Številka 34 Uubliana dne 23. avgusta 1939 Leto XXI Znalo naših dni Ne Ie pri nas v Sloveniji, ampak še marsikje po svetu vlada dandanes silna zmeda pojmov, ki je tako velika in splošna, da je prav značilna za naš čas. Razna gesla \švigajo v svet kakor žareče plamenice, ako pa si jih človek pobliže ogleda, so pogosto le vešče, ki begajo svet in ga pehajo vse globlje in globlje v močvirje odvisnosti, sovraštva in zablod. Ni naš namen, da bi pretehtali in oce-ftiili vsa ta gesla, vse puhle in zmotne fraze, \za katerimi danes ljudje slepo drve v svojo lastno pogubo, ampak želimo osvetliti le nekaj zmot, ki strašijo tudi po slovenski izemlji. Leviearstvo Najbolj priljubljena in najbolj vsakdanja fraza je danes tista o levičarstvu pod lažnimi imeni, ki so dovolj znana in jih tu ne bomo ponavljali. Zanimivo in naravnost usodno pa je dejstvo, da se to geslo — oziroma ta gesla strahovito zlorabljajo. Na eni strani jih zlorabljajo izgubljeni ljudje, raznoteri in raznoliki iztirjenci, ki jih je življenje kakor koli opeharilo in strlo, največkrat po njih lastni krivdi. O armadah teh ljudi, ki nikakor niso posebnost naših krajev in razmer, ampak jih poznajo tudi drugod po svetu, često razpravlja najtesnejši svetovni tisk. Z vprašanjem njih rešitve se drugod pečajo znanstveniki in sociologi, politiki in državniki pa tudi dušni pastirji raznih veroizpovedi. Saj so ti ljudje Huda rana na telesu človeške družbe, rana, ki kuži in zastruplja vso svojo okolico. V resnici so to ljudje, ki so popolnoma omagali v divjem boju za bori košček kruha. So telesno izčrpani in duševno tako strti, da so dostopni za vsako podlost in sposobni sleherne nizkotnosti. Iz njih vrst izvirajo zločinci in izprijenci, v nekoliko višjih plasteh pa zlasti priganjači in izivači, vohuni in vohunčki, ki jih razne struje izrabljajo v svoje nečedne namene. Medtem ko marsikje skušajo to rano ozdraviti s korenitimi socialnimi reformami in uredbami, z raznimi ustanovami in ukrepi, ki naj olajšajo življenjski položaj teh nesrečnih množic, jih drugje spet slepo tlačijo v ječe ali jih izganjajo v daljne in nezdrave kraje. V takih sistemih gospodujoči mednje mešajo svoje idejne in načelne nasprotnike ter vse skupaj označujejo kot nevarne levičarje. Pogrešnost in neupravičenost takega ravnanja leži na dlani. Človek, ki je na prodaj za kos kruha, nima in ne more imeti nič skupnega z idejnim borcem, ki je pripravljen dati za svojo idejo vse in tudi svoje življenje. Nesmiselni očitki V zvezi s tem je treba naglasiti, da se tudi v naših domačih razmerah obilo greši in da često padajo na čisto nedolžne ljudi sicer težki, a hkrati prav nesmiselni očitki. Vse, kar komu ne gre prav v račun, se proglaša za temno, levičarsko in izkoreninjeno. S temi očitki pa prav gotovo ni nikomur ustreženo, ker samo vsi pomagajo večati zmedo, o kateri smo že ponovno govorili. Vzemimo samo popravo krivic glede lastništva zemlje! Kdo more s čisto vestjo trditi, da je to kaj rovarskega ali temnega? Nasprotno! S takimi ukrepi in njih dosledno izvedbo bi samo potrdili, da smo res narodni in ljudski, da hočemo dati zadoščenje tistim, ki so na slovenski zemlji rod za rodom garali in trpeli ter zanjo krvaveli. Kaj je bolj pošteno in prav? Da te ljudi tako nagradimo za njih ljubezen do grude in naroda — ali pa, da še naprej pustimo v veljavi krivične privilegije tujemu življu v škodo lastnih ljudi, lastnih krvnih bratov? Odgovor na to vprašanje je lahko samo eden. In ker je lahko samo eden, tudi nikogar ne morejo zadeti očitki, ki v napačnem umevanju in neopravičenih podmenah lete križem. Prav nasprotno je res! Ljudje, ki se potegujejo za pravično razdelitev zemlje, struje, ki to prizadevanje podpirajo, so v najglobljem in najlepšem pomenu narodne in človečanske brez ozira na to, kako jim je uradno ime. PogSavie zase je krik o izkoreninjencih in o odtujevanju od naroda. Dolga vrsta društev deluje med našim narodom. Mnogim izmed njih je treba priznati, da so globoko zakoreninjena v narod in da v res idealni meri vrše svoje poslan- stvo, čeprav bi jih nekateri radi naslikali kot same črne vrage. Ako jih pregledujemo, nam kakor zve-zde zažare imena: Sokol, Zveza kmetskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev, gasilska društva, številna delavska kulturna in socialna društva itd., ki z vso požrtvovalnostjo delujejo med narodom in pomagajo delovnemu življu, kmetu in delavcu, uradniku in tudi malemu trgovcu do pro-svetijenosti ter mu s tem olajšujejo življenjsko borbo. Da bi bili to izkoreninjenci? Kdo more kaj takega reči, ako pregleda sijajne, res dostojanstvene in veličastne prireditve vseh naštetih društev širom Slovenije? Saj od veselja zaigra srce človeku, ko vidi, v kakšni slogi delujejo kmetski fant, sokolski delavec, trpin iz tovarne ali rudnika, skromni obrtnik in uradnik, ki kljub vsem težavam skuša tudi zunaj urada pokazati celega moža. Veličastne manifestacije Sokola, Društev kmetskih fantov in deklet ter vseh spredaj naštetih društev so naravnost prazniki našega podeželja in delavskih središč. Pri tem nam ni važna niti številčna udeležba — čeprav iz časopisnih poročil in lastnega opazovanja vemo, da je prepričevalno zmagovita — ampak nam je važno navdušenje, ki ga vsi ti nesebični in požrtvovalni pionirji vzbujajo med narodom. Številni sokolski domovi, gasilski domovi pa v zadnjem času tudi domovi še primeroma mladih Društev kmetskih fantov in deklet nam pričajo, da je vse to globoko narodno in ljudsko delo. Tega bi ne mogel s tolikim uspehom opraviti noben posameznik in nobena izkoreninjena skupina, ampak ga lahko po svojih najboljših in najbolj izbranih vrši samo genij vsega naroda. To je resnica, ki je ni mogoče zabrisati z nobenim zavijanjem. Na to resnico smo ponosni in smo je tudi iskreno veseli. Kam tonemo in padamo? Zadnji čas se pri nas usodno množi število zločinov. Dnevno časopisje je dan za dnem polno poročil o ropih, tatvinah, umorih in ubojih, o požigih, posilstvah, o poneverbah in samomorih ter sploh o pojavih, ki morajo vsakega količkaj resnega in poštenega človeka navdati s skrbjo. Nekateri pripisujejo te pojave v veliki meri alkoholizmu. Nepristranska statistika o tem, koliko pride v Sloveniji na osebo in telo alkoholnih pijač, ki so jo nedavno objavile »Slovenske gorice«, pa nam pove, da Slovenci v tem pogledu nikakor ne prednjačimo. Na splošno se namreč v državi popije povprečno več alkoholnih pijač kakor pri nas, po mnogih drugih državah pa še sorazmerno veliko več kakor v Jugoslaviji. Očitek o pijanstvu torej ne drži popolnoma, čeprav nočemo trditi, da bi ne veljal za nekatere predele, kjer ga pa zopet pojasnjujejo čisto posebne in skrajno neugodne gospodarske in socialne razmere. Treba je torej iskati drugih vzrokov, med katerimi se često našteva tudi splošna razrva* nost sedanje družbe kot posledica neugodnih in nestalnih socialnih razmer. Gotovo prihaja pri presoji uvodoma omenjenih žalostnih pojavov tudi ta moment deloma v poštev, vendar samo deloma. Najgloblji in poglavitni vzrok moralne pw pasti se nam vsekakor zdi pogrešna in napačna vzgoja širokih ljudskih plasti. Naš človek je bil dolga desetletja vzgajan v občutku odvisnosti in podrejenosti. Zato mu manjka zavest lastne odgovornosti, zavest, da za yse svoje dejanje in nehanje odgovarja sam. Ta napačna, v samih osnovah zgrešena vzgoja je kriva veliki meri gorja, ki nas tepe. Zato bi morali zasebniki in javnoet, zlasti pa vse oblasti temeljito podpirati idealno prizadevanje naših kulturnih društev, ki skušajo zajeziti vele-tok pogube in propasti. Mladina na vasi Mogočen praznik kmetske mladine v Ivanovem selu V okolici Daruvarja živijo bratje Cehi, ki imajo Kmetsko mladinsko organizacijo kakor mi Slovenci. V torek, dne 15. avgusta so proslavili Bvoj vsakoletni praznik žetve, ki je pokazal, da tudi v tem delu naše lepe domovine kmetska mladina orje brazdo prosvete z vso silo in dviga moč našega naroda. Bratje Cehi dajejo lep zgled bratom Hrvatom in Srbom, ki še podobnih organizacij nimajo, ki pa edina danes lahko dvigne izobrazbo vasi. V Ivanovem selu, kamor so se Cehi priselili pred 150timi leti, se je kljub dežju formirala veličastna povorka, ki jo je gledalo okrog tri tisoč ljudi. V povorki so bile zastopane najrazličnejše skupine iz narodnega življenja, razna kmetska dela, simbolična skupina »zmaga Slovanov«, moderno tlačanstvo, žetev itd. Na čelu so jahali fantje v živopisanih narodnih nošah, nato pa nepregledna vrsta narodnih noš. Pred slavnostno tribuno, kjer so se zbrali funkcijo-narji »Sdruženi venkovskeho dorosta«, zastopniki Hrvatov in Srbov, Slovence pa je zastopal tajnik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Nemec in načelnica Zvezinega ženskega odseka tov. Pavla Potočnikova. Na manifestacijskem zborovanju so nastopili predsednik Sdruženija venkovskeho dorostu tov. Kari Herot, agilni javni delavec Avgust Mžik, v imenu Slovencev pa je govoril tov. Ivan Nemec. Vsi govorniki so želi toplo pritrjevanje, zlasti topli vzkliki pa so padali Slovencem. Takoj za mladinskim zborovanjem je sledilo narodno rajanje. Nastopila so brhka dekleta in zastavni fantje v narodnih nošah in izvajali Češko besedo, Moravsko besedo, Šlesko besedo in Narodni ples. Zivopisne barve narodnih noš so se prelivale v brhko mladost deklet in fantov, da je človeku kar srce zaigralo. Po končanem programu je spregovoril Še župan Ivanovega sela tov. Nehvil, ki je povdaril, da že češko ljudstvo živi na teh tleh 150 let in da hoče zvesto in iskreno služiti mogočni Jugoslaviji. S svojo narodno kulturo hoče naša mladina ohraniti svoje vrednote, ki naj vedno in povsod služijo samo velikemu cilju, dvigu naše skupne domovine. Nato je sledila narodna veselica na prostem; kmalu je bilo slišati pesem vseh bratov, vmes pa se je veselo dvignila naša slovenska: Delaj, delaj, dekle pušeljc in Regiment po cesti gre. Drugi dan sta zastopnika Zveze kmetskih fantov in deklet obiskala sosedne vasi: Konča-nico, Velike Zdence, Grubišino polje itd. Ogledala sta si zadružne naprave in naše kmetsko-mladinske organizacije, ki so pokazale delavnost Cehov in njihove organizatorične sposobnosti. Mladim kmetsko-mladinskim pokretašem iz Daruvarja želimo najlepši razmah za procvit naše velike domovine. Fantfe na zelenem travniku Zeleni lepaki so naznanili, da priredi Društvo kmetskih fantov in deklet, dne 13. avgusta t. 1. tekmo koscev s kmetsko-mladinskim zborovanjem. In res. Kmalu popoldan se je pričela zbirati množica delovnega ljudstva pred hišo g. Lobeta kjer je stal slavolok, okrašen z zelenjem in vencem iz pšeničnega klasja z napisom: »Kmet — žuljem čast in oblast«. Ob poltreh popoldne se je formirala povorka, ki jo je vodil tov. Lukančič Lojze. Na čelu povorke so šli konjeniki z državnimi in slovenskimi zastavami ter društveni prapori, njim so sledili kosci s harmoniko, nato so prišle na vrsto grabljice, med katerimi je nosila Grm Ivana društveno zastavo. Njim so sledili kolesarji in ostalo občinstvo. Med vzklikanjem državi, kralju, kmetski misli, mladini, kmetskim mučenikom, svobodi in demokraciji je dospela masa na njivo tov. Hrovata. Na obronku gozda je bila postavljena tribuna, raz katero je pozdravil množico tov. predsednik, otvoril zborovanje in podal besedo Zvezinemu tajniku tov. Ivanu Nemcu, ki je v krasnem, temperamentnem govoru razgibal množico. Predvsem je govoril o zavednosti kmetskega stanu, časti in pa .vrednosti kmetskega dela. S prstom je pokazal na kmetska dekleta in fante, ki se sramujejo prijeti v roke grablje in kose na čast kmetske-mu delu. Za svoja izvajanja, ki so mu privrela iz dna duše, je žel gromko priznanje zbranega naroda. Sledila je tekma koscev, kjer si je ob velikem zanimanju in drukanju priboril s 29 točk tov. Kikel Anton iz vasi Višnje, občina Ambrus prvo nagrado. Drugo mesto je dosegel tov. Bajt tVeni iz Zagradca, tretje mesto je dobil tov. Uršič Janez, od katerega so pričakovali boljše mesto na tabeli! Četrti tudi iz Gabrovšca, občina Krka Bkufca Slavko, vsi s po 25 točk. Sledijo ostali do hraja, katerega si je priboril — predsednik društva. Med splošnim navdušenjem se je vrnila povorka na veselični prostor g. Lobeta, kjer so bile razdeljene nagrade med tekmovalce. Med tem se je razvila prava kmetska veselica s harmoniko, plesom, šaljivo pošto in srečo-lovom. Dobro voljo je podpiralo krasno vreme z ohlajenim ozračjem. S to drugo proslavo v čast kmetskemu delu je naše društvo doseglo velik uspeh, ki nam ga celo naši nasprotniki ne morejo oporekati. Saj je bilo to nekaj edinstvenega v našem pa trdnem Zagradcu. S trdno voljo v boljšo bodočnost želeča mladina se je razšla na svoje domove. Veličastni praznik kmetsko-mladinskega gibanja in sloge v Bohinju ki smo ga v svečanem razpoloženju praznovali v nedeljo, dne 20. tega meseca, je uspel nepopisno složno in lepo. Divota romantičnega Bohinja ni doživela na svojih tleh še nikdar take slave kmetskemu delu in kar je najvažnejše, še nikdar ni Bohinjski kot v takem številu in v taki prisrčni harmoniji manifestiral za svobodo in slogo podeželja, kakor je to storil v nedeljo pod božjim soncem, v senci ponosnih mlajev od Bohinjske Bistrice tja gori do ponosnega Triglava, o čemur bomo podrobno poročali prihodnjič. Hajdina pri-Ptuju Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet vabi na svojo letošnjo manifestacijsko prireditev tekmo koscev in kolesarsko dirko, katero priredi v nedeljo, dne 27. avgusta 1939 popoldne na Bregu pri Ptuju po sledečem sporedu: 1. Ob 2. uri zbirališče koscev, grabljic, kolesarjev, jahačev in drugih skupin pred gostilno To-manič na Bregu. 2. Ob pol 3. uri odhod povorke z godbo na tekmovališče. 3. Na travniku otvoritev in pozdravni govor delegata »Zveze« iz Ljubljane in ostalih predstavnikov društev. Po govorih Državna himna in Hej Slovani. 4. Ob 3. uri tekma koscev. 5. Po tekmi kolesarska dirka na progi Breg — Pobrežje in nazaj. 6. Po dirki razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad koscem in dirkačem. Nato se vrši na vrtu gostilne pri »Zelenem travniku« kmetska veselica z raznimi zabavnimi točkami. Prijatelji kmetske mladine vljudno vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev prihodnjo lepo nedeljo. Novo mesto • Veliki Kmetsko-mladinski praznik pripravljajo dolenjska Društva kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem kmetsko - gospodarskih in kulturnih organizacij. Praznik se vrši 3. septembra in bo to ena najlepših manifestacij organizirane kmetske mladine na Dolenjskem. Sv. Jakob v Slov. goricah Tekmo koscev priredi Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, dne 27. avgusta t. 1. Vabimo vse ljudstvo, da ta dan na dostojen način proslavi kmetsko delo in izreče spoštovanje kmetskemu žulju. Pomagajte kmetski mladini v njenih naporih. Češka kmetska mladina na veličastnem kmetskem prazniku v Bohinju Ponosni Bohinjci na največjem letošnjem kmetskem prazniku v prelepem Bohinju Šulinci Naše Društvo kmetskih fantov in deklet, pripravljalni odbor, je imelo v nedeljo, dne 20. avgusta dobro uspelo tekmo koscev, na kateri je bilo tudi kmetsko-mladinsko zborovanje. V imenu zveze kmetskih fantov in deklet je govoril tov. Štefan Kovač. O poteku bomo še podrobno poročali. Vaneča Videli smo in občutili, da tudi v naši vasi moramo nekaj ukreniti za dvig naše vasi, zato smo sklenili, da ustanovimo Društvo kmetskih fantov in deklet, ki v tolikih krajih tako uspešno orje brazdo preporoda in dviga vsega kmetskega ljudstva. O našem delu bomo poročali. čitajte in širite »Kmetski list«! Puconci Že delj časa pripravlja naša kmetska mladina svojo kmetsko-mladinsko manifestacijo, pa so nam razne težave to preprečevale. Končno pa smo vendarle uspeli, zato priredi Društvo kmetski hfantov in deklet v Puconcih tekmo koscev v nedeljo, dne 27. avgusta. Ta dan se bodo zbrale vse okoliške vasi, da skupno z nami manifestirajo mlademu kmetsko-mla-dinskemu gibanju. Doma in drugod Sporazum Zagrebški listi poročajo, da so pravni strokovnjaki, ki so se pečali z vprašanjem sporazuma, končali svoje delo. Pri zaključnih posvetovanjih v Zagrebu so sodelovali tudi politični ljudje. Iz Kupinca se je vrnil sam g. dr. Maček in bil ta čas v Zagrebu. Politični krogi trdijo, da bo ta teden sporazum odobren in podpisan. Zagrebški »Obzor« je rekel v petek preteklega tedna, da se zadeva danes nahaja v zaključnem stanju, zaključnem zato, ker se bo notranji položaj v vsakem primeru razčistil. Ne more biti več odlaganja, ker da je položaj zrel za eno ali drugo odločitev. Ako bo sporazum dosežen in odobren, bodo nastopili v kratkem pomembni politični dogodki in spremembe v notranje-političnem življenju. Mi lil sporazum Sporazum je torej dosežen. Sporazum, na katerega so pristali Hrvati, je pozitivna vrednota, ki jo mora vsak pošten državljan, vsak zrel in trezen politik ter vsak jugoslovanski patriot pozdraviti; saj je to prvič, da so Hrvatje po svojem nespornem zastopniku pristali na sporazum. Doseženemu sporazumu mora nujno slediti druga pozitivna vrednota, to je državljanske svoboščine: svoboda političnega prepričanja in borbe zanj, torej svoboda političnega udejstvo-vanja potom svobodnega tiska, svobode v zborovanju in svobodnih volitev s tajnim glasovanjem. Za vsebino sporazuma danes še ne vemo, zato o njegovi absolutni vrednosti še ne moremo izreči svoje sodbe ter ga le pozdravljamo kot pozitivno dejanje. Jugoras in delavstvo »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega »Jugorasa« ali ZZD napoveduje, da bo Delavska zbornica odpovedala prostore socialističnim strokovnim organizacijam v zborničnih prostorih v Celju in Mariboru. To namero utemeljuje glasilo »Jugorasa« takole: >Mi ta ukrep z našega versko socialnega, delavsko stanovskega in narodnostnega stališča i veseljem pozdravljamo* Prepričani smo, da ga bo z istimi simpatijami pozdravila vsa slovenska katoliška javnost, kajti udariti po marksizmu, se pravi služiti narodu.« \Radikali in sporazum V Sarajevski »Jugoslovanski pošti« je bila objavljena te dni izjava radikalnega prvaka Sto-jana Spadiera, v kateri pravi, da bo združena opozicija sprejela samo tak sporazum, ki bo zadovoljil Hrvate, Srbe in Slovence ter bistvene interese državne skupnosti. Dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik« zelo zamer-ja Spadieru tako stališče in pravi, da se je UO izneverila svoji dosedanji politiki, ki jo je svoj čas obeležil g. Davidovič v izjavi, da sprejema vsak sporazum, ki bi ga dr. Maček sklenil s katerimi koli političnimi činitelji. Konferenca UC v Kragufevcu V Kragujevac je prispel prvak SDS g. Sava Kosaiiovič, kjer se je udeležil konference zastopnikov beograjske združene opozicije. Navzočih je bilo okrog 50 članov. Konferenca JftS V Banja Luki se je vršila konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke za vrbasko banovino. Prisostvoval ji je dr. Srpko Vukanovič. Veleposeslvo verskega zaklada. Na osnovi uredbe o prenosu imovine verskega zaklada z države na katoliško cerkev je minister za šume in rudnike imenoval posebno komisijo, ki naj takoj izvrši izročitev nepremične imovine verskega zaklada na bivšem Kranjskem ljubljanski škofijski upravi. Veleposestvo verskega zaklada je bilo do sedaj državno dobro. Komisijo tvorijo ljubljanski šumski direktor inž. Božič in dva inšpektorja ministrstva za šume in rudnike. Komisija je že pričela svoje delo. Škofijski upravi bo izročena tudi hiša na ljubljanski Bleiweisovi cesti v Ljubljani, kjer se nahaja sedanja direkcija za šume. Poznejši ugotovitvi odnosno ureditvi so pridržane tudi pravne obveze med verskim zakladom in državo. Ministrstvo financ je bilo mišljenja, da se morajo te obveze ugotoviti predno se izvrši predaja imovine v cerkvene roke. Površina veleposestva verskega zaklada na Gorenjskem (Jelovica in Pokljuka), meri okrog 24.000 ha, Kostanjevica na Dolenjskem pa okrog 2000 ha. Vrednost vsega tega premoženja je ogromna in se ceni na okrog 250 milijonov dinarjev. Komisija ima nalog, da posluje z največjo brzino in da izvrši svoj posel do konca avgusta. Medtem je tudi že postavljen ravnatelj novih škofijskih veleposestev. Podpisana je ravna-teljska pogodba v bivšim inšpektorjem ministrstva za šume in rudnike inž. Dimnikom, ki ima za rešitev vprašanja verskega zaklada v smislu njegove izročitve cerkveni upravi posebne zasluge. Drugi resni kandidat za ravnateljsko mesto inž. Zumer, upravitelj gornjegrajskega škofijskega veleposestva, bo menda postal upravnik industrijskih naprav, ki so v zvezi z novo i cerkveno šumsko imovino. %emljoradniki in sporazum Predsednik zemljoradniške stranke g. dr. Milan Gavrilovič je objavil v beograjskem listu »Pregled« članek, v katerem govori o politiki svoje stranke in o sporazumu ter pravi, »da stoji zemljoradniška stranka neomajno na črti, ki jo je zarisal pokojni voditelj Jovan Jovano-vič. Znano je, da se je zemljoradniška stranka skozi leta trudila omogočiti sporazum med Srbi in Hrvati. Danes stoji stranka v rezervi in čaka, da bo doslej neznana vsebina sporazuma objavljena, nakar bomo šele določili našo bodočo taktiko. Ce bo sporazum dober in tak, kakor si ga mi predstavljamo, in če bo obsegal tudi spremembe v vladi, potem bomo tak sporazum z vsemi silami podprli.« Voditelj srbskih socialistov umrl V Beogradu je umrl 14. t. m. voditelj srbskih socijalistov Dragiša Lapčevič v starosti 75 let. Zgodaj se je pričel udejstvovati v političnem življenju predvojne Srbije. Leta 1893. je bil izvoljen za župana v Užiški Požegi in leta 1905. pa za narodnega poslanca. Ob izbruhu svetovne vojne je kot edini narodni poslanec glasoval v narodni skupščini proti vojnim kreditom. Po vojni se je še nekaj let zanimal za politično življenje in sodeloval v socijalistični stranki, kasneje pa se je umaknil v zatišje in je v nad vse skromnih razmerah dotrpel. Pokojni Lapčevič je napisal več knjig in razprav o gospodarskih in socijalnih vprašanjih ter o potrebi preosnove družabnega reda. Ra i -pravilo? »Delavska pravica« objavlja tale značilni dopis, ki ga ponatiskujemo doslovno in brez vsake pripombe: »V Zg. Kungoti, torej tik ob meji ima grofica Pachta veleposestvo v izmeri okrog 200 oralov. Posestvo sestoji iz njiv, travnikov, gozdov in vinograda. Delo ji opravlja 6 majerjev z družino, ki skupno obdelujejo tudi vinograd. Ker so se tudi ti majerji zanimali, kako bodo urejene njihove plače po veljavnosti novega vi* ničarskega reda od 1. novembra naprej in zahtevali izboljšanje, je te dni sklical vse te re-veže mož grofice na zaslišanje, h kateremu je pritegnil advokata dr. G. iz Maribora. Potom tega advokata je grofica sporočila svojim tlača-nom, da zanje ne velja viničarski red, posebno pa ne minimalne mezde za viničarje, ker dejansko niso viničarji, ampak samo majerji. Komur to ni prav, lahko gre. Plačala pa bo odslej samo po 50 para na uro, tako da bodo srečni majerji zaslužili pri 10 urnem delu 5 din na dan, pri skrajšanem dnevu pa seve še manje. Takih majerjev je vse polno ob meji, ki služijo bogatašem in bi bilo nujno, da se tudi za te ljudi izda kaka zakonita zaščita pred zlorabo njihove delovne sile. ■v Kg; se gcdi pc sveža Zadnji dnevi so minili v istem napetem pričakovanju in v enaki negotovosti, kakršna je pploh značilna za zadnji čas. Vojna ali mir je še vedno vprašanje, na katerega svet ne ve pravega odgovora. Slej ko prej je v ospredju spor zaradi Gdanska, vendar s to razliko, da ne gre le za Gdansk, ampak za težja in važnejša .vprašanja. Vojaška zveza med Nemčijo in Slovaško, ki je bila sklenjena prejšnji teden, ne pomeni sicer nič novega, vendar je vsaj uradno potrdila to, kar je prihajalo doslej v svet le v obliki ugibanj. S to zvezo je po eni strani konec madžarskih sanj o zasedbi in priključitvi Slovaške, po drugi pa se ve, kaj je pričakovati Poljakom. Poljska se drži odločno in možato. V tako zvani »beli« ali' »živčni« vojni, ki že lep čas traja med to državo in Nemčijo, prihaja z obeh strani do sila ostrih izpadov. Poljski tisk piše o razkosanju Nemčije, nemški o razdelitvi Poljske. V tem boju, ki se bije z vso zagrizeno ostrostjo, se nam razkriva marsikaj in prav iz te borbe je mogoče slutiti vso usodno resnost sedanjega mednarodnega položaja. Med Anglijo in Poljsko bo menda še ta teden podpisana posebna vojaška pogodba o medsebojni pomoči za primer, da bi bila ogrožena posredno ali neposredno neodvisnost ene izmed obeh pogodbenic. Pakt vsebuje posebno klavzulo, ki določa, da je Gdansk življenjskega pomena za Poljsko in da bi vsaka sprememba v dosedanjem položaju Gdanska pomenila neposredno ogrožanje poljske neodvisnosti. V pogodbi je podana tudi točna definicija medsebojne pomoči. Iz besedila je jasno razvidno, da mora priti pomoč avtomatično takoj, brez vsakega predhodnega posvetovanja in z vsemi sredstvi. Obe državi morata takoj napovedati vojno napadalcu in vztrajati skupno do konca vojne. Nobena izmed obeh pogodbenih držav ne more skleniti brez pristanka druge premirja ali separatnega miru. V primeru napada na Poljsko mora Anglija enako kakor Francija, čim to zahteva Poljska, z vsemi sredstvi na kopnem, v zraku in na morju priskočiti Poljski na pomoč. Med Poljsko in Rusijo je po angleških poročilih že dosežen sporazum .v tem smislu, da bo Rusija v primeru potrebe dala Poljski na razpolago potrebno količino svojega zračnega brodovja ter artiljerijo z moštvom in oficirji vred. Evropski jugovzhod je v tem napetem položaju v ospredju zanimanja, čeprav se v tisku ne razpravlja toliko in tako vidno o njem. Po nekaterih znakih sklepajo, da se bliža trenutek, ko bo Madžarska popolnoma pristopila k osi Rim-Berlin, kar bo brez dvoma vplivalo tu na politiko Romunije, ki je že v tem času imela nekaj resnih incidentov z Madžari, posredno pa na politiko vsega evropskega jugovzhoda. Romuni, Turki in Grki so zaradi novega položaja že pred tednom vpoklicali več letnikov pod orožje in izvedli manevre v večjem obsegu. Govorice, da bi se bile Turčija, Romunija in Grčija odločile za sklenitev vojaške zveze, kar se je spravljalo v zvezo zlasti z razgovori romunskega kralja Karola II. s predsednikom turške republike Izmetom Inenijem v Carigradu ob koncu preteklega tedna, so na merodajnih iNestih sicer demantirali, toda nobenega dvoma ni, da so se stiki med navedenimi državami v zadnjem času zelo poglobili v znamenju večje obrambne pripravljenosti. Pogajanja v Moskvi po angleških poročilih potekajo ugodno in je baje v več važnih vprašanjih že prišlo do popolnega sporazuma. V najkrajšem času je zato »rieakovati, da pride do podpisa pogodbe, s katero bo po angleških zatrdilih popolnoma skle-ljena in končno veljavno ustvarjena mirovna fronta. Na Daljnem vzhodu bo Anglija še nadalje podpirala Kitajsko. Anglija je že službeno obvestila japonsko vlado, da se ne bo več pogajala o kitajski narodni valuti in kitajskem srebru v Tiencinu. Verjetno je, da bo kmalu tudi Anglija odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko. Kitajski je Anglija dovolila nov kredit v iznosu