frangež go- vorila o ustanovitvi odbora za boi oroti alkoh lizmu Opozorila ie da za.s]ed'mo v časop:s-h vsak dan vesti o prometnih nesrečah ter o družinskih in javnih škanda- lih k' iim v pretežni meri hntrnip alkohol C"e hočemo bliže spoznati to problemati- ko moramo ugotoviti vzroke, k' napotijo človeka v alko- holizem To so najpogosteje najrazličneiša razočaranja v življenju Človek se postopo- ma vdaia alkoholu, ta oa prav tako p.^siopoma uničuje niegovo zdravje Hujše po- sledice alkoholizma pa na- staiajo v družinah. Najbolj trpijo zaradi tega zla otroci, ki najpogosteje ostanejo brez i£ii¥0{ otroškegci varstvo je bil naslov referata Ed- varda Paieka Otrok ie v današnjem tempu ž vlienia v pogonh. ko sta st-arša več- ji del prezaposlena, da bi za- gotovila svoii družini po- trebna matenalna src-dstva. najbolj prizadet. Otrok osta- ja, če ni otroškega varstva, zaprt v stan^^van'«, ali pa zaide v »družbo« ki nani lahko negativno vpliva. Ze do-lgotrajno bivanje v osam- lienosti oušča določene sle- dove v otrokovi du.ševnosti. da o Dosledcah slabe druž- be sploh ne bi govorili. Ker se z otT-okom nihče ne ukvar- ja toliko kolikor je za nje- gov razvoj potrebno dobi otrok občutek, da ga nihče nima rad. to pa tudi zelo ne- gativno vpliva na njegovo duševnost. Vse to narekuje razširianje organiziranega otroškega varstva. Določeni koraki so bili storjeni z u- reditvijo vrtcev pri Miklav- žu in pr: Veliki Nedelii po- leg že obstoječih v Ormožu in Središču. Nuina je potre- ba odpreti vrtce še na Kogu. v Ivanjkovcih in v Podgor- cih. Referent ie govoril tudi o skrbi za osnovnošolsko mla- d no. posebno v zvezi s pro- blemi otrok v*>začev ter za ohranitev njihovega zdrav- ja. izobrcilevcifile žena Mimica Pišek je na seji govorila o izobraževanlu že- na ter ugotovila da .^e veči- noma hHro no končanem ob- veznem iolarsiu nnri-čpo ter tako ostane-io bi-e? notrebne Etroko\'ne izobrazbe To oa ima za oosledico. da so v za- konu kljub ustav^nim in za- konskim zagotovilom o ena- kopravnosti več ali mani v Doložau). da so odvisne od moža V takem noloža-u n: moč mislit; na z,aDoslitev iz- ven lastnega doma in 2o.spo- dinjstva. ker vel ko število žena nima nobenih kvalifi- kacij (Z.-3 delo). Za zagotovitev dejanske enakO'Dravnosti moža in že- ne je nujna usposobUev ženske za delo tudi izven gospodinjstva ali kmetije. Zato se na i tudi ženska mlad'na v mnogo večji meri kot se sedaj vključuje v uk m se šola. Ženska mladina sicer kaže določeno zan.jmanie za svoie izobraževan ie. ker v lepem številu obiskuie tečaje šiva- nia. krojenja, kuhanja itd. vendar so takšni tečaji Dre- malo. Žene bi se morale tudi mnogo bolj izobraziti zaradi tesa. ker so vzgojiteljice o- trok. iasno Da je da malo izobražena žena ne more nu- diti ustrezne vzgoje svo.inn otrokr«m Naše žene in matere se danes srečujejo z drugačnimi problemi, kot žene v še neosvobojenih državah. Vietnamska žena (na sliki) si mora najprej izboriti svobodo, ki ji bo omogočila pot v lepšo prihodnost. Ni še tako dolgo tega, ko je tudi pri nas bilo tako. TEDNIK — PETEK, 18. decembra 1970 STRAN 3 Vodovod - davna želja Zetai- čanov pred uresničitvijii v Žetalah. kraju, ki meji na sosednjo hrvatsko repu- bliko, ie že leta 1959 Cen- Jralni higienski zavod SRS iz Ljubljane ugotovil, da je tod največji vzrok bolezni (golša vosti) nezdrava pitna voda. Takrat so potem sicer zgradili sredi vasi manjši vodovod, ki pa je bil rešitev le v sili ter še -zdaleč ne za- dostuje za vse potrebe. Va- ščani so tako prišli do spo- znanja in že 2. marca letos je svet krajevne skupnosti prevzel odgovorno nalo.go. da zgradrjo nov vodovod. Z vaščani :z Zetal, dela Crmožiš in Kočic, skupaj 48 domačij oziroma gospodinj- stev je pričelo zbirati v ta namen potrebna finančna sredstva ozirom.a so se ob- vezali, da bo vsaka družina prispevala za vodovod po 50 starih tisočakov, dva izmed njih pa sta podpisala da bo- sta prispevala vsak po sto starih tisočakov. Ker vsi ni- majo denarja, potrebna pa Je pri gradnji glavnega vo- dovoda tudi delovna sila. ki Prav tako ni poceni, bodo nekateri to svojo obveznost Poravnali z lastnim delom. Sicer pa bo v.sak lahko to svojo obvezno,-;t poravnal v štirih mesečnih obrokih. Vse to pa še zdaleč ni do- volj DO predračunu, ki ga je za vodovod izdelalo ptujsko komunalno podjetje, bo in- vesticija znašala 22 starih milijonov dinariev. kar prav gotovo ni malo. Vaščani bi že sedaj pred zimo radi do- ložiU vodovodne cevi. vendar 7-anie nimajo denarja, ker le-ie veljajo 4,5 miliiona di- narjev. Zato =«) se obrnili za Domoč na obč nsko skupšči- no Ptuj. Podpredsednik An- ton Žagar jim je to pomoč obljubil in zalo je pričako- vati da jim bodo vsaj po- lovico tega denarja nekako nakazali, medtem ko je ko- numalno podje.je priprav- ljeno da na preostali dolg lokaj časa počaka oziroma jim gradnjo vodovoda začas- no kreditira. Prav tedaj, ko sem se mu- dil v Zetalah ter sva si s Francem Jazbecem. tajni- kom krajevne skupnosti v Zetalah. ogledala tudi grad- njo vodovodnega rezervoar- ja pod hribom Resenikom. Glavni vod bo tako dolg 2300 metrov, medtem ko ima rezervoar kapaciteto 50 ti- soč htrov. V rezervoar bodo napeljali vodo iz dveh izvi- rov, od katerih je eden od- daljen nekaj sto metrov. S tem si hočejo zagotoviti do- volj ne kohčine vode 7.a na- daljnjih sto let 'TI več Razumljivo, da bo voda pritekla tudi v tamkajšnje trgovske lokale pa tudi v obe osnovni šoli in v zdrav- stveno postajo Tudi te u- stanove bi nai nastopile kot soinvestitorji. kajti le z združenim močmi bodo 2e- talčani res lahko najpozneje do spomladi prihodnjega leta dobili v svoJe domačije vo- dovod. Ce pa zima ne bo prehuda, da ne bo ovirala dela. pa že prej. Prav gotovo ni treba po- sebej omenjati, kako vaščani že nestrpno čakajo trenutka, ko jim bo po ceveh pritekla čista in zdrava pitna voda, ki je vir zdravja m osebne higiene in brez katere si že več ne moremo zamisliti so- dobnega gospodinjstva. th Zadnja dela pri gradnji vodovodnega rezervoarja pod Re- senikom V Slovenski Bistrici' stanovanjsko podjetje V Slovenski Bistrici upravlja 217 stanovanjskih hiš. v ka- terih je 1132 stanovanj, po- leg tega pa še 86 poslovn:h prostorov. Starostna- struk- tura stanovanjskega fonda pa je vse prej kot razveselji- va. V starosti do 20 let je 4S odktotkov vseh stanovanj, nad dvajset let pa 52 odstot- kov. Skoraj porazno pa je stanje starejših stanovanj, saj je kar 55 odstotkov stano- vanj starejših od sto let. Investicijsko vzdrževan,je zgradb, stanovanj in poslov- nih prostorov ie ena izmed osnovnih dejavnosti stano- vanjskega podjetja. Ta dela izvajajo na osnovi operativ- nega programa investicijsko vzdrževalnih del sklada sta- novanjskih hiš Operativn: program so sestavili glede na potrebe, ki so jih prijavili h šni sveti, ter do ogledu tehnične službe na tere- nu. Zbran'h DOtreb ie bi- lo za okoli 4.000.000 dinar- iev. stanovanjsko oodjetje pa ima letno na razpolago le 500.000 dm. zato je bilo nuj- no izdelati kriterij za pred- nostni red pri izvajanju in- vesticijsko- vzdrževalnih del. Takšne kriterije je spiejel svet stanovanjskega Dodjetja pri izvajanju pa so bili do- sledno upoštevani. Vsi ti u- krep; pa v bistvu ne prispe- vajo k uspešnejšemu reševa- nju teh nalog, pač pa pome- nijo samo zavlačevanje in nadaljnje zmanjševanje vre- dnosti stanovanjskega fonda. Bistvo problema na podro- čju investicijsko-vzdrževal- nih del je v tem. ker se fi- nančna moč stanovanjskega podjetja za te posege zmanj- šuje. Stanarine so enake že od leta 1966. cene na stano- vanjskem tržišču pa nenehno naraščajo Letno se povečajo za 19—22 odstotkov kar po- meni, da so se od takrat, ko so bile določene nove stana- rine, povečale za več kot en- krat. Za tekoče vzdrževanje sta- novanjskih zgradb, stano- vanj poslovnih prostorov in skupn h Drostorov v zgrad- bah skrbiio hišni sveti, ki so v glavnem svojo nalogo onravljali zadovolMvo. Lan- sko leto so imeli hišni sveti -v skladu z občinskim odlokom o vzdrževanju sta- novanjskih in delitvi sred- stev stanarin na razpolago 228.135.72 dinarjev za vzdr- ževalna dela. Od razpolozlj:- v'h sredstev so uporabili le 141 271.92 dinarjev kar ie razmeroma malo. saj pred- stavila nekaj več kot 60 od- stotkov celotnih sredstev. Vzroke 7.a to je treba i.skati v namenskem varčevanju ne- katerih hišnih svetov, ki se odločijo za porabo šele. ko so sredstva zadostna. Poleg investicijskega vzdr- ževanja sklada stanovanj- skih hiš je reprodukcija sta- novanj.skega fonda ena od osnovnih nalog stanovanjske- ga podjetja. Vir za uresniče- vanje te pomembne naloge naj bi bila sredstva stanarin in najemnin, k; se po občin- skih predpisih odvajajo v o- bliki amortizacije. Teoretič- no so bile stvari zastavljene v redu. Rezultati tudi ne bi izostali če bi gospodarska reforma delovala tako, kot je bila zastavljena. Zal pa moramo ugotavljati, da je tudi na tem področju odpove- dala. Edino reformsko dolo- čilo, ki je bilo uresničeno, je načelo enakih zamrzjenih stanarin To pa je propad med možnostmi in potreba- mi še povečalo. Tudi v petem letu uveljav- ljanja stanovanjske reforme lahko ugotavljamo, da mno- ga zelo važna izhodišča niso b la uresničena Gre pred- vsem za napovedano stabili- zacijo cen na stanovanjskem trži.šču, prilagoditev kredit- nega s-stema. uvedbo dife- renciranega subvencionira- nja stanarin, načrtno izloča- nje sredstev družbeno stanovanjsko gradtev pre- hod na stvarno amortizacijo in še nekatere druge ukrepe. KMEČKO DRUŠTVO (Tanjug) — V slovenskem kmetiistvu se je pojavil le- tos poleg družbenega in kor operantskega še tretji fak- tor — kmečki Njegova prav- na oblika — kmečko dru- štvo — je naitx>li razvita v živinoreji, ki pa itak. pre- vladuje v kmetiistvu Slove- nije. Trenutno obstajata dve taksni društvi z okrog 2000 člani. Na formalno registra- cijo pa čaka še nekaj druš- tev z neka t tisoč člani. U- stanovliena je tudi repu- bliška zveza teh društev, ki se imenujejo »društva živi- norejcev za medsebojno po- moč«. KORISTI Ob najtesnejšem sodelo- vanju z veterinarsko službo so kmetie organizirali prek tega društva lastno zavaro- vanje živine Letna premija za celotno zavarovance po glavi je 50 din. kar je dva do trikrat manj kot zavaro- vanje pri obstoječih zavaro- valnih zavodih. Razen zavarovanja pa ob- sega orogram teh društev še mnogo dru^jega pravzaprav vse. kar kmetie mislijo da sodi med njihove naloge v kmetijstvu. Mislijo namreč, da je programiranje na dol- gi rok v kmetijstvu neiz- bežno. Po statistiki posedujejo slovenski kmetje tri četrtine kmetijskih površin, na kate- rih redijo desetkrat več ži- vin kakor družbeni sektor. PROGRAM Kmečka društva predvide- vajo med drugim tudi usta- novitev lastne pravne, eko- nomske in statistične službe. Niihov program govori o povezovanju z gostx>darsko zbornico, s strokovnimi in političnimi organzacijami. o nabavljanju reorodukcijske- ga materiala, o rajonizaciji in specializaciji proizvodnje, o prodaji kmetijskih proiz- vodov s č;m manj nosredniki. Program društev govori tudi o izobraževanju kme- tov o izdajanju lastnega ča- sopisa o osn.^vanju lastne hranilno-kreditne službe, o angažiranju pri socialnem, invalidskem in starostnem upokojevanju kmetov iti drugem. SAMOUPRAVLJ.\NJE Slovenski kmet misli, da Sli zadružn-štva ni mogoče zamislit-: brez sam.ouprav- Ijanja jn se s ponosom skli- cuje na zgodovinsko dejstvo, da je v svojih nekdanjih za- drugah uspešno samouprav- ljal davTio preden ie sploh obstajala beseda »samouprav vi Janje«. V tej luči je treba razu- meti tistega od zaključnih stavkov v programu teh društevi »Organizacija, ki se je rodila iz vfst samih kme- tov se ne more 'zro-diti ali propasti.« Društva ne odvračajo kme- tov od sodelovanja z zadru- gami ali kombinati. Posre- dovanje za kooperacijo med farmo prašičev v Dubravici na Hrvatskem in kmeti oa- sivnega kozjanskega območ- ja v Sloveniji je eden od prvih uspehov tega diaištva, na to pa bi se lahko spom- nil kdo drugi že prej. KRITIKI Posamezniki iz uprav ne- katerih kmetijskih organi?^- cij pa kljub temu vztrajajo pri trditvah, da kmečka dru- štva nimajo »sistemskih te- meljev« in da — ta pripom- ba zelo razburja kmete — zavajajo kmete. Ti osamljeni kritiki kmeč- kega združevanja se radi sklicujejo na tiste stavke v dokumentih najvišjih poli- tičnih organov o potrebi oo »strpnem« reševanju kme- tijske problematike. DOBRO SO RAZUMELI Kmetje ne ostajajo dolžni svojim kritikom ker so raz- ne proklamacije. da ie tre- ba tudi kmetom omogočiti, da postanejo polnopravni samoupra\mi državljani v družbenem življenju in da jim je treba priznati v.so o- blast v zadrugah in svobodo združevanja v najrazličnej- ših oblikah, prav dobro ra- zumeli. V zadnjem času kmetijske organizacije nekaj širje od- pirajo svoja vrata kmetom. Da se je to zgodilo prav v času, ko se je začelo samo- stojno organiziranje kmetov, verjetno ni niti malo slučaj- no. ZI4 STRAN 4 TEDNIK — PETEK. 18. decembra 1970 Umrl fe r^ARKO OBRAN IZ BUDINE PRI PTUJU Dragi tovariš Marko, danes stoiimo ored tvoiim odprtim grobom in se po- slavljamo od tebe. Hudo nam ie, ker smo te izgubili, posebno pa ie hudo tvojim najbližiim, ki so s teboj iz- gubili dobrega moža. očeta, m; pa dobrega prijatelja in tovariša. Vsem tvoiim izre- kam v imenu vseh. ki smo te poznali in imeli radi in te spoštovali, naše i.skreno .so- žalje. Poznala sem te vrsto let. spominjam se te daleč nazaj. Težko si se prebijal na tvo- jem malem oosestvu. Imel si skrben, dober oče in mož. Vsakdo ki te je poznal te je vzljubil in te spoštoval zaradi tvoie odkrite besede, bil si res lik oravega, pošte- nega, dobrega slovenskega kmeta. Ko je leta 1941 prišel oku- pator, te je prizadelo. Bil si potrt, pridružil si se nam, narodnoosvobodilnemu giba- nju. Vem, da sta bila z Lac- kom prijatelja, večkrat sva z Lackom govorila o tebi. on te je cenil. V časih, ko si do- bil, če si dal partizanu al: aktivistu OF kos kruha, strel v glavo, se ti nisi u- strašil okupatorjevega na- silja. Kljub temu, da si imel številno družino in male o- troke, si omogočal Lacku, da je imel v tvoj: hiši sestanek s sodelavci. Kdaj spozna člo- vek prijatelja? Takrat, ko je v sili. Leta 1942 sem bila v ptujskih zaporih, zaniče- vana m teptana kifr sem bila Slovenka, ker ljubim domačo grudo in ker sem iz dna duše sovražila okupa- torja, ki je hotel iz nas Slo- vencev napraviti svoje suž- nje in ker s?m se priklju- čila narodnoosvobodilnemu gibanju. Vsa strta, na pol mrtva sem prišla iz zaporov v bol- nišnico, od koder sem neke noči gola in bosa pobegnila Bilo je v novembru in vsa premrzla sem potrkala na vrata Marka Obrana. Vrata so se odprla in prestrašili so se me, toda dali so mi oble- ko in lahko sem nadaljeva- la svojo pot. Kaj bi bilo z menoj, če mi Marko Obran in njegova že- na ne bi pomagala? Ali če bi celo poslala Nemce za me- noj? Tudi Lacko se je v sili zatekel k znancem in kaj so naredili? Izdali so ga. Mar- ko Obran ni sodeloval samo z Lackom al: pomagal v sili samo meni, ampak je vsa štiri leta sodeloval v narod- noosvobodilnim gibanjem in marsikomu pomagal. Vem, da so imeli Marka radi tudi v Halozah, kjer je imel mali vinograd in ka- mor je tako rad zahajal. Vsi. k: smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru v domači zemlji in slava mu! Zenka Sagadiin V ROGOZNICI PODELILI PRIZNANJA Krajevna konferenca SZDL Rogoznica je sklenila pode- liti vsako leto o^b dnevu re- publike priznanja občanom za dolgoletno aktivno in us- pešno družbenopolitično de- lo ter za dosežene uspehe v razvijanju humanih sociali- stičnih družbenih odnosov, prav tako pa bodo podelje- vali priznanja družbenopoli- tičnim organizacijam :n dru- štvom. Letos so prejeli priznanja: Lojze Cucek iz Ptuja; Štefka Lačen, Milan Lacko in Ivan Robin iz Nove vasi pri Ptu- ju; Stanko Žitnik, Jurij Svenšek, Franc Vamberger in Janez Svenšek iz Rogoz- nice; Franc Rus iz Zabjaka; Anton Horvat iz Kicarja; Ja- nez Kuhar in Franc Petrovič iz Podvinc; Ivan Zagoršek iz Pacinj in Franc Ficjan iz Spodnjega Velovlaka. Od or- ganizacij pa sta priznanja prejela: Krajevna organizaci- ja Rdečega križa Rogoznica in Aktiv Zveze mladine »Franc Kramberger« Rogoznica. Krajevna konferenca SZDL Rogoznica je med drugim sprejela tudi sklep, da bodo prihodnje leto ob dnevu OF — 27. aprila podelila prizna- nja vsem tistim občanom krajevne skupnosti, ki so ak- tivno sodelovali v predvoj- nem delavskem gibanju in kot aktivisti ali borci NOB. ali pa so bili internirani v taboriščih. S tem se želi SZDL javno zahvaliti in iz- reči priznanje vsem tistim, ki so v najtežjih dneh zgo- dovine naših narodov pri- spevali svoj delež k zmagi NOB in socialistične revolu- cije. F.B. PREDSTAVNIKI JLA V ROGOZNICI v petek, 18. decembra, bo- do predstavniki ptujske gar- nizije JLA obiskali aktiv Zveze mladine »Franc Kram- berger« v Rogoznici. Pred- stavniki JLA bodo mladino seznanili z vlogo, nalogami in življenjem JLA, obujali pa bodo tudi spomine na par- tizanska leta. Srečanja s predstavniki JLA se bodo udeležili tudi člani krajevne konference SZDL in drugi občani. Mladina Rogozn'ce ima že dalj časa prijateljske stike s ptujsko gamizijo JLA, saj njeni pripadniki aktivno so- delujejo v kulturnih progra- mih ob Domembnih prosla- vah v Rogoznici. večkrat pa se tudi srečajo na športnh tekmovanjih. Tudi tokratno srečanje bo še bolj utrdilo prijateljsko vez mod JLA in mladino ter prebivalstvom kraievne skupnosti Rogozni- ca. F. B. Na polskavsko poh orsko železarno je ostal le še spomin Sedaj pohorska livarna Zgodovina kovačnice na Zg. Polskavi. ki so Ji nadeli ime »Pohorska železarna«, sega tja v petnajsto stoletje. Prav gotovo je bila zgrajena kot orožarna in orodjarna graščakov Gromberka, čigar ruševine so vidne še danda- nes. Bolj kot .zgodovina pa me je zanimala usoda pohor- ske železarne, kajti ni še tako dolgo tega. ko sem iz- vedel, da je s tem starim kovaškim objektom konec. Napotil sem se torej proti Polskavi in .?e ustavil ob zgradbi, ki mi ni ponujala ničkaj ohrabrujočega vtisa. Nad vhodom je zbledel na- pis, ki je opozarjal, da je tod »Pohorska železarna«. Najprej sem spregovoril z Antonom Jeseničnikom. ki mi je potrdil, da so z »žele- zarstvom« končali. Polskav- ski obrat je prevzelo kov:n- sko podjetje »Kovinar« iz Vitanj, ugotovili pa so, da bi bila nadaljnja proizvod- nja nerentabilna. Noro tem bomo kaj več spregovorili kasneje. Anton, ki je polkva- lificirani livar, mi je še po- vedal, da so sedaj pričeli z livarno. Spregovoril sem še nekaj besed s kurjačem Ma- tijo Vrbjakom, ki je tod naj- dlje zaposlen. Moram prizna- ti, da me je prvi vtis malce razočaral, v pogovoru pa sem izvedel, da le ni vse tako slabo. Oba sta mi po- vedala, da je zaslužek dober, mnogo boljši kot je bil pred leti, Anton pa mi je še do- dal, da je predtem delal na Ravnah, pa še to. da Je na novem delovnem mestu mno- go bolj zadovoljen. Pred odhodom sem se ogla- sil tudi pri bližnjem kmetu Francu Gorjupu, ker so mi povedali, da bo lahko rekel kaj več, saj že dolga leta spremlja delo kovačnice. Malce nergaje mi je zaupal, da so nedolgo tega odpeljali tri vodna kladiva in turbino in da mu je sploh nerazum- ljivo, da sedaj ne delajo več motik, lopat in podobnega orodia. ki ga človek vedno potrebuje. Zanimalo pa me je še kaj več. Oglasil sem se pri di- rektorju vitanjskega »Kovi- narja« Antonu Kokolju. k: mi je vse skupaj bolj osvet- lil. Polskavsko kovačnico so prevzeli leta 1964. bolje po- vedano kupili, od bivšega Almonta, ki se je kasneje priključil Impolu. Takrat je bilo na Polskavi sedem za- poslenih, prav toliko kot da- nes. Kladiva, ki so imela »rojstno« letnico 1938, so bila dotrajala, vendar so jih od- stranili kasneje. Od leta 1964 do 1967 so izdelovali kovano poljsko orodje in sprva je kazalo, da bo posel c;yetel. Potem je prišla kriza, ki je doletela skoraj vse proizva- jalce kovanega orodja. Uki- nili so kovačnico v Kamniku, v likvidacijo pa jih je šlo precej tudi v sosednjih re- publikah. Ravno v tem času pa je eno izmed uvoznih beo- grajskih podjetij uvozilo 500.000 motik in sorodnih orodij, čeprav bi domača podjetja potrebam zadostila. Zaradi ozkega interesa je na- stal kritičen položaj v pro- izvodnji kovanih orodij sko- raj v vseh obratih. Polskav- ski je to najbolj občutil leta 1968, ko ni bilo večjih naro- čil, čeprav so imeli dobrega trgovskega potnika. Pospravili so kladiva in turbino, delavci so imeli ne- kaj mesecev minimalne oseb- ne dohodke, v najbolj kri- tičnem obdobju pa so pričeli z livarstvom. 2e leto dni kas- neje se je pokazalo, da je bila ta odločitev zelo pre- j udarna. Direktor Kokolj mi | je povedal, da posluje obrat \ livarne na Zg. Polskavi po- vsem samostojno. Letos bodo ustvarili okoli 85 milijonov bruto dohodka, od tega pa bodo skladom namenili 8 od- stotkov, kar seveda ni tako malo. Seveda so me zanimali tudi osebni dohodki zaposle- nih. V poprečju dobijo na Polskavi okoli 150 starih ti- sočakov, s tem da je bil naj- ^ višji dohodek polkvalificira- nega livarja 295 tisoč starih . dinarjev. Čeprav delavcev ni : veliko, je njihov trud ooa- zen. 2ene jih želja po iz- boljšanju, radi pa bi obno- > vili tudi dotrajane zgradbe. Možnost: za obnovo ie le \ malo, saj tako velikih viškov ■ ne morejo ustvariti, matično i podjetje pa tudi nima dovoli j razpoložljivih sredstev. Pri- 1 čakujejo, da bodo v prihod- njem letu sklenili nekaj ugo- dnih pogodb, veliko priložno- . sti pa je bilo že zamujenih. Povsem jasno je, da bi po- trebovali kredite, o tem pa bodo lahko razmišljala šele kdaj pozneje. Ko sem ob odhodu razmiš- ljal o usodi nekdanje oohor- ske železarne, se nisem mo- gel znebiti vtisa, da je bilo v bistriški občini neka i let nazaj le premalo storjenega. Morda bi več interesa lahko pokazali tudi Polskavčani. takrat seveda, ko je bila že- lezarna še njihova. Morda so nekdaj zamudili lepo prilož- nost, da bi na Zg. Polskavi ustvarili osnovo za bodočo kovinsko industrijo, kar na seveda za kraj ne bi imelo tako majhnega pomena. Bo- ni kakorkoli že. odslej bomo lahko govorili o pohorski li- varni, železarna pa bo počasi prešla v pozabo. D. Utenkar Anton Jeseničnik Matija Vrbjak DANES V MATIČNI KNJI2NICI V SLOVEN- SKI BISTRICI v okviru svojih četrtkovih prireditev je bistriška Ma- tična knjižnica spet poskrbe- la za presenečenje. Danes ob 17. uri bo otvoritev raz- stave. mladega slikarja Jože- ta Zela in srečanje z mari- borskimi pesniki mladega rodu Marjanom Peršakom, Stankom Gradišnikom. Mar- janom Tonkovičem in Vladi- mirom Gajškom. Pričakuje- mo lahko, da bodo ljubitelji umetnosti, kot vedno doslej, v prostorih Matične knjižni- ce deležni še enega prijetne- ga umetniškega doživetja. TEDNIK — PETEK, 18. decembra 1970; STRAN 5 Kako je s samoprispevkom, ki so ga občani bistriške občine izgla- sovali v prid šolstva? Nekateri še stojijo ob strani v bistriški občini so leta 1968 razpisali referendum za samoprispevek za obnovo in zgraditev šolskih prostorov. Občani so z razumevanjem sprejeli to odločitev in z večino glasov odločili, da bodo pet let dajali del sredstev za ob- novo in gradnjo. Najprej poglejmo, kakšne so osnove prispevka: 0,75 odstotka dajejo občani od osebnega dohod- ka, 2 odstotka od katastrskega dohodka, 3 odstotke od čistega dohodka obrti, 0,75 odstotka od pokojnin (plačujejo tisti, ki imajo pokojnine višje od 500 dinarjev) in 1 odsto- tek od bruto izplačanih osebnih dohodkov (plačuje se iz skladov skupne porabe). Sredstva iz osebnih do- hodkov zaposlenih so bila letos realizirana 89,71-odstot- no, od obrti 100-odstotno, slabši pa je bil prispevek od pokojnin, ki je 67,42 odstot- ka. Povedati pa moramo, da je pri odvajanju sredstev iz pokojnin prišlo do težav, ker v začetku ni bilo dogovora s skupnostjo socialnega za- varovanja in od pokojnin 0,75 odstotka niso odračuna- vali. Tudi dohodek od bruto izplačanih dohodkov je niž- ji, znaša 65,33 odstotkov. Za- stoj je nastal, ker nekatere organizacije, kljub temu da so sklenile pogodbe, še niso nakazale svojega deleža, pri- čakovati pa je, -c.a bodo svoj dolg poravnale do konca le- ta. Pogodbe so bile sklenje- ne s 23 delovnimi organiza- cijami, od katerih štiri še niso pričele odvajati sred- stev v sklad samoprispevka. 19 delovnih organizacij v občini pa pogodb ni podpi- salo. Nedolgo tega je bil razgo- vor s predstavniki delovnih organizacij, tako da lahko Pričakujemo, da bodo le-te svoje obveznosti poravnale. Pričakujemo pa lahko, da bo bogodbo o plačevanju 1 od- stotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov oodpLsala še kakšna organizacija. Najslabše so bila realizi- rana predvidevanja sredstev iz katastrskega dogodka, in sicer le 24.34 odstotka. Te- žave so razumljive in so po- vezane s slabim plačevanjem davčnih obveznosti. Po načrtu bi v petih letih morali zbrati okoli 9 milijo- nov dinariev. za to na bi ob- novili in dogradili makolsko šolo (delo je že opravljeno), zgradili šolo v Poljčanah in dvorazrednico v Lukanji na Pohorju ter obnovili vse ostale šole v občini. Po planu bi morali do kon- ca letošnjega leta zbrati 3,400.000 din, dejansko pa bo znesek le v višini 2,440.000 dinarjev. Kot smo že ome- nili, je do zastoja prišlo, ker so nekatere delovne organi- zacije pričele poravnavati svoje obveznosti šele v letu 1969. Prvi rezultat samoiprispev- ka je danes očiten, saj so Makolčani dobili dobro ure- jene šolske prostore. Obno- vili so stari del šolske zgrad- be, dogradili pa so še šest učilnic. Skupna investicija znaša 1,797.442.40 dinarjev; Od tega je 700.000 dinarjev prispevala republiška izobra- ževalna skupnost. Delo na šoli se prav gotovo povsem razlikuje od tistega pred ob- novo. Učenci so deležni pri- dobivanja znanja z nekate- rimi sodobnimi učnimi pri- pomočki, uredili pa so tudi šolsko kuhinjo Skratka, se- daj so pogoji*k^akšni, da je delo mogoče ™n zagotavlja učencem znanje, ki ga potre- bujejo za nadaljnje šolanje. Ze letos bi morali pričeti z gradnjo nove šole v Polj- čanah. Nekatere težave pa so gradnjo odložile na spomlad prihodnje leto. Skunščma ob- čine je sklep o gradnji-že sprejela, izbral' oa so tudi lokacijo, ki je v središču šol- skega okoliša Seiaj pouču- jejo učitelji v Poličanah v zelo težavnih okoliščinah. Matična šola je izven šolske- ga okoliša, tam, kjer je le 20 odstotkov učencev. Pouk je razdrobljen, saj ga oprav- ljajo na štirih krajih. Stiska s prostorom je celo takšna, da imajo en razred v klub- skih prostorih KUD-a, dru- gega pa v gasilskem domu. Idejni projekt novogradnje so že potrdili, glavni projekt pa izdelujejo pri maribor- skem »Komuna projektu«. Pričakovati je, da bodo z gradnjo pričeli marca. Poljčanska šola bo veljala po predračunih 4 milijone 850 tisoč dinarjev. 50 odstot- kov naj bi krili iz sredstev samoprispevka, za drugi del pa je že tretje leto prošnja pri - republiški izobraževalni skupnosti. Pričakovati je, da bo RIS kredit dodelila, če pa b: prišlo do zapletov, bo- do z gradnjo šole kljub temu pričeli. Kmalu bodo odborniki skupščine občine razpravljali tudi o predračunih za obno- vo ostalih šol. potem pa se bodo odločili o nrednostnem vrstnem redu. Ob novih ukrepih v gospodarstvu se seveda poraja tudi vpraša- nje, če bo zadani načrt mo- goče uresničiti. Povprašal: smo podpredsednika skup- ščine občine Slovenska Bi- strica Branka Vaso. ki nam je o teh dvomih povedal na- slednje: »Vsekakor moramo položaj gospodarstva upošte- vati, to pa še ni vzrok, da načrtov ne bi realizirali. To je dolg in obveznost, ki smo si jo naložili, ko smo razpi- sali referendum. Občani so se prostovoljno izrekli za samoprispevek in ne sme se pripetiti, da njihova odloči- tev ne bi bila izvedena. Ob razpisu referenduma smo ra- čunali na najrazličnejše te- žave, s katerimi sc bomo morali spoprijotj. na podra- žitve, ki pa so nas le neko- liko preveč presenetiJe. Kljub temu na sem prepričan, da bo načrt uspel.« Danilo Utenkar Osnovna šola v Makolah Prvi uspeh samoprispevka Bistriški radioamaterji Pricfoliili več članov člani bistriškega radioklu- ba YU 3 FOP so na nedavni seji sklenili, da bodo z orga- niziran-mi akcijami poskušali dobiti v svoje vrste več mla- dih članov. V ta namen bodo že v prihodnjih dneh pričeli z novimi tečaji, na katerih naj bi udeleženci dobili osnovno znanje iz radioteh- nike. Obstojajo tudi vse realne možnosti, da bi ustanovili sekcijo v Makolah. kjer je precejšnje zanimanje Dogo- vorili so se. da bodo letno skupščino pripravili februar- ja prihodnje leto. do takrat oa bodo morali izvesti še mnoae naloge Vloga radio- amaterjev je oostala v kon- ceptu vseljudske^a odpora zelo pomembna, zato so se odločili, da bodo občasno na terenu prirejali predavanje za tiste, ki so vojaški rok prestali kot vezisti. Seveda pa bodo poskušali med njimi iskati tudi svoje bodoče čla- ne. V zadnjem času radioama- terji ne čutijo več takšnega pomanjkanja kot pred leti. ko 30 bili pastorek med dru- štvi. Potem, ko so dobili no- vo urejene prostore, so na- bavili tudi nekaj prepotreb- nih aparatov, za katere so odšteli 15.000 dinarjev. V bla- gajni jim je ostalo še osem tisočakov, s katerimi bodo svojo »mehanizacijo« še iz- boljšali. Z ozvočitvami ob praznikih in najrazličnei-šiih prireditvah so prislužili tudi 3000 dinarjev lastnih sred- stev, zato bi s to obliko dela vsekakor morali nadaljevati tudi v prihodnje. -d O poslovanju počitniškega doma TGA Kidričevo v naslednji sezoni Čeprav prihajamo šele v zimsko obdobje, ki sicer za mnoge prav tako pomeni od- dih, dopust in rekreacijo, je vseeno odbor za družbeni standard v TGA pričel z razpravo o poslovanju last- nega počitniškega doma v naslednji sezoni. iEden izmed mnogih in bistvenih vzrokov je v tem, da je v letošnjem letu od začetka bilo mnogo nejasnosti okrog poslovanja ali bolje rečeno, vse se je sklepalo zadnji čas tik pred pričetkom sezone, kar je povzročilo nekaj manjših problemov, ki so bili tudi povod za to. da se za prihod- njo sezono pripravimo pra- vočasno in temeljito. Raz- prava se je sukala okrog prav vseh problemov od ce- ne dnevnega penziona ter osebnih dohodkov zaposlene- ga osebja pa vse do števila zaposlenih ter adaptacije oz. popravila zgradb počitniške- ga doma v Crikvenici. Člani odbora so se po križajočihse mnenjih dokončno zedinili v predlogu, ki ga bo odbor za družbeni standard posre- doval v razpravo in dokonč- no odločitev delavskemu sve- tu podjetja. Sicer je trenut- no res še težko govoriti o tem. kakšne bodo cene v prihodn.j,i sezoni, ker se. kot vsi dobro vemo. ne da tre- nutno nič kaj preveč plani- rati v naprej, vsekakor pa so glede na trenutno stanje m izglede za prihodnje bili člani odbora mnenja, da tu- di orihodnje leto ostanejo v veljavi letošnje cene z ne- katerimi manjšimi potrebni- mi spremembami, ki pa ne bodo prav nič prizadele čla- nov kolektiva in njihovih družinskih članov. Prav ta- ko so bili drločeni tudi oseb- ni dohodki zaposlenega o- sebja, ki se prav tako bistve- no ne bodo razlikovali od le- tošnjih, razen malenkostnih premikov, ki pa ne bodo v ničemer vplivali na doseda- nji sistem poslovanja počit- niškega doma v CrikvenicL Sprejet jed bltui-š ,aZSp Sprejet je bil tudi predračun za popravilo zgradiš počitni- škega doma ter določene ce- ne za samo prenočišče ali samo hrano, predvsem v ča- su, ko dom ni popolnoma zaseden s strani članov de- lovne skupnosti. Posebno prijetna novost je v tem, da so končno pri uporabi po- čitniškega doma enakoprav- no vključeni tudi vsii upoko- jenci s svojimi družinskimi člani, za katere veljajo po- vsem enaki kriteriji kot ra zaposlene člane kolektiva iiT njihove družinske člane. Člani odbora so menili, da je potrebno izdelati oziroma pripraviti nek program po- slovanja za v bodoče ali bo- lje rečeno konkretno pripra- viti predloge, kako in kaj storiti, da bi se kapaciteta doma p>ovečala. Predlagano je delavskemu svetu, da prek služb podjetja uredi vse po- trebne poizvedbe in infor- macije, kako in kaj se bolje splača in bi se naj pozneje morda celo pripravil v tej smeri nek idejni projekt o razširitvi kapacitet počitni- škega doma. To je potrebno zato. ker že sedaj moramo v glavni sezoni najemati pre- nočišča pri privatnikih, kar pa ni vedno prijetno. O tem in še o mnogem drugem bo verjetno še v tem mesecu razpravljal delavski svet. ki bo tudi dokončno sprejel sklep o bodočem poslovanju počitniškega doma »ALUMI- NIJ« v Crikvenici. M. F. STRAN 6 TEDNIK — PETEK. 18. decembra 1*>7() Ciy8i£S.ili bami} spel, ko bo pepozno Nič zlonamernega ne bo v moiem pisan ni na nikogar ne b: rad oosebej Dokazal s prstom kaitj krivda nas vseh je en-ako p{:>razdeliena V mi- slih imam tri mladoletna de- kletca, ki i:h vsak dan sre- čuiemo DO sloven^ebstriških ul cah. pa še več iih ie. še več jih bo če ne bomo pra- vočasno pfitrkal: na vrata človekoliub^a T sti »pravo- časno« -e menda že zdavnaj zamujen Naistare^ši je dva- naist let. srednja ie leto ml^iša miaiši pa ie menda df-ve: let Tud v reh oozno esenskih dneh.' ko so^ce n;ma več prave moč; m sta jutra7:iii ter večerni hlad vsakdanja spremlievaica i:h srečuiemo v lahkih ob'ekcah. Ne gre za to da ne b- :mele kai odeti. sl:ŠHi sera celo da ie člove- koljubna organ zacra rdeče- g.-: križa dobro ooskrbela za ni hovo 2arderobo Poiem se ustavimo pri starših. Za v-akdani; »frakelic« ki po- gosto presega razumno me- io arodaio del tistega kar so -im Hudie amen 1: Pre- ce- časa 'e že tesa. ko sem Si šal. da tUiai kruh in mleko dob:jo zastoni r>a ne vem. če je še tako. menda je Ustavimo sc pr očetu in mami. ki v delovni kni'žic' n^mata kai or.da let čenrav b: iu on .starost: lahko uvr- stili nekam med srednjo in slsreišo generacijo. Družina je temelj naše so- cialistične družbe, osnovna celica našega blagostania. smo nekje zapisali. Kakšna je lahko družina, ki ji na- čeljujeta, oprostite izrazu, kronična pijanca? Kakšen Je sad če je drevo bolno že pri koreninah? Družina bo še naprej ostala temelj naše družbe... Oni dan sem se pogovar- jal s starejšo ženico, ki mi ie povedala, da jo je mati deklet ustavila na cesti in obiokavala svojo usodo. Naj- starejša ki ji :e dvanajst let si namreč dopisuie z odra- slim: moškim, baie ni ničkai otroško doDisovanje. Dekle misli na stvari, ki so d^-se- gljive odraslim toda kako nai m-sl- drugače? Vse svoje živUenie ie orebilo v sobici, k^er se dogaja'o stvari, ki so dosegljive odraslim ored šestimi radovednimi otroški- m očmi. Pravijo, da vedo dekleta več. kot marsikatero odraslo dekle Srečam iih v kinu. ko se m:mo ne preveč strogega kontrolorja izmuznejo v te- mo, srečam iih skorajda povsodi. kjer se kai dogaja. Slišal oa sem tudi. da 0020- sto nekatere stvari sredo z niimi. Potem sem iih opazoval, ko sta oče in mati imela »ve- seli« večer na dvorišču, ko so v mraku odmevale bese- de furmanskega in še hujše- ga izvora. Da je pogostokrat v rokah sekira ali nož. ne bi rad posebej govorili. Včasih pridejo miličniki, tako da de- kletom že sedaj pomenijo nekaj najslabšega kar si je mogoče zamisliti... Pa spet srečamo očeta in mater, ko se v gostilni nali- vata z opojno tekočino in hrustata klobase, kadar za- služita denar s priložnostnim delom. Verjamem, da so socialni delavci in skrbstveni organi poskušali vse. verjamem pa tudi. da niso imeli kdo ve kaj uspeha. Lahko oa se vprašam, morda tudi koga drugega, zakaj so dekleta še vedno deležna »vzgoje« v domačem okolju? Vem. da so teža\'e. vem tudi. da bi to veljalo precej novcev, toda ali ne bi bilo bolj koristno, bol^ človekoljubno, da bi takšno družino razdvojili? Danes so dekleta še v šol- skih klopeh, kaj bodo poče- le jutri? Jih bomo poslal: na delo v tuiino kot smo že to- liko mladoletnic? Morda na jim bi lahko poiskal: druži- no, ki bo zares temelj naše družbe Nekoč bodo potrkala na vrata, smo lahko prepri- čan' da ne bodo očitki upra- vičeni? Bodimo človekoljubni vsaj do otrok, daimo jim tisto otroštvo, ki ga srečujemo v naših domovih sai ni tako težko. D. Utenkar zivdovoljivo razvito zobo- zdravstveno službo za odra- sle. Zato so si postavili kot prvenstveno nalogo, čimprej vzpostaviti delovanje šolske zobne ambulan.e kot poseb- ne strokovne enote v Slo- venski Bistrici. Za nadalj- nje izboljšanje varstva otrok in mladine pa so predvideli preusmeritev ene zobne am- bulante v Poljčanah v šol- sko (z vključitvijo oskrbe otrok v Makolah), izvajanje zobozdravstvenega varstva otrok v splošnih zobnih am- bulantah v Oplotnici in na Pragerskem. Po-trebe odda- ljenih šol pa bi zadovoljili s potujočo zobno ambulanto. Se en problem pa pred- stavljajo prostori pnevmo- ftiziološke ambulante, ki so v bistriškem župnišču. Pro- stori so lepi in veliki, ven- dar nefunkcionalno poveza, ni. Tudi rentgenski aparat je zastarel, saj je star več kot štirideset let in je eden najstarejših v Sloveniji. To dejavnost bodo po izselitvi lekarne iz centralne zgradbe v Slov. Bistrici organiz-irali v zdravstvenem domu. kjer bodo na razpolage primerni prostori. V prihodnjem letu h^4e morali rešiti tudi protoleM stanovanja za zdravnika m Pragerskem. Mariborski zdravstvem dem je v ta na- men že sklenil izdvojiti 1W tisoč dinarjev, preostale stro- ške za gradn'G montažne hi- še pa bo krila skupščina eb- čine Slovenska Bistrica. -d V zvezi z družbenim živ- ljenjem pri nas tako radi poudarjamo vzgoio odgovor- nostnega čuta in svobode, saj se zavedamo, da brez tega ne moremo govoriti o samo- upravljanju. To ie premočno zakoreninjeno v nas. da bi umrlo z ljudmi, ki so nam to omogočili. Nadaljevat: ga bomo morali mladi. Zato se zdi vsakomur sa- mo po sebi umevno, da dela mladina v mladinskih in drugih družbenih organizaci- jah. Toda tega ni. Udejstvo- vanje v družbenem življenju temelji namreč na občutku moralne odgovornosti vsake- ga posameznika. V Gorišnici ugotavljamo, da je precejšnje število mla- dih ljudi, ki so nezaintere;.:- rani za delo v družbenih in političnih organiz^acijah. Dv:l mladine hoče živeti svobodno in brez obveznosti. Pretežni del mladine pa se zaveda, da je npr. mladinska organizacija most. ki jih vodi v organizirano življenje v skupnosti. Delo in uspehi dela pa so njihova potrditev in ugled v družbi. Torišče novih odnosov mo- ra bit; vzaiemno sodelovanje in delo. ki je moralna obve- za vsakega mladinca ne gle- de na to. je kmet. delavec, intelektualec ... Morda Dremalo razmišlja- mo o teh problemih. Toda. če razmišljamo o sedanjem Doložaiu našega gospodarstva in o tem. da v mladinski or- ganizaciji vzgajamo bodoče samounravliavce. potem nam ne more biti vseeno glede tistih mladincev, k: se ote- Dai" vsake družbene odgo- vornosti. Hiter tempo življenja je pregazil mlade, posebno če na podeželju Vse preveč se iih nrehitro izgubi v pod- povprečnosti življenja Nji- hova pot od delovnepa mesta do gostilne nam mora dat mislHi. In dala je nvisliti! Tudi svetu krajevne sltt»pno- sti Gorišnica, ki je od:^topil dve sobi v zadružnem domu mladim entuziastom. ki s« ustanovili m.ladinski klub- Bo novoustanovljen mla- dinski klub popestril družab- no življenje mladine v Go- rišnici in potegnil v svoj krog tudi tiste, ki se iz ka- kršnih koli razlogov mso vključili v delo? Bočto mor- da v dramski skupini odkri- vali smisel svojega življe- nja? Mimogrede povedano — ta skupina ie uorizoriia v tem mesecu dve uspeli pre- mieri z dokajšnjo mero igral- ske prepričljivo.st; ., Se bo- do novi člani Partizana z enako zavzeto.?tjo lotili na- log, kot so se iih doslej? Prepričani smo. da bo delo mladih v razgibanem goriš- niškem ž'vlieniu prineslo š'? več pestrosti in zanimivosti; Vlado Viher POSTREŽBA, PA TAKA! Tovariš urednik objavite prosim v Tedniku naslednje: 13. decembra t-1. sem kot dostojen gost v gostilni Ko- larič v Spuhlji naročil šilce vinjaka in sem dobil vtis. ko mi je natakarica Hermina Horvat postregla, da se je obnašala proti men: precej neprimerno Tudi ko sem ho- tel plačati, ker se mi je mu- dilo, se ie obregnila obrne. Opazil sem tudi. da se je tudi proti drugim gostom obna- šala po svojih simpatijah. Več jih ie zaradi ^akšnegs odnosa odšlo nepo-;treženih. Lastniku gost'lne bi pripo- ročil, da zaposli v svoiern lokalu gostinske moči. zara- di kate.ih ne bo izgubljal gostov. Janfeo Vrtiž, Spuhlja 75 Zdravstvejie storitve v bistriški cbčiiv izbciiilane Po zakonskih spremembah je leta 1968 prišlo do zdru- žitve b str.škega zdravstve- nega doma z mariborskim. Po nekaimesečnem skupnem delu ie prišlo v novo usta- novljen' enoti do zapletov, o katerih smo na straneh Tedn-ka že p^^al:. B;stnčani so se čutil- oškodovane, ta- krat oa smo tudi zabeležili da o samoiioravlianiu v e- noti vedo bol' malo. N-3 m'- nuli seji skupščine občine ie d'rektor zdravstvenega doma M="-ihor dr .Adolf Drolc po- dal obširno poročilo, v ka- t.ev<>m ie zaiel celotno delo enote Slovenska Bistrica. sV*al' oa sm'^ lahko da se je položai občutno 'zbol'šal Morda naJveči problem Dredstavl'ain nekateri do'r-a'an; zdra"-H'eni objek- ti *er oprema v onsamezn h ambulantah Funkr-ionalno primerna ie edino centralna z?radha v Slovpn^k- Bistrici, ki pa ie tudi nre^esna za de- ^^^r^•nip vseh enot Vse osta- 1p ordinanie so v prenovlje- nih n^-ostor h- ki na iih n; mr>«ri bil jaz kri'-, če je lahko nekdo drugi. Kljub takemu mišljenju nekaterih, ki ima- jo možnosti in bi na tem področju lahko kaj storili, pa je delo kulturno prosvet- nih društev v ormoški obči- ni glede na pogoje in teža- ve, ki v njih društva so. kar uspešno. Na seji občinskega sveta ZKPO Ormož smo izvedeli za številne prireditve, gostova- nja in druge manifestacije kulturnega značaja, ki so skoraj vse lepo uspele. Kro- na vsega je prav gotovo na- stop ormoškega mešanega pevskega zbora v Pragi, ki je tudi doma mnogokrat za- pel na različnih prireditvah, proslavah itd Kulturnega življenja in dela si v Ormo- žu ne morejo oredstavljaV. tudi brez mladinskega pihal- nega orkestra (godbe), ki je letos naštudiral samostojni koncert in zraven tega javno nastopil 24-krat. Zabeležili so tudi zelo uspelo medob- činsko srečanje odraslih pev- skih zborov, pionirski pev- ski festival, nastop zborov z območja obč:..e na občinsik: proslavi 25-letnice osvobo- ditve in gostovanja amater- skih in poklicnih dramskih skupin. Nazadnje je v Or- možu v oboje.stransko zado- voljstvo zapel tudi oktet Gallus iz Ljubljane. Zabele- žili so tudi štiri nove uprizo- ritve domačih amaterskih dramskih skupin. V občini je aktivno delovalo tudi pet odraslih pevskih zborov, tri stalne in ena potujoča knjiž- nica in še mnogo drugega. Prosvetnim društvom so glede na dosežene uspehe razdelili dotacije občinskega sveta ZKPO. Izražena je bila tudi zahvala ormoški občin- ski skupščini, ki je vse te Prireditve materialno pod- prla. V razpravi o programu za sezono 1970-71 so sprejeli akcijski program dela. se Do- govorili o izbiri dramskih del, o možnostih delovanja Pevskih zborov, mladinskih dramskih skupin, med.seboj- povezave ter možnostih dajanja strokovnih nasvetov ^fl posamezne dramske in druge uprizoritve. Vsa prosvetna društva or- j^oškega področja bodo (ne- katera so že) še v tem me- secu organizirale občne zbo- ^e ali delovne konference ter ^ko še pravočasno ukrenile ^se potrebno za uspešen start ^ zimskem času. ki je za to dejavnost najbolj primeren. Nekatera društva v pretekli Sezoni niso naredila ničesar. zato jim posvečajo v tem ča- su posebno pozornost. Med drugim so takim prosvetnim društvom dodelili nekaj de- narja, ki ga bodo porabila za startno osnovo. Med večjimi akcijami, ki se jih bodo udeležila ormoška prosvetna društva v prihod- njem letu. je revija dram-skih skupin v Murski Soboti. Naj- boljša mladinska dramska skupina se bo udeležila tek- movanja v Mariboru V za- četku maja bo občinska re- vija odraslih pevskih zbo- rov. Konec maja pa bo pio- nirski pevski festival pri Mi- klavžu. Za 20. iulij planirajo medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov v Ormožu. Godba bo nastopila tudi na republiški reviji godb v Lju- tomeru in še mnogo drugih kulturnih prireditev, kot je nadaljevanje prosvetnega so- delovanja z osnovno šolo iz Szombathelya na Madžar- skem, teden bratstva, gosto- vanje poklicnih dramskih skupin v Ormožu itd. Kljub vsem naštetim uspe- hom pa pri vrednotenju kul- turnega življenja umetniških dosežkov in možnostih za kulturno ustvarjanje še ve- dno prevladuje subjektivno ocenjevanje in trd'tve, da je na področju kulture vse tako močno relativno, da ni mo- goče uveljaviti trdnejših me- ril. Zaradi takšnih in podob- nih mnenj pa so prizadeti ti.sti. ki si kulture in ustvar- janje v njej želijo. Uspešno delo prosvetnih društev v ormoški občini to dokazuje. ir 70 let ustnarjaiiiega dela Stevo Ečedm je bil rojen 14. decembra 1900 v malem bosanskem mestu Derventi in je te dni prazno- val svoj visoki jubilej, 70- letnico. Že kot otrok se je pričel navduševati za telesno vzgo- jo ter po končani gimnaziji in vojaški akademij: nasto- pil svoje prvo službeno me- sto kot podporočnik v Bjelo- varu, nato pa v južni Srbiji vzdolž jugoslovanske meje. Službovanje ga je vodilo Stevo Ečedin — 70-letnik skoraj po vsej Jugoslaviji, kjer je v II. svetovni vojni padel v italijansko ujetni- štvo, od koder je po nekaj mesecih pobegnil in do kon- ca vojne sodeloval kot akti- vist NOB Njegovo pestro življenje je vseskozi vezano na aktivno sodelovanje v telesni kultur'. 1929. leta je bil med ustano- vitelji Sokola v Vranjem in je v društvih sodeloval, kjer- koli je dobil ^tik na novem službenem mestu. Sam se je aktivno ukvarjal in nastopal v nogometu in orodni telo- vadbi, kot odličen smučar je sodeloval na raznih tekmo- vanjih tudi v reprezentanci armade, nastopal na sokol- sk"n zletih v Pragi in v vrsti drugih tekmovanj. Trofeje in diplome, ki jih je osvojil, mu danes doma obujajo spomine na m.ladost. Leta 1946 se je po dolgi prepotovani poti za stalno naselil v Ptuju, kjer je kma- lu našel pot v tedanje fi,z- kulturno društvo Partizan Ptuj. Opravljal je delo in funkcije v društvu kot pred- njak, načelnik, podnačelnik, bil pa tudi načelnik okrož- nega in okrajnega odbora; sedaj pa je tajnik Občinske zveze -a telesno kulturo Ptuj. V društvu je še danes ak- tiven kot prednjak-vodnik vrste in je edini predstavnik starejše generacije, ki dela in vzgaja mladi rod novih telovadcev in športnikov. S svojimi vrstami je dose- gal na raznih tekmovanjih zavidljive usoehe. Največji in najvrednejši med njimi Pa je nedvomno osvojitev za- stave maršala Tita na držav- nem prvenstvu v partizan- skem mnogoboju III. razre- da. V svojem delu je vzgojil nekaj danes znanih športni- kov in telovadcev, ki so v zveznem in republiškem me- rilu nostali reprezentanti Prejel je razna, priznanja, plakete ir diplome od Parti- zana Jugoslavije. Sloven'je in ObZTK Ptuj za njegovo požrtvovalno in nesebično delo pri vzgoji na.^e mladine. Ob njegovem jubileju mu vsi aktivni šoortniki in te- lovadci ter telesno vzgojni delavci čestitajo z želio da bi še vrsto let sodeloval v njihovih vrstah. M. Z. 42 ljudi ostolo btez zaposlitve ] Leta 1984 je celjska cin- karna iskala delavce, ki jih je nujno rabila za delo v to- pilnici, kjer 'e delo zelo te- žavno in precej nezdravo. Ljudje, ki niso imeli prave zaposlitve, so se vsi kar pre- številno prijavljali in zato vseh niso mogli n:ti spreje- ti. Zanje je cinkarna organi- zirala tudi poseben avtobus, ki je te ljudi vozil iz Zetal v Celje vsako jutro ob 2. uri zjutraj in ob 10 uri dopol*'' dne nazaj. Ker je bilo delo zdravju škodljivo, ie njihov delovni čas trajal samo štiri ure. Kljub težke.mu delu so ljudje vztrajali vse do letoš- njega leta. ko je tem delav- cem delodajalec sporoč'1. da so njihova dosedanja delov- na mesta ukinjena. Ukinjen pa je bil tudi njihov prevoz na delo in nazaj domov Te ljudi je podjetje želelo raz- porediti na druga delovna mesta in torej formalno ni bilo kakšnih odpovedi delov- nih razmerij in vendar so ljudje naenkrat ostali brez dela in sredstev za preživlja- nje Ker za.ije ni bilo več posebnega avtobusa je prak- tično pomenilo da b;' morali' dobiti stanovanja v Celju ali vsaj v neposredni bližni. Stanovanj zanje seveda ni bilo in zato Inidje nso mo- gli prevzeti druge zaposli- tve. Ostal ie t.ako samo eden. ki pa stanuje v Celju ter se le ob koncu tedna vrača do- mov, v svoje rodne Zehale. Po orostovol-ni ter lystni prekinitvi r-^dneaa delovne- ga razmerja so le-t' ostali brez dela. Ker pa tako ni mogoče, vsa i ne dolgo žive- ti, so si nekateri D')isk3b de- lo v nekoliko bližnji steklar- ni v Straži, drugi zO'pet v to- varni volnenih Izdelkov v Majšperku. nekateri v Ma- riboru in drug' pa celo v tujini, kajti živeti je oač treba . . . fh Pr¥a vleculcd nu brstriškem ^obrnju BOLJŠI ČASI lA SMUČARJE Pred letom so pričeli v Slo- venski Bistrici resneje mi- sliti na razvoj zimskega tu- rizma in smučanja. Seveda je prvi pogoj za to urejeno smučišče. Društvo inženirjev in tehnikov pa je prve za- misli že realiziralo. Nedaleč od planinskega doma pri Treh kraljih na Pohorju so že preizkusili orenosno vleč- nico, za katero so sredstva zagotovili sindikat tovarne Impol. tovarniška mladinska organizacija in DRMIT, Vlečnica je veljala 6000 dinarjev, na uro pa bo lahko prepeliala 200 smučar lev- Doiga je 150 metrov, hkrat: pa bo »potegnila« tri smu- čarje. V pravi poplavi naj- različnejših vlečnic na slo- venskih smučiščih je bistri- ška seveda pravi David, vse- kakor pa je razveseljivo, da bo odslej na Pohorju za bi- striške občane in seveda tudi druge možna bolj uspešna z'mska rekreacija. Bistričani pa imajo še bolj obsežne načrte Občinski sin- dikalni svet je plačal izde- lavo načrtov za veliko vleč- nico, ki naj bi bila dolga več sto metrov. Strokovnjaki so si teren okoli doma pri Treh kraljih že ogledali. zak'iličili pa so tudi obseg ooseke Za realizacijo tega načrta pa bo potrebno precej sred.^tev. Oglasili so se tudi že itali- janski ponudniki. katerih vlečnica bi veliala okoli 150.000 dinarjev. Zastonniki Impola in Gozdnega gospo- darstva so se o poseki že po- govarjali, stališče GG oa je takšno, da bodo z delom pri- čeli takoj, ko bodo dobili za- gotovilo, da bodo vlečnico zares postavili. Morda je že tisti čas, ko bi lahko prišlo do nadaljnjih razgovorov, se- veda pa bi vsi zainteresirani v občini morali nodpreti to akcijo. Izvedeli smo tudi. da bo- do cesto od Slovenske Bistri- ce do Treh kral^iev plužili vso zimo. dom pa je s svojo urejenostjo že dolgo priprav- ljen na tiste, ki bodo orišli zavoljo rekreacije ali pa na zimski dopust. -d Dom pri Treh kraljih čaka boljša prihodnost STRAN 8 TEDNIK — PETEK, 18. decembra 1970 Med številne občne zbore sir'lakal>]iih podružnic, ki so se zvrstili v ormoški Qbtm v zadnjem času, sa uvrščo tudi redni letni občni zbor sindikcsSne pocfružn ce trg. podjetja "Zarja« Ormož. in težavah v lastnih okvirih iskati svoje rešitve in v razvojnem programu predvideti in re- šiti pereča vprašanja razvo- ja podiet.ia. je bila osnovna mšsel živahne raziirave v mrzli flvorani ormoškega ki- na Občnega zbora sta se u- dclpžila tudi član predsed- stva republiškega odbora sii!d;kata storitvenih dejav- nosti Slovenije Lojze Fortu- na in nredsednik medobčin- skes;a odbora sindikata sto- ritvenih dejavnosti Ptuj in Ormož Danilo Masten. 2e uvodni referat predsed- nika sindikalne podružnice Antona Marčeca je nanizal številne uspehe in podčrtal nekaj problemov, ki bodo morali dobiti ustrezne reši- tve. Direktorica Anica Lu- kaček in sekretar podjetja M.rko Znidarič pa sta v raz- prav' opozorila na številne nepravilnosti i., težave, s kater mi se je gospodarska organizacija srečevala v pre- teklem obdobiu. Tudi ostali člani sindikata so v razpravi povedali nekai primerov m nanizali vorašania iz prakse. Od zadnjesra občnega zbo- ra te sindikalne podružnice, ki je bil 1968, leta. se je šte- vilo zaposlenih v pod.ietj« povečalo za 100 odstotkov in temu nstrezno se je poveča- lo tudi število članstva v sindikatu. Takrat so v pod- jetju imeli tudi okrog 60 va- jencev, sedai pa jih je 141 in delovna organizacija daje zanje mesečno približno 2 milijona starih din štipendij. Struktura zaposlenih glede na kvalifikacijo je dobra, saj je od skoraj 300 zaposlenih le 14 ljudi z osemletko. To obenem dokazuje, da pod- jetje veliko daje na izobra- ževanje. Člani sindikata so ugotav- ljali, da so program, ki so ga na zadnjem občnem zbo- ru sprejeli, tudi v celoti re- alizirali. Srečno so izpeljali dva tradicionalna trgovska plesa in s sredstvi organizi- rali izlet na Madžarsko, ob- darovali otroke za dedka Mraza in žene za dan žena. Večji del sredstev je ostal neizkoriščen, ker je name- njen za nakup počitniške hi- Sice, kar bi naj bil prvi ko- rak k skrbi za rekreacijo za- poslenih. Člani organizacije so tudi aktivno sodelovali pri sprejemanju samouprav- nih aktov podjetja. Sedaj pa mislijo, da je nujno spreme- niti pravilnik o delitvi oseb- nih dohodkov tako. da bi določili spodnjo in zgornjo mejo V spremenjenih pogo- jih gospodarienia ta. pravil- nik tudi ni stimulativen in tako zavira samoinic'ativnost posameznikov Delovna oi'ganizacija je postavljen plan glede na ob- seg dejavnosti presegla za 12 odstotkov. Osebni dohod- ki pa so rasli močneje, zato je poslovni rezultat ob pol- letju bil nezadovoljiv. Sle- dil je ukrep, ki ie priznal osebne dohodke. Tudi stalni stroški so rasli močneie od obsega dejavnost-. Številne poslovalnice so odprte manj kot eno leto in še niso dose- gle željenega prometa. K te- mu se je pridružilo še po- manjkanje osnovnih sredstev in predpisane marže pri konjukturnem materijalu. Prisoten je bil tudi nizek koeficient obračanja zalog in izgube na račun primanj- kljaja, »'^/»mo, da smo zain- teresirani za večji osebni do- hodek,« je poudarila direk- torica podjetja Anica Luka- ček. »vendar ta stvar ne mo- re nastati z ukrepom, ampak je lahko samo posledica do- ločenih sprememb v organi- zaciji in smotrnosti poslova- nja.« Neurejena nabava od- naša količinske popuste (ra- bate) pri nabavni ceni mate- riala za prodajo. Da bi se vse to uredilo, pristopajo k izdelavi razvojnega progra- ma, ki bo vskladil obseg de- javnosti z notranjo organiza- cijo, sistemizacijo, pravilnik n delitvi osebnih dohodkov itd. Zarja je v zadnjih letih mnogo storila. Zraven že po- vedaneija so tudi povečali število poslovalnic za 67 od- stotkov, kar priča o raočni ekspanziji. emu pa mora slediti močna smotrnost in vsak poslovodja mora dela- ti z čutom dobrega gospodar- ja, če hočejo uspešno poslo- vati. Akumulativnost delov- ne organizacije se je glede na letošnji polletni obračun v zadnjem času bistveno iz- boljšala. Promet bo letos presegel 4 milijarde starih dinar.1ev. Tako pestra razprava in odkrite besede bodo prav go- tovo pomagali k rešitvi pro- blemov. Ekonomski računi in anketa, ki jo bodo v krat- kem izvedli, bodo osnove za izdelavo razvojnega načrta za prihodnjih 5 let. Člani sindikata so predlagali vod- stvu podjetja še. da bi se moralo začeti posluževati so- dobnih sredstev obveščanja in dati nekaj na reklamo ipd. Na koncu so izvolili novo vodstvo sindikalne podruž- nice, jr V PTUJU BO GOSTOVALA DRAMA SNG IZ LJUBLJANE V petek. 18. dec. 1970. bo gostovala v ptujskem gleda- lišču Drama Slov. narodne- ga gledališča iz Ljubljane s komedijo Petra Ustinova: Poslednji zas:on. Mladinska predstav-a bo ob 15.30, večerna pa ob 19.30. Mladinsko predstavo orga- nizirajo — kot PO navadi — ptujske srednje šole, za ve- černo pa bo predprodaja vstopnic v četrtek, 17. de- cembra, in v petek, 18. de- cembra, vsakikrat od 15. do 17. ure ter uro pred predsta- vo pri gledal'ški blagajni. Prosimo vse one, ki imajo stalno rezervacijo, da dvig- nejo svoje vstopnice brezpo- gojno že v četrtek. 17. de- cembra 1970. od 15. do 17 ure. ostali pa jih lahko re- zervirajo po telefonu št 77-494. vendar jih naj tudi dvignejo v zgoraj navedenih dneh. le v iz^-^mnih pr;mer'h uro pred predstavo, da bi se tako izognili nepotrebnim ne- všečnostim. Gostovanja Slov. narodne- ga gledališča iz Ljubljane so zelo redka — pa tudi zelo draga, zato pričakujemo, da bo večerna predstava 7.asede- na do zadnjega kotička, za mladinsko se to itak ra- zume samo po sebi. Ugotovili smo. da je mladina pokazala pri zadnji predstavi mno- go lepši odnos do nastopajo- čih igralcev in do gledaliških prostorov, zato prosimo, da bi bilo tako tudi v bodoče. Občinski svet Zveze kult. prosv. org. Ptuj KOMCERT Kll'9 ČREŠNJEVEC V FRAMU Moški pevski zbor KUD Crešnjevec je pred kratkim izvedel v Framu koncert na- rodnih in domačih pesmi pod vodstvom pevovodje Franca Susterja s Pragerskega, od koder so sodelovali tudi ne- kateri člani moškega p>ev- skega zbora. V Framu so z velikim nav- dušenjem pozdravili vsako posamezno njihovo izvaja- nje. Posamezne pesmi pa so morali tudi ponavljati. Pev- ski zbor iz Crešnjevca goji že več let prijateljske .stike s pevskim zborom v Framu, zato so njihova srečanja to- liko pristnejša in blažja, kar se še posebno opazi ob za- i ključku prireditev. Takrat ' se namreč zberejo pevci obeh krajev (letos tudi s Prager- skega) na družabnem večeru. VH Plesni turnir v Ormožu Plesni turnir v Ormožu v petek, 11. dec. 1970, katerega pokrovitelj je bil Plesni klub iz Velenja, je bil menda ena najbolj obiskanih prireditev v letošnjem letu. To dokazu- je, kako je naša publika željna takih in podobnih prireditev. Na turnirju so nastopali pari iz KUD »Jože Herman- ko«, Maribor, 9 plesnih pa- rov; DPD »Svoboda« Ptuj, 3 plesni pari; Plesni študent- ski klub, Velenje, 3 plesni pari; Študentski plesni klub Ljubljana, 5 plesnih parov; Študentski plesni klub iz Ma- ribora, 8 plesnih parov. Sodniki, ki so sodili na turnirju, so bili: Tone Arko in Lpjze Logar iz Ljubljane, Marjan Kožar in Slavko Vr- hovnik iz Maribora ter Ale- ksander Glac iz Ptuja. Plesni pari so se pomerili med seboj v angleškem valč- ku, tangu, dunajskem valč- ku, slow foxu in fox trotu. Najboljši par posameznega razreda je dobil praktično nagrado — finalisti, to je prvi štirje pari pa so dobili za nagrado pokale. Prvaki posameznih razre- dov C, B, A in I. razreda pa so dobili praktične na- grade, ki so jih prispevala ormoška podjetja: »Sloveni- javino«, samostojna obrat Jeruzalem-Ormož, Obrtno podjetje »Pekarna«, Ormož, Tovarna »Jože Kerenčič«, Or- mož, in Ograd, Ormož. »C« je najnižji razred, najvišji pa je »I« razred, to pomeni in- ternacionalni razred in za- stopa Jugoslavijo na medna- rodnih plesnih turnirjih. 1. plesni par v »C« razre- du je bil par številka 26. Miloš Trifunovič in Anemari Spjevak iz KUD »Jože Her- manko« Maribor. 1. plesni par (prvak) v »B« ■ razredu je bil par številka 1, Tomaž Ambrož in Tanja Ga- brijelčič iz SPK Ljubljana. 1. plesni par (prvak) v »A« razredu je bil par številka 19, Fredi Novak in Alenka Vrstovšek iz SPK Ljubljana. 1. mesto v najvišjem inter- nacionalnem »I« razredu je dosegel par številka 25. Dra- go Šulek in Irena Drofenik iz SPK Ljubljana. V finale se je uvrstilo na- slednjih 8 parov: 8. mesto je dosegel par št. 3, Davor Bonačič in Ani- ca Metež iz KUD »Jože Her- manko« Maribor. 7. mesto je dosegel par št. 27, Franjo Zajšek jp Tatjana Novak iz SPK Maribor. 6. mesto je dosegel par št. 2, Niko Basovič in Darja Pečar iz Kud »Jože Her- manko« Maribor. 5. mesto je dosegel par št. 12, Marjan Lorbek in Branka Mornar, SPK Mari- bor. 4. mesto je dosegel par št. 1, Tomaž Ambrož in Ta- nja Gabrijelčič, SPK Ljub- ljana. 3. mesto je dosegel par št. 21, Lazar Ratal in Mar- jeta Simonič, KUD »Jože Hermanko« Maribor. 2. mesto je dosegel par št. 19, Fredi Novak in Alen- ka Vrstovšek, SPK Ljublja- na. 1. mesto (nagrada Ormoža 1970) je dosegel par št. 26, Drago Sulek in Milena Dro- fenik, Športni plesni klub Ljubljana. - FK - | VEČJE ZANIMANJE ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE V SLOVENSKI BISTRICI Letos se izobražuje na glasbenem področju že nad 240 mladih ljudi iz bistriške občine. Vendar je zanimanje za takšno obliko izobraževa- nja še večje, kakor bi lahko kdo sodil glede na število vpisanih. Zaradi pomanjka- nja prostorov in potrebnih kadrov vseh interesentov ni bilo mogoče vpisati. Največ zanimanja je za učenje kitare, harmonike in tamburice, vendar je prav za te najmanj možnosti zaradi pomanjkanja strokovnih ka- drov. V glasbenih oddelkih zunaj centra je največ učen- cev v Poljčanah in v Oplot- nici. kjer obiskuje glasbeni pouk skupno 112 učencev. Da bi zagotovila nadaljnji priliv učencev in njihovo pravimo usmeritev, .le ma- tična glasbena šola v Slov. Bistrici organizirala posebne pripravljalne oddelke, v ka- terih glasbeno izobražujejo učence prvih in drugih raz- redov osnovnih šol, pa tudi predšolske otroke. Glasbena šola je ustvarila lasten instrumentalni fond, vendar naprej nabavlja no- va glasbila. iLetos je naba- vila tri klavirje, sedaj pa s; bo prizadevala nabaviti še kitare in harmonike. Težavo ji povzroča utesnjenost pro- storov, sicer bi svojo dejav- nost še razširila. Sola je pripravila letos več samostojnih nastopov in in- ternih prireditev. Njeni učen- ci pa se aktivno vključujejo pri prireditvah drugih pri- rediteljev. VH TEDNIK — PETEK, 18. dccombra 1970 STRAN 9 Delo s starši v Gorišnici Pri svojem šolskem delu naletevamo učitelji dnevno na te in take težave, proble- me, vprašanja. iMučijo nas nezadovoljiv učni uspeh in obisk prenatrpan učni načrt in predmetnik, morda pre- strog kriterij ocenjevanja, nesodobnost šolskih prosto- rov in učil in to in ono. Med dejavniki, ki so ali sokrivci ali pa tudi ne za vse težave, smo gotovo tudi učitelji in starši. Vsi smo pa končno le samo navadni ljudje današ- njega časa in prostora, v ka- terih se dogajajo vse mogoče (in žal tudi nerazumljivo ne- mogoče) stvari. Da bi osnovnošolskemu otroku pomagali pri njego- vih težavah, iščemo različne oblike in načine, ne nazadnje tudi tesnejše stike s starši. Na zadnjem skupnem rodi- teljskem sestanku smo se dogovorili s starši, da bomo učitelji šole v Gorišnici pri- pravili v zimskem času več sestankov. razgovorov ali predavanj za starše oziroma njihove namestnike. Izbrali smo že nekaj primernih tem (Vloga matere in očeta pri vzgoji otroka; Vloga, pomen in zahteve posameznih pred- metov na nižji stopnji osnov- ne šole; Ista tema tudi za višjo stopnjo; Kako se naj otrok doma uči; O sociali- stičnem humanizmu — teme- lji socialistične morale; O spolni vzgoji osnovnošolske- ga otroka; O vlogi in pome- nu slovenskega jezika; O vlogi in pomenu sodobne teh- nike; Zdravstvena vpraša- nja in telesna vzgoja; in podobne teme). Sestanki s starši bodo redno vsak torek ob 18. uri v šoli v Gorišni- ci. Ce bi pa izrazili starši željo, da bi bili oodobni se- stanki tudi po okoliških va- seh, jim bomo to njihovo že- ljo izpolnili, čeprav se zave- damo, da bo zahtevalo to od nas precejšen časovni in te- lesni napor. S starši se bo- do razgovarjali domači uči- telji in tudi tovariši in to- varišice iz Ptuja in Maribo- ra. Starše bomo o sestankih sproti obveščali. Upamo, da bodo starši ra- zumeli naša prizadevanja, se redno udeleževali sestan- kov in tako skupno z nami reševali vprašania sodobne vzgoje in izobrazbe. Prvi sestanek ie že bil v torek 15. decembra. Na sestanke res najiskre- neie vabimo vse. starše in njihove namestnike. Kolektiv osnovne šole Gorišnica Prifiocfiife !eto srečanje fiselfeiicev \i Lovrencu Pred nedavnim je bila v Lovrencu skupna seja kra- jevne skupnosti KO SZDL ter ostalih družbenopolitič- nih organizacij. Obravnavali so priprave na srečanje iz- seljencev, ki so odšli iz tega kraja in živijo v drugih kra- jih domovine in seveda tudi tujine. Kot je povedal pred- sednik KO SZDL Lovrenc Maks TOMINC, so baje ne- kateri izseljenci sami izra- zili željo, da bi se enkrat skupno sestali v svojem do- mačem rojstnem kraju. Prav tako so baje nekateri izse- ljenci, ki so se odselili iz do- mačega kraja, prav tako iz- razili željo, da bi na nek na- čin pomagali svojemu do- mačemu kraju pri urejeva- nju raznih komunalnih ob- jektov kot so asfaltiranje ceste skozi njihov kraj. ure- ditev vodovoda ter cestne javne razsvetljave.in podob- no. Kot pravi predsednik SZDL vsem, ki so se izselili iz rojstnega kraja, nikakor ne gre v glavo, da je njihov domači kraj še vedno takšen, kot je bil nekoč pred davni- mi leti. čeprav so se mnoge vasi in kraji že temeljito spremenili. Tukaj pa pravi- jo, da bi bilo potrebno pri- praviti potrebno gradivo o taki ureditvi ter o stroških, kajti za urejevanje krajev- nih potreb bi bila potrebna precejšnja sredstva, ki ne bi bila tako majhna. Imenovali so tudi tako imenovani pri- pravljalni odbor, k: ima na- logo pripraviti vse potrebno za izvedbo srečanja izseljen- cev lovrenške krajevne skup- nosti. Ze kmalu bodo pripra- vili barvne fotografije raz- nih krajev in vasi. ki bi bili na skupni kartici, katere bi potem prodajali in že s tem prišli do določenih sredstev, ki jih bodo potrebovali za izvedbo takega srečanja. Se- veda so njihove želje velike, vendar jim sami ne bodo kos in jim bo vsekakor potreb- na pomoč tudi od drugod. Želijo jim, da bi se jim te velike želje izpolnile, saj bo to prav gotrvo nekaj edin- stvenega na območju ptuj- ske občine. M. F. Slovenska Bistrica SOirOARNOST Z VIETNAMOM V naslednjih dneh bodo učenci osnovnih šol bistri- ške občine pričeli s solidar- nostno akcijo z bojem viet- nams'kega naroda za osvobo- ditev. Pisali bodo spise, naj- boljši pa bodo prejeli knjiž- ne nagrade. Šolarji bodo tudj obiskali občane z značkami, ki ponazarjajo vietnamski boj, njihovo geslo pa bo — dinar za solidarnost. V NAŠIVASIJEGORELO Ves dan je neusmiljeno pripekalo; zrak je bil težak in zadušljiv. Proti večeru so se na obzor- ju nakopičili temni oblaki, odeti s škrlatnim plaščem zahajajočega sonca. Slišalo se je oddaljeno grmenje. Ne- bo so zatemnili svinčeni oblaki, strašno preteč. Ogro- mne klade pepelnato sivih oblakov so se valile proti jugu. Pošastne sence so ob- jemale pokrajino. Veter se je zaganjal v vrhove dreves, nosil cesini prah. ga vrtinčil v zraku in sikal skozi lope, v katerih so se stiskali hišni čuvaji. Ljudje so se poraz- gubili po hišah in se straho- ma ozirali v nemxirno nebo. Nekje je votlo zagrmelo. Strele so v velikih lokih švi- gale skozi ozračje in se ka- kor utrinki izgubljale v ze- lenkastem mraku Ob vsa- kem blisku so se iz teme iz- luščil: obrisi vasi, ki je bila zavita v preteč molk. Gledal sem skozi okno. Ne- nadoma je tako počilo, da sem glavo hitro umaknil v sobo. Medtem pa je nekdo zakričal na cesti: »Ogenj, gori!« Stekel sem za vrtove in zagledal na koncu vasi ogenj, iznad katerega se ie dvigal črn kodrast dim in se izgubljal v nebo. od koder so padle prve kaplje, ki so postajale vse gostejše. Od vsepovsod so tekli ljudje proti hiši. kjer se je kakor velikanska bakla rdečil po- žar. Tedaj je turobno zarezal v noč jokajoči glas siren in se izgubljal v besu podivja- ne noči. Okrog gorečega po- slopja so se nagnetli ljudje, držeč v rokah vedra, s kate- rimi so hiteli zajemat vodo iz bližnjega potoka. Polivali so po strehi, vendar zaman. Požar se je širil kakor ne- ukrotljiv hudourn-k. čeprav je lilo kot iz škafa. Od nekje se je zaslišalo zavijan.^e si- rene gasilskega avtomobila in čez nekaj časa je zabrnela motorka. Gasilec, v beli obleki, s če- lado na glavi, se je povzpel na lestev. Srebrn curek vo- de je neusmiljeno gospodaril z ognjem toda požara niso mogli pogasiti, čeprav ie de- lalo več motork. Preperelo tramovje so li- zali ograjeni jeziki, švigajoč skozi okna pod .s^treho. in ka- zalo je, da se bo vsak čas sesulo zaradi lastne teže. Se- sedlo se je in dvignilo roj isker, ki so se kakor razdra- žene ose vrtinčile v zraku in polagoma ugašale. Nastala ie prava zmešnja- va. Klici in kriki so rezali v večerni nemir. Zlat sij je razsvetljeval okolico in me- tal pošastne sence v noč. Pod brajdami sem zagledal tar- najoče ženico, okrog nje pa polno žensk. Gube na obra- zu in žulji na rokah so pri- čali, kako je gradila dom. po katerem so pravkar hla- stali plameni. Iz oči ji je si- jal obup. tresla se je, čeprav je bilo vroče, da si komaj prenašal vročino. Sredi to- lažečih kmetov pa je stal go- spodar • kmetije. Upadel v obraz, kakor človek brez ve- re v življenje, je s pogledom objemal vse tisto, kar je pri- garal s trdim delom in kar je izginjalo v ognju in se spreminjalo v nič. Od vse- ga, kar je nekoč doživljal v svojem domu. so ostali samo spomini. Zjutraj sem šel mimo po- gorišča. V zrak so moleli ožgani zidovi. Vse naokrog ie bila poteptana trava, le ožgano drevo za nekdanjo hišo je pričalo, da je tukaj narava uničila delo člove- ških rok. Janez Kelenc. VIII. razr. osnov, šole Franc Belšak Gorišnica Srečanje s pionirji iz Ugrfiiovcev v oktobru sem zivedela, da bo za 29. november potovala v Srbijo skupina pionirjev, predstavnikov naše šole. V Srbiji je namreč vas Ugri- novci in s tamkajšnjo osnov- no šolo sklenili sodelovati. Nekaj dni pred odhodom so pionirji naše šole dolo- čili, kdo bo zastopal našo šolo v Ugrinovclh. Komaj smo pričakali dan odhoda. Po skoraj enodnevni vožnji smo srečno prispeli v Ugri- novce. Pionirji so nas že pri- čakovali. Avto so nam za- suli s cvetjem. Pogostili so nas z odojkom. Potem smo odšli z nekaterimi pionirji na domove, kjer sm.o pre- spali. Najprej so mi postre- gli s »slatkim«. kar je pome- nilo, da sem dobrodošla. Prugi dan smo prebirali pozdravni govor. Na majhen spomenik pred ugrinovško šolo smo položili venec s slo- vensko zastavo. Podarili smo jim nekaj daril domače obr- ti, ki jih bodo spominjala na Slovence. Nato smo se od- peljali v Gornji Milanovac, kjer smo bili na proslav: osnovne šole toplo sprejeti. Po proslavi smo obiskali uredništvo Dečjih novin — po vsej Jugoslaviji poznane- ga otroškega časopisa. Tudi ti so nas obdarili s primer- ki njihovih izdaj. Zelo za- nimiv je bil obisk Takova. Prosvetni inšpektor občine Gornji Milanovac. profesor Otovič. nam je pokazal kra- je in nam razložil, kako so Srbi pripravljali in izvedli II. srbsko vsitajo leta 1815. Po vrnitvi v Ugrinovce smo se dogovoril: o našem bodo- čem sodelovanju. Pionirji obeh šol si bomo med seboj dopisovali. Sodelovali bomo tudi na kulturnem področju in bomo menjavali magne- tofonske posnetke raznih prireditev. Med seboj si bo- mo izmenjavali razglednice in opise krajev v katerih ži- vimo. ■» ; V soboto, 28. novembra, smo se vrnili domov, polni novih vtisov in spoznanj, prepričani o bratstvu med Slovenci in Srbi. Spoznali smo. kako trdno prijatelj- stvo je bilo skovano v naj- težjih dneh naše zgodovine ter koliko trpljenja krvi in žrtev je bilo potrebno, da lahko danes mi mladi živimo v svobodni domovini. Spo- znali smo. da ne smemo po- zabiti, kaj so bratski Srbi storili za naše očete in ma- tere, ki so bil: med vojno izseljeni. Mi mladi si priza- devamo, da bi prijateljstvo, ki je pognalo globoke kore- nine, nikoli ne zamrlo. Darja Verk. učenka 7. a raz. os. š. v Podlehniku SREČAI^JE Z ŽIVALJO žival je ljubko, živo bitje, ki se rodi hrani, razmnožu- je, diha in umira. To je ne- kaj zelo lepega, ljubkega. Človek in žival sta tesno po- vezani živi bitji. Zakaj ne- kateri Ljudje sovražijo živa- li? Vse so vendar tako ljub- ke. So koristne, živahne, pla- he, pa tudi napadalne. Vsa- ka ima svoje lastnosti s ka- terimi jih je obdarila nara- va. Vsaka ima svoj življenj- ski prostor. Nekatere so se prilagodile na kopnem, dru- ge v morju, nekatere v po- tokih, rekah, jezerih. Človek in žival sta prija- telja iz predzgodovinskih ča- sov, ko so si naši predniki najprej udomačili psa nato pa vse druge, sedaj domače živali. Tako si je člo^jr k ne- koliko udomačil celo leva, kralja živali. Prvič sem ga videla v živalskem vrtu. Iz tesne kletke me je milo gle- dal, kakor da bi mi hotel reči: »Le oglej si me. mojo lepo. postavno telo le oglej si mojo kraljevsko glavo, no- ge, rep!« In jaz. kot bi ga razumela, sem ga res gledala z odprtimi očmi. Nenadoma je povesil glavo. Gotovo se je prav tisti trenutek domi- slil, da ie v kletki. Gotovo se ie prav tisti trenutek spomnil na svojo prostrano, svobodno domovino — Afri- ko. Lidija Korpar. 6. a osn. šole Franca Osojnika. Ptuj Tednik, vaš list STRA^ 10 TE0NIK — PETEK. 18 decembra 1970 V umum IMPOL JE OSVOJIL TiETJE MESTO Na tradicionalnem medna- rodnem tekmovanju za me- morial Nagaoke, ki je bilo v nedeljo v ljubljanski dvo- ran: Tivoli, se je zbralo 255 judoistov iz 32 klubov Slo- venije, Hrvatske. Avstrije in Italije Organizatorji, sekci- ja za judo ori težkoatletskem klubu Olimpija, so računali na rekordno udeležbo, kljub temu pa število nastopajočih preseneča, saj je dosežen ab- solutni jugoslovanski rekord. Med nastopajočimi ie bilo tudi 20 tekmovalcev Impola iz Slovenske Bistrice, ki sicer niso ponovili lanskoletnega uspeha po številu osvoien'h prvih mest, vendar pa so v končnem seštevku točk le pristali na tretjem mestu, takoj za judoisti Olimpije in Mladosti iz Zagreba. Zal so sicer zelo dobro or- ganizirano prireditev skalili sodniki, ki so najbolj oškodo- vali bistriška tekmovalca Topolčnika in Vidmajerja. ki je nas^topal za ekipo JLA Ta judoista sta finalni srečanji izgubila po sodniških odlo- čitvah. Vidmajer je nastopil v -^olsrednji kategoriji, kjer je lansko leto osvojil prvo mesto. Tudi letos je odlično začel. Vse do finala je svoje nasprotnike premagoval z lahkoto in je navdušil gle- dalce. V odločilnem srečanju pa se je pomeril z mladin- skim državnim reprezentan- iom Miškovičem iz Zagreba. Vseh osem mirtut. kolikor je trajal finalni boj. je posku- šal narekovati svoi stil ven- dar je Zagrebčan nekajkrat dobesedno poskušal zbežati z blazine, za kar pa je bil glavni sodnik slep in gluh. Srečanje je vo<.lil MiSkovičev trener Baršnik, Po boju sta bila stranska sodnika Ocvirk iz Ljubljane in dr. Handler iz Gradca različnih mnenj. Ocvirk je prisodil zmago Za- grebčanu, dr. Handler pa Vidmajerju, Baršnik pa je brez posebnega obotavljanja prisodil zmago svojemu tek- movalcu. 'Podobno pa smo dožive^li tudi v finalu lahko katego- rije, kjer sta se pomerila šti- rikratni drž.avni članski pr- vak Jugoslavije Topolčnik in mladinski državni prvak Franjič. član Olimpije. V za- četku srečanja je bil Topolč- nik absolutno v premoči. Pridobil si ie dve tehnični akciji, prav toliko pa jih je imel v nadaljevanju tudi Franjič, le da si je Topolč- nik ob koncu priboril še eno. Spet je bila odločitev v sod- niških rokah in spet so od- ločali isti sodniki kot v f- nalu poLsrednje kategorije. To pot je bil glavni sodnik Ljubljančan Ocvirk. ki je tudi član Olimpije. Dr. Hand- ler je bil mnenja, da je bolj- ši Topolčnik. Baršnik pa je prisodil zmago Franjiču. Tu- di po posvetovanju vseh treh. mnenja r.iso bila enot- na Oba stranska sodnika sta vztrajala ori svojih odločit- vah, ne smemo pa pozabiti, da imata oba knjižice medna- rodne sodniške organizacije. Glavna odločitev je vendarle pripadla Ocvirku, ki pa se ie še enkrat »izkazal« in priso- dil zmago Ljubljančanu, ki je tako prvič premagal Topolč- nika Vsekakor ne moremo za- molčati, da smo dobili ob- čutek, da sta si sodnika Baršnik in Ocvirk drug dru- gemu naredila uslugi, med- tem ko nepristranski Hand- ler ni mogel vplivati na nju- ni odločitvi. Vprašamo lah- ko, zakaj tako pomembnih finalnih srečanj ni vodil nrav graški sodnik, pa tudi za stranske bi lahko določili »nevtralce«. Razumemo željo Ljublian- čanov. da želijo na domačih blazinah uspehe, nikakor pa se ne moremo strinjati, da hočejo uspeti za vsako ceno. Odlično pa sta se uvrstila tudi Impolova mladinca Pre- log in Sega. Prelog je nasto- pil v najtežji kategoriji in izgubil šele v finalnem sre- čanju z Ljubljančanom Po- lajnarjem, pred tem pa je osvojil nekaj lepih zmag. Tudi Sega je presenetil v ka- tegoriji do 58 kg. kjer je osvojil tretje mesto. V ool- finalu ga je premagal kas- nejši zmagovalec Zagrebčan Mrkša. Zmagovalci posameznih kategorij so postali: mladin- ci do 45 kg: Zrimšek (Olim- piia), do 50 kg: Jelovič (Ol).. do 58 kg: Mrkša (Mladost), do 63 kg: Bečirovič (Jeseni- ce), do 70 kg: Smrekar (Ol), do 80 kg: Artač (Ol). nad 80 kg: Polajnar (Ol), — Čla- ni: lahka kategorija: Franjič (Ol). polsre-'.nja: Miškovič (Mladost), srednja: Spaček (Dubrovnik), poltežka: Zuve- la (Mladost) in težka: Kraj- novič (Mladost), — Ekipno: 1. Olimpija 47. 2. Mladost 31, 3. Impol 7 itd. D. Utenkar Judoisti Impola Z bistriškimi dimnikarji ob prazniku PrainiSni delovni dan Praznični dnevi so dnevi razvedrila in počitka, dnevi izletov in kdo bi vedel česa še Toda ne vedno in za vsa- kogar. Nekateri morajo ob takih dnevih krepko pljunit! v roke. da o 7yavihanih ro- kavih sploh ne govorimo. Dan republike je za nami. srečujem^o se z novimi vtisi, novimi delovnimi nalogami. Odločil sem se bil. da bom ob praznovanju obiskal tiste, ki so del prepotrebnega pro- stega časa prebili ob delu. Tako je nastal ta zapis o bi- striških dimnikarjih, ki so prazničnega dne opravljali »generalno« čiščenje v Tovar- ni olja v Slovenski Bistrici. Sprva je kazalo, da iz re- portaže ne bo nič, saj vratar ni pokazal prevelikega zani- manja za moje praznično no- vinarsko razpoloženje. Sele, ko sem se čez dobro uro vr- nil z dovoljenjem direktor- ja, seveda se mu za to najle- pše zahvaljujem, je bila plo- šča obrnjena na pravo stran. Takrat pa so dimnikarji o- pravili že dobršen del svo- jega posla. Kljub vsemu je ostalo še veliko časa in priložnosti za posnetek in tudi kakšno be- sedo v beležnico Štirje mo- žje v »črnem« so bili na de- lu, vodja okoliša Huber. pa Jakob, Zdravko in Franc. Upal sem, da bom lahko koga izmed njih ujel, ko se vzpenja na visoki tovarniški dimnik, vendar je bilo za to že prepozno, tako da m: je preostalo le še posnetek v višino, dimnikarja na vrhu pa sem si lahko le predstav- ljal. Potem sem kaj kmalu ujel v objektiv mojstra Franca, ki je pokukal iz ka- nala in Zdravka, ki je imel opravka okoli plinske ma- ske, kajti brez nje v peči skoraj ni mogoče vzdržati, verjemite pa, da tudi z njo n: posebno lahko. V to me je prepričal Zdravkov prepote- ni obraz, potem ko si je snel masko Prostor je bil zavit v saje iz Zdravkovih pljuč pa je še kar naprej hropelo. Malo prej je iz vrhnjega ka- nala prilezel tudi Jakob, črn kot čisto pravi dimnikar, da o sajah okoli sploh ne govo- rimo. Ob njihovem delu pa smo se nenehno nekaj pomenko- vali, bolj sem seveda vpra- ševal jaz, ali še bolje pove- dano, bolj sem gledal. Dim- nikarsko delo ob praznikih je stara stvar. Takrat tovar- ne največkrat ne obratujejo, peči so bolj ali manj hladne, pa v to ni treba biti povsem prepričan, kajti možie so pri- hajali iz »lukenj« dobesedno mokri. Za delo pa je potre- bno prijeti takrat, ko je za to priložnost. Največkrat pa je to ob dnevu republike in kasneje ob prazniku dela. Nihče se ni pritoževal, kajti vsi se zavedajo, da tako pač mora biti Kljub vsemu so morda ta- krat kje v bližini gospodinje porekle kakšno pikro na nji- hov račun, kajti saje so se vzdvignile v zrak in »polegle« v okolici. Med delom je beseda na- nesla tud: na njihove vsak- danje težave, kdo pa jih ne bi imel? Dimnikarji so zago- tovo med tistimi, ki občuti- jo voljo in nejevoljo mnogih. Sami Pa nikoli ne bi smeli nergati. kajti potem jih lju- dje obsodijo, da je njihovo vedenje nedostojno in kdo bi vedel kaj še vse. Odkrito pa si moramo priznati, da jim mnogokrat naredimo kri- vico. Težko je delo in razu- meti bi morali da vedno ne more biti v najlepšem redu. Cas se je odmigledi jih boste lovili na strehah, ob prazniku pa ste jih mor- da gledali z začudenjem. Kmalu vam bodo voščili no- vo leto, srečno in veselo in v dobrohotnih besedah ne bo odseva težavnega dela. Ta- krat bodo spet tisti dimni- karji, ki pač po tradiciji pri- našajo srečo. Ce jo pa boste že vedeli sami ... D Utenkar Nasmeh za srečo v novem letu ... Tudi plinsko masko je treba nadeti... Svet višine,... Kanalov je veliko Tednik, vaš list TEDNIK — PETEK, 18. decembra 1970 STRAN 11 Sredi dela smo za trenu- tek ustavili Konrada VAV- POTICA, cestaria na cesti, k: pelje iz Podlehnika v 2e- tale in če hočete tudj prek Maclja v sosednjo republi- Jio Hrvatske, kjer že sicer pripadniki naše armade ne- kaj let gradijo novo in mo- deFne avtomobilska cesto, ki be povezovala Ptuj z Zagre- b©m pe najkrajši poti ozi- T€; kom- pas<'>m ter karto V hr bih sf lahk<"> zsodi nesreča, zato le znanie iz orve o*nr>oči nui- no Sicer se na dober olani- nec zna izogniti težavam, ke^r se spozna na vreme, pozna lastnosti vsake gore. k: jo o- bišče. ve, kako se mora pri- praviti in opremiti za dolo- čeno turo. Mora biti razgle- dan in poznati svet po kate- rem hodi. Ne sme se zanima- ti samo za skalo, temveč vi- deti še več: ljud'. njih obi- čaje in zgodovinske ter kul- turne značilnosti. Poznati mora gorski rastlinski in ži- valski svet in se tudi boriti za njegovo varstvo. Vsega tega znanja pa se ne da čez noč pridobit:. Pri- vajanje na gorski svet se mora pričeti že v rani mla- dosti na način, ki je najbolj ustrezen in privlačen staro- stni stopnji. Akcija PIONIR- -PLANINEC je prva organi- zirana vzgojna akcija pla- ninstva. Namenjena je na- šim najmlajšim članom od 7 do 14 leta. Osne : namen te akcije je pritegniti pio- nirje v hribe in jih v tekmo- valnem delu razv-jati dalje. Car in privlačnost te akci- je je ravno v tekmovalnem duhu. ko pionirji ob dolo- čenem številu opravljenih skupinskih izletov dobijo priznanje — bronasti, sre- brni in zlati znak. Vzpore- dno z izkušnjam.:, ki si jih pridobiva na izletih, pa se pionir lahko izpopolni tud: v znanju splošnih predmetov kot so:-zgodovina planinstva, orientacija, prva Domoč. vre- menoslovje itd To pa mu daje planinska šola. No, akcija, ki se je začela spomladi, že kaže prve sa- dove v nekaterih šolah Po- sebno je Dotrebno pohvaliti osnovne šole v Dornavi iHaj- dini ter šolo »Toneta Znida- riča« v Ptuju. Zlasti dornav- ska je pod vodstvom učite- lja Simona Petroviča dose- gla lepe uspeha in je prav na tem občnem zboru spre- jelo 6 učencev bronasti znak za število ooravljenih izle- tov. Vendar se tudi kaže pri drugih šolah zanimanje; vse pa je odvnsno od zanimanja oziroma brezbrižnosti učite- ljev. Poleg bronaste značke so dobili tudi praktična da- rila. Velika čast za društvo pa so 3 častni znaki planin- ske transverzale. to pomeni, da so nagrajenci prehodili več kot 800 km dolgo pot po planinski Sloveniji. Te znake so dobili brata Simon in Drago Petrovič ter oredsed- nik društva Lee Planine, ki pa ie sorejel še posebno pri- znanje, ker ie poleg trans- verzale prehodil še 50 dodat- nih vrhov. V prejšnjem mesecu so razstavljali v paviljonu po- leg ostalih tudi pionirji z ne- katerih osnovnih šol risbe s planinsko tematiko jn naj- boljši so dobili na tem ob- čnem zboru tudi lepe nagra- de. Ne morem kaj. da bi ne citiral še nekaj besed pred- sednika, dosedanjega in spet na novo izvoljenega. Lea Planinca: »Naloga in namen društva je ljudem približati lepote gora :n narave in jih pope- ljati v gorski svet miru in tišine, tja, kjer postaneta go- ra in človek eno. kjer poza- bimo na skrbi in težave, ki nas v vsakdanjem življenju bremenijo. Ali je še ka1 lep- šega cd počitka na vrhu go- ra ob sanjarjenju v nepokvar- jenem svetu, obdanem s sa- moto in strminami. Tam nas gore orevzameio. tam pripa- damo njim. tam nam nudi- jo edinstven užitek. To ^ mora doživeti, to se ne da opisati. Za kaj so vse prikrajšan; tisti ki z naravo ne živijo. Dobrega prijatelia bomo naj- prej našli in spoznal: v go- rah . .. .« O samem delu občnega zbora ne bi govorili, omenil bi le zanimiv predlog tami- ka občine Iva Raua, da bi postavili na vrhu Jelovca v Halozah partizansko planin- sko p >tojanko. Naša ožja domovina ima vendar toliko lepot, zakaj b: jih ne pokaza- li ljudem Prav tako bi bilo pametno uvesti »ptujsko transverzale«. ki bj šla po poti nekdanjih kurirjev do Halozah prek Ptujskega po- lja v Slovenske gorice. To bi bila za najmlajše naileo^a priložnost priprave za zah- tevnejše pohode po sloven- skih gorah. Predlog ie bil sprejet in o njem bo raz- pravljal novi odbor društva. Občni zbor PD Ptuj je s svojim programom in že o- pravljenim delom dokazal, da ni suhoparno akadems>ko društvo. temveč društvo vseh ki hočejo spoznavati svojo deželo, ohraniti svojo telesno jn duševno čilost ter tako živeti polno življenje E. J. STRAN 12 TEDNIK — PETEK. 18. decembra 1970 Vrnjalkct Banja oktobra 1970. S ečanje s Slovenko, k je nosilec dva- najstih odlikovanj srbske vojske insloudstolni vojni invalid Življenje v vojnah Na sprejemih in srečanjih ob prihodu vlaka bratstva in prijateljstva smo videvali starejšo žensko, globoko vdr- tih oči in osivelih las, ki je kljub starosti živahno pogle- dovala sem in tja in njen obrat je bil videti poln ve- selja in radosti. Pozneje, ko nas je prišla pozdravit, smo šele izvedeli, da se imenuje Natalija Javornik-Bjelajac, da je Slovenka in da je... Začnimo raje od začetka. Pred več kot petdesetimi leti je bila ugledna maribor- ska družina Javornikovih razburjena zaradi izginotja dvajsetletne hčere Antonije. Sledovi in izjave o izginulem dekletu so dajali misliti, da je odšla proti Srbiji, kjer je v Kragujevcu njen stric slu- žil kot oficir v pehotni enoti. Sum je bil pravilen in An- tonija je pred Beogradom morala izstopiti iz vlaka in t>e vrniti v Maribor. Staršem je priznala, da je hotela pobeg- niti v ^rbijo k stricu da hoče stopiti v vojsko in da ji tega namena, kljub prvemu neus- pehu, ne bo nihče preprečil. Se dvakrat ie brezuspešno poiskušala uresničiti svoi namen, v tretje pa ji je us- pelo. V Kragujevac je prišla ravno na začetku turške voj- ne 1912. leta. S stricem sta skupaj odšla na fronto Leta so tekla. Vojne so se končavale in začenjale nove: turška, bolgarska, prva sve- tovna . . V vseh juriših kr- vavih borbah, marših, napa- dih m umikih je sodelovala ta nenavadna ženska. Sla je iz juriša v juriš in puščala sledove svoje krvi na boji- ščih Kolubare. Cera, Mačko- vega kamna in legendarnega Kajmakčalana. Dobila je dvanajst ran in ravno toliiko odlikovanj. V tem času je dobila tudi novo ime. Vojaki so jo priče- li klicati Natalija in tako se imenuje še sedaj. Kaj vse je Natalija Javor- nik doživela in preživela v teh velikih :n tragičnih voj- nih letih? Vsega je nemogo- če opisati kljub živemu spo- minu te 78-letne starke. Kdo bi lahko naštel vse uspehe in akcije, ki jih je preživela na bojiščih treh krvavih vojn? V enajstem pešadijskem polku Prve šumadijske divi- zije je bila Natalija najprej kurir. Hitro se je izkazala z brezprimernim junaštvom in je napredovala ter dobila čin kaplarja. Skozi borbe in ju- riše je prišla do naredniške- ga čina in se ovenčala s šte- vilnimi odlikovanji V bor- bah na Kajmakčalanu je sa- ma zajela trideset bolgarskih voiakov in zato dobila viso- ko odlikovanje — Karadjor- djevo zvezdo z meči. Za isti podvig je dobila tudi orden francoske Legije časti. Ko so Nemci 1941 leta na- padli Jugoslavijo, ie Natalija bila med tistimi, ki so jih najprej ujeli. To je pomenilo začetek, zanjo že četrte voj- ne, v kateri je komaj obva- rovala glavo. Sedaj živi ta veteran mi- nulih vojn Natalija Javomik — Bjelajac v vijugasti ulici beograjskega predmestja v skromni hišici, obdan: s cvet- jem in preživlja svoj mirni večer življenja. Je upokoje- ni narednik srbske vojske, stoodstotni vojni invalid in nosilec dvanajstih odlikovanj. Natalija je ena od dveh še živih žensk, katere so za svo- ja junaška dela na bojnem polju odlikovane s Karadjor- djevo zvezdo z meči in fran- cosko Legijo časti. To je nekaj malih odlom- kov iz njenega življenja. Na- talija se jih pogosto spomi- nja in tako v njej oživi re- sničnost ne tako davnih ve- likih dni. Pokaže svoje slike, pisma... in se ponovno vr- ne v preteklost: Kolubara. Cer. Mačkov kamen, Kaj- makčalan. Alb:mija, Bizerta. Solun — vse življenje pre- živeto v vojnah. V Vrniački Banji praznu- jejo 13, oktober osvoboditev po solunskih borcih v 1 sve- tovni vojni in Natalija je kot udeleženec solunske fronte bila med osvoboditelji Srbi- je, Kot Slovenka je čutila dolžnost posebej pozdraviti svoie roiake Slovence ki so prišli v Srbiio negovat tisto, za kar je ona darovala sama sebe. jr Natalija Javornik kot narednik srbske vojske 1918. leta ...in oktobra 1970; Srečanje veteranov ptujskega hrama Talije Korenine amaterske gleda- liške dejavnosti segajo že v predvojna leta; po osvobodit- vi je zraslo mogočno drevo, katerega sad je bilo poklic- no gledališče iPtuj. Po nekaj- letnem uspešnem delu je bilo zaradi materialnih težav uki- njeno. Poudarit! pa mora- mo, da z ukinitvijo ni zamrlo gledališko delo — nadaljeva- la ga je namreč amaterska skupina entuziastov, zvestih odrskim deskam. Skupina je iz sezone v sezono postajala bogatejša po svoji umetniški moči in je dosegala lepe us- pehe tudi v republiškem me- rilu. V petek, 11. deceriibra 1.1., so se sestali veterani in se- danji člani gledališča Ptuj na tovariškem srečanju, da bi počastili 20-letnico ama- terske gledališke dejavnosti. Srečanja so se udeležili tudi najstarejši člani, med njimi: Adolf Andrle. Franjo Gun- žer, Elza Berlič. Slavko Oro- vič, Vinko Kralj, Slavica Alič. Lojze Matjašič, Stane Janžekovič in drugi. Uvodne besede na srečanju je spregovoril sedanji pred- sednik Andrej Fekonja, ki je poudaril značaj amaterske- ga delovanja v našem mestu m ob tej priložnositi podelil na,izaslužnejšim članom pi- smena priznanja. Dolgoletni član amaterske- ga gledališča Franjo Gunžer se je v imenu vseh, ki so sprejeli priznanja, zahvalil m prikazal zgodovinski po- tek amaterskega dela vse od predvojnih časov pa do da- našnjega dne. Med drugim je poudaril, da ima amateri- zem svoje posebne značilno- sti, kajti vsi amaterji igrajo in razvijajo gledališko umet- nost iz srca in z dušo; kar je v poklicnih gledališčih njihova dolžnost. Prisotne na srečanju sta pozdravila tudi predsednik DPD »Svoboda« Ptuj Jože Vrbnjak in predsednik ZKPO Ptuj Stane Stanič. Člani gledališča so v skro- men znak hvaležnosti spre- jeli šopke nageljnov, kar je naredilo še posebno svečano vzdušje. Po oficielnem delu se je razvil razgovor, v katerem so starejši člani obujali spo- mine na prijetne, a tudi tež- ke trenutke, na čas, ko so morali igrati v najtežjih po- gojih, brez osnovnih in naj- potrebnejših rekvizitov. Tovariško srečanje ob 20- letnici je bilo trden dokaz, da so . veterani gledališkega odra in mlajši član: tudi da- nes, tako kot pred dvajse- timi leti, voljni spoprijeti se s težavami, ki spremljalo delo, da bi še v naprej do- segali umetniške uspehe ter burne aplavze svoje publike v Ptuju in njegovi okolici. Kari Fras Tednik je dne 26. novem- bra 1970 objavil članek »Da- leč je med Ptujem in Ljub- ljano«, za-pis s skupščine ptujskih študentov v Ljub- ljani. V članku med drugim zasledimo: ... »na vesti« pa imajo še en dolg, in sicer za najem- nino dvorane ob akadem skem plesu izpred treh let. Slišali smo. da jim iz Kidri- čevega grozi celo tožba . ..« Ker takšno pisanje jemlje ugled »Ptujskemu študent- skemu klubu v Ljubljani« sem dolžan, da vse skupaj prikažem v pravi luči V me- secu marcu 1967 smo organi- zirali, prvi akademski ples v Ptuiu oziroma v Kidričevem Za najemnino dvorane smo bili dolžni TGA Kidričevo 1800 N din. Dolg smo porav- nali še isti mesec, in sicer 22. 3 1967. vendar ta denar ni orišel na žiro račun TGA Kidričevo, pač pa Je b'l na- kazan v korist »službe druž- benega knjigovodstva, po- družnica 608 Beograd«. O vsem ie bila obveščena tudi TGA Kidričevo in njihov pravni zastopnik. Torej ni- ma Klub ptujskih študentov »na vesti« dolga, pač pa ima nekdo »na vesti« admini- strativno napako, po vsei verjetnosti. služba družbene- ga knjigovodstva, podružni- ca Ljubljana, ki je vodila naše denarne zadeve. Predsednik kluba ptuj- skih študentov v Lju- * bljani za šolsko leto 1966'67, Lojze Arko SO HALOŠKE BUČNICE SLABŠE KVALITETE? v št. 49 Kmečkega glasa smo lahko prebrali razpravo 0 pomanikanju bučnega olja. Med drugim je bil omenjen tudi podatek o zamenjavi bučnih semen za olje. Zapi- sano je in tudi kmetiiski strokovnjaki vedo. da je za 1 kg bučnega olja potrebnih 3.70 do 4 kg bučnic. Nad tein podatkom so lahko presene- čeni kmetovalci iz Zg. Les- kovca ori Ptuiu. ki morajo v tamkajšnji KZ dati 6 kg semen za 1 kg olja Verjetno marsikoga zanima, po kakš- nem načinu poteka zamenja- va bučnic za olje. konkretno v leskovški KZ Morda ima tamkajšnji trgovec napačne predsodke, da so semena ha- loških buč slabše kvalitete in mora za to pri zamenjavi po- večati kvantiteto. Terezija Gojčič in sopodpisniki Sp. Leskovcc TEDNIK — PETEK, 18. decembra 1970 STRAN 13 Talmage Powel: Maščevanje s svincem Bila ie poročna noč Joeja Edger]yja. Sedel je na robu razliošne postel.ie v motelu in držal glavo med dlanmi. Bil .ie visok, vitek in močan mož v novi pižami. Vpraše- val se ie, če je kdo med ho- telskimi gosti slišal krik n.ie- gove žene ob prvem dotiku. Poročna noč. Ona .je mirno ležala v po- stelji. »Žal mi ie. Joe,« je rekla z odsotnim glasom. Počasi .ie obrnil glavo in jo pogledal. Oči so ga skelele. Njeno telo v finem perilu je bilo čudovito. Imela je lep obraz, lepšega ni Joe še ni- koli videl. Plavi lasje so ob- likovali zlati venec na beli blazini. Gledala je skozi okno v noč. »Ni važno,« je on odgovo- ril. A bilo je zelo važno. Ni vedel, kaj bi rekel. Nehala je jokati. Postala je neobčutljiva. »Joe, ne smel bi me pustiti da sem vpila. Moral bi mi na kak način zabraniti.« »Pozabiva, kar se je zgo- dilo,« je rekel. »Nisi prva nevesta, Dusty. ki se prvi- krat ustraši.« »Ne bi ti smela nikoli do- voliti, da bi mislil na ženi- tev,« je odgovorila Dusty. »Samo trpel boš z menoj. Ni- sem vredna biti tvoja žena, Joe ... Jaz nisem nedolžna.« Zadnje besede je izgovorila skoraj šepetaj e. Joe je začutil, kako mu trzajo mišice na obrazu. »Kdo .je bil. Dusty?« »Joe ... prosim te.« »Kdo je bil?« je silil Joe. »Imenuje se Radford.« »In ti ... ti si ga ljubila, tega Radforda?« »Nisem ga nikoli prej vi- dela, do tistega dne, Joe.« Zdelo se je, da s težavo trga besede iz sebe. »Tri leta je od tedaj, ko sem živela v Cotterwillu. Bilo je močvir- je, daleč od mesta. Moja ma- ti me je opozarjala, naj ne hodim tja. A meni je moč- virje ugajalo s svojimi sta- rimi drevesi, s stoječo vodo. V bližini je stala koča. Tisti dan sem bila utrujena in sem stopila noter. Koča se mi je zdela nenaseljena. Bil je tam star divan in vegasta miza. To je bilo vse pohištvo. Radford je vstopil, ko sem bila tam ...« »Stari potepuh,« je zamr- mral Joe. »Ne. ni bil star,« je rekla Dusty. »bil je mlad. Ce bi bil lepo oblečen, bi bil celo lep mož. Toda bil je umazan. Živel je kot žival. Razložila sem mu, da sem vstopila v kočo po pomoti.« Obmolknila je. primanjko- valo ji je zraka. Joe je ne- premično strmel vanjo in neznosno trpel. Vsaka beseda mu je padala v srce kot kro- gla. »Povedal mi je,« je nada- ljevala Dusty »da prihaja v kočo vsako pomlad, preden gre v Florido beračit. Sprva se ga nisem bala. Ni se iz- ražal kot kak berač. Začela sem se celo vpraševati, kaj ga dela tako čudnega, kako more biti človek, ki zna tako dobro govoriti, berač brez doma in brez cilja.« »In tako si ostala in se po- govarjala z njim?« »Da, in potem ko sem ho- tela oditi, me je pogledal. Imel je prisiljen nasmeh in mi rekel, da je prezgodaj, da odidem. Tedaj sem se pre- strašila. Približal se rni je in me prijel za rameni. Zakri- čala sem, on pa se je smeh- ljal. Nihče ni mogel slišati mojega vpitja.« V Joejevi glavi je šumelo s tako napetostjo, da se je bal. da bo izgubil ravnotežje in padel s postelje. Vstal ie. si prižgal cigareto in začel hoditi po sobi sem ter tia. Ona je nepremično ležala in držala roki na očeh. »Ho- tel si vedeti, Joe.« »Bolje tako,« je odgovoril. »Sedaj si ves vznemirjen.« »Ne, nisem.« »Ne taji. Joe! Pogrešila sem, vse ie moja krivda. Mo- ral bi sedaj oditi in se ni- kdar več ne vrniti k meni.« Joe je legel, pokadil ciga- reto in ugasil luč. Dusty ob njem je bila negibna. Kmalu pa sta oba ugotovila, da hli- nita spanje. V uradu je bil miren in resen, Kolegi so mu postav- ljali hudomušna vprašanja o njegovem zakonu: »Se vidi. da te je zakonsko življenje nekoliko zdelalo.« »Pogleti ga, osem dni je poročen in misli samo na ženoT« »Kdaj nam jo boš predsta- vil. Joe?« Konec tedna se je prepri- čal, da se ie popolnoma spre- menil. Novica se ie v njem razbohotila in ga razdejala kot pošast. Ni mislil na dru- go kot na Radforda. Sel je 1\ šefu in ga prosil za ne- kaj dni izrednega dopusta. Simphnis je imel že bele lase in si je Joejevo želio po svo- je razlagal: češ. medeni dne- vi so bili kratki in mu. ie rad ustregel. Joe ie šel iz urada in se namenil k starinarju. »Rad bi kupil samokres.« ie rekel. »Imate orožni list?« »Ne!« »Potem vam ne morem ustreči.« Joe ie tedai vrgel na mizo stodolarski bankovec :n ša- pa s petimi kremplji se je lakomno vrgla nanj. »Imam kaliber 38, ki dobro strelja.« je rekel starec. »Dobro!« Doma ie našel Dusty. ki ie pripravliala večerio. Sto- pila je v dnevno sobo. ko ie Joe oripravlial kovček. »Ne bom večerjal, mudi se mi. Moram na službeno po- tovanje v Atalanto.« »Oh. škoda!« je odvrnila Dusty. Umikal je oči. »Bom zunai nekaj dni. Imaš dovoli de- narja?« »imam,« ie odgovorila. »Pojdem obiskat svoio ma- ter.« »Dobra misel,« ie odvrnil Joe. Komai ie bil iz središča mesta, ko ie voz obrnil proti jugu v Colterville, proti ob- širnemu močviriu. ki se je raztezalo do meje s Florido. Bila je topla pomladna noč. Ni takoj našel koče v močvirju. Tri dni je iskal pot do nje. ko io je našel, ie bilo že pozno popoldne. V vlažnem toplem ozračiu je šumelo žuželk. Končno je dospel. Ustavil se ie. V pasu ga ie težil samokres. Počasi si je obrisal pot s čela in nato nadaljeval. Vrata v kočo so bila od- prta. Notri ie videl moža, ki ie pripravljal drva. Joe je vstopil. Mož se ie ozrl in ga gledal. »Dusty mi ga je bila dobro popisala,« je pomislil Joe. Bil je mlad, celo lep, če bi bil dostoino oblečen, le na obrazu ie imel neko' kruto potezo. »Pozdravljen!« ga je ogo- voril Joe. Lastni glas se mu je zdel tuj. »Kaj hočete?« se je zadri mož. »Ste vi Radford?« »Da, in potem? Ste od po- licije?« »Ne.« »Kai pa iščete?« »Vas, Radford. iščem.« »Tu sem-« »Vem, da pridete sem vsa- ko pomlad.« »In potem? Sai koča ni od nikogar.« »Res ie.« Radford je imel priprte oči in na obrazu se mu je pokazalo nezaupanie. »Niste ne lovec ne ribič, ki ie zašel. Niste jima podobni.« »Nisem bil na lovu in ne lovim rib, iskal sem samo to kočo.« »Iz kakšnega vzroka?« »Upal sem vas naiti.« »In zakai. sai vas ne po- znam.« »Ne, me ne poznate. Vem pa. da imate navado ustaviti se tu kak teden, preden gre- ste na sever.« Radford ga ie začudeno pogledal. »Ste kar dobro in- formirani o moiih navadah.« »Da. zelo dobro« »Ne maram liudi, k: se vtikaio v moje zadeve, ne takih, ki me gledajo kot div- jo zver. Povejte vsaj. kdo ste?« »Moje ime vam ne bi nič povedalo.« »Torej? Cemu ste prišli sem?« »Vi poznate mojn ženo.« je rekel Joe. Radford ga je izzivalno pogledal. »Ne zdi se mi mo- goče. Jaz sploh ne obisku- iem vaših krogov. Se sploh počutite dobro'« »Prav dobro se počutim Poznal: ste jo, preden sem se poročil. Ime ii ie Dusty.« In pazljivo je opazoval Rad- forda. »Nobene žene ne poznam s tem imenom.« je odgovoril Radford. »Vaš obraz govori drugače. Vaš obraz pravi, da lažete.« »Mislim, da bi bilo bolje, če izginete,« je zavpil Radford. Joe je tedaj izvlekel izza pasu revolver. »Prišel sem, da vas ubijem, Radford. za to, kar ste sto- rili.« Potne kapljice so se poia- vile na čelu moža. Umikal se je ritensko. Z nogo je za- del ob divan in se nani se- sedel. Obraz mu ie postal po- polnoma siv in zdelo se je, da se bo onesvestil. »Vas lahko prosim, da me poslušate?« »Ne!« ie suho odvrnil Joe. »Potem pa pojdite k vra- gu! Samo da ona ni vredna.« »Molčite!« ie zavpil Joe. »Vi molčite, prekleti! Za- pičili ste si v glavo, da me boste ubili... toda prisegam vam. da bo ona razočarana, ko bo prišla sem spomladi.« »Spomladi?« ie začudeno vprašal Joe. »Da ... Vedno se je vra- čala od takrat. Vsako leto. Mogoče i i ugaia ponoviti pr- vo preizkusni o. In vsakokrat ji moram zamašiti usta, da ne rjo ve.« Joeja je oblival mraz in vročica obenem. »Vi lažete. Radford!« »Prav! Sem lažnivec... Je zaman da vas skušam pre- pričati.« Radford je mirno sedel na divanu ... Joe je pogledal orožje, ki ga je dr- žal v roki naperjenega vanj in opazil, da se brez njegove volje počasi niža. dokler ni bila cev obrnjena na tla, »Mogoče pa je odkrit,« je pomislil... »Morda je res, da se vrača sem vsako po- mlad... Dusty prihaia v kočo in Radford io tu priča- kuje. Vendar to ni mogoče,« si ie rekel. Mislil je na Du- sty, da ne bo več prišla saj kar mu je povedal Radford, ie nemogoče, je laž. Zopet je dvignil samokres na mo- ža, ko se ie zaslišal klic: »Radford!« Bil ie glas Dusty. Joe je šel, proti vratom in pogledal na stezo. Njena postava se ie v mraku komai videla in tudi ona ni mogla razločiti moža na vratih. Ustavila se je in še enkrat poklicala. »Komai sem se oddaliil od doma, ie že prišla sem.« si je deial Joe. Dvignil ie sa- mokres in sprožil. Samo lahek krik in Dusty se ie zgrudila. Po strelu ie zavladal v močviriu trenutek popolne tišine. Prevedla Ludovika Kalan Jaičn: beliak ostane dalje časa svež, če ga pokritega v skodelici postavimo na hlad- no. Krpico, s katero je po- krit večkrat zmočimo. Tako se beliak ohrani uporaben nekaj dni. Se boliše je ga dati v hladilnik. Plesen pride na marmela- do iz zraka, ali pa smo jo vanjo zanesli z nečisto žlico. Najbolje je marmelado pre- kuhati. Naiprei odstranimo z vrha vso plesen in hkrati vso plast okužene marmela- de. Očiščeno marmelado de- nemo v čisto kožico in ji primešamo malo sladkorja. Vse skuipai nai vre vsai če- trt ure. Marmelade. kJ je kisla, nd vredno prekuhavati. Priporočljivo je tudi za- meniati kozarec. Zato mar- melado ko ie prekuhana, vložimo v drugo posodo, ki mora biti dobro pomita in razgreta v pečici, da se raz- kuži. Marmelado vlagamo še vročo. Da steklena posoda ne poči. io postavimo na desko ali na večkrat zganjen prtič. Dalie ravnamo z njo kot z vsako drugo marmelado. Maščobe hranim.o v nepro- zornih'' posodah v hladnem, temnem. vendar zračnem prostoru. Goste miščobe naj bodo dobro stlačene. Iz do- sode iih pobiramo vodorav- no. Stene posode sproti po- strgamo in posodo ookriva- mo z luknjičavim pokro- vom, da se mast zrači. Mast je bolje spravljati v emajlirane ali v pločevina- ste posode kakor v lesene deže. Okna shrambe naj bo- do zamrežena, da ne pridejo do masti muhe. miši in pod- gane. Tega ne delamo zaradi škode, temveč da prepreči- mo okužbe, ki ogrožajo člo- vekovo zdravje. Prekajeno meso lahko hra- nimo tako, da ga zavijemo v časopisni papir, ki se naj ob zanko nad kostjo tesno pri- lega mesu; vse kose obesi- mo v hladno in zračno shrambo. Hranimo pa jih tudi med preseianim buko- vim pepelom v zaboju. Ne smejo pa se dotikati med se- boi. Nekateri hrandio tako zavito meso tudi v žitu (v prosu ali ječmenu), manj v pšenici, ker ne pije vlage). Enako zavite kose mesa hra- nimo čez poletie, ko ne ku- rimo, v krušni peči. Notra- nia vrata moraio ostati od- prta, zunania pa zaprta. Peč ne sme biti prenizka. Vanjo postavimo dvoje stojal, na katera položimo palice, ka- mor obesimo meso. Ce ima- mo prekajevalnico. ie meso lahko čez poletje tam. le da morajo biti vse odprtine za- mrežene Shranjeno meso je treba večkrat pregledati. STRAN 14 TEDNIK — PETEK. 18. decembra 1970 BKLL VILIBALD Corrida Nadaljevanje Bik mora dobiti dva vbod- Ijaja v vrat. Ce prvi pikador ne opravi svojega dela na- stopi d.njgi.- Nekaterega ko- nja odvlečejo mrtvega iz a- rene. Tisti dan ni bilo tak- Snega prizora. Biku je iz dveh ran na vratu lila kri po ple- čih in DO nogah Kopeador- ji so ga znova dražili s svo- jim! plašči. Toda biku ni bi- lo več do tega da bi letal iz enega konca arene v druge- ga. Bil je upehan, prsi so mu burno plale. pene je tiščal iz gobca. Glavo ie držal pove- šeno. strašen srd mu je bli- skal iz Zi-nic Los chulos in- los bandarilleros so zanimi- vejši. Hitri kot strela.. Pred bikovim: očmi plešejo tako hitro kot sence. Postavil se je ored bika. ravno, z nogo ob nogi. roki je držal dvig- njeni v vsak: ie tiščala krat- ka sulica. To so bandariljere. ki so bile nekoč okrašene s pisanimi trakovi od tod tud: ime. Zelo nevarna, tvegana igra Bandariljer ne sme na- pasti, čakati mora. da se ži- val s povešeno glavo zapodi proti njemu. Včasih se bik dolgo ne zgane, stoji in gle- da mračno izpod čela. V tre- nutku ko naskoči, mu ban- dariljer zasadi obe sulici hkrati v vrat in odskoči izpre- rogov. da ubeži gotovi smrti. To se zgodi v delcu trenutka in je eden najbolj napetih prizorov. Bi;k začuti boleči- no in prepaden obstane, stresa z vratom da bi se o- svobodil sulic. Toda te mu tiče pod kožo kot kavlji in se ne dajo otresti. Tedaj nasto- pi drugi bandariljer To se ponavlja, dokler nima bik šestih sulic v vratu. Iz še- stih ran curlja kri. mu moči vrat in prednie noge. Upehana, okrvavljena ži- val stoji s penami na gobcu in se kakor izgubljena ozira okrog. Nič več tistega pogu- ma, zdravja in moči kot v trenutku, ko je pritekla v a- reno. Kakor, da se podmol- klo zaveda, da je izgubila boj s človekom. Glavo ima u- poffnjeno, iz oči ji gleda pre- sunljivi živalski obup. srd in nema tožba, spremešana z ža- lostjo, ki je ljudje ne znamo brati. Skoraj se ne zmeni več M kopeadorje in njihove rdeče plašče. Le kdaj pa kdaj se še zažene za katerim, a ža ne preganja do konca. La espada! Lahko je du- hovnik, ki nenadoma vrže proč duhovniško obleko in prekine vse slike z vsemo- gočno cerkvijo ter stopi v neko vaško quadrillo kot na- vaden vajenec. La espada je lahko študent iz uglednd rodbir.e s sijajno življenjskpj kariero pred seboj ali mei sarski vajenec. Kajti, kdo^ postane dober es.pada, to jd človek, ki se razume na na j J boli čudovito in vzvišeno uH motnost v Španiji, tega čaka nesmrtnost, brezmejno ob4 čudovanje 30 milijonov lju- di. Stotine mladih ljudi skuša vsako leto doseči ta poklic. Nekateri smuknejo v ta poklic, postanejo sred- nje dobri borci in prej ali slej padejo kot žrtve svoje- ga poklica Drug" se popol- noma izuri v vseh podrob- nostih te umetnosti, si vza- me za ideal kakega starega mojstra in prakticira nje- gove nauke. In v vsakem stoletju se razvije en espa- da, ki razvije popolnoma nov sistem in postane učitelj nove šole. Njegovo ime se nikdar ne pozabi, ostane kot svetla zvezda v zgodovini, njegovo biografijo vedno znova in znova p'šejo, o njegovem estetskem pome- nu razpravljajo listi in ča- sopisi. Pepe lilo, Montes. Lagartijo so tako slavne zvezde pred katerimi za- temni slava samega božan- skega Cervantesa. ki je spi- sal slavnega Don QuihO;ta. Marsikak slavni espada ne zna niti citati niti pisati in meni, da je Katalonija (španska pokrajina) na se- vernem tečaju. Fspade so kljub vsemu najuglednejše osebe, imajo svoje telesne zdravnike in osebne tajnike, se vozijo v posebnih vlakih, imajo svoje avione, jadrni- ce in neštete tovarne, ki no- sijo njegovo ime. Sedaj je najbolj znan EL CORDO- BES. Espada! Prišel je vzravnan ponosen ko junak z devet- deset centimetrov dolgim mečem in kosom rdečega platna, k; je pritrjen na pa- lico. Ustavil se je pred čast- no ložo in se odkril vodji predstave. Nemo vprašanje, ako sme zabosti bika Vodja predstave je privzdignil klo- buk. Nem odgovor mu je dal dovoljenje. Matador se je ozrl po občinstvu in vrgel klobuk nekemu gospodu ' To je pomenilo, da bo njemu na čast tvegal življenje in ubil žival Oči gledalcev so se ozi- rale samo vanj. To vsak ma- tador čuti. Ve, da gre za slavo ali za sramoto. Za smrt ali živ- ljenje Eden i/jmed matador- jev se je bil pokrižal. ko je stopil s sprevodom v areno. Espada je stopil pred bika, v desnici ie držal meč, v le- vic: pa rdeče platno ki se imenuje muleta. Ce bi bika na mestu zabodel, bi mu ob- činstvo ne odpustilo. Moral se je še nekoliko poigrati z njim. v največji bližini, tik pred njegovimi rogovi Po- kleknil je na eno koleno in se z roko dotaknil bikovega čela, žival pa je stala, ka- kor da je začarana. To je smrtno nevarna igra. Toda matador je vedel, kaj to po- meni zanj. V tistem trenut- ku ie postal ljubljenec ob- činstva. Ljudje so vzklikali olle, olle. ponavljali njego vo ime in ploskali, nastal je vihar navdušenja. Slednjič je nastopil trenutek, ko je bik s sklonjeno glavo stal pred njim. Meč se Je dvig- nil, konica mu ie pomerila v vrat med pleča. Močan sunek — meč se je zasadil do ročaja skoz.i srce. Žival se je zgrudila na pesek, se stresla, že je bila mrtva. Godba je zaigrala, tisoče rok je zaploskalo, razdivjal se je vihar odobravanja, ki ni ho- tel prenehati. Matador se je priklonil pred častno ložo. Gospod, katerega je bil prej počastil, mu je vrnil klobuk. Sluge so privedli vprego, jo pripeli mrtvemu biku za ro- gove in ga z objestnim po- kanjem z biči odvlekle iz arene. Nato so izravnali pe- sek in zabrisali sledove krvi. Arena je bila pripravljena za novo žrtev. Padlo je šest bikov, vsak v četrt ura ^li v dvajsetih minutah. Pri vsakem so se ponavljali isti razburljivi prizori, ki niso za naše živ- ce. Kadarkoli sem zagledal konico meča namerjeno v vrat. sem zamižal. Odprl sem oči ko sem zaslišal ploska- nje. To je bilo znamenje, da je konec. En bik je padel s prvim sunkom kakor bi ga bil pobil. Matadorji tistega dne niso bil! prvovrstni Kdaj pa kdaj se je meč za- dri le nekaj prstov globoko in obtičal ob kosti. Žival je krčevito stresla s telesom, da ie orožje zletelo iz rane v pesek. Prizor se je ponovil. V nekem slučaju do štiri- krat Meč ie obtičal do po- lovice v telesu, ranjena so bila pljuča, kri je tekla iz gobca. Tresoč se je stal bik sred: arene, se slednjič o- nemogel zgrudil na kolena. Toda še zmeraj se je poiz- kusil dvigniti, ni hotel u- mreti. Pristopil je puntiljer in mu z bodalom zadal zadnji sunek. Takih prizorov tudi Spanci negleda,jo ravnodušno. Njihovo odobravanje veljale tistim ki z enim sunkom ubijejo bika. Matadorja, ki je bil bika štirikrat zabodel, so obsuli s takim žvižganjem in psovkami, da je od sra- mote stežka našel pot iz arene. Mrtvemu pogumnemu biku pa so ploskali. Značaj Sprnca je kot tež- ko razrešljiva uganka. Prav zaradi bikoborb so na glasu kot brezsrčnež: in krvoločni. Tako je bilo tudi moje mne- nje o njih. Odkar sem obi- skal Španijo in videl corri- do, bi tega ne trdil brez pridržka. Menda je res. da so. kakor večina oriental- skih ii južnih narodov, brez- čutni do živali. Njihove mu- ke in kri gledajo mirno ne da bi se zdrznili. Pri biko- borbah ne gre za krvoloč- no naslajanje, ampak za ob- čudovanje poguma. Drznega matadorja, ki tvega življe- nje, znajo ceniti in ga obsu- jejo s slavo. Toda gorje mu, ako napravi en sam straho- peten gib. Kakor ne štedijo s ohvalo, ne štedijo tudj z zasramovanjem. Pogumna žival jim je dražja kot strahopeten človek. Corrida je končana. Ob- činstvo se je po vseh stopni- cah in hodnikih usipalo na prosto. Malo sem sii še ogle- doval klavnico in mesnico zraven arene. Boljše meso mrtvega bika podarijo bol- nicam, ostalo pa prodajo na drobno. Pogovor je vsepo- vsod tekel o poteku corride. Velike množice so se po vseh cestah us"pale proti sredini mesta nad katerim je viselo jasno in svetlo nebo nazna- njajoč vroč naslednji dan. Bika rdeča barva do dobra razdraži VAŠE ZDRAVJE NAJBOLJŠE ZDRAVILO Vitamin C je najboljše sredstvo za preprečevanje in zdravljenje nahoda, banalne ter zelo neprijetne bolezni, ^ki muči vsako leto milijone ljudi, trdi dr. Linus Paulmg, edini človek, ki je dobil po- leg Marije -Curie dve Nobe- lovi nagradi. ,V pravkar objavljeni knji- gi »Vitamin C in nahod« pravi dr. Pauling: »Naravna, za pravilno prehrano bistve- no potrebna ascorbinska ki- slina (vitamin C), zavžita pra- vočasno in v potrebni koli- čini, bo preprečila razvoj največ primerov nahoda, pri tistih, ki pa se bodo kljub temu razvili, pa bo bistveno zmanjšala simptome in skraj- šala čas zdravljenja.« Dr. Pauling tudi trdi. da sam že pet let zavžije vsak dan po 3000 miligramov vi- tamina C in da od tega časa še ni dobil nahoda. Napačno je mnenje, da je treba zavži- ti čim manj vitamina C. ker to ni droga niti ni to^ksičen. Čeprav je njegov pomen že zdavnaj znan, njegovo struk- turo poznamo že od leta 1928. porabljajo Američan! vsiiko leto nad pol milijarde dolar- jev za zdravila proti naho- du, ki. pa ga ne zdravijo ni- ti preprečujejo«. Nekateri od teh medikamentov sicer u- blažujejo simptome, so pa škodljivi zaradi toksičnosti in spremnih pojavov. »Far- macevtske družbe,« pravi Pauling, »se ne zanimalo za naravne substance, ki so po- ceni in jih ni mogoče paten- tirati, z^to pa toliko bolj re- klamirajo druga zdravila.« NESREČA PRI SREČAVAMJU v ponedeljek, 30. nov. 1970 se je pripetila ob 16. uri na cesti II. reda v Zerovincih huda prometna nesreča za- radi nepravilnega srečeva- nja. Pri tem se je smrtno poškodovala Elizabeta Gla- vač, telesno poškodovani pa so: Ivan Korošec. Avgust Glavač. Jože Cater Anka Ca- ter, Fetra Cater. ki je bila težje poškodovana. Iz Ljutomera je pripeljal z oseb. avtomobilom znam- ke ford taunus 12 m. reg šte- vilka ZG 921-35, Avgust Glavač (45 let) iz Celja. Tru- barjeva 53. Poleg njega je na prvem sedežu sedela nje- gova žena Elizabeta (46 let), na zadnjem sedežu pa so se- deli Jože Cater in njegova žena Anka. ter hčerki Moli- ta (5 let) in Petra (2 leti). Ko ie Glavač peljal po pre- gledni cesti, mu je iz Ormo- ža pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila znam- ke opel rekord, reg številka MB 176-57, Ivan Korošec (40 let) iz Budine pri Ptuju ter pri srečevanju zapeljal na levo polovico cestišča in s prednjim lev'm delom avto- mobila zadel v prednji levi del Glavačevega avtomobila. Korošcev avtomobil je od- bilo na desno polovico vo- zišča z zadnjim delom v smeri vožnje. Glavačev o- sebni avtomobil pa je z zad- njim delom odbilo izven vo- zišča Na vozilih ie za okrog 40 tisoč dinarjev materialne škode. -FK- 08VESTIL0 Zamenhofova proslava bo v četrtek. 17. decembra ob 18.30 v mali dvorani Narod- nega doma. Prijatelje esperanta vljud- no vabi Es.perantska sekctia. TEDNIK — PETEK, 18. decenibr.T 1970 STR .AN 15 žiMijenje Vse do ored kratkim smo verjeli, dr napredek znano- sti in izboliševanie splošnih Ž!vlien1sk-h pogojev deluje v smeri pedaljšanja človeko- vega življenja. Sedai pa zna- nost v to več ne verjame, ker se ie v zadnjih letih ustavi^la v fflavnem na me- jah, ki jih ie dosegla pred kakšnimi desetimi leti. To velja predvsem za industrij- sko razvite dežele, kjer člo- vek lahko v največji meri uporablja plodove znanstve- nih dosežkov. V teh deželah namreč smrtnost zopet rahlo nara- šča. To se dogaja predvsem v ZDA. kjer ie dosegla smrt- nost v letu 1955 9.3 (na ti- soč orebivalce^TJ a ie lani porastla na 9.5. Podobno ie v Belgii: (12.3:12.7) v Češko- slovaški (9.6:11,2); v Italiji (9.3:10.1); na Holandskem (7.6:3.4); v Veliki Britaniji itd. Ti podatki so spodbudili mešano komisijo organizaci- je združenih narodov in sve- tovne zdravstvene organiza- eiie. da je preučila razloge za to situacijo. Prvi zaključ- ki te komisije so. da ie me- ja, prek katere ni mogoče pričakovati zimanjšania smrt- nosti, posebno v tistih deže- lah, kier ie grožnja smrtno- ti zaradi nalezljivih bolezni postala brezpomembna, to je v razvitih industrijskih de- želah. V ostalem pa ugotovitve, do katerih so prišle nacio- nalne zdravstvene organiza- cije prizadetih dežel še niso znane. Objavo teh ugotovi- tev pričakujejo posebej ne- strpno zato. ker bodo posa- mezne dežele gotovo natanč- no pojasnile pojave zvišane smrtnosti kljub višjemu standardu. SMRTNOST OTROK JE VSE MANJŠA Ohrabrujoč je podatek, da je smrtnost otrok vse manj- ša, posebno v razvitih deže- lah. V nerazvitih deželah pa stvari niso boliše. kot so bile pred dvajsetimi leti. Sve- tovna zdravstvena organiza- cija pušča določeno praznino v statističnih podatkih o tem delu sveta. Ta pomanjklii- vost statistike pa kvari ana- lizo drugih vzrokov smrtno- sti v svetu. T..ko ie. npr., znano, da so srčne bolezni in rak naipo- gostejši vzrok smrti v razvi- tih deželah - medtem ko so. verjetno, najpogostejši vzrok bolezni nizkega standarda (tuberkuloza in druge), ki jih spremlja glad. Kot naslednji razlog pred- časne smrtnosti v razvitih deželah navajajo prometne nesreče in vse pogosteje — samomore. Največ samomo- rov je prav v razvitih de- želah. Smrtnost moških je še ve- dno višia kot smrtnost žensk. Stopnja smrtnosti pri mo- ških v starosti nad 45 let. ki so najbolj pr:zadeti zaradi bolezni srca, kroničnih bo- lezni dihal in raka oliuč V JUGOSLAVIJI MNOGO BOLJSE KOT PRED 20 LETI Naša država je med tisti- mi, kjer ie smrtnost med le- ti 1950 in 1969 najbolj naza- dovala: od 13.3 na 9.2. Stanje pa je tudi pri nas bilo boliše pred petimi leti. kot ie danes. Takrat ie bila smrtnost 8,7. Takrat smo bi- li med deželami z na i ugod- nejšo, torej najn^žio smrt- nostio. Po tem času se ie smrtnost povečala. Končne komentarie bodo dali k tem podatkom, poleg tudi ekonomisti, sociolog: in drugi strokovnjaki ki lahko ocenijo tudi vplive družbe- nih ali siceršnjih dejavni- kov, o katerih podatki ko- misije ZN:n Svetovne zdrav- stvene organizacije govoriio samo v podrejenem pomenu. 2S ZIMSKA REDKEV je pri nas malo znana, če- prav nam nudi izvrstno in zelo zdravo solato prav do pomladi. Shranjena mora bi- ti v mivki v hladni, ne pre- suhi kleti. Olupljeno redkev hitro o- peremo. zribamo prilijemo malo olja in zmešamo. Olje prevleče redkev s tanko plastjo maščobe, tako se ne more odcejati sok. potem ko io okisamo in solimo. Sola- ta ne sme stati, ker s tem izgublia na svoji vrednosti. Zrak namreč razkraja neka- tere snovi, ki so posebno ko- ristne. Redkvin sok je zdravilno sredstvo pri obolenjih žolča. POBEK DKN DUO«;i PRl-EKI NO FSA REZERVIRANA 7.I.OH- TA Z MO.JEGA REZERVIRA- NEGA KOTA! Porka dreta, zaj pa aas .ie te i*' resen začela tak pornalen prova zima vohati. No ja, Jetos Se «.mo Uk dug» srečo meli, ke nas i*e.ie že tak kak »čosik okto- bra mrzla koza iieala. Jas sen van že ali pre.iš.1i mesec poroča, ke sen si svoja transportna sredstva v duge .vate zabarika- dira. Vete. letos se.i 5a po modi. pa mi .je ta štora duma nakvač- kala toke maksi unterhoze, ki mi tak enih por centimetrof viin od hloč doj po petah pl.Thodra- }o. Vete, to je zaj najnovejša modna norost, iz Pariza uvože- na. Ce je že fse maksi. pa še naj bojo moje pate. Vete. s toto maksi modo si jas še nesen či- sta na jasnen. Ven pa samo to. ke so zaj. gdo je tota maksi moda prišla na svet. ptujske fi.ise tak lepo i>ometene. kak pret njkof neso bile. Oospodifne no srospe so s voiimi diigimi mantli. ki se po Meh viočijo ra jimi. najbojši no najl>o.i poceni cestni pometoči. ki jih je ptuj- sko komunalno podjetje kdaj koli me!o. Pa še neke sen rflja. ke so pre letos šliorci v Sloven- skih gorifali no Halozah dosti meje pro^dia po/obali kak prej- šj,T leta. Pre ke so dikline v maksi mr.ndih no mini jenkicah za škorce najbolj učinkovito strašilo. V prejšii številki Ted- nika nar je naša pesnica »Z1N- KA« iz Ptnja joko lepo opisala tisto močkJco. ki je v Radencih viin od maksi manfla no mini jenkice mijovkala. .ležeš, če hi to naš Hektor vida. te bi bija provi direndaj. Un ma že od negi negda z močkami izkopano bo i no sekir«. TUNEK IZ SPITALICA mi ie posla dugo pismo v keren je od repa do glave obdela celotno kmečko problematiko, posla Ise fkiip v »rojstni kr.ij« no lepo doj zapečota. rist.a brez roka- vic no brez dlake na jeziki je obdela svin . . . svin . . .. « svinfe- nikon napisane rut tejkokrtl /ra- dirane probleme naSib kn»«l«v. — Vse je tak po pravici napisa, ke bi moj kot razneslo, M van las celo jegovo pismo •ta- java. Ze stori pregovor provi, ke resnica bode v oti. Jas pa se iok« bojin. K« ne bi heri oslepna no zaf« pa* Tunekevega pisma v celoti »emo objav«. Tunek. mislin. ke mi toga »e boš preveč zamera. Klflb t»«nl pa mo Izvlečke iz tvojega pisma tak pomalen vsoki tjeden ser- vira naSin brolcom no jih poleg še po svojen dokumentira. Naj- brž de tak že boj prišlo fse fkup do izroza. Lepo te pozdrovla Lojzek P{«;E MARJAN IZ LUKARUE! PozdroAleni Lujs! V prvih vrstah te joko lepo pozdrovlan no ti poven. ke sen zvesti prehirolec tvojega rezer- viranega kota. Fčosik se poleg tak rezin, ke so se mi žnabJe že skoro do viih r.'>zporale. Zaj pa ti te tiidi jas moren neke napi- sati, kak smo pri naši koči ob- hojali godo\ no moje K