www.demokracija.si Št. 28, leto XI. 13. julij 2006, 550 SIT/2,29 EUR DISKURZ KRIVDA IN GREH ŽRTEV EVROPSKA UNIJA NALOGE FINSKEGA PREDSEDOVANJA I Predsednik LDS Jelko Kacin je v javnih nastopih čedalje radikalnejši! INTERVJU Dr. Boris Gaberščik V Ljubljani bo popravljanje napak dolgotrajno Edinstvena osvežitev °*USoM harmony «H£ERUSHS1 KOHZiRVANSOV Pijače iz družine ZA nudijo potrošnikom prijetno osvežitev in dobro počutje za ves dan. Za lahko osvežitev brez dodanega sladkorja in sladil izberemo Za lemon. Za Life z okusom jabolka, obogaten z magnezijem in vitamini, daje občutek moči in zadovoljstva. Za harmony z okusom bele breskve in aloe vere predstavlja skladnost duha In telesa. 1/ letošnjem letu pa vam ponujamo nov edinstven okus hruške in melise - Za symphony. Pijače iz družine ZA združujejo prednosti vode, sadnega soka in funkcionalnih dodatkov. TRETJA STRAN Žvenket porcelana Metod Berlec Samostojna Slovenija ima s sosednjimi državami razmeroma dobre odnose. Potem ko ji je ob vstopanju v EU precej nagajala Italija, ima danes največ težav s Hrvaško. No, v zadnjih dneh so v ospredju odnosi z Avstrijo. S slednjo naša država dobro gospodarsko sodeluje, severna soseda pa je hkrati država, kije med prvimi podprla samostojno slovensko pot. Z vstopom Slovenije v EU se je sodelovanje med njima še okrepilo. Res pa je, da njune odnose vseskozi obremenjuje položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Njene pravice še vedno niso uresničene skladno s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Na bolje se premika pri dvojezičnih vrtcih in bolj množičnem učenju slovenščine. Največji problem zadnjih let je nedvomno neuresničevanje odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Skladno z njimi bi morali na južnem Koroškem v krajih, kjer živi več kot 10 odstotkov Slovencev, postaviti dvojezične krajevne table. Kot je za prejšnjo številko naše revije dejal odvetnik Rudi Vouk, to pomeni, da bi moralo stati tam 290 takih tabel. Seveda v to koroški deželni glavar Jorg Haider ne privoli in pred volitvami želi z nasprotovanjem postavitvi dvojezičnih oznak doseči, da bi ga „domoljubni" Avstrijci spet prepoznali kot „branik" nemštva in ga zato izvolili. V zadnjem času je le nekoliko popustil (morda začasno, saj že razmišlja o zahtevi, da bi imela dežela pravico do soodločanja glede krajevnih tabel) in privolil, da je avstrijska vlada v dogovoru z delom slovenske manjšine sprejela uredbo, po kateri naj bi do leta 2009 na Koroškem stalo 141 dvojezičnih krajevnih tabel (danes jih stoji 77). Uredbo v obliki ustavnega zakona naj bi ta teden potrdil avstrijski parlament. Ko je slovenski zunanji minister uredbo označil kot korak v pravi smeri, je bil deležen številnih kritik, prav tako vlada. V nekdanji »zibelki slovenstva« naj bi dobili vsaj polovico predvidenih tabel. T. i. odpr-tostna klavzula naj bi zagotovila, da se s tem postavljanje dvojezičnih tabel ne bo končalo, ampak jih bo mogoče postaviti še po letu 2009. To stališče zago- varja tudi slovenska vlada. Predsednik Janez Janša je opozoril, da je odločba ob nujnem upoštevanju od-prtostne klavzule korak v pravo smer pri reševanju tega vprašanja, ki desetletja ni bilo rešeno. »V tem času se je igralo na vse ali nič, manjšina je bolj ali manj dobila nič.« Kritike LDS je zavrnil in opozoril, da so imeli nekateri, ki so danes najglasnejši, desetletja možnost, da bi zadeve rešili. Janši se zdi cinično, da predsednik LDS, stranke, ki ji je bila »manjšinska politika dolgo časa zadnja skrb«, zdaj iz vprašanja dvojezičnih tabel dela notranje spore in se obnaša kot »slon v trgovini s porcelanom«. Najlaže je odnose s sosednjo državo pokvariti. Obstajajo strahovi, da se poskuša zadeva rešiti z ustavnim zakonom zato, da bi se delno izničile dosedanje odločbe avstrijskega ustavnega sodišča v zvezi s to problematiko in bi se utrdila kompromisna rešitev (namesto 290 le 141 tabel). To bi bilo podobno, kot je naredila leta 2000 pri nas levica s pomočjo SLS, ko je z ustavnim zakonom izničila večinsko voljo ljudi, ki so izglasovali večinski volilni sistem, in uzakonila popravljeni proporcionalni sistem. Janša je zato prejšnji teden opozoril, da je avstrijska državna pogodba mednarodni sporazum, ki ga ne more spremeniti ena od podpisnic. Glede slovenske nostrifikacije nasledstva ADP pa se je vprašal, zakaj tisti, ki so bili dvanajst let na oblasti, niso tega storili takrat, »če je to tako enostavno«. Čeprav Slovenija ni nostrificirala nasledstva po SFRJ v ADP, to po njegovo ne spremeni dejstva, da je slovenska država varuhinja slovenske manjšine v Avstriji in drugih sosednjih državah. No, kot da to ni dovolj, poskuša na področju zunanje politike svoj lonček pristaviti še SLS, ki si želi z nedodelano resolucijo o meji s Hrvaško nabrati nekaj točk pred lokalnimi volitvami. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali bo Janez Podobnik podlegel pritiskom svojega mlajšega brata Marjana, ki bi SLS spet rad popeljal na pota, ko je bila stranka hkrati v vladi in opoziciji. (B Demokracija ■ 28/xi ■ 13. julij 2006 Janši se zdi cinično, da predsednik LDS, stranke, ki ji je bila »manjšinska politika dolgo časa zadnja skrb«, zdaj iz tega dela notranje spore in se obnaša kot »slon v trgovini s porcelanom«. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Nekdanji predsedniki predragi 10 Pogledi: Homofobija 11 Zgodovina na prepihu POLITIKA_ 12 Solisti v zunanji politiki 14 Poskus odmika od komunistične preteklosti 15 Zadnja seja pred počitnicami 16 Lomilec porcelana GOSPODARSTVO_ 18 Konec Jankovičevega mita 22 Sveže proračunske smernice SLOVENIJA___ 24 Ledeno presenečenje z neba 26 Smeti pa kar k sosedu TUJINA_ 28 Diskurz: Ideologija v imenu demokracije 30 Pod skandinavsko taktiko 32 Globus: Bushevih 60 let 33 Tuji tisk: Ruski Hollywood INTERVJU_ 34 Dr. Boris Gaberščik NEKOČ IN DANES_ 38 Krivda in greh žrtev 42 Naši kraji: Laško KULTURA_ 46 Na tuje, na boljše, na lepše 47 Abstrakcije v Equrni OGLEDALO_ 48 Film: Naključno srečanje 50 Avtomobilizem: Odraščanje 52 Znanost: Mladi in vojaški poklic 54 Šport: Tanka linija smrti 56 Črna kronika: V dvomu oproščena 58 Rumeno: Sanja je šla do konca 60 TV Kuloar: Nerazumljiva sprega 62 Kronika časa: »Amputacija« Slovenije 66 Snedel dano besedo 34 Intervju: dr. Boris Gaberščik Pogled naprej ni mogoč brez poznavanja preteklega razvoja. Revolucionarni komunistični doktrini je ustrezalo propadanje historične substance mesta. Saj so v Sloveniji načrtno in brez potrebe porušili tudi več sto gradov in dvorcev. Pustili so, da je propadala zaničevana fevdalna in »malomeščanska« arhitektura. 16 Lomilec porcelana Predsednik LDS Jelko Kacin v svojih javnih nastopih postaja čedalje radikalnejši, zaradi česar si je od predsednika vlade že prislužil vzdevek, da se obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Ga bo takšna drža stala predsedniškega mesta v stranki? Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/434 54 48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Gregor Drnovšek, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: mag. Andrej Aplenc, Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher Demokracija • 28/xi ■ 13. julij 2006 Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d„ Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, fotomontaža Konec Jankovičevega mita Nova vodstvena ekipa Mercatorja je dokazala, da želi sistem voditi na način, ki je prav nasproten Jankovičevemu. Uspehi so vidni in vodijo k varstvu zaposlenih, lastnikov in nacionalnih interesov. Jankovičev mit se torej podira kot hiša iz kart. 26 Brezobzirni Tone Anderlič Poslanec LDS Tone Anderlič je odpadni material, kije nastal pri prenavljanju njegove vile v Strunjanu, zmetal kar na sosednje parcele, ki so last kmeta Bruna Špoljara. Anderlič očitno misli, da si kot poslanec lahko privošči vse, kar se mu zahoče. Bližajo se jesenske lokalne volitve. Kakšne cilje sije zastavila SDS na njih? V Slovenski demokratski stranki ne skrivamo cilja; na letošnjih lokalnih volitvah želimo doseči najboljši izid na lokalnih volitvah doslej in se čim bolj približati doseženemu izidu zadnjih državnozborskih volitev. Prepričani smo, da si tudi občine zaslužijo sposobno oblast, ki se bo znala vključiti v razvojna prizadevanja naše države, ki bo sposobna sodelovati pri učinkovitem črpanju in rabi evropskih sredstev in zmanjšati razvojne razlike med posameznimi območji naše države. Ne nazadnje je pred nami ustanavljanje pokrajin, kar bo za župane in svetnike, izvoljene na teh volitvah, gotovo izjemno zahtevno delo. Za hitrejši razvoj posameznih krajev, občin in mest bo nujno potrebno sodelovanje med državno in lokalno ravnjo. Zato naš cilj ni samo, da dosežemo dober izid, ampak predvsem to, da slovenske občine vodijo ljudje, ki bodo znali in hoteli delati za skupno dobro. Boste v predvolilnem času pripravili kakšno posebno akcijo na državni ravni? V začetku julija je svojo pot po Sloveniji začela »potujoča kavarna SDS«. Obiskala bo številne slovenske kraje. Na postankih bodo državljani lahko poklepetali z vidnimi člani stranke o aktualnih zadevah tako na državni kot tudi na lokalni ravni, seveda pa bomo na voljo tudi za koristne predloge in kritike, na podlagi katerih bomo poskušali izboljšati svoje delo. Vedno smo namreč veseli pobud, povezanih s tem, kaj bi se dalo bolje in več narediti, predvsem pa konkretnih predlogov, ki jih SDS lahko pomaga uresničiti. Načrt poti potujoče kavarne bo sproti objavljen na spletni strani SDS, zato vabim vse, da si tam ogledajo, kdaj bo kavarna prispela v njihov kraj. Kot vsako poletje pa tudi letos od 28. julija do 6. avgusta v sodelovanju z Gorniškim klubom Skala pripravljamo letni tabor SDS v Lepeni. Jeseni, 9. septembra, bomo na slovenski obali, v Simonovem zalivu v Izoli, pripravili svojo največjo letošnjo prireditev - Festival SDS. Posebej pomemben bo uspeh v mestnih občinah. V katerih mestih z zanesljivostjo računate na svoje župane? Za SDS so vse občine pomembne, seveda pa je razlika med majhnimi in velikimi občinami, še posebej mestnimi. Kot največja vladna stranka seveda računamo, da bomo bistveno okrepili svojo vlogo v mestih, in sicer tako v mestnih svetih kot tudi na županskih položajih. Volivcem bomo na izbiro ponudili najboljše kandidatke in kandidate, za katere smo prepričani, da bodo svoje poslanstvo opravljali pošteno, strokovno, vestno in odgovorno. SDS bo v večinskem delu volitev, to je pri volitvah županov, poskušala oblikovati čim širše koalicije; ne bomo povsod vztrajali pri tem, da je županski kandidat iz vrst SDS, ampak bomo podprli tiste, ki po naši presoji lahko največ naredijo za razvoj občin oziroma mest in so se pri svojem delu izkazali že doslej. Bi bili v primeru, če bi Zbor za Ljubljano našel primernega kandidata za župana, pripravljeni podpreti le-tega? Z Zborom za Ljubljano delimo cilj, da Ljubljana postane evropsko mesto in da dobi župana, ki jo bo na tej poti znal voditi. Veseli smo, da so podobnega mnenja tudi v drugih pomladnih strankah in nekaterih civilnih združenjih. S skupnimi močmi ta cilj gotovo lahko dosežemo. Novoizvoljeni župan pa bo potreboval trdno oporo v mestnem svetu, zato so se v ljubljanskem odboru SDS z vso odgovornostjo lotili tudi oblikovanja liste kandidatov za mestne svetnike. Volivcem bomo ponudili kombinacijo izkušenj in mladostne energije, podkrepljene z bogatim strokovnim znanjem. Prihodnjo leto bodo tudi predsedniške volitve. Ste že razmišljali o svojem kandidatu za predsednika države? V Slovenski demokratski stranki se zavedamo odgovornosti, ki so nam jo naložili volivci na zadnjih državnozborskih volitvah, in od nje ne bežimo. Zato se bomo z vso resnostjo lotili tudi volitev predsednika republike ter slovenskim državljanom in državljankam v izvolitev ponudili spoštovano in zaupanja vredno osebnost. O imenih pa je za zdaj še prezgodaj govoriti. Kolektivna amnezija na Delu Kot kaže, so na Delu zelo hitro pozabili na varstvo zasebnosti, ki so ga tako zavzeto poudarjali takrat, ko je Demokracija objavila nekatere najvišje plače njegovih urednikov in novinarjev. Po nedavni državni proslavi ob 15-letnici slovenske državnosti so se namreč uredniki številnih Delovih edicij skoraj stepli za to, katera bo prva objavila sliko, na kateri je nezavestni Janez Drnovšek. Fotografija, ki jo je naredil nekdanji Demokracijin fotograf Leon Vidic, je bila namreč samo ena, krokarjev pa veliko. Načelnost pa taka! Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 5 GLOSA/HUMOR Molitev Aleksander Škorc "Šef, mar ni čudno, ta beli so še zmeraj na oblasti, pa tako premetene pasti si nastavil tistemu njihovemu šefu, ki se mu sicer že na daleč vidi, da je nikakršen. Ni mi pa jasno, zakaj ga v Evropi tako radi vidijo. Ropa so navadno že po nekaj urah nagnali." "Kot prvo, Matejček, ne prilizuj se mi, ker natančno vem, s kom se pajdašiš zadnje čase. Kot drugo, kadar sem v službi, mi ne govori, kaj je bilo z Ropom, tudi če si je zlomil nogo, mi to raje zamolči. In kot tretje, za zrušitev desničarjev sem končno pridobil še Drnovška. Celo on v svoji podhranjeni miroljubnosti pogreša dober prepir, in kolikor vem, je že položil nekaj duhovno navdihnjenih pasti, ki se jim Janša ne bo mogel izogniti." "Ampak šef, je pa le malo čudno, kako mu ne moremo do živega. Niti ko si ga na proslavi tako inteligentno ozmerjal, da so se borci kar pomladili, se ni zganil. Le kako mu to uspeva?" Po pravici povedano se temu čudim tudi sam. Prav rad bi pokukal v njihov tabor..." To, šef! Jaz sem bil včasih pri tabornikih, takoj grem v izvidnico..." Oddivjal je in se vrnil tri desetinke sekunde prej, preden je odšel. "Uh, šef, bilo je grozno. Preoblečen v dojenčka sem se drl pred njihovim štabom, dokler me niso vzeli noter. Tam sem zvito zaigral na njihovo krščansko usmiljenje. Vse je bilo v redu, niti ko je Rupar preverjal, ali sem fantek ali punčka, me ni motilo. Potem so začeli pa moliti in strašno sem se zbal, da se ne bi česa nalezel. Zato sem se začel tako glasno dreti, da so me vrgli ven in tu sem." "Nekoristen kot vedno. Ampak tole z molitvijo le zna biti zanimivo. Veš kaj, jaz bom še razmislil, ti pa sklici desetdelni vrh, da stvari dorečemo." Ko seje enemu delu dojenčka in enemu delu stare mame pridružilo še osem delov gospoda šefa, je bil desetdelni strankarski vrh zbran in šef je povzel besedo: "Vse mi je jasno. Odslej bomo oziroma boste tudi vi molili. Šlo bo pa takole: Jelko naš, ki si z nami tu na Zemlji, v rdečo zvezdo vkovano naj bo tvoje ime, bla, bla ... in na koncu boste namesto 'amen' rekli ejga'. To bi nam moralo prinesti hitro zmago, če boste seveda vneto molili. Drugače bom pa še enkrat stopil do Drnovška in mu rekel, da je Janša izjavil naslednje: Predsednik države je zame prazna vreča, ki niti pokonci ne more več stati.' Če to ne bo zadostovalo, naj ne bom več predsednik stranke." 6 H-umor »Upamo, daje to znak trenutne slabosti ministra.« (Sindikalist Dušan Semolič meni, da ima minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič očitno zdravstvene težave, ker je izjavil, da želi zastopati delavce. Nelojalna konkurenca?) »Skrajni trenutek je, da predsednik vlade prevzame odgovornost za zunanjo politiko, sicer se bo slabo končalo.« (Jelko Kacin je prepričan, da je zunanji minister Dimitrij Rupel sedanji vladi ušel izpod nadzora.) Demokracij a • 28/xi • 13. julij 2006 »Napad na istospolno usmerjene ni enako, kot če ti nekdo na cesti ukrade torbico.« (Tatjana Greif meni, da gre pri napadih na istospolno usmerjene za prav posebno vrsto kriminala.) »Promet je tudi vaš avto, vaš način ogrevanja doma!« (Radovan Tavzes z ministrstva za okolje in prostor opozarja industrialce, da okolja ne onesnažujejo samo s svojo industrijo.) »Izločali bomo samo negativnosti. Te ne sodijo k nam.« (Predsednik države Janez Drnovšek obljublja, da v Gibanju za pravičnost in razvoj ne bo formalne hierarhije, pač pa bodo izvajali le minimalno selekcijo.) »Vlada želi študentom jemati pravice, kar je v precejšnji meri povezano s tem, da so se študentje organizirali in povezali s sindikati ter se upali zoperstaviti vladajoči koaliciji.« (Poslanec SD Miran Potrč ne vidi nič spornega v povezovanju študentov in sindikalistov, čeprav študentsko delo predstavlja nelojalno konkurenco delavcem.) »Nima smisla, da bi se Slovenija zgledovala po državah, ki so za bisere veljale pred dvema desetletjema.« (Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobi-nac ni navdušen nad dejstvom, da nekateri gospodarstveniki in politiki zaostajajo dvajset let za sedanjostjo.) »Sam recimo nimam nobenega interesa za nogomet in tudi ne časa, da bi gledal dvaindvajset premaknjenih ljudi, ki so obsedeni z žogobrcem, da si na ta način pri prazno-glavcih pridobijo ugled in - denar.« (Psihiater Janez Rugelj komaj čaka, da bo konec svetovnega nogometnega prvenstva.) »Po zgodovinski seji programskega sveta RTV Slovenija, kjer ste demokratično izbrali novega generalnega direktorja, ki je izjavil, da pravzaprav medija ne pozna, sem resno razmišljal, da bi kandidiral za generalnega direktorja Avta Celje, saj se na trgovino z avtomobili dobro spoznam.« (Poraženi kandidat za generalnega direktorja RTV Slovenija Tadej Labernik napoveduje, da bo zaradi svojih tridesetletnih izkušenj z vožnjo in kupovanjem avtomobilov v prihodnje raje naskakoval avtomobilska podjetja namesto medijskih ustanov.) »Bistvo RTV je, da se stvari ne spreminjajo.« (Sašo Hribar je prepričan v statičnost javnega zavoda RTV Slovenija. S tem je posredno zavrnil kritike, da se je kakovost programa po uveljavitvi novega zakona o RTV zelo poslabšala.) ZGODBE Gradimo na vrednotah V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu minulo soboto potekal že 13. tabor slovenskih izseljencev. Tokrat pod geslom Gradimo na vrednotah. Udeležence tabora sta nagovorila predsednik društva Boštjan Ko-cmur ter državni sekretar in vodja urada za Slovence po svetu Zorko Pelikan, sledila pa je okrogla miza z naslovom Ali bi nas lahko bilo več. Namen tabora je bil po Kocmurje-vih besedah "z izkušnjami Slovencev doma in po svetu vzpodbuditi k večjemu življenjskemu optimizmu v slovenskem narodu in večji odprtosti do življenja«. Predsednik društva je prepričan, da je to tema, ki se ne tiče le države in državnih institucij, ampak je stvar življenjskih prioritet. "Življenjsko srečo prinesejo otroci; seveda, če nam zdravje in družinska harmonija dopuščata, da bi lahko imeli več otrok, kot jih morda imamo," je dejal Kocmur in opozoril na problematiko uvoza tuje delovne sile, namesto da bi država bolj vzpodbujala vračanje izseljencev v domovino. Tudi državni sekretar Pelikan je izrazil Zbrane je nagovoril državni sekretar Zorko Pelikan. upanje, da se v Sloveniji čim prej vzpostavijo mehanizmi, ki bodo olajšali vračanje izseljencev v Slovenijo. Po njegovem mnenju je aprila sprejeti krovni zakon o odnosih države s Slovenci zunaj njenih meja pomembna novost, saj ureja različna področja medsebojnega sodelovanja. Strokovnjaki z različnih področij so na kasnejši okrogli mizi pod geslom Ali bi nas lahko bilo več? opozorili na čedalje bolj žgoč problem nizke rodnosti. Branko Zorn, ginekolog in porodničar, je možnosti za reševanje problematike predstavil z zgledom francoske ureditve tega področja, pri čemer je opozoril na visok odstotek splavov v Sloveniji. O svetovanju pri uresničevanju pravice do otroka je govorila socialna delavka Maca Maček. P. A. Modrosti tedna »Zame je edina prava slovenska država tista, ki se zaveda in v sebi vzdržuje identiteto, po kateri je imenovana, in daje prav na osnovi tega odprta za Evropo in svet, tudi do vseh integracijskih tokov, ki nas zajemajo, a jih skušamo racionalno obvladovati, ne pa se jim nekritično prepuščati.« (Pesnik in publicist Niko Grafenauer) »Projekt osamosvojitve ni bil projekt Partije. Partija ni imela politične pobude. Zato njena zadrega. Zato njen hitri zasuk v gospodarski liberalizem in borba za privatizacijo družbene lastnine, po drugi strani pa trdno vztrajanje na političnih in ideoloških obrazcih na temo zgodovine in vrednot. Ker projekta ni vodila, se je odločila najprej za taktiko nagajanja in prilagajanja. Večkrat je zavirala, ko pa je vlak speljal, je hotela prevzeti lokomotivo. To ji je dobro uspevalo.« (Evropski poslanec Lojze Peterle) Svetniki o džamiji Ljubljanski mestni svetniki so v začetku tega tedna obravnavali predlog programa prodaje zemljišč ob Cesti dveh cesarjev, kjer naj bi stala džamija. Vendar je začetek seje spremljal protest občanov, ki so pred magistratom s transparenti in letaki izrazili nasprotovanje graditvi džamije na Ljubljanskem barju in svetnike pozivali h glasovanju proti prodaji zemljišča, saj so prepričani, da bo graditev džamije na Barju povečala poplavno ogroženost območja. MOL naj bi zemljišča ob Cesti dveh cesarjev v izmeri približno 16 tisoč kvadratnih metrov prodala z javnim zbiranjem ponudb. Na podlagi cenitvenega poročila, ki ga je pripravil cenilec Boris Pa-vličič, znaša vrednost zemljišč 496 milijonov tolarjev oziroma dva milijona evrov, kar je približno 30 tisoč tolarjev oziroma 125 evrov za kvadratni meter (to naj bi bila izhodiščna cena za prodajo). Odločitev o ponudniku in podpis pogodbe o prodaji zemljišč županja načrtuje v začetku oktobra (tik pred lokalnimi volitvami). Kako se je torkova razprava v mestnem svetu končala, do oddaje članka v tisk nismo izvedeli. V. K. Goljufi na delu Bančni uslužbenci so nas obvestili, da se v zadnjem času pojavlja precej goljufij s plačilno-kreditnimi karticami Visa in Mastercard. V praksi je to videti tako, da imetnika kartice po telefonu pokliče neznanec in se predstavi kot zaposleni v procesnem središču Visa ali Mastercard. Pove, da je opazil neobičajno transakcijo s kartico, ki je v lasti klicane osebe, in želi preveriti številko kartice. Oseba, ki kliče, pozna številko kartice in jo tudi pove, s tem pa vzbudi zaupanje vase. Od klicanega želi Plastične bančne kartice potrditev številke kartice, nato pa še 3-me- stno številko, kije na hrbtni strani kartice (kartica ima pred tem 16 mest). Na bankah opozarjajo, naj imetniki kartice nikomur ne povedo želenih treh številk, saj tako pridobljene podatke potem uporabijo za plačilo blaga prek svetovnega spleta ali pa kar za izdelavo ponarejene kartice. V bankah opozarjajo, naj osebo, ki jih kliče, prosijo za telefonsko številko z izgovorom, da bodo poklicali nazaj. Potem naj nemudoma pokličejo policijo in procesno središče Plasis, ki dela 24 ur dnevno. V. K. Demokracija ■ 28/xi ■ 13. ¡ui¡¡ 2006 Zemljišče ob Cesti dveh cesarjev DOGODKI Premier na uradnem obisku v ZDA Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša se je skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom od 7. do 11. julija mudil na uradnem obisku v Združenih državah Amerike. Obisk potrjuje obojestranski interes za nadaljnjo krepitev sodelovanja in strateškega partnerstva v okviru transatlantskega zavezništva. Janez Janša je imel v okviru obiska pogovor z gostiteljem, ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem, sešel pa se je tudi s podpredsednikom ZDA Richardom B. Chene-yjem, z državno sekretarko Con-doleezzo Rice, s predsednikom predstavniškega doma kongresa J. Dennisom Hastertom, predsednikom zunanjepolitičnega odbora senata Richardom Lugarjem in senatorjem Tomom Harkinom. Prvi del obiska je bil namenjen slovenski skupnosti v ZDA. V Clevelandu, največjem središču ameriških Slovencev, je imel vrsto srečanj s predstavniki Slovencev in ameriških oblasti. V drugem delu obiska se je premier v VVashingtonu srečal z naj- Srečanje premierja Janeza Janše s predsednikom ZDA Georgeom Bushem. višjimi predstavniki ameriške administracije. V ponedeljek, 10. julija, ga je sprejel ameriški predsednik George W. Bush. Razpravljala sta o vlogi Slovenije pri demokratizaciji in stabilnosti v regiji ter o sodelovanju v okviru evroatlantskih zavezništev. Izmenjala sta poglede na razvoj in evroatlantsko prihodnost držav Zahodnega Balkana in govorila o drugih temah, ki bodo posebej zanimive v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Istega dne se je premier z vladno delegacijo srečal še z nekaterimi predstavniki ameriške administracije in se pogovarjal na ameriški gospodarski zbornici. V torek seje sešel s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem, z državno sekretarko Condoleez-zo Rice, s senatorjem slovenskega rodu Tomom Harkinom in s predsednikom predstavniškega doma kongresa J. Dennisom Hastertom. Uradni obisk predsednika vlade Janeza Janše v ZDA je izraz odličnih dvostranskih odnosov brez odprtih vprašanj. Slovenija, ki si želi nadaljevanje političnega dialoga na visoki in najvišji ravni, je potrdila zavezanost dodatni krepitvi odnosov med državama tako v političnem kot gospodarskem pogledu. Prav na področju gospodarstva je po mnenju obeh strani še precej neizkoriščenih možnosti. Premierja Janšo sta tako v razmeroma kratkem času gostila dva najpomembnejša državnika na svetu - George Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. M. B. Spomin na Brione Tajna lokacija Zapreval Na ministrstvu za zunanje zadeve so ob 15. obletnici sprejetja brionske deklaracije minuli teden odkrili spominsko ploščo. Spomin na enega odločilnih dogovorov za slovensko osamosvojitev so počastili vsi, ki so se na Brionih pogajali leta 1991 (razen predsednika države Janeza Drnovška), in sicer tedanji premier Lojze Peterle, predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine France Bučar, obrambni mi- DeMOKKACIJA ■ 28/X1 • 13. julij 2006 Brionski pogajalci so odkrili spominsko ploščo. nister Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Slednji je ob tej priložnosti poudaril, da je bila omenjena deklaracija odločilnega pomena za ugoden razplet dogodkov za Slovenijo in kot taka prva velika zmaga slovenske diplomacije. "Slovenija je s tem sprejela načela evropskega povezovanja in s tem de facto postala del Evrope," je dodal tedanji predsednik skupščine Bučar. Kot vemo, je uspeh brionske deklaracije predvsem v tem, da Evropska skupnost po tem dogovoru slovenski osamosvojitvi iz formalnih razlogov ni mogla več nasprotovati. P. A. V okviru slovesnosti ob 15-letnici slovenske samostojnosti so se pred tednom dni v vasi Zapreval nad Škotjo Loko zbrali člani republiške koordinacijske skupine, ki so leta 1991 vodili delovanje TO. Na domačiji Zgajnar, njihovi nekdanji skrivni lokaciji, je predsednik vlade Janez Janša ob tej priložnosti odkril spominsko ploščo. "Ko smo julija delovanje skupine prenesli na skrivno lokacijo, je bil agresor močan, nihče nas še ni priznal in bili smo nekje vmes," se je spominjal Janša in dodal, da so ta kraj izbrali tudi zato, ker so bili okoliški prebivalci zelo naklonjeni ideji osamosvojitve. "Vrnili smo se še bolj prepričani, da je tisto, kar delamo, pravilno," je Spominska plošča dodal premier in gospodarju domačije Mateju Demšarju izročil plaketo za sodelovanje. Slovesnost, ki so se je udeležili številni visoki predstavniki državne in lokalne politike, je spremljal kulturni program, goste pa je presenetil celo prelet vojaških letal. P. A. V SREDIŠČU Nekdanji predsedniki predragi Vida Kocjan V začetku maja je poslanka Alenka Jeraj (SDS) na vlado naslovila vprašanje glede ureditve statusa nekdanjega predsednika države. To in vladni odgovor nanj (odgovorili so pretekli teden) je dvignilo na noge tudi drugače zelo glasne zagovornike privilegijev nekdanjega predsednika države Milana Kučana, za katerega davkoplačevalci zdaj, ko je upokojen, letno namenimo 57 milijonov tolarjev. Ko bo privilegije po zakonu začel uživati tudi novi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, za katerega poznavalci menijo, da je daleč od skromnosti, kar se črpanja proračunskega denarja tiče, bo treba za to vsako leto odšteti najmanj 150 milijonov tolarjev. To pa ni več mačji kašelj. Nujne spremembe Poslanka je vlado vprašala, kdaj bo predlagala spremembo zakona, ki omogoča Milanu Kučanu privilegije na račun davkoplačevalcev. Pojasnila je, da leta 2003 sprejeti zakon omogoča predsednikom občutne privilegije na račun davkoplačevalcev tudi po koncu mandata. Do teh naj bi bili upravičeni zaradi zaslug, zaradi katerih naj bi domnevno tudi po prenehanju mandata delovali združevalno, nestrankarsko in v korist države. »Čeprav seje nekdanji predsednik Kučan dolga leta predstavljal kot predsednik vseh Slovencev, je v praksi večkrat deloval zelo razdiralno in izključujoče. Večkrat, tudi v usodnih trenutkih za Slovenijo, je s svojimi izjavami in dejanji delil slovensko javnost. Tako je med drugim tik pred osamosvojitvijo podpisal deklaracijo proti ustanovitvi slovenske vojske, podprl zbiranje podpisov proti nekdanjemu tožilcu Drobniču, vsilil vesoljni Sloveniji preživelo razpravo o avnojskih sklepih in drugih temah polpretekle zgodovine itd. V zadnjem času pa izstopajo izjave in trditve, izrečene na poslanskem večeru (Velenje, 20. aprila 2006) poslanca Bojana Kontiča (SD), ki so skregane z realnostjo in žalijo dostojanstvo velikega dela slovenskih državljanov. Čeprav Slovenija dosega zelo dobre gospodarske in druge rezultate ter so se politične stranke prvič po osamosvojitvi sposobne povezati pri reševanju odprtih vprašanj iz polpretekle zgodovine, in kar je še posebej pomembno, pri izpeljavi najpomembnejšega programa prihodnjega desetletja - programa reform, je nekdanji predsednik trdil, da Slovenija utegne zaiti na kriva pota, zavezništvo v obliki Partnerstva za razvoj pa označil za nepotrebno. Demokratične politične procese je označil za fašizacijo Slovenije, kritiko nekaterih članov njegovega Foruma 21, ki so prodajali delnice z izkoriščanjem notranjih informacij (Stanič) in prek špekulacij skladov s Kajmanskih otokov (Jankovič), pa za pripenjanje Davidove zvezde članom Foruma 21,« je med drugim zapisala Jerajeva in vprašala, kako imajo te stvari urejene v drugih državah. Pripravljajo spremembeviada je odgovorila, da je v drugih državah položaj nekdanjih predsednikov različno urejen, ponekod so tudi brez posebnih pravic. V Avstriji npr. nekdanji predsedniki ne uživajo posebnih pravic, v Nemčiji prejemajo častni honorar (brez dodatkov), enak prejemkom aktualnega predsednika države. V Italiji ima nekdanji predsednik pravico BIVŠI PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE Vlada bo oklestila privilegije nekdanjih predsednikov. V roku enega leta bomo imeli še enega nekdanjega predsednika, kar pomeni še najmanj 150 milijonov tolarjev letno. Menim, da predsednik mora imeti status, ne potrebuje pa urada, šoferja, tajnice in strokovne službe. postati dosmrtni senator, vendar mora funkcijo senatorja tudi opravljati. Na Poljskem dosmrtno prejema polovico mesečne plače predsednika in ima zagotovljene storitve javne zdravstvene službe. Ob tem je vlada dodala, da je v program dela za letošnje leto vključila pripravo zakona o funkcionarjih, s katerim namerava enotno urediti pravni položaj nosilcev javnih funkcij, vključujoč pravice po prenehanju mandata. Namen tega zakona je med drugim moderna ureditev nekaterih pravic (privilegijev) v skladu s splošnim ekonomskim položajem v državi. V skladu s tem bodo preučili možnost, da se zakonsko uredijo tudi pravice predsednika republike, vključno s pravicami po prenehanju mandata. Če se vlada ne bo odločila za to rešitev, bo pripravila rešitve, ki bodo prav tako poskušale posodobiti ureditev oziroma odpraviti nekatere neupravičene privilegije. Vse torej kaže, da namerava vlada oklestiti privilegije nekdanjih predsednikov, za kar je bil že skrajni čas. Nekdanji predsedniki namreč niso poceni, pri tem pa je njihova učinkovitost več kot vprašljiva. IS Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 POGLEDI Homofobija in politika Gašper Blažič Vprašanje homoseksualnosti in strpnosti do istospolno usmerjenih ljudi seje znova znašlo na dnevnem redu. Tokrat zaradi dveh fizičnih napadov na geje v Mariboru in Ljubljani. Nobenega dvoma ni, da so takšni ali drugačni fizični napadi potrebni ostre obsodbe in tudi kazenskega pregona ne glede na to, kdo je žrtev napada in kdo napadalec. To velja tudi za homoseksualce, ki so se nedavno znova zbrali na tradicionalnih paradah ponosa in doživeli celo napad z nožem. Žal pa se je ponovila stara zgodba, saj so najvidnejši gejevski aktivisti napad izkoristili za politično agitacijo, kot je mogoče sklepati po oceni, da imajo omenjena nasilna dejanja »legitimacijo v vrhu slovenske politike«. Ali povedano po domače: sedanja oblast se ne meni za naraščanje nestrpnosti in jo morda celo tiho podpira, svoj odnos do homoseksualcev pa naj bi bila pokazala s sprejetjem zakona o istospolnih partnerskih zvezah, ki naj ne bi rešil ničesar, ampak naj bi le nadaljeval domnevno diskriminacijo homoseksualcev v primerjavi s heteroseksualno večino. Seveda pa sta omenjeno oceno prejšnji teden demantirala vsaj dva slovenska politika: predsednik vlade Janez Janša in predsednik države Janez Drnovšek. Slednji se je na dogodke v zvezi z napadi na homoseksualce odzval zelo umirjeno, ko je izrazil prepričanje, da smo v Sloveniji dosegli zrelo demokracijo, vedno pa se najdejo posamezniki in skupine, ki svoje nestrinjanje izrazijo nestrpno. Drnovšek je izrazil obžalovanje zaradi omenjenih dogodkov in željo po več strpnosti. Odzval se je tudi Janez Janša in dejal, da nestrpnost do drugačnih ne sodi v koncept odprte in sproščene družbe. Podobno meni tudi predsednik državnega zbora France Cukjati. Zanimivo je, da se z ocenami, češ da napadi na geje postajajo trend, ne strinja ljubljanska županja Danica Simšič. Slednja se namreč bolj nagiba k mnenju, daje šlo za osamljen napad, saj je po njenem mnenju Ljubljana varno mesto. Treba pa se je vprašati, ali razne gejevske parade v resnici pripomorejo k večji strpnosti do istospolno usmerjenih, saj tovrstna zborovanja pogosto delujejo kot izzivanje in dosegajo prav nasproten učinek od želenega. Po drugi strani pa se je mogoče strinjati z najvidnejšimi gejevskimi aktivisti, daje slovenska družba razmeroma nestrpna, saj je sovražnega govora veliko, zlasti na internetu. Seveda bi podroben pregled tovrstnih vsebin pokazal, da je največ sovražnega govora usmerjenega proti Katoliški cerkvi, do katere se - resnici na ljubo - niti gejevski aktivisti ne obnašajo prav prijazno. 'rmfff'- 1iWB Major Mitja Gregor Drnovšek Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je zavrnil zahtevo po preiskavi zoper Mitjo Ribičiča. Ribičič, ki danes deluje nemočno in je šibkega zdravja, je bil v preteklosti v precej boljši »kondiciji«, in to ne samo v zdravstve-hem smislu, temveč predvsem v tem, da je odločal o smrti in življenju na hitrih, montiranih zunajsodnih procesih. Vsaj 217 moških, predvsem iz Ljubljane in okolice, je bilo ubitih, pod njihove »obsodbe« pa se je podpisal »major Mitja«. Vendar ta zgodovinska dejstva za senat niso bila dovolj »tehtna« in je preiskavo zaradi odsotnosti utemeljenega suma, naj bi bil Ribičič ta dejanja res storil, zavrnil. Ribičičev odvetnik Peter Čeferin poskuša na vse mogoče načine rešiti svojega klienta, kar je za odvetnika seveda razumljivo, malo manj razumljive pa se zdijo trditve, da človek ne more odgovarjati za kazniva dejanja, ki v času storitve še niso bila okarakterizirana kot kazniva. Sistem hitrih, zunajsodnih sodišč in predvsem izrekanje smrtnih obsodb brez možnosti vsakršne obrambe takrat seveda ni bilo kaznivo dejanje, ker je za to vedel le ozek krog »elite«, v katero je spadal tudi Ribičič. To je seveda sprevržena logika. Pri tem ne mislim na pravno telovadbo, ki zvitim odvetnikom omogoča možnosti pritožb na vse strani, temveč govorim predvsem o človeško-moralnem vidiku, ki ga vsak državljan Slovenije v tej zgodbi mora videti. Sedaj nebogljeni Ribičič je namreč pred 60 leti neusmiljeno obračunaval z nasprotniki takratnega revolucionarnega režima in ima na svoji vesti vsaj 217 žrtev, ki so bile prav tako nebogljene, kot je danes sam, a ga to ni odvrnilo od tega, da jim ne bi izrekel smrtne obsodbe. Z obsodbo Ribičiča bi slovenski sodni sistem pokazal, da je sposoben kaznovati tudi zločine, ki so se dogajali v preteklosti. Ne glede na to, ali je Ribičič v slabi ali dobri kondiciji, ali mu peša zdravje, bi moral za svoje grehe iz preteklosti odgovarjati pred zakonom; slednji bi bil do njega vsekakor bolj usmiljen, kot je bil sam do svojih žrtev. Kazni zaradi starosti najverjetneje sploh ne bi začel prestajati, vendar bi z obsodbo dobili zadoščenje sorodniki žrtev, domobranci in tudi partizani, ki so verjeli, da se bojujejo le proti okupatorju, ne pa za revolucijo, ki jo je z ozkim krogom ljudi na najbolj krut način izvajal tudi »major Mitja"! 10 Demokracija • 28/xi ■ 13. julij :oo6 KOLUMNA Zgodovina na prepihu Dr. Janko Kos V slovenski publicistiki pogosto beremo mnenja o »revidiranju« naše polpreteklosti med vojno in po njej. To naj bi škodilo politični in socialni zavesti Slovencev. Toda zgodovine brez »revidiranja« preprosto ni, vanjo prihajajo zmeraj nove perspektive, nove interpretacije, nova dejstva. Nietzsche je zapisal, da dejstev ni, da so samo interpretacije. Bolj bo držalo, da dejstva obstajajo, vendar samo skozi tolmačenje. Najdba in izbor dejstev sta že sama na sebi razlaganje resničnosti. To pa nikoli ni preprosta stvar. Po Gadamerju je razlaganje zgodovinskega smisla zmeraj stapljanje dve horizontov - horizonta, iz katerega govori zgodovinski tekst, in horizonta razlagalca. Šele oboje skupaj je zgodovinska resnica. In ker se horizonti razlagalcev spreminjajo, je ta resnica spremenljiva. Za sodobno zgodovinopisje bo odločilna sprememba nacionalnega, političnega, kulturnega horizonta, do katere je prišlo z osamosvojitvijo leta 1991. Slovenci v lastni državo niso več tisto, kar so bili kot manjvreden del velikih držav. Zgodovino so si pisali iz manjvrednostnega kompleksa, zato so jo olepševa-li z romantičnim nacionalizmom, ki je prek Karan-tanije segal k Venetom in Etruščanom. S samostojno državo je prišel čas za bolj samozavestno, stvarno, kritično paradigmo slovenske zgodovine. Na tem ozadju se odpirajo mnoga kočljiva, prezrta, zamolčana vprašanja. Prvo med njimi je Karan-tanija. Je bila res država, in to slovenska, v današnjem pomenu besede? Ali pa je bila drugačna, »polietnična« in »heterogena«, kot trdijo nemški in avstrijski zgodovinarji? Del slovenskih jim pritrjuje, toda na razvitje vseh mogočih argumentov in protiargumentov še čakamo. Slovenski srednji vek s svojimi podaljški v 18. stoletju je še zmeraj »work in progress«. Nacionalna vloga plemstev in Cerkve je bila v delih liberalnih in marksističnih zgodovinarjev podcenjena. Celjskim grofom so jo nekako priznali, toda tu so še Auerspergi, Herbersteini, Lambergi, Erbergi, Attemsi in drugi s svojimi vojaškimi, političnimi, kulturnimi zaslugami za Kranjsko in druge slovenske dežele. Da bi brez plemstva ne bilo protestantizma, s tem pa ne začetkov slovenske književnosti in narodnosti, je bilo sramežljivo zamolčano. O plemstvu in Cerkvi še zme- O plemstvu in Cerkvi še zmeraj velja predstava, ki jo je gojilo liberalno, iz kmetijstva zraslo meščanstvo 19. stoletja. Od tod je prišla Kardeljeva teza, da so bili za rojevanje slovenskega naroda pristojni samo njegovi »napredni« nosilci. raj velja predstava, kijo je gojilo liberalno, iz kmetijstva zraslo meščanstvo 19. stoletja. Od tod je prišla Kardeljeva teza, da so bili za rojevanje slovenskega naroda pristojni samo njegovi »napredni« nosilci. Prav toliko ali še bolj so nam narodni prostor širili in oblikovali konservativni krogi - od protestantov, ki so bili gospodarsko in socialno zelo tradicionalni, prek meniškega Pohlina, očeta izrecne narodne diferenciacije na Slovenskem, in poznega Linharta, branilca deželnostanovske partikularnosti zoper napredni jožefinski centralizem, do barona Zoisa, gosposkega spodbudnika narodnega preroda v duhu razsvetljenstva. In seveda Bleiweisa, prvega pravega politika med Slovenci, ki ostaja s svojimi kompromisi predhodnik vseh slovenskih politikov do današnjega dne. Toda tu so še Slomšek, Krek, Šušteršič, Jeglič, Maister in drugi konservativni graditelji slovenske narodne samostojnosti. To je tudi zgodba o tem, kako so se Slovenci morali upirati pritiskom naprednejših sistemov okoli sebe kljub njihovi gospodarski in socialni koristnosti. Zato je moral naprednejši kranjski politik 19. stoletja Dežman obveljati za narodnega odpadnika. Ta zgodba se lahko ponavlja v času Bruslja, to pot za Slovence hvala bogu v ugodnejšem položaju. Celo v vojaških stvareh čaka zgodovinarje vnovičen razmislek. O tem, kaj je Slovencem prineslo dvesto let »ropanja Turčije« z bitko pri Sisku vred in kaj soška fronta, kjer so morali braniti z Avstro-Ogrsko svoje narodno ozemlje. Tradicionalna zgodovina je videla v Slovencih samo še žrtve nemške srednje Evrope, nova bo morala izreči, kako so postali tudi žrtev zahodnih demokracij - po prvi vojni z izročitvijo Primorske Italiji, po drugi z izročitvijo protikomunističnih beguncev, obakrat enako mučno in krvavo. Čas je, da zgodovinopisje potegne črto pod polpreteklostjo in s tem potrdi slovensko zgodovinsko samozavest znotraj velike Evrope. (S Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 11 Zunanji minister Dimitrij Rupel s predstavniki manjšinskih organizacij Gašper Blažič, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven V teh dneh mineva petnajst let od sprejetja brionske deklaracije, s katero je Slovenija ubranila svojo samostojnost in se izognila vojni večje razsežnosti. Od tedaj so se razmere v notranji in zunanji politiki močno spremenile. Razmere kažejo, da se slovenska zunanja politika še nikoli ni znašla v tako močnih kleščah notranjepolitičnega dogajanja kot sedaj. Zanimive pa so tudi nekatere vzporednice. Za zunanjo politiko je bil tudi pred petnajstimi leti kot resorni minister pristojen Dimitrij Rupel, v petnajstletnem obdobju pa se je zamenjalo več zunanjih ministrov. Najbolj pomenljivo je dejstvo, da se je Dimitrija Rupla, svojega nekdanjega kolega iz Demosove vlade in Slovenske demokratične zveze, zdaj lotil Jelko Kacin, predsednik LDS, katere član je bil dolgo časa tudi Rupel. Revizija ADP? Kot smo poročali že v prejšnji številki, se je Jelko Kacin lotil Dimitrija Rupla z vsemi topovi. Po Kacinovem mnenju naj bi bil Rupel povsem pogorel v odnosih z Italijo, s Hrvaško in še zlasti z Avstrijo, zato bi moral koroških Slovencev in Slovenk, ki jo vodi Bernard Sadovnik. Trgovina z orožjem čeprav je Jelko Kacin že ob svoji izvolitvi za predsednika LDS zavzel precej agresivno in militantno držo, je z zadnjim napadom na Rupla marsikoga presenetil. Kot smo že omenili, sta Rupel in Kacin kar nekaj časa politično sodelovala. Najprej sta bila člana Slovenske demokratične zveze, po njenem razpadu sta ostala člana Bavčarjeve Demokratske stranke. Leta 1994 sta se na ustanovnem kongresu Liberalne demokracije Slovenije združili dotedanji Liberalnodemokratska stranka in Socialistična stranka Slovenije, pridružili pa so se ji še nekateri člani Zelenih in Demokratske stranke. Kacin je istega leta doživel svoj vzpon, saj je na mestu obrambnega ministra nasledil svojega nekdanjega kolega iz SDZ in Demosove vlade Janeza Janšo, odgovornost za zunanjo politiko prevzeti predsednik vlade. Rupel naj bi bil po njegovo privolil v avstrijsko namero o ureditvi dvojezičnih krajevnih napisov, s čimer naj bi Avstrija revidirala t. i. avstrijsko državno pogodbo (ADP). Kacina je razjezilo tudi dejstvo. da sta v ta dogovor - njegova glavna akterja sta vladna ljudska stranka in Zavezništvo za prihodnost Avstrije - privolili tudi dve od treh organizacij, ki zastopajo Slovence na Koroškem, namreč Zveza slovenskih organizacij, ki jo vodi Marjan Sturm, in Zveza Slovensko zunanje ministrstvo 12 Demokracija ■ :s/xi • 13. julij 2000 POLITIKA ki ga je imel za velikega tekmeca, je pa prav tako kot Janša na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo diplomiral iz obramboslovja. SDS(S), katere predsednik je bil tedaj Janez Janša, se je po tistem umaknila iz vladne koalicije, Kacin pa se je v navezi s svojim političnim botrom Milanom Kučanom zapletel v precej neprijeten posel z orožjem v Izraelu, saj je ena izmed kupljenih izraelskih havbic kmalu zatem povzročila smrt pripadnika Slovenske vojske. Čeprav se je tedaj veliko govorilo o Janševih poslih z orožjem, pri čemer Janši nikoli ni bilo dokazano nič spornega, seje prav tedanji predsednik države Milan Kučan na božični dan leta 1999 v televizijski oddaji Res je! znašel v precej neprijetnem položaju. Ekipa TV Slovenija je namreč poskrbela za neposredni (in precej drag) videopogovor z Josephom Harelom, izraelskim trgovcem z orožjem, s tem pa Kučana spravila v veliko zadrego. Harel je namreč spomladi 1993 v družbi z dr. Nimrodom Novi-kom, podpredsednikom podjetja MIC in nekdanjim svetovalcem izraelskega politika Simona Peresa, obiskal tedanjega direktorja uprave za logistiko na ministrstvu za obrambo Jožeta Zagožna. Oba sta tedaj zahtevala izključno pravico do zastopstva izraelskih podjetij pri poslih z ministrstvom za obrambo, šlo pa je za nabavo oborožitve in vojaške opreme. Tedanji obrambni minister Janez Janša ni pokazal velikega interesa za tovrstne posle. Verjetno je tudi iz tega razloga Milan Kučan januarja 1994, samo dva meseca pred odstavitvijo Janeza Janše, odpotoval v Izrael v spremstvu Jelka Kacina. Po Janševi odstavitvi pa je trgovina z orožjem med Izraelom in Slovenijo zacvetela. Ambiciozen v zunanji politiki Kacinove velike ambicije - da je bil vedno zelo ambiciozen, priznavajo tako rekoč vsi, ki ga poznajo - pa se očitno niso ustavile le na področju obrambe. Po volitvah leta 1996 oz. oblikovanju koalicije LDS-SLS v začetku leta 1997 je obrambni resor pripadel SLS. V tem mandatnem obdobju so se zamenjali trije obrambni ministri, medtem ko je Kacin deloval v državnem zboru kot poslanec in kot predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, leta 1997 pa je celo kandidiral za predsednika države. Tako kot na obrambnem so tedaj tudi na zunanjem ministrstvu potekale stalne kadrovske menjave. Potem ko je drugič padel Zoran Thaler in odstopil še Boris Frlec, je mesto zunanjega ministra znova prevzel Dimitrij Rupel, dotedanji slovenski veleposlanik v ZDA, pred tem pa poslanec v državnem zboru in ljubljanski župan. Po volitvah leta 2000 je bil Rupel znova imenovan za zunanjega ministra in pri tem užival podporo tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška, dokler slednji ni bil izvoljen za predsednika države. Z izvolitvijo Antona Ropa za predsednika LDS in vlade je začel Rupel izgubljati podporo med strankarskimi tovariši, saj se je pokazal precej velik prepad med njim in bojevitim Ropom. Veliko težav si je Rupel nakopal zlasti zaradi svojega zavzemanja za članstvo Slovenije v zvezi Nato pa tudi na splošno zaradi proameriške zunanje politike. Junija 2004 se je Rupel udeležil prve javne tribune Zbora za republiko, kar je izbilo sodu dno. Kmalu po tem dogodku je doživel podobno usodo kot Janša pred desetimi leti. Preveč popustljiv do Hrvaške? Vnovična umestitev Dimitrija Rupla za zunanjega ministra po zmagi SDS na volitvah 2004 je bila povsem logična, saj je Rupel s svojo oddaljitvijo od LDS pripomogel k temu, da se je volilna tehtnica nagnila na stran SDS, čeprav je s tem žrtvoval tudi del svojega ugleda, češ da po potrebi menja politične barve. V sredini devetdesetih let je bil namreč podobno kot Kacin tudi Rupel pod političnim vplivom Milana Kučana, vendar se mu je kasneje izmaknil. Dosedanji vtis kaže, da je bil Rupel v diplomatskih odnosih s sosednjimi državami precej mehak. Morda je bil še najbolj problematičen v odnosih s Hrvaško, saj je ostal zagovornik sporazuma Drnovšek-Račan, ki bi v primeru ratifikacije dokončno določil zelo sporno slovensko-hr-vaško mejo na Dragonji namesto po sredini Savudrijskega polotoka, kjer teče stara in zakonita meja občine Piran. V nasprotju z njim pa je Rop, ko je bil poleti 2004 ob Jorasovi hiši aretiran predsednik SLS Janez Podobnik, proti Hrvaški nastopil zelo bojevito. Nič nenavadnega ni, da v primeru slo-vensko-hrvaških odnosov precej ostro nastopa SLS, saj je Joško Joras njihov član, poleg tega pa je v ozadju Marjan Podobnik, ki se očitno ne želi javno izpostaviti, vseskozi pa spodbuja ostrejšo politiko SLS do nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj, s čimer bi se lahko stranka v tem pogledu približala celo populistični SNS. Tako se je SLS pridružila kritiki na račun Rupla v primeru dvojezičnih napisov. Po mnenju poznavalcev naj bi bil v ozadju vsega tega prav Marjan Podobnik. Drnovškova diplomacija Drugo vprašanje pa je seveda, kakšno vlogo v slovenski zunanji politiki igra predsednik države Janez Drnovšek, ki si je prve zunanjepolitične izkušnje nabral še kot predsednik predsedstva SFRJ in organizator konference gibanja neuvrščenih. Kasneje se je kot predsednik slovenske vlade v glavnem udeleževal gospodarskih srečanj, na primer vsakoletnega svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu. Leta 2002 se je z umikom iz dnevne politike umaknil tudi iz diplomacije, vendar ne za dolgo, saj je kmalu začel s solističnimi potezami, ki so nemalokrat vzbudile tudi zgražanje, na primer s predlogi o Kosovu. Kasneje je poskušal z mirovno operacijo v Darfurju, vendar so mu obisk omenjenega območja odsvetovali, s svojimi akcijami pa si je tudi v domačem okolju hitro nabral precej kritičnih ocen. Njegova zadnja solistična akcija, ki ni prinesla ničesar, je bilo srečanje s hrvaškim predsednikom in nekdanjim kolegom iz predsedstva SFRJ Stipetom Mesičem na Raščici pri Velikih Laščah. Oba predsednika sta na srečanju okrcala lastni vladi, to pa je bilo tudi vse. Vsekakor je tudi to posledica dejstva, da je bila slovenska zunanja politika v preteklosti žrtev parcialnih političnih interesov in ambicij. (9 Predsednik države Janez Drnovšek v družbi z Indijanci Milan Kučan Marjan Podobnik Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 1 3 POLITIKA Odmik od komunistične preteklosti Aleš Kocjan, foto: Marko Cendč/STA, arhiv Demokracije Socialni demokrati (SD) so v soboto v Novi Gorici pripravili programsko konferenco, na kateri so sprejeli nov program stranke, imenovan Slovenija na vrhu sveta. Slednji je kot pomembnejše vrednote, iz katerih je izšla stranka, opredelil antifašizem, nasprotovanje liberalnemu kapitalizmu in Cerkvi. Programska konferenca se je začela z izvolitvijo vseh potrebnih organov za njeno nemoteno izpeljavo, nadaljevala pa z referatom predsednika Boruta Pahorja. Kot je v svojem govoru dejal Pahor, stranka ne želi več capljati za zgodovinskimi spremembami, ampak želi biti nosilec teh sprememb in jim tako vtisniti svoj pečat. »Tranzicija je končana, in čeprav je bila socialdemokracija v tem času demoralizirana, je delala dobro. Zdaj pa sporočamo, da smo močni, da smo največja moralna sila v Sloveniji in da imamo velik, a realen cilj. Socialni demokrati smo prepričani, da se mora Slovenija uvrstiti med najrazvitejše družbe sveta,« je dejal Pahor. Ob tem se je dotaknil tudi strankinega odnosa do preteklosti in napovedal nekakšen odmik od strankine komunistične preteklosti: »Partizanski upor proti okupatorju je bilo domoljubno dejanje, ki je zavarovalo slovenstvo. Toda ta partizanski upor je izkoristila komunistična partija za postopno prilaščanje vse oblasti, ki jo je po vojni ohranjala s totalitarnim sistemom, kar je nesprejemljivo,« je dejal Pahor. Njegovemu govoru je sledila razprava ob novem programu stranke, ki ga je pripravil podpredsednik Igor Lukšič. Kot je v razpravi dejal nekdanji strankin minister Vlado Dimovski, je program dobra podlaga za razvoj stranke in bi ga zato veljalo sprejeti, pri tem pa opozoril, da za zmago na volitvah ne bo dovolj samo nov program, temveč tudi izbor pravih ljudi, ki bodo ta program izvajali in bodo stranki dali nov zagon. S slednjim se je strinjal tudi Lukšič, ki je v svojem nastopu dejal, da bodo prosili vse tiste »tovariše«, ki ne verjamejo v cilj, da bo stranka postala vodilna politična sila v Sloveniji, »naj stopijo ob stran in dajo prostor tistim, ki verjamejo, imajo energijo in voljo«. »Ko zmagamo, bo dovolj prostora tudi za njih,« je dejal Lukšič. Juri: To ni program čeprav je večina delegatov v razpravi strankin novi program pozdravila in ga na koncu tudi potrdila, se nekateri delegati z njim niso strinjali. Najglasnejši je bil znani stari Pahorjev nasprotnik in strankin poslanec Aurelio Juri, ki je program kritiziral, češ da ne gre za program stranke, ampak za nepomemben zapis vrednot slovenskega človeka. »Del kritične javnosti nam očita pomik v desno in ne veseli me, da tudi sami priznavamo, da se premikamo na sredino,« je dejal Juri. Zmotile so ga tudi Pahorjeve besede, da je komunistična partija NOB izkoristila za prevzem oblasti. »Mnogi smo izkoriščali članstvo v komunistični partiji za uresničitev svojih ciljev in sam se tega nisem nikoli sramoval,« je brez zadržkov priznal Juri. Sicer pa se je na programski konferenci dokončno potrdilo, da namerava Borut Pahor v naslednjem mandatu vlado prevzeti na podoben način, kot je to na zadnjih volitvah uspelo Janezu Janši - najprej sprememba strankinega imena, nato oblikovanje vlade v senci in pozitiven govor. Načrt je vsekakor preverjen in dober, vendar je temeljna razlika ta, da so bili pred zadnjimi volitvami volivci že pošteno naveličani eldeesovih vlad, medtem ko je vlada Janeza Janše začela šele dobro delati. Glede na to se napovedi SD, da bodo na naslednjih volitvah zmagali, zdijo pretirane. (9 V novem programu SD je zapisano, da je stranka nastala iz socialdemokratskih gibanj, ki so temeljila na antifašizmu, nasprotovanju liberalnemu kapitalizmu in Cerkvi, na kar je stranka ponosna. Njene današnje temeljne vrednote pa so: posameznikovo življenje, svoboda, strpnost, solidarnost, varnost, enakost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir. 14 Demokracija ■ 28/xi ■ 13. julij 2006 Mnih demokrate Slovenija v vrhu sv Aurelio Juri PARLAMENT Zadnja seja pred počitnicami Gregor Drnovšek, foto: Državni zbor Poslanci državnega zbora so se v ponedeljek zbrali na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami. Zaradi premierjeve odsotnosti so na vprašanja poslancev odgovarjali le ministri. Predsednik vlade Janez Janša se seje ni mogel udeležiti zaradi svojega prvega uradnega obiska v ZDA, zato bo na vprašanja poslancev Aurelia Jurija, ki bo premierja spraševal o slovenskih vojakih v Iraku, Milana M. Cvikla, ki ga zanima sodelovanje vlade z nadzornimi institucijami in organi, in Saša Pečeta, ki bo premierja spraševal o izvedbi privatizacije, odgovarjal v četrtek (danes). Iz koalicijskih vrst bo predsednika vlade o sprejetju zakonodaje o pokrajinah spraševal poslanec SLS Jakob Presečnik. Za odgovore na vprašanja pa so bili na voljo ministri (manjkali so štirje), ki so jim poslanci postavili 26 vprašanj. Minister Drobnič je poslancu Potrču pojasnil, da je v okviru pogajanj o zakonu o delovnih razmerjih v skrajnem primeru pripravljen delavce zastopati kar sam. Minister je dodal, da je bilo to sicer izrečeno, ko je pogajanja zapustila skupina sindikatov, saj je javnost to dejanje razumela kot premalo odgovorno obnašanje za zastopanje delavcev v takšnih pogajanjih. Potrča odgovor ni zadovoljil in še naprej vztraja, da je minister s svojo izjavo posegel v položaj delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov. Pravosodni minister Lovro Šturm je poslanki Darji Lavtižar-Bebler odgovoril, da bo Slovenija še letos ratificirala konvencijo Združenih narodov proti korupciji in da ministrstvo že pripravlja začetek postopka ratifikacije. Majda Potrata je prepričana, da novi pravilnik o potrjevanju učbenikov in delovnih zvezkov ne uveljavlja učiteljeve avtonomije, temveč so se učitelji znašli pod velikim pritiskom. Šolski minister Milan Zver je poslanki pojasnil, da je sprememba zakona iz lanskega leta napotila strokovni svet, da potrjuje samo učbenike, ne pa drugih učnih pripomočkov. Meni, da pravilnik sedaj učitelju omogoča avtonomno odločitev o tem, katere delovne zvezke in druge pripomočke bo pri svojem delu uporabljal. VI. vseslovensko srečanje Parlament je 6. julija gostil VI. vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Udeležence srečanja je nagovoril predsednik državnega zbora France Cukja-ti in med drugim izrazil upanje, da bodo meje, ki se spreminjajo, zbledele in jih ne bo več. Po njegovem mnenju je izjemno pomembno, da se vsak človek zaveda, od kod izvira njegov genski zapis. »Pomembno je, da ve, kaj so njegovi rodovi zgradili s svojo kulturo, človekoljubnostjo, s svojim življenjem in svojo voljo do življenja.« Predsednik je izrazil zadovoljstvo, da so se srečali v državnem zboru, saj je parlament po njegovo predstavnik ljudstva in naj bo to znak za Slovence v zamejstvu in po svetu, da jih slovenski narod sprejema. Na plenarnem zasedanju srečanja so bili predstavljeni tudi pomembni dosežki Slovenije na področju zakonodaje, ki ureja položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu. Delo na srečanju je bilo poleg plenarnega zasedanja razdeljeno še na dve delavnici; ena je bila namenjena Slovencem v zamejstvu, druga pa Slovencem po svetu. Druga obravnava zakona Ena glavnih in verjetno najburnejših točk julijskega zasedanja bo goto- DeMOKRACUA ■ 28/XI ■ 13. julij 2006 vo druga obravnava zakona o verski svobodi. Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek registracije in določa njihove pravice. Za opozicijo je najspor-nejši vladni predlog, po katerem bi država prispevke za socialno varnost duhovnikov in uslužbencev drugih verskih skupnosti plačevala iz proračuna. Pri financiranju bi se upošteval kriterij, da bi država plačevala prispevke enemu cerkvenemu uslužbencu na 1.000 vernikov posamezne verske skupnosti. Opozicija se seveda s takšnim predlogom ne strinja, saj meni, da so večje verske skupnosti v boljšem položaju kot manjše. LDS je tako že predlagala financiranje verskih skupnosti po itali-jansko-španskem modelu, kjer se državljani sami odločajo, ali želijo prispevati del dohodninskih odhodkov kateri od verskih skupnosti. V LDS za znesek financiranja predlagajo o,6-odstotni odmerjeni znesek dohodnine. Kljub vsemu naj bi poslanci predlagani zakon o verskih skupnostih podprli in ga tako poslali v nadaljnji postopek potrjevanja. B3 15 Lomilec porcelana Predsednik LDS Jelko Kacin postaja čedalje radikalnejši, zaradi česar si je od predsednika vlade že prislužil vzdevek, da se obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije v Ze pregovorna Kacinova radikalnost, ki se je pred časom nekoliko umirila, se je začela znova stopnjevati na srečanju, ki ga je LDS ob dnevu državnosti pripravila na Mostu na Soči. V svojem govoru na srečanju je Kacin ostro napadel vlado Janeza Janše in načelnika Manevrske strukture narodne zaščite (predhodnice Slovenske vojske) brigadirja Toneta Kr-koviča. Za vlado je Kacin dejal, da gre za »konservativen desni režim, ki govori eno, dela pa drugo«, za Krkoviča pa, da si poskuša skupaj s SDS prilastiti generalštab Slovenske vojske. »Včeraj (na državni proslavi ob 15. obletnici slovenske osamosvojitve, op. A. K.) ste lahko videli, da sta dva človeka pregledala postroj slovenske vojske. Prvi (Krkovič, op. A. K.) nima nobenega pooblastila za to. Samo vrhovni poveljnik Slovenske voj- 16 ske, naš predsednik, ima to pooblastilo. Če še kdo drug, potem morda minister, ampak njega ni bilo. Potem morda načelnik generalštaba - ne, ta je moral molče stati v prvi vrsti in gledati človeka, ki je še pred nekaj tedni trdil, da je najboljši načelnik generalštaba, in je zdaj tudi pokazal, da Slovensko vojsko obvladuje vzporedna struktura. Nastaja podjetje, ki se imenuje - zdaj bom citiral podpredsednika dr. Mateja Lahovnika - JJ, d. o. o. To je vseslovenska družba, ki obvladuje vse, ki se razume na vse, ki ne potrebuje nobenih nadzornih svetov in zato tudi zmanjšuje vlogo in pomen slovenskega parlamenta,« je - lahko bi rekli - s pomanjkljivim občutkom za realnost (Krkovič je na proslavi sodeloval zato, ker je bila le-ta replika proslave pred 15 leti, ko je Krkovič pregledal četo) dejal Kacin. »France Cukjati govori o tem, da je v tej Sloveniji prostor za vse. Hkrati pa izločajo, lustrirajo, odstranjujejo in se gredo javno podjetje JJ, d. o. o. Lahko bi rekli, da je to dobro, saj so oni naši največji zavezniki: več neumnosti in napak bodo storili, laže bomo mi poprijeli in prevzeli oblast. Ampak tega preprosto ne moremo in ne smemo dovoliti. Vsak izgubljen dan na način, kot ga uprizarjajo, gre v škodo Slovenije, gre v škodo posameznikov, gre v škodo prizadetih družin, v škodo socialne varnosti v naši državi. Zato je danes trenutek, da se zavemo, da se ta režim ne bo odstranil sam,, odstranili ga bomo, če bomo na volitvah zmagali,« je na Mostu na Soči pretiraval Kacin. Kacin je Dimitrija Rupla primerjal s Haiderjem. Predsednik vlade se ni pustil izzvati. Demokracija ■ 28/xi • 13. iulii 20» POLITIKA Oster napad na Rupla Drugi večji izbruh radikalizma si je Kacin privoščil pretekli teden, ko je ostro napadel zunanjega ministra Dimitrija Rupla in slovensko zunanjo politiko. Tako je v svoji izjavi za medije Rupla na lepem obtožil, da mu je uspelo tisto, kar ni uspelo niti koroškemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju: razbiti enotnost manjšine na avstrijskem Koroškem. Slednje naj bi bil Rupel storil s tem, ko naj bi bil pozdravil dogovor, ki sta ga pretekli teden podpisali dve avstrijski vladni stranki (ljudska stranka in Zavezništvo za prihodnost Avstrije) ter Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev. Kot je znano, predlog predvideva, da bi na avstrijskem Koroškem do konca leta 2009 postavili dvojezične table samo v občinah, kjer delež slovenske manjšine znaša vsaj 15 odstotkov, in v krajih, ki imajo vsaj 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Po Kacinovem prepričanju naj bi dogovor pomenil revidiranje avstrijske državne pogodbe, ki predvideva postavitev dvojezični tabel v vseh krajih, kjer živijo Slovenci ne glede na to, koliko jih je. Hkrati s tem je Kacin ostro kritiziral tudi zunanjo politiko, ko gre za vprašanje reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško in z Italijo. Tako je bil po njegovih besedah odziv slovenske zunanje politike na predvideno graditev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu s strani Italije prepozen in nezadosten, odprta vprašanja s Hrvaško pa naj bi se po njegovo prav tako reševala neustrezno. Zaradi vsega tega je Kacin na koncu predsednika vlade pozval, naj prevzame vajeti v zunanji politiki, sicer se bo, kot je dejal, vse skupaj »slabo končalo«. Čeprav je Kacin verjetno upal, da bo s takšnim pozivom predsednika vlade potegnil v polemiko, se ta ni dal izzvati. Na Kacinov napad na Rupla in zunanjo politiko je odgovoril, da so Bo Cvikl zamenjal Kacina? Kacin med govorom na Mostu na Soči imeli nekateri, ki danes najbolj kritizirajo slovensko zunanjo politiko, desetletja priložnost, da bi zadevo rešili, pa je niso premaknili naprej niti za milimeter. »Cinično se mi zdi, da predsednik stranke, ki ji je bila manjšinska politika dolgo časa zadnja skrb, zdaj iz tega dela notranje spore in se obnaša kot neroden in nestrpen slon v trgovini s porcelanom, pri čemer je ta porcelan last vseh nas,« je dejal Janša. Revolt v stranki Kacinu torej ni uspelo, da bi predsednika vlade potegnil v vsesplošno polemiko, iz katere bi lahko koval svoj politični kapital, kar pa niti ni njegov edini neuspeh. Slišati je namreč, naj bi Kacinovi radikalni nastopi povzročali čedalje večji revolt znotraj same stranke, zlasti med tistimi, ki menijo, da bi morala stranka voditi zmernejšo politiko. Med slednjimi naj bi bili stran-^^^^^HL kini poslanci Slavko Gaber, Milan M. Cvikl in Marko Pavliha. Slavko Gaber Naj spomnimo, da je Pavliha za prejšnjo številko Demokracije odkrito priznal, da imata s Kacinom precej hladne odnose, Gaber pa je že pred časom v osebnem pismu, ki smo ga objavili tudi v Demokraciji, ostro kritiziral njegov način vodenja stranka in njegove napade na predsednika SD Boruta Pahorja. Takrat je Gaber med drugim zapisal: »Zaustavi se vsakič, ko boš Borutu Pahorju povedal, da 'nima pojma' in da je pravzaprav opozicija pod B. Ne delaj mu tolikšnih in tako pogostih uslug. Zaustavi se, ko boš razlagal, da je dr. Drnovšek -predsednik države nekje, in te veseli, da ne 'odgovarjaš za njegova neodgovorna dejanja', in tudi, ko se boš nameril povedati, da naj tisti, ki ne obnemijo od navdušenja ob tvojih odločnosti in hitrosti, le odidejo iz stranke. Znalo bi se zgoditi, da ti bo še kdo ustregel. Za to, da LDS spraviš na obrobje, bo zadoščalo, če odide še nekaj tako 'pomembnih', kot so bili ti, ki so odšli. V tej stranki so namreč ljudje, ki menijo, da takšno ravnanje ni najbolj primerno za osebo, ki, če te povzamem, 'ni več Jelko Kacin, ampak institucija: predsednik LDS'.« Kacinov bumerang? Zanimivo je, da se Kacin obnaša, kot da ga revolt, ki ga povzroča s svojimi radikalnimi in čedalje bolj napadalnimi nastopi v javnosti, ne zanima, saj za zdaj svojih nastopov ni bistveno spremenil. Poznavalci dogajanja v LDS pa pravijo, da mu tovrstno dolgoročno izmikanje ne bo prav dolgo uspevalo. Slišati je namreč, naj bi se nekateri v stranki v za- dnjem času precej trudili, da bi ga zamenjali. Namigi o tem niti niso novi, saj se pojavljajo že od takrat, ko je Kacin zasedel predsedniško mesto, novo je le to, da se med ljudmi, ki bi si želeli zasesti Kacinov položaj in naj bi poskušali največ narediti za to, da bi Kacin dejansko odšel, pojavlja strankin poslanec Martin M. Cvikl. Slednji nam tega ni ne potrdil ne zanikal, ampak le dejal, da govoric ne bo komentiral. Poznavalci dogajanja pa so nam e enkrat zatrdili, da informacija drži. Cvikl in preostali Kacinovi nasprotniki v stranki naj bi le počakali, kaj bodo prinesle lokalne volitve, in če na teh ne bodo dosegli želenih izidov, se bo moral Kacin zelo verjetno posloviti. Videti je torej, da si je Kacin s svojimi radikalnimi nastopi namesto simpatij (mnogi so bili zanj prav zato, ker naj bi znal obračunal z Janezom Janšo) pridobil le še več nasprotnikov, kot jih je imel tik po izvolitvi, kar pomeni, da bo moral najverjetneje dobro premisliti, kakšno taktiko javnega nastopanja bo ubral v prihodnje. E ANKETA Kje boste letos dopustovali? a) Na Hrvaškem b) V Sloveniji c) Drugje Odgovorite na www.demokracija.si Rezultati preteklega tedna Ali podpirate Drnovškovo odločitev, da se umakne iz politike? da ne HI 16,9% ne vem I 0,6% 182,6% % 0 25 50 75 100 Glasovalo: 172 Demokracija Demokracija ■ 2s/xi ■ 13. julij 2006 17 GOSPODARSTVO Konec Jankovičevega mita Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven Nova vodstvena ekipa Mercatorja je dokazala, da želi poslovati na način, ki je prav nasproten Jankovicevemu. Uspehi so vidni in vodijo k varstvu zaposlenih, lastnikov in nacionalnih interesov. Jankovicev mit se torej podira kot hiša iz kart. Ko je Žiga Debeljak s svojo vodstveno ekipo pred dobrega pol leta prevzel vodenje Poslovnega sistema Mer-cator, je v pogovoru za naš tednik dejal, da so njihovi načrti doseganje zadanih strateških ciljev. To pa je, da Mercator s 17 tisoč zaposlenimi ostane vodilni trgovec v Sloveniji, hkrati pa se namerava osrediniti tri trge zunaj Slovenije. To je na Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter takrat (še) skupno državo Srbijo in Črno goro. Dejal je, da želijo na teh trgih postati vodilni trgovec. Poudaril pa je, da »teh strateških ciljev ne bo mogoče doseči samo z razvojem lastne maloprodajne mreže, ampak tudi s strateškimi partnerstvi«. 2e po nekaj mesecih vodenja so se njegovi cilj začeli uresničevati. Tako je Debeljak 5. julija podpisal pogodbo o strateški povezavi na področju trgovske dejavnosti med Holdingom Rodič M & B in Mercatorjem. Na tej podlagi bo Mercator postal 76-odstotni lastnik družbe M-Rodič, d. o. o., preostalih 24 odstotkov pa bo Holding Rodič M & B obdržal do leta 2008 (12 odstotkov) in 2009 (12 odstotkov), ko bosta tudi ta dva deleža na podlagi sklenjene pogodbe prodana Mercatorju. Nova družba V ta namen sta oba partnerja ustanovila novo gospodarsko družbo M-Rodič, d. o. o., na katero je Holding Rodič M & B prenesel vso svojo trgovsko de- javnost ter s tem povezano premoženje in blagovne znamke. Z uresničitvijo dogovora o strateškem partnerstvu bo Mercator po zdajšnjih informacijah postal drugi največji trgovec v Srbiji s približno 8-odstotnim tržnim deležem v letu 2007 in skupnimi prihodki od prodaje, ki bodo v letu 2007 dosegali približno 400 milijonov evrov. Mercator namerava na srbskem V času, ko so nekatera občila polna besed o tem, kaj bo v prihodnje počel Zoran Jankovič, nova ekipa vodi povsem drugačno politiko razvoja Poslovnega sistema Mercator. 18 Demokracija • 28/xi ■ 13. julij 2006 GOSPODARSTVO trgu ohraniti in razvijati tako blagovni znamki "M-Rodič" in "Rodič Megamarket" kot tudi blagovno znamko »Mercator«. Holding Rodič M & B bo z izvedbo dogovorjene povezave postal eden največjih posamičnih lastnikov družbe Mercator; ob prodaji 76-odstotnega deleža družbe bo pridobil približno 5-odstotni lastniški delež družbe Mercator, po končani transakciji pa bo ta odstotek ustrezno večji. Holding Rodič M & B bo postal tudi dolgoročni strateški partner Mercatorja na področju nabave blaga, ki ga proizvajajo članice Hol-dinga Rodič M & B. V Mercatorju zatrjujejo, da je strateška povezava pomemben korak k uresničevanju Mercatorjevega strateškega cilja postati vodilni trgovec z živili in drugim blagom v jugovzhodni Evropi. Dodajmo le, da je bila pogodba o strateški povezavi sklenjena v Kuli pri Novem Sadu, v Ljubljani pa jo je predstavilo vodstvo Mercatorja dan po podpisu. Družba Rodič že zdaj opravlja trgovsko dejavnost v 51 prodajnih objektih, od tega v šestih megamarketih. Pozornost izdelkom Partnerja sta poleg sklenitve pogodbe o strateški povezavi na področju trgovske dejavnosti sklenila tudi pogodbe o dolgoročnem strateškem sodelovanju na področju dobav izdelkov vseh proizvodnih družb koncema Rodič M & B (pivovarna »MB«, tovarna vode in sokov »Stork«, tovarna mesa in mesnih izdelkov »Storkimes« idr.), zagotavljanju transportnih storitev s strani Holdinga Rodič M & B in izvajanju skupnih projektov razvoja trgovskih objektov na območju Srbije. Dogovorjena izhodiščna cena za nakup loo-odstotnega lastniškega kapitala družbe M-Rodič, Žiga Debeljak Novi Sadje 150 milijonov evrov, pri čemer je del cene za 24-od-stotni lastniški delež vezan na poslovne izide družbe M-Rodič v letih 2007 in 2008, tako da bo končna cena glede na dosežene izide predvidoma med 135 in 175 milijoni evrov. Transakcija bo predvidoma končana do 31. oktobra 2006, ko bodo izpolnjeni vsi dogovorjeni odložni pogoji. Finančno pravično Za transakcijo so v vodstvu Mercatorja naročili tudi posebno mnenje neodvisnega finančnega svetovalca o pravičnosti transakcije z vidika delničarjev in družbe Mercator. To je izdelala družba KPMG, poslovno svetovanje iz Ljubljane, v njem pa je navedeno, da jih je uprava družbe Mercator prosila, naj kot neodvisni finančni svetovalci s finančnega vidika preučijo pridobitev loo-odstotnega lastniškega deleža v družbi M-Rodič ter s tem povezane pogoje načrtovane izdaje manjšinskega svežnja novih delnic oziroma odsvojitve manjšinskega svežnja lastnih delnic, hkrati pa naj podajo svoje mnenje o pravičnosti transakcije z vidika družbe Mercator in njenih delničarjev. Revizorji so ugotovili, da so pogoji transakcije ustrezni. Še več: »Ob upoštevanju ekonomsko-finančnih pogojev so tudi finančno pravični,« je v mnenju zapisala Nevenka Kr-žan, direktorica družbe KPMG. • 28/XI • 13. julij 2006 Vir: Poslovni dnevnik finance Sklep vlade Hkrati s tem je vlada RS pretekli teden sprejela sklep, da ne nasprotuje predlaganemu posojilu mednarodne finančne korporacije v višini 40 milijonov evrov Mercatorja Ministrstvo za finance bo finančni korporaciji poslalo izjavo, s katero jo bo seznanilo o svoji odločitvi, v imenu vlade pa jo bo podpisal minister za finance Andrej Bajuk. Ker so se nekateri v Sloveniji spraševali, ► 19 Denar zagotovljen Partnerja sta se dogovorila, da bo kupnina poravnana delno z delnicami družbe Mercator, d. d., delno s prevzemom finančnih obveznosti prodajalca, delno pa z gotovino. Pri plačilu za nakup 76-odstotnega lastniškega deleža družbe M-Rodič bo Mercator z delnicami poravnal del kupnine v višini 30 milijonov evrov, poleg tega bosta z delnicami v celoti plačana tudi oba 12-odstotna lastniška deleža, ki bosta kupljena v letih 2008 oziroma 2009. Mercator namerava delnice zagotoviti iz odobrenega kapitala oziroma iz sklada lastnih delnic, pri čemer je dogovorjeno, da bodo ovrednotene po povprečni tržni ceni na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v zadnjem polnem koledarskem mesecu pred dnevom njihove izročitve prodajalcu. V Mercatorju zatrjujejo, da imajo na voljo dovolj odobrenega kapitala in lastnih delnic za poravnavo prvega dela kupnine, pri čemer mora izdajo novih delnic oziroma uporabo lastnih delnic za ta namen odobriti nadzorni svet. Za poravnavo kupnine za drugi in tretji del lastniškega deleža v letih 2008 in 2009 pa bo družba Mercator potrebovala soglasje skupščine delničarjev za izdajo novih delnic. Celotna nova uprava Mercatorja Vrednost Mercatorjeve delnice letos precej višja kot lani. Mercator pod novim vodstvom dosega zastavljene cilje. Gibanje MELR 50000 45000 40000 35000 30000 O*» Çή <č> tf» *> v O* V V -v T? v" -j» 20 Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 GOSPODARSTVO Konec Jankovicevega mita TUrrrr»^*-^ Mercatorjevci na svojih igrah je še, da nova uprava nikakor ne razmišlja o menedžerskem odkupu kot prejšnja. »Smo realisti in se zavedamo, da menedžment ne more biti pomemben lastnik Mercatorja, pa tudi želja po čem takem nimamo. Koncept upravljanja in lastništva strogo ločimo od vodenja. Mi smo tu zato, da vodimo družbo v dobro družbe in njenih lastnikov. Lastniki so tu zato, da z nami upravljajo kot s svojim premoženjem; to razločevanje je zelo pomembno, čeprav se v slovenskih razmerah pogosto zamegljuje. Smo najeti menedžer-ji, ki smo tu, da v dobro družbe in lastnikov čim bolje uresničujemo strategijo Mercatorja in dosegamo začrtane cilje,« je dejal Žiga Debeljak. Za konec dodajmo, da je vrednost Mercatorjeve delnice pod novo upravo višja kot v času, ko je to vodil fankovič s svojo ekipo, kar objavljamo v posebnem prikazu. Izjema je le čas, ko je vrednost delnice presegla 41 tisoč tolarjev, to pa je bilo tedaj, ko jo je nekdanji Mercatorjev strateg domnevno umetno povečal z namenom, da bi mali delničarji delnice prodali, on pa bi »enkrat pozneje« prišel do svojega tako želenega cilja: postati lastnik Mercatorja. Vse skupaj je bilo zavito v »celofan« firme s poštnim predalom na Kajmanskih otokih in z lastniki srbskega rodu. Mer-catorjevi lastniki in novo vodstvo sistema so mu to preprečili. Mer-cator zdaj očitno varno pluje novim uspehom naproti. 19 Mit Zorana Jankoviča se podira. Zaposlenim v Mercatorju so se zelo hitro posušile solze za Jankovičem. Žiga Debeljak s sodelavci uresničuje svoje cilje, čeprav mu mediji ne namenjajo niti približno toliko prostora kot njegovemu predhodniku. zakaj je vlada sprejela ta sklep in ali to pomeni, da bo dala tudi poroštvo za odplačilo posojila, dodajmo, da mednarodni sklad skladno s svojimi pravili ne sme izvajati financiranja na ozemlju katere koli svoje članice, če le-ta takšnemu financiranju nasprotuje. Zato so zaprosili vlado za izdajo soglasja k predlaganemu posojilu in ga tudi prejeli, za davkoplačevalce pa to ne pomeni nobenega tveganja. Ob tem so v skladu dejali, naj bi posojilo Mercatorju omogočilo širitev podjetja na trgih Hrvaške, Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Posojilo je odobril odbor izvršnih direktorjev 13. julija 2006. Debeljakova vizija ob sklepu vlade so se spet razvile razprave o tem, da je Mercator v krizi. Nekaj podobnega seje pojavljalo že v času Jankovicevega vodenja, vendar so poskušali nekateri časniki te govorice takrat utišati, zdaj pa so jih spet obudili. O tem, kaj je dejansko finančno prevzel, smo Debeljaka vprašali kmalu po tem, ko je prevzel vodenje Mercatorja. Dejal nam je, da je »Mercatorjeva kapitalska struktura še vedno izjemno trdna in tudi finančna moč se iz leta v leto povečuje«. Dodal pa je, da je pred novo ekipo izziv, da tudi za vložena sredstva v tujini, to je zunaj Slovenije, zagotovijo takšno donosnost, kot je donosnost sredstev v Sloveniji. »Mercator namreč kritične mase poslovnih aktivnosti na trgih zunaj Slovenije še ni dosegel v tolikšni meri, da bi lahko zagotovil ustrezno donosnost poslovanja. Zato je ena od predno- Povsem drug koncept zoran Jankovič je v desetih letih enormno obogatel. Debeljak je ob prevzemu poslovnega sistema poudaril, da namerava svoje delo opravljati predvsem odgovorno in pošteno. Dodal je, da po naravi ni materialist, pomembni so mu predvsem izzivi in zadovoljstvo pri delu. Poudaril stnih strateških usmeritev nove uprave prav osredinjenje na te tri trge, da bi čim prej dosegli obseg poslovanja, ki bo ustrezno donosen. Seveda pa ima Mercator tako kot vsako podjetje tudi omejene vire financiranja. Načrtujemo, da bi v prihodnjih letih vsako leto investirali od 120 do 150 milijonov evrov, kolikor lahko zagotovimo sami. To je veliko de- narja, vendar imamo štiri trge, to je Slovenijo in še tri, kar pomeni, da bomo izjemno selektivni pri investicijah. Poleg tega bomo zastavljene strateške cilje morali dosegati tudi s strateškimi partnerstvi. Naši strateški lastniki, kolikor so nam dali vedeti, in seveda tudi nadzorni svet v okviru potrditve strategije, ki smo jo predstavili ob imenovanju, podpirajo te usmeritve Mercatorjeve uprave,« je takrat dejal Debeljak. Če so se nam zdele njegove besede v začetku januarja letos še nekoliko nerazumljive glede na splošno nepoznavanje stvari, je zdaj jasno, da je Debeljak že ob nastopu natančno vedel, kaj hoče. V tej luči je treba razumeti tudi zadnji sklep vlade o soglasju k posojilu za Mercator. KAPITALSKI TRGI Začenja se sezona izidov! Boštjan Kramberger, Kapitalska družba V ponedeljek seje v ZDA začelo obdobje objav četrtletnih izidov podjetij. Pričakovanja poznavalcev so visoka, saj še naprej pričakujejo povprečno dvomestno rast dobičkov. PORTFELJ 8 DELNIC NA DAN 07.07.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 7-7-2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7.69 5.7 -25.88 740,344 2 DJ Stoxx sm 600 oil&gas Nemčija GER EUR 98 42.52 42.29 -0.54 993,169 3 FJH AG Nemčija GER EUR 1073 3.89 2.33 -40.10 599,122 4 FJH AG nova Nemčija GER EUR 357 3 3 0.00 256,654 3 Petroleo Brasileiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 87.21 -9.98 867,112 4 Conergy Nemčija GER EUR 126 49.67 43.98 -11.45 1,327,960 5 Krka Slovenija SBI SIT 10 143000 152254 6.47 1,522,540 6 Sanofi-Aventis Francija PAR EUR 82 76.15 77.55 1.84 1,523,895 7 Zijin mining Hong Kong H KG HKD 10633 3.875 4.2 8.39 1,083,864 8 Bayer Nemčija GER EUR 116 35.94 36.31 1.03 1,009,354 Denar v SIT 1,035,882 • Skupaj 10,959,896 Vrednost portfelja 04.11.2005+10,023,326 • Vrednost portfelja 07.07.2006-> 10,959,896 • Donosnost portfelja v odstotkih+9.34 • Donos portfelja v SIT+936,570 EUR+239.64 • USD+187.6 • HKD+24.27 Ce se bo to uresničilo, bo to druga tako dolga rast dobičkov s tako visokim odstotkom. Vendar bo verjetno bolj ključno za gibanje tečajev, kaj bodo podjetja napovedala za prihodnje poslovanje. Borzni trgi so se med preteklim tednom ukvarjali s poskusno izstrelitvijo vojaških raket v Severni Koreji, sledilo je nekaj manjših makroekonomskih objav, vsi pa smo čakali petkovo objavo o novoustvarjenih delovnih mestih v ZDA. Podatek je trg označil za enega pomembnejših pri odločitvi Ameriške centralne banke glede nadaljnjega dviga temeljne obrestne mere. Prvi pogled na podatke je bil odličen, saj so Američani ustvarili veliko manj delovnih mest, kot so pričakovali investitorji, poleg tega pa je stopnja brezposelnosti ostala na zelo nizkih ravneh. Vendar je podrobnejši pogled na objavljene izide svetovne delniške trge kaj hitro odel v rdeče številke. Investitorje je tokrat prestrašil podatek o povprečnem urnem plačilu, ki se je glede na prejšnja poročila povečal za 0,5 odstotka. Višje plače namreč pomenijo višje povpraševanje in s tem višje cene. Vendar so prvi makroekonomski kazalci pokazali, da se ameriška ekonomija že ohlaja, kar bi lahko bila voda na mlin tistim, ki govorijo, da je konec dvigovanja obrestnih mer. Vsi investitorji pa upamo, da ni bilo že dosedanje višanje previsoko, da se bo ekonomija le malce ohladila in da ne bo prešla v recesijo. Ameriški borzni indeksi so na tedenski ravni ob nizkem prometu zaradi praznikov izgubili nekaj vrednosti. Dow Jones je nižji za pol odstotka, Nasdaq pa za slaba dva odstotka. Poleg makroekonomskih rezultatov je investitorje prestrašila rekordna cena nafte, ki je ob testiranju severnokorejskih raket, negotovosti v Iranu in povečanem povpraševanju zaradi počitnic znova dosegla rekordno raven. Glede na to, da se v naslednjih dveh mesecih omenjenim dejstvom lahko pridruži še kakšen od hurikanov, čedalje več poznavalcev govori o ceni nafte okoli 80 dolarjev za sodček. V Evropi lahko, kot kaže, pričakujemo dvig temeljne obrestne mere že v začetku avgusta. Ta teden Evropska centralna banka ni reagirala, vendar pa najbrž že na nasle- DeMOKRACUA • 28/X1 • 13. julij 2006 dnjem srečanju ne bo tako. Nemški indeks DAX se je ta teden vrtel okoli 5.700 točk, vendar mu na koncu tedna te meje ni uspelo preseči. Na Japonskem so indeksu Nikkei na poti navzdol pomagali projekti-li, ki so letali po azijskem nebu. Na tedenski ravni je njegova vrednost padla za slaba 1,3 odstotka. V naslednjem tednu pa lahko pričakujemo, da bomo po šestih letih dočakali prvi dvig temeljne obrestne mere tudi s strani Japonske centralne banke. S tem se bo končalo obdobje ničelne obrestne politike. V Sloveniji smo dočakali Krkine izide, ki so bili dobri. Bolj kot ti bi lahko v prihodnje na ceno delnice vplivalo dogajanje v neposredni soseščini, kjer ameriški Barr prevzema zagrebško Plivo. Nekateri tuji članki namreč kažejo, da bi bila Krka lahko ena najzanimivejših prevzemnih tarč v tem delu Evrope. Repozicioniranje našega portfelja se je ta teden izkazalo za dobro potezo, saj je njegova vrednost zrasla tako, da sedaj donosnost znaša 9,34 odstotka. Za zdaj portfelja ne bomo spreminjali, m 21 FINANCE Sveže proračunske smernice Denis Vengust, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven Vlada je sprejela osnutek proračunskega memoranduma za obdobje 2007-2011. Povečujejo se sredstva za štipendije, plače in socialne transferje. Proračunski primanjkljaj naj bi kljub temu postopoma izginil. Vlada je sprejela osnutek proračunskega memoranduma za obdobje od 2007 do 2011 kot izhodišče za pripravo predloga državnih proračunov za leti 2007 in 2008 in zadolžila ministrstvo za finance, da v sodelovanju z Uradom za makroekonomske analize in razvoj pripravi njegovo končno besedilo. Izpostaviti velja predvsem predvideno zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. Za leto 2007 vlada načrtuje odhodke državnega proračuna v višini 19,75 milijarde tolarjev (8,2 milijarde evrov), kar je 26,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Finančni minister Andrej Bajuk je na tiskovni kon- ferenci napovedal, da bodo proračunski izdatki prihodnje leto sicer za 20,3 milijarde tolarjev višji kot v sprejetem proračunu, vendar se bo primanjkljaj kljub temu znižal. Zastavljene cilje bo po njegovih besedah mogoče doseči zaradi ugodne gospodarske rasti, s katero se sooča Slovenija. Predvideni primanjkljaj za leto 2007 se znižuje s prvotno načrtovanega v sprejetem proračunu za leto 2007 v višini 1,2 odstotka BDP na 1 odstotek BDP, medtem ko naj bi se v letu 2008 še skrčil in znašal 0,9 odstotka BDP. V letu 2009 naj bi se znižal na 0,8 odstotka BDP, zmanjšal naj bi se tudi v letu 2010, ko bo predvidoma znašal 0,3 odstotka BDP. V letu 2011 bi po sprejetih makrofiskalnih izhodiščih državni proračun izkazal izravnano bilanco prihodkov in odhodkov, torej brez primanjkljaja. Vsekakor več kot optimistična napoved za gospodarstvo in prihodnjo blaginjo naše države. Začenja se usklajevanje Na podlagi v začetku julija sprejetih izhodišč za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2007 in predloga proračuna za leto 2008 se začenjajo usklajevanja z neposrednimi proračunskimi porabniki (ministrstva in drugi). Vlada je določila razrez proračunskih odhodkov po ekonomski klasifikaciji, ki bo podlaga za nadaljevanje priprave državnega proračuna do naslednje proračunske seje; ta bo skladno s terminskim načrtom priprave proračuna 20. julija. Pripravljeni so bili novi izračuni načrtovanih sredstev za plače v javnem sektorju (plače, prispevki, davek na izplačane plače in transferji v javne zavode), sredstev, namenjenih za transferje posameznikom in transferje v sklade socialnega zavarovanja. Kot je pojasnil finančni minister, makrofiskalni kazalci za leto 2007 zdaj niso bistveno drugačni, kot so bili ob sprejemanju proračuna za prihodnje leto. Ker pa se je spremenila zakonodaja, so potrebne nekatere spremembe sprejetega proračuna. Vlada na- 22 Demokracija • 2s/xi ■ 13. julij 2006 FINANCE Predsedovanje EU v predlogu sprememb proračuna za leto 2007 so dodatno zagotovljena tudi sredstva za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja železniške infrastrukture v višini 3,4 milijarde tolarjev. Sredstva za investicije se povečujejo za 5,9 milijarde tolarjev, in sicer zaradi graditve južne schengenske meje, konferenčne dvorane na Brdu ter za izvajanje sistema vrednotenja nepremičnin na podlagi zakonov o množičnem vrednotenju nepremičnin in o evidentiranju nepremičnin. Finančni minister je omenil še možnost zasebnih vlaganj v javno infrastrukturo, kar bo predvidel Za štipendije je predvidenega precej več denarja. zakon o javno-zasebnem partnerstvu. V okviru sredstev za plače so zagotovljena tudi sredstva za predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Naj spomnimo, da so bila v sprejetem proračunu za leto 2007 za ta namen predvidena med izdatki za blago in storitve, kar je tudi razlog, da se izdatki za blago in storitve v projekcijah za leto 2007 znižujejo. Ne nazadnje moramo omeniti tudi obseg vplačil v proračun Evropske unije. Za ta segment je od predvidenih proračunskih odhodkov v letu 2007 določenih 87 milijard tolarjev (363,1 milijona evrov), v letu 2008 pa 97 milijard tolarjev (404,9 milijona evrov). V prihodnjem letu bodo ti odhodki predstavljali 1,3 odstotka BDP, v nadaljnjih letih pa se bodo vse do leta 2011 predvidena sredstva za ta namen povečevala in bodo v letu 2011 znašala 1,86 odstotka BDP. Vendar je treba ob tem vedeti, da se bo tudi obseg prihodkov iz EU povečeval in naj bi bil vseskozi večji od obsega vplačil. Proračunske usmeritve in napovedi so vsekakor pozitivne. Upamo torej, da jih bo mogoče tudi ure- sničiti. V veliki meri se namreč naslanjajo na podatke o gospodarski rasti, ki so ta čas odlični. Vprašanje pa je, ali bi zdržali tudi v slabših gospodarskih razmerah. Tudi zaradi tega je treba še naprej na vso moč skrbeti, da bo gospodarstvo čim hitreje napredovalo. Kljub temu pa varčnost nikoli ni odveč. E ÎRadlojÉ^9«?,"! mEii Demokracija • 28/xi • 13. julij 2 M5obotatel:02/537- Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 021537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/3tMŠ&m http ://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 23 Andrej Bajuk mreč pripravlja predlog proračuna za prihodnji dve leti na podlagi tedaj veljavne zakonodaje. Bajuk je še dejal, da so v pripravi spremembe davčne zakonodaje. Ko bodo sprejete, bodo pripravljene tudi dodatne spremembe proračuna. V vsakem primeru finančno ministrstvo čakajo naporna usklajevanja z ministrstvi in drugimi porabniki o višini sredstev, ki jim bodo pripadla. Več za štipendije in plače v predlogu proračuna za leto 2007 so sredstva za plače in prispevke načrtovana skladno s podpisanim dogovorom o rasti plač v javnem sektorju. V letu 2008 naj bi se sredstva za plače glede na podpisani dogovor s sindikati in ob upoštevanju predloga kadrovskih načrtov za leto 2008 ter ob upoštevanju nadaljnjega zniževanja davka na izplačane plače (40 odstotkov) v grobem zvišale za 2,1 odstotka. Izdatki za blago in storitve se bodo zvišali za 3,3 odstotka zaradi izdatkov za posebni material in storitve. Sredstva za subvencije se za leto 2008 povečujejo za 11 odstotkov. Transferji posameznikom in gospodinjstvom se povečujejo za 1,3 odstotka in bodo v letu 2008 znašali 234,6 milijarde tolarjev. Predvidena sredstva za subvencije se ne spreminjajo in ostajajo na ravni sprejetega proračuna za leto 2007. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 9,2 milijarde tolarjev. Finančni minister pojasnjuje, da je razlog povišanja v povečanem številu upravičencev do socialnih transferjev že v letu 2006, kar ima posledice tudi v letu 2007. Posebej je treba izpostaviti povečan obseg štipendij. Predvidenih je 1,2 milijarde tolarjev več za štipendije (25,1 milijarde tolarjev v projekcijah za 2007) iz državnega proračuna. Poleg povišanja štipendij se na tem področju tudi predvideva, da bo že v letu 2007 vzpostavljen nov sistem štipendiranja, pri katerem bodo sredstva za štipendiranje potrebnih kadrov vlagala tudi podjetja. Z novim sistemom štipendiranja naj bi se sku- Finančno ministrstvo čakajo naporna usklajevanja s porabniki. pna sredstva za štipendije predvidoma povečala še za dodatnih 10 odstotkov, kar bi pomenilo skupno okrog 65.000 štipendij. Za primerjavo poglejmo leto 2005, ko je bilo vseh prejemnikov štipendij 54.000. Občutno povečanje obsega sredstev za štipendije in ugodni pogoji za štipendiste bodo vsekakor pozitivno vplivali na žgočo študentsko problematiko. Socialni transferji se povečujejo. SLOVENIJA Ledeno presenečenje z neba Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Konec minulega meseca je slovenski severovzhod prizadelo hudo neurje. Zavarovalnice škodo štejejo v milijardah tolarjev, edino letalo za poskusno obrambo proti toči pa ni poletelo. Zadnja dva dneva v juniju je več slovenskih krajev prizadelo hudo neurje. Najbolj je prizadelo severovzhod Slovenije. Neprizanesljiva narava v Rušah je tako že v četrtek padala toča v velikosti jajca, na širšem mariborskem območju je voda poplavila več kleti. Tudi na Celjskem je neurje poplavilo mnogo hiš in cest, zaradi izpada električne energije pa se je ustavila sedežnica na Gol-teh, od koder je reševalcev uspelo v treh urah rešiti okoli petdeset upokojencev. V Zasavju je neurje močno poškodovalo streho pred kratkim odprtega novega obrata Steklarne Hrastnik pa tudi večino streh stanovanjskih hiš, šol, vrtcev in športnih objektov. Poškodovanih je bilo veliko avtomobilov, vrtov, njiv in sadovnjakov. V noči na petek se je neurje razbesnelo še v nekaterih drugih krajih. V občinah Podlehnik, Slovenska Bistrica in Ptuj je tako veliko naselij ostalo brez elektrike, toča je v naseljih Nadole, Kočice, Žetale in Dobrina luknjala strehe, v Pleterjah pa je veter odnašal strehe celo 200 metrov stran od hiš ... "Skrajno grozno je," je ob tem dejal župan občine Žetale Anton Butolen. Milijardna škoda Po podatkih zavarovalnic je šlo glede na povzročeno materialno škodo za eno najhujših neurij v zadnjih letih; poškodovanih je bilo veliko stanovanjskih objektov, vozil in kmetijskih pridelkov. Na Zavarovalnici Triglav so tako že do 3. julija izplačali za milijardo tolarjev in pol odškodnin. "Osebje Zavarovalnice Triglav je v rekordnem času, od petka, 20. junija, do nedelje, 2. julija 2006, opravilo glavnino cenitev in zavarovancem omogočilo izvedbo odškodninskih zahtevkov. 3. julija 2007 so bili ogledi v sklepni fazi," so nam dejali v največji slovenski zavarovalni družbi, kjer so prejeli kar 2.550 odškodninskih zahtevkov. Tudi na Zavarovalnico Maribor so oškodovanci naslovili že za več kot milijardo tolarjev zahtevkov. Več kot 50 odstotkov povzroče- ne škode je nastalo na področju kmetijskih zavarovanj, največje število zahtevkov pa je zavarovalnica prejela na področju avtomobilskih in premoženjskih zavarovanj. "V celotnem lanskem letu smo v Zavarovalnici Maribor zaradi neurij in drugih vremenskih ujm izplačali za dobro milijardo tolarjev škode, v letošnjem letu pa je samo prvo neurje s točo našim zavarovancem povzročilo višjo škodo," nam je dejala Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi pri Zavarovalnici Maribor. Neurja z veliko materialno škodo pa po zagotovilih omenjenih zavarovalnic ne morejo ogroziti njihovih finančnih zmogljivo- SLOVENIJA Natalija Postružnik sti, saj je njihova organiziranost v Sloveniji na visoki ravni. "Posledice naravnih katastrof, tudi zaradi pozavarovanj, ki jih imamo sklenjena, ne morejo desta-bilizirati finančnih zmogljivosti slovenskih zavarovalnic. Ne nazadnje je poslanstvo zavarovalnic prav to - stati ljudem ob strani, ko se jim pripetijo nezaželene in nepredvidene nesreče," dodaja Postružnikova. Seveda pa si nihče ne želi, da bi so naravnih katastrof sploh prihajalo. Letalo ni poletelo Škode je torej veliko in zavarovalnice bodo morale globoko seči v žep. V Sloveniji namreč obrambe pred točo ni, uporabljajo le letalo Letalskega centra Maribor za raziskovalno posipavanje oblakov s srebrovim jodidom, za kar se je vlada odločila že lani. "Vlada Republike Slovenije podpira aktivnosti za nadaljevanje poskusnega posipanja oblakov, ki prinašajo točo, s srebrovim jodidom z letali nadaljnjih 5 let, da bi pridobila čim več podatkov o njegovih rezulta- tih, vključno s podatki o vplivu na zdravje ljudi in okolje, ki naj bi bili podlaga za dokončno odločitev o obliki nadaljevanja obrambe pred točo," so zapisali v sklepu vlade dne 15. 6. 2005. Pozitivni učinki posipavanja torej še niso dokazani, kljub temu pa bi moralo letalo glede na pogodbo med kmetijskim ministrstvom in Letalskim centrom Maribor 29. junija poleteti. V centru so dejali, da letalo ni vzletelo zaradi močnega vetra, kljub temu pa je kmetijska ministrica Marija Lukačič opozorila na neizvajanje pogodbe. Pozitivnih znakov ni Dr. Michel Jarraud, generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije (SMO), o obrambi pred točo (TV Dnevnik hrvaške televizije 30. aprila 2003). "Obramba pred točo je pomemben problem, saj se z njim ukvarjajo mnoge države članice SMO. V svetu je bilo izvedeno veliko projektov in organizirali so mnoge strokovne sestanke. Toda kljub prizadevanjem niso našli jasnega odgovora. Bilo je nekaj zelo razpršenih majhnih pozitivnih signalov, ki pa mnogokrat niso bili primerljivi med seboj. V nekaterih poskusih je bilo v primerih obrambe celo več toče. Torej ta čas lahko rečemo le, da problem znanstveniki raziskujejo, vendar ni veliko upanja, da ga bodo kmalu uspešno rešili. Pomembno je razumeti, da imamo opravka z zelo veliko variabilnostjo. Oblaki, ki prinašajo točo, so relativno majhni in tako kot na mnogih področjih fizike ni mogoče izvesti dveh poskusov v popolnoma enakih razmerah. Zato je ta problem tako zapleten. Stališče SMO je, da za zdaj ni pozitivnih znakov, da je obramba pred točo uspešna." gov, zakaj letalski center ni izvajal oz. ne bi mogel izvajati programa raziskovalnega posipanja oblakov z letali takoj po uveljavitvi pogodbe v skladu s pogodbenimi obveznostmi" nam je dejal Tomaž Hrastar iz službe za odnose z javnostmi na kmetijskem ministrstvu. V ponedeljek, 3. julija, je ministrstvo predstavnikom Letal- Vir: ARSO blike Slovenije za okolje (ARSO). "Teorija posipavanja oblakov pa tudi pravi, da je vnos napačne količine reagenta ob nepravem času v nepravi del oblaka najmanj brez koristi ali posledic za rast oblaka, lahko pa povzroči točo tudi tam, kjer je drugače ne bi bilo," dodaja Žagar. Posipavanje oblakov je torej lahko tudi zelo tvegano, doslej Letalo za poskusno posipavanje oblakov bi po pogodbi med ministrstvom za kmetijstvo in Letalskim centrom Maribor 29. junija moralo poleteti. "Pogodba je bila veljavno sklenjena 20.6. 2006 in predvideva skupaj 30 ur leta. Glede na to, da je pogodba začela veljati 20. 6. 2006 in da je bila sklenjena z istim izvajalcem kot prejšnja leta, ne vidimo razlo- Pogodba za posipavanje oblakov Katastrofalne posledice neurja skega centra Maribor poslalo zahtevo, naj pošljejo poročilo o izvajanju pogodbe za akcije v letu 2006. Skladno s 5. členom te pogodbe bi izvajalec (Letalski center Maribor) moral namreč po vsaki akciji izdelati poročilo. Slednje so na ministrstvu sicer prejeli, kljub temu pa pravna služba ministrstva omenjeno pogodbo še vedno preučuje. Posipavanje oblakov Teorija posipavanja oblakov temelji na teoretično mogočem, a nikoli statistično značilno dokazanem načelu povečanja števila zametkov toče z vnosom ledu podobnih kristalov v oblak. "Ker bi bilo posledično zrn toče več, bi bila njihova velikost in s tem energija manjša," nam je zatrdil dr. Mark Žagar z Agencije Repu- DeMOKRACIJA ■ 28/XI ■ 13. julij 2006 pa po Žagarjevih besedah nobena študija, izvedena po strokovnih in znanstvenih kriterijih, ni pokazala uspešnosti kakršne koli obrambe pred točo. Kako kaže V osrednji Sloveniji je nevihtnih dni v povprečju 48, na Štajerskem pa 60 na leto. Po podatkih ARSO pa je na območju Slovenije vsako leto vsaj ena vremenska ujma, med katere štejemo orkanski veter, veliko količino novozapadlega snega, močne padavine, žled ali neurje pa tudi sušo in izjemno visoke temperature. Letošnje poletje naj po eksperimentalnih sezonskih vremenskih napovedih ne bi značilno odstopalo od klimatološkega povprečja temperature in količine padavin. Tako lahko upamo, da podobnega neurja letos ne bo več. (E 25 Dr. Mark Žagar, ARSO • V»« SLOVENIJA Ob prenavljanju svoje vile je Anton Anderlič smeti naprtil kar svojemu sosedu Brunu Špoljarju. Smeti pa kar k sosedu Gregor Drnovšek, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Zgodba o zemljiščih, ki jih je v letih 2001 in 2002 v Strunjanu na sporen način želel pridobiti Anton Anderlič, a mu je to namero nevede preprečil kmet Bruno Špoljar, očitno še ni končana. Spoljar je konec leta 2001 na oglasni deski Upravne enote Piran po naključju opazil razpis, s katerim so Hoteli Piran ponujali štiri parcele, ki ležijo v neposredni bližini hotelov v Strunjanu. Ker so parcele spadale v kategorijo kmetijskih zemljišč in ima zato oseba s statusom kmeta predkupno pravico, se je Špoljar prijavil na razpis. Prijavil pa se je tudi zaradi izredno ugodne cene (580 tolarjev za kvadratni meter). Takrat se Špoljar še ni zavedal, da je s svojo prijavo dregnil v osje gnezdo, ki je imelo svoj sedež v Ljubljani in ne na Obali. Direktorica Hotelov Piran Ana Žerjal 26 ga je namreč kmalu po prijavi obvestila, da so parcele že prodane Antonu Anderliču in podjetju Sponcor, d. o. o., razpis, na katerega se je prijavil Špoljar, pa je bil le formalnost, ki jo je bilo treba po zakonu izpolniti. Januarja 2002 pa je Upravna enota Piran sklenila, da se parcele prodajo Špoljarju. Umazane igre Nato so se stvari začele zapletati. Hoteli Piran so se dolgo upirali podpisu pogodbe s Špoljarjem. Julija 2002 so le podpisali pogodbo, vendar so se nato zatekli k drugačni taktiki, saj so le nekaj dni po podpisu Špoljarja obvestili, da od pogodbe odsto- pajo, ker naj bi bilo prišlo do ugotovitve nekaterih novih dejstev in je zato pogodba nična. Ugotovili naj bi bili, da so nekatere parcele po urbanističnem načrtu delno zazidljive in ne nezazidljive, kot so prvotno mislili, ena od parcel pa naj bi bila tudi za 900 kvadratnih metrov večja, kot je bilo sprva izmerjeno. S tem so hoteli preprečiti Špoljarju, da bi ostal v igri za zemljišča, ki so bila že od vsega začetka namenjena Anderliču. Za »nova« dejstva so namreč v Hotelih Piran vedeli že od vsega začetka, kar je razvidno iz urbanistične informacije, ki jo je občina Piran posredovala Hotelom Piran novembra 2001, torej še pred začetkom prodaje teh parcel. V dokumentu jasno piše, da je ena parcela zazidljiva v izmeri 60, druga v izmeri 80 in tretja v izmeri 1.400 kvadratnih metrov. Novembra 2002 je ministrstvo za kmetijstvo ugotovilo, da dejstva, ki jih navajajo Hoteli Piran, niso nova, zato je zavrnilo Sponcor-jevo in Anderličevo zahtevo, da se celotni postopek ponovi. Čez pet mesecev pa je tudi na ministrstvu prišlo do preobrata, saj naj bi bila na Anderličevo pobudo referentka ugotovila, da je upravna enota pri obravnavi te zadeve napačno uporabljala za- DeMOKRACIJA ■ Z8/H • 13. julij 2006 SLOVENIJA Največji kup smeti iz Anderličeve vile Približna lokacija »Anderličevih smeti« na Špoljarjevih parcelah: bela- Anderličeva parcela, zelena- Špoljarjeve parcele, rdeča- približne lokacije »odlagališč«. kon o kmetijskih zemljiščih in je zato sklep upravne enote, s katerim je bil lastnik parcel Špoljar, razveljavila. Ena izmed domnev, zakaj sta si Anderlič in podjetje Sponcor prizadevala pridobiti omenjene parcele, je bila, naj bi za 5,8 milijona tolarjev dobila parcele, ki naj bi bile realno vredne milijon evrov. Zato naj bi bilo v igri sodelovalo tudi veliko število pomagačev, ki so si na vse načine prizadevali, da bi parcele vendarle dobil Anderlič. Želel urediti dovozno pot Anderlič je kot razlog, zakaj želi dobiti te parcele, navedel, da bi rad uredil dovozno pot do svoje vile, ki jo je leta 2000 prav tako kupil od Hotelov Piran. Glede na konfiguracijo terena pa je jasno, da ureditev dovozne poti po omenjenih parcelah zaradi strmine ne bi bila mogoča. Čeprav je Špoljar sedaj lastnik vseh omenjenih parcel, ki jih je kupil od Hotelov Piran, pa ima s svo- jim sosedom Anderličem nove težave. Anderličeva vila stoji na izredni lokaciji, v gozdičku nad strunjansko plažo, vendar je obkrožena s parcelami, katerih lastnik je Špoljar (vmes je Upravno sodišče v Gorici potrdilo, da je Upravna enota Piran pravilno uporabljala zakon o kmetijskih zemljiščih, kar je pomenilo, da je Špoljar postal lastnik teh parcel). Anderlič je v času prenavljanja svoje vile brez Špoljarjevega soglasja postavil dvigalo in zložil strešnike na njegovo zemljo. Najbolj pa bode v oči, da so delavci, ki so izvajali obnovitvena dela, gradbeni material, ki bi ga morali odprljati na za to primeren kraj, očitno s samokolnicami vozili na različne dele parcel okrog vile, ki so v lasti Špoljarja. Zemlja okrog vile je strma in poraščena z gozdom in drugim rastlinjem, vendar se na več krajih pojavljajo kupi odpadnega gradbenega materiala. Dva kupa sta še posebej opazna, vsak od njiju naj bi obsegal kar precej kubičnih metrov. Med opeko, starimi kopalniškimi ploščicami, cementom, polivinilom in drugimi odpadki se najdejo tudi stare svinčene cevi, ostanki straniščnega materiala in drugo. Leta 2004 je zato Špoljar tožil Anderliča in podjetje Sponcor, d. o. o., ter od njiju zahteval odstranitev vsega, kar so na-metali in navozili na zemljišče, ki je v njegovi lasti. Tožba se na sodišču vleče že 2 leti, med tem pa je kupe smeti že zače- lo prekrivati gozdno rastje. 29. junija letos si je sodnica Mojca Puc Štefanič končno ogledala stanje na parcelah, vendar odločitve še ni sprejela. Pri vseh težavah kmeta Špoljarja se postavlja vprašanje, zakaj si Anton Anderlič lahko privošči takšne sporne in morda tudi nagajive poteze. Očitno je, da je Anderlič na Obali vplivna osebnost, ki ima veliko pomembnih zvez v tem okolju in si zato laže privošči takšno obnašanje. Vprašanje je tudi, zakaj zanj sodni mlini na Obali meljejo počasneje in morebiti ugodneje kot za druge smrtnike, kot je denimo Bruno Špoljar. Je to naključje ali so v ozadju močne zveze in znanstva, ki sežejo tudi v marsikatero uradno institucijo? E Pokrivamo svet. ® ^ninAewiofia Globalni logistični servis www.intereuropa.si Anton Anderlič Povsod. Karkoli. Zanesljivo. Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 27 DISKURZ Ideologija v imenu demokracije Dr. Romana Jordan Cizelj, foto: arhiv Demokracije Vrnila sem se z delovnega obiska v Gorlebnu v Nemčiji. V spomin se mi je vtisnila prelepa podoba kraja, ki sicer leži na meji med nekdanjima Vzhodno in Zahodno Nemčijo ter skladišče za jedrske odpadke. goriva na predelavo v tujino, pa čeprav se na tak način količina visoko radioaktivnih odpadkov občutno zmanjša. Sami takega tehnološkega postopka niso razvili, ker jih je ustavila nemška zelena politika. Obstoječe jedrske elektrarne še obratujejo in proizvedejo vsaj 30 odstotkov vse nemške električne energije. Ker pa sta bili energetska in okoljska politika v času njihove graditve drugačni, nimajo vsaka svojega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo. Predpostavili so namreč, da bodo visoko radioaktivne odpadke po predelavi odlagali na posebej za to pripravljeno odlagališče. Ker so vse tovrstne dejavnosti sedaj prepovedane, je izrabljeno jedrsko gorivo v posebnih posodah na prostem poleg jedrskih reaktorjev. Cena protijedrskega gibanja Odločitve, ki so z nepotrebnim dodatnim delom zaposlile številne vrhunske strokovnjake in gospodarstvenike, realno gledano zmanjšujejo varnost nemških državljank in državljanov in po nepotrebnem zvišujejo cene električne energije. Protijedrsko gibanje, osnovano kot ideologija, je vtisnilo močan pečat nemški demokraciji in konkurenčnosti. Kako dolgo bo Evropa tako bogata, da bo še omogočala demokracijo, ki bo pod svojim okriljem varovala neznanje, ki se skriva za ideološkim nabojem? Moje stališče je jasno. Demokracija ostaja najboljši izmed do sedaj razvitih sistemov. A to ni le pravica, da sodelujemo na volitvah, temveč je predvsem odgovornost in zavedanje, katere vrednote in kakšno prihodnost zagotavlja tisti, ki mu zaupamo vodenje države. Le tako si bomo zagotovili primerno ravnotežje med blaginjo ter socialno in osebno varnostjo. (9 Jedrske elektrarne proizvedejo 30 odsotkov vse nemške električne energije. Gorleben pa je tudi kraj, ki ga utegnete priklicati iz spomina v povezavi z jedrsko energijo, natančneje z jedrskimi odpadki. V Nemčiji so se namreč odločili, da bodo v tem kraju odlagali visoko radioaktivne odpadke, ki jih proizvedejo v svoji državi. Pod zelenimi travniki se namreč v globino zajedajo bogate plasti soli, ki se je izkazala kot zelo primerno okolje za odlaganje odpadkov. Je namreč dober toplotni prevodnik, ima visoko permeabilnost, z višanjem temperature pa se ji viša plastičnost. Ti suhoparni podatki v preprostem vsakdanjem jeziku povedo naslednje: obsežne plasti soli so eno najprimernejših območij za odlaganje nevarnih odpadkov. Vrhunska tehnologija obiskv Gorlebnu me je pozitivno presenetil. Najprej zato, ker so Nemci dokazali, da prislovična hladnost 28 in zmerna gostoljubnost zanje ne veljata več. Morda je to eden izmed pozitivnih vplivov združene Evrope! Drugo presenečenje so bile vrhunske tehnološke naprave, namenjene tako za pripravo izrabljenega jedrskega goriva na odlaganje kot tudi za samo odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov. Številni rovi, skopani do globine 800 m pod zemeljsko površino in tako široki, da se po njih lahko peljeta vzporedno dva avtomobila, pa so prazni. Obrat za varen prenos izrabljenih goriv-nih palic iz gorivnega elementa v posebno posodo za podzemno odlaganje sameva. Hala, v kateri naj bi stale posode pred prenosom v odlagališče, je skoraj prazna. V ogromnem tehnološkem obratu vlada tišina, saj je v njem zaposlenih le toliko delavcev, kolikor jih potrebujejo za nujno vzdrževanje. Vrhunski tehnološki objekti in oprema spijo kot zača- Ustavljen jedrski program Demokratične volitve v Nemčiji so zelenim kljub razmeroma nizki podpori volivcev podarile fantastično politično moč. Z njo jim je uspelo povsem ustaviti nemški jedrski program. Nemčija ne srne graditi novih jedrskih elektrarn, ne sme dokončati odlagališča visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov, pa čeprav so dela tik pred koncem, nemške jedrske elektrarne ne smejo voziti svojega izrabljenega jedrskega Nemško protijedrsko gibanje Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 Jedrsko odlagališče v Gorlebnu rana princesa, ki jo lahko reši le dovolj pogumen in pameten princ ter ji omogoči, da uresniči namen svojega bivanja. AL BANO-VDLARE, N E K~ L A L! R A N □ N C'E, UM UMBERTD TDZZI-TI AMD, RICCARDD FDGLI-MAL NAJLEPŠE ITALIJANSKE PESMI Nek: Laura ndn c'e', Al Band Carrisi: Volare, Umberto Tozzi: Ti amo, Ti z i an □ Lugli: Finalmente mia, The Ten Tenors: Funiculi, funicula, tamee harrisdn: L'aMDRE che ml dai, rlccardp fogli: Malincdnia, Ldretta Goggi: Maledetta Primavera, Loredana Berte: Ndn sonci una signgra, Guini Russo: Mediterranea, Gianni Bellal: Questci amgre ndn si tdcca V TOREK, 18. 7., OB NAKUPU VEČERA: CD ZA SAMO 990 SIT ^^^^^^^^^^^ Naročniki Večera lahko CD naročite na naslovu: ČZP Večer, 2504 Maribor. Naročila sprejemamo tudi po e-mailu knjiga@vecer.com in telefonu: 02/23 53 326, 02/23 53 322 ali 02/23 53 500. CD-je vam bo raznašalec prinesel na dom, plačilo po položnicah za Večer. Zaloge so omejene. :čer I www.vecer.com/trgovina TUJINA Pod skandinavsko taktirko Z julijem je predsedovanje Evropski uniji do konca letošnjega leta prevzela Finska, ki je na mnogih področjih še vedno zgled Evropi. Ana Müllner, foto: Evropska zveza Finski politični vrh je štafeto predsedovanja prevzel od Avstrije, kjer njihovo polletno predsedovanje petin-dvajseterici ocenjujejo kot uspešno. »EU je bila pred letom dni v globoki krizi, to pa smo danes prebrodili,« je na tiskovni konferenci na Dunaju zatrdil avstrijski kancler Wolfgang Schiissel. »Za krmiljenje ladje v nemirnih vodah smo morali napeti vse moči. Mislim, da smo dobro držali smer,« je dodal. Sicer pa je v času avstrijskega predsedovanja EU še posebno težko preizkušnjo preživljala zaradi pravega trka civilizacij, ki je izbruhnil zaradi objav karikatur preroka Mohameda v več evropskih medijih. V ospredje seje spet vrnilo vprašanje iranskega jedrskega programa in dobava plina iz Rusije. A ena od prednostnih nalog, ki so si jih zastavili na Dunaju pred začetkom predsedovanja, še naprej ostaja vse prej kot razrešeno vprašanje evropske ustavne pogodbe, o kateri so v zadnjem času potihnili vsi pogovori. V središču širitev v prihodnjih šestih mesecih bo skandinavska država s petimi milijoni prebival- Finski šolski sistem je med najboljšimi. cev največ pozornosti posvečala širitvi unije. V tem času bo namreč postalo jasno, ali bosta Romunija in Bolgariji v EU vstopili že s prvim januarjem prihodnje leto ali pa bosta morali počakati še eno leto. Nedvomno pa bosta v povezavo vstopili skupaj in ne posamično, za kar se še posebej zavzema evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki v evropski komisiji zastopa Finsko. O usodi obeh kandidatk bodo odločali konec poletja, ko bo tudi postalo jasno, v kolikšni meri sta izpolnili pristopne pogoje. Od finskega predsedovanja si še posebej veliko obetajo v Ankari, saj so prav v Helsinkih pred sedmimi leti podpisali sporazum, po katerem je Turčija po desetletjih zavračanja končno dobila status kandidatke za vstop v EU. A po slabem letu, ko so se s Turčijo začela pristopna pogajanja, se že kažejo možnosti, da se bodo pogovori med Ankaro Z začetkom julija je predsedovanje EZ prevzela Finska. 3 0 Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 TUJINA Finci radi poudarjajo, da se ključ njihove uspešnosti skriva v inovativnosti, zaradi katere so postali ena najuspešnejših držav na svetu. komisija predstavila posebno poročilo. »Evropski svet je odločil, da bo decembra letos, ob koncu finskega predsedovanja, razpravljal o vseh vidikih prihodnjih širitev. Cilj Finske pa je, da bi na neki način našli novo soglasje,« je dejal premier Matti Vahanen v finskem parlamentu, kjer je poslancem predstavil usmeritve finskega predsedovanja povezavi. Finska želi, da bi upoštevali obstoječe pogodbe pa tudi merila za širitev, ki jih je EU določila v Kobenhavnu leta 1993, je poudaril. »Državam kandidatkam EU ne bi smeli postavljati novih kriterijev. Pravila bi morala ostati enaka za vse,« meni Vahanen. Finska je polnopravna članica EU že od leta 1995. Na vrhu inovativnosti Z začetkom finskega predsedovanja je v EU spet v središču pozornosti uspešnost te severne države na domala vseh področjih. Njihov šolski sistem je, kot je bilo že večkrat predstavljeno, najboljši na svetu, gospodarska rast je zavidljiva, prav tako se lahko pohvalijo z več kot uspešno socialno politiko. A Finci radi poudarjajo, kaj je v deželi tisočerih jezer prioriteta - inovativnost, ki jih je popeljala na sam vrh najbolj razvitih držav na svetu. Do tega jim je uspelo priti predvsem zaradi tesne povezanosti šolskega siste- ma in gospodarstva. Vseh dvajset univerzitetnih centrov, kolikor jih ima Finska, je ob tehnoloških in raziskovalnih centrih, v katerih študentje aktivno sodelujejo več čas študija. Tako je tudi manjšim mestom uspelo doseči zavidljivo visoko razvitost in ta se z leti še povečuje. Kot primer lahko navedemo arktično mestece Oulu, kjer poteka glavna proizvodnja mobilnih telefonov znamke Nokia in ki je v nekaj letih postalo tehnološka prestolnica brez primere. Mesto Tampere, ki je bilo stoletja eno revnejših industrijskih predelov, pa je danes predvsem univerzitetno mesto s 60 tisoč študenti od skupno 200 tisoč prebivalcev. Večja pozornost Rusiji Finska je tudi druga evropska država, takoj za Švedsko, ki raziskovalnim panogam namenja največ denarja iz svojega proračuna, in sicer 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. »Na Švedskem - tudi zaradi vpliva Nobelovih nagrad - večino sredstev iz proračuna namenjajo za t. i. klasične znanstvene panoge, medtem ko smo se na Finskem odločili več denarja namenjati novim tehnologijam, ki jih zahtevata predvsem sodobna družba in svetovni trg,« ocenjuje uspešnost svoje države finski premier Matti Vahanen. S svojim uspešnim modelom, katerega prednost je predvsem prilagajanje razmeram na svetovnem trgu, je Finski nedvomno uspelo pridobiti status ene najuspešnejših držav tako v evropskem kot v svetovnem merilu. Kot taka je tudi postala zgled Evropi, ki se bo v času finskega predsedovanja petindvajseterici poskušala iz skandinavskega modela naučiti čim več. e Finski politični vrh je ob prevzemu predsedovanja EU že napovedal krepitev odnosov s sosednjo Rusijo, kar pa predvsem glede na zemljepisno lego in dosedanje sodelovanje med obema državama ne preseneča. Finska predsednica Tarja Halonen se je med srečanjem z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu zavzela za »strateško partnerstvo« z Rusijo, pri čemer ji je nemška gostiteljica pritrdila. »Treba je vzpostaviti zaupanje, hkrati pa povsem odkrito izmenjati mnenje z ruskim predsednikom,« meni Merklova. Pri tem je nemška kanclerka pozdravila povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina na neformalni vrh EU, ki bo oktobra v Lahtiju. Na srečanju bodo med drugim govorili o energetski preskrbi unije, pri čemer igra Rusija pomembno vlogo. Še posebej pomembno vlogo pa ima Rusija pri pogovorih glede iranskega jedrskega vprašanja, na katerega pa ima precej drugačne poglede kot EU. Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 Tehnološki velikan Nokia Tarja Halonen in Angela Merkel sedstvo pri tem opozarja, da tem državam ne bi smeli pošiljati slabih sporočil, čeprav širitev na Balkan ni predvidena še kar nekaj let. Sicer pa bo približevanje balkanskih držav EU tema decembrskega vrha unije, ko bo evropska in Brusljem zaradi nepriznavanja grškega dela Cipra spet vrnili na začetek. Da bi bilo takšno nazadovanje v pristopnih pogajanjih poraz tako za evropsko kot tudi za turško stran, priznava tudi finski zunanji minister Erkki Tuomioja. Še naprej pa se bodo nadaljevali pogovori z balkanskimi državami, ki se bolj ali manj uspešno poskušajo integrirati v evropsko skupnost. Finsko pred- Finski premier Matti Vahanen Ena od prednostnih nalog finskega predsedovanja bo širitev EU. GLOBUS Ameriška obveščevalna agencija CIA je razpustila enoto, ki je desetletje lovila vodjo mednarodne teroristične organizacije Al Kaide Osamo bin Ladna in njegove pribočnike. Enota, znana pod imenom Alec Station, je bila razpuščena konec lanskega leta, njene člane pa so razporedili v protiteroristični center CIA. Viri v CIA so še navedli, da izsleditev Osame bin Ladna ostaja prednostna naloga in da odločitev za razpustitev enote ne pomeni, da so obupali nad prijetjem terorista številka ena na svetu. CIA ukrepala lososov, ki so namenjeni na ploditev v sladke vode irskih rek in jezer. Vsako leto se divji lososi vračajo v reke Irske, Velike Britanije in nekaterih drugih članic EU, kjer so prišli na svet in kjer bodo zaplodili nov naraščaj, s katerim se bodo nato vrnili v vode severnega Atlantika. Irski ribiči veliko mladic divjega lososa ujamejo v svoje mreže, ko se lososi iz rek vračajo v morja, kar zmanjšuje število mladih rib. Slovo Ustanovitelj in nekdanji predsednik propadlega energetskega velikana Enron Kenneth Lay, ki mu je, potem ko je bil obsojen zaradi korporacijske prevare in poneverb, grozila večletna zapor- na kazen, je umrl. 64-letni Lay naj bi bil umrl zaradi srčnega napada na družinskem domu v Aspnu v ameriški zvezni državi Kolorado. Lay je bil skupaj z nekdanjim generalnim direktorjem Enrona Jeffom Skillingom maja letos obsojen, da je v letih 1998-2001 zavajal vla- zastave. Nazdravili so mu tudi v predsedniški knjižnici Billa Clintona v Little Rocku v Arkansasu, kjer so bile na voljo jedi po Bushe-vem okusu. Bush se sicer že vse od začetka leta šali na račun svoje starosti, ki se mu sedaj zdi rosna mladost. Letos se je že šalil, da bo kmalu star 62 let, ko bo lahko začel dobivati zvezno pokojnino, do katere so upravičeni vsi Američani ne glede na premoženje. Losos ogrožen Evropska komisija Irsko poziva, naj v skladu z evropsko direktivo o habitatih, katere cilj je tudi zavarovanje ogroženih živalskih vrst, strože nadzoruje podeljevanje licenc za uporabo ribiških mrež, v katere se v irskih vodah zaplete veliko število divjih Bushevih 60 let Ameriški predsednik George Bush je 6. julija dopolnil 60 let in ga tudi okrogli obletnici primerno proslavil. V Beli hiši so mu pripravili zabavo, na dan neodvisnosti pa so pripadniki posebnih enot ameriške vojske v Fort Braggu v Severni Karolini predsedniku že čestitali s posebno torto v obliki ameriške TUJI TISK La Repubblica Pogoste besede jj^PSrH. * ■—mi v o mmM 1 Besede delati, problem in moški se uporabljajo dvakrat pogosteje kot besede počivati, rešitev in ženska. Še pogosteje se uporablja beseda čas v zvezah, kot so »koliko je ura« ali »sploh ni časa« ali »nastopil je čas« oziroma »čas se je iztekel«. V 32 anglosaksonskem svetu je beseda »tirne« (čas) najbolj uporabljana beseda, je zapisano v predgovoru orfordskega slovarja največ uporabljanih besed. Treba je še spomniti, da je angleščina najbolj razširjen jezik na svetu, ki ga najpogosteje uporabljajo tudi na internetu. Ox-fordski lingvisti so analizirali jezik virov, spletnih izdaj, fantastike in novice. Preučili so vsakdanji, sodobni jezik, saj so pred enajsto izdajo slovarja želeli pojasniti, koliko ali kako se je spremenil in razvil jezik. Pri tem niso upoštevali le nove slovnice, ki se razvija na spletu, ampak tudi neologizme in barbarizme. Prišli so do zanimive ugotovitve: Angleži govorijo tako, kot so govorili Anglosasi pred vdorom Normanov leta 1066. The Times Ruski Hollywood pupp! P-- £s «r:^--' Rusija gradi svojo različico Hol-lywooda, kamor denar oligarhov privlači zvezde. V zapuščenem vojaškem hangarju na severu Rusije je minus 25 stopinj. Režiserje oblečen v 18 plasti obleke. Igralci lahko igrajo nepretrgano samo nekaj minut, potem pa se gredo nazaj gret v posebno sobo. Dobrodošli v Stolivudu, ruskem odgovoru na Hollywood. Režiserja, Britanca Toma Robertsa zebe, vendar meni, da se izplača. Tudi njega so kakor še mnoge druge zahodne zvezde in režiserje pritegnile milijarde oligarhov. V Rusijo ga je povabila družba sistema Mass-Media, katere direktor Mi-hail Dunajev namerava St. Peter-burg spremeniti v vzhodni Hollywood. Pravi, da je v zadnjem desetletju hollywoodska tendenca snemati filme v srednji Evropi, in je prepričan, da se bodo zaradi rastočih stroškov študiji selili vse bolj na Vzhod. In prav v Rusiji je mogoče snemati kar za 30 odstotkov ceneje kot na Zahodu. Demokracija • 28/xi • 13. juüj 2006 gatelje in prikrival slabo finančno stanje Enrona. Kazni naj bi jima zvezno sodišče v teksaškem Hou-stonu izreklo 23. oktobra. Enron je šel v stečaj decembra 2001, potem ko so vlagatelji in analitiki Wall Streeta spoznali, da jih je vodstvo podjetja najmanj dve leti z lažnim prikazovanjem poslovnih izidov krepko zavajalo. Z vlakom V Tibet Na Kitajskem so odprli najvišjo železniško progo na svetu, ki bo pokrajino Qinghai povezala z avtonomno pokrajino Tibet. V Pekingu graditev proge označujejo za izjemen tehnološki uspeh, Tibetanci v izgnanstvu pa jo imajo za simbol kitajske kolonizacije Tibeta. Proga, dolga 1.972 kilometrov, se začne v mestu Gol-mudu v pokrajini Qinghai, dela na njej so se dejansko začela že v 50. letih prejšnjega stoletja, a so jih ustavili, ko je bil zgrajen del proge med glavnim mestom pokrajine Qinghai Xiningom in Golmudom. Graditev se je nadaljevala leta 2001, ko je vlada za projekt namenila 20 milijard ju-anov (dve milijardi evrov). Zdaj popotniki iz Pekinga do 4561 kilometrov oddaljene Lhase potrebujejo dva dneva. Večji del nove proge poteka na nadmorski višini 4000 metrov, njena najvišja točka pa je 5072 metrov. Obilica banan Zaradi obilne letine banan morajo tajvanski zaporniki vsak dan pojesti tri banane. Kmetijsko ministrstvo je zaporom prodalo 18 ton tega sadja, 60.000 kaznjencev v tajvanskih zaporih pa ga bo dobilo po vsakem obroku. Tajvanski kmetje so letos pridelali 196.600 ton banan, kar je za 32 odstotkov več kot lani. Preobilica pridelanega sadja je tako povzročila padec cene banan. Da bi rešili nastalo krizo, so tajvan- ske oblasti prosile Kitajsko za odkup 200 ton banan, spodbujajo pa tudi vladne agencije, vojsko, zapore in šole, naj banane kupujejo po nižjih cenah. Discovery v vesolju Vesoljsko plovilo Discovery je po dveh preložitvah zaradi slabega vremena pretekli teden le poletelo proti Mednarodni vesoljski postaji. Sedemčlanska posadka ameriškega raketoplana je najprej preizkusila opremo vključno z robotsko roko. Pripravila naj bi se tudi na načrtovane sprehode v vesolju. Člani posadke, ki jo sestavlja šest Američanov in Nemec, med njimi dve ženski, bodo testirali izolacijsko peno na krilih raketoplana in preverili, ali je zaradi razpok na njej nastala kakšna škoda. Po tragičnem koncu zadnje misije raketoplana Columbia, ko je odpadla izolacijska pena, je ameriška vesoljska agencija NASA za tokratno misijo uvedla dodatne varnostne ukrepe, s katerimi želi zagotoviti uspešen in varen polet Discoveryja na ISS in njegovo vrnitev na Zemljo. Vir: STA TUJI TISK New Scientist Morilci levov Ali so orjaška nova vrsta človeku podobnih opic ali pa samo križanci med šimpanzom in gorilo? Skrivnostna skupina orjaških opic, ki so jih odkrili v gozdovih na severu Demokratične republike Kongo v bližini mesta Bili, je bila zadnji dve leti tema vročih razprav. Prvič so znanstveniki o teh opicah slišali iz ust prebivalcev Bilija dva kilometra od reke Ebole. Prestrašeni ljudje so pripovedovali o njihovi skrajni krutosti in zmožnosti ubiti celo leva. Sprva je prevladovalo mnenje, da gre za gorile, ki jih do sedaj na tem območju še nikoli niso videli. Toda fotografije so pokazale, da vsaka od teh živali tehta okoli sto kilogramov, izmerjena dolžina stopala pa je 34 centimetrov, kar je več kot pri gorili. Nizozemski znanstveniki, ki so 20 ur opazovali doslej neznane živali, pravijo, da te opice nimajo nič skupnega z gorilami in da s svojim vedenjem spominjajo na šimpanze. To je potrdila tudi analiza DNK, ki so jo pridobili iz njihovih iztrebkov. Corierre della Sera Ohladimo Zemljo (ouuniHiusiu -v p Ne ve se še, kaj je vzrok: navdušenje ali obup, toda znanstveniki, ki se ukvarjajo s problemom globalnega segrevanja, so se odločili, da se bodo ukvarjali z najbolj skrajno fantastiko, samo da bi našli rešitev, kako bi ohla- DeMOKRACUA • 28/XI • 13. julij 2006 dili Zemljo. Vsi projekti se zdijo nerealni, toda v Washingtonu na nacionalni akademiji znanosti morajo preučiti vsakega. Vse projekte bodo povzeli v avgustovski številki revije Climatic Change. Danes Zemlja sprejme 70 odstotkov sončnega sevanja, zato si je treba zamisliti ukrep, ki bi zmanjšal to številko. V globalnem bi se temperatura znižala kar za nekaj stopinj, če bi absorpcijo sončnega sevanja znižali samo za pet odstotkov. Nekatere zamisli so prav nenavadne, kot je na primer razmeščanje ogromnega števila leč s premerom 60 centimetrov in lažjih od metulja okoli planeta. Odbijale naj bi »odvečne« sončne žarke. 33 GLOBUS INTERVJU lSUi*;; INTERVJU V Ljubljani bo popravljanje napak dolgotrajno Metod Berlec, foto: Bor Slana oris Gaberščik je rojen Ljubljančan. Bil je študent mojstra Jožeta Plečnika. Je dokto-rand Tehniške univerze na Dunaju, urbanist, profesor, prvi predsednik Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije, svetovalec pri generalnih planih za Reko, Zagreb, Beograd, Banjaluko, Podgorico, nosilec zlatega znaka jugoslovanskih urbanistov, imetnik plakete mesta Ljubljane za promocijo mesta v tujini, častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, častni član Avstrijske družbe za prostorski red in prostorsko načrtovanje, Herderjev nagrajenec za mednarodno kulturno sodelovanje, izvoljeni dopisni član Akademije za prostorski red in deželno planiranje v Hannovru. Ste arhitekt, učenec profesorja Plečnika. Kako to, da ste se kot diplomirani inženir arhitekture odločili za prostorsko načrtovanje? Včasih to ni bila praksa. Danes bolje razumemo trende življenja, ko študiramo eno in nas življenje postavlja pred drugačne naloge, študiramo pa praktično do konca življenja. Globoko spoštujem Plečnika, vendar me arhitektura nikoli ni zanimala samo kot gradbena veda in umetnost, temveč kot sredstvo za oblikovanje mestnega javnega prostora. Od mojstra Plečnika sem prevzel samodisciplino, njegov resni odnos do dela in nenehno ustvarjalnost. Za urbanizem me je navdušil prof. Ravnikar, pri katerem sem spoznal smoter urbanizma. Globlji pomen regionalnega raziskovanja in načrtovanja pa sem spoznal pri avstrijskem mentorju prof. dr. Wurzerju. Tako meje pot od malih nalog vodila do širših regionalnih in državnih zasnov. Pri poklicni karieri sem imel to srečo, da sem se marsikdaj znašel ob pravem času na pravem mestu. Vodili ste velike projekte. Bili so različni, sektorski, mestni, regionalni. Kako ste projekte zasnovali, s kakšnimi cilji? Za vodenje prostorskih projektov ne zadostujejo samo strokovno znanje in izkušnje. Pri velikih projektih je odločilno delo z ljudmi. Večinoma se mi je posrečilo, da sem sodelavce motiviral in so me večinoma tudi neformalno sprejeli kot vodjo projekta. Svojega mnenja nisem nikoli vsiljeval, od sodelavcev pa sem pričakoval njihovo aktivno sodelovanje. Ni- koli pa nisem pozabil na temeljni cilj projekta. Vodil sem na primer skupino, ki je po osamosvojitvi izdelala prvi večsektorski nacionalni stanovanjski program. Naročilo sem dobil, ker sem pripravil najboljšo programsko ponudbo. Kasneje izdelani stanovanjski programi so bili izrazito enostranski, samo ekonomsko-finanč-ne narave. Niso vsebovali na primer stavbno-zemljiške dimenzije, kar še danes čutimo kot veliko oviro stanovanjske preskrbe. V okviru Urbanističnega inštituta RS sem vodil obsežno raziskavo prometnih tokov v Ljubljani. Pri tem projektu so sodelovali strokovnjaki različnih profilov pa tudi takratna milica/policija. Prvič smo v Sloveniji ugotovili dejanske regionalne in mestne prometne tokove. Njihovo poznavanje je temeljni pogoj prometnega načrtovanja. Raziskava je imela velik odmev v jugoslovanski strokovni javnosti. Vodil sem tudi nekaj manjših projektov, presojo vpliva na okolje in prostor ter izbor variante in trase za blejsko in škofjeloško obvoznico. Če sem prav informiran, ste se ukvarjali tudi s Cerkniškim jezerom? Res je. S sodelavci sem leta 1970 opravil prostorsko recenzijo vodnoenergetskega projekta Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Izdelali smo potrebne analize naravnega in naselitvenega prostora. Soočili smo izsledke analiz z nameni in značilnostmi energetskega projekta ter ugotavljali probleme. Na kraju sem se moral odločiti, kaj priporočiti parlamentu. Takratni skupščini LRS sem predlagal, da zaradi naravnih vrednot, strokovnih dvomov in neprepričljivosti vodnoenerget-ske zasnove sprejme moratorij na nadaljnje načrtovanje. Skupščina je res sprejela sklep o 30-letnem moratoriju na energetsko načrtovanje. Morda smo tedaj to edinstveno kraško območje formalno rešili pred uničenjem. Eden največjih projektov je bil gotovo državni projekt Gornji Jadran. Nikoli kasneje se ni pojavil tako velik in obsežen projekt. Kako ga ocenjujete danes? Bil sem član slovensko-hrvaškega vodstva projekta jugoslovanske vlade in UNDP Gornji Jadran. Ta projekt so Združeni narodi ka- DeMOKRACIJA ■ 28/XI ■ 13. julij 2006 sneje ocenili kot enega najboljših projektov prostorsko-turističnega razvoja v svetu. Po tolikem času ga ocenjujem bolj kot metodološki prispevek k regionalnemu planiranju. Za temeljno sestavino regionalnega plana smo izbrali strukturo urbanega omrežja. Ino-vativne so bile prostorske prometne študije in analitske problemske karte okolja. Zavrgli smo ideje o planskem določevanju namenske rabe velikih regionalnih območij. Po obsegu območja od Splita do Triglava z vsem zaledjem je bil projekt megalomanski. Bil je bolj strateški, čeprav so mnogi pričakovali zelo konkretne prostorske rešitve. Znano je, da ste vodili tudi projekt danes že zgrajenega avtocestnega sistema na širšem območju Ljubljane. Kako vam je to uspelo? Zadeva se je zame začela tragikomično, vendar s srečnim koncem. Zgrajena avtocesta Po-stojna-Ljubljana je obstala pri Dolgem mostu. Prometni in gradbeni strokovnjaki so imeli na njen nadaljnji potek zelo različne poglede. Situacija je bila brezizhodna. Tedaj sem kot prostorski raziskovalec v ljubljanskem urbanističnem zavodu storil usodni korak. V dnevnem časopisu sem objavil ilustriran članek, v katerem sem ponudil v razmislek tako imenovani dvojni Y avtoceste na vzhodu Ljubljane. Tam so bile namreč gospodarske, industrijske in skladiščne cone brez ustrezne infrastrukture. Moj edini namen je bil spodbuditi širšo strokovno razpravo. Nisem pa mogel pričakovati dogodkov, ki so sledili. Vodilni mestni politiki so me grdo napadli. Obtožili so me, da spreminjam svoje strokovno mnenje. V resnici nisem nikoli nasprotoval zahodni obvoznici. Čeprav nisem bil član komunistične partije, so me poklicali pred mestni partijski tribunal, me obtožili strokovne nevestnosti in mi grozili z odpovedjo službe na LUZ. Začetek zgodbe za vas res ni bil spodbuden. Kako so se zadeve razvijale naprej? Za graditev AC so bili zadolženi bolj trezno misleči politiki. Rekli so: »V redu, če misliš, da imaš prav, boš prevzel in vodil celoten projekt priprave in izbora avtocestnega sistema v Ljubljani.« Slišalo se je kot kazenska zadolžitev. ► 35 INTERVJU Dr. Boris Gaberščik ► Naloge se nisem ustrašil, imel sem dovolj teoretskega znanja, izkušenj pri vodenju projektov, pred seboj pa jasen cilj. Ker sem se zavedal obsega in značaja problema, sem zelo hitro sestavil projektno ekipo ljudi različnih strok. Spomnim se, da nas je bilo v raznih delovnih skupinah okoli štirideset. Delali smo po programu in logističnem postopku, ki sem ga predlagal. Projektanti cest so pripravili po dogovoru šest prostorsko izpeljivih variant poteka AC okoli Ljubljane. Že takrat sem sledil konceptu, da bo morala rešitev odgovoriti zahtevani prometni razbremenitvi ožjega mesta in omogočiti regionalni razvoj Ljubljane. Zato so kmalu odpadle variante AC, ki so servisirale le nekatera regionalna območja, in tiste, ki so bile preveč oddaljene od mesta. Slutil sem tudi, da bo končni sistem po vsej verjetnosti kombinacija tras različnih variant. Postavili smo celoten logističen sistem vrednotenja variant AC in presoje vpliva na prostor in okolje. Z napornim, vendar zanimivim sistematičnim delom smo postopoma prišli do najugodnejšega U-siste-ma, ki je obsegal zahodno, južno in vzhodno avtocesto, kombinirano s prečno severno mestno avtocestno obvoznico, torej do obroča s štirimi regionalnimi AC. Strokovni del ste uspešno končali. Kako je te predloge sprejela takratna politika? Z izborom U-sistema AC je bil strokovni del projekta končan. Nadaljevanje je bilo operetno, če pomislim na sedanje težke, administrativne postopke sprejemanja načrtov. Spomnim se, ko sem projekt predstavil odgovornim politikom v neki gostilni v Domžalah. Na koncu predstavitve me je predsednik, odgovoren za izpeljavo AC-programa, vprašal: »Ali verjameš, kar govoriš in predlagaš?« Odgovoril sem kratko, kot je bilo kratko vprašanje: »Verjamem.« In tako je bil sprejet projekt in začela se je dolgoletna realizacija, ki je spremenila podobo mesta in omogoča regionalni razvoj Ljubljane. Zadovoljen sem, da se sedaj gradi zadnja faza večdesetletnega projekta, ki sem ga soustvarjal. Vse življenje ste bili povezani z Ljubljano in njenim razvojem. V času Jugoslavije ste bil pet let mestni odbornik, podpredsednik odbora za urbanizem. Danes ste kot meščan član odbora mestnega sveta za urejanje prostora in urbanizem. Kako danes gledate na Ljubljano? Mesto je plod tisočletne zgodovine, sad dela mnogih gospodarjev in mestnih uprav. V njeni Revolucionarni komunistični doktrini je ustrezalo propadanje historične stavbne substance. Iu0 ( historični podobi so prepoznavni različni so-cialno-gospodarski sistemi in kulturni odnosi. Mesto se je skozi stoletja razvijalo dovolj skladno in organsko. Celo potres leta 1895 je dal mestu nove pozitivne impulze razvoja. Genezo Ljubljane boste našli v vsakem, kolikor toliko dobrem turističnem vodniku. Sposodil si bom le Plečnika, ki je po mojem mnenju zasnoval enkratno urbano zasnovo - itinerar, ki nas pelje od Vodnikovega in Pogačarjevega trga z mo-numentalnim stebriščem mimo treh mostov in Čevljarskega mostu prek prekrasne ureditve trga ob cerkvi sv. Jakoba, po Cojzovem drevoredu, Trgu francoske revolucije z obeliskom in Križankami pa prek Vegove avenije z univerzitetno knjižnico do Kongresnega trga in Zvezde. V tem urbanem arhitekturnem obroču manjkata danes dva pomembna Plečnikova dragulja. Tako imenovani Mesarski most na eni strani in »Južni trg« na drugi. S tema zgradbama bi bil Plečnikov urbani opus dostojno sklenjen. Vendar nekatere za to poklicane mestne ustanove in nekateri arhitekti tega koncepta mentalno niso obvladali. Niso zmogli tiste kulturne širine, da bi Plečnikove zamisli do konca uresničili, mestu privoščili visoke arhitekturne umetnine in Plečniku postavili najlepši spomenik v Ljubljani. Ta naloga nas še čaka. Obe veliki vojni sta mestu prizanesli. Grajena struktura je ostala bolj ali manj nedotaknjena. Leta socialističnega razvoja so postavljala nova urbanistična merila, ki smo jih obvladovali z dobro organizirano urbanistično službo. 36 Demokracija ■ m/xi ■ 13. julij 2006 INTERVJU Mestno središče je v Ravnikarjevi zasnovi dobilo celo novo moderno arhitekturno podobo. Ljubljana je bila v drugi polovici 20. stoletja s svojimi sodobnimi gradnjami romarsko središče jugoslovanskih arhitektov in urbanistov. Ne samo zaradi graditve, temveč tudi zaradi aktivnosti društev in strokovnih dogodkov, kot so bile velike razstave in konference »Od stare k novi šoli«, »Stanovanje za naše razmere«, »Program 100 šol in vrtcev« in »10-letni program izgradnje cest v Ljubljani«. Govorite o nekaterih uspehih razvoja Ljubljane v preteklosti. Kako pa ocenjujete sedanje stanje? Kakšen naj bo razvoj na tem področju v prihodnje? Pogled naprej ni mogoč brez poznavanja preteklega razvoja. Revolucionarni komunistični doktrini je ustrezalo propadanje historične substance mesta. Saj so v Sloveniji načrtno in brez DOtrebe oorušili tudi več sto Znano je, da ste se kandidaturi za ljubljanskega župana odrekli, kandidirali pa boste za mestnega svetnika. Kaj bi torej storili za boljši razvoj Ljubljane? Veliko stvari je treba spremeniti tako na ravni mesta kot na ravni države. Žal ni temeljnih institucionalnih pogojev za boljše delovanje države in mest na področju prostorskega reda. Reforme danes niso potrebne le v sektorju socialnega in tržnega gospodarskega sistema, temveč tudi na področju prostora. Premiki so neustrezni in prepočasni. Reforme bi morale zajeti zakonodajo, prenovo javne uprave in izobraževanje. Na področju zakonodaje potrebujemo reformo svežnja zakonov o prostorskem redu. Na področju javne uprave bi morali krepiti regionalno/pokrajinsko samoupravo, na ravni Priložnost, da bi nekatere univerzitetne ustanove umestili v mestno središče, morda še ni zamujena. gradov in dvorcev. Pustili so, da je propadala zaničevana fevdalna in »malomeščanska arhitektura«. V Ljubljani niso rušili nasilno, temveč bolj prefinjeno, slabo so upravljali s starim stanovanjskim fondom in zgodovinska stavbna dediščina jih ni zanimala. Ljubljana še vedno čuti posledice te skoraj 50-letne politike. S tem sem vam delno odgovoril tudi na težave današnjega in jutrišnjega dne. Pričakovali smo, da bomo po osamosvojitvi kot gospodar v lastni hiši uveljavili večji prostorski red. Žal so se zadeve obrnile drugače. Nekateri politiki so še vedno prepričani, da bo trg avtomatično uredil tudi probleme prostorskega in urbanističnega načrtovanja. Po njihovem mnenju naj bi planiranje le oviralo razvoj gospodarstva. V razvitih evropskih državah z dolgotrajnim sistemom tržnega gospodarstva so že zdavnaj ugotovili, da slednje ne rešuje problemov skladnega razvoja mest. Nasprotno, svobodno trženje omogoča tudi nepremičninske in zemljiške špekulacije, pravne deviacije, nezakonite finančne transakcije, klientelizem in korupcijo. In prav to se danes dogaja v Sloveniji. Prepletenost poslovanja zasebnega kapitala in javne uprave je popolnoma nepregledna in nenadzorovana. Velikokrat v škodo javnega interesa. To so »uspehi« dosedanjega liberalnega urejanja prostora v Ljubljani. Ali je v Ljubljani res vse tako problematično, nejasno in ali je javni interes dejansko zapostavljen? Verjemite mi, da bi vam z večjim veseljem govoril o dobrih stvareh. Toda večna samohvala sedanje mestne oblasti in zadovoljstvo z obstoječim stanjem je prvi korak k nazadovanju. Kdor noče videti slabosti upravljanja z mestom, jih tudi popraviti ne more. Mnoge stvari bi lahko napravili bolje. Dopustili smo, da se je veletrgovina na obrobju Ljubljane razrasla čez vse razumne meje in se še povečuje. Ti centri še naprej krepijo sistem zasebnega motornega prometa na račun hitrega propadanja javnega potniškega prometa. Zaradi velikih trgovskih središč izumira trgovinska dejavnosti v mestnem središču. Mestno središče postaja čedalje manj privlačno za bivanje zaradi slabše osnovne preskrbe, zaradi prometnega hrupa in smradu. Premožnejši ljudje se zaradi tega selijo iz mesta na obrobje. Tudi podjetja se zaradi visokih najemnin lokalov selijo na zunanji rob mesta. S tem pa dodatno slabijo ekonomsko moč središča, ki bi jo nujno potrebovali za njegovo prenovo. Mestne funkcijske in grajene strukture ne prenavljamo, dejansko pleskamo le fasade in popravljamo strehe. Mestna uprava strokovno ni usposobljena za kompleksnejšo prenovo. Pa tudi država do zdaj ni ustvarila obljubljenih ustreznih sistemskih pogojev za uspešnejšo prenovo mest. Veliko se govori o neustrezni lokacijski politiki mesta. Priložnost, da bi nekatere univerzitetne ustanove umestili v mestno središče, morda še ni zamujena. Upam tudi, da bomo le našli dogovor o drugačni ureditvi Kolizeja. Izbrani projekt holandskih arhitektov ne dosega odličnosti za to središčno lokacijo. Pri tem poslu me je povsem razočaral vpliven arhitekt v natečaj-ni komisiji z izjavami, da bomo ostali večna provinca, če ne bomo zgradili nekaj visokih stolpnic. Kot da bi bilo svetovljanstvo odvisno od števila etaž, ki jih bo nekdo zgradil. To se mi zdi zelo primitivno. Prepričan sem, da obstajajo druge vrednote, posluh za socialno okolje, spoštovanje značilnosti mestnega tkiva in obstoječih likovnih kvalitet, preudarnost in vzdržnost pri snovanju novega, kulturna odličnost Demokracija ■ m/xi ■ 13. julij 2006 pri umeščanju nove arhitekture v obstoječe urbane gmote. Vrednote, kakršne so na primer značilne za finski projekt. mesta večjo integracijo razvojnih strokovnih služb in resnično sodelovanje četrtnih skupnosti kot lokalnih svetovalnic. Na področju izobraževanja načrtno povezovanje visokih šol in inštitutov z javno upravo s ciljem šolanja javnih uslužbencev. V Ljubljani bomo kar nekaj časa v novem mandatu porabili za popravljanje napak, kijih dela sedanja mestna oblast. Dovolj je, da si ogledate poročilo računskega sodišča o delovanju mestne uprave v letu 2004. Leta 2008 bo Ljubljana središče EU. Po volitvah bomo imeli le leto dni časa, da vsaj malo izboljšamo podobo glavnega mesta Slovenije. Za drugačno vodenje glavnega mesta bomo potrebovali novega župana. Kroži več imen kandidatov, vendar uradne kandidature ni objavil še nihče. Kako gledate na to? Predvidevam, da je to del taktike. Vsi čakajo, koga bo kandidiral politični tekmec. Mnogi pravega kandidata še iščejo, tudi v Zboru za Ljubljano. Položaj v mestu je zelo zapleten in nepregleden. Menim, da moramo kandidata skrbno izbirati. Ne podpiram političnih oportunistov ali tistih, ki bi samo politično reprezentirali. Potrebovali bi župana, ki pozna sedanjo mestno upravo in njene skrivnosti. Človeka z moralno neobremenjeno preteklostjo, z mladostno energijo, ki je dober govorec, z vodstvenimi operativnimi izkušnjami, poštenega gospodarja, človeka, ki bo razsoden in kulturen, odprt za socialne probleme. Osebnost, ki bo lahko zbrala ob sebi novo, prodorno ekipo strokovnjakov za učinkovitejše upravljanje in hitrejši razvoj mesta. Kandidata, ki bo s strokovnim programom prepričal večino volivcev. (9 37 Kočevski rog - brezno Pod Krenom Krivda in greh žrtev Ivo Žajdela Odgovor na odmev Spomenke Hribar v reviji Mladina na govor nadškofa Franca Perka na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu. Potem ko je letos na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko nastopil z zelo jasnim besedilom, smo slišali staro pesem tistih, ki jih resnica tako moti, da so se sposobni tudi javno izpostaviti s trditvami, ki imajo z zdravim razumom in resnico le malo skupnega. Govorijo le o njih, o njihovem napuhu, ki je verjetno posledica popolne indok-trinacije (zato ponavljajo floskule iz časa totalitarizma) ali pokvarjenosti. Seveda, ko pa so njihovi odgovori oziroma »očitki« na nadškofove besede tipično nasilje nad resnico in zdravim razumom. Moraliziranje brez konca z najhujšim tovrstnim spisom se je v reviji Mladina 17. junija odzvala Spomenka Hribar. Njeno pisanje ne preseneča, saj se je v preteklo- sti pogosto odzvala takrat, ko se je nekdo »drznil« javno izpostaviti s kruto resnico o naših medvojnih dogodkih. Toda zdi se, da se tako hudo kot v tem odmevu še nikoli ni spozabila. Seveda v svojem prispevku niti približno ne bom mogel odgovoriti tako, kot bi bilo treba, saj bi odgovor narasel na nekaj strani; treba bi bilo namreč ovreči prav vse njene trditve in očitke, ki delajo silo resnici in žrtvam komunističnega nasilja. Hribarjeva je svoje pisanje naslovila Politika na grobiščih. To je klasični očitek, ki ne pomeni nič, saj je tako splošen, da ga lahko uporabiš skoraj zmeraj. Poleg tega smo se že zdavnaj naveličali njenih »očitkov« in podukov, kaj smemo kje govoriti ali pisati in česa ne. Če bi zasledovala resnico, bi lahko delila takšne očitke, ker pa navija s totalno moralko - prazno seveda - proti tistim, ki so bili deležni komunističnega nasilja ali so zaradi njega izgubili celo življenje, je njeno pisanje neodgovorno in nevredno intelektualke, za kar se ima. (Odgovor na njeno pisanje pišem v soboto, 1. julija, torej natanko po dveh tednih, ko sem ga prvič Spomenka Hribar prebral. To omenjam zato, da si ne bi kdo mislil, da pišem »na prvo žogo« ali »s pregreto glavo«.) Eni vse, eni nič Kadar koli Po letu 1990 je kdo na kakšni prireditvi izrekel bolj jasne besede, je bil skoraj po pravilu deležen njenih očitkov, da politizira »ob grobiščih« ali kaj podobnega. Eni so več let množično pobijali, več desetletij vladali s strahom, lažjo in žalitvami in prav ti tudi zadnjih sedemnajst let rohnijo s svojimi lažmi ter grozijo (drugega očitno ne znajo ali ne zmorejo), eni (njihove neposredne ali posredne žrtve) pa bi morali biti še naprej pokorno tiho. Če govorijo o komunističnih zločinih in neizmernih krivicah, so deležni grobih očitkov, da politizirajo, povzročajo »nove delitve«, »vnašajo razdor« (med mlade) in podobne neslanosti. Zdrava družba se ne more bati resnice. Boji se je le bolna družba, ki je obremenjena s totalitarnim refleksom, po katerem obstojajo samo eni, samo oni lahko govorijo in moralizirajo, v politiki in drugod lahko kadrujejo samo oni, samo oni se lahko gredo zgodovino, drugi pa ne le da vsega tega ne smejo delati, niti obstojati ne bi smeli. 38 Demokracija ■ 28/xi ■ 13. ¡uiii 2006 DISKURZ Nestrpne floskule Hribarjeva omenja »sovražne besede«, do katerih naj bi bilo prišlo ob grobovih. Spominske slovesnosti primerja s »hrupno, prostaško veselico v cerkvi«. V Rogu naj bi po njeno šlo za »predvolilne govore«, ki ne le »razgrinjajo nekdanje sovraštvo, temveč ga potencirajo« in »inducirajo na novo«. To so navadne nestrpne floskule. Sovražno in nestrpno je njeno pisanje, ne pa tiste redke besede resnice, ki jih v tej Sloveniji kdaj pa kdaj izgovori kakšna redka pokončna osebnost. V letošnjem Rogu sta se pojavili dve takšni, poleg nadškofa Perka še prof. Justin Stanovnik, ki mu pri politični in zgodovinski analizi nihče v Sloveniji ne seže niti do gležnja. Zato očitno nekatere tako moti. Seveda, ko pa se ob njegovih globokih analizah spomnijo svoje intelektualne majhnosti in so prežeti z nestrpnostjo do drugih. Različni protikomunisti Najprej se je Hribarjeva obregnila ob nad-škofovih besedah, da so »končno zmagali tudi tisti, ki so se borili proti komunističnemu totalitarizmu«. Po njeno naj bi bil nadškof izenačil medvojne »protikomu-niste« s povojnimi, kar naj bi bilo narobe, saj je med njimi »razlika«. Medtem ko naj bi bili drugi pristni in politično čisti, naj bi bili prvi obremenjeni s kolaboracijo. V zadnjem času se spet veliko operira z izrazom kolaboracija. Domobranci naj bi bih med vojno kolaborirali z okupatorjem in pika. To je razlog, da so krivi, da si ne zaslužijo nobene pozitivne pozornosti, da so zavrženi ljudje, ki so si na koncu zaradi tega svojo kruto smrt celo zaslužili. K tem očitkom se zatekajo vsi tisti, ki so jim v zadnjih dveh desetletjih polzeli iz rok tako rekoč vsi argumenti, vse oporne točke, na katerih naj bi stal njihov miselni in vrednostni svet. Prav to, da jim je ostal samo še ta očitek (kolaboracija), naravnost srhljivo govori, ne le da nimajo (več) prav, ampak da so tudi (zgodovinski) poraženci. Tisti namreč, ki se pri svoji argumentaciji zateka k takšnim »očitkom«, kot je kolaboracija (domobrancev), je pač sam sebe obsodil na (zgodovinski) poraz. Kolaboracija (domobrancev) namreč ni prav nikakršen očitek, in ker ni prav nikakršen očitek, tudi glavni (in danes večinoma že edini) očitek proti domobrancem ne more biti. Vprašanje kolaboracije Zakaj »očitek« s kolaboracijo ni nikakršen očitek? Zato, ker je bilo v slovenski medvojni zgodbi vprašanje kolaboracije (z okupatorjem) postranska zadeva. Z njim seveda nekateri (tudi Hribarjeva) poskušajo očrniti »poražence«, žrtve komunistov, revolucije in partizanov, žrtve komunistično-partizanskih zločinov torej, s tem pa omiliti prav njihov neznanski zločin. Po načelu: s prstom kaži na drugega (na svojo žrtev), na njegovo kolaboracijo, ki da je bila alfa in ornega vsega. Res je, da se nekaj tega »očitka« zaradi globoke indoktrinacije in njegove pogoste uporabe v več desetletni preteklosti pri ljudeh prime. Zato je treba, da tem ljudem povemo, kako je bilo med vojno s to kolaboracijo oziroma kateri so tisti dogodki, ki so veliko pomembnejši in jih njihovi akterji in zagovorniki poskušajo zakriti pod indoktriniranim »očitkom« (očitek dajem v narekovaje, ker to ni očitek, ki bi zdržal soočenje z resnico). »Očitek« s kolaboracijo nima nobene teže zato, ker so se med drugo svetovno vojno na Slovenskem dogajale neprimerno pomembnejše in hujše stvari. Danes se Edvarda Kardelja skoraj nihče ne spomni. Še manj se uporabljajo njegova besedila, ki jih je pisal med vojno in ki jih je na tisoče in tisoče strani. Edvard Kardelj je bil tako rekoč vse. Brez njega se na komunitično-partizanski strani ni zgodilo nič pomembnega. Ali Nadškof Franc Perko drugače, vse, kar se je zgodilo ali dogajalo, je načrtoval in vodil on. In če bi brali oziroma upoštevali njegovo pisno zapuščino, bi jasno videli, kaj se je med vojno v Sloveniji dogajalo. Vprašanje upora Naj čisto na kratko navedem ključne podatke oziroma akterje. Pri nas se še vedno zelo veliko govori o uporu proti okupatorju, da je bil upor potreben in da je velika vrednost komunistov v tem, da so z uporom pohiteli in da so ga vodili. V resnici je (bil) takšen upor, kot so ga načrtovali in vodili komunisti (partizani), neprimeren, neodgovoren in zločinski. Zakaj? Zato ker nikjer drugje v Evropi (razen v Jugoslaviji) ni do leta 1943 in celo do leta 1944 nihče resneje napadal okupatorja (Nemcev). Iz preprostega razloga, ker so se Nemci na takšne napade odzivali z okrutnimi protiukrepi in so padale mnoge nepotrebne in nedolžne žrtve. Zakaj so torej komunisti kljub temu tako hiteli? Zato, da so lahko s svojimi narodnoosvobodilnimi gesli (s svojo propagando) zakrivali svoj pravi namen in cilj, to pa je bila komunistična revolucija in prevzem oblasti. Tako imenovana Osvobodilna fronta je bila le maska, za katero so skrili sebe in svoje namene. Organizirali so jo komunisti, ki so jo tudi imeli ves čas trdno v svojih rokah. Enako je bilo s partizani. Organizirali so jih izključno komunisti, ki so jih tudi imeli popolnoma v svojih rokah. Tisti, ki temu oporeka, ne pozna temeljne literature o partizanskih enotah (še posebej za leto 1942), ki je je zelo veliko. Partizanski zločini Do konca leta 1941 so komunisti s svojimi oboroženimi skupinami ubili najmanj 120 Slovencev (koliko okupatorjev so ubili v tem času?!). Leto 1942 je bilo nabito z njihovimi zločini: umorili so na stotine Slovencev (civilistov), med njimi npr. 16 duhovnikov, veliko uglednih ljudi (župane, izobražence), najmanj 28 kompletnih družin (oče, mati in vsaj eden od otrok) in še več kot 45 primerov, ko so ubili vsaj dva člana ene družine. Te umore so velikokrat spremljala grozovita mučenja. Poleg tega je vse to tako rekoč od prvega dne okupacije Slovenije spremljala izjemno groba in poniževalna komunistična propaganda, na katero kar naprej pozabljamo. Kot že rečeno: Kardelj v teh razpravah v zadnjih letih sploh ne obstaja. Če odmisliš Kardelja, potem lahko hudo manipuliraš. Če odmisliš skoraj vse pomembnejše medvojne dogodke (sistematične partizanske umore, strupeno komunistično propagandno vojno, velikokrat nespametno streljanje na okupatorja, ki se je vedno silovito maščeval), potem pač lahko pripoveduješ pravljice o kolaborantih. Tisti, ki ne upošteva vsega tega dogajanja leta 1942, naj ne omenja npr. Urha ali črne roke, ki sta bila (precej kasneje!) samo odgovor na komunistično-partizan-sko morijo, ki je imela zelo jasen namen in cilj: izničiti politične nasprotnike na poti prevzemanja totalitarne oblasti. Reševanje Življenj Napadena in terorizirana katoliška stran (izraz katoliška tu uporabljam le kot splošno oznako) je bila poleti ► 39 Po Kočevskem rogu se je nadškof Perko poklonil tudi žrtvam na Lajšah. Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 DISKURZ Krivda in greh žrtev ► 1942 zaradi hudih partizanskih zločinov in propagandne gonje komunistov popolnoma stisnjena v kot. Morala se je braniti. Toda kako, saj je bil tu okupator, ki je hotel imeti vse pod nadzorom oziroma avtonomnih oboroženih skupin ne bi toleriral? Če vemo, da je bila floskula, da je bilo v gozdovih »dovolj prostora za vse«, le puhla fraza, potem je lahko vsakemu, ki vsaj malo razmišlja, jasno, da si je ta napadena stran morala zavarovati hrbet proti okupatorju. Ta zaščita z ene strani je bila pač takšna, kot je bila, saj jo je narekoval tudi okupator. Nekateri bi ta dejstva radi kar naprej »pozabljali«. Tako je okupator narekoval in izsilil tudi t. i. domobransko prisego. Naj ob tem takoj zapišem temeljno ugotovitev. Toliko očitani kola-boracija in prisega sta bili klasični izhod v sili v skrajno neugodni situaciji, polni nasilja in smrti, in sta življenja reševali, ne pa jih jemali, kot na drugi strani komunistično-partizansko nasilje, ki ga hočejo nekateri še danes opravičevati. Tako sem še Suhor, kraj partizanskega zločina, ki ga občina Metlika še vedno slavi kot občinski praznik nedavno slišal nekoga, da partizani z ranjenci na Turjaku in v Grčaricah niso imeli kaj početi, saj niso imeli bolnišnic, zato so jih pobili. To, da so imeli možnost pustiti jih pri miru, v njihovi miselnosti ni obstajalo. Odnos do okupatorja Ce si s komunistično-partizanskim nasiljem napadena stran hrbta ne bi zavarovala s kolaboracijo, katere sestavni del je bil kasneje tudi formalistični akt prisege, bi bil njihov položaj brezupen, obsojen na uničenje. Na neki način bi bil samomorilski. V brezizhodni situaciji (okupator s svojim nasiljem in partizani s svojim) so si reševali življenje - s kolaboracijo in prisego. Prav zato, ker sta kolaboracija in prisega življenja reševali, je nepošteno, krivično in zgodovinsko netočno očitati ju protirevolucionarni strani. Danes, ko vemo, kako so dogodki potekali in se končali, lahko mo- raliziramo. Tisti, ki to počne, ne da bi upošteval skrajno kritično življenjsko situacijo, v kateri se je znašla protirevolucionarna stran, je krivičen in nepošten. Prebral sem praktično vse, kar je izšlo (knjige, članki) na protirevolucionarni strani, pogovarjal sem se z mnogimi domobranci in popolnoma jasno mi je, da nihče v Sloveniji na protirevolucionarni strani ni kolaboriral ali prisegel iz ideološke simpatije z okupatorjem. Nasprotno, vsi so morali močno stisniti zobe in potrpeti. Reševali so svoja življenja. Zato je skrajno nepošteno, krivično in tudi zlobno, da nekateri citirajo iz nekaterih medvojnih izjav ali celo časopisov in potem zelo narobe interpretirajo takrat zapisane besede, ne da bi upoštevali takratne okoliščine. Vse, kar je na primer napisal škof Gre-gorij Rožman, je imelo namen zavarovanja življenj z nasiljem prizadetih ljudi. Zato je krivično in zlobno v kakšnem njegovem dopisu okupatorju iskati prvine (nedovoljene) kolaboracije oziroma simpatij z okupatorjem. Še očitnejše je to s citiranjem iz takratnega časopisja, ne da bi upoštevali, da je bilo to pod izrazito okupatorjevo cenzuro. Nestrpno levičarjenje Naši levičarji si mislijo, da obstajajo samo oni. Če je nekdo reševal življenja - s pismom, kolaboracijo ali prisego -, jih ni reševal njihovim ljudem, ampak tistim, ki so jih njihovi ljudje uničevali. Zato je tudi uredništvo Mladine članek Spomenke Hribar opremilo s sliko, na kateri je škof Rožman z domobranci. Očitno je zanje v nepravi družbi, z nepravimi ljudmi, z ljudmi, ki ne bi smeli obstajati, ki so, kot so nas desetletja na vsakem koraku »učili«, kolaboranti in izdajalci, se pravi neljudje. Čeprav je npr. revija Mladina polna zaščitniških člankov o obrobnih ali ogroženih skupinah in proti nestrpnosti, pa pogosto »presenetijo« s skrajno nestrpnim pisanjem oziroma odnosom do drugače mislečih. Objava in slikovna oprema članka Politika na grobiščih je tipični primer tega nestrpnega levičarjenja - demoniziranja in sramotitev žrtev komunističnega nasilja, pri čemer jim očitno na kraj pameti ne pade, da bi se zavedali, kaj počnejo. Počnejo pa najbolj zavrženo »novinarsko« rabo-to - zganjajo nasilje nad žrtvami tistih nasilnikov, katerih - očitno - duhovni dediči so. Pa saj nam to že desetletje in pol vsak teden kažejo na svojih straneh. Narobe svet Ti ljudje se nikoli ne odzovejo na nesmisle in žalitve od obkladanj s kolaboranti oz. sodelavci okupatorja pri sprejemanju dopolnitev zakona o žrtvah vojnega nasilja do govorov na t. i. borčevskih proslavah, kjer veseljačijo in nabijajo po svojih nekdanjih žrtvah. Ko so na primer konec aprila v Hali Tivoli borci ob podpori ljubljanske županje priredili svojo, t. i. vzporedno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, je tam predsednik zveze borcev Janez Stanovnik grobo žalil žrtve komunističnega nasilja in tiste, ki si danes prizadevajo krivice popraviti. Mladim ali Hribarjevi pri takšnih primerih niti na misel ne pride, da bi se odzvali, čeprav gre za grobe žalitve, laži in hujskanje k nestrpnosti. Ob nadškofovem roškem nagovoru, ko je izrekel nekaj resnic, pa so takoj zatulili. Narobe svet. Tako kot je bil narobe svet že dolgo, tudi med vojno, ko so eni lahko počeli vse, ker naj bi bili narodnoosvobodilni borci, drugi, ki so bili njihove žrtve, pa se niti braniti ne bi smeli. Ponarejanje, manipuliranje Hribarjeva je v svoji pisariji proti škofu Rožmanu uporabila tudi nekakšno pisanje generala Ro-bottija o škofovih predlogih za vzpostavitev stanja, ko se bodo lahko preganjali storilci kaznivih 40 Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 Ostanite na valovih Ognjišča tudi poleti £ Lucija - 100,1 MHz § Tinjan 91,2 MHz RADIO OGNJIŠČE DISKURZ dejanj. Za Hribarjevo so to očitno partizani, ki so bili, kot so nas desetletja učili, le »narodnoosvobodilni borci«, proti takim pa se nimaš kaj boriti ali jih preganjati. Sploh je ne zanimajo okoliščine, v katerih se je Rozman zavzel za zoperstavljanje zločincem: da takrat ni bilo slovenskih organov oblasti, ki bi to počeli, da so bili edina oblast takrat okupatorji in da so partizani pustošili po deželi s svojimi umori, pri čemer jih takratna edina oblast (okupator) ni kaj dosti ovirala ali jih preganjala. Seveda, če zamolčiš bistvene podatke - in to levica nenehno počne -, potem lahko neki dogodek ali pisanje prikažeš v bistveno drugačni luči. Temu se reče grobo (in zavestno) ponarejanje in manipuliranje z dejstvi. Spomen-ke Hribar to početje, ki se ga gre že zelo dolgo, očitno prav nič ne skrbi. Z njim kar naprej sili v javnost in kaže, iz kakšnega testa je. Diskreditacija z »očitki« škofu Rožmanu Hribarjeva očita njegovo maševanje domobrancem pred prisego na stadionu. Bilje duhovni pastir, domobranci so kot izsiljena vojska zaradi komunističnega nasilja potrebovali duhovno oskrbo, škof Rožman je to svoje poslanstvo opravil in se ni skril pred svojimi dolžnostmi. Prav nič mu ni mogoče pri tem očitati, čeprav se nekateri krčevito trudijo - seveda z zamolčevanjem bistvenih podatkov -, da bi tudi najbolj običajna in dobronamerna dejanja prikazali kot slaba. Če že z dejstvi nekoga ne morejo umazati, ga mažejo z »očitki«, s skrajno prirejenimi pogledi na neki dogodek. Hribarjeva najprej manipulira z izjavo pleterskega p. Leopolda Edgarja, da je partizanski upor legitimen in da »z okupatorjem ni in ne sme in ne more biti nobenega sodelovanja« in naj bi bil škofa nagovarjal v nekakšno pasivno rezistenco. Seveda, lepo se sliši, če zamolčiš bistvene stvari. Nadalje piše, kako je škof namesto tega »grmel proti komunizmu in komunistom, okupatorjevega in domobranskega nasilja« pa javno ni obsodil. Celo katoličane, ki so sodelovali v partizanskem boju, naj bi bil po njeno »nekako 'odpisal', kakor da niso bili kristjani«. Zapisala je celo, daje škof »moralno in politično soodgovoren za tolikšno prelivanje krvi med vojno pri nas«. Molk ob zločinih? To so groba podtikanja, ki nimajo nič opraviti z resnico. Eno je manipulirati z načelnimi, lepo zvenečimi frazami o uporu proti okupatorju in o neso-delovanju z njim - to so med vojno in vse do danes mnogi počeli -, nekaj povsem drugega pa je pogledati resnici v oči; ta pa nam govori o neizmernem partizanskem nasilju leta 1942 in 1943. Samo leta 1942 so partizani umorili 16 duhovnikov, da o pomorih celih družin sploh ne govorim. Kakšne odvratne zločine so storili okrog Šentjo-šta, pri Sv. Vidu, v Loški dolini, v Ribniški dolini, v šentruperško-mi-renski dolini, v Suhi krajini, okrog Novega mesta in pod Gorjanci itd. Le kako naj bi bil odgovorni škof, ki je bil za nameček takrat najvišji predstavnik Slovencev (civilnih politikov ni bilo, saj so bili zunaj domovine ali v ilegali), mogel in smel mimo teh v nebo vpijočih zločinov in ne bi bil kdaj tudi »za-rohnel« (kot je zapisala Hribarjeva) proti njihovim nosilcem. Tudi to, da je odpisal katoličane v partizanih, je skrajno poenostavljanje in kot takšno neresnica. Očitek škofu, da je soodgovoren za mnogo prelite krvi med vojno, je lahko samo odraz popolnega sovraštva nekoga, ki mu z delanjem silnega nasilja nad resnico takšna podtikanja ostajajo nekakšna sa-motolažba. Verjetno si je mislila, da bo s takšnim podtikanjem prekrila svoje nasilje nad dejstvi. Potem Še totalitarizem Hribarjeva nadškofu Perku podtika, daje govoril, »kot da pri nas okupacije sploh ni bilo«. Perko seve- da ni govoril tako. Glede okupacije pa naslednje: prav komunisti in njihova partizanska vojska so grobo zlorabili okupacijo oz. okupacijske razmere, ko ni bilo civilne (policijske, sodne) oblasti in so napadli svoje politične nasprotnike ter jih množično pobijali. Med vojno so ubili najmanj 4.000 Slovencev, kar je strahotna številka. Nasploh je skupno število žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem, ki je po zadnjih podatkih okoli 90.000, strašna številka. Še posebej ko vemo, da je za vsaj tri četrtine teh žrtev neposredno ali posredno kriva revolucija in partizanski način bojevanja. Vse te žrtve so bile zaman. Namesto svobode smo Slovenci morali 45 let živeti pod komunistično-ud-bovsko diktaturo, kar še danes močno vpliva na življenje in mišljenje v Sloveniji. Celo laži Hribarjevi ni dovolj ponarejanje dejanskega stanja (z zamolčevanjem bistvenih podatkov), ampak se zateka celo k lažem. Zapisala je, da so se domobranci ob umiku na Koroško spopadli »na boroveljskem mostu, kjer je padlo okrog 150 partizanov, ki so jih skupno /z okupatorjem, op. L Z./ zmetali v Dravo«. Niso jih zmetali v Dravo, še najmanj pa »skupno« z okupatorjem. Ne bom opisoval boroveljskega spopada, ki je v spominski literaturi dokaj podrobno predstavljen. O njem samo to: zakrivili so ga partizani, spet s svojim nasilnim vedenjem, v večini pa je potekal v Borovljah, ki so razmeroma daleč od Drave. Če se ji zdi, da niso, naj se kdaj tam ustavi in si prizorišče ogleda. Kdo bi takrat do Drave vozil trupla in jih metal vanjo? Tudi očitek Hribarjeve, da (preživeli) domobranci niso »ničesar prispevali« k osvoboditvi Slovenije od komunističnega totalitarizma, prav tako ne škof Rožman, je plod sprevržene logike. Prav domobranci (in tudi škof Rožman) so se med vojno uprli komunističnemu totalitarizmu. Po vojni pa so bili večinoma pomorjeni, preživeli pa razgnani po svetu ali doma 45 let pod posebnim nadzorom. Zato je njen očitek, milo rečeno, umeten, nekorekten in žaljiv. Varnost pred partizani? Kot primer izdajstva, ki ga tako povprek in nekritično očita žrtvam partizanstva, je Hribarjeva navedla dopis iz 2. domobranske čete 26. decembra 1944, s katerim so Nemcem izročili dva terenca z Golega nad Igom. Seveda, to seje dogajalo. Domobranci bi ju lahko ustrelili, pa ju niso. V nasprotnem primeru so partizani samo streljali. Streljali in ubijali so polna tri leta pred 26. decembrom 1944, ki ga navaja Hribarjeva. Morili so »vse živo«: civiliste, župane, Cigane, intelektualce, duhovnike, može, ženske, otroke, ranjence - pred njimi ni bil varen nihče. Toda niso samo ubijali, tudi ropali so neusmiljeno, požigali domove, šole, župnišča, kulturne domove in gradove, njihova propagandna gonja proti žrtvam ni imela konca. Do danes. Prepričan sem, da Hribarjeva bere revijo Zaveza, ki je v petnajstih letih objavila prav osupljivo število zgodb o partizanskem nasilju. Kako to, da resnica zanjo ne obstaja, da zanjo obstajajo izmišljije, npr. o metanju partizanov v Dravo, in mnoge druge? Kdo sovraži? Hribarjeva je nadškofu Perku pripisala, da je bil njegov govor v Kočevskem rogu enostranski in sovražen. Sam sem ga natančno prebral (tudi poslušal v Kočevskem rogu) in mislim prav nasprotno: vse, kar je nadškof Perko izrekel, je resnica, prav ničemur ni mogoče oporekati, zato ni mogel biti ne enostranski in ne sovražen. To so navadne diskvalifikacije, ki jih je njen članek v Mladini poln. Čas bi že bil, da bi se Hribarjeva pri tem svojem podti-kajočem, sovražnem, aktivistič-nem psevdomoraliziranjem malo zamislila nad svojim početjem. IB 41 7.10.11*« Sf>SEB<*ci K*feškeoa okupatorjem in belogardisti • iz maščevanja je okupator pregnal vaščane in vas poigal Gozd nad Krizami, eden od mnogih spomenikov laži Demokracija ■ 28/xi ■ 13. julij 2006 'ivo in cvetje Laško Petra Janša Foto: vir STO/ ArhivJerme Laško Mesto Laško, ki je poleg zemljepisnega tudi upravno, kulturno in gospodarsko središče občine Laško, leži na nadmorski višini 228 metrov. Skozenj teče Savinja in ga deli na levi in desni breg. Na levi strani nad njim kot varuh bedi Hum, na desni pa je okras mesta Šmihel. Pokrajino oblikuje predalpsko hribovje, ravninski svet se širi le ob Savinji in njenih pritokih. Za pokrajino je značilna bogata subalpska flora, več kot polovico površine pokrivajo gozdovi. Staroselsko ime Laško ima dolgo in bogato zgodovino. Najstarejše najdbe iz žarnega grobišča pod Starim gradom so iz železne dobe, najdbe v okolici pa iz konca bronaste dobe. O naselitvi Keltov pričajo keltski srebrniki, pod Rimljani pa postane Laško pomemben kopališki kraj. O premožnosti takratnih prebivalcev govorijo kamniti napisi in reliefi, ki so ostanki delov rimskih nagrobnikov. Ob prihodu Slovanov so se staroselci, ki so jih imenovali Vlahi ali Lahi, umaknili v hribovite in odročne predele, od tod imena Laško, Lahomno, Laška vas, Lahov Graben, Lahomnica. V visokem srednjem veku je bilo Laško središče razsežne gospoščine z deželnim krvnim sodiščem in sedež najstarejše prafare na Slovenskem. Babenberžan Leopold VI. je podelil kraju trške pravice. Listina »in foro nostro Tyuer«, ki Laško prvič omenja kot trg, je iz leta 1227. Celjski grofje so bili skoraj sto let gospodarji Laškega, kasneje so oblast prevzeli Habsburžani in drugi deželni knezi. Nov sloves so Laškemu prinesli znova odkriti termalni zdravilni vrelci, ki jih je južna železnica odprla svetu. Tako je postalo Laško v petdesetih letih minulega stoletja evropsko znan zdravi-liško-letoviški kraj. Med obema vojnama je bilo sedež istoimenskega okraja, s kraljevim odlokom pa je bilo leta 1927 povzdignjeno v mesto. Grad Tabor Prvi znani lastnik gospoščine je bil spanheimski grof Bernard Mariborski. Posest se prvič omenja leta 1147 kot »Tyver«. Morda je s tem že mišljen grad, ki se leta r265 omenja kot »ca-strum Tyver«. Laško je bilo v lasti dvorne komore štajerskega deželnega kneza. Do leta 1192 so ga posedovali deželni knezi iz hiše Traungau, nato pa do smrti Friderika Prepirljivca leta 1246 Babenber-žani. Leta 1262 je dobil vojvodino Štajersko v fevd češki kralj Otokar II. Pfemysl in z njo tudi laško go-spoščino. Leta 1265 dobi od štajerskega deželnega glavarja grad v najem olomuški škof Bruno. Dohodke gospoščine je kralj Otokar podelil v zakup vovberškemu grofu Ulriku, vendar je Albreht gospoščino že leta 1287 izplačal in dobil dohodke nazaj. Leta 1336 dobi gospoščino Friderik svobodni Zovneški, v rokah njegovega rodu pa ostane kot deželnoknežji zakup vse do leta 1456. Leta 1336 se grad imenuje utrdba Tyuer, a že leta r328 naletimo na oznako neue. Newe vest Tyuer - nova utrdba Laško. Omemba se najverjetneje nanaša na novo graščino, ki so jo pozidali ob robu takratne naselbine. Po 1456 je grad spet v rokah deželnega kneza, ki ga je oddajal v najem in zakup raznim oskrbnikom. V času velikega turškega vpada v Avstrijo in posebej na Štajersko leta 1532 so začeli grad obnavljati in utrjevati. Takrat so pozidali okrogli stolpič. Lastniki gospoščine do leta 1554 so bili Turjaški, do leta 1581 Johan Valvasor, leta 1620 je cesar Ferdinand II. gospoščino prodal baronoma Juriju Karlu in Vidu Mosconu, leta 1665 pa jo je kupil Janez Vajkard grof Vetter, ki je pozidal v trgu novo gospoščino. V urbarju iz leta 1621 beremo: »Laški tržani imajo nad trgom Laško zidan Tabor, kamor se lahko ob času sovražnih napadov ali premikov zatečejo.« Ko je turška nevarnost minila, so utrdbo opustili, v začetku 19. stoletja pa je bila že razvaljena. Demokracija ■ 2»/xi • 13. julij 2006 NAŠI KRAJI Rimska savna v Zdravilišču Laško ('-•"^iiMiimaiii m ■M "iill Zdravilišče Laško Leta 1880 so iz utrdbe odstranili nasutine in popravili poškodovano zidovje. Odkrili so povsem zasut vodnjak, v njem pa poškodovano čelado in tri glinaste vrče. V nasuti-nah so našli tudi bodalo s srebrnim ročajem in razne železne predmete, v bližnjem vinogradu pa srebrno razpelo z relikvijami. Leta 1945 postane razvalina last splošnega ljudskega premoženja. Leta 1952 jo je domače turistično društvo delno restavriralo. Leta 1984 so razvaline prezidali v gostišče. Od leta 1986 je lastnik posesti Pivovarna Laško, zdajšnji podnajemnik pa je gostinsko podjetje Štorman. Sakralna dediščina Najstarejša kulturna in zgodovinska spomenika izvirata iz začetka drugega tisočletja - župnijska cerkev svetega Martina in prezbiterij. V obeh stavbah se prepleta več arhitekturnih slogov, od gotskega in baročnega do romantičnega. Za nobeno od stavb ni materialnih dokazov o času graditve. Posredno se omenja leto 1257, najverjetneje pa gre za leto 1269. Obstajajo domneve, da je cerkev mnogo starejša. Do leta 1938 je na južni strani med cerkvijo in prezbiterijem stala pogrebna hiša svetega Janeza Krstnika. Ob vhodu stoji kamnit kip leva, domnevno rimskega izvora, vgrajen v stenski niši, oblikovan v obliki školjke. Izvirna podoba tega kipa predstavlja površje velikega rimskega nagrobnega kamna. Trg nasproti cerkve krasi votivno znamenje, posvečeno Mariji Brezmadežni. Do leta 1735 je znamenje stalo poleg cerkve v Marija Gradcu, na zdajšnji Aškerčev trg ga je prestavil tržan Pergar. Zdravilni laški vrelci K laškim vrelcem so prihajali ljudje že od nekdaj po zdravje. Poznali so jih rimski legionarji, v srednjem veku so jih obiskovali misijonarji, ob koncu 19. stoletja pa je zraslo mondeno letovišče avstroogrskega cesarja Franca Jožefa I. Zdravilišče Laško je bilo še pred kratkim znano kot center za medicinsko rehabilitacijo, danes pa na tej tradiciji nastaja središče zdravstvenega turizma, namenjeno ljudem, ki imajo težave z gibanjem, in vsem tistim, ki se želijo takšnim težavam izogniti. Poleg zdravilnih učinkov izotermalne vode s temperaturo od 32°C do 35°C so vse bolj priljubljene storitve Centra zdravja in lepote s kozmetičnim salonom (različni postopki za nego obraza in telesa), kopelmi, prostori za pedikuro in masaže (anticelulitne, aroma, refleksne, shiatsu, ayurverdske, masaže z vročimi kamni) in Kluba zdravja s savna centrom z bogato ponudbo različnih savn na 500 m2 (rimska, savna 1001 noči, klasični finska in turška, finska kristalna, z Laško s Humom v ozadju Dvorec Laško Grad Tabor Lahomniški sopot Ognjemet na tradicionalni prireditvi Pivo in cvetje Laško barvno terapijo in z aquavivo), tuši doživetij, masažnimi bazeni, notranjim in zunanjim termalnim bazenom, počivališči, solarijem, fitness studiom. Ni dobrega piva brez kakovostne vode Leta 1838 je Heinrich August Uhlich kupil pivovarno, ki jo je leta 1825 medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu (današnjem hotelu Savinja) uredil v obrtno pivovarno ter laškemu pivu dal pravi sloves. Kot lastnik kopališča v Rimskih Toplicah je svoje pivo stregel tudi tujim gostom in ga vozil v Trst, trgovsko središče s poznavalci dobre hrane in pijače. Naslednji lastnik Anton Larisch je leta 1867 postavil ob vznožju sv. Krištofa in Šmihela novo pivovarno, ki je bila takrat največja na Spodnjem Štajerskem. Slovel je po tem, da je osebno nadziral kakovost piva in jo celo izboljšal, povečal pa je tudi zmogljivosti pivovarne. Že prvi laški pivovar je zagotovo vedel, da ni dobrega piva brez kakovostne vode. In voda s hribov okrog Laškega je izjemna - mikrobiološko neoporečna, kristalno čista in z nizko vsebnostjo karbonatov, kar daje laškemu pivu tako poseben in izrazit okus. S pivom je povezana največja turistična prireditev v Sloveniji PIVO in CVETJE, ki prav te dni poteka v Laškem. Njen vrhunec bo sobotna noč z veličastnim ognjemetom. IB RECENZIJE Plotin ' Založba Nova revija V zbirki Phainomena je založba Nova revija izdala delo Plotina O večnosti in času. Plotin, gotovo eden najpomembnejših in najvplivnejših filozofov, kar jih je bilo po obdobju klasične grške filozofije, je bil rojen ok. leta 205 v Liko-polisu v Egiptu, umrl pa je ok. leta 270 v Kampanji v Italiji, kamor je prišel leta 244 in je v Rimu osnoval svojo filozofsko šolo. Njegova filozofija (imenovana tudi »novoplatonistična«) se po eni strani navezuje na grško duhovno in miselno tradicijo, posebej platonsko, po drugi pa pomeni vez med starim in srednjim vekom. Vztraja pri ohranjanju enotnosti mišljenja in praktičnega delovanja, ki dosega vrhunec v mističnem zedinjenju s prvim, z Enim. Njegov nauk je ohranjen v tako imenovanih Eneadah, »devetkah«, delu, sestavljenem iz šestih knjig s po devetimi spisi, ki jih je zbral in uredil njegov učenec Porfirij. Spis O večnosti in času sodi v tretjo eneado in vsebuje tako kritiko pojmovanja časa pri Plotinovih predhodnikih kot umestitev njegovega lastnega razumevanja znotraj njegove filozofije. Delo je prevedel in spremno študijo napisal Franci Zore. Jezikovna naravnost Založba ZRC V monografiji Slovenska teorija jezikovne naravnosti dr. Helena Dobrovoljc predstavlja slovensko teorijo o naravni (oblikojskladnji, jo ponazarja s skoraj sto zgledi in preverja njeno pravilnost oz. uporabnost. Slovenski model naravnosti odstopa tako od svoje predhodnice, to je teorije zaznamovanosti, kot od uveljavljenega jezikoslovnega strukturalizma in tudi od celovške šole naravne skladnje. Ob temeljni predpostavki naravnega jezikoslovja, da so jezikovne zgradbe za človeške možgane bodisi lažje bodisi težje, je kot naravno opredeljeno tisto, kar je za možgane lažje. Ker so dejavnosti človeških možganov težko preverljive, poskuša teorija s pomočjo sistematičnega zajetja in osvetlitve empiričnih podatkov informirati o prednostnih razmerjih med jezikovnimi prvinami v okviru istega strukturnega sestava. Šmartinka 2. BTC City Šmartinka ni le nepomembna cesta v prometni shemi Ljubljane, ampak ena glavnih prometnih in poslovnih žil. Ob njej so zrasle nove poslovne in stanovanjske stavbe, še posebej industrijska območja pa so spremenila svojo podobo. Ljubljani niso več v sramoto, ampak so postala njen najvitalnejši del. V tem je prvi BTC City, kjer življenje praktično ne zamre 44 nXcorivou flepl al£jvo<; xal /povou PLOTIN o večnosti in času niti ponoči, podnevi pa je, predvsem zaradi mnogih velikih trgovin, to najživahnejši del slovenske prestolnice. Doslej je bilo območje v literaturi slabo obdelano, zdaj pa gaje publi-cistka Darinka Kladnik v monografiji Šmartinka izčrpno predstavila. Vsebino je razdelila na poglavja, ki jih uokvirja Šmartinka s svojo vpetostjo v območje Ljubljane. Začne se z njenim nastajanjem in konča z dolgoročno vizijo Ljubljane. Druga poglavja se navezujejo na začetke Kolinske, Velane, Javnih skladišč in sledijo vsem nadaljnjim preobrazbam, ki so vodile do pomembnih rezultatov BTC. Sestavni del knjige sta dve zdaj že zgodovinski epizodi. Prva je prikaz letališča v Polju, ki je bilo prvo ljubljansko letališče oziroma predhodnik letališča na Brniku. Druga je graditev blokovskega naselja ob Linhartovi cesti, ki so ga po drugi svetovni vojni gradili na monti-ranih procesih »obsojeni« duhovniki in drugi zaporniki. Knjiga je bogato opremljena z dokumentarnimi fotografijami in posnetki sedanjega stanja, ki jih je naredil večkrat nagrajeni fotograf Damir Fabijanič. Frančišek Ksaver Župnijski urad Dravlje Frančišek Ksaver, zavetnik misijonov, se je rodil leta 1506 v španski Navarri. Leta 1541 je z ladjo odpotoval v Azijo, kamor ga je papež poslal za apostolskega nuncija za Vzhod. Pot in delovanje sta ga vodila po deželah Indijskega oceana, Indije, Japonske in drugih dežel Daljnega vzhoda. Umrl je leta 1552, pokopan je v Goi, za svetnika je bil razglašen leta 1622. Zdaj je Župnijski urad Dravlje zgodbo Frančiška Ksaverja objavil tudi v obliki lepo narisanega stripa. Moč ti je dana * Didakta, Radovljica V knjigi Moč ti je dana, izšla je kot šesta knjiga v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi, so opisani slovenski junaki iz ljudskega izročila, ki so se odlikovali po telesni moči: Peter Kle- DeMOKRACUA ■ 28/XI ■ 13. julij 2006 pec, Štempihar, kralj Matjaž, Hudi Kljukec, Lol Kotlič, rezijanski Martin Krpan. Poleg njih so predstavljeni tudi nekateri vaški posebneži, na primer Pavliha, skratka liki, ki so ostali v ljudskem spominu, pa naj so izstopali po prebrisanosti, prismuknjenosti ali po čem drugem. Gre za junake z izoblikovano, samosvojo osebnostjo, ki imajo vedno ime in včasih tudi priimek ter so umeščeni v konkretno slovensko geografsko okolje. Opisani junaki naj bi resnično živeli (kralj Matjaž, Peter Klepec...), o nekaterih pa imamo celo trdne zgodovinske vire (npr. Atila, rokovnjači ...). Spremno študijo je napisal etnolog dr. Zmago Šmitek. Kovček Drava, Celovec Kdor na avstrijskem Koroškem govori o slovenski narodni skupnosti, se pogosto srečuje s predsodki in pomanjkljivim medsebojnim poznavanjem. Kot »ukrep« proti tej pomanjkljivosti je Kulturni center Univerze v Celovcu Unikum razvil »poln kufer« omike, Slovenska prosvetna zveza pa jo je izdala v knjižni obliki z naslovom KovčekIDer Kojfer. Takoj razumljiva besedila, grafike in igre poljudno ponazarjajo narodopisno znanje ter hudomušno odgovarjajo na vprašanja o potomstvu, zgodovini in značaju koroškega Slovenca. Gi-dieta * Založba Mladinska knjiga Ta čas je v modi hranjenje in hujšanje z upoštevanjem glikemičnega indeksa posameznih vrst hrane. Knjiga Gi-dieta se te teme loteva celostno in bralca vodi od pravilne izbire hrane (vanjo so vključeni tudi recepti) do telesnih vaj. Priporoča 3-dnevni, tedenski in 20-dnevni program hujšanja. Avtorica Marion Grillparzer je zbrala najnovejša spoznanja o »maščobnih koncentratih« pa tudi o živilih, ki topijo maščobo, o dobrih in slabih maščobah ter ogljikovih hidratih, o beljakovinah, inzulinu ter življenjsko pomembnih in škodljivih snoveh. Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili Avtor: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Obseg:144 strani. Format: 11x16 cm. Trda vezava. Ustava ZDA je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu, saj je rabila kot podlaga številnim piscem ustav in mednarodnih dokumentov. Interpretacijo ameriške ustave, še posebno tisto od ameriškega vrhovnega sodišča, študirajo pravni strokovnjaki po vsem svetu in neredko rabi kot pripomoček pri interpretiranju ustav drugih držav, tudi slovenske. Navsezadnje seje na podlagi te ustave v ZDA izoblikovala ena najstabilnejših demokratičnih oblik vladavine z zavidljivo stopnjo spoštovanja človekovih pravic. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih je fenomen ameriške ustave vredno študirati in raziskovati. Knjiga vsebuje prvi prevod ameriške ustave, ki je delo mag. Klemena Jakliča. Prevod je opremljen tudi z razlagalnimi pojasnili v obliki opomb. Poleg slovenskega prevoda ameriške ustave knjiga vsebuje obširno uvodno poglavje mag. Jurija Toplaka, v katerem je predstavljen nastanek ameriške ustave ter njene najpomembnejše značilnosti in načela. Klemen Jaklič in Jurij Toplak Ustava ZDRUŽENIH držav AMERIKE, šnK^- < Redna cena: 4.990,00 SIT/ 20,82 EUR Pri nakup vam pnz i Ril 20% POPUST, zato boste za Naročniki boste del UJiSEK 30% POPUSTA, m¡ Akcijska ponudba velja do BI. julija 2006 oziroma do razprodaje zalog. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 sit. Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike Število izvodov: Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne Osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. www.demokracija.si/knjigarna Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Na tuje, na boljše, na lepše Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven Razstavo dokumentov, pisem, razglednic in reklamnih letakov, ki govorijo o množičnem izseljevanju Slovencev čez lužo, sta pripravila Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Numizmatično društvo Slovenije. twerpna, Rotterdama, Bremna, Hamburga in drugih, odkoder se je nadaljevala pot na Ellis Island. Razglednica s Kolodvorske ulice, kjer je imelo pisarne največ izseljenskih agentov, kaže, da je bilo tu v tistem času izredno živahno in dejavno. Zaradi množic izseljencev so dobro živele tudi številne gostilne, hoteli in trgovine, ljubljanska policija pa je imela status nadzorne postaje in je izvajala povečan nadzor nad tujci v mestu. Obveščanje Informacijska migracijska mreža v Evropi je bila zelo utrjena, saj je veliko propagandnega gradiva o Ameriki v slovenščini prihajalo v Ljubljano tudi iz tujih izseljenskih agencij. Slovenščino so tedaj pogosto zamenjevali s hrvaščino, češčino, poljščino in celo z ruščino. Prav gostilne so bile najpogostejši kraj za razširjanje takšnega gradiva, razobešali pa so ga celo po nekaterih šolah. Veliko pozornost je izseljevanju Slovencev v tistem času posvečala Katoliška cerkev, ki je izseljevanju sprva nasprotovala in pred njim svarila, potem pa se je zavzela in dajala navodila izseljencem, kako naj ravnajo po poti in česa naj se držijo v novi domovini. Izdala je tudi nekaj brošur z navodili za izseljence, kot je Kažipot za izseljence, in ustanovila Družbo sv. Rafaela, ki je izseljencem svetovala in pomagala pri reševanju težav tako v Sloveniji in v Avstriji kot tudi v Ameriki, v New Yorku. Pomagali so večinoma duhovniki; ti so pomoči potrebne prepoznali po posebnem priporočilnem listku, ki ga je v Ljubljani lahko pridobil vsak, kdor gaje želel, in si ga ob prihodu na železniško postajo ali pristanišče pripel na prsi. Tako so se številni izognili goljufom in oderuhom. [9 Drobni, a pomembni osebni predmeti Avtor razstave, ki jo je pri odprtju tudi predstavil, je Marjan Drnovšek. Na razstavišču KIC Mestnega muzeja so pred tednom dni odprli še eno razstavo, ki predstavlja delček slovenske zgodovine. Razstavljena pisma razkrivajo občutke izseljencev, ki so se odpravili na pot v Ameriko, ker so menili, da v domovini ne morejo razviti vseh svojih potencialov. Da se je na prelomu 19. v 20. stoletje tja izselilo res veliko ljudi, priča podatek, da je v ZDA leta 1910 Pripravljeni smo na odhod... 46 Demokracija • 28/xi ■ 13. tuiij 2006 živelo 123.631 slovenskih izseljencev prve generacije in 59.800 njihovih potomcev, ki so prav tako navedli slovenski materni jezik. V Sloveniji oziroma v tedanji Avstriji je slovenščino kot materni jezik navedlo 1,183.300 ljudi. Ljubljana je takrat imela 42.000 prebivalcev. Slovenci so se množično izseljevali v Ameriko med letoma 1890 in 1930. Ljubljana - križišče poti Na razstavi, ki bo odprta do konca julija, je na ogled arhivsko gradivo iz javnih in zasebnih zbirk, pisma in razglednice izseljencev ter reklamni letaki in časopisni oglasi za ladijske družbe. Obiskovalec si lahko prebere tudi navodila za potovanje v Ameriko v slovenščini ter priporočila Slovencev, ki so že živeli v Ameriki in so se ukvarjali s sprejemanjem novih priseljencev iz Slovenije. Na ogled je Ellis Island, prva postaja v Ameriki tudi film o slovenskih izseljencih ter ilustracije Ivana Vavpotiča v delu Jurija Trunka Amerika in Amerikanci. Osrednjo vlogo na razstavi ima poleg izseljencev mesto Ljubljana, ki je bilo takrat pomembno cestno in železniško križišče za slovenske izseljence pa tudi za izseljence iz jugovzhodne in delno vzhodne Evrope, ki so od tod po železnici odhajali do Reke, Trsta, Genove in zahodnoevropskih pristanišč Le Havra, An- KULTURA Napovednik dogodkov Abstrakcije v Razstava slik Arjana Pregla z naslovom Abstrakcije, ki je od torka, 4. julija, na ogled v galeriji Equr-na, je razdeljena na tri cikle: Olje na Biblijo in našega Tita, Prekleto dobre ženske slikarke in Narava. Abstraktnost se skozi sklope pojavlja na ravni oblike in gradnje slike ali na ravni pomena, je o razstavi zapisal avtor. Pregl želi s soočanjem različnih slikarskih pristopov spodbuditi možnost večplastnega branja in dojemanja slik Obiskovalec razstave je po Preglovem mnenju aktiven udeleženec, ki lahko Abstrakcije dojame kot zbirko slik romantičnih pokrajin, malih abstrakcij in erotičnih podob ali kot razmislek o nekaterih vprašanjih podobe, umetniške kritike in možnosti političnega izražanja v umetnosti danes. Slike v ciklu Olje na Biblijo in našega Tita je avtor ustvarjal na platnicah Biblije in knjig, posvečenih Titu. Dela v tem sklopu se spogledujejo z danes zelo navzočo željo po čim bolj neposrednem sporočilu umetnosti in se hkrati navezujejo na predpostavko, da način nanašanja barve posreduje določeno vsebino. V povezavi z Arjan Pregl naslovom vzbujajo tudi aktualno-politične asociacije. Naslov drugega cikla je povzet po izjavi iz filma Pollock, ko v filmu Jackson Pollock Lee Krasner reče, da je »prekleto dobra ženska slikarka«. Izrezi teh podob se bolj kot na telesa osredo-točajo na packe in barvne madeže. Slike v ciklu Narava so grajene na logiki abstraktnega razporejanja oblik po slikovni površini. Temeljni gradniki slike so metulji, listi in trave. Bolj kot na resnično podobo narave ta dela kažejo na »naravo stvari« v današnjem okolju. Vsebujejo razmislek o naravi digitalne podobe ter osebnem in posredovanem v slikarstvu. Na razstavi bo na ogled tudi grafična mapa Umetna narava, ki jo sestavlja pet grafik v tehniki jedkanice in akvatinte. L. H. Klasikaa Postojna V Postojno seje vrnila tretja izdaja festivala Klasikaa Postojna, na katerem se predstavljajo izvajalci baročne in renesančne glasbe. Festival se je začel z nastopom godalnega ansambla Holland Baroque Society v Jamskem dvorcu. Izvedli so koncertni program Antonia Vivaldija. Do 9. avgusta bodo v Postojni nastopili še pianist Erik Šuler, Hrvaški baročni ansambel, baročni ansambel Auser-Musici, Timothy Haig in Valeria Montanari ter baročni trio Cracovia Baro-cca. Pianist Erik Šuler bo v Jamskem dvorcu izvedel dela Sergeja Rahmaninova, Sergeja Prokofjeva, Aleksandra Skrjabina in Dmitrija Šostakoviča. Skladbe Kasparja Fo-ersterja, Johanna Erasmusa Kindermanna, Georga Muffata, Marca Uccellinija in drugih bodo v izved- bi Hrvaškega baročnega ansambla v dvorcu zadonele 19. julija. Baročni ansambel AuserMusici bo v Postojni nastopil 26. julija, izvedel pa bo dela Luigija Boccherinija. V sklopu Mozartovega leta bosta njegove sonate 2. avgusta v Jamskem dvorcu preigravala violinist Timothy Haig in Valeria Montanari na čembalu. Festival bo 9. avgusta sklenil baročni trio Cracovia Barocca v cerkvi sv. Štefana. Čem-balistka Joanna Solecka, violistka Karolina Ko-slacz in flavtistka Maja Mirocha se bodo predstavile z deli Josepha Bodina de Boismortierja, Michela Blaveta, Louisa-Antoineja Dornela in drugih skladateljev. Festival že tretje leto zapored organizirajo Postojnska jama turizem, občina Postojna in Skupina Festival Brežice. L. H. ČETRTEK, ib. 7-_ 17.00 Moderna galerija: Boštjan Potokar: »Tehnologija mozaika«, Rene Rusjan: »Stalne in začasne intervencije v prostoru«. Predavanje v okviru četrtega mednarodnega festivala študentske forme vive. 21.00 Cerkev sv. Florijana: Marina Horak, klavir 21.00 Križanke: Jose luis Cortes y NG La Banda Manolin. Kubanska glasba. Havansko skupino NG La Banda vodi skladatelj in flavtist Jose Luis Cortes »El Tosco«. V njej je združil glasbenike iz različnih znanih kubanskih skupin. NG je kratica za »novo generacijo«, ki označuje glasbo in okus havanske mladine ob koncu 80. let. PETEK, 14. 7-_ 21.00 Frančiškanska cerkev: Komorni orkester Trinity College of Music. Nie Pendlebury, dirigent, Lana Trotovšek, violina, Lucy Mdntyre, flavta, Maria Chiossi, harfa. Program: W. A. Mozart 21.00 Križanke: Caetano Veloso, Brazilska glasba. Caetano Veloso je v Braziliji ob koncu šestdesetih let prodrl s programsko pesmijo Tropicalia in z njo podaril ime kratkotrajnemu, a izjemno vplivnemu »avantpop« gibanju tropikalistov. Danes njegova glasba v sebi združuje vse ključne prvine brazilske popularne glasbe in izjemno širok razpon občutij ter raznorodnih glasbenih prvin. SOBOTA, 15.7._ 11.00 Ob Ljubljanici: Lancova vas, ljudska glasba 20.00 Cankarjev dom: J. Offenbach: Renske nimfe, opera v štirih dejanjih. SNG Opera in balet Ljubljana; predstava je v nemščini s slovenskimi napisi. 21.00 Križanke: Randy Newman (ZDA), solokoncert. Randy Newman velja za enega največjih mojstrov sodobne ameriške popularne glasbe, ki se je sprva uveljavil kot pisec glasbe in besedil za druge izvajalce. NEDELJA, 16.7._ 11.00 Turistična ladjica na Ljubljanici: Ženska vokalna skupina Lan - ljudska glasba 20.00 Ljubljanski grad: Koncert udeležencev Glasbenega julija na Obali, poletne akademije za komorno glasbo. Umetniški vodja: Tomaž Lorenz 21.00 Križanke: Whitesnake (V. Britanija), hard rock PONEDELJEK, 17.7-_ 20.30 Slovenska filharmonija: CEI Central European Initiative Youth Orchestra 21.00 Križevniška cerkev: Igor Roma, klavir SREDA, 19.7-_ 20.00 Hotel Mons: funtango, vstop prost 21.00 Cankarjev dom: S. Prokofjev: Romeo in Julija, balet. Youri Vamos, režiser in koreograf SNG Opera in balet Ljubljana ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Erik Šuler RADICj ZELEIMI VAL 93.1 Si 97.Q Mhz Demokracija - 28/xi • 13. julij 2006 47 FILM Naključno srečanje Monika Maljevič Naključno srečanje med trgovskim potnikom in osamljenim plačanim morilcem botruje nastanku prijateljstva. Oba moška privede do dejanj, ki so se še nedavno zdela nemogoča. Tujca V tuji drŽavi Hotelski bari in srečanja v njih so bili tema že nekaj kratkih zgodb in scenarijev Richarda Sheparda: »Moj prvi vzgib je bil napisati zgodbo o tujcih, ki se spoznata v baru. Popolnemu tujcu, ki ga spoznate v hotelskem baru, lahko poveste absolutno resnico o sebi in ste hkrati prepričani, da ga nikoli več ne bo- Vkomediji Matador scenarista in režiserja Richarda Sheparda je Julian Noble, igra ga Pierce Brosnan, plačani morilec - ali z njegovimi besedami »pomočnik v usodnih primerih« - in v svojem poslu zelo dober. Prišel je v Mexico City, da bi opravil neko nalogo, a na svojo žalost je dosegel dno. Ubijanje ljudi je ubilo tudi njega - od znotraj. Tudi Danny Wright (Greg Kin-near) je v Mexico Cityju poslovno, čeprav se ukvarja s povsem drugačnim poslom. Danny živi v Denverju s soprogo Bean (Hope Davis), in čeprav imata finančne težave, med njima tudi po desetih leta zakona tli prava mladostna strast. V Mexicu se Dannyju ponudi poslovna priložnost, ki bi lahko bodisi rešila vse njegove finančne težave, bodisi ga potopila še globlje v brezno dolgov. Nekega večera se Danny in Julian srečata v hotelskem baru. Kmalu doživita skupno izkušnjo, ki bo oba za vedno spremenila. Plačanec Julian in običajen ameriški poslovnež Danny bosta odkrila, da drug drugega na nepredstavljiv način potrebujeta, čeprav nimata prav nič skupnega. Na šestmesečnem potovanju skozi štiri države in ob številnih margaritah film Matador obrača žanr filmov o plačanih morilcih na glavo. To je zgodba o prijateljih, ki jo ženejo liki; duhovita, čudaška, čustveno zapletena, prepolna nepričakovanih obratov in z veliko mero tekile. The Matador Režija: Richard Shepard Scenarij: Richard Shepard Produkcija: Bob Yari, Mark R. Gordon, Adam Merims Igrajo: Pierce Brosnan, Greg Kinnear, Hope Davis, Philip Baker Hall, Adam Scott, Dylan Baker idr. Premiera: 13.7.2006 Distribucija: Blitz Film & Video Distribution ste srečali. To je popolno okolje za dobro zgodbo.« Vzamete različna moška - povprečnega poslovneža in mednarodnega plačanega morilca -, potem pa počakate, kaj se bo zgodilo, ko se njuni poti srečata. Kli-šejski lik morilca je bilo treba 'pokvariti', podobno kot je to naredil film Zadnji rop. Shepard pravi, da je prav pri njem dobil navdih, saj mu je pokazal, da je mogoče povedati zgodbo o plačanem morilcu, ki ne spada v ustaljene vzorce. Za film Matador pravi, da je, čeprav ima veliko akcije in napetosti, v bistvu topla komedija. Navdih za naslov filma je bil lik Juliana Noblea, saj v španščini 'matador' pomeni morilec. »Po pravilu ne maram filmov o morilcih, ker vedno vem, kako se bo zgodba odvijala. Hkrati pa jih ljubim, ker uživam v zgodbah v mednarodnem okolju, ki vključujejo orožje. Moj cilj pri pisanju scenarija je bil napisati film, kakršnega bi si sam želel gledati,« pravi režiser. Igralec Pierce Brosnan je dejal, da ni bilo lahko igrati v takšnem filmu, saj je bilo treba paziti na vzdrževanje ravnotežja - ohraniti pravo mero resnosti, realističnosti, dramatičnosti, iskrenosti pa tudi skrivnostnosti. A ker je Richard napisal odličen scenarij, mu je bilo treba samo slediti, uporabiti nekaj domišljije in ne zapletati. Črno-humorni triler Matador raziskuje, kako lahko naključna srečanja vplivajo na življenje ljudi. E Demokracija • 28/xi • 13. julij 2006 Superman se vrača Nepremagljivi mož se vrača na velika platna, kjer bo tokrat za rešitev sveta moral napeti vse svoje moči. Po nekajletnem tavanju po vesolju se Superman, tokrat ga igra Bran-don Routh, vrne na Zemljo, kjer se je veliko stvari spremenilo. Lois Lane (Kate Bosworth) je našla novo ljubezen, ljudje pa so skoraj že pozabili nanj in se naučili sami spopadati z vsakodnevnimi težavami. Toda prihod zlobnega Lexa Luthorja (Kevin Spacey) iz zapora Supermana prisili v novo reševanje sveta, saj je zlobni Lex skoval nove načrte, kako bi uničil svojega smrtnega sovražnika, pri čemer je v nevarnosti ves svet. Superman, ki se je rodil na drugem planetu, je odraščal pri krušnih starših na farmi Kentovih v Kansasu. Mladega fanta po imenu Kal-El so preimenovali v Clarka Kenta, in čeprav je odraščal med ljudmi, vseeno ni eden izmed njih. Pod rumenim soncem lahko počne stvari, o katerih lahko ljudje samo sanjajo. Toda če hoče normalno živeti z njimi, mora živeti dvojno življenje, in sicer kot skromen Clark Kent, ki se na skrivaj spremeni v jeklenega moža, ko ga svet potrebuje. Toda zdaj že Superman Returns Režija: Bryan Singer Scenarij: Michael Dougherty in Dan Harris po zgodbi in likih Bryana Singerja, Michaela Doughertyja, Jerryja Siegela in Joeja Shusterja Produkcija: Chris Lee, Thomas Tull, Scot Mednick Igrajo: Brandon Routh, Kevin Spacey, Kate Bosworth, James Marsden, Frank Langella, Sam Huntington, Eva Marie Saint Premiera: 13. 7.2006 Distribucija: Ljubljanski kinematografi pet let nihče ne skrbi za tegobe sveta, saj je Superman skrivnostno izginil. Brez njegove pomoči se je stopnja kriminala v mestu Metropolis in tudi drugje nevarno dvignila. Poleg tega je na prostosti Lex Luthor, ki je prišel iz zapora z enim samim ciljem, da izkoristi Super-manove tehnološke skrivnosti za svoje osebne cilje in slavo. Lois Lane, zvezdniška poročevalka za Daily Planet in Supermanova ljubezen, je nadaljevala s svojim življenjem, odkar jo je Superman zapustil brez ene same besede. Prejela je celo Pulitzerjevo nagrado za esej »Zakaj svet ne potrebuje Supermana«. Lois ima zdaj še druge opravke, poročena je z urednikovim nečakom in ima sina. Za Supermana pa se dolgo iskanje mesta v vesolju konča spet na farmi Kentovih, v edini družini, ki jo je kdaj poznal. Njegova usoda je v Metropolisu, kjer mu samo en Loisin pogled pove, da je ta kraj njegov resnični dom. In ker namerava Lex uresničiti svoj načrt le nekaj ur po Supermanovi vrnitvi, ga bo svet nadvse potreboval. M. M. FILM Na kratko Nadzorni svet Beneškega bienala je sporočil imena članov žirije za letošnji FILMSKI FESTIVAL, ki bo v Benetkah od 30. avgusta do 9. septembra. Žiriji bo predsedovala francoska igralka CATHERINE OENEUVE, člani so še španski režiser Juan José Bigas Luna, ameriški režiser Cameron Crowe, portugalski producent Paulo Branco, ruska igralka Chulpan Karnatova, korejski režiser Park Chan-wook in italijanski igralec Michele Placido. Filmski festival se bo letos spomnil 100. obletnice rojstva treh osebnosti italijanske kinematografije. To sta režiserja Roberto Rossellini (1906-1977) in Luchino Visconti (1906-1976) ter scenarist in filmski producent Mario Soldati (19061999). Na dveh večerih bodo njihove filme prikazali na enem od trgov v srcu Benetk. Britanski režiser Kenneth Branagh bo predstavil svoj film Čarobna piščal, ki ga je posnel po Mozartovi operi. Film bodo premierno predvajali predvidoma 7. septembra v beneškem gledališču La Fenice. Igralec DENZEL WASHINGTON bo zasedel režiserski stolček, ko bo pri prihodnjem filmskem projektu sodeloval s Petrom Jacksonom, režiserjem Gospodarja prstanov. Igralec, tudi dobitnik oskarja, je potrdil, daje o projektu govoril z Jacksonom med štiridnevnim obiskom Wellingtona, potem ko so njegovi tiskovni predstavniki še pred nedavnim novico zanikali. Washington bo sam režiral, medtem ko bo Jackson skrbel za posebne efekte pri filmu, ki ga nameravajo končati v dveh letih. Washington o drugih podrobnostih ni hotel govoriti. JACK NICHOLSON in MORGAN FREEMAN bosta igrala v filmu Roba Reinerja z naslovom The Bucket List, zgodbi o dveh na smrt obolelih prijateljih, ki pred smrtjo sestavljata seznam norih želja. Nicholson in Freeman, oba stara 69 let, bosta nastopila v vlogi rakavih bolnikov, ki se odločita za veseljačenje, uživanje v najboljši hrani, avtomobilskih dirkah in pokru z visokimi vložki v Monte Carlu. Film bodo predvidoma začeli snemati oktobra, financiral ga bo Reiner, kije leta 1989 zaslovel s filmom Koje Harry srečal Sally, nazadnje pa je z Jennifer Aniston in Kevinom Costnerjem posnel Rumor Has It. , tel.: 03/897 50 05 J f fvw.radiovelenje.nl RADIO VELENJE Demokracija ■ 28/xi • 13. juiij 2006 49 AVTOMOBILIZEM Odraščanje Tekst in foto: Sašo Jenko, SAGA Institute Toyota yaris 1,0 VVT-i Stella Dosedanji avtomobilski malčki odraščajo. Tendenca v nižjem razredu se pač prilagaja potrebam in velikosti novih kupcev. Na sceno so tako pri Toyoti kot pri drugih izdelovalcih prihrumela mestna vozila nižjega razreda (aygo), ki so povzročila nezadržno rast obstoječih vstopnih modelov. In tako je dobri stari yaris zrasel in pridobil nekaj novih centimetrov. Če smo natančni, 11 v dolžino, 3,5 v širino in 3 v višino. Ne smemo zanemariti niti 9 centimetrov pri medosni razdalji, ki omogočajo prostornejšo notranjost. Po trditvah Toyote je to sedaj najprostornejši supermini izmed vseh konkurenčnih modelov. Prikupna zunanjost Kaj je novega pri avtomobilu, ki so ga v Evropi in tudi pri nas takoj po uvedbi praktično razgrabili? Navdušuje futuristično oblikovana zunanja podoba, v slogu hišne pripadnosti pač, TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TEHNIČNI PODATKI TOYOTA YARJS 1,0 VVT-I vrsta motorja bencinski, trivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 998 moč v kW (KM) pri vrt./min 51 (69) pri 6000 največji navor v Nm pri vrt./min 93 pri 3800 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na prednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 3750 x 1695x1530 medosna razdalja v mm 2460 prtljažnik v litrih 272 (737) masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1440 največja hitrost v km/h 150 pospešek 0-100 km/h v s 15,7 poraba (po normah EU) v 1/100 km 6,4/4,9/5,4 poraba na testu v 1/100 km 7,0 cena vozila v SIT 2,856.000 a vendar za kanček modernejša. Se vidi, da so imeli prste vmes Francozi in njihov oblikovalski studio iz Niče, ki je zmagal na natečaju. Yaris je načrtovan v duhu eno-prostorskih vozil, —saj je kabina pomaknjena krepko I naprej, ob večjih ■ merah pa je sedaj tudi kompaktnejši. Značilna je obla linija pokrova motorja in napihnjeni odbijači. Povečani so tudi prednji žarometi, ld se v trapezu, zavihani prek boka, končajo nedaleč od A-ste-brička. Skratka, podoba je logično nadaljevanje začrtane smeri. Dovolj moči za večino Med no vostmi je vsekakor treba omeniti nov bencinski motor s tehnologijo VVT-i, z malo pod litrom delovne prostornine in tokrat le s tremi valji. S 67 kilogrami je najlažji motor na trgu in hkrati eden najvarčnejših. Motor je narejen iz aluminija in ima posebno tanke izvrtine valjev. Rad se vrti na visokih vrtljajih, kjer iztisne tudi največjo moč - 69 konjskih moči. Razumljivo je pri tem razmeroma glasen, če vas seveda ne moti zvok šestvaljnega motorja, zviša-nega za nekaj oktav. Tu bi se morda dala izpeljati kakšna fizikalna enačba iz višje dinamike, vendar vas s tem ne bom obremenjeval. Če vozite kultivirano, zagotavljam, da motorja niti ne boste slišali. Malce preglavic bo morda le pri vožnji v klanec s petimi potniki, ko bodo zmogljivosti drastično padle, tako kot vaše delnice na borzi pri preveliki ponudbi na trgu. A kot tam morate tudi tu situacijo predvidevati, predvsem pri prehitevanju. Lega na cesti je solidna, vzmetenje morda malce pretrdo. Največja zamera gre 50 Demokracija ■ 28/xi • 13. iuiij 2006 AVTOMOBILIZEM "«fio ffñ Novice Demokracija ■ 28/xi • 13. julij 2006 51 zavoram, kjer se pri manjših hitrostih ob bolj sunkovitem zaviranju brez potrebe vklaplja ABS, pri večjih hitrostih pa je pedalka mehka in zaviranje v kriznih situacijah nenadzorovano. Morda so krive tudi obrabljene zavore na testnem vozilu. Ergonomičnost Nova je notra njost, nad katero bo, sem prepričan, veliko voznikov navdušenih. Prav tako je evolucija starih oblik z bolj jasno začrtanimi robovi. Srednja konzola je elegantno zožena v obliki stožca, na njej so že znana stikala avdiosistema s podporo mp3 ter trije veliki in praktični gumbi za upravljanje klimatske naprave in ventilacije. Konzolo na vrhu prekriva sredinsko nameščen digitalni merilnik, znan iz starega modela, zato se nanj ni treba več navajati. Prostor lepo zaokrožijo še vratna naslonjala za roko, ki so elegantno podaljšana do prednjega stebrička in vizualno povečajo potniški prostor. Tu so vgrajena tudi stikala za odpiranje sprednjih stekel. Sedeži so čvrsti in daja-jo dobro oporo, moti le visoko nameščen sedež in posledično visok položaj za razmeroma prenizko zadnjo lego po višini, ne pa tudi globini nastavljivega servoojačenega volana. Za večinoma mestno vožnjo pa je vseeno več kot zadovoljivo. Omeniti je treba še veliko stopnjo pasivne in aktivne varnosti, ki jo ponuja avtomobil. S petimi zvezdicami za skupno oceno pri varnostnem trku Euro NCAP je eno najvarnejših vozil v svojem segmentu. Če temu dodamo še sedem zračnih blazin v serijski opremi, je mera polna. V korak S ČaSOm Odraščanje je v praksi lahko težavno. Treba je biti pripravljen na spremembe. A če imamo dobro podlago, je ob premišljeni nadgradnji rezultat jasen in napredek neizogiben. Tako je tudi pri yarisu, kjer sta v zgodbi tesno povezana oba - voznik in avtomobil. G! LAND ROVER FREELANDER II Medtem ko so se prejšnji teden na spletu začele pojavljati prve kvalitetne fotografije novega free-landerja, so ga pri Land Roverju 22. 6. 2006 predstavili izbranim udeležencem zabave, ki sta jo na svojem posestvu organizirala sir Richard Branson in teniška organizacija SEVVTA. Novi freelander je oblikovan v podobnem in razpoznavnem slogu kot aktualni model, vendar zjasnim pridihom evolucije. Poleg tega so uporabili oblikovne elemente, ki jih lahko srečamo tudi pri drugih modelih te znamke. Na začetku prodaje bosta na voljo dva motorja, novi vrstni šestvaljnik s 3,2 litra delovne prostornine In 233KM ter 2,2-lltrski turbodizelski agregat 'TD4' s tehnologijo skupnega voda, ki lahko mobilizira 160 KM. HONDA CIVIC TYPE S Pri Hondl so prejšnji teden poslali v javnost fotografije trivratne izvedbe modela civic. Petvratni izvedbi se bo v začetku prihodnjega leta pridružila še trivratna izvedba, ki je zasnovana na enaki tehnološki platformi in ima tudi enake zunanje dimenzije ter prostornino prtljažnega prostora. Za povečani odmerek športnosti in dinamike pri zunanji podobi sprednjega dela avtomobila je v prvi vrsti zaslužen sprednji odbijač v slogu konceptnega civi-ca type R. Svoj delež prispeva tudi podaljšani par bočnih vrat, bočni pragovi in drugače oblikovan par zadnjih bočnih oken. Motorja sta 1,8-litrski bencinski i-VTECs 140 KM, ki ponuja 179 Nm navora, in že znani 2,2-litrski dizelski motor CDTi s 140 KM ter 340 Nm. SUZUKI V portoroškem Avditoriju je 25. 6. 2006 potekala prireditev Miss Slovenije za Miss sveta. Strokovna žirija je za najlepšo izbrala Iris Mulej, prva spremljevalka je postala Katarina Jur-kovič, druga pa Vanja Ivanovič. Žirija je po ogledu njihovega nastopa prispevala svoje mnenje, tega pa so nato združili z glasovi, ki so jih dobili z glasovanjem po telefonu. Poleg najlepše in dveh spremljevalk so v Portorožu za mis fotogeničnosti Izbrali Katarino Jurkovič, za mis intemeta pa Kristino Kuhelj. Finalistke so za mis simpatičnosti razglasile Katarino lurko-vič. Generalni pokrovitelj, družba SUZUKI ODAR, d. o. o., je novi mis Slovenije izročil v uporabo vozilo SUZUKI SWIFT 1.5 GS. ZNANOST IN TEHNIKA Mladi in vojaški poklic Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Ministrstvo za obrambo in znanstveni sodelavci Obrambnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede v Ljubljani so pred kratkim predstavili izsledke raziskave, s katero so preučevali odnos slovenske mladine do vojaškega poklica. Raziskava je pokazala, da se delež tistih, ki niso zainteresirani za vojaški poklic, zmanjšuje in da so mladi bolje obveščeni o tem, kaj jim ponuja vojska. Je vojaški poklic zanimiv? Raziskava, ki jo je naročilo ministrstvo za obrambo, izvedel pa Obrambni raziskovalni center FDV pod vodstvom predstojnice katedre za obramboslovje dr. Ljubice Je-lušič, je potekala na 39 slovenskih srednjih šolah, zajela pa je 1.514 dijakov izključno tretjih letnikov. Izsledke raziskave so primerjali z raziskavami iz let 2000 in 2003, ki jih za ministrstvo za šolstvo pripravlja isti center na FDV. Mlade so najprej vprašali, v kolikšni meri so osebno zainteresirani za službo v Slovenski vojski. Da so zelo zainteresirani, je odgovorilo 8,2 odstotka dijakov, da so dokaj zainteresirani, jih je odgovorilo 15,5 odstotka, srednje zainteresiranih je 26,2 odstotka, medtem ko je manj ali nezainteresiranih 21,8 oziroma Dijaki so o vojaškem poklicu bolje obveščeni kot pred leti. Predstavitev raziskave na ministrstvu za obrambo 28,3 odstotka vprašanih dijakov. Kot pravi dr. Vinko Vegič, ki je predstavil bistvene elemente raziskave, takšni odgovori, če jih primerjamo z anketami iz leta 2000 in 2003, kažejo, da se interes mladih za službo v Slovenski vojski v zadnjih letih ni bistveno spremenil, opaziti pa je, da se je v zadnjih letih zmanjšal delež tistih, ki sploh niso zainteresirani za službo v vojski. »Tako je leta 2000 na to vprašanje, da sploh niso zainteresirani, odgovorilo 36,9 odstotka dijakov, leta 2003 30,3 odstotka, letos pa je ta številka še dodatno padla na 28,3 odstotka,« pravi Vegič. Podobno sliko kot pri prvem vprašanju so raziskovalci dobili pri drugem in tretjem vprašanju, ko so mlade spraševali, v kolikšni meri so osebno zainteresirani za plačano prostovoljno služenje vojaškega roka in kolikšen je njihov interes za sodelovanje v plačani prostovoljni rezervi Slovenske vojske. Tako je na vprašanje, v kolikšni meri so zainteresirani za plačano prostovoljno služenje vojaškega roka, zelo zainteresiranih 10,5 odstotka dijakov, dokaj zainteresiranih je 16,7 odstotka, srednje zainteresira- nih je 28,4 odstotka dijakov, da so manj oziroma sploh niso zainteresirani, pa je odgovorilo 18 odstotkov oziroma 26,3 odstotka dijakov. Na vprašanje, v kolikšni meri so osebno zainteresirani za sodelovanje v plačani prostovoljni rezervi, je zelo zainteresiranih 5,8 odstotka vprašanih, dokaj zainteresiranih 14,3 odstotka, srednje zainteresiranih 30,3 odstotka, manj ali sploh ne pa 19,8 oziroma 29,8 odstotka dijakov. »Ti podatki v primerjavi s podatki iz let 2000 in 2003 kažejo, da interes za plačano prostovoljno služenje vojaškega roka 52 Demokracija ■ 28/xi ■ 13. julij 2006 ZNANOST IN TEHNIKA KAKŠEN JE UGLED... (ocene na lestvici 1-10) Hi: poklica častnika poklica podčastnika poklica vojaka Slovanska vojska t-1-1-1-1— 0 1 2 3 4 5 ■ 2003 □ 2006 7 8 9 10 povezave z interesom za voj. poklic - delovanje SV: sig. 0,000; R=0,273 - ugled SV: slg. 0,000; R=0,332 - zaupanje SV: sig. 0,000; R=0,373