Let« XVII. V Ce|Ju, dne 31. julija 1907. Štev. 88. DOMOVINA Uredalifto jena SchiUerjevl cesti st.3. — Dopise blagovolit« fr^n-klratl. rokopisi se ne vračajo. lzha|a trikrat na teden, vsak poadel|ek, srede in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 me?e«e :i krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znata poštnina. namreč: Na letu 17 kron. pol ieta 8 kron 50 vin. Naaotnlna se pošilja upravniJtvu. plačaje m> vnaprej. Za laaerate se plačuje od vsake petit-vrste po 30 vinarjev za vsakokrat : za večje in«*rate in mnosokratno lnsertnu\je znaten popust. Me tečna priloga »Slovenski Tohni k«. Občine naj čuvajo naše jezikovne pravice! Pri celjskem c. kr. okrajnem glavarstvu ae kaj radi motijo. Že zopet •o pozabili, da driavni osnovni zakoni niso bili izdani za nrade in uradnike, temveč za državljane, t. j. za narod No. kdo bi na to gledal? Slovenec je potrpežljiv, bo že šlo! Razposlali so torej brez skrbi na vse občine nemški „Kntwurf eines Mazimal Tarife« fUr Raachfangkehrer Arbeiten fiir das ein-malige Kehren", češ, oglejte si ga dobro, potem pa se v h dneh izjavite o njem. No. slovenski župani, uklonite hitro svoj tilnik pod jarem birokratiške nezakonitosti! Vam ni treba tega .Mazimal tarifa" razumeti, vi podpišite in molčite, saj za drugo niste od občanov izvoljeni, vse drugo bodo že uradniki opravili. Toda ne! Zavedne občine se ne bodo nikdar ravnale po samovoljnosti drlavnih uradnikov, temveč jih bodo vedno zavračale v meje določb državnega osnovnega zakona. Ta zakon določuje s svojim XIX. členom: Vsi tarodi v državi so jedna*ko-pravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Jednakopravnost vseh v deželi navadnih je-likov v šoli, v uradu in javnem življenju se od države priznava. V tem lučaju je le od naroda samega to je od njegovih zastopnikov, namreč županov in občinskih odbornikov odvisno, kako si svoj jezik čuvajo in gojijo. Nemški dopis nazaj s poročilom, naj se dopošlje v slovenskem jeziku, to zahteva ravnopravnost! Kaj pa, če tiči za ravnanjem c. kr. okrajnega glavarstva nevednost ali nezmožnost, sestaviti tak načrt v slovenskem jeziku? Tudi mogoče! Saj vidimo v .Uradnem listu", da tam nemščino po besedah na slovensko prestavljajo t. j. oni slovenščino po-nemčBjfejo. "lotu uradnikom nainri • Manjka izolVazbe v .slovenskem jeziku. z*to jut pomagaj" pomožni uradniki, ki so navadno obiskovali I. ali II. nemški gimnazijski razred, potem pa ®o izostali, ker so. kakor pravimo, .padli". Ni dovolj, da znajo pomožni uradniki slovenščino prepisovati, temveč mi zahtevamo, da znajo vsi urad-niki glavarstva slovenščiuo ne samo pravilno govoriti, temveč tndi pisati t*r biti zmožni vseh znanstveuih in tehniških izrazov, Gospodom primanjkuje izrazov že pri revuem načrtu <*enika za dimn>kaisko ometanje, kaj *e le drugod! Take obnpne razmere so ▼ naših državnih uradih! Pogled v te žalostne razmere vpije glasno po odpomoči. Dajte nam popolnoma slovenskih srednjih in visokih šol! Občine, ki so bile letos tudi v ti zadevi povzdignile svoj glas, so izpolnile svojo narodno dolžnost in se ravnale po določbah člena XIX. državnega osnovnega zakona, one pa, ki so molčale, so grešile zoper same sebe. zoper narod in njegove pravice, zoper lastne sinove, katere potiskajo v svet, doma pa dovoljujejo, da se reže po državnih uradih naš beli krnh — ptujcem. ki nas zato povrh prezirajo in zaničujejo. Slovenske občine, pomagajte si same po pregovoru: .Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Marijine družbe, izobraževalna društva, ropot po časopisih ne pomaga, če naroda ne podučimo o njegovih državljanskih pravicah in se proti krivicam ne pritožimo ua višje oblasti. Občine, ve odločno naprej, največjo moč imate, bodite varuhinje in gojiteljice lepe naše materine besede! Politični pregled. Govorice o premenah v poljedelskem ministerstvu nočejo potihniti. Češki agrarci so nedavno sicer demen-tirali vest, da računajo na to mesto ter da imajo za ta portfelj tudi le svojega kandidata (imenovali so bar. Ralsberga, V. Praška in Fr. Udržala kot kandidate.) Resnica pa je. da je agrarna stranka najmočnejša češka stranka ter da bi imela kot taka vsaj toliko, če ne Še več. pravice do enega ministra, kakor po številu mnogo sla-bejša mladočeška stranka, katera ima dva ministra v Beckovem kabinetu. Vrhu tega je pa češko poljedelstvo, čeprav se Češko čedalje bolj industrializira, še vedno tako velikega pomena za češki narod, da mu pošten in pravičen politik ne more odrekati pravice do tega ministerstva. Nemški predrznosti, narodni pe-žrešnosti in nestrpnosti so pred par dnevi Italijani na Tirolskem stopiti malo na prste. Nemci so vsled šču-vanja nacijonalnih agitatorjev, med katerimi je bil tndi profesor Mejrer in več drugih iz Nemčije, napravili velik, demonstrativen izlet turnarjev in turistov v odtrgano .nemško jezikovno kolonijo" Pergine. ali kakor je Nemci imenujejo Persen. Italijani, katnrim se kakor nam na lastni zemlji ne dovoljujejo ne shodi ne izleti, so protestirali proti temu m-iuškemu napadu na ujih narodno posest in so zahtevali, naj vlada ta nemški izlet prepove, d4 se tako izogne demonstracijam in morda celo hudim izgredom. Interveniral je posl. Avancini — pa zastonj. Nemcem se ni hotelo kratiti veselja, da bi izleteli v Pergine delat vsenemško propagando — in zgodilo se je. kar so Avancini in drugi že naprej povedali. Bilo je nekoliko ranjenih, turaarji in turisti so pa prišli samo s pomočjo in pod pokroviteljstvom žandarmerije v Pergine, kjer so se morali dobro zapreti. da so se lahko zabavali, če jim je ostalo še toliko dobrega razpoloženja. — Sedaj pa krik po vseh nemških listih o laškem šovinizmu i. t d. Lahi niso tega greha prosti, prav gotovo ne, prav tako malo kakor Nemci to pa vender ne gre. da bi bilo Nemcem vse dovoljeno proti ne nemškim narodnostim in da bi samo nenemci bili obvezani mirno prenašati nemška izzivanja in predrznosti. ' Šovinisti nosijo s seboj prepir in delajo zdražbe povsod, kamor pridejo. Ali tega še ni vedelo politično oblastvo na Tirolskem — in če je to vedelo, zakaj ni tem Nemcem prepovedalo izleta na laško zemljo? Zagrebški .Pokret" priobčuje razgovor, katerega je imel dr. Ploj z dunajskim dopisnikom .Agr. Zeit." zastran ogrsko-hrvaškega spora. Dr. Ploj je dejal v glavnem, da so storili poslanci .jugoslov. kluba" povsem svojo dolžnost napram vladi in širši avstrijski javnosti s tem. da so jo informirali in ji 'azbistrili pojme glede hrvaškega vprašanja Svoje stališče proti vladi pa zavzame klub šele jeseni, ko bo znana vsebina nagodbe. Gotovo je pa. da Hrvati ne morejo računiti glede ugodne rešitve spora z Ogrsko na pomoč krščanskih socijalcev: ti radi Hrvatov ne bodo nasprotovali vladi pri sklepanju nagodbe z Ogrsko, ako ue bode to v njihovem lastnem interesu. Vsebina avstro-ogrske nagodbe bo vobče podlaga nove parlamentume večine v avstrijskem državnem zboru. I)r. Ploj je nadalje izjavil, da je vlado, katera nadaljuje pogajanja glede nagodbe z Ogrsko, hrvatsko vprašanje sila neprijetno dirnilo. ker ji lahko spodmakne stolec. — Reška resolucija je na vsak način silno koristila Dalmaciji, vlada se je jela živahno zanimati za to doslej tako zanemarjeno deželo. — Med Slovani lahko računajo Hrvati razuu južuih Slovanov samo na pomoč Čehov. — Najbolja iu edina rešitev hrvatsko-ogerskega spor« bi bila temeljita pre-nredba hrv.-ogrske nagodbe. Dopisi. Od nekod. dajalkam! Dobitki so bili res krasni in marsikateremu se je izplačal dan z dragim dobitkom. Licitacija kanarčkov, prašičkov. petelinčkov itd. je bila ob ogromni ndeležbi skoraj neizvedljiva, a je vendar šlo. Vse se je trgalo za .kdo da več". Divno razsvetljavo je sipalo po vrtu nad sto lampijorov v vseh barvah, velikanska lipa je žarela v čarobnem ognja. Do jutra se je vrtela vesela mladina in tndi starina na ograjenem plesišču. Z vadostnim prepevanjem so se razšli radovoljni udeleženci — od priprostega rudarja do visokega uradnika — to je bila prava Ijndska veselica. Tudi precej naših zmernejših Nemcev je bilo med nami, ki so se zelo pohvalno izrekli o celi priredbi, in so bili prav židane volje. To je dokaz, da se da tndi med nami živeti in radovati, ako ni človek preveč nestrpen. Čistega dobička ju bilo 800 kron, česar dosedaj še ni mogla pokazati nobena draga narodna priredba v Trbovljah. Denar se je že poslal glavni dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Čast našima predsednikoma moške in ženske podružnice gospej Dimnikovej in g. nčitelju Rob. Plav-šaku. vsem onim, ki so pomacali na tradapotnih pripravah k veselici in vsem onim, ki so s svojo udeležbo pripomogli do tako sijajnih gmotnih kakor tudi moraličnih uspehov! Slava naiemn narodnemu ženstvu! Obema podružnicama pa iskreno čestitamo na izvan-redni delavnosti in na tako krasno uspeli slavnosi, kar jima je tudi edino plačilo za velikanski trad! Živel naš narod! Slovenske novice. Štajersko. — Današnjemu lista priložimo prospekt za dobro znano kemično pralnico gosp. H. Volka v Šoštanju. Narodno podjetje priporočamo naj-topleje! — Nov 4raitTeal gostilničar. Te dni je prevzel gostilnico Slovenskega delavskega podpornega draštva za našo narodno stvar jako vnet in požrtvovalni slikar in pleskar, gospod Viktor Bevc. Gospod Bevc je že več let uruštveni odbornik in prva pevska moč v društvenem zboru; sedaj pa si je oprtal še to breme. — Dolžnost vseh draštvenikov je. da podpiramo novega gostilničarja bolj. kakor smo dosedajnega. Saj je vendar društvena gostilnica Delavskega podpornega društva nekako sredotočje širše slovenske mase v Celju, a tnpatam bi tadi onim .boljšim" prilegel kozarec svežega Delniškega piva. — Od novega gostilničarja smemo tudi pričakovati prijazne in aslnžljive postrežbe. — Z Brega pri Cdja. V stari Radejevi hiši na Bregu je nekaj dni 2e posebno burno. Zlasti se neki večkrat pijani Tonček Krojaček posebno rad pretepa z ondotnimi fanti ter prepira z delavskimi ženskami, v kolikor se te itak ne ravsajo dan na dan same med seboj. Pogostoma vidimo sknpui pretep in dvoboje, pri katerih je seveda dobro vsako orožje, bodisi motika. not. ali krepelce. Ti pretepi pa so osoljeni z najostadnejšimi kletvami na Boga in hudiča. Seveda se godi to vse izven stanovanj, pred hišo in celo na cesti, v neposredni bližini tega gnezda, ki pač zasluži, da bi ga kdo zažgal na vseh štirih vogalih, kadar so vse .ose" »loma. Mnogo tujcev in letoviščarjev hodi v poletja tod mimo in se zgraža nad to ljudsko surovostjo. S svojim vzgledom sprijajo ti ljudje ne le svoje temveč tndi našo deco, česar pa ne moremo trpeti več! Želimo tedaj, naj gospa Radejeva in občinski svet kaj ukreneta v tem ozira. Vfi Brežanov. — Sokolska slavnost v Žalen 4. avgusta obeta biti krasna. Priprave se vrše v najlepšem redu in z največjo vnemo. Pričakovati je slavnosti, ka-koršne še Savinjska dolina ni videla. Vse dela z največjo pridnostjo, da čim sijajnejše sprejme svoje goste. Kakor zvemo, udeleži se slavnosti v Žalcu tndi več naših državnih poslancev. Najbrže pride v Žalec tudi ljubljanski župan Ivan Hribar; poslanci Laginja, Mandič in Ježovnik posetijo skoro gotovo slavnost v Žalcu. Prosimo bratska društva, da čim najhitreje naznanijo svoj prihod .Sokolu" v Žalcu. Kedor želi obed. naj blagovoli to tadi čim najpoprej naznaniti .Sokolu" v Žalec. — Zanimiva pravda proti Južni železnici. .P. S." poroča, da je aprila L 1905 pogorelo posestniku Šepcu v Rigoncah gospodarsko poslopje z živino vred. Škode je imel 4421 K, a zavarovan je bil samo za 400 K. Dolžili so ■ajprej soseda da je zažgal. a so ga spustili, ko so se prepričali, da je nedolžen. V jeseni istega leta pa se je Šepec venuar ojunačil in vložil tožbo proti Južni železnici, ker je divjal na dan požara hud vihar io je bilo mogoče, da je zanesel iskre z mimohite-čega vlaka v streho gospodarskega poslopja. 2e pred tožbo se je dognalo, da kurijo stroje na železnici s slabim in trhlim premogom ter da je bil do-tični strojevodja še kaznovan, ker je votli nekoč brez iskrobrana. Deželno sodišče dunajsko je tožbo zavrnilo, še le višje deželno sodišče se je prepričalo, da je mogoče požar vendarle nastal vsled isker in je obsodilo Jnžno železnico k poravnavi škode 4421 K in vseh sodnih stroškov. — Posnemanja vreden Izgled zavednosti la odločnosti. Občine Ko-karje. Bočna in Rečica v gornjegraj-skem okraja so vložile po državnem poslanca g. Vinko Ježovniku pritožbo na c. kr. trgovinsko ministerstvo proti c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Grad&, ki ..e j hovo pismeno zahtevo z dr <1-1904, naj se da poštan srr. »-•':. • in pri Sv. Frančišku sle pečat in naj se na gornjegrajskega okraja n venski razglasi, po preteku dveh in pol leta nobenega odgovora. Imenovane občine zahtevajo, naj se zoper to razžaljivo preziranje slovenskega jezika uvede zoper poštno ravnateljstvo preiskava ter se naj krivci kaznujejo. Ta odločen nastop užaljenih občin mora doseči primeren uspeh. — Inženirski Izpit je prestal z dobrim uspehom gosp. Viktor Turnšek. doma v Nazarjih. — Tovarišem Triglavanom! Dn« 4. avgusta t. I. se udeleži akad. teh*. : društvo .Triglav" z zastavo slavnosti razvitja zastave žalskega .Sokola". < Obračam se na tovariše Triglava«* ter cenjene stare Liše. da dojdejo % trakovi na ta narodni praznik v ko. likor mogoče velikem številu. med. Vinko Tajašek, t. č. predsednik. — Drobne novlee. V Celju je umrla učiteljica za ročna dela gospdč. Hernaus. stara 26 let. — V Planini je umrla davkarjeva vdova Roschanz mati dež. sod. svetnika Roschanza v Mariboru. — Sodnijski kanclist v Do- . brli vasi na Koroškem, g. Marinko, je imenovan pisarn, oficijalom k okr. sodišča v Laškem trgu. Iz Braslovč. Zdi se nam, da bi bilo potrebno, ako bi si naše .Bralno društvo" naročilo poleg časnikov tudi nekaj leposlovnih in gospodarskih knjig? — Treba bi bilo tudi obnoviti predavanja; začetni neuspehi na tem polju bi naj nikogar ne plašili, vstrajno delo. vstrajna predavanja bi že našla sčasoma hvaležno slušateljstvo. Na delo tedaj — za pouk in izobrazbo! — Iz Vranskega. Tnjci. ki prihajajo v naš lepi slovenski trg. se čudijo, da naši otroci toliko nemški ščebetajo; kakor čnjemo. delajo to iz uljudnosti napram nemškim znancem in sorodnikom. Manjka jim narodne vzgoje! — Po trgu, slovenskem našem trgu. izziva nek študentek Tertnik z nemškim trakom. Gospodku svetujemo, naj to slabo navado opasti mi se ne pustimo izzivati. Posledice naj si potem sam pripiše. Oudno je, da še dovoljujejo nekateri narodni sta-riši svojim otrokom, da se družijo s tem hajlovcem. Mislimo in pričakujemo, da jim bodo to kmala kratkomalo prepovedali. — Ta izzivač je gost nem-škntarskega tajnika — slovenskih občin Jeronima in Prekope. Ker ma slovenščina ni po godu. nagovarja odbornike obeh občin, naj ostanejo pri nemškem obč. uradovanjn. Upamo, da zgine prvič — nemški uradni jezik iz obeh občin, drugič pa — nemškotarski tajnik, ako se ne poboljša. Nemcem šilo za ognjilo! — Nezgoda v Gornjem gradu Dne 29. julija sta se sprla dva tukajšnja opekarja. Italijana Di Ginsto in Gnido di Torro. Konečno je Di Ginsto potegnil samokres ter nstrelil dvakrat v zrak, tretjikrat pa v svojega nasprotnika. Zadel ga je v zgornji del trebnha. Ponesrečenca — ki je še mlad mož — so prepeljali še isto noč v celjsko bolnišnico, storilec pa je tnkoj hitel k sodniji in se javil. — It Šoštanja. Zadnjo nedeljo. 28. jnl. (vtoliko popravljamo zadnjo našo tozadevno notico .Iz Dražmirja", po kateri bi se lahko razumelo, da se bo vršil tam omenjeni shod prihodnjo nedeljo, 4. avg.) je ustanovil nemškotarski žnpnik Govedič. znani narodni izdajaloc, a sedaj pristaš „Kraečke zveze", kmečko posojilnico In hranil- i .'.•■> t:i i okc-i-co 1; .»pošiljal : j« . ta in iV-tcem v okolici V;*." o u giedd asH : i>.<»-itvi' p:&jy.tatee ».; Ur«nQnice sen) U •.: nj i>keuco. Bele vode. Sv. Florijan, Topolščico in Za-vodnje. Prjde namreč tajnik Zadružne Zveze iz Ljnbljane. da Vam celo stvar pojasni in razloži. Posojilnica je namenjena kmetu in delavcu proti nizkim obrestim. Posojila na poroke in na posestvo (na menice ali na veksel ne) po f»V4 in 5'/a procentov, nloge se bodo obrestovale po 4Vj. Zbiramo se danes (t j. v nedeljo. 28. t. m.) ob 6. nri pri žnpnišču. Pripeljite seboj somišljenike. Pridite gotovo, ne bo Vam tal Toraj na svidenje! Ivan Govedič. jepnik. Nori odrešenik naših okoliških kmetov je torej ta žapnik, zaveznik ioJtaujskih nemčurjev, posebno tovar-garjev Fr. Woschnagg in sinovi, iapnik. kateri se je zaklel uničiti slovenski značaj šoštanjskega trga. In U novi odrešenik bo zahteval od posojil višje obresti, t j. 5 in četrt do 5 in pol praznil bo iz krščanske ljubezni in nemikntarske naklonjenosti kmetom tepe — dočim m dobili dosedaj posojila po 5 odstotkov! Kmečii zvezi pa častitamo na •jeaem vernem pristaša, nemškutar-skem fajmoštru Govedičn. kateri hoče pod krinko človekoljubnosti spraviti okoliike posestnike in delavce pod svoj iaretn, da bo potem nad trdno organizacijo » Kmečke zveze" vihrala v Šaleški dolini črno-rdeče-rmena zastava. Narodnost te lali kmečke zveze kaže ta slučaj in pa izdajalstvo njenih pristašev pri obč. volitvah na Ptujski gori v kaj čudni luči. — Is Št. Jurija ob južni te-letnici. Zadnji petek je udarila strela v stolp grada na Blagovni, last vdove pok. drž. poslanca Hugona pl. Berksa. 8tre'a je odskočila s strelovoda, prišla v spalnico in odtam po žici dom. zvonca v zemljo. Škode ni napravila nobene, le posestnica g. Berksova seje silno prestrašila. — Iz Planine. Posestniki, kateri so bili v naši okolici lansko leto po toči in mrazu silno oškodovani, so dobili od države 3500 kron podpore. Okr. glavar brežiški, g. grof Attems je izplačal prizadetim posestnikom 21 jnl. 2000 K. 25. jul. pa Ae ostalih 1500 kron. — Iz Slov. Bistrice. 25. jul so ustanovili naši Nemci moško podružnico »Sudmarke". ki šteje ho članov. Pristopila je »Sadmarki~ tudi cela ženska podružnica nemškega »Schul-vereina". ki šteje 110 članov. — .Bodočnost" slov. akad. fer. društvo ima v soboto, dne :t. avgusta v Narodnem domu v Ptuju ob 4. uri pop. svoj VI. redni letni občni zbor. Opozarjamo na njega ponovno tovariše abiturijente in visokošolce iz Slov. goric in celega Podravja. — Baron Beck. min. predsednik, obišče te dni svojo mater v Savinski dolini in se poda potem za več tednov na počitnice v Bohinj. — Južna železnica namerava upe-Ijati hitrejšo vožnjo. Zato je tekom zadnjih dveh let položila iz Dunaja že do Maribora nove trdnejše tračnice (Vignol). — Papirnico v Radečah blizu '/Id. mosta je kupila «»d g. Krisperja tvrdka za proizvajanje igralnih kvart na Dunaju. Ferd Piatnik. V Gornji Bistrici že pogrešajo dalje časa gostilničarja in posestnika Josip* Jagodica. Boje se. da se je Usmrtil. — Stavka železničarjev na Južui železnici{ Danes teden so izrekli na Hezničarskem shodu na Dnnain i»• — Novi davki. Vlada ima namen zuatno zvijati davek na žganje. Pri špirita bi davek zvišala za SO K pri hektolitru. S tem bi zvišala svoje dohodke za :io milijonov kron. — V Ptuju se je zastrupila oiuo-žena babica Prosnik z lizolotn. — I* Ptuja. Tukaj sodijo nekateri posestniki haloških viuogiadov, da je napravila toča po Halozah škode za 2 milijona kron! — Muogi tudi niso zadovoljni s seda.i običajnimi ob- činskimi cemlnimi moti; pravijo, da so premnogokrat vkljub svoji prisegi zelo pristranski. Hočejo imeti to nepristranske državne uradnike. Toda iz Ptuja jih ne bo varno jemati Saj so še vsakomur v spominu povestice o »duc - bruderih". — Ia Ptuja. Kakor je videti iz raznih poročil nemških listov — in tndi »Slov. Nar." — se pritožujejo Slovenci, da še niso razpisane nove volitve v okr. zastop. Toda opravilna doba sedanj, okr. zastopa je potekla še le zadnjo soboto in je torej jasno, da še niso mogle razpisane biti nove volitve. Take neopravičene in prener-vozne pritožbe samo škodujejo dobri stvari. — Nemci sicer trde, da dobijo okr. zastop zopet v svoje roke: v kolikor smo podučeni, te trditve niso ni malo utemeljene, ako store slovenski veleposestniki le količkaj svojo dolžnost — Iz Ptujske gore. štajercijanci in dični pristaši »narodne" »Kmečke zveze" v bratovskem objemu! To se je zgodilo pri nas! Pri obč. volitvah so zmagali v II. razredu štajercijanci za enega odbornika — in to s pomočjo »Kmečke zveze"! F. Fras, gostilničar v Zupečji vasi. katerega je hvalil .Slov. Gospodar" kot — slovenskega gostilničarja in ga — priporočal, je volil štajercijanca! Drugi zvezarji v Zupečji vasi pa so se poskrili. ko je bilo treba iti volit! Ča-stitamo g. fajmoštru Ozraeco in dr Korošcu v Mariboru na takih značaj-nih in — narodnih pristaših! Mi pa sedaj vemo. koliko je vredna narodnost in slovenstvo teb ljudi, katerih edina duševna hrana je .Slovenski Gospodar", vemo tudi. koliko je vredno .ogorčenje" tega neznačajnega lista nad štajercijanci! Sramota takim pristašem — .slovenske" stranke, kakor se zmiraj imenuje .Kmečka zveza" in sramota listu, kateri je zagovarja! 2upetan. — Prestavljen je v Maribor po-stajenačelnik v Zagorju gospod Josip Polley. — V Mariboru je zblaznel 23 letni Aleksander Rapoc. Metal je kamenje v bližnje trgovine ter grozil bratom in sestram, da jih usmrti. Prepeljali so ga v Gradec. — Nemško žensko učiteljišče v Mariboru producira leto za letom več ducatov nemških učiteljic; večina se na zavodu ne mara učiti slovenščine in bele vrane so. ki so obiskovale ta predmet neobligatno. A vendar hočejo biti te mladenke nastavljene po slovenskem štajerskem in že hodijo od nadzornika do nadzornika moledovat in prosjačit za službe na Spod. Štajerju. aka bi rada ostala v bližini domačega kraja in obupno vije roke vsaka, ki mora na Srednje ali Gornje Štajersko. In faktično najdem«, po naših slovenskih šolah že lepo število takih učiteljic, ki lomijo slovenščino le za največjo silo. Kako pa naj poučuje v Soli, če sama ne zna jezika otrok, ki bi lozje njo poučevali kot ona nje. V Cadramu je bila preteklo šolsko leto vljena taka učiteljica, ki pa poleg inja slovenščine sploh nobenega 'jišča od znotraj videla ni. Tu se neha! Kam pa pride naše slo-šolstvo V Radi bi znali, kaj bi "emci, če bi se kak nadzornik drznil nastaviti na nemško šolo suplenta. ki bi ne imel izpita iz nemščine. Ves Izrael bi bil po koncu Zato pozivamo slovenske krajne •šolske svete, naj se nameščanju nemških učiteljic na našiti šolah odločno uprejo; kajti prvi in glavni pogoj je vendar, da učiteljica razume in govori jezik, v katerem mora poučevati deco. Vsak slučaj nastavljenja mariborskih nemških rekrutinj se naj nemudoma naznani »Domovini", ki bo do- tične indirektne germanizatorje primerno ožigosala. — Pred mariborsko porotno sodišče pridejo v prihodnjem zasedanju P. Schauperl radi uboja, Fr. T^skovar. odgovorni urednik »Slov. Gosp." radi taljenja časti in Fr. Bergles radi uboja. — Ii Lembaha pri Mariboru. Tukaj se je v nedeljo 28. junija t L ustanovila podružnica družbe sv. Cirila ia Metoda. V odbor so izvoljeni: Predsednik župnik A. Kocuvan, namestnik posestnik A. Černko, blagajnik učiteljica Mar. Godec, namestnik posestnik Jur. Baloh. zapisnikar orgljar Rudolf Krajne. namestnik oskrbnik Ivan Ral. Pred pol letom se je ustanovila »Posojilnica in hranilnica", zadruga z neomejeno zavezo. Že v prvem polletju je imela 30.000 K prometa. Pristopila je k »Zadružni Zvezi" v Celju. Bralno drnštvo že delnje šest let. Tako se tnkaj lepo razvija društveno življenje in zadružništvo, vse zasluge g. ekonoma Fel. Robiča. Kramjskm. — Potar v Ljubljani. Zgorela je v soboto ponoči Degsenghijeva parna žaga v Ljubljani Zgorelo je poslopje, skladišče in so poškodovani vsi stroji. Škode je nad 100.000 K. — Gospodinjska šola v Ljubljani. Za 10. poučni tečaj, ki se prične leto« meseca oktobra, bode zopet sprejetih večje število gojenk. Šola je v prvi viyti namenjena Kranjicam, ker je last »Kranjske kmetijske družbe". Pouk je slovenski. Natančnejša pojasnila glede stroškov za stanovanje itd. je dobiti pri tajništvu »Kranjske kmetijske družbe". — Brata je vstrelll po nesreči petošolec Janko Rohrman, sin znanega odličnega veletrtca v Ljubljani, gosp. Rohrmana. Brat Viktor, uradnik »Ljulj. kred. banke", je te umrl. Pogreb se je vršil v nedeljo ob velikanski udeležbi občinstva ljubljanskega. — Legar je zelo razširjen po ljubljanskih bolnišnicah. V vojaški bolnišnici leži po poročilu »SI. N.» 60 obolelih vojakov. Legar so dobili vojaki v Postojni radi slabe ondotne pitne vode. — V Leskoveu pri Krškem sta bila po nesreči ustreljena pri strelnih vajah dva topničarja. — Poslllnemel v Borovljah ne vedo. kaj bi počeli in kako bi rešili borovško nemškutarijo. Spoštovanja vredni g. Peter \Vernig, ki je spoznal preperelo nemškutarsko politiko in ki se ne sramuje svojega slovenskega rodu in jezika, jim je naredil s tem. da je stopil v zvezo s Slovenci, toliko skrbi in preglavice, da so čisto omamljeni in pobiti. Nekateri govorijo, da namerava tudi slavnoznani župan in pilej Ogriz stopiti v zvezo z nemško banko! Slovenski akcijonarji. pozor! Poberite v svojo tovarno najboljše delavce. plačajte jih tako. 'a bodo mogli pošteno živeti, potem bodo imeli tudi veselje do dela in obrt bode izvrstno uspevala. Pomagajmo delavcu iz nem-Skutarskih krempljev in marsikateri bo potem brez strahu za svoj vsakdanji kruh pokazal svoje narodno prepričanje. — V Borovljah se je vršila pri c. kr. sodniji v torek, dne 23. t. m. kazenska obravnava učiteljiščnika Gra-harja zoper c. kr. strokovnega učitelja Tb. Strelna. Tožnika učiteljiščnika Gra-harja je zastopal odvetniški kandidat. dr. Brejčeve pisarne, g. dr. Žirovnik. Strokovni učitelj Strein je obtožen zaradi zaušnice, kaiero je dal iz Celovca na počitnice prihajajočemu nčiteljiščniku Graharju. ki je imel pripet slovenski trak na prsih. Učitelj Strein je bil obsojen na 2 dni zapora, oziroma 20 kron globe in plačanje vseh sodnijskih in odvetnilkib stroškov. Zanimiva je bila ta obravnava zaradi tega, ker je ta vsenemški junak hotel začetkom vse vtajiti. Toda učiteljiičnik Grahar je imel priče in tako se je moral ta vsenemški Tnrk ukloniti. Slovenski državni poslanci naj tedaj na podlagi sodnijske razsodbe interpelirajo v tej važni zadevi nančnega ministra, Strein mora is Borovelj, to mora doseči naš državni poslanec Grafenaner s svojimi tovariši Javnost pa naj izve, da so vsi učitelji pripravljeni na slovenskem Koroškem v sličnem slučaju ravnati tako snrovo in barbarično, kakor je ravnal Strein. Vsi so nasprotniki Slovencev in vsega, kar diši po slovenščini! Samo skrajmi miroljubnosti in potrpežljivosti Slovencev je pripisovati, da taki slučaji še niso na dnevnem redu. — V Šmarje« v Spodnjem Rožu se je vršil v nedeljo, dne 21. L m. pri Kramarju letni redni občni zbor akad. fer. društva »Gorotan", ki se je prav dobro obnesel. Za popoldne napovedana veselica z igro, govoroma in deklama-eijami je izostala, ker jo je c. kr. okr. glavarstvo v Celovcu prepovedalo z utemeljevanjem, da je v Šmarjeti med otroci razširjena škrlatica. To je bila sicer istina. vendar pa se je te v pondeljek nato, dne 22. t m. šola, ki je bila za časa nalezljive bolezni zaprta, zopet otvorila. Pribiti moramo, da je bil osem dni poprej v Šmarjeti semenj in pri tej priliki dovoljena godba in ples. Minulo nedeljo pa je bila seveda slovenska veselica in kot tako jo je morala »nalezljiva bolezen" preprečiti. Vsekako pa se je občni zbor »Goro-tana", kateri ni bil prepovedan, jako dobro obnesel Prisostvovali so mu tudi kranjski abiturijenti. Na tem občnem zbou so se razpravljale zelo zanimive stvari, tako o narodni meji, o izobraževalnem klubu v Glinjab iu o takih klabih sploh, o gmotnem stanju slovenskega koroškega dijaštva itd. Staremu odboru se je dal na predlog tov. kand. iur. Ravnika absolntorij in se je tudi na njegov predlog izvolil zopet stari odbor: predsednik: tov. iur. Rafko Petrič, podpredsednik: tov. fil. Mišič. tajnik: tov. inr. Wieser. blagajnik: tov. med. Petek, preglednika: tov. iur. Rajh-man in tov. med. Slamnik. Po občnem zboru so napravili akademiki in kranjski abiturijenti izlet v gostilno k Cingelcu na Trati pri Glinjah, kjer so se zabavali med navdušenimi nagovori do 7. nre zvečer. Da bi se le sklepi občnega zbora tudi spreobrnili v dejanja in obrodili mnogo sadn. V to pomozi delavno slovensko koroško dijaštvo! — Celovško slovensko delavsko društvo priredi koncem meseca septembra igro »Deseti brat". Živelo zavedno in delavno slovensko delavstvo v Celovcf. Take prireditve pokažejo, da je Celovec tudi še slovenski Udeležijo se takih prireditev tudi Slovenci, katerih sicer po narodnosti dotlej nismo poznali in jih smatrali za Nemce. Take vprizoritve so torej zelo. zelo potrebne! Obratna glavnica Pet. NVernigove puškarske tovarniške družbe iznaša 240.000 K. Ta glavnica se bode v kratkem še znatno povišala. Družba zgradi prihodnjo vigred veliko tovarno, ki bode delala z najnovejšimi in najnatančnejšimi stroji. Vodstvo podjetja ostane tudi zanaprej v rok?h g. Petra NVerniga. — Koroški deželni zbor bode sklican začetkom meseca septembra. Zasedanje hode trajalo tri tedne in je zadnje v tekoči deželnozborniški pe-rijodi. Bližajo se zopet volitve. Zato pa na delo! — Čudne postne razmere imamo v Vrbi. Žita r i vasi in Oobrlivasi. -Mir" gre na teh poštah redno v zgubo. Tako razmere so pač samo na Koroškem mogoče. Klerikalni grof obsojen. Bivši krščanskosocijalni kandidat grof Khe-venhuller na Koroškem je bil obsojen, radi napada na nemškega poslanca Waldnerja na 400 K globe, oziroma 4K ur zapora ad maiorem Dei gloriam. Svetovne vesti. HnUndHki listi se ob priliki mirovne konfeience v Hagu na Ho-landskein pečajo tndi s srbskim vprašanjem v Bosni in na Turškem ter priznavajo zahteve Srbov na cerkvenem in nančnem poljn. — Ililvanje nezrelega sadja. Tri stotnije 64. pešpolka v Pančovi na Ogrskem so imele pred kratkim ponovne vaje. t.Iadni vojaki so jedli nezrelo sadje, vsled česar jih je obolelo 15 na legarjn. Osem se jih te bori s smrtjo. — Tesarski manevri bodo trajali od 4. do 7. septembra v celovški okolici. Cesar bo stanoval v Celovca; glavno taborišče bo pa v Št. Vidn ob Glini; tam bode stanoval vrhovni poveljnik prestolonnslednik Franc Ferdinand. Manevrov se ndeletita 3. in ld. kor. — Itotos se bodo rabili pri msnevrih avtomobili in motorji. — Volitev tap-aa za občlao ledborovnlee - lilinje se je vršila v pondeljek. dne 22. t. m. Za inpana je bil izvoljen g. Andrej Vidmar, posestnik na Loki, za občinske svetovalce pa gg. Janez Fric, kmet v Glinjah: Jqs. Kirchbanmer, pnškar in dobavitelj na Otrovci in Miha Tnrk, pnškar in posestnik v Resnici. V krajni šolski svet so izvoljeni ssmi pristaši slovensko-narodne stranke. 5000 K zaslužka astma. kateri dthaia, da ai osja mirta koaidn u srno 1.2'SO mL moimr tofu ara • pirano U Mtoii, 1 ll* itaM^Hblt Trti nrtta, s Mt |«aM--------- 1 ek«. svilena ornlklct, aTrtln ali--- . __ m ovrnutlco a Slmili briljaaloin tdoabHrmaa) l lepa brUjaaU,i tao~pin»lao orodje li niklja, i mL vramemaki btnartor. l pniltan, to koaido« nulialk pravi*, _____„________________BOritoM., I mL Ma] aa ovrataleo, i alhotn uJlepUh slik as eta. Vae akafaj a ele**atao aro, ki 1« nama škrat toliko 20 polovnjakov ft. URUCH, Krakov fttev. M. 1 paketov ae prldeae 1 prima aaelelka M. Ne agajajoč« ae zaaimla ali vrae iar. Hizkko lakljačea. i-t iz (rešnjic iz letnikov 190t. 1904. 1905 in 190«. i 'ena za liter od 40 vin. :»<-_' naprej. Več sc izve pri 4 -3 Jožef Vrečer-ju posestniku v Vojniku pri Celju. Poslano.* Od vefih strani »o mi jc povedalo, da me p. Ignacij /avolov.šfk iz Okoaine sumniči. da sem jaz pisal dopi« v ,1'omovini" At. 74. z dne 2*. junija t. I. naslovljen .Iz gornje-savir»ke doline" in ie poznejše dopise, zadevajoče g. Z. in naročitev Steinklauberjevt- opeke. 1'roti pričam ae je g. Z. izrazil, da ni pisal drogi teh dopiaov. nego .Čujetov Jota". To trditev g. Z. smatram za javno obrekovanje in povem .Ampobovemn Nacu". da jaz nisem pisal dotičnib dopisov in tndi nisem t njimi v nikakoršui zvezi, kar mi »lavno uredništvo gotovo lahko potrdi. ** Vzlic temu. da je baje slavno uredništvo „I>omovine~ g. Z. izdalo ime pisca (on pravi, da ima .črno na belem") sem pripravljen g. Z. izročiti 400O K. iko mi dokatv da sem vsaj uekoliko v zvezi t zgoraj omenjenimi dopisi. Sv. Frančišek Ka . dne 2». jalija 1807. 402 1 Josip Ter« a k. uadufitelj. * Za vseoiao tega dopisa je uredništvo odgovorno le v toliko, v kolikor določ eje zakon. ** Potrjujemo! I rednUtvo .Domovine". *** XI res. Uredništvo .Domovine". Kupujte narodni kolek! Za razdelitev skupnega zemljišča (65 oralov) med 19 upravičencev se iščeslovenščinezmožen zemljemerec. Ponudbe se naj do- pošljejo do konca avgusta 1907 Jusipu CoriČTjUp načelniku gozdnega odbora v Potoku, občina Kokarje, pošta Mozirje 3-i l>obro vpeljana mesarija na najbolj prometnem mestu v Celjn. se takoj odda. Vprašati je pri g. Ivanu Habjanu, mesarju v Celja, ■ammaaH Trgovsko pomočnico znw.uo obeh jezikov, izvežbnno v mešani stroki, z dobrimi spričevali sprejme takoj Dom. Bezeniek 400 Frankolovo pri Vojniku. .1-1 Parajte dražbi sV. Orita in Metoda! Službo dobi abiturijent ali jurist. ki je dober stenograf. popolnoma vešč slovenske in nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe je poslati