NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 1
Leto XLIII, št. 450, 26. junij 2017
W
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Naslednja številka bo izšla 28. avgusta.
Gradivo bomo zbirali do 15. avgusta.
Koča ima smrečico
Vrhnika - Planinska koča na Planini nad Vrhniko je pod streho.
Foto: Milan Jerman
Planinskemu društvu Vrhnika je po mnenju nekaterih uspelo nemogoče: zgradilo je novo kočo, ki naj bila jeseni že nared za vselitev, uradno pa naj bi jo odprli prihodnje leto. Za mnoge drzen, a ne neuresničljiv projekt, planinci financirajo
deloma z lastnim denarjem, deloma s pomočjo sponzorjev in donatorjev- trenutno imajo zbranih oziroma zagotovljenih skoraj 320 tisoč evrov. Velik zagon jim je dal znesek 20 tisoč evrov iz občinske blagajne in dobrih 40 tisoč iz Fundacije
za šport. A tudi s temi sredstvi celotna investicija še ni poravnana, zato bo dobrodošla pomoč podpornikov.
-->
K
Vrhnika
Požar v Kemisu sprožil veliko vprašanj
15. maja je zagorelo v Kemisu
Še vedno ni povsem znano, kje na vrhniškem območju se kaj sme in česa ne sme. Sicer je bila na ravni države ustanovljena posebna medresorska skupina, ki koordinira državne službe, ki se ukvarjajo s posledicami požara, a nekega generalnega odgovora ni. Zato je v zraku še vedno veliko neodgovorjenih vprašanj, ki sem med drugim kažejo tudi v obliki pisem bralcev, ki smo jih tokrat prejeli zelo veliko. Več na vrhniških straneh.
PRAZNIK BOROMV/ff
\NN0fi B0R0VIWCfey
— 2017
Borovnica sobota
Horjul
40 let vrtca
Bilo je razigrano in veselo
Občina je jubilej vrtca združila s praznovanjem občinskega praznika. Program je potekal v večnamenski športni dvorani pri OŠ Horjul, osrednje mesto v njem pa so imeli najmlajši. Ta dan so si obiskovalci lahko ogledali prostore vrtca, v katerih so otroci skupaj z vzgojitelji pripravili razstave, povezane z vzgojno dejavnostjo. Več o tem si lahko preberete v članku naše dopisnice Nadje Prosen Verbič na horjulskih straneh.

Dobrova - Polhov Gradec
Kanalizacija v Brezju
Občina bo zgradila še tri krake manjkajoče kanalizacije
Gradnja se bo začela v drugi polovici leta na različnih koncih Brezja. Za izvedbo del je prispelo osem ponudb, ki so v postopku analize. Podpis z izbranim izvajalcem bo predvidoma konec junija. Prebivalci naselja Brezje bodo z začetkom del in potekom le-teh še dodatno seznanjeni.
-- >
E
29. julij ||||'a
>Me a >Alya&band Pop Design ; Djomla KS
Log - Dragomer
Pahor čestital
■ v • •
občini
Občina je praznovala desetletnico.
Občina je obeležila deset let obstoja. Ob nagovoru visokega gosta, je župan podelil občinska priznanja.

Kot viski
a Zadnjič je z znancem nanesel pogovor, kako minljivi so časopisi, češ da je dnevnik že popoldne star, tednik čez dan ali dva, mesečnik pa čez en teden. Deloma sem se strinjal z njim, kajti informacije nikoli v zgodovini niso tako bliskovito prihajale in ugašale. S spremljanjem svetovnih novičarskih portalov lahko tako rekoč v isti uri ali v zamiku vsaj nekaj deset minut izvemo za pomembno novico. »Toda,« sem mu dodal, »lokalni časopisi imajo pri tem svojo posebnost. So kot viski: starejši kot so, boljši so.« Veste, kolikokrat so že trkali na naša vrata in iskali stare članke, fotografije ali vsaj informacije? Ogromnokrat. Na srečo je večina starejših izvodov že na spletu, zato včasih tudi zaobidejo našo pisarno. Je pa še nekaj. Pri tem ne gre spregledati vloge lokalnih zbornikov, ki jih izdajajo v občinah: na Vrhniki imajo Vrhniške razglede, v Občini Log - Dragomer Pogovore, v Občini Dobrova - Polhov Gradec pa izdajajo glasilo Domači kraji. Koliko neprecenljivega domovinskega znanja je v njih, pomembnega za lokalno skupnost! Brez poznavanja zgodovine in ljudi lastnega kraja smo si lahko samo še tujci. Tega pa nočemo. Zato vsa pohvala ustvarjalcem in urednikom omenjenih zbornikov, njihovo delo bodo merile prihodnje generacije.

Gašper Tominc
Besede Cankarja
Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmerom s seboj in ga ne posodi nikomur.
Ivan Cankar, Podobe iz sanj, 1917

NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 2
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Med 1. junijem in 31. avgustom ob testiranju ali nakupu vozil Kia sodeluješ v poletni nagradi igri. Prijavi se na testno vožnjo še danes!
1x
Glavni nagradi
skuter LONGJIA EAGLE kolo PONY CLASSIC
in ostale nagrade
S PRAVO IZOBRAZBO DO USPEHA
Višja strokovna šola
Vabimo vas na VPIS v višješolski strokovni študij:
• inženir informatike inženir gradbeništva
ekonomist
poslovni sekretar inženir varovanja
OO
on <t
on <t
on
CD <C <C CD
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABUANJE
Gospodarska zbornica Slovenije ■■■

vRHNiKAW2AW.avtotrade.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil KIA. Več na www.avtotrade.si
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si
□ rnSff ijyj
www.cpu.si
ri schwar
mann
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 3
N Q5	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Gledališki abonmaji v Cankarjevem domu na Vrhniki
Prve novice
Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu
GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2017/18 otroškega abonmaja - ENAJSTA ŠOLA 2017/18.
Podroben program si lahko ogledate na kulturnih straneh Našega časopisa. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2017 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice!
Vabljeni!
Dela na cesti skozi Srednjo vas

-30 %
na sončna ocaCa
www.qptik-je(&vcan.çpm
Optik in očesna ordinacija JeCovčan
stara CESTA 5, VRHNIKA 01/755 6105
JAN SPORT
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
Hnjd ere ji c s si u na sla vu : o elov nt čas	-"-33^ |l)l 75 S? SH
Pod Htuícvíd 34B, pon fe r NMftl Mii O lnï(j®jmkf«tji
VRHNIKA	iQÎ:Èh-Uh	„
Qvtwfl* ipo-rT.^
Odkup lesa na panju
PLAČILO TAKOJ
Velika Ligojna 74 I 1360 Vrhnika
041/706-359
mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si
MM BOZ&ÜRSTVD, d.0.0.
PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA)
•	Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine
•	Certifikat Gozdarskega inštituta RS
Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič)
a**
Proizvodnja inprevzem: Verd 107, ' Vrhnika (nekdanji LIKO)
Dela na odseku državne ceste skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu potekajo po terminskem načrtu. Vidni so obrisi prvega para avtobusnih izogibališč na spodnjem koncu vasi, položeni pa so tudi že prvi metri fekalne kanalizacije. V maju je izvajalec dokončno prestavil potok na spodnjem koncu obravnavanega odseka. Trenutno poteka urejanje struge potoka na nasprotni strani, postavljeni so že prvi cestni robniki avtobusnih postajališč, prav tako poteka tudi gradnja fekalne kanalizacije.
2
Župan Horjula čestital odličnjakom
Župan Janko Prebil je v prostorih Občine Horjul sprejel devetošolce odličnjake, ki so jih spremljali ravnatelj Primož Garafol in razrednika Natalija Kogovšek ter Jure Bojan Končan. V Osnovni šoli Horjul so letos šolanje zaključili štirje učenci, ki so bili vseh devet razredov odlični: Teja Zdešar, Nežka Potrebuješ, Petja Prebil in Filip Mlinar.
Na Vrhniki so se merile najboljše ekipe Slovenije
Futsal, ki ga je na Vrhniko pred leti v organizirani obliki vpeljal Boštjan Erčulj, sedanji predsednik Futsal kluba Vrhnika, v Cankarjevem mestu doživlja razcvet. Eden od vrhuncev navdušencev omenjenega športa je nedvomno vsakoletni turnir v športnem parku v središču mesta, kjer se merijo najboljše ekipe Slovenije. Letos jih je v najmočnejšem - članskem - turnirju sodelovalo že rekordnih 29.
Zopet je gorelo v Liku
V popoldanskih urah 20. maja je na 112 poklical zaskrbljen občan, ki je opazil, da se iz že več let opuščenega skladišča barv in lakov v industrijskem kompleksu nekdanjega Lika vali gost dim. Na kraj dogodka so v pičlih nekaj minutah prihitele ekipe vseh treh borovniških prostovoljnih gasilskih društev z vsemi vozili, za njimi pa tudi patrulja Policije. Spomin na velik požar v tovarni pred petimi leti je namreč še kako živ. Vodja intervencije Jože Palčič je povedal, da je bil sum na požar javljen pravočasno, tako da večje škode ni bilo. Kaj točno je gorelo, ne vedo; v prostoru so našli stiropor, stirodur in nekaj lesa, v sosednjem prostoru pa sode z barvo, ki so jih zavarovali in obvestili upravnika, da mora urediti odvoz. Ker pa je Kemis, ki zbira tovrstne odpadke, pogorel le pet dni pred tem, zaenkrat še ni znano, kako je uredil zadevo. Gasilci so po končani intervenciji do tedaj odprti objekt ustrezno zaprli. (DD)
*

Začenja se poletje..
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 4
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Po požaru v Kemisu
Info
15. maja zvečer je zagorelo v Kemisu v Sinji Gorici, o čemer smo že poročali v zadnji številki. Od takrat pa do sredine junija, torej v enem mesecu, se je zgodilo marsikaj, še vedno pa ostaja veliko odprtih vprašanj.
Analiza ukrepanja ob požaru v Ke-misu, ki so jo opravili v prostorih Uprave za zaščito in reševanje, je pokazala, da je bila intervencija uspešna in strokovna, šepalo pa je pri kriznem komuniciranju in usklajevanju delovanja strokovnih služb po intervenciji.
Viktor Sladič, občinski svetnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja:
»Ob vsem tem se poraja vprašanje, kdo je odgovoren za okoljevarstveno politiko občine? Župan je bil več kot dvajset let direktor Komunalnega podjetja Vrhnika, zdaj pa je že drugi mandat župan občine Vrhnika. Okoljevarstvo je eden od temeljev njegovega delovanja in županovanja. A na Vrhniki imamo poleg Kemisa še kar nekaj podjetij, ki predstavljajo potencialno ekološko bombo. Kako se ti skladajo z občinsko okoljevarstveno politiko?«
Priznanje temu je dal tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je 26. maja v predsedniški palači sprejel gasilce, reševalce in druge prostovoljce, ki so se odlikovali pri gašenju požara na Vrhniki. A vsi niso bili takega mnenja, da je vse potekalo kot po maslu. Največkrat je bilo slišati očitek, zakaj ni bil sprožen
Benjamin Svenšek, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, o aktivnostih s področja zdravstvenih pregledov gasilcev:
»Z aktivnostmi za izvedbo preventivnih zdravniških pregledov sodelujočih gasilcev pri požaru Kemis smo pričeli takoj po požaru. Strokovno aktivnosti vodi ga. Špela Rot iz ZD Vrhnika v sodelovanju z ga. Petro Dolinar iz Gasilske zveze Vrhnika. Gospa Rot je kontaktirala ga. Dodič Fikfak, dr.med. iz Inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. V omenjeni inštituciji so pripravili natančen usmerjen načrt izvedbe preventivnih zdravniških pregledov gasilcev. 6. 6. 2017 je bilo v gasilskem domu Bevke
alarm (sirena) za splošno nevarnost, drugi očitek pa je bilo pomanjkanje informacij o stopnji kontaminacije okolja in o območju kontaminiranosti. Po terenu so hodile različne službe in laboratoriji, ki so jemali vzorce, izsledke pa preko spletnih strani in medijev predstavljali javnosti. Ne glede na to je pri ljudeh ostala neka splošna zmeda »kaj ja in kaj ne«, ki se je kazala v jezi in nezadovoljstvu.
30. maja je na temo Kemisa zasedal občinski svet in na maratonski seji, ki je trajala sedem ur, sprejel devet sklepov, od katerih je po mnenju nekate-
Pooblaščenka Civilne iniciative Sinja Gorica, odvetnica Eva Lavtar:
»Potrebno bi bilo, da NIJZ organizira sistematične preglede v okviru medicine dela za prizadeto prebivalstvo in da se spremlja dolgoročno vpliv strupenih snovi, ki so prisotne po požaru v okolju, na zdravje živali in ljudi. Dolgotrajnejši monitoring bi bil nujno potreben.« (Odmevi, RTV SLO, 15. junij)
rih najpomembnejši, da Kemis zapusti Vrhniko. Vsebino sklepov in pogovor z županom o tem objavljamo v poseb-
s strani ga. Dodič Fikfak, dr. med., predstavljen natančen potek izvedbe pregledov in podana pojasnila sodelujočim gasilcem. Zdravniški pregledi so se začeli izvajati 13. 6.2017 in se bodo predvidoma zaključili do konca meseca julija 2017. Dnevno pregledajo dvanajst gasilcev. S strani Gasilske zveze Vrhnika je evidentiranih 367 sodelujočih gasilcev na požaru v Kemisu. Do sedaj (dne 15. 6.) se je prijavilo na pregled 218 članov (168 do 30. 6. in 50 gasilcev prijavljenih v mesecu juliju), sam pregled je do dne 15. 6. opravilo 36 članov. Zdravniškega pregleda se na lastno željo ne želi udeležiti 44 gasilcev (podatek na dan 15. 6. 2017). Po doslej znanih rezultatih pri nobenem od pregledanih gasilcev ni bilo zaznano večje odstopanje.«
nem članku. Ker je bil primer Kemis medijsko zelo odmeven, se je počasi začela zbujati tudi država. Ustanovila je posebno medresorsko skupino pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite Slovenije Srečka Šestana, njena naloga pa je, da koordinira vse državne službe,
Viktor Razdrh, poveljnik Civilne zaščite, zakaj ni bil sprožen alarm za splošno nevarnost:
»Ob požaru v Kemisu je Štab CZ občine Vrhnika takoj po sklicu v štabni sobi v Sinji Gorici organiziral delo v štirih smereh - obveščanje prebivalstva, evakuaciji prebivalcev v Sinji Gorici, zagotavljanje podpore vodji intervencije na samem požaru ter organizaciji nujne medicinske pomoči za primer množične nesreče. Že 20 minut po aktiviranju smo pripravili prvo sporočilo za medije - Opozorilo z napotki občanom -kjer smo opozarjali okoliške prebivalce, da se zadržujejo v zaprtih prostorih in naj zaprejo okna in vrata. V nadaljevanju smo glede na smer vetra in gibanja oblaka dima dopolnili opozorilo in ga razširili na območje Sinje Gorice, Vrtnarije, Trojice in Stare Vrhnike. Sporočilo je bilo preko Regijskega centra za obveščanje Ljubljana objavljeno v vseh
ki so vpletene v spremljanje posledic požara. Ustanovili so tudi posebno svetovalno pisarno, ki deluje na občini, in mobilno enoto, ki hodi po terenu in jemlje vzorce zemljin. Vrhniko je obiskal 7. junija, kjer je priznal, da jih je Kemis ujel malce nepripravljene glede obvladovanja kriznih situacij. Vlada načrt zanje šele pripravlja in naj bi bil po njegovih besedah nared šele jeseni.
Med tem pa so v javnost prihajali podatki o meritvah onesnaženosti. Potok Tojnica je postal mrtev oziroma strupeni inkubator za morebitni ribji živelj. Vrhniški ribiči in okoliške ribiške družine so večkrat izrazile nezadovoljstvo nad počasnimi analizami morebitne prisotnosti strupov v ribah iz onesnaženih delov Tojnice in Ljubljanice. Sprva (26. 5.) je bil zarisan okoli Kemisa 1600-metrski krog, znotraj katerega so rastline neprimerne za prehranjevanje ljudi in živali, 7. junija so krog zmanjšali na 730 metrov. Kmetje so se morali v dani situaciji znajti, kakor so se pač lahko, občani pa so lahko zavržene pridelke in travo oddali na vrhniško
komunalo. Nacionalni inštitut za javno zdravje, uprava za varno hrano in Arso so sredi junija pripravili nova poročila o rezultatih analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v zadnjih dneh. Med drugim so ugotovili previsoke koncentracije nekaterih onesnaževal v tleh (a le-ti
zakonsko predvidenih medijih. Dodatno smo v večernih informativnih oddajah TV SLO, Planet TV, POP TV ter drugim prisotnim medijev podali tudi izjave za javnost z navodili in napotki prebivalcem. Četrto obvestilo z napotki občanom o omejenem gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih in neoporečni pitni vodi iz vodovoda smo podali ob 22.25. V tem času smo tudi že vpoklicali večino enot in služb, ki so bile potrebne za obvladovanje razmer na požarišču in organizirali vse ostale dodatne službe, ki so bile v pripravljenosti. Glede na učinkovito in kontrolirano gašenje, ki se je zaključilo ob 00.15, in že prej omenjenega množičnega obveščanja prebivalcev preko medijev, se alarmiranja v nočnem času nismo poslužili. Smo pa že ob 5.30 zjutraj objavili dežurno številko štaba CZ v Sinji Gorici, kamor so občani lahko poklicali za dodatne informacije. Hkrati smo tudi nadaljevali z obveščanjem prebivalcev.«
lahko izvirajo iz dejavnosti v preteklosti), medtem ko so bili vzorci zelenjave, mleka, cvetnega prahu in zelišč pod mejnimi vrednostmi ali skladni s predpisi.
Vid Drašček, občinski svetnik:
»Vrhnika je v zgodovini vedno trpela na račun višjih interesov, ki niso nujno bili tudi njeni: gradnja plinovoda, daljnovoda, vojašnice, nature2000... Vse to prinaša ogromno nekih omejitev, zato bi bil čas, da se ob katastrofi kot je Kemis, zazre vase in začne razmišljati o odškodninski renti našemu mestu!«
Napovedali so, naj bi državne službe predstavile generalno analizo občanom na zboru občanov še pred izidom Našega časopisa.
Gašper Tominc
Izredni inšpekcijski nadzor na področju varstva pred požarom v vrhniškem podjetju Kemis, ki ga je 15. maja prizadel požar, ni pokazal kršitev predpisov, so pojasnili za STA na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Podjetju so naložili le izdelavo novega požarnega reda, ki bo prilagojen novim razmeram v objektu.
•	Zbirni podatki medresorske skupine za usklajevanje ukrepov, povezanih s posledicami požara v podjetju Kemis, kažejo, da je informacijsko pisarno v prostorih Občine Vrhnika do sredine junija obiskalo več kot petdeset občanov, odgovorili so na okrog 250 elektronskih sporočil, preko posebne telefonske številke pa je bilo posredovanih več kot 300 odgovorov.
•	Vlada je na seji 15. junija sprejela predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. Pravosodni minister Goran Klemenčič je pojasnil, da predlog uvaja kolektivno odškodninsko tožbo, ki bo omogočala zbiranje zahtevkov posameznikov in skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku.
•	Nesrečo v Kemisu so obravnavali tudi poslanci na izredni seji (9. junija). Po dobrih šestih urah razprave so potrdili štiri od petih priporočil Vladi. DZ Vladi priporoča, naj v najkrajšem mogočem času javnosti predstavi celovito analizo okoljskih meritev in poda ustrezno razlago ugotovljenih podatkov, ki so pomembni za zdravje in varnost prebivalcev Vrhnike. Poleg tega naj Vlada pripravi in predstavi nacionalni načrt ravnanja v primeru okoljskih kemičnih nesreč, ki bo vključeval jasna navodila glede komunikacije in koordinacije v primeru nesreč z večjim potencialnim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Prav tako naj pristojnim organom naloži spremljanje stanja na prizadetem območju še najmanj šest mesecev po požaru ter z ugotovitvami sproti seznanja slovensko javnost. Poslanci Vladi priporočajo še, naj od pristojnih institucij zahteva pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v Kemisu in z ugotovitvami seznani DZ.
•	Kemis je za namen morebitnih zahtevkov oškodovancev odprl elektronski naslov zahtevek@ kemis.si ter posebno telefonsko številko 080 13 30, na kateri bodo naši strokovni sodelavci nudili pomoč pri prijavi škode od ponedeljka do četrtka med 8. in 16. uro ter ob petkih med 8. in 13. uro. Izpolnjen in podpisan obrazec skupaj z dokazili posredujte na naslov: Kemis, d. o. o., Pot na Tojnice 42, Vrhnika, ali skenira-nega pošljite na zahtevek@kemis. si. Zahtevke, ki jih bomo prejeli, bomo posredovali v obravnavo na Zavarovalnico Generali.
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 5
NflS	Občina Vrhnika
Pogovor z županom
glede posledic Kemisa
Župan Stojan Jakin, kaj konkretno je občina storila za omilitev posledic požara v Kemisu? Kaj dela na temu?
Začeli smo z realizacijo sklepov izredne občinske seje. Najprej smo sklepe razposlali vsem deležnikom, ki se jih dotikajo, z zahtevo, da se srečamo v čim krajšem času in jih skušamo skupaj realizirati. Takoj smo dobili odziv okoljske inšpekcije, s katero pa zaključek pogovorov ni bil najbolj vzpodbuden, saj rešitev vidi v zakonu, ki okoljski inšpekciji ne omogoča, da bi Kemisu odvzela okoljevarstveno dovo-
ljenje. Napotili so nas na okoljsko ministrstvo in Arso, ti pa so menili drugače: da okoljska inšpekcija vendarle lahko predlaga odvzem okoljevarstvenega dovoljenja.
Odzvali so se iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da intenzivno delajo na sklepih sprejetih na izredni seji. Nato lahko rečem, da nam je prisluhnila vlada in ustanovila medresorsko komisijo za nadzor posledic po
požaru v Kemisu. Posledica slednjega je krovna koordinacija dogajanja in pa svetovalna pisarna v sejni sobi občine, na terenu pa se nahaja mobilna ekipa s predstavniki NIJZ, občinske uprave, urada za varno hrano in Arsa, ki jemljejo vzorce zemljin ter odgovarjajo na vprašanja občanov.
Sestali smo se z več Civilnimi iniciativami, odgovarjali na njihova vprašanja in se dogovarjali za nadaljnja sodelovanja. Organizirali smo tudi več no vinarskih konferenc. V občini - v centru in pri Kemisu - sta trenutno
postavljeni dve merilni postaji, ki merita onesnaženost zraka.
Trenutno se dogovarjamo z odvetniško pisarno, ki ima veliko izkušenj na področju okoljske problematike in z njo povezane dokumentacije, da bi poskušali doseči odhod Kemisa z Vrhnike. To lahko poskušamo doseči na dva načina: z odvzemom okoljevar-stvenega dovoljenja ali s spremembo prostorske dokumentacije. Zavedamo
se, da je to nekoliko težje, ker je nastal prostorski načrt na pobudo države leta 2005, torej nimamo opraviti samo sami s seboj, ampak z državo.
Meritve, kijih in jih še izvajajo državni laboratoriji, kažejo, da naj ne bi bilo močnega onesnaženja. Ljudje tem meritvam ne verjamejo, in zahtevajo alternativne, kot pravijo, neodvisne, meritve. Bi občina pristopila k tovrstnim meritvam?
Sam osebno državnim laboratorijem in njihovim meritvam zaupam. To so akreditirani laboratoriji, ki delajo meritve tudi za tujino, torej imajo ugled in veljavo. V kolikor bi bile te meritve tako odločilne za pomiritev ljudi, bi občina lahko pristopila tudi k alternativnim meritvam - ampak samo ob
Občina je v dogovoru s Kemisom dosegla, da je slednji prispeval 30 tisoč evrov in se zavezal za pokritje stroškov za zdravstvene preglede gasilcev.
hkratnem odvzemu dveh enakih vzorcev, ki bi jih ločeno obravnaval državni laboratorij in »neodvisni«. Moramo se pa zavedati, da je Vrhnika bila v pre-
teklosti že deloma onesnažena zaradi delovanja Industrije usnja Vrhnika. Ta je pustila svoje sledi tako v Ljubljanici kot v zemlji, zato je potrebno meritve jemati z določeno mero kritičnosti in upoštevati tudi to dejstvo.
Tisti teden po izbruhu požara je bil sredi Vrhnike shod proti Kemisu, kjer je bilo večkrat slišati, da vam je bolj mar za Kemis kot za občane.
Nisem se potegnil za Kemis, pa čeprav hočejo to nekateri prikazati, marveč sem ukrepal šele, ko sem dobil na
mizo strokovne argumente. Očitajo vam, da ste izredno sejo o Kemisu sklicali prepozno...
Ze na redni seji, ki je bila tri dni po požaru, smo govorili o Kemisu, a za temeljitejši pogovor je bilo še prerano, ker nismo imeli vseh podatkov. Smo pa tedaj že namenili gasilcem 150 tisoč evrov za njihovo opremo, zdravstvene preglede in podobno.
Ne glede na mnenje nekateri, ki mi ne zaupajo in mi očitajo napake, menim, da še vedno uživam večinsko podporo občanov.
Zahvala občine
Občina Vrhnika se zahvaljuje štabu Civilne zaščite, gasilcem, reševalcem, policajem in vsem ki ste kakorkoli pomagali pri gašenju požara v Kemisu. Zahvaljuje se tudi vsem občanom za korektno sodelovanje in razumevanje nastale situacije.
Sklepi Občinskega sveta Občine Vrhnika na izredni seji, ki je obravnavala požar v Kemisu:
1.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika se je seznanil s problematiko v zvezi s posledicami ekološke katastrofe zaradi požara v Kemisu.
2.	sklep
Agencija RS za okolje, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, javnost in občino takoj seznanijo s podatki o kraju in času odvzema vzorcev za preiskave, rezultati preiskave ter kontaktne podatke, kjer občani lahko pridobijo razlago rezultatov in druge informacije.
3.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika zahteva, da Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravi programe zdravstvenega spremljanja prebivalcev občine Vrhnika in jih posreduje Občini Vrhnika.
4.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika od Ministrstva za okolje in prostor za nadzor nad ustreznostjo izvajanja ukrepov za sanacijo posledic požara v Kemisu in ukrepov
potrebnih za spremljanje in odpravo zdravstvenih posledic za prebivalce in za spremljanje in odpravo vseh okoljskih posledic požara v Kemisu, zahteva, da oblikuje strokovno komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki za to pristojnih inštitucij in organov ter predstavniki civilne iniciative in Občinskega sveta Občine Vrhnika.
5.	sklep
Za namen preveritve kontaminacije zemljin se v proračunu Občine Vrhnika za posamezno leto uvrsti določena sredstva, ki se koristijo za sistematično raziskavo okolja na Vrhniki.
6.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika od Gorenja oz. Kemisa zahteva, da finančno pristopi k odpravi vseh posledic katastrofe in povzročene škode.
7.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika ugotavlja, da je lokacija, na kateri se nahaja družba KEMIS, d.o.o. neprimerna za dejavnost zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki in zato zahteva, da se premesti
na drugo lokacijo izven občine Vrhnika.
8.	sklep
Občinski svet Občine Vrhnika zahteva od Vlade Republike Slovenije, da za namen odprave posledic ekološke katastrofe v občini Vrhnika zagotovi potrebna finančna sredstva in nudi vso podporo pri pridobivanju informacij in podatkov ter pospeši postopke za reševanje okoljske problematike na Vrhniki.
9.	sklep
Zupana Občine Vrhnika se zadolži, da v sodelovanju s civilno iniciativo v roku tridesetih dni skliče zbor občanov občine Vrhnika, na katerem se bo obravnavala ekološka problematika Vrhnike. Strokovne podlage in prisotnost na zboru občanov so dolžne zagotoviti državne inštitucije, kot so ARSO, NIJZ, Uprava za varno hrano, Ministrstvo za okolje in prostor in inšpekcijske službe za okolje. Bistveno izhodišče za sklic bodo predstavljali rezultati meritev pridobljeni v sklopu odpravljanja posledic požara v družbi Kemis d.o.o.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 6
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Emil Nanut, direktor Kemisa
»Selitev na drugo lokacijo ni realna«
Izjavili ste, da požar naj ne bi imel večjega vpliva na okolje? Ali ste še vedno takega mnenja? Ljudje so bili nad vašo izjavo ogorčeni?
Razumem ogorčenje ljudi zaradi požara, lepo pa bi bilo, da bi ljudje razumeli tudi nas v Kemisu in ne nasedali medijski vojni, ki nesrečo v Kemisu primerjajo z najhujšimi svetovnimi okoljskimi katastrofami, kot so Seveso Bophal, Fukušima ... Osebno zagovarjam stališče, da je bil požar v Kemisu nesreča, ki je seveda povzročila določeno onesnaženje, vendar niti približno takega, kot so ga in ga še prikazujejo mediji. To kažejo tudi do sedaj znani uradni rezultati meritev in analiz, saj so te večinoma pokazale, da širši vpliv ni bil kritičen oziroma, da so se izmerjene vrednosti vrnile pod mejne. Prve dni po požaru je bilo neposredno okolje ob Kemisu, predvsem potok Tojnica, resda onesnaženo, vendar smo potok neposrednih vplivov požara v večji meri že sanirali. V svojih izjavah se nanašam na uradne podatke in rezultate meritev, ki jih izvajajo za to pooblaščene institucije. Seveda razumem zaskrbljenost ljudi,
vendar imamo sedaj na voljo uradne rezultate, na podlagi katerih so jasni vplivi na okolje. Vse jasnejši pa so tudi podatki iz rezultatov analiz, ki kažejo na onesnaženja zemlje iz prejšnjih dejavnosti na Vrhniki, kar bi sedaj nekateri radi pripisali dejavnosti Kemisa. Tu pa trdo stojimo na stališču, da za vse okoljske probleme na Vrhniki Kemis ni kriv!
Izjavili ste, daje pri vas že večkrat gorelo. Kako lahko trdite, daje bil požar presenečenje, če jih je bilo že prej veliko?
Ob navajanju teh podatkov moramo opozoriti na terminologijo, ki smo jo tudi sami napačno uporabljali. Ni šlo za požare, ki bi se dogajali v Kemisu, ampak za vžige, ki se ob ravnanju z nevarnimi snovmi lahko zgodijo. To je približno tako kot tedaj, ko varimo; tudi tedaj lahko preskoči iskra in sproži vžig. Vendar so to obvladljive situacije, ker smo v takih primerih popolnoma pripravljeni. Do vžigov je prišlo pri pripravi odpadkov (npr.
Vojašnica odprla vrata
Vrhnika, 27. maj - Vojašnica Ivana Cankarja Vrhnika, kjer ima svoje mesto tudi Poveljstvo sil Slovenske vojske, je za en dan na stežaj odprla svoja vrata.
Župan Stojan Jakin in poveljnik vojašnice brigadir Ernest Anželj
Obiskovalci so se lahko seznanili s specialnim in standardnim orožjem, ki ga uporabljata Slovenska vojska in vojaška policija. Lahko so po-
kukali v notranjost humveeja in valuka ter se z njima celo zapeljali po bližnji okolici, kar je navduševalo zlasti najmlajše. Preskusiti se je bilo mogoče
v streljanju s protioklepnim orožjem - seveda s simulatorjem - in v streljanju z lokom (sodeloval je Dejan Sitar, udeleženec več svetovnih in evropskih prvenstev v lokostrelstvu ter hkrati pripadnik športne enote Slovenske vojske). Na ogled je bila komunikacijska in informacijska oprema, pozornost so vzbujali tudi vrhniški in verjanski gasilci s svojima voziloma (avto lestev) ter opremo. Okoli enajste ure je osrednje prizorišče zasedla enota za protokol, ki je izvedla šov program, zatem pa sta zbrane nagovorila še župan Stojan Jakin in poveljnik vojašnice brigadir Ernest Anželj. Obiskovalcev je bilo veliko, navdušeni pa so bili predvsem najmlajši in njihovi očetje. Prvi so se navduševali nad tehniko, drugi pa osveževali spomine. Večina obiskov se je končala v kuhinji s pravim vojaškim pasuljem, ki ga je pripravila kuharska reprezentanca Slovenske vojske.
(gt, foto: gt)
mletju), zaposleni so bili usposobljeni za hitro in učinkovito posredovanje.
Kaj porečete na zapise na nekaterih spletnih straneh, naj bi pri vas izdelovali mamila? Za nameček se je po Vrhniki začelo še šepetati, naj bi pri izgradnji tovarne pod njo zakopali sode z nevarnimi odpadki?
V Kemisu se nikoli ni izdelovala nobena droga, te obtožbe so lažne. Kemis je obrat za zbiranje odpadkov in se je ves čas držal izključno svoje dejavnosti in jih izvajal v skladu z izdanimi dovoljenji. Tudi navedbe o zakopanih sodih so popolna izmišljotina. To vam lahko potrdijo tudi sosedje iz Komunalnega podjetja, ki so iz pisarn opazovali gradnjo in jo tudi dokumentirali. Gradnja je potekala po potrjenih gradbenih načrtih in predpisih. Se pa v teh dneh najde kdo, ki rad s svojimi izjavami vzbuja strah in dvom med ljudmi. Žal nam je, da so vse uradne informacije rabile toliko časa, da so prišle na plan in da so vmes dajale prostor vsem govoricam in tako še dodatno vznemirjale okoliške prebivalce.
Zanima me, kaj se sedaj dogaja z objektom: berem, da požarno vodo mešate z nenevarnimi odpadki, da boste vse skupaj odpeljali na sežig. Kaj pa sam objekt? Ste že sprejeli kakšno odločitev: ali se boste odločili za podiranje in gradnjo čisto novega ali pa morate prej počakati na morebitne preglede, inšpekcije in se boste odločali na podlagi tega?
Ostankom požarne vode, zmešane z nevarnimi odpadki, dodajamo nenevarne odpadke (npr. mleto lahko frakcijo komunalnih odpadkov) zato, da jih spravimo v primerno obliko za sežig. Prevoz tovrstnih gošč, ki niso prečrpljive s tovornjaki, ni mogoč, tudi sežigalnice ne sprejemajo tovrstnih neobdelanih gošč. Zato jo moramo ustrezno pripraviti za sežig. Vse to poteka v skladu z dovoljenji za sanacijo, ki jih imamo. Smo pa večji del požarne vode v primerni obliki že odpeljali na sežig.
Z objekta smo odstranili viseče dele strešne
konstrukcije ter strehe do take mere, da je v njem mogoče varno izvajati sanacijska dela.
Večina pregledov s strani inšpekcij je že bila opravljena, še vedno pa čakamo rezultate nekaterih analiz in raziskav, ki še potekajo. Dokončna odločitev o objektu bo sprejeta, ko bodo na voljo vsi izsledki.
Torej Kemis trenutno ne miruje popolnoma?
Dodatno bi želeli izpostaviti še trenutne aktivnosti Kemisa, predvsem, da bi se izognili napačnim informacijam. Ker je po požaru nastala velika težava s skladiščenjem odpadkov pri naših poslovnih partnerjih in druga podjetja niso uspela zagotoviti zmogljivosti, smo pridobili dovoljenje za poslovanje v omejenem obsegu, in sicer kot posrednik. To pomeni, da določene vrste odpadkov prevzamemo od naših poslovnih partnerjev na izvoru in jih oddajamo prevzemnikom doma in v tujini. Ta aktivnost poteka neposredno od povzročitelja odpadkov do prevzemnika. Kemis odpadkov ne dovaža na lokacijo na Vrhniki. Aktivnost je nujna za normalno in varno delovanje slovenske industrije. Smo pa za omenjeno aktivnost morali pridobiti soglasje domačih in tujih pristojnih inštitucij.
Toda kot razumem, vi, Kemis, ne nameravate zapustiti Vrhnike?
Kemis nima načrta, da bi svojo dejavnost preselil na drugo lokacijo, ker ta možnost ni realna. Pridobivanje gradbenega dovoljenja skupaj z vsemi soglasji za to lokacijo smo pridobivali več kot pet let. Kemis bo izpolnil vse pogoje za nadaljnje varno in uspešno delo, seveda pa se lahko Občina Vrhnika ali kdo drug kadarkoli dogovorita z našim lastnikom, da podjetje ali lokacijo odkupi in sedanjo dejavnost ukine ali pa spremeni.
Gašper Tominc
Trideset tisoč
za podjetnike in obrtnike
Na koncu vrhniških strani je objavljeno besedilo razpisa za pospeševanja obrti in podjetništva v letu 2017.
Gre za 30 tisoč evrov, od katerih jih 25 tisoč zagotavlja vrhniška občina, 5 tisoč pa območna obrtno-podjetni-
ška zbornica. Upravičenci do	zaključi 2. oktobra letos. Vloge
sredstev so majhna podjetja in	vložite na Območno obrtno-
samostojni podjetniki. Prijava	-podjetniško zbornico Vrhnika
na razpis se začne 3. julija in se	na Tržaški 8a. (gt)
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 7
N Q5	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Obvestilo o spremembi označitve časovno omejenega parkiranja
S 5. 7. 2016 je začel veljati Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 - nadaljevanju: Pravilnik), ki je uvedel kar nekaj sprememb na področju prometnih znakov in talnih označb.
Pravilnik je spremenil talne označbe za območja časovno omejenega parkiranja. Po zimskih mesecih, ko so nekatere označbe zbledele in so jih delavci JP KPV, d. o. o., obnovili v skladu z novim Pravilnikom, se je pojavila zmeda med občani, zato objavljamo to ob-
vestilo. Na spodnji fotografiji je razvidno, kako so na novo označena območja časovno omejenega parkiranja. Prilagamo tudi skice iz Pravilnika.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Nov portal pri
Malem placu
Naravni rezervat Mali plac pri Bevkah je dočakal pomembno pridobitev. Pred meseci se je zaradi dotrajanosti zrušil vhodni portal.
svet naravnih lepot tega skritega kotička Ljubljanskega barja. Tako po izvirni slikanici Mali plac slednji dobiva vse bolj pravljično podobo. Vabljeni na obisk in prijeten sprehod! Uroš Grilc
Na njegovem mestu je mizarstvo Franci Trček. s. p., iz Bevk ob sodelovanju Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika postavilo izviren in mogočen nov portal, ki obiskovalcem obljublja vstop v razkošen
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo prebivalcem Sivkine ulice, ki so se odločili, da bodo denar, namenjen cvetju in svečam v spomin na pokojno gospo Frančiško Lenarčič, darovali učencem Podružnice z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Hkrati izrekamo družini in sorodnikom pokojne gospe iskreno sožalje. Za prispevek in lepo odločitev, ki so jo prebivalci Sivkine ulice izkazali že drugič, se prav lepo zahvalju-
jemo in obljubljamo, da bomo denar koristno uporabili.
Učenci in učitelji podružnice NIS in PP OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Četrt stoletja festivala Argonavtski dnevi
Tradicionalno prižiganje argonavtskega ognja - na fotografiji župan Gonarsa Marion Del Frate.
Vrhnika, 16. in 17. junij -
S koncertom vrhniškega Big Banda na velikem odru v športnem parku so se začeli že 25. Argonavtski dnevi, ki so zadnje desetletje v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, prvotno pa so jih izvajali člani Turističnega društva Blagajana.
Glasbeni večer, ki mu je prisluhnilo okoli petsto gostov, je popestrila Primorka Anika Horvat, kot solist se je dokazal tudi član omenjene glasbene zasedbe Andrej Jesenovec. Pridih argonavtov so z antičnimi besedili dali člani recitatorske skupine Mešanega pevskega zbora Mavrica, zbrane je nagovoril tudi direktor omenjenega zavoda Boštjan Koprivec. Sklepni del večera je bilo tradicionalno prižiganje argonavtskega ognja - kot je v navadi župan Stojan Jakin, župan Gonarsa Marino Del Frate in predstavnik grške-
ga veleposlaništva.
Umirjenemu petku je sledila nekoliko bolj nora sobotna Noč na Vrhniki, kjer so na svoj račun prišli mlajši po srcu. Sedemnajsta glasbena prireditev, ki slovi kot ena največjih v tem delu regije, se je začela z otroško
predstavo, tej pa so sledili nastopi raperjev Nipkeja in Trkaja, obetajočih zvezd Ines Erbus in Batiste Cadillac, žurerskih Kin-gstonov in Mambo Kinsov ter rock zvezd zasedbe Tabu. Vrhunec večere, takoj po polnočnem ognjemetu, pa je bila Neda
Noč na Vrhniki: Kingstoni
Ukraden, ki je nedavno obeležila pol stoletja uspešne glasbene kariere. Organizator Noči na Vrhniki, ki jo je ponovno obiskalo več tisoč obiskovalcev, je bila prireditvena agencija Interplan v sodelovanju z ZIC Vrhnika in drugimi partnerji. (gt, foto: gt)
Začela se je obnova gozdov
Letošnjo pomlad smo začeli z obnovo gozdov, uničenih zaradi žledu in podlubnikov. Skupaj je bilo obnovljenih 10,38 ha gozdov.
Obnova gozdov je potekala v zasebnih (5,88 ha) in tudi v državnih gozdovih (4,50 ha). Vsega skupaj je bilo to pomlad posajenih 30.510 sadik gozdnega drevja. Največ je bilo posajenih sadik smreke (19.300 kosov), sledijo sadike bukve (10.500 kosov) ter sadike javorja (400 kosov). Za izboljšanje prehranskih razmer živali v gozdu pa smo posadili še 150 sadik lesnike in 150 sadik drobnice. Vrednost posajenih sadik znaša 30.510 evrov.
Izvedbo obnove smo financirali iz evropskih sredstev. Tako bo tudi v prihodnje. Lastniki pridobijo brezplačne sadike, povrne pa se jim tudi del stroškov, povezanih s sjenjem sadik.
Dokumentacijo za kandidiranje na razpis za pridobitev sredstev pripravi Zavod za gozdove Slovenije.
Priprava dokumentacije za tovrstne projekte je kar zahtevna in zamuda. Zato obveščamo vse lastnike, ki v prihodnjih letih nameravajo obnoviti svoje gozdove, naj to čimprej sporočijo revirnim gozdarjem. Le tako bo lahko Zavod za gozdove pravočasno uredil vse postopke za pridobitev sadik.
Obnove, manjše od 0,10 ha, ni mogoče financirati iz tega programa.
Janko Vidmar, Zavod za gozdove Slovenije
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 8
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ODPRTA STRAN
Kemis - ker nam ni vseeno.
Saubermacher - ker nam ni vseeno. Rosa - ker nam ni vseeno. Unichem -ker nam ni vseeno. Hamex - ker nam ni vseeno. Siliko - ker nam ni vseeno. Fenolit - ker nam ni vseeno. Celje, Hoče, Anhovo, Kanal ob Soči, Mala Mežakla, Logatec, Ljutomer ... - ker nam ni vseeno ... Geslo, ki nas pozdravlja s Kemisovih kamionov in s spletne strani podjetja, je lahko polno pomena - ali pa zgolj prazna fraza.
Elegantni slogan zlahka prilepimo k imenu katerega koli centra za ravnanje z odpadki. Ali industrijskega obrata, kjer zbirajo in predelujejo odpadke. Ali čistilne naprave. Slogan bi lahko bil všeč tudi Ministrstvu za okolje in prostor, ARSU in še marsikateri državni ustanovi. V čast bi bil tudi kateri koli ekološko zagnani civilni iniciativi. Slogan bi se lepo podal tudi dobri vaški gostilni, šolam, avtomehaničnim delavnicam ali celo frizerskim salonom. In tako kot je njegova uporabnost univerzalna, tako ironično in absurdno zveni, ko na plano postopoma prihajajo podrobnosti, kako je Kemis v resnici deloval.
Komu ni vseeno? Lastniku podjetja za maksimiranje dobička in minimizi-ranje stroškov poslovanja? Državnim uslužbencem za službe in stolčke? Državi za ustavno zagotovljeno pravico do čistega okolja? Državljanom za potrošniško udobje v nedejavnem ždenju? Državljanom za okolje, prostor, vire in prihodnost zanamcev? Vsem nam za naš svet?
V dneh in tednih, ki sledijo požaru, smo mnogi občani-državljani začutili tesnobo. Poprej neznanci smo se začeli pogovarjati. Dojeli smo, da nam ne sme biti vseeno. Preveč je že politikov, uradnikov, gospodarstvenikov, ki jim je vseeno. Ki se obračajo po vetru, podlegajo interesnim skupinam in nabirajo politične točke. Ki so brez empatije. Opravičijo se, ker se pač spodobi, a v srcu ne čutijo obžalovanja. Njihovo »opravičilo« zveni kot nejevolja razvajenega najstnika, ki se smili sam sebi: »Zdaj mi pa že dajte mir in me hitro opravičite - ali pa bom hud in užaljen! Pač počnem tisto, kar je meni najbolj udobno in koristno. To je moja služba - službica. Rad imam denar. Hočem ga še več. Zadosti zoprna je ta reč s požarom in paničnim ljudstvom. Zato ne sprašujte več. Kaj bi še radi? Zakone in predpise tolmačim jaz. Na informacijah sedim jaz. Moč imam jaz. Ne mislim se kaj zelo sekirat, res ne. A vam kaj ni prav?«
Ne samo, kar mora - ker veleva mu stan - kar more, to mož je storiti dolžan.
Že leta občani pišemo prijave na Inšpektorat za okolje in prostor V zadnjih šestih letih je IRSOP z našega konca Vrhnike dobil letno 200 do 300 prijav: da prebivalce smrad skrbi in vznemirja. Inšpektorica Simonka Stražišar Guzelj pa se je vedno odzvala z nespremenljivim in pomirjujočim sporočilom, ki ga razumemo takole: da nam smrdi v skladu s predpisi in OVD-ji. Direktorica direktorata na MOP Tanja Bolte je članom naše CI, kadarkoli smo obiskali ministrstvo, ljubeznivo razložila, da smrad ni definiran pojav, zato ga ne moremo meriti. In ker ga ne moremo meriti, ni definiran. Niti strokovnjakov na MOP niti okoljskih inšpektoric niti župana ne vznemirja vprašanje, kaj pa v smradu je, od česa se ta smrad dela in kaj nosi s sabo v naše nosove, pljuča, kri .kaj odlaga v naših telesih. Enkrat
Zemlja ni samo naš dom. Ljubljansko Barje, junij 2017 (Foto: Marko Jakopič)
so nam rekli, da so točne meritve neizvedljive, drugič bi bile nesmiselno drage, tretjič, da ne bi imele pravne veljave, četrtič pa, da bodo na MOP do leta 2019 poskušali pripraviti uredbo o smradu.
Vsi, ki že imamo tovrstno izkušnjo s počasnostjo in neusklajenostjo državnih organov in ustanov, sedaj po katastrofi v Kemisu nismo posebej šokirani nad pomanjkanjem pravočasnih, smiselnih ukrepov.
Tudi predvčerajšnjim je (še vedno brez definicije!) smrdelo na naši ulici z idiličnim imenom Ob izviru. Smrdelo po kislem, po kompostu, po mulju. To je zgolj subjektivna zaznava, bi razložili birokrati. Nocoj je zaudarjalo do jutra. Kadar sem poskušala prezračiti, je vame butnil ogabni vonj in sem okno spet zaprla. Vrhničani KS Breg smo upali, da se bosta naša kompostarja po strupenem prdcu, ki nam ga je v obraz spustil Kemis, poboljšala. Ampak ne. Znanci iz Vrtnarije-Zlatice povedo, da smrad ni nič manjši. Prihaja s Tojnic? Izpod Ligojne? Vrhniški misterij ostaja misterij. Če država razumevajoče--preračunljivo prikimava Kemisu, da je »bogi-bogi« in naj se kar lepo počasi postavi spet na noge, ni razloga, da
Nove, celo krute razsežnosti vseskozi dobiva odnos do okolja. Skrb za varno in zdravo okolje je dota mlade države, ki pa jo je že precej načelo kapitalistično izkoriščanje naravnih danosti. Do usodnih poplav, degradacij okolja in strupov v njem ni niti korak. Vse že imamo. Zresnimo se, poglejmo okoli sebe in prisluhnimo neodvisnim strokovnjakom pa tudi ljudem, ki tam živijo. Ti zagotovo vedo, kje in kaj zares smrdi.
Varuhinja ČP Vlasta Nussdorfer v povzetku letnega poročila (Delo, 31. 5. 2017)
bi kompostarji ne bili korajžni: »A da
prav od nas smrdi? Kje so dokazi? Tu sta vendar dve kompostarni. Ali niste ob Kemisu zadosti izkusili, kaj je smrad in kaj je strup!? Kar puhti iz našega »prvovrstnega« komposta, je blago neprijetna vonjava z zdravilnimi učinki na živčevje in dihalni aparat!Bodite hvaležni za to in za vse bakterije v zraku, za amonijak in ostale spojine.«
Odgovor Saubermacherja na članek Vrhničani si spet zatiskajo nosove v NČ
(29. 5. 2017) je vzoren primer, kako govoriti, ne da bi kaj povedali: »Družba Saubermacher Slovenija nenehno vlaga veliko energije, da zadovolji visoke okoljske standarde in pričakovanja lokalne skupnosti. Ves čas se trudimo, da izvajamo investicije, s pomočjo katerih bi naše delovanje naredili še bolj okoljsko in ekološko sprejemljivo. Tako dodatne investicije, ki smo jih predvideli in se nanašajo na pokritje manipulativne površine med objekti kompostarne, predstavljajo ukrep, da se celotno področje zapre in vzdržuje v podtlaku, ter odsesuje zrak in čisti na biofiltru.« Slaba slovnica je obleka zamegljevanja. Prebijam se skozi latovščino in ugibam, kako se bo področje zaprlo z investicijo. Kakšna čarovnija je to, da »se investicija izvaja«? Kako ukrep zrak »odsesuje« in čisti na biofiltru? Kateri jezikovni »maher« je mimogrede rodil novo obliko glagola in pod naslovom »Vrhničani si spet zatiskajo nosove« napleteničil 2000 znakov s presledki, ne da bi vsaj enkrat uporabil skromne besedice Vrhničan, nos, zatiskati. V odgovoru ne izvemo ničesar o smradu, o vzrokih smradu, o posledicah za zdravje in počutje ljudi, o tem, kaj konkretno bodo naredili, da onesnaženega zraka iz njihovega obrata ne bodo več spuščali Kot praktična ženska vem, da se prah nikakor ne pobriše sam. Tako tudi ukrep ne bo odsesoval zraka in ga čistil na biofiltru.
Je Vrhnika prevelika, da bi se povezale krajevne skupnosti in bi vsi enotno podprli prebivalce najbolj onesnaženih predelov?
Če si želimo v borbi za odpravo posledic okoljske nesreče, ki nam jo je povzročil Kemis, pomagati z zgodovino, jo moramo poznati. Vrhniške težave z vodo, zrakom in prstjo so postale slavne šele po 15. maju 2017. Začele pa so se že davno prej. Historiat brez truda najdete na naši FB strani. Samo v zadnjih šestih letih, kar sem se kot pri-seljenka vključila v delo CI, smo objavili dvanajst angažiranih besedil v NČ, razstavili plakat v knjižnici Ivana Cankarja, se šestkrat delovno sestali na MOP z gospo Tanjo Bolte, županu - a vse brez pravega napredka. Sprejemali in spreminjali so kompostarske uredbe, uvedli knjigo pritožb kot največji pesek v oči občanom. Ves naš trud je obrodil le »kopiraj-prilepi« odgovore kompo-starjev.. Na naša števila pisma so nas obiskali celo iz Urada Varuha človekovih pravic, sama Vlasta Nussdorfer je postavljala zahtevna vprašanja o smradu gospodu Jakinu, gospe Bolte, inšpektorici Nevenki Žvokelj z IRSOP. S svojim strokovnim znanjem in raz-
lago tehnologij kompostiranja nam je župan pri reševanju kompostarske zgodbe tudi pomagal, v zadnjem času predvsem na področju upravno pravnih zadev. Ceniti je treba tudi njegova prizadevanja za družbo brez odpadkov in ponovno rabo predmetov..
S Kemisom smo se ukvarjali v naši CI tudi leta 2015 - s podatki smo opozorili občinske svetnike, naj ne podprejo širitve Kemisa. Nekaj svetnikov je celo glasovalo proti . A žal jih ni jih bilo dovolj, da bi širitev ustavili. Smo pa hvaležni tistim, ki so okoljsko argumentacijo razumeli in upoštevali. Skratka: za čisto in zdravo Vrhniko se trudimo mnogi, a vseeno smo dobili okoljsko srhljivko. Trenutno vemo samo, da je onesnaževalcev in onesnaževal čisto preveč več, z zakopanimi »zakladi« vred. Trdoživ je vzorec: »Pa saj ne smrdi tako zelo... Kako je smrdela šele IUV! Da vas mučijo neprijetne vonjave? . Pa saj so urejene z dokumentacijo! Okoljska katastrofa? Ah, ne pretiravajte.«
Odstopanje od tega vzorca je samo epizoda, ko se je pred dvema letoma podjetju Siliko pokvarila čistilna naprava. Po dreku je zasmrdelo v centru Vrhnike iz podjetja, ki ni del tradicionalnega vrhniškega odpadkarskega ceha. Halo???!!! Kdo nam tu neav-tohtono zasmraja? so se nemudoma odzvali stari Vrhničani in župan je
prebivalci Male Mežakle trpijo zaradi smradu iz CRO. Se je tam nekomu utrgalo in je požar podtaknil? Ne vem. V medijih namreč o zadevi nisem ničesar več zasledila. Očitno ni bilo dovolj zanimivo in nihče ni umrl - niti ribe ne. Še nekaj dni, pa tudi Vrhnike in Kemisa ne bo več na straneh Dela in ne v Odmevih. Ko to berete, so kamere že odšle. Javkali bomo le še sami sebi. Kemis nas bo ob podpori države spet posilil. Slovenija pa bo gledala v tla in momljala: »Kar naj imajo umazano industrijo na Vrhniki. Tam so je že vajeni, zemljišča so dodobra degradirana. Naj se »lokalniprebivalci« (kot nam pravijo politiki, zveni skoraj tako pokroviteljsko kot »domorodci«) sprijaznijo in predlagajo županu pobratenje z občino Černobil. Naj si izmenjujejo izkušnje o sajenju industrijske konoplje za čiščenje prsti in o uživanju gline za splakovanje strupov iz telesa.«
Bi bili mi kaj drugačni? Smo kaj drugačni? Samo naj gre Kemis stran! Kam - nam ni mar. Če bi navadni ljudje držali skupaj, kot to znajo politiki in kapitalisti, bi pač bilo drugače.
Državljani upravičeni do varnega predelovanja odpadkov
Smeti, smrad, onesnaženje proizvajamo vsi. So del našega potratnega načina življenja, po katerem se bo geološko obdobje neslavno imenovalo
Kaj z izjavami Nanuta, direktorja Kemisa? Koliko sočutja premore do lokalnih prebivalcev, do gasilcev, reševalcev in vseh, ki so/ smo se nadihali dioksinov, furanov, PCB-jev, živega srebra, PM 2,5 delcev, nanodelcev, in vsega, kar niti ni bilo izmerjeno?
V zgodovino se bo zapisal s sledečo izjavo na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora, ki je bila dne 1. junija 2017, in je - med drugim - izjavil tole:
/.../»Katastrofa je, iz poslovnega vidika, za Kemis, ampak za okolje me pa ne bo nihče prepričal, da je to katastrofa. To je požar, pri katerem je prišlo do določenih emisij. Samo rad bi, da vsi tukaj veste, da če gorijo baterije, avioni, vozila recimo, električna elektronska oprema, v vsakem kosu električne elektronske opreme imate vse tiste snovi, ki so gorele tukaj...« /.../
Na isti seji je dr. Pretnar, med drugim, izjavil: »Za rakotvorne snovi ni varnih doz«.
Človek Emil Nanut, komu bomo izstavili račun za svoje zdravje v prihodnosti?
takrat voljno »podlegel diktatu ulice«. Ko so na Vrhniko prišli mediji, je zanje možato izjavil, da je Siliko treba zapreti, ker ne spada v urbano okolje. Po katastrofi s Kemisom glava občine potrebuje štirinajst dni, da preudari, na katero stran se bolj splača nagniti. Člani CI Vrtnarija-Zlatica smo precej bolj preprosta bitja. Ko smrdi iz Silika, nam je žal someščanov z Lošce. Soli-dariziramo z njimi. Nastopimo v medijih. Zastavljamo v TV-oddaji zoprna vprašanja - že spet nesrečni Boltetovi in enigmatični Žvokljevi. Tako ali tako pa se Siliko še isti mesec »porihta« sam, ker dojame, da se mora, da ga nihče ne bo ščitil. Lošca od takrat ne smrdi več. Na sestanku krajanov v Sinji Gorici se po nesreči v Kemisu spet pojavimo vznemirjeni člani CI Vrtnarija-Zlatica, sledimo razpravi, sprašujemo, solidari-ziramo. Do Lošce pa tesnoba iz Sinje Gorice ne seže. Je Vrhnika prevelika, da bi se povezale krajevne skupnosti in bi vsi enotno podprli prebivalce najbolj onesnaženih predelov? Kako se bomo povezali šele v Slovenij? V Evropi? Na svetu? Stran gledamo, ko boli druge. Ne postavimo se v bran Celju, Hočam, Anhovemu, Kanalu ob Soči, Mali Me-žakli, Ljutomeru .
V CRO Mala Mežakla blizu Jesenic je gorela plastika tri dni po katastrofi v Kemisu. Onesnaženje je ostalo v senci mnogo večje Kemisove svinjarije. Tudi
antropocen. Ni opravičila za slehernika. Vsak naj vsak dan pometa pred svojim pragom - pa ne na sosedovo dvorišče! Toda dejstvo, da smo odgovorni vsi, da smo hkrati zločinci in žrtve, ni izgovor za razne kemise in zauberje, ko moralizirajo, naj bomo tiho in hvaležni, saj oni čistijo za nami. Nobene pravice nimajo do pridiganja.
Ko smo bolni, od zdravnikov pričakujemo in zahtevamo profesionalno obravnavo. Od učiteljic in vzgojiteljic znanje in temeljno naklonjenost do otrok. Od lektoric jezikovno brezhibna besedila. Od kmetov zdravo hrano. Od politikov in menedžmenta - tran-sparentno in pravično vodenje. Od javne uprave, da služi uporabnikom. Od znanosti, da odpira nova okna in vrata. Od umetnosti, da nam pomaga pogledati globoko vase in široko v druge. Od strokovnjakov, da razvijajo okolju in nam samim nenevarne tehnologije. Od industrije, da brez škode koristi.
Od predelovalcev odpadkov torej upravičeno zahtevamo: varno predelujte odpadke, ne povzročajte pri tem novega onesnaženja in del (nemajhne-ga!)dobička vlagajte v razvoj.
Slavica Remškar, Mojca Mele, Tina Šušmelj, Marko Jakopič, Civilna iniciativa Vrtnarija-Zlatica, Nočemo nevarnih kemičnih odpadkov in smradu na
Vrhniki
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 9
Wascasopis Občina Vrhnika_„^^.„„JjZ O
.................ODPRTA STRAN.................
Predavanje Antona Komata
Kaj se trenutno dogaja? Državna birokracija ni kompe-tentna za stvari, ki se trenutno dogajajo. Tudi medicina caplja zadaj. Vsiljujejo nam kemijske analize, kot da bi bile slednje ob nesreči odločilne, gre pa v bistvu za biološka vprašanja, ki se na koncu reflektirajo kot hude zdravstvene težave.
Trenutno so največje tveganje POP-si (Persistent Organic Pollutants) in hormonski motilniki, kot so dioksini, fu-rani in PCB-ji. Pri nas je sedaj njihova koncentracija in s tem tveganje po katastrofi še večja. Biološko spremljanje bi morali stalno opravljati na ljudeh, živalih in manjših organizmih.
Organizmi s hitrejšo izmenjavo generacij od človekove namreč že v nekaj letih ali v letu pokažejo podobne znake težav pri plodnosti, razvojnih nepravilnostih, degenerativnih obolenjih in raku, kot jih bo doživel človek čez desetletja, saj ima človek nekako tri generacije na sto let.
Vlade razvitega sveta biomonitoringa ne žele podpirati, saj pokaže preveč kritično stanje. Raje ljudi zavajajo z mejnimi vrednosti vsebnosti strupov v zemlji in vodi, kar je gnil kompromis zaradi sodelovanja s korporacijami onesnaževalkami, saj so mnogi strupi nedopustni v kakršnikoli vrednosti, ker so tako nevarni, da zanje dopustnih vrednosti sploh ni.
Če nastane preseganje 'dopustnih' vrednosti, ki so jih 'strokovne' službe določile v preteklosti, potem odločevalci te vrednosti kar iz pisarn dvignejo za nekaj desetkrat in problem navidezno izpuhti. Strupi s pravniškim trikom »čudežno izginejo«. Na takšen način mirijo prebivalstvo in mu zastirajo oči. Po navadi je postopek tak, da mejne vrednosti večkratno dvignejo kakšne pol leta prej, preden dežela (Slovenija) povabi okolju nevarno proizvodnjo na svoje ozemlje. Potem ljudje ne moremo povezati, da je šlo za načrten dvig, da se pripelje zastrupljevalca med nas. Brez pomoči državnih inštitucij torej onesnaževalci ne bi mogli početi tega, kar se dogaja.
V Sloveniji so to storili naši voditelji jeseni 2016, ko so dopustne meje zastrupljanja povečali za faktor 50 do 100 in tako odprli vrata za prihod za-strupljevalcev, s katerimi so se očitno menili že mnogo prej in pripravili teren. Mi se z njihovim brutalnim prihodom, ki ga naša država blagoslavlja celo z ogromnimi subvencijami za tujo firmo onesnaževalko, ubadamo sedaj.
EHAP (Environmental Health Action Plan,) biološki monitoring človeka je bil v EU uveden v letih 2004 do 2010 s ciljem, da se ugotovi epidemiološke posledice izpostavljanosti nevarnim kemikalijam. Prever-jaliso prisotnost strupov v krvi, urinu, laseh in maščobnem tkivu prostovoljcev. Cilj je bil na
štirih sklopih raziskav: astme oz. alergije, rakava obolenja, nevro-razvojna obolenja in posledice delovanja hormonskih motilni-kov, vendar se pri nas ni izvajal.
Temeljno znanje, ki nam ga NISO predstavili ob nesreči v Kemisu
Toplotni dvig izgorin, če bi dosegel višino 4.000 m, bi se razpršil na zelo široko območje, sicer pa oblak izgorin pade lokalno nazaj na tla in onesnaži zrak, vodo in zemljo.
V zraku ostane kratek čas, potem delci padejo na tla ali jih spere dež. Oblast bi morala civilizacijsko nujno opraviti evakuacijo ljudi za dan ali dva. Po tem času po navadi padejo strupi na tla. Potok Tojnica se izliva v Ljubljanico, zato so strupi prišli v vodo in sedimente. To bo nevarno le, če bomo jedli ribe iz te reke.
Torej so za nas predvsem problematična tla - zemlja. Nekaj strupov izpari ali jih izpere dež, večina pa se veže na površinski sloj zemlje, kjer strupi obtičijo. Če je v zemlji mnogo humusa, je to slabše, ker zaradi njegovih kompleksnih vezi veže nase več strupov in jih ne spusti v globino.
Odsvetuje se vsakoletno oranje in prekopavanje, saj s tem strupe zopet vrnemo na površino, poleg tega pa pomorimo ogromno mikroorganizmov. Mimogrede, obračanje zemlje je na splošno negativen pristop h kmetovanju in je ostalina preteklosti kot posledica izuma pluga. Za kakovostno kmetovanje je primerno le površinsko prezračevanje zemlje.
Kontaminirana tla lahko reši vsak na način, da prekrije svojo njivo ali vrt s 25 do 30 cm zemlje iz nekontaminiranega območja. Odlična čistilka prsti je konoplja.
Za nas na Vrhniki je trenutno bistvena prehranska veriga. To mora postati del biomonitoringa in ne analitske kemije. Slednja je namenjena zavajanju ljudi, saj prikazuje resnične, a zelo majhne številke, ki se merijo v desetinkah mikrogramov na kilogram zemljine. Nepoznavalca s tem prepričajo, da zastrupitve praktično ni.
To pa je bistvo zameglejeva-nja problema. Pri prehranski verigi namreč delujejo čisto druga pravila, ki so bistveno bolj problematična, kot to izkazujejo kemijske analize tal.
Prehransko verigo sestavlja niz organizmov, ki se hranijo drug z drugim in pri vsakem naslednjem se koncentracije strupov podeseterijo.
Primer niza: zemlja-mikro-organizmi-deževniki-kokoši (meso, jajca)-človek ali pa ze-mlja-mikroorganizmi-rastli-ne-rastlinojede živali (mleko, meso)-človek.
Če npr. vsebnost 0,1 mikrogram/kg atrazina štirikrat pomnožimo s faktorjem 10, dobimo rezultat 1.000, kar pomeni tisočrat presežena 'dopustna' vrednost. Zato govoriti o dopustnih vrednostih pri strupih ni ustrezno in je zavajajoče. Zato
ne smemo privoliti, da nas razorožijo s kemičnimi analizami, ker same po sebi ne povejo čisto nič o vplivu strupov na človeka.
Druga pomembna stvar je v tem, da bo zaradi akutne zastrupitve, razen posameznikov, redko kdo zbolel. Strupi se preko krvi razširijo po telesu in ker jih telo ne more razgraditi, jih skladišči v maščobno tkivo. Dokler so tam, ne delujejo, ob hujšanju pa se sprostijo. Mnogo bolj problematično je to pri nosečnicah, ki zaradi intenzivne rasti zarodka »kurijo« ma-ščobno tkivo in strupi preko posteljice vstopajo vanj. Fetus je izjemno občutljiv za najmanjše koncentracije hormonskih mo-tilnikov, ki povzročajo razvojne nepravilnosti in kasneje v dobi plodnosti potomca njegovo neplodnodnost, padec testosterona, oslabljen imunski sistem in rakava obolenja. Strupi torej delujejo transgeneracijsko in zakasnelo. Posledice se tudi dedujejo na potomce po epige-netskih meganizmih dednosti.
Iz povedanega je mogoče izluščiti, zakaj smo Vrhničani tako brezbrižni.
Razen nekajdnevnega bolečega grla, utrujenosti in kakšne bolečine v pljučih nismo čutili hujših težav.
Če bi bile smrtne žrtve, bi mediji in inštitucije dvignile več prahu, učinkovitost slednjih pa ne bi bila nič večja, pa že sedaj je bila pod vsako kritiko.
Torej je zastrupitev Vrhniča-nov tempirana bomba naslednjih rodov. Najmanj sedem let je razpolovna doba večine strupov, čeprav so v širšem območju Krupe našli PCB-je še ta čas, pa je od kontaminacije, ki je bila odkrita leta 1983, minilo že več kot 30 let. Leta 2011 so PCB-je našli v jajcih in kokošjem mesu, govejem mesu, mleku doječih mater, krvnem serumu ljudi, največ pa v ribah Krupe in La-hinje.
Tedaj so v postrvi, ki je na vrhu prehranske verige rib, našli PCB, in to ne v sledeh, temveč za čajno žličko PCB-ja v eni sami ribi. Več deset milijonkrat prevelike količine.
Najvišje vrednosti PCB-jev pa so neodvisni raziskovalci našli v telesih Eskimov, ki žive tisoče kilometrov stran od civilizacije v neokrnjeni naravi. Ker se prehranjujejo z živalmi, ki so na petem ali šestem mestu v prehranski verigi, so rekordno zastrupljeni, ne da bi videli od blizu en sam dimnik.
Na to ne bi nihče pomislil, a tako to poteka.
V Sloveniji je zgodba o zastru-pljevalcih in neodgovornosti že
stara. Posledic za kršilce ni ali pa so simbolične. Reverzibil-nost procesa zastrupitve okolja ne obstaja, tako da preostane le preventiva, ki pa je ne bo, če bomo s svojim molkom legitimirali nadaljnje neodgovorno obratovanje takih podjetij pri nas.
Verodostojno kemično analiziranje Kemisovega izpusta je tudi tehnično neizvedljivo. Če bi namreč analizirali vse snovi po tri skupaj v različnih kombinacijah, ki so se sprostile pri gorenju npr. 100 različnih kemikalij, bi morali opraviti raziskave v obsegu 162.000 testov. Misija nemogoče!
Zato je edini način biološki monitoring skozi obdobje več let, ki bo edini pokazal, kaj se dogaja z nami. In tukaj nas in-štitucije ne bodo podprle, ker se bojijo rezultatov.
Obstaja še ena neljuba posledica razvojnih motenj kontaminiranih otrok v fetalni fazi, torej intrauterino. Pri dečkih so okvarjeni testisi zaradi estro-genih učinkov. Ko tak deček doseže spolno zrelost, zaradi primanjkljaja Sertolijevih in Le-ydigovih celic v modih proizvaja premalo spermijev in premalo testosterona. Vidni so slabše razviti sekundarni spolni znaki, znaki tipične moškosti, slabša maskulanizacija možganov pa privede do psiholoških nepravilnosti, kot so narcisizem, so-ciopatija in psihopatija. Ljudje s tovrstnimi deformacijami se v odrasli dobi zaradi svoje neobčutljivosti za sočloveka »pri-komolčkajo« na sam vrh od-ločevalske piramide države in posledice njihovih neodgovornosti čutimo prav vsi državljani zaradi njihovega nebrzdanega pohlepa in sebičnosti. Kemična kastracija moških celotne Evrope in razvitega sveta poteka že desetletja. V zadnjih 30 letih se je rak na modih povečal za 350 %. Ena od posledic je tudi sindrom kronične utrujenosti (CFS - Chronique Fatigue Syndrome), ki se v patologiji drugače odraža pri otrocih kot pri odraslih. Slednjo povzročajo majhne količine organofosfornih insek-ticidov v hrani. Otroci so hipe-raktivni in jih potem zdravniki zastrupljajo še s pomirjevali, kar jim spremeni psiho, poleg tega pa otroci trpijo za zmanjšano fino grafomotoriko, slabšim kratkoročnim spominom, spremenljivim vedenjem od agresije do apatije in podobno. Odrasli imajo zaradi istega vzroka težko glavo, svinčene ude, so nezbrani, brezvoljni, ne-speči in podobno. Strokovnjaki to pripisujejo stresu, vendar je vzrok v resnici kronično zastru-
pljanje. Medicina pa vse take znake pometa pod isto preprogo stresa in nas zasipa z zdravili in psihiatrijo.
Torej gre pri zastrupljanju za transgeneracijski in zakasneli učinek, pri katerem bodo zaradi zastrupljanja v sedanjem času trpeli mnogo bolj naši otroci, kot pa trpimo mi sedaj.
Zato moramo zahtevati, da se naše mlade ženske ne testirajo več klasično (kri, pritisk ipd.), temveč z monitoringom krvi in njihovih maščobnih tkiv. Izvajati je treba teste, ki jih je predpisal EHAP in se pri nas niso izvajali, sedaj se morajo.
Test za monitoring voda poteka preko rib in je poceni, ribe pa so zelo indikatorne, zato bi se morali tega posluževati. Pregleduje se tudi razvojne nepravilnosti ribjih zarodkov v ikrah. Nepravilnosti se pojavljajo v predelu repnega dela hrbtenice in v spodnji čeljusti. Na ribah je na voljo tudi »mikronukleus test«, ki meri genotoksični im mutageni potencial vodnega okolja. Istega poda tudi tudi preiskava incidence raka na jetrih rib.
Za zemljo so zadeve v evropskem merilu standardizirane kot biološki testi. Zgolj kemični testi zemljin, ki nam jih vsiljuje država, ne povedo prav ničesar o sinergičnih učinkih mnogih strupov in njihovem kumulativnem delovanju. Prostojen je samo biomonitoring, ki spremlja procese bioakumulacija in biomagnifikacija strupov. Gre za genotoksični oz. kanceroge-ni potencial nekega kemizma ali skupine kemizmov, ki delujejo na žive organizme in za določitev prisotnosti hormonskih motilnikov. Biološki testi so 10- do 20-krat cenejši od kemičnih, s tem da povedo bistveno več. Kar se dogaja živalim, se bo zgodilo ljudem! Nasprotno pa kemija govori le o količinah, nič pa ne pove o posledicah. Pri Ke-
misu do sedaj ne vemo niti tega, kaj je gorelo, kaj šele, da bi vedeli kaj o sinergijskih učinkih spojin, ki so se oblikovale pri gorenju. Kemiku namreč nekdo pove, kaj naj išče in on bo to iskal. In če tega ne bo našel, bo izvid BP. Ne bo pa pri isti analizi našel množice snovi, ki so lahko skrajno nevarne, pa jih analiza ni zajela.
Kaj moramo storiti?
Če je v interesu kapitala, bodo od skorumpirane stroke zahtevali, da bodo naše kasnejše zdravstvene težave relativizirali s trditvijo, da je na našo bolezen vplivalo še vse kaj drugega kot katastrofa v Kemisu in tako izničili svojo odgovornost; recimo »stari grehi« oz. nekdanje kontaminacije ali nezdrav življenjski slog.
Zato se moramo pri tožbi sklicevati na Stockholmsko konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala
4. maja, 2004 in jo zavezuje, da na lastne stroške odstrani vse POP (Persistent Organic Pollutants), obstojne polutante, med katere spadajo dioksini, furani in PCB-ji iz okolja. Kako bo to storila, je njen problem. Prebivalci moramo le zahtevati natančno spremljanje posledic v obliki biomonitoringa in zavreči edino relevantnost podatkov kemičnih analiz.
Vsem bralcem tega zapisa toplo priporočam nakup zadnje knjige Antona Komata z naslovom ČE BOSTE MOLČALI, BODO KAMNI GOVORILI, v kateri piše, poleg aktualnih tem hormonskih motilnikov, ki so povzete v tem zapisu, tudi o epigenetiki.
Za zainteresirano javnost po tonskem zapisu Antona Komata (predavanje v vrhniškem vrtcu Montessori) pripravil povzetek predavanja Tomaž Grom.
Neodvisni ISO 17025 ak re ditira ni
laboratorij za mikrobiološke in
fizikaln o-ke mijske a n alize vzorcev tal, odpadnih voda,
živil in krme.
KONTAKT
J.S. Hamilton International, Tržaška cesta 202, 1000 Ljubljana
T. +386 40 252 199 E. I|ubyana@hamilton.com.pl
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 10
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
K
ODPRTA STRAN
Odprto pismo Občini Vrhnika in občanom Vrhnike na temo Kemis
Iz vsebine zbora krajanov v CD na Vrhniki dne 26.05.2017 na temo posledic okoljske katastrofe pri požaru v Kemisu je razvidno, da tistih državnih uradnikov, ki so zaradi svoje malomarnosti in nespoštovanja zakonodaje ter zdrave pameti soodgovorni za katastrofo v Kemisu, na posvet sploh ni bilo, tako da je večina perečih pripomb občanov ostala v zraku in brez tvornih odgovorov.
Predvsem pa se je dalo opaziti, da so državni uradniki govorili ljudem kar naprej v jeziku, kaj vse ljudje MORAMO ... Takšno retoriko je dopustno uporabljati le v primeru naravnih katastrof. V našem primeru pa je gorelo izredno nevarno zasebno podjetje, ki je zaradi svoje malomarnosti in kršitve mnoštva predpisov zastrupilo celotno mesto z okolico ter delno tudi okoliška mesta in zaselke. Torej so bile posledice res podobne naravni katastrofi, ne pa tudi vzroki zanjo.
Pri tem se postavlja logično vprašanje, kdo MORA sedaj kaj storiti ? Odgovor je, »Samo podjetje Kemis s svojo krovno družbo Gorenje in država so dolžni ukrepati.«
Država mora na lastne stroške in v lastnem angažmaju v dogovoru z lokalno skupnostjo posneti vsem prizadetim dovolj debelo (30 cm) plast zemlje z njiv in vrtov ter navoziti novo, kvalitetno in neoporečno. Dekontaminirati vse ceste in ostale vodo-nepropustne površine. Očistiti igrala, ograje, cestno signalizacijo, fasade, okna, skratka vse, na kar so se strupene snovi prijele in so v dosegu dotika ljudi. Pokositi in odpeljati mora travo kmetom ter sama pripeljati nove zdrave bale kvalitetne krme. Dekontaminirati travnike. Pripeljati čisto vodo za živino na vse lokacije, kjer se živina zaradi kontaminacije stoječih vod ali vodovoda ali reke ne sme napajati. Kupiti enakovredno kvalitetna semena in nasaditi nove rastline ljudem na vrtove in njive, potem ko zamenja zemljo. Oprati avtomobile, strehe, žlebove, napušče, .... Umestiti kemične filtre na glavne meteorne iztoke vode. Aktivirati cenilce, ki bodo ocenili padec vrednosti nepremičnin in zemljišč glede na stopnjo kontaminacije, ki pa ni krožna s koncentričnim padanjem zastrupljenosti od tovarne navzven, kot nam skušajo prikazati pristojni, temveč je segala prvi večer v smeri vetra proti Logatcu in Zaplani, nato pa se je dokaj homogeno razprostrla preko tistih površin kraja, nad katerimi se je razprostrla strupena megla naslednje jutro.
Ozdraviti je potrebno tudi gasilce, ki so podjetju Kemis s takojšnjim ukrepanjem na njihovo zakasnelo sporočilo o požaru prihranili nekaj milijonov evrov na samem objektu in opremi Kemisa ter preprečili še hujše škodljive posledice že tako hude katastrofe za nas krajane.
Skratka, podjetje Kemis, oziroma njegova nadrejena skupina Gorenje ter država morajo odpraviti vse posledice onesnaženja, ki so ga povzročili in to brez vsakršnega angažmaja krajanov, razen če jim to plačajo.
Ljudje, krajani, občani, meščani, kmetje, podjetniki nimamo s to nesrečo , porojeno iz grabežljivosti in malomarnosti prav ničesar, razen težav in tveganja s tem, da do teh nujnih ukrepov še vedno ni
prišlo in da ves čas neukrepanja še dodatno kontaminiramo naša telesa.
Do sedaj smo občani od pristojnih prejeli le zapoznela opozorila, zapoznele neadekvatne kemične analize in kup prepovedi. Razen grobega čiščenja Tojnice in pregleda gasilcev ni bilo še nobenih tvornih dekontaminacijskih ukrepov. V zrak pa je šlo preko 500 ton strupov. Kaj tukaj ni jasno ?
Direktor Kemisa je javno povedal, da oni bodo zaščitili svoj pravni interes. Če bomo občani tožili Kemis individualno, bo to za nas drago, obenem pa bomo glede na pomanjkljive kemijske analize lahko prejeli le nekaj drobiža za solatko, pa še to bomo težko dokazali in zato nihče od nas ne bo šel v tožbo. In kršilci to vedo. Kemis je nenazadnje družba z omejeno odgovornostjo, tako da gre tudi v primeru naše uspešne tožbe zlahka v stečaj.,,,Zato pa potrebujemo pomoč občine, da s skupno tožbo države dosežemo, da se prizadetim občanom pošteno in celovito povrne nadoknadilo za izgubljen del zdravja ter degradacijo zemljišč, gozdov, stavb in podobno in obenem zagotovita desetleten biomonitoring tako naravi, živalim, kot seveda ljudem.
Pošteno povračilo škode bo kršilce stalo več sto milijonov evrov
nad onesnaževalci v EU, kar rojeva dodaten pritisk na nas s strani evropske smetarske mafije.
Vsekakor mora občinska uprava po tej grozljivi izkušnji dopolniti vsa dovoljenja ostalim potencialnim zastrupljevalcem na Vrhniki (Borovnica isto) z ustrezno bančno garancijo podjetja, da se ne bo ponovilo, da je denar problem za zaščitne ukrepe, celo za tiste, ki bi omogočili prve neodvisne analize, nujne prve sanacijske ukrepe ter pravno varstvo v postopku cenitev škode in sprožitve potrebnih tožb proti povzročitelju, če bo tega denarja premalo glede na škodo.
Edino na takšen način bomo poenotili interes kapitala in ljudi, saj
bo potencialni onesnaževalec ekonomsko in ne le papirnato zainteresiran za varnost pri ravnanju z nevarnimi snovmi. Kapital je po svoji naravi zainteresiran za zmanjšanje stroškov (tudi na račun varnosti), saj to povečuje dobiček. To moramo najprej in nemudoma spremeniti, drugače se bomo še naprej sprehajali po dveh bregovih. Ta preventivni ukrep pa ne pomeni, da lahko Kemis na Vrhniki ostane. To podjetje je naše zaupanje zlorabilo in s tem naše gostoljubje zapravilo. Pospraviti mora za
Naša najširša skupna podpora je nujna, če želimo uspeti in postopoma zaživeti bolj čisto, bolj demokratično in v vseh pogledih bogatejše življenje. S sanjanjem, da se bo vsakokrat nekdo drug boril za nas namesto nas, je potrebno prenehati in postoriti ustrezne korake. Nekaterim pogumnim ljudem v Sloveniji in širše je to že uspelo. Čemu nam ne bi? Samo stopiti moramo skupaj in zavihati rokave. Nekateri že delamo na tem. Pridruži se tudi TI!
Tomaž Grom
Ker nam je mar!
Najprej vam moram zaupati svoje osebno mnenje: »Kemis se nam je zgodil z namenom, da se bomo posamezniki kot tudi družba iz tega nekaj naučili.« No, verjetno, si sedaj mislite: »Spet nekdo, ki bo pametoval, kako ustvarjamo vedno več nevarnih odpadkov. »Motite se. Ne bom pisal o tem.«
V zadnjih dneh sem veliko razmišljal o dogodkih v Kemisu. Seveda je prvi razlog v tem, da se me je kot krajana Sinje Gorice to osebno dotaknilo. Drugi je profesionalni vidik. Sem namreč lastnik podjetja, ki pomaga podjetjem izboljšati poslovne procese. Tretji razlog za pisanje pa je, da me je od nek-
in oni to vedo in se bodo temu skušali z vsemi metodami izogniti. In
to so tudi dokazali. Namesto da bi prišli odgovorni na sestanek po kolenih in se nam občanom opravičili za nastalo škodo, so govorili nam občanom, kaj mi moramo. To je sramota!
Vso škodo mora po ustavi (72. člen) in Stockholmski konvenciji odpraviti država, ki je zaradi opuščanja nadzora in gledanja skozi prste pri dovoljenjih dopustila katastrofo. Ker pa državo zopet plačujemo mi, bo le ta morala ustrezno dokazati, obsoditi in zapreti za leta in desetletja celo množico odgovornih v svojih vrstah in vrstah zaposlenih podjetja, da se kaj takega nikdar več ne pripeti. In seveda, s tožbo gospodarskih družb Kemis in Gorenje iztržiti glavnino denarja nazaj v državni in občinski proračun.
Če temu ne bo tako in bo dopuščeno, da bodo krivci za katastrofo nalagali obveznosti prizadetim ljudem ter s tem razbremenjevali sebe, bo to jasno sporočilo, da neodgovornost in požiganje strupov lahko postaneta donosna praksa in uvod v še hujši okoljski kriminal.
Tak ukrep je nujen tudi za opozorilo Evropi, da s Slovenijo ni več šale, saj sedaj ravno Slovenija in Hrvaška veljata za ozemlji z najšibkejšim nadzorom
seboj, plačati škodo in se čim prej posloviti.
Občino Vrhnika pozivam, da
zahteva in pridobi od vseh ostalih potencialnih onesnaževalcev na ozemlju Vrhnike bančno garancijo v dovolj velikem obsegu finančnih sredstev (nekaj milijonov evrov), da se v slučaju okoljske nesreče lahko nemudoma ta sredstva sprostijo in se s pomočjo njih sprožijo ustrezni postopki varovanja na nivoju Občine, ne pa tako kot sedaj, ko se čaka na ukrepanje organov sko-rumpirane in nesposobne države, ki zaradi sokrivde postopke celo zavira in zapoznele pomanjkljive minimalistič-ne kemične analize posledic nesreče celo neustrezno interpretira.
Občanke in občane Vrhnike pa pozivam, da se zbudimo, da se postavimo zase in za svoje otroke in to ne potiho za varnimi zidovi svojega doma, kjer nas nihče ne sliši in ničesar ne tvegamo, temveč javno, da bo naš glas slišala tako vlada, kot tudi Evropa. S skrivanjem, molčanjem in tiščanjem glave v pesek se ne bo spremenilo na bolje prav nič.
Potegujemo se za velike spremembe in spuščamo v borbo z močnim bogatim nasprotnikom. Tej bitki župan in občinska uprava sama ne bosta kos.
daj fascinirala človekova psiha in kako se družba spreminja skozi čas. No, ker pa moja služba terja tudi analitično delo, najprej predstavljam poenostavljeno analizo, kako so se vsi vpleteni izkazali pri opravljanju svojega dela. Odgovor je enostaven: slabo ali celo porazno. Podjetju Kemis in vsem lokalnim ter nacionalnim institucijam je skupno dvoje: pomanjkanje odgovornosti in pomanjkanje strokovnosti. Z odgovornostjo se tu ne bom ukvarjal, ker bi bilo preobsežno, bom pa napisal nekaj o strokovnosti. Strokovnjak se odloča na podlagi podatkov in vnaprej določenih meril. Če podatkov nima, mora upoštevati potencialne posledice, ki jih lahko prinese določen pojav. Temu se reče »obvladovanje tveganja«. Kakor kaže, tega izraza ne poznajo ne v Kemisu kot tudi ne v drugih institucijah. Pa čeprav je ta izraz, v tej ali drugi obliki, zapisan v vseh dovoljenjih pa tudi vseh drugih certifikatih (sistem kakovosti ISO 9001, Varovanje okolja ISO 14001, sistem varnosti in zdravja OHSAS 18001). Pokazalo se je tudi, da je večini pomembna samo »zgodba« (dovoljenja in certifikati na steni) in ne realno stanje (požar je namreč dokaz, da se procesi ne izvajajo po predpisanih dovoljenjih in certifikatih). Ker to
zadeva bolj moje profesionalno delo, bom o tem več napisal v blogu na in-ternetni strani mojega podjetja.
Od tu naprej bom raje pisal o ljudeh. Torej, kako so se ob dogodku izkazali občani? Eni zelo pasivno, drugi bolj aktivno. Dan po dogodku je bilo videti, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Občani so tekali, kolesarili, se sprehajali, tudi z otroškimi vozički. Vse je delovalo po načelu: »Česar ne vem, ne boli! Česar ne vidim, ne obstaja!«
So se pa pojavili tudi aktivni občani, ki so se v začetku, verjetno zaradi strahu, takoj začeli povezovati. Vendar. Na žalost je tudi tu vendar. Kmalu so se začele skrivati informacije, kar je po eni strani tudi razumljivo. Po drugi strani pa sem imel občutek, da je v glavah občanov rojilo več vprašanj. Naj omenim samo dve. Krajevni svetniki: »Ali smo vse naredili, da zaščitimo svoj položaj?« Pobudniki civilne iniciative Sinje Gorice: »Kaj pa tile krajani sprašujejo, saj imamo itak vse pod kontrolo?« Moram priznati, da sem veliko razmišljal, zakaj je temu tako. Zdelo se mi je, da prvo vprašanje nakazuje neke vrste strah, da bo nekdo odkril posameznikovo morebitno nestrokovnost. No, pa smo spet pri strokovnosti. Ampak ves strah glede tega je docela nepotreben. Namreč: normalno je, da svetniki ne morejo imeti ne strokovnega znanja ne izkušenj iz tovrstnega področja. Težava nastane takrat, če si ljudje tega ne priznajo in posledično ne iščejo pravih strokovnjakov s področja. Drugo vprašanje: »Kaj pa tile sprašujejo, saj imamo itak vse pod kontrolo ...?« To pa že nakazuje na nečimirnost in določeno aro-ganco. Ko sem ugotovil slednje, me je spreletelo: »Zakaj mi je to tako znano? Kje sem to že videl? Da, seveda. Ravno to sem ob dogodku zasledil pri Kemisu in drugih intititucijah.« Kar naenkrat mi je postalo kristalno jasno: »Naš sovražnik ni Kemis, državne institucije ali katerikoli drug zunanji sovražnik.« V trenutku, ko iščemo krivca zunaj nas, smo se postavili v vlogo žrtve. To kar iščemo, moramo poiskati znotraj sebe, ampak to v resnici ni naš sovražnik. To smo mi. Človekova osebnost ima tako svetlo kot tudi temno stran. In vsi ljudje delujemo na podoben način. S tem nimam v mislih samo občanov, ampak tudi drugih ljudi, torej tudi ljudi v Kemisu ter vseh lokalnih in državnih institucijah. Ljudje podležemo strahu in tudi zelo hitro postanemo arogantni. To so naše temne sence. Te naše sence nam preprečujejo, da bi se dejansko povezali in skupaj našli načine, kako graditi boljšo družbo. Toda menim, da se bomo morali povezati. Narava, naši otroci in zanamci to pričakujejo od nas. Vendar obenem tudi ne verjamem, da lahko spreminjaš družbo kar tako na počez, na primer s kakim odlokom, kot se pogosto razmišlja v naši državi. Verjamem, da vsak posameznik lahko spremeni samo sebe. Družba se bo spremenila, ampak samo kot odraz spremenjenih posameznikov. Vem, da se večini, ki to berete, to zdijo prazne besede, ki ne prinašajo nobene konkretne rešitve. Mogoče res. Vendar: če se samo trije od vas začnete bolj zavedati sebe - svojih svetlih strani kot tudi svojih temnih senc - potem je moj namen dosežen.
Kemis bo zame vedno simbol temnih senc v naših osebnostih. Vendar vedite: šele ko ozavestimo svoje temne sence, šele takrat lahko izberemo svetlo. In v tem je moč vseh nas, aktivnih posameznikov.
Gorazd Buh, občan Vrhnike
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 11
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ODPRTA STRAN
Spoštovane državljanke in državljani!
Vrhničani se dobro zavedamo pomembnosti zbiranja nevarnih odpadkov. V mestu smo več let gostili družbo Kemis. Kar je bila za Kemis in Gorenje dobičkonosna priložnost, je bilo za Vrh-ničane okoljsko tveganje, ki smo ga doslej odgovorno prenašali. Toda sredi naselja je zgorelo 800 ton strupenih snovi. Posledice ekološke nesreče bomo občani nosili še desetletja. Po pričevanjih gasilcev smo bili le korak do ekološke katastrofe nepovratnih razsežnosti. O tem se v javnosti ne govori!
V primeru družbe Kemis so zatajili državni predpisi in kakovost nadzora. Merjenje onesnaženosti okolja ter obveščanje javnosti je bilo nezadostno in do občanov neodgovorno. Vrhni-čani menimo, da Kemis ni posloval s skrbnostjo
dobrega gospodarja in da so ob požaru nastale kršitve zahtev okoljevarstvenega dovoljenja. Ker država ne ukrepa, je naše nezaupanje do vseh odgovornih doseglo vrhunec.
Ob takšnih dogodkih se ljudem zbistrijo misli. Živimo v državi, v kateri se uklanjamo interesom podjetij, namesto da bi ščitili državljane. Dan po požaru smo bili v Odmevih s strani predstavnikov Agencije RS za okolje ter Inšpektorata deležni sramotnega zavajanja javnosti. Mnenje direktorja državne Agencije za okolje - ARSO je, da država potrebuje Kemis. Občani Vrhnike trdimo, da potrebujemo državo.
Po tej nesreči se je na Vrhniki vse spremenilo. Poslovanje Kemisa na obstoječi lokaciji ni več legitimno. Zavedamo se, da ima vlada RS velike težave z zbiranjem nevarnih odpadkov. Lažja pot je nadaljevati dosedanjo politiko, ki se je izkazala
Katastrofa brez epiloga
Slab mesec po požaru v Kemisu in dva tedna po izredni seji občinskega sveta ni nič novega.
Kemis, čeprav objekta skorajda ni več, ima še vedno okolje-varstevno dovoljenje. Imamo ugotovitve požarne inšpekcije, da požarne predpisi niso bili kršeni. Ribice so zopet v Tojnici, hrana je užitna, ljudje so zdravi in ne bodo nosili posledic vdihavanja plinov ter za zaključek še ugotovitev poveljnika Civilne zaščite Slovenije, da požar v Ke-misu ni katastrofa.
Lepo in pomirjajoče......vendar. Kako je lahko, da ne bo nikakršnih posledic, če je zgorelo več sto (zagotovilo direktorja Kemisa), če ne tisoč ton nevarnih odpadkov? Zakaj potem ne kurimo in uničujemo nevarnih odpadkov na svojih dvoriščih? Zakaj obrtniki, mizarji, serviserji, ličarji sami ne uničujejo ostankov lakov in lepil, če to nima nikakršnih posledic za zdravje ljudi in za okolje? Zakaj bi kupovali drage gasilske dihalne maske, če vdihavanje teh plinov ne bo pustilo nikakršnih posledic na zdravju naših gasilcev? Vse to mi poraja dvome o vrednosti naših življenj. Ali smo res vredni samo toliko, da polnimo žepe države, občine?
V dneh po požaru smo se občani ravno zaradi neodzivnosti oglasili in opozorili nase. Odgovorni sedaj zavlačujejo in upajo, da se bo vsa naša jeza počasi polegla. Občina bo za predstavo verjetno nekaj postorila: izvedla kakšno tiskovno konferenco s predstavniki civilne iniciative, ki jo bodo sestavljali županovi prijatelji ter spisala kakšen dopis... Po letu dni pa bo obvestila občane, da je naredila več kot je bilo mogoče in da bo Kemis se-
daj delal po vseh evropskih, svetovnih ter okoljskih predpisih.
Sam pravim, da lahko občina naredi veliko več. Lahko na odgovornost pokliče svojega uradnika, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije za nad-strešnico Kemisa. Svetniki so jo (nekateri tudi ne) potrdili, a glej ga zlomka: nedavno ugotovimo, da je bila nadstrešnica v času sprejema že zgrajena. Torej je občinski svet samo legaliziral črno gradnjo. Menim, da si kaj takega občina ne bi smela privoščiti. Naslednji korak občine je, da začne postopek spremembe prostorske (namembnosti) dokumentacije za predviden nov objekt, ki je načrtovan zraven obstoječega objekta Kemis. Tretji ukrep pa lahko izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo s tem, da dosledno piše kazni za vsako »smet«, ki ni na svojem mestu v Kemisu ali pa greni življenje dobaviteljem Kemisa. Vse to so ukrepi, ki niso vezani na državne službe ter so v pristojnosti občine.
Dvomim v aktivnost občine na tem področju. Če se spomnite, smo na zadnji izredni seji predlagali sklep o pozivu k odstopu župana. Sklep pričakovano ni bil sprejet, smo pa iz dremeža zbudili nekatere koalicijske svetnike. Kaj nas je zmotilo? Ravnanje župana in nekatere njegove izjave: »Kemis tu že je, Kemis že dela in Kemis bo delal tudi naprej.«, »Nič ni bolj varnega, kot najbolj nevarne stvari, če se dela v skladu s predpisi.« ter »Ne pristajam na diktat ulice.«, »Na Vrhniki Kemis potrebujemo!«
Ocenjujem, da so državne in občinske službe med in po požaru ravnale slabo. Ni bilo sirene, ni bilo evakuacije, ni bilo primernega obveščanja, tri tedne po nesreči še ni sistematskih pregledov gasilcev, vzorčenje zemlje in hrane se izvajajo povsod, samo v koridorju kjer se je valil dim, ne. Ukrepi se spreminjajo dnevno, vendar ne od najstrožjih navzdol, temveč po krivulji srčnega utripa. Takšno neodzivno ravnanje organov bo potrebno reševati na državnem nivoju. Hude pomisleke imam tudi nad ARSO-m , ki je izdal okoljevarstveno soglasje in dovoljenje. Utemeljitev na izredni seji, da je bilo dovoljenje izdano zato, ker je ta dejavnost tam že obstajala, je neresna. Dokler ne bodo nosili kazenske odgovornosti tudi uradniki, ki se podpisujejo, ne bo strokovnih odločitev. Kemis je zgorel, Toj-nica je uničena, zdravje gasilcev in občanov je ogroženo in nihče ne odgovarja. Ne podpisniki na ARSO-ju, ne podpisniki požarne inšpekcije, nihče! Celo direktor Nanut se sprehaja svobodno po Vrhniki.
O sposobnosti vseh služb pove podatek, da se je v šestnajstih dneh, ko je imela občina »izredno sejo« ali ko je ministrica imenovala koordinatorja Šestana, pred 25-imi leti, ko ni bilo mobitelov in interneta, v Sloveniji začela in končala vojna.
Za OO SDS Daniel Cukjati
SDS
za eksplozivno nevarno. Ubrati bo treba novo pot, ki bo odgovornejša do državljanov in do okolja. Ta vlada še lahko ubere to pot.
Naslovnikom postavljamo naslednja vprašanja:
1.	Ker so se v požaru v Kemisu nevarne snovi razlile v okolje, s čimer so kršene zahteve okolje-varstvenega dovoljenja v točkah od 7.2.2 do 7.2.4., sprašujemo Inšpektorat za okolje ter ARSO, kdaj boste ukrepali?
2.	Predstavnike Ministrstva za zdravje sprašujemo, zakaj se mesec po nesreči še vedno ne oglasite z izjavo o vplivih strupov, kot so BCP-ji, furani in dioksini, na zdravje ljudi? In še, ali Ministrstvo za zdravje pripravlja program biomonitoringa na Vrhniki?
3.	Predstavnika družbe Kemis in njenega lastnika sprašujemo, kako si sploh še lahko predstavljate poslovati v mestu, v katerem ste dokončno zapravili zaupanje občanov in občinskih oblasti?
4.	Predstavnike vlade RS sprašujemo, kako boste v reševanje nastalega problema aktivno vključili občane Vrhnike?
Nazadnje še poziv vsem sodržavljankam in sodržavljanom, ki se zavedate resnosti ekološke nesreče na Vrhniki, še posebno strokovnjakom s področij kemije, ekologije, toksikologije, oko-ljevarstva, prava ter novinarjem, da se o zadevi izrečete javno, saj po našem mnenju drvimo po poti okoljske zaostalosti.
Andrej Markovic, občan Vrhnike, ob podpori številnih občank in občanov,
med njimi:
Žiga Gruden, Humanistično in umetniško
društvo »O«,
Tanja in Aleš Popit, bližnja soseda Kemisa iz Civilne iniciative Eko VRH,
Andrej Lupinc, snemalec, pisatelj, ribič ter
ribiški čuvaj,
Mojca Mele iz Civilne iniciative Vrtnarija
- Zlatica,
Bernarda Kropf, bližnja soseda Kemisa iz Civilne iniciative Sinja Gorica.
Zahvala
Ob 65-letnici delovanja PGD Ligojna smo priredili gasilsko veselico. Veselica nam ne bi uspela brez finančnih prispevkov podjetij:
1. Avtotrade, d. o. o., Sinja Gorica, Prodaja novih osebnih vozil znamk Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Kia Dvig, d. o. o., Sinja Gorica. Storitve z avtodvigali, selitve težkih bremen, organizacija in izvedba izrednih prevozov in svetovanje Mizarstvo Amek, d. o. o., Velika Ligojna. Izdelava masivnega pohištva
Saubermacher Slovenija, d. o. o., Murska Sobota. Strokovnjak za nevarne in nenevarne odpadke POStim, d. o. o., Ljubljana. Ponudnik celotne POS opreme
KIMM, d. o. o., Logatec. Izdelava plastične dodatne opreme za kamionska vozila Parketarstvo Miro Rode, s. p., Mala Ligojna. Polaganje vseh vrst talnih oblog Avto-Vesel, d. o. o., Sinja Gorica. Prodaja rabljenih vozil
Tonka bar, Jože Vrhovec, s. p., Vrzdenec Trgovina s pohištvom Fortrade, d. o. o., Vrhnika Remare, d. o. o., Red house pub, Vrhnika Tonc gozdarska storitve, s. p., Velika Ligojna. Sečnja in spravilo lesa. Prevozi in odkup lesa. Čiščenje zaraščenih površin in zimska služba Elektroluks, Elektro-servis Samo Verbič, s. p., Velika Ligojna
Vsem navedenim podjetjem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek pri izvedbi gasilske veselice in nadaljnji krepitvi gasilske dejavnosti v našem kraju. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
PGD LIGOJNA
2
13
Prijateljev KiU*«1' Mladine Slovenije
P0M£ŽMC
sencu
Omogočimo počitnice vsem otrokom!
Vaš
otrokom prinese
once, ¡one, g meh
Pošljite ključno besedo
ZPMS5 na 1919
in prispevali boste 5 EUR. Sredstva lahko tudi nakažete na TRR 6100-0000-3512-232,
sklic SI12 1220159900006.
Tako boste omogočili počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin.
Več o humanitarni akciji na
www.zpms.si
info@zpms.si 01/ 2396 720
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 12
N Q5	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
9
Srebrna plaketa Dragi Kepeš
Vrhnika, 22. junij - V
pretekli številki smo pisali o občinskem prazniku, na katerem je župan Stojan Jakin podelil tudi občinska priznanja.
Slučaj je nanesel, da je bila Draga Kepeš, dobitnica srebrne plakete, tedaj odsotna, zato priznanja ni mogla sprejeti. Priznanje seveda ni izostalo: župan ga ji je podelil na tekmovanju barmanov, ki je potekalo 22. junija, pred Mantovo v središču mesta.
Draga Kepeš je vrhunska barmanka. Prvo lovoriko, 3. mesto na državnem prvenstvu, je osvojila leta 1995, od takrat dalje pa so uspešni nastopi na tekmovanjih v mešanju barskih pijač postali njeni stalni spremljevalci. Osvojila je preko 70 nagrad, medalj in priznanj, svoje znanje pa prenaša tudi na
sodelavce in je aktivna v Društvu barmanov Slovenije. Vrhunec kariere je doživela lani, ko je na državnem prvenstvu osvojila prvo mesto in postala druga ženska v samostojni Sloveniji državna prvakinja. S tem je dobila vstopnico za svetovno prvenstvo v Tokiu, kjer je v ka-
tegoriji sladkih koktajlov osvojila tretje mesto in hkrati postala najboljša ženska barmanka na svetu. Zaradi omenjenih uspehov jo je Društvo barmanov Slovenije v začetku leta razglasilo za najboljšo slovensko barmanko minulega leta. Predlagatelj priznanja je Jure Žitko.
Ribiči vabijo mlade
Vrhnika, 17. junij - V Parku samostojnosti v središču Vrhnike so člani Ribiške družine Vrhnika postavili razstavne panoje s fotografijami rib, nekaj trofej, najmlajši so se lahko preskusili v muharskem metu, na voljo so bile celo pečene postrvi.
Razlog je bil enostaven: promocija društva in hkrati nagovarjanje mladih, da se udeležijo njihovega ribiškega tabora, ki bo
zadnji vikend v avgustu - tokrat izjemoma v Matjaževki v Verdu. Ker je število mest omejeno, v društvu že sedaj pozivajo vse
zainteresirane, da se čimprej prijavijo. Podrobnosti najdete na njihovi spletni strani: rdvrh-nika.si
Lanski tabor v Sinji Gorici pri ribiškem domu je bil zelo dobro obiskan, mladi so se naučili veliko ribiških prvin, izkušnje z ulovljenimi ribami pa jim bodo verjetno ostale za vedno v spominu. (gt, foto: gt)
^f Knjižnica pod krošnjami
Brezplačno branje, listanje, uživanje.
Julij od pon do pet: 9.00 - 18.00 in petki v avgustu: 18.00 - 20.00
Rekorden Argonavtski maraton
Vrhnika, 18. junij - Nedeljsko dopoldne je na štartno mesto pred Mercator v središču mesta privabilo čez šesto kolesarjev, kar je največja številka doslej.
Poleg številčnosti je prireditev dosegla še eno prelomnico: letos je najdaljša, 80-kilometr-ska trasa, štela za Pokal Slovenije.
Najdaljša trasa je z potekala z Vrhnike preko Borovnice in Dobrove do Zaloga pri Polhovem Gradcu, od tam pa čez Šentjošt in Podlipo nazaj na izhodišče. Z 820 metri višinske razlike in skoraj 80 kilometri razdalje je najhitreje (1:24:03) opravil Dean Bratuš (katego-
rija Master), v razredu »amaterji« pa Andrej Draksler iz ŠD Koloka s časom 1:24:17. Pri nežnejšem spolu je bila najhitrejša domačinka Ajda Opeka, članica KD Branik Maribor, s časom 1:35:21. A tudi tisti, ki se niso potegovali za lovorike Pokala Slovenije, niso bili dosti počasnejši. Boris Premožič, najhitrejši na maratonu, je prevozil ciljno črto samo tri sekunde kasneje od zmagovalnega Bratuša.
Tisti, ki jim je najdaljša trasa pretežka, so se lahko podali na mali maraton preko Borovnice, Dobrove, Horjula, Šentjošta in Podlipe, družine pa še na krajšo 32 km traso - preko Borovnice, Podpeči in Bevk nazaj na Vrhniko. Tradicionalno je organizator poskrbel še za najmlajše, ki so odpeljali približno 300 metrov, vsi pa so prejeli nagrado z medaljo. Naj omenimo tudi, da so imena vseh sodelujočih kolesarjev romala v nagradni boben, srečnež pa je prejel gorsko kolo, ki ga je podarilo Factorystore.si
Organizator prireditve je bilo Športno društvo Agonija.
G T, foto: GT
Argonavtskt dnevt Noe na Vrhniki
Skupaj nam je odlično uspelo! Hvala vsem!
r
zic
Vrhnika
O O www.visitvrhnika.si
Uasčascps
K VERD
Kamnolom
(anvina
MKERSMANC d.o.o.
PREVOZNE STORITVE
gC spirits
RADGONSKE GORICE
®SIUKO #ob|ak S	O""9*«
FORTRADE

VRHNIKA
^inoiuiiv
¡ÜST" ciEssuk" M duma
Barjans d.o.o., obvladovanje čistoče Birosistemi poslovne rešitve d.o.o i Gradbeništvo Jereb, Matjaž Jerebap. Spar Slovenija, d.o.o. Unichem proizvodnja kemičnih izdelkov d.o.o. Doget d.o.o., raj za male živali Mladinska knjiga d.o.o. DG 69 d.o.o. Slaščičarna Berzo Dvig dvigovanje in transport težkih bremen d.o.o. Marolt beton d.o.o. HGtrade, trženje barv, d.o.o.
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
Zwod Ivm« <j r*j0a
SOORGANIZATORJI: PRIREDITVENA AGENCIJA INTERPLAN * PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA
*	BIG BAND VRHNIKA VDC VRHNIKA -k ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA
*	PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA * ŽABICE, CHEER TEAM PLESNO MESTO KINO VRHNIKA ★ ALEXBAR ADVISE ALEŠ OGRIN S.P. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA * KAVA BAR URŠKA HOTEL MANTOVA VINOTOČ OBLAK * ZAVETIŠČE NA PLANINI NAD VRHNIKO * MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA * FUNKCIONALNA VADBA * PLEŠEM ZASE
★ G. BLAŽ ŠPEC ★ Ga. IRENA PFUNDNER TKALEC * Ga. ANITA KOBE * Ga. PETRA PETRIČ
*	TER VSEM OSTALIM SODELUJOČIM PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI 25. ARGONAVTSKIH DNEVOV IN NOČI NA VRHNIKI 2017!
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 13
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
O modrem zlatu 21. stoletja
Z leve:prof. dr. Mihael Toman, doc. dr. Andrej Gaspari, prof. Lučka KajfežBogataj in dr. Barbara Juršič
Lupinčeve fotografije umorjenih rib so pritegnile veliko pozornosti.
Vrhnika, 9. junij - »Dva vodika, en kisik« je bil naslov dokumentarnega filma o vodi in njeni izrabi, ki ga je posnela ekipa RTV Slovenija in so ga premierno prikazali v vrhniškem bazenu, hkrati pa je z uglednimi strokovnjaki potekala še okrogla miza na temo modrega zlata 21. stoletja -vode. Dogajanje so popestrili z razstavo fotografij, predstavitvijo knjige o deblaku in predstavitvijo predloga lokalnega programa kulture za naslednje desetletje.
Voda je dobrina, ki v nekaterih delih sveta že zdavnaj ni samoumevna, sploh pitna voda, ki zadnje časa postaja celo komercialno blago. Njenega pomena za razvoj civilizacije so se zavedali že Rimljani, ki so za tisti čas razvili napredne vodovodne in kanalizacijske sisteme, je na okrogli mizi pojasnjeval dr. Andrej Gaspari, podvodni arheolog. Podnebne spremembe so bile stalnica človeške civilizacije, a nikoli zaradi človekovega vpliva, čemur smo priča dandanes. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je dejala, da imamo v Sloveniji na letni
ravni okoli 5 % manj padavin v primerjavi z zadnjimi desetletji, kar ni veliko, a preostale padavine so postale problematične: so sunkovite, močne, velikokrat zunaj sezone, ko jih poljščine najbolj potrebujejo. Sogovornica je dejala, da obžaluje, da se slovenska politika ne prilagaja podnebnim spremembam, saj bo morala to nekoč nadomestiti, kar ne bo poceni. Govorili so tudi o današnji potrošniški družbi, ki kupuje poceni azijske izdelke, ki glede izrabe vode za njihov nastanek še zdaleč niso tako ugodni - za okolje. Po eni
strani imamo Slovenci srečo, da živimo na območju, ki je bogato z vodo, v senci prej zapisanega o azijskih izdelkih in potrošniški družbi pa živimo na račun tuje vode. Zato dr. Kajfež Bogatajeva meni, da bi morali začeti razmišljati tudi o vodnem odtisu (koliko vode je bilo potrebne za nastanek izdelka) in ga navesti na deklaracijo na izdelku. Na okrogli mizi, ki jo je vodila dr. Barbara Juršič, so govorili še o ozaveščenosti Slovencev glede vode. Dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete v Ljubljani je menil, da je, zanimivo, ozaveščenost zelo velika pri najmlajših, potem pa s starostjo ta sčasoma »splahni«. Izrazil je tudi obžalovanje, da državne in-štitucije nimajo večjega znanja o vodi.
Tako kot je Slovenija bogata z vodo, je z njo bogat tudi vrhniški konec. Nenazadnje tu privre na dan reka sedmerih imen, ki buri duhove že več kot dva tisoč let: nekoč kot transportna
pot, dandanes kot izjemen arheološki potencial. Eden zadnjih večjih arheoloških biserov Ljubljanice je deblak, ki naj bi nekoč našel svoje mesto tudi v vrhniški razstavi Moja Ljubljanica. Dr. Andrej Gaspari je o odkritju napisal debelo knjigo, ki jo je v bazenu tudi predstavil, in hkrati za poslušalce nanizal tudi nekaj zanimivih dejstev o deblaku. Narejen naj bi bil v drugem stoletju pred našim štetjem iz vsaj dvesto let starega hrasta. Pod njim so našli okostje ženske, zraven pa še ladjo. Na dnu deblaka so odkrili čep, za katerega domnevajo, da ga je lastnik odstranil, če ni želel, da bi »nepovabljeni gost« plul z de-blakom (nekaj podobnega kot zdajšnji avtomobilski ključi). Po mnenju dr. Gasparija naj bi bil omenjeni deblak ena od najpomembnejših tovrstnih najdb v Evropi. Na srečo zgodba o arheoloških najdbah v Ljubljanici še ni končana. Po domnevah arheologov naj bi bilo v reki odkritih
komaj petina (okoli 15 tisoč) od vseh arheoloških predmetov.
Andrej Lupinc iz Ribiške družine Vrhnika je predstavil fotografsko razstavo Ribe na suhem, na kateri je, kot je dejal, prikazal estetiziran pogin rib v dveh logaških potokih zaradi človeške malomarnosti. Ribiči so pobrali okoli 380 kg rib. Navezal se je na nedavni požar v Kemisu in dejal, da je morala očitno biti tako velika nesreča, da nas je streznila, kako se z okoljem ne dela.
Po poldrugi uri pogovorov in predstavitev je sledila projekcija dokumentarnega filma Dva vodika, en kisik, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija in pri katerem si je vrhniški dogodek tudi izposodil naslov. Scenarij za dokumentarec je napisala Maja D. Bahar, ki je z Markom Kočevarjem poskrbela tudi za režijo. Dokumentarec vodo obravnava z več vidikov, sprašuje se o vplivih podnebnih sprememb na vodni krog in, med drugim, ali so begunski eksodu-
si res samo posledica državljanske vojne ali pa moramo vzroke iskati tudi pri ekstremnih podnebnih razmerah.
Večer so sklenili s predstavitvijo predloga Lokalnega programa kulture Občine Vrhnika 2017-2027, o katerem si lahko več preberete na kulturnih straneh Našega časopisa.
Prireditev v vrhniškem bazenu so organizirali Klub vrhniških študentov, Muzej in galerije mesta Ljubljane, RTV Slovenija in Univerza v Ljubljani. Dogodek na svoj način zaključuje tri projekte, ki sta jih lani s partnerji končali Mestna občina Ljubljana in Občina Vrhnika in jih povezuje voda. Ti projekti so bili: Ljubljana. Zate ob praznovanju naziva zelene prestolnice Evrope 2016, Vo-daWater v izvedbi Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter Ljubljanica v sklopu Programa EGP 2009-2014.
Gašper Tominc, foto: GT
70 let predšolske vzgoje na Vrhniki
Vrhnika, 25. maj - Visoki jubilej Vrtca Vrhnika.
Vrtec Vrhnika je visoki jubilej najprej obeležil z razstavo v Cankarjevem domu »Iz malega raste veliko« (4. april), vrhunec praznovanja pa je predstavljala množična prireditev »Pesmi in plesa sveta«, ki je potekala pred tisoč glavo množico v Slomškovi športni dvorani. Sodelovalo je okoli petsto otrok iz vseh petih enot Vrtca Vrhnika, ki so se staršem, starim staršem in vsem ostalim gostom predstavili s plesi in pesmimi sveta v okviru mednarodnega projekta Fit Slovenija, ki promovira gibalne oziroma športne aktivnosti za zdravje otrok. Vrhniški vrtec v projektu sodeluje že 12 leto. Bilo je veliko plesa, glasbe, v nekaterih točkah so sodelovali celo gledalci. Dogajanje je vodila Barbara Konda, vodja projekta, za živo glasbo pa je poskrbela naša najboljša Evrovizijka Nuša Derenda. Zbrano občinstvo je
nagovorila tudi ravnateljica Vrtca Vrhnika Marta Samotorčan, ki je letos iz rok Zavoda RS za šolstvo prejela Priznanje Blaža Kumerdeja. Sprehodila se je po zgodovini organiziranega varstva na Vrhniki in spomnila na nekoč premalo prostih mest za otroško varstvo, kar je v zadnjih 10 letih s tremi novimi enotami le še neprijeten spomin. Omenila je še na spreminjajočo se stroko, ki danes postavlja otroka in njegove potrebe postavlja v središče, starši pa so bolj kot kdaj koli v zgodovini v partnerskem odnosu z vrtcem. »Naj bo vrtec prijazen drugi dom!« je Samotorčanova sklenila svoj govor. Zbrane je nagovoril tudi župan Stojan Jakin, ki je vrhniški vrtec imenoval za najboljšega v Sloveniji. Hkrati se je zahvalil tudi staršem, ki zaupajo tej vzgojno-varstveni ustanovi.
Gašper Tominc, foto: GT
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 14
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[J4j
Drugi festival kave
Vrhnika, 20. maj - Vrhnika je prav posebno mesto za vse navdušence nad kavo in tiste, ki si želijo o kavi izvedeti več, pridobiti poglobljeno znanje. Kako tudi ne bi bila, če pa je dom velikega slovenskega kavopivca in pisca Ivana Cankarja.
On je bil »hipster«, preden je bilo to popularno - kako si lahko drugače razlagamo njegove legendarne ukrivljene brke, kakor jih zdaj ponosno nosi Filip Flisar? Vprašanje je le, ali bi Ivan Cankar, če bi živel v današnjem času, materi namesto navadne kave naročil, naj mu prinese skodelico Speciality kave? Morda prav Escobarjeve mešanice Skodelica kave, ki jo krasi Ivanova podoba?
Katja in Omar Escobar sta svoj dom in dom za svoje malo kavno kraljestvo našla prav na Vrhniki, ki ima posebno kavno zgodovino. Tu sta ustvarila mi-kropražarno Escobar, ki raste in
se razvija. Z leti lahko Escobar-jevo kavo dobivamo na vse več lokacijah, ne le v restavracijah, ampak tudi v trgovinah, kar je pravzaprav zelo dobrodošlo, saj se tako med Slovenci počasi širi zavedanje, kaj je dobra kava in kaj je kava, ki je padla z vagona nekje v Trstu, tam pa so jo postrgali z železnic in spravili nazaj v vreče. Če se morda vaš klub kofetarjev še vedno zgraža, da je kava, ki jo pripravljajo pri Escobarju, morda nekoliko bolj specifičnega okusa in kisla, vztrajajte. Kavo je treba začeti ceniti, v kavo se je treba poglobiti, si zanjo vzeti čas. Kava ni le brend, v vsako skodelici kave
je posebna zgodba o: kraju izvora, razmerah, v katerih je rasla, zemlji, ki jo je hranila, ljudeh, ki so zanjo skrbeli, jo obrali, oprali, spražili in nam jo postregli. Slovenci lahko pitje kave povežemo s kulturo pitja vina, ki smo jo, vsaj mislim, že ponotranjili. Pri tem bomo potrebovali še nekoliko časa, a že iz leta v leto je na festivalih, kot je bil ta na Vrhniki, opaziti vse večje zanimanje za pitje dobre kave.
Tako je bila tudi cupping delavnica, ki jo je Katja pripravila v sodelovanju z ekipo GINA, ki je razvila aparat in prav posebno mobilno aplikacijo za pripravo filter drip oziroma cold brew kave, polno zasedena. Poskusili smo štiri različne kave: od pregrešno dragega, a po okusu nič posebaj izstopajočega Kopi Luwak (ja, to je tista kava, ki gre skozi prebavila malih opic), nekoliko neizstopajoča, a prijetno
kiselkasto Himalayo, po tobaku in karibskih ritmih prijetno dišečo Jamaica Blue ter absolutno zmagovalko, limetasto kislo Panama Geisho. Veseli me, da se je na koncu večina okuševalcev strinjala, da je prav ta najboljša in tako podrla pomemben stereotip - cena kave včasih ni pomembna, saj je v ozadju te pijače, ki jo premnogi nujno potrebujemo za normalno dnevno delovanje - predvsem zaradi placebo učinka - zelo odvisna tudi od oglaševanja oziroma brendinga.
Razveseljujoče je tudi dejstvo, da je bil letos festival usmerjen predvsem na kavo, čeprav nismo mogli ostati lačni in smo zato z veseljem posegli po »churrosih«, novosti, ki se predstavlja v Sloveniji, španskemu paljenemu testu, povaljanemu v sladkorju in cimetu, ki si sicer običajno za tandem izbira vročo čokolado. Še posebno zjutraj za zajtrk na madridskih ulicah. Pa palačinke so bile, slavni vrhniški štuklji, piškoti in cake popsi s Cankarjevo podobo. Od kave pa še Experiment, ki je goste razvajal s svojimi latte art umetninami, kavo z nutello, bu-letproof kavo (zares močno) in drugimi. Lahko smo poskusili tudi kavo iz tovornjaka, turško kavo iz Turčije in na turški način pripravljeno Escobarjevo kavo. Dobrodošlico pa smo izrekli tudi novincem na trgu posebne »specialty« kave. Črno zrno, ki ima prodajalno na ljubljanskem Gornjem trgu, se je predstavilo z aromatično kavo El Aguacate, ki ima intenziven pookus po smrekovih vršičkih, mojstrsko pa so jo za nas pripravljali kot cold brew s pomočjo chemexa in ROK espressa (espresso, pripravljen s pritiskom rok in ne
aparata!).	pričakujem že tretjo izdajo in
Vzdušje je bilo tudi letos,	nove kavne kulinarične dogo-
kljub nekoliko slabšemu vre-	divščine! menu, čudovito, zato z veseljem Miha Pongrac,


Darila za vsakogar in za vse prifožnosti najdete pri nas v
LEVCKU
Na Stari cesti 10 na Vrhniki O Trgovina-Levček^
Evropejčki na Vrhniki
Vrhnika, 19. maj -
Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika je bila zopet gostiteljica zaključka prireditve projekta Evropejčki na Vrhniki.
Lepo vreme je na športno igrišče pred Kulturni center Vrhnika pritegnilo veliko učencev in otrok iz vrhniških osnovnih šol in vrtcev. V vsem letošnjem šolskem obdobju so sodelovale šole: Osnovna šola Antona Martina Slomška,
Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, Osnovna šola Log - Dragomer, Osnovna šola Brezovica, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, POŠ Bevke in otroci Vrtca Vrhnika. Vsaka šola je predstavljala eno evropsko državo in obenem prouče-
vala kulinarične dobrote, plesne in glasbene zanimivosti, razne plakate ter prepoznavne izdelke. Vse to so prikazali na posebnih stojnicah, njihovo kulturo pa na asfaltni ploščadi. Tako so predstavili naslednje evropske države: Belgijo, Češko, Hrvaško,
Irsko, Italijo, Malto, Nizozemsko in Veliko Britanijo. Zbrane je prva nagovorila ravnateljica gostujoče osnovne šole Ivana Cankarja, Polonca Šurca Gerdina. Poudarila je, da Evropejčki na zanimiv način predstavljajo evropske države ter tako spo-
znavajo in predstavljajo njihove značilnosti kulinarike, kulture in bivanja. Bilo je zanimivo, iskreno in vredno spoznavati nekatere države v Evropi. Celotna prireditev je sovpadala z vrhniškimi Cankarjevimi dnevi.
Simon Seljak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 15
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Hvala, gasilci
Hofer odprl denarnico za vrhniške gasilce
Vrhnika, 29. maj - Podjetje Hofer je Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika, ki je ob nedavni intervenciji izgubilo kar 40 odstotkov svoje gasilske opreme, podprlo z donacijo v višini 5.000 EUR.
Stari maln, 21. maj - Z besedami »Hvala, gasilci« je Turistično društvo Blagajana Vrhnika vabilo občane na humanitarno akcijo v nedeljo, 21. maja, v Star maln. Šest dni pred tem se je zgodila vrhniška katastrofa, ko je skoraj v celoti zgorel Kemis.
Takrat so vrhniški gasilci pokazali ves pogum, znanje in odločnost pri gašenju velikega požara. Tvegali so življenja in ostali tudi brez večine gasilskih oblek in njihove opreme. To pa je dalo povod Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, da so prvi priskočili na pomoč z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za gasilsko opremo. Kuhali so golaž, pasulj in pekli palačinke, vse brezplačno, s tem, da je vsak prispeval ceno hrane v posebno skrinjico za prostovoljne prispevke. Razna
živila za hrano pa so prispevali nekateri vrhniški podjetniki in posamezniki, katerim se vrhniški turisti resnično zahvaljujejo. Ves dan se je v Starem malnu zbiralo kar precej Vrhničanov in okoličanov. Prišlo je tudi nekaj vrhniških gasilcev, ki so akcijo pohvalili ter se tudi zahvaljevali. V nedeljski akciji se je zbralo 2.250,17 evra in še 150 evrov od ekipe TD Blagajana iz Starega malna. Za dober namen je to kar lepa številka, ki pa je glede uničene gasilske opreme »majhna«. To je prva akcija, ki
Cena hrane so bili prostovoljni prispevki.
jo je organiziralaTD Blagajana na pobudo Borisa Kononenka in bo mogoče sprožila plaz še kakšnim društvom in organizacijam za izvedbo humanitarnosti. Resnično je napočil čas, da začnemo vrhniške GASILCE pisati z veliko začetnico. To so si ob gašenju Kemisa globoko zaslužili. Za pomoč pri uspešni akciji »HVALA, GASILCI« so pomagali: Mesarstvo Blatnik, Gostilna Pr' Kranjc, Gostilna Bajc, Šampinjoni Smuk, M--Orel, Barjans, Vrtnarija Zalar, DG 69, Pivovarna Humen Fish, Pekarne Adamič in Baškovč ter Center, lutkar Boris Kononenko, Barman Aleš Ogrin, Trio Vsake kvatre, Pevke ljudskih pesmi Trlce, Žganjekuha Kržič in številni posamezniki. Za vse velja velika zahvala.
Simon Seljak
Društvo bo sredstva namenilo nakupu nove gasilske opreme, ki jim bo omogočala pripravljenost na prihodnja posredovanja. Prostovoljno gasilsko društvo na Vrhniki je društvo 4. kategorije in je aktivno vse od leta 1878. Na leto se srečujejo s povprečno 70 intervencijami, pri svojem delovanju pa so odvisni od donacij in podpore Občine Vrhnika. V intervenciji ob požaru v ponedeljek, 15. 5. 2017, je društvo izgubilo velik del svoje opre-
me. Po besedah predsednika PGD Vrhnika Jureta Jakopiča mora društvo izgubljeno opremo nadomestiti v čim krajšem času, da bodo lahko pripravljeni na prihajajoče intervencije. Jakopič je Hoferjevo donacijo pospremil z besedami: »Pri svojem delu se srečujemo z zahtevnimi in nepredvidljivimi situacijami, zato smo hvaležni, da bomo tudi s Hoferjevo donacijo lahko na vse klice na pomoč pripravljeni z ustrezno opremo.«
Pri Hoferju v sklopu iniciative Danes za jutri različna gasilska društva podpirajo že več let in jim tako predvsem z donacijami izdelkov pomagajo pri njihovem delovanju. Maja Weinberger, menedžerka v oddelku odgovornega vodenja podjetja in zagotavljanja kakovosti izdelkov, dodaja: »Pri podjetju se zavedamo svoje odgovornosti, zato neprestano podpiramo različna društva in organizacije. Med njimi smo v preteklih letih pogosto podprli tudi gasilska društva v bližini naše upravno-logistične stavbe, ob tokratni veliki izgubi pa smo ustrezno pomoč z veseljem namenili tudi vrhniškim gasilcem.« (nč)
Dan varne vožnje
Vrhnika, 27. maj - Moto klub Nauportus Vrhnika je v vrhniškem športnem parku organiziral že deseti dan varne vožnje za motoriste.
Letos so k sodelovanju povabili: klub Motoristi za motoriste, Policijsko postajo Ljubljana, Policijsko postajo Vrhnika, gasilce z Vrhnike in Stare Vrhnike, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. Vsi so pripravili zanimive
aktivnosti, vse v slogu varna vožnja na naših cestah. Začetek dneva varne vožnje se je začel z nagovori organizatorjev in pozdravnim nagovorom župana Vrhnike Stojana Jakina. Nato pa so se začele zanimive aktivnosti, saj se organizatorji prireditve Dneva varne vožnje že deset let
trudijo prispevati k večji varnosti v prometu, predvsem za svoje člane motoriste. Prav za motoriste so pripravili preizkušnjo v vožnji na poligonu, ki so ga ocenjevali motoristi - policisti. Poleg poligona varne vožnje so se udeleženci in drugi obiskovalci lahko preizkusili na simulatorju Zaletalček, ki je v manjši moči prikazoval »zaletavanje« v prometni nesreči. Za najmlajše pa so člani ZŠAM Vrhnika pri-
Srce mora ponovno začeti biti.
pravili kolesarski poligon, ki se ga je udeležilo kar nekaj mladih nadobudnežev. Svoje spretnosti so prikazali tudi policisti in reševalci na motorjih. Zanimiv je bil tudi prikaz reševanja življenja nezavestnih ponesrečencev, in to z masažo srca in umetnim dihanjem.
Adrenalinsko vzdušje za vse prisotne se je začelo ob 11. uri, ko je nastala prometna nesreča motorista in osebnega av-
tomobila. V akcijo reševanja udeležencev prometne nesreče so se vključili policisti, vrhniški in starovrhniški gasilci ter zdravstveno osebje. Osebni avto so morali razrezati, da so rešili tri ponesrečence, katerim so nudili tudi prvo pomoč ter jih odpeljali v bolnišnico. Akcija je pokazala zelo dobro komunikacijo vseh reševalcev in tudi dobro pripravljenost postopkov reševanja. Vsi prisotni so z zanimanjem gledali reševanje z mislijo, da je to samo vaja in da se ob varni in previdni vožnji to ne bi zgodilo.
Ob koncu so bili člani Moto kluba Nauportus Vrhnika zelo zadovoljni in se tudi preko prispevka zahvaljujejo naslednjim donatorjem: podjetju Trol -Matjaž Trojar, Klubu motorist za motoriste MZM, podjetju Trans Felix in Motoristični trgovini BS Moto Center ter vsem udeležencem in aktivnim pomagačem pri izvedbi varne vožnje. Obljubljajo, da bo naslednje leto Dan varne vožnje še pestrejši in zanimivejši.
Simon Seljak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 16
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Sodelovanje na tekmovanju Kaj veš o prometu?
Z letošnjo akcijo Kaj veš o prometu? smo nekoliko pohiteli, saj so otroci v maju zelo obremenjeni s šolskimi dejavnostmi. Izvedbe akcije smo se lotili v četrtek, 20. 4. 2017, popoldne.
Člani ZŠAM Vrhnika že tekmovanju kot sodniki na po-tradicionalno sodelujemo na ligonu, nadziramo praktično
vožnjo in sodelujemo v preverjanju poznavanja cestnopro-metnih predpisov v praktični obliki. Delo na posameznih točkah terja vso našo zbranost, hitre reakcije in ostro oko. Vse mora potekati korektno in pošteno, zato vse zapišemo in arhiviramo. Letos so bili rezultati tekmovalcev zelo dobri. Jaka Čretnik, zmagovalec letošnjega tekmovanja, se v maju odpravlja na Državno prvenstvo na Ptuj. Želimo mu srečno vožnjo in dober rezultat! Ugotavljamo, da se je znanje udeležencev izboljšalo, zato je na mestu pohvala mentorjem in zanimanju mladih na področju prometne ozaveščenosti. Seveda moramo razumeti tudi mladostniško odraščanje in pogled mladih na dogodek. Računalniško podprto testiranje ni dovoljevalo napak, domišljija otrok, kako pretentati sistem, pa je neizmerna. Ja, tudi oko sodnikov ni dovolilo
nepravilnosti! Kot vsaka teorija je tudi ta pokazala primanjkljaj znanja pri tekmovalcih. Ves čas zgledno sodelujemo z mentorji in Svetom za preventivo v cestnem prometu Vrhnika. Svojo strokovnost in poznavanje urejanja prometa v času, ko ni semaforjev, je pokazal tudi policist PP Vrhnika g. Andrej Majcen. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo. Takšne akcije članom ZŠAM Vrhnika dajejo voljo, da se bomo tudi v prihodnje z našim strokovnim delom na področju prometa še udeleževali preventivnih prireditev. Pomoč pri izvedbi in organizaciji so nudili: Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, Nace Jerina, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Jože Stanonik, Mirko Turk in Franjo Čretnik.
Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik
Salamijada na Drenovem Griču
Slovenski narod je znan po dobrotah, ki jih prideluje z ljubeznijo in veliko strastjo. Zanje smo se borili in se še borimo celo v Bruslju.
Tako ne moremo mimo prekmurske gibanice, pa tunke, žlikrofov, potice, kranjske klobase in še bi lahko naštevali. Prav tako smo tudi specialisti pri izdelavi domačih mesnih dobrot, kot so: želodci, šunke, suhe klobase, še posebno pa so znane domače salame. Pri predelavi mesa je potrebno veliko znanja, in sicer tako pri pripravi same pravilne mešanice mesa in začimb, mletja mesa in v nadaljevanju sušenja mesnin. Vsak izdelovalec skriva svoj zmagovalni recept za okusno salamo, ki da zadovoljstvo izdelovalcu, ki je vložil vse znanje in izkušnje za dober izdelek. Da pa je konkurenca dobrih izdelovalcev salam tudi pri nas huda, dokazujejo na Drenovem Griču.
Le streljaj iz centra Vrhnike, na prelepi lokaciji, imenovani Papežev grič, natančneje Pr'Kazinc, je v soboto, 6. maja
2017, potekala že osma sala-mijada. Andrej Gutnik in žena Darja na svojem domu vsako leto gostita izdelovalce salam od blizu in daleč. Tako je letos v konkurenci za najboljšo salamo sodelovalo dvajset mojstrov teh dobrot. Predsednik komisije, Janez Podboj, je z vso resnostjo in s tančico skrivnosti skrbno označil vse salame s številkami, ki so kasneje romale v klet na ocenjevanje. Komisijo so sestavljali: Milan Velkavrh, Tone Povše in Bojan Smuk. Vsako salamo so člani komisije najprej strokovno pregledali in na podlagi ocenjevanega lista podali oceno. Končna ocena je bila sestavljena iz zunanjega videza izdelka, sestave in barve prereza ter teksture, na koncu pa je sledilo tudi okušanje. Izdelki med seboj niso posebno izstopali, kar pomeni, da se izdelovalci trudijo narediti najboljše
za jedca teh dobrot. Napetost med tekmovalci in domačini je Pr' Kazinc naraščala iz minute v minuto. Vsi smo nestrpno čakali na rezultate, še posebno tekmovalci. V tem času sta Andrej in Darja z ekipo domači-
nov poskrbela, da usta niso bila lačna in žejna. Slavnostno razglasitev najboljšega izdelovalca salame za leto 2017 ni zmotil niti dež. Predsednik komisije, Janez Podboj, je ob pomoči Andreja Gutnika razglasil, da je zmagovalec letošnje salamijade na Papeževem griču Urban Do-linar iz Brezij, drugo mesto si je prislužil Janez Podboj in tretje Tone Mihevc, oba sta krajana Drenovega Griča. Prvih deset tekmovalcev je prejelo tudi praktične nagrade sponzorjev. Vse salame so bile na koncu v pokušino obiskovalcem.
Vsem donatorjem se organizator Salamijade 2017 iskreno zahvaljuje! Andreju in Darji pa se vsi zahvaljujemo za dobro organizacijo dogodka in že kličemo nasvidenje drugo leto, seveda ob še večjem številu tekmovalnih salam.
Anita in Franjo Čretnik
LETNI KINO BAZEN
NEDELJE V JULIJU ob 21.OO
2. 7, Gimme Danger 9. 7. Jaz, Danici Blake 16, 7, Dan osvoboditve 23. 7. Kapitan Fantastični 30. 7. Aferirn!
V	a b i l o
Vabimo v Bistro
V	KNEIPPOV KOTIČEK!
Vabimo vse, ki bi se radi poveselili po kneippovsko!
Vabilo velja že od konca meseca junija in tja do jeseni.
Vabljeni otroci in starejši!
Lepo vabljeni Društvo Kneipp Vrhnika
Standrež -kraj zavednih zamejcev
V prelepem sončnem dnevu smo se članice Društev Kneipp Vrhnika in Maribor odpravile na zanimiv obisk v Štandrež.
-j www. kino-vrhnika, si
Na povabilo naturopatinje in Kneippove navdušenke Erike Brajnik, ki živi v zamejstvu in zvesto skrbi za podmladek slovenske manjšine, smo se odzvale in odpotovale na obisk. Obiskali smo šolo Frana Erjavca, ki jo obiskuje okoli sto otrok, ki slede pouku v slovenskem jeziku. Med njimi so tudi taki, katerih starši ne govorijo slovensko, njihovi otroci pa so se naučili že v vrtcu. Ganljivo je slišati, kako z ljubeznijo sledijo pouku prizadevnih učiteljic v slovenskem jeziku. Razlog našega obiska je bil šoli omogočiti posebnost Kne-ippovega znanja; postavljen je
bil Kneippov vrt, postavljena je bila senzorska potka, ki vsebuje različne podlage, ob vsem tem pa temeljno filozofijo Sebastiana Kneippa - uporaba vode. V razredih smo jih poučili o terapijah in povedali, kdo je bil ta mož. Vsak razred je dobil po eno od zelišč, ki so prav tako v rabi pri varovanju zdravja. Okoli sto otrok se je sprehodilo po potki, se oblilo z mrzlo vodo iz cevi in poizkusilo pripravek zeliščne vode ter Kneippove kekse. Šoli in ravnatelju smo podelili zahvalo za sodelovanje pri prikazu. Bilo je odlično in nadvse uspešno. (DK)
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 17
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Marjeta Oblak, gozdna bojevnica
»Ko pride otrok iz šole, je normalno, da eksplodira«
Gozdna šola Hosta vabi k vpisu.
Poznate ta naslov, kajne? Marjeta Oblak se je v Našem
časopisu že večkrat predstavila. Tokrat je svoje modrosti o življenju in bivanju v gozdu, razgrnila v daljšem zapisanem pogovoru
V Osnovni šoli Ivana Cankarja imate tedenski krožek. Verjetno pridete sem gor na sv. Trojico?
Ja, sem pridemo. Sproščeno smo tukaj in se vsakič sproti prilagajamo, kako bo potekalašola. Včasih le hodimo, včasih kurimo in si pečemo penice, pico, jabolka ... Skozi situacije nanesejo pogovori o kakšni bojevniški temi ali o tem, kaj nam življenje sporoča in kako ga sploh brati. Včasih delajo z rokami, včasih se le igramo ali premagujemo bojevniške izzive, ki v otroku negujejo vrline samostojnosti.
Ali se otroci učijo čudenja, občudovanja?
To je prva stvar, da se otrok naravna na obzirnost. Na to, da opazi, kaj se dogaja okrog njega. Pravim jim: »Glejte, če ptički utihnejo, ko ste vi tukaj. Kaj to pomeni?« »Ja, da smo preglasni.« »Ja, preglasni ste. Ptički so čisto poniknili.«. Na tak način moramo delovati v gozdu, da se živali obnašajo normalno. Kadar si v gozdu le uro ali uro in pol, jih je treba na silo miriti, z ukazovanjem in s prepovedovanjem. Če damo otroku več ur ali ves dan, se bo slej ko prej sam umiril. Nič mu ni treba reči. Veliko raje imam dolgotrajne delavnice. Ni časovnega pritiska, ni omejitve in zato ni grabljenja, hlastanja. So pa skoki v gozd pomembni, da se otrok ves čas po malo stika z naravo, da jo postopoma spozna, se upa v njej tudi nočiti. Predvsem pa njegovo telo dobi občutek dihanja narave, po katerem bo zmeraj hrepenel.
Imajo otroci tudi v gozdu veliko motilcev pozornosti?
Otrok je še gibek, kar pomeni, da če se hitro vznemiri , se hitro tudi pomiri. Samo v naravno okolje ga je treba dati in mu pustiti, da je. Če ti otroka zasipavaš z omejitvami, npr. to smeš, tega ne smeš, takole moraš, takole ne smeš ga zadušiš. Ves čas mora paziti, da ne prestopi meja. In ko pride iz šole, je normalno, da eksplodira. Kadar otroka spustiš, bo sicer nekaj časa še vedno podivjan ... Vsak slej ko prej spozna, da se mora tukaj obnašati bolj spontano, bolj življenjsko. Po desetih letih se vsakokrat posebej čudim, kako gozd sam deluje na otroka, na kogarkoli. Ko ni več dejavnikov, na katere je vajen. Tukaj se poskušamo obnašati bolj kot živali, v lepem pomenu. Živali se ne moreš prikrasti za hrbet in je presenetiti, niti je ne moreš pretentati in jo privabiti s hrano. Žival je tiha, pozorna, budna, prisotna, pri stvari ... Tukaj je cela, pazi na vsak korak. Če je otrok pri stvari, se mu ne bo nič zgodilo. Sprva je navajen na ravna tla, kjer je lahko podivjan in nepazljiv. Po nekaj spotikah in padcih spozna, da v gozdu ne more biti tako nepazljiv in se je prisiljen upočasniti. Vedno se nesreče dogajajo zaradi neprisotnosti, podivjanosti, hitenja, a so za rast neizogibne. Narava je živa. Od otroka terja neprestano prilagajanje spremenjenim okoliščinam, neguje prisebnost, kar je največja vrlina samoniklega človeka - bojevnika.
Ali se skozi delavnice učite tudi vstopanja v notranjo tišino?
Omenjene so sicer že bile te besede, predvsem starejšim puncam, ki tudi same sprašujejo o tem. Sicer pa poskušam to doseči tako, da jim ne dajem navodil in odgovorov. Da se ne obračajo name v istem hipu, ko nečesa ne vejo ali ne znajo. Če otrok ne dobi navodila, se za odgovorom začne ozirati drugje. Z opazovanjem sam najde rešitev, ki je pogosto modrejša od tiste, ki bi mu jo predlagala sama. Tako otrok utihne in naredi prekrasno stvar. On nič ne ve o notranji tišini. Na tak način jo pomagaš v otroku negovati.
Gozd je res kot velik učitelj, kot ste zapisali, da diha počasi?
Jaz sem brez gozda kot brez kože, brez zaščite. Gozd se ti ne razkrije takoj. Živčen človek je tisti, ki ga bodo pikali komarji in klopi. Človek poln strahu pred temi drobnimi bitji jih ima po eni uri tri, ker je že v naprej z odporom tu. Gozd je živ in zaznava na človeku nedoumljiv način. Napadel te bo in izgnal, čeprav se v resnici sam izženeš, ker imaš že vnaprej tak odnos do njega. Neko slabo izkušnjo od prej vlečeš naprej in na tak način sam ustvarjaš potrditve za svoje strahove oz. s strahom sam privabljaš podobo strahu k uresničitvi.
V Šentjoštu smo imeli bojevniško nalogo. Vsak otrok je moral iti na svoj konec gozda za eno uro ali mogoče tudi za dlje, tako da ni nihče nikogar videl, če pa se je zadrl, sem ga pa slišala. Okoli njega sem zarisala meter in pol velik krog. »Dokler boš znotraj tega kroga, boš varen, bodi lepo pomirjen in nič se ti ne bo zgodilo in naredi tole nalogo.« Spisati so morali nekakšno izpoved, da so se ta čas zaposlili. Razen enega so vsi zdržali do konca.
Najmlajši med njimi, ki me je poklical, je malo potarnal, da ga komarji pikajo. Normalno je, da je majhen otrok prvič v gozdu prestrašen, ne toliko zaradi komarjev, ampak ker je prvič sam in s tem ustvarja nasilnost, na katero se gozd odzove. Vsi preostali pa so bruhnili v pripovedovanje prigod, kako so jih komarji obletavali, potem pa odleteli, kot da jih ni ... Ali pa je močerad stopil na črto, potem pa po njej odšel stran ... To je zares neverjetno, kako je prepričanje otrok, da so varni znotraj kroga, ustvarilo ščit.
Notranja tišina je varovalo, kadar greš med ljudi ali pa v gozd. Kakor hitro je tebe strah, že oddajaš vibracijo, ki priteguje isto. Bojevništvo je zavedati se, pomeni biti prisoten, kar človek doseže šele, ko neha razmišljati o tem, kar se mu dogaja. V njem je mir in dogajanje le doživlja brez predznakov dobro ali slabo. Telo mora biti sproščeno, treba ga je negovati, ga čistiti, se uriti v prisluškovanju njegovi zaznavi. Če se naravnaš na notranjo tišino, potem slišiš, ne občutiš sporočila telesa, vse opaziš in ti gozd ali pa kaj drugega spregovori na nedoumljiv način.
Govorili ste o kakovostih gozdnega bojevnika, ki je čuječ, pozoren, buden, moder...
Ja in o tem, kakšen pouk otrok rabi, da do tega pride. Eni kljubovalni uporniški otroci se morajo opeči, biti popikani od čebel, se spotakniti in pasti med trnje ... Eden je s palico bezal po žerjavici in z njo opletal sredi suhega gozda in se ni zmenil za opozorila. Kakor hitro sem obrnila hrbet, že je spet brskal in opletal z razbeljeno palico. Takega otroka ne morem spustiti iz vida, je napor. Ampak na silo ga ni mogoče spremeniti, na svoj račun moram potrpeti in ga budno paziti, vse dokler se ne opeče. Potem se je malo pojokal, se stisnil k meni in je bil pečen, kot se reče (smeh). Postal je nežnejši, razumel je, da ga svarim njemu v dobro, ne le zato, da obvelja moj prav. Sodeloval je pri igrah in naredil, če ga je kdo kaj prosil. Lahko bi mu prihranila opeklino, ampak bi mu s tem odvzela možnost rasti in trajne spremembe. Ne bi dobil nauka, to mu da lahko le živa stvar, ne smem se vmešavati. To ne pomeni, da nikoli ne posežem v situacijo, včasih je treba na silo doseči kako stvar, ampak zmeraj to silo jaz dajem in jo doživlja moje telo. Sebi na škodo to naredim, da obvarujem otroka pred kako nesrečo.
Menite, da so kakovosti gozdnega bojevnika v perspektivi odraslega človeka tudi kakovosti odličnega podjetnika?
Človek, ki se uri za bojevnika, to je vsak, ki redno dela na sebi, postane človek takih kakovosti, ki so povsod zaželene, celo iskane. Bojevnik je nekdo, ki ustavi boj z drugimi. Njemu je vseeno, kaj si drugi misli in niti najmanj ni prizadet, če kdo razmišlja drugače. On ničemur ne pripada. V sebi nima točke, ki bi jo moral zagovarjati, ampak je spontan, iskriv in popolnoma neodvisen od mnenja drugega. Zares je pomirjen sam s sabo in drugimi. Bojevnik pove svoje, potem je pa tiho. Nikogar ne prepričuje. On skozi mir gleda na svet in vsakomur pusti, da je, kar je. Kadar je nekdo tak, je tak povsod, ne samo na samem nekje pol ure na dan, ko se s tem 'ukvarja'. To je notranja kakovost, ki vse postavi v popolnoma novo luč.
Jutranje telovadke, na primer, že po enem letu redne vadbe opažajo, kako manj energijsko puščajo v službi. Prej jih je vse motilo, hitro so se zapletle v bitke s sodelavci, vse jih je nerviralo ... Zdaj pa po vsakodnevni negi notranje tišine čutijo nekakšno blazino med sabo in svetom in jih nemir drugih ne potegne več za sabo. Kot bi gledal skozi narobe obrnjen daljnogled, ko vse vidi bolj daleč. Vidi, da je nemir od drugega in se ne pusti iztiriti, ampak se odziva iz miru, včasih s kakšno spodbudo, največkrat pa z neobsojajočim molkom, da ljudi ne sodi niti potiho v sebi. To doseči je velika stvar in ta lastnost je iskana bolj kot najžlahtnejša kovina. Vseeno je, kje jo uresničuješ: kot mati, kot žena, kot prijateljica, kot delavka, kot šefica, kot podjetnica. To človeka notranje prero-
di, je lep v obnašanju, človek hrbtenice, nekako eleganten pri manevriranju skozi življenjske situacije, energijsko varčen. To je tista notranja drža, iz katere zorita moč dejanj in vsesplošno zdravje.
Ko začneš notranjo tišino uresničevati v svojem obnašanju, se lahko zgodi, da te staro delovno ali bivalno okolje izvrže, ker ne moreš kar biti, kar si. Delovno mesto zahteva določen konflikt v človeku, določeno stopnjo samo-represije, moraš se obnašat po predpisih, sicer ... Ko enkrat stopiš na to pot samoniklosti, iskrenosti do sebe, te začne staro okolje utesnjevati, motiti ... Če notranjega hrepenenja ne zatreš, ti življenje vedno ponudi možnosti za uresničitev tvojih pristnih hotenj in ljubezni.
Mar čutite, da imajo ljudje željo po preživljanju časa v gozdu? Da se učijo od gozda? Ali je gozd bolj prostor za rekreacijo, da se človek očisti?
Ja, bolj to je. Običajen človek uporablja gozd, da izvrže pritiske in da dobi občutek, da je nekaj dobrega naredil zase, da lahko potem spet deluje po starem. Bojevnik pa mora gozd obravnavati kot učno okolje, kot nekaj, kar potem prenese v svoj vsakdan. Ne, da ima gozd za smetišče za svojo miselno in duhovno nesnago, čeprav je težko ne biti umazan v načinu življenja, ki je dandanes človeku vsiljen. Sploh otrokom. Dobro je, da se že na poti proti gozdu naravnavaš na prejem njegovih moči in v sebi utihneš. Pri gozdnem uku opaziš, da te nemir zapira pred njegovim blagodejnim vplivom. To nepotešenost morata zapolniti gozd in njegov utrip. Uriti se je treba v upočasnjevanju delovanja in prisostvovanju. Premagovati je treba nezavedni avtomatizem. Voljan za njegovo moč se prideš najest gozdnega vzdušja, ki te naredi bolj tapravega. Tudi telo ti je hvaležno, kadar ga izpostavljaš globoki telesni sproščenosti. Ne glede na to, kaj počneš in s kakšnimi problemi se soočaš. Da bi bil tega sposoben, se moraš nepopustljivo uriti v tem.
Po vseživljenjskem odhajanju v gozd šele zdaj vidim, kaj so mi dala leta sedenja na zemlji. Veliko je treba biti v gozdu na pravi način. Večkrat sem šla za več dni sama v gozd, v dežju sem si slekla obleko in bila gola na dežju. Kurila sem ogenj, da mi ga dež ne bi pogasil. Ko je dež ponehal, sem si obleko spet na suho oblekla nazaj. Tega doživetja ni mogoče prenesti samo z govorjenjem o tem. To mora doživeti telo s svojo zaznavo in občutji. Biti več dni sam v tišini, nag v dežju, ob ognju in z živalmi. Ena prvinskost, ena jasnost, ena moč, ena odmaknjenost od vsakdana se zaje vate in te trajno spremeni. Očisti te nepotrebnega, dobiš pravo perspektivo gledanja na stvari. To je korenina zdravja! Iz tega se rojeva vse dobro. To je to, kar bi rada nudila v tej gozdni šoli.
Kako bi zgostili vašo izkušnjo v eno besedo?
Prebuditev (smeh).
Marko Gabrovšek
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 18
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
risj
Kapelica na Sv. Trojici ni več skrivnostna
V novembrski št. Naš časopis 2016 je bil objavljen članek Gašperja Tominca ob blagoslovu obnovljene kapelice Sv. Antona Padovanskega in pod njo skrivnostne votline Antona Puščavnika na južni strani Trojice.
Znano je bilo samo toliko, kolikor je zapisano v votlini na dveh marmornatih ploščah, ena v arabskem, druga v slovenskem jeziku, z enako vsebino: V zahvalo za tu prejeto milost je postavil to votlino in ta kip sv. Antonu Puščav-niku (tebajde 356). Iskreno hvaležni Anton Cilia iz Aleksandrije v Egiptu. Na Vrhniki 16. avgusta 1909. Ljubiteljsko sem poskusila kaj zvedeti o zgodbi nastanka votline. Kdo je bila ta oseba, ki je doživela milost? Ali je po dobrih 100 letih to še sploh možno? Sama sem bila seznanjena za obstoj in posebnost kapelice že septembra 2009, ko sem bila vprašana, če mi je znano, da je bila kakšna Vrhničanka aleksandrinka. Spraševala sem starejše znance krajane Vasi, skrbnico kapelice, če jim je kaj znano o tej zgodbi, a nisem izvedela nič otipljivega. Predvidevala sem, da
je ženska bila Vrhničanka iz te bližine, toda kako izvedeti njeno ime in priimek? Ali je bil Anton Cilia njen mož, ga pripeljala na Trojico pred kapelico Sv. Antona, kjer je bil zvonček želja? Kaj tako velikega se mu je izpolnilo?
V letu 2011 sem po elektronski pošti od zbiralca prejela dve fotografiji--razglednici slovesnosti ob otvoritvi votline z datumom 15. 8. 1911 (Veliki šmaren), kupljeni na bolšjem trgu v Trstu. Lastnik fotografij je kapelico iskal po celi Vrhniki.
Društvo Aleksandrink v Prvačini je letos iz napisa razbralo, da je Anton Cilia verjetno italijansko govoreči moški. Letos v februarju mi je Gregor Korbar iz Ljubljane prinesel originale prej omenjenih fotografij, zadaj pa je bil tudi zapis A. Cilia. Kot bi se odprla vrata v zgodovino! Dobila sem podatek,
polbrat Filip je tudi oče pesniku Dra-gotinu Ketteju.
Ne veva kdo je bolj srečen, g. Boris ali jaz, da sva se našla in sestavljala zgodbo preko elektronskih sporočil. V sredo 14. in 15. junija me je obiskal, v knjižnici sva pregledala bogat arhiv, mi ga pustil do jeseni in izmenjala podatke. S skrbnico smo obiskali kapelico, mu predstavila štiri hiše na Stari cesti. Ogledala sva si notranjost hiše, ki jo je postavil njegov prvi prednik Jakob Kette pred 200 leti, ko je njegov oče Anton, kot čevljar, prišel na Vrhniko (danes optika Jelovšek). Vse ovekovečila, zelo je doživljal in čustveno sledil. Tudi ro-
dovnik je dopolnjen in se pozdravila še z enim sorodnikom, katerega mama se je pisala Kette.
Jaz sem samo povezala sledi in niti v zgodbo, sestavila kamenčke zapisov raziskave, ki so jih naredili že drugi vsak zase. Več oseb je naključno sodelovalo s podatki, ki so opravili svoje delo ali kot hobi. Ko dogodki dozorijo, se postavijo na svoje mesto, stečejo. Vsak človek pa ima svoj pot, zanimivo zgodbo, usodo. Za Vrhniko so tudi ro-doslovno družinsko zanimivi Ketteji povezani s Kotniki Verda. Več in širše pa v jesenski številki Našega časopisa Ema Goričan
da je bila žena Antona Cilie Katarina, parcela, na kateri stoji kapelica, je še danes v njeni lasti. Klobčič ugank se je odvil do konca, ko je v vrhniškem žu-pnišču ob selitvi knjižnice »slučajno« padlo pismo iz ene od knjig, nanašalo pa se je na osebo Vinko Kette. Pismo je govorilo v zvezi z kapelico in omenjalo teto Katarino in strica Antonia iz Malte. Tako sem izvedela, da se je Katarina pisala Kette. Preko rodoslovne baze sem izvedela za nagrobno ploščo Vinka Ketteja, a ta se je nahajala v Zagrebu. Očitno je bila tudi meni dana pogum in milost, da sem po telefonu prišla do najbližjega možnega Vinkovega sorodnika - Borisa Ketteja, r. 1940, upokojenega profesorja elektronike v Zagrebu. Ima bogat družinski arhiv - od svojega starega očeta Alojza Kette (1877-1958), rojen na Vrhniki na Stari cesti, katerega sestra je bila Katarina Cilia (1873). Bila sta 13. in 14. otrok, zelo povezana. Alojz je s 15 leti šel za kruhom v Trst, tam rojeni njegovi 4 otroci so se po 1. svetovni vojni preselili v Zagreb. Njun
60 let valete
Nekdanji učenci četrtega letnika nižje gimnazije Vrhnika so se konec maja zopet zbrali na družabnem srečanju v Gostilni Pr' Kranjc.
Zbralo se je štirinajst učencev, ki so leta 1957 končali šolanje na Vrhniki in tistega leta tudi opravili malo maturo oziroma v sedanjem času imenovano valeto. Druženje pripravljajo vsakih pet let, ko se preštejejo in pogovorijo
ter dogovorijo za naslednje ponovno srečanje. Letos se jih je zbralo deset učenk, in sicer: Nada Petkovšek (Ogrin), Lenčka Jelovšek (Cankar), Francka Pungečar (Šajn), Marija Modrijan, Jana Stanovnik (Šurca), Maruša
Kastelic (Bohinc), Marina Berlič (Ma-lavašič), Anica Japelj (Kavčnik), Minka Orešnik (Drašler) in Zorka Lovrenčič (Fašalek). Učenci pa so bili štirje: Slavko Nagode, Janez Jerina, Franc Dra-šler in Jože Rus. Simon Seljak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 19
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[79]
Srečna trinajsterica
Na začetku prejšnjega meseca je na šestih kampusih, razpršenih po Angliji, potekala angleška olimpijada (British English Olympics), ki se nas je, kot prvih iz Slovenije, udeležilo trinajst učencev osmih in devetih razredov OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Na dogodek smo se z učitelji pripravljali šest mesecev. Uprizorili smo dramsko igro, ustvarili pesem a-capella, se učili debatiranja in naredili dve tematsko zahtevni predstavitvi (dodeljene države in aktualne teme digitalnega sveta ter komunikacije v sodobnem svetu).
Glede na to, da smo bili prvič, smo s svojimi dosežki presegli vsa pričakovanja. Povzpeli smo se do polfinala ter zmagali v dveh najtežjih kategorijah na našem kampusu. Skupno smo tekmovali v sedmih kategorijah. A za nas je bil največji dosežek, da smo temo celotnega tekmovanja (Building Bridges - gradimo mostove) uporabili v praksi, saj smo si ustvarili prijateljstva, ki bodo, saj z naše strani, trajala za vedno.
Vse je bilo res »amazing«, če se lahko tako izrazim, a samo tekmovanje, čeprav nam bo za vedno ostalo v spominu kot izkušnja, ki nam je dala veliko, nam ne bi bilo tako všeč, če
ne bi vsebovalo vseh ekskurzij, smešnih prigod, diskov in seveda ljudi iz vsega sveta. Da boste lažje razumeli, zakaj je bila to res »the best« izkušnja, vsaj zame osebno, vam bom na kratko opisala naša dva tedna v Angliji. Zaupala vam bom organiziran, resnejši del, pa tudi tiste prigode, ki so se nam zgodile spontano, saj so taki trenutki pač najlepši.
Glasba združuje vse ljudi. To smo spoznali že prvi dan ter nato z vsakim dnem vedno bolj. Fantje in punce smo bivali v ločenih hišah, ki sta bili povezani, vsaka pa je imela dnevno sobo s klavirjem. Pri puncah je moral biti klavir boleče razglašen, a klavir je še vseeno bil. S fanti smo se dogovorile, da bodo prišli v prostem času k nam, eden od njih pa naj bi prinesel še svojo kitaro. Tako smo zbrani Slovenci ustvarjali glasbo. Najprej se nam je pridružilo nekaj Me-hičank nato pa še vseh petnajst Brazilk. Na koncu druženja smo
skupaj plesali, peli, si delili svoje sanje. Še ena stvar, ki vam jo moram zaupati v povezavi z glasbo in Slovenci: na »tekmovanju« talentov smo vse tako navdušili s pesmijo Na soncu od slovenske rock skupine Sidd-harta, da so si jo vsi nato naložili na telefon in se jo poskušali naučiti peti.
V dveh tednih smo imeli pet ekskurzij; prvo v univerzitetno mesto Cambridge, tri v angleško prestolnico London in eno v Shakespearjev rojstni kraj-Stratford-upon-Avon. Zadnja se mi je v spomin utrnila najbolj po labodih, ki smo jih z Mehi-čani hranili s svojim kosilom. Najbolj pa je izstopal London, kjer si je marsikdo od nas (če noben drug pa vsaj jaz) ogledal svoj prvi muzikal - Levji kralj. Spoznali smo sistem podzemne železnice, se fotografirali na legendarnem Abbey Roadu, saj smo imeli svojega slovenskega »Johna Lennona«. Ogledali smo si Britanski muzej in galerijo Tate Modern ter si London ogledali tudi od zgoraj, saj smo se peljali na razglednem kolesu London Eye. Po čistem naključju je celotni slovenski ekipi v McDonald'su stregla Štajerka. Kot dokaz, da nas je London res
očaral s svojo arhitekturo, neverjetnimi uličnimi umetniki in nasploh s prijaznim vzdušjem, je lahko to, da sta se nam v prvi uri našega prvega obiska Londona izgubili dve učenki, saj sta fotografirali kip na trgu Trafalgar Square.
V našem kampusu je bilo poleg nas še sedemnajst šol iz Mehike, Brazilije, Peruja, Hon-durasa, Portugalske, Španije, Italije in Turčije. Na treh disko
večerih, ki so se jih udeležile še ekipe iz sosednjega bližnjega kampusa, smo spoznali še edine tekmujoče Slovane poleg nas - Ruse in tudi zmagovalne Indijce, ki so se izkazali za neverjetne plesalce. Tudi ponoči je bilo zelo pestro, saj smo v prvem tednu imeli kar pet požarnih alarmov, vsi so nastali zaradi »vragolij« fantov (no, le en je bil zaradi protokola). Vse pa se je umirilo, ko so zagrozili, da
bodo v primeru šestega alarma odgovorno šolo poslali domov, saj si prezgodnjega odhoda nihče ni želel.
Gradimo mostove med narodi! In res smo jih. Naši nanovo zgrajeni mostovi bodo preživeli hudo in bolečo nevihto, ki ji je ime razdalja, saj so ljubezni in prijateljstva močnejša od nje. Podrli se ne bodo nikoli.
Hana Mrak, 9. c
Sodelovanje z VDC Vrhnika
V letošnjem šolskem letu se prednostna naloga našega vrtca imenuje Inkluzija otrok z različnimi potrebami in spremljanje njihovega napredka.
Namen je preveriti dosedanjo prakso vključevanja otrok z različnimi potrebami ter ozavestiti, obogatiti in dopolniti delo na tem področju. Cilj je sistematično pregledati področje inkluzi-je otrok z različnimi potrebami (otroci iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij, otroci iz socialno manj spodbudnih okolij, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni, vzgojno problematični ...) in preveriti ustreznost dosedanje prakse ravnanja z njimi. Ob ozaveščanju strokovnih delavcev o potrebah in pravicah otrok z različnimi potrebami izboljšati delo na tem področju ter preveriti in zavestno vključevati in upoštevati načela Ku-rikula v načrtovanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela z otroki z različnimi potrebami (načelo razvojno procesnega pristopa; načelo aktivnega uče-
nja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja; načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki in načelo multi-kulturalizma).
»In kaj je inkluzija? Inkluzija nadomešča pojem integracija, ki se je v slovenskem šolskem prostoru že prijel. Z integracijo navadno mislimo prilagajanje posameznika (otroka s posebnimi potrebami) šolskemu okolju. Inkluzija naj bi dala večji poudarek na prilagajanje okolja, ne samo otrokom s posebnimi potrebami, ampak vsakemu otroku posebej. In prav z vključevanjem otrok, ki so zelo drugačni, ki zahtevajo od vzgojiteljev in učiteljev posebne prilagoditve, se ukvarja inkluzivna pedagogika.«
V sklopu prednostne naloge smo se domislili ponovnega
sodelovanja z Varstveno-de-lovnim centrom Vrhnika. Prvič smo jih povabili decembra. Pridružili so se skupinam prvega starostnega obdobja, z nami so preživeli prijetno dopoldne v skupni igri, malici, plesu in petju.
Odzvali so se tudi vabilu na glasbeno pravljico Rokavička v izvedbi vzgojiteljic v naši enoti. V aprilu smo bili veseli njihove udeležbe na koncertu Otroških pevskih zborov Regice in Zelvice v enoti Žabica. Nadvse pa smo se razveselili povabila v Varstveno-delovni center. Otroški pevski zbor Zelvice s spremljevalci se je v petek, 12. 5. 2017, udeležil koncerta, ki sta ga izvedla pianistka Maja Tanjšek in tenorist Andrej. Čisto za konec pa smo ugotovili, da kakšno pesem lahko zaigramo in zapojemo skupaj, na primer Zemlja pleše. Varstveno-delovnemu centru se iskreno zahvaljujemo za to doživetje.
Melita Petrič
Ze drugič na velikem odru
V sredo, 15. 2. 2017,
se je šolska gledališka skupina iz POŠ Bevke udeležila Območnega srečanja gledaliških skupin Mladi oder v Cankarjevemu domu na Vrhniki pod vodstvom strokovnega spremljevalca za regijski izbor Gašperja Jarnija.
Na srečanju se je predstavilo pet gledaliških skupin iz okoli-
ških šol. Gledališčniki naše Podružnice Bevke so samostojno izdelali sceno, sodelovali pri izbiri in izdelavi kostumov, predvsem pa vrhunsko in doživeto odigrali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Ra-hela Bograf, Ema Božič, Loti Dolinar, Aleks Ferjančič, Ziva Lenarčič, Živa Nia Mele, Jošt Zlobko, Jaka Zlobko, Tjaša Zorc in Zan Zakelj so doživeto in z izvrstno igro uprizorili dogajanje z dečkom Vidkom in iskanjem rešitve za njegovo novo srajčico pred širšim
občinstvom ter se uvrstili na Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin osrednje Slovenije - Igrolandi-ja 2017, ki je 9. maja 2017 potekalo v Zagorju. Na Regijskem srečanju v Zagorju so zaigrali poleg petih gledaliških skupin iz Trbovelj, Ivančne Gorice ter Vrhnike pod budnim očesom gledališke in filmske igralke Simone Zorc Ramovš. Naši učenci so poželi velik aplavz in ogromno pohval. Čestitamo!
Andreja Godina
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 20
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
34. Tekmovanje za čiste zobe
Izmenjava sadik
Preventivno naravnan program Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga že leta strokovno in organizacijsko vodi Stomatološka sekcija SZD, se je letos končal z osrednjo prireditvijo 25. maja v Dvorani Tivoli.
Kljub prometnemu kaosu na obeh avtocestah, ki vodijo v prestolnico, je bila dvorana nabito polna razigranih mladih zmagovalcev in njihovih učiteljev. Z nami so praznovali državna sekretarka Ministrstva za zdravje gospa Jožica Mau-čec Zakotnik, podpredsednica SZD ga. Breda Tržan Grozda-nov dr. dent. med., direktor ZD Ljubljana, gospod Rudi Dolšak, direktor ZD Vrhnika gospod Roman Strgar in gospa Patricija Leskovar z GlaxoSmithKlinea,
podružnica Ljubljana, ki so prispevali nagrade zmagovalcem.
Zobozdravstveni delavci, ki skrbimo za ustno zdravje otrok v Sloveniji, opravljamo poleg preostalega utečeno delo v tekmovanju, ki je pisano na kožo otrok. Vestno sledimo programu, saj šolarji tekmujejo praktično v skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah - vsi od 1. do vključno 5. razreda, ponekod jim je uspelo motivirati tudi šolarje do vključno 9.r azreda. Ob zaključku zabeležene rezultate
Rajanje s Čuki
tudi evaluiramo.
Tako je v šolskem letu 2016/2017 tekmovanje uspešno končalo 740 osnovnih šol RS, med njimi so tudi prav vse šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami. Lahko se pohvalimo z 99 % zajetostjo vseh slovenskih osnovnih šol.
Tako kot vsako leto so tudi tokrat tekmovale OŠ z območja, ki ga obsega ZD Vrhnika, torej Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja.
Zmagovalcem in njihovim učiteljem smo pripravili osrednjo zaključno prireditev, kjer so otroci uživali v drznih akrobacijah skupine Dunking Kings, se zavrteli po parketu tivolske dvorane ob zvokih in motivaciji skupine Čuki ter se fotografi-
rali z maskotami, ki so se pomešale med otroke, tudi tiste gibalno ovirane in jim dodatno polepšale dan.
Naj posnetki dokumentirajo veselo vzdušje, nabito s pozitivno energijo mladosti.
Seveda so v našem tekmovanju zmagovalci prav vsi sodelujoči, saj zagotovo zaradi vzpodbud bolje in dosledneje skrbijo za dobro ustno higieno, a brez razglasitve najboljših med najboljšimi le ne gre. Letos so se z lovoriko NAJ razreda Slovenije ovenčali učenci 9. razreda OŠ iz Branika (Goriška).
Neizmerno smo hvaležni Zdravstvenemu domu Ljubljana ter farmacevtski firmi Glaxo-SmithKline, podružnica Ljubljana, ki je prispevala nagrade za vseh 19.000 zmagovalcev in še posebej nagrade za regijske razrede in NAJ razred.
Brez velike naklonjenosti obeh našemu tekmovanju bi bil ves naš trud zelo osiromašen! Zato vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala v imenu otrok, ki to zaslužijo!
Zadovoljstvo otrok z manj zobne gnilobe je naš moto in naša nagrada, zato vztrajamo.
Vodja Tekmovanja Matej Le-skošek, dr. dent. med.,
ZD Vrhnika IO Stomatološke sekcije SZD
in semen
Zaključna prireditev Simbioze
Projekt združuje medgeneracijsko sodelovanje, vseživljenjsko učenje, prostovoljstvo in proaktivnost.
Na naši šoli smo letos v okviru tega projekta izvajali brezplačne računalniške delavnice, ki so jih vodili prostovoljci šole, ter ure telovadbe z dedki in babicami, ki so potekale v času pouka in tudi v popoldanskem času. Organizirana sta bila tudi med-generacijska pohoda pod vodstvom učitelja Matjaža Bajca.
Zaključna prireditev projekta, ki je povezal 142 šol, je letos potekala na naši šoli pod vodstvom mentorice Petre Zitko. Med gosti je bil župan Občine Vrhnika, g. Stojan Jakin. Prireditev sta odlično vodila Ziva Ma-tevc in Erazem Jazbinšek. Med drugimi so nastopali: otroški pevski zbor OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, folklorna skupi-
na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in Društvo upokojencev Vrhnika.
Učenci naše šole so se odlično izkazali v vseh kategorijah. V kategoriji naj fotografija je Lana Drmota dosegla tretje mesto. V kategoriji literarnih prispevkov sta učenki Oriana Angeli in Anja Molk dosegli drugo
mesto. Prav tako je drugo mesto dosegla Karin Jerina v kategoriji naj video.
Čestitke vsem prostovoljcem šole, ki so letos ponovno dokazali, da slomški skupaj
V četrtek, 20. aprila, je na ekovrtu in dvorišču enote Želvica potekala že kar tradicionalna izmenjava semen in sadik, ki sta jo pripravila Vrtec Vrhnika (enota Želvica) in Osnovna šola Ivana Cankarja. Vreme nam jo je letos malce zagodlo, saj je bilo precej hladneje in bolj vetrovno kot lani.
Ker pa smo se dodobra ogreli na delovni akciji na vrtu, s katero smo združili našo izmenjavo, smo si praktični prikaz Barbare Lončar ogledali kar ob eni izmed naših gred. Prav tako smo si na vrtu izmenjali tudi nasvete z gospo Štefko Čamernik, predstavnico podjetja Biobrazda.
Na izmenjavi semen in sadik, ki je sledila, je bilo zares pestro. Sadike in semena so menjali lastnike, otroci so sadili sončnice in izdelovali semenske vrečke, od ust do usta pa so potovale tudi vrtne domislice in nasveti. Za lakoto in žejo so poskrbeli učenci gospodinjskega krožka, za zabavni program pa vrtčevski otroci.
Letos se nam je poleg star-
šev in zaposlenih pridružilo še kar nekaj občanov in celo obiskovalci iz drugih občin. Veseli nas, da se vsako leto srečamo v večjem številu, kar pomeni, da se vrtičkarska praksa na Vrhniki širi in da se vsi skupaj zavedamo, kako pomembna je samooskrba že danes, v prihodnosti pa bo gotovo še bolj.
Zahvaljujemo se podjetju Biobrazda in Semenarni Ljubljana za vse podarjeno, zaposlenim šole in vrtca za pomoč pri organizaciji in podporo, posebno pa vsem vam, ki nas že vrsto let razveseljujete s pohvalami, obiski prireditev in prostovoljnimi prispevki.
Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, Enota Želvica
Priprave za plesno prireditev
Skupina Čebelice, oddelka 1-2 iz enote Žabica, se aktivno pripravlja na plesno prireditev. Večkrat sva jim zapeli pesmico Gosenica je lezla, jih motivirali s plišasto igračo ter ročnima lutkama gosenice in metulja.
zmoremo in znamo.
Petra Žitko, OŠ AMS Vrhnika
Na tleh igralnice je nalepljena gosenica, ki nam je v pomoč pri oblikovanju kolone. Otroci so z zanimanjem gledali risanje in nastajanje slikopisa pesmi pod spretnimi prsti strokovne delavke Maje. Ob slikopisu se večkrat ustavljajo in že pridno pripe-vajo ter posnemajo segmente pesmi. Veliko smo plesali v krogu in spoznavali rajalne igre. Otroci zelo radi plešejo in naju posnemajo, tako da nam tudi oblikovanje kroga
ne povzroča večjih težav. Navdušeni so bili nad vožnjo z velikim vozičkom - avtobusom, s katerim smo se odpravili na generalko v O. Š. Antona Martina Slomška.
V telovadnici so bili sprva zadržani, a so se kmalu sprostili in navdušeno raziskovali telovadnico. Na koncu nas je ga. Barbara Konda nagradila s piškoti.
Slavica B.
Obiskala nas je medicinska sestra
V aprilu smo v skupini Mravljice spoznavali različne poklice in se igrali različne igre vlog. Otroci so se zelo radi igrali zdravnike in vozili »paciente« v ordinacijo. Ob tej priložnosti nas je za eno dopoldne v igralnici obiskala tudi medicinska sestra Veronika.
Otrokom je na zanimiv, prijeten in njim primeren način predstavila svoj poklic in delo, ki ga opravlja, ter se igrala z njimi. Prevzela je vlogo medicinske sestre, otroci pa so postali njeni asi-
stenti. Podajali so ji pripomočke (obli-že, gaze, povoje, injekcije, pincete ... ) in se aktivno vključili v igro. Opazovali so jo pri delu, k njej vozili paciente (dojenčke), z njo komunicirali in se pri tem
neizmerno zabavali. Poklic medicinske sestre so otroci spoznali v najboljši luči, novih izkušenj polno dopoldne pa imajo v lepem spominu. V naslednjih dneh sva igro otrok z navdušenjem opazovali v zdravniškem kotičku, saj so si pridobili veliko novih spretnosti, izkušenj in motivacije za igro.
Za skupino Mravljice zapisala vzg.
Jana Ravnikar
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 21
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

UPOKOJENSKI KOTIČEK
Pozdravljene in pozdravljeni vsi, ki berete naš kotiček
Spet smo pričakali vroče poletje, zato bomo malo upočasnili nekatere naše dejavnosti. Tako bo treba počakati do septembra na izlet, na delavnice in še kaj. Nekatere dejavnosti, kot je telovadba s Tino, pa bodo potekale vse leto po urniku. Tako naše balinarke trenirajo, pa tudi še kar naprej tekmujejo v okviru notranjske območne zveze, ljubiteljice in ljubitelji pikada tudi ne bodo imeli počitnic in ...
Toplejše vreme izkoriščajo tudi pohodniki, ki se odpravljajo vedno višje glede na razmere, v juliju in avgustu pa si bodo sami nabirali kon-dicijo.
Naš pevski zbor se po uspešnih nastopih v Logatcu in na OŠ A. M. Slomška ob zaključku državnega projekta Simbioza odpravlja na počitnice, a ne za dolgo, saj se bodo morali pripraviti za nastop v Ljubljani. Medse vabijo ljubitelje dobre družbe in lepega petja.
V juniju bomo imeli še eno sejo Upravnega odbora, da bomo postorili še tisto, kar je treba, naslednja bo v jeseni.
Vse je pripravljeno, da bomo stari del stavbe na novo oblekli - nova fasada kar kliče - s pomočjo donacije in z lastnimi sredstvi.
Sicer pa vas pričakujemo na kakšnem klepetu v društveni pisarni. Pridite, ne bo vam žal.
Posebej vabimo mlajše upokojence, ki se še niso odločili stopiti v naše vrste, da naredijo prvi korak in v naši pisarni pridobijo čim več informacij, zakaj je prav, da postanejo naši člani ali članice. Pridite med nas, ne bo vam žal.
Če še niste poravnali članarine, to storite, prosimo, čim prej, sicer boste v juniju prejeli prijazno pisno povabilo, da poravnate članarino.
Ostanite zdravi, razgibani in zadovoljni. Vsak dan se nasmejte drobnim stvarem, saj nas le te osrečujejo!
Kaj načrtujemo:
-	29. junija bo družabno srečanje Pri Kranjcu, pričakuje vas tudi glasbenik Matej,
-	31. avgusta bo srečanje starejših od 75 let, kjer bo igral Ansambel Presenečenje. Pričakujemo prijave zaradi kosila.
Kar veliko dela imamo z načrtovanjem tridnevnega izleta v Prago, ki bo 19. 20. 21.
Oglasite se v pisarni ali bodite pozorni na oglasne deske, kjer boste zvedeli, kdaj boste poravnali prvi obrok v naši pisarni. Tako boste dobili številko sedeža. Organizacija in izvedba sta v rokah agencije in vodnice Dominike.
Za UO Elica Brelih
Okrogli
jubileji v juniju
Mici Lovrin, Blatna Brezovica, Vrhnika (1916) Alojzija Rihar, Verd, Vrhnika (1925)
-, Amalija Fefer, Mrakova c., Vrhnika (1925)
Vida Garafolj, Dobovičnikova ul. (1926) Alojz Jesenovec, Sinja Gorica (1927) Tončka Petkovšek, Stara Vrhnika (1927) Vladislav Mole, Na Klancu, Vrhnika (1932) Antonija Nagode, Verd, Vrhnika (1932) Vinko Podobnik, Sinja Gorica, Vrhnika (1932) Bogomir Hadalin, Notranje Gorice, Log pri Brezovici (1937) Anton Sluga, Krpanova ul. Vrhnika (1937) Antonija Pivk, V Zatišju, Vrhnika (1937)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan.
Prostovoljke in prostovoljci obiskali našo članico, gospo Marijo Lovrin, za 101. rojstni dan
Kadar storiš dobro delo, te preplavi čudovit občutek, pravi rek. Tudi naše pevce in prostovoljce
Upokojenci z Vrhnike v Posočju
Skupina upokojencev z Vrhnike se je namenila pod vršace Julijskih Alp, v najlepše kraje ob reki Soči, v kraje s premnogimi zakladi in etnološkimi spomeniki iz preteklosti. Skupini so se pridružile prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v okviru socialne komisije in v projektu Starejši za starejše. Tako so vrnili obisk prostovoljkam iz Tolmina in izmenjali izkušnje o prostovoljstvu.
V	krajih Kobarid, Tolmin in Most na Soči, ki smo jih obiskali, so zagotovo najbolj številne arheološke najdbe iz različnih obdobij zgodovine. Že v davnini so bili ti kraji poseljeni in osnovani na strateško pomembnih povezovalnih poteh. Prav zato je vsako obdobje v zgodovini kraju pustilo svoj pečat.
V	Kobaridu je bila ustanovljena fundacija z namenom vzdrževanja in predstavitve dediščine soške fronte in ohranjanja spomina na številne padle v prvi svetovni vojni. Obiskali smo muzej in z vodnikom spoznavali vse, kar je povezano s Kobaridom. Od kostnice, kjer je pokopanih sedem
tisoč italijanskih vojakov, so lepi razgledi na Kobarid z okolico. Kobariški muzej je dobil najvišje državno priznanje, bil nominiran za najboljši evropski muzej in prejel tudi muzejsko nagrado Sveta Evrope.
Tudi Tolmin je zapisan zgodovini kot puntar-ska dežela z velikim kmečkim puntom. Zanimivo je staro mestno jedro z muzejem, ki hrani tudi arheološke izkopanine, najdene v Mostu na Soči, zanimive so tisočletne razvaline gradu na Kozlovem robu. Najlepši spomenik je zagotovo cerkvica sv. Duha na Javorci. V bližini Tolmina je nemška kostnica, v kraju Most na Soči pa velika arheološka najdišča.
Bili smo tudi na sotočju Soče in Tolminke. Tam bi se nam lahko malo čas ustavil, da bi se nadihali svežine in napolnili baterije ob gledanju barvite reke Soče. Ni čudno, da se tam v poletnem času dogaja več festivalov in turisti preplavijo celoten predel ob sotočju. Domačini pravijo, da zanje v sezoni skoraj ni prostora. Za konec smo se sprehodili še po koritih Tolminke in Zadlaščice, ki sta že v vstopu v Triglavski narodni park. Za koga morda malo truda s hojo navzgor, vendar se je obrestovalo.
Ivanka Sluga
je preplavilo prijetno čustvo, saj so nekaj svojega časa namenili jubilantki, gospe Mariji Lovrin, za prijatelje in znance »naša«Mici, za 101. rojstni dan, ji zapeli, voščili, podarili lep šopek in se zadržali v sproščenem klepetu na njenem domu. Pozornosti je bila zelo vesela, zapela je z njimi in se razgovorila. Tudi njeni najbližji so se zahvaljevali za pozornost, ki jo je izkazalo Društvo upokojencev Vrhnika.
Draga Mici, za Vaš visoki jubilej želimo, da vam življenje nakloni še mnogo sončnih dni, vedrega razpoloženja in zdravja.
Društvo upokojencev Vrhnika
Sončki na Reški planini nad Preboldom
S štajerske avtoceste smo se na izvozu za Šempeter usmerili proti Preboldu in se mimo cerkve sv. Pavla obrnili v pobočje Gradišča. Med hribovskimi kmetijami vasi Marija Reka smo se pripeljali do Planinskega doma pod Reško planino in se sprehodili do cerkve Marije Vnebovzete z razgledom na okoliška hribovja.
Od table Krožna učna pot Marija Reka smo šli po cesti, občudovali orjaške lipe in obstali pri tabli s popisom drevesnih vrst in ob geološkem stolpcu s plastmi kamnin, ki se pojavljajo na območju Občine Prebold. Pri Popelovi kapeli smo krenili desno mimo informacijske table za Plezalno steno in na razpotju s ceste sledili markacijam v strmino, ki ni popustila, dokler nas ni steza pripeljala na greben Reške planine med čudovite večdebelne bukve in čez čas na njen 925 m visoki vrh, prepreden s travo in podrtim drevjem. Pose-
dli smo po trohnečih deblih in štorih ter malicali. Nadaljevali smo čez poseke z mladimi smrekami in listavci do smrekovega gozda in ob njegovem robu navzdol do vikenda Mrzličar in se med cvetočimi travami spustili na cesto do kmetije Završnik. Čez dvorišče smo krenili navzgor na pot ob gozdu, na steze v pobočju Tolstega vrha ter uživali v hoji, ki jo je hladil rahel vetrič vse do Počivalnika, kjer smo zavili navzdol do travnikov in hiš ter prišli na cesto ob nekdanji Tekstilni tovarni Prebold. Tam nas je osvežil rahel dež, da smo pohiteli v klanec mimo graščine skozi park do parkirišča, kjer je čakal avtobus.
Na poti domov mi gneča in požar ob avtocesti nista dvignila adrenalina. Zleknjena na sedež sem tavala po poteh na Reško planino in namesto smradu dima vonjala lipe, ki bodo tam gori prav kmalu cvetele. Še bi šla doživet njen vrh, ki me v svoji drugačnosti in zapuščenosti vabi, da bi tam sedela dolgo in se prepričala, če se res tako divje samotno dviga iz Posavskega hribovja, kot se mi je to zdelo tokrat.
Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 22
N OS	Občina Vrhnika
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
\Š
UPOKOJENSKI KOTIČEK
Sončki na Golici
Dan potem, ko je zagorel Kemis, smo se Sončki odpeljali na Jesenice, do vasi Planina pod Golico na nadmorsko višino 950 m. Prve narcise smo opazili v travah nad cesto že med vožnjo.
S hojo proti 1835 m visoki Golici smo začeli po sankaški progi. Pri Korlnovem rovu smo krenili levo navzgor ob slapu in se pod visokimi smrekami dvignili do spodnje postaje žičnice, kmalu prešli gozdno mejo ter čez travno pobočje ob pogledu na Julijce in Zahodne Karavanke premagali strmino do koče pod Golico. Na grebenu smo se obrnili levo do planotasto razširjenega vrha Velika Golica s prepadno severno steno nad dolino Drave, ki je nudil razglede na hribovja do južne-
ga obzorja, na vzhodne Karavanke in Kamniške Alpe ter bele vrhove Julijcev, prepoznali smo tudi katerega v oddaljenih Turah.
Vračali smo po grebenu Krvavke in Male Golice. Na sedlu Suha smo se usmerili proti Marklje-vem rovtu in se ob Savskih jamah, nekdanjih rudnikih železove rude, na katero spominjajo rdeče kamnine ob Črnem potoku, vrnili naaj do mostu pri Korlnovem rovu. Ustavili smo se na pokopališču ob cerkvi sv. Križa, ob grobu alpinista in gorskega reševalca Joža Čopa, nato pa si ogledali še minimundus Alpe v malem, delo slikarja in rezbarja Cena Razingarja.
Sonce se je spustilo nad zahodne vrhove in osvetljevalo Golico ter vasi pod njo, mi pa smo se vozili proti dolini Save, razpoloženi in upravičeno ponosni, saj smo prehodili 14,6 km s 1000 metri
Vandrovke na Menini planini
Zaradi slabega vremena, kakršno je bilo v torek, smo se Vandrovke za spremembo odpravile na pohod v četrtek, 8. junija, na Menino planino. Dva manjša avtobusa in dva vodnika sta nas popeljala proti Gornjemu Gradu. Po postanku za kavo smo pot nadaljevali proti Menini planini, in to do koče. Tam smo izstopili iz avtobusa in se napotili proti Šavnicam in Golemu vrhu. Pot je bila nepopisno lepa, polna gorskih cvetic in zdravilnih zelišč. Nekatere Vandrovke so jih med potjo nabirale. Pašniki so bili polni krav in nekaj konj,
Barjani na Lipniku in Kavčiču
Po nočnem neurju nad Vrhniko in Logatcem smo se zbudili v prijazno in sveže jutro. Sledi sodre so bile vidne predvsem v Logatcu, kjer nas je pot vodila proti Primorski. Zazid je bil izhodiščna točka četrtkovega pohoda, mimo opuščene železniške postaje proti vrhovoma Lipniku (804 m) in Kavčiču (883 m). Veseli in polni energije smo občudovali pozno pomladansko cvetje: odcvetele gorske kosmatince, bele narcise, tam imenovane bedenice, potonike, jesenčke, grebenuše, travniške kadulje, ki krasijo prečudovito naravo. Naš
vodnik Milan, ljubitelj gora, poznavalec rastlin in zgodovine, nam je s svojo pripovedjo in razlago popestril dan. Navdušeni nad videnim in slišanim je pot hitro minila. Veter v laseh, lepo sončno vreme in prečudovit razgled proti morju, Slavniškemu pogorju, Učki nas je napolnilo z energijo.
Naša pot se je končala v vasi Rakitovec, kjer smo se poveselili z našim slavljencem Tonetom in mu zaželeli vse dobro. Naši neutrudni vodniki vedno poskrbijo za naše lačne želodčke. Polni lepih vtisov in dobre volje smo se vrnili domov. Milan, hvala ti za lep dan, prav tako tudi vsem Barjanom za prijetno druženje. Uživajmo in se veselimo teh pohodov, vsakokrat je nekaj posebnega, le videti in opazovati moramo znati. Srečno.
Emi Vinšek
Vandrovke na Mali Plešivici
V torek, 16. maja, smo se Vandrovke z avtobusom odpeljale proti Čičariji do vasi Zagrad, kjer smo izstopile in se odpravile na pohod. Lepo sončno vreme nas je razveseljevalo po poti, ki je bila usmerjena proti Mali Plešivici. Najprej malo asfalta, nato makadamska pot, ki ni bila zahtevna. Skrbno smo poslušali vodnika Milana, ki nam je veliko povedal o tamkajšnjih krajih. Tudi o kraškem vodovodu in o sami gradnji je tekla beseda.
Bolj ko smo se dvigali proti vrhu, več je bilo borovcev in brina. Proti koncu poti je bilo malo vzpona po visoki travi. Ko smo dosegli vrh, je bilo nepopisno lepo: pogled na vse strani neba
proti Hrvaški in Tržaškemu zalivu. Najvišji vrhovi v slovenskem delu Čičarije so Velika Plešivica (908 m), Mala Plešivica (953 m), potem sledijo še Razsušnica, Ostrič, Gorjanski Žabnik ter Slavnik. Najbolj je bilo zanimivo, da je Mala Plešivica višja od Velike. Na vrhu smo si najprej vzeli čas za razgled, nato je sledila kratka malica s počitkom.
Čičarija je kraško hribovje v severovzhodnem delu Istre. Prebivalci so se tradicionalno ukvarjali s pašo ovac, koz in pridelavo brinovega žganja. Čičarija po desetletjih ponovno pridobiva na pomenu. Ljudje so se začeli vračati v vasi. Ponovno so oživeli ljudski običaji. Je odlično izhodišče za kolesarje, pohodnike in izletnike.
Tudi mi smo svoj izlet pripeljali do konca, sledilo je še okusno kosilo v vasi Obrov.
Fani Šurca
ki so nas lepo pozdravljali. Pot je bila prijetna in poučna. Vodnika Elica in Milan sta povedala veliko poučnega. Menina planina je prostorna, večinoma gozdna planota, ki spada h Kamniško--Savinjskim Alpam. Nadmorska višina je od 1200 do 1500 m. Sestavljajo jo večinoma dolomiti in apnenci. Kraško površje je polno brezen, vrtač in kotličev. Ime je dobila po menihih iz gornjegraj-skega samostana, ki mu je nekdaj pripadala.
Dan se je prevesil v popoldanski čas in že smo se zadovoljni z Golega vrha vrnili v Dom na Me-nini. Čakala sta nas okusno kosilo in hladna pijača. Družba je bila razigrana in zadovoljna, a morali smo se odpraviti proti domu. V imenu vseh se še enkrat zahvaljujem Elici in Milanu v upanju, da bomo šli še na kakšno tako lepo pot, kot je bila ta.
Fani Šurca
Zimzeleni iz Kalc na
■	• v v
Lanišče
Ker je bili napovedan soparen, vroč in nevihten torek, 23. maja, sta se vodnika Frenk in Sonja odločila, da misel na Nanos opustimo in se nanj povzpnemo ob ugodnejšem vremenu.
Vodnik Frenk nas je popeljal iz Kalc po stari rimski cesti do utrdbe na Lanišču. Pri tem mu je pomagal dober poznavalec rimske zgodovine Hrušice, Janez Slabe. Imeli smo srečo, da smo pri Vodicah naleteli na arheologe, ki so iskali nove sledi o Rimljanih in z veseljem smo jim prisluhnili. Skrita v gozdu nas je presenetila utrdba Lani-šče: iz sivega kraškega kamna iz četrtega stoletja, ki so jo zgradili Rimljani v okviru poznoantične-ga zapornega sistema. Varovala je rimsko cesto Aquileia-Emona. Mogočnost utrdbe smo dojeli šele, ko smo vstopili vanjo. Janez nam je razložil pomen in vlogo utrdb v rimskih časih ter pokazal nekaj njegovih najdb iz različnih obdobij zgodo-
vine. Po mehki gozdni poti smo nadaljevali pohod po južnem pobočju Srnjaka, najvišjega hriba v logaški občini, in kmalu prišli do točke, na katero so zelo ponosni logaški planinci -razgledi-šča, od koder se pogled razteza vse do Julijskih Alp in velikega dela Ljubljanske kotline. Na robu prepadne stene pod Srnjakom so iznajdljivi planinci najprej odkrušili nekaj skal, nato pa postavili podeste z ograjo, zraven pa med skale vdolbli prostor, kamor so namestili mizo in klopi za kar kakih dvajset »malo manj okroglih«. Razgledišče so dobro zavarovali in pokrili. Čestitke vsem prostovoljcem, ki so postavili zanimivo točko.
Ker smo se ravno tam srečali z logaškimi po-hodniki, smo se zapletli v prijeten klepet in jim čestitali za pridobitev.
Proti jugu in zahodu so že začeli groziti temni oblaki, zato smo pohiteli po drugi strani do naše strehe - avtobusa.
Janezu smo se zahvalili za vse, s čimer nas je obogatil, pa tudi Frenku, ki je povedal marsikaj o razgledniku, ki ga je pomagal graditi.
Mili Jurca
Svizci na Kuclju
Naš majski pohod na Kucelj na Čavnu je bil še posebno zanimiv za peščico pohodnikov, ki smo bili na tem hribu že pred šestnajstimi leti. To je bil namreč naš prvi pohod. Tokrat se nismo vozili v minibusu, saj nas je bilo veliko več kot prvič. Imeli smo smolo, da je bila cesta od Cola proti Predmeji zaradi cestnih del zaprta, zato smo se morali spustiti v Ajdovščino in se po ozki cesti dvigniti na Predmejo. Del poti proti Čavnu smo se peljali z avtobusom, nato pa se »sprehodili« do jutranje kavice v planinski koči Antona Bavčarja. Kmalu je sonce že močno grelo in v nadaljevanju
poti nam je kar prav prišla gozda senca skoraj do vznožja travnatega Kuclja. Čeprav je avrikelj, ki na gosto porašča pobočje Kuclja, že odcvetel, so nas razveseljevali pogledi na drugo cvetje, ki ga tudi ni bilo malo in je imela naša Sonja za vsakega odlično razlago. Z vrha je bil prelep razgled na celotno obzorje in smo lahko preštevali vse vrhove, ki jih že poznamo z naših poti. Spomnila sem se naše prijetne sopotnice Rozalije, ki je pred šestnajstimi leti pri 82 letih kljub zdravstvenim težavam pririnila na vrh in bila presrečna. Zgledujmo se po njej!
Zapisala Stanka Grbec,
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 23
MČOSOpis Občina Vrhnika	©
Številka: 3505-15/2015 (5-08) Datum: 13. 6. 2017
S T A L I Š Č A
do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo vaškega jedra naselja Verd
V nadaljevanju so podane pripombe oz. predlogi, podani v času javne razgrnitve, ter stališča oz. pojasnila:
PRIPOMBA 1: K 60. členu za Verd 18 k točki (2) Dopustni posegi in oblikovanje bi dodala 4. točko, in sicer: »4. gospodarsko poslopje na dvoriščni strani -svinjaki z enokapno streho:
- odstranitev ali prenova, nad njimi se izvede ustreznejša nižja dvokapna streha«.
STALIŠČE 1: Pripomba se upošteva. Odlok se dopolni s predlaganim besedilom.
PRIPOMBA 2: Pripomba na 33. člen odloka: Vzpostavitev originalne razporeditve in velikost okenskih odprtin se mi zdi nesmiselna in neracionalna. Okna sem menjal pred desetimi leti v pritličju. Hkrati sem zamenjal razporeditev okenskih odprtin, glede na notranjo razporeditev prostora. Če bi ponovno vzpostavil originalno razporeditev, bi nastali bistveno večji stroški za okna in opremo prostora, ker sedanje pohištvo ne bi več ustrezalo originalni razporeditvi okenskih odprtin. Poleg tega moramo pogledati tudi na okoljsko problematiko. Vzpostavitev večjega števila okenskih odprtin posledično prinese večjo porabo kurjave in s tem večje onesnaževanje okolja.
STALIŠČE 2: Pripomba se upošteva. Določilo »vzpostavitev originalne razporeditve in velikost okenskih odprtin« se izbriše iz odloka in KNP.
PRIPOMBA 3: Pripomba na 33. člen odloka: Ohranitev vogalnih detajlov rustike, izdelane v ometu, se mi zdi neizvedljiva. V namenu imam toplotno izolirati hišo in sem tudi že kupil toplotno izolacijo. Ne vem, kako si vi predstavljate to izvedbo. Plošče toplotne izolacije se lepi na steno in s tem postopkom se posledično pokrije vogalne detajle rustike. Trenutno stanje vogalnih detajlov je v zelo slabem stanju in jih je težko obnoviti.
STALIŠČE 3: Pripomba se ne upošteva. Fasado je treba energetsko prenoviti skladno s Smernicami za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki jih je pripravilo Ministrstvo za kulturo in jih je treba upoštevati v območjih naselbinske dediščine. Izolacija se izvede s profilacijo vogalnih detajlov. V postopku je treba skladno z določili OPPN pridobiti projektne pogoje ZVKDS. Primer ustrezne izvedbe vogalnih detajlov je objekt, Verd 11.
PRIPOMBA 4: Pripomba na 33. člen odloka: Ponovna vzpostavitev okenskih okvirjev, izdelanih v ometu, je nesprejemljiva. Trenutno ni okvirjev in tudi nimam podatkov, kakšni naj bi bili v preteklosti.
STALIŠČE 4: Pripomba se ne upošteva. Zaradi pomena, ki jih imajo fasade na videz naselja, ki je bilo prepoznano in je varovano kot naselbinska dediščina, je ključno, da se ohranijo značilni detalji. Na objektu so vidni ostanki okenskih okvirov. ZVKDS vam nudi brezplačne nasvete, kako ustrezno izvesti okenske okvirje.
PRIPOMBA 5: Predlogi in vizija preureditve na parcelah 493/4, 701/1: Tako imamo na kmetiji kar nekaj načrtov glede preurejanja objektov, gradnje novih in ureditev okoli le-teh (asfalt).
POJASNILO 5: Urejanje okolice objektov je dopustno v skladu s 14. členom OPPN (ureditvena enota v3 - vaška zazidava). Tlakovanje dvorišča z asfaltno prevleko je dopustno, vendar je treba upoštevati faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) minimalno 30 %; to pomeni: najmanj 30 % parcele, namenjene gradnji, morajo zasedati odprte bivalne površine, ki so zelene,in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Bolj kot asfalt je priporočljivo tlakovanje z betonskimi tlakovci ali utrjena peščena površina.
PRIPOMBA 6: Kmetija v bližnji prihodnosti načrtuje graditi oz. dograditi na kmetijskem gospodarstvu in stanovanjskem objektu naslednje objekte in opraviti preureditve: na parc. št. 493/4: gradnja strojne lope za namen shrambe kmetijske mehanizacije v izmeri 8 x 10.
POJASNILO 6: Gradnja strojne lope za namen shrambe kmetijske mehanizacije na zemljišču s parc. št. 493/4, k. o. Verd je dopustna z upoštevanjem pogojev iz OPPN v 14. členu: dopustna je 50 % zazidanost parcele, namenjene gradnji, odmik 1,5 m od sosednje parcele, odmik 4 m od ceste ter v 75. členu za pomožne kmetijske objekte: »kmečka lopa«.
PRIPOMBA 7: Na parc. št. 493/4: podaljšek strehe na obstoječem hlevu v smeri ceste v obsegu 3 x 30.
POJASNILO 7: Gradnja podaljška strehe na obstoječem hlevu na zemljišču s parc. št. 493/4, k.o. Verd, je dopustna na podlagi PGD z upoštevanjem pogojev iz OPPN (14. člen: dopustna je 50 % zazidanost parcele, namenjene gradnji, odmik najmanj 4 m od ceste oz. odmik, odvisen od projektnih pogojev upravljavca regionalne ceste in drugih pogojev soglasodajalcev).
PRIPOMBA 8: Na parc. št. 493/4: stolpne silose bi zamenjal z ležečimi silosi, ki bi bili na parc. št. 701/1, obstoječe bi odstranil.
POJASNILO 8: Na podlagi 10. člena Odloka o OPPN je mogoča rušitev objektov.
PRIPOMBA 9: Stanovanjski objekt Verd 6: Zaradi dostopnosti v prvo nadstropje je treba postaviti zunanje stopnišče zaradi spremembe v dvostanovanjsko hišo. Stopnišče bi bilo dograjeno iz smeri notranjosti dvorišča in bi bilo pokrito zaradi osebne varnosti in ekonomičnosti (vrisano na skici v prilogi).
POJASNILO 9: Gradnja stopnišča na dvoriščni strani stanovanjskega objekta Verd 6 je po OPPN dopustna.
PRIPOMBA 10: Stanovanjski objekt Verd 6: Nad garažo, ki se drži stanovanjske hiše, bi dvignil etažo za vsaj en meter zaradi boljše uporabnosti pokritega prostora.
POJASNILO 10: Nadzidava dozidanega objekta, v katerem je garaža, je dopustna na podlagi PGD ob upoštevanju pogojev iz OPPN in soglasij soglasodajal-cev. Določila glede višinskih gabaritov in oblikovanja so zapisana v 19. členu in 21. členu odloka.
PRIPOMBA 11: Na parc. št. 701/1: izgradnja silosa za skladiščenje krme za živino, ki bo nadomestil stolpne silose na parc. št. 493/4.
STALIŠČE 11: Pripomba se upošteva. V OPPN se na zemljišče s parc. št. 701/1, k.o. Verd, vriše no-
vogradnjo ležeči silos (betonska ali asfaltna podlaga v izmeri 7 x 50 m) z obvezno zazelenitvijo.
PRIPOMBA 12: Na parc. št. 701/1: izgradnja strojne lope za namen skladiščenja kmetijskih strojev v izmeri 6 x 5.
STALIŠČE 12: Pripomba se ne upošteva. Gradnja strojne lope ni dopustna na območju namenske rabe K1 - najboljša kmetijska zemljišča. Na zemljišču s parc. št. 701/1, k.o. Verd, so že postavljeni objekti, ki se lahko uporabljajo za ta namen.
PRIPOMBA 13: Na parc. št. 701/1: asfaltiranje okolice v izmeri 1000 m2.
STALIŠČE 13: Pripomba se ne upošteva. Asfaltiranje ali drugačno tlakovanje okolice na območju namenske rabe K1 - najboljša kmetijska zemljišča ni dopustno.
PRIPOMBA 14: Univerzitetna ustanova inž. Milana Lenarčič je lastnica zavarovane Kotnik/Lenarči-čeve domačije, na območju katere naj bi bila po novem OPPN predvidena stanovanjska gradnja. Glede tega dejstva vam želim pred odločitvijo o sprejemu OPPN sporočiti, da ustanova stanovanjske gradnje na območju zavarovane domačije ne načrtuje.
STALIŠČE 14: Pripomba se upošteva. Obmo-čj e Kotnikove domačij e se zasnuj e kot znanstveno-raz-iskovalno središče z možnostjo kulturne in turistične ponudbe. Objekti na območju Kotnikove domačije se namenijo družbenim (znanstvenoraziskovalne, izobraževalne dejavnosti), kulturnim, poslovnim dejavnostim (trgovina, storitve), turizmu, gostinstvu in mirni obrti. Mogoča je tudi posebna oblika bivanja -študentski dom, začasno bivanje znanstvenikov.
PRIPOMBA 15: Zato skladno s celovito zasnovo revitalizacije dediščine predlagamo, da se osrednji del območja vaškega jedra, ki vključuje razglašeno kulturno dediščino, v OPPN obravnava kot eno celovito enoto, in ne razdrobljeno po posameznih objektih/ lokacijah.
POJASNILO 15: Območje OPPN - staro vaško jedro Verd se obravnava kot celota in kot del širše okolice. Mora pa vsebovati tudi določila za posamezne objekte, saj je OPPN podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj. Vsebina OPPN je določena s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07).
PRIPOMBA 16: Pri programskih vsebinah je treba upoštevati celovito zasnovo revitalizacije dediščine Vrhnike in širšega porečja Ljubljanice, ki za vaško jedro Verd načrtuje dejavnosti s področij kulture, umetnosti, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izobraževanja in vzgoje, razvoja kreativnih industrij in kulturnega turizma.
POJASNILO 16: OPPN dopušča vse naštete dejavnosti, kar je razvidno iz 9. člena Odloka o OPPN.
PRIPOMBA 17: Predlagana delna rušitev in novogradnje na zavarovanem območju Kotnik Lenar-čičeve domačije z vzpostavitvijo zaprtega tipa stanovanjskega kompleksa s trgovsko-poslovno dejavnostjo ni ustrezna in grobo posega v celovitost vaške zasnove in načrtovano revitalizacijo ter trajno onemogoča dostopnost do kulturne dediščine in zagotavljanje javnega interesa.
STALIŠČE 17: Pripomba se delno upošteva.
Predlagane novogradnje so mogoče, spremeni se namembnost objektov. Območje Kotnikove domačije se zasnuje kot znanstvenoraziskovalno središče z možnostjo kulturne in turistične ponudbe. Objekti na območju Kotnikove domačije se namenijo družbenim (znanstvenoraziskovalne, izobraževalne dejavnosti), kulturnim, poslovnim dejavnostim (trgovina, storitve), turizmu, gostinstvu in mirni obrti. Mogoča je tudi posebna oblika bivanja - študentski dom, začasno bivanje znanstvenikov.
PRIPOMBA 18: Ureditev parka je treba načrtovati skupaj s Kotnik/Lenarčičevo domačijo, katere del je bil v preteklosti. Ureditev nabrežja Ljubljanice s predlaganimi tablami ni ustrezna. Rešitve je treba načrtovati v kontekstu urejanja celotnega poteka struge in 15 m priobalnega območja, ki upošteva tudi dostope na/v reko ter plovni režim in povezavo na kolesarske in pešpoti. Smiselna je povezava parka z zelenimi površinami na levem bregu Ljubljanice ter ureditev komunikacije do osrednjega objekta predstavitve dediščine v Kulturnem centru Vrhnika.
STALIŠČE 18: Pripomba se delno upošteva.
Pri ureditvi parka se zasleduje ohranjanje zgodovinske zasnove parka. Na bregovih Ljubljanice ni novo načrtovanih ureditev, ker je Ljubljanica del Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB), naravna vrednota in Natura 2000. Načrtovanje posegov v vodotok in breži-ne ni dovoljeno, dokler niso posegi predvideni v Upravljavskem načrtu KPLB - ta trenutno še ni pripravljen.
Odlok o OPPN se dopolni z določbo, da je v parku dopustna postavitev samo informacijskih tabel, ki pojanjujejo pomen kulturne dediščine in varovane narave. Druge table niso dovoljene.
Park je že povezan z obstoječimi peš- in kolesarskimi potmi, nove niso načrtovane; prav tako obstaja povezava z levim bregom Ljubljanice - lesen most, ki povezuje park in Verd z Vrhniko.
PRIPOMBA 19: OPPN za prenovo vaškega jedra naselja Verd mora pri načrtovanju prostorskih in urbanističnih rešitev upoštevati tudi širše območje Verda, povezave na celotno vrhniško območje in širšo regijo porečja Ljubljanice, vključno s komunikacijami, javno infrastrukturo, dostopom do kulturne in naravne dediščine za najširšo javnost ter namembnostjo posameznih objektov v luči zagotavljanja javnega interesa ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije. Pri načrtovanju je zato poleg kulturnovarstvenih smernic, ki določajo varovanje in prenovo posameznih objektov/lokacij treba posebno pozornost nameniti prihodnjim vsebinam in programom (revitalizacija, ne zgolj prenova).
POJASNILO 19: OPPN s KNP je občinski podrobni prostorski načrt, ki načrtuje dovoljene posege v omejenem območju. Razvoj širšega območja Verda, glede na celotno občino oz. regijo, je določen v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Ta OPPN omogoča tudi revitalizacijo (npr. umiritev prometa, tržne površine), ne zgolj prenovo.
PRIPOMBA 20: V smislu ohranjanja zgodovinskega pomena starega vaškega jedra in ohranjanja objektov kot varovane stavbne dediščine - Kotni-kova domačija - odločno nasprotujemo gradnji novih stanovanj in parkirnih prostorov. Ne moremo se strinjati, da predlagana dela in posegi spadajo v staro vaško jedro. Ohranitev starega vaškega jedra pomeni, ohranitev domačije in njene okolice.
Predlagamo, da bi obnova Kotnikove domačije potekala tako, da bi se usmerila v turistično dejavnost. Veliko je turistov, ki obiščejo obnovljeno staro mestno jedro v Ljubljani in ljubljanski turistični delavci iščejo turistične zanimivosti v okolici in po vsej Sloveniji. Veliko turistov obišče Muzej v Bistri in prav gotovo bi jih pritegnil tudi ogled Kotnikove domačije.
Strinjamo se z obnovo obstoječih objektov in mirno obrtjo, kot so izdelovalci spominkov, tudi kovači,
trgovinice s spominki. V obstoječem prostoru bi bila lahko tržnica, kjer bi domače gospodinje prodajale svoje izdelke, lokalno pridelano sadje in zelenjavo, lokalno hrano, pecivo.
Tudi napoved, da se predvideva, da bo Slovenijo letos obiskalo okrog sto tisoč gostov z avtodomi, pomeni, da bo tako gibljivih turistov vedno več.
Nujno je, da se Občina Vrhnika poveže s sedanjimi lastniki posestva, jim predstavi naše poglede in se aktivno vključi v napore za pridobivanje turizma v Občini Vrhnika.
STALIŠČE 20: Pripomba se upošteva. Območje Kotnikove domačije se zasnuje kot znanstvenoraziskovalno središče z možnostjo kulturne in turistične ponudbe. Objekti na območju Kotnikove domačije se namenijo družbenim (znanstvenoraziskovalne, izobraževalne dejavnosti), kulturnim, poslovnim dejavnostim (trgovina, storitve), turizmu, gostinstvu in mirni obrti. Mogoča je tudi posebna oblika bivanja -študentski dom, začasno bivanje znanstvenikov.
PRIPOMBA 21: Pripomba na del 27. člena (objekti stavbne kulturne dediščine): »odpiranje strešin s strešnimi okni ali frčadami ni dopustno«. Predlog: Odpiranje strešin s strešnimi okni ali frčadami je pogojno dopustno z mnenjem in soglasjem ZVKD.
STALIŠČE 21: Pripomba se delno upošteva.
Odpiranje strešin s frčadami je dopustno s soglasjem ZVKDS. Odpiranje strešin s strešnimi okni ni dopustno. S strešnimi okni na objektih stavbne dediščine bi tako imenovana tretja fasada izgubila na svoji avtentičnosti, kar bi okrnilo podobo kraja, zaradi česar je bilo naselje prepoznano in je varovano kot kulturna dediščina.
PRIPOMBA 22: Predlog za 42. člen, prva alineja: Dozidave in nadzidave so dopustne do višine stanovanjskega objekta in oz. obstoječe višine in širine gospodarskega objekta v smeri zahodno skupaj z drvarnico, ki bi bila po prenovi del gospodarskega objekta z istim slemenom in tlorisom strehe.
STALIŠČE 22: Pripomba se upošteva. Besedilo prve alineje se izbriše iz OPPN.
PRIPOMBA 23: Predlog za 44. člen, druga alineja: Odstranitev kozolca je dopustna v primeru, ko statični izračun pokaže nevarnost za konstrukcijo med zimsko obremenitvijo strehe.
STALIŠČE 23: Pripomba se upošteva. Odlok o OPPN se dopolni s predlaganim besedilom.
PRIPOMBA 24: Predlog za 73. člen (ograje): Obvladovanje nevarnega psa - V drugem odstavku 12. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2) piše: »Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom«.
STALIŠČE 24: Pripomba se delno upošteva.
73. člen Odloka o OPPN določa višino in oblikovanje medsosedske ograje. Medsosedske ograje niso namenjene skrbništvu nevarnih psov, ampak razmejujejo in ograjujejo posestva. Urejanje medsosedskih odnosov in prostorskega videza določenega območja je v skupnem javnem interesu in ga določa občina v prostorskih aktih.
Zakon o zaščiti živali pa ureja skrbništvo nevarnega psa in določa, da je za nevarnega psa treba zagotoviti ograjen prostor z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, in to ni nujno medsosedska ograja, ampak je lahko posebej ograjen prostor za nevarnega psa na posestvu (npr. pesjak). Odlok se dopolni z možnostjo postavitve pomožnega objekta za lastne potrebe - pesjaka.
PRIPOMBA 25: Predlog za 76. člen (objekti za oglaševanje): Upoštevati je treba Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 ...), Pogoje za opravljanje dejavnosti in za poslovne prostore: »Označba obratovalnice oziroma poslovnega objekta je obvezna za trgovino, specializirano trgovino, gostinski objekt ali za obratovalnice, ki opravljajo prodajo kot dopolnilno dejavnost za zaokrožitev storitve stranki v frizerskem, kozmetičnem salonu in podobnih storitvah.« Na zunanji strani takega objekta/prodajalne ali obratovalnice bi na vidnem mestu moral biti napis z navedbo firme, sedežem trgovca in morebitnim imenom prodajalne. Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno mora biti tudi urnik obratovalnega časa prodajalne; prodajalec oziroma trgovski poslovodja mora v prodajalni nositi priponko z navedbo njegovega osebnega imena in funkcije (prodajalec oziroma poslovodja), ki jo opravlja.
POJASNILO 25: Oglaševanje oz. označevanje dej avnosti v obj ektu j e mogoče, in sicer s prostostoj ečimi informacijskimi tablami na zemljišču objekta, kjer se opravlja dejavnost oz. z izveski na fasadi objekta.
PRIPOMBA 26: Pripomba na 78. člen (urbana oprema). Nemudoma je treba odstraniti fizično oviro na mostu čez Ljubljanico pri hišni št. Verd 14, saj grobo krši navodila Direkcije za ceste RS o gabaritih poti za invalide ter kolesarskih poti.
POJASNILO 26: Pripomba ni predmet OPPN. Pripomba bo posredovana Oddelku za okolje in komunalo Občine Vrhnika.
PRIPOMBA 27: 80. člen (Kotnik - Lenarčičev park EUP VR_1281) se dopolni z naslednjimi predlogi: v parku se uredi stalna razstava likovnih del slikarjev Mateja Sternena in Jožefa Petkovška, ki bodo nameščena na ustrezno protikorozijsko zaščitene kovinske panoje, ki bodo tudi odporni proti sili telesa odraslega človeka.
STALIŠČE 27: Pripomba se ne upošteva. Park zaradi svojega premajhnega obsega ter zgodovinske zasnove ni primeren za postavitev stalne razstave s panoji. Predlagamo, da se panoje postavi ob predvideni pešpoti v zelenem pasu ali pa na zunanjih oz. zelenih površinah Kotnikove domačije.
PRIPOMBA 28: 80. člen (Kotnik - Lenarčičev park EUP VR_1281) se dopolni z naslednjimi predlogi: v park se blizu spomenika padlim med NOB postavi bronasti doprsni kip (v merilu 1 : 1) znanega Verjana in narodnega heroja iz NOB Toneta Vidmarja Luke, ki je leta 1949 tudi odkril omenjeni spomenik v parku.
STALIŠČE 28: Pripomba se ne upošteva.
Postavitev novega kipa, kljub vsebinski kompatibil-nosti, zaradi likovne zasnove in kiparske vrednosti obstoječega spomenika ne sodi v bližino obstoječega spomenika NOB. Poleg tega je park premajhen za vsa predlagana obeležja (spomenik NOB, kapelica in kolo). Predlagamo, da se za postavitev doprsnega kipa Tonetu Vidmarju Luki poišče na Verdu primernejši prostor. Postavljanje obeležij in kipov mora biti premišljeno. Predlagamo pripravo projekta za izvedbo ureditve parka z vso parkovno opremo in spomeniki na podlagi idejne ureditve iz OPPN.
PRIPOMBA 29: 81. člen (Zeleni pas EUP VR_1992) naj se odstrani iz osnutka OPPN za predmetni del Verda.
STALIŠČE 29: Pripomba se ne upošteva. Zeleni pas EUP VR_1992 je določen v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika kot protihrupna zaščita med stanovanjskim delom naselja in gospodarsko cono. To je bila zahteva Ministrstva za zdravje. V območju je mogoča ureditev pešpoti oz. kolesarske
poti, ki bi povezovala regionalno cesto in cesto proti kamnolomu Verd. Mogoča je tudi postavitev urbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.), otroških igral, kovinskih panojev za razstavljanje slikarskih ali fotografskih del.
PRIPOMBA 30: Prav tako naj se odstrani iz OPPN zeleni pas EUP VR_1991 ZD, ker je popolnoma nepotreben, kot tak občutno zmanjšuje vrednost in funkcionalnost parcele in je za lastnika popolnoma nerazumljiv in nedopusten.
POJASNILO 30: Pripomba se ne nanaša na OPPN. Enota urejanja prostora VR_1991 (ZD) ni v območju OPPN Verd. Zeleni pas EUP VR_1991 je določen v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika kot protihrupna zaščita med stanovanjskim delom naselja in gospodarsko cono. To je bila zahteva Ministrstva za zdravje.
PRIPOMBA 31: Pripomba na cestni profil Verd F-F Verd 22: Skica ponazarja širše cestišče od obstoječega in širitev zopet posega v zasebno zemljišče, s čimer se lastnik ne strinja. Širše ceste vedno pomenijo oz. so pogoj za višje hitrosti vozil. Tega pa krajani Verda ne sprejemamo. Cona 30 je glede na dejansko stanje oz. dejanske hitrosti zgolj fikcija in mrtva črka na papirju.
STALIŠČE 31: Pripomba se ne upošteva. Prikazan cestni profil F-F je izdelan na geodetskem posnetku z vrisanimi parcelnimi mejami in ne posega v zasebno lastnino. Prikazan cestni profil cestišča je obstoječ profil cestišča na tem prerezu, mere so obstoječe.
Župan Stojan Jakin, l. r.
Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004, 338/2007 in 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2017 (Naš časopis, št. 444, z dne 19.12. 2016) ter Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme de minimis pomoči, št. 441-35/2015, z dne 13. 4. 2015, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA LETO 2017
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika in sredstev Območne obrtno-podje-tniške zbornice Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2017.
II.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Skupna višina razpisanih sredstev je 30.000 EUR, od tega zagotavlja Občina Vrhnika 25.000 EUR, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 EUR.
Sredstva Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis - gospodarstvo.
III.	UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so majhna podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja.
Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
Sredstva se ne dodeljujejo:
-	podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in ak-vakulture,
-	podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz
seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ter v primeru, če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
-	podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,
-	podjetjem, ki so opredeljena, kot podjetja v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	podjetjem, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev,
-	za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice,
-	za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju.
IV. UKREPI IN POGOJI
1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ a. Namen in pogoji financiranja
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij:
-	stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa, graditev ali preureditev poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa in posodobitve opreme,
-	stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in
-	stroške nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-hov-a, nepatentnega tehničnega znanja).
Med upravičene stroške investicij ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti.
Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investicij v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih investicij oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna.
b.	Upravičenci
Za subvencijo dela obrestne mere kredita lahko zaprosijo samostojni podjetniki posamezniki, majhna podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencija,
-	amortizacijski načrt kredita,
-	dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke.),
-	predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kakšen delež je dobil iz drugih virov.
Skupna višina sredstev ne sme preseči 15% upravičenih stroškov investicije.
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d. Pogoji za dodelitev sredstev
Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017.
Subvencija se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se največ 2,5-odstotne točke (60% subvencije je iz sredstev Občine Vrhnika, 40% subvencije je iz sredstev OOZ Vrhnika), do višine posojila 42.000,00 EUR. Če prosilec ni član OOZ Vrhnika, subvencijo dodeli le Občina Vrhnika do višine 1,5 odstotne točke.
delež subvencije ne sme presegati 50 % obresti posojila.
2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH
a. Namen in pogoji financiranja
Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitvi na določeni razstavi.
Sredstva se dodelijo za naslednje upravičene stroške:
-	stroške najetja sejemskega prostora/stojnice,
-	stroške postavitve sejemskega prostora/stojnice,
-	stroške delovanja sejemskega prostora/stojnice.
b) Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec.
c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave,
-	pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/stojnice,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi, ni dobil državne pomoči oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, druga potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v poglavju iz poglavja V,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d. Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017.
Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25 % upravičenih sredstev, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa do 25 % upravičenih sredstev oz. največ posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2017.
3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnega teoretičnega in praktičnega znanja, ki je potrebno pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške:
-	stroške kotizacije seminarjev,
-	stroške inštruktorja,
-	potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo,
-	druge tekoče stroške,
-	stroške udeležencev usposabljanja.
b.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so se ali bodo usposabljala sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene za pridobitev dodatnega znanja za potrebe dela.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 24
MČOSOpis Občina Vrhnika	^ ^ „»oj;::: ©
-	podatke o prosilcu (naziv podj etj a ali samostoj nega podjetnika),
-	podatke o udeležencu (ime in priimek, status - zaposlen, samostojni podjetnik),
-	dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, druga potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami),
-	pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je, kolikšen delež in iz katerih virov,
-	obvestilo o identifikacij i in razvrstitvi dej avnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d. Pogoji za dodelitev sredstev
Pomoč za pridobitev katerekoli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2017/2018, za druga usposabljanja pa za tista, ki so se ali se bodo izvajala v obdobju od 1.10. 2016 do 30. 9. 2017.
Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju Občine Vrhnika. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pomoč dodeljuje samo samostojnim podjetnikom ali pa zaposlenim pri pravnih osebah, če so ustanovitelji te pravne osebe, ki mora biti članica OOZ.
Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi za zaposlene delavce.
Občina dodeli posameznemu prosilcu do 17,5 % upravičenih stroškov, če pa je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam, pa 22,5% upravičenih stroškov, Območna obrtno-podjetniška zbornica pa do 17,5 % upravičenih stroškov oz. največ posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predvideni članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2017.
4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV
a.	Vir sredstev
Sredstva za ta ukrep zagotavlja Občina Vrhnika.
b.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov s strani delodajalca.
Sredstva se namenijo za naslednje upravičene stroške:
-	strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ , prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo). Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane
plače, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, regres za letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega.
c.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala.
Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje prejšnjih dvanajstih mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je treba sredstva vrniti.
Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika.
d.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi,
-	obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali,
-	fotokopijo prve plačilne liste. Če je na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja
V,
-	dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu,
-	dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni:
-	potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali
-	izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas,
-	pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
e.	Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1.10. 2016 do 30. 9. 2017. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5 % upravičenih stroškov.
Sredstva se dodeli v letu 2017 v enkratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana v obdobju enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača).
Če se v nadaljnjih mesecih plača zaposlenemu zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev - Občini Vrhnika.
Če se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva vnaprej.
V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE
1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK
Prijava na razpis se začne 3. 7. 2017 in konča 2. 10. 2017.
Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov:
OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360, Vrhnika
ali osebno na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika.
Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2017« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani.
2. KOMISIJA
Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa, bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju.
Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je treba predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
Odpiranje prispelih vlog ne bo javno.
V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet javnega razpisa.
Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, bo komisija izločila.
Komisija bo v petih dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo najkasneje v roku 8 dni.
Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa.
Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti.
VI. KONČNE DOLOČBE
Če po odpiranju vlog in izračunu subvencij komisija ugotovi, da je za pripadajočo subvencijo premalo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredstva razdelijo v ustreznem sorazmernem deležu tako, da vsi prosilci pridobijo enak odstotek subvencije.
Prosilci bodo upravičeni do sredstev OOZ Vrhnika le v primeru, če imajo poravnano zapadlo članarino do dneva oddaje vloge.
Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela. cankar@ozs.si
ter Občini Vrhnika, tel. št. 01/755-54-21 (Erika Červek).
Številka: 430-21/2017-3 (3-03) Datum: 6. 6. 2017
OBČINA VRHNIKA ŽUPAN
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r.
OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Simon HLEBEC, l.r.
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ--C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), v povezavi s 35. členom Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), je župan Občine Vrhnika sprejel
SKLEP
o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka
o občinskem lokacijskem načrtu za trgovini z živili Hofer na Vrhniki
1. člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN)
1)	Pobuda se nanaša na spremembo Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Ur.l. RS, št. 54/07). Veljavni občinski lokacijski načrt je predvidel gradnjo trgovine Hofer s pripadajočo prometno, komunalno, energetsko, in drugo infrastrukturo, ureditev zunanjih površin ter vodnogospodarskih ureditev. Izvedene so vse ureditve predvidene z veljavnim prostorskim aktom, z izjemo dopustne dograditve trgovskega objekta na zahodni strani objekta.
2)	Pobudo za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev sta podala investitorja sprememb in dopolnitev, podjetji FE trading trgovina d.o.o., Leskoškova cesta 2, Ljubljana in Kering S2 d.o.o., Vodnikova cesta 71, Ljubljana.
3)	Pobudnika želita na zemljiščih v območju veljavnega lokacijskega načrta umestiti mali samopostrežni bencinski servis in dodatni trgovski objekt.
4)	Območje predlaganih sprememb spada po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 - popr., 92/14
-	popr., 53/15, 75/15 - popr. ) v druga območja centralnih dejavnosti (CD). Predlagana objekta oz. dejavnosti so skladne z namensko rabo prostora.
5)	Razlogi za pobudo so:
-	Postavitev novega trgovskega objekta velikosti cca.
1000 m2,
-	Postavitev malega samopostrežnega bencinskega servisa.
2.	člen (območje OPPN)
1)	Območje leži na severovzhodnem delu Vrhnike in zajema zemljišča s parc. št. 2725/4, 2727/8, 2937/13, 2937/11, k.o. Vrhnika.
2)	Območje sprememb in dopolnitev prostorskega akta se lahko v postopku priprave spremeni.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
1)	Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi :
-	prikaza stanja prostora,
-	Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 -popr., 92/14 - popr., 53/15, 75/15 - popr. ),
-	Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Ur.l. RS, št. 54/07,
-	investicijskih namer investitorja prostorskega akta,
-	smernic nosilcev urejanja,
-	drugih strokovnih podlag, v kolikor se izkaže potreba.
2)	Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
4.	člen
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki se vodi v naslednjih fazah:
(glej preglednico)
5.	člen
(nosilci urejanja prostora)
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so:
1.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana;
2.	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana;
3.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
4.	DARS; Družba za avtoceste v RS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje
5.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;
6.	Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana;
7.	Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana;
8.	Komunalno podjetje Vrhnika d.d. (Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin), Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika;
9.	Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika;
10.	Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo
11.	Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne.
6.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN)
Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb prostorskega akta ter stroške objav zagotavljata investitorja sprememb in dopolnitev.
7.	člen (objava)
Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Št: 3505 - 5/2017 Vrhnika, dne 19. 6. 2017
Župan Občine Vrhnika
Stojan Jakin, l.r.
Številka: 3505-14/2015 (5-08) Datum: 19. 6. 2017
S T A L I Š Č A
do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Hrib - Gradišče)
V nadaljevanju so podane pripombe oz. predlogi, podani v času javne razgrnitve, ter stališča oz. pojasnila:
PRIPOMBA 1: Podajamo pripombe na neupoštevane pobude na lokaciji Hrib 9, Vrhnika (parc. št. 1847/8, k.o. Vrhnika): Sprememba namembnosti objekta (kozolec) v stanovanjski objekt in povezati z osnovnim objektom, dvig strehe v etažo; glede na 10. člen, 1. alinejo in 3. alinejo odloka in ureditveno enoto V-2: predlagamo spremembo naklona strehe.
STALIŠČE 1: Pripomba se ne upošteva. Predlagana pobuda za spremembo namembnosti objekta
(kozolec) v stanovanjski objekt, povezava z osnovnim objektom ter dvig strehe v etažo ni sprejemljiva in ni v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Kozolec je pomožni kmetijski objekt. Pomožni objekt ni zgrajen s statičnim izračunom konstrukcije in ni objekt za bivanje. Pomožnih objektov zaradi enostavnosti in nezahtevnosti konstrukcije, ni mogoče spreminjati v stanovanjskega - bivanjskega. Prav tako se pomožnega objekta ne sme nadgrajevati za eno etažo.
PRIPOMBA 2: Ureditev dovoza iz pešpoti (po parceli 2910) do kozolca, nova škarpa (podporni zid); glede na 36. člen, 2. alineja odloka gradnja podpornega zidu v etažah ni mogoča zaradi prostorske stiske (bližine objekta). Gradnjo podpornega zidu v enem delu smo predlagali, ker se obstoječi kamniti zid kruši. Predlagamo, da se zgradi podporni zid v enem kosu, ki bo ozelenjen.
PRIPOMBA 2: Pripomba se upošteva. Možna je ureditev dovoza po zemljišču s parc. št. 2910, k.o. Vrhnika, v širini najmanj 3,5 m. Ker zemljišče s parc. št. 2910, k.o. Vrhnika, nima zadostne širine, se območje potrebno za izvedbo dovoza širi na sosednja zemljišča.
Če je podporni zid potreben za dostopno cesto, je lahko višji od 1,20 m. Dopolni se 36. člen odloka. Zid mora biti izveden z opaženjem na način, da je zunanji del zidu kamnit. Naknadno oblaganje zidu s kamnitimi ploščami ni dopustno.
PRIPOMBA 3: Istočasno predlagamo ureditev občinske poti, ki meji na parcelo. Ker je pot neosvetljena, makadamska, ima neurejeno odvodnjavanje in zaradi bližine gostinskega obrata tudi pogosto prehodna predlagamo v sklopu rekonstrukcije poti ureditev javne razsvetljave na podlagi 36. člena, 3. alineja odloka.
STALISČE 3: Pripomba se upošteva. OPPN se dopolni z določbo, da je potrebno urediti pešpot s tlakovanjem, gradnjo stopnišča na strmem delu poti, odvodnjavanjem in javno razsvetljavo.
PRIPOMBA 4: Podaljšati streho nad teraso 5x7 m; namen pokrivanja terase oz. podaljšanja strehe je zaradi zaščite pred naravnimi pojavi. Sicer OPPN ne določa pogojev za postavitev nadstreška nad teraso.
POJASNILO 4: V tem primeru je terasa betonska plošča nad prizidkom k osnovnemu objektu. Podaljšanje strehe osnovnega stanovanjskega objekta nad prizidek je dopusten v skladu z določbo zapisano v prvem odstavku 18. člena: »Dozidani ali nadzidani del objekta je treba oblikovno povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina pa morajo biti enaki.«. V skladu z veljavno gradbeno zakonodajo je izvedba strehe nad obstoječim prizidkom s podaljšanjem osnovne strehe možna samo z gradbenim dovoljenjem in ne kot izvedba enostavnega objekta - nadstreška. Enostavni in nezahtevni objekti so namreč samo pritlični.
PRIPOMBA 5: Nov pomožni objekt lopa 7x7 m; predlagamo nov pomožni objekt lopa bruto površine 15 m2.
POJASNILO 5: OPPN v 31. členu dopušča gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe -lope do 15 m2.
PRIPOMBA 6: V 47. členu je napisano: »Na zeleni površini s parc. št. 1900/1 (severno od objekta Gradišče 11) niso dopustne novogradnje objektov, razen gospodarske javne infrastrukture, medsoseskih ograj in pomožnih objektov za lastne potrebe.«.
Omenjena dikcija na parceli št. 1900/1 je v neskladju s sedanjo namembnostjo parcele. Parcela št. 1900/1 je bila namenjena zazidavi stanovanjskega objekta. Vseskozi smo plačevali davek občini Vrhnika za zazidljivo parcelo. Z uvajanjem OPPN je parcela št. 1900/1 namenjena za izgradnjo pomožnih objektov, novogradnje pa niso dopustne, del parcele pa je namenjen zelenim površinam. S to dikcijo se ne strinjam in predlagam, da se omenjena parcela obravnava kot zazidljiva parcela namenjena izgradnji novega stanovanjskega objekta.
STALIŠČE 6: Pripomba se delno upošteva. Vrisana zelena površina ostane v OPPN, ker je pogoj za ohranjanje vedute na cerkev z župniščem, ki je prepoznana kot kvaliteta v prostoru. V OPPN na preostanek zemljišča s parc. št. 1900/1, k.o. Vrhnika, se vriše novogradnja - stanovanjska hiša.
PRIPOMBA 7: Nadstrešek nad stopniščem: Glede zavrnjene pobude za postavitev nadstreška nad stopniščem bi rad pojasnil, da je nadstrešek na opisanem delu stavbe v preteklosti deloma že obstajal, ker je bilo na tem delu stavbe pokrito zunanje stranišče. Odstranjeno je bilo preden sem postal lastnik stavbe (glej »beli« del fasade ob ohranjenem levem oknu slike hiše v KNP).
STALIŠČE 7: Pripomba se upošteva. V OPPN se v 27. člen doda dopustnost izgradnje nadstreška nad stopniščem.
PRIPOMBA 8: V grafični prilogi Prometna situacija ni vrisan uvoz na zasebno parcelo objekta Hrib 7a (parcela 1848/6).
STALIŠČE 8: Pripomba se upošteva. V grafični prikaz 6.1 Prometna situacija se vriše uvoz na zemljišče s parc. št. 1848/6, k.o. Vrhnika.
PRIPOMBA 9: 26. člen: Voljčeva 7 ni v območju OPPN. Pogoji se nanašajo na Hrib 7a.
STALIŠČE 9: Pripomba se upošteva. Pogoj iz 26. člena odloka, ki se nanaša na Objekt Voljčeva 7 se doda v 27. člen k določbam za Objekt Hrib 7a.
PRIPOMBA 10: Prosim za uskladitev 26. člena OPPN glede vrste objekta s prilogo upoštevanosti pobud (3.4.21) za naslov Hrib 7a. Želim, da se glede vrste dovoljene gradnje upošteva dovoljena gradnja garaže. Zaradi vzdrževanja vozila na električni pogon je toplotno izoliran objekt bistveno primernejši. Na navedenem prostoru je tovrsten objekt, na podlagi katerega je podano dovoljenje za nadomestno gradnjo, obstajal. (glej priloženo sliko).
STALIŠČE 10: Pripomba se delno upošteva. Pogoj iz 26. člena napačno zaveden pod objekt Voljčeva 7 se prenese v 27. člen med določila za Hrib 7a.
Objekt samostojne garaže s toplotnoizoliranimi zidovi na 1 m dvignjenem zemljišču - platoju ni dopusten. Garažni objekt bi popolnoma spremenil ulično zaznavo objekta Hrib 7a. Sklicevanje na ostanke sledov strehe starega prizidka ni primerljivo, saj je evidentno, da je ta bil 1 m nižje in ni zakrival fasade objekta Hrib 7a do še v nadstropju. Poleg tega garaža kot samostojen objekt v območju naselbinske dediščine ni dovoljena.
PRIPOMBA 11: Želel bi dodatno pojasnilo glede 2. alineje 3. točke 27. člena OPPN-ja, ki omenja rekonstrukcijo strehe na objektu Hrib 7a. KNP v Katalogu usmeritev na območju KNP in OPPN navedeni objekt obravnava kot Evidenčno enoto 28. Rekonstrukcije ostrešja ne omenja. Glede oblikovanja strešine in fasad piše, da morata biti poenoteni s sosednjim objektom, na katerega se omenjeni objekt pripenja. Enaka usmeritev je podana tudi za sosednjo stavbo (evidenčna enota 29, Voljčeva 20). Podane smernice so namenjene ohranitvi videza enotnega objekta. V 5. točki 26. člena OPPN-ja, ki obravnava objekt na Voljčevi 20, navedena usmeritev iz KNP-ja ni citirana. Ker sta objekta glede oblikovanja strešine glede višine in
naklonov že usklajena, menim, da je 2. alineja 3. točke 27. člena OPPN-ja nepotrebna, oziroma jo je treba preoblikovati in tako preoblikovano vključiti tudi v 5. točko 26. člena OPPN-ja.
STALIŠČE 11: Pripomba se upošteva. Določba 2. alineje 3. točke 27. člena odloka se izbriše. Popravi se tudi tekst v KNP.
PRIPOMBA 12: Ob natančnejšem pregledovanju Kataloga evidenčnih enot sem opazil, da je k evidenčni enoti 29 (Voljčeva cesta 20) napačno pripisan element Detajl vhodnega portala v dvorišču, ki je fotografiran na spodnji levi sliki v razdelku POSEBNOSTI: fotografije ali skice. Element pripada hiši na naslovu Hrib 7a, evidenčna enota 27. Posledično je treba spremeniti tudi KNP, kjer je pri evidenčni enoti 29 omenjen kamnit portal v pritličju. Hiša na Voljčevi 20 ima le kamnit portal v nadstropju (vhodni portal) vzhodne fasade.
STALIŠČE 12: Pripomba se upošteva. Katalog evidenčnih enot se popravi. Fotografija »Detajl vhodnega portala v dvorišču« se prenese k evidenčni enoti 27.
PRIPOMBA 13: Za objekt Hrib 6 in 7 smo različni lastniki, zato hkratna rekonstrukcija ni možna. Ali višinski gabarit in oblikovanje strešine objekta Hrib 7 ni ustrezno? Namreč oblika objekta je takšna kot je bila prvotno zgrajena, to je že cca 130 let. Objekt je oblikovan po splošnih določilih iz 21. člena osnutka odloka. Menimo, da poenotenje objekta Hrib 6 z objektom Hrib 7 ni ustrezno oz. možno.
STALIŠČE 13: Pripomba se upošteva. Druga točka 27. člena odloka se zbriše. Popravi se tudi KNP.
PRIPOMBA 14: 26. člen objekt Voljčeva 8 - napačno! Pravilno je objekt Hrib 8.
STALIŠČE 14: Pripomba se upošteva. Ponovno se preverijo vse hišne številke in določbe v OPPN, ustrezno se popravi in razvrsti po členih.
PRIPOMBA 15: KNP (EŠ 22 - Hrib 8): Prosimo, da se briše iz dokumenta, da je potrebno prizidek porušiti pri rekonstrukciji. Objekt je bil rekonstruiran in prizidek zgrajen na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja (priloga) št. 351-224/2014-19 (211) z dne 10. 3. 2015, pravnomočno 8. 4. 2015.
STALIŠČE 15: Pripomba se delno upošteva. Dovoljen poseg na objektu iz gradbenega dovoljenja (balkoni) ni identična s posegom na objektu (prizidek s streho). V KNP se zapiše, da je dovoljen poseg skladno z gradbenim dovoljenjem.
PRIPOMBA 16: Zanima me zakaj je bilo prekvalificirano zemljišče 1858/6, k.o. Vrhnika, iz zazidljivega stavbnega zemljišča v zelene površine z namensko rabo ZD? Imam lokacijsko mnenje, kjer piše da je 60 % zazidljive parcele 40 % pa nezazidljive. Predlagam, da se vrne parcela nazaj v zazidljivo 60 % : 40 %.
POJASNILO 16: Pripomba se delno upošteva.
Namenska raba zemljišča je določena v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, ki je začel veljati 3. 5. 2014. Namenska raba je bila spremenjena iz stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo v zelene površine zaradi strmega terena, ki ne dopušča gradnje stavb. V OPPN se ravni del zemljišča opredeli kot zemljišče, kjer je možna gradnja pomožnih objektov. Posegi v strmi del zemljišča niso dovoljeni.
PRIPOMBA 17: Napaka na parcelni številki: Na evidenčnem listu št. 8 v rubriki »Parcela« sta navedeni parcelni številki 2961/1 in 2961/2, ki nista v moji lasti.
STALIŠČE 17: Pripomba se upošteva. Popravi se navedbe parcel na evidenčnih listih v KNP.
PRIPOMBA 18: Napaka na parcelni številki: Na evidenčnem listu št. 8, v rubriki »Številka stavbe« manjka številka 3218.
STALIŠČE 18: Pripomba se upošteva. Popravi se navedba številk stavb na evidenčnem listu 8 v KNP.
PRIPOMBA 19: Dopolnitve in predlogi na Konservatorski načrt za prenovo Hrib - Gradišče (št. 41008-15), ki se nanašajo na Evidenčno enoto 8 (Voljčeva cesta 13), stran 33: Objekt 1 (hiša), št. stavbe: 139: V pritličju imamo dvokrilna, v prvem nadstropju pa enokrilna okna. Kako se ravnati pri obnovi? Ali moramo ohraniti sedanje stanje ali je potrebno poenotiti z dvokrilnimi?
POJASNILO 19: Obstoječa enokrilna okna v nadstropju se lahko ohranjajo, lahko pa se jih tudi zamenja z dvokrilnimi. OPPN se dopolni s tako določbo.
PRIPOMBA 20: Objekt 1 (hiša), št. stavbe: 139: Možnost montaže konzolnega nadstreška nad vhodnimi vrati. Le-ta bi zaščitil vhodni portal ter vhodna vrata.
STALIŠČE 20: Pripomba se ne upošteva. Kon-zolni nadstreški za območje niso značilni in objekt je varovan kot objekt profane stavbne dediščine.
PRIPOMBA 21: Objekt 2 (gospodarsko poslopje), št. stavbe: 253: Možnost dozidave na eno stran strehe frčade, na drugi strani pa strešna okna.
STALIŠČE 21: Pripomba se ne upošteva. Odpiranje strešin na objektih stavbne dediščine je možno samo s klasičnimi frčadami. Strešna okna niso dovoljena.
PRIPOMBA 22: Objekt 2 (gospodarsko poslopje), št. stavbe: 253: V prvem nadstropju predvidevamo prenovo v stanovanjski in poslovni del. V tem nadstropju objekt na severni in južni strani nima oken. Želeli bi, da je možnost graditve le-teh, saj bo le tako nadstropje uporabno. Na cestni strani objekta sta v prvem nadstropju dve veliki odprtini (dolžina vsaka po 3 m, višina vsaka po 2,5 m), ki ju ločuje opečnata mreža (2,5 x 3,5 m). Velikost odprtin bo potrebno prilagoditi tako, da bo prvo nadstropje lahko uporabno.
STALIŠČE 22: Pripomba se upošteva. Dopustna je sprememba pretežnostne namembnosti objekta v storitvene dejavnosti ali v javni program. Manjšemu delu gospodarskega objekta (do 50 %) je dopustna sprememba namembnosti v stanovanjsko ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih mest. Dopustna je zapolnitev dveh večjih odprtin z opečnato mrežo po vzoru manjših odprtin in zasteklitev vseh štirih odprtin z notranje strani.
PRIPOMBA 23: Objekt 2 (gospodarsko poslopje), št. stavbe: 253: Z vzhodne (dvoriščne) strani možnost namestitve panoramske stene.
STALIŠČE 23: Pripomba se ne upošteva. Odstranitev sedanje stene in namestitev panoramske stene bi bistveno spremenila izgled objekta, ki je varovan kot objekt stavbne dediščine.
PRIPOMBA 24: Objekt 2 (gospodarsko poslopje), št. stavbe: 253: Možnost namestitve konzolnega nadstreška nad vhodom.
STALIŠČE 24: Pripomba se ne upošteva. Kon-zolni nadstreški za območje niso značilni in objekt je varovan kot objekt profane stavbne dediščine.
PRIPOMBA 25: Objekt 2 (gospodarsko poslopje), št. stavbe: 253: Možnost dozidave kolenčnega zidu.
STALIŠČE 25: Pripomba se ne upošteva.
Objekt je varovan kot profana stavbna dediščina in
FAZA	OKVIRNI ROKI
Sklep o začetku postopka	Junij 2017
Osnutek prostorskega akta	Julij 2017
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora	Avgust 2017
Obvestilo o CPVO	
Dopolnitev osnutka prostorskega akta	September 2017
Javno naznanilo	September 2017
Javna razgrnitev in javna obravnava	Oktober 2017
Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti	November 2017
Priprava predloga prostorskega akta	November 2017
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora	December 2017
Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem	Januar 2017
Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu	Februar 2017
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 25
MČOSOpis Občina Vrhnika	^ ^ „».j;::: ©
zato se ohranja značilnost sedanjega stanja. Višji ko-lenčni zidovi za gospodarske objekte niso značilni.
PRIPOMBA 26: Postavitev čebelnjaka: Načrtovana je gradnja enostavnega lesenega objekta - čebelnjaka v arhitekturni tipiki za slovenski čebelnjak, na parcelni številki 1984 ali *279. Dimenzije: max. bruto površina 20 m2 in višina najvišje točke 3 m.
STALIŠČE 26: Pripomba se ne upošteva. V območju mestnega jedra ni dovoljena gradnja objektov za rejo živali.
PRIPOMBA 27: Postavitev ute: Načrtovana je gradnja enostavnega lesenega objekta - vrtna uta na parcelni št. 1954 ali *279. Dimenzije: max. bruto površina 15 m2 in višina najvišje točke 3 m.
POJASNILO 27: OPPN že dovoljuje postavitev vrtne ute.
PRIPOMBA 28: Postavitev cestnega ogledala: Ker imamo z dvorišča nepregleden izvoz na ulico (Voljčevo), je nujna postavitev cestnega ogledala z oglednim kotom vsaj l8o°.
POJASNILO 28: Pripomba ni predmet OPPN. Posredovana bo na Oddelek za okolje in infrastrukturo.
PRIPOMBA 29: Parkiranje pred hišo (Objekt 1): Omogočiti legalno parkiranje pred hišo (Objekt 1) z omejenim časom za stanovalce Voljčeve 13 in njenih obiskovalcev. Talne oznake za parkiranje z omejenim časom.
STALIŠČE 29: Pripomba se ne upošteva. Pred objektom Voljčeva 13 ni prostora za parkiranje, saj bi parkirna mesta zasedla prostor za pešce. Parkiranje za stanovalce in obiskovalce Voljčeve 13 je možno na dvorišču za objektom.
PRIPOMBA 30: Brv čez Hribski potok: V dokumentu »PREČNI PROFILI V1-V1 VOLJČEVA CESTA MOST IN BRV ČEZ BELO« je napačno navedeno za kateri potok gre. Most in brv potekata čez Hribski potok.
STALIŠČE 30: Pripomba se upošteva. Popravi se navedba potoka na karti 6.1 in v celotnem tekstu.
PRIPOMBA 31: Brv čez Hribski potok: Brv bi se nadaljevala po naši parceli v širini 3,1 m in dolžine 6 m. S tem bi mi zmanjšala velikost vrta za 25 %, kar bi porušilo smiselna razmerja, ki jih imata hiša in vrt sedaj. Obenem pa ima vrt nekaj primerkov starih rastlin in dreves, ki prispevajo k estetskemu videzu tako hiše kot kraja in bi bili v primeru izgradnje brvi porušeni.
Brv ne bo omogočala normalnega prehoda na cesto, saj se dobre 3 m po koncu načrtovane brvi začno stopnice pred vhodnimi vrati, kar pomeni, da sama brv ne reši problema varnosti pešcev na Voljčevi cesti. Že sedanji most je iste širine kot ulica sama, zato menim, da graditev brvi ni smiselna.
STALIŠČE 31: Pripomba se upošteva. Načrtovana brv in razširitev območja za pešce ob Voljčevi cesti se prestavita na drugo stran ceste oz. mostu.
PRIPOMBA 32: Uravnoteženost med omejitvami in ugodnostmi: Ker toplotna izolacija fasade ni možna, pričakujemo finančno podporo pri ostalih ukrepih energetske sanacije. Le-ti so: menjava peči in oken, izolacija tal na podstrešju in hidroizolacija.
Finančna podpora pri obnovi objektov po vzoru nekaterih občin (Radovljica, Kranjska Gora, Škofja Loka, Kamnik), ki objavijo razpise. Saj obnovljeni objekti stavbne dediščine prispevajo k urejenosti in prepoznavnosti kraja.
POJASNILO 32: Toplotna izolacija stavb kulturne dediščine je možna, le na drugačen način.
Finančna sredstva za subvencije so odvisna od programov občine in države. Občina Vrhnika je objavila Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavbne kulturne dediščine v Občini Vrhnika letu 2017. Subvencije nudi tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Informacije o subvencijah, posojilih in razpisih so objavljene na spletni strani ZVKDS. Pripomba bo posredovana tudi na Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo.
PRIPOMBA 33: Neurejeno odvodnjavanje meteornih vod: Ob vsakem nalivu meteorne vode iz Voljčeve ceste derejo po makadamski klančini preko dvorišča v Hribski potok in tako je potrebna vsakokratna sanacija klančine in dvorišča. Predlagamo, da se primerno uredi odvodnjavanje.
POJASNILO 33: Pripomba se ne nanaša na OPPN. Pripomba bo posredovana na Oddelek za okolje in komunalo.
PRIPOMBA 34: V (2). alineji 29. člena OPPN je potrebno prvo vrstico, ki se glasi: »(2) Objekt Voljčeva 14 in 18 - domačija (EŠD 12419 stavbna dediščina):« spremeniti v: »(2) Objekt Voljčeva 14 - domačija (EŠD 12419 stavbna dediščina):« saj opis objekta v preostalih vrsticah (2). alineje 29. člena ne ustreza objektu na Voljčevi 18.
STALIŠČE 34: Pripomba se upošteva. V 2. točki 29. člena odloka se črta »in 18«.
PRIPOMBA 35: V tabeli pod točko 3.4.21 predlagam, da se v prazno polje desno od polja z naslovom »Voljčeva 18« vnese št. parcele 1955/4.
STALIŠČE 35: Pripomba se upošteva. Tabela 3.4.21 Upoštevanost pobud se dopolni.
PRIPOMBA 36: Pripomba na Evidenčni katalog KNP: Pri šifri lista evidenčne enote 26 z naslovom Voljčeva cesta 18 je potrebno izbrisati parcelne številke *274, 1848/6 in 1848/5, saj omenjene tri parcelne številke lastniško pripadajo objektom z drugim naslovom.
STALIŠČE 36: Pripomba se upošteva. Navedbe parcelnih številk na evidenčnih listih v KNP se popravijo.
PRIPOMBA 37: Pripomba na Evidenčni katalog KNP: Pri šifri lista evidenčne enote 52 je potrebno izbrisati parcelno številko 1955/4, saj ta ni del zahodnega kraka Voljčeve ceste, ki je predmet te evidenčne enote.
STALIŠČE 37: Pripomba se upošteva. Parcelna številka 1955/4 se zamenja s parcelno številko 2882/13.
PRIPOMBA 38: Pripomba na Evidenčni katalog KNP: Pri šifri lista evidenčne enote 55 je potrebno izbrisati parcelno številko 1955/4, saj ta ni del zahodnega kraka Voljčeve ceste, ki je predmet te evidenčne enote.
STALIŠČE 38: Pripomba se upošteva. Parcelna št. 1955/4 na evidenčnem listu 55 se zbriše.
PRIPOMBA 39: Na strani 48 v KNP, ki navaja usmeritve za evidenčno enoto 26 na Voljčevi cesti 18, je potrebno v zadnjem stavku izbrisati besedo »seme« in jo nadomestiti s »sme«.
STALIŠČE 39: Pripomba se upošteva. Beseda »seme« se zamenja s »sme«.
PRIPOMBA 40: »Razširitev mosta - površina za pešce« oziroma v »Prečnem profilu V1-V1 Voljčeva
cesta most in brv čez Belo«? Potok, ki teče pod tem mostom, je Hribski potok, ne Bela.
STALIŠČE 40: Pripomba se upošteva. Poimenovanje vodotoka se popravi.
PRIPOMBA 41: V doseganju okoljskih ciljev zmanjševanja emisij povzročenih s prometom se omejuje motorni promet v mestnih središčih s posebnimi okoljskimi taksami in prepovedmi in zato vsa urejenejša evropska mesta stara, kulturno in zgodovinsko zaščitena jedra zapirajo za promet. Preprosto ne razumemo, zakaj v tem načrtu pretok prometa z »brvmi za pešce« še pospešujete in povečujete promet motornih vozil. Naš predlog je, da se območje mestnega jedra Vrhnike ZA PROMET ZAPRE (oz. dovoli le za prebivalce). Opcijsko za prehodno obdobje bi lahko potekal promet ENOSMERNO po tem delu Voljčeve: enosmerni promet avtomobilov, dvosmerni promet kolesarjev in pešcev - pa še kakšen parkirni prostor za trgovino bi se našel. Cestišče je potrebno zožati in s tem napraviti prostor za kolesarsko stezo in pločnik za pešce. Vse to je možno na obstoječem mostu in cestišču. To pomeni znatni finančni prihranek investicije, ki se lahko nameni za bolj potrebne projekte, s tem se doseže umiritev hitrosti prometa, saj se v zoženem in malce zavitem prometnem pasu pač ne da hitro voziti. Ob tem sploh ne bi izgubljala besed o povečanju prometne varnosti najranlj ivej ših udeležencev v prometu: pešcev (otrok) in kolesarjev. Ekološka zavest bi morala prevladati nad lagodnostjo prometne logike.
POJASNILO 41: V okviru priprave OPPN se bo izdelala prometna študija, ki bo obravnavala, ali je ureditev prometnega režima v enosmerni promet možna. OPPN bo podal vsaj dve rešitvi prometnega režima -dvosmerni in enosmerni promet.
PRIPOMBA 42: Od župnijskega vrtca naprej je lahko promet dvosmeren, križišče Voljčeve in Tržaške se zato mora preurediti v krožišče (v kolikor se objekt na desni strani križišča podre). Opozorili bi na izjemno nevarno križišče, v katero pripeljejo avtomobili z veliko hitrostjo in samo vprašanje časa je, kdaj bo na prehodu za pešce, kjer veliko otrok in kolesarjev dnevno prečka cesto (saj se naselje novih hiš na Ra-skovcu nenehno povečuje) nekdo ponovno obležal kot prometna žrtev. Kdo bo zato odgovarjal?
STALIŠČE 42: Pripomba se delno upošteva. Ureditev krožišča ni možno zaradi premalo prostora. OPPN predlaga ureditev križišča v varno križišče pod pogojem, da se objekt Voljčeva 27 poruši oz. prestavi.
PRIPOMBA 43: Naslednjo nevarno točko predstavlja neprimerna ureditev vrta pri bifeju na Voljčevi 15 (Baza bar ex. One dolar): mize, stoli in cvetlična korita stojijo na pločniku, otroci in kolesarji pa se jim umikajo na cesto. Po nekaterih informacijah naj bi pločnik gostincu oddajala v najem menda občina?
STALIŠČE 43: Pripomba se upošteva. OPPN na javnih površinah ne določa gostinskih vrtov. 37. člen odloka o OPPN se dopolni z določbo, da so gostinski vrtovi možni le na zasebnih površinah. V primeru, da se prometni režim spremeni v enosmerni promet in posledično širše peščeve površine, je možna tudi ureditev gostinskega vrta na javni površini.
PRIPOMBA 44: Kot solastnica vrta na EVIDENČNI ENOTI 47 moram opozoriti na to, da sva lastnici omenjene parcele vsaj dve in ne moreva sprejeti ugotovitve, da parcelacija ni mogoča (zakaj?): nedvomno bomo ta del razdelili vsaj na dva - v preteklosti je to že bilo, tudi ograja je bila postavljena (glej prilogo 1 - fotografija stanja iz leta 1957).
STALIŠČE 44: Pripomba se upošteva. OPPN se dopolni z določilom, da je možna parcelacija in postavitev ograj. V KNP se določilo za EE47: »Parcelacija na manjše del, ograjevanje ni dopustno.«, zbriše.
PRIPOMBA 45: Omenila bi tudi, da še vedno ni urejena služnost v primeru transformatorja, ki stoji na omenjeni parceli - brez ustreznih dokumentov in dovoljenj na naši, privatni parceli. Zato se v tem primeru pridružujemo pobudi krajanov iz Gradišča, ki poudarjajo, da je potrebno električno omrežje spraviti v tla - neprimerno je tudi to, da še vedno ogromno žic kazi in uničuje podobo fasad spomeniško najstrožje zaščitenih stavb.
POJASNILO 45: OPPN ne ureja lastniških razmerij. Služnost za objekt transformator ni predmet OPPN, zadevo je potrebno urediti z lastnikom objekta. OPPN že vsebuje določbo, da se infrastruktura pokabli.
PRIPOMBA 46: Na tem naslovu živim že od rojstva in sem neprijetno presenečena nad vašim načrtom za prenovo našega starega mestnega jedra Vrhnike: na podlagi fotografij in sprehoda po mestu so se o usodi naših cest, hiš in vrtov in posledično našega življenja v prihodnosti odločali ljudje, ki so bili tukaj prvič ali petič, življenja tukaj pa ne poznajo. Ne poznajo vsakodnevnega utripa našega mesteca, navad ljudi, poti šolarjev.
POJASNILO 46: Vsako javno naročilo občine mora biti izdano na podlagi Zakona o javnih naročilih (zbiranje ponudb, izbira na podlagi najnižje cene). Izdelovalci OPPN in KNP so strokovnjaki iz področja načrtovanja, arhitekture, krajinske arhitekture in kon-servatorstva. Izdelava OPPN in KNP ni prepuščena izključno izbranemu izdelovalcu, ampak pri pripravi OPPN in KNP sodeluje tudi Občinska uprava Občine Vrhnika, ki pozna razmere na terenu.
Po zakonodaji, ki določa postopke priprave OPPN in KNP, je nujno tudi sodelovanje z javnostjo - delavnica, javna razgrnitev in javna obravnava, ki so bile izvedene. Že na začetku postopka priprave so bili vsi lastniki nepremičnin v območju OPPN pozvani k podaji svojih želja.
PRIPOMBA 47: Skrbi me tudi, da veliko naših pripomb ni bilo upoštevanih in upam, da tokrat ne bomo naleteli na gluha ušesa.
POJASNILO 47: Vse pripombe občanov so obdelane in ustrezno, v skladu s stroko oziroma Konservatorskim načrtom za prenovo, tudi upoštevane. Odločitve o upoštevanju pobud so povezane s prizadevanji za ohranitev naselbinske in stavbne dediščine v območju iz česar izhajajo omejitve in zavrnitve nekaterih pobud.
PRIPOMBA 48: Namesto utopičnih načrtov na papirju bi bilo morda bolje, da bi se sredstva investiralo v konkretne obnove in zaščito stavb: mnogo hiš je v slabem stanju, nekatere celo propadajo, ker lastniki ne morejo poskrbeti za njih, saj je obnova stavbe pod strogim spomeniškim varstvom izredno draga. Lahko je napisati, da morajo biti oblike strehe točno določene, točno določena vrsta kritine, barva fasade ipd. Lepo pa bi bilo, da bi občina lastnikom na tem, tako dragocenem in zato zaščitenem območju stopila nasproti: s subvencijo ob obnovi, znižanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kakšno olajšavo pri plačilu davkov..
POJASNILO 48: Izdelava OPPN s KNP je nujna, ker gre za območje naselbinske dediščine Vrhnika -Trško jedro. Zahteva izhaja iz Ministrstva za kulturo in je opredeljena v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. Pridobitev gradbenega dovoljenja
brez izdelanega OPPN s KNP ni možna.
Finančna sredstva za subvencije so odvisna od programov občine in države. Občina Vrhnika je objavila Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavbne kulturne dediščine v Občini Vrhnika letu 2017. Subvencije nudi tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Informacije o subvencijah, posojilih in razpisih so objavljene na spletni strani ZVKDS. Pripomba bo posredovana tudi na Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo.
PRIPOMBA 49: Križišče med Voljčevo cesto in Gradiščem: Območje z minimalnim polmerom 50 m in središčem v križišču med Voljčevo cesto in Gradiščem smo identificirali kot območje z izjemno visoko gostoto mirujočega prometa v času obratovalnih ur trgovine na Voljčevi cesti 18 ali bara na Voljčevi cesti 15 ali verskih obredov v sklopu župnišča na Voljčevi cesti 21. To območje spada pretežno v enoto urejanja prostora VR_1369 SSea in delno v VR_1368 CD. Njegova največja gostota je v neposredni bližini omenjenega križišča in se še poveča, ko hkrati obratujeta obe pridobitveni dejavnosti. Kljub jasnim prometnim oznakam so vozila mirujočega prometa zaradi pomanjkanja parkirnih mest pogosto nepravilno parkirana na pločnikih in tudi na cestišču tako, da je cestni, kot tudi peš promet močno oviran ali popolnoma blokiran. Predlagamo, da se tretji odstavek v točki 3.4.8 priloge OPPN črta in nadomesti s sledečim besedilom: »Prometni koridorji skozi jedro Gradišča in odsek mimo cerkve so ozki. Gostota mirujočega prometa v območju s polmerom 50 m in središčem v križišču med Voljčevo cesto in Gradiščem, je izjemno visoka ter ovira motorizirani in peš promet.«.
STALIŠČE 49: Pripomba se upošteva. Obrazložitev se ustrezno popravi.
PRIPOMBA 50: Predlagamo tudi, da se popravi besedilo v 2. točki 52. člena OPPN tako, da se v besedilu »(6)« črta in zamenja z »(8)«. Prav tako predlagamo, da se 1. vrstico 1. točke 52. člena OPPN zamenja s smiselnim besedilom.
Predlagamo, da se v enoti urejanja prostora VR_1369 SSea, ki je namenjena stanovanjskim površinam za stanovanjske stavbe, dosledno upoštevata 1. in 8. točka 54. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (OPN), kot to narekuje tudi 8. alineja 1. točke 7. člena in vse alineje 2. točke 9. člena OPPN.
STALIŠČE 50: Pripomba se ne upošteva. Za
OPPN ni nujno, da so določbe enake kot jih določa OPN. OPPN ureja posebno območje - staro mestno jedro, kjer so razmere in omejitve prostora drugačne. Določbe OPPN se pišejo za ta prostor in se mu prilagajajo. V območju Hrib - Gradišče ni javnih parkirnih površin, funkcionalna zemljišča objektov so majhna. Če bi bili pogoji za število parkirišč enaki kot v OPN, v tem območju praktično ne bi bilo možno opravljati nobene dejavnosti. Določba 2. odstavka 52. člena OPPN se zbriše.
PRIPOMBA 51: Predlagamo, da se preveri dejanske dejavnosti, ki se opravljajo v enoti urejanja prostora VR_1369 SSea in se izvajalce dejavnosti pozove k upoštevanju minimalnega števila parkirnih mest, ki jih glede na ugotovljeno dejavnost narekuje 54. člen OPN.
POJASNILO 51: Pripomba ni predmet OPPN. Preverjanje pravilnega izvajanja gradbenih dovoljenj in opravljanja dejavnosti je v pristojnosti inšpekcijskih služb. Pogoji v OPN ne veljajo za območje OPPN Hrib - Gradišče, ker se le-ta ureja z OPPN.
PRIPOMBA 52: Križišče med Voljčevo cesto in Tržaško cesto: Ocenjujemo, da je križišče med Voljčevo cesto in Tržaško cesto smrtno nevarno. Nujno ga je potrebno preoblikovati tako, da se prometna varnost izboljša. To pa je najbrž možno izvesti le s celovitim ali delnim rušenjem objekta na Voljčevi cesti 27, ki je v registru nepremične kulturne dediščine zavedena pod številko 12448 kot profana stavbna dediščina z imenom enote Vrhnika - Hiša Voljčeva 27. Pri vprašanju prihodnosti objekta se lomita dva ustavnopravno zavarovana javna interesa. Gre namreč za kolizijo varnosti (v cestnem prometu) in varovanja kulturne dediščine, pri čemer menimo, da ima varovanje človeških življenj prednost pred varovanjem kulturne dediščine.
Enota kulturne dediščine (stara hiša na Voljčevi cesti 27 in parcela) na križišču Voljčeve in Tržaške ceste (ID znak 2002-1868/1 in 2002-1868/4) v lasti Alenke Kogovšek je v izjemno slabem dejanskem stanju, zaradi česar je predlagana dopustna rekonstrukcija in obnova objekta v skladu s sedanjim osnutkom OPPN in KNP ne samo ekonomsko nevzdržna, ampak tudi neracionalna. V hiši namreč ni več mogoče bivati.
Bližnje križišče je navkljub zasilni znakovno-sve-tlobni ureditvi še vedno smrtno nevarno, še posebej v zimskem času, ko je križišče na klančini lahko tudi poledenelo. Po drugi strani se na Raskovcu naselje širi in tudi otrok, ki tam prehajajo čez cesto, je zaradi mladih družin precej. Občina je ta znan problem že večkrat poskušala reševati, vendar je v odnosu do ministrstev prešibka, saj si nevzdržnih, da ne rečem kriminalnih regulativ, noben župan ne upa kršiti tako, da bi stavbo zaradi ogrožanja življenj in varnosti z občinskim odlokom enostavno podrl in lastnika pravično izplačal.
Ker gre za cesto, za katero je pristojna država, pričakujemo, da bo država v sodelovanju z občino odkupila celotni nepremičnini, pri čemer bo ponudila nadomestno lokacijo in odškodnino za nadomestno (novo)gradnjo.
STALIŠČE 52: Pripomba se delno upošteva. OPPN že načrtuje razširitev križišča in premik objekta Voljčeva 27, v kolikor bo Ministrstvo za kulturo dovolilo rušitev objekta. Župan oz. občina nimata pooblastil za sprejem odloka o rušitvi objekta. Rušitev objekta, ki je stavbna dediščina, lahko dovoli samo Ministrstvo za kulturo. Prav tako OPPN ne more zahtevati od države, da odkupi zemljišča v privatni lasti.
PRIPOMBA 53: Cesta Gradišče: Zaradi prometne preobremenjenosti ceste Gradišče, povečanega obsega prometa, neprilagojene hitrosti in neustrezne širine ceste za dvosmerni promet na Gradišču predlagamo, da se cesta Gradišče preuredi v enosmerno cesto za vsa motorna in tovorna vozila v smeri Voljčeva cesta proti Tržaški cesti od križišča med Voljčevo cesto in ulico Gradišče do vhoda na dvorišče Gradišča 9 oziroma Gradišča 8 kot prikazuje slika 1. Na ta način bomo zagotovili večjo varnost in preglednost prometa na Gradišču in zmanjšali število vozil, ki se ob srečanju z nasprotnim vozilom umikajo na pločnik. Na ta način vozila, ki se vozijo v nasprotni smeri ogrožajo varnost vseh uporabnikov pločnika (pešci in uporabniki skirojev) in drugih šibkejših udeležencev v prometu, ki se vozijo po cestišču (kolesarji in vozila za invalide). S preureditvijo ceste v enosmerno cesto bi razbremenili cesto, ki poteka v starem delu Vrhnike in na ta način prispevali k večji prepoznavnosti naše kulturne dediščine.
POJASNILO 53: V okviru priprave OPPN se bo izdelala prometna študija, ki bo obravnavala, ali je ureditev prometnega režima v enosmerni promet možna. OPPN bo podal vsaj dve rešitvi prometnega režima -dvosmerni in enosmerni promet.
PRIPOMBA 54: Povezovalna pešpot ob severni
strani pokopališča: Predlagamo, da se v skladu z (2). alinejo 8. člena iz OPPN, ki se glasi: »(2) Ohranjajo in prenavljajo se peš povezave v sosednja območja; načrtovana je pešpot iz območja ob pokopališkem zidu do parkirišča pred pokopališčem.« načrtovana pešpot označi na karti 03 Vplivi in povezave s sosednjimi območji iz OPPN. Krajani menimo, da je izgradnja pešpoti ob severni strani pokopališča smiselna, saj delno rešuje problematiko mirujočega prometa tako na Voljčevi cesti kot tudi na Gradišču. Pešpot naj bo ustrezne širine, da omogoča izvajanje obrednih verskih procesij in pogrebnih sprevodov, ki trenutno potekajo po cesti Gradišče.
STALIŠČE 54: Pripomba se upošteva. Povezavo se vriše v grafični prikaz 03 Vplivi in povezave s sosednjimi območji.
PRIPOMBA 55: Prekvalifikacija zahodnega kraka Voljčeve ceste v pešpot: Krajani ugotavljamo, da se zahodni krak Voljčeve ceste, ki je označen v Evidenčnem katalogu za KNP pod šifro lista evidenčne enote 55, v praksi uporablja kot pešpot, saj ožina na klančini Voljčeve ceste pri cerkvi ne omogoča varnega peš prometa.
Predlagamo, da se zahodni krak Voljčeve ceste prekvalificira v pešpot in dovoli stanovalcem dostop z motoriziranimi vozili do svojih parkirnih mest iz zahodnega kraka Voljčeve ceste. Predlagamo, da se omenjena pešpot označi na karti 03 Vplivi in povezave s sosednjimi območji iz OPPN.
STALIŠČE 55: Pripomba se upošteva. V karto 6.1 Prometa situacija se vriše zahodni krak Voljčeve ceste kot »peš površine z dovozom«, tako kot je to že dejansko določeno na terenu.
PRIPOMBA 56: Ukrepi za umirjanje motoriziranega prometa: Krajani ugotavljamo, da so nekateri ukrepi za umiritev motoriziranega prometa na Voljčevi cesti neustrezni. Predlagamo, da se obstoječe cestne ovire (ležeči policaji) zamenja z manj hrupnimi ovirami, kot so npr. dvignjene ploščadi. Predlagamo tudi, da se na cestnih odsekih, ki dovoljujejo doseganje visokih hitrosti namestijo permanentne radarske opozorilne table s prikazom hitrosti vozil in ustreznih kazni za prekoračitev mejnih hitrosti.
POJASNILO 56: OPPN že predvideva območje umirjenega prometa. Način umiritve prometa ni predmet OPPN. Možni so različni načini, ki jih določi Oddelek za okolje in komunalo oz. SPVC. Pobuda bo posredovana naštetim delovnim telesom.
PRIPOMBA 57: Javna razsvetljava: Obstoječe svetilke niso skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 81/2007). Predlagamo, da se 57. člen OPPN dopolni tako, da zahteva izbiro svetil javne razsvetljave, ki ustrezajo smernicam v Uredbi o svetlobnem onesnaževanju oziroma Katalogu urbane opreme, ki bo s temi smernicami usklajen.
STALIŠČE 57: Pripomba se upošteva. 57. člen odloka se dopolni.
PRIPOMBA 58: Uravnoteženost med omejitvami in ugodnostmi: OPPN krajanom nalaga množico omejitev pri gradnji in obnovi objektov iz razloga, ker je po oceni stroke ta prostor zgodovinsko nadpovprečno pomemben za deželo. V smislu pravičnosti pa OPPN v zameno ne ponuja nobenih ugodnosti. Z vidika omejitev in ugodnosti predlagamo bolj uravnotežene določbe OPPN.
STALIŠČE 58: Iz zapisa ni jasno, na kaj se pripomba nanaša. Omejitve za gradnjo in oblikovanje objektov izhajajo iz varovanja kulturne dediščine, zagotavljanja prometnih površin in površin za pešce ter zagotavljanja poplavne varnosti.
PRIPOMBA 59: Elektrifikacija: Predlagamo, da se dikcija obeh točk delno popravi in sicer tako, da se po vsebini spremeni in dopolni iz: ».da potek vodov in priključki niso vidni na uličnih fasadah.« v: ».da potek vodov in priključki niso vidni na uličnih fasadah in hkrati, da se vsi prostozračni električni, telefonski in drugi vodi preoblikujejo v podzemno kabelsko omrežje.«. Utemeljitev: Območje posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ima smisel posebej urejati le pod pogojem, da se k temu pristopi celostno. Neurejeni in neugledni nadzemni električni in telefonski vodi v to perspektivo prenove ne sodijo.
POJASNILO 59: Pripomba je že upoštevana v 56. in 59. členu OPPN.
PRIPOMBA 60: Sklad za obnovo: Predlagamo, da se za obnovitev stavb, ki so omenjene v OPPN in ki zahtevajo posebne pogoje za arhitekturno oblikovanje in vzdrževanje objektov, ustanovi sklad. Namen tega sklada bi bil pomoč za ohranjanje kulturnih in arhitekturnih posebnosti s tega območja, kot jih določajo 25., 26., 27., 28. in 29. člen OPPN.
POJASNILO 60: Pripomba ni predmet OPPN. Pripomba bo posredovana na Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo.
PRIPOMBA 61: Ocena vpliva OPPN na vrednost nepremičnin: Krajani menimo, da se bo z uvedbo OPPN spremenila vrednost naših nepremičnin. OPPN predpisuje arhitekturne omejitve za obnovo obstoječih stavb in novogradenj, kar vsekakor vpliva na vrednost nepremičnin. Zanima nas, kako se bodo s sprejetjem OPPN spremenile vrednosti naših nepremičnin. Predlagamo, da se pripravi ocena vpliv sprejema OPPN na vrednost naših nepremičnin.
POJASNILO 61: Pripomba ni predmet OPPN. OPPN ne določa vrednosti nepremičnin.
PRIPOMBA 62: Strošek izdelave OPPN in KNP: Krajani želimo biti seznanjeni s stroški posameznih elaboratov v zvezi z izdelavo OPPN.
POJASNILO 62: Stroški izdelave OPPN in KNP so 15.677,00 EUR (z DDV). Strošek izdelave geodetskega načrta za potrebe izdelave OPPN je 3.660,00 EUR (z DDV).
PRIPOMBA 63: Merila za izdelavo KNP: Krajani želimo natančnejše informacije glede opredelitve izhodišč in meril za izdelavo KNP. Pri nekaterih nepremičninah, ki so njegov sestavni del, se navedeni podatki in opisi ne ujemajo z dejanskim stanjem.
POJASNILO 63: Izhodišča za pripravo KNP so bile analize zgodovinskih virov (navedeni viri so v elaboratu), rezultati delavnice, terenski ogledi in smernice s strani Ministrstva za kulturo. Da bi bilo možno konkretno odgovoriti in pripombo upoštevati bi potrebovali točne podatke kateri podatki in opisi se ne ujemajo z dejanskim stanjem.
PRIPOMBA 64: Sprostitev javnih površin: OPPN naj se opredeli do tega, ali lahko Občina Vrhnika javne površine da v začasni najem. Če se opredeli pritrdilno, potem naj se jasno zapiše pogoje najema. Zasedene javne površine v bližini cest namreč kvarno vplivajo na pretočnost motoriziranega in peš prometa, zato se krajani zavzemamo za prehodne javne površine še posebej, ko te hkrati predstavljajo tudi intervencijske površine.
STALIŠČE 64: Pripomba je delno upoštevana.
V OPPN ni načrtovanih gostinskih vrtov na javnih površinah. OPPN se dopolni z določbo, da gostinski vrto-
vi na javnih površinah niso dovoljeni, razen v primeru razširitve javnih površin za pešce, ki bi nudile dovolj prostora tako za pešce kot tudi za gostinske vrtove.
PRIPOMBA 65: Popraviti je potrebno barvno kodiranje na Karti 04 - Ureditvene enote.
STALIŠČE 65: Pripomba se upošteva. Na karti 04 se zamenja v legendi barva v-3 in v-4.
Župan Stojan Jakin, l.r.
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVEtL, 57/08, 62/10-ZUPJS, 56/11-odl. US, 87/11 40/12-ZUJF in 14/17-odl. US) in Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94), objavlja
2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO TRŽNEGA STANOVANJA V NAJEM
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je stanovanje v mansardi poslovno stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika v velikosti 67,53 m2 (ID 2002-559-6). Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 37,26 m2, sobo v površini 15,37 m2, kopalnico z WC v površini 8,20 m2, predsobo v površini 5,16 m2, kletni prostor v površini 1,54 m2.
Stanovanje se oddaja v najem za določen čas, za obdobje petih let - z možnostjo podaljšanja in bo oddano v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa zaključen.
Naj emnina za tržno stanovanj e se določi z naj emno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 5,00 EUR/m2 (337,65 EUR/mesec). V najemnini niso zajeti obratovalni stroški in stroški, ki so povezani z uporabo stanovanja.
2.	Razpisni pogoji
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve tržnega stanovanja, so naslednji:
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	da ima stalno bivališče v občini Vrhnika,
-	da je prosilec plačilno sposoben za poravnavo tržne najemnine in ostalih obveznosti iz najemnega razmerja,
-	da ima prosilec in osebe, ki bodo skupaj z njim uporabljale stanovanje, poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika.
Prednost pri dodelitvi tržnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo v javnem razpisu ponudil višjo najemnino in bo iz predloženih dokazil razvidno, da jo je sposoben poravnati.
3.	Vsebina pisne ponudbe za dodelitev profi-tnega stanovanja
Ponudba mora vsebovati:
-	podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov stalnega bivališča, EMŠO,
davčno številko, državljanstvo, število oseb, ki bodo z njim prebivale),
-	ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne najemnine,
-	zahtevane priloge.
Vlogi za dodelitev tržnega stanovanja mora prosilec priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov,
-	najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno,
-	dokazila o prejetih neto dohodkih in prejemkih prosilca in ostalih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa, za vsak mesec posebej,
-	izpise bančnega računa prosilca ter ostalih članov gospodinjstva za zadnjih šest mesecev pred oddajo vloge,
-	zadnjo odločba davčnega organa o odmeri dohodnine za prosilca ter druge člane gospodinjstva.
4.	Postopek izbire najugodnejšega ponudnika
Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 1.8.2017. Za pravočasno se šteje ponudba, ki bo prispela najpozneje do 1.8.2017 do 12. ure.
Nepopolne vloge ter vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku.
Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo priporočeno ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj
-	2. razpis za oddajo tržnega stanovanja-6« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Na hrbtni strani kuverte je potrebno navesti polni naslov pošiljatelja.
Sklep o dodelitvi tržnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.
5.	Informacije:
Vse informacije in pojasnila v zvezi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobijo po telefonu št. 01/755-54-21 (Erika Červek).
Ogled stanovanja, ki je predmet oddaje, je možen po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem na tel. št. 01/750-21-44 ali 041-357-818.
Številka: 352-5/2017-3 Datum: 12.6.2017
OBČINA VRHNIKA Župan
Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. l.r.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 26
N OS	Občina Borovnica
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Vabilo
Dan spomina na žrtve med in po vojni pomorjenih sovaščanov
S sočutjem in bolečino se bomo spominjali časa narodove nesreče in molili za vse žrtve vseh vojn, posebno v času revolucije, ko je Slovenec moril Slovenca -brata; ko je bilo pobitih in zmetanih v brezna kraških jam na tisoče nedolžnih žrtev, ki so ostale brez groba in imena.
Spominska slovesnost s sveto mašo bo v nedeljo, 9. julija, v farni cerkvi sv. Marjete ob 10.00.
Sveto mašo bosta darovala prof. dr. Janez Juhant in domači župnik Janez Šilar. Po sveti maši bo pri spomeniku zamolčanim žrtvam kratek kulturni program z nagovorom.
Vabljeni.
Obvestilo
Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Borovnica v letu 2017 bo objavljen julija na spletni strani občine Borovnica (www.borovnica.si).
Občina Borovnica
sect	NJ	IA I	N
GOZD	>A	rsk	;E
□
R
V
s 031-285-391
m BLAZ.BOLARIC@HOTMAIL.COM ft CESTA POD GORO 12, 1353 BOROVNICA
blaz bolaric s.p.
Poletni vklop tudi za borovniške otroke
Poletni vklop je projekt, ki ga Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC) že deset let zelo uspešno organizira za otroke iz občine Vrhnika.
Seveda se je v te programe vedno vključilo tudi nekaj otrok iz sosednjih občin, tudi iz Borovnice. Ker naša občina ni bila financer projekta, je ZIC uvedel plačilo in dal pobudo, da tudi občina Borovnica pristopi k sofinanciranju tega programa in tako omogoči aktivne
športne počitnice večjemu številu otrok. Pobudo podpiramo, odločili smo se, da za vsakega otroka iz občine Borovnica zagotovimo prispevek v višini 6
evrov dnevno, kar je dovolj za kritje stroškov vaditeljev. Starši boste plačali stroške kosila (če se boste zanj odločili) ter stroške izletov (kopanje ipd.). Za vse informacije v zvezi z udeležbo otrok se obrnite neposredno na ZIC Vrhnika, telefon 051 208 034, e-pošta: poletniv-
klop@gmail.com, oziroma vas prosimo, da spremljate njihove objave na Facebook strani Zavod Ivana Cankarja in spletni strani www. zavod-cankar.si.
Občina Borovnica, občinska uprava
Po učni poti Žlebe
Aprilska nedelja. Zjutraj je rahlo rosilo. Kljub temu se nas je 26 mladih in malo manj mladih planincev PD Borovnica odpeljalo v vas Žlebe nad Medvodami na izhodišče učne poti. Nadeli smo si vetrovke, pelerine, odprli dežnike. A že po uvodnem pozdravu in bansu En medvedek teh v dežju koristnih pripomočkov nismo več potrebovali.
Učna pot je krožna in smo si jo na parkirišču lahko dodobra ogledali. Eden od otrok je pre-risal skico zemljevida, tako da
smo imeli načrt poti ves čas pri sebi. Otroci so hodili spredaj. Z navdušenjem so iskali table. Ob vsaki smo se ustavili in se
naučili nekaj novega. Ze med potjo smo ugotovili, da bomo spoznali 66 novih pojmov s področja rastlinstva in živalstva v bližnji okolici. Na poti so bile še druge zanimivosti: cerkve, ostanki gradu, zgodba o zmaju, potoček, vodnjak, »suhi leseni škafec, ki je puščal« ... Otroci so našli celo gugalnico iz podrtega drevesa. Starši so bili zelo potrpežljivi. Veliko so lahko klepetali. Prav vsi smo se povzpeli še na 774 metrov visok Jetrbenk. Proti koncu
sem udeležencem napovedala, da bo vsak ob zaključku izleta povedal en pojem, ki si ga je zapomnil z učne poti. Odraslih je bilo tega bolj strah kot mladih. Pa ni bilo razloga za skrb. Vsi so se odlično odrezali. Zaključili smo z bansom Pino je v kuhinji s Tino. Veseli in zadovoljni smo se poslovili.
Naslednji mesec pa na Ble-goš!
Vodnica pripravnica Ana Suhadolnik
Neodgovorni skrbniki psov in pasji iztrebki
V zadnjem času
dobivamo veliko pritožb občanov zaradi sprehajanja neprivezanih psov in pasjih iztrebkov.
Ti ležijo praktično vsepovsod, kljub temu da so na širšem območju občine postavljeni koši za pasje iztrebke ali smetnjaki za takšno vrsto odpadkov in je puščanje iztrebkov na tleh z zakonodajo prepovedano, ampak očitno je med nami kar nekaj neodgovornih skrbnikov psov. Leta 2013 je na to problematiko opozarjal že članek Damjana
Debevca, vendar glede na število pritožb ugotavljamo, da se stanje ni bistveno izboljšalo.
To, da občina Borovnica nima sprejetega posebnega odloka o javnem redu in miru, še ne pomeni, da je dovoljeno, da lastniki oziroma skrbniki psov te prosto spuščajo naokoli in za njimi ne pospravljajo iztrebkov. Kljub temu je treba spoštovati Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13), ki v 11. členu določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo tako, da je pes na povodcu. Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) v 2. členu določa, da je dostop
do prostora v zasebni lasti dovoljen le s soglasjem lastnika, posestnika ali druge opravičene osebe. Zavedati se je treba, da je pasji iztrebek neke vrste komunalni odpadek, za katerega je odgovoren skrbnik psa, ter da je skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Uradni list RS, št. 100/2013) v 37. členu prepovedano odlaganje komunalnih odpadkov na mesta, ki za to niso določena. Za nespoštovanje tega člena odloka je predpisana globa v 47. členu, ki za posameznika znaša 400 evrov.
Mislimo, da si vsak človek
želi živeti v čistem, urejenem in zdravem okolju, za kar morajo skrbeti tudi skrbniki in lastniki psov na način, da se zavedajo, da pasji iztrebki sodijo v tem namenjene koše, ki so postavljeni na 13 lokacijah v občini, oziroma v zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov (črni zabojnik) skladno z abecednikom odpadkov Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je zadolženo za ravnanje z odpadki v občini Borovnica. Zavedati se moramo tudi, da te težave ne bomo rešili samo s pisanjem novih predpisov, odlokov in kaznovanjem. Potrebno je veliko več, in sicer to, da ljudje, ki se obnašajo
neodgovorno, spremenijo svojo miselnost in priznajo svoje napake ter sami pri sebi spoznajo, kaj je dobro za prihodnost in okolje, v katerem nenazadnje tudi sami živijo.
Vse lastnike in sprehajalce psov prosimo in pozivamo, da počistijo iztrebke za svojimi ljubljenčki in jih odložijo v zabojnike, namenjene tovrstnim odpadkom, in preden grejo na sprehod, pomislijo tudi na to, da s seboj vzamejo vrečke, v katere bodo shranili odpadke in jih potem pravilno odvrgli. Prosimo tudi, da poskrbijo za svoje pse, da se ne bodo prosto in brez nadzora sprehajali po javnih in
kmetijskih površinah, zasebnih dvoriščih oziroma zemljiščih, in sicer tako, da jih imajo privezane na povodcih.
Občina Borovnica, Andrej Boršič
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 27
MČOSOpis Občina Borovnica	^ ^	©
ofttfNIK B0R0I//V//? «i NOG BOROVAIICfe/
• •-
BOROVNICA, SOBOTA 29. JULIJ 2017

Z muzejskim vlakom
iz Ljubljane na Praznik
borovnic 2017. Doživetje
za vso družino. Odhod vlaka z
glavne železniške postaje Ljubljana
29.7.2017 ob 9.00, povratek iz
Borovnice ob 16.30.
Vozovnice so na voljo na vseh prodjanih mestih Slovenskih železnic. Več na: http://www.borovnica.si/novice/aktualna-obvestila/
P R
R A M
9.30 >> Dol pri Borovnici
borovničeva povorka
10.00 >> Mejačeva ulica in prireditveni prostor
slovesna otvoritev Praznika borovnic
>	tržni dan > kulturno zabavni program > zabava in delavnice za
otroke > šport in rekreacija
18.30 »NOČ BOROVNIC(e)
>	otroška gledališka predstava
> Mejaši > Alya & band Pop Design > Djomla KS
TI 'A
ZIV RIDELOVJ
POZIV PRIDELOVALCEM BOROVNIC, IZDELOVALCEM PROIZVODOV IZ BOROVNIC, ROKODELCEM, UMETNIKOM,
PRIJAVNICA ZA STOJNICO NA PRAZNIKU BOROVNIC 2017
Ime in priimek prijavitelja/društvo/družba:
Naslov:
E-pošta:
Telefon/mobilni tel.:
Na stojnici bomo predstavili/prodajali (ustrezno obkrožite in navedite):
>
sobota - nedelja > > razstava
"S čipko oživljamo pozabljene stvari"
VSTOP PROST!
Opis izdelkov/storitev:
Stojnico potrebujemo (ustrezno obkroži): do 16. ure do 21. ure Tradicija:
Datum in podpis:
Za dodatne informacije pokličite: 01/750-74-68 ali 01/750 74 60. Prijavnico pošljite najkasneje do 10. julija 2017 na naslov: Občina Borovnica (za Praznik borovnic), Paplerjeva ulica 22,1353 Borovnica ali na: obcina@borovnica.si. Organizator prireditve vas bo najkasneje do 15. julija 2017 pozval k najemu stojnice (vrednost najema stojnice je 30 EUR ne glede na trajanje). Organizator si pridržuje pravico, da oceni ustreznost ponudbe in/ali ponudnika glede na vsebino prireditve.
OBČINA BOROVNICA

$
FENOLIT d.d.
. M .
£
Birosistemi
■ a^k
j r\
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 28
N OS	Občina Borovnica
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Voščilo
Kdo ve, kam nas pelje pot ...
Dan slovenske državnosti, 25. junij, je praznik, ki nas državljanke in državljanke Republike Slovenije spominja na prelomni čas pred leti. Ponosni smo na dogodke, ki so ustvarjali temelje slovenske države, njene samostojnosti in suverenosti. Ob prazniku naše domovine, 25. juniju, dnevu državnosti, vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
OO SDS Borovnica
Jože Jurček, Jože Wallner, Lado Mikuž, Janez Podržaj, Karolina Obreza (Bizjak), Vesna Čepon, Alenka Obreza (Japelj), Lidija Bolarič (Žitko), Franci Pirc, Marija Bambič (Rakovec), Marjan Kocjan, Vinko Švigelj, Janko Žibert, Alenka Jenko (Petkovšek), Milena Štrukelj (Peršin), Marinka Pungerčič (Stipančevič), Nada Bizjak (Stražišar), Jože Kržič, Ivi Petrovčič (Košir), Jelko Kržič, Zvonka Nerad (Debevec), Irena Tabernik (Rodošek), Miro Roginič, Martin Lužar, Marjetka Rot (Gerdina), Marjetka Bunič (Artač), Slavi Košir (Petkovšek), Milena Sečnik
(Žerjav), Tatjana Skubic (Martinčič), Darko Lampe
Sobota, 27. maj, je bila za sošolke in sošolce generacije 1969/1977 osnovne šole Borovnica poseben dan. Ob 40. obletnici valete smo se podali na izlet. Ideja se je porodila spontano, aktivnosti so stekle in vabila so bila odposlana. Vsaka potrditev udeležbe nas je navdušila in z velikim veseljem smo preštevali prijave.
SDS
Nismo pa pozabili niti na naše žal že pokojne sošolce, zato smo na predvečer našega popotovanja organizatorji izleta s svečami in cvetjem obiskali grobove Vojka Štuklja, Janeza Koširja in Gabrijela Turšiča ter
razredničarke Angele Tortič. In končno je napočilo težko pričakovano majsko jutro, ko nas je 31 sošolcev in sošolk krenilo z avtobusom proti Beli krajini. Že prvi stiski rok, objemi, navdušenje so pokazali,
da se bomo imeli nadvse lepo. Sošolke smo poskrbele za dobrodošlico s sladkimi in tudi tekočimi dobrotami, ki so zjutraj zares teknile.
Pot nas je najprej vodila v krajinski park Lahinja, kjer nas je dobrovoljna gospa seznanila z naravnimi in zgodovinskimi posebnostmi tega območja. V mlinu je celo zmlela nekaj moke iz zrnja, zaigrala nam je na gudalo, mi pa smo zapeli in zaplesali kolo. Obiskali smo Veliki Nerajec, muzej v Metliki
ter - ne boste verjeli - vinsko banko. Dobra volja in zadovoljstvo sta naraščala iz trenutka v trenutek, vedno več smo si imeli povedati, vedno bolj smo se smejal in zabavali. Na avtobusu sta se izmenjavala pesem in klepet. Zdelo se nam je, kot da smo šele pred kratkim zapustili šolske klopi, kot da ni minilo od takrat že štirideset let. In ko smo zares sedli na šolske stolčke v Osnovni šoli Brihtna glava, smo bili pravi, pravcati učenci. Ob učiteljici, ki je preverjala naše znanje in nas stro-
go gledala, smo se nasmejali do solz. Bili smo enotni, da je bil to vrhunec izleta. Seveda smo dan zaključili z dobrim kosilom, ki smo si ga po tako pestrem dnevu tudi zaslužili. Napisali smo še razglednico razredničarki Mariji Marinč, ki jo bomo ob priliki tudi obiskali in ji poročali o našem izletu. Ob slovesu se je v marsikaterem očesu utrnila solza sreče in bili smo enotni - to moramo še ponoviti.
Marjetka Rot v imenu organizatorjev
Intervencija Kemis
15. maja so gasilska društva poveljstva Borovnica (PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici in PGD Breg Pako) prejela poziv za pomoč pri gašenju požara v tovarni Kemis. Kot vedno so se tudi tokrat gasilci brez pomislekov odzvali, čeprav so vedeli, da se podajajo v obrat, kjer se skladiščijo nevarni
industrijski odpadki.
Že ob približevanju kraju intervencije je bilo jasno, da bo posredovanje izjemno zahtevno in dolgotrajno, saj se je iz objekta valil gost črn dim. Plameni so se videli že od daleč. Kasneje se je izkazalo, da gre za eno izmed največjih kemičnih nesreč v Sloveniji do sedaj.
Ob prihodu na kraj so bile gasilcem dodeljene naloge, ki so zajemale tudi gašenje požara v konici. Člani vseh društev so bili poslani v različne dele stavb, kjer so prevzeli delo na ročnikih. Napadalci so za uspešno gašenje bili primorani (taktika gašenja) priti čim bližje ognju in pri tem so morali stopiti v mešanico kemičnih odpadkov ter vode. To je bil edini res uspešen način gašenja požara. Žal so pri tem uničili osebno zaščitno opremo - obleke, rokavice in škornji so se prepojili z mešanico ter so zato neuporabni. S kemikalijami prepojena osebna zaščitna oprema namreč ne opravlja več svoje funkcije in gasilcem v po-
žarih ne nudi več zaščite.
Za gašenje v bližini požara so morali gasilci uporabljati izolir-ne dihalne aparate, za kar je skrbela večja skupina gasilcev; koordinacijo, po navodilih vodje intervencije, je vodil član poveljstva Borovnica. Naloge so zajemale pripravo napadalnih skupin, zamenjavo tlačnih posod, oskrbo gasilcev, ki so se vrnili iz požara, in dobavo zadostne količine polnih rezervnih tlačnih posod. Polnila je brigada Ljubljana, prevažali pa smo z mo-štvenim vozilom GMV našega poveljstva. Gašenje brez zadostne količine vode nikakor ne bi bilo uspešno. Zahtevno nalogo časovnega usklajevanja in zagotavljanja zadostne količine vode za gašenje z avtolestvijo je pomagal voditi član našega poveljstva. Vodo smo zagotavljali tudi s pomočjo avtocisterne AC 16/40 našega poveljstva. Vodenje intervencije in sprejemanje večine kritičnih odločitev o poteku je bilo delo poveljniškega
Predsednik republike Borut Pahor in člani PGD Borovnica
mesta ter vodstvene ekipe. Tudi eden od pomočnikov vodje intervencije je bil član poveljstva Borovnice. Seveda je bilo nalog še veliko, med drugim se veliko premalo pozornosti posveča ekipam, ki skrbijo za vodo in hrano. Predvsem zadostna oskrba s pitno vodo je zelo pomembna, saj smo od napora in vročine vsi udeleženci intervencij še kako veseli, ko nekdo prinese plastenko vode. Tudi tu so se izkazali fantje enega izmed naših društev.
Za konec je poveljstvo prevzelo vodenje gasilskih enot pri požarni straži. Po 12 urah vodenja in dodatnih 6 urah pomoči pri vodenju požarne straže se je delo v Kemisu za naše poveljstvo končalo. Gasilci iz Borovniške kotline so vseskozi tesno sodelovali s kolegi iz ostalih društev, se dopolnjevali pri svojih nalogah in se prilagajali nastalim situacijam. Le s skupnimi močmi vseh enot (gasilcev, zdravstvenih delavcev, policije in civilne zaščite) se je
lahko intervencija uspešno končala in gasilci niso utrpeli nobenih poškodb. Dva gasilca, ki sta se zastrupila z dimom, so prevzeli zdravstveni delavci. Vse pohvale za požrtvovalno delo v izjemno težkih in nepredvidljivih okoliščinah si zaslužijo vsi sodelujoči. Čestitke tudi vodji intervencije Boštjanu Turku za odlično opravljeno delo in njegovi ekipi. Dokaz, da smo opravili izjemno delo, je bilo tudi povabilo predsednika države Boruta Pahorja na slovesnost v
predsedniško palačo, ki smo se je z veseljem udeležili.
Pri gašenju požara v Kemi-su je sodelovalo 36 članov in 6 vozil poveljstva Borovnica. Pri tem smo opravili 257 delovnih ur, poškodovali 12 parov rokavic, 6 parov napadalnih škornjev, 9 napadalnih oblek (letnik 2015), 2 radijski postaji, baterijo, 8 C-cevi, 2 B-cevi in 2 hrbtišči izolirnih dihalnih aparatov v skupni vrednosti 14.400 evrov. Opremo, ki se je uničila, smo kupili z zadnjim naročilom poveljstva konec leta 2015. Sredstva za nakup te opreme je zagotovil župan Bojan Čebela s podporo svetnikov Občine Borovnica. Vedno poskrbimo, da so napadalci opremljeni z najnovejšo opremo, ki jo imamo, saj so najbolj izpostavljeni nevarnosti. Žal smo tokrat posledično ostali brez prepotrebne opreme, saj smo zaščitili gasilce, kar je seveda najbolj pomembno.
Z gasilskim pozdravom, na pomoč!
Poveljnik poveljstva Borovnica, GČII. st.
Jože Palčič Fotografije: arhiv PGD Borovnica, PGD Stara Vrhnika
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 29
N OS	Občina Borovnica
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Uspešno prvo polletje
Prva polovica leta 2017 je bila za gasilske vrste PGD Brezovica pri Borovnici več kot uspešna. Mladina je pridno vadila in se udeležila različnih tekmovanj ter posegala po najboljših rezultatih.
Operativni člani so sodelovali pri gašenju požarov v tovarni Kemis v Sinji Gorici, tovarni Liko in dveh dimniških požarov ter se dodatno izobraževali na Igu in se udeležili prvega srečanja gasilcev bolničarjev. Ostali člani so pridno iskali rešitev težave, s katero se društvo spopada že nekaj let - širitev gasilskega doma, saj ta poka po šivih. Kovali s(m)o tudi načrte za poletne počitnice, a o tem malce kasneje.
Gasilska mladina je ob prvih pomladnih žarkih začela z rednimi vajami. Pridružilo se nam je veliko novih članov in članic (najmlajših) in prav vse je bilo treba podučiti o osnovah gasilstva. Jože je s pomočniki pridno pripravljal tri ekipe pionirk in dve ekipi pionirjev (skupno okoli 45 otrok) ter se z njimi udeležil tekmovanj za pokal mesta Velenje, memorial Rudolfa Maistra na Uncu, gasilskega kviza in gasilske orientacije. Prav na vseh tekmovanjih so mladi posegli po najboljših mestih; najbolj je izstopalo tekmovanje na Uncu, s katerega so najmlajši prinesli prehodni po-
kal, 3 pokale za 1. ter pokal za 2. mesto. V vitrine smo na koncu postavili 7 novih pokalov ter najpomembnejšega - prehodni pokal. Seveda niso bili aktivni le najmlajši. Tudi mladinci, mladinke, članice B in veterani ter veteranke so pridno vadili in sodelovali pri ostalih dejavnostih društva (čistilna akcija, pregledovanje in čiščenje opreme, udeležba pri Florijanovi maši ...). Udeležili so se tekmovanj v gasilski orientaciji, spajanju sesalnega voda GZ Vrhnika in tekmovanja v Logatcu ter povsod dosegli dobre rezultate. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežke! Počivali pa niso niti naši operativni člani. Dva sta uspešno opravila usposabljanje za tehnično reševanje, sodelovali so pri gašenju tovarne Kemis v Sinji Gorici, 5 članov - gasilcev bolničarjev pa je preizkusilo svoje znanje na 1. srečanju gasilcev reševalcev GZ Vrhnika. Na žalost je posledice hujšega požara v Kemisu utrpela tudi osebna zaščitna oprema gasilcev. Upamo, da nam jo bo kmalu uspelo nadomestiti. Prva polovica letošnjega leta je bila
intervencijsko pestra. Upamo, da se bo zdaj stanje umirilo in bo intervencij čim manj.
»Vaš gasilski dom poka po šivih,« je stavek, ki smo ga že večkrat slišali na občnih zborih. In res je. Vodstvo PGD se že dlje časa sprašuje, kako in s čim razširiti gasilski dom. Porodilo se je nekaj idej, kako, a problem, ki ob tem nastane, je - s čim. Finančno breme je veliko, zato ga bomo poskušali zmanjšati na letošnji gasilski veselici z ansamblom Krimski lisjaki, ki bo 19. avgusta ob 19.00. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Izkupiček bo namenjen širitvi gasilskega doma. Tudi ostali načrti za letošnje poletne počitnice so v polnem teku. Ze tradicionalno bomo naše najmlajše - pionirje peljali na letovanje v Savudrijo. Za malo večje pa bomo pripravili že 3. gasilski tabor, ki bo od 31. julija do 4. avgusta. Prijavnice za tabor bodo vse otroke (od letnika 1999 do letnika 2005) pričakale v nabiralnikih konec junija. Vabljeni, da se nam pridružite. Obljubljamo vam, da vam ne bo žal. Poletje PGD Brezovica pri Borovnici ne bo minilo v znamenju počitka. S takšnim tempom, kot ga imamo sedaj, bomo tudi nadaljevali. Obljubljamo.
Za PGD Brezovica pri Borovnici Karmen Pirnat
Veterani
na obisku v Gorenji vasi
Borovniški gasilci - veterani in starejše članice smo na začetku maja vrnili obisk gasilskim veteranom iz Gorenje vasi, ki so nas obiskali oktobra lani.
Na poti mimo Vrhnike in Horjula smo se najprej ustavili v vasi Suhi dol, kjer sta nas pričakala predstavnika gostiteljev Janko Oblak in nekdanji župan Jože Bogataj. Od tu smo se odpravili na voden ogled podzemne slemenske utrdbe Goli vrh, ki sodi med največje gradbene dosežke nekdanje mogočne Rupnikove linije.
ni korak. Z raznimi projekti jim je uspelo pridobiti precej sredstev iz skladov Evropske unije in državnega proračuna. Po večletnih prizadevanjih jim je uspelo s pomočjo državnih sredstev zgraditi obvoznico in preurediti Sokolski dom, kjer domujejo občinska uprava in nekatera društva. V občini sta zelo pomembni dejavnosti tu-
120-letnico delovanja. Pomagajo seveda pri gašenju požarov, ob poplavah, žledu in drugih nesrečah, se udeležujejo raznih tekmovanj doma in v tujini. Veterani se jih zaradi kadrovskih težav redkeje udeležujejo, so pa uspešnejši mlajši člani.
Tako se je njihov predsednik Gregor Stanonik kot član slovenske ekipe prostovoljnih gasilcev udeležil 25. svetovnega prvenstva v ameriškem mestu Montgomery, kjer je dosegel nekaj odličnih uvrstitev med posamezniki. Tudi borovni-
Občini je v nekaj letih uspelo utrdbo preurediti tako, da imajo v njej veliko koncertov in drugih prireditev. Posebno zanimivo je balinišče z lesenimi kroglami, postavljena pa je tudi stalna muzejska zbirka. Ob vrnitvi smo se ustavili na kmetiji Košir. Osemdesetletni Matevž, gospodar kmetije, ki je stara že več kot štiri stoletja, nam je razkazal osebno zbirko starega orodja in raznih pripomočkov.
Občina Gorenja vas - Poljane ima 7500 prebivalcev. Sodi med najuspešnejše slovenske občine in je od ustanovitve leta 1994 naredila velik razvoj-
rizem in kmetijstvo. V Gorenji vasi sta dve znani sirarni, eno izmed njih - Pustotnikovo smo tudi obiskali. Potrebne količine mleka dobavljajo kmetije, ki jih je v Poljanski dolini veliko.
V občini deluje sedem gasilskih društev, ki so vključena v Gasilsko zvezo Škofja Loka. Gasilci v Gorenji vasi imajo prostore za hrambo vozil in orodja v kletnih prostorih nekdanjega zadružnega doma, se pa intenzivno pripravljajo na gradnjo novega doma ob Poljanski Sori. Njihova želja je zgraditi sodoben objekt do leta 2020, ko bodo praznovali
ški veterani in starejše članice pod vodstvom mentorja Vilija smo se pohvalili z nekaj odmevnimi nastopi na pokalnih tekmovanjih, kot so prvo mesto v Ribnem pri Bledu, dve drugi mesti na meddruštve-nih tekmovanjih v Mirni Peči in Domžalah in še bi lahko naštevali.
Po končanih ogledih so nas prijazni domačini lepo pogostili.
V poznih popoldanskih urah smo se poslovili, proti domu pa nas je odpeljal potrpežljivi voznik kombija Jože.
Franjo Modrijan
Poniji v borovniškem vrtcu
Po letu dni nas je spet obiskal g. Cerk s svojimi poniji.
Letos je s seboj pripeljal enega malo večjega, ki so ga otroci lahko tudi jahali. Prav tako sta z njim prišla dva manjša ponija, ki sta bila za ograjo in so ju otroci lahko božali in ju hranili s sveže natrgano travo. Prav vsako leto se otroci tega obiska zelo razveselijo. Najmanjši lahko konjičke božajo, malo večji pa jih
že lahko tudi jahajo. Ob tej priložnosti se v imenu strokovnih delavk in otrok vrtca g. Cerku prav lepo zahvaljujem in ga vabim na obisk tudi naslednje leto.
Za vrtec Mavrica Borovnica Jana Sedej
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 30
N OS	Občina Borovnica
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Borovničani zopet zablesteli
Na državnem tekmovanju v planinski orientaciji v Žetalah se nas je zbralo več kot 280 tekmovalcev iz sedmih področnih orientacijskih lig: Gorenjsko-dolenjske, Podravske, Rogaške, Savinjske, Zasavske, Primorske in lige Smrekovec.
Organizirali so ga prostovoljci iz planinskih društev Ptuj, Ruše, Cirkulane, Majšperk, Že-tale in Gornja Radgona. Tekmovalci v najzahtevnejših kategorijah C, Č, D in H (srednješolci do
18. leta, mladi do 26. leta in člani do 27 let ter udeleženci zahtevne odprte kategorije) so svoje znanje pokazali že v soboto, 20. maja, na dnevni in nočni tekmi. V nedeljo, 21. maja, pa smo se jim v Žetalah pridružili še tekmovalci ostalih kategorij A, B, E, F, G1, G2 (osnovnošolci, člani nad 40 let, družine in tekmovalci v lažjih odprtih kategorijah).
MO PD Borovnica je zastopalo 6 ekip. Proga je bila speljana po občini Žetale v Halozah, slikoviti gričevnati pokrajini blizu hrvaške meje, pod obronki Ma-clja in Donačke gore. Uspešno smo našli vse kontrolne točke, rešili praktično nalogo iz orientacije, varstva narave in poznavanja gorstev, pravilno naredili planinske vozle. Na cilju pa so preverili še naše znanje prve pomoči. Navdušeni nad uspehom in s polnimi želodčki smo v senci na igrišču počakali na razglasitev rezultatov. Z uvrstitvami smo bili nadvse zadovoljni. Bleščeči pokali krasijo police ekip kategorij A in Č za doseženi 2. mesti in ekipe E-kategorije za doseženo 3. mesto. Prejele
so ga tudi ekipe v odprtih kategorijah, G1 za 3. mesto in H za 2. mesto. Torej, kar 5 pokalov smo pripeljali domov. Prve tri uvrščene ekipe kategorij C, E in Č/D bomo sodelovale tudi na mednarodnem tekmovanju
Vabilo
BMU Championship v planinski orientaciji, ki bo od 6. do 8. oktobra 2017 v Srbiji. Komaj čakamooo!
Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin, foto: Peter Svete
KD Borovnica, kljekljarska sekcija Punkeljc vabi na otvoritev razstave
S čipko oživljamo pozabljene stvari
ki bo v soboto, 22. 7. 2017 ob 18. uri v borovniški osnovni šoli
Razstava bo na ogled še:
v nedeljo, 23. 07. 2017 od 9h do 13h, v četrtek, 27. 07. 2017 od 18h do 22h v petek, 28. 07. 2017 od 8h do 21h, v soboto, 29. 07. 2017 od 8h do 20h v nedeljo, 30. 07. 2017 od 9h do 13h
Vljudno vabljeni
Državno prvenstvo v floorballu
Lady Zone Borovnica ostaja najboljša v državi
Ljubljana, 7. maj - Igralke FBC Borovnica, ki v državnem prvenstvu nastopajo pod imenom Lady Zone Borovnica, so tudi v letošnji sezoni ubranile naslov državnih prvakinj.
Za letošnji naslov se je potegovalo 6 ekip, od tega dve borovniški, po ena pa z Jesenic, iz Kranjske Gore, Ljubljane ter Polanske doline. V Borovnici ženskega floorballa res moremo prezreti, saj je to že sedmi zaporedni naslov Borovničank, ki niti v letošnji niti v lanski sezoni niso zabeležile niti enega poraza. V letošnji končnici, ki je potekala na dve dobljeni tekmi, so v polfinalu najprej odpravile z ekipo FBK Thunder z Jesenic, v finalu pa so bile boljše od ekipe FBK Olimpija iz Ljubljane.
Borovničanke so kot prvou-vrščene po rednem delu imele prednost domačega igrišča,
kjer so prvo tekmo po dobrem uvodu in nekoliko slabšem nadaljevanju, ko so že izgubljale s 3 : 4, prelomile po izjemnem zadetku kapetanke Ane Pristavec, ki je preko celega igrišča ukanila vratarko Lauro Žavbi. Izkušene Borovničanke so izenačile rezultat, dobile potrebni zagon in prva finalna tekma se je končala z rezultatom 8 : 5. V drugi tekmi so bile Ljubljančanke ob podpori navijačev odločene, da si z zmago priigrajo še tretjo tekmo, vendar so Borovničanke celo tekmo ohranjale vodstvo in pokazale, da bodo tudi letošnjo sezono zasluženo končale na vrhu. Tokrat so vodile že z
0 : 3, izključitev in nezbranost pri izvajanju prostega strela pa sta Ljubljančakam prinesli priključek (2 : 3). Borovničanke niso popustile pod pritiski in so vodstvo ohranjale do zaključne sirene. Rezultat 4 : 5 je bil dovolj za drugo zmago v končnici, ki jim je prinesel naslov najboljših v državi.
Nadvlada Borovničank in učinkovitost njihovega napada se kažeta tudi v statistiki zadetkov, naziv najboljše strelke je že drugo leto zapored šel v roke Borovničanke Anamarije Košir (47 zadetkov in 24 podaj). Končni red državnega prvenstva: 1. LadyZone Borovnica, 2. FBK Olimpija Ž, 3. FBK Polanska Banda Ž, 4. FBK Thunder Jesenice, 5. ŠD Zelenci Ž, 6. Borovnica floorballshop.si. Ekipa LadyZone Borovnica: Ana Pri-
stavec, Lara Drole, Anamarija Košir, Marjetka Pirc, Nika Korošec, Nina Gerbec, Nina Fer-
kolj, Laura Kumberger, Tjaša Črnilogar, Maja Pirc, Saša Kržič in Tanja Matijaševic.
FBC Borovnica Foto: Anja Pirc
Med planinskimi rožicami
V nedeljo, 28. maja, smo zgodaj vstali in se odpravili na Blegoš, drugi najvišji vrh Škofjeloškega pogorja. Prvega, Ratitovec, smo že obiskali. Ura vožnje po ovinkasti cesti se je le končala v vasici Leskovica.
Parkirnega prostora ni bilo, tako smo nadaljevali po gozdni cesti do izhodiščne table in si prihranili pol ure hoje. Spredaj so mi delali družbo razigrani otroci. Ob prečkanju potočka se nam je porajalo vprašanje, ali je to ta potoček, ki ti da moč, da si hiter kot zajec, kot pravi legenda o Blegošu. Žeja nas še ni pestila, tako se ni nihče odločil poskusiti in odgovor je ostal v zraku.
toči preprogi, pa smo jih malce nesramno spravili pokonci in »hajdi« na vrh. Tam nas je čakalo prostrano travnato igrišče in čudovit razgled na Porezen, Ratitovec, Julijce, Karavanke,
Kamniške Alpe ... Malica, mar- naredili skupinsko fotografi- stora. Poslovili smo se v krogu
tinčkanje, celo frizbi smo imeli s seboj, vsak je po svoje izkoristil razpoložljivi čas. Preden smo se spustili do koče pod Blegošem, smo še ožigosali dnevnike in
jo. Tudi tukaj smo si privoščili odmor. V dolino smo se vračali mimo zavetišča gorske straže na Jelencih. S krajšimi postanki smo prišli do parkirnega pro-
in si zaželeli lep preostanek dneva.
Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin
V četici smo nadaljevali po poti, ki nas je pripeljala na vrh. Markirana ni bila, na nekaj mestih so nam bili v pomoč možici. Prostrani gozd z visokimi, postavnimi drevesi je prepreden z vrsto poti in betonskimi ostanki izpred druge svetovne vojne. Ti betonski bunkerji so nas spremljali do vrha. Mali raziskovalci so bili navdušeni nad njimi. Drugi so se že posedli po cve-
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 31
N OS	Občina Borovnica
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Eko dan v OŠ Borovnica
Tudi letos je na dan Zemlje v naši šoli potekal naravoslovni in tehniški Eko dan z ekološko tematiko. Program je bil izveden v obliki ekoloških delavnic, ogledov in sodelovanja z zunanjimi sodelavci - borovniškimi posamezniki in društvi.
Tema prvih razredov je bila od zrna do kruha. V sodelovanju z borovniškim društvom kmečkih žena Ajda so prvo-šolci spoznali različne vrste žit, kruha in sami zamesili in spekli kruh. Druga razreda sta izdelovala uporabne predmete iz odpadne embalaže in pisno ter likovno ustvarjala. Učenci tretjih razredov so pod vodstvom Petra Sveteta raziskovali življenje ob Borovniščici, si ogledali vrtnarijo Rahne ter sodelovali pri sajenju okrasnih rastlin. Prva triada si je nato ogledala gledališko predstavo učencev iz Bevk, Kdo bo Vidku sešil srajčico, ob koncu pa so učenci zapisali še zaobljubo planetu Zemlja. Z ogledi gledaliških predstav smo popestrili dan tudi ostalim učencem. Svojo predstavo Halo pepelka so zaigrali naši gledališčniki Borovničke, k sodelovanju pa smo povabili še
gledališko skupino OŠ A. M. Slomšek.
Učenci druge triade so se letos z izdelavo prehrambenih piramid posvetili zdravi prehrani, z ogledom oddaje Vodni krog Borovnice so spoznavali vodne vire našega kraja, po tem pa so izdelovali izdelke iz odpadne embalaže. Tudi letos smo sodelovali s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Šestošolci so si ogledali, kako je kljub ločevanju treba odpadke še pripraviti na recikliranje, po predavanju predstavnikov podjetja o pomenu in načinih recikliranja pa so si ogledali še kompostarno. V šoli so šestošolci izvedli še ekološko delavnico recikliranja rabljenih majic. Letos smo k sodelovanju povabili obe borovniški ekološki kmetiji, Košir in Kržič. Na kmetijah so sedmošolci spoznavali delo na in pridelavo ekološke hrane in sestavin, iz katerih
so na koncu spekli kruh. Tema osmih razredov je bila voda. Učenci so so si pod vodstvom Jožeta Zormana, predstavnika društva Hud Barjanski, ogledali, kako je potekalo snemanje oddaje Vodni krog Borovnice, G. Gabrovšek je predstavil vremensko merilno napravo v Borovnici ter učence vodil ob Borovniščici, nato pa so si ogle-
dali še novo čistilno napravo v Borovnici. Tako kot vsako leto je bila naloga devetih razredov zbiralna akcija starega papirja in tudi letos so se naloge lotili zavzeto in odgovorno.
Ob zaključku še enega ekološko obarvanega dne lahko rečemo, da smo spet dodali del k ekološki ozaveščenosti naših šolarjev. Pri tem so sodelova-
li ne samo naši učenci, njihovi mentorji učitelji in ostali zaposleni, temveč tudi krajani. Posebej dragocen je vsakoletni prispevek borovniških društev, podjetij in posameznikov, ki se prijazno odzovejo na naša vabila. Za sodelovanje in pomoč na letošnjem ekološkem dnevu se najlepše zahvaljujemo učiteljem mentorjem delavnic in
ostalim zaposlenim, zunanjim sodelavcem g. Svetetu, g. Zor-manu, g. Gabrovšku, ekološkima kmetijama Košir in Kržič, borovniškemu društvu kmečkih žena Ajda, vrtnariji Rahne, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Občini Borovnica in ostalim sodelujočim.
Mateja Praprotnik Lesjak
Izšla Vitasova Ledena trgatev
Prvega junija je izšla zbirka osmih erotičnih novel borovniškega avtorja (Laze) Marka Vitasa z naslovom Ledena trgatev. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo že objavljene zbirke kratke erotične proze Pozna trgatev, ki je izšla leta 2013.
Trije Slovenci - zbor
Načeloma so novele označene kot erotične, a kot ugotavlja v spremni besedi Ivan Sivec, naj bi bile take samo navidezno, saj je več poudarka na najglobljih občutjih ljudi, pa naj si bodo temna ali svetla. »Pisatelj pa ne
razočara niti tistih bralcev, ki bodo v novelah iskali opise erotičnih doživetij, čeprav je treba v isti sapi dodati, da ne gre za cenene opise, še manj za prikaze pornografskih prizorov. Vse je napisano s spretnim pisateljskim peresom, poglobljeno s človeškimi temami, s poudarkom na bivanjskih problemih današnjega trenutka, v množici dilem povsem izgubljenega posameznika,« je zapisal Sivec. Avtor dogajanje postavlja na svetovna prizorišča, bralec pa spremlja zgodbe različnih ljudi, ki se zaključujejo z logičnimi konci, ki so posledice njihovih dobrih ali slabih odločitev
v življenju. »Na kratko rečeno, pisatelj Marko Vitas vas vabi na trgatev osmih bogatih grozdov, v katerem je veliko takšne in drugačne sladkosti, od prvih nežnih dotikov do globokega sladostrastja, predvsem pa globljih življenjskih spoznanj, ki bodo zagotovo obogatili vaš pogled na svoj jesen-sko-zimski vsakdan,« je v sklepnem delu predgovora zapisal Sivec. Knjigo je mogoče dobiti od avtorja (Laze pri Borovnici 38, tel.: 041 362 111).
Gašper Tominc
Marko Vitas se je rodil 23. marca 1966 v Ljubljani. Je doktor znanosti s področja biokemije in molekularne biologije medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. S sodelavci je objavil več strokovnih in poljudnih člankov doma in v tujini, ki so bili večkrat citirani. Poleg naravoslovja so njegove velike strasti književnost, filozofija in zgodovina. Do sedaj je izdal leposlovni roman Vetrovi stepe (2010), ki predstavlja literari-zirano biografijo legendarnega kralja Atile, erotični triler Prometheus (2011, psevdonim Živko Ivančič), znanstveno-fantastično distopijo 2084 (2012) in zgodovinsko povest Rimska cesta (2016), ki obravnava dogajanje v Karnioli v času upora Ljudevita Posavskega, ter zbirki kratke erotične proze Pozna trgatev (2013) in Ledena trgatev (2017).
Prišla je pomlad in z njo tradicionalno srečanje borovniških pevskih zborov, že triindvajseto po vrsti.
Letos je organizacijska naloga pripadla Moškemu pevskemu zboru Štinglc oz. Kulturnemu društvu Borovnica, ki je prireditvi nadelo pomenljivo ime Trije Slovenci - pevski zbor. No ja, to ni nič kaj presenetljivega, kot sta pojasnila povezovalca Milena Škulj in Matjaž Ocepek. Pevsko druženje Slovencev je že tradicionalno drugo najbolj številčno organizirano prostovoljno združenje, takoj za gasilstvom. Jasno, ko pa se naša glasbena pot začne že v najzgodnejših letih, o čemer je najbolje pričala Glasbena pri-pravljalnica, ki deluje v okviru interesnih dejavnosti v borovniški osnovni šoli. Vodi jo Barbara Skopec Černi-goj, ki petja uči učence prvih in drugih razredov. Slednji »preko didaktično-gi-balnih igric spoznavajo vokalne tehnike in lastnosti tonov. Najraje pa igrajo
na Orffove instrumente. Radi prepevajo ljudske in umetne otroške pesmi, s katerimi se predstavljajo na šolskih prireditvah in koncertih.« Ta dan so zapeli pesmi Zajček, Kuža in Mali modrijan. Mladi pevci svojo pot v šoli nadaljujejo v otroškem pevskem zboru, ki združuje mlade od tretjega do petega razreda. Na rednih tedenskih vajah se pod taktirko Tine Vahčič spoznavajo z otroško zborovsko literaturo in še vedno radi v roke vzamejo Orffova glasbila. Nastopajo na vseh šolskih proslavah in prireditvah, to pot pa so nam zapeli Vrtiljak, Rio in Čira-ča-ra. Za pevke in pevce, ki se izkažejo z nadpovprečnim glasbenim darom, pa že več let obstaja vokalno-instru-mentalna skupina. Letos so se nam pod vodstvom mentorice Tine Vahčič predstavile Desetinke, dekleta osmih razredov, s pesmimi Bom šla na goro visoko, Aleluja in Banaho. Na oder pa so prišli tudi mladi iz cerkvenega otroškega pevskega zbora svete Marjete. Slednji združuje kar enaindvajset pevk
in pevcev, ki vadijo enoglasno, dvogla-sno in celo troglasno petje. Njihov repertoar sledi cerkvenemu letu in vsaj enkrat mesečno pojejo pri maši, to pot pa so zapeli Tiho so, V naročju tvojem in Zdaj gre zares ob spremljavi pianistke Valerije Rot in kitarista Nejca Trčka. A ko pevci in pevke odrastejo, se njihova glasbena pot ne konča, tu sta namreč Ženski pevski zbor Tonja ter Moški pevski zbor Štinglc. Prvega po novem vodi profesorica Eva Mori; pevke so nam zapele Kakor grejo meglice, Žabe in Bčelarja. Drugega pa profesor Aleksander Muller; pevci so zapeli Kob sodov ne blo, Mlatiči in Potrkan ples. Najstarejše pevke, med njimi tudi legendarna Meri Ma-kovec, pa se združujejo v Barjanke Rudija Cerka, ki imajo menda kljub desetletjem izkušenj še kar tremo pred nastopi. No, tega ni bilo slišati pri pesmih Velja dom, Mati zakliče ter Ko bi ljudje.
Damjan Debevec, foto: DD
Glasbena pripravljalnica borovniške osnovne šole
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 32
N OS	Občina Horjul
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Novo vozilo za gasilce PGD Podolnica
Podolnica, 11. junij - Prostovoljno gasilsko društvo Podolnica je ob prevzemu novega gasilskega vozila Land Rover GVGP-1, ki je namenjeno hitremu posredovanju v primeru gozdnih požarov, pripravilo slavnostno parado ter veliko vrtno veselico.
Slovesni prevzem novega vozila je bil za člane in članice PGD Podolnica zgodovinski, saj so v vas prvič pripeljali novo gasilsko vozilo. Pred tem so vozni park vselej dopolnjevali z rabljenimi vozili, ki so jih sami preuredili, nadgradili in prilagodili svojim potrebam. Novega vozila so se gasilci in vaščani veselili že v četrtek, ko so pripravili sprejem novemu jeklenemu konjičku. V nedeljo pa je sledil
uradni prevzem.
Slovesno parado, ki je potekala skozi vas, so sestavljali konjeniki, horjulske mažorete, godba Dobrova - Polhov Gradec, gasilska mladina, prapori, gasilci, gasilke, veterani, konjske vprege, in gasilska vozila iz okoliških društev ter Gasilske zveze Horjul in Dolomiti. Po paradi je potekala slovesnost, na kateri je vse zbrane nagovoril predsednik gasilskega dru-
štva Podolnica Janez Žvokelj. Na kratko je preletel društveno kroniko, se ustavil pri opremi in voznem parku, ki ga je društvo v dobrih treh desetletjih imelo in nekaj več besed namenil novi pridobitvi. Gre za vozilo Land Rover defender 130, ki je zadnje tovrstno vozilo v Sloveniji, saj so jih nehali izdelovati. Izdelavo nadgradnje je prevzelo podjetje Webo d.o.o., izdelalo pa ga je njegovo izvajalsko podjetje Euro GV d.o.o. iz Ilirske Bistrice. Pri snovanju nadgradnje so gasilci želeli, da je ta praktična in uporabna, zato je snemljiva in zasnovana modularno. Vozilo ima namreč širši namen uporabe, narejena pa je po tipizaciji GVGP-1. Na vozilo sta dodana
Dela na čistilni napravi
Izvajalec del Hidrotehnik d.d., ki je konec lanskega leta z naročnikom Javnim podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. sklenil pogodbo za rekonstrukcijo čistilne naprave Horjul v vrednosti 1.806.233,54 EUR brez DDV, s svojim podizvajalcema - podjetjem SPIT d.o.o. in MIAB d.o.o. - izvaja dela v skladu s planom aktivnosti.
Od začetka meseca januarja, ko je bil izvajalec uveden v delo, pa do danes, se je situacija na lokaciji ob Vrhniški cesti popolnoma spremenila. Napredki na projektu so vidni dnevno. Glede na to, da se projekt izvaja ob potoku Ligojščica, je izvajalec del
zaradi poplavne varnosti in hidrološke študije teren ustrezno dvignil. Zabetonirane so že vse zunaje stene razbremenilnika in SBR-bazena, na katerih je bil že uspešno opravljen tudi preizkus vodotesnosti. Ta pa čaka še zadrževalni bazen, katerega zu-
še 2 izolirna dihalna aparata in kar nekaj zaščitne in signaliza-cijske opreme. S tem pa je vozilo land rover GV GP-1, ki je v prvi vrsti namenjeno za gašenje gozdnih požarov, ustrezno in primerno tudi za hitro posredovanje pri vsakovrstnih začetnih požarih. Predsednik se je ob koncu vsem, ki so doprinesli k uresničitvi želje, zahvalil za materialno in moralno pomoč.
Pohvalo in zahvalo gasilcem PGD Podolnica za njihovo delovanje, posredovanje in tokratni uspeh - nakup novega gasilskega vozila - jim je izrekel tudi poveljnik Gasilske zvez Horjul Jani Slabe, ki je v govoru opomnil na požrtvovalnost gasilcev pri nesebičnem reševanju, pogosto tudi kapitala, in na drugi strani gasilca kot prosilca finančne pomoči ob obnovi in nakupu opreme ter orodja za svoje delo, pri vsem tem pa država stori premalo. Močan aplavz je bil zgovoren znan odobravanja. Svoje prepričanje, da bo novo vozilo služilo svojemu namenu, je izrazil župan Janko Prebil, ki je vsem gasilcem ob tem dogodku čestital ter se jim zahvalil za trud, ki ga v gasilsko dejavnost vlagajo. Podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Iztok Zajc pa je prav tako izrekel pozdrave vsem zbranim ter čestitke domačim gasilcem.
Kot se za takšno priložnost
spodobi, je potekal tudi simboličen prerez traku, ki sta ga prerezala poveljnik PGD Po-dolnica Jaka Verbič in župan Janko Prebil. Da pa bo novo vozilo kot tudi njegova posadka na poti varna, jih je z blagoslovom v božje varstvo izročil domači župnik Janez Smrekar. Kulturni program so popestrili člani godbe Dobrova - Polhov Gradec ter fantovski kvintet. Na slovesnosti so bile podeljene tudi zahvale najbolj zaslužnim, ki so omogočili, da je do tega veselega dogodka sploh prišlo. V imenu PGD Podolnica je predsednik Janez Žvokelj Zahvalo za pomoč pri nabavi novega gasilskega vozila GVGP-1 izročil podjetju Metrel d.d., ki je postal boter novemu vozilu, Občina Horjul in Gasilska zveza Hor-
jul. Zahvala za prizadevnost pri izdelavi novega gasilskega vozila GVGP-1 pa je bila podeljena poveljniku PGD Podolnica Jaki Verbiču, ki je v nakup in izdelavo novega vozila ter izpolnitev velike želje gasilcev vložil največ svojega časa in truda.
S spustom zastave, zadnjim izrečenim stanovskim pozdravom »Na pomoč« je bil uradni del zaključen, sledila je še velika vrtna veselica z ansamblom Toneta Rusa, ki je trajala pozno v noč in poskrbela, da se je v okolici gasilskega doma v Podolnici zidalo že naslednji dan. Uspešno zaključen dogodek in lepa podpora vseh, ki so se udeležili uradnega in neuradega dela, je gasilcem dala novega zaleta. Naj bo takšnih dogodkov le še čim več.
Iščemo dopisnika
Uredništvo Našega časopisa išče dodatnega dopisnika ali dopisnico za Občino Horjul.
Če rad pišeš in fotografiraš, se nam javi na 031 392 153 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Zahtevano je osnovno poznavanje računalniških veščin, kot je pošiljanje elektronske pošte in pisanje tekstov v wordu.
nanje stene prav tako že stojijo. Trenutno poteka izvlek zagatnic in zasip gradbene jame, čemur sledi še izgradnja zalogovnika blata. Vsa gradbena in betonska dela so dnevno nadzorovana, tako da je receptura kot tudi kvaliteta del, ustrezna. Izvajalec naj bi gradbena dela na objektu čistilne naprave Horjul, ki bo po novem skoraj petkrat večja od stare, saj bo njena obremenitev 1950 populacijskih enot, zaključil v mesecu juliju 2017. Temu pa sledijo še ostala s pogodbo začrtana dela, o katerih vas bomo redno obveščali.
NPV
Projekta v
zaključni fazi
V pretekli številki smo pisali o podpisu pogodbe z izvajalcem del, podjetjem Eurigrad d.o.o. iz Ljubljane, ki v skladu s terminskim planom in pogodbeno dokumentacija dela tudi izvaja. Uredili so že dve prodni pregradi in prehode do zemljišč z uporabo škatlastih prepustov, kateri ustrezajo danim pogojem direkcije za vode, trenutno pa so dela so v fazi urejanja cestišča.
Projekt ureditve hudournika Stojanšek in rekonstrukcija Stare ceste, ki nosi težo 130.272,94 eura, je tako v zaključni fazi in bo, skladno s pogodbo, konec junija tudi zaključen.
Prav tako so v zaključni fazi dela, ki se izvajajo v sklopu projekta ureditve hudournika pri cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu. Tudi tu izvajalec del podjetje Eurograd d.o.o. iz Ljubljane zaključuje svoja
dela. Urejajo se zelene površine, do sredine meseca julija pa se načrtuje asfaltna preobleka javne poti ob delu vodotoka. Občina Horjul je kot investitor zadovoljna z izvedbo ter sodelovanjem tako z izvajalcem del kot nadzornikom, tudi zato ker dela ne bodo presegla pogodbene vrednosti in so izvedena po terminskem planu.
Občina Horjul ob tem stanovalce in lastnike ob zemljiščih, kjer potekajo dela še vedno naproša, da dela spremljajo potrpežljivo.
NPV
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 33
N OS	Občina Horjul
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Praznovali
40-letnico vrtca in občinski praznik
Horjul, 2. junij - Razigrano in veselo je bilo v večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul, kjer je potekala prireditev, s katero so v Horjulu obeležili 40-letnico vrtca ter
občinski praznik.
Osrednje prizorišče je bilo tokrat v večji meri prepuščeno otrokom. Vse starostne skupine - Gosenice, Mravlje, Kresnice, Žabice, Pikapolonice, Murni, Metulji in Čebele - vseh 146 otrok je skupaj s svojimi vzgojitelji zapelo in zaplesalo.
Za večino otrok je bil to prvi nastop pred tako številčnim občinstvom in dobro so se odrezali. Ne le aplavz, ki je sledil po vsaki izvedeni točki, pač pa tudi pohvale mamic in očkov, dedkov in babic ter vseh ostalih navzočih so kar deževale ter otrokom vlivale novega poguma in samozavesti za njihov naslednji korak.
Med nastopi malčkov je bil čas, namenjen besedam starejših. Povezovalka dogodka, vodja vrtca pri OŠ Horjul Andreja Naglič Kumar je že v uvodu prebrala štiridesetletni kronološki pregled organiziranega varstva
v Horjulu. Vrtec je svoja vrata prvič odprl 17. oktobra 1977. V stavbo sedanje Občine Horjul, kjer so bili takrat vrtčevski prostori, je prvič stopilo 46 otrok, ki so bili sprava razdeljeni v dve skupini, tretja pa je bila namenjena izvajanju programa Male šole, ki je od uvedbe devetletne šole ni več.
Z leti se je kraj širil in tudi potrebe po institucionalnem varstvu in vzgoji so se povečevale. Število oddelkov je naraščalo. Tako se je na začetku šolskega leta 2006 dejavnost predšolske vzgoje preselila v novo stavbo. Leta 2009 je bila zaradi številčnega vpisa otrok oblikovana 8. skupina, ki deluje še sedaj, ko vrtec obiskuje 146 otrok.
O kakovosti horjulskega vrtca, ki poleg ohranjanja tradicije vnaša tudi sodobna načela didaktike v delo z otroki, je v nagovoru spregovoril ravnatelj in
odgovorni v zavodu pri Osnovni šoli Horjul, pod okriljem katerega vrtec formalno deluje, Primož Garafol.
Poudaril je, da je naložba v otroke in mladino, v omogo-
za
čanje čim boljših pogojev njihov razvoj, dolgoročno najboljša naložba za celotno družbo, ter pohvalil dejstvo, da se v Horjulu na področju vzgoje in izobraževanja vlaga s premisle-
kom o nadaljnjem razvoju. Zahvalil se je ustanoviteljici Občini Horjul za posluh, staršem za dobro sodelovanje ter vzgojiteljem za trud, ki ga vlagajo v delo z željo, da otrokom ponudijo varno, prijazno in spodbudno okolje, da bodo zrastli v zdrave, zadovoljne, srečne ter ustvarjalne otroke, ki znajo razširiti svoja krila.
Zbrane je nagovoril tudi župan Janko Prebil ter občankam in občanom čestital ob praznovanju občinskega praznika, vsem ostalim pa voščil lep državni praznik.
Ob obeležitvi 40-letnice organiziranega varstva se je zahvalil delavcem zavoda ter priložnost izkoristil za prelet dela, ki je bilo opravljeno v obdobju od lanskega občinskega praznika do danes. Nekaj besed je namenil še ciljem in načrtom za naslednje obdobje. Med drugim je dejal, da občina veliko truda vlaga v posodobitev in ureditev osnovne šole in vrtca, tako je v zadnjem letu pripravila projekte za ureditev gospodinjske učilnice in okolice osnovne šole, pripravlja dokumentacijo za po-
sodobitev ogrevanja v vrtcu s toplotno črpalko ter snuje načrt o izgradnji prizidka za dva dodatna oddelka, ki sta zaradi vse večjega števila otrok potrebna.
Ob koncu uradnega dela je sledilo še vabilo ravnatelja in župana v prostore vrtca, kjer so vrata na široko odprle vse igralnice, v njih pa so otroci skupaj z vzgojitelji posebej za to priložnost pripravili zanimive razstave, s katerimi so skušali predstaviti različne dejavnosti vzgojnih področij.
V uri veselega druženja, ki je sledila, so poleg vrtčevskih otrok, vzgojiteljev in drugih delavcev nastopili še mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul ter šolski pevski zbor z glasbeniki.
Vsi so goste popeljali v svet otroštva, igrivosti in ustvarjalnosti.
Morda jim je za trenutek uspelo pozabiti na svet odraslih in se prepustiti otroški sreči; k temu jih je nagovarjala tudi zaključna pesem Ko si srečen.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
Poletni vklop:
organizirano poletno varstvo otrok
Občina Horjul bo na željo staršev letos prvič sofinancirala poletno počitniško varstvo na Vrhniki.
Horjulski otroci se bodo lahko priključili Poletnemu vklopu, ki ga že vrsto let organizira zavod Ivana Cankarja. Poletni vklop predvidoma poteka od drugega tedna v juliju do pred-
zadnjega tedna v avgustu, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30 v avli OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Lošca 1. Poleg tega da nudijo rešitev za poletno varstvo manjših otrok, je Poletni vklop organizi-
ran tudi z namenom polepšati poletne počitnice otrokom in jim omogočiti nepozabna doživetja ob sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa. Predviden strošek staršev za otroke iz Občine Horjul bo znašal 3 evre na dan, staršem pa ostanejo tudi stroški izletov, ki so po želji na sporedu enkrat
tedensko (gore, bazen, morje, vodni park ...), ter organizirano dnevno kosilo, če želijo. Ostalo bo plačala Občina Horjul.
Več informacij bo v prvih dneh julija na voljo na spletni strani Občine Horjul, www. horjul.si, in Občine Vrhnika ter zavoda Ivana Cankarja (www. zavod-cankar.si).
9 © W >v
Vrhnika	Horjul Borovnica

Fundacija za šport
Spremljajte Facebook stran Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
Dodatni
oddelek v vrtcu
Leta 2016 se je v horjulski občini rodilo nadpovprečno število novorojenčkov.
Posledično se je povišalo tudi število vlog za sprejem v vrtec.
Komisija je kar 63 vlog pregledala ter na podlagi osvojenih točk postavila prednostni vrstni red. V osem oddelkov vrtca je že sprejetih kar 37 novincev. Ker na čakalnem seznamu ostaja še 26 otrok, se je občina odločila zagotoviti dodaten prostor za še eno
skupino otrok. Svet Občine Horjul bo tako na junijski seji obravnaval oblikovanje dodatne skupine, kar bo omogočilo, da bo v vrtec s 1. septembrom letos sprejetih še 14 najmlajših. Torej skoraj vsi, ki izpolnjujejo starostni pogoj. Vrtec bo tako obiskovalo kar 165 otrok, kar jih največ vrtec lahko sprejme, zato se že razmišlja o možni širitvi.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 34
N OS	Občina Horjul
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Zahvala za nepozaben sprejem
Skupaj z našo Mašo Kočevar, ki ima eno od oblik cerebralne paralize, smo se v četrtek, 11. maja vrnili iz Združenih držav Amerike, kamor smo odšli na dve zahtevni operaciji, ki bosta Maši olajšali marsikatero težavo in pripomogli k nadaljnemu napredku, do samostojnosti.
Po pet tednov dolgi odsotnosti in po napornem potovanju nazaj domov je bilo presenečenje, ki nas je čakalo ob prihodu neopisljivo. Bili smo v solzah, solzah sreče. Hvala sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem, so-vaščanom, razredničarki, Ma-šinim sošolcem in prijateljem, učiteljem, ravnatelju, šolskemu
pevskemu zboru, v katerem prepeva Maša in vsem, ki so nas še pričakali na pragu doma, ter prispevali k nepozabnemu in zares ganljivemu dogodku. Hvala staršem, ki ste Mašine sošolce in prijatelje pripeljali. Lepo je, ko to občutiš, ko spoznaš koliko pomeniš sošolcem, prijateljem in vsem ostalim zgo-
raj naštetim. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nas pričakali
in pomagali pri pripravi dogodka ter vsem tistim, ki ste nas v
mislih tekom odsotnosti spremljali. Lepo se je bilo vrniti in
lepo je biti ponovno z vami.
Družina Kočevar
Uspehi horjulskih mažoret
Župan sprejel odličnjake
OŠ Horjul
Župan Janko Prebil je v prostorih občine Horjul sprejel devetošolce odličnjake, ki so jih spremljali ravnatelj Primož Garafol in razrednika Natalija Kogovšek ter Jure Bojan Končan.
V Osnovni šoli Horjul so letos šolanje zaključili štirje
učenci, ki so bili vseh devet razredov odlični: Teja Zdešar,
Nežka Potrebuješ, Petja Prebil in Filip Mlinar. Župan jim je čestital za uspeh in jim podaril simbolično darilo. Po koncu sproščenega pogovora pa jim je zaželel srečno in uspešno tudi pri nadaljnjem izobraževanju.
Skupina seniork, ki se je v kategoriji artistic group uvrstila na International Cup, ki bo avgusta v Poreču.
Tako kot vsako leto so se tudi letos horjulske mažorete udeležile že 17. odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije.
Dekleta so s trdim delom in vztrajnostjo tudi letos domov prinesla šopek izjemnih rezultatov. V finalu tekmovanja v disciplini twirling, ki je potekal
22.	in 23. aprila v Kranju, so članice dosegle odlične rezultate in dokazale, da vsako leto izjemno napredujejo. V soboto, 22. aprila, sta Vlasta Čadež in Iza Končan v kategoriji par nižji nivo junior v močni konkurenci osvojili 6., Jona Čadež in Klara Mazi pa 5. mesto. Mlajša dekleta v kategoriji team nižji nivo kadet so osvojila odlično 5., prav tako pa so 5. mesto osvojile tudi starejše članice v team nižji nivo junior. Tudi v nedeljo,
23.	aprila, so starejša dekleta poskrbela za veselje v klubu. V kategoriji artistic par višji nivo B-junior sta Pia Kavčič in Laura Burjak Novak osvojili 6. mesto. Team višji nivo B je v močni konkurenci osvojil odlično 4. mesto, team višji nivo A pa je nastopil le za oceno, a so dekle-
ta z odličnim nastopom vseeno dokazala, da z njimi ni šale. Za vrhunec tekmovanja so poskrbele tekmovalke v kategoriji group višji nivo B, ki so pometle s konkurenco ter si priplesale zlato medaljo! Zaradi izjemnih rezultatov v disciplini twirling se starejša dekleta v začetku avgusta odpravljajo na svetovni pokal v Poreč. Zastopale bodo Slovenijo v kategorijah artistic par višji nivo B-junior (Pia Kavčič, Laura Burjak Novak) ter artistic group višji nivo B.
V nedeljo, 21. maja, je v Horjulu potekalo finale tekmovanja v disciplini mažorete in pom pom. Tekmovalke tudi tokrat niso razočarale in so poskrbele za navdušenje na domačih tleh. Mlajša dekleta so v kategoriji mala skupina junior zasedla odlično 2. mesto, starejše članice pa so zopet dokazale, da sodijo na vrh, ponovile horjulsko mažoretno zgodbo izpred dveh let ter v kategoriji mala skupina senior osvojile 1. mesto! Starejša dekleta so uvrščena tudi na evropski pokal v disciplini ma-žoret, ki bo potekal na Krku na začetku septembra.
Ob koncu sezone vas vse članice Mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul vabijo na vsakoletni
Pozdrav poletju, ki bo v nedeljo, 25. junija, na občinskem trgu v Horjulu. Vabljeni!
Nur Živa Kranjec
GROUPAUTO
EUROSERVIS
OGLED BMW TOVARNE, OKTOBERFEST &

NAGRADNA ........IGRA.......
Sproščen izlet, kozarec hladnega piva in vrhunski avtomobili!
Prijavi se v nagradno igro na naši spletni strani www.avtoroznik.si in morda boš srečni dobitnik ARANŽMAJA ZA NEPOZABEN DAN V MUNCHEN-u
za dve osebi
ali enega od
I 5-ih EUROSERVIS praktičnih paketov presenečenja!
Prijavite se lahko od 15. maja do 15. septembra 2017!
Kjrjiii
Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 35
N OS	Občina Horjul
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Upokojenci iz Horjula na Slovaškem
Zgodnja ura prvega junijskega dne je za horjulske upokojence napovedala lep dan. Smer potovanja je bila Slovaška, ki je večina izmed nas še ni videla. S Štajerske smo se pripeljali do Avstrije - Gradiščanske. Urejenosti naših severnih sosedov ni kaj dodati, saj je vse čisto in urejeno, le cene slovenskega upokojenca ne pustijo ravnodušnega.
Ogledali smo si največje jezero tam - Nežidersko jezero, ki po videzu spominja na belo kavo. Sprehodili smo se po mestu Eisenstadt in videli dvorec Esterhazy iz leta 1364.
Nadaljevali smo pot proti Slovaški in prestolnici Bratislavi. Pot nas je vodila mimo nepreglednih nizkoraslih vinogradov in številnih vetrnic, o katerih se pri nas še vedno samo prepiramo. Vodič nas je opozoril na bratislavski grad, ki stoji na griču nad mestom in se ga že od daleč vidi. Obiskali smo ga in imeli veličasten pogled na mesto in Donavo. Peš smo se podali v stari del mesta mimo Mihaelovega stolpa do glavnega trga, ki ga krasita mestna hiša in Primatska palača iz 18. stoletja, ter si ogledali veličastno katedralo sv. Martina. Bratislava turista preseneti s svojim navideznim razkošjem, ki pa
ga je zaznati zgolj v turističnih predelih. Središče mesta je za promet zaprto, na ulicah pa turiste vabijo preštevilni lokali in butiki. Slednji ponujajo kitajske tekstilne izdelke po neprimerljivo višji ceni kot pri nas. Tudi cene čevljev so nenormalno zasoljene in »povprečnemu« Slovaku nedosegljive. Nastanili smo se v hotelu Expo, 3 kilometre proč od Bratislave, kjer smo se od napornega dneva dobro odpočili.
Naslednji dan je sledil ogled podeželja. Najprej smo obiskali in si ogledali eno najstarejših slovaških mest - Trnava. Ob vznožju Malih Karpatov, mimo številnih nasadov trte in češenj, smo se pripeljali v prijetno vasico Vinice. Tu je v zasebni hiši delavnica keramičnih izdelkov Majolika, kjer izdelujejo vrhunske izdelke s sprejemljivimi cenami. Le streljaj proč smo
nato zavili v vinsko klet, se tam okrepčali ter imeli degustacijo njihovih vin. Slovaško podeželje je drugačno kot naše. Hiše so slabo urejene, izdelane zastarelo in večinoma brez rož ter urejene okolice. Polni vtisov in delno tudi pod prijetnim vplivom dobrega vina se je bilo
treba posloviti od Slovaške in se podati na dolgo pot proti domu. Vreme nam je bilo dva dneva neverjetno naklonjeno, toda bolj ko smo se bližali Dunaju, bolj se je kisalo. Minila nas je želja po spanju, kajti zunaj je narava že kazala svoj temačnej-ši obraz. Močni nalivi z bliska-
njem in tudi točo so nas opomnili, kakšno srečo smo imeli.
Če potegnem črto pod videnim in doživetim, lahko zatrdim, da nam je bilo lepo. Slovaki nas prekašajo po urejenosti cest, lahko se postavljajo kot mi z odličnim vinom, sicer pa razen podobnega imena nimajo
veliko skupnega z nami. Tam bi zaman iskali idilične in urejene vasice, ki so pri nas nekaj običajnega. Tudi kulinarika ni primerljiva z našimi dobrotami, zato je naša skupna misel - živimo v lepi in urejeni deželi in nam je lepo.
Olga Gabrovšek
OBVESTILO OBČANOM	
Sprememba obratovalnega časa	
Knjižnice Horjul	
V Knjižnici Horjul bo od 26. junija do 26. avgusta veljal poletni obratovalni čas, in sicer bo knjižnica odprta:	
- v sredo od 12.30 do 19.00, v petek od 8.00 do 15.00.	
	Mestna knjižnica Ljubljana
Kekčeva dežela
Mesec maj je otroke razveselil z izletom v Kranjsko Goro in obiskom Kekčeve dežele.
V četrtek, 18. maja, so otroci druge starostne skupine odšli v Kekčevo deželo in se hkrati sprehodili po okolici z g. Seligerjem. Kakšno doživetje je bilo to za otroke. Iz krempljev Bedanca so otroci rešili Mojco,
srečali so prestrašenega Brinclja in samega strašnega Bedanca, ki so ga pregnali z oponašanjem sove. Pehta je bila z otroki zelo prijazna, pokazala jim je, kako pripravlja zdravilne čaje ter jih postregla s pecivom. Skupaj
s Kekcem so zapeli Kekčevo pesem, se poslovili in se odpravili nazaj v vrtec. Pot je bila prijetna in je hitro minila. Polni različnih in zanimivih vtisov smo se vrnili v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo.
Lea Rupar
Podarimo čas
trud
in dobro voljo!
Najbolj dejavni prostovoljki v šolskem letu 2016/2017.
V OŠ Horjul krožek prostovoljstva deluje že četrto leto. Tudi v letošnjem šolskem letu je več kot 20 učencev naše šole, ki obiskujejo 5., 6., 7., 8. in 9. razred, svoj čas, trud in dobro voljo delilo z mlajšimi učenci v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju.
Od oktobra do junija so učenci prostovoljci mlajšim učencem v podaljšanem bivanju nudili pomoč pri pisanju domače naloge ali pa so se preprosto družili ob pogovoru in družabnih igrah. Tisti učenci prostovoljci, ki radi organizirajo dogodke in prebirajo knjige, pa so vsak petek za učence v
podaljšanem bivanju pripravili bralno urico z ustvarjalno delavnico. Vsi učenci prostovoljci so se izkazali kot odgovorne, zanesljive osebe. Samostojno so se dogovarjali z učitelji v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju ter redno obiskovali mlajše učence po vnaprej dogovorjenem urniku. Večina
jih je prostovoljno delo vztrajno opravljala več kot tri mesece, nekaj pa celo šolsko leto in so ob koncu šolskega leta oddali dnevnik prostovolj-stva. Vztrajne prostovoljke, ki so ob koncu šolskega leta oddale dnevnike, so: Ronja Smrtnik Dobravec, Petra Kogov-šek, Iza Gabrovšek, Tia Kozina, Natalija Cankar, Jona Čadež, Maša Kočevar, Anja Žvokelj, Maja Plestenjak, Iza Končan, Pia Šušteršič in Manca Mala-vašič. Na zaključnem srečanju učencev prostovoljcev so bile naštete prostovoljke tudi simbolično nagrajene. Najbolj dejavni prostovoljki v šolskem letu 2016/2017 sta bili Maja Plestenjak, učenka 7. razreda, in Tia Kozina, učenka 6. razreda. Maja Plestenjak je najbolj dejavna prostovoljka že drugo leto zapored. Vsi učenci prostovoljci so s svojo energijo mlajšim učencem popestrili prenekatero popoldne in tako pomagali soustvariti številne čudovite spomine.
Vsem učencem prostovoljcem zato hvala in bravo!
Barbara Buh, mentorica prostovoljcev v OŠ Horjul
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 36
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Asfaltiranje ceste
Občina Dobrova-Polhov Gradec je na podlagi postopka zbiranja ponudb v začetku junija podpisala pogodbo za asfaltiranje javne ceste JP 567751 Kuzovcev Grič-Predov-Prosen v dolžini cca 540 m.
Dela po pogodbi znašajo 33.200 € in izbrani izvajalec, KPL d.o.o., bo z deli pričel in zaključil v mesecu juniju. V času asfaltiranja bo promet po cesti oviran, zato ob tej priliki Občina Dobrova-Polhov Gradec naproša vse uporabnike ceste za razumevanje in strpnost. (ou)
Dela na cesti skozi Srednjo vas
Dela na odseku državne ceste skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu potekajo po terminskem načrtu. Vidni so obrisi prvega para avtobusnih izogibališč na spodnjem koncu vasi, položeni pa so tudi že prvi metri fekalne kanalizacije.
Maja je izvajalec dokončno prestavil potok na spodnjem koncu obravnavanega odseka. Trenutno se ureja struga potoka na nasprotni strani, postavljeni so že prvi cestni robniki avtobusnih postajališč, prav tako se je začelo tudi z gradnjo fekalne kanalizacije. Ker je predmetna kanalizacija le manjši del širšega še nezgrajenega fekalnega omrežja, ki poleg Srednje vasi obsega še kanalizacijo v Dolenji Vasi, Dvoru in spodnjem delu Babne Gore, priključevanje nanjo žal ne bo mogoče vse do izgradnje čistilne naprave v
Dolenji vasi, katere gradnja je načrtovana leta 2020. O nadaljevanju del v Srednji vasi vas bomo ponovno obvestili sredi poletja. S prihodom vročega, sončnega, predvsem pa sušnega obdobja leta je ožje območje ob gradbišču izpostavljeno večjim emisijam prahu. Izvajalec se po svojih najboljših močeh trudi s škropljenjem vode po gradbišču te emisije zmanjšati. Občina Dobrova - Polhov Gradec ob tej priložnosti prosi krajane Srednje vasi za strpnost. Hvala.
Janez Jelovšek, občinska uprava
Gradnja fekalne kanalizacije v Brezju
Občina Dobrova - Polhov Gradec bo v drugi polovici leta zgradila manjkajoče tri krake fekalne kanalizacije na različnih koncih naselja Brezje.
Gre za tako imenovane krake D, G in J, pri čemer je krak D projektiran od hišne številke Brezje 65 do hišne številke Brezje 69a, krak G od hišne številke
Brezje 4 mimo hišne številke Brezje 5a in krak J od hišne številke Brezje 74 do hišne številke Brezje 74d. Gradbeno dovoljenje za omenjeno naložbo je bilo
pridobljeno leta 2015, izdelani so tudi izvedbeni načrti. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija po pooblastilu občine vodi postopek javnega naročila za izbiro izvajalca del. Na razpis je prispelo osem ponudb, ki so v postopku analize, potekajo pogajanja z izvajalci. Podpis
pogodbe bo predvidoma konec junija. Prebivalci naselja Brezje bodo z začetkom del in morebitnimi drugimi posebnostmi gradnje še dodatno seznanjeni.
Janez Jelovšek, občinska uprava
Dogodki in novosti v juliju in avgustu
Poletje je tukaj.
Čas brezskrbnih počitnic, sladoleda, veselja, smeha, druženja, sonca in morja. Vabljeni v grad in prijetno senco grajskega parka, kjer bo tudi julija in avgusta pestro. Veseli bomo vašega obiska.
Vabljeni v grajsko knjižnico
Vabimo vas, da si na knjižnih policah naše knjižnice izberete knjigo za dopust. Vašega obiska bomo veseli vsak četrtek od 17. do 19. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure vse do konca junija.
POMEMBNO OBVESTILO: JULIJA in AVGUSTA bo knjižnica odprta le ob ČETRTKIH od 17.00 do 19.00.
Septembra pa se zopet vidimo tudi ob sobotah.
Sprehod v preteklost
Pridružite se nam ob ogledu dvorske cerkve. Vrata bodo ponovno odprta v nedeljo, 2. julija in 6. avgusta, od 16. do 18.
ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni!
Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami
Hiša v parku je na široko odprla svoja vrata, med vikendi pa se ji pridružuje še knjižnica pod krošnjami, ki je na voljo vsak
petek od 16.00 do 20.00, med konci tedna pa od 10.00 do 20.00. Poleg knjižnice pod krošnjami smo za vas pripravili še spremljevalni program:
•	vsako 1. nedeljo v mesecu (2. julija, 5. avgusta) ob 15.00:
javno vodstvo po muzejskih zbirkah Muzeja pošte in telekomunikacij,
•	otroška menjalnica: 20. avgusta,
•	otroške delavnice ob nedeljah ob 16.30: 9., 16., 23. in 30. julija ter 13. avgusta,
•	polhkov vikend: 26.-27. avgusta.
V primeru slabega vremena nas ni. Pod grajsko lipo
V petek, 25. avgusta, ob 19. uri bo v parku dogodek Turističnega društva Briše Pod grajsko lipo. Več informacij dobite na info@td-brise.si ali po telefonu 031 588 645. Vljudno vabljeni!
Polhkov vikend
Zadnji avgustovski vikend vsi vabljeni v park. V soboto, 26. avgusta, od 20. ure naprej bo kino v parku, v nedeljo, 27. avgusta, od 15. ure dalje pa bomo adrenalinski. Polhkov vikend je namenjen zaključku počitnic in prihajajočemu šolskemu letu.
Najem prostora za piknike
Vroči poletni dnevi nas vabijo v hlad drevesnih senc in bližino potočkov. Če iščete primeren prostor za brezskrben piknik in še mnogo več, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za najem piknik prostora pri Pograjskem domu.
Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane
Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska.
Čaj z grofom Blagajem
Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@dobrova-polho-vgradec.si.
Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259
E: info@grad-polhovgradec.si
www.grad-polhovgradec.si
Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina
Pripravile:
Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 37
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Pogovor z Lucijo Slovša, tekmovalko v dvigovanju uteži oz. powerliftingu
Nikoli me ni bilo strah več dvigniti
Lucija Slovša iz Butajnove, ki danes živi pri fantu na Vrhniki, je na videz popolnoma običajna, prijetna in simpatična študentka Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki bi ji človek pripisal ukvarjanje z marsikaterim športom, a ko izvemo, da gre za tekmovalko v dvigovanju uteži oziroma powerliftingu, kot se s tujko temu športu praviloma reče, smo presenečeni. O njenih nenadnih uspehih, izzivih in športu, kjer se meri moč in je vse bolj prepoznaven tudi v Sloveniji,
pa v nadaljevanju.
Powerlifting oziroma dvigovanje uteži - od kod ideja, da gre tako prijetno in drobno dekle trenirati za mnoge popolnoma moški šport?
Pravzaprav gre za naključje. Sicer sem se vedno rada gibala, kot osnovnošolka sem bila horjulska mažoretka, rada sem tekla, potem pa sem začela obiskovat fitnes. Moj fant Rok je fitnes trener in ko sem ga pred dobrim letom spoznala, sem se začela spoznavati tudi s tem športom. Sprva sem trenirala le za »svojo dušo«, ampak ta šport mi je bil zmeraj bolj všeč, ker sem videla, da zelo hitro napredujem v moči. Rok je že takoj rekel, da sem zelo močna. Potem sva nekoč preverila mojo maksimalno moč in izkazalo se je, da sem iz mrtvega
dviga dvignila 105 kilogramov in to brez posebnega treninga. To naju je spodbudilo, da mi je poiskal trenerja, specializiranega za powerlifting, in tako se je začelo.
Po treh mesecih treninga si že zmagala na svoji prvi domači tekmi zveze GPC in postavila državni rekord v svoji kategoriji in nato čez mesec na tekmi v Sarajevu še balkanski rekord v mrtvem dvigu. Kje se skriva recept?
Sandi Golubič, ki je trener powerliftinga in trenira v športnem društvu Kvihtarnica, je v meni takoj prepoznal potencial. Napisal mi je prilagojen trening in trenirala sem od decembra do febru-
arja. Petkrat na teden po predpisanem treningu - nič več in nič manj, kot je bilo napisano. Po treningih sem bila pogosto tako utrujena, da nisem mogla niti spati. 25. februarja sem imela prvo tekmo, kjer sem v svoji kategoriji do 56 kilogramov podrla državni rekord v počepu, dvignila sem 105 kilogramov. Čez en mesec sem z ekipo odšla na tekmovanje v Sarajevo, kjer pa sem postavila balkanski rekord v mrtvem dvigu s 130 kilogrami. Očitno se moje telo zelo dobro prilagaja težkim bremenom, kar je velika prednost v tem športu. Še bolj pa so pomembne trda volja, vztrajnost in podpora bližnjih.
Ti je bilo kdaj težko?
Včasih je bilo težko, ker sem treninge usklajevala s faksom in študentskim delom. Ampak sem zelo trmasta in če se nekaj odločim, izpeljem. Če sem imela predavanja na fakulteti zjutraj in popoldne študentsko delo, sem šla trenirat ob petih zjutraj. V takšnih trenutkih mi zelo pomaga moj fant, ki vedno najde spodbudno besedo.
Omenila sem, da v družbi še vedno prednjači ideja ali
stereotip, daje dvigovanje uteži moški šport in z lepimi
>>
Prvi podobarji in rezbarji so tu začeli delovati sredi prejšnjega stoletja, vse vodje projektov so danes strokovno usposobljene po izobrazbi in ekipno delo se odvija v dveh sodobno opremljenih restavratorskih delavnicah.
2015 tudi mednarodno oblikovalsko nagrado (www.stories--design.si).
Anita Jakoš, akad. rest., pa na drugi strani prostorne delavnice s čopičem v roki retušira zgornji del cerkvenega oltarja, kateremu z natančnim nana-
epoksidne smole. Še prej se je celoten oltar postavilo v komoro s plinom proti lesnim škodljivcem, taka dezinsekcija zbeza na plano v les zarite ličinke, ki se prehranjujejo z njim in potem dozorijo v male mušice, ki izvrtajo dobro vidne luknjice in zletijo na svobodo. Gre za hroščke iz družine navadnih trdoglavcev, imenovani tudi mrtvaška ura, ki jih najdemo v praktično vseh starih kosih pohištva, za njimi pa ostaja na tleh droben lesni prah. Na sosednji mizi so še bolj poškodovana angelska krila, ki so zaradi lesnih zajedavcev mestoma izgubi-
la obliko, a jih bodo mojstri s pomočjo iste metode - dezinsekcija, lepljenje novih lesenih delov, brušenje, barvanje - spet spravili v prvotno formo. Posebej za naš časopis pa je Julijana Urbančič, kons. rest. teh., opravila pozlato, torej nanesla pravo zlato na leseni vzorec, pri čemer sem ostal osupel - pravo zlato je namreč dobavljivo v obliki le nekaj mikronov tankih lističev, shranjeno v blokcu papirja. Zlati listič poljubne velikosti, ki ga lahko odtrga že močnejša sapa, se na ravni podlagi razreže v majhne koščke z navadnim nožem, nato se ga dvigne s
posebnim čopičem iz veveričjih dlak - ta se dovolj naelektri in s tem postane privlačen za listič že s potegom skozi lase! Zlati listič se nato previdno prenese na leseno ali mavčno podlago, ki se zlati, a še prej namaže podlago z alkoholom, ki aktivira lepilo na polimentni podlagi. Ne boste verjeli, lepilo v tej podlagi je naravni jajčni beljak! Ko alkohol izhlapi, se na pogled grobo ne-sijajno zlato površino spolira s poldragim kamnom ahatom, ki je iz praktičnih razlogov nasajen na leseni palici. Zelo zanimiva sta tudi dva črna lesena križa stara najmanj 100
let, katera nosijo pogrebci v sprevodu za krsto. Napis v latinščini je zelo pomenljiv, saj na eni strani križa piše:«Danes meni«, na drugi strani pa: »jutri tebi«. Vsekakor je bil obisk restavratorske delavnice, kjer se združujeta umetnost in tehnika, prava paša za oči in radovedni um, tudi vsi mojstri in mojstrice svoje obrti so prijazni in sproščeni. Toplo priporočam obisk, pa ne pozabite, da v primeru popravila običajno naša občina vrne vsaj četrtino sredstev za restavriraje, tako je bilo tudi pri naši hiši, kjer so restavratorji iz Šentjošta mojstrsko obnovili vse tri svetnike na pročelju lesene verande (Jezusa, Marijo in sv. Lovrenca, zaščitnika žara). In ta okras ni naključje, saj je na naslovu Polhov Gradec 50 deloval zadnji pograjski podobar Jernej Ternovec (1846 - 1933), rojen na Setnici nad Polhovim Gradcem. Mizarstva se je izučil pri očetu mizarju, za podobarstvo pa se je navdušil ob obnovi oltarja v cerkvi sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. O njem govori tudi spominska plošča na hiši. Za obstanek Restavratorstva Kavčič se nikakor ni treba bati, saj so njihove reference dobro opravljenih del segla že krepko preko meja Slovenije! Več informacij na www.restavratorstvo--kavcic.si
Sebastjan Vehar
Restavratorji odprli svoja vrata
Restavratorstvo Kavčič iz Šentjošta je družinsko podjetje aktivno od l. 1965, ki se danes z restavratorsko delavnico Anite Klančar in projektno pisarno Konservatorsko restavratorski atelje Šentjošt združuje pod blagovno znamko Restavratorstvo Šentjošt.
V projektni pisarni Vid Klančar izdeluje konservatorske načrte, projekte, za potrebe obnov stavbne dediščine in izvedbe restavratorskih posegov. Prav tako izvajajo sondiranja in arhitekturne posnetke, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine je res edini, ki izdeluje kon-servatorske načrte za kulturne spomenike v lasti države, a privatna podjetja pripravljajo kon-servatorske načrte za kulturne spomenike v privatni lasti. Sredi maja je delavnica Resta-vratorstva Kavčič odprla svoja vrata za javnost in na dan odprtih vrat pokazali trenutne projekte. Mojster Franci Kavčič, akad. rest., je ročno brusil lesene podstavke prestižne serije kristalnih kozarcev, za katere je slovenska oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik dobila l.
šanja barvne plasti na poškodovanih mestih vrača prvotni videz marmorja. Sprva je bilo potrebno z vročim zrakom odstraniti firnež, rjavo plast, pod katero se je nato pokazala prvotna barva belega marmorja. Se je pa najprej izvedlo sondiranje, torej se je na manjšem področju po plasteh odstranilo vse barvne nanose do samega lesa. Pri odstranjevanju si pomagajo z različnimi topili, mehansko s skalpelom in s toplim zrakom, pač odvisno od posameznih zlepljenih plasti. V tretjem delu delavnice se popravlja lesena konstrukcija spodnjega dela oltarja, ki je močno poškodovana od lesnih zajedavcev. Mojster z zadnje manj vidne strani lepi v kotni spoj originalnih desk novi les s pomočjo dvokomponentne
Bolonjska kreda je polnilo za razpoke in luknje mrčesa.
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 38
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
>>
ženskami nikakor ne gre skupaj, a če pogledamo tebe, vidimo, da temu ni tako. Si se kdaj srečala s podobnimi komentarji?
(Smeh.) Mnogi so me spraševali, zakaj dvigujem uteži, kakšna potem bom, pa jim sama niti razložiti nisem znala. Enostavno se dobro počutim, ta
šport mi je všeč in tu sem se našla. Spraševali so me tudi, ali je dvigovanje sploh zdravo za punce. Pomembno je, da dviguješ pravilno, zato je trener pomemben, da ne pride do poškodb. Poškodbe tu niso pogoste, še najbolj nevarno je, da pride do pretreniranja. Pri meni bi se to lahko hitro zgodilo, ker nimam nikoli zadosti, lahko bi trenirala tudi 3 ure, zato me mora moj fant pogostokrat opomniti, da imam dovolj.
Že po besedi lahko sklepamo, da je powerlifting v Slovenijo prišel iz ZDA. Kako pa je z njim v Sloveniji in kakšen je pravzaprav način tekmovanja?
Res je. Ppowerlifting se je začel v ZDA in Veliki Britaniji, čedalje bolj pa je priljubljen in prepoznaven tudi v Sloveniji. Ljudi, ki se z njim ukvarjajo, je zmeraj več in tudi tekmovanja so vse bolj zahtevna. Powerlifting je šport, kjer se tekmovalci merimo v treh dvigih, zato ga imenujemo tudi triatlon moči. Vsak preverja športnikovo maksimalno moč na različnih področjih. Za vsak dvig imaš tri poizkuse in na koncu seštevek največjih dvigov določi zmagovalca. Prvi dvig predstavlja počep, drugi potisk s prsi in zadnji mrtvi dvig. Pogosto prav mrtvi dvig odloči o zmagovalcu tekmovanja. Zmagovalci se določajo po kategorijah, in sicer glede na kilograme in leta.
Kakšni so tvoji športni izzivi za naprej?
Septembra je GPC svetovno prvenstvo na Češkem in počasi se pripravljam na to tekmovanje. Za mrtvi dvig, kjer sem najmočnejša, mi manjka samo 10 kilogramov, da podrem evropski rekord in to si želim doseči. Tja grem, da to podrem.
Pri mnogih športnih panogah ima pri pripravi pomembno mesto tudi hrana. Kako je s prehrano pri powerliftingu?
Prehrana je tudi tu zelo pomembna, saj moraš telesu zagotoviti dovolj vseh hranil, da se uspešno regenerira. Brez dobre regeneracije ni mo-
goče zdržati tako intenzivnih treningov. Glede prehrane mi zelo pomaga moj Rok, ki zaključuje magistrski študij iz prehrane na Biotehniški fakulteti. Količinsko je hrane na mojem jedilniku kar precej. Toliko, kot jem sedaj, nisem jedla še nikoli. Še najtežje je teden, dva pred tekmo, ko je treba začeti omejevati vnos hrane, da se teža čimbolj zniža. Manj kot imaš kilogramov na tekmi, večji faktor imaš pri seštevanju točk, kar je lahko odločilno pri končnem rezultatu. Na primer jaz imam v povprečju 58 kilogramov, na dan tekme pa sem imela dobrih 54. 4 kilograme mi je s posebnimi metodami za zniževanje teže uspelo izgubiti v petih dneh.
Smo v najlepših pomladnih, že skoraj poletnih mesecih, ko je narava zares čudovita in je dneve najlepše preživljati na prostem. Kako je to pri tebi. Glede na to, da si z Butajnove, težko opazuješ sončne žarke iz fitnes studia?
To pri meni sploh ni problem, ker ima fant doma fitnes na prostem in tako treniram v naravi in se hkrati nastavljam sončnim žarkom. Kljub temu pa še vedno ob lepih večerih rada hodim na sprehode. Drugih aktivnosti pa ob napornih treningih ni priporočljivo izvajati, da se ne utrudim po nepotrebnem.
Luciji želimo srečno na nadaljnji športni poti. Bralci pa njene rezultate in uspehe lahko spremljate na instagramu.
Nadja Prosen Verbič, foto: arhiv L. S.
Vigi vigi nogometni turnir je uspel!
V soboto, 10. junija, se je v organizaciji TD Polhov Gradec na igrišču OŠ Polhov Gradec odvil celodnevni nogometni turnir Vigi Vigi cup 2017.
Pravila so določila po 5 igralcev, enake drese in poljubno število letečih menjav na sredini igrišča, tako da se je dalo utrujene hitro nadomestiti. Igralo se je dva polčasa po 10 minut s petminutnim odmorom, le od četrtfinala naprej se je igral vsak polčas dve minuti dlje. Vodja organizacije je bil Matic Zibelnik s pomočniki (hvala Primož), poskrbeli so za senco na tribunah, za hladno pijačo in tople sendviče, pa seveda tudi moderatorstvo. Tur-
nirja, ki je trajal vse od 8. ure zjutraj pa do 22. ure zvečer, se je udeležilo 14 ekip iz praktično vse Slovenije, a na »zid slavnih« se je zapisala le ena, in sicer sta se v finalu ob 21.30 zvečer pod reflektorji udarili ekipi Salkon team in OPV ŠPORT in s prepričljivo zmago 5 : 1 je slavil Salkon team!
Čestitke zmagovalcem in vsem ostalim sodelujočim za vztrajnost in napete tekme!
Sebastjan Vehar
frizerski salon
FANI
BREZJE 36b 1356 Dobrova Telefon: 01 3643 055 Mobitel: 041 666 748
Karateisti
trenirajo telo in duha
Nenavaden prizor sredi grajskega parka sem videl prvo junijsko soboto, ko se je v soncu bleščalo ducat belih kimonov in so ob borbenih krikih trenerja mladi vadili karate!
Tudi sam sem borec, zdaj sicer le rekreativno treniram judo, a ko sem kot otrok tekmoval, sem pridobil borbenost in tudi vrednote ter osvojil spoštovanje nasprotnika. Pozdravljam trenerja polhograj-skih karateistov; Roman Suha-dolc seveda skriva svojo starost 56 let, ne pa tudi dramatične življenjske zgodbe - nekoč uspešen podjetnik je danes živ le po čudežu! Leta 1997 se je spopadal z vrtoglavicami in
začasnimi izgubami spomina ter dvojnim vidom, a zdravniki niso videli težave drugje kot v njegovi psihi. Rešila ga je pravzaprav reiki učiteljica, ki mu je s svojimi energetskimi sposobnostmi napovedala skorajšnjo smrt zaradi hude bolezni! Roman se je odločil ukrepati takoj, zato je vzorec svoje krvi dal preiskati v Avstrijo, kjer so mu ugotovili hudo boreliozo. Ljubljanska infektološka klinika ga je nato za 14 dni hospitalizirala
in mu pomagala z infuzijami, bolezen, ki ima močan vpliv na izgubo hrustanca in osrednji živčni sistem, mu naj bi dala le še pol leta življenja! A Roman je bil in bo borec, nemudoma se je lotil življenjskih sprememb, s pomočjo prof. Vide Kam-puš, dietetne strokovnjakinje, je povsem spremenil prehrano, danes je ne le živ, temveč predvsem zelo optimističen in pozitiven človek, ki s športom dopolnjuje vrzeli v svojem zdravju. S karatejem se je začel ukvarjati leta 2003, njegov prvi učitelj (sensei) je bil Grade Mi-lenkovic z Vrhovcev, leta 2010 je osvojil mojstrski črni pas, kasneje pa na fakulteti za šport
naredil tudi mednarodni izpit za trenerja karateja. In danes širi svoj optimizem in strokovno znanje v naši občini, v šoli Polhov Gradec, ob torkih v plesni dvorani in ob četrtkih v telovadnici. Dvakrat tedensko vodi treninge telesa in duha in to za tri različne kategorije glede na predhodno osvojena znanja. Njegovi učenci karatei-sti so stari od 5 do 44 let in Roman rad pove, da so to njegovi prijatelji, ne le učenci. Kapo dol, sensei Roman! Za več informacij pokličite 031 620 856 ali pišite na roman.suhadolc@ gmail.com.
Sebastjan Vehar
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 39
Mcasopis Občina Dobrova-PolhovGradec_.^^....»jl7 ©
Dobrovski gasilci praznovali 120-letnico
Dobrova, 10. junij - V soboto je bila na Dobrovi osrednja slovesnost ob 120-le-tnici prostovoljnega gasilskega društva Dobrova.
Visok jubilej so domači gasilci obogatili s slavnostno parado in veliko vrtno veselico, na kateri je množico zabaval ansambel Modrijani. Praznovanje okroglega jubileja se je začelo s slovesno povorko, v kateri so sodelovali domači gasilci in gasilci drugih društev iz Gasilske zveze Dolomiti, GZ Horjul in pobratenih društev, horjulske mažorete, narodne noše, lovci, konjeniki, gasilska mladina, praporščaki ter šoferji z gasilskimi vozili. Slovesnemu mimohodu ob spremljavi Godbe Dobrova - Polhov Gradec so poleg obiskovalcev prisostvovali tudi častni gostje, med katerimi so bili predstavnik Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, župan Franc Setnikar, predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, predsednik GZ Dobrova Marjan Peklaj, poveljnik GZ Dolomiti Filip Božnar, predsednik GZ Horjul Ladislav Prebil in še nekateri drugi. Po pozdravu je uvodni nagovor je pripadel tamkajšnjemu predsedniku PGD Dobrova Petru Otorepcu, ki je zbranim predstavil 120-le-tno zgodovino društva.
Iz 120-letne društvene kronike
Začetki organiziranega gasilstva na Dobrovi segajo v leto 1895, ko je veliki požar uničil sosednjo vas Šujico. Po njem
so nekateri spoznali, koliko pomeni organizirano gasilstvo ter tudi v takratni občini Dobrova sklenili ustanoviti gasilsko društvo. Ob ustanovitvi se je vpisalo 38 mož in fantov, ki so poskrbeli za nekaj opreme in orodja, v začetku leta 1898 pa so dogradili gasilski dom. Do 1. svetovne vojne se je društvo lepo razvijalo. Ko pa so odšli najboljši člani društva na fronto, je društvo životarilo. Po vojni so spet organizirali požarno varstvo in leta 1922 ustanovili gasilsko godbo, ki je obstajala do leta 1941. Ponovno se je kupilo nekaj opreme in orodja, celo nov gasilski voz s prvim ročno--motornim pogonom črpalke in ročno motorno brizgalno. Ob 40. obletnici društva, je bil dograjen zidani gasilski stolp. 2. svetovna vojna pa je ponovno vse obrnila na glavo. Uničenih je bilo veliko dokumentov, vsa gasilska oprema in brizgalni poškodovani. Veliko članov je bilo odpeljanih v internacijo, od koder se nekateri niso nikoli vrnili. Med vojno so člani društva skrbeli za požarno stražo skoraj brez orodja. Po končani vojni so popravili brizgalni in kupili nujno potrebno gasilsko opremo. Ustanavljati so začeli tudi manjša sosednja društva, ki danes tvorijo Gasilsko zvezo Dolomiti.
V povojnem času so društvo
tehnično opremljali, članstvo pa je aktivno sodelovalo. Leta 1967 so kupili prvo motorno vozilo kombi IMV, sledil je nakup motorne črpalke Rosenbauer in leta 1971 orodnega vozila TAM. Za večjo operativno usposobljenost so namesto avtocisterne leta 1979 kupili še eno motorno črpalko Rosenbauer. Vseskozi so v društvu razmišljali o gradnji novega doma. Leta 1978 se je začel postopek nakupa zemljišča, bil je izdelan načrt in začela se je gradnja. Večino finančnih sredstev so prostovoljno prispevali krajani, ostala sredstva so zbrali s pomočjo donacij občinske gasilske zveze in drugih ustanov. Brezplačno je bilo opravljenih zares veliko obrtniških del in storitev. Tako so uspeli do 100-letnice društva pridobiti nove sodobne prostore. Kljub gradnji je društvo sodelovalo na vajah in intervencijah. Z novo ureditvijo lokalne skupnosti je prišlo do drugačne organiziranosti gasilstva. Z ustanovitvijo občine Dobrova - Polhov Gradec je bila ustanovljena tudi nova občinska gasilska zveza DOLOMITI, PGD Dobrova pa je postalo osrednje gasilsko društvo v občini. Društvo je dobilo nove obveznosti, ki jih uspešno opravlja. Zamenjati je bilo potrebno zastarelo opremo in kupiti primernejše vozilo. Rezultat tega je bil nakup podvozja vozila TAM 150T, ki je bilo 1998. dograjeno v kombinirano vozilo GVC 16/25 TAM-150 T-11 6 x 6, nanj pa so namestili visokotlačno črpalko
znamke Ziegler, kar je pomenilo uvedbo popolnoma novega načina gašenja predvsem notranjih požarov. Opremili so se z novimi zaščitnimi oblekami in dihalnimi aparati ter tako zaščitili gasilce ob posredovanjih.
Leta 2000 so podrli stari gasilski dom in na tem mestu sezidali prizidek, kjer prostore oddajajo v najem. Imeli so željo po nakupu novega vozila in leta 2002 se je ponudila priložnost. Kupili so poškodovano gasilsko avtocisterno znamke Mercedes ACTROS od gasilske brigade v Novi Gorici, jo popravili in preuredili v sodobno opremljeno vozilo z oznako GVC 24/ 50. Poleti 2009 so slavnostno prevzeli novo vozilo GVM-1 s prikolico za prevoz motorne brizgalne. Naslednja leta so vlagali v gasilski dom - vgradili so nova rolo garažna vrata, nov prezračevalni sistem v sanitarijah, zame-
njali strešno kritino, vgradili tri okna na frčadi in zaprli prostor na podstrešju, ki je predviden za gasilski muzej, s preureditvijo prostorov povečali kapaciteto garderobe za operativne člane.
Leta 2015 so sanje o novem moderno opremljenem vozilu začele dobivati realno podobo. Spomladi 2016 so prevzeli podvozje MAN - TGM 13-290, konec leta pa v domačo garažo že pripeljali novo gasilsko vozilo GVC 16/15 z opremo za gašenje vseh vrst požarov in izvajanje notranjih napadov, opremo za tehnično reševanje s hidravličnim orodjem, opremo za nevarne snovi, lestvami, termovizijsko kamero in detektorjem za merjenje plinov. Vzporedno so se člani vsa leta pridno izobraževali, se udeleževali vaj in intervencij, ki so bile najzahtevnejše v času žledoloma in večkratnih poplav.
Nazaj na slovesnost ob 120-letnici
Potem ko je Otorepec predstavil zgodovino društva, je zbrane nagovoril predsednik regije Ljubljana 1 Franc Bradeško. Zahvalil se je gasilcem in krajanom, da se gasilska dejavnost na Dobrovi kljub številnim vojnam in nevšečnostim ohranja. Dejal je, da je Gasilska zveza Slovenije ponosna, da ima v toliko krajih gasilce, ki z neverjetno voljo odgovorno opravljajo svoje delo.
Ob koncu je domačim gasilcem čestital in zaželel, da jim da jubilej novega zagona za naprej. Zupan Franc Setnikar je med drugim povedal, da so gasilci tisti, ki vselej ob neljubih dogodkih opravijo največje in glavno delo, tako kot se je to ponovno izkazalo v primeru požara v Kemisu.
Zaželel jim je, naj še naprej dobro, vestno in odgovorno opravljajo svoje poslanstvo ter lepo praznujejo; gasilcem PGD Dobrova je v imenu sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec izročil občinsko priznanje. Po končanem uradnem delu se je dogajanje izpred gasilskega doma preselilo k šoli.
Vsi, zbrani v paradi in ostali navzoči, so bili prijazno vabljeni na veliko vrtno veselico, kjer so za jedačo in pijačo skrbeli domači gasilci, člani ansambla Modrijani pa za žur do jutranjih ur.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV
Obisk pri moravških rokodelcih
Maja je DU Dobrova dobilo vabilo na praznovanje 20 let delovanja rokodelcev Moravške doline na gradu Tuštanj 4. junija.
Z veseljem smo se odzvali in jih obiskali, saj z njimi že vrsto let sodelujemo pri raznih razstavah in prireditvah. Grajsko dvorišče in preddverje gradu sta bila polna stojnic z raznimi izdelki iz različnih materialov, ki so jih že včasih izdelovali naši predniki, pa niso šli v pozabo, ampak se ta kulturna dediščina še vedno prenaša na mlajše rodove. Na ogled so postavili izdelke iz volne, rešelje, kleklja-nje, kvačkanje, filcanje, nakit,
izdelke iz lesa, rože iz krep papirja, vezenje, pletenje košar in še in še. Izdali so tudi knjigo ob 20-letnici delovanja. Obiskovalci smo si lahko ogledali tudi grad. Ogled je vodil sam sedanji lastnik gradu, g. Peter Pirnat. Grad Tuštanj stoji na gričku na nadmorski višini 410 metrov. Pobočje je zarastlo s sadnim drevjem, grič pa obdajajo grajska polja in travniki. Na gradu se je izmenjalo več lastnikov in je eden redkih, ki ni bil porušen.
Hrani še veliko predmetov, starih knjig, stilnega pohištva, slik, pomembne dokumente, lončene peči, porcelan in steklene izdelke nekdanje gospode. Celo poslikave, stropi in leseni podi so še nedotaknjeni. Pred gradom stoji 350 let stara platana, na drugi strani pa je lepo urejen park. V enem delu gradu živijo sedanji lastniki. Tu se odvija veliko prireditev, razstav in porok, tako se je tukaj odvijala tudi prireditev ob 20. obletnici mo-ravških rokodelcev.
Za DU Anica Tomšič
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 40
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Zbor Višajčki osvojil srebrno priznanje
Na regijskem tekmovanju v Šentvidu pri Stični je v soboto, 20. maja, Mladinski pevski zboro Višajčki osvojil srebrno priznanje.
Letos se je na regijska tekmovanja prijavilo rekordno število otroških in mladinskih pevskih zborov iz cele Slovenije. Skupaj je nastopilo 97 zborov in zato je bila konkurenca zelo zahtevna. Kljub temu pa se polhograjske pevke niso ustrašile. Članice Mladinskega pevskega zbora Višajčki, ki že od malih nog nepretrgoma pojejo pri Višajčkih, so kljub majhnemu številu pokazale svoje odlike. Zato smo si po oceni strokovne žirije prislužili srebrno priznanje. Njihova mentorica Ema Nartnik poudarja, da so vsa tovrstna prizna-
nja zelo pomembna, saj sta tako mladinski kot tudi otroški pevski zbor Višajčki edina pevska zbora, ki ne delujeta v okviru šole, temveč pod okriljem Kulturnega društva Gregor Rihar in se udeležujeta revij in tekmovanj. Temu pa dodaja, da gre pri njih še za eno posebnost, saj so cerkveni zbor in jim prav zato priprave na cerkvene praznike vzamejo kar nekaj časa. Sicer pa so tekmovanja za mlade pevce spodbuda, priznanja pa potrditev njihovega pevskega talenta. Hkrati pa na ta način vzgajajo mlade, da se bodo še naprej
radi kakovostno ljubiteljsko- kova pravi, da bodo prav pevci Polhograjskem ljubezen do do--kulturno udejstvovali. Nartni- Višajčkov poskrbeli, da se bo na brega in lepega petja ohranjala
naprej.
Nadja Prosen Verbič
Odprtje razstave Zgodbe iz poštne torbe
Polhov Gradec, 18. maj - V prostorih Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je potekalo odprtje razstave Zgodbe iz poštne torbe.
Zgodovina poštne službe na Polhograjskem, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z zgodovinskim krožkom Osnovne šole Polhov Gradec. V šolskem letu 2016/17 je steklo plodno sodelovanje med učenci zgodovinskega krožka Osnovne šole Polhov Gradec ter Muzejem pošte in telekomunikacij. Iz slednjega so namreč povabili učence 6., 7. in 8. razreda k sodelovanju. Raziskovanje poštne zgodovine na Polhograjskem je potekalo pod mentorstvom kustosinje
muzeja Ajde Kozjek in učitelja zgodovine in geografije Simona Purgerja. Naloga učencev je bila pripraviti vprašanja in posneti intervjuje z nekdanjimi poštnimi uslužbenci ter krajani o njihovih spominih na poštno dejavnost. Pri raziskovanju so odkrili številne zanimivosti iz preteklosti, rezultat pa je razstava, ki so jo poimenovali Zgodbe iz poštne torbe in je vrata odprla na mednarodni muzejski dan.
Ob odprtju je zbrane nagovorila pobudnica in kustosinja
razstavo ali na katerikoli drug način omogočili njeno odprtje. Navzoče je pozdravil tudi učitelj in mentor zgodovinskega krožka Simon Purger ter med drugim dejal, da se mladim zgodovina približa šele, ko se srečajo z ostanki preteklosti in živimi pričami, ki spregovorijo o minulih časih, navadah in dogodkih. Učencem je čestital za vztrajnost, s katero so prihajali na srečanja, in radovednost, ki se je v njih porajala v času raziskovanja. "Spoznavanje in učenje iz naše preteklosti nas bogati in nam odkriva našo narodno in lokalno identiteto. Ni vseeno, kdo smo, in ni vseeno, kaj bomo postali," je lepo opomnil in misel zaključil, "bodimo ponosni na naše korenine, na naš narod in domovino!" Kot zadnja je
zbrane nagovorila še v. d. ravnateljice Osnovne šole Polhov Gradec Ilinka Kucler. Pohvalila je skupen projekt, učence in mentorja, ki so avtorji razstave, ter izpostavila še nekatere druge projekte, s katerimi se polho-grajski osnovnošolci vključujejo v lokalno okolje, čemur šola namenja veliko pozornosti. Po zaključku je uradno odprla razstavo ter zbrane povabila k ogledu.
Obiskovalci, med katerimi je bil tudi župan Franc Setni-kar ter nekateri domačini, ki so spregovorili o svojih spominih na potovanje pisemskih ovojnic na Polhograjskem, so si ogledali razstavo. Ta poleg panojev z napisi ponuja na ogled še kup starih razglednic, dokumentov in drugega gradiva, ki so ga za potrebe razstave posodile različne
institucije in krajani, vse skupaj pa predstavlja zgodovino prvih poštnih uradov v Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu, Šentjoštu in Dobrovi pri Ljubljani. Razstavo so učenci želeli približati tudi najmlajšim, zato so posebej zanje pripravili posebno poštno igro, s katero s pomočjo slik in hudomušnih nalog spoznavajo svoje kraje in zgodovino poštne dejavnosti. Razstavo spremlja tudi muzejski časopis Poštna torba, ki je bil natisnjen posebej za tokratno priložnost. Razstava bo na ogled do nedelje, 5. novembra letos, v odpiralnem času Muzeja pošte in telekomunikacij. Prijazno vabljeni.
Nadja Prosen Verbič Foto: npv
3-krat G: gora, glasba, golaž
Muzeja pošte in telekomunikacij Ajda Kozjek, ki je povedala, da so se učenci skupaj z mentorji zbirali enkrat tedensko od oktobra dalje, vseskozi pa so zbirali gradivo, ga evidentirali ter s pomočjo obstoječe literature pripravljali kratke referate o prenašanju sporočil na Polho-grajskem. Ti so bili podlaga za pripravo besedil na razstavnih panojih. Mentorica je izpostavila posebej dragoceno izkušnjo, to je po njenem mnenju medgeneracijsko sodelovanje učencev ter krajanov in nekdanjih poštnih uslužbencev, ki so z njimi delili svoje spomine. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem, ki ste posodili gradivo za
Tudi letos so se pevci iz bližnje in širše okolice tradicionalno, prvo nedeljo v mesecu juniju.
Ze v dopoldanskem času začeli zbirati na gori Sveti Lovrenc nad Polhovim Gradcem. V spremstvu družin in prijateljev je srečanje zborov in drugih vokalnih skupin malo čez opoldansko uro ponovno zazvenelo iz gore v dolino, že dvaindvajsetič. Vreme je potrdilo naslovno geslo letošnjega
festivala »TISTEGA LEPEGA DNE« in tako zavilo v svojo toplino izbrane skladbe iz slovenske in tuje zakladnice filmske glasbe. Vseh devet nastopajočih zasedb (MoPZ TD Briše, ZePZ Danice, CeZePZ Hotedršica, MePZ Lubnik, Zrele Jagode, BeJazzy, Sekstet Odoica, ŠundrBanda in Svetli-ce) je izbralo po dve skladbi iz filmskega sveta, kar je gledalce in tudi sonastopajoče še bolj pritegnilo k spremljanju dogajanja. Organizatorja, Turistično društvo PG in Vokalna sku-
pina Svetlice, sta se odločila, da letos prvič vse nastopajoče ob koncu povežeta skupni skladbi Beli cvet (Edelweis) in Sreča na vrvici, s katero so se pevci tako poklonili tudi letošnjemu 40. letnem jubileju nastanka tega znamenitega slovenskega filma. Tako poslušalcem in nastopajočim je bil enourni peš vzpon na Goro povrnjen s prijetnim druženjem ob glasbi, besedi in skoraj tradicionalnim golažem mame Malči. Mmm, komaj čakamo naslednje leto. (MK)
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 41
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
H
Na praznik češenj
Zadnji dan v maju smo se upokojenci DU Dobrova odpravili na Primorsko.
Po avtocesti čez Rebrnice v Vipavsko dolino do Nove Gorice. Tam smo si ogledali trg združene Evrope, bivšo mejo med Slovenijo in Italijo, nato pa prestopili mejni prehod Erjavčeva, smer Štever-jan. V kraju Oslavje (v Italiji) stoji kostnica, drugi največji spomenik, posvečen žrtvam Soške fronte, kjer je pokopanih 57 tisoč žrtev 1. sv. vojne. Imeli smo kratek postanek za ogled. Pot smo nadaljevali do vasice Števerjan, ki leži tik ob meji s Slovenijo.
Znan je po glasbenem festivalu, gradu in številnih vinarjih. Iz stolpa Gonjače smo si ogledali Goriška brda, videli smo vse do morja. Najlepša utrjena vas v Brdih pa je Šmartno. Z vodičem smo si ogledali vas, cerkev svetega Martina, obrambni stolp ter ozke ulice - gase. Tukaj stoji tudi briška hiša kulture. Med ozkimi ulicami je polno ličnih trgovinic, ena od njih je Nona Luisa. Na trgu smo kupili tudi sladke briške češnje, ki so se nam kar same ponujale. Ogledali smo si Gradnikovo domačijo v Modeni. Pa tudi na Gredič v vasici Ceglo nismo pozabili. Zadnja zgodovinska točka je bila Park miru na Cerju. Pomnik na Cerju je na-
stal na pobudo društva Tiger konec 90. let prejšnjega stoletja. Mogočna zgradba stoji na vrhu Cerja, 342 metrov visoko, od koder se na široko razprostira pogled na Julijske Alpe, spodnjo Vipavsko dolino in Furlansko nižino, Dolomite, Benečijo in Tržaški zaliv. Načrt pomnika je izdelal doc. dr. Darko Likar. Gre za 21 metrov visoko zgradbo, zgrajeno v obliki utrdbe, tloris je križne oblike, kraki pa označujejo strani neba. Pomnik je sede-metažna zgradba, ki nas popelje v prazgodovinska obdobja. Razgledišče na vrhu stavbe zaznamuje pogled v prihodnost in s tem nagovarja obiskovalca, ki se s pomočjo muzejske zbirke sooči z grozotami 1. sv. vojne, obdobjem med obema vojnama s poudarkom na protifašističnem gibanju Tiger, 2. sv. vojno in gibanjem NOB, da se obrne vase in se vpraša, kakšno prihodnost si sploh želimo, za koga jo gradimo. Na območju pomnika poteka okoli 20 kilometrov urejenih peš-, kolesarskih in konjeniških poti, tako da lahko vsak najde nekaj za sprostitev. Zaključili smo v domači gostilni Šterna v Opatjem selu s poznim kosilom.
Za DU Anica Tomšič
Pomlad pestra za godbo
Pomlad se po temperaturah sodeč že preveša v poletni čas, naši godbeniki Godbe Dobrova - Polhov Gradec pa še nič ne mislijo na oddih. Doma in po okoliških krajih jih radi povabijo ob obeleženju slovesnih dogodkov in le-ti se na povabilo radi odzovejo.
Konec aprila in v začetku maja so sodelovali pri slovesnosti svete birme na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. Nadškof msgr. dr. Anton Stres je bil presenečen nad pestrostjo kulturnega delovanja v teh krajih in nad tako mladim sestavom godbenikov. V petek, 12. maja je godba nastopila na otvoritvi vodohrana in povezovalnega cevovoda na Dobrovi. Z roko v roki s Krajevno skupnostjo Dobrova je bilo tako poskrbljeno za polno mero glasbe, hrane in
pijače; za slednjo bo novi objekt, če Bog da, skrbel še na mnoga leta.
20. maja se je Godba Dobrova - Polhov Gradec odpravila v Laško na mednarodno srečanje godb, ki ga prireja Kulturno društvo Vrh nad Laškim. Srečanje je potekalo v sklopu čebelarskega praznika v tednu ljubiteljske kulture. Ob koncu posameznih nastopov je tri skladbe zaigralo kar vseh pet godb skupaj. Lahko si predstavljate, da je bil mogočen nastop
posebno doživetje, prav tako pa tudi druženje in povezovanje, ki je sledilo.
Na prvo nedeljo v juniju je Litijska občina v Polšniku na svojem tradicionalnem dogodku »Zupanovizija« k sodelovanju povabila prav našo občino. Poleg župana Franca Setni-karja in nekaj ostalih občanov se je pohoda od cerkvice do cerkvice aktivno udeležil tudi Mešani pevski zbor Dobrova, Glasbena šola Emil Adamič in pa naši godbeniki. Nastopajoči smo se tja pripeljali z avtobusom, potem pa je sledilo 12 km hoje po čudovitih sončnih krajih od cerkvice do cerkvice. Na postankih se je odvijal bogat kulturni program. Na Glinjeku je sv. mašo daroval fatimski kaplan Miro Šlibar. Prijeten dan se je za množico obiskovalcev
dogodka zaključil z melodijami ansambla Bitenc. Avtobus se je na poti domov ustavil še pri organizatorju Jožetu Kosu, ki nam je pokazal razstavni atelje svojega mizarstva in nam predstavil, kako dejaven je pri povezovanju vseh mogočih skupin s ciljem doprinesti k skupnemu dobremu. V večernih urah smo se utrujeni, s polno lepih utrinkov, vrnili na svoje domove.
In, kakor bi trenil, je napočil čas zaključka pouka. Tudi nekaj naših godbenikov je letos končalo deveti razred osnovne šole. Na Dobrovi je na valeti nastopila naša godba in s tem vsem mladim zaželela prijazen sprejem v srednješolske vrste, še prej pa čudovit počitniški čas.
Magdalena Tehovnik
Otok ljubezni
16. maja smo se odpravili na letošnji 2. izlet. Ubrali smo pot na skrajni vzhod naše lepe dežele. Najprej smo se ustavili v Tepanjah na jutranji kavi. Vožnjo smo nadaljevali do Ižakovcev.
Na Otoku ljubezni smo si ogledali plavajoči mlin na Muri in muzej, ki nam je razkril, kdo so bili Bujraši. Prisluhnili smo, kako so na tem območju s to večkrat nemirno reko živeli do-
mačini minula stoletja. Z bro-dom smo se zapeljali čez Muro, kar je bil nekdaj edini način prehoda na drugi breg. Postregli so nam z bujraško malico in ljubezenskim napojem. Da ne bo
skrivnosti, burjaška malica je na odprtem ognju, na žerjavici po-pečen ržen kruh, namazan z za-seko in antibiotikom - strokom česna. Ljubezenski napoj pa je žganjica, ki požene kri po žilah. Zapeljali smo se do Renkovcev, kjer je sledila predstavitev podjetja Lušt in rastlinjakov (v rastlinjake vstop ni dovoljen) z de-gustacijo okusnih paradižnikov. Na koncu smo lahko lahko te tudi kupili.Središče obmurske pokrajine je Lendava, mestece na skrajnem severovzhodu Slovenije, ki se naslanja na eni strani na slikovite, s trto posejane Lendavske gorice, na drugi strani pa se odpira na prostrano ravnino sveta ob reki Muri. Nekdaj cvetoče mesto, sedež širšega okraja Avstro-Ogrske monarhije. Po drugi svetovni vojni je razcvet naftne industrije dvignilo gospodarstvo in razvoj kraja. Do danes je Lenda-
va uspela ohraniti bogato zgodovinsko dediščino in pestro kulturno bogastvo, saj so živeli in še danes živijo tu v sožitju pripadniki različnih narodnosti, veroizpovedi in kultur (Slovenci, Madžari, Hrvati, Romi, drugi, katoličani, evangeličani in do II. svetovne vojne močna židovska skupnost). Sprehodili smo se po mestu, nekaj je bilo prostega časa za kavo. Glavna atrakcija izleta pa je bil seveda razgledni stolp nad mestom. Stolp Vina-rium, visok 42,2 metra, s katerega pogled seže v štiri države, je osrednja stičiščna turistična točka Lendave, kjer se lahko poskusi tudi lokalno pridelano hrano in vino. Izlet smo zaključili s kosilom v Lendavskih goricah. Domačin nam je priskrbel njihovo posebnost - pristno, domače bučno olje. Junija vas vabim na 3. izlet v Avstrijo.
Lado Nartnik
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 42
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Rad pišem z roko
Zaključek šolskega leta POŠ Črni Vrh
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocija vseživljenjskega učenja v Sloveniji.
Njegovo poslanstvo je opozoriti na pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih. Različne delavnice bodo potekale od 12. maja do 30. junija in v tem času se bo odvijalo izjemno veliko dogodkov. V OŠ Dobrova smo se letos drugič zapored vključili v akcijo Radi pišemo z roko, ki poteka pod okriljem ministrstev za izobraževanje, znanost in šport ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in društva Grafologika. S sodelovanjem želimo ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, spodbuditi pisanje z roko, ne le z računalnikom, vzpostaviti želimo družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen individualnosti, saj je pisava vsakega človeka neponovljiva, spodbuditi želimo razvoj fine motori-ke in izražanje spoštovanja in naklonjenosti.
V lanskem šolskem letu so nam svoje rokopise posredo-
vali župan Občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setnikar, ravnatelj OŠ Dobrova Viljem Kovačič, Jože Potrebuješ kot predstavnik znanih osebnosti v našem kraju ter bivši ravnatelji in učitelji naše šole. Letos je predlagana tema domovina. Učenci so pri pouku etike napisali lepe misli o domovini. Saj veste, kaj pravijo: »Povsod je lepo, doma je najlepše.« Akciji smo se pridružili tudi učitelji OŠ Dobrova in si vzeli nekaj trenutkov za zapis lepih misli. Izrazili smo hvaležnost za vse, kar nam domovina omogoča, mir, prijatelje, lepoto travnikov, morja, planin, gozdov, kakovost vode, zraka, možnost igre ... V vseh zapisih, naj gre za pesem, verz, misel ali le običajen zapis, lahko prepoznate naše misli, čustva in izvirno pisavo. Dela bodo ob zaključku projekta razstavljena tudi v šolski avli.
Petra
Prevec, koordinatorica projekta
Šolsko leto hitro mine, tudi letos je. Da nam bo ostalo še v toliko lepšem spominu, smo v POŠ Črni Vrh pripravili dva posebna dogodka.
Učenci in učiteljice smo zadnji dan v maju imeli prav posebno druženje. V šolo smo tega dne prišli šele popoldne in se odpravili na pohod. Cilj pohoda je bil obisk gospoda Toneta, ki je šofer našega šolskega kombi-ja. Učenci so med potjo veselo
klepetali, obnovili smo tudi poznavanje imen nekaterih travniških cvetlic. Vedno nasmejana gospod Tone in njegova žena sta nas pričakala z domačimi dobrotami, zelo nam je prijala tudi senca, v kateri smo se prijetno ohladili. Hvaležni za izka-
zano gostoljubje smo se od njiju poslovili in odšli nazaj proti šoli. Pohod je trajal približno tri ure in učiteljice smo bile vesele, da imajo učenci tako veliko kondi-cije. Popoldansko dogajanje se je nadaljevalo na griču za šolo, kjer smo z učenci postavili in zakurili ogenj. Material smo nabrali v gozdu, prav tako tudi palice, ki so si jih učenci sami »našpičili«. Z njimi smo si spe-kli hrenovke in zapekli kruh za
večerjo. Za posladek pa nas je petošolec Nejc presenetil še s penicami, ki smo si jih pogreli nad ognjem. Po večerji, petju ob ognju in igrah, smo dogajanje prestavili v šolo, kjer so sledili umivanje, skok v spalne vreče in večerna pravljica. Zjutraj pa nas je prebudil zvok triangla in topel gres naše Helene. Sledil je pouk.
V petek, 9. junija, pa smo šolsko leto zaključili še skupaj s starši. V mešanih skupinah so se učenci in njihovi starši podali na orientacijski pohod. Na pohodu jih je čakalo nekaj kontrolnih točk, na katerih so se člani bolje spoznali, se preizkusili v vožnji s samokolnico in sestavljanju besed . Po vrnitvi vseh skupin je sledil nastop na šolskem igrišču. Slišali smo zabavne vice in si ogledali nekaj plesov. Nato so nas starši presenetili s piknikom. K veselemu druženju so poleg okusne hrane in pijače pripomogle tudi igre na igrišču, zabava s senom ... Hvaležne za prijetno šolsko leto želimo učiteljice POŠ Črni Vrh vsem učencem in staršem prijetne počitnice in naj vam le-te ostanejo v lepem spominu.
Lucija Peklaj, učiteljica v OPB
POŠ Črni Vrh z odličnimi igralci
Učenci in učenke
POŠ Črni Vrh so se v letošnjem šolskem letu že nekajkrat izkazali na dramskih odrih.
Decembra so na domačem odru zablesteli s pravljico Po-pravljalnica igrač slovenske literarne ustvarjalke Bine Štampe Zmavc, ki so jo podkrepili s petjem in spremljavo Orffovih glasbil bivših učenk in učenca podružnične šole. Ker pa so učenci vedno pripravljeni za delo, niso »zaspali na lovorikah«. Ze ob praznovanju materinskega dne so se domačemu občinstvu predstavili z dramsko igro z naslovom Na vasi je lušno b'lo, ki jo je napisala naša učiteljica glasbene umetnosti. Učenci takrat niso blesteli samo z dramsko igro, pač pa so se izkazali tudi kot odlični ljudski pevci in plesalci. Igra, s katero nas nastopajoči popeljejo v čase Prešerna in suhih fig ter ob tem opisujejo življenje in igro otrok nekoč, je učencem zlezla pod kožo. Tako smo navezali stike
Nastop učencev v Domu ostarelih Tabor Poljane
z Domom upokojencev Tabor Poljane v Ljubljani. Tam smo nastopili 18. aprila in tamkajšnji varovanci so našo dramsko glasbeno predstavo nagradili z iskrenim in toplim ploskanjem. Na željo varovancev smo naše druženje sklenili s skupnim
prepevanjem ljudskih in naro-dno-zabavnih skladb. Te so bile ob spremljavi učenca Rafka Ple-stenjaka, ki je z zvoki harmonike podkrepil vse naše nastope, še bolj doživeto odpete. Sledil pa je še nastop na 9. gledališkem festivalu podružničnih šol Slo-
venije. Ker je sodelujočih šol vsako leto več, se je le-ta med 18. in 20. aprilom odvijal na treh lokacijah po Sloveniji. Učenci podružničnih šol so se srečali na Mlinšah pri Izlakah, Ribnem pri Bledu, naši učenci pa so se 19. aprila udeležili srečanja na
Vrhu svetih Treh Kraljev pri Rovtah. Tam so nastopili s še osmimi gledališkimi skupinami podružničnih šol z Vrha svetih Treh Kraljev, iz Ledin, Sovodnja, Drenovega Griča, Rovtarskih Zibrš, Godoviča, Zavratca in Notranjih Goric. Z nastopi so
si učenci pridobili veliko dragocenih izkušenj, ob tem pa si seveda zaslužijo veliko pohvalo za ves trud, ki so ga vložili v delo.
Mentorica OPZ Nina Dolinar
Vesele in uspešne polhograjske balinarke
Društvo upokojencev Polhov Gradec ima moško in žensko balinarsko ekipo. Žensko ekipo sestavlja deset članic DU, ki smo tudi članice Balinarskega kluba Blagajana. Naša mentorica in vodja ekipe je Andrejka Novak. Z dobro voljo, znanjem in športno srečo se udeležujemo raznih tekmovanj.
Letos smo prav vesele, da nam je uspelo osvojiti 1. mesto na spomladanskem športno-rekre-acijskem tekmovanju upokojencev območne zveze Ljubljana Vič - Rudnik. Tekma je bila 22. aprila na balinišču društva voj-
nih invalidov, Malenškova ulica 1, v Ljubljani. Bila je to tista mrzla aprilska sobota, ampak mraz nas ni zmedel. Kugle so nas lepo ubogale. To zasluženo 1. mesto nas je vodilo na pokrajinsko tekmovanje osrednjeslo-
venske zveze DU 23. maja, ki se je odvilo na balinišču Športnega društva Zarja, Linhartova 47a, v Ljubljani. Tekmovanje
je potekalo v športnem duhu, bilo je kar naporno, saj so bile vse udeleženke dobre balinarke. Na koncu smo se zelo razveseli-
>>
NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 43
N aŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
9
»
le, saj je naša ekipa (Andrejka, Cecilija, Katarina in Metka) osvojila 1. mesto. Postale smo prvakinje pokrajinskih športnih iger osrednjesloven-
ske zveze DU! Septembra nas čaka državno tekmovanje v
Škofji Loki.
Cecilija Jarc
17. strokovni posvet podružničnih šol
Sredi aprila je Društvo učiteljev podružničnih šol Slovenije na podružnični šoli Svibno pri Radečah organiziralo 17. dvodnevni strokovni posvet podružničnih šol vse Slovenije.
Učitelji in učiteljice podružničnih šol smo se zbrali na majhni šoli pod Kumom, kjer smo se že takoj počutili povsem domače in bili predvsem zelo lepo sprejeti s strani učencev in učiteljic gostiteljic, pa tudi krajanov Svibnega. Osrednja tema letošnjega posveta je bila Pestrost podeželja. Govorili smo o življenju in delu na podeželju, povezanosti ljudi pri vsakdanjih opravilih, medgeneracij-skem učenju, sožitju z naravo, pestrem kulturnem življenju, sodelovanju med društvi in ohranjanju kulturne dediščine. Vse to so dejavniki, ki mlade generacije učijo pripadnosti, odgovornosti in spoštovanja, vse to pa na podružnicah tudi vsakodnevno poudarjamo. Ob dogodku je izšel tudi obsežen zbornik, v katerem so udele-
ženci posveta predstavili svoje strokovne prispevke. Ob petkovem odprtju so med drugimi spregovorili tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, ki je v prvih petih letih življenja prebival v PŠ Svibno, kjer je njegova mama poučevala, direktor di-rektorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolo Gregor Mo-horčič, poslanec v državnem zboru Republike Slovenije-Matjaž Han, župan Občine Radeče Tomaž Režun, ravnateljica OŠ Marjana Nemca Radeče Katja Selčan, predsednica društva učiteljev podružničnih šol Katja Bolko, vodja oddelka za osnovno šolstvo pri zavodu RS za šolstvo dr. Fani Nolimal in predsednica glavnega odbora sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kul-
ture Jelka Velički. Seveda pa so imeli glavno besedo učenci te majhne podružnične šole, ki so pod vodstvom mentoric Jolande Mohar, Darje Žonta Kozinc in Katarine Kmetič pripravili res prisrčen program. Pripravili smo tudi okroglo mizo in si ob njej izmenjali izkušnje ter predloge na temo lokalne skupnosti in šolstva v njej, govorili smo o šolstvu na slovenskih tleh ter o vlogi učitelja v družbi ter pregledali prednosti ter slabosti podružničnih šol. V popoldanskem času so potekale delavnice na terenu - Magolni-ku. Takrat smo se dotaknili gozdne joge ter gozdne pedagogike, učenja in iger v gozdu, spoznali nekaj starih običajev, ki so značilni za to območje - skratka, izkusili smo delovanje človeka v sožitju z naravo. V večernem delu prvega dne srečanja smo si ogledali še lokalno etnološko zbirko in se nasmejali ob predstavi Terapevtski sprehod
gledališke skupine Smreka, ki jo sestavljajo učiteljice in učitelji podružničnih šol Slovenije. Naslednji dan, v soboto, je sledila razglasitev rezultatov likovnega natečaja Raznolikost podeželja in literarnega natečaja Podeželje osvobaja, v katerem so sodelovali otroci podružničnih šol posameznih triletij iz cele Slovenije. Čas se je našel tudi za ogled Ostrovrharjevih goric in doline Sopote. Občni zbor društva je potekal na posebej zanimiv način, saj smo ga izvedli kar na splavu na reki Savi. Splav nas je popeljal iz Radeč proti Zidanemu mostu in nazaj. Na poti smo izvedeli veliko zanimivosti o tem koncu Slovenije. V teh sedemnajstih letih, kar obstaja društvo učiteljev podružničnih šol, smo spoznali že obsežen del Slovenije, saj poteka strokovni posvet vedno na drugi podružnični šoli. Naslednje leto se dobimo v Podblici na Gorenjskem.
Simona Planinc, podružnična šola Črni Vrh
Odstrel divjih živali
Zavod za gozdove Slovenije v svojih lovsko-upravljalskih načrtih vsako leto postopno zvišuje odvzem divjih živali iz narave. Letos so ga povišali od 3 do 25 %, odvisno od območja. Takemu načrtovanju oporekamo lovci, ki skrbimo za naravno ravnovesje v gozdu in hočemo divjad zaščiti. Pri tem so nas podprle tudi nevladne organizacije za varstvo narave. Kako je s problemom odstrela divjadi v dobrovsko-polhograjskih gozdovih, vam bom predstavil kot odgovorna oseba Lovske družine Dobrova.
Lovska družina (LD) Dobrova pokriva območje Občine Dobrova - Polhov Gradec, del občin Horjul, Medvode in Ljubljana. Največji del našega lovišča upravno pokriva Občina Dobrova - Polhov Gradec. V LD nas je včlanjenih 67 lovcev, ki pretežno bivamo v Občini Dobrova - Polhov Gradec in skupaj nadziramo 5.546 ha veliko lovsko območje (od tega je 4.539 ha lovne in 1.007 ha ne-lovne površine). V 50 letih so se zelo spremenile navade divjih živali, saj se je zaradi človeških posegov drastično zmanjšalo in spremenilo njihovo naravno okolje. Predvsem zaradi večje obljudenosti, pozidave, sodobnejše kmetijske mehanizacije in prepredenosti s cestami. Lovci LD Dobrova opažamo, da so v zadnjih letih z naših polj in iz gozdov popolnoma izginili poljski zajci, jerebice, fazani - na splošno vse to imenujemo mala divjad. Na našem območju, ocenjujem, živi še kašen osebek divje mačke, ki so ga nazadnje videli pred tremi leti. Od ostale divjadi so v manjšem številu prisotni še: poljski zajec, fazan, golob grivar, sloka, šoja, sraka, siva vrana, krokar, lisica, jazbec, divji prašič, gams ter srnjad. Pod drobnogledom objedenosti
gozda moramo dinamiko populacije srnjadi, ki živi v našem lovišču, zmanjševati ali jo vsaj držati v okviru dovoljenih kvot odvzema iz lovišča (2,7-3,3 osebke na 100 ha lovne površine). Obvezen odvzem (odstrel) zaradi številčnosti velja še za lisico (zaradi stekline) in sivo vrano (škoda v kmetijstvu).
Kakšen je načrt zavoda za gozdove za odstrel divjadi v vašem lovskem območju?
Na našem lovskem območju načrt odvzema divjadi za leto 2017 predvideva 130 glav srnja-di (jelenjad se pojavi le občasno) in od zahtevanega načrta odvzema smemo odstopati samo za 15 %. Za primer naj povem, da moramo, če odstrelimo trofejnega srnjaka, odstreliti nato še srno, enoletnega mladiča (lani poleglo žival) in mladiča iz letošnjega legla. Pri divjih prašičih, ki so nočno aktivni in so škodno največja težava v lovišču, se trudimo, da jih z dodatnim preprečevalnim krmljenjem proč od kmetijskih kultur čim bolj zadržimo v gozdu in jih lovimo z vsakodnevnim čakanjem na krmiščih. Toda ta vrsta ostaja škodno še vedno problematična. Škodo rešujemo tako, da za njimi ročno ali
s traktorjem poravnamo travno rušo ali se dogovorimo z oškodovancem za odškodnino. Morali bodo pa tudi krajani na primeren način zaščititi svoje kulture (kot to zahteva zakon), na običajen krajevni način, npr. z zastraševanjem in vonjavnim odvračanjem ali električnim pastirjem itd.
Je res treba odstreliti toliko živali? Ali to predstavlja na našem območju veliko težavo?
Na nekaterih območjih je lahko ta problem res velik, kot na primer na Kočevskem, v Pre-kmurju ali Kranjski Gori, ker uradniki ne upoštevajo, da se prostoživeče živali selijo in prihajajo tudi iz drugih območij, celo iz Triglavskega narodnega parka. Posploševati se teh zadev ne sme, vsako območje ima svoje probleme. Pri nas to ni tako problematično, a kljub temu moramo po našem predlogu
in mnenju odstreliti več srnjadi. Naš predlog načrta odvzema, ki smo ga predložili, je 100 živali, v kar je všteta tudi povožena srnjad (odvzem = odstrel + izgube), povprečno 10 do 15 na leto. S tem vzdržujemo neko potrebno osnovno ravnovesje v naravi in gozdu v predpisani meri. Je pa ocena številčnosti divjadi občutljiva zadeva, zato je potreben stalen nadzor in spremljanje stanja. Dejansko je treba vedeti, kaj se v posameznem lovišču dogaja v ožjem in širšem pomenu (vpliv suše, poplave, žleda, čas košnje, gradnja nove ceste, poti itd.). Velike izgube med mladiči srnjadi so že zaradi prezgodnjih košenj.
Kaj se zgodi, če ne izpolnimo načrta odstrela, ki ga predpiše zavod za gozdove?
Čeprav so vse lovske družine prostovoljne organizacije, nas vsi nadzirajo: gozdarska, veterinarska, davčna in lovska inšpek-
cija. In v primeru neizpolnitve načrtov in obveznih standardov nam grozi denarna kazen, po treh letih neizpolnjevanja načrtov pa celo odvzem koncesije za upravljanje lovišča. Če ne izpolnimo načrta odstrela, smo odgovorni tudi v primeru nesreč (trkov v prometu) z divjadjo, kjer nas država in zavarovalnice prav nič ne ščitijo.
Kakšno je pravzaprav poslanstvo lovca?
Naše osnovno poslanstvo je varstvo divjadi in trajnostni lov, s katerim skrbimo za ravnovesje v naravi. To ravnovesje smo v naši LD pri mali divjadi (jerebica, fazan, poljski zajec, jereb) že izgubili. Ne zaradi puške, zaradi sodobnega kmetijstva in varstva plenilcev (ujede in srednje zveri). Poleg ujed so tu še čaplje, ki jih nekoč ni bilo, pa sive in poljske vrane ter krokar. Nova vrsta zveri je tudi pri nas že prisoten šakal. Divjadi v bistvu ne
ogroža lov, temveč jo ogrožajo in uničujejo spremembe okolja in tudi človeški pohlep po dobičku; predvsem tu mislim na modernizacijo kmetijstva. Menimo, da sta temeljna pogoja za ohranjanje krajine in s tem obstoj vseh vrst divjadi sonaravno kmetovanje in trajnostna raba gozdov, ki upošteva, da je gozd tudi življenjski prostor divjadi. Vsi nam priznavajo, da smo edini v stiku z realnostjo na terenu, a kljub temu nas nihče ne upošteva, niti naših predlogov ne upoštevajo pri dokončnem sprejemanju načrtov odstrela in celotnega odvzema lovnih vrst živali (divjadi).
Sicer pa v poduk vsem: če najdemo divjo žival, jo pustimo na mestu najdbe, ne
božamo je in ne hranimo! Mati mladiča praviloma ni daleč; najde ga, ko ga mora nahraniti. V skrajnem primeru v primeru najdbe divje živali pokličite lovskega čuvaja ali odgovornega lovca. Gozd je naravno okolje divjih živali, njihov dom in zatočišče. Kadarkoli vanj posegamo ljudje (sprehajalci, tekači, nabiralci gozdnih sadežev ...), se zavedajmo, da vdiramo v življenjski prostor živali in jih izrivamo iz njega. Živali so se resda nekoliko prilagodile novim okoliščinam, a kljub temu moramo spoštovati njihov naravni prostor, življenjske potrebe v gozdu in na polju; skratka zakonitosti narave ter življenja v njej, če jih želimo ohraniti tudi za prihodnje rodove.
Milan Velkovrh, starešina LD Dobrova Foto: Maša Kozjek
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 44
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[44]
Vabilo
Program celovitega lokalnega
upravljanja z vodo in vodnim prostorom Občine Log - Dragomer: javna obravnava bo v torek, 4. julija, ob 18.00 v Gasilskem domu Log, Loška cesta 18, 1358 Log pri Brezovici.
Vljudno vabljeni na javno obravnavo programa celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom Občine Log - Dragomer. Gre za ključni razvojni dokument za načrtovanje bodočih ukrepov za upravljanje voda s poudarkom na reševanju problematike zalednih voda v Občini Log - Dragomer.
Program s predlogi prioritetnih kratkoročnih ter dolgoročnih ukrepov bo predstavil izdelovalec LUZ. Program celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom Občine Log - Dragomer je objavljen na spletni strani občine www. log-dragomer.si in je na vpogled v prostorih občinske uprave, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od 26. junija do 4. avgusta v poslovnem času. Pripombe in predloge lahko do 4. avgusta pošljete na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici.
Vabljeni!
OBČINA LOG - DRAGOMER
Poleti bodo prenavljali Rimsko cesto
Predvidoma konec julija, na začetku avgusta naj bi se začela obnova Rimske ceste na Logu. Služnost je urejena, projektna dokumentacija je izdelana, občina naj bi še ta mesec objavila razpis za izbiro izvajalca del.
Sredi poletja naj bi Rimsko cesto zasedli gradbeni stroji. Kot smo izvedeli, bo občina uredila 354 metrov dolg odsek te ozke ceste na Logu. Obnova bo potekala od regionalne ceste vse do križišča Rimske s cesto Ob potoku. Cesto bodo razši-
rili ter uredili pločnik. »Nova ureditev Rimske ceste predvideva 3,5 metra široko vozišče z 1,2 metra širokim hodnikom za pešce. V sklopu projekta bo brežina zavarovana z opornimi AB-zidovi s kamnito oblogo,« nam je pojasnil Jure Jančič iz
občinske uprave. Razpis naj bi občina objavila v drugi polovici junija, izvajalca pa naj bi izbrali na začetku julija. Če bo šlo vse po načrtih, se bo obnova začela konec julija, na začetku avgusta, zaključili pa naj bi jo do konca leta. V času obnove so predvidene tudi zapore cest, kdaj in kje bodo postavljene, si boste lahko prebrali na spletni strani Občine Log - Dragomer.
V.L.
Poletje in prometna varnost Pri novem jzvozu
potekajo meritve
Spoštovani, za nami je obilica prijetnih druženj ob zaokroževanju praznovanja 10-letnice obstoja naše občine. Vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali pri organizacij dogajanja, se iskreno zahvaljujem in vas že sedaj vabim na še več družabnih srečanj v naši soseščini.
Pred nami so brezskrbni počitniški dnevi in tedni. Najmlajši bodo za nekaj časa pozabili na šolske obveznosti in se posvetili razposajenemu uživanju počitnic s starši. Želim, da se v tem obdobju vsi odpočijete in naberete novih moči za premagovanje podo-pustniških izzivov. Da pa vam kakšna nepotrebna položnica oziroma plačilni nalog ne pokvari vzdušja, je prav, da vas
spodbudim, da se vsi potrudimo, da dosežemo najvišjo možno raven prometne varnosti predvsem znotraj naselja. Nadzorovalo se bo upoštevanje omejitev hitrosti, še posebej na območjih, kjer je hitrost omejena na 30 km/uro. Medobčinski redarji bodo upoštevanje prometnih predpisov v prihodnje nadzirali tudi z novim trinožnim merilcem hitrosti, ki ga je bistveno lažje
spregledati. Obvestite svoje sosede in prijatelje, da jih zaradi varnosti prosimo za dosledno upoštevanje cestno--prometnih predpisov.
Želim vam prijazen skok v poletje!
Miran Stanovnik, župan
Zaprta vrata za tri otroke
Septembra naj bi v vrtec v Dragomerju sprejeli 29 novincev ter še pet otrok iz koncesijskega vrtca Zvezdica, ki imajo letos še prednost pri sprejemu.
Po zadnjih podatkih naj bi pred zaprtimi vrati vrtca ostali trije otroci iz občine Log -Dragomer ter osem malčkov, ki septembra še ne bo starih 11 mesecev. V vrtcu Log - Dragomer bodo v prihodnjem šolskem letu, tako kot že letos, imeli sedem oddelkov, v katere naj bi bilo skupaj vključenih 131 otrok. Prostor naj bi dobilo 26 otrok prvega starostnega obdobja (1-3 leta), vseh 19 iz
občine Log - Dragomer, katerih starši so pravočasno oddali vloge. Sprejeli pa bodo še tri starejše otroke. »V naslednjem šolskem letu bomo imeli vseh sedem oddelkov homogenih. Ker je bilo vmes več odpovedi že sprejetih otrok v vrtec iz naše občine, imamo trenutno na čakalni listi še tri otroke letnika 2014, saj za to starost ni bilo prostih mest, prednostno pa smo morali sprejeti otroke
iz Zvezdice. Če trije otroci iz Zvezdice, letnik 2014, ne bodo podpisali pogodbe za sprejem v naš vrtec, bomo sprejeli še te tri otroke in tako bodo v vrtec sprejeti vsi otroci iz naše občine, ki s 1. 9. 2017 izpolnjujejo zakonske normative za sprejem,« so pojasnili v vrtcu Log - Dragomer. Naj ob tem omenimo, da je občinski svet aprila podprl spremembo pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, ki med drugim otrokom, ki so vključeni v zasebni vrtec Zvezdica, ne daje več samodejne prednosti pri sprejemu v javni vrtec. Novi pravilnik bodo dejansko začeli uporabljati pri sprejemu otrok v šolskem letu 2018/2019. Vrtec je pravočasno sicer prejel 39 vlog staršev otrok, ki izpolnjujejo starostni pogoj 11 mesecev, ter še osem vlog staršev premladih otrok, deset vlog pa so starši oddali prepozno. Letos so sicer prejeli manj vlog kot običajno, lani jih je pravočasno prispelo 62, leto pred tem pa 66.
V. L.
Pri Lukovici naj bi bil v nekaj letih zgrajen nov avtocestni priključek. Kdaj naj bi se gradnja začela, nam na Darsu niso povedali, vse naj bi bilo odvisno od šestletnega operativnega načrta, v katerem naj bi bila opredeljena finančna in časovna izhodišča za načrtovane projekte.
Trenutno ob avtocesti poteka prenos gradbenih parcel na teren ter projektiranje načrtovanega priključka. Novi priključek so projektanti umestili na skrajni konec občine Log - Dragomer, v bližino križišča regionalne ceste s cesto Pod gradom.
Zasnovan je kot polni šti-rikraki priključek z navezavo na obstoječo regionalno cesto. »Poleg ukrepov na avtocesti in novega nadvoza je predvidena še izgradnja povezovalne ceste do križišča pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah. Izvedbo priključka podrobneje opredeljuje pristojna uredba o državnem lokacijskem načrtu, ki jo je vlada sprejela v letu 2010,« so nam pojasnili na Dar-su. Izvedeli smo še, da predvidena naložbena vrednost del
znaša 27 milijonov evrov brez DDV, torej skupaj nekaj več kot 33 milijonov evrov.
Trenutno poteka pridobivanje soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja: »Pridobitev gradbenega dovoljenja je odvisna predvsem od pravočasne pridobitve vseh zemljišč in soglasij.« Del projektne dokumentacije je že izdelan, med drugim projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, začenja se tudi izdelava PZI, ki naj bi bil izdelan v drugi polovici letošnjega leta, ter investicijskega programa. »Med projektiranjem potekajo tudi usklajevalni sestanki s predstavniki občine Brezovica in Log - Dragomer,« še pravijo v Darsovi službi za komuniciranje. Obenem so se že začele zakoličbe na zemljiščih, ki naj bi
jih za potrebe priključka odkupili. »Trenutno že poteka prenos gradbenih parcel na teren, sledijo cenitve in odkupi nepremičnin, predvidoma v obdobju 2018 in 2019,« smo še izvedeli.
Točen terminski načrt še ni izdelan. Več bo znanega po sprejemu šestletnega operativnega načrta. »Začetek gradnje priključka z vsemi ureditvami je odvisen tudi od zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Sicer pa bodo roki za uresničitev investicije in viri sredstev opredeljeni v šestletnem operativnem načrtu, v katerega bodo vključeni projekti, ki izhajajo iz Nacionalnega programa razvoja prometa v RS, pripravljajo pa ga za sprejem na Vladi RS na ministrstvu za infrastrukturo. S sprejemom prvega šestletnega operativnega načrta bodo s strani vlade opredeljena vsa zahtevana časovna in finančna izhodišča za projekte, ki bodo vključeni v prvi šestletni plan.«
V. L.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 45
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
V Dragomerju ali v Dragomeru
Katera sklanjatev pa je vam bliže? Domačini, s katerimi smo govorili, v en glas podpirajo različico z j.
»Tako smo v teh krajih vedno govorili,« nam pojasnijo ter dodajo, da jim je druga sklanjatev tuja in to kljub temu, da jo v zadnjem času v pisani besedi zasledimo bolj pogosto kot različico s podaljšavo. Katera je torej prava, z -j ali brez? Sklanjanje slovenskih zemljepisnih imen si lahko ogledamo že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, v katerem piše, da se Dragomer sklanja s podaljšavo z j. V rodilniku torej
uporabljamo iz Dragomerja. Leksikon Slovenska krajevna imena iz leta 1985 pa dopušča uporabo obeh sklanjatev, tako s podaljšavo kot brez, torej tako v Dragomeru kot tudi v Dragomerju. Pokukali smo tudi v Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1995, kjer pa nasprotno piše, da se Dragomer sklanja brez podaljšave, torej v Dragomeru.
V. L.
Srečanje planinskih društev notranjske regije
Zdravnica sprejema
nove paciente
Lani jeseni je v prostorih dializnega centra vrata odprla ambulanta splošne medicine Log - Dragomer.
21. maja smo člani Planinskega društva Rega Log organizirali tradicionalno srečanje planinskih društev notranjske regije s pohodom v naši občini Log - Dragomer.
Ta je odprta trikrat na teden, in sicer v ponedeljek in petek v dopoldanskem času med 9. in 12. uro ter v sredo popoldan od 15. do 18. ure. V ordinaciji, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika, lahko za svojo zdravnico izberete dr. Ano Švigelj. Za pregled se lahko naročite v or-dinacijskem času ambulante, po telefonu (08 205 88 00) ali e-pošti (narocanje.svigelj@zd--vrhnika.si). Ambulanta še ni polno zasedena, zato si lahko,
Občina Log - Dragomer do nedavnega ni imela urejenega vprašanja prodaje blaga zunaj prodajaln. Po novem to področje ureja poseben odlok, ki je v veljavo stopil 27. maja. V odloku piše, da je potrebno za prodajo blaga zunaj prodajaln pridobiti soglasje občine, ne samo na premičnih stojnicah in v potujočih
B prodajalnah, temveč tudi na sejmih, festivalih, shodih in ostalih prireditvah. »Ker občina še nima organizirane tržnice v pravem pomenu
■	besede, trenutno odlok za vse prodajalce velja enako,« so nam pojasnili in povedali, da so v odloku opisani pogoji za prodajo zunaj prodajaln, del
■	odloka pa je tudi poglavje o
če to želite, izberete dr. Švigelj kot osebno zdravnico. To uredite tako, da se s svojo kartico zdravstvenega zavarovanja oglasite v ambulanti in podpišete ustrezen obrazec. Nekaj vrat naprej, prav tako v prvem nadstropju dializnega centra ne Šolski cesti 3, pa je še lekarna. Ta je v času poletnih počitnic, torej do konca avgusta, odprta po novem urniku, in sicer v ponedeljek in petek od 9. do 16. ter v sredo popoldan med 12. in 18. uro. V. L.
javno organizirani tržnici, ki trenutno še ni v uporabi. Na račun novega odloka naj bi se v blagajno občine v prihodnosti nakapljalo tudi nekaj malega sredstev, saj je v odloku predvideno pobiranje takse. Trenutno prodajalci plačujejo takso za pridobitev soglasja, in sicer v skladu z zakonom o upravnih taksah. Do konca prihodnjega maja pa naj bi občinski svet sprejel še odlok o občinski taksi, ki jo bodo zaračunali prodajalcem, ki bodo blago prodajali na zemljiščih, ki so v lasti občine. Prodajalci, ki ne bodo spoštovali določil odloka, bodo lahko kaznovani z globami od 150 do 300 evrov.
V. L.
Zbrali smo se pred gasilskim domom v Dragomerju ob 8.30. Pohoda se je udeležilo 155 po-hodnikov iz naslednjih društev: Blagajana Polhov Gradec, Logatec, Cerknica, Podpeč Preserje, Sveti Vid, Vrhnika, Horjul in Rega Log. Pot nas je vodila do najvišjega vrha naše občine Debelega hriba, ki ga domačini zaradi kipa na vrhu, ki predstavlja simbol našega društva, imenujemo tudi Zaba. Pot smo nadaljevali do druge postojanke na Ferjanki, kjer smo poskrbeli za manjšo pogostitev s slad-ko-slanimi prigrizki in pijačo. Potem smo se vrnili nazaj v Dragomer. Prehodili smo 8 kilo-
Ta test zahteva ministrstvo za infrastrukturo, ki razpisuje sredstva za sofinanciranje. Zasebnega partnerja občina ni našla, zato nadaljujejo s pripravo predvidene dokumentacije. Izdelovalec je medtem izdelal
metrov in naredili 239 višinskih metrov.
Skupaj smo opravili 304 metre vzponov in ravno toliko spustov. V gasilskem domu smo poskrbeli za pozdrav vseh pohodnikov z nagovori. Prvi nas je pozdravil župan Občine Log - Dragomer Miran Stanov-nik, ki je tudi sam član našega društva, pohodnike je nagovoril tudi predsednik MDO PD Notranjske Miro Mlinar, sledil je pozdrav predsednika PD Rega Log Aleša Bravharja. Pevci so poskrbeli, da smo skupaj z njimi zapeli planinsko himno in še nekaj pesmi. Po uradnem delu sta glasbenika poskrbela za pri-
naložbeni program za ta projekt, ki ga je na svoji seji, ki je potekala po zaključku redakcije Našega časopisa, obravnaval občinski svet.
29. maja se je zaključil rok, do katerega so lahko promotorji in
jetno vzdušje, člani društva pa smo za hitro postrežbo s hrano in pijačo. Srečanje se je ob glasbi in plesu nadaljevalo do poznega popoldneva. Druženje je bilo zelo prijetno.
Posebna pohvala za ureditev poti in postavitev klopi ob poti je namenjena Boštjanu Hriberniku, Jožetu Mrzlikarju, Lenartu Starkežu, Toniju Vidmarju in Štefanu Kranjecu. Zahvaljujemo se vsem članom, ki so prispevali svoje pekovske izdelke za pogostitev in svoj čas za pomoč pri organizaciji. Posebna zahvala gre tudi PGD Dragomer, da nam je dovolilo uporabo njihovega prostora in pomagalo pri koordinaciji prireditve. Hvala tudi pevcem, ki jih je vodil Jože Jesenovec. Za pomoč pri strežbi in prodajo pijače pa se zahvaljujemo To-
zasebni partnerji oddali vlogo o zainteresiranosti za javno-za-sebno partnerstvo, vendar do tega datuma občina ni prejela nobene vloge. Takšen razplet so sicer predvideli že pripravljalci dokumenta identifikacije naložbenega projekta,. Ti so v analizi ugotovili, da se zasebnikom vložki ne bi povrnili, zato niso pričakovali, da bi bilo sodelovanje pri projektu zanje zanimivo. Občina je kljub temu objavila poziv za oddajo vlog za sodelo-
mažu Mraku, lastniku pizzerije Siciliana. Da smo srečanje lahko organizirali, so poleg MDO PD Notranjska zaslužni tudi donatorji, ki so se prijazno odzvali na našo prošnjo za pomoč, za kar se jim iskreno zahvaljujemo: BRDO storitve in trgovina d.o.o. Lesno Brdo, BIOBRAZ-DA TRGOVINA, Damjan Ča-mernik s.p. Dragomer, HAIR BEAUTY, zastopanje, trgovina d.o.o. Logatec, LEGAT DENT, zobozdravstvene storitve d.o.o. Log pri Brezovici, PIZZERIJA SICILIANA, Mrak Tomaž s.p. Dragomer, PROMET MESEC podjetje za promet in trgovino d.o.o. Logatec, SPI INŽENIRING, svetovanje, projektiranje in inženiring d.o.o. Lukovica pri Brezovici, ŠPAN podjetje za proizvodnjo, trgovino, servis in transport d.o.o. Brezovica.
vanje pri JZP, saj ta test zahteva ministrstvo za infrastrukturo, ki razpisuje nepovratna sredstva za sofinanciranje. Z razpisom je želela občina zmanjšati rabo energije v objektu. V jav-no-zasebnem partnerstvu bi namreč poskrbela za celovito energetsko obnovo objekta in energetsko upravljanje. Kot smo že poročali, želijo z energetsko in statično sanacijo objekt rešiti pred propadanjem in ga nameniti javnim vsebinam. Kot poudarja občinska uprava, je trenutno večji del objekta zaradi slabega stanja neuporaben. Pojasnjuje še, da se nadaljuje iz- ■ delava dokumentacije, v nadaljevanju pa je predviden razpis za izbiro izvajalca gradnje po javnem naročilu. Kot smo že poročali, je občinski svet aprila ■ na seji obravnaval dokument identifikacije investicijskega ■ projekta, na junijski seji pa bo na mize dobil še naložbeni program. V načrtu je celovita energetska sanacija, saj ima stavba velike energetske izgube in do- u trajane inštalacije, ker pa objekt statično poleg tega ne ustreza normativom, bodo potrebna . tudi statična sanacija. (VL)
Tržnica znova v športnem parku
Torkova stalna tržnica, ki se je poskusno preselila na parkirišče ob regionalni cesti, bo od 20.6. dalje znova obratovala v Športnem parku na Logu. Za selitev na staro lokacijo so se prodajalci odločili, ker se prodaja ni povečala.
Prodaja blaga
le s soglasjem občine
Revitalizacija stare sole ni bila zanimiva
Občina Log - Dragomer je aprila pozvala promotorje in zasebne partnerje, ki bi jih zanimala revitalizacija stare šole na Logu, k oddaji vlog za javno-zasebno partnerstvo.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 46
Mcasopis Občina Log-Dragomer_..^..^...„.pjl © '
Predsednik Pahor čestital občini
Dragomer, 30. maj - Vrhunec praznovanja desete obletnice obstoja občine je bila slavnostna akademija v večnamenski dvorani lokalne osnove šole. Poseben pečat jubileju je dal predsednik države Borut Pahor, ki je poudaril pomen manjših občin, hkrati pa je župan Miran Stanovnik podelil tudi občinska
priznanja.
Predsednik Pahor je poudaril, da je v prvi polovici devetdesetih, ko je bil še poslanec, imel pomisleke pri oblikovanju tolikšnega števila občin, a je kasneje zaradi pozitivnega učinka sprememb lokalne samouprave spremenil mnenje. Po njegovem mnenju je za majhne lokalne skupnosti, sploh če so zelo daleč od urbanih sre-
dišč ali pa v senci velikih mest, kot na primer log-dragomerska občina, nujno, da se osamosvojijo in razvijajo lastno vizijo. V nasprotnem primeru se rado zgodi, da ostanejo pozabljene. V luči svetovnih dogodkov je spomnil še na strpnost in medsebojno razumevanje ter s tem zagotavljanje svetle prihodnosti prihodnjim rodovom. Vsem
	
B	
	
m. \ ^CT^^BJjr^ m ■ iL \ ¡H H^Hiur J^H	
	\ Vvlj w M /
	■
	W //H TIS j
	
	mBV ¿m
	
Ciril Krašovec
Deset let
Občine Log - Dragomer
Aprila 2006 je 86 odstotkov krajanov Dragomerja, Lukovice in Loga na referendumu glasovalo za odcepitev od občine Vrhnika.
Skoraj dva meseca kasneje, 30. maja, je bila z zakonom ustanovljena Občina Log - Dragomer, ki je nato 22. oktobra istega leta dobila svojega prvega župana. Letos tako mineva dobrih deset let delo-
vanja občine. V skoraj dvotedenskem praznovanju jubileja so organizatorji pripravili vrsto kulturnih, športnih ter zabavnih dogodkov. Zadnjo soboto v maju je bilo pestro v športnem parku v Dragomerju,
ki je bil dopoldan v znamenju športa, v večernih urah pa so množico razgreli domači Prismojeni profesorji bluesa. Praznovanje so vikend za tem prav tako sklenili s športom v obeh športnih parkih, še pred tem pa so ga zaokrožili s proslavo s podelitvijo priznanj ter slavnostnim govornikom, predsednikom države Borutom Pahorjem. (VL)
Simon Perko
občanom je ob jubileju čestital, županu Stanovniku pa izročil protokolarno darilo - slovensko zastavo.
Log-dragomersko občino so poslanci potrdili 30. maja 2006, s čimer se je odcepila od vrhniške. Gonilno silo pri ustanovitvi nove občine so predstavljali posamezniki iz krajevnih skupnosti Log in Dragomer - Lukovi-ca. Uradno je začela delovati s prvim januarjem naslednjega leta. Do sedaj je sprejela nekaj sto različnih občinskih aktov, med drugim tudi strategijo razvoja občine, kar je aktualni župan Stanovnik na prireditvi označil kot zelo pomemben dokument. V luči nedavne nesreče v Kemisu je spregovoril o varovanju okolja - da bo treba
tudi v lokalnem okolju biti pozoren na morebitne tempirane bombe, pa tudi o sodelovanju z občani, katerih konstruktivni nasveti in kritike so vedno dobrodošle. Svoj govor je sklenil z besedami: »Ponosen sem, da sem lahko vaš župan.« Na prireditvi je podelil tudi priznanja - tako imenovane Zupanove 5ke. Prejeli so jih Nogometni klub Dragomer, Žabice (Šolsko športno društvo Log - Dragomer), dvigovalec uteži Juš Rožnik Novak in boksar Jaka Martinčič. Višji priznanji, tako imenovana grba občine pa sta prejela Ciril Krašovec in Simon Perko.
Simon Perko je v nekdanji KS Dragomer - Lukovica deloval vrsto let kot aktivni član gradbenih odborov krajanov, ki so gradili javno infrastrukturo in športna igrišča. V vodstvu KS Dragomer - Lukovica je deloval v letih 2002-2006. Bil je med pobudniki ustanovitve samostojne Občine Log - Dragomer. Skupaj z ostalimi pobudniki je kot podpisnik Pisma o sobivanju v novi občini postavil temelje za ustanovitev nove Občine Log - Dragomer. V zadnjih letih se bori za ohranitev javnega dobrega, zgrajenega z rokami krajanov, si prizadeva za izboljšanje občinske infrastrukture ter stalno in objektivno komunikacijo med občinskim vrhom ter občani. Za to ga je pohvalil tudi župan: »Kakšno srečo imamo, da med nami živi g. Perko, ki opravlja dobro delo za ljudi ...«
Ciril Krašovec je bil pobudnik razvoja športa: je eden od ustanoviteljev Športnega društva Dragomer Lukovica, pobudnik nekdaj množično obiskanih pohodov na Ključ, glavni pobudnik širitve športnih panog iz treh sekcij (nogomet, šah, smučanje) na 6 novih: balinanje, odbojka, planinci, košarka, strelci in splošna rekreacija. Organiziral in vodil je izgradnjo športnega parka Dragomer, zgrajenega s prostovoljnim delom športnikov. Sodeloval je pri vseh akcijah
za uresničitev referendumskega programa, financiranega iz krajevnega samoprispevka, s podporo obrtnikov, sveta KS in občinske telesno-kulturne skupnosti. Ustanovil in vodil je smučarsko sekcijo, ki je dosegala dobre rezultate na republiških tekmovanjih. Na pobudo g Koštomaja je ustanovil še lokostrelsko sekcijo, soorganiziral je preko 100 tekmovanj, tudi državnih prvenstev.
Člani sekcije so se udeleževali republiških tekmovanj in celo nekaterih v tujini ter kot ekipa in posamezniki dosegali odmevne rezultate. Športnemu društvu je predsedoval dva mandata.
V tem času je bilo društvo imenovano za najboljše vaško športno društvo v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob 10-letnici športnega društva je KS zmagala na tekmovanju za najboljšo KS v športni rekreaciji. Društvo je dobilo Bloudkovo nagrado, Ciril Krašovec je leta 2002 prejel posebno priznanje Športne zveze Vrhnika za 25 let dela v ŠD Dragomer- Lukovica, ob 30-le-tnici društva leta 2006 pa zlato plaketo športne zveze. Tudi po težki bolezni leta 2013 je ostal zvest športu. Dal je pobudo in vodi vsakodnevno jutranjo telovadbo, na katero prihaja za naše okolje neverjetno veliko, od 20 do 27, starejših in srednje generacije. Cirila Krašovca odlikujejo vztrajnost, delavnost, siste-matičnost pri iskanju najboljših rešitev in pripravljenost deliti svoje znanje in izkušnje pri razvoju športa.
Dobro uro dolg program, ki ga je pripravilo KUD Kosec, je bil prežet s kulturnimi točkami v izvedbi: Mladinski pevski zbor Log - Dragomer, Folklorna skupina Nageljček, Orffov orkester OŠ Log - Dragomer, godalni orkester Glasbene šole Vrhnika ter violinistka Petra Herič in harmonikar Daniel Šimek. Po uradnem delu je sledilo še veselo druženje v zunanjem atriju šole.
Gašper Tominc, foto: GT
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 47
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Hvala
Hvala za priznanje, ki ste ga občinski svetniki potrdili soglasno. Osebno ga ne morem sprejeti, sprejemam ga le kot skupno priznanje ljudem, krajanom in občanom, ki smo s svojim delom podprli razvoj in vsebino našega kraja.
Začeli smo z gradnjo cest, vodovoda, kanalizacije, napeljavo elektrike in telefona, zgradili vrtec, šolo, športne objekte, dom krajanov z gasilskim domom in drugo. Vse to smo uresničili s prostovoljnim delom, samoprispevki in donacijami.
Tu pa so se stvari ustavile. Počutili smo se zapostavljene s strani občine Vrhnika. Ni bilo več dotoka finančnih sredstev. Naša odločitev, da gremo v samostojno občino, je bila sama po sebi umevna. Izračunali smo, za koliko se bodo povečali naši prihodki in kaj vse bomo z njimi naredili. To smo zapisali v Pismu o sobivanju v novi občini. Po desetih letih obstoja svoje občine pa, če se primerjamo s sosednjimi, vidimo, kaj smo naredili in kje med njimi je naše mesto. Mnogi menimo, da imamo preštevilno in pre-
drago občinsko upravo, denar trošimo neracionalno, za manj pomembne stvari, ob tem da življenjsko pomembne puščamo ob strani. Posledično ni čudno, da se v ta dogajanja vključujemo kot civilna iniciativa in skušamo s svojimi predlogi in pogledi problematične zadeve urediti. Ne moremo pristati na našo splošno slovensko prakso, da se na napakah učimo, še zlasti, če so te napake plačane z našim denarjem. Še manj, da tožimo naše občane. Zadeve želimo urediti in uskladiti z občinsko upravo, zato ponovno pozivamo župana, da skliče zbor občanov. Zadnji je bil davnega 15. februarja 2016. Občani in občinska uprava moramo sodelovati v sozvočju, brez konfliktov in zavajanj ter razviti naš kraj v uspešnejšo in sodobnejšo občino.
Simon Perko
Ekipe gasilcev bolničarjev prvič v občini
Gasilsko poveljstvo občine Log - Dragomer je maja gostilo prvo srečanje gasilcev bolničarjev Gasilskih zvez Vrhnika, Brezovica in Logatec, ki je potekalo v sodelovanju z NMP Vrhnika.
Kot je poudarila predstavnica vrhniške medicinske pomoči dr. Vesna Homar, ki je spremljala preverjanje, imajo ekipe veliko znanja, znajo uporabljati opremo, ki jo imajo, ter med seboj dobro sodelujejo. Prvo preverjanje gasilcev - prvih posredovalcev Gasilske
zveze Vrhnika, je potekalo na treh lokacijah v občini Log - Dragomer, in sicer pod nadzorom članov NMP Vrhnika.
Kot smo izvedeli, so želeli s preverjanjem obnoviti znanje gasilcev bolničarjev, poenotiti postopke na intervencijah in združiti koristno s prijetnim
druženjem ter tako dvigniti standarde zdravstvene pomoči občanom. Srečanja se je udeležilo devet ekip, dve ekipi poveljstva Log - Dragomer, ekipe PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, Brezovica pri Borovnici, Borovnica, Pokojišče - Padež - Zavrh, Bevke, Preserje in Brezovica pri Ljubljani. Ekipe so svoje znanje preizkusile in pokazale na treh točkah, kjer sta jih spremljala reševalec nujne medicinske pomoči in gasilec.
Ocenjevalca sta bila pozorna na komuniciranje in sodelovanje peterice, oskrbo poškodovanca ter skrb za varnost.
Ekipe so posredovale v primeru zastrupitve in srčnega zastoja, ob prometni nesreči motorista ter hudi krvavitvi ob ureznini z motorno žago.
Zbrane ekipe so po koncu preverjanja nagovorili župan Miran Stanovnik, direktor ZD Vrhnika in poveljnik GZ Vrhnika.	V. L.
Sodelovanje na vaji ICS Logatec 2017
Občina Log - Dragomer je sodelovala na vaji ICS Logatec 2017 v Občini Logatec z enotami občinskega gasilskega poveljstva Log - Dragomer. Občinsko vaji CZ Občine Logatec 3. junija so kot opazovalci spremljali tudi štab CZ Občine Log -Dragomer, služba za podporo CZ in člani ekipe za tehnično reševanje CZ Občine Log - Dragomer.
Sodelovanje naših enot je bilo skladno z načrtom občinske vaje Log - Dragomer 2017 in pravilnikom o vajah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sklepom župana o pripravi in izvedbi občinske vaje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Načrt občinske vaje civilne zaščite Občine Log - Dragomer je bil usklajen z načrtom vaje CZ Občine Logatec v okviru medobčinskega sporazuma Občin Borovnica, Brezovica, Logatec, Vrhnika in Log - Dragomer o medsebojni pomoči na področju zaščite in reševanja. Namen in cilj vaje je bil, da se preizkusi način štabnega vodenja vseh so-
delujočih enot po sistemu ICS (Incident Command System). Vaja je vključevala vse ravni delovanja sistema zaščite in reševanja v Občini Logatec (štab in logistika, sektor zrak - priprava bazena za odvzem vode s helikopterjem, požar v naravnem okolju, iskanje pogrešanih oseb in reševanje iz jame, priprava protipoplavnega nasipa in črpanje vode, prometna nesreča - verižno trčenje, evakuacija in gašenje več stanovanjskega objekta in reševanje iz ruševin). Vsi udeleženi so zelo dobro sodelovali, vaja je bila dober preizkus usposobljenosti, končna ocena pa se lahko še izboljša. Pogoji za delo, sprejem in de-
lovne točke s poligoni so bili odlični, zato si bomo še naprej
prizadevali sodelovati na tovrstnih vajah. Vsem udeležencem
se zahvaljujemo za odziv in odlično izvedbo vaje.
Domen Rozman Foto: Jelka Lekše
Uničene za 25 tisoč evrov gasilske opreme
Takšne so približne ocene o višini škode, ki je nastala na opremi gasilcev iz občine Log - Dragomer po ponedeljkovem požaru v vrhniškem Kemisu.
Kot nam je povedal Pavel Rem-škar, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva, bodo občine na podlagi medobčinskega sporazuma o medsebojni pomoči, ki je bil podpisan novembra 2014, krile vsaka svojo škodo. Uničeno opremo so že začeli dobavljati, plačali pa jo bodo iz občinskega proračuna. Kot nam je še zaupal poveljnik,
se je župan na intervencijskem sestanku z občinskim gasilskim poveljstvom seznanil z razmerami. Občinska uprava razume, da enote zaradi škode niso operativne, zato je odobrila intervencijska sredstva za nakup opreme. "Mi smo odrea-girali že takoj naslednji dan in interventno sprostili sredstva. Naše ekipe bodo v najkrajšem možnem
času dopolnjene in operativne na vseh področjih, tako so bile že dobavljene nove cevi," je pojasnil župan Miran Stanovnik. Gasilci PGD Dragomer - Lukovica in Log so z vsemi razpoložljivimi gasilskim vozili sodelovali pri gašenju požara do zgodnjih jutranjih ur v torek ter nato prevzeli še gasilsko stražo s torka na sredo.
V L.,
Foto: Facebook stran PGD Log
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 48
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
r48j
Pester maj za gasilce
Tako pestrega maja pa že dolgo ni bilo. Bilo je kar nekaj druženj, bili pa smo tudi na intervenciji v Kemisu ter na obisku pri predsedniku države. V nedeljo, 30. aprila, smo se priporočili našemu zavetniku svetemu Florjanu.
Sveta maša je potekala v dvorani našega gasilskega doma.
Skupaj s sosednjim društvom, PGD Log, smo se v soboto, 6. maja, odpeljali na obisk h kolegom iz gasilske brigade v Trstu. Razkazali so nam svoj gasilski dom in predstavili delovanje gasilske službe v Italiji.
V večernih urah 15. maja nas je presenetil poziv na intervencijo. V njem je pisalo: »Pomoč GZ Vrhniki požar Kemis. Cisterne in dihalci.« Odzvali smo se v velikem številu. V domač gasilski dom smo se vrnili po tretji uri zjutraj. Bili smo tudi na požarni straži v noči s torka na sredo. Pestra je bila zaradi manjših žarišč.
S srečanjem gasilcev reševalcev so se začele dejavnosti v sklopu občinskega praznika. Na srečanju 20. maja je sodelovalo devet ekip, tudi iz gasilske zveze Brezovica. Ekipe so na srečanju preverile svoje sposobnosti nu-denja prve pomoči, zaposleni NMP ZD Vrhnika pa so sodelujoče opozorili na morebitne napake v postopkih. Dogodek smo zaključili v sproščenem vzdušju in upamo na kakšno podobno srečanje v prihodnosti.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor nas je 26. maja povabil na obisk v predsedniško palačo in se nam tako zahvalil za požrtvovalnost pri posredovanju v Kemisu.
Ekipa gasilcev bolničarjev, sestavljena iz gasilcev PGD Dragomer - Lukovica in Log, se je 27. maja udeležila regijskega preverjanja ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v Ribnici. Vsi udeleženci so bili s srečanjem zadovoljni.
Dan kasneje, 28. maja, smo se udeležili dogodka Rally GZ Brezovica. Šli smo s tremi vozili. Dan je minil v sproščenem vzdušju in ob prijetnem druženju.
Na proslavi ob dnevu občine, 30. maja, smo sodelovali kot redarji in bolničarji. Na proslavi smo ponovno srečali predsednika države Boruta Pahorja, ki je poudaril pomen manjših občin.
V soboto, 3. junija, smo se udeležili vaje civilne zaščite v Logatcu s tremi vozili. Naša naloga je bila ukrotiti gozdni požar na območju logaških Zibrš. Na delovišču smo sodelovali s
PGD Log in Gorenji Logatec ter helikopterjem Slovenske vojske. Po končani vaji smo se okrepčali in podružili s kolegi gasilci iz gasilske zveze Logatec.
Hvala vsem, ki ste z udeležbo na srečanjih in vajah promovirali naše društvo in za vabila na dogodke. Hvala tudi vsem, ki ste se odzvali na poziv ob inter-
venciji Kemis. Naj se ne ponovi.
Z gasilskim pozdravom, na pomoč!
PGD Dragomer - Lukovica
K gasilski brigadi v Trst
Lani sem se dogovarjal z Alessandrom Sancinom, ki je namestnik direktorja gasilske brigade v Trstu, če bi lahko prišli na obisk. Ob pozitivnem odgovoru, smo se prvo soboto v maju odpeljali z dvema gasilskima voziloma PGD Dragomer - Lukovica in Log v Trst.
Comando Provinciale Vigi-li del Fuoco Trieste (po naše Gasilsko poveljstvo Trst) smo obiskali gasilci operativci gasilskega poveljstva Občine Log - Dragomer. Z nami sta bila tudi predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc in namestnik poveljnika CZ Občine Log - Dragomer Domen Rozman. Ob sprejemu nas je gospod Sancin odpeljal v predavalnico, kjer smo si z zani-
12-48. Delovni urnik se začne ob 8. uri in traja 12 ur. GB Trst ima letno povprečno okoli 5200 intervencij. Ob močnejših potresih ali močni burji pa število naraste tudi do 6800. Moramo vedeti, da so italijanski gasilci v bistvu javna služba, ki se odziva na ves spekter nesreč od prometnih, letalskih, jamarskih do alpinističnih, vse vrste požarov, nesreč na morju in pod morjem ter tudi jedrske
Ker je italijanska avtomobilska industrija zelo razvita, imajo veliko domačih opremljevalcev (Fiat, Iveco, Astra itd.) Na koncu smo si ogledali še njihov center za obveščanje. Njihova klicna številka je bila 115, vendar so jo letos marca zamenjali z 112, kot v večini Evrope. Poziv reševalnih vozil pa deluje še na številki 118. To je bila zelo zanimiva in poučna strokovna ekskurzija, ki nam je pod vod-
manjem ogledali predstavitev delovanja gasilcev v Italiji. Na kratko; vse gasilske enote (imajo 33.000 poklicnih gasilcev in samo okoli 1000 prostovoljcev) delujejo pod okriljem Ministe-ro dell'Interno (ministrstvo za notranje zadeve). Razdeljene po deželnih pokrajinah v Italiji delujejo 103 gasilske brigade. V okviru GB Trst delujejo izpostave v Miljah, Opčinah in pristanišču Trst. GB Trst zaposluje 225 oseb, ki delajo v delovnih izmenah 12-24-
dogodke. Tako imajo po celi Italiji nameščenih okoli 1500 radijacijskih senzorjev, ki takoj zaznajo lokacijo in moč sevanja.
Po kratkem predahu ob ka-vici smo si ogledali opremo in vozila GB Trst v štirih garažah. Čeprav so se nam vozila zdela dotrajana, so redno vzdrževana. Delujejo robustno in malo zastarelo, a glede na število letnih intervencij očitno dobro opravljajo svoje naloge ob primerno izurjeni posadki.
stvom Alessandra Sancina ponudila vpogled v strukture in delovanje gasilski brigad v Italiji in italijanskih gasilcev. Po zahvali in predaji spominskega darila smo se z g. Sancinom še fotografirali in se v popoldanskih urah vrnili v Slovenijo.
Povezave: http://www.vigU-fuoco.it , http://www.vigilfuo-co.tv/news/
Za gasilsko poveljstvo Občine Log -Dragomer Andrej Gubič
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči v Ribnici
XXII. preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ljubljanske regije je v letošnjem letu potekalo na območju Občine Ribnica.
Preverjanje je organizirala ljubljanska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje z Rdečim križem Slovenije, Območno združenje Ribnica, ter Občino Ribnica. Ekipa prve pomoči Občine Log - Dragomer je letos drugič sodelovala na regijskem preverjanju ekip prve pomoči in od 16 ekip ljubljanske regije dosegla 10. mesto. Občinsko ekipo prve pomoči so zastopali člani gasilsko reševalne enote gasilskega poveljstva Občine Log - Dragomer: Nejc Remškar - vodja ekipe, Ana Kavčnik -namestnica vodje ekipe, Nastja
Marinčič, Urška Sedej, Anže Gubič, Job Remškar, člani ekipe, ter Rok Meglen in Renata Košir, rezervna člana. Čestitke vsem za vložen trud na pripravah, udeležbo in prikazano znanje.
Preverjanje ekip prve pomoči je potekalo v soboto, 27. maja, na 8 delovnih mestih in 8 počivališčih na območju Ribnice. Preverjanja se je udeležilo 15 ekip iz ljubljanske regije in ena izven konkurence, skupaj 16. Člani ekip, vsaka jih je imela šest, so morali na vsaki delovni točki v 10 minutah oskrbeti realistično prikazane poškodbe ponesrečencev iz različnih nesreč (potres, prometna nesreča, delovna nesreča in spor med navijači) ter jih pripraviti za prevoz do zdravstvene ustanove. Ekipe so pokazale veliko znanja, bile so zelo izenačene, nekaj več točk od drugih pa je dosegla ekipa RKS OZ VRH-
NIKA, ki bo jeseni zastopala ljubljansko regijo na državnem preverjanju v Tolminu.
Gasilskemu poveljstvu Občine Log - Dragomer se moramo zahvaliti, da je zaradi kakovostnega dela in medsebojnega sodelovanja formiralo gasil-sko-reševalno enoto, v katero so vključeni vsi v občini usposobljeni bolničarji in reševalci. Znotraj gasilsko-reševalne enote trenutno deluje 30 gasilcev reševalcev in posameznikov bolničarjev. Vsi, ki ste zainteresirani oziroma se želite priključiti občinski ekipi prve pomoči, se lahko prijavite tako, da pišete na obcina@log-dragomer.si ali poveljstvo@gmail.com. Dobili boste podrobne informacije glede terminov usposabljanj za gasilce reševalce oziroma bolničarje.
Domen Rozman
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 49
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
r49j
Tekmovanja in sladoled
PREJELI SMO
Tekmovanja gasilske mladine so zelo priljubljena. Tako smo se tekmovanja v gasilski orientaciji GZ Vrhnika udeležil s kar šestimi ekipami, eni se je uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje.se odpravili 16. julija 2016. Izleta se je udeležilo 9 pohodnikov.
Tekmovanje v gasilski orientaciji je bilo 27. maja. Letos ga je gasilska zveza Vrhnika organizirala skupaj z gasilsko zvezo Logatec in je potekalo na Vrhu svetih Treh Kraljev. Tekmovanja smo se udeležili s šestimi ekipami; ekipa pionirk, dve ekipi pionirjev, dve ekipi mladincev in ekipa gasilcev pripravnikov. Na regijsko tekmovanje so se po doseženem
drugem mestu uvrstili gasilci pripravniki. Regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji je bilo 10. junija na Babnem Polju. S progo so opravili še bolje kot na občinskem tekmovanju, a je bila konkurenca premočna in so dosegli peto mesto. Vsem čestitamo za dosežena mesta in želimo veliko tekmovalnega duha še naprej. Vsem mladim nadobudnim
gasilcem in njihovim staršem mentorji mladine želimo lepe počitnice. Pohvale namenjamo tudi PGD Babno Polje, ki se je zelo izkazalo pri organizaciji tekmovanja. Upamo, da se še vidimo tam. Pa še to - konec gasilskih vaj smo obeležili s sladoledom. To sladico smo si zaslužili, ker smo vsi (otroci in mentorji) pridno hodili na vaje v tem šolskem letu ter se na tekmovanjih trudili in pokazali v najboljši luči.
Z gasilskim pozdravom, na pomoč!
Za PGD Dragomer - Lukovica, mentorica Monika
Hitri polžki z Loga
Pohodniška sekcija DU Log nadaljuje s tedenskimi pohodi. Letos smo naredili že 25 tur. Večkrat se zgodi, da ne gremo na pohod le na naš običajni četrtek, temveč tudi med koncem tedna.
V soboto, 6. maja, se je pohoda ob žici okoli Ljubljane udeležilo sedem naših poho-dnikov, kar pet jih je opravilo celotno pot, to je 35 kilometrov. Seveda so bili na koncu pohodniki upravičeno ponosni na svoje medalje. V zimskem in spomladanskem času smo hodili po bližnjih gričih. Od maja naprej, ko se v sredogorju razcvetijo planinske cvetlice, pa načrtujemo zanimivejše pohode na Lepenatko, Veliko Poljano in Tolsti vrh, Nanos ...
Zadnja tura 1. junija nas je
peljala na Veliki vrh pogorja Struška. Vreme na predvečer ni bilo preveč obetavno, zato smo zjutraj pred turo pogledali še na internet in pametni telefon. Zagotavljali so dokaj sončno vreme, tako da ni bilo več dileme. Udeležba pa je bila zaradi slabše napovedi bolj skromna. Zapeljali smo se skozi Jesenice do Pustega Rovta nad Pristavo, kjer je bilo naše izhodišče. Sedem se nas je podalo najprej do Sedla Kočna, nato pa desno na Belsko planino. Koča na Belski planini je bila na žalost zaprta,
saj je očitno namenjena le pašni skupnosti. Med skalovjem ob koči so se bohotili še zadnji avriklji. Po kratkem odmoru smo krenili na Veliki vrh Struške - 1944 metrov. Pot, ob kateri je bilo obilo Clusijevega in Kohovega svišča, poteka ob slovensko-avstrijski meji. Na vrhu Struške smo si vzeli čas za zasluženo malico, nato pa smo se vrnili mimo koče nazaj na izhodišče. V Javorniškem Rov-tu na Pristavi smo ocenili turo in nadomestili del izgubljene energije. Doživeli smo krasen in ne preveč naporen pohod z obilico cvetja.
Še naprej vam želimo varen korak in veliko lepih tur,
Zlatko Verbič
Odgovor na "Odgovor občinske uprave"
V	majski številki Našega časopisa je bilo v rubriki Prejeli smo objavljeno pismo Civilne iniciative za Log, Dragomer in Lukovico (CI) o prioritetnem reševanju problema kanalizacije in čistilne naprave v občini, ki ga je podpisalo 312 občank in občanov. Na navedeno pismo ne občinski svet ne župan nista odgovorila, zato je CI župana pozvala, da junija 2017 (in ne julija ali avgusta!) skliče zbor občanov, ki ga je dolžan sklicati najmanj enkrat letno. Pozvali smo ga, da teden dni pred sklicem zbora predloži CI gradivo o pridobivanju oziroma zagotovitvi kohezijskih in drugih sredstev ter predvidene rešitve in finančni načrt za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Župan na zahteve CI ni odgovoril, ni posredoval ne zahtevanih podatkov ne listinskih dokazov.
V	odgovoru občinske uprave CI, objavljenem v isti rubriki, ki ga je podpisal kar sam župan (čeprav ni del občinske uprave), so le pavšalne navedbe, odgovor ni konkreten, ne strokoven in iz njega niso razvidni finančni načrt in roki za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Župan navaja več drugih projektov, za katere CI ni postavila vprašanj. V članku župana v istem časopisu z naslovom Ljudska pobuda je koristna, ta ni navedel konkretnih odgovorov na zahtevo CI v zvezi s prioritetno izgradnjo kanalizacije. V primeru pridobitve kohezijskih sredstev EU in dela državnih sredstev za kanalizacijo in čistilno napravo CI vztraja, naj finančna sredstva do polne cene zagotovi občina z občinskim (našim!) denarjem, lahko tudi s posojilom, ne pa z lastnimi sredstvi občanov, še manj pa s sredstvi javno-zasebnega partnerstva. To se je že pri nas in tudi drugih občinah izkazalo kot neprimerna in zelo draga naložba v breme občank in občanov. Kanalizacija in čistilna naprava se ne gradita za eno generacijo, prav je, da se na vse razporedijo tudi stroški.
Da bi se občanke in občani lahko natančno seznanili s pridobivanjem in zagotavljanjem vseh finančnih sredstev za kanalizacijo, je CI maja 2017 z dopisom od župana zahtevala sklic zbora občanov, ki ga do danes ni sklical, niti se do te zahteve CI ni opredelil. S tem župan krši določbe statuta, saj je bil zadnji zbor občanov sklican februarja 2016. Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave je pomembna za vse občanke in občane naše občine, zato je nujno, da se s to problematiko seznanimo v čim večjem številu ter spremljamo in nadzorujemo delo župana in občinske uprave.
Civilna iniciativa za Log, Dragomer in Lukovico
Pojasnilo občinske uprave
Pisanje in navedbe civilne iniciative (CI) so nekoliko pomanjkljivi in jih je treba nekoliko dopolniti... V Odgovoru na Odgovor občinske uprave CI pravi, da so me pozvali, da junija 2017 skličem zbor občanov. Zato sem podpisanega pod to pismo, Darijana Novaka, 23. maja 2017 prvič preko elektronske pošte povabil, naj se oglasi pri meni, da bi se pogovorila o tematiki odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter zadeve natančno razčlenila in pojasnila dvome, nejasnosti oziroma morebitna tveganja. Menim, da bi tako srečanje lahko pomenilo zelo dobro osnovo za pripravo točke dnevnega reda za naslednjo sejo našega občinskega sveta, kot tudi kakovostno skupno organizacijo zbora občanov na perečo temo. V prvem pismu 29. maja 2017 mi je gospod Darijan Novak odgovoril, da ni predstavnik CI (čeprav je pod članek podpisan), ko sem ga kljub temu pisno vseeno še isti dan ponovno povabil vsaj na neuradni razgovor, pa mi je 13. junija 2017 odgovoril, da vabilo skupaj s somišljeniki v CI zavrača. Ob tem moram poudariti, da se morajo vsi postopki izvajati skladno z veljavnimi predpisi, kar med drugim pomeni, da morajo biti pripravljena gradiva za posamezne seje oziroma zbore občanov, o čemer smo razpravljali tudi v nadaljevanju 16. redne seje našega občinskega sveta. To velja tudi za civilno iniciativo. O tem sem 26. aprila 2017 (en dan po seji OS) pisno seznanil gospoda Darijana Novaka, tako da nekatere navedbe v članku ne držijo.
Naj ob tem povem, da se na poziv civilne iniciative po sklicu zbora občanov ne bomo kar požvižgali, čeprav smo si želeli, da bi ga pripravili s skupnimi močmi. Zbor občanov bo sklican v terminu, ki bo najbolj primeren. Naj ob tem še pojasnim, da je
bila tematika odvajanja in čiščenja odpadnih voda - Čista Ljubljanica, 3. sklop, na vprašanje svetnice LiDLL gospe Alenke Kuzma do podrobnosti pojasnjena na 16. redni seji našega občinskega sveta 19. aprila 2017. Na tej seji je bilo prisotno tudi nadpovprečno veliko število občanov in pripadnikov CI, če me spomin ne vara, tudi gospod Darijan Novak, ki seje podpisal pod članek v majski številki NČ na to temo. Kljub jasnim pojasnilom zelo neambiciozno in pesimistično navaja, da najverjetneje kohezijskih sredstev naša občina ne bo dobila ... pomanjkljivosti in netočnosti, ki verjetno izhajajo iz slabšega poznavanja tematike, je še več, kar je bil še en razlog več, da sem gospoda Novaka povabil na srečanje.
Kot že velikokrat, ponovno vabim, da v večji meri uporabljamo strpen dialog in srečanja, kar je lahko naše edino gonilo za boljše delo in rezultate v korist občankam in občanom. Dober primer je civilna iniciativa za varnejšo šolsko pot, ki se po usklajenem delovanju lahko pohvali z lepimi in konkretnimi rezultati.	Miran Stanovnik, župan
Odgovor na Ljudska pobuda je koristna
V	majski št. Našega časopisa 24.4.2017je župan pod tem naslovom navaja cel kup neresnic, zavajanj in namigovanj in to brez imen, brez dokazov. S tem je užalil mene, ki sem v Lukovici zbiral podpise, kot tudi tistih 72, ki so se mi podpisali. Citiram ta del članka: »V zadnjih tednih sem bil deležen nekaj pobud s strani naših občanov po srečanjih z njimi v manjših skupinah. Z veseljem sem se odzval vabilom in se udeležil treh druženj z začetkom na Lukovici. Udeležencev je bilo od 7 do 11. Vprašam jih, zakaj niso prišli v večjem številu, in pravijo, da se v takih primerih vedno zgodi, da se začnejo nekateri posamezniki neprimerno vesti in se ne da primerno razpravljati. Na vseh srečanjih izvem, daje vzrok za vabilo ta, da naj bi jih na njihovih domovih obiskali posamezniki in zbirali podpise za pobude, ki pa jih niso znali dovolj podrobno pojasniti in našteti koristi, zato kljub večkratnim obiskom in pregovarjanju teh niso podpisali, ker so želeli pojasnila iz prve roke.«
Naj zapišem, da mi med zbiranjem podpisov ni nihče odklonil podpisa, niti rekel, da ne razume kaj je podpisoval.
Vse podrobne obrazložitve so bile razvidne iz prilog k podpisnim listom, katere v celoti ste prejeli tudi na občini. Ob tem se mi poraja vprašanje ali ste jih sploh prebrali, kot tudi naše ponovne zahteve, da skličete zbor občanov, kar je 312 občanov podpisanih z imeni in priimki zahtevalo. V svojem članku govorite o skrivnostnih seansah v Lukovici, a brez imen in točnega števila. Zveni, kot bi bilo ljudi strah pred sokrajani. A ker niste sklicali zbora občanov od februarja 2016, domnevam, da je vas strah. Res bi bil vesel imen in priimkov ljudi iz Lukovice ter ime popisovalca, ki ni znal pojasniti problematike!
JožefMežn arič
Odgovor župana
V	svojem pisanju o civilni iniciativi govorim o celotnem območju občine in nikoli nisem imel v mislih le naselja Lukovica ali gospoda Meznariča, saj ga poimensko nihče od mojih sogovornikov ni omenjal. Menim, da je osebna prizadetost čisto nepotrebna. Celo verjamem, da se gospod Meznarič po svojih najboljših močeh trudi, da bi tako kot v preteklosti tudi danes pomagal naši občini pri napredku.
Ne glede na vse, sem še vedno mnenja, da je civilna iniciativa koristna, saj je vsak občan upravičen do tega, da prejme informacije z več strani. Od presoje vsakega posameznika pa je odvisno, kateri informaciji bo posvetil več pozornosti in kje bo prepoznal več verodostojnosti.
Zbor občanov sem želel v skladu z veljavnimi predpisi pripraviti skupaj s civilno iniciativo, ki je tudi izrazila željo po sklicu. V ta namen sem 23. maja 2017 poslal vabilo gospodu Darijanu Novaku, da združimo moči za kakovostno informiranje občanov, vendar je v odgovoru, ki mi ga je poslal 13. junija 2017, to zavrnil. Poskušam razumeti to dejanje in bom v nadaljevanju ravnal v skladu s statutom naše občine. Poziva po sklicu zbora občanov ne bomo prezrli, sklicali ga bomo v skladu z veljavnimi predpisi ter v terminu, ki bo najbolj primeren.
Miran Stanovnik, župan
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 50
N OS	Občina Log-Dragomer
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Superinteligenca in prihodnost
S predavanjem
dr. Matjaža Gamsa Superinteligenca in prihodnost človeštva 1. junija smo v DVIG-u končali spomladanske izobraževalne dejavnosti.
Ob sprejemanju prijav za predavanje je bilo najbolj pogosto vprašanje, ali bomo sploh razumeli tematiko. Izkazalo se je, da je strah odveč. Dr. Gams nam je na zelo poljuden način prikazal našo prihodnost v sožitju s su-perpametnimi računalniki in tudi razložil nekatere pojme in pojave, ki jih marsikdo od nas ni poznal. Kot strokovnjak za razvoj superinteligence računalnikov sodi med prepričane optimiste, da nam računalniki že danes olajšujejo življenje, in ta podpora raste z nesluteno hitrostjo. Zaveda pa se tudi odpora in strahu, še zlasti med laiki, ki vidimo predvsem negativne plati sedenja mladih pred računalniki in ne sprejemamo prevlade računalnikov v svojih življenjih. S primeri iz vsakdanjega življenja (kot npr. avto uporabljamo zato, da pridemo hitreje do želenega mesta, zamenjamo kolk, ko nas preveč
boli in težko hodimo) nas je skušal prepričati, da razmislimo o naših prepričanjih o pomenu računalnikov v naših življenjih. Tudi ponudba odseka za inteligentne sisteme na inštitutu Jožef Štefan občinam za brezplačno uporabo programov na področjih občinska televizija, virtualni asistent, turizem - lokalno in po Sloveniji ter zdravstvo, ki vključuje tudi zapestnico za starejše, sodi v okvir poudarjanja pozitivnih plati razvoja superinteligence.
Računalnik je na mnogih področjih že premagal človeško pamet: najboljši šahisti na svetu ga ne premagajo več, izjemne koristi za posameznika že danes prinaša v medicini, tako pri postavljanju diagnoz kot pri zdravljenju. Uporaba su-perpametnih računalnikov pri vodenju države, pa tudi lokalne
skupnosti, bi lahko že danes bistveno izboljšala kakovost in učinkovitost dela uradnikov in politikov. Marsikatero slabo politično odločitev (kot npr. izračuni vrednosti podjetij, namenjenih prodaji) bi lahko že danes preprečili, če bi upoštevali tudi izračune superračunalnikov. In seveda tudi ukrepali proti tistim, ki dajejo napačne izračune, ne glede na to, ali so jih dali zaradi neznanja ali lastnih koristi. Razvoj superinteligen-ce in prevlada računalnika nad človekom pa prinašata seveda tudi veliko tveganj; udeleženci predavanja, bilo nas je 23, smo v razpravi opozorili predvsem na zlorabe in nepravične porazdelitve koristi samo med najbogatejše, pa tudi na propad naše civilizacije. In tukaj je najprej potrkal na našo vlogo - vlogo državljanov in volivcev. Mnogo
bolj kritično moramo spremljati delo oblastnikov in jih na volitvah nagraditi ali kaznovati za njihovo delo.
In spet smo pri osnovni dejavnosti DVIG-a. Ali imamo znanje za kritično spremljanje in usmerjanje, ali smo dovolj vešči pri uporabi računalnika in njegovih orodij? Vsak zase lahko odgovorimo in seveda tudi ukrepamo. In kako so prisotni ocenili predavanje: vsi, brez izjeme, z odlično oceno. Na predavanje so prišli zaradi zanimive teme in vsi so povedali, da so bila njihova pričakovanja več kot izpolnjena. Povedali so še, da bi bilo potrebnih več tovrstnih predavanj za generacije in ljudi, ki o tem ne vemo veliko. In nekatere dele predavanja bi si želeli bolj podrobno spoznati, da bi jih bolje razumeli.
Olga Drofenik, DVIG
Teden vseživljenjskega učenja
Projekt Teden vseživljenjskega učenja se počasi približuje koncu.
V naši šoli smo prejšnji teden izvedli zadnjo prireditev oz. delavnico na to temo. Pri organizaciji smo k sodelovanju povabili kulturno društvo Kosec. Z veseljem so se odzvali in sodelovali pri več dogodkih.
Ob začetku projekta smo bili še malo radovedni, kako se bo celoten dogodek razvil, ali bo sprejet med učenci in mentorji delavnic, vendar smo kmalu ugotovili, da so vse skrbi in dvomi odveč. Učenci naše šole so se lahko udeležili ustvarjalne delavnice izdelovanja rožic iz najlona in žičke. Naučili so se osnov klekljanja, knjižničarka je pripravila pravljične urice pod krošnjami. Slikali so po asfaltu in ustvarili skupinsko sliko pred vhodom v šolo. Marjetka Rojec jim je predstavila eno izmed svojih zgodb o Babi Zabi. Naučili so se tehnike izdelovanja mini kapic iz volne. Zavihteli so teniške loparje pod okriljem teniškega kluba Bobi. Spoznali so posebno obliko japonskega gledališča - kamišibaj, gre za pripovedovanje ob slikah na malem odru. Naučili so se osnovnih veščin Brain Gyma in se preizkusili v igranju golfa. V okviru skupne akcije Pišem z roko so se učenci lahko na-
učili kaligrafske pisave, pisali so lepe misli o Sloveniji, opisovali Ljubljano, pisali razglednice, zahvale in opravičila. Folklorna skupina Rožmarin je učence s plesom popeljala v stare čase, udeležili pa so se tudi prave angleške čajanke. Vsi, učenci in mentorji so zelo uživali. V zraku je bila pristnost in udeleženci so bili pozitivno naravnani, hkrati pa se je porodila tudi želja, da bi se spet srečali na tak način. S projektom smo pokazali, kako vseživljenjsko učenje lahko izboljša in obogati življenje ter možnosti posameznikom. Upam, da se bomo v prihodnje še medsebojno povezovali in s tem še naprej prispevali k udejanjanju slogana: Slovenija, učeča se dežela. Učenje je prisotno povsod in je pomembno v vseh življenjskih obdobjih ter v vseh vlogah, ki jih posameznik v svojem življenja prevzema. Zahvaljujemo se vsem mentorjem posameznih delavnic, ki so z veseljem posvetili del svojega časa medgeneracijskemu sodelovanju in prenesli svoje znanje ter izkušnje na naše učence in se hkrati veselimo novih skupnih izzivov.
Brigita Žitko
Veseli Hojladrij
Zaključili smo šolsko leto 2016/2017
Na zaključni prireditvi, ki smo jo poimenovali Veseli hojladrij, se je zbralo veliko otrok, njihovih staršev in prijateljev. Pridružila se nam je tudi ravnateljica vrtca Mihaela Mrzlikar.
Na takšen način vsako leto simbolično zaključimo šolsko leto, ko so otroci ustvarjali, peli, plesali, se imeli radi in sklepali prijateljstva, se igrali in se hkrati tudi veliko naučili."Brez glasbe bi bilo življenje ena velika napaka," je zapisal filozof Nitzsche. Zato smo mi takoj na začetku to napako popravili, saj je začetek srečanja naznanil
naš otroški pevski zbor Lučka. Na delavnicah so otroci skupaj s starši ustvarjali in se hkrati seznanjali z varnim bivanjem na soncu. Od vrtca so se dokončno poslovili tisti otroci, ki so v tem šolskem letu toliko pridobili in zrastli, da so že pripravljeni za šolo. Tukaj se del njihove poti končuje, da bodo lahko začeli novo poglavje ži-
vljenja. Ob tej priložnosti jim celotna ekipa vrtca Log - Dragomer želi mnogo učenosti in da se ne bodo ustrašili morebitnih ovir na poti, saj znajo skočiti dovolj visoko, da bodo lahko šli naprej. Mi verjamemo
V prvem delu smo pisali mačje dnevnike. Vsak teden sta dva učenca nesla domov bralno vrečo, v kateri so bile tri knjige, plišast maček Muri in zvezek. Učenec je skrbel za novega prijatelja, se z njim igral in mu bral pravljice. Ob koncu obiska se je učenec prelevil v Murija in napisal nekaj vtisov in prigod ob obisku. Dnevnik zapisov vseh učencev smo poslali nato v OŠ Poljane blizu Škofje Loke, saj so bili tamkajšnji tretješolci naša
partnerska šola in smo si dnevnike izmenjali. Kako zanimivo si je bilo dopisovati. V drugem delu je plišasti Muri učence spet obiskal, le da jim je tokrat dal nalogo, da mu predstavijo svojo najljubšo knjigo in jo v zvezku čim bolj izvirno predstavijo. Z zbranim seznamom knjig smo dnevnike spet poslali naši partnerski šoli. Upamo, da bomo navdušili učence, da preberejo kakšno našo najljubšo knjigo.
Vsakodnevno smo Murija
vključevali v naše delo, z nami je sodeloval pri tehniških in naravoslovnih dnevih, pisali in prepevali smo pesmi o njem, ga v obliki nalepk lepili za bralno značko. Risali smo ga pri likovni umetnosti. Vzeli smo ga na Vrhniko na baletno-glasbeno predstavo Maček Muri, ki jo je pripravila Glasbena šola Vrhnika. Lahko se pohvalimo, da jih je od 47 učencev 3. a- in 3. b-ra-zreda bralno značko opravilo kar 44. Komaj čakamo naslednje šolsko leto, da vidimo, kaj nam bo Muri takrat pripravil.
Veliko bralnih užitkov med počitnicami vam želiva mentorici Tanja Špehar in Kaja Lenič
v vas.
Ekipa vrtca Log -Dragomer
Beremo z mačkom Murijem
Učenci 3. a- in 3. b-razreda OŠ Log - Dragomer v letošnjem šolskem letu sodelujemo v projektu Beremo z mačkom Murijem (projekt International Education and Research Network), s katerim želimo spodbuditi branje in si prizadevamo izboljšati bralno pismenost.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 51
N as	Skupne strani
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
MDJA
KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32
ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO
LJUdLJANIUA
št.
11
Peti junij so Združeni narodi pred desetletji razglasili za Svetovni dan varstva okolja. Vrhničani smo ga letos dočakali soočeni s posledicami požara v Kemisu, ki je pretresel Slovenijo. Na pobudo programske ekipe razstavišča Moja Ljubljanica smo se posamezni občani odločili 5. junija organizirati okroglo mizo z odprto javno razpravo lokalne in širše civilne družbe. Naslovili smo jo Svetovni dan varstva okolja in ekološka nesreča na Vrhniki. Izvedli smo jo v prostorih razstavišča v Kulturnem centru Vrhnika. Na ta način smo občani pridobili še en javni prostor, v katerem lahko odpiramo pereča vprašanja, ki nas zadevajo. Po besedah gostiteljev dogodka smo v teh prostorih s podobnimi vsebinami dobrodošli tudi v prihodnje.
Gosti okrogle mize z Vrhnike so bili snemalec, pisatelj ter ribič g. Andrej Lupinc, ga. Bernarda Kropf s Civilne iniciative Sinja Gorica ter g. Jernej Fefer, dolgoletni sodelavec Komunalnega podjetja Vrhnika. Poleg omenjenih nam je bilo v čast gostiti Uroša Macerla, kmetovalca iz okolice Trbovelj in dobitnika Goldmanove okolj-ske nagrade za leto 2017 ter prof. dr. Tončija A. Kuzmanica, politologa z Univerze na Primorskem. Dogodka se je udeležilo več kot sto občanov Vrhnike.
G. Jernej Fefer nam je pojasnil t.i. zero waste strategijo ravnanja z odpadki, za katero stoji vizija družbe brez odpadkov. Če se je to pred desetletji še zdelo utopično, se danes resno dela na tem, predvsem z ločevanjem, predelavo in ponovno uporabo odpadkov. Posebej je opozoril na to, da zero waste strategija predpostavlja tudi spremenjen način pogleda na življenje vseh nas.
NOVICE
Po poročanju Statističnega urada RS smo v letu 2015 v Sloveniji pridelali 5,2 milijona ton odpadkov, od tega kar 3% nevarnih odpadkov. Eden glavnih ciljev Nacionalnega programa varstva okolja na tem področju je zmanjševanje količine nevarnih odpadkov in nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru. Ekološka nesreča na Vrhniki je ponovno pokazala, da so preventivni ukrepi nujni in najbolj učinkoviti. Ob premajhnem nadzoru delovanja podjetij, ki predelujejo nevarne odpadke, so okoljska tveganja previsoka, posledice za okolje in človeka pa dolgoročne.
Svetovni dan varstva okolja in ekološka nesreča na Vrhniki
Ga. Bernarda Kropf je govorila o tem, da si v Civilni iniciativi Sinja Gorica prizadevajo za odhod Kemisa iz dosedanje lokacije, kar je po njenem mnenju tudi želja oz. zahteva večine Vrhničanov. Z nami je delila izkušnjo neodziv-nosti državnih institucij neposredno po požaru v Kemisu. Kot pravi, še danes, po treh tednih tudi sama čaka dogovore na prijave, ki jih je na pristojne službe vlagala osebno. Občutek ima, da smo glede ekološke nesreče, ki se nam je zgodila, občani in javnost deležni prikrivanja podatkov ali pa nesposobnosti strokovnjakov in državnih služb. Krajani in občani po treh tednih po požaru še vedno ne vemo ničesar celovitega, ne kaj je gorelo, ne kakšne posledice bo to imelo na naše zdravje in na naravo. Vse analize morajo biti narejene in morajo priti v javnost. V civilni iniciativi se trudijo tudi sami priti do vseh podatkov.
Gospod in za številne tovariš Andrej Lupinc je opozoril na demagoške izjave, ki so bile javno izrečene s strani nekaterih predstavnikov državnih služb. Opozoril je, da bo onesnaženost Tojnice zelo težko sanirati, če ni kaj takega celo nemogoče. Pravi, da so ribiči sicer pregovorno znani po tem, »da lažemo, toda v zadnjem času nas je marsikdo posekal«. G. Uroš Macerl je ponovil, kot že večkrat v medijih, da so leta 2005 nameravali Kemis zgraditi v Zasavju. Ker so bili tam občani pozorni na to, morda nekoliko bolj kot Vrhničani, so to preprečili, saj se jim je navezava sežigalnice Lafarge in Kemisa zdela okoljsko tvegana in sporna. Sicer pravi, da potrebujemo podjetja, ki na strokoven in nadzorovan način zbirajo in predelujejo nevarne odpadke in tudi sami moramo narediti kaj, da je teh odpadkov čim
manj. In vendar imamo v Sloveniji, po njegovih besedah, problem ravno z nadzorom nad takšnimi podjetji. Glede tega in pridobivanja različnih soglasij in presoj na okolje Macerl govori izredno kritično. Za državne institucije pravi, da se nasproti občanom in prebivalcem postavljajo v pozicijo, »mi smo bogovi, mi smo oblast, vi ste pa ničle. Ampak ta država je sestavljena iz veliko ničel, to smo mi, mi smo te ničle. Zato ni strank v postopku, zato so vplivna območja do ograj podjetij, zato so poročila o vplivih na okolje, kjer nihče za nič ne odgovarja in zato se dogajajo nesreče, kakršna se je zgodila na Vrhniki«.
Dr. Tonči Kuzmanic je nadaljeval z »ničlami«, tj. z državljankami in državljani, za katere je po njegovem mnenju ključno, da si upamo misliti na način zdravega razuma, da si povrnemo pravico do razsojanja o svojih življenjih. Opozoril je, da država, v kateri državljani ne štejejo nič, je tudi sama nična in to je problem, ki se tiče vsakega izmed nas. Zato moramo zahtevati odgovore in odgovornost vseh pristojnih. Občani so še največ zanimanja pokazali za
Foto: Andrej Lupinc
vprašanje, kaj lahko naredi vrhniška civilna družba v zvezi s problemom Kemisa. Zaradi tega smo z zanimanjem prisluhnili desetletje dolgim izkušnjam Uroša Macerla in njihovim težavam s sežigalnico Lafarge, pa tudi mnenjem dr. Kuzmanica, ki je poudarjal vprašanje legitimnosti in ne zgolj legalnosti. Mnenje Vrh-ničanov v zvezi z nadaljnjim delovanjem Kemi-sa na obstoječi lokaciji je pomembno in prav je, da ga občani javno tudi izrečemo. Ekipi Moje Ljubljanice se zahvaljujemo za gostovanje dogodka in upamo, da se na podoben način v istih prostorih srečamo še večkrat.
Andrej Markovic
2017
JULIJ - AVGUST
JAVNA VODSTVA PO RAZSTAVI
Vsako soboto ob 11:00
Foto: Matej Zalar
PRAZNOVANJE PO KOLISCARSKO
POLETNO
ROJSTNODNEVNO DOŽIVETJE
V MOJI LJUBLJANICI
Več informacij: www.mojaljubljanica.si Prijave: info@mojaljubljamca.si; 041 354 203
Foto: Matej Zalar
>

ZIC
Zdvod Ivana Cankarja
za kulturo, Sport in luría Vrhnika
www.mojaljubljanica.si
Informacije: info@mojayubljanica.si, tel.: 041 354 203
ffiFUBUMaOVEKU*
r,L- IÍTVLADE EE PUBLIKE 5LOVEKUE ZA RAZVOJ N pniOPSKDKDWÖUSIW'PCH.IlKi
ra
eea g^nts
Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 52
N as	Skupne strani
intervju z dr. Sandro Bašic Hrvatin
O pravici občanov do objavljanja prispevkov v Našem časopisu
V prejšnji številki Našega časopisa sem v prispevku z naslovom Ali smemo dvomiti v kompetentnost urednika Našega časopisa javno apeliral na urednika, naj nam predstavi merila za objavljivost prispevkov občanov v NČ.
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Ker odgovora nisem dočakal, sem se obrnil na strokovnjakinjo s področja medijev. Tako je nastal intervju z dr. Sandro Bašic Hrvatin, predstojnico Oddelka za medijske študije na Univerzi na Primorskem. Bila je predsednica Sveta za radiodifuzijo ter članica Novinarskega častnega razsodišča. Prosil sem jo, naj si pred pogovorom prebere Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis ter druge relevantne dokumente. Medobčinsko glasilo Naš časopis je za občane Vrhnike izjemno pomembno, saj gre za edini javni medij v občini, preko katerega občani lahko dostopamo do javne besede. Kako bi kritično ocenili stanje tiskanih občinskih glasil širše po Sloveniji?
Tiskana glasila so nasploh v zelo slabem položaju. Krizo, ki je prizadela celotno medijsko industrijo, najbolj občutijo tiskani mediji. Naklade so se v zadnjem desetletju prepolovile, vse več ljudi informacije pridobiva na drugih platformah, ukinjajo se lokalna dopisništva, vse manj novinarjev mora ustvarjati vse več prispevkov, kot po „tekočem traku", zaupanje v medije upada. Občinska glasila, ki imajo v našem prostoru posebno vlogo, pa v zelo redkih primerih delajo tisto, zaradi česar so bila ustanovljena: služiti občanom in občankam v lokalnem okolju, v katerem delujejo. Pomembno je dodati, da čeprav upada število bralcev nacionalnih časopisov, narašča potreba po informacijah na lokalni ravni. V slovenskih nacionalnih medijih se posamezna lokalna okolja pojavljajo kot novice samo kot „črna kronika". Žal, to se je zgodilo tudi Vrhniki. V Odloku o ustanovitvi NČ piše, daje namen glasila predstavljati »javno demokratično tribuno občanov«. Kaj to pravzaprav pomeni za občane, ki želijo sodelovati v javnih razpravah v občini?
Velikokrat v naših zakonih in odlokih zakonodajalci zapišejo določene deklarativne stvari, ki
jih potem mirno ignorirajo. Mislim pa, da je vsako pravico, ki jo kot državljani imamo, treba vzeti zares. Občinsko glasilo je način, kako občani ne samo pridobivajo informacije o tem, kaj se dogaja v njihovem okolju, ampak se tudi pogovarjajo o temah, za katere menijo, da so ključne za njihovo življenje. Glasilo je komunikacijski prostor, ki mora biti odprt vsem, seveda pod pogojem, da se v tej komunikaciji spoštujejo določena pravila. Kolikor vem, so občani in občanke Vrhnike ob zadnjih dogodkih pokazali, da je demokracija na lokalni ravni, tudi lokalna samouprava, nekaj, kar je treba vzeti resno. Če se več sto ljudi dobi na javnem zborovanju, na katerem zahtevajo odgovore za nastalo situacijo in jasno izrazijo željo, da sami upravljajo s svojim lokalnim okoljem, potem potrebujejo tudi glasilo, ki jim bo stalo ob strani. Občinsko glasilo se v ničemer ne razlikuje od tribun, na katerih se ljudje zberejo, da odločajo o pomembnih zadevah. Je tribuna na straneh časopisa.
Kakšna bi morala biti vloga urednika javnega časopisa, katerega namen je predstavljati javno demokratično tribuno občanov?
Vloga urednika je definirana z odlokom. Po naši zakonodaji je urednik odgovoren za vse, kar je objavljeno v mediju, katerega urednik je. Vsak medij ima svojo programsko zasnovo. Večinoma (prebrala sem jih že zelo veliko) gre za prazne in velikokrat neobvezujoče obljube, ki jih nihče ne želi jasno definirati. Zame je občinsko glasilo podobno kot javni medij na nacionalni ravni - RTV Slovenija. Financira se iz javnega denarja in je odgovoren izključno javnosti. Njegova edina naloga je, da deluje v javnem interesu. Menim, da bi vsako občinsko glasilo moralo vzpostaviti kontinuiran dialog s svojimi občani in občankami. Ne gre za omejevanje novinarske in uredniške av-
tonomije. Občinsko glasilo mora biti neodvisno od političnih in ekonomskih centrov moči. Na drugi strani pa mora biti odvisno od občanov in občank. To ni glasilo županov in županj ter svetnikov in svetnic. To je glasilo vsakega posameznega občana in občanke. Glede na javno dostopna gradiva, ki zadevajo NČ, ni mogoče najti jasnih meril za objavljivost prispevkov občanov? Kakšna bi morala biti ta merila po vašem mnenju?
Merila so zelo enostavna in veljajo za vsako javno komunikacijo. V Sloveniji je kultura javnega dialoga na zelo nizki ravni. Občinsko glasilo bi moralo del svoje uredniške politike nameniti medijski pismenosti - učiti in omogočiti bralcem in bralkam, da spoštljivo komunicirajo, izmenjujejo svoja mnenja, iščejo odgovore in se trudijo živeti »dobro življenje«. Skratka, prispevki morajo biti napisani spoštljivo, morajo temeljiti na dejstvih, pri podajanju mnenj je treba uporabljati argumente. Objavljajo se samo podpisani prispevki, za katere avtorji in avtorice prevzamejo odgovornost za vsebino svojega pisanja. Pravica do komuniciranja predpostavlja tudi odgovornost. Občinsko glasilo NČ deluje v sklopu javnega občinskega Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (ZIC). Ali menite, daje to
problematično s stališča konflikta interesov? Če ima namreč občan kritične pripombe glede delovanja ZIC, se mu lahko zgodi, da mu prispevka ne objavijo.
Naša zakonodaja je v tem zelo jasna. Nihče nima vpliva na uredniško in novinarsko delo. Smo edina država na svetu, ki ima v zakonu zagotovljeno pravico do »ugovora vesti« za novinarje. Kot sem že povedala, novinarstvo je poslanstvo in ne obrt. Poslanstvo pa v konkretnem primeru pomeni, da si glasnik javnosti. Urednik, ki nekaj ne objavi zaradi pritiskov ali zaradi kakršnega koli konflikta interesa, nima integritete. To pa je v osnovi definicija korupcije. Občani imajo pravico kritično ocenjevati delo katerekoli javne institucije.
Kaj bi na Vrhniki lahko storili, da bi NČ resnično deloval kot javna demokratična tribuna občanov?
Zelo enostavno. Naj občinsko glasilo postane glasnik občanov in občank. Vrhničani in Vrhni-čanke so v zadnjem času pokazali, kako bi morala delovati demokracija. Namesto razlaščenega in razdejanega ljudstva so vzeli politiko v svoje roke in pokazali, da jim je resnično mar za to, kar se dogaja v njihovem okolju. To bi moralo prepoznati tudi občinsko glasilo.
Mag. Andrej Markovič
Zaključek prvega javnega poziva LAS Barja z zaledjem
V petek, 19. 5. 2017, je potekel rok za oddajo vlog na prvi Javni poziv podpori izvajanja operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem za leto 2017.
Prispelo je petnajst vlog. V sredo, 24. 5. 2017, je ocenjevalna komisija odprla prispele vloge in preverila, ali so administrativno popolne. Vodilni partner oz. upravljavec LAS Barja z zaledjem (Zavod CERPOK) je vlagatelje z administrativno nepopolnimi vlogami že pozval k dopolnitvi. Vlagatelji so morali v petnajstih dneh od prejema poziva k dopolnitvi svojo vlo-
go dopolniti. Po tem roku bo ocenjevalna komisija administrativno popolne vloge ocenila še vsebinsko oz. na podlagi meril, določenih v javnem pozivu. Ocenjujemo, da se bo celoten postopek ocenjevanja vlog zaključil julija 2017.
Za druge informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pošljete e-pošto na
info@lasbarje.si.
Veljavnost osebnih dokumentov in
spremenjen način dostave poštnih pošiljk
V prihodnjih mesecih bo potekla veljavnost večjemu številu potnih listov in osebnih izkaznic.
Predlagamo, da pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje in če je veljaven. Da bi zamenjava osebnih dokumentov potekala tekoče, brez čakalnih vrst in v zadovoljstvo državljank in državljanov Republike Slovenije kot uporabnikov storitev, obveščamo, da pravočasno oziroma tudi pred datumom poteka veljavnosti dokumentov vložite vlogo za izdajo nove osebne izkaznice in/ali novega potnega lista.
Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice ali potnega lista lahko vložite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu drugih upravnih enot v Republiki Sloveniji.
Vlogo za izdajo osebnega dokumenta lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč, da se podpiše. Vlogi mora biti priložena tudi stara osebna izkaznica oziroma stari potni list in primerna fotografija ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki). Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravi enoti ali na domu s priporočeno pošto. Predvidevamo, da bo osebna izkaznica izdelana v roku štirih delovni dni, potni list pa v roku sedmih delovnih
dni od prejema vloge. Ob pove čanem številu vlog se bo ta rok najverjetneje podaljšal.
Osebna izkaznica za otroka do tretjega leta starosti se izda z veljavnostjo treh let in stane 12,46 evra.
Osebna izkaznica za otroka od 3. do 18. leta starosti se izda z veljavnostjo pet let in stane 14,26 evra.
Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo deset let in stane 18,86 evra.
Potni list za otroka do tretjega leta starosti se izda z
veljavnostjo treh let in stane 35,20 evra.
Potni list za otroka od 3. do 18. leta starosti se izda z veljavnostjo pet let in stane 39,30 evra.
Potni list za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo deset let in stane 46,10 evra.
Obveščamo vas, da Pošta Slovenije, d. o. o., od februarja 2017 ob sobotah ne dostavlja do naslovnikov priporočenih pisem s storitvijo povratnica in s storitvijo osebna vročitve ter pošiljk, ki se osebno vročajo v upravnih postopkih, med katere sodijo tudi pošiljke, ki vsebujejo osebno dokumente.
Upravna enota Vrhnika
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 53
N as	Skupne strani
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Pravilna in varčna razsvetljava
Razsvetljava je eden izmed večjih porabnikov električne energije v gospodinjstvih, prometu, javni upravi in tudi v industriji. Razmišljanja, da pravilna izbira razsvetljave, njeno uravnavanje in racionalna raba ne prinašajo prihrankov, ne veljajo! Pravilna uporaba razsvetljave lahko v povprečnem gospodinjstvu zmanjša stroške za električno energijo za 5 evrov mesečno, v industriji, javni upravi in drugih večjih porabnikih električne energije pa so ti prihranki še veliko večji.
S pravilno in varčno razsvetljavo ne samo da zelo zmanjšamo visoke stroške energije in vzdrževanja, pač pa tudi zagotovimo primerno in učinkovito razsvetljavo. Na vseh področjih bivanja ljudi ima razsvetljava velik pomen, saj s pravilno razsvetljavo pomembno vplivamo na krivuljo storilnosti, povečujemo učinkovitost, zmanjšujemo utrujenost in napake pri delu, povečujemo motiviranost, skrbimo za zdravje domačih in zaposlenih ter znatno zmanjšamo možnost nesreč na de-
lovnem mestu in dolgotrajnih okvar vida.
Doslej je bilo največkrat mogoče dinamično vplivati samo na nivo osvetlitve in s tem na moč videnja. Izredno težko pa je bilo vplivati na ergonomijo videnja in vizualni ambient. Z vstopom LED-tehnologije se ponujajo nove možnosti, kjer lahko poleg nivoja osvetljevanja dinamično vplivamo tudi na barvo svetlobe, usmerjanje, barvno reprodukcijo ter porazdelitev svetlobe in senc. Hkrati z bivalnim ugodjem nam LED-
Sodobne LED-sijalke so lahko enakih oblik kot stare.
-razsvetljava ponuja osvetljevanje z občutno manjšimi stroški tako pri vzdrževanju, ki je zanemarljivo, kot pri zmanjšanju porabe energije. V večini primerov lahko zmanjšamo porabo električne energije povprečno 80 % v primerjavi s klasičnimi sijalkami na žarilno nitko oziroma do 60 % v primerjavi z varč-
»Dober tek«
tudi poleti
Zmagovalni mestni plakati natečaja Plaktivat že več let širijo sporočilo na TAM-TAM plakatnih mestih po Sloveniji. Vidite jih lahko tudi na Vrhniki, po naročilu pa krasijo tudi zidove domačih sten. Motiv aktualnega zmagovalnega plakata s pomenljivim naslovom »Dober tek« je tokrat na voljo tudi na majicah.
Namen natečaja za oblikovanje mestnega plakata, ki ga je družba TAM-TAM organizirala z Olimpijskim komitejem Slovenije, je bilo spodbuditi 22
odstotkov Slovencev, ki se nikoli ne ukvarjajo s športom, k teku in drugim aktivnostim na prostem. Sporočilo je še posebno aktualno v poletnih
mesecih. Z majicami z grafično podobo zmagovalnega plakata lahko vsi, ki menijo, da gre za pomembno problematiko, ki si zasluži našo pozornost, tudi sami širijo sporočilo tega družbeno odgovornega projekta. Majice lahko naročite do konca posamičnega meseca na naslovu plaktivat@tam-tam.si. Dobavljive so v roku deset dni. Več informacij lahko najdete na spletni strani družbe TAM-TAM.
nimi fluorescenčnimi sijalkami, in to ob večji kakovosti bivanja v prostoru. Poenostavljeno povedano: pri potrebni svetilnosti 1.000 lumnov, ki zadostuje za osvetlitev bivalnega prostora v stanovanjski stavbi s površino 16 m2, znaša električna moč klasične sijalke z žarilno nitko 80 vatov, varčne fluorescenčne sijalke 40 vatov, sijalke v LED--tehniki pa le 10 vatov. Sodobni sistemi dinamičnega krmiljenja omogočajo dodatne prihranke z neposrednim izkoriščanjem dnevne svetlobe in zniževanjem nivoja osvetlitve v območjih, ki sicer morajo ostati osvetljena, vendar tam ne bivamo in zato ne potrebujejo popolne osvetlitve.
Zgovoren je tudi podatek, da imajo LED-svetila življenjsko dobo več kot 40.000 ur, varčne fluorescenčne 20.000 ur, običajne sijalke pa le nekaj 1.000 ur. Poleg tega LED-sijalke tudi bistveno bolje prenašajo pogoste vklope in izklope, kar dodatno doprinese k njihovi dolgi življenjski dobi. Z boljšo osvetlitvijo tako ne prihranimo samo neposredno zaradi manjših stroškov električne energije
in vzdrževanja (menjave) sijalk, ampak tudi posredno zaradi večje storilnosti zaposlenih in bolje opravljenega dela ter bistveno boljših bivalnih razmer v stanovanjskih stavbah. Z dvigom nivoja osvetlitve in barvo svetlobe lahko pozitivno vplivamo na krivuljo storilnosti, ki se z dvigom na primer s 300 na 700 luxov lahko poveča tudi za 15 odstotkov, in to ob višji varnosti za zaposlenega. Ob osvetlitvi ne smemo pozabiti tudi na ambient, igro senc in svetlobe in s tem preprečevanje bleščanja na monitorjih in drugih refleksivnih površinah. Pomemben vidik in dejavnik za pravilno izbiro svetil sta barva svetlobe in barvna reprodukcija.
Upoštevajoč vse navedeno lastniki in uporabniki različnih stavb pri zamenjavi razsvetljave ali zgolj sijalk ne bi smeli več upoštevati zgolj ceno nakupa sodobne razsvetljave, saj nekoliko višja cena LED-sijalk zaradi kakovosti bivanja, stroškov energije in dolge življenjske dobe večkrat presega nekoliko višji začetni strošek. Torej, sodobna, varčna in kakovostna razsvetljava je LED-razsvetljava!
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na energetsko svetovalno pisarno ENSVET Občine Log - Dragomer, sejna soba v pritličju občinske stavbe, Na Grivi 5, Dragomer. V energetskih svetovalnih pisarnah vam bomo poleg informacij o nepovratnih spodbudah in posojilih, ki jih Ekosklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne na Vrhniki je vsako drugo sredo od 17.00 do 19.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Marjanci Tomažin. Delovni čas pisarne v Dragomerju pa je vsako sredo od 15.00 do 17.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Log-Dragomer na tel. št. 01/750-77-00.
Mag. Peter Petrovčič,
energetski svetovalec ENSVET
Gozdna šola HOSTA vabi:
mmlEm-
__ i.__i _ J:_ ■ ■ _ J: __■_'.	- _ ._____
na teaensKe mini taDore
z eno nočitvijo za najmlajše
j j i
na delavnice zlitja in počitka od petka zvečer do sobote zjutraj
na jutranjlj Vrelec mladosti od PON do OET za bazenom
Šjfta Vrhniki ¿fol 014 feolahbsta.eu
Minili
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 54
N as	Skupne strani
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
ZELENO
VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE
Po Kemisu: biooglje, efektivni mikroorganizmi in bela gorjušica
Kar nekaj se vas je obrnilo na nas glede situacije po požaru Kemisa in stanja na bližnjih vrtovih. Povprašali smo strokovnjake in na tem mestu objavljamo povzetke člankov o možnostih sanacije zemlje.
Matjaž Zupančič: »Seveda je mogoče onesnaženo okolje osnažiti. Govorimo o bioremediaciji, ki pomeni zdravljenje onesnaženega okolja s
koristnimi mikroorganizmi.«
Članki bodo v celoti objavljeni v poletni izdaji revije Bio-brazda, ki bo izšla 15. julija 2017. Vprašanje, ali je mogoče onesnaženo okolje osnažiti, smo postavili več strokovnjakom: Miši Pušenjak, strokovnjakinji za zelenjadarstvo, ddr. Ani Vovk Korže, vodji Mednarodnega centra za ekoremedia-cije z Univerze v Mariboru, ter Matjažu Zupančiču, strokovnjaku za vrtove, ki ste ga lansko sezono lahko spoznali tudi kot gospodarja oz. mentorja v re-sničnostnem šovu Kmetija.
Ali je torej mogoče onesnaženo okolje osnažiti?
»Seveda je, pravzaprav to čiščenje v naravi neprestano poteka,« zatrjuje Matjaž Zupančič. »Govorimo o bioremediaciji, ki pomeni zdravljenje onesnaženega okolja s koristnimi mikroorganizmi, ki v zaporedjih presnovnih procesov razkrojijo
snovi, ki pomenijo tveganje za življenjska okolja in za človeka. V praksi lahko v onesnaženem okolju spodbujamo tam že obstoječo mikrobioto z dodajanjem hranil, vode, prezračevanjem, spreminjanjem pH-vre-dnosti itd., da razgradi neželene snovi. Ta pristop imenujemo bi-ostimulacija. Drugi način imenujemo bioaugmentacija in pomeni dodajanje novih močnih populacij mikroorganizmov, ki so sposobni biodegradacije, pa jih v prizadetem okolju ni ali pa jih je premalo. Mnogokrat sta navedeni metodi v praksi hkrati uporabljeni in prepleteni. Glavna onesnažila v tleh in vodah so težke kovine, pesticidi in njihovi ostanki, zdravila, ciklični in klorirani ogljikovodiki, radio -aktivne snovi in tudi mikrobno neravnovesje.« Matjaž Zupančič na podlagi dolgoletnih izkušenj zagovarja tehnologija efek-
tivnih mikroorganizmov (EM*), ki je bioaugmentacijska metoda. Njegove članke o možnostih uporabe EM* na naših vrtovih smo v reviji Biobrazda že objavili (številke 2, 3 in 4, letnik 2013). Članki so bili osredotočeni predvsem na to, kako s pomočjo EM* programirati talni mikrobiom in s tem spreminjati tla, enega naših osnovnih virov, iz slabih v dobra in iz dobrih v še boljša. »Danes so zaradi agresivnih tehnik konvencionalne agronomije tla v svetu pretežno patogena, bolna. Njihova funkcionalnost z leti upada in z njo sposobnost samoočiščenja. V talnih profilih se kopičijo onesnažila, polutanti, ostanki pesticidov, ki prehajajo v vodni krog, v ozračje, v rastline in posledično na naše krožnike. Da bi tlom pomagali doseči in obdržati sa-moočiščevalno sposobnost, si lahko pomagamo s tehnologijo EM*.«
Miša Pušenjak je na vprašanje, ali v okolici nesreče vrtna-riti naprej ali vse skupaj pustiti, odgovorila, da je ogrožena le najožja okolica nesreče (odgo-
vorila nam je konec maja, ko še niso bili znani izsledki analiz). »Zagotovo listnata zelenjava ni užitna, prav tako stročnice. Vso to zelenjavo je potrebno vzgojiti na novo. Korenovke in predvsem plodovke pa niso sporne.« Veliko je mnenj o vsebnosti težkih kovin v tleh, a izkušnje kažejo, da zelenjava, zrasla na območjih s preseženimi težkimi kovinami, v sebi nima takšnih preseženih vrednosti. »Če želite biti res previdni, potem se izogibajte solati, špinači, kreši, artičoki, endiviji, radiču, kreši, repi, korenju in peteršilju. Brez težav pa gojite zelje, glavnati ohrovt, koruzo, brstični in listnati ohrovt, cvetačo, jagodičje, stročnice in plodovke.«
In kaj narediti z zemljo na onesnaženem vrtu? Več kot je organske snovi v zemlji, manj težkih kovin rastline vežejo vase. »Posejete lahko belo gor-jušico, ki je znana po tem, da iz tal posrka veliko količino težkih kovin. V času cvetenja jo populite in odstranite vso zeleno maso iz vrta (a ne na kompost!). Po zemlji lahko potresete tudi agrozeolit ali biooglje, ki imata izjemne absorbcijske sposobnosti vezave težkih kovin nase. Zemljo redno okopavajte, saj boste s tem spodbudili mikrobno ak-
Miša Pušenjak: »Če želite biti res previdni, potem se izogibajte solati, špinači, kreši, artičoki, endiviji, radiču, kreši, repi, korenju in peteršilju. Brez težav pa gojite zelje, glavnati ohrovt, koruzo, brstični in listnati ohrovt, cvetačo, jagodičje, stročnice in plodovke.«
Svit rešuje življenja
PRAZNUJEMO
25 LET
£m*J lib M.	j J
/ i
Dragomer, Pod Lovrencem 1
Nov delovni čas: pon-pet od 9-16h
sobota 8-13h
TRGOVINA
SEMENARNA
SESTAVITE SI KOMPOSTNIK ali zabojnik za urbano vrtnarjenje
i pokrov	dno	stranica
SAMO V BIOBRAZDI!
Naročnikom na revijo Biobrazda priznamo 5% popust na sestavne dele combox! If Več na www.biobrazda.si
tivnost v njej in samočiščenje. Nabrano zelenjavo pa dobro sperite pod vodo.«
Ddr. Ana Vovk Korže za
sanacijo degradiranih površin zagovarja biooglje. »Biooglje ohranja zdrava in produktivna tla - treba ga je uporabiti za ohranitev in izboljšanje rodovitnosti tal, zlasti na obrobnih in degradiranih kmetijskih zemljiščih.«
Prepričana je, da raba biooglja ponovno prihaja v ospredje. »V Sloveniji vidimo problem v tem, da je poznavanje biooglja omejeno zgolj na ozko populacijo, to so vrtičkarji, ki pa zaradi mnogih informacij, ki jih najdejo na različnih spletnih portalih, ne vejo, kaj je prav in kaj narobe. Pomembno je vedeti, kako se biooglje pridobiva, kakšne so njegove funkcije in kako se uporablja. Prav tako obstaja več načinov uporabe biooglja: posu-
je se po zemlji; doda se skupaj s kompostom; prej se ga namoči in nato se s to raztopino zaliva; do 5 cm globoko se vkoplje v zemljo.
Znanstveniki so ugotovili, da lahko z uporabo biooglja kot gnojila izboljšamo kakovost skoraj vsakega tipa tal, tudi prsti na območju z majhnimi količinami padavin in prsti, ki je revna s hranili. V teh dveh tipih dokaj hitro vidijo najhitrejši učinki rabe biooglja kot hranila.
Dosedanje raziskave so pokazale, da z uporabo biooglja zmanjšamo tudi težke kovine v prsti; konkretno je bilo pri raziskavi biooglja ugotovljeno, da absorbira različne težke kovine, vključno s svincem (Pb), arzenom (As) in kadmijem (Cd).
Analiza kravjega gnoja, spremenjenega v biooglje pri 350 °C, je pokazala, da absorbira 15 % Pb iz tal.«
Sodelovanje v programu je povsem brezplačno - to je pravica, ki izvira iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Vabljeni dobijo domov po pošti vabilo s
Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009 in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer vsaki dve leti se povabljeni vključujejo v program.
priloženo Izjavo o sodelovanju v programu, ki jo podpisano v priloženi kuverti po pošti vrnejo v center Svit. Udeleženci programa nato dobijo na dom
testni komplet za odvzem dveh vzorčkov blata. Zatem v centru Svit opravijo laboratorijsko analizo vzorcev - test na prikrito krvavitev v blatu. Če je test na prikrito krvavitev pozitiven, pomeni, da so v blatu odkrili kri in je treba ugotoviti vzrok, zato je
potrebna dodatna preiskava - kolonskopija. Sicer pa je rak na debelem črevesu in danki v Sloveniji velika zdravstvena težava; je drugi najpogostejši rak, število teh vrst raka pa se vsako leto povečuje. Zaradi tega raka vsako leto umre v Sloveniji več
kot 700 ljudi; predvsem zato, ker ne boli in je največkrat odkrita prepozno. Začetne znake bolezni je zelo težko opaziti, zato je bolezen takrat, ko se pojavijo opazni znaki in težave, že zelo napredovala in je zdravljenje manj uspešno. Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten in potuhnjen; najbolje se mu zo-perstavimo, če načrtno iščemo že predrakave spremembe ali pa zelo zgodnje faze bolezni pri ljudeh, ki se počutijo povsem dobro. Z odstranitvijo pre-drakavih sprememb - polipov - bolezen lahko preprečimo, v zgodnji fazi pa je ozdravljiva.
V Zdravstvenem domu Vrhnika smo vam na voljo za vsa dodatna vprašanja ali pomoč na Svitovi kontaktni točki v Centru za krepitev zdravja vsak ponedeljek od 12.30 do 14.30 in v četrtek od 7.00 do 8.00 (prvo nadstropje). Z veseljem vam bomo pomagali, saj verjamemo v program Svit in ga podpiramo.
Na nas se lahko obrnete tudi na telefonski številki 01/755 51 57 ali preko e-pošte
ckz@zd-vrhnika.si.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 55
N as	Skupne strani
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
RDEČI KRIŽ VRHNIKA
Sprejem pri predsedniku Pahorju
Osvojili smo prvo mesto
Na poziv Civilne zaščite Vrhnika so na intervenciji v požaru Kemis sodelovali tudi člani ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika.
V zahvalo je Predsednik RS Borut Pahor priredil sprejem za gasilce in reševalce, ki so pomagali pri gašenju požara na Vrhniki. Sprejema so se udeležili tudi naši bolničarji.
Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo v soboto 27. maja 2017 na območju občine Ribnica, je sodelovala tudi ekip PP RK Vrhnika. Ekipe so svoje znanje prikazale pri reševanju in oskrbi realistično
prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Člani ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika, so od 15 sodelujočih ekip osvojili 1. mesto.
Bravo fantje in dekleta!
(Silvo Nagode, Ana Kreft, Ivan Kuralt, Fatime Abdic, Irenka Štefančič, Marko Lazič, Nina Podlesnik, Jure Vrbančič-odsoten)
Na izletu v Beli krajini
Irenka Štefančič, Andraž Seliger, Nina Podlesnik, Fatime Abdič, Marko Lazič, Jan Hočevar-vodja ekipe, Blaž Srnec.
V soboto 3. junija se je na Trgu Karla Grabeljška zbrala vesela druščina krvodajalcev in odpeljali smo se na izlet v Belo Krajino.
Pripeljali smo se do vasi, kjer na tabli piše »Domače dobrote«. Prijazni domačini so nas pričakali zunaj in nam postregli z belokranjsko pogačo. .
Ogledali smo si tudi tri fare v Rosalni-cah, sprejel nas je tamkajšnji župnik in povedal vse o zgodovini. Po ogledu Šokčevega dvora v Žuni-
čih je sladil poučni del našega druženja. Obiskali smo Osnovno šolo »Brihtna glava« v Radovici pri Metliki, kjer nas je stroga učiteljica poučila o Beli krajini in to v razredu s pohištvom iz 50 let prejšnjega stoletja.
Po malce drugačni, a zanimivi šolski uri smo s spričevalom v roki odšli na zasluženo kosilo.
Krvodajalska akcija
Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji,
ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Log--Dragomerja, organizirana:
v ponedeljek 17.07. 2017, od 7. DO 13. URE, v torek 18.07.2017, od 7. DO 13. URE, V Cankarjevem domu na Vrhniki
ADVANCED FLOW SYSTEMS HULIOT PIPES AND FITTINGS d.O.O.
3
Ñrgonomy of Connections
V podjetju Huliot d.o.o. iz Horjula iščemo
iBelavseltudi študente) za delo v

I^OlVoanjN cevi ¡H» v skladišču.

VAS ZANIMAJO NOVE I
MEDNARODNEM KOLEKTIVU IN MOZNOSTNAPREDOVANJA?
POTEM SMO PRAVI NASLOV ZA VAS!
Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Kontakt: Mojca Bezek, tel. 031 342 613, e-mail mojca.bezek@huliot.si
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 56
Wasoasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Cankarjevo ustvarjanje v Sarajevu
Vrhnika, 22. maj - V okviru Cankarjevih dnevov je Muzejsko društvo Vrhnika v mali dvorani Cankarjevega doma pripravilo predavanje novinarke in publicistke Alenke Auersperger. Predstavila je Cankarjevo ustvarjanje v Sarajevu, s posebnim poudarkom na njegovi drami Hlapci. Kot soorganizatorja dogodka sta bila še Zavod IC Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Za kulturni dogodek je poskrbel kitarist Glasbene šole Vrhnika Simon Gabrijelčič, učenec 7.
razreda kitare pri učiteljici Vesni Soban.
Prireditev je potekala ob 25. obletnici muzejskega društva. A to ni bila edina letošnja prireditev omenjenega društva: pripravili so še predavanje o kontrabantu in tihotapstvu avtorja dr. Milana Trobiča, ogled najdišča prazgodovinskega kolesa na Starih gmaj nah v Verdu ter izid in predstavitev nove številke Vrhniških razgledov.
Društvo je bilo ustanovljeno 14. februarja 1992 in ga je vodil sedaj že pokojni dr. Peter Ha-bič. Nasledila ga je prof. Marija Oblak Čarni, od konca leta 2015 naprej pa Katarina Oblak Brown. Društvo je v 25 letih doseglo prepoznavnost v širši okolici; intenzivno raziskuje, postavlja spominske table, pripravlja razstave, piše članke, povezuje
se z republiškimi institucijami, organizira predavanja ... Društvo je v dobrem sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja in Cankarjevo knjižnico Vrhnika ter tudi z drugimi društvi pripravilo že 34 razstav. V dosedanjih sedemnajstih številkah društvenega zbornika Vrhniški razgledi je bilo objavljenih 330 člankov 146 različnih avtorjev.
Izšli so sedemnajsti Vrhniški razgledi
Vrhnika, 5. junij - V Cankarjevem domu je Marija Oblak Čarni, sicer častna predsednica Muzejskega društva Vrhnika, predstavila letošnji zgodovinski zbornik, tokrat že sedemnajsti po vrsti. Kot urednica Vrhniških razgledov je dejala, da je zbornik nastal na podlagi raziskav v arhivih, knjižnicah, muzejih, zasebnih zbirkah ter v veliki meri na podlagi spominov in izjav informatorjev.
Zbornik na 234 straneh prinaša več kot ducat prispevkov, ki zadevajo preteklosti vrhniškega območja. Stanko Granda piše o razlogih, zakaj se je Vrhnika, za razliko od drugih mest v okolici prestolnice, v zgodovini izkazala z večjim gospodarskim potencialom. Tatjana Oblak Milčin-ski je opisala Cankarjevo leto 1976, ko smo na lokalni in državni ravni obeleževali 100-letnico Cankarjevega rojstva. Olga Pivk je pripravila raziskavo Rokodelskega doma na Vrhniki, ki je bil postavljen leta 1897, zdaj pa ga pogosto poimenujemo tudi »nekdanji Primis«. Janez Kos je pripravil krajši prispevek o Knjigi čevljarske bratovščine na Vrhniki, Aleksandra Serše pa nadaljuje svoje raziskovanje o vrhniški šoli - to
Janez Tomšič, eden od avtorjev, ki so sodelovali pri nastanku tokratnega zbornika.
je že četrto nadaljevanje. Tudi Tatjana Hojan nadaljuje s predstavitvami nekdanjih učiteljev v vrhniški šoli: tokrat predstavlja domačina Pavla Japlja in Ano Kočevar ter ravnatelja Karla Pod-hostnika. Jože Kurinčič piše o Francetu Kun-stlju, duhovniku, pisatelju, pesniku ter uredniku. Nataša Oblak Japelj je opravila intervju z usnjarjem Tinetom Bradeškom, Ema Goričan in Marija Oblak Čarni pa podrobneje predstavljata Franca Potrebuješa, izdelovalca stilnega pohištva. Damjana Bergant piše o slikarju Pavolu Tesarju, katerega likovna upodobitev Argonavtov krasi naslovnico zbornika, Marjeta Kržič piše o Pihalnem orkestru Vrhnika, ki deluje že več kot 90 let, Janez Tomšič pa odkriva nova spoznanja o skrivnostni plaketi, najdeni v Verdu. Zbornik se končuje s priredbo pripovedke Podvodni mož z Grmeza, Meta z Iga in Štembalov Andrej z Vrhnike (priredil Janez Kos), Vrhniško kroniko za leto 2016 izpod peresa Gašperja Tominca in poročilom o delu muzejskega društva v minulem letu, ki ga je pripravila predsednica društva Katarina Oblak Brown.
Razglede sta v 350 izvodih izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in ZIC Vrhnika. Oblikovala ga je Milena Oblak Erznožnik. Zbornik lahko dobite na sedežu muzejskega društva v Rokodelskem domu ali pa v TIC Vrhnika.
Gašper Tominc
Z leve je predavateljica Alenka Auersperger, nato pa predsednica Muzejskega društva Katarina Oblak Brown
Na predavanju je zbrane nagovorila predsednica društva in predstavila predavanje in predavateljico Cankarjevega ustvarjanja v Sarajevu. Kot vemo, je Ivan Cankar nekaj mesecev živel v Sarajevu pri bratu Karlu. Novinarka, publicistka, scenaristka in režiserka Alenka Auersperger je diplomirala na Oddelku za primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Zaposlena je bila na Televiziji Slovenija in bila krajši čas dopisnica v Sarajevu, na Kitajskem in Madžarskem. Je avtorica približno 50-ih dokumentarnih filmov in reportaž, esejev in feljtonov. Predavateljica objavlja tudi v Vrhniških razgledih: Ivan pri Bratu Karlu v Sarajevu, Narod si bo pisal sodbo sam: ne frak mu je ne bo in ne talar!, Karolina C, Ba ženitovanje! in v soavtorstvu
tudi Cenzura uprizoritve Cankarjeve drame Hlapci.
Prav Cankarjevo bivanje v Sarajevu, kjer je tudi delovala novinarka Alenka, jo je vzpodbudilo, da je raziskala njegovo ustvarjanje. Ob koncu predavanja je prejela aplavz od prisotnih, ki so zopet slišali nekaj novega o svojem, našem velikem pisatelju Ivanu.
Simon Seljak
koncerti	21:00		dogodki
7.7. SEUL OCEAN / AMBRA
8.7.	MARKO BRECELJ 15.7. MIDNIGHT LIGHTNIN' 21.7. FUTURSKI / HAIKU GARDEN
22.7.	ROJISCE #50:
SIMON CERNELC IN JOST DRASLER
4.8.	BURN FUSE / HELD BY ATLAS
18.8.	RED FIVE POINT STAR 25.8. JEGULJA / KORMORANA
30.6.	URBANI VRT 15:00
13.7.	- 15.7. AKADEMSKI SLIKAR DRAGO LESKOVAR / LIKOVNE DELAVNICE 17:00 - 20:00
14.7. ANDREJ LUPINC, JANEZ 5KOF, ŽIGA SAKSIDA, DAVOR JANIC / LITERARNI VEČER Z GLASBO IN PLESOM 21:00
28.7. - 29.7. JERCA ROŽNIK NOVAK:
BODY OFF BALANCE / PLESNA DELAVNICA 18:00 - 20:00
29.7.	IN 19.8. MENJALNICA DOBRE VOLJE / DOBRODELNO ZBIRANJE ŠOLSKIH POTREBŠČIN 9:00 - 12:00
26.8.	JASNA BABIC: V VRTINCU
SUBKULTUR / PREDSTAVITEV KNJIGE DUNJA DANIAL: ODPADKI DRUGE
GENERACIJE / PROJEKCIJA FILMA 20:00
+ NEDELJE 21:00 / KINO POD ZVEZDAMI
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 57
Wascasopis
Večer džeza
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
V nadaljnji študij glasbe v Ljubljani so se uvrstili (od leve): Inti Pucihar, Zala Rus in Jan Jelovšek, katerim je čestitala ravnateljica Dominika Naveršnik.
Predstavitev knjige
Naša narava
Vrhnika, 24. maj - Fotoklub Diana Vrhnika je v sklopu Cankarjevih dni pripravil predstavitev knjige Naša narava s prelepimi fotografijami.
Big band v akciji z dirigentom Matjažem Kajzerjem
Vrhnika, 6. junij -
Vrhunski večer džeza je pripravila Glasbena šola Vrhnika s svojimi učenci v Jazz bandu, v bendu Oto in Rusi ter z Big bandom GŠ Vrhnika.
Kot gostji večera sta nastopili pevki Maša Cilenšek in Klara Ve-teršek, program pa je povezoval Tomaž Ogrizek. Izvajalci džeza z nekaj gosti so poslušalce navdušili z različnimi džezovskimi ritmi, harmonijami in z dobro improvizacijo. Navdušenje je bilo popolno, saj so izvajanje večkrat prekinjali z bučnim aplavzom in vzkliki. »Bravo, bravo!« Priznati moram, da že več let spremljam razne koncerte, vendar sem bil takega aplavza bil deležen le malokrat. Prva dva nastopa sta bila namenjena dvema skupinama Jazz banda GŠ Vrhnika, ki je nastal z namenom, da bi se nekateri člani seznanili z načinom igranja v jazz bandu in improvizacijo. Nekaterim pa je igranje pomagalo, da so se pripravili za sprejemni izpit na Konzervato-riju za glasbo in balet v Ljubljani. Tako je kot tretji v popolni postavi nastopil Jazz band: Zala Rus (alt saksofon), Urša Zupec (tenor saksofon), Ajda Kuntarič (bariton saksofon), Jan Jelovšek (elektronska kitara), Vid Čadež (klavir), Marko Rus (baskitara) in David Rus (bobni) pod mentorstvom Zale Kejžar. Za njimi so oder zasedli člani benda Oto in Rusi, ki ga sestavljajo Zala Rus, Ivana Rus, Jurij Cankar, Marko Rus, David Rus in Oto Gvardjan-čič. Bend sam je bil ustanovljen pod okriljem GŠ Vrhnika, sedaj pa uspešno nadaljuje samostojno pot. Kot zadnji je bil na vrsti Big band GŠ Vrhnika, ki ga že tretje leto vodi učitelj trobente Matjaž Kajzer. Prvi Big band je bil ustanovljen že leta 1995, vendar je kasneje začel samostojno glasbeno pot pod imenom Big band Vrhnika in je zdaj med boljšimi tovrstnimi zasedbami pri nas. V šolskem letu 2013/2014 je začela nastajati sedanja zasedba šolskega big banda, za kar velja zasluga dolgoletnemu učitelju trobente Jožetu Jerini. Naj naštejemo samo nekaj pomembnih gostovanj in nastopov: leta 2014 so bili
na Madžarskem, koncentrirali so v studiju 14 Radia Slovenija, imeli so samostojni koncert z vokalistko Zalo Smolnikar in Emo Nartnik.
Na večeru džeza je Big band zaigral deset znanih skladb tujih priznanih džezistov. Tri pesmi je zapela Klara Veteršek, dve pa Maša Cilenšek. Navdušenje vseh poznavalcev džeza je bilo veliko. Aplavzi so se vrstili eden za drugim, kar so si mladi glasbeniki tudi zaslužili.
Pred nastopom Big banda
GŠ Vrhnika je zbrane nagovorila ravnateljica Dominika Naveršnik ter med drugim poudarila: »V naši glasbeni šoli so mladi vseskozi imeli možnost učenja džeza: Jože Jerina, Dejan Mesec, Aco Müller so skrbeli za razvoj zabavne glasbene zvrsti v našem, vrhniškem koncu; no, danes nadaljujeta z izobraževanjem podmladka Zala Kejžar in Matjaž Kajzer, ki sta tudi pripravila današnji program. Ob tej priložnosti pa bi rada čestitala našim mladim glasbenikom, ki so letos
opravili sprejemne preizkuse na KGBL; saksofonistka Zala Rus in kitarist Jan Jelovšek bosta nadaljevala študij na džez smeri, tolkalist Inti Pucihar pa na klasiki. Pa še ena vesela novica: dva nekdanja učenca glasbene šole, tudi člana Big banda, sta nedavno opravila sprejemne preizkuse na znani glasbeni univerzi Groningen na Nizozemskem - naš napovedovalec Tomaž Ogrizek (petje) in saksofonistka Klara Lavriša.«
Simon Seljak
Avtorji knjige so trije ljubitelji fotografiranja in predvsem neutrudni obiskovalci naše prelepe slovenske pokrajine. Na predstavitvi sta bila Janez Papež in Vlado Jehart, Janez Černač pa se je opravičil. Vsi trije izhajajo iz različnih koncev Slovenije: Koroške, Kočevske in Gorenjske. Tako knjiga predstavlja pester živalski svet v naravnem okolju, okolju našega goratega in alpskega sveta, do naše zahodne in severne meje, od tam pa vse do obsežnih jelovo-bukovih gozdov na jugu, ki so z dinarskimi gozdovi povezani z osrednjimi Balkanom. Izjemno bogata narava je prava genska zakladnica rastlinskih in živalskih združb, ki so se razvijale od nastanka. Knjiga je resnično vredna ogleda in branja.
Ob koncu predstavitve knjige Naša narava je Tatjana Oblak Milčinski prebrala prve in zadnje odstavke Cankarjeve črtice Sova: »Kupili smo to sovo od mežnarja, da bi jo imeli pri hiši, kakor imajo drugod pa-
pige. Vtaknili smo jo v veliko, z mrvo nastlano kletko; med vratci gredoč je usekala me-žnarja v roko, da se je pocedila kri. Nato je stala tiho, nepremično sredi kletke, oči globoko skrila pod sive, nasršene obrvi, rumeni kljun zasekan v prsi. Če se je kdo približal, zazibal kletko, se je komaj genila, le oči so se za hip napol odprle in iz njih se je zabliskalo tisto besno, globoko, neugnano sovraštvo, ki tudi v ječi ni poznalo udanosti, ne strahu. Vsako noč opolnoči se oglasi strahotna posmrtnica. Težke peroti plahutajo okrog cerkve med kostanji in orehi. V zategnjenem viku ni samo sovraštvo, je globoka bolest in je očitanje, ki bije na srce kakor s kladivom. »Kaj ste storili?!« Na slepo je posegel človek v neznano življenje in bil je ubijalec.«
Avtorji knjige in Ivan Cankar nekako skupaj sporočajo, da je meja med občudovanjem in ogrožanjem narave ter njenih zakonov tanka, kdaj celo nevidna.
Simon Seljak
Pomladni
koncert
Velika dvorana
Cankarjevega doma Vrhnika je v soboto, 27. maja, gostila Pomladni koncert orkestra Big banda Vrhnika.
Koncert je bil posvečen 80-le-tnici Jožeta Privška (1937-1998), večnega glasbenika slovenske
zabavne glasbe. Kot gostja je nastopila Anika Horvat, ki je zapela nekaj najbolj znanih melodij Jožeta Privška. Tudi dirigent Big banda Matjaž Lenarčič je navdušil z izbranim programom zabavne nepozabne glasbe. Tako je navdušeno občinstvo zadovoljno in veselo zapuščalo dvorano Cankarjevega doma.
Simon Seljak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 58
Wascasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Zaključni koncert orkestrov
Vrhnika, 31. maja - Glasbena šola Vrhnika je v polni veliki dvorani Cankarjevega doma izvedla zaključni koncert štirih svojih orkestrov v letošnjem šolskem letu 2016/2017. Kako uspešno je bilo šolsko leto, so v najboljši luči prikazali mladi glasbeniki. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica GŠ Vrhnika Dominika Naveršnik, celotno prireditev pa je v njeni značilni besedi povezovala Mirjam Suhadolnik.
Prvi se je na odru predstavil Godalni orkester pod taktirko Nastje Cajhen Rode. Leta 1981 ga je ustanovila Darinka Fabiani.
Zaigrali so štiri skladbe. Za presenečenje je poskrbela solistka na violini Marija Trček, ki je šele v prvem razredu violine pod vodstvom mentorice Nine Dem-
Koncert
šar. Drugi je nastopil harmonikarski orkester GŠ Vrhnika, ki ga vodi prof. Miha Plavček. Ustanovljen je bil v lanskem šolskem letu. Orkester sestavlja šestnajst članov, učencev od 4. do 7. razreda harmonike. Večkrat se jim pridružijo tudi nekdanji učenci harmonike ter učenci tolkal in
klavirja. Redno se predstavljajo na šolskih koncertih orkestrov v decembru in juniju. Letos so se udeležili tudi osmega Srečanja harmonikarskih orkestrov Slovenije.
Nato je na oder prišel Pihalni orkester, ki ga od leta 2012
Klavirskega tria Rupnik
Vrhnika, 10. maj - Cerkev na Sveti Trojici je ponovno zazvenela v zvokih klasične glasbe v izvedbi družinske komorne zasedbe Klavirski trio Rupnik z Vrhnike, ki se vse pogosteje pojavlja na slovenskih koncertnih odrih.
Zasedbo sestavljajo violinistka Manca, violončelist Nejc in pianist Anže Rupnik, ki skupaj poustvarjajo glasbo že sedmo leto. V prvem delu koncerta so se predstavili s solo nastopi (Manca: Ludwig van Beethoven - Sonata za violino in klavir št. 8, op. 30 št 3 v G-duru; Anže: Franz Liszt - Balada št. 2 v H-molu; Nejc: David Popper: Madžarska rapsodija op. 68). Glasbeni večer so sklenili družno kot trio s Schubertovo Nocturno v Es-duru, D.897 in skladbo Johana Nepomuka Hummela Klavirski trio op. 22 v F-duru. Gostja večera je bila profesorica Sae Lee na klavirju, prireditev pa je povezovala Josi-pina Kovačič. Glasbeni večer se je končal v prijetni poletni sapi pred cerkvijo z izbrano kapljico, kjer ni manjkalo čestitk izvajalcem koncerta.
Klavirski trio Rupnik se je pr-
vič javno predstavil na Manči-nem recitalu pred sedmimi leti prav v cerkvi sv. Trojice. V začetku je deloval pod vodstvom prof. Kaje Stražar in prof. Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika, od leta 2013 do 2016 pa v okviru Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza. Trio se lahko pohvali s številnimi javnimi nastopi, koncerti ter prvimi nagradami z največjim številom točk na državni in mednarodni ravni.
(gt, foto: gt)
Manca Rupnik (1996) je začela z igranjem violine z osmimi leti pri prof. Dordu Beraku v Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Vasilija Meljnikova, trenutno pa je študentka drugega letnika
Univerze Mozarteum v Salz-burgu v razredu prof. Reinerja Schmidta. Manca je prejemnica številnih domačih in tujih nagrad.
Anže Rupnik (1998) se je začel učiti klavir s sedmimi leti pri prof. Marti Kržič, od drugega razreda naprej pri prof. Kaji Stražar, v zadnjem letu pa je bil učenec prof. Vladimirja Mlinarica na Glasbeni šoli Vrhnika. Trenutno zaključuje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva.
Nejc Rupnik (2000) je začel z učenjem violončela s sedmimi leti pri prof. Almiri Hamidullini v Glasbeni šoli Vrhnika, zadnji dve leti pa je bil učenec prof. Damirja Hamidullina na Glasbeni šoli Ljubljana - Vič - Rudnik. Trenutno je dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Karmen Pečar Koritnik. Tudi Nejc in Anže sta dobitnika številnih priznanj doma in v tujini.
Mlada violinistka Marija Trček, učenka prvega razreda violine, je navdušila. Letos je dosegla sto točk na tekmovanju godalcev v Sremski Mitrovici. Prav gotovo bomo o njej še pisali.
vodi Jaka Jerina. V teh letih so sodelovali na improvizacijski delavnici z nizozemskim učiteljem Bertom Fransnom ter imeli skupni koncert s Pihalnim orkestrom Vrhnika. Gostovali so tudi v Labinu in pripravili skupni koncert.
Na zaključnem koncertu so krstno izvedli dve rapsodiji na temo slovenskih ljudskih in po-narodelih pesmi, ki ju je napisal Jaka Jerina.
Zadnji je nastopil simfonični orkester, ki je najštevilčnejši orkester Glasbene šole Vrhnika. Orkester se redno predstavlja na letnih in prazničnih koncertih v lokalnem okolju ter sodeluje na tekmovanjih, koncertih in revijah na tujih odrih. V letu 2013 so na tekmovanju Helikon na Nizozemskem dosegli prvo nagrado, nastopili pa tudi na Festivalu Festinice v Slovenski filharmoniji.
Zbranim na koncertu so pripravili slovenske ljudske pesmi v priredbi Jake Jerina in tako navdušili vse prisotne.
Zaigrali so: Marko skače, Zrejlo je žito, Kaj ti je deklica, Dajte-dajte in Čuk se je oženil. Mirjam Suhadolnik je koncert zaključila z besedami: »Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv.«
Simon Seljak
Popravek
V prejšnji številki sta bili na strani 63 pri članku Slikar Jakše v Galeriji Kašča Verd navedeni letnici rojstva in smrti Mateja Sternena. Pravilna letnica smrti je 1949.
Kaj bodo vaši otroci in mladostniki počeli med počitnicami?
Bi razprli krila ustvarjalnih potencialov? Vabljeni na:
USTVARJALNICE ZA GENIJE
Likovno ustvarjanje za genije in za vse, ki še ne vedo, da to so.
Kaj: risanje, slikanje, sprejanje, modeliranje z glino, mavčni odlitki, oblikovanje predmetov, kreativno ustvarjanje igrač ...
zAkAJ Razvoj zdrave samopodobe, sprostitev, notranje zadovoljstvo. Bogatenje čustvenih, socialnih ter estetskih kvalitet. Razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalno izražanje, sprejemanje odločitev. Podpora posamezniku pri prebujanju kreativnih potencialov v skladu s starostjo, predznanjem in nadarjenostjo.
Fotografije so posnete na likovnih delavnicah "Ustvarjalnice za genije". Vsa dela so last ustvarjalcev.
KdAJ In kJE: V mesecu juliju in avgustu bodo potekale tako tedenske likovne delavnice, kot tudi likovni ustvarjalni vikendi. Možna udeležba le na posamezen dan. Delavnice bodo potekale v Cankarjevem domu na Vrhniki in v gradu Preddvor.
INfoRmACIJE in prijave:
T: 031 683 022, E: milena.erznoznik@gmail.com
Organizacija in mentorstvo: Milena Oblak Erznožnik, prof. likovne umetnosti
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 59
Wasoasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Vesoljski povžki gostovali v Logatcu
V mesecu maju smo se Vesoljski povžki odzvali vabilu na 8. Plesno popoldne v Logatcu, ki je bilo 18. maja v OŠ 8 talcev. Predstavili smo se z dvema koreografijama, in sicer v modern in hip hop zvrsti ter navdušili občinstvo.
Poleg nas so nastopili še plesalci izbirnih predmetov, ritmične gimnastičarke, baletni oddelek Glasbene šole Logatec, Baletno društvo Postojna, Twirling klub logaških mažoret ter Plesna šola Taurus. V zadnji točki smo moči in korake združili vsi plesalci in zaplesali kavbojski »line dance«, ki nas ga je na generalki naučila soorganizatorka plesnega popoldneva Anita Garafolj. Bilo je sproščeno, zabavno in plesno popol-
dne, ki se ga bomo zagotovo še udeležili.
Malo manj zabavno, a toliko bolj ganljivo in nepozabno pa je bilo na predstavi Življenje je vrednota. Celotna skupina, 20 plesalcev, si je ogledala dobrodelno plesno predstavo, ki je gostovala 3. junija v Cankarjevem domu na Vrhniki. Čeprav so naši plesalci v starostnem razponu med 7 in 18 let, so bili vsi navdušeni nad zgodbo, glasbo, koreografijami, izvedbo in še posebej nad dobrodelno
noto. Ves izkupiček od prodanih kart je namreč šel za ustanovo Mali vitez, ki pomaga otrokom in mladostnikom, ki so preboleli raka. Vse čestitke Katja dance company za čudovito delo, ki se nas je res dotaknilo.
Veseli smo, da se bodo v zaključku plesne sezone 2016/2017 nekatere naše plesalke udeležile Poletne plesne šole, ki jo organizira JSKD Slovenije in tako še nadgradile in razširile svoje plesno znanje. Na tem mestu bi se plesalci radi zahvalili Kulturnemu društvu Stara Vrhnika za sofinanciranje udeležbe na plesni šoli ter za dolgoletno spodbudo in pomoč.
Šesti festival Rima raja
Julij in avgust v TMS
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki
Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si
Odprto: od torka do petka: od 10.00 do 17.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki:
od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro
po zaprtju blagajne.
Spored prireditev:
vsako sredo v juliju in avgustu ob 10.00 (z izjemo 16. 8. 2017): Sredi tedna v
muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk
Vabimo najmlajše obiskovalce, da se skupaj podamo na raziskovanje zanimivih zbirk. Med drugim boste spoznali, s kakšnimi avtomobili so se vozili vaši dedki, kako so babice pekle kruh in kakšno orodje so uporabljali naši predniki. Primerno za otroke od petega leta starosti v spremstvu. Dogodivščini se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. Ker je muzej zelo obsežen, vam na pomoč pri raziskovanju zbirk priskoči knjižica Mali muzejski navigator (cena: 4,00 €).
Nedelji: 2. 7. in 27. 8. ob 15.00, 16.00 in 17.00: Moja lesena igrača
Delavnica je primerna za otroke od osmega leta starosti oz. mlajše v spremstvu in poteka eno uro. Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Obvezne predhodne prijave na programi@tms. si oz. 01 750 66 72.
Nedelja, 9. 7., ob 16.00: prikaz delovanja Vegovega škripčevja Na trinajstih lesenih modelih fizikalnih naprav bomo prikazali delovanje škripcev, vijakov, zobniških prenosov in vitlov.
Nedelji: 16. 7. in 13. 8. ob 15.00: voden ogled izbranih muzejskih zbirk
Petka: 21. 7. in 18. 8. ob 17.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo Muzej domuje v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, katerega ostanki so vidni še dandanes. Vodnik bo obiskovalcem predstavil značilnosti kartuzijanskih samostanov, življenje kartuzijanov ter vidne ostaline.
Nedelja, 23. 7., od 14.00 do 18.00: prikaz tkanja na statvah in trenja lanu
Nedelji: 30. 7. ob 16.00 in 20. 8. ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole
Tesle
Nedelja, 6. 8., od 14.00 do 18.00: prikaz pletenja košar in ročne izdelave zobotrebcev
Četrtek, 10. 8., ob 14.00: Vaše zgodbe ob skodelici kave
Upokojence vabimo, da obiščete muzej in po ogledu zbirk delite spomine o predmetih, ki jih
hranimo v muzeju, z muzejsko kustosinjo. Na ta dan bo vstopnina za upokojence dodatno znižana:
2,40€/osebo.
Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ
Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si
Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto.
Petki ob 15.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) Nedelji: 2. 7. in 6. 8. ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah
Nedelji, 2. 7. in 6. 8., ter od torka, 29. 8., do četrtka, 31. 8., med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice.
Otroci bodo izdelovali poštne rogove, štampiljke in poštne kape, barvali pobarvanke, si pošiljali sporočila z Morsovim telegrafom ter v otroškem poštnem uradu za kratek čas postali pravi poštarji. Za majhne in tiste malo večje raziskovalce smo pripravili tudi otroški vodnik z nalogami, ki otroke na igriv način popelje po muzejskih zbirkah. Prijave niso potrebne. Cena posamezne delavnice: poštna kapa 1,00 €; poštni rog 1,50 €, štampiljka 1,50 €.
Vrhnika, 18. maj - V okviru letošnjih Cankarjevih dnevov je v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki potekala že šesta zaključna prireditev festivala otroške poezije Rima raja. Natečaj namreč poteka vse šolsko leto in na njem sodelujejo osnovnošolci iz vse Slovenije.
Letos je sodeloval 501 otrok iz 77 osnovnih šol, poslanih pesmic pa je bilo več kot 500. Glavni namen in cilj sta predvsem spodbujanje osnovnošolcev k pesniškemu ustvarjanju. Zato se tudi vsako leto odziva vedno več osnovnošolcev, kar pomeni, da se za ustvarjalnost in prihodnost ni bati. Vse prispele pesmi so v zborniku Rima raja, ki so ga prejeli vsi udeleženci zaključka na Vrhniki.
Na vrhniški finale se je uvrstilo po petnajst izbrancev iz dveh kategorij: mlajša skupina od 1. do 5. razreda in starejša od 6. do 9. razreda. Na odru so morali prebrati svoja dela ter obenem prejeli priznanja in praktične nagrade.
Na koncu je Sonja Žakelj, ravnateljica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, razglasila prve tri najboljše pesmice iz obeh
skupin. Med mlajšimi je tretje mesto osvojil Nik Alandžak, drugi razred OŠ Semedela, druga je bila Lara Tomšič Gašpar, peti razred OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, in prva Lara Vrh, tretji razred OŠ Podgora Kuteševo. Pri starejši skupini pa sta bili dve tretji mesti: Hana Bujanovič Kokot, deveti razred OŠ Jakoba Aljaža Kranj, in Nana Šesko, deveti razred OŠ Šempeter v Savinjski dolini, druga je bila Ana Siard, sedmi razred OŠ Rodica, najboljšo pesmico pa je napisala Aiko Zakrajšek, deveti razred OŠ Ketteja in Murna Ljubljana.
Zaključno prireditev je popestril kulturni program, ki so ga sooblikovali in izvedli: učenke tretjega razreda plesne pripravnice in učenke petega razreda baleta Glasbene šole Vrhnika ter Otroški pevski zbor Cofki OŠ Ivana Cankar-
Vsi zbrani dobitniki priznanj na zaključku Rima raje
ja s himno festivala Rima raja.
Celotno prireditev je povezovala osnovnošolka Kaja Gerdina.
Prijeten večer Rima raja so soorga-nizirali in zbrali najboljše pesmi še:
pesnik Uroš Vošnjak, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Polonca Šurca Gerdina, Tatjana Oblak Milčinski, vodja Cankarjevega doma, ravnateljica GŠ Vrhnika Dominika Naveršnik in ravnateljica
Cankarjeve knjižnice Sonja Žakelj, za kar jim lahko samo iskreno čestitamo.
Simon Seljak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 60
Uaščasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Kulturna politika se v temelju ukvarja z umetnostjo in kulturo. Sestavljajo jo štirje elementi: javni sektor, ljubiteljska kultura, neodvisna kulturna produkcija ter še kulturna dediščina, arhitektura in urbanizem. Ko vzamemo kulturno politiko resno in ko ta postane središče razvoja občine, je jasno, da s svojo mehko močjo argumentov in s pogumnimi dejanji v javnem prostoru ozavešča javnost o težavah in novih možnostih ter odločno vpliva na ključne odločitve naše skupne prihodnosti.
Prihodnost prečijo kulturno-ume-tnostna vzgoja, ki sooblikuje zavest občinstva, zatem mednarodno povezovanje, ki omogča pogoje za širjenje idej, strpnosti in medkulturnega dialoga ter nenazadnje reinterpretacija in revitalizacija dediščine, ki daje prostoru lastno identiteto.
Občina Vrhnika po razpadu nekdanje države, umiku vojske in propadu industrije deli usodo večine mest periferije Evrope. Poteka proces razslojevanja prebivalstva in gentrifikacije, medtem pa mesto izgublja vitalnost, mladost in intelekt. Občani imamo v rokah odločitev, na katere temelju se bo razvijala prihodnost tega prostora. Izpraznjen prostor, velike razvojne možnosti naravne in kulturne dediščine ter perspektivne izobražene in ustvarjalne mlade generacije kar same govorijo o nujnosti, da postane kulturna politika temelj razvoja in ključni dejavnik samozavesti občine. V ljudeh še vedno tli zgodovinska izkušnja, da smo na temelju jezika in kulture obstali, postali samostojna država in smo enakopraven partner v mednarodnih odnosih. Tudi zato mora prihodnji razvoj občine temeljiti na umetnosti in kulturi, saj je Vrhnika omejena z naravovarstvenimi in kulturnovarstvenimi
Članek o kulturni politiki,
ki ga Tominc ne bo cenzuriral?
režimi, kar otežuje širjenje industrijskih kompleksov, hkrati pa so omejitve razvojni potencial na zelo pomembnem prometnem koridorju v osrčju Evrope. S kulturno-političnim sistemom Občine Vrhnika se v zadnjem obdobju nihče ne ukvarja zares, saj je bil prvi in zadnji Lokalni program kulture za obdobje 2004-2007 sprejet 1. aprila 2004. Kmalu potem je bil ustanovljen Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Na podlagi analize obdobja po izteku Lokalnega programa kulture je mogoče govoriti o nazadovanju v organizacijskem in vsebinskem pomenu. Lahko govorimo o izgubljenem desetletju. Kot primer navajam, da je ZICV v letu 2016 upravljal z več kot 1.200.000,00 evrov prihodkov. Denarja je torej dovolj, težava je z upravljenjem s sredstvi ter z odsotnostjo vizije, strategije in načrtovanja. Kar še obstaja v zavesti občanov, je dediščina leta 1976, praznovanje stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ko so uredili knjižnico, galerijo Doma, galerijo Kašča in oživili Zvezo kulturnih organizacij, ki je prevzela v upravljanje Cankarjev dom. Programi in kulturno-politični sistem, ki so se vzpostavili tedaj, doživljajo jesen svojega življenja, pa tudi nosilni hrbti tedanjega kulturnega vrenja. Po 42 letih
je tu nova priložnost, saj je država leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto in to je priložnost, da se dediščina reinter-pretira in revitalizira ter postane motiv prihodnjega razvoja.
Predlog Lokalnega programa kulture Občine Vrhnika za obdobje 2017-2027 in Elaborat sta nastajala v obdobju več kot dveh let, preko pogovorov z lokalnimi kulturnimi delavci, umetniki, ustvarjalci in mladimi, ki so izražali svoje ideje, vizije, želje in opozarjali na potenciale prostora. Koordinacijsko delo je obsegalo zgoščevanje idej in postavljanje prioritet, preučevanje pravnih podlag, primerov dobrih praks in razvojnih možnosti ter prepoznavanje zgodovinskih vzorov in tudi napak. Elaborat se zelo kritično opredeljuje do odločitev, ukrepov in operativnih sposobnosti sedanjega kulturno-politič-
nega sistema, pri čemer je kritiko treba zdržati, sprejeti in se iz nje nekaj naučiti. Prihaja namreč nov investicijski cikel in lokalna skupnost ima svežo izkušnjo projekta Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, enega izmed najpomembnejših projektov, ki ga je sofinanciral Finančni mehanizem EGP. Občina Vrhnika ima zato veliko priložnost, da postane zgleden primer razvoja lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji. Zato naj lokalna politika prepozna in pripozna model kulturne politike kot temelj razvoja občine, saj je kultura osrednji državotvorni element naše skupne dediščine.
Odpirajo se dobre zgodbe, nove priložnosti in obeti prihodnosti. Glavni cilji so umestitev porečja Ljubljanice med območja UNESCO-ve svetovne kulturne in naravne dediščine, kot dolgoročna prioriteta, edinstvena zgodba oporoke
inž. Milana Lenarčiča, kot srednjeročna prioriteta, in ureditev kulturno-politič-nega sistema kot kratkoročna nujnost. Predlog Lokalnega programa kulture je ustvarjen v želji, da bodo ljudje vrlih misli, ki živijo v lokalni skupnosti, prepoznali, da morajo ustvariti pogoje mladim zato, da bo nekdo lahko nekoč govoril o dediščini leta 2018.
Pri nastajanju dokumenta so imeli možnost sodelovanja vsi zainteresirani občani, saj se o dokumentu ni »šušljalo zgolj po vrhniških kuloarjih«. Organizirane so bile okrogle mize in javna srečanja, delovne skupine. V posebni skupini so sodelovali mladi. Dokument je nastajal več kot dve leti in je plod trdega raziskovalnega dela in temeljitega razmisleka, pri čemer je koordinacijsko delo plod entuziazma. Zaradi nekaterih dosedanjih slabih izkušenj s tistimi, ki v okvirih javnega Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in Občine Vrhnika upravljajo področje kulture, je največja skrb, da dokument ne bo obravnavan s skrbnostjo in odgovornostjo, ki si jo zasluži. (Ne)kulturi prilaščanja idej drugih bomo morali postaviti ogledalo. Sicer pa program vsebinsko in konceptualno ni zaprt. Postavlja ključne cilje in strukturne ukrepe zato, da se bodo preko javne razprave in javnega delovanja lahko izrazili potenciali prihodnosti in ustvarjalnost občanov. Če bo Občina Vrhnika iskreno zasledovala dobro življenje občanov, bo to najboljši temelj za razvoj kulturnega turizma.
Iskreno se zahvaljujem vsem občanom, kulturnim delavcem, ustvarjalcem, umetnikom in mladim za sodelovanje, pomoč in podporo.
Žiga Gruden
Odgovor na članek
o kulturni politiki
Dragi bralci Našega časopisa! Ker sem prepričan, da redni in objektivni bralci rubrike Kultura ter vrhniških strani v Našem časopisu dodobra poznajo kulturni utrip preteklosti in sedanjosti na naši Vrhniki, se ne bom spuščal v podrobno
analizo zgornjega članka.
Ob refleksiji vseh let delovanja zavoda v mojem srcu odzvanja zgolj eno - zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem kulturnim društvom, vsem njihovim članom ter odgovornim v teh društvih (vključno s piscem zgornjega članka). Zahvaljujem se vsem kulturnim ustvarjalcem in vsem, ki kulturo sprejemate v vsej njeni širini. Hvala vsem in slehernemu za čas, ki ga namenjate za to, da se na Vrhniki čuti utrip kulturnega srca. Cenim vsako minuto in ves trud, ki ga vnašate v to, da Vrhnika ne bi bila zgolj »spalno naselje«, ampak kraj medsebojnega srečevanja v katerem je prostor za ljubitelje take in drugačne umetnosti. Vedite, da vaš čas, ki ga namenjate kulturi ni izgubljen, temveč ste kot malta, ki različne kamne in kamenčke povezujete v eno. Hvala ker gradite dušo Vrhnike.
Nenazadnje pa se želim zahvaliti tebi, draga sodelavka Tatjana Oblak Milčinski, ki si v vseh teh letih pustila velik pečat v kulturnem življenju Vrh-
nike. Hvala, ker svojega dela ne opravljaš zgolj kot službo, ampak v svojem srcu in glavi cele dneve in noči nosiš Vrhniko in kaj bi ji še lahko dala. Tvoj osebni doprinos, ki daleč presega zgolj redno delo, je pustil neizbrisno sled na področju kulture v zadnjem desetletju. Številne pohvale in zahvale so največji dokaz, da tvoje delo koordinatorke in organizatorke kulturnih programov rodi bogate sadove in bistveno prispeva k razvoju kulture.
Kultura smo ljudje. Vsi ljudje. In ne pristajam na to, da bi bila ena zvrst umetnosti nad drugo. Ali da so eni umetniki in kulturniki bolj umetniki in kulturniki od drugih. Vsem in vsakomur sem šel naproti in pomagal po svojih najboljših močeh pri razvoju umetniških idej in želja. Zato še enkrat hvala vsem, ki na tak ali drugačen način sodelujete in prispevate k razvoju kulture na Vrhniki.
Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika
Festival Vrhnika
★ ★ ★
KONCERTI VRHUNSKIH VRHNIŠKIH IN GOSTUJOČIH
UMETNIKOV NA SVETI TROJICI ★ ★ ★
pet., 15. 9 • — ned., 17. 9 . 2017
VRHNIKA, SVETA TROJICA
i
JI	m
z :
Občina Vrhnika
V
Vrhnika
Festival Vrhnika
VlsitVrhnika.si
PETEK, 15. septembra 2017, ob 18. uri
O D P RTJ E
Oktet Raskovec, umetniški vodja Mitja Drašler Cello atacca!, mentorica Karmen Pečar
SOBOTA, 16. septembra 2017, ob 18. uri
Ženski zbor Grudnove Šmikle, dirigentka Marjeta Naglič Erika Frantar, harfistka
NEDELJA, 17. septembra 2017, ob 18. uri
Komorni zbor Ipavska, dirigent Michele Josia Eva Dolinšek, čembalistka
Vsi koncerti so v cerkvi Svete Trojice; vstopnina 5 €, otroci gratis, vstopnina za vse tri večere 10 €. Vljudno vabljeni!
Vljudno vabljeni!
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika M^^ Umetniški vodja festivala: 2IC	Primož Malavašič
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 61
Wasoasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
»
KUD Drenov Grič-Lesno Brdo
Letni koncert
Drugo soboto v mesecu juniju smo priredili z domačim mešanim pevskim zborom letni koncert. V goste smo za to priložnost povabili moški pevski zbor iz Borovnice.
Prireditev, ki je bila naslovljena z ljudskim rožanskim vzklikom: »Zajuckej, zapuj!«, je pričel domači mešani pevski zbor s pesmijo: Da sem jaz ptičica (Emil Adamič - Oton Zupančič). Skupno v prvem in drugem delu koncerta smo se predstavili z enajstimi pesmimi. Med našim nastopom, je zapel že omenjeni moški zbor Štingelc. Svoj nastop šestih pesmi so začeli s pesmijo Vasovalec ( Oton
Zupančič,Harm.Anton Schwab).
Hkrati je to bila tudi prireditev, na kateri se je s svojim zbo-rovodskim delom zadnjič v KUD DG-LB predstavil zborovodja g. Gorazd Jan. Mešani pevski zbor je prevzel v letu 2011 in ga zelo uspešno vodil šest let. Njegovo odločitev, da je prišel čas, ko nam je kot zborovodja dal vse svoje znanje, seveda sprejemamo in spoštujemo. Veseli nas, da smo lahko v teh šestih letih skupaj
ustvarjali in prepevali, za kar se mu iskreno in iz srca zahvaljujemo!
Zaključujem ta članek pa z ugotovitvijo, da celoletno zborovsko delo, ki je namenjeno družabnemu življenju krajanom Drenovega Griča in Lesnega Brda, razen peščice zvestih poslušalcev ne gane ljudi. Tako lahko vidimo da pesem, ki je ena od najbolj pristnih oblik naše omike, izgublja pomen. Kaj pa to pomeni za nas ljudi, kot družabna bitja, pa pustim v razmislek posamezniku!
Predsednik društva Branko Bizjak
Gledališki abonma 2017/18
Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu GLEDALIŠKEGA ABONMAJA v sezoni 2017/18! Na oder Velike dvorane smo povabili:
Kulturno društvo Špas teater s komedijo Neila Simona MATILDA, POČAK'!
Režija: Nataša Barbara Gračner; igrajo: Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur.
Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Branislava Nušica ŽALUJOČA DRUŽINA
Režija: Ivo Vuk Torbica; igrajo: Peter Musevski, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Barbara Ribnikar, Aljoša Koltak, Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Barbara Medvešček in Liza Marija Grašič.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper s komično melodramo Roberta Harlinga JEKLENE MAGNOLIJE,
Režija: Katja Pegan; igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Mojca Partljič in Lara Jankovič.
Slovensko ljudsko gledališče Celje z igro v treh dejanjih Henrika Ibsna NORA ali HIŠA ZA LUTKE,
Režija: Nikola Zavišic; igrajo: Vojko Belšak, Barbara Medvešček, Bojan Umek, Manca Ogorevc in Andrej Murenc.
Mestno gledališče ljubljansko z Molierovo komedijo ŽLAHTNI MEŠČAN,
Režija: Eduard Miler; igrajo: Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Ana Dolinar Horvat, Jernej Gašperin, Gregor Čušin, Matej Puc, Ajda Smrekar, Gregor Gruden, Mario Dragojevic k.g., Tomo Tomšič k.g. in Milan Štefe.
Slovensko narodno gledališče Maribor in Opero SNG Maribor s komedijo Petra Quilterja GLORIUS!
Režija: Krešimir Dolenčic; igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Alojz Svete, Zan Koprivnik, Milada Kalezic, Guadalupe Barrentos, Irena Mihelič.
Parter Balkon
polna cena
78 € 75 €
plačilo v dveh obrokih
82 € 77 €
Invalidi in nezaposleni (s potrdili)
20 % popust 20 % popust
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2017 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2017, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice.
Dvajset let Plakata miru
Vrhnika, 23. maj - V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo odprtje razstave mednarodnega natečaja za Plakat miru, ki so ga risali učenci osnovnih šol dela notranjske regije.
Letos je akcija v organizaciji Lions kluba Slovenije potekala že 20. leto zaporedoma. Na našem območju mednarodni natečaj že vrsto let vodi in organizira Lions kljub Vrhnika - Notranjska. Sam natečaj je vzpodbuda učencem med 11. in 13. letom, da ustvarjalno izrazijo svoj pogled na mir. V razstavnem prostoru se je zbralo veliko učencev, mentorjev in ravnateljev sodelujočih šestih osnovnih šol, ki so bile: OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška iz Vrhnike, OŠ Log - Dragomer, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in dve šoli iz Logatca, OŠ Tabor in
OŠ 8. talcev. Vse šole so se predstavile tudi s kulturno-zabavnim programom in navdušile polno dvorano. Od koordinatorja mednarodnega natečaja Lions kluba Vrhnika - Notranjska mag. Bojana Mavsarja so vsi ustvarjalci prejeli priznanja in praktične nagrade. Zbrane je tudi nagovoril ter še posebej poudaril:
»Natečaj poteka tako, da otroci v šolah rišejo risbe na temo miru. Na slovenski ravni izberejo zmagovalno delo, ki nato zastopa našo državo na izboru svetovnega zmagovalca, ki ga razglasijo v eni od palač organizacije Združenih narodov v
Združenih državah Amerike. Izmed vseh del, ki se zberejo na koncu mednarodnega nivoja natečaja, je izbranih 24 del, ki predstavljajo finalna dela več kot 400.000 otrok iz vsega sveta. Naj povemo, da je v našem natečaju Lions kluba Vrhnika - Notranjska v letu 2005 zmagovalno risbo izdelala učenka Sara Biščak, iz OŠ Ivana Cankarja in prejela priznanje na zaključni prireditvi v Portorožu iz rok mednarodnega predsednika Lions international Ashok Mehte iz Indije.«
Resnično, odprtje je bilo na vrhunskem nivoju. Sam natečaj ozavešča naše otroke in mladino na številnih področjih, ki vodijo v boljše življenje na našem zemeljskem planetu.
Simon Seljak
Vsi, ki so sodelovali s kulturnim programom na odprtju razstave Plakat miru.
Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2017/18
Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola!. Na oder Velike dvorane smo letos povabili:
Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Jana Malika ŽOGICA MAROGICA,
režija: Tine Varl; igrajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Danilo Trstenjak, Elena Volpi, Gledališče Unikat
z gledališko lutkovno predstavo Tomaža Lapajneta Dekleve GREMO NA VLAK,
režija: Goran Završnik; igrata: Mojca Weber in Tomaž Lapajne Dekleva, Gledališče iz desnega žepka
z lutkovno igrano predstavo po motivih bratov Grimm GOSPA PEHTRA,
režija: Boštjan Štorman; igrata: Lucija Čirovic in Boštjan Štorman, Lutkovno gledališče FRU FRU
z lutkovno predstavo Julie Donaldson OPIČJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI?
Priredba, režija in igra: Ana Špik, Irena Rajh Kunaver
SNG Nova Gorica in Gledališče Koper s predstavo Primoža Suhadolčana ŽIVALSKE NOVICE,
režija: Ajda Valcl; igrajo: Andrej Zalesjak, Rok Matek/Gorazd Žilavec, Igor Štamulak in Medea Novak.
Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni.
mag. Tatjana Oblak Milčinski	Boštjan Koprivec
Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov	Direktor
polna cena plačilo v dveh obrokih	Invalidi in nezaposleni (s potrdili)
Parter	23 €	24 €	20 % popust
Balkon	18 €	19 €	20 % popust
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2017 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2017, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 62
K II I T II R A	26' junij 20Ut 6z
l\ U L I U r\ n	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
........... CANKARJEV DOM VRHNIKA ...........
Program prireditev
konec junija, julij in začetek avgusta 2017
Do 30. junija 2017 in od 1. do 17. septembra 2017.
JSKD RS, BOTANIČNI VRT LJUBLJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA
ROG IZOBILJA
Mentorica: Alenka Vidrgar Razstava ob 20-letnici delavnic Kamen Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 29. 6. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
CHURCHILL
Art film; zgodovinska vojna drama, Velika Britanija
PETEK, 30. 6. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
SPOMINI NA LJUBEZEN
Art film; romantična drama, Francija, Belgija, Kanada
SOBOTA, 1. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
AVTOMOBILI 3
Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA
SOBOTA, 1. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
ALL EYEZ ON ME: LEGENDA O TUPACU SHAKURJU
Biografska drama, ZDA
NEDELJA, 2. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
MEDVED BAMSI IN ČAROVNIŠKA HČI
Art film; animirani družinski film, sinhro, Švedska, 4 +
NEDELJA, 2. 7. 2017, ob 21. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
GIMME DANGER
Art film; glasbeni dokumentarec, ZDA
Letni kino Bazen; v primeru slabega vremena: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 7. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
GIMME DANGER
Art film; glasbeni dokumentarec, ZDA
SOBOTA, 8. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
ALIBI.COM
Art film; komedija, Francija
SOBOTA, 8. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
SPIDER-MAN; VRNITEV DOMOV
Akcijska pustolovščina, ZDA
NEDELJA, 9. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
AVTOMOBILI 3, 3D
Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA
NEDELJA, 9. 7. 2017, ob 21. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
JAZ, DANIEL BLAKE
Art film; drama, Velika Britanija, Francija, Belgija
Letni kino Bazen; v primeru slabega vremena: Velika dvorana Cankarjevega
doma na Vrhniki
PETEK, 14. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
SPIDER-MAN; VRNITEV DOMOV
Akcijska pustolovščina, ZDA
SOBOTA, 15. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
SMRKCI: SKRITA VAS
Animirana komedija, sinhro, ZDA
SOBOTA, 15. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
VOJNA ZA PLANET OPIC
Akcijska pustolovščina, ZDA
NEDELJA, 16. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
DEČEK S PLANIN
Art film; mladinska pustolovščina, 8 +, Švica
NEDELJA, 16. 7. 2017, ob 21. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
DAN OSVOBODITVE
Art film; dokumentarni film, Norveška, Latvija, Velika Britanija, Slovenija Letni kino Bazen; v primeru slabega vremena: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK in TOREK, 17. in 18. 7. 2017, od 7. do 13. ure.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
KRVODAJALSKA AKCIJA
Cankarjev dom na Vrhniki
PETEK, 21. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
VOJNA ZA PLANET OPIC 3D
Akcijska pustolovščina, ZDA
SOBOTA, 22. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
AVTOMOBILI 3, 3D
Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA
SOBOTA, 22. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
DUNKIRK
Art film; vojna drama, Velika Britanika. Francija, Nizozemska, ZDA
NEDELJA, 23. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
APRIL IN NENAVADNI SVET
Art film; animirana pustolovska komedija, Francija, 10+
NEDELJA, 23. 7. 2017, ob 21. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
KAPITAN FANTASTIČNI
Art film; komična drama, ZDA
Letni kino Bazen; v primeru slabega vremena: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 28. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
DUNKIRK
Art film; vojna drama, Velika Britanika. Francija, Nizozemska, ZDA
SOBOTA, 29. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
VRABČEK RICHARD
Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA
SOBOTA, 29. 7. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV
Art film; znanstveno fantastična pustolovščina, Francija
NEDELJA, 30. 7. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
BALERINA IN VIKTOR
Art film; animirana družinska avantura, sinhro, Francija, Kanada, 6+
NEDELJA, 30. 7. 2017, ob 21. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
AFERIM!
Art film; komična drama, Romunija
Letni kino Bazen; v primeru slabega vremena: Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 4. 8. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV
Art film; znanstveno fantastična pustolovščina, Francija
SOBOTA, 5. 8. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
JAZ, BARABA 3, 3D
Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA
SOBOTA, 5. 8. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
NEKOČ V MESTU VENICE
Akcijska komedija, ZDA
NEDELJA, 6. 8. 2017, ob 18. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
JAZ, BARABA 3
Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA
NEDELJA, 6. 8. 2017, ob 20. uri.
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA
DUNKIRK; BOJ DO ZADNJEGA MOŽA
Art film; vojna drama, Velika Britanija. Francija, Nizozemska, ZDA
Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si
Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika.
Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si.
Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:
www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si
Vse kinopredstave, če ni navedeno drugače, so v veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
KINO VRHNIKA
Prav vidite, z vami bomo tudi skozi poletne mesece, vse do nove sezone v septembru. Julij bo prinesel nekaj filmskih novosti, ki vam jih želimo prikazati takoj, ko bodo na voljo. Tako velja med komercialnimi filmi izpostaviti biografsko dramo o legendi hiphopa Tupacu Shakurju z naslovom All Eyez on me, akcijski pustolovščini Spiderman: Vrnitev domov in najnovejši izmed serij Vojn za planet opic, znanstvenofanstastično pustolovščino Valerian in mest tisočerih planetov. Z nami bo tudi Bruce Willis v akcijski komediji Nekoč v mestu Venice. Najmlajši bodo ravno tako prišli na svoj račun, saj bomo ponovili nekaj animiranih uspešnic; v avgustu nestrpno pričakujemo sinhronizirano animacijo Jaz baraba 3. Ponovili pa bomo Smrkce, Avtomobile 3, Medveda Bamsija, Vrabčka Richarda ter Valerino in Viktorja. Tako kot že nekaj let smo tudi letos pripravili LETNI KINO BAZEN v kultnem bazenu v športnem parku na Vrhniki. Tako si bomo lahko vsako nedeljo v juliju ogledali zanimive filme ob 21.00. Zvrstili se bodo: dokumentarni film o glasbeni skupini Laibach; Dan osvoboditve, glasbeni dokumentarec Gimme Danger (o Iggyju Popu in skupini The Stooges), odlično komično dramo Kapitan Fantastični, romunsko komično dramo Aferim in dramo Jaz, Daniel Blake. Nismo pozabili na druge filme kakovostne vsebine, ki se bodo zvrstili v dvorani.
Celoten spored kina najdete v koledarju dogodkov v tem časopisu, vse AKTUALNE informacije o dogajanju v kinu pa na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Prav tako so na voljo kino letaki in mesečni plakat na vidnih mestih po mestu. Če pa želite izvedeti informacije pred drugimi, se prijavite na e-novice preko naše spletne strani. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče zamenjave v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih.
Za Kino Vrhnika, Žiga Novak
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 63
Wasoasopis
KU LTU RA
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
Cankarjeva
žnica Vrhnika vabi v juliju
Poletni urnik Cankarjeve knjižnice Vrhnika
Spoštovane uporabnice in uporabniki, s prihajajočim poletjem spreminjamo naš urnik poslovanja. Od 26. 6. do 31. 8. 2017 bomo na voljo vsak ponedeljek, sredo in četrtek med 13.00 in 19.00, ter vsak torek in petek med 7.30 in 14.00. V soboto imamo zaprto! V času, ko bo knjižnica zaprta, boste lahko gradivo vrnili v režo za odlaganje gradiva. Locirana bo v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, na levi tik ob tovornem dvigalu. Prijetne počitnice vam želimo!
Kolektiv
Cankarjeve knjižnice Vrhnika
Knjižnica pod krošnjami na Vrhniki
V	parku pri Lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika), Tržaška cesta 9.
3. 7.-31. 7. 2017, od ponedeljka do petka: 9.00-18.00.
V	primeru dežja knjižnice ne bo.
SPREMLJEVALNI PROGRAM:
3. 7. 2017 OB 10:00: ODPRTJE s predavanjem o Ivanu Cankarju. Gostili bomo zdaj že nekdanjo dolgoletno direktorico CKV in izjemno poznavalko Ivana Cankarja, gospo Marijo Iskrenovic.
VSAK DAN OB 10:00: PRAVLJIČNE URICE, vabimo otroke, da se skupaj z nami potopijo v pravljični svet.
VSAK DAN OB 17:00 (razen ob sredah): BRANJE POEZIJE: vabimo odrasle, da skupaj odkrijemo skrivnosti in čare poezije. VSAKO SREDO OB 17.00: BRANJE CANKARJEVIH TEKSTOV. Vabljeni v družbo bralcev, ki se pod okriljem Turističnega društva Blagajana in Cankarjeve knjižnice Vrhnika ob Cankarjevih tekstih družijo vsako sredo, že od jeseni 2016 dalje.
Prijazno vabljeni v središče Vrhnike. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z zavodom Divja misel: inštitut za neprofitno komunikacijo.
Svetovalno središče na Vrhniki
Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v juliju:
petek, 7. julija: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 10. julija: 15.00 - 18.00 petek, 21. julija: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 24. julija: 15.00 - 18.00
Skupina za žalujoče
Žalovanje je neizogiben proces doživljanja izgube osebe, ki nam je bila blizu. Ločitev od umrle osebe za vedno spremeni naše življenje. Srečanje skupine bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol. Tudi zdravstvena delavka, je skozi dolgoletno prakso pridobivala izkušnje na področju spremljanja težko bolnih
in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Vabljeni v četrtek, 27. 7. 2017, ob 17.30, v Malavašičevem kotičku. Udeležba na srečanjih je brezplačna. V okviru projekta N'š PLAC.
Foto Zorko Bajc
Predstavitev krajevnih skupnosti Občine Vrhnika v Cankarjevi knjižnici Vrhnika
V želji po še večjem sodelovanju z lokalnim okoljem, promociji knjižnice in naših dejavnosti tudi potencialnim uporabnikom smo v februarju 2015 pričeli z izvajanjem projekta Predstavitev krajevnih skupnosti (v nadaljevanju KS) Občine Vrhnika v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (v nadaljevanju CKV). Ideja se je porodila v času februarskega žleda v letu 2014. S sosedi smo se igrali in pogovarjali zunaj na snegu (ker pač ni deloval internet, računalnik, mobitel, ni bilo elektrike). Med pogovorom sem po letih sosedskega življenja izvedela kje in kaj moja soseda pravzaprav dela. Spoznanje, da dandanes marsikdaj vemo več o dogajanju na drugem koncu sveta kot pa o tem kar se dogaja pri naših sosedih in v našem lokalnem okolju, me je spodbudilo, da sem razmišljala na kakšen način bi lahko spoznali svoje bližnje in malo manj bližnje sosede. Projekt predstavitve KS je torej namenjen tudi temu, da se sosedje spet vidimo in pogovarjamo v živo, skupaj sodelujemo in ustvarjamo. S projektom smo ponudili možnost za promocijo posameznikov in organizacij/društev/zavodov/podjetij, ki delujete ali živite v Občini Vrhnika. Spoznali smo zgodovino, naravne in kulturne zanimivosti, gostinsko in turistično ponudbo, lokalne umetnike, nekatere gospodarske in druge dejavnosti. Prva predstavitev je bila realizirana v februarju 2015, zadnjo ste si oziroma si jo boste še lahko ogledali do konca junija 2017. Predstavilo se je 12 od skupno 13 KS v Občini Vrhnika. Vsaka KS je imela
za predstavitev na voljo dva meseca. KS so poleg razstav pripravile tudi osrednje dogodke s predstavitvijo v sliki, besedi, videoposnetkih in predavanjih ter s pogostitvami. Statistika udeležencev, ki smo jo lahko zabeležili: 244 otrok in 835 odraslih, skupaj 1.079 oseb. Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in postavitvi razstav, zelo zanimivih osrednjih dogodkov z odličnimi pogostitvami in vsem, ki ste si omenjeno ogledali!
Nagrada združenja splošnih knjižnic za najbolj inovativen projekt splošnih knjižnic v letu 2016, ki smo jo za projekt dobili ob Dnevu splošnih knjižnic v novembru 2016 nas je zelo razveselila. Tudi zato, ker to nagrado razumem kot nagrado za vse, ki smo na tak ali drugačen način skupaj sodelovali pri omenjenem projektu! Kar se mi v času, ko je na pohodu individualizem zdi izjemno. Povezujmo, delajmo in ustvarjajmo skupaj tudi v bodoče.
Predvajanje posnetkov predstavitev
V juliju 2017 vas v Grabeljškovo dvorano CKV vabimo na ogled posnetkov vseh osrednjih dogodkov, ki so spremljali predstavitve posameznih KS, po naslednjem razporedu:
•	3. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Bevke. Predsednica Nataša Tešar.
•	5. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Blatna Brezovica. Predsednik Branko Skubic.
•	6. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS drenov Grič - Lesno brdo. Predsednik Marko Koprivec.
•	10. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Ligojna. Predsednik Peter Kogovšek.
•	12. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Podlipa - Smrečje. Predsednik Boštjan Jurjevčič.
•	13. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 -KS Sinja Gorica. Predsednik Branko Petek.
•	17. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Stara Vrhnika. Predsednik Janez Kr-vina.
•	19. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Verd. Predsednik Tomaž Gorišek.
•	20. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Vrhnika Breg. Predsednica Renata Struna.
•	24. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Vrhnika Center. Predsednica Verica Miljkovic.
•	26. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Vrhnika Vas. Predsednik Mirko Turk.
•	27. 7. 2017, ob 14.00 in ob 16.30 - KS Zaplana. Predsednik Jurij Mesec.
Toplo, srečno in sončno poletje vam želim,
Sonja Žakelj, direktorica CKV
Dobreknjige.si
Spletni portal DOBREKNJIGE.SI
nastaja sproti; predstaviti skuša dobro, v slovenskem jeziku dostopno literaturo, vendar tako, da je težišče izbora pri sodobnem, najnovejšem leposlovju. Vsebina portala je namenjena vsem bralcem, zato vključuje tako vrhunska, kot tudi vsa tista manj zahtevna dela, ki so po mnenju knjižničarjev še lahko vir bralne rasti, pri čemer izpostavlja tudi dela, ki na trgu niso promovirana in potrebujejo pomoč, da jih bralci odkrijete. Portal ponuja bogate informacije o knjigah. Njegova posebnost so iskalni moduli, ki bralcu olajšujejo izbiro, mu s premišljeno raznolikostjo odpirajo nove poglede na literaturo in ga po različnih poteh vodijo do zanj najprimernejše knjige. Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. URL naslov: http://www.dobreknjige.si/
D □ 1- M ■	■ ' ' 1
	v
Sm-uv\ \	t rit
y.i p< )] x >\ i T /	ifr H
P \ ¡ fš i ti	
Število ogledov na portalu dobreknjige.
si po knjigah (12. 5. - 12. 6.)
1490 Narkoman nikoli, Popovic, Simon
544 Kit na plaži, Moderndorfer, Vinko
407 Skrivna zgodovina, Tartt, Donna
362 Ubežnica, Munro, Alice
361 Čudo, Palacio, R. J.
327 Mož z imenom Ove, Backman,
Fredrik
310 Avtist in poštni golob, Al Galidi, Rodaan
303 Samogovori, Neuman, Andrés 302 Heloiza : vrnitev besed, Smilevski,
Goce
273 Zakaj se otrok v polenti kuha, Ve-teranyi, Aglaja
RAZSTAVE
Razstava lesorezov Janeza Pereniča
Janez Perenič je kipar-samouk, ki se že dolga leta ljubiteljsko ukvarja s ki-
parstvom v lesu. Ves čas je spoznaval tehnične in likovne zakonitosti lesa, njegova dela so izraz velike ljubezni in želje po likovni izpovedi v lesu. V naravni obliki lesa je prepoznaval umetniške podobe, ki jih je dodelal le toliko, da so prepoznavne tudi za druge. Leta 1967 je nastala prva skulptura, za njo pa vse ostale, ki bodo predstavljene na razstavi. Vitrine v sprejemnici. Vljudno vabljeni v juliju 2017.
Slikarska razstava Romane Sagadin
Ljubiteljska slikarka Romana Sagadin -Ro.Sa, prihaja z obrobja Haloz, z Vrhol pri Laporju. Risanje jo spremlja že od rojstva. Vključila se je v različne likovne delavnice, sodeluje na likovnih kolonijah po Sloveniji, je članica likovne sekcije KUD Makole in sodeluje v likovnem društvu Paleta v Slovenski Bistrici pod mentorstvom akademskega slikarja Toplice Ignanjatovica. Večkrat je že sodelovala na skupinskih razstavah likovnih ustvarjalcev, kar jo vedno znova potrjuje in spodbuja v njeni ustvarjalnosti. Vljudno vabljeni na odprtje razstave 6. 7. 2017 ob 17.30. Razstava bo na ogled do konca julija 2017.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 64
Wascasopis
Na Vrhniki
so se merile
ŠPORT
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
r64\
najboljše ekipe Slovenije
Zmagovalci turnirja: ekipa SM Team, ki jo vodi Mile Simeunovič, sicer nekdanji reprezentant in trener vrhniškega kluba.
Najuspešnejša vrhniška ekipa
Futsal, ki ga je na Vrhniko v organizirani obliki pred leti vpeljal Boštjan Erčulj, sedanji predsednik Futsal kluba Vrhnika, v Cankarjevem mestu doživlja razcvet. Eden od vrhuncev omenjenega športa je nedvomno vsakoletni turnir v športnem parku v središču mesta, kjer se merijo najboljše ekipe Slovenije. Letos jih je v najmočnejšem - članskem -turnirju sodelovalo že rekordnih 29.
Tridnevni športni dogodek (Futsal turnir Zavas, od 2. do 4. junija) se je začel v petek s kvalifikacijami, se nadaljeval v soboto s finalnimi dvoboji tolažil-nih, članskih in dekliških ekip, v nedeljo pa je sledil še mladinski turnir. »Bili smo priča pravemu futsal spektaklu. Na Vrhniko so prišle ekipe iz celotne Slovenije, tako rekoč skoraj vsi slovenski
reprezentanti futsala ... Glede na navedeno in glede na to, da je v članskem turnirju sodelovalo 29 ekip, lahko brez kančka dvoma rečem, da smo imeli najmočnejši turnir. Takšnega v dvanajstletni zgodovini turnirja še ni bilo,« je dogajanje povzel njegov idejni oče in promotor Boštjan Erčulj. Zakaj tako množičen odziv? Ker, kot pravi
Erčulj, turnir slovi po dobri organizaciji in visokem denarnem skladu. Letos so namreč v treh dneh razdelili kar 4500 evrov (3800 na članskem turnirju, 400 na mladinskem in 300 na turnirju za dekleta).
Največji pokal turnirja so dvignili štajerski igralci »SM Team«, ki ga je vodil Mile Sime-unovič, trener vrhniškega kluba in človek, ki je v malonogome-tni sceni pustil ogromen pečat. Sledila jim je ekipa lanskih zmagovalcev turnirja AI Avto, njim pa ekipa Gradbenega podjetja CBE. Za naj vratarja je bil razglašen Klemen Zaletel (AI Avto), za naj strelca Alen Fetič (SM Team) in za naj igralca Ma-
tej Fideršek (SM Team).
Da bi bilo tekmovanje zanimivejše, so se drugo in tretje uvrščene ekipe petkovih skupin pomerile za tolažilni pokal Pokal Pringles. Pri tem je zmaga odšla ekipi Selo ljubavi, sledili pa sta ji domači ekipi AS Mivšek in SGH Vrhnika.
Za naj vratarja je bil razglašen Denis Govekar (Selo ljubavi), za naj igralca Nejc Hozjan (AS Mi-všek), za naj strelca pa Gal Škulj (Humčarska).
Sobotni del turnirja so popestrile tudi dame. Merilo se je šest ekip, zmaga pa je odšla ekipi Olimpija Nova panorama. Druga je bila ekipa KMN Slovenske gorice, tretja pa Celje.
Najboljša vratarka je bila Valentina Tuš (KMN Slovenske gorice), najboljša igralka pa Kaja Eržen (KMN Olimpija).
Nedelja je minila v znamenju turnirja za mladince, kjer je tako imenovani Pokal Cockta U-19 osvojila ekipa »A je to«, sledila sta ji Humčarska in Triolog. Za naj vratarja je bil razglašen Gašper Krajec (Humčarska), za naj igralca Luka Jamnik (A je to), za naj strelca Anes Rekano-vic (Litija), priznanje za fair play pa je prejela ekipa iz Litije.
V treh dneh se je na prizorišču zvrstilo ogromno obiskovalcev, domačinov in tujcev, sploh v sklepnih delih srečanja. Če pustimo ob strani jedačo
in pijačo, je organizator tudi zanje pripravil spremljevalni program. Tako so obiskovalce v soboto razveselili trubači (orkester Bojana Ristica), hkrati so si lahko tako igralci kot obiskovalci na samem prizorišču privoščili masažo maserk salona lepote in dobrega počutja Alaria. Kogar je ob gledanju nogometa zasrbelo pod petami, se je lahko preskusil v »šaklhaklu«, imitaciji ročnega nogometa -le da z živimi igralci, ali pa je ogreval glasilke ob glasnem navijanju ob projekciji največjega nogometnega spektakla finalnega spopada Lige prvakov med Juventusom in Real Madridom.
Gašper Tominc, foto: GT
Najmlajši košarkarji na dobrodelni prireditvi
Tudi naši najmlajši košarkarski nadobudneži so uspešno zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Ekipa U11 je pridno nabirala izkušnje v prvih pravih tekmah in z vsako naslednjo so se nam predstavili v lepši podobi. Če so na začetku večino tekem izgubili, pa so ob zaključku premagovali nasprotnike kot po tekočem traku.
Vsi se strinjamo, da je nekakšno prelomnico pomenilo gostovanje na mednarodnem turnirju v Sarajevu. Nekaj nesrečnih porazov (predvsem zaradi izredno »domačijskega« sojenja) jih je zelo prizadelo. A iz teh porazov so se predvsem veliko naučili in v zaključek domačega prvenstva vstopili kot prerojeni! Ob takšni preo-
brazbi je bilo veselje zreti v njihove nasmejane obraze, ko so premagovali nasprotne ekipe za več deset točk. Čisto pra-
vi zaključek sezone pa se je za njih zgodil 10.6. v Logatcu. Na dobrodelni prireditvi z imenom »Zbudimo Damirja!« so
zadnjo tekmo sezone odigrali z logaškimi vrstniki. Rezultat je bil povsem nepomemben, je pa naše najmlajše borce pohvalil
tudi trener domače ekipe, Uroš Trdan, ki je svoje prve košarkarske korake in večji del kariere preživel prav na Vrhniki. S ta-
kim podmladkom se res ni bati za prihodnost vrhniške košarke. Čestitamo!
Andrej Smrekar, KK Vrhnika
Skupinska slika logaških in vrhniških cicibanov
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 65
Uaščasopis
ŠPORT
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
VERD Extreme Enduro
Lovorika v roke Špancu Tarresu
Verd, 3. - 4. junij - Lani premierno izpeljana dirka v kamnolomu v Verdu, se je letos ponovno vrnila: še boljša, še večja in s še več prijavljenimi.
Dvodnevni spektakel za oči je minil v znamenju spektaku-larnih vzponov in spustov ter drznih manevrov. Na koncu je med okoli tristo sodelujočimi slavil Španec Pol Tarres. Sobotno dogajanje je bilo rezervirano za kvalifikacije (prolog) za nedeljsko dirko, hkrati pa je ta dan potekalo še tekmovanje v ekstremnem vzponu (Vertical Ride), na katerem je slavil Miha Špindler (KTM) in znova dokazal, da spada v čisto svetovno špico. Sicer je njegovo neuradno zmago na Prologu kasneje odneslo pet minut kazenskega pribitka zaradi sekanja lini-
je, a priokus zmage ni zato nič manjši. Drugo mesto na adrenalinskem špintu na vrh najvišje slovenske sipine si je s polnim plinom privozil Patrick Dietler (Husqvarna) in tretje Dieter Rudolf (KTM).
Prolog VERD Extreme Enduro je dobil Diego Nicoletti (BETA), na drugo mesto se je uvrstil lanskoletni zmagovalec Verda Philipp Bertl (BETA), odlični trialist Pol Tarres (BETA) je bil tretji.
Nedelja je potekala v znamenju »glavne dirke«, Verd Extrem Enduro, v kateri so se ekstremni enduraši in trialisti iz 11 držav s
Zahvala organizatorja
Dirke ne bi bilo mogoče izvesti brez številnih partnerjev ter prostovojcev, predvsem iz Prostovoljnega gasilskega društva Verd, ter lastnikov zemljišč, ki so v namen dirke velikodušno dali soglasja. Največja zahvala pa gre Kamnolomu Verd - brez njihove naklonjenosti bi Slovenija ostala brez edine dirke v ekstremnem enduru, ki se vsako leto veča in na svojo traso privabi več tujih zvenečih imen.
polnim plinom pognali v meli-šča kamnoloma Verd. Ko so se na traso pognale vrste dirkačev iz razreda Hobby, je dirka za številčno občinstvo postala še bolj zanimiva, saj je le polovica prvi vrtoglavi vzpon dirke zvozila v prvem poskusu. V prvem krogu je med profesionalci naprej po-
Zaključek regijske lige 2017
V nedeljo, 7. maja 2017 smo na strelišču SD Vrhnika izpeljali 7., zaključno tekmovanje regijske lige, Primorsko-notranjsko-kraške regije, v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležilo 140 strelcev iz desetih društev, v vseh kategorijah, od cicibanov do veteranov. Hkrati so bila podeljena odličja tudi v skupni razvrstitvi vseh sedmih kol za sezono 2016-2017.
V streljanju z zračno puško je bil med mlajšimi dečki naš najboljši Lovro Zamejc na 4. mestu, takoj za njim, na petem Jošt Čretnik, ki je s tem dosegel 3. mesto v skupni razvrstitvi.
Med dekleti je Zoja Notersberg osvojila 3. mesto, skupno je bila četrta, na tretjem mestu skupne razvrstitve pa je bila Ajda Kogoj Fabčič.
Med pionirji je bil na dru-
vedel Miha Špindler, ki pa je na koncu prvega kroga odstopil zaradi tehnične okvare. Škoda za Slovenijo in Špindlerja, ki je dan pred tem dobil enduraški šprint Vertical Ride, a to sta izkoristila predvsem Španec Tarres in Italijan Nicoletti, ki sta se po Špindlerjevem odstopu precej
gem mestu Ambrož Jilek, med pionirkami pa na prvem, Meta Dobrovoljc, ki je zmagala tudi v skupni razvrstitvi. Tretje mesto si je pristreljala Senta Bajrekta-revič, ki je bila na koncu sezone odlična četrta.
V kategoriji kadetov je tokrat zmagal Jan Rom, kar mu je v skupni razvrtitvi prineslo tretje mesto. Med kadetinjami je Anja Umek zaostala za Laro Frank iz Izole, takšna razvrstitev pa je ostala tudi na koncu sezone v skupnem seštevku.
Pri mladinkah je bila na zadnji tekmi in na koncu sezone
časa dajala za zmago. V cilj te zahtevne dirke je konec dneva zapeljalo okrog 90 dirkačev, od katerih je vsakdo zmagovalec. Če ne v absolutnem, pa v relativnem smislu, saj je premagati tako zahtevno traso v vročini, prahu in veliki konkurenci svojevrstna zmaga nad samim sabo.
Organizator prireditve je bilo Športno društvo Verd, ki je ob sami dirki organiziralo še veliko spremljevalnih dogodkov, primernih tako za odrasle kot za najmlajše.
Verd.si / Gašper Tominc, foto: GT
najboljša Sabrina Japelj.
V kategoriji članic je bila drugo mesto osvojila Benjamina Rudolf, ki je bila v skupni razvrstitvi tretja, med člani pa je bil najboljši Aleš Rom na šestem mestu, kar ga je v skupnem seštevku uvrščalo na peto mesto.
Med veterani nad 50 let je Bojan Lampreht slavil tako na zadnji tekmi kot tudi v skupnem seštevku, prav tako je na najvišjo stopničko stopil tudi v kombinaciji puška-pištola. V disciplini zračna pištola pa je bil na zadnji tekmi tretji, skupno pa na drugem mestu za odličnim reprezentantom iz Vremščice, Čeper Jožetom. Na tretjo stopničko pri veteranih je stopil še Vlado Ravnikar, ki pa je v skupnem seštevku osvojil četrto mesto. Naš najstarejši strelec, Matija Japelj se je po operaciji odlično vrnil na strelske steze in osvojil 5. mesto, vendar je v sezoni zamudil kar štiri tekmovanja, za kar ni dobil točk v skupni razvrstitvi..
Ekipi pionirjev in veteranov sta slavili tako na zadnji tekmi kot v končni razvrstitvi, mlajši pionirji so bili na zadnji tekmi drugi, skupno prvi, kadeti pa na tekmi prvi in skupno drugi.
K dobremu vzdušju ob tekmovanju je tudi tokrat pripomogla ekipa, ki je poskrbela za kulinarične užitke in nadomeščanje porabljene energije z bo-gračem in hrenovkami.
Lokostrelci so nam spet prijazno odstopili svojo dvorano, ki smo jo uporabili za garderobo in na koncu za podelitev priznanj najboljšim, (bi)
33. dvoboj
reprezentanc v trapu in 4. pokal SZS
V soboto in nedeljo, 27-28. 5. 2017, je potekalo tekmovanje na strelišču SD Trap Štefan Kovač.
Potekal je 4. (zadnji) krog pokala SZS in dvoboj Sloveni-ja-Hrvaška. V 4. krogu pokala je SD Vrhnika zablestela s 1. mestom, ki ga je osvojil Denis Vatovec. V finale je vstopil z rezultatom 111 in zmagal z 41 zadetimi tarčami. SD Vrhnika
je zastopal tudi Aleš Hozjan, ki je osvojil 10. mesto z 103 zadetimi tarčami. Omembe vreden podatek je tudi ta, da je za reprezentanco Hrvaške, nastopal aktualni olimpijski prvak, Josip Glasnovic. (BL)
VADBA Z VOZIČKI za mamice
vsakpetek
ŠPORTNI PARK VRHNIKA
ob 8.00
Več informacij in prijave:
www.gibzavse.si 040 560 807 gibzavse@gmail.com
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 66
Haščasopis
ŠPORT
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
r66j
Vrhničanke dvakratne državne prvakinje
Mesec junij je vrhunec ritmične sezone, saj se zvrsti največ tekmovanj. Tokratni prispevek vključuje podatke z Državnega prvenstva v skupinskih sestavah (4. 6., Ljubljana).
Odlično delo skozi celotno sezono se je obrestovalo, saj so Vrhničanke prišle domov z dvakratnim naslovom državnih prvakinj. V skupinskih sestavah kadetinj z rekvizitom (druga skupina) so naslov osvojile Lina Erčulj, Maša Gabršček, Pika Grušovnik ter Urša Troha. Z rezultatom 8.117 so za skoraj dve točki premagale drugouvrščene tekmovalke iz ljubljanskega kluba ŠD Moste. Sestavo so izvedle brez napake in zasluženo slavile. Drugi naslov državnih prvakinj v kategoriji članic parov/trojic (druga skupina) pa sta osvojili
Ana Jazbinšek in Meta Mramor. Tudi njuna sestava je bila odlično izvedena, saj sta zasledovalki iz Murske Sobote za njima zaostali za malo manj kot točko.
Za dve bronasti medalji v našem taboru so poskrbele še dekleta v dveh sestavah. Mlajše deklice v skupinski sestavi brez rekvizita (prva skupina), kjer so nastopile Hana Poropat, Brina Alina Prosen, Ana Treven, Iza Zerjal ter članice v skupinski sestavi z rekvizitom (Neža Čuk, Ana Jazbinšek, Meta Mramor in Nina Zižmond).
Odlične dosežke na držav-
nem prvenstvu so osvojile tudi preostale naše ritmičarke:
- četrto mesto: članice skupinskega sestava brez rekvizita: Neža Čuk, Ana Jazbinšek, Meta
lob
Vsem našim ritmičarkam iskreno čestitamo. Vse utrinke s tekmovanj si lahko ogledate na naši spletni strani http://5k. amadeus.si/gd/ ali facebook kanalu.
V juniju smo se udeležili še štirih dogodkov, o katerih vas bomo obvestili v naslednjih številkah Našega časopisa; to so bili:
- udeležba na trinajstem Prijateljskem mednarodnem
turnirju Šiška v Ljubljani (10. 6. 2017),
-	udeležba na Poletnem turnirju Mini Mimi KRG Narodni dom v Ljubljani (11. 6. 2017),
-	zaključni društveni nastop s pogostitvijo (15. 6. 2017),
-	Državno prvenstvo individualnih sestav v Ljubljani (24. 6. do 25. 6. 2017).
Urša Cvetko Rebov (GD Vrhnika)
Mramor, Metka Močilar, Ajda Ratkovic, Nina Zižmond
-	šesto mesto: prva ekipa deklic, kombinirana sestava: Staša Bojanovic, Klara Martin-čič, Ziva Mezeg, Lučka Patačko Koderman
-	deveto mesto: druga ekipa deklic, kombinirana sestava: Erin Nolimal, Maša Plantan, Sonja Sara Margon, Eva Kozole, Zoja Valentina Kos, Kajta Rovan
-	šesto mesto: prva ekipa ka-detinj v parih/trojicah: Maša Gabršček, Pika Grušovnik, Urša Troha
-	sedmo mesto: druga ekipa kadetinj v parih/trojicah: Ana Baretič, Lina Erčulj
-	deveto mesto: mlajše deklice, skupinska sestava brez rekvizita: Ines Joksovic, Urška Petruša Mohar, Ela Lepša, Lia Petrovič, Tjaša Škof
-	trinajsto mesto: mlajše deklice skupinska sestava brez rekvizita: Kora Nolimal, Eneja Caserman, Loti Voljč, Taja Go-
Poročilo z vrhniške prvenstvene tekme v ritmični gimnastiki
Dekleta Gimnastičnega društva Vrhnika so na domačem tekmovanju v nedeljo, 14.5.2017, nastopila izvrstno.
V lepem in dolgem tekmovalnem dnevu so odličja osvojila kar v petih kategorijah. Dvakrat prvo, dvakrat drugo in eno tretje mesto poleg vrste lepih uvrstitev ostalih tekmovalk je imenitno. Domača tekma ima poseben naboj in dekleta so na njej pokazala zelo visok nivo pripravljenosti. Mlajše deklice iz prve skupine (Ana, Hana, Brina Alina in Iza) so ponovile uvrstitev s prve tekme in so s tretjim mestom dosegle resnično spodbuden rezultat. V drugi skupini, kjer so mlajše kategorije zelo množične, sta se dve naši ekipi mlajših deklic izvrstno borili. Sedmo (Kora, Eneja, Loti, Taja) in deveto mesto (Ines, Urška, Ela, Lia, Tjaša) je nagrada za njihove vse boljše predstave. Deklice prve vrhniške sestave (Lučka, Staša, Ziva, Klara) so stopničke zgrešile za najmanjšo možno razliko v oceni, druga sestava (Erin, Maša, Sonja Sara, Eva, Zoja Valentina, Kajta) pa si je priborila deveto mesto. Kade-tinje nadaljujejo z uspehi, skupinska vaja (Pika, Maša, Lina, Urša) je bila druga, prav tako druga je bila prva vrhniška eki-
pa med pari in trojicami (Pika, Maša, Urša), medtem ko je bila druga sestava (Lina in Ana) deveta. Mladinke in članice so osvojile še ostali dve medalji, pri članicah skupinsko brez rekvizita so si Neža, Meta, Ajda, Ana, Nina in Metka delile prvo mesto s Šiško, medtem ko je naš par (Ana in Meta) v kategoriji parov in trojic na zmagovalnem odru stal sam. Skupinska sestava z rekvizitom (Neža, Meta, Ana, Nina) je osvojila šesto mesto. Bravo dekleta.
V športni dvorani OŠ AM Slomška se je v 130 nastopih zvrstilo 528 tekmovalk iz petnajstih klubov iz Slovenije in iz zamejstva. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in ocenjujemo, da si jo je tekom dneva ogledalo več kot tisoč ljudi.
Hvala vsem staršem, trenerjem, sodelavcem iz zaodrja in vsem prijateljem društva za izjemno pomoč pri izvedbi tekmovanja. Gimnastično društvo Vrhnika vsako leto priredi vsaj eno tekmovanje državnega ranga in glede na pozitivne odzive obiskovalcev in rast števila udeleženk ugotavljamo, da nam
uspeva ohranjati nivo in vsakokrat dodati še malenkost več, naj bo to na tekmovalnem ali pa na organizacijskem področju. Veseli smo, da nam stojite ob strani in upamo, da nam boste v naslednjem letu lahko ponovno pomagali.
Tekmovanje so materialno podprli (po abecednem vrstnem redu): A-Cosmos, d.d., Ljubljana Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana Atlantic trade d.o.o., Ljubljana BJ FIT - fitness & wellness center, Vrhnika
Dan Kuchen - studio Logatec, Logatec Enko šport d.o.o., Brezovica pri Ljubljani Frizerski studio Vesna -Vesna Vidrih s.p.,
Vrhnika
Gostilna Cankarjev hram - Vrhnika
Gostilna Godec, Borovnica
Ident Jurij Garbajs, Vrhnika
Kožag, d.o.o., Ig
Lekarna Ljubljana, Ljubljana
Občina Vrhnika, Vrhnika
Pekarna - keksarna Adamič - Adamič
Jože s.p. Vrhnika
Pihalni orkester Vrhnika, Vrhnika
PRO SAF d.o.o., Vrhnika Zavas, poslovne rešitve, d.o.o., Trzin Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Vrhnika Žerjal, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o, Vrhnika
Vsem podpornikom se iskreno zahvaljujemo.
Gimnastično društvo Vrhnika / SM
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 67
Haščasopis
ŠPORT
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Na teku v Bevkah prijavljenih skoraj 370
Bevke, 3. junij - Tek okoli meja krajevne skupnosti Bevke je bil tudi letos dobro obiskan: dopoldne so na svoj račun prišli športni navdušenci, zvečer pa domačini in krajani sosednjih krajev, ki so bili željni zabave.
Športno društvo Bevke, organizator tekmovanja, je pripravilo trase za različne starostne skupine. Mlajši so se merili na 500 in 1000 metrov, starejši na 7, 14 in 21 km. Meritve je opravljal

a

m

OTROŠKI IN ŠOLSKI T€KI
TEKMOVANJE ROL6RISTOV
VZPON NR
U LOVKO
FB/nocnitekvrhnika
www.ntvrhnika.si
i i : i i i > i i \ : \ i > •• > i i : i i \ : i
VZPON NR
UlOVKO
Q}europlakatl
Di/iC
JÖ" ^ - -
AVTOHISA SELISKAR
CITROEn

v
ZIC
Timing Poljane, na spletni strani katerega si je mogoče ogledati tudi rezultate. Najhitrejši na 21 km je bil Jože Marolt iz Horjula s časom 1:22:47, slabih deset minut kasneje sta ciljno črto pretekla Robert Vindiš in Jan Zaletel.
Od žensk je 21 km razdaljo najhitreje pretekla Katarina Brus (1:50:44), sledili sta ji Alenka Kos in Ana Podlipnik. Na 14 km trasi je slavil Peter Weixler (56:14), med dekleti Klavdija Erjavec (1:13:17), na 7 km pa Jan Trček (25:40) in Pšenica Kovačič (30:20). V najmlajših kategorijah so vsi prejeli priznanja, najboljši pa medalje. Naj kot zanimivost omenimo, da je medalje med drugim podeljeval smučarski reprezentant Štefan Hadalin, prijavljenih na tek pa je bilo 369 tekačev in tekačic.
Organizator je tako kot pretekla leta pripravil še bogat spremljevalni program. Dopoldne je bila na sporedu pravljica o Malem placu, koncert močvirskih škratov ter animacija za otroke s čarovnikom. Predstavila se je plesno navijaška skupina Žabice ter skupina otrok na rolerjih (Škrat Čulibrk).
Otroci so imeli na voljo še različna igrala, starejši pa so se lahko, medtem ko so čakali na razglasitev rezultatov, oglasili tudi na predstavitvenih stojnicah lokalnih podjetij. Dogajanje se je sklenilo z zabavnim večerom, kjer so za plesno rajanje pod šotorom skrbeli Ansambel Toni, Veseli muzikanti in Modrijani. (gt, foto: Leon Novak)
Na Teku Bevke je bila premierno uprizorjena glasbena pravljica Mali plac, ki ji je prisluhnilo preko 150 otrok. Glasbenika sta Samo Kutin in Ana Kravanja, pripovedo-valka Nina Peče Grilc.
Peti nočni tek
in vzpon na Ulovko
V soboto, 26. avgusta 2017, bo Vrhnika petič zapored gostila trojček športnih tekmovanj, in sicer nočni tek po ulicah Vrhnike, tekmovanje roleristov in kolesarski vzpon na Ulovko.
Športno sobotno popoldne bomo začeli ob 17.00 s kolesarskim vzponom na Ulovko, ki skupaj s tekom na 10 km šteje za posebno razvrstitev v kombinaciji, nadaljevali bomo z otroškimi in šolskimi teki in ob 19.00 bo start tekmovanja roleristov na polmaratonski razdalji. Lani smo na Vrhniki zanimivo tekmovanje roleristov gostili prvič, letos pa nam je uspelo postaviti Vrhniko v mednarodni okvir tekmovanj za svetovni pokal ProRoller Tour (www.prorollertour.com) in tako v družbo uglednih prireditev, kot je Berlinski maraton.
Športno popoldne bomo zaključili z nočnim tekom na razdalji 5 km in 10 km. Po koncu športnega dela vas vabimo na sedaj že tradicionalno zabavo, tokrat z Ansamblom Joške v'n. Vse informacije o prireditvi in prijave najdete na: www.ntvrhnika.si in na naši Facebook strani www.facebook.com/nocnitekvrhnika.
Vsi tekači, kolesarji in roleristi vljudno vabljeni!
JULIJ termin: 10. -12. 2. termin: 14. - 16. 7. AVGUST
1.	termin: 25. - 27. 8.
2.	termin: 28. - 30. 8
TABOR NA
ekološki KMETIJI
za otroke od 5. do 14. leta
-	taborni ogenj
-	jahanje konj
eklološka kmetija Pr'Laskaiju
-spoznavanje živali na kmetiji - taborjenje v šotorih in na seniku - hrana in pijača iz ekološke kmetije Pr' Laškarju spoznavanje življenja na kmetiji vožnja s traktorjem f- družabne in športne igre I Več informacij in prijavi
TEK
PONEDELJEK, SREDA IN OB 20.00
Vadba je namenjena vsem, ki bi radi izboljšali svojo splošno telesno pripravljenost, tako športniki, rekreativci ali manj aktivni posamezniki.
gibzavse@gmail.com #040 560 807 www.gibzavse.si
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 68
ŠPORT	26. junij 2017^6n i
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PLANINSKI KOTIČEK
13. 5. 2017 - Spust v Županovo jamo in vzpon na Sv. Ahaca
V soboto, 13. maja, smo se podali v Županovo jamo in na Sv. Ahaca. Z avtobusom smo se odpeljali proti Grosuplju, skozi Ponovo vas in Št. Jurij v Velike Lipljene do Županove jame. Pričakala nas je prijazna vodnica in nas popeljala skozi sedem dvoran. Iz Ledenice na nadmorski višini 410 m smo se skozi Srebrno, Permetovo, Veliko, Blatno in Matjaževo dvorano spustili do globine 77 m v Zadnjo dvorano in se potem vrnili na površje. V njej smo se zadržali celo uro.
Za ogled Tabora Cerovo, kjer so se okoliški prebivalci za visokim obzidjem skrivali pred Turki, nam je zmanjkalo časa, tako smo se napotili po markirani pešpoti E-6 proti Sv. Ahacu. Drugi od ledenih mož, Servacij, nam ni prizanesel, saj je na nas na sredi poti proti Sv. Ahacu zlil cele galone dežja. Na vrhu se je zvedrilo, vendar ne za dolgo.
V	dnevnike smo pritisnili žig, naredili tri grize, še skupinsko fotografijo pa brž v vasico pod cerkvico, Mali Ločnik. Poiskali smo zavetje pod širokim nadstreškom. Prijazna gospa nam je ponudila sok in piškote.
Črni težki oblaki niso obetali nič dobrega, za spust do Turjaka pa bi potrebovali še dobro uro.
V	sili razmer smo poklicali šoferja, ki se je po ozki cesti prebil do vasi. Preživeli smo pester in zabaven dan.
Za MO PD Vrhnika Tatjana Pečlin
27. 4. 2017 - 23. pohod po Vrhniški planinski poti
Tako kot vsako leto smo se tudi letos na praznik dan upora proti okupatorju, 27. aprila, podali po Vrhniški planinski poti. Kljub zelo slabi
vremenski napovedi se nas je zbralo okoli deset »pogumnih«. Zaradi neugodnega vremena smo pot skrajšali, vodila nas je po Idrijski cesti in Be-tajnovi, na nekdanjo Tankovsko cesto do čebelnjakov, kjer smo prečkali Tržaško cesto in nato še železniško progo. Po gozdni cesti smo prispeli do Štampetovega mosta in pri nadvozu čez avtocesto zavili levo proti Verdu. Ves čas pa nas je zelo močil dež. Po slabih treh urah in 10 km hoje smo premočeni prispeli do stare žage nad Verdom, kjer nas je čakalo zasluženo okrepčilo.
Bila sta lepa izkušnja in kljub dežju tudi lepo druženje.
Besedilo: Domen Malavašič; foto: Jože Školč
20. in 21. 5. 2017 Cres -
■ v« •
Lošinj
Veseli Triglavci smo maj rezervirali za dvodnevni izlet in pohod na Cres in Lošinj. Na deževno soboto ob 5. uri zjutraj smo se v večjem številu - kar 33 nas je bilo - zbrali na že znani lokaciji ter se z avtobusom odpeljali proti Hrvaški. Na otoku Krku smo se vkrcali na trajekt za Cres. Po 20-minutni vožnji po morju smo nadaljevali pot do mesta Osor, kjer smo si naprtili nahrbtnike na rame ter se podali proti Osorščici in njenemu najvišjemu vrhu Televrina (588 m). V Osorju se nam je kot dodaten član na pohodu in odličen poznavalec otoka Cresa pridružil Pavel Setnikar, ki že vrsto let svoj čas z družino preživlja tam.
Osoršcica je greben, dolg približno 20 km, ki se razteza čez severni del otoka Lošinja in je prva gora, ki je pritegnila pozornost turistov že mnogo let nazaj, med njimi velja omeniti avstro-ogr-skega prestolonaslednika Rudolfa Habsburga, ki se je povzpel na greben leta 1887. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled na okoliške otoke, obalo Istre in Velebit. Tudi pogled na slovenske gore ob lepem vremenu ni zanemarljiv.
Po osvojenem vrhu in nastavljanju fotografskim objektivom smo se spustili do koče in si privoščili krajši počitek. Spoznali smo tudi nekaj Slovencev, ki se, tradicionalno, vsako leto vsaj en-
krat povzpnejo na Osoršcico. Počasi smo se vrnili v dolino do avtobusa in se odpeljali do prenočišča - gostilne Mareta v Miholašcici na Cresu. Ker je bilo postelj manj kot nas pohodnikov, so nas porazdelili v dodatne objekte v bližini. A to nas ni zadržalo, da si po dobri večerji ne bi privoščili skupnega prijetnega druženja, polnega smeha in pozitivne energije.
V nedeljsko jutro so nas prebudili topli sončni žarki in nam ponudili čudovit pogled na mirno morje. Po zgodnjem zajtrku in odjavi sob smo se ob 8. uri z avtobusom odpravili do mesta Mali Lošinj, kjer smo pešpot nadaljevali najprej po be-tonirani stezi vzdolž obale, del poti pa nas je vodil skozi gozd. Pot se vije po južnem delu otoka Loši-nja in združuje vzhodno ter zahodno obalo otoka. Po dobri uri hoje nas le-ta pripelje do najlepšega lošinjskega zaliva, t. im. Krivica. Ekipno smo se strinjali - po besedah ene izmed pohodnic - da smobili trenutno res deležni krivice, saj je vročina postajala neznosna. Sam zaliv Krivica se zajeda globoko v celino in je zato idealen za številne nav-tike in jadralce; uživanje v senci borovcev, kristalno čistem morju in prelepih prodnatih plažah pa nam je narisalo nasmeh na obraz. Po manjšem vzponu proti vrhu hriba smo se vmes ustavili v gostilnici Balvanida, se okrepčali s hladno pijačo, si malce odpočili, nato pa smo se povzpeli do vrha. Od tam nas je pot vodila samo še navzdol do mesta Veli Lošinj, kjer smo si nekateri privoščili manjši nakup spominkov in krajši ogled samega centra mesta.
Ure so hitro minevale in tako je napočil tudi čas za naš zaključek. Sledila je vožnja proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah.
Na tem mestu se posebej zahvaljujemo glavnima idejnima vodjema pohoda Borisu Riglerju in Srečku Krašovcu za organizacijo in izvedbo celotnega izleta; Pavletu in Beti Setnikar za odlično gostoljubje ter postrežbo na njunem »domačem terenu« ter hkrati tudi za vse zanimivosti, ki nam jih je Pavle zaupal o otoku; Desi Rigler za vso dodatno pomoč; podjetju M-Orel, d. o. o., za vodo; Izidorju Korošcu za pršut ter Jožetu Šušteršiču - Gozdnemu Joži za dodatno. Okrepčilo. Navsezadnje posebna zahvala podjetju Frelih, s. p., za brezhiben prevoz ter vozniku Janiju, ki je skrbel za našo varnost na poti.
Velika hvala vsem udeležencem pohoda, še posebno vsem tistim, ki ste bili z nami prvič, in vsem mlajšim pohodnikom, ki ste delili trenutke z nami, bili potrpežljivi in delili dobro voljo. Bodite z nami tudi naslednjič ...
Branka Gutnik, foto: Branka Gutnik
20. 5. 2017 - Izvirnost ne pozna meja
Že na Festivalu kave sva z Mitjem obnemela ob ponudbi, ki sta nam jo predstavili Tea in Vesna, ki sta spekli in ročno poslikali medenjake z motivom razglednega stolpa. Sedaj so medenjaki
na Planini in Tea ter Vesna sva celoten izkupiček namenili Planinski koči na Planini. Naš Mitja je na svojem Facebooku zapisal: "Če bi jih kdo rad rezerviral, naj mi sporoči takoj, ker gredo za med."
Na Festivalu kave je Mitja spekel štiristo palačink in marsikdo se je še enkrat vrnil ponje ter prispeval za novo kočo. Zbrali smo 317,27 evra, torej: palačinka na palačinko - nova koča.
20. 5. 2017 - Cveletov pohod
Pričujoče besedilo bo kot zgodba osvetlilo delovanje Lintvernov kot strukture, ki uspešno in zabavno deluje že več desetletij. Zgodbe so dandanes pomembne, brez njih na primer ni uspešnega turizma.
Uspešna zgodba je tudi Bloško jezero, ki je zdaj popolnoma drugačno kot pred leti in turistično zelo zanimivo.
Lintvern Cvičkar je predlagal, naj opišem dogajanje na tradicionalnem Cveletovem pohodu, ki je vsako leto v maju že več let zapored, torej tradicionalen.
Sreča, da se Cvičkar ni odločil in predlagal opisa v verzih, ker je šolsko znanje o jambu, troheju ali laškem enajstercu že popolnoma izpuhtelo. Zanimivo pa je, da Cvičkar poleg vsega vojaškega znanja, ki jih je pridobil v visokih krogih NATO--vih struktur, ni pozabil na prijeme izkušenega šolnika, ki ve, da mora dati učencem tudi domačo nalogo - tako se pridobljeno znanje utrjuje. Ni kaj, naloga mi je bila dodeljena, treba jo je izvesti. Cvičkar meni, da je bolje, da tudi kaj napišem, kot da samo brskam po čebelah. Ima prav!
V nedeljo, 21.maja, so Lintverni v sestavi: Stari, Cvičkar, Špik, Cvele, Padalc, Peter, Špilčk, Bankir, Vezist in Povžar organizirali tradicionalni Cvele-tov pohod na Bloke.
Podvig se je začel ob 7.30 izpred Cankarjevega hrama. Zapletlo se je že tu - manjkal je Lintvern Bankir. Prepričan, da bo obveljala različica pohoda s Travne Gore, je zjutraj veselo grel rjuhe in
čakal, da ga bomo pobrali doma na Logu. Toda
»
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 69
ŠPORT	26 junij 201m69j
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PLANINSKI KOTIČEK
»
načrt je bil spremenjen - zmagala je odločitev, da bomo krenili po Krpanovi poti. Bankir se je nato pozanimal in skoraj točno prihrumel v CH, čeprav je imel na licu še vedno relief blazine, ki jo je grel še pred petimi minutami. To so vrline pravega Lintverna!
Vožnja do Bloškega jezera ni bila posebno vznemirljiva, presenečenje pa je Bloško jezero, ki kaže popolnoma novo podobo. Široko urejeno parkirišče, čudovite zgradbe, leseni pomol nad gladino jezera, leseni medved, ki smuča, in drugi, ki lovi ribe, koča nasproti sonca v najlepšem sijaju - pravi Beverly Hills pa so zgradbe nad jezerom.
Na tem pohodu logistika Lintvernov ni bila pretirano močna; večina Lintvernov se je odločila za večurni pohod po Krpanovi poti. Torej Lint-verni še zelo dobro delujejo in razmišljanja, da bi ekipo pomladili, ne bi padla na plodna tla. Tako ne bi ničesar pridobili (vsi lahko kakovostno držimo luč!). Špic pobje in oddelek FF bi bili razred zase, Lintverni ne bi bili homogena struktura. Še vedno je bolje: Lintverni treh hitrosti, kot pravi Šolnik tudi četrta: Lintverni z reduktorjem in vedno močnejša logistika.
Krenili smo od jezera proti Svetemu Duhu, nato proti Ravniku. To vas so Italijani med drugo svetovno vojno požgali. Takrat je pogorela tudi cerkev, ki je bila obnovljena šele 1984. Nižje v vasi stoji vaški vodnjak iz leta 1892, imenovan B'č. Vasi ga je dal postaviti Auersperg Turjaški v zameno za zemljišča, ki so bila potrebna za novo cesto v Iško. Vodnjak je zelo lep, bistra voda nikoli ne presahne. Iz nje se neprestano dvigajo mehurčki; po Špikovem mnenju jih tam spodaj nekdo skrivnostno proizvaja. Podobna skrivnost, kot je bila za časa Valvazorja Cerkniško jezero, kjer je deloval zmaj, Valvazor pa se je s takimm razmišljanjem proslavil v britanskih znanstvenih krogih. Odraslih zmajev niso nikoli našli (samo človeške ribice).
Za vsak prehojeni kraj je Špik pojasnil znamenitosti, Cvele pa naredil kratek premor.
Obsežni vlažni travniki so nedvomno med najlepšimi v Sloveniji. Špik je poznal ime vsake rožice in nam tako obogatil znanje. Prepričan sem, da bi Vrhnika brez Špika ostala brez novega stolpa, brez nove koče na Planini - njegova delovna vnema je resnično brezmejna. Še sreča, da se je lotil izgradnje planinskih objektov, ne pa izgradnje novih Kemisov. V veliko čast mi je bilo pred leti na Špiku krstiti takega novega Lintverna, zato je bil tudi krst bolj temeljit. Uporabljena vrv je bila dovolj dolga za krepek zamah, kar pa je Špik dostojanstveno prenesel. Njegov rokovnik je tako poln, da velja izjava njegove žene, da on lažje zdrži pod vodo kot pa doma.
Zgodba o Krpanu je na Blokah še kako živa; posebnost, da smo videli klopco, kjer je Krpan prvič doživel mehkobo ženskega oprsja, je na Lintverne naredila globok vtis. (Lintvern Goropekar je nekoč izjavil, da morajo Lintverni na pohod za dva dni s tremi nočitvami, in to ne v dnevih, ko so planinske koče prazne.)
Na poti proti Volčju smo prečkali več manjših
potočkov, ki izvirajo na neprepustni dolomitni podlagi. Posebnosti Bloščice so številni meandri, ki so se oblikovali zato, ker potok teče po neprepustni in skoraj ravni podlagi z zelo majhnim padcem. Tam so Lintverni želeli prečkati Bloščico in preko močvirnatega in mehkega terena doseči Volčje. Kako priti čez most, če ga pa ni?
Lintvern Padal'c je je imel čudovit preblisk: za 'kišto' piva vse Lintverne prenesem preko struge! Ideje ni bila slaba, predstava, kako se Padal'c vdira v mehko strugo Bloščice z zavihanimi hlačami in Bankirjem na plečih, bi bila zelo zanimiva. Še bolj fascinantno bi bilo, če bi se pohoda udeležil tudi B'čar in bi Padal'c preko struge zakoračil z 1/8 tone na plečih. Scenarij se ni uresničil, Cvičkar je našel drugo rešitev: preko polomljenih podrtih borovcev, ki so padli v strugo, smo po kopnem zakoračili na drugo stran. Dal nam je svetel vzgled in v prepričanju, da je na pontonskem mostu, je suh prečkal Bloščico. Sledili so mu preostali Lintverni.
Vezist se je počasi in zadržano lotil prehoda in tudi uspel. Bankir je s previdnostjo in modrostjo bančnega strokovnjaka začel s prečkanjem, čelo se mu je oznojilo, zaganjal se je malo naprej malo nazaj, vedno je stopil na pravo nogo, deblo se je upogibalo in na koncu je ves vzhičen dohitel Lintverne. Mnenje Starega in Petra, da bi bil pohod za Bankirja lahko zahteven, je bilo neutemeljeno! Izjavil je, da je zelo vesel takega razgibavanja, da je pridobil nekaj joulov dodatne energije in bo sedaj še bolj smelo utiral pot preko Barja s svojim štirinožnim prijateljem. (Ta je tudi že v letih, vendar ga nekatere naravne zakonitosti še vedno privlačijo - prilagodil se je svojemu gospodarju.)
V Volčje smo vkorakali kot osvoboditelji v Ljubljano maja 1945. »Hiša nasprot sonca« je bila pola turistov - to je zgodba o uspehu! Natakarica je prinesla pivo v rdeči in zeleni embalaži - pohod je uspel v celoti.
Na začetku Beverly Hillsa je hiša Cveleta in Nuše. Gostiteljičin sprejem je bil čudovit: široka nasmeha Nuše in Joži, ki ji je prišla na pomoč pri pogostitvi Lintvernov. Sledil je aperitiv, nato pa dobrote, ki si jih lahko samo zamisliš. Skrbno integriran okusen ciganski golaž, solate, ki jim ne vem imena, prvovrstna sladica in jagode. Nuša je res prava mojstrica, ni čudno, da se je Cvele drži kot klop! Kulinarika, kot sta jo včasih uprizorila Miro Goričan in pokojni Marjan Čelec na pohodu Vrhnika-Triglav. Bankir je ves vzhičen nad uspehom nazdravljal z gostiteljico Nušo, njun smeh se je razlegal daleč preko jezera, ki se je lesketalo v toplem pomladanskem soncu. Vse je bilo kot v raju. Celo smreka, tam sredi neokrnjene narave, je pokazala začetek medenja. Samo vprašanje časa je, kdaj bo čebelarka Nuša ob Zoranovi podpori tja pripeljala čebele.
Špik nas je kot zadnje pohodnike odpeljal domov. Bankir, vznesen in vzhičen, ter jaz, oson-čen na sprednjem sedežu, sva med vožnjo celo malo zadremala.
Besedilo: Povžar
21. 5. 2017 - Srečanje planincev Notranjske 2017
Člani notranjskih planinskih društev smo se 21. maja 2017 zbrali v Dragomerju. Pod vodstvom vodnikov Planinskega društva Rega smo se podali na krožno pot po okolici Dragomerja.
Prvi počitek smo imeli na Debelem hribu ob znameniti kovinski žabi, naslednji postanek pa je bil na Ferjanki, kjer so nas gostitelji pogostili s sladkimi domačimi dobrotami in pijačo.
Pot smo nadaljevali po gozdni poti ter v zadnjem delu malo po asfaltu do gasilskega doma, kjer so gostitelji pripravili pogostitev in družabno srečanje ob glasbi.
Besedilo in fotografije: Jože Školč
53. pLaninski tabor
KRN 2017
MUO/MSK/OdsekPD

od 1. do 10. avgusta 2017
V VASI KRN
Kaj bomo počeli v letošnjem taboru:
O posteljo bo zamenjala spalka, sobo platneni šotor,
telefon pa razigrano druženje in petje ob ognju, O osvajali bomo nove vrhove in planine, O pridobivali nova planinska znanja, O plezali in spoznavali naravo pod Krnom, O večere preživljali ob tabornem ognju, spoznali nove planinske prijatelje.
Planinski tabor je namenjen mladim od 3. razreda dalje, ki imajo radi naravo in gore, jih med spancem pod spalko mravlja ne moti in razveseli piš vetra na gorski poti.		
		
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 70
ŠPORT	26 junij 2017i 70^
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PLANINSKI KOTIČEK
20.000,00 in 40.863,00 € ?
Od zadnjega javljanja sta se nam, med drugim, pripetili tudi dve zadevi, ki sta nam dali dodatna krila. Najprej smo prejeli Sklep javnega razpisa za izbor predlogov za sofinanciranje obnove planinskih domov v letu 2017, ki ga je razpisala Občina Vrhnika, in po njem so nam bila odobrena iz občinskega proračuna za leto 2017 sredstva v višini 20. 000,00 evrov. Kot potrditev naše pravilne odločitve, da se lotimo izgradnje Planinske koče na Planini, in ob odlično pripravljeni dokumentaciji za identifikacijo investicijskega projekta je Fundacija za šport na podlagi javnega razpisa za financiranje gradnje športnih objektov v letih 2017, 2018 in 2019 izdala našemu društvu odločbo za prijavljeni program Planinska koča na Planini nad Vrhniko na področju gradnje športnih objektov, s katero nam je dodelila sredstva v višini 40.863,00 evrov, in sicer od tega za leto 2017 17.053,00 evrov, za leto 2018 11,604,00 evrov in za leto 2019 12.206,00 evrov. Seveda moramo počakati na ustrezne pogodbe, ki jih bomo podpisali z navedenima inštitucijama, zato navedena sredstva še niso vključena v spodnje stanje sredstev.
Tudi s temi sredstvi celotna investicija še ni poravnana in zelo bodo dobrodošla sredstva naših podpornikov, saj sedaj že lahko vidijo rezultate. Organizirali bomo predavanja, srečanja, akcije, izdajo koledarja za leto 2018, vse z namenom, da do konca leta zagotovimo manjkajoča sredstva. Zato pričakujemo skorajšnji odziv vseh, ki nas nameravajo podpreti v tej investiciji.
Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje:
0
Sponzor 2
fcBRUS
IÍ1V IH'1.1 ■ /id] i Iri
Sponzor 2
Vi11 H*t r*t J-Hi

Donator 3
LUKA NOVAK
Donator 3
mm
Drugi donatorji
Drugi donatorji
Od 17. maja do vključno 13. junija 2017 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam:
anonimni darovalci, Bergant - družina, Celar Irena, Dolenšek - družina, Festival kave - skrinjica, Frkal - družina, Gostiša Darko in Nataša, Karlatec - družina, Kesič R. in M., Kostanjevec Dragica in Milan, Kovač Lana, Kovač Tea, Miholač Gaja, N. S. Andraž, Prebil Lana, Saje Sašo in Rozi, Tomažin Vesna, Volk Dušan in Zalar Bizjak Sonja.
In kje smo s sredstvi 13. junija 2017?
Podlaga	Znesek v €	%
Zavetišče - prostovoljni prispevki	17.018,63	5,32
Sedež PD - prostovoljni prispevki	9.870,65	3,08
TIC - prostovoljni prispevki	4.621,84	1,44
TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki	4.695,00	1,47
Donacije (storitev) - fizične osebe	1.320,65	0,41
Donacije (prispevki) - pravne osebe	20.721,65	6,48
Donacije (storitev) - pravne osebe	8.809,82	2,75
Sponzorstvo - prispevki	36.500,00	11,41
Sponzorstvo - storitev	167.156,36	52,24
Občina Vrhnika	20.150,00	6,30
Koledarji - prostovoljni prispevki	29.100,05	9,09
SKUPAJ	319.964,65	100,00
Skupaj gotovina	142.677,82	44,59
Skupaj storitev	177.286,83	55,41
Prostovoljne prispevke sprejemamo na:
sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00,
Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in
na transakcijski račun društva pri NLB d. d.:
SI56 0202 7001 1453 281
Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733
Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika
Kaj trenutno delamo?
1960 rv
Za projektante, izvajalce gradbenih in obrtniških del, dobavitelje opreme in člane Gospodarskega odseka ne bo počitnic, prepričani smo, da bomo do naslednjega javljanja med drugim tudi izpeljali projekt, imenovan Zaplana - do koče bomo pripeljali vodo, elektriko in optiko.
Planinsko društvo
Vrhnika
Gospodarski odsek
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 71
GtZSOVis	26 jnij 20]7W7ii
^yw^l^J	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
...................... MALI OGLASI ......................
Storitve
Če imate poln urnik in
vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502.
Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179.
Katering za dogodke kot
so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk.
Nudim strokovno pomoč
pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si.
Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489.
Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179.
Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859. Starejšim osebam nudim vso oskrbo na domu, tudi nepo-kretnim. Ozdravim levkemijo, sladkorno bolezen, nekatere vrste raka. Preprečim osteopo-rozo. Zeliščar, 031 006 155.
Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. : 041 792 742
Wasoasopis
Iščete Naš časopis v elektronski obliki?
Najdete ga na
www.zavod-cankar.si
Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti.
Haščasopis
Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni.
Samskim pomagamo najti novo ljubezen - življenjskega partnerja. Organiziramo zmenke z ujemanjem - ena na ena, izlete ter butične spoznavne dogodke za samske. Več informacij lahko dobite na gsm: 041 564 939, www. planetzmenkov.si & planetz-menkov@gmail.com.
Poučujem klavir in električne klaviature. Ponujam možnost učenja pri meni na Vrhniki ali pri vas doma. Več informacij: 041 878 661.
Sem družinska mediator-
ka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661
Računovodske in knjigovodske storitve, davčno in poslovno svetovanje, stalno izobraževanje ter oseben pristop. Nudimo zanesljivost, konkurenčno ceno, strokovnost s 25-letnimi izkušnjami za normirane in dejanske s.p., za gospodarske družbe. Dacar računovodenje, Sonja Dacar, s. p., Pavkarjeva pot 22, 1360 Vrhnika, 41 387 523, sonja.dacar@gmail.com
Nepremičnine, gradnja
Prodam zazidljivo parcelo
v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti doparcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750.
Poceni prodam PVC okna,
1 kom - 180 x 140 cm, 2 kom - 80 x 140 cm. Tel.: 031 627 959
Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428.
Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v
izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499.
V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666.
Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870.
V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636.
Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544.
Zamenjamo lastniško dvosobno stanovanje, 62 m2, letnik 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za cca 45 m2 veliko v pritličju ali z dvigalom v centru Vrhnike. Tel: 051 355 143.
Prodam 2 nova ALU okna, 90
x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421.
Na Lukovici prodam zazidljivo parcelo velikosti 550 m2; sončna lega, dostop asfalt, ob parceli voda, elektrika in drugi komunalni priključki. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na št.: 030 931 750.
Na Vrhniki menjamo prijetno svetlo stanovanje, 40 m2, v
neposredni bližini trgovin (Spar, Hofer, Lidl) in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v tretjem nadstropju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega pa dnevni prostor, kuhinjo, prostorno kopalnico, spalnico, klet in manjšo shrambo. Iščemo zamenjavo za večje stanovanje na Vrhniki ali na relaciji Vrhnika-Ljubljana z našim doplačilom. Ponudbe na GSM: 041 359 863.
Sem iz mariborske regije in zaradi iskanja zaposlitve v Domu Upokojencev iščem enostavno sobico ali vsaj mesto, kjer bi lahko prenočila. Delo je za določen čas, dvanajst mesecev. Če bi bila kakšna starejša oseba, lahko v prostem času ponudim tudi pomoč na domu. Marija Kopljar, Maribor, 051 773 869.
Prodam 563 m2 veliko zazidljivo parcelo v Mali
Ligojni. Čudovita, sončna lega ob robu zelenega pasu z lepim razgledom in na mirni lokaciji. Pokličite na številko: 041 223
942.
Prodam stanovanje v centru Vrhnike, 54 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 7556 148.
Kmetijo Kisovnik na Vrz-dencu prodam: 15 ha, 25 let
biološkodinamično negovana rodovitna zemlja, oblikovana pokrajina z ribniki. Samoo-skrbno zasnovana s poljščinami, vrtninami, sadjem in živalmi. Tel.: Meta Vrhunc, tel. 031 577 942.
Turizem
Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455.
Terme Čatež - oddam hišico.
Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070.
Kmetijstvo
Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99.
Na hribovski ekološki kmetiji vam nudimo kokošja jajca.
Mogoča dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 543 (Marija).
Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858.
Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922.
Motokultivator, koso, mul-čar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130).
Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602.
Iščem primeren travnik
za postavitev čebeljih panjev. Dostopno z osebnim avtomobilom. Lokacija okolica Drago-merja ter relacija Dobrova-Pol-hov Gradec. Sporočite na gsm: 040/470-222, Matjaž
Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali olupljeno. 031 683 050.
Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941
Ugodno prodam konzolni cirkular za drva. Cirkular ima kovinsko konstrukcijo in je kakovostne domače izdelave. Poganja ga tri fazni 3 KW elektromotor. Premer (vidia) lista je 400 mm. Za ogled pokličite 031 286 588.
Prodam dve telici simen-
talki, odstavljeni; 200 kg in 170 kg. Okolica Vrhnike. Tel.: 031 852 871.
Prodam hlevski gnoj.
041321602.
Zaradi selitve podarim mačka - samca, bele barve, rodovnik ragdoll - s
papirji, star šest let, steriliziran. Zraven dam še praskal-nik. Informacije: 031 342 212.
Prodam obračalnik-
zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393.
V okolici Vrhnike iščem primerno lokacijo za postavitev čebeljnaka. Interesenti me, prosim, pokličite na tel. št.: 040 744 501.
Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18.
Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014.
Prodam 2 m3 suhih desk
(colarice) in 2 cm3 suhega žaganega lesa (tramovi, špi-rovci). TEL: 041 407 545.
Starine
Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351.
Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996
225.
Prodam kamnit portal vrat
in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552.
Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika).
Svete podobice (stare pild-ke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in molitveniki; zakaj
so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili / romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec.
Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg
nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika.
Ostalo
Imam več ženskih oblačil,
lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18.
Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280
Prodam kvačkane prtičke iz
belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994.
Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648.
Prodam tri starejše lestence
(lustre) in starejši kotel za žga-njekuho. Tel.: 031 627 959.
Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031550914
Prodam glasbeni stolp
»Sharp« (radio, kasete, CD) z zvočniki. Cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212.
Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visokotoncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednje-tonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575.
Zaradi zaprtja obrti prodajam lepo ohranjene delovne in pisalne mize, stole, omare, skladiščno omaro s tridesetimi predali za droben material, stenske predalčnike z elektronskimi komponentami, stekleno vitrino s kovinskim ogrodjem, osciloskop in še kaj. Mogoč ogled po predhodnem dogovoru na telefonsko številko: 041 619 322 (Vrhnika).
Prodam tovorno prikolico
TPV Brežice, dobro ohranjeno, neregistrirano, z izjavo o ustreznosti. Dolžina: 4,76 m, širina 1,96 m, višina 0,89 m. Nosilnost 390 kg. Največja dovoljena masa 750 kg. Cena: 500 evrov. Telefon: 01 7549 473 (Gabrovšek, Horjul).
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 72
Uaščasopis
OGLAS
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Prodam volneno preprogo,
2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473.
Prodam invalidski voziček
in starejši šivalni stroj v omarici. Cena po dogovoru. Tel.: 041 749 263.
Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22.
Motorji, avtomobili
Prodam moped Ciao, generalno obnovljen, bordo rdeče barve. Tel.: 041 619 322.
»Delo«
Zaposlimo samostojnega mizarja.
Info na 041-635-910.
Zaposlimo dekle za delo v strežbi v Horjulu. Tel.: 041 537 844.
»Inštrukcije«
Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z
RAČUNOVODSTVO
BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p.
Računovodske storitve Davčno svetovanje
QvkcuT>
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika
GSM: 041/801-801
E-mail: bostjan500S@yahoo.com
dvajsetletnimi izkušnjami, in-štruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net
Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179
Inštruiram matematiko za
osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842.
Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska.
Inšturiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; mogoče tudi za vse od drugod.Tel. št.: 031/350-076.

Rode Miro s.p.
Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika
GSM: 041/684-091
www.parketarstvo-rode.si
polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog
Jesenovec Janez s.p.
□nenovgnič 2B, 1360 Vrhnika, GSM: 041 538 738
www.vodjan.com
STROJNE INSTALACIJE:
vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke
POSODOBITE SVOJO KURILNICO
trenutno naiceneše ogrevanje
^	w	i
Zavod Ivano Cankarja Vrhnika TIC Vrhnika, Tržaška cesha 9
uuuuuu.visihvrhniko.si
GRADBENA DELAIN IZKOPI
• Razni izkopi • Traktorskiprevozi
•	Adaptacije - novogradnje
•	Fasade • Urejanje dvorišč
• Raznih škarp
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 041 742 018

NEDELJE V JULIJU ob 21.00
2. 7. Gimme Danger 9. 7. Jaz, Daniel Blake 16. 7. Dan osvoboditve 23. 7. Kapitan Fantastični "30. 7. Aferim!
^ www.kino-vrhnika.si
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 73
Uaščasopis
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
9
A

Avtohisa Seliškar d.o.o. Akcija v mesecu juniju in juiiju
Polnjenje klimatske naprave samo 29,90€
Avtahi&a 5eLi škar ¿.o. a. IOC Za po Lj e </2A Lagat«: - Servis vozil 01 /7502 253 070/720 33G CpTfio£Fl
4 MESECE AKCIJO
samo za vas!
pri storitvah nad
-15%* -10%* 500 EUR
™ ^^^ " w	™ ^^^ " w ■ nci\in\/MA n idhcitduic
za vozila mlajša od 3 let!
za vozila mlajša od 5 let!
OSNOVNA EUROSERVIS ASISTENCA za osebna vozila
GRATIS!
Od 15. maja do 15. septembra 2017!
Popusti veljajo za rezervne dele in storitve. Ne veljajo pa za originalne rezervne dele, pnevmatike, platišča in storitve kooperantov
jL
* Popusti se med seboj ne seštevajo.
¿tmm

y
Zvonovi zvonijo, premilopojo...
ZAHVALA
K Bogu v večno veselje je odšla
MAJDA
VRHOVEC
po domače Ambruževa Majda iz Podlipe (1933-2017)
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter izrečeno in pisno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Jaksetiču za lep pogrebni obred. Prisrčna hvala Cerkvenemu pevskemu zboru pod Gašperjevim vodstvom za ubrano petje. Hvala
pogrebcem, lučarici in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov Vrhnika za skrbno nego in pomoč, da se je Majda pri njih dobro počutila, in hvala za pisno sožalje, ki nam veliko pomeni. Hvala tudi vsem, ki ste Majdo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči sestri Mici in Rozka z družinama in drugo sorodstvo Podlipa, maj 2017
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila in k večnemu počitku odšla naša draga mama
TEREZIJA VERBIČ,
roj. Nagode (Malnarjeva Rezi s Stare Vrhnike) 12. 10. 1928 - 13. 5. 2017
Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Jasni Krmec Kupljen, zdravstvenemu osebju ZD Vrhnika, urgentni in patronažni službi. Posebna zahvala duhovnemu pomočniku Francu Hočevarju za obiske in duhovno podporo, ki ste jo nudili naši mami. Hvala gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Draga mama, počivaj v miru. Hvala ti.
Mož Jernej, hčerke: Marinka, Vida, Zinka in Helena z družinami
Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek
IVAN MELE
2. 12. 1930 - 13. 5. 2017
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi očeta, tasta in dedka se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pa tudi drugim, ki ste ga poznali, za vzpodbudne želje in besede v težkih trenutkih njegovega slovesa od nas. Iskreno se zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanc Drašler in g. dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav tako se zahvaljujemo ga. Mariji Kupec za poslovilne besede, ki si jih je pokojni zaslužil s svojimi dejanji, Kvartetu Grm ter Pogrebni službi Vrhovec. Vsem se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v toplem in trajnem spominu z željo, da bo njegova karizma razsvetljevala in usmerjala življenjsko pot nam domačim in vsem, ki jih je imel rad.
Žalujoči: sin Janko z Lijano, sin Franko z ženo Šarloto in sin Vojko z ženo Darjo ter vnuki Tilen, Lina in Jan
Vrhnika, Ljubljana, maj 2017
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 74
MČOSOpiS	ZAHVALE IN OGLASI	^ ^	O
POGREBNE STORITVE VRHOVEC
DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA
C» 01/755 14 37 041 637 617
24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617
fUHMNIiO
KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING
os i 66 22 i i
Spremljajte nas na
facebooku
in portalih www.mojaobcina.si
KAMNOS
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE 03R03B
-	NAGR03NI SPOMENIKI
Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
Lavanda
pogrebne storitve
MARJAN ZVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL
041 747 646 dosegljivi 24 UR
www.usluge-lavanda.si
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanj bo večno ostal.
RAJKO BIKAR
(29. 9. 1948 - 20.6.2017)
Od njega smo se poslovili v ponedeljek 26. junija na pokopališču na
Vsi njegovi
Vrhnika, junij 2017
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.
INKA PITTERLE
(20. 9. 1948 - 29. 5. 2017)
Vsi njeni
Stara Vrhnika, Amsterdam, junij 2017
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanj bo večno ostal.
ZAHVALA
V 87. letu se je tiho poslovil naš mož, oče, stari oče in pradedek
TOMAŽ GABROVŠEK
(1930-2017)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi g. župniku Janezu Smrekarju za lep pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njegovi
Horjul, maj 2017
Srce tvoje je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 82. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, babi in prababica
v v
FRANČIŠKA TELBAN
29. 1. 1936 - 22. 5. 2017
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, tolažilne besede in da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Prav tako se zahvaljujemo pevcem, trobentaču in župniku g. Šilarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta za pomoč in organizacijo pogreba.
Vsi njeni
Breg pri Borovnici
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustil
IVAN KRŠMANEC
po domače Tinetov Ivan (16. 9. 1930 - 2. 6. 2017).
Zahvaljujemo se prijateljem, sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zdenka z družino
Dragomer, 2017
ZAHVALA
v 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽEF BAGAR
z Vrhnike (1941-2017)
Od njega smo se poslovili 16. junija 2017 na Vrhniki v krogu družine in prijateljev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi domači
Srce je omagalo,
dih je zastal, a spomin nanjo bo večno ostal.
ZAHVALA
po hudi bolezni nas je v 66. letu za vedno zapustila
FANI ŽITKO,
roj. Jereb
Od nje smo se poslovili 19. 5. 2017 na pokopališču v Borovnici. Hvala vsakemu, ki je karkoli dobrega storil zanjo, ji namenil toplo besedo ali samo topel pogled. Hvala vsem, ki ste se prišli posloviti od nje, darovali denar, cvetje in sveče.
Vsi njeni.
Dol pri Borovnici, junij 2017
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 69. letu starosti po dolgi bolezni zapustil naš dragi
BORO VIDAKOVIC
Od njega smo se polovili 27. maja 2017 na pokopališču v Gomilicah v krogu družine in prijateljev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
»Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite...«
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni se je v 51. letu starosti od nas poslovil
JANEZ KOZINA
z Brezja pri Dobrovi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče ter darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen obred, PGD Brezje za izrečene besede slovesa in podjetju Lavanda za brezhibno organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 75
Haščasopis
RAZVEDRILO
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Nagradna križanka
S U D O K U
tUIili
v r lll^

KRIŽANKA 6 - 17
SLOVASKO MADŽARSKI PRITOK DONAVF_
NORO , NFUMNO
OČESNA SARENICA
ŽENSKA ,KI DOLOČA VREDNOST
PREBIVALEC GL. MFSTA GRČIJE
VŽIGALICA
IZVAJA VESELOIGRO S PETJEM
Navodila za igranje:
Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja.
NEOB -DELANE NJIVE
	1		6		8			
						4	6	1
	3	4			7			
				1				
		1	9	6			5	
	7						9	
9					1	3		
1				9		5		
				5	2	7		9
7	1	3	9	2				
	9		1		4	8	3	2
	8				3			
		9	7			1		5
	3	2	5		6			7
			4		1		8	3
3			2	1	5		7	9
	2	5			7	3		6
	7		3	6				
Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Argonavti prihajajo«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Knjigo »Najlepše antične pripovedke« bo po pošti prejel Andrej Korenčan iz Horjula, praktični nagradi pa Janez Remškar iz Loga in Vera Serini z Verda. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. avgusta na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika.
PRIIMEK IN IME:
TOČEN NASLOV:
TELEFON:
Reši me!
-X
L3
5
L0
L8
3
Garsonjera v centru Ljubljane
Blondinko na domu obišče gradbinec. Od stropa do tal premeri njeno malo garsonjero, dvakrat dobro premisli, nato pa začudeno vpraša:
»Zakaj točno želite trikrat pregraditi ta mali prostor!?« Blondinka mu ponosno odgovori: »Ker se želim pohvaliti s trisobnim stanovanjem v središču Ljubljane!«
Dvojčka
Voznik pozno zvečer ob cesti zagleda zanimiva moška, zato se
ustavi ob njiju, odpre okno ter vpraša:
»A vidva sta dvojčka?«
»Prosim?«
»Ja, k vaju je mamica tko lepo oblekla: iste hlače, jakna, kapa ...«
»Gospod, vozniško in prometno prosim.«
Želja na smrtni postelji
Mož na smrtni postelji, zraven žena, ki neutolažljivo joka.
»Draga«, pravi mož z oslabelim glasom: »Mi boš izpolnila zadnjo željo?«
Zena: »Bom dragi, povej.«
Mož nadaljuje s šibkim glasom: »Šest mesecev po moji smrti se poroči s sosedovim Janezom!«
Zena mu začudeno odgovori: »Ampak dragi, saj ga sovražiš.«
Mož komaj slišno: »Prav zato!«
Miška
Dva zagrizena računalničarja se pogovarjata, pa vpraša eden:
»Zakaj smo računalniški programerji v veliki večini moški?« »Ne vem.«
»Ker se ženske bojijo miši.«
Izostanek od pouka
Učiteljica se obregne ob Janezka: »Janezek, včeraj si spet manjkal v šoli. Kaj se dogaja?« »Babica je zbolela.« »Vsakič, ko manjkaš v šoli, je tvoja babica bolna. Ne verjamem ti!«
»Veste učiteljica, tudi pri nas doma sumimo, da babica le igra.«
Naščasopis
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073
NAS CASOPIS 450/26. 6. 2017 CM K 76
Haščasopis
OGLAS
26. junij 2017
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
KMALU OPTIKA
TUDI PRI VAS DOMA
Odlična televizija, hiter internet in napredna telefonija
Preverite ponudbo paketov Modri in TopTrio.
TelekomSIovenije I JiliLIIU J J)ll JriilillMIJ J
hjidj-.Lk r -i ■ ¡o
E±] '
VM M %

P-= ■ H Kg*** VEJ iT ■ ' *
fi

Paketa Modri vam na enem mestu prinašata:
•	televizijo z več kot 235 programi,
•	brezskrbno mobilno telefonijo z
možnostjo priklopa od 1 do 3 dodatnih številk,
•	internet s hitrostjo do 100 Mb/s,
•	brezskrbno fiksno telefonijo.
Paketi TopTrio pa vključujejo:
•	televizijo z različnimi programskimi shemami,
•	hiter in zanesljiv internet,
•	fiksno telefonijo z vključenimi minutami za klice v vsa slovenska fiksna omrežja.
Dodatne informacije:
meg(a)phone
TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net
SE VEC
^unifl @D3GO

Molek.si d.o.o., Vrtnarija 3, Vrhnika, TEL: 070 26 44 44
J
|o * V \
12 C
ZA NAROČNIKE FIKSNIH STORITEV

[Za pakete skupine VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEB ki vsebujejo pravila primerne uporabe in med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v Sloveniji določajo znizlnje hitrosti na največ 64 ' kbps. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke ali v tujino ali pošiljanja sporočil S MS/M MS v donatorske ali komercialne namene. V paketu vključene storitve, ki so na voljo za upora bo»v Sloveniji, so na voljo tudi v gostovanju v drugih državah EU/EEA v skladu s Politiko ffcštene uporabe (PPU) storitev v gostovanju v EU družbe Telemach, pri čemer se enote za storitve izven paketa, storitve, ki se obračunavajo po porabi ali nad količinsko omejitvijo prenosa podatkov v EU/EEA, zaračunajo po Ceniku storitev v gostovanju v EU. Vključen prenos podatka»/ v ZDA velja v omrežju operaterja ali operaterjev, navedenih v vsakokratnem seznamu partnerskih operaterjev na www.telemach.si. UNIFI in UNIFI TRAVEL sta storitvi pakete*/ družine VEČ, ki omogočata brezžični dostop do interneta prek brezžičnih dostopnih točk UNIFI in UNIFI TRAVEL v več kot 120 državah sveta. D3GO omogoča spremljanje izbranih televizijskih programov na ustreznih mobilnih terminalih. Mesečna naročnina za naročniške pakete skupine VEČ za naročnike Telemachovih fiksnih storitev je mesečna naročnina z upoštevanim popustom, ki od sklenitve ustreznega dogovora za popust z vezavo 24 mesecev velja za naročnike fiksnih storitev Telemacha in največ 4 naročnike pakete*/ skupine VEČ. Cena priključnine je 12 EUR, cena spremembe naročniškega paketa je 19,90 EUR. Slike so simbolične. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene vključujejo DDV. Pred nakupom in sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 080 22 88.
telemach mob.