Leto XIV. — St. 1	25. januar 1974
OB VSTOPU V NOVO UTO
Pred novim letom, 28. decembra, se je na svoji prvi seji sestal nov delavski svet sestavljen iz delegatov delovnih organizacij podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju v Slovenske železarne. S tem je bilo sklenjeno štiriletno obdobje združenega podjetja Slovenske železarne, osnovano s podpisom ustanovne pogodbe 30. septembra 1969. Na pridobljenih izkušnjah in doseženih sadovih, ki so dali koristi vsem združenim delovnim organizacijam — železarni Jesenice, železarni Ravne in železarni Store — smo v duhu nove ustave zasnovali samoupravni sporazum, ki nam bo v prihodnje naš usmerjevalec notranje harmonije in vzajemnega dela vseh delov celotnega proizvodno poslovnega organizma.
Ob podpisu samoupravnega sporazuma za združitev v Slovenske železarne, so se železarnam kot delovne organizacije pridružili tudi predelovalci žice: Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje ter Metalurški inštitut. Za tem se je s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v železarno Ravne kot TOZD 15. decembra 1973 v našo družino pridružila še tovarna rezalnega orodja Prevalje. Tako sestavljena organizacija združenega dela Slovenske železarne, predstavlja eno največjih proizvodno poslovnih tvorb v državi.
Delovne organizacije Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Železarna Štore, Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje, Metalurški inštitut in skupne' službe, združene v Slovenske železarne, so po stanju na dan
30.	septembra 1973 razpolagale z naslednjim gospodarskim potencialom :
—	poslovni sklad 2.086 milij. din
—	dolgoročni
in kratkoročni
krediti	1.383 milij. din
—	štev. zaposlenih	15.386
Posamezne delovne organizacije
imajo naslednjo udeležbo: (glej tabelo na koncu sestavka)
Iz teh podatkov je razvidno, da Slovenske železarne razpolagajo z močno materialno in ljudsko bazo, ki bo dobra osnova za na-daljni razvoj v prihodnosti.
Smo na začetku novega leta 1974, zato je prav, da se ozremo na prehojeno enoletno obdobje.
Leto 1973 je leto velikih dogodkov. Pričelo se je ugodno. V Vietnamu je bil po sedmih letih neusmiljene vojne sklenjen mir. Sledili so zapleti na drugih krajih. V Čilu je reakcija pogazila demokratične pridobitve in s krvjo zalila svoje početje. Na Bližnjem vhodu je četrta arabsko-iz-raelska vojna povzročila pravo svetovno zmedo in zlasti v Zahodni Evropi energetsko krizo, ki bo imela daljnosežne posledice. Arabci, četudi še vedno neenotni, so se prvič po treh desetletjih vsedli z Izraelci za isto mizo, zavedli pa so se tudi svoje moči, ki jo imajo zakopano globoko pod zemljo in z njo sedaj dajajo takt gospodarskemu ritmu industrijsko razvitega Zahoda.
Evropa se je brez prave krivde preko noči znašla pred žalostno resnico, da je tehnično sodobno
razvita, a brez surovin in energetskih virov. Izhod je v taki poslovni povezavi z nerazvitimi državami zlasti črnega kontinenta, ki bo na pravični in enakopravni osnovi pomenil dolgoročno vgrajevanje Afrike v razviti svet.
Tudi pri nas bomo čutili spremembe, ki jih povzročajo energetska kriza in novi odnosi v cenah surovin ter primarne energije. Pripraviti se moramo na nove razmere v svetu in graditi obrambne okope, ki bodo varovali naš tržnoplanski sistem in nam na podlagi razvijanja notranje porabe, preorientacije proizvodnje in izvoza omogočili gospodarsko rast.
V preteklem letu 1973 nismo gospodarili tako, da bi bili zadosti odporni proti nizkim udarcem, zato moramo v interesu utrjevanja naše samoupravne ureditve povečati gospodarske učinke.
Zboljšanje likvidnosti, povečanje izvoza in povišanje deviznih rezerv, kar smo dosegli v minulem letu 1973, nas ne sme zavajati, saj se moramo zavedati, da je to rezultat kreditnomonetarnih posegov in ne kvalitetnih premikov v gospodarjenju.
Doseženi fizični pokazatelji za SR Slovenijo nas ne morejo zadovoljiti. Stopnja rasti družbenega proizvoda se nam od leta v leto znižuje, leta 1973 pa je padlo na 5,7 odstotka. Še bolj ej zdrknila produktivnost, ki je le za 2,1 odstotka višja od leta 1972. Najbolj je bila prizadeta investicijska dejavnost, ki je bila realno celo za 3,7 odstotka manjša od predhodnega leta.
Ob tem, da so sredstva za osebno potrošnjo realno porastla za 4,6 odstotka, so osebni dohodki zaposlenih nominalno sicer porastli za 16,7 odstotka, realno pa padli za 2,6 odstotka. To je dokaz, da našega največjega sovražnika inflacijo nismo potisnili nazaj, nasprotno celo pridobil je na terenu in se od 17,2 odstotka v letu 1972 povzpel celo na 20 odstotkov.
Izvršni svet, ki ga je 27. decembra 1973 s sprejemom obveze o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 podprla tudi republiška skupščina, je trdno sklenil spremeniti politiko škodljive liberalizacije in zato za leto 1974 načrtuje novo oživitev in kvalitetno izboljšanje našega gospodarstva.
(Dalje na 2. strani)
Gospodarski načrt Slovenskih železarn za leto 1974 poleg železarn Jesenice, Ravne in Štore, vključuje tudi štiri nove gospodarske organizacije — Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Veriga Lesce in Žična Celje.
V	gospodarskem načrtu je za leto 1974 predvidena proizvodnja 775.060 ton surovega jekla, kar je za okroglo enajst odstotkov več kot ocenjujemo, da jo bomo dosegli v tem letu.
Delež železarne Jesenice bo pri tem 64 odstotkov, železarne Ravne 25 odstotkov in železarne Štore 11 odstotkov. Predvidena proizvodnja surovega železa je 195.000 ton, od česar odpade 152.000 ton na železarno Jesenice in 43.000 ton na železarno Štore.
Skupna blagovna proizvodnja za Slovenske železarne je predvidena v višini 707.263 ton, od česar odpade na železarne 669.890 ton, ali
6,2	odstotka več kot bo predvidoma dosežena letos, na predelovalna podjetja pa odpade 37.373 ton, kjer je predviden nekoliko hitrejši porast blagovne proizvodnje.
Delež posameznih železarn pri blagovni proizvodnji je: Jesenice 56 odstotkov, Štore 24 odstotkov in Ravne 20 odstotkov. Med predelovalci pa je pri blagovni proizvodnji delež Žične Celje 36,5 odstotka, Verige Lesce 35,3 odstotka, Plamena Kropa 24,1 odstotka in Tovil Ljubljana 4,1 odstotka.
Po gospodarskem načrtu bo finančna realizacija dosegla v prihodnjem letu 4,010.741.000 dinarjev, od česar odpade okroglo 89 odstotkov na železarne in 11 odstotkov na predelovalce. V primerjavi z realizacijo v letu, ki ga zaključujemo, se le-ta povišuje za dobrih 20 odstotkov.
Slovenske železarne letos 775.000 ton surovega jekla * V
Železarna Jesenice bo prispevala k skupni realizaciji 50,2 odstot-. ka, Ravne 29 odstotkov in Store 20,8 odstotka. Predelovalci pa bodo v 11 odstotnem deležu v skupni realizaciji udeleženi: Veriga 41,9 odstotka, Žična 25,7 odstotka, Plamen 21 odstotkov in Tovil 11,4 odstotka.
Poprečna prodajna cena predvidena v gospodarskem načrtu, ki rezultira iz realizacije in obsega blagovne proizvodnje, znaša za železarne v poprečju 5.238 in za predelovalce 11,471 dinarjev za tono.
Od skupne blagovne proizvodnje, bodo železarne proizvedle za domači trg 567.435 ton ali 84,7 odstotka, za izvoz pa 102.455 ton ali
15,3	odstotka. Pri tem bo delež posameznih železarn na domačem trgu: Jesenice 57,6 odstotka, Štore 23,1 odstotka in Ravne 19,3 odstotka, pri izvozu pa: Jesenice 46,6 odstotka, Štore 29,5 odstotka in Ravne 23,9 odstotka. Predelovalci bodo proizvedli za domači trg 24.711 ton ali
66.1	odstotka za izvoz pa 12.662 ton ali 33,9 odstotka. Delež posamezne delovne organizacije na domačem trgu je: Žična 47,1 odstotka, Veriga
36.1	odstotka, Plamen 11,8 odstotka in Tovil 5,0 odstotkov. Pri izvozu pa: Plamen 48 odstotkov, Veriga 33 odstotkov, Žična 15,8 odstotka in Tovil 2,5 odstotka.
V	letu 1974 bo izvoz dosegel 115.117 ton v vrednosti 40,6 milijonov dolarjev, ali 646,4 milij. dinarjev. Izvoz povečujejo vse delovne organizacije. Dolarska vrednost izvoza se v primerjavi z letošnjim letom povečuje pri železarnah za 32,8 odstotka, medtem, ko je porast pri predelovalcih še večji. Od celotne vrednosti izvoza odpade na konvertibilno področje 69 odstotkov in na klirinško področje 31 odstotkov.
Predlagani načrt proizvodnje in prodaje, je rezultat skupnega dela vseh delovnih organizacij v sestavu Slovenskih železarn in je bil med seboj usklajen.
Gospodarski načrt Slovenskih železarn za leto 1974 predvideva v železarnah 12.850 zaposlenih ali 375 več kot letos, v predelovalnih delovnih organizacijah pa brez Plamena, za katerega v planu ni podatkov, pa 1962 delavcev.
PREDSEDNIK REPUBLIKE
JOSIP BROZ TITO
ZAHVALJUJE NA ČESTITKI I IZRAŽAVA NAJBOLJE ŽELJE
ZA NOVU 1974 GODINU
OB VSTOPU V NOVO LETO
(Nadaljevanje s 1. strani)
V letu 1974 naj bi Slovenija dosegla realno rast:
—	družbenega proizvoda
za	7 %
—	in to v industriji	7,5 %
—	produktivnosti	4,7 %
—	investiciji	9,2 '%
—	osebne porabe	5 %
— osebnih dohodkov	3—4%
—	izvoza blaga
in storitev	14,6 %
—	porast cen življenjskih
potrebščin za	15 %
Znotraj tega načrta se predvideva za 12 odstotkov več lastne proizvodnje električne energije in
85.000	ton ali 12 odstotkov več jekla kot leta 1973.
Mnogi so skeptični na tako planiranje. Pomisleki so zlasti zaradi tega, ker ne bomo mogli ostati izolirani od svetovnih tržnih pretresov in bo inflacijo še težje zadrževati. Mi moramo tak pristop Slovenije h gospodarskim gibanjem v naslednjem letu podpirati. Prav je, da smo optimisti, da do kraja izkoristimo prednost, ki nam jo samoupravno urejena družba daje.
Tudi v naši organizaciji ne moremo biti zadovoljni z rezultati dela v preteklem letu. Slovenske železarne so v svojem ožjem sestavu v letu 1973 imele poprečno zaposlenih 12.200 delavcev. Dosegli smo okrog 3,4 milijarde dinarjev celotnega dohodka ali 23 odstotkov več kot predhodno leto, osebnih bruto dohodkov je bilo izplačanih 505 milijonov din ali 22 odstotkov več, bruto akumulacija, to je amortizacija, povečana za presežek dohodkov, pa bo znašala okrog 410 milijonov din ali le 5 odstotkov več kot lani.
Vzrokov za to, da se je ekonomski položaj slovenskega železarstva poslabšal, je več, osnovni pa je vendar v energetski krizi, ki je posebno prizadela proizvajalce jekla. Ocenjeno je, da smo zaradi redukcije električne energije zgubili okrog 7.000 ton surovega železa in okrog 38.000 ton surovega jekla. To pa še ni celotna škoda. Zmanjšana proizvodnja jekla multiplikativno vpliva na obrate metalurške in mehanske predelave, in ker je redukcija neposredno prizadela tudi te in vse ostale obrate, lahko ocenimo, da je zaradi znižane dobave električne-
energije realizacija Slovenskih železarn znižana za okrog 165 milijonov din.
K temu osnovnemu vzroku relativnega padanja akumulativno-sti od lanskih 14 odstotkov na letošnjih 12 odstotkov, se je pridružila tudi inflacija stroškov, ki je bila v glavnem posledica rasti cen osnovnih surovin. Cena jekla, ki je bila v drugem polletju sicer povišana za 15,22 odstotkov, ni mogla v celoti kompenzirati povišanih materialnih stroškov.
Problemi objektivne in subjektivne narave, ki so nas dušili v preteklem letu, niso vzeli toliko optimizma delovnim skupnostim, da za leto 1974 ne bi korajžno načrtovale proizvodnje. Zavedati se namreč moramo, da je visoka proizvodnja pogoj rentabilnosti in akumulativnosti.
Na prvi seji delavskega sveta Slovenskih železarn, je bil obravnavan in sprejet gospodarski načrt Slovenskih železarn za leto
1974.	To je prvi letni načrt, v katerega so vključeni tudi predelovalci žice. Ta predvideva:
—	surovega železa 195.000 ton ali 2,5 odstotka več kot leta 1973,
—	surovega jekla 775.000 ton ali 11 odstotkov več kot leta 1973,
—	blagovne proizvodnje 707.263 ton,
—	realizacije 4,010.741.000 din,
—	izvoza za 40,6 milijonov dolarjev.
Ker so se Slovenskim železarnam pridružili predelovalci žice, je primerjava s predhodnim letom možna le za surovo železo in jeklo. Medtem ko delovne organizacije — predelovalci: Veriga, Plamen, Tovil in Žična v blagovni proizvodnji predstavljajo le 5,3 odstotka, se v realizaciji odnos poveča na 11 odstotkov, v izvozu pa prispevajo že 20,2 odstotka. Medtem ko tri železarne kljub smelemu pristopu k prodaji na zunanja tržišča V strukturi načrtujejo le 14,7 odstotka izvoza, pri pridelovalcih ta odnos znaša 30,4 odstotka. To je dokaz pravilne orientacije, saj se bo s tem v celotni sestavljeni organizaciji izvoz povišal na 16,4 odstotka.
Vse delovne skupnosti je treba pohvaliti, da je delavski svet Slovenskih železarn že na prvi seji sprejel osnovne sestavine gospodarskega načrta za leto 1974. Kljub veliki negotovosti smo še
ppifif
Obdelava težkih strojnih delov
pred sklenitvijo lanskega leta uspeli sprejeti usmeritve in obseg naše proizvodnje za naslednje leto. Drugi finančni del predloga gospodarskega načrta bo sledil v začetku leta 1974.
Življenje, kot je pred nami, nas sili h kontinuiranemu načrtovanju. Sproti bo treba popravljati tiste sestavine načrta, ki jih bodo razmere zahtevale. Pri tem mislimo predvsem na strukturo cene in dohodka. Pripraviti se moramo tudi na sklepanje samoupravnih sporazumov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Apetit bo tam sigurno velik.
Republiška politika predvideva, da smejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti znašati največ 90 odstotkov nominalne stopnje gospodarske rasti, kar pri predvideni rasti družbenega produkta za 23 odstotkov pomeni prispevek za 19 odstotkov višji kot letos.
Varčevanje na vseh postavkah materialnih in poslovnih stroškov, bo poleg skrbi za rast proizvodnje in prodaje, glavna skrb izvrševanja gospodarskega načrta v letu 1974. Vse delovne organizacije bodo morale relativno zniževanje porabe surovin, energije in pomožnega materiala, boljše koristenje delovnega časa in poviševanje izplena, vgraditi v notranje gospodarske načrte in s konkretnimi zadolžitvami kompenzirati ogroženi dohodek. V težavah, ki jih v letu 1974 ne 'bo manjkalo, se bo v borbi za obstoj krepil organizem. Železarji so že preživljali težke čase in vedno iz njih prišli trdnejši in to moramo doseči tudi na naslednji večji preizkušnji. Oblikovane TOZD bodo v tem procesu prvič pokazale svojo sposobnost.
Strukturalna neskladja, kot posledica kratkovidne politike preteklosti, so v Sloveniji dobila take razsežnosti, da so postala glavna ovira nadaljnjega razvoja gospodarstva in družbeni ravni.
Tekoči srednjeročni družbeni plan do leta 1975 in resolucija o družbenoekonomski politiki in
razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1974 SR Slovenije, predvidevata pospešeno razvijanje deficitarne osnove proizvodnje blaga in storitev, med katerimi je tudi jeklo.
Tudi predlog dogovora o poslovni politiki osrednje denarne institucije Ljubljanske banke za naslednji dve leti, predvideva prednostno kreditiranje bazične industrije. To in dodatno že izdelan predlog predpisa o vračanju državnega kapitala gospodarstvu v prid naše sestavljene organizacije Slovenske železarne, nam vliva korajžo in daje optimizem, da jeklo pri nas dobiva mesto in vlogo, ki mu gre, Dobra zamisel bo uspešno izpeljana le v ozkem poslovnem in samoupravnem povze-zovanju s porabniki v republiki Sloveniji in izven njenih meja.
Slovenske železarne morajo zato v naslednjem letu 1974 kot pobudnik nadaljevati delo in do kraja izposlovati ustanovitev samoupravne interesne skupnosti proizvajalcev in predelovalcev jekla, ki bo vzajemna in razvojno ubrana zveza proizvajalcev in predelovalcev jekla.
Delavski svet je predloženi letni gospodarski načrt potrdil in s tem konkretiziral našo nalogo in prispevek pri obvezi SR Slovenije, da v letu 1974 za 7,5 odstotka poviša industrijsko proizvodnjo. Preko 700.600 ton blagovne proizvodnje in več kot štiri milijarde dinarjev realizacije, bo naše najlepše darilo v četrtem letu petletnega razvojnega načrta.
Sprejem osnovnih postavk gospodarskega načrta Slovenskih železarn in en dan za tem, ko je republiška skupščina sprejela resolucijo o gospodarskem gibanju v letošnjem letu, je dokaz solidarnosti in vzajemnosti. V želji, da bomo sprejete obveze tudi izvrševali
želim vsem delavcem in njihovim družinskim članom srečno in uspešno novo leto 1974.
Gregor Klančnik generalni direktor Slovenskih železarn
Poslovni sklad skupni krediti zaposlenih milij. din ■% milij. din % število %
Železarna Jesenice	1.087	52,2	576,8	41,7	5.992	38,8
Železarna Ravne	539	25,8	316	22,8	4.299	28,4
Železarna Store	259	12,4	418,5	30,2	2.645	17,1
Veriga Lesce	59	2,8	36,4	2,6	1.077	7
Plamen Kropa	58	2,8	6,2	0.5	505	3,2
Tovil Ljubljana	53	2,5	5,4	0,4	270	L7
Žična Celje	21	1,0	21,9	1,6	502	3,2
Metalurški inštitut	10	0,5	2,0	0,2	96	0,6
Slovenske železarne	2.086	100	1.383,2	100	15.386	100
nik brazilskega nacionalnega sveta meni, da bo mogoče uvažati premog po zelo nizki ceni in tako doseči racionalno proizvodnjo jekla. Do leta 1980 naj bi proizvodnja jekla v Braziliji znašala 20 milijonov ton, medtem ko je lani ta proizvodnja znašala 6 milijonov ton. Pri nadaljnjem razvoju železarske in jeklarské industrije v Braziliji bodo sodelovala tudi japonska podjetja.
ZR NEMČIJA
Proizvodnja surovega jekla v ZR Nemčiji se je septembra zmanjšala za 3,4 % v primerjavi s proizvodnjo v avgustu in znašala 4,17 milijonov ton. Celotna zahodnonemška proizvodnja surovega železa v prvih devetih mesecih letos je znašala 36,79 milijona ton in je za 13,4 % večja kot je bila lani v istem obdobju.
BRAZILIJA
Predsednik Brazilskega nacionalnega sveta proizvajalcev jekla je izjavil, da namerava Brazilija do leta 1977 postati eden največjih svetovnih proizvajalcev železa; da bi to dosegla, bo investirala letno milijardo dolarjev v železarsko industrijo.
Brazilija sedaj z uvozom pokriva 25 % svojih potreb po železu in upajo, da bo vnekaj letih postala izvoznica železa namesto uvoznica. Brazilija ima ogromna nahajališča železove rude, tare pa jo pomanjkanje premoga za proizvodnjo jekla. Predsed-
OB PODPISU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Dne 26. 12. 1973 je bil po zaključku zadnjega zasedanja delavskega sveta tovarne, podpisan samoupravni sporazum o združitvi v organizacijo združenega dela železarno štore. Ob tem svečanem dogodku so članom delavskega sveta tovarne in prisotnim gostom spregovorili predsednik delavskega sveta tovarne dipl. inž. černak Feliks, predsednik osnovne organizacije sindikata tov. Frido Gradišnik in glavni direktor tov. Tugomer Voga. Njihove govore objavljamo v celoti.
Z današnjim dnem, s podpisom samoupravnega sporazuma, je sklenjeno obdobje prizadevanj tako samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in komisij za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Obdobje, ki je za nami, je bilo izredno razgibano
GLAVNI DIREKTOR TUGOMER VOGA
in delovno. Prek 40 dogodkov oz. akcij je bilo opravljenih v zvezi s pripravami za uveljavljanje u-stavnih dopolnil od julija 1972. leta, ko je bil na DSP sprejet sklep o imenovanju komisije in o ustanavljanju TOZD. Več kot 50 sestankov je bilo opravljenih in je 81 delovnih skupin razpravljalo o predlogih ustavnih dopolnil v naši delovni organizaciji. Prav zaradi takšnega množičnega in poglobljenega dela lahko danes izražamo zadovoljstvo in prepričanje, da je v podpisanem
samoupravnem sporazumu izražena volja in hotenje vseh sodelavcev, da v okviru TOZD in OSS prevzamejo vse obveznosti in pravice, ki jih določa ustava.
S samoupravnim sporazumom smo zapisali, kakšni bodo v prihodnje naši odnosi, kako bomo skupno reševali naše probleme in kako bomo ločeno po TOZD poslovali združeni v delovni organizaciji. Današnji dan ne pomeni preorientacijo v dosedanjih odnosih skupnega dela, temveč predstavlja sprejeto obveznost, da ustvarimo pogoje vsem sodelavcem, da lahko uresničijo svo-
je pravice v novo organizirani TOZD (čl. 14. samoupravnega sporazuma).
Današnja stopnja samoupravne organiziranosti je pogojena z doseženo razvojno stopnjo in gospodarsko močjo delovne organizacije. Po letu 1961 smo pričeli z obsežnimi rekonstrukcijami in novimi investicijami, katere šele sedaj uspešno zaključujemo. V teh razmerah, ko na eni strani vršimo tehniško-tehnološko in organizacijsko konsolidacijo pogojev dela, se srečujemo v danih pogojih gospodarjenja in aktiviranja novih obratov z vrsto težav gospodarske narave. Prav zaradi teh ocen stanja in predvidevanja v prihodnje, sem prepričan, da bomo v neposredni prihodnosti organizirali še več TOZD, torej več ekonomsko-teh-nološko zaokroženih celic, kot npr. energetsko, vzdrževalno, mehansko obdelavo, stanovanjsko-komunalno, gostinsko-rekreacij-sko enoto in podobno. Tako razširjena samoupravna organiziranost in neposredno odločanje proizvajalcev bo vplivalo na izboljšanje rezultatov dela, večjo akumulativnost v poslovanju, s tem v zvezi pa tudi boljše pogoje ih odgovornost za razširjeno reprodukcijo, socialno varnost zaposlenih in za večji osebni in družbeni standard.
Čeprav organizirani v več TOZD in OSS pa bomo na podlagi samoupravnega sporazuma še vedno del podjetja, ki smo ga v preteklosti gradili skupno in ki bi se naj tudi v prihodnje razvijal tako, da na novih družbenoekonomskih odnosih kot celota dosegamo optimalne rezultate. Pričakujem, da bomo v teh izredno pomembnih procesih sodelovali vsi člani delovne organizacije.
Poslovanje v letošnjem letu je potekalo v razmeroma neugodnih pogojih za našo delovno organizacijo. Neusklajenost kapacitet elektro jeklarne in valjarne zaradi kasnitve investicijskih del, je prineslo vrsto težav, tako glede izkoriščanja razpoložljivih kapacitet valjarne, kakor tudi zaradi razmeroma dražjega vložka, kar je vplivalo na slabši gospodarski uspeh. Drugi pomembni dejavnik je vpliv redukcije električne energije in smo zaradi tega utrpeli izgube na surovem že-Tezu in jeklu. Zaradi vse večjega obsega poslovanja in razmeroma visokega uvoza reprodukcijskega materiala, smo bili primorani najemati kratkoročne kredite, kar vpliva na gospodarnost poslovanja (visoke obresti).
Po oceni bomo dosegli 506 milij. din celotnega dohodka, skupne proizvodnje 239.000 ton in blagovne proizvodnje 138.000 ton. Bruto akumulacija, to je amortizacija in dobiček, je ocenjen na
8,1	% skupnega dohodka. To proizvodnjo smo opravili z 2.450 zaposlenimi in pri tem dosegli produktivnost dela 97 ton na zaposlenega skupne proizvodnje oziroma^ 203.000 din realizacije na
zaposlenega. Brez dvoma bi bili naši rezultati boljši, saj je kolektiv pokazal vso voljo, da bi uresničili rebalansirani plan za leto 1973, ki pa je znatno višji od prvotno zastavljenega gospodarskega načrta.
Pogledi v prihodnost
Delovna organizacija je svoj prihodnji razvoj zapisala v srednjeročni program za obdobje 1973—1977. Po uresničitvi investicij, ki jih sedaj zaključujemo, je podana osnova za nadaljnji razvoj in dopolnitev proizvodnega programa v železarni. V tem programu predvidevamo nabavo novih naprav za povečanje proizvodnje surovega železa in jekla. Nadalje povečanje kapacitet oziroma dodelavo valjarskih proizvodov, vlečenje in brušenje valjanega jekla, povečano proizvodnjo livarskih izdelkov in finalizacijo le-teh v proizvodnjo traktorjev. Razumljivo je, da je treba s takšno predvideno razširitvijo povečati energetske naprave in instalacije, razvijati notranji stransport in zgraditi u-strezne delavnice z opremo za vzdrževalno službo.
Ta srednjeročni razvojni program mora izpolniti naslednja pričakovanja:
—	Proizvodni programi morajo biti prilagojeni zahtevam tržišča in usklajeni s potrebami, ki so nakazane v srednjeročnih programih naših potrošnikov;
—^ zaradi ugodne geografske lege in specializiranega programa je poudarjena potreba izvoza vsaj 15 % Tetine realizacije;
—	višjo gospodarnost moramo poleg znižanja proizvodnih stroškov doseči tudi v čim višji stopnji predelave ter usmerjanja na kvalitetni program;
—	združevanje sredstev skladov in splošno razumevanje družbe za obstoj in razvoj železarstva je osvojeno kot načelo v razvojnem programu;
—	vse naložbe so prvenstveno podrejene dvigu tehnološke ravni, odpravi ozkih grl, povečanju produktivnosti dela in nižjim proizvodnim stroškom.
V srednjeročnem programu od leta 1973—1977 predvidevamo, da se bo skupna proizvodnja povečala v petih letih za 168 % in bi znašala 668.000 ton in 10.000 kom. traktorjev. Realizacija računana po prodajnih cenah letošnjega leta za 172% ali 1,405.537,00 din. Nove naložbe za uresničitev tega prgorama znašajo 495 milijonov za osnovna sredstva, 145 milijonov za obratna sredstva. Pri teh
skupnih sredstvih moramo dodati svojo udeležbo 20%, ostalo pa so krediti domačih bank, komercialni krediti in tuje naložbe. Za predvideni razvojni program je načrtovano skupno število zaposlenih 3.300 ter bruto akumulacija v višini 15 do 18 odstotkov od realizacije, kar pomeni okoli 250 milij. din.
Program razvoja za delovno organizacijo zahteva še sistematično obdelavo na vseh nivojih, kakor tudi s projekti več programskih akcij, da bi načrtovane cilje v celoti uresničili. Med te programe pa sodi izdelava projektov, kot so:
—	planiranje programa razvoja in postavitev tržnih in gospodarskih ciljev;
—	kadrovski program in u-strezna kadrovska politika ter stalno izpopolnjevanje kadra;
—	planiranje zmanjšanja stroškovnih obremenitev;
—	projektiranje finančne politike in racionalna poraba vseh sredstev;
—	uvedba boljšega sistema planiranja in kontrola proizvodnje — uvedba novih postopkov;
—	projektiranje tržišča z uporabo vseh sodobnih metod dela in analize tržišča. Razvoj novih proizvodov in širjenje kooperacijske dejavnosti;
—	v okviru razvojnega programa moramo izdelati projekt finalizacije naših proizvodov in izdelave sklopnih delov z namenom izboljšanja donosnosti tovarne;
niko.
—	izdelati socialni projekt glede družbenega in materialnega položaja vseh delavcev v tovarni;
—	program uvedbe elektronske obdelave podatkov in bodoče projektiranje tehnoloških procesov in tehnične naprave, da bo možno uvesti računalniško tehniko.
Naloge v srednjeročnem programu so zahtevne in tudi realne. V to fazo nadaljnjega razvoja vstopamo bogatejši z delovnimi izkušnjami in strokovno močnejši in v duhu ustavnih dopol-nih na novo samoupravno organizirani.
Ob tem trenutku želim izraziti pohvalo samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za plodno sodelovanje, obenem pa najboljše želje za u-spešno razvijanje temeljnih organizacij združenega dela in organizacije skupnih služb za uresničitev nalog in ciljev, ki nas združujejo v delovni organizaciji.
NEKATERI REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1973
	Enota	Plan 1973	Rep. plan 1973	Ocena leta 1973	In- deks	
		1	2	3	3 : 1	3:2
1.	Realizacija 000 din	516.000	546.291	498.300	96,5	91,2
2.	Celotni doh. 000 din	517.000	554.007	506.000	97,9	91,3
3.	Blagovna proizv. ton	142.040	146.140	137.722	97,0	94,2
4. 5.	Skupna proizv. ton Bruto akumulacija:	273.780	266.310	238.477	81,1	89,5
	— dobiček 000 din	24.438	22.038	6.200	25,4	28,1
	— amortizacija 000 din	35.088	35.088	35.000	100,0	100,0
	skupaj	59.526	57.126-	41.200	69,2	72,1
6. 7.	Število zaposlenih Produktivnost dela	2.600	2.600	2.450	94,2	94,2
	skup. proiz./zap t/zap.	105	102	97	92,4	95,1
	realiz. zap. 000 din/zap.	198	210	203	102,5	96,7
8.	Izvoz $	3,940.596	7,181.080	7,000.000	180	97,5
OB PODPISU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Z zaključkom letošnjega poslovnega leta sovpadata tudi dva izredno pomembna dogodka: podpis samoupravnega sporazuma Železarne Štore in izvolitev novih organov upravljanja. Normalno je, da ob prehodu iz enega obdobja v drugo, predvsem pa če gre v naslednjem obdobju za višjo fazo samoupravnih odnosov ter ob zaključku naše štiriletne mandatne dobe, pogledamo nazaj na prehojeno pot, ugotovimo uspehe in dosežke ter tudi težave.
PREDSEDNIK DST
DIPL. INŽ. FELIKS CERNAK * V
Če analiziramo delo samoupravnih organov v podjetju v pretekli mandatni dobi, lahko u-gotovimo, da je le-to v zadnjih letih napredovalo in da smo v in ob tem dosegli kvalitetnejše medsebojne odnose. Takšni samoupravni odnosi so postali pri nas dominantna družbena praksa. To je velik uspeh. Utrditev samoupravnega sistema v našem kolektivu priča o tem, da smo ga vsi dejansko miselno in praktično osvojili in da je postal sestavni del našega vsakdanjega življenja in poslovanja.
Delovanje organov upravljanja je bilo v pretekli mandatni dobi zelo obsežno, saj je posegalo v vsa važnejša področja dela, kot je proizvodno, prodajno, fi-nančno-ekonomsko, kadrovsko-organizacijsko, družbeni standard, splošno in ostale dejavnosti. Vsa ta področja so bila v organih upravljanja pokrita na nivoju podjetja z ustreznimi kolektivnimi izvršilnimi organi. Na nivoju posameznih proizvodnih sklopov, energetike, vzdrževanja in strokovnih služb pa so to nalogo opravljali delavski sveti sklopov.
V okviru posameznih enot so delovale delovne skupine, ki predstavljajo temeljno enoto, v kateri delavec opravlja delovne dolžnosti, dobiva predvsem informacije, oddaja svoje samoupravne predloge, obravnava in se seznanja z vsemi predlogi normativnih aktov, novostmi in podobnim. Takšne delovne skupine, ki jih je v železarni okrog 110, predstavljajo učinkovito metodo dela samoupravnih organov predvsem pri nas, ko teče delo v treh izmenah in ker je podjetje sorazmerno veliko.
Dosedanja praksa je pokazala, da se o vseh važnejših zadevah razpravlja predhodno na sestanku delovnih skupin, preden se
o njih odloči na delavskem svetu tovarne. Delovne skupine so delovale v glavnem učinkovito, potrebno pa bo v prihodnje:
—	boljše urediti komuniciranje med delovnimi skupinami in samoupravnimi organi ter bolj povezati delovanje teh skupin,
—	povečati vpliv družbenopolitičnih organizacij na vsebinsko delo delovnih skupin,
—	poskrbeti, da se delovnim skupinam omogočijo in dajo potrebne informacije in da dobijo odgovore na njihova vprašanja, predloge in pripombe. Zaradi pravilnega prenosa informacij na delovno skupino je pomembno, da je vodja vsake skupine za to primerno usposobljen.
Vsako leto je bilo podano in od delavskega sveta podjetja ter družbenopolitičnih organizacij pregledano in ocenjeno delo vseh odborov in komisij, DS podjetja ter delavskih svetov enot. Ugotovljeno je, da je delo potekalo v skladu z zastavljenim programom in predvidenimi cilji. V delavskih svetih sklopov se je čutila vedno močnejša želja oziroma zahteva po večji materialni osnovi samoupravljanja na nivoju sklopov; prav tako pa tudi zahteva po večjih možnostih neposrednega odločanja. S tem pa je povezano tudi sprejetje večjih dolžnosti in odgovornosti. Prav danes nam predloženi samoupravni sporazum predstavlja praktično realizacijo novih samoupravnih odnosov in daje polno zadovoljitev prejšnjih želja oziroma zahtev.
Ostale ugotovitve ob pregledu dela organov upravljanja, ki zaviralno vplivajo na učinkovito delo organov upravljanja, pa imajo manjši pomen in obseg tako, da jih je možno odkloniti z manjšimi operativnimi posegi, uskladitvijo dela med posameznimi organi upravljanja, boljšim povezovanjem in podobno.
23-letni obstoj delavskega samoupravljanja predstavlja v železarni že pomembno šolanje članov samoupravnih organov.
Tako bodo novi organi upravljanja lahko ustrezno izbrani in izvoljeni. Odločitve, ki jih bodo sprejemali, bodo v novi vlogi po TOZD zelo pomembne dn odgovorne. Temu bo kos praktično usposobljen, samoupravno, družbeno in delovno osveščen delavec z določenim potrebnim teoretičnim znanjem. Po statistiki lahko ugotovimo, da je šlo skozi članstvo DSP v 23 letih približno 800 ljudi, od tega 700 različnih
članov kolektiva, ker so bili nekateri večkrat izvoljeni. V obratnih delavskih svetih je bilo v teh letih prav tako približno 900 članov, od tega 700 različnih članov kolektiva. V upravnih odborih in sedanjih odborih DSP je bilo 121 članov kolektiva. V različnih komisijah DSP je bilo do sedaj skupno približno 600 članov, od tega 450 različnih članov kolektiva. Skozi komisije delavskih svetov enot je šlo do sedaj v celotnem obdobju ca. 300 članov kolektiva.
Pot, ki jo je moralo do sedaj prehoditi samoupravljanje, ni bi-
Dosežen celotni dohodek Dosežen dobiček Dosežena blagov. proizvod. Dosežena bruto akumulacija (dobiček + amortizacija)
Bruto akumulacija bo torej znašala 7,5 % od celotnega dohodka. Z osebnimi dohodki smo prišli do višine samoupravnega sporazuma, tako, da lahko dvigujemo le-te samo z boljšimi rezultati dela. Enajstmesečno poprečje neto osebnih dohodkov znaša letos 224.000 starih din, meseca novembra znašajo 235.00 starih din. Lansko leto je poprečje znašalo 190.000 starih din, letošnji indeks je torej 118.
Navedeni osebni dohodki so seveda brez regresov, toplega ob roka in prevozov.
Letošnje poslovno leto so spremljale različne težave, ki so motile normalno reprodukcijo. Doživljali smo večje podražitve osnovnih surovin (ruda, koks, ferolegure) polfabrikatov — to je predvsem gredic, dalje elektro-energije, goriv, prevozov itd. To je močno vplivalo na znižanje našega dobička, kajti mi smo šele sredi leta uspeli doseči delno povišanje cen jekla za 15,22 %, pri litini pa smo v medsebojnem prometu med železarnami povišali ceno za isti odstotek.
Za pokrivanje potreb tekoče proizvodnje smo morali uvažati gredice, (ki so nam vezale velika finančna sredstva in katerih dobava je bila neredna. Zaradi hitrega večanja proizvodnje in realizacije smo prišli v položaj velikega pomanjkanja obratnih sredstev. Prisiljeni smo bili jemati kratkoročne kredite ob visoki obrestni meri 11 %, kar nam močno manjša dobiček. Nadalje nas že močno bremeni odplačilo anuitet. V jesenskem času nas
Podpisniki sporazuma: za TOZD I: dipl. inž. Urbančič in Haler Ferdo; za TOZD II: dipl. inž. Gorišek in Judež Ivan; za OSS: Čretnik Martin in Zagoričnik Ignac ter dipl. inž. Čermak in gl. direktor
Tugomer Voga
la lahka. To je bila pot uvajanja, prvih izkušenj, uveljavljanja, nenehne težnje po napredku, višji kakovosti medsebojnih odnosov in večanju materialne podlage.
Prav je, da se pred današnjim podpisom samoupravnega sporazuma seznanimo z letošnjim poslovanjem podjetja in to v najbolj grobih obrisih. Prav tako, da se spomnimo letošnjih uspehov in težav. Naj navedem nekaj podatkov za enajst mesecev, vključno s prognozo za meseč december, oziroma za celo poslovno leto 1973.
1972__________1973 indeks
40,600 milijard 50,600 miljard 122
1,522 milijard 0,620 milijard 41 124.300 ton	137.700 ton 111
4,534 milijard 4,120 milijard 91
je zadela močna redukcija električne energije in s tem v zvezi večji izpad proizvodnje in dohodka. Vse leto smo se borili s pomanjkanjem delovne sile. V 117. panogi so bile proizvodne zmogljivosti zadnje četrtletje slabo zasedene z naročili.
V letošnjem letu tudi niso izostali pomembni uspehi. Tako smo uspeli dovršiti in dati v pogon novo elektro-jeklarno, aktivirali smo mehansko obdelavo, novo pripravo peska v livarni I in en del energetike. Še vedno beležimo visoko rast blagovne proizvodnje, nadalje močno rast vrednosti izvoza. Za dokončanje investicij jeklarne in za kritje obratnih sredstev smo uspeli dobiti večji kredit oziroma sovlaganje preko interne banke ZPSŽ.
En del kratkoročnih kreditov smo s konverzije spremenili v dolgoročne, to je v za nas kvalitetnejša sredstva. Vse leto smo zadržali likvidnost finančnega poslovanja. Dosegli smo določen tehnološki premik in napredek v 114. in 117. proizvodni panogi. Prav tako so bili doseženi vidni premiki s sprejeto poslovno politiko delavskega sveta podjetja, da pristopimo k določeni finalizaciji v 117. in 114. proizvodni panogi.
Razvoj samoupravnih družbe-no-ekonomskih odnosov je prav gotovo organsko povezan z materialnimi gibanji v družbi. Zato se bomo morali vsekakor bolj usmeriti k hitremu in stabilnemu razvoju ter rasti materialne o-' snove. Humanizacijo družbenoekonomskih odnosov na temelju sistema samoupravljanja predstavlja tak sistem, v katerem bodo delovni ljudje v združenem delu postali odločujoč dejavnik urejanja vsega procesa družbene reprodukcije. To pa za nas konkretno pomeni, da se bomo morali v železarni z vsemi silami zavzeti za povečanje akumulativne Sposobnosti, pri čemer ima lahko zelo pomemben delež boljše izkoriščanje notranjih rezerv, aktiviranje vseh neizkoriščenih rezerv v proizvodnih zmogljivostih, predvsem visoko produktivnih, znižanje proizvodnih stroškov, boljša organizacija dela, višja kakovost in izplen, večja vlaganja v tehnični in tehnološki razvoj ter podobno.
Ključ napredka in ekonomske moči podjetja je v rasti produktivnosti dela na osnovi sodobne tehnologije, dopolnjene z vsemi sodobnimi organizacijskimi obli-(Nadaljevanje na 5. strani)
OB PODPISU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
(Nadaljevanje s 4. strani) kami in ob uvajanju novih medsebojnih odnosov v združenem delu.
Podpis samoupravnega sporazuma predstavlja danes zaključek množične akcije uveljavljanja ustavnih dopolnil v naši delovni organizaciji združenega dela. Sporazum ne bo dosegel svojega učinka, če ne bo njegov namen sprejet kot začetek trajnega, nezaključenega procesa iskanja in uveljavljanja novih proizvodnih, ekonomskih in poslovnih možnosti ter samoupravnih odnosov, ki z vse bolj neposrednim združevanjem dela in sredstev pomenijo novo etapo v podružbljanju sredstev za proizvodnjo in s tem uveljavljanja delovnih ljudi. Proizvodnja, ekonomska in družbena moč združenih TOZD in OSS to omogoča.
S samoupravnim sporazumom vnašajo delavci vseh TOZD in OSS osnove za razvijanje naprednejših oblik medsebojnih odnosov in samoupravnega sistema, združujejo tehnologijo in sred-
stva. TOZD se združujejo v organizacijo združenega dela na novih osnovah. Novo leto bo moralo pomeniti le nadaljevanje trajnih, načrtnih prizadevanj za to, da bi sleherna TOZD zares zaživela kot temeljna organizacija združenega dela, da bo povsod ne samo po črki ampak predvsem po duhu prisotna neodtujljiva pravica do samoupravljanja in pravic, ki izvirajo iz dela oziroma združenega dela. To je stvar vseh, ki jim je socialistični samoupravni sistem postal njihova last.
Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem dosedanjim članom organov upravljanja za njihovo 4-letno delo. Prav tako članom obeh komisij za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Dolžni smo zahvalo družbenopolitičnim organizacijam, ki so mnogo prispevale k vsebinski obogatitvi v samoupravnem sporazumu potrjenih odnosov. Dolžni smo zahvalo vsem sodelavcem, ki so pomagali oblikovati samoupravni sporazum, ki bo danes podpisan.
Na zasedanju delavskega sveta tovarne
Dovolite mi, da v imenu družbenopolitičnih organizacij Železarne Štore pričnem to svečano zasedanje neposredno pred samim aktom podpisa, ko v Železarni Štore pristopamo k pod-
PREDSEDNIK OSN. ORG.
SINDIKATA
FRIDO GRADIŠNIK
pišu samoupravnega sporazuma o združitvi v organizacijo združenega dela Železarne Štore.
Družbenopolitične organizacije so po objavi ustavnih dopolnil
skupno z organi upravljanja in vodstvenimi organi v podjetju pristopile k uresničevanju le teh, kar se je dogajalo že v letu 1972. Pri tem delu, razmišljanju in pri-
pravah na ustanovitev TOZD v naših OZD smo se že v začetku srečevali z določenimi nejasnimi vprašanji, kot na primer koliko TOZD naj ima naša OZD kot tudi z drugimi problemskimi vprašanji. Delavski svet podjetja je ustanovil zato svojo strokovno politično komisijo z namenom, da po indici j ah (navodilih) ustavnih dopolnil in sledečim zakonom pripravi vse potrebne pogoje in razmere, da tudi v naši OZD resnično strokovno ter pod najboljšimi pogoji uveljavimo ne samo črko zakona, temveč resnično osnovo za poglobljeno samoupravo, vpliv delavcev v TOZD na vse sfere dogajanja, od proizvodnje, delitve dohodka ter razpolaganja s sadovi svojega dela do takšne stopnje, kjer prihaja odgovornost za gospodarjenje ter neposredno odločanje o rezultatih dela in ustvarjenega dohodka na neposredne proizvajalce.
Dovolite mi, da v kratkih obrisih podam tudi nekaj vodilnih misli, ob tem svečanem trenutku. Že Marx je predvideval v zgodovinskem razvoju socialistične družbe in družbenih odnosov lastnino nad proizvajalnimi sredstvi, Lenin pa je postavil načelo v geslu »tovarne delavcem«. Tudi naša NOB in ljudska revolucija je imela, ob imperativu izgon Okupatorja in osvoboditev dežele od okupatorja in domačih izdajalcev, že osnovo spremembe družbenega sistema ter osvoboditev delovnega ljudstva od izkoriščevalskih elementov ter pravičnejšo delitev družbenega pro-
izvoda. Že tu so bile podane prve osnove našemu kasnejšemu razvoju. Po osvoboditvi so bili ustvarjeni vsi pogoji, da naša neodvisna država nastopi pot svojega razvoja ter ustvarjenja pravičnejših družbenih razmerij za delovnega človeka, ki je v letih po osvoboditvi obnavljal svojo porušeno domovino vse do leta 1950, ko je naša KPJ pod vodstvom tov. Tita sprejela zgodovinski sklep o uvedbi delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah. Od prvih delavskih svetov po letu 1950 v naših proizvodnih podjetjih do razširjene oblike samoupravljanja na vseh nivojih in sferah je bila še dolga pot ter tudi naporna, vendar je doživljala samoupravna oblika nenehne uspehe, različne oblike vse do sedanje, kjer resnično u-vajamo vsebinsko novo obliko s katero želimo še bolj približati slehernemu zaposlenemu članu našega kolektiva neposredno odločanje, obenem pa povečano odgovornost za gospodarjenje po načelu dobrega gospodarjenja. Naša samoupravna socialistična družba pa ni bila in še danes ni brez protislovij, ki se izražajo v različnih oblikah. Od zunanjih vplivov, katerim je naša Jugoslavija izpostavljena v raznih oblikah pritiskov ter vplivov, do notranjih težav, ki so neogibno prisotne pri tako dinamičnem razvoju, kot ga dosega naša družba; pa vendar lahko danes s ponosom trdimo in ugotavljamo, da toka razvoja naše družbe in družbenih odnosov ni moglo ničesar ustaviti, nasprotno, čim-večje in številnejše so bile težave tem odločnejše so naši delovni ljudje pod vodstvom ZK in tovariša Tita ustvarjali boljše življenjske pogoje, izvajali razširjeno reprodukcijo ter utrjevali oblike samoupravljanja.
Zavedajoč se dejstva, da vsaka nova samoupravna ohlika prinaša s seboj tudi nove naloge in težave, smo tudi sedaj prepričani, da v tako kratkem času nismo uspeli še bolj popolno izoblikovati naš koncept nove organiziranosti, saj le ta prinaša s seboj korenite spremembe pogojev na ekonomske organizacijske, finančne ter družbene odnose. Prepričani smo, danes celo bolj kot ob objavi ustavnih dopolnil, da ta razvoj ni enkraten in trenuten, temveč dolgotrajen, kot je vsaka stopnja nivoja. Vendar smo danes tudi trdno odločeni, da bomo našo obliko samoupravne organiziranosti izpopolnjevali ter dograjevali, vse to pa z namenom, da dosežemo ob danih pogojih takšno organiziranost, ki bo našim članom delovnega kolektiva najbolj ustrezala ter dala tudi najboljše rezultate. Že danes se pojavljajo nove težnje in potreba po ustanovitvi več TOZD v naši OZD kar je pozitivno. Takoj, ko bodo podani pogoji, bomo pristopili k formiranju novih TOZD ter s tem še bolj izpopolnili našo organiziranost. V danih pogojih smo se člani kolektiva Železarne Štore odločili za dve TOZD in OSS.
V času priprav uvedbe ustavnih dopolnil je v naši organizaciji zdruežnega dela sodelovalo veliko število članov kolektiva. Naloge smo se lotili načrtno, resno in prizadevno. Ustanovljene so bile strokovne komisije za pri-
pravo pogojev TOZD tako ekonomska, tehnična, organizacijska in finančna. V aprilu 1973 je bilo po sklepu članov kolektiva na zborih odločeno število TOZD in OSS, temu pa je sledila tudi predzaznamba pri okrožnem gospodarskem sodišču v Celju. V ta čas so vpadale tudi aktivne priprave na pripravi osnutka samoupravnega sporazuma. Poudarim naj še dejstvo, da so te priprave zahtevale resnično veliko dela ter prizadevanja nekaterih posameznikov, mnogo razgovorov in izmenjav stališč, preden smo prišli tudi v naši OZD do takšnega samoupravnega sporazuma, kakršen je danes pred nami. Na delovnih zborih in delovnih skupinah je bil osnutek sporazuma dobro obdelan, saj smo dobili precej novih pripomb in predlogov. Končno smo dočakali čas, ko smo člani našega kolektiva na delovnih zborih tudi soglasno sprejeli predloženi ter izpopolnjeni osnutek samoupravnega sporazuma. Vse priprave so bile uspešne, to pa še ne pomeni, da so s tem trenutkom odpadle vse težave. Obratno! Dosledno uresničevanje sprejetega samoupravnega sporazuma kot temeljnega akta v naši OZD in sleherni TOZD in OSS nas obvezuje, da v čim krajšem času u-resničimo vsa sprejeta stališča, se po teh načelih tudi dosledno ravnamo ter v čim krajšem času prebrodimo s skupnimi napori začetne težave. Pri tem bodo družbenopolitične organizacije še naprej vlagale napore ob mobilizaciji vseh članov kolektiva, da bodo načela ustavnih dopolnil, naše nove ustave ter danes veri-ficiranèga in podpisanega samoupravnega sporazuma res tildi vsebinsko zaživela v vsakodnevni praksi. Poglobljeno samoupravljanje pa bo naše prvo vodilo.
Ob koncu naj se javno zahvalim vsem tistim tovarišem in tovarišicam, ki so v preteklem obdobju tako aktivno sodelovali pri pripravah tega temeljnega samoupravnega akta, obenem pa jih pozivam, da tudi v prihodnje pomagajo pri snovanju ostalih osnutkov, ki bodo še sledili.
Z željo, da bodo določila našega samoupravnega sporazuma v čim krajšem času dosledno izvedena, želim tudi to, da čim prej ustvarimo pogoje za nove TOZD, ki bodo vsekakor po u-stvarjenih pogojih tudi oblikovane.
Metalurški
MOZAIK
Jugoslavija. Friedr. Krupp se pogaja v avtonomni pokrajini Kosovo za izgradnjo topilnice nikla. Projekt je ocenjen na 100 milijonov dolarjev.
Indija. Po vladnem načrtu bi se morala proizvodnja jekla v naslednjih 5 letih povečati od sedanjih 7 na 11 milijonov ton, leta 1895 pa naj bi znašala 38 milijonov ton.
SSSR. Metalurški kombinat v Kursku z letno zmogljivostjo 10 do 12 milijonov ton jekla bodo gradili v sodelovanju z državami, članicami SEV in Jugoslavije.
Proizvodnja Slovenskih železarn v decembru in v letu 1973
Leto je za nami in z različnimi občutki presojamo rezultate ob koncu zadnjega meseca ter jih primerjamo z našimi načrti in željami. Nemočni prištevamo z redukcijami električne energije izgubljeno proizvodnjo k realiziranim količinam in si pravimo: »Če ne bi, bi bilo lahko drugače!« Ne bi proizvedli manj surovega železa kot leta 1972 in bi zaostali za letnim planom za 1700 ton ali 1 %, zaostali pa smo za 7 % ali 13.639 ton.
Zaradi redukcij smo lani izgubili okoli 38.000 ton jekla in bi
SUROVO ŽELEZO (v tonah)
letni načrt proizvodnje lahko izpolnili, ker smo zaostali za načrtom za 34.513 ton ali 6%.
Imeli bi boljšo blagovno proizvodnjo, še boljšo realizacijo in trg bi imel več jeklenih proizvodov. Vse, če ne bi bilo redukcij, ob katerih smo docela brezmočni in lahko samo upamo, da bo v letu 1974 boljše.
Zaradi občutnih reducij električne energije v prvih 12 dneh, smo imeli na splošno v decembru slabe proizvodne rezultate in v letu 1973 so bili samo meseca septembra še slabši.
Železarna	Mesečni	Mesečna	%	Kumulat.	Kumulat.	%
	načrt	izvršitev		načrt	izvršitev	
Jesenice	13.400	12.309	92	158.000	149.538	95
Štore	4.000	2.264	57	45.100	39.923	89
Skupno	17.400	14.573	84	203.100	189.461	93
PROBLEMATIKA PO ŽELEZARNAH JE BILA V DECEMBRU NASLEDNJA:
ŽELEZARNA JESENICE
Proizvodnja je potekala v znamenju pomanjkanja električne energije. Najbolj prizadeti so bili obrati, ki delajo neprekinjeno in so veliki potrošniki električne energije, in to: elektro jeklarna, valjarna bluming-štekel, valjarna debele pločevine in valjarna žice. Obrati, ki imajo sicer proste sobote in nedelje, so vsaj nekaj izgubljene proizvodnje lahko nadoknadili.
Topilnice niso dosegle programirane proizvodnje. Visoka peč št. 2 je imela proti koncu meseca zahladitev in je zaostala za načrtovano proizvodnjo. Kljub temu pa so ravno na tej peči dosegli v letu 1973 doslej najvišjo letno proizvodnjo od kar je pričela z delom. V SM jeklarni, -ki je izpolnila 96,8 P/0 načrtovane
proizvodnje, so zaradi podaljšane rekonstrukcije na peči 06 o-bratovali dalj časa z manjšo pečjo in imeli zaradi tega tudi manj proizvodnje. Na elektro pečeh so zaradi redukcij, kot že prej o-menjeno, izgubili okoli 4.000 ton surovega jekla.
Redukcija elektro energije -je razen starih profilnih valjarn, prizadela vse vroče valjarne. Blu-ming in žična valjarna sta v preteklem letu dosegla doslej naj-večjo letno proizvodnjo.
Zaradi redukcij sta bila neposredno prizadeta tudi hladna valjarna in žičarna, vendar so z o-bratovanjem preko sobot in nedelj izgubljeno nadoknadili.
Tudi obrati hladne predelave so dosegli doslej naj višjo letno proizvodnjo.
Na elektroplavžu v Štorah so izgubili zaradi redukcij nad 2.000 ton proizvodnje in bi ob normalnih proizvodnih pogojih z lahkoto izpolnili mesečni načrt.
Pri proizvodnji jekla so v jeseniški železarni v decembru izgubili na račun redukcij okoli 4.000 ton elektrojekla, v ravenski 4.028 ton in v štorski jeklarni 860 ton.
SUROVO JEKLO (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	■ %
Jesenice	43.200	35.819	83	491.000	469.932	96
Ravne	16.250	14.400	89	195.000	189.062	97
Štore	5.800	4.667	80	44.000	36.493	■83
Skupno	65.250	54.886	84	730.000	695.487	95
Niti naša želja, da bi prvič presegli mejo 700.000 ton se ni izpolnila. Decembra so v vseh treh jeklarnah ostali pod 90 % izvršitve in če prištejemo z redukcijami izgubljeno proizvodnjo, ki
znaša 8.890 ton bi sicer skupno mesečni načrt ne realizirali, vendar bi bilo stanje bistveno drugače in tudi našo »magično« mejo« bi presegli.
ŽELEZARNA RAVNE
Zaradi redukcij elektro energije so imeli velike izgube proizvodnje predvsem v prvi polovici meseca. Ker nimajo možnosti proizvodnje jekla v SM pečeh, so ob redukcijah še posebno prizadeti. Posledice se kažejo v skupni in hlagovni proizvodnji, nižji realizaciji in izvozu. Zaradi pomanjkanja vložka je slaba oskrba predelovalnih obratov, narašča količina neizvršenih naročil in vse to prinaša znižanje dohodka.
V letu 1973 so imeli na elektro pečeh 3.072 obratovalnih ur zastojev, kar da pri doseženi produktivnosti t/h v prejšnjem letu
16.000 ton izgubljene proizvodnje jekla.
V	topilnici so imeli poleg redukcij še težave z nabavo fero-legur, zaradi česar so mòrali večkrat spreminjati kvalitetni program.
V	valjarnah, poleg izpadle proizvodnje, niso mogli pripraviti materiala za odpremo, zaradi pomanjkanja delovne sile.
V	kovačnici so dali zaradi redukcij v popravilo 1.200-tonsko stiskalnico.
Kot že rečeno, je bil za vse o-brate osrednji problem pomanjkanje vložka zaradi izpadle proizvodnje jekla.
OBJAVA
prostega delovnega mesta
BLAGOVNA PROIZVODNJA (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	: %
Jesenice	34.451	31.109	91	388.070	376.931	97
Ravne	11.242	8.791	78	134.900	128.724	95
Štore	13.363	10.094	76	146.140	138.674	94
Skupno	59.056	49.994	85	669.110	643.329	%
Pri blagovni proizvodnji Železarne Jesenice je upoštevana tudi tuja predelava. Zmanjšana količina vložka zaradi izgubljene proizvodnje jekla in redukcije, ki so prizadele tudi obrate tople in hladne predelave v vseh treh železarnah, imajo za posledico tudi zaostajanje blagovne proizvodnje.
V letu 1973 so odpremili naslednje količine izdelkov:
—	v Železarni Jesenice 364.726 ton ali 97 % proizvodnje;
—	v Železarni Ravne 128.425 ton ali praktično 100 % proizvodnje;
—	v Železarni Štore 132.176 ton ali 96 % proizvodnje.
Letni načrt izvoza so presegli v vseh treh železarnah. Skupna izvršitev znaša po količini 128 % plana in smo izvozili 123.326 ton naših proizvodov v vrednosti nad 26 milijonov dolarjev ali 34 % več, kot smo predvidevali.
Tudi v eksterni realizaciji ima-
mo ugodne rezultate, saj znaša izvršitev 105 % načrta. Železarna Jesenice je presegla načrt realizacije za 9 %, Železarna Ravne za 7 %, medtem ko v železarni Štore zaostajajo za 10 % za predvidevanji. Pri tem je pa treba naglasiti, da znaša kljub zaostanku za načrtom letošnja štorska realizacija 25 % več, kot je znašala leta 1972 in predstavlja največje povečanje od vseh treh.
Poprečna prodajna cena je skupno za Slovenske železarne za okoli 11 % nad načrtovano.
Poprečno je bilo zaposlenih 12.130, kar je za 3 % več kot je bilo leta 1972. Eksterna realizacija na zaposlenega je bila za 20 % večja kot leto poprej in proizvodnost na zaposlenega na mesec se je dvignila od 4,3 na 4,4 tone, kar ni sicer velik, a je le zaznaven napredek.
Sedaj, ko smo pregledali vse rezultate ob koncu leta, moramo le ugotoviti, da ni vse tako črno, kot sprva izgleda.
Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev Železarne Štore, objavljamo prosto delovno mesto:
HIŠNIK — ČISTILKA REKREACIJSKEGA CENTRA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat-ka imeti uspešno končano osnovno šolo.
Na razpolago je družinsko stanovanje v rekreacijskem centru. Pismene prijave na objavljeno delovno mesto sprejema kadrovski sektor do zasedbe delovnega mesta. * 1
OBJAVA
prostih delovnih mest
Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev Železarne Štore, objavljamo prosti delovni mesti:
1.	delovno mesto »samostojni tehnolog za tehniko mazanja v pripravi vzdrževanja;
2.	delovno mesto »asistent za vzdrževanje« v Štorah I.
Kandidati za delovni mesti morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
ad 1) Zaželeno je, da imajo dokončano višješolsko izobrazbo strojne smeri ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Ad 2) Zaželeno je, da imajo dokončano srednješolsko izobrazbo strojne smeri ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do zasedbe delovnih mest.
O dokončni namestitvi bo odločala komisija za medsebojna razmerja.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na 24. zasedanju delavskega sveta podjetja, dne 26. 12. 1973 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Po pregledu sklepov, sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njihovih izvršitvah, je potrdil zapisnik prejšnje seje.
Pri tem je priporočil naslednjemu delavskemu svetu, da obravnava kadrovsko poročilo z analizo o delovni sili kakor tudi poročilo o rekreacijski dejavnosti in zdravstveni preventivi.
2.	Obravnaval in potrdil je poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami in njihovo vzdrževanje.
3.	Strinjal se je s spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije s tem, da od 1. novembra 1973 veljajo naslednja povračila za uporabo zasebnih motornih vozil za službene namene:
a)	za osebne avtomobile do 1000 ccm za vsak kilometer 1,10 din;
b)	za osebne avtomobile nad 1000 ccm za vsak kilometer 1,30 din.
Spremembo je vnesti v pravilnik o nadomestilu stroškov za službena potovanja in o uporabi osebnih avtomobilov.
4.	Poslovnik.o ugotavljanju odbitkov se dopolni z naslednjim:
a)	Tabela za določanje potrebne prakse za posamezna 'delovna mesta se spremeni tako, da bo znašala zahtevana praksa največ 5 let s tem, da okvirno tabelo za določanje potrebne prakse in zahtevano prakso za posamezna delovna mesta potrdi kadrovsko-so-cialni odbor.
b)	Definicija izobrazbene stopnje E se spremeni od sedanje »delavska šola ali poklicna šola in šola za VK, ki je trajala najmanj eno leto« na »delavska šola ali poklicna šola in izpit za VK« s tem, da se dopolnitev poslovnika uveljavi s 1. januarjem 1974.
5.	a) DS je obravnaval predlog družbenega dogovora z občino Šentjur o .sofinanciranju komunalnih in šolskih objektov v občini po predloženem programu. Predlog se časovno navezuje na obdobje od 1973 do 1975. Načelno je DS soglasen, da bo podjetje pristopilo k družbenemu dogovoru s predlaganim participatskim deležem 150.000 N-din letno. Glede na lastne finančne težave podjetja v letu 1973 pa DS sklene, da bo sklenitev družbenega dogovora mogoča v letu 1974 pod pogojem, da bodo za to na razpolago finančna sredstva po zaključnem računu za
leto 1973. Ce sredstev ne bo, se sklenitev dogovora preloži na kasneje.
b) Prav tako je obravnaval prošnjo krajevne skupnosti Štore za finančno pomoč pri asfaltiranju Štore—Svetina na odseku Šentjanž, v višini 80.000 N-din. Tudi tu je sklenil, da se predlagani znesek finančne pomoči odobri pod pogojem, da bodo na razpolago finančna sredstva po zaključnem računu za leto 1973, sicer se prenese na kasneje. Poiskati je možnost, da bo navedeni znesek služil kot participacija pri družbenem dogovoru z občino Celje za celotno asfaltiranje ceste Štore—Svetina.
6.	Odobril je brezplačen prenos vrednosti trafo postaje na Lipi v znesku 98.764,65 din na Elektro Celje ter odobril predlagane člane komisije za predajo — dipl. inž. Ivan Ravnikar, dipl. inž. Franc Nosan ter Ignac Zagoričnik — za podpis zapisnika o predaji. Elektro Celje pa je dolžno vzdrževati, popravljati in obnavljati ta objekt v breme svojih sredstev.
7.	Sklenil je, da se s 1. januarjem 1974 višina posojila štipendistom železarne poveča od sedanjih 500 na 1000 din na leto, ki ga štipendist lahko najame samo ob pogojih, ki jih zajema pravilnik o izobraževanju.
Gornji sklep je veljaven Od 1. januarja 1974 samo v primeru, če bo predlog finančnih sredstev za izobraževanje v letu 1974 potrjen v celoti v družbenem planu za leto 1974.
8.	V svet osnovne šole Štore je imenoval člane: Alojza Zibreta iz obdelovalnice valjev m inž. Stanka Gajserja iz priprave vzdrževanja.
9.	Soglasno je odobril nabavo Quantometra (spektrometer model 31.000, teleprinter, klimatizer, elektronski stabilizator, stroj za rezanje vzorcev, stroj za obdelavo elektrod, stroj za poliranje vzorcev in magnezijeva peč) za celotno vrednost 311.722 SFrs na triletni kredit z 8 % obrestmi letno, z rakom dobave v mesecu aprilu
1974.
10.	Vzel je na znanje poročilo komisije za izvedbo ustavnih dopolnil in nato verificiral sprejetje samoupravnega sporazuma.
V nadaljevanju zasedanja je sledil svečani podpis samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD 117. panoge, TOZD 114. panoge in OSS v enotno organizacijo združenega dela Železarne Štore.
PRIZIVANJA FUNKCIONARJEM SAMOUPRAVLJANJA
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v tej mandatni dobi, dne 26. decembra 1973 so bila na pobudo sindikalne organizacije podeljena priznanja funkcionarjem samoupravnih organov za njihovo delo in trud, ki so ga ti sodelavci vložili v pretekli mandatni dobi. Priznanja v obliki knjig so prejeli: predsednik delavskega sveta tovarne, dipl. inž. Feliks Cernak ter podpredsednik Franc Traf eia; predsednik ekonomsko poslovnega odbora, dipl. inž. Jože Kramer in podpredsednik Ivan Žmahar; predsednik kadrovsko socialnega odbora Marjan Ramšak in podpredsednik
Franc Ožek; predsednik odbora za splošne zadeve, splošne akte in informacije inž. Jože Leban in podpredsednik Peter Grdina; predsednik stanovanjske komisije delavskega sveta tovarne Ivan Kum-perger in njegov namestnik Vinko Leskošek; predsednik komisije za delovne odnose in kršitve delovnih dolžnosti Srečko Krajnc in njegov namestnik Anton Macko-šek; predsednik komisije za varstvo borcev NOV Anton Suhar in njegov namestnik Andrej Kram-peršek; predsednik arbitražne komisije mgr. Alojz Šturbelj; predsednik komisije za izume, tehnič-
ne izboljšave in koristne predloge., inž. Alojz Pišek.
Predsednik sveta enote 114. panoge Ferdo Haler, predsednik sveta enote 117. panoge Ivan Judež;
Franc Štarlekar in za skupne službe Frido Gradišnik.
Predsedniki obratnih komisij za varstvo pri delu: Vlado Renčelj iz elektroobrata; Ignac Korošec iz
predsednik sveta enote vzdrževalnih obratov Martin Senica; pred-.sednik sveta enote skupnih služb Ignac Zagoričnik; predsednik sveta gostinske enote Ivan Brinovec; predsednik sveta stanovanj sko-gradbene enote Ferdo Vodeb; predsedniki komisij za kršitev delovnih dolžnosti: za 114. panogo Jože Cizelj; za 117. panogo Daniel Mlakar; za vzdrževalne obrate
livarne I; Boris Mal ec iz jeklarne in Franc Kavčič iz valjarne II.
Priznanje je bilo podeljeno tudi stalni zapisnikarici tovarišici Vilmi JERMOL. Vsem, ki so priznanja prejeli, iskrene čestitke z željo, da tudi v prihodnje uspešno delujejo na področju uveljavitve in učvrstitve samoupravnih odnosov.
Prekoračil je petdeseto
Pravzaprav je za tako razgibane ljudi prezgodaj pisati o prehojeni poti in uspehih v življenju, ker so pred njimi še leta delovanja, ker so še sredi važnih dogodkov in številnih delovnih nalog. Pa vendarle ne bo odveč, če se našega tehničnega direktorja, dipl. ing. Milka Starca spomnimo kot vzglednega vodilnega človeka naše delovne skupnosti v času, ko je prekoračil petdeseto leto pestrega življenja, obenem pa zakorakal v triindvajseto leto izredno plodnega delovanja v naši železarni. Prvega novembra lani je namreč minilo dvaindvajset let, odkar se je zaposlil v naši tovarni kot asistent, po diplomi na oddelku za metalurgijo ljubljanske tehniške fakultete. Tako je pričel svoje delo v naši sredini in kmalu se je pričel Uveljavljati kot izredno prizadeven metalurški strokovnjak. Postal je asistent v jeklarni, po dveh letih pa je bil premeščen
v oddelek kapitalne izgradnje kot tehnolog za TH peči. Po dograditvi elektroplavža je prevzel obra-tovodstvo in ga uspešno opravljal preko 8 let. Leta 1962 je prevzel dolžnost glavnega inženirja proizvodnje. Leta 1970 je postal tehniški direktor v našem podjetju in na tem mestu ga najdemo še danes, vedno vsega v svojem elementu. Za njegov vložen trud v napredek podjetja mu je bilo iz-
raženo priznanje s tem, da je bil večkrat poklican kot izvedenec v inozemstvo, tako v Italijo, Brazilijo in Švico, pri stavljanju v pogon podobnih metal, agregatov, kot so ' naši. Med ostalim je bil tudi na večmesečni praksi v Sovjetski zvezi, večdnevni v Švedski in drugod. Tako je svoje že itak bogato strokovno znanje še bolj obogatil, obenem pa tudi veščino organizacije dela. Potem je Izkušnje, ki si jih je pridobil doma in v inozemstvu z vso vnemo koristil pri vsakdanjem delu in jih obenem prenašal ter jih še prenaša na svoje sodelavce, zlasti na mlajše kolege.
Razen v svoji stroki pa se je ing. Starc živahno udejstvoval tudi v družbenopolitičnem življenju v Štorah in v občini. Poznamo ga kot dolgoletnega predsednika Krajevne organizacije ZB NOV, kot predsednika Krajevne skupnosti Štore, kot agilnega člana organov upravljanja, šolskega odbora, sodelavca v gospodarskih forumih v občini in tako naprej. Vsestransko razgledan in delaven, borec za pravice delovnega človeka že od mladih nog. Saj je že med drugo svetovno vojno pričel delovati v Trstu, od začetka 1942 kot aktivist na terenu, od avgusta 1943 pa kot borec XVII. in XIX. brigade IX. korpusa NOV. Imel je ilegalno ime Žarko. Za svoje požrtvovalno delo med vojno irt po vojni je sprejel dvakrat Red zaslug za narod, poleg tega še medaljo za hrabrost, konec novembra 1971 pa Red dela z zlatim vencem.
Čeprav resen bolnik je še vedno sredi strokovnega udejstvovanja, razgiban in zagnan, kot je_ pač njemu lastno. Ob njegovem jubileju mu želimo, čeprav malo pozno, še mnogo zadovoljstva v družinskem krogu, v službi pa še mnogo delovnih uspehov, v njegovo in v zadovoljstvo njegovih sodelavcev in vseh, ki ga cenimo in spoštujemo kot dobrega tovariša in priznanega strokovnjaka.
Ustanovljena izobraževalna skupnost za metalurgijo Slovenije
Sprejeta ustavna dopolnila in zahteva po večjem neposrednem vplivu delovnih organizacij na oblikovanje kadrovske politike, so že v letu 1972 narekovale potrebo po drugačnem pristopu k reševanju izobraževalne problematike. Izobraževalne skupnosti za osnovno šolstvo so bile v SR Sloveniji organizirane teritorialno, za srednje, višje in visoko šolstvo pa v okviru republike. Naloge, katere so prevzele te skupnosti so bile predvsem na izenačevanju pogojev delovanja, predvsem v pogledu financiranja. Vsebinske naloge, racionalizacije delovanja, spremljanje vsebinskih zahtev delovnih organizacij kot naročnikov za bodoče kadre, kot tudi hitrejše reformne zahteve, ki jih postavlja družba
in ekonomika poslovanja, so bile uspešno reševale.
Pri republiški izobraževalni skupnosti Slovenije je bil leta 1972 imenovan poseben odbor, ki naj bi pospeševal reševanje teh problemov, ki so nedvomno zavirali hitrejše reformne procese v izobraževanju. Na predlog tega odbora je bila na seji poslovnega odbora ZP Slovenske železarne imenovana delovna grupa oziroma, iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS. V tem odboru so bili predstavniki vseh treh slovenskih železarn in vseh izobraževalnih centrov pri železarnah.
Naloga iniciativnega odbora, katerega je vodil Tomaž Ertl, direktor kadrovskega sektorja železarne Jesenice je bila, pripraviti vse potrebne pogoje za ustanovitev izobraževalne skupnosti za metalurgijo Slovenije, ki naj bi na bolj smotrn in ekonomsko opravičljiv način odpravljala pomanjkljivosti dotedanje organizacije povezanosti srednjega strokovnega šolstva v republiški izobraževalni skupnosti. Že takoj ob pričetku priprav, so bile postavljene naslednje smeri delovanja:
—	skupnost mora omogočiti hitrejšo reformo izobraževanja in usposabljanja mladine in zaposlenih kadrov, ker je le na ta način zagotovljena predvidena rast metalurgije, kot zelo. pomembne panoge v slovenskem gospodarstvu;
—	vpliv gospodarskih organizacij in ustanov, ki opravljajo izobraževalno dejavnost za njih, na program in razvoj usposabljanja kadrov, mora postati celovitejši tako glede na obseg nalog kot zahtevano vsebino in kvaliteto;
—	dosežena mora biti večja enotnost nastopanja, sodelovanja, racionaliziranja dejavnosti in združevanje strokovnih in organizacijskih naporov za dosego optimalnih rezultatov pri reševanju kadrovskih problemov v slovenskem železarstvu in regijah v okolišu vseh treh delovnih organizacij ;
—	s pravilno projektirano izobraževalno dejavnostjo mora biti zagotovljen ustrezen razvoj posameznih izobraževalnih ustanov, ki so namensko določene za opravljanje določenih izobraževalnih dejavnosti;
—	poleg teh vsebinskih nalog naj bi predvidena izobraževalna skupnost opravljala tudi naloge zbiranja in delitve finančnih sredstev za delovanje programiranih izobraževalnih dejavnosti.
Iniciativni odbor je iz teh osnovnih vsebinskih vidikov delovanja predvidene interesne skupnosti, pričel z organizacijskimi pripravami, predvsem glede u-sklajevanja temeljnih pogojev za sporazum med ustanovitelji izobraževalne skupnosti. Izdelan je bil osnutek samoupravnega sporazuma med ustanovitelji izobraževalne skupnosti, osnutek statuta skupnosti ter program nalog in razvoja. Usklajeni predlogi so bi-
odsotne in se niso dovolj hitro in
li posredovani delovnim skupnostim, predvidenim ustanoviteljicam skupnosti v razpravo in odločanje o ustanovitvi.
V poletju 1973 so vse zainteresirane delovne organizacije opravile razprave, dale dopolnilne predloge in predloge za spremembe. Dne 24. decembra 1973, so pooblaščeni predstavniki slovenskih železarn in izobraževalnih centrov v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS. S tem sporazumom se ustanavlja skupnost kot samoupravna organizacija z lastnostjo pravne osebe in pomembnimi pristojnostmi ter odgovornimi nalogami. Med najpomembnejšimi nalogami so predvsem:
—	skrb za organiziranje in razvoj izobraževanja kadrov za potrebe ustanoviteljev skupnosti in po sprejetih razvojnih dolgoročnih in kratkoročnih programih;
—	skrb na neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih centrov z zainteresiranimi delovnimi organizacijami v panogi;
—	skrb za zbiranje in delitev sredstev financiranja dejavnosti kot tudi razvoja im kvalitetnega izboljšavanja dejavnosti za skupne ali posamezne interesne potrebe članic sporazuma;
—	organiziranje študija in raziskav v cilju izboljšanja kvalitete izobraževalnih dejavnosti ter smotrnih materialno-funkcional-nih pristopov k izvajanju usposabljanja;
—	pomembno družbenopolitično sodelovanje skupnosti v okviru operativnih in razvojnih nalog z drugimi interesnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami, strokovnimi zavodi, idr.;
—	pomembne naloge v racionaliziranju izobraževalnih procesov z izmenjavo programov, skript, učil, učnih kadrov idr.
Kot pomembno določilo v samoupravnem sporazumu je, da ostaja skupnost navzven odprta in obstoji možnost sprejemanja novih članov kot širjenje v teritorialnem smislu, če bodo za to obstajale potrebe in možnosti. Le-to jo posebno pomembno v času, ko je združevanje organizacij združenega dela alternativa nadaljnjega razvoja. Sporazum tudi daje možnost širjenja osnovnih nalog, ko bodo ostali pogoji, ki trenutno še niso rešeni, dopuščali navedene procese (višje in visoko šolstvo, usposabljanje ob delu in podobno).
Istega dne je bila v Ljubljani ustanovna skupščina izobraževalne skupnosti, na kateri so delegati iz delovnih organizacij ustanoviteljic sprejeli sklep o podpisu samoupravnega sporazuma, začasni statut. skupnosti, poročilo iniciativnega odbora in osnove za delo in razvoj skupnosti. Izvolili so predsedstvo skupnosti in predsednika skupščine, določili začasni sedež skupnosti, kar omogoča pričetek delovanja skupnosti.
Začasni sedež izobraževalne skupnosti je na Jesenicah, za predsednika skupnosti pa je bil izvoljen Janez Tušar, dipl. psiholog, za namestnika pa Boris Bregant, dipl. strojni inž. V predsedstvo skupnosti, ki deluje kot izvršilni samoupravni organ skupščine, so bili izvoljeni delegati iz vsake delegacije članic — ustanoviteljev.
Ustanovno skupščino je pozdravil tudi generalni direktor ZPSŽ Gregor Klančnik in spregovoril o njenem pomenu. Predstavnik republiške izobraževalne skupnosti magister Verstovšek, je obljubil vso pomoč in pripravljenost predvsem v prehodnem obdobju, ko bo nujmo urejati odnose z republiško izobraževalno skupnostjo glede financiranja dejavnosti, osnov in meril, organizacije operativnega poslovanja kot tudi sodelovanje pri reševanju vsebinskih problemov razvoja in delovanja.
Izobraževalna skupnost za metalurgijo SRS je ustanovljena in pričenja z delom. Programi, s katerimi nastopa, so pomembni in bodo zahtevali mnogo dela, razumevanja, strpnosti pa tudi širšega delovanja. Pogoji ob pričetku dela so podobni kot pred leti, ko smo združevali tri slovenske železarne v enovito združeno podjetje. Ob mnogih prigovorih, kritikah in bojaznih, so danes na dlani vse, že dostikrat potrjene prednosti močnega združenega podjetja, dokazani ekonomski rezultati, večja proizvodna, ekonomska in investicijska moč. Enaki pomisleki ob pričetku dela izobraževal-
ZDA
Proizvajalci jekla v ZDA so prepričani, da bodo dobave v letu 1973 dosegle okoli 110 milijonov ton, kar je rekordna količina; takemu hitremu porastu povpraševanja so botrovali prav naj večji potrošniki, to je avtomobilska industrija in strojna industrija. Celotne dobave bodo odvisne od možnosti jeklarn da proizvedejo dovolj velike količine surovega železa v četrtem trimesečju letošnjega leta. Ce se bodo napovedi uresničile, bodo letošnje dobave jekla za 12 % večje kot leta 1969, ko so jeklarne dobavile rekordne količine jekla.
ZDA
Z uvozom jekla ne bo mogoče bistveno izboljšati položaj na tržišču jekla v ZDA. Take ocene temeljijo na predpostavkah, da bo v zadnjih treh mesecih letos prišlo do naglega padca uvoza, ki je bil v prvih osmih mesecih za 3 % pod ravnijo, realizirano v istem obdobju lani. Zmanjšanje uvoza pripisujejo predvsem velikemu povpraševanju po jeklu.
MADŽARSKA
Madžarska družba za komercialno uporabo izumov »Licencija« je prodala prvič neko licenco na Švedsko. Sodelavci v Budimpeštanski univerzi tehničnih znanosti so razvili proces kaljenja jekla, ki se odvija brez peči
ne skupnosti naj ne bi prevladali pred zrelo presojo prednosti, ki se ponuja ob trezni oceni položaja in nalog. Delegati iz delovnih organizacij v skupščini in predsedstvu, bodo pri odločanju in reševanju problemov pomembno vplivali na delo in rezultate.
Razvoju metalurgije je v Sloveniji dan izreden pomen in so ustrezno postavljene tudi naloge posameznim železarnam. Med temi je ena najzahtevnejših: dvig kvalitete dela proizvodnje proizvodov. Le tako bo mogoče opravičiti poslovnost in ekonomičnost proizvodnje v panogi, ki nima najugodnejših pogojev za delo. Visoke kvalitetne zahteve pa so nujno pogojene s stopnjevano strokovnostjo delavcev na vseh delovnih področjih, najboljšo organizacijo dela in kontrolo postopkov. To pa zahteva pomembno skrb za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev na vseh področjih, od priučenega delavca v proizvodnji, do samostojnega znanstvenega raziskovalca.
Izobraževalna skupnost za metalurgijo Slovenije mora opraviti zelo zahtevne naloge. Sredstva potrebna za uresničevanje teh nalog bodo zanesljivo zagotovljena le, če bodo tudi rezultati delovanja uspešni. Naša samoupravna družba se zaveda, da so investicije v znanje in usposobljenost delovnih ljudi rentabilne, posebno še, če so izobraževalni programi in procesi prilagojeni resničnim zahtevam dela in organizacije proizvodnje.
Maks Dimnik
za kaljenje. Nov postopek je o-mogočil znižanje stroškov za investicije ter proizvodnjo kvalitetnejšega in cenejšega jeklenega blagaT
ZR Nemčija. Friedr. Krupp Hüttenwerke ima v načrtu izgradnjo nove LD jeklarne z letno zmogljivostjo 3,000.000 t.
Francija. Na inštitutu IRSID so razvili postopek za mešanje jekla v kokilah na konti napravah v fazi strjevanja. Mešanje se vzbuja elektromagnetsko in ima za posledico enakomernejšo in boljšo kvaliteto gredic.
Priznanje za dolgoletno delo v samoupravljanju je prejela tudi tov. Vilma Jermol
MI IN OKOLJE
Zadnji članek, ki je bil napisan v časopisu »DELO« o čuvanju okolja v Štorah, me je vzpodbudil, da sem se odločil, da napišem tudi sam nekaj o tem. Problem varstva okolja pred človekom dobiva v zadnjih letih vse večje dimenzije in vse bolj stopa v ospredje.
Na splošno je bilo o tem že veliko povedanega in napisanega. V čilju boljšega varstva okolja so bila ustanovljena različna strokovna društva, odbori in komisije. Prirejajo se razna predavanja, raziskave, posvetovanja, simpoziji, predlagajo in sprejemajo se resolucije, odloki in predpisi. Mnogo je bilo že napisanega v poljudni in strokovni literaturi o tem, kako človek kvarno vpliva na okolico; članki opozarjajo na nesnago, uničenje in nemarni odnos do človekovega okolja.
Že na začetku je poudariti, da je čistost človekovega okolja odvisna samo od človeka. To pomeni, da je odvisno od tega, kako človek dela, se obnaša in živi v naravnem prostoru in kako se vanj vključuje. Navadno govorimo in se izgovarjamo samo na finančna sredstva, ki bi naj bila potrebna za ureditev okolja. Vse premalo pa se zavedamo, da bi bilo človekovo okolje lahko čistejše in bolje urejeno brez posebnih materialnih sredstev, če bi ljudje kazali dobro voljo do ureditve in čuvanja okolja, ga sami gojili in vzdrževali ter preprečevali škodo. Vsepovsod lahko namreč vidimo neposreden vpliv najmanjšega posameznika naše družbe. Zelo često se dogaja, da se odmetavajo razni odpadki in embalaža, kot so konzervne škatle, steklenice, plastika, kovinske folije itd. To so sami odpadki, ki jih narava sama ne more predelati oziroma jih predela po zelo dolgem času v druge substance. Uničujejo se drevesa, zelenice, parki. Vsepovsod nastajajo divja, neurejena smetišča. Hrup neurejenih prometnih sredstev in zastrupljanje ozračja narašča. Lahko bi naštevali še mnogo 'drobnih ali velikih vplivov na okolje, ki so neposredno povezana z vzgojo človeka o moderni ekologiji — nauku o vplivu na naravo, okolje ter o njegovem varstvu.
Posebno je važno, da bi starši, šole in vse druge vzgojno-pedago-ške ustanove stalno poudarjale in učile mlade ljudi o pomenu čistega okolja za življenje človeka in za obstoj vse narave. Tako bi vzgojili mlajšo generacijo in vse naslednje generacije boljše, kot je vzgojena sedanja generacija do varstva okolja. Mlademu človeku je potrebno namreč vcepiti že v njegove delovne navade skrb za nenehno očuvanje čistega in zdravega okolja.
S svojim delovanjem in življenjem vpliva človek, gledano širše, na tri osnovne prvine, in to so : zemlja, voda in zrak. Te tri prvine pa pogojujejo vse življenje na zemlji, to je rastlinstvo in živalstvo vključno s človekom. Rastlinstvo ne daje samo osnovne hrane in drugih nujnih potrebščin človeku in živalstvu, ampak odeva zemljo in jo varuje pred škodljivimi zunanjimi vplivi, obnavlja zrak in uravnava odtekanje vode po površini in pod zemljo. V nedotaknjeni naravi se medsebojni vplivi zemlje, vode, zraka, rastlinstva in živalstva prepletajo z neštetimi učinki, ki ustvarjajo medsebojna naravna ravnotežja
in tako najugodneje vplivajo na stalni razvoj najraznovrstnejših oblik skupnega življenja rastlinstva in živalstva tako na kopnem kot v vodah morij, jezer, rek in potokov.
Skladno uravnovešen razvoj vsega življenja pa poteka v naravi v nenehnem tihem, a zagrizenem in neizprosnem boju za obstanek tako vsakega posameznega živega bitja posebej, kakor tudi celih vrst v živalskem in rastlinskem svetu.
V spremenjenem okolju neprilagodljive vrste izginjajo.
Človek se je kot razumno bitje povzpel tako visoko, da v veliki meri obvlada naravne sile in izkorišča naravna bogastva. Kljub temu položaju pa je tudi sam podvržen in mora biti podložen naravnim zakonom. S svojim delovanjem človek hote ali včasih nehote pogosto tudi globoko in nesmotrno posega v občutljivo ravnotežje naravnih sil podnebja, zemlje, vode, rastlinstva in živalstva ter ga kvari v taki meri, da ima to že nevarne posledice za sam obstoj človeka.
Sodoben potrošniški ih zmeraj bolj lagoden način življenja ter pehanje za materialnimi dobrinami vse bolj odmika človeka od narave. To in hitri tempo življenja človeku vse bolj topi čut za naravna dogajanja in pozablja na temeljne naravne potrebe in zakonitosti življenja. Zato sodobna družba vse premalo pozna, ceni in upošteva natančno usklajeno igro v nadvse občutljivem ravnovesju naravnih sil in zakonitosti temeljnih prvin naravnega okolja, od katerih je odvisno vse naše življenje in delo.
Pojav onesnaževanja človekovega okolja se je po drugi svetovni vojni močno razširil po vsem svetu. V zaostalem svetu zaradi gospodarske nerazvitosti in nezadržne rasti prebivalstva, v razvitih deželah pa zaradi neslu-tenega razvoja tehnologije ter razširjevanja in zgoščevanja mestnih območij. Človeštvo se je počasi začelo zavedati, da sam razvoj znanosti, tehnike in tehnologije še ne pomeni popolne poti k boljšemu in harmoničnemu življenju, ampak da ga mora spremljati tudi skrb o prirodi in človeku, o medčloveških in družbenih odnosih.
Stalno sta prisotni dve nasprotujoči si težnji, ki pa v svojem bistvu težita k istemu smotru, to je k napredku in človeški sreči. Ti dve nasprotujoči težnji sta na eni strani težnja po spoznavanju, obvladovanju in podrejanju narave od osnovnih celic naprej, na drugi strani pa težnja po očuvanju prvotnih naravnih vrednosti. Učinkovito razreševanje tega nasprotja razrešujejo prizadevanja za zavarovanje prirode pred uničenjem njenih vrednosti. Spoznanja o očuvanju okolja imajo osnovo v napredni teoriji o materiji in življenju, o razvoju družbe in sveta ter o njihovem medsebojnem vplivanju.
Prizadevanje našega podjetja je prav tako usmerjeno k očuvanju čistega okolja. Deloma smo dose-daj v tem že uspeli, deloma pa še ne. Tako je na primer odpadna tehnološka voda iz področja Store II pred izpuščanjem v Voglajno popolnoma prečiščena. V teku je tudi izbira oziroma nabava ustrezne odpraševalne naprave za
elektrojeklarno. Pred realizacijo je program čiščenja odpadnih voda v Store I, nadalje odstranjevanje saj iz dimnih plinov kupolk, odpraševanje pri izpraznjevanju cemetnih form in regeneraciji cementnega peska v livarni itd. Važno je tudi to, da se pri nas uvajajo takšni energetski mediji, ki delujejo preventivno na čistost okolja (na primer zamenjava premoga s plinom in podobno).
V okviru slovenskih železarn je bila s sodelovanjem Metalurškega inštituta Ljubljana in ob učinkovitem sodelovanju naših strokovnjakov iz železarne narejena obsežna študija o ugotavljanju
škodljivih emisij v atmosfero v metalurški industriji Slovenije. V nadaljevanju daje študija tudi predloge ukrepov za zmanjšanje emisij v podjetjih črne metalurgije. Sama študija je sestavljena kvalitetno, morala pa bo najti tudi pot k realizaciji.
V svojem sestavku sem hotel prikazati nekaj misli o stanju človekovega okolja in poudariti predvsem to, da je to okolje takšno, kakršen je človek, ki v njem živi. Človek pa je vse. Zato mora človek spremeniti odnos do okolja in ga urejevati tako, da bo zanj in naravo koristno.
F. Cernak
OBJAVA
prostega delovnega mesta
•Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev Železarne Štore, objavljamo prosto delovno mesto:
VARNOSTNI INŽENIR
Kandidati za delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo višješolsko izobrazbo varnostne, metalurške, strojne ali elektro smeri;
—	da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti ter
—	pet let delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo moral v 6 mesecih opraviti še strokovni izpit iz varstva pri delu.
Pismene prijave za delovno mesto sprejema kadrovski sektor do zasedbe delovnega mesta.
OBJAVA prostih delovnih mest
Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev Železarne Štore, objavljamo prosti delovni mesti:
DELOVODJA
—	eno delovno mesto »izmenski delovodja« v jeklarni I;
—	eno delovno mesto »izmenski delovodja« v jeklarni II.
Kandidati za delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo končano delovodsko šol ometalurške ali kovinske smeri;
—	da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti ter
—	vsaj 4 leta delovne dobe.
Pismene prijave za delovni mesti spréjema kadrovski sektor do zasedbe delovnih mest.
O dokončni namestitvi bo v sodelovanju z obratom odločala komisija za medsebojna razmerja.
OBJAVA prostih delovnih mest
Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev Železarne Štore, objavljamo prosta delovna mesta:
V kadrovskem sektorju — oddelku za medsebojna razmerja:
1.	SAMOSTOJNI REFERENT za socialno zdravstveno zavarovanje — Pogoj: višješolska izobrazba socialne smeri ter 2 leti prakse.
2.	SAMOSTOJNI REFERENT ZA KADRE V TOZD —
Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske, strojne ali metalurške smeri ter 4 leta prakse.
—- Oddelku za nagrajevanje:
3.	REFERENT ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST —
Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske smeri ali organizacije dela ter 2 leti ustrezne prakse.
4.	REFERENT ZA NAGRAJEVANJE —
Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske smeri ali organizacije dela ter 2 leti ustrezne prakse.
—	Oddelku za družbeni standard
5.	REFERENT ZA PREHRANO IN STANOVANJSKE ZADEVE —
Pogoj: višješolska izobrazba socialne, ekonomske ali pravne smeri ter 2 leti ustrezne prakse.
—	V tajništvu sektorja
6.	TAJNIK — KORESPONDENT —
Pogoj: administrativni tehnik, zaželena praksa.
7.	ADMINISTRATIVNI TEHNIK —
Pogoj: administrativni tehnik, zaželena praksa.
Pismene prijave za delovna mesta sprejema kadrovski sektor do zasedbe delovnih mest.
O dokončni namestitvi bo v sodelovanju z obratom odločala komisija za medsebojna razmerja.
NEZGODE PRI DELU
V mesecu decembru 1973 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 3, Jeklarna I 8, Valjarna I 3, Valjarna II 1, Obde-lovalnica litine 2, Livarna I 6, Livarna II 2, Mehanična delavnica 3, Promet 1, Razvojni oddelek. 1, Ekspedit 1 — skupaj 31.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: elektrojeklarna, jeklovlek, kalib-rirni oddelek, obdelovalnica valjev, modelna mizama, energetski obrat, merilna služba, elektroob-rat, OTK in ostali oddelki.
Na poti so se poškodovali: HRASTNIK Alojz iz valjarne I, ARZENŠEK Jože iz valjarne II, SELIH Franc iz ekspedita in OJSTERŠEK Ida iz gostinske enote. Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAŽ:
ŠARLAH Vinko (18. mes. — 3. nezgoda) je čistil razlivno korito ter s kavljem vlekel kos železa, ki se je pri tem odlomil, zaradi česar je imenovani padel ter se udaril na križ in opekel po roki.
PAJK Anton (11. mes. — 1. nezgoda). Pri ulivanju grodlja je po-novca zadela v tla, se zasukala ter pritisnila imenovanega ob raz-livni stroj. Pri tem si je poškodoval obe nogi.
PERTINAC Ivan (12 let — 1. nezgoda). Pri polivanju grodljaje stopil na kos grodlja in si zvil levo nogo v gležnju.
JEKLARNA:
CERINI Isak (1 dan — posojen iz elektroplavža — 1. nezgoda). Pri izbijanju ingotov iz kokil, je bil v bližini ventilov plinske napeljave. Ker je en ventil puščal, se je imenovani zastrupil s plinom.
LOVRENČAK Ivan (3 dni — posojen iz elektroplavža — 2. nezgoda). Pri postavljanju kokil so le-te zdrsnile iz klešč, katere je imenovani nepravilno držal z notranje strani. Pri zdrsenju so ga klešče stilnile za obe zapestji.
RUPNIK Ivan (2 dni — posojen iz elektroplavža — 2. nezgoda). Pri rezanju ploščatega železa na Škarjah v skladišču starega železa, je počil spodnji nož. Imenovani je držal železno palico v rokah, pri čemer mu je udarec zaradi zloma noža zvil roko.
VODEB VINKO (6 dni — posojen iz elektroplavža — 8. nezgoda). Pri prebadanju SM peči je z drogom zadel v vratca, pri čemer se je drog odbil ter ga udaril v palec leve roke.
PRIŠEK Mirko (II let — 3. nezgoda). Pri izbijanju izlivka se je odlomil kos vroče opeke, mu padel na čevelj ter ga opekel na peto leve noge.
HALILOVIČ Izet (5 dni — 1. nezgoda). Pri vlečenju ingotov iz' kokil si je opekel tri prste na levi nogi. Nosil je coklje.
ROMIH Franc (2 leti — 3. nezgoda). Pri izvlačenju ingotov so mu zdrsnila klešča, tako da je padel po vročih kokilah in se opekel po nogi in zadnjici.
JAZBEC Stanko (10 let — 8. nezgoda). S sodelavcem je pod podestom zapenjal mostiček za iz-praznjevanje korit. V tem času je s podesta zdrsnila rešetka, težka ca. 300 kg, padla imenovanemu na glavo ter ga težko poškodovala. Za posledicami poškodb je v bolnišnici umrl.
VALJARNA. I:
LESER Anton (3 leta — 1. nezgoda). Zaradi zloma valja je va-
ljana palica izšla krivo ter ga opekla po prsih.
PETROVIČ Milorad (2 dni — 1. nezgoda). Pri vlačenju gredic izpod Škarij na valjčnico, ga je sodelavec zadel z žarečim odrezkom, katerega je vrgel na voziček, v obe roki ter ga opekel.
ZUPANČIČ Avgust (4 leta — 5. nezgoda). Pri ravnanju palic na hladilni klopi se je spotaknil na valjancu ter padel na vroče va-Ijance in se opekel po levem stegnu in zapestju leve roke.
VALJARNA II:
ŠKALICKI Milan (6. mes. — 2. nezgoda). Z ročnim brusilnim strojem je odrezal konec valjanca, ki se je razvil iz kolobarja ter zataknil na drug kolobar. Ko se je konec valjanca sprostil, ga je udaril po levem očesu.
OBDELOVALNICA LITINE:
STOJEN Jože (4 dni — 1. nezgoda). Pri izpihovanju ulitkov mu je vrglo prašne delce v obraz, pri čemer je dobil tujek v oko. Ni nosil zaščitnih očal.
HROVAT Anton (2 mes. — 1. nezgoda). Pri vpenjanju prizme v posteljo stroja, mu je zdrsnil podaljšek matičnega ključa in ga udaril po roki. Poškodovan ima palec desne roke.
LIVARNA I:
MARČEN Jože (3 leta — 2. nezgoda). Ko je šel mimo rafame, ki je obratovala, mu je padel tujek v levo oko.
JAGER Alojz (27 let — 2. nezgoda). Pri zabijanju forme se je spotaknil ter udaril z levo podko-lenico ob kalupni okvir.
TADŽIC Nihad (4 dni — 1. nezgoda). Pri nakladanju zlomnine na voziček za kupolko se je kos zlomnine obrnil in ga stilnil za sredinec leve roke.
TADŽIC Nihad (11 dni — 2. nezgoda). Pri ročnem nakladanju zlomnine se je en kos preobrnil in ga udaril na prstanec desne roke.
VOJSK Banko (1 dan — 1. nezgoda). Pri potiskanju zakladalne-ga vozička je kos zlomnine zadel ob podboje vrat, se obrnil in stisnil imenovanemu sredinec desne roke, katerega je držal na robu vozička.
KORES Franc (10 let — 3. nezgoda), je brusil kokile z ročnim brusilnim strojem, pri čemer mu je padel tujek v levo oko.
LIVARNA II:
KNAFLC Mirko (3 dni — 1. nezgoda). Brusil je na rafami, pri tem pa mu je padel tujek v desno oko. Očala so se premalo prilegala na lice.
LESJAK Franc (3 dni — 2. nezgoda). Pri brušenju ulitkov mu je padel tujek v desno oko. Očala so se premalo prilegala na lice.
MEHANIČNA DELAVNICA:
KANTUŽER Mihael (3 leta —
1.	nezgoda). Pri odtaljevanju vodovodne inštalacije mu je spodrsnilo, pri tem je zgubil ravnotežje, skočil na tla in si pri tem zvil desni gleženj.
VRBOVŠEK Silvo (3 leta — 1. nezgoda). S sodelavcem je nesel ploščo pločevine, pri čemer je pločevina zdrsnila sodelavcu iz rok, njemu pa ne. Pri sunku si je zamaknil hrbtenico.
VODOPIVEC Franc (5 let — 1. nezgoda). Pri montaži I-nosilcana Demag žerjavu se je z roko prijel za rob okenskega okvirja, v katerem je bil še kos razbitega stekla ter se pri tem urezal na levo roko.
PROMET:
TADŽIC Šukrija (1 teden — 1. nezgoda) je gorilnik za rezanje prižgal z vžigalico ter se pri tem opekel na prstanec leve roke.
RAZVOJNI ODDELEK:
KOROŠEC Albert (3 leta — 2. nezgoda). Zaradi okvare na redu-cirncm ventilu je nastal nadpri-tisk v izpiralki, s katere je snelo gumijasto cev. Žveplena kislina je
brizgnila imenovanemu po levi roki in hrbtu.
EKSPEDIT:
PEČEK Ivan (5 let — 7. nezgoda). Z žerjavom je spuščal ingote na skladovnico ter jih pri tem z rokami uravnaval. Pri tem se je ingot obrnil in ga stisnil za palec desne roke.
Oddelek varstva pri delu
PIŠEJO NAM
KONČNI REZULTAT RANGIRANJA ALI KAJ LAHKO PRIČAKUJEŠ PO DOLGOLETNEM SLUŽBOVANJU
V Železarni Štore sem zaposlen vse od leta 1946, s prekinitvijo 8 mesecev v letu 1957, ko sem bil v Železarni Ilijaš. V Železarni sem bil zaposlen najprej v jeklarni, po končani fužinarski mojstrski šoli v letu 1949 v Ljubljani sem bil iz jeklarne delegiran kot organizator brigadnega sistema dela, nato kot šef normirskega oddelka. Po tem sem bil delovodja pri plame-nični peči dve leti in od tu sem bil premeščen na elektroplavž kot glavni delovodja in bil tu do maja 1957. Ko sem se ponovno vrnil v Železarno sem bil v januarju leta 1958 nameščen v oddelek vhodne kontrole kot asistent vhodne kontrole. Ob sprejemu te delovne dolžnosti nisem našel popolnoma nič in sem pričel svoje delo opravljati kakor sem vedel in znal. Kar se tiče strokovne pomoči od strani šefa OTK ing. Bergerja ne bi vedel dosti povedati. V letu 1969, ko je bil sprejet pravilnik o rangiranju delovnih mest, je bilo to delovno mesto preimenovano v »referenta vhodne kontrole«. Ko sem zasedel delovno mesto asistenta vhodne kontrole, sem imel enako plačo kot vsi asistenti po obratih, ko pa je bilo delovno mesto preimenovano je bilo ocenjeno enako vsem delovnim mestom delovodij po obratih brez kakršnekoli izobrazbe. Po obvestilu v »Informatorju« od 13. 4.
1973 nam je bilo sporočeno, da je namen komisije za usklajevanje rangiranja za tista delovna mesta, ki v okviru podjetja očitno odstopajo. V lanskem letu sem avgusta koristil redni letni dopust in ko sem se vrnil z dopusta so mi sporočili, da za mene odločbe ni ker nimam ustrezne izobrazbe. Na posebno intervencijo sem sprejel odločbo dne 16. 10. 1973 s 3 % odbitkom, kljub temu da so po pravilniku o delovnem razmerju en člen dobesedno navaja, da se delavcem v starosti nad 45 let, ki so že dalj časa na delovnem mestu, odbitki črtajo. V tem primeru sem sprejel odločbo z odbitkom kljub 24-letni praksi kot delovodja in 16-letnem delu na vhodni kontroli in starosti 56 let.
Ker se nanaša na primerjavo z ostalimi delovnimi mesti po letu 1969, ne bi teh navajal saj so nekatera delovna mesta z 18. rangom in celo višjim že takrat zasedali delavci z enako,, v nekaterih primerah brez kakršne koli izobrazbe, brez slehernega odbitka.
Kljub raznim izjavam o skrbi za starejše delavce z dolgoletno prakso menim, da ni vse tako kot bi moralo biti, vendar kot dolgoletni aktivni funkcionar v delavskem samoupravljanju, sindikatu in tovarniškem komiteju tega nisem pričakoval.
V kolikor imajo odgovorni kakšne pripombe na moje dosedanje delo, prosim, naj to javno spregovorijo.
Srečno!
Jože Kresnik
— Kaj misliš žena, bi mi odobrili prošnjo, da bi si nabral malo premoga in koksa, ki leži ob tirih po ceh tovarni in propada. Naju pa tako zebe, ker ni premoga.
—	Ali te astma daje, Franci?
—	Še hujše, hujše. V tej šoli sem bil na seji pa so s cigaretami tako zastrupili ozračje, da ni za zdržati.
STORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
PO PLANINSKIH POTEH
Program rekreacije Železarne Štore za leto 1974
PROGRAM AKCIJ
JANUAR:
—	novoletni turnir v kegljanju;
—	šola smučanja za člane kolektiva na Svetini;
—	priprave za zimske metalurške
igre;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba;
—	vsako soboto in nedeljo smučanje na Svetini, pod nadzorstvom učitelja smučanja;
—	zaključek sindikalnih športnih iger za leto 1973.
FEBRUAR:
—	medobratno tekmovanje v smučanju;
—	občinsko sindikalno tekmovanje v smučanju (člani, st. člani, članice);
—	metalurške zimske igre;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba;
—	vsako soboto in nedeljo smučanje na Svetini pod vodstvom učitelja smučanja.
MAREC:
—	dvoboj v smučanju, Cinkarna : Železarna ;
—	medobratno tekmovanje v odbojki ;
—	medobratno tekmovanje v namiznem tenisu;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju (I. del — člani, članice) ;
—	izlet smučarjev in tekmovanje za TRIM športno značko;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba.
APRIL:
—	medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško in tekmovanje za TRIM športni znak;
—	medobratno tekmovanje v kegljanju in tekmovanje za TRIM — športno značko (50 lučajev) ;
—	priprave za pohod ob žici okupirane Ljubljane;
—	občinsko sindikalno prvenstvo košarka (člani);
—	občinsko sindikalno prvenstvo streljanje (člani, članice);
—	seminar za organizatorje izletov ;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba;
MAJ:
—	IZLETI;
—	pohod ob žici okupirane ljub-ljane;
—	športno srečanje med TOZD — I ŽS;
—	medobratno tekmovanje v rokometu;
—	tek vzdržljivosti za TRIM — športni znak;
—	občinsko sindikalno prvenstvo — odbojka (člani, st. člani, članice) ;
—	TRIM — hoja (1. maj).
JUNIJ:
—	IZLETI;
—	priprave za metalurške igre;
—	planinarstvo za TRIM — športno značko;
—	medobratno tekmovanje v TRIM štafeti;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu (st. člani);
—	medobratno tekmovanje v streljanju z malokalibarsko puško;
—	kolesarjenje, hoja, tek za „TRIM športni znak.
JULIJ:
—	IZLETI;
—	4. julij — kolektivni izlet na Svetino;
—	organizirana športna rekreacija v počitniškem domu na Rabu;
—	TRIM — steza za športno značko;
—	seminarji za organizatorje rekreacije.
AVGUST:
—	IZLETI
—	troboj slovenskih železarn;
—	medobratno tekmovanje v plavanju;
—	priprave za metalurške športne igre;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju (člani, st. člani, članice).
SEPTEMBER:
—	IZLETI;
—	metalurške športne igre;
—	medobratno tekmovanje v ribolovu;
—	medobratno tekmovanje v malem nogometu;
—	planinarstvo za TRIM — športno značko;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v rokometu (člani);
—	občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu (člani, st. člani) ;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki II. del (st. člani, članice) ;
OKTOBER:
—	IZLETI;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba;
—	medobratno tekmovanje v kegljanju — borbene igre;
—	občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu;
—	prvenstvo Železarne štore v namiznem tenisu — posamezno;
NOVEMBER:
—	medobratno tekmovanje v šahu;
—	v počastitev 29. novembra športna srečanja med TOZD;
—	nadaljevanje prvenstva ŽŠ v namiznem tenisu — posamezno;
—	redna vadba: kegljanje, namizni tenis, odbojka, splošna
vadba;
DECEMBER:
—	zaključek TRIM — športnih značk;
—	seminar organizatorjev rekreacije;
—	redna vadba: kegljanje, odbojka, namizni tenis, splošna vadba;
—	TRIM — ples.
PECA
Konec julija smo želeli pogledati preko naše severne meje, na Koroško, ter obiskati kralja Matjaža, ki spi v votlini Pece in čaka na svoj čas.
V soboto, 28. julija smo se zjutraj odpeljali iz Celja v Mežico, kjer smo dopolnili zadnje zaloge nahrbtnikov ter proti enajsti uri zagrizli v prve strmine Pece. Pot nas je vodila mimo karavle, kjer smo se z graničarji prisrčno pozdravili. Časa smo imeli dovolj, zato smo počasi in zložno nadaljevali hojo skozi prijetne pejsa-že, ogledovali okolico in še kako pametno rekli.
Zgodaj popoldne smo bili že v koči pod Peco. Po ugodnem, krajšem počitku smo se po zaščiteni poti odpravili na sam vrh Pece, od koder smo imeli prekrasen razgled v vse smeri. Videli smo bližnje in daljne vrhove na naši in avstrijski strani čisto in jasno. Dolgo smo se zadržali na vrhu in že skoro v mraku smo šli na obisk in ogled h kralju Matjažu, ki še vedno spokojno počiva v temačni votlini.
Po vrnitvi v planinsko kočo, ki je bila že polno zasedena s pestro druščino naših in avstrijskih planincev, se je tu pričel pravi planinski direndaj. Peli smo, plesali in se zabavali, brez razlike, s katere strani meje je kdo, vse do drobnih jutranjih nedeljskih ur.
Ko smo naslednjega dne ocenjevali vreme, smo bili istega mnenja, da je najbolje čimprej pobrati nahrbtnike in v dolino-z njimi. Sestopali smo v dolino Tople in ob njej proti Črni. Res nas je kmalu pričel močiti rahel dež, ki pa nam nič več ni mogel škodovati — mi smo cilj dosegli. Z rednim avtobusom smo bili zvečer že v Celju.
URŠLJA GORA
Pozna se, da so naši planinci postali izbirčni in prevzetni, tako da jim obisk bližnjih hribov več ne leži in se je na razpis za obisk Uršlje gore zbralo tako malo prijav, da je bilo nujno avtobus odpovedati.
Toda 16 nas, »ta pravih« je reklo — gremo! 5. avgusta smo se vkrcali zjutraj v štiri pločevina-sto-jeklene konjičke in oddrdrali v lepem sončnem nedeljskem jutru preko Šoštanja na Sleme. Tu je bila v Andrejevem domu prva postaja za okrepčilo in obvezno žigosanje transverzalnih knjižic. Vse smo še kako v redu opravili, in naprej!
Po lepi gozdni cesti smo se spustili navzdol k podnožju Uršlje. Ustavili smo se pri spodnji postaji tovorne žičnice, ki vodi na sam vrh gore. Prostor je bil tako pripraven za počitek da nismo mogli dalje, dokler niso nogometaši odigrali nogometne tekme, ki : se je končala z rezultatom 3:3.
Od tu smo nadaljevali pohod peš po hladu košatih smrek, proti vrhu pa po mehki svilni travi, posejani z najrazličnejšim gorskim cvetjem.
Razgled z vrha je bil jasen in obširen. Pod nami so se vrstili griči in doline, vse do daljnih avstrijskih in gorenjskih skalnatih vrhov. Ker se nam ni mudilo, smo do potankosti pretaknili vsako grbo bahate Urške; še za sončenje je bilo dovolj časa.
Proti poldnevu smo krenili na Poštarski dom pod Plešivcem, kamor so naši šoferji prepeljali svoje konjičke. V poldrugi uri smo po gozdnih senčnih poteh že bili pri njih. Poštarski dom je eden najlepših in najbolje oskrbovanih planinskih domov. Urejen je in čist, da je pravi užitek posedeti v njem. Tudi okolico ima smiselno urejeno, kar ni pogosto videti pri planinskih domovih. Po kosilu so nogometaši zopet nabijali žogo, druga partija pa je odšla v gozd »gobarit«. Akcija je bila uspešna, saj so nabrali precej lepih sočnih gob.
Preko Kotelj, kjer smo si ogledali še znamenit Rimski vrelec, smo se priključili na velenjsko avtocesto. Žeja nas je prisilila, da smo se morali ustaviti pri znamenitem Obirju, kjer smo ob žlahtni kapljici — največ ORI — s pesmijo zaključili res prijetno doživet izlet na Uršljo goro.
Kot vsako leto so pripadniki TVD Partizana pripravili za Dedka Mraza bogat in pisan program
KADROVSKE VESTI
V	mesecu decembru so bile v naši delovni skupnosti naslednje kadrovske spremembe.
Novi člani naše organizacije združenega dela:
V	jeklarni II: ZAJC Zdravko, PLANINClC Milorad, LUGARIČ Ludvik, ANDERLUH Anton, ŽUC-KO Karl, KOMLENlC Radenko — vsi NK delavci. V valjarni II: KLAJNŠEK Vojteh, NK delavec.
V	obdelovalnici valjev: STOJAN Jože — NK delavec; v elektroob-ratu: GORŠEK Branko, KV elektrikar; v livarni valjev: NEŽMAH Marjan, LONCAREC Božo, KRASNICI Ruhan — vsi NK delavci.
V	jeklarni I: JAZOVAC Mujo, KOVAČEVIČ Šefko, HALILOVIČ Hakim — vsi NK delavci. V kemičnem laboratoriju: ZUPANC Viktor, NK delavec; v vzdrževanju: PALMlC Davor, elektrotehnik; v valjarni I: SENEGAČNIK Dominik, NK delavec. V skladišču nabave: JANŽEKOVIČ Frančiška, NK delavka; v livarni sive litine: JAZBEC Mihael, NK delavec; v mehanični delavnici: ŠTANCER Alojz, NK delavec; v gostinski enoti: KLEPEJ Alojzija, PK kuharica ter v tehničnem sektorju SIMOVIC Dragan, metalurški tehnik.
Vsem želimo prijetno počutje!
Odšli iz organizacije združenega dela po lastni želji:
GUČEK Anton, delavec iz elek-troplavža, KOPRIVC Srečko, PK ključavničar iz obdelovalnice valjev.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
MACUH Alojz, ključavničar iz energetskega obrata, BELOŠEVlC Stanislav, NK delavec iz livarne valjev; KURMANŠEK Branko, strojni ključavničar iz mehanične delavnice; JURAK Veljko, delavec iz livarne valjev; OMEROVIČ Šenal, delavec iz livarne sive litine; MRKALJEVIC Fekret, delavec iz livarne sive litine; ŠTEFAN Zlatko, delavec iz livarne valjev: PARATUŠlC Huse, delavec iz livarne valjev; PARATUŠlC Ramo in HODŽIČ Tenfik — oba NK delavca iz livarne valjev; ŽELEZNIK Anton, delavec iz livarne sive litine; SIMONIŠEK Franc, delavec iz valjarne I; KAŠMAN Edvard, delavec iz mehanične delavnice; TOMPLAK Friderik, delavec iz livarne valjev; MATEJ-ClC Zdravko, VEGELJ Silvin, LONCAREC Božo — vsi NK delavci iz livarne valjev; SARACl Nazmi, NK delavec iz livarne sive litine; RADOJEVIČ Milan, NK delavec iz jeklarne I; MEHMET Gani, NK delavec iz valjarne II; MILORADOVIC Raja, KV ključavničar iz energetskega obrata; ANTONIJEVIĆ Miroslav, SENEGAČNIK Dominik, RAJNIŠ Ivan, PETROVIČ Milorad in ESIH Janko — vsi NK delavci iz valjarne I; HROVAT Marija, delavka iz komunalnega oddelka; SOFTlC Kemal, delavec iz prometa; COR-DlC Hasan, delavec iz jeklarne II; KOVAČ Štefan, strojni ključavničar iz mehanične delavnice; JAVORNIK Karl, delavec iz elektro-plavža.
Naraščaj v družini so dobili:
ROMIH Franc iz jeklarne I, VO-LOVŠEK Ivan iz valjarne II, MAJER Tomo iz obdelovalnice valjev, JEREB Ivan iz valjarne I, ZELIC Jože iz jeklarne, ROBIČ Bojan iz elektroobrata, ARTNAK Ivan iz komunale, PAJK Marjan iz valjarne I, SOTOŠEK Avgust iz skladišča, JEROVŠEK Vlado iz elektroobrata, JEZOVŠEK Franc iz valjarne II, DEBELAK Drago iz jeklarne.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
ROBIČ Bojan iz elektroobrata, TADIC Blaž in SKALE Jože iz livarne valjev, HOJNIK Marjan iz obdelovalnice valjev, KLAKOCAR Zlatko iz jeklarne, TOMPLAK Martin iz valjarne I, MIRT Dragica iz gostinske enote, KLADNIK Ivan iz kemičnega laboratorija, SIMOVIC Dragan iz tehničnega sektorja, CANŽEK Vlado iz mehanične delavnice, PENIC Anton iz valjarne I in BEZGOVŠEK Marjana iz nadzorne službe.
Želimo mnogo družinske sreče!
GAJSER STANE, šef priprave vzdrževanja, je kot izreden slušatelj zaključil študij oziroma diplomiral na II. stopnji Visoke eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru — na tehniško-ekonomskem oddelku in pridobil strokovni naslov »diplomirani ekonomist«.
Iskreno čestitamo!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
V mesecu novembru 1973 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu kovinske, metalurške enote in svetu enote skupnih služb sestale trikrat in obravnavale 36 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
Hujše so prekršili delovno dolžnost — kaznovani:
Z zadnjim javnim opominom:
1.	GUČEK ANTON, el. plavž: dne 28. 9. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni o-pomin. * 11
Umrl je:
JAZBEC STANISLAV, rojen 7.
11.	1927, doma v Rifniku pri Šentjurju, v naši organizaciji združenega dela — obratu jeklarni je
delal 16 let in to predvsem kot jamski pomočnik, nazadnje kot ponovčar, se je dne 30. 12. 1973 smrtno ponesrečil.
2.	ŠELEKAR JOŽE, kalibrirni-ca: dne 21. 9. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
1.	FERIZOVIC EKREM, livarna II: dne 2. 10. in 22. 10. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	LUGARIČ MILAN, livarna II: dne 1. 10., 18. 10. in 19. 10. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	ZDOLŠEK JAKOB, el. plavž: dne 5. 10. 1973 je bil vinjen med delovnim časom — javni opomin.
4.	KLADNIK IVAN, kemični laboratorij: dne 21. 10. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Iz pravne pisarne
ZAHVALA
Ob boleči izgubi blage žene, matere in sestre
Zofije KARMUZEL
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in jo pospremili k njenemu preranemu grobu.
Posebno zahvalo izrekam kolektivu mehanične delavnice za izredno denarno pomoč. Iskrena hvala tudi godbi na pihala železarne in vsem, ki so mi v teh najtežjih trenutkih pomagali.
Še enkrat hvala vsem.
Neutolažljivi mož Karl z otroki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Lucije BOBEK
se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem in vodstvu uprave osnovnih sredstev, ki so darovali vence in jo pospremili k njenemu preranemu grobu.
Še enkrat hvala vsem.
Neutolažljivi sin Rudi z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Avgusta DOBRAJCA
upokojenca železarne Štore iz Kompol nad Štorami, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu poslednjemu bivališču, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli nudili pomoč in z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje.
Hvala sindikalni organizaciji železarne in upravi železarne v Štorah za vence, pevcem za izpete žalostinke, posebno pa še tovarišu Karlu Kovačiču za poslovilni govor.
Žalujoča žena, hčer ja Marija in sin Ivan z družinama, sin Franci ter ostalo sorodstvo
Naši
upokojenci
URŠIČ LJUDMILA, rojena 5. 8. 1914 v Borovaku pri Zagorju, sedaj stanuje v Celju. Od leta 1946 do 1950 je bila zaposlena v Elektrarni Rajhenburg. Dne 1. 9. 1950 pa se je zaposlila v naši delovni
organizaciji, kjer je delala na raznih administrativnih delovnih mestih. Od leta 1959 dalje pa je bila tajnica glavnega direktorja. Dne
31.	12. 1973 je bila starostno upokojena.
JERMOL VILMA, rojena 11. 5. 1920 v Podgradu pri Šentjurju, sedaj stanuje na Grobelnem. Najprej je bila zaposlena 4 leta pri odvetniku, dne 1. 4. 1950 pa se je zaposlila v Železarni Štore kot ko-
respondent v splošnem sektorju. Dne 31. decembra 1973 je bila starostno upokojena.
REBERŠAK KARL, rojen 6. 9. 1913 v Zagradu pri Celju, sedaj stanuje v Kompolah, se je izučil za mizarja. Od leta 1943 do 1944 je bil zaposlen pri privatniku v Gradcu, dne 17. 12. 1945 pa se je
zaposlil v Železarni Štore. Vseh 18 let je delal kot mizar v gradbenem oddelku, leta 1963 pa je bil premeščen v skladišče, kjer je opravljal delo skladiščnika. Dne
31.	12. 1973 je bil starostno upokojen.
Želimo, da bi mnogo let uživali zasluženo pokojnino.