Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto —................. $3.00
Za pol leta____________________________1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W, Toronto 1, OnL
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"

y..
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . * .
Let. 4. Št. 166.
Cena 5 c.
TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 12TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 166.
ODLOČNOST STAVKOJOČIH MORNARJEV TRDNEJŠA IN MOČNEJŠA
Toronto — Stavkolomci, policija in grožnja lastnikov parnikov, da bodo poslali 600 stavkolomcev iz Montreala v Cornwall, kateri da bodo dobili potrebna navodila in tudi pomoč z strani policije, da zasežejo parnike, ki se nahajajo v pristaniščih, niso ustrašile tako stavkojočih mornarjev kakor ne civilnega prebivalstva ob pristaniščih.
Načelnik mestne policije v Corn-wall-u, je podal zadnji petek izjavo v kateri obsoja postopanje policije napram stavkarjem in zagrozil, da bodo 600 ljudi, ki se jih misli poslati iz Montreala ako pride do najmanjšega nemira in izgledov, aretirani in spoznani krivih za izzivanje. Protest in zahtevo za odpoklic policije, je naslovil provincijalnemu načelniku policije Mr. Blackwell-u, mestni župan mesta Cornwall. V svoji zahtevi pravi, da ne potrebuje nobene policije zaradi stavke mornarjev in smatra, da je policija poslana proti volji lokalnih oblasti na za-
htevo lastnikov parniških družbe v svrho zaščite njihovih interesov. To je pa v nasprotju z določbo mestnih oblasti.
Tudi v drugih pristaniščih in zlasti v Thorold-u, Humberston-u in Toronto, se nahaja večje število parnikov. Mornarji so postavili povsod močne piketne straže, katere se bore z policijo "in stavkolomci za svoje opravičene zahteve. Lastniki trgovinskih parnikov se poslužuje vseh sredstev z namenom, da bi zlomili stavko. Toda stavkarji so odločnejši, trdnejši in močnejši danes kakor pa prve dni stavke, je izjavil Pat Sulliwan, predsednik mornarske unije, kateri je istočasno naslovil zahtevo družbi Impirial Oil Co. in Britisb American Oil Co., da podpišeta pogodbo z mornarsko unijo. Ako ne bosta podpisali pogodbe, bomo postavili piketne straže, je dejal Sulliwan.
Mornarji so opravičeni pri svojih zahtevah in zaslužijo podporo vsega ljudstva.
BEVIN ZVEST POLITIKI TORIJEVCEV
London — Gotov del časopisja je posebno naglašal važnost govoru, ki ga je angleški vnanji minister laburistične vlade, Mr. Bevin podal v poslanski zbornici pretekli teden. Njegov govor je bil namenjen kot odgovor vnan-jemu ministru Sovjetske zveze in zlasti v kolikor se tiče ovir proti dosegi sporazuma na konferenci vnanjih ministrov v Parizu.
G. Bevin je skozi zobi izjavil, da je sodelovanje velikih svetovnih velesil odvisno od Sovjetske zveze rekoč, da je Sovjetska zveza poglavitna ovira za dosego sporazuma.
Tem njegovim besedam ni mogel nihče drugi bolj aplavdirat kakor g. Churchill, pa tudi g. Atlee, kateri je dejal, da se mu zdi, kakor da so Rusi rojeni v nekakšni pustinji, ker nočejo odobravati impirialistične inspiracije posameznih voditeljev zapadnih zaveznikov. Medtem se je g. Bevin odločno postavil na stališče zanikanja pravice narodu Trsta in Julijske Krajine.
G. Bevin, ko je z ene strani obdolžil Sovjetsko zvezo zaradi neuspeha konference v Parizu, z druge strani ni povedal prav ničesar, kar naj bi opravičilo njegovo obdolžitev. Posebno ni povedal ničesar konkretnega v kolikor se tiče opravičenih zahtev posa-
V Grčiji vlada policija
London, 11 jun. — Policijska vlada v Grčiji je izdala tako drastične ukrepe proti z dneva v dan večjemu podvigu narodnega odpora, ki ga je mogoče primerjati samo z ukrepi v bivši nazifašistični Nemčiji. Smrtna kazen je predvidena za vsako osebo pri kateri bi se našlo orožje ali pa ako se ista upira policijskim dolžnostim; nadalje smrtna kazen za vsako osebo, ki bi pisala ali poživljala v borbo proti oblasti ali pa neznosnega stanja v zemlji.
Z tem ukrepom je torej predana popolna oblast v roke policijskim organom, kateri se pa že vsled dejstva, da so povečini iz vrst bivših profašističnih elementov, poslužijo sicer takega terorja in nasilja proti ljudstvu, ki bo našteval le ogromne žrtve miroljubnega ljudstva brez da bi za to odgovarjali komur koli. Na podlagi obtožbe policije, sodišče ima popolno pravico brez nadaljnega zasliševanja izreči smrtno kazen. Zakon daje policiji popolno pravico brez predhodnega predpisa ali pa dovoljenja vdreti v stanovanja, posamezne urade, institucije in izvršiti racije. Tudi sumna zadostuje za aretacijo in zapor. V severni Grčiji so postavljena vojaška, medtem ko so v Južni Grčiji civilna godišča.
Takšna "demokracija" vlada v Grčiji. G. Churchill, oče te "demokracije", kakor tudi njegovi prijatelji so še vedno pripravljeni poveličevati tako demokracijo. Toda ljudstvo hoče drugačno demokracijo — življensko demokracijo.
meznih narodov med temi naroda Trsta in Julijske Krajine. Dejal je, da se z eni strani zahteva priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, toda pri tem se ne pomišlja na 500 tisoč Italijanov, kateri bi v tem slučaju spadali pod Jugoslavijo. Tukaj je g. Bevin pokazal samega sebe kot zvestega služabnika torijevske politike proti interesom manjših narodov in proti mednarodnega sporazuma. Ker večina Italijanov v omenjenih krajih zahteva priključitev k Jugoslaviji. Tega pa tako g. Bevin, kakor tudi g. Churchill nevidita in nočeta slišati.
MARŠAL TITO SPREJEL ŠVEDSKEGA POSLANIKA
Beograd — Predsednik ministrskega sveta maršal Josip Broz-Ti-to je dne 29 aprila sprejel izrednega poslanika in pooblaščencene-ga ministra švedske v Beogradu g. Gunara Reuterskjolda.
Toronto, 10 jun. — Tukaj je danes podpisana podgodba izmed International Ladies Garment Workers Unije (AFL) in delodajalcev tekstilne industrije. Delodajalci so priznali 40 urni delovni tednik ter plačanje uro in pol delavcem, ki bodo delali nadurno delo. Ta pogodba postane veljavna za tri leta od 1 julija 1946.
Omenjena unija dela tudi na tem, da se podpiše enako podgod-bo za delavce v Monerealu in drugih središčih tekstilne industrije.
Dve značajni konferenci
Toronto, 11 jun. — Včeraj sta se vršili dve važni konferenci predstavnikov organiziranih delavcev električne in jeklarske industrije v Ontario.
Konference so se udeležili predstavniki unije 'Združenih Elektri-čarjev od 29. podjetij, na kateri je enoglasno sprejet sklep, 40 ur delovni tednik in 25 centov po uri zvišati plačo. Ta sklep se nanaša na 20.000 članov unije Združenih električarjev.
Medtem na konferenci jeklarskih delavcev je naznanjeno, da od dosedanjih pregovorov med delavc4 in delodajalci ni nobenega znaka o sporazumu. Naznanjeno je tudi, da je United Steel Workers pripravna sodelovati z oblastmi, ako se bodo enako oblasti pokazale dovolj energično pri zahtevi jeklarskih delavcev za zvišanje plače in skrajšanje delovnega časa.
Dne 29 junij je določen termin za sporazum. Ako ne bodo delodajalci do tega časa pripravljeni priznati zahteve jeklarskih delavcev, se napram predpisu deset dni pozneje okliče stavko. Jeklarska unija zahteva $33.60 minimalno plačo in 40 urni delovni čas na teden.
Pred nedavnim je potom reakcionarnega časopisja podana vest v javnost, da je maršal Tito izdal nalog za splošno mobilizacijo jugoslovanske vojske in mornarice.
Ta vest, ki jo' je prinesel Ion. donski "Daily Mail", je podana v Rimu.
V prejšnem izvodu lista Edinost, smo naglasili, da je ta vest lažn-
jiva in da neodgovarja resnici. Sedaj pa Tanjug, uradna novin-ska agencija prinaša izjavo vlade, v kateri pravi, DA JE OMENJENA VEST O MOBILIZACIJI TE-DENCIOZNA IN NERESNIČNA.
Nadalje Tanjug pravi, da je vest o mobilizaciji podana v javnost v zvezi z skoraj šnim sestankom vnanjih ministrov v Parizu,
katere namera je v tem, da se onemogoči pravilna rešitev glede jugoslovanske zahteve za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji.
Zgornja slika predstavlja predsednika Zvezne federativne ljudske vlade Jugoslavije, maršala Tita. Poleg njega je njegov zvesti stražnik po imenu "Tiger".
ITALIJANSKO LJUDSTVO PODRLO STERRE SA-VOJSKE HIŠE - SE IZREKLO ZA REPUBLIKO
Rim — Italijansko ljudstvo se je končno po 25 letih prvikrat pri splošnih volitvah, ki so se vršile v nedeljo 1. junija zavedlo vsaj delne dolžnosti, da se izreče za republiko, da podere že tako trhle in osovražene stebre dva tisoč let stare mornarhije.
Izid volitev kaže, da se je 12,182.855 volivcev izreklo za u-stanovitev republike in za ohranitev mornarhije pa 10,362.709. Večina, ki se je iifekla za republiko šteje 1,820.141 glasov ali pa 54 odstotkov od skupnega števila volilcev, ki so se udeležili splošnih volitev.
Komunistična stranka, proti kateri je izlito toliko strupene propagande, je dobila 4,204.741 glasov. Največje število glasov so dobili krščanski demokrati in sicer 7,886.874 glasov. Na drugem mestu je socialistična stranka, ki je dobila 4,606.509 glasov, kar po-
meni, da se italijanski narod ni ustrašil glasovati za komunistično in socialistično stranko, kakor se je pričakovalo na podlagi anti-de-lavske in anti-sovjetske propagande.
Stranka krščanskih demokratov, ki ima precejšno podporo pri Vatikanu, bo imela 199, socialistična 116 in komunistična 108 sedežev v skupščini. To pomeni, da niti ena stranka posamezno nima zadostne večine, da bi sestavila vlado sama. Bodoča vlada bo vsekakor vlada koalicije, to je vlada več strank ali pa v vsakem slučaju vsaj dveh strank. Možnost je, da sestavijo vlado socialisti in komunisti skupno s krščanskimi demokrati.
Izid volitev kaže, da so zmagale sile napredka in progresa ter so že z tem dejstvom ustvarile podlago za še večji napredek in pro-gres na strani miroljubnih in demokratičnih narodov v svetu.
0R0R0ŽENI FAŠISTI NADALJUJEJO V TRSTU TERORISTIČNE AKCIJE
Slovenski narod rešen starega suženstva navdušeno gradi svojo svobod.domovino
Zastopnik Vse-Slovanskega tiskovnega urada je imel nedavno pogovor z Boris Kidričem predsednikom svobodne L. R. Slovenije, kateri je izjavil naslednje:
Stoletja se je, majhen toda delaven Slovenski narod, vztrajno in trdo boril za svojo neodvisnost. Vzdihoval je pod tujim jarmom 1300 let in še nedavno po odločnem boju, živeti ali umreti, je ramo ob rami z drugimi narodi Jugoslavije dosegel pravo svobodo in narodno neodvisnost. V borbi proti nemškemu in laškemu okupatorju si je upostavil svojo lastno priljubljeno vlado Slovenije, katera v resnici zastopa interese širokih ljudskih množic.
Narodna osvobodilna borba, vo-djena po Maršalu Titu, je združila Slovence že v letu 1941. Takrat je novoustanovljena Osvobodilna Fronta, zbrala okrog sebe vse svovodoljubne skupine v borbo proti okupatorju, za svojo narodno čast, svobodo in neodvisnost Slovenije, ter za združenje vsega Jugoslovanskega ozemlja v eno ljudsko državo — Jugoslavijo. Ob času vojne je Osvobodilna Fronta zrastla v mogočno organizacijo, združujoča prebivalstvo mesta in vasi. To se je pokazalo posebno pri volitvah v državno zbornico Jugoslavije in tudi pri izbiri lokalnih upravnih organov, kjer so kandidati Osvobodilne Fronte dobili ogromno večino glasov.
Stradovano upanje slovenskega naroda se je izpolnilo. Slovenci so rešeni nemškega jarma «n v okvirju demokratične Jugoslavije so si postavili svojo lastno Narodno Vlado. Navdušenje in odločnost z katero so se lotili dela pri obnovi svojega narodnega gospodarstva, ki je bilo uničeno v teku vojne, se more prav lahko razumeti. Toplo so pozdravili apel vlade, da naj pomagajo zaceliti rane, katere je prizadejala okupatorska roka industriji in kmetijstvu, kakor hitro je mogoče, da se upostavi produkcija v predvojno stanje.
Primeroma, malo časa je minilo odkar se je s pomočjo Rudeče Armade jugoslovanski narod osvobodil od nemškega okupatorja, ampak Slovenci morejo pokazati že na zelo dober in važen uspeh pri obnovi njihovega narodnega gospodarstva. Ti uspehi so tudi pre-iskušnja učinkovitosti njihovega demokratičnega sistema.
Vse panoge slovenske industri-
je z zadostno količino surovega materijala so dosegle in v nekaterih slučajih tudi prekoračile predvojno produkcijsko stanje. Več premoga naprimer se nakoplje danes kakor se ga je pred vojno. Kovinska industrija, predilnice, konzerviranje in pekarstvo je popolnoma obnovljeno. To je važno ne samo za Slovenijo, ampak tudi za celo Jugoslavijo, ker je Slovenija najbolj industrializirana od vseh bratskih Jugoslovanskih republik.
Mnogo se je naredilo, da se obnovi kmetijstvo, katero je trpelo ogromno škodo pod nemško okupacijo. Slovenski kmetje so posejali njihovo polno kvoto zgodnje spomladne koruze. Državni načrt za setev je izpolnjen, še vedno je pa mnogo za narediti, da se nadomesti živinoreja katera je trpela ogromno škodo in bila posebno težko prizadeta v teku vojske.
Po osvoboditvi Slovenije, je ljudska vlada pričela z perečo nalogo za izboljšanje oskrbovalnih potrebščin. Kajti nemški okupator je brezvestno izropal Jugoslovanski narod in odpeljal vlak za vlakom, živeža, sad dela jugoslovanskega kmeta brez ozira na posledice jugoslovanskega kmetijstva
Dr. Mijo Mirkovič prispel v Zdr. države
Pretekli teden je prispel v Združene države, dr. Mijo Mirkovič, kot delegat jugoslovanske vlade na konferenco Sveta Združenih narodov za ekonomska in socialna vprašanja.
Dr. Mijo Mirkovič rojen 28 septembra 1898 leta v Raklju, Istri. V zgodnji mladosti kot sin delavske družine je opravljal težka dela kot ribar, medtem se je pozneje posvetil nauku ter tako izvršil študije v gimnaziji in vseučilišču. Študiral je v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Udeležil se je kot ekonomski izvedenec pri odboru jugoslovanske delegacije na konferenci Sveta v-nanjih ministrov v Londonu, septembra 1945 leta in Parizu, v aprilu in maju t. 1. V Jugoslaviji je znan poleg drugih del, kot kulturni zgodovinar po svoji knjigi "Flacius" o protestantizmu v Hrvatski in Istri.
ali kje se bo dobil nadomestek.
Slovenija pa je dobila izdatno pomoč od Jugoslovanske Zvezne vlade in od UNRA-a. Poleg tega smo dodali vse notranje vire dohodkov. Temu smo dolžni danes, da ni pri nas ravno pomanjkanja potrebščin živeža za prebivalstvo. Sistem odmerkov se je celo na nekatere predmete ukinil. Poljedelski pridelki so začeli prihajati na trg v vedno večji množini.
Na kulturnem polju smo izvan-redno napredovali. Po več stoletnem zatiranju, duševne potrebe naroda osvobojene Slovenije, se je ogromno povečalo. To se razvidi iz vedno naraščajočega števila šol, knjižnic, časopisja i. t. d. Ljudske šole, višje šole in gimnazije niso bile, le samo obnovljene, ampak tudi pomnožene. Nove institucije vključujejo "Akademija godbe" "Filmska in Teaterska umetnost".
Tudi na podeželju se ustanavlja omrežje knjižnic in čitalnic. Mladina, žene in druge društvene orga nizacije ustanavljajo klube da se na ta način usposobljajo razni krožki amatorske umetnosti. Novi način za kulturno in izobraževalno gibanje v Sloveniji so takozva-na "Ljudska vseučilišča". Predavanja in pouk o znanosti in umetnosti se vrše redno na teh "Vseučiliščih", za vse kateri jih žele posečati.
Pod vodstvom Maršala Tita, Slovenci, kakor tudi vsi drugi narodni Jugoslavije, gradijo novo življenje na demokratični podlagi in principih. Oni so hvaležni vsem svobodoljubnim narodom, kateri so jim pomagali v borbi proti na-zi-fašističnemu okupatorju, posebno Sovjetskim narodom, katerih pomoč Jugoslaviji je bila neprecenljiva. Celo v letu 1941, ko so zverinski okupatorji prelivali kri nedolžnih žrtev širom cele Jugoslavije, so Slovenci po mestih, trgih in vaseh, dejali mnogokrat; "Prišel bo Jože in bo nas rešil"!
Njihovo zaupanje in vera v Stalina, Rudečo Armado in Sovjetske narode ni nikdar otemnelo in zmagoslavne predstraže Rudeče Armade so bile pozdravljene z odprtimi rokami po Slovencih. To prijateljstvo do Sovjetskih narodov, zaupanje v njihovo bratsko pomoč, daje moči slovenskemu narodu, da prenaša vse težkoče v prizadevanju zgraditi novo in srečnejše življenje.
Vse-Slovanski tiskovni urad.
Trst — Dopisnik Tanjug poroča:
"Oborožene fašistične skupine nadaljujejo po mestu teroristične akcije. Pojavljajo se celo ob belem dnevu v predmestjih, oboroženi z brzostrelkami in revelverji pod zaščito civilne policije, brišejo slovenske napise ter grozijo anti-fašistom z orožjem.
Prvega maja okrog 17 je privo-zil proti Barkovljem kamion z značko "Roma", na katerem je bilo nekaj civilistov, med katerimi so bili trije oboroženi z brzostrelkami. Kamion se je ustavil pred barkovljanskim pokopališčem, kjer so civilisti izstopili in pričeli brisati slovenske in italijanske anti-fašistične napise z zidov. Ko so napravili svoje "junaško delo" so se odpeljali proti Miramaru in se ustavili pred kontoveljskim pristaniščem. Tam so ponovno izstopili in s katramom prerezali napis: "Tukaj smo slovenski ribiči". Med dejanjem so I rog njih krožili civilni policisti, dva na motorju, šest na jeepu. Drebivalstvo Barko-velj, ki je bili takoj obveščeno o
"podvigih" fašističnih razganja-čev, se je pričelo zbirati. Ko so opazili, da so fašisti oboroženi in da jih spremlja policija, so se odstranili. Le neka tovarišica se jim je približala in jim dejala, da ne smejo brisati napise kontoveljskih ribičev. Eden izmed fašistov je pristopil k njej, potegnil iz žepa revolver in ji dejal, naj odide, sicer bo streljal. Civilna policija se za to ni zmenila".
Ako bi ljudstvo Trsta ip Julijske Krajine obsojalo novo ljudsko oblast v Jugoslaviji, zahtevalo povrnitev kralja Petra in vso bivšo protiljudsko družbo, ki se spodti-ka v tujih državah, g. Churchill bi bil prvi, ki bi ga poveličeval v zvezde, a g. Bevin, bi se navidezno temu upiral pač tako, da zakrije svoj prisrčen objem z g. Churchillom rekoč: Mi dva sva popolnoma soglasna!
Tako pa g. Bevin, laburistični minister očitno mora pozakati svoj objem z ostalo reakcijo v zanikanju pravic narodu Trsta in Julijske Krajine.
Delavci zapomnite si to dobro!
IZDAJALEC MIHAJLOVIč IZVEDEN PRED SODIŠČE
Beograd, 10 jun. — Danes dopoldne je izveden vred z drugimi 23. obtoženci pred vojaški tribunal zloglasni izdajalec lastnega naroda, Draža Mihajlovič. Ko je pripeljan v sodno dvorano, kjer se bo zagovarjal za vse storjene zločine po njegovih navodilih ter sodelovanje z nazifašističnimi osvajalci, je bil sprejet z žvižgom in ogorčenostjo navzočega ljudstva, katero je po drugi strani z ploskanjem z rokami odobravalo, ko se je pojavil glavni sodnik pred sodno mizo.
Mihajloviča bosta zagovarjala pred sodiščem odvetnika Dragic Joksimovič in Nikola Djunovič, o-ba iz Beograda in člana opozicije. Glavni sodnik pri obravnavi je polkovnik Mihailo Georgevič, predsednik vrhovnega sodišča za Srbijo. Potek sodne obravnave je prestavljan v treh jezikih in sicer angleškem, francoskem in ruskem jeziku.
Verjetno je, da bo Mihajlovič, če bo res upošteval resnico kot resnico, izpovedal marsikaj neprijetnega na račun zapadnih zaveznikov. To je pa tudi najbrž vzrok za ponudo obrambe Mihajloviču z strani gotovih krogov v Angliji in Ameriki. Toda vsi dosedanji drzni triki in drzna propaganda, da
MARŠAL TITO NA SVEČANEM KOSILU PRI STALINU
Moskva — preteklo soboto so generalisim Stalin in drugi voditelji sovjetske vlade v Mremlinu priredili svečano kosilo v počast ministrskemu predsedniku maršalu Titu, voditelju jugoslovansko delegacije, ki se točasno nahaja v Moskvi.
Kosilu so prisostvovali vsi člani jugoslovanske delegacije.
bi se v zunanjem svetu, razen črne reakcije, prikazalo Mihajloviča, kot nedolžnega vsled gotovih okolščin, sta se popolnoma izjavila. Zločini, ki so bili storjeni po vednosti in po navodilih Mihajloviča, so tako veliki in nešteti, da že samo pomisel na nekakšno nedolžnost je izven človeške dostojnosti in pravice. Nihče drugi, kot zločini, neštete žrtve zahtevajo pravično kazen.
Pripravljajo se na pot po starem načinu
London — Moskovska "Pravda", glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze komentira izjave voditeljev britanske vlade o zunanji politiki, rekoč: Britanci se pripravljajo na psihološke poteze, katere naj bi opravičile njihovo očividno izmotavanje in željo zapustiti princip sodelovanja med zavezniškimi silami.
Sovjetski radio komentator Mihael Mihajlov pravi o govoru Be-vina, Churchilla in Attlee-ja ter stališču Združenih držav, "da vsa strašenja ne morejo zastrašiti Sovjetsko zvezo, da bi izpreme-nila svoje stališče na poti za mir in sigurnost. Toda je manj bodo uspele izjave kakor jo je podal Attlee, ko je dejal, da Rusi žive v pustinji in da niso nikoli poznavali pravo demokracijo".
Pomen demokracije, ki jo zagovarjajo Churchill vred z g. Bevi-nom, je razviden v Grčiji, kjer vlada teror in nasilje policije. Tako demokracijo ne žele svobodoljubni narodi. Taka demokracija velja za interese imperialističnih mogotcev, toda ne za interese širokih ljudskih množic.
"EDINOST"
Published weekly at
j	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
I	by Edinost Publishing proprietor
j	in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
IZJAVA MOLOTOVA O KONFERENCI VNANJIH MINISTROV V PARIZU
Churchillova "železna zavesa"
Bodoči, pa tudi sedanji zgodovinarji si ne bodo morali preveč beliti glavo, da bi v par besedah mogli bolj enostavno in tudi karakteristično označiti celoten pomen Churchillovega dela. Poslužili se bodo lahko prav njegovih besede, ki jih je izrekel v svojem govoru v Fulton-u. Z besedámi "železna zavesa" jim bo mogoče označiti celoten pomen brez da bi morali pri gotovih stavkih in odstavkih dajati obširnejšo razlogo.
V Fulton-u, Churchill je dejal: "železna zavesa se je spustila od Stetina ob baltiškem morju do Trsta na Jadranu. Zadaj za to zaveso se nahajajo starodavne evropske prestolice, ki pa ne vživajo tisto svobodo, za katero so se borile. Edino Grčija, ta si lahko šteje v srečo, da bo vživala plodove demokracije".
To je govoril Churchill takrat, ko je mislil, da bo z svojem govorqm v trenutku podžgal ljudstva severo-ameriškega kontinenta in ljudstva vsaj v gotovih evropskih državah na "križarsko vojno" proti Sovjetski zvezi, katera je po njegovem mnenju "železna zavesa" proti demokraciji in svobodi.
Računal je tako Churchill kot njegovi prijatelji v Angliji in Ameriki, na volitve v čehoslovaški, Italiji in Franciji. Od izida teh volitev je bilo vsaj deloma poleg vseh drugih notranjih zadev v teh državah odvisna ori-jentacija politike v zunanjih zadevah. Računalo se je, kar je verjetno, pa tudi razumljivo z ozirom na inspiracije rušiteljev mednarodnega edinstva — sprečevalcev mednarodnega sodelovanja in naposled sprečevalcev svobode, napredka in progresa povojnega sveta, — na popolnoma drugačen izid. Najmanj pa na izid, ki bi dajal delavskim političnim strankam gotovo prednost, to je strankam, ki so odločno zagovarjale tako za časa vojne kakor tudi po skončani vojni za povojni svet, medsebojno kooperacijo za splošni ekonomski in gospodarski napredek povojnega sveta, posebno pa držav, katere so trpele ogromno materijelno in ekonomsko, škodo. Te stranke in taka gibanja, niso Všeč Churchillu in njegovih prijateljem. Njegovi eksponenti tudi tukaj v tej deželi vidijo pri vsakem najmanjšem progresu le "rdeče strašilo", kar ne pomeni prav nič drugega kakor Churchillova teza "železna zavesa", katera pa dolikuje najbolj njegovemu in njegovih prijateljev delu.
Izid volitev tako v Italiji kot Franciji, je zelo poparii Churchilla in njegove prijatelje. Nobenega poveličevanja ni opaziti v reakcionarnem tisku. Saj ni čudno, ko je na tako neslaven način strmoglavljena Savojska hiša v Italiji, katero je Churchill, Bevin in ostala reakcionarna družba vsiljevala italijanskemu narodu. To je pa najbolj primeren dokaz, ne samo,'da je bilo stališče Churchilla, Bevina in ostalih njihovih prijateljev napačno, ampak je prav to stališče tista "železna zavesa" proti težnjam narodov, proti mednarodnega sodelovanja in kooperacije — in naposled proti demokraciji, kakršno žele narodi v Evropi in tudi na tem kontinentu.
Izjava GI. odbora Zveze Kanadskih Slovencev
Dragi bratje in sestre!
V prejšnem izvodu lista Edinost, je bil priobčen apel slovenske sekcije .pri Svetu kanadskih južnih Slovanov, ki jo sestavljajo predstavniki tukaj snih društvenih in organizacijskih odsekov. Ta sekcija je vstanovljena z svrho, da organizira in vodi zbirno akcijo za X-RAY aparat, katerega bi se poslalo kot spominski dar Kanadskih Slovencev svojim krvnim bratom in sestram — Slovenijo.
Glavni Izvršni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev prisrčno pozdravlja sklep za podvzeto akcijo in obenem apelira na vse odseke Zveze, da se pridružijo tej akciji in aktivno pomagajo doseči popolni uspeh.
Predvideno je, da se v teku zbirne akcije zbere ne manj deset tisoč dolarjev. Toliko namreč stane tak aparat. Celotna akcija se torej bazira na dobrovoljnih prispevkih članstva posameznih podpornih društev kakor tudi članstva Zveze Kanadskih Slovencev. Rečeno je, ali bi se ne našlo med nami, kanadskimi Slovenci — TISOČ ROJAKOV IN ROJAKINJ, KI BI PRISPEVALI PO DESET DOLARJEV! Prepričani smo, da se bodo oglasili z desetico mnogi člani in članice Zveze, zavedajoč se, da so prispevali ta znesek za nekaj, kar bo služilo v spomin vsem kanadskim Slovencem in Slovenkam. Enako smo prepričani, da se bodo tej akciji pridružili tudi oni rojaki in rojakinje, kateri ne pripadajo nobenemu podpornemu društvu in ne Zvezi Kanadskih Slovencev. Ta njihov prispevek bo samo izraz njihovega rodoljublja in ljubezni napram svojim krvnim bratom in sestram, ki so trpeli in krvaveli skozi štiriletni naporno in strašno vojno.
Kampanja se začne kakor je naznanjeno dne 15 junija in bo trajala do 15 septembra. Tri mesece! Toda čas kaj hitro poteka in je vedno v interesu uspeha, da se ne odlaša do zadnjega. Zato pripravimo dober načrt, pojdimo aktivno na delo in uspeh je zagotovljen.
X-RAY APARAT ZA SLOVENIJO — NAJ BO GESLO V TEJ KAMPANJI!
Za Izvršni Odbor,
Jože Smrke, gl. tajnik.
(Nadaljevanje in konec)
EKONOMSKI PRITISK
Ne sme se podceniti važnost ekonomskih problemov v pogodbi z Italijo, ker se tudi v drugih mirovnih pogodbah postavljajo podobna ekonomske narave vprašanja. V procesu priprav mirovnih pogodb se izraža tedencija, ki o-groža z vojno oslabljene zemlje, ker anglo-ameriški kapital skuša z svojim vplivom podvrči' ekonomijo velikih in malih držav, ter pretvoriti njihovo ekonomsko pomoč tem zemljam v instrument k podvigu teh ciljev.
Mi smo nasprotni želji, da se v mirovne pogodbe vključujejo neštete ekonomske, finančne in druge klauze, katere bi močne drža-ve_ mogle izkoristiti za nalaganje njihove volje ekonomsko slabšim državam, ki se niso od vojnega pu-stošja okrepčale. Kot podlago za take predloge iznašani so argumenti ukinitev trgovinskih in drugih restrikcij, a dajanje svobodo privatnemu kapitalu itd.
Po drugi strani, Sovjetska delegacija ni mogla zanemariti nacionalnih interesov bivših satelit-nih držav, katere so se pridružile vrstam demokratičnega razvoja in ekonomskega oživetja, ker Sovjetska zveza ne more podpirati napore niti ene države, da bi ekonomsko tlačila druge zemlje, če tudi so te bile na sovražni strani v letih vojne.
Nedvomno, da se ne more smatrati Italijo ali katero drugo podobno zemljo za neke vrste kolonijo, kjer bi vladale okupacijske sile po svoji volji ne glede na nacionalne interese teh držav.
VPRAŠANJE KOMISIJE ZA POGODBO
Posvečena je precejšna pažnja glede osnove komisije za pogodbo z Italijo, katero naj bi sestavljali predstavniki Združenih držav, Anglije, Sovjetske zveze in Francije. Napram ameriškemu načrtu pogodbena komisija je dolžna v roku od osemnajst mesecev po zaključku miru izpolniti take funkcije, katere bodo podpisane miro-vnom pogodbom z ozirom na razna vojna vprašanja, reparacija, vojnih zločincev itd.
Predloženo je bilo tudi, da mora imeti komisija izvršujočo in pravno oblast, to je, da poseduje izredno široko oblast na teritoriju tuje demokratske države.
Taka izvenredna široka oblast bi bila v nasprotju suvereniteta italijanske države, kateri bi se po podpisu mirovne pogodbe morala odpreti vrata za priključitev Združenim narodom. Sovjetska delegacija smatra, da bi osnova komisije z izvršujočo in pravno oblastjo sličilo na neke vrste režim kapitulacije za Italijo, kar pa ne bi v nobenem pogledu odgovarjalo principu italijanske državne suvereni tete.
Z naše strani smo naglasili, da je osnova take komisije v nasprotju predlogu za ublažitev uslo-vov razorožitve, ki so podpisani v Parizu. Toda tudi na tem vprašanju nismo dosegli sporazum. Verjetno je kljub temu, da bodo na-daljni pregovori prepričali avtorje tega predloga, da je res ne-pripravno zahtevati osnovo take "pogodbene komisije".
ZAHTEVE ODCEPITEV RUHRA OD NEMČIJE
Kakor je že znano, vprašanje Nemčije, je na incijativo francoske delegacije razpravljano na konferenci. Francoska delegacija je že enkrat postavila zahtevo odcepitve Ruhra, Rajne in Saara od Nemčije. Vendar pa razprava na tem vprašanju se ni razvila na široko na zasedanju v Parizu.
Po drugi strani, ameriška delegacija je predložila, da bi se izmed Združenih držav, Anglije, Sovjetske zveze in Francije razpravljalo načrt razorožitvene pogodbe in demilitarizacije Nemčije za dobo 25 let, in to v duhu znanega predloga senatora Vandenberga. V zvezi z tem, Byrnes je nagla-šal, da je še v decembru, ko se je nahajal v Moskvi, vprašal Stalina o njegovem mišljenju možnosti sklenitve take pogodbe in da je od Stalina dobil v principu odobritev.
Tukaj je treba imeti na umu, da Mr. Byrnes ni točen v svoji trditvi, ker v decembru Mr. Byrnes ni imel načrt za tako pogodbo, torej jo tudi potemtakem ni mogel niti Stalin odobriti, razen da so bila v tem pogledu izmenjana samo mišljenja o medsebojni pomoči v slučaju ponovne nemške in japonske agresije.
Medtem načrt, kakor ga je pozneje predložil Mr. Byrnes, izključuje vprašanje medsebojne pomoči v slučaju nemške in japon-
ske agresije. Nanašal se je le na razorožitev in iz nekih razlogov ignoriral najvažnejši sklep z ozirom na Nemčijo, ki so ga sklenili zavezniki v Teheranu, Jalti in Potsdamu, kateri pa poleg vsega tega lahko dovede do oslabitve notranje zavezniške kontrole, čigar cilj je sprečiti obnovo nemške a-gresije, medtem ko je oslabitev take kontrole absolutno nedopust-Ijiva.
PREDHODNO PREUČENJE POGODBE
Sovjetska delegacija je predložila predhodno preučiti načrt pogodbe z strani zainteresiranih vlad, da se ne sklene prenagle sklepe na podlagi take pogodbe in tembolj zato, ker kakor je Mr. Byrnes tolmačil, da pogodba postane veljavna šele po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo. Medtem kakor je znano, v Nemčiji sploh neobstoja niti kali vlade, z katero bi se moglo skleniti mirovno pogodbo.
Prav zaradi tega sovjetska delegacija je predložila drugi predlog in sicer, predno je mogoče govoriti o novi pogodbi z ozirom na razorožitev in demilitarizacijo Nemčije, da je potrebno pregledati možnosti glede izpolnitve prej-šnih zavezniških sklepov o razorožitvi Nemčije. Ta predlog je končno sprejet.
Tukaj Molotov navaja, da bo sedaj kontrolna komisija za Nemčijo pregledala kako je izvedena razorožitev v okupiranih conah in naglaša upanje, da je izvedena v duhu sklepov miru v Evropi. Naglaša pa tudi, da je Mr. Byrnes pred zaključkom konference predložil drugo formulo za sklicanje zavezniške konference v novembru, na kateri bi se razpravljalo mirovno pogodbo za Nemčijo in pravi, da je ta predlog nepričakovan tem prej, ker ni nihče drugi in celo Mr. Byrnes predložil tak predlog o mirovni pogodbi z Nemčijo, kjer pa kot znano neobstoja vlada, katera bi mogla tako pogodbo podpisati. Medtem Molotov pravi, da je Stalin na konferenci lanskega julija v Berlinu predložil formiranje neke centralne obče-nemške uprave, kar so ostale članice odklonile.
ZNAČAJ REZULTATOV PARIŠKE KONFERENCE
Rezultati pariške konference kažejo, da je razprava o načrtu
prvih pet mirovnih pogodb odkrila gotove razlike izmed vlad, ki so bile odgovorne za pripravo teh pogodb. Sedaj je jasno, da z ozirom na načrte mirovnih pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Finsko, kjer glavna odgovornost prirodno leži na Sovjetski zvezi, ostalo le nekoliko razlik, katere pa ni potrebno ponovno naglašati.
Toda v kolikor se tiče mirovne pogodbe z Italijo, kjer glavna odgovornost leži na Veliki Britaniji in Združenih državah, je ostalo cel niz nerešenih vprašanj na katerih nismo prišli do soglasja. Sovjetska zveza je z svoje strani naredila nekoliko korakov v smeri k skupnemu sporazumu, ki bodo vsaj tako je upati pomagali dosegi potrebnega sporazuma.
Ukazala pa je tudi, da obstojajo nezaželjene tedence pri pripravi mirovnih pogodb. Izgleda kakor nekakšna "ofenziva za mir", kakor to naglašajo gotovi ameriški krogi, ter izražajo enostavno željo za naložitev volje dveh vlad, vladi tretje države. Tak slučaj je bil n. pr. na vprašanju usode bivših italijanskih kolonij, kjer se je Sovjetska zveza popolnoma odrekla svojih zahtev. Toda ameriška in britanska delegacija, ki sta se grupirale v blok, nista dale priložnost da bi prišlo do sporazuma in nujnih sklepov.
OFENZIVA PROTI SOVJETSKI ZVEZI
Na vprašanju vojne odškodnine, ki bi jo Italija morala izplačati Sovjetski zvezi in drugim državam zlasti na Balkanu, smo ponovno naleteli na anglo-ameriški blok, kateri je tudi v tem oziru vodil ne "ofenzivo za mir", nego ofenzivo proti Sovjetski zvezi.
Pariška konferenca je istočasno pokazala, kako je poskus gotovih držav, da naložijo svojo voljo drugim državam, naletel na prirodni odpor. Povsem razumljivo je, da ena zavezniška država, ki vsaj nekoliko drži do svojega ugleda ne more dovoliti drugi državi, da ji naloži njeno voljo. Prav taka država je Sovjetska zveza, katera je mnogokrat manifestirala svojo željo in pripravnost za skupne akcije z drugimi državami tako za dobo vojne kot povojni za stvar trajnega miru in varnosti narodov. ■
Včasih se zdi, da je težko povleči črto izmed želje za sigurnost in želje za ekspanzijo (prodi-
ranje). In res, včasih je to težko. N pr. kakšni interesi sigurnosti diktirajo Združenim državam po zahtevi vojnih baz na Islandu? Jasno je, da se to nanaša na sigurnost Združenih držav, toda z popolnoma drugačnimi težnjami.
Svetovno časopisje je vsevprek obloženo z vestmi, kako si gotovi krogi v Združenih državah, kateri so formirali blok z svojimi prijatelji v Angliji, prizadevajo postaviti morske in vojne baze na vseh točkah zemlje — pacifiškem in atlantskem otočju ter teritoriju zapadne in vzhodne hemisfere.
TEŽNJE ZA DOMININACIJO SVETA
Ni slučajnost in brez razloga, da v gotovih državah pristaši nove imperialistične dominacije nad svetom z strani najmočnejših držav, so zavzeli velik razmah. Ne glede na to, kar neodgovarja njihovim položajem kot senatorjev ali poslancev, oni trobijo o načrtu njihove ekspanzije in na ta način netijo kali nove vojne agresije, pozabljajoč na pouk neslavnega razpada imperialistične Nemčije in njenih načrtov za dominacijo sveta. Bodočnost ni več z tako gospodo, ampak z narodi, kateri prav tako kakor Sovjetska zveza žele: trajen mir ter vezati njihove interese sigurnosti z interesi sigurnosti drugih svobodoljubnih narodov.
Ni izključeno, da se ne bi tudi v bodoče pojavile namere nekaterih močnih držav, da bi naložile svojo voljo drugim narodom. Toda z gledišča Sovjetske zveze, take namere so bile in bodo tudi bodoče obsojene poginu. Samo težnje za prijateljsko sodelovanje, pri katerih ni prostora za nalaganje volje ene ali dveh držav drugi državi, more poslužiti kot temelj zagotovitvi razvoju skladnih odnošajev med Sovjetsko zvezo in drugimi zemljami.
Nedvomno da bodo principi sodelovanja našli vsestransko pri-znaje in podporo v drugih demokratskih zemljah, ker je ta način poznan in sprejet za časa vojne in kot tak soglasno uveljavljen med zavezniki pri ostvaritvi sklepov. Tak sporazum je bil dosežen na vsakem važnem vprašanju na konferencah v Teheranu, Jalti in Berlinu, kakor tudi na konferenci v Moskvi, 1943 leta.
Posamezni krogi si sicer prizadevajo sprečiti tako soglasje.
Skuša se na vsakem koraku delati nasprotno taki resnični metodi dela. Na konferenci v Parizu je bilo priporočeno, da se ne bi čakalo na načrte mirovnih pogodb, dokler se po istih ne soglasijo vlade, ki so imele dolžnost pripraviti take načrte. Namesto tega rečeno je, da se načrti, na katerih se ni dosegel sporazum podnesejo na smoter mirovni konferenci predstavnikov 21. držav, da se tam začne prepir in borba. Sovjetska delegacija je odbila te poskuse, katerih je cilj omajati princip skupnega zavezniškega dela.
Zatem je Molotov primerjal še nadaljni Byrnes-ov predlog, ki je šel za tem, da se mirovni konferenci dostavi na smoter mirovne pogodbe, pri katerih se ni dosegel sporazum, kljub temu, da mirovna konferenca kakor znano, nima ničesar za opraviti z mirovnimi pogodbami. To je nadaljni dokaz, kako se skuša sprečiti način skupnega dela, kateri je bil dosežen zadnja leta, tembolj pa se skuša uveljaviti metoda pritiska, straše-nja in grožnje.
Vse to postaja očitno, kako močna je želja gotovih zunanjih krogov, da bi sprečili način skupnega dela med Sovjetsko zvezo in drugimi demokratskimi državami.
RUŠITEV PRESTIŽA ZDRUŽENIH NARODOV
Poskusi so, da se Organizacijo Združenih narodov spravi v tako stanje in nevarnost podkopavanja njenega prestiža potom taktike za razvijanje novih kombinacij glasovanja.
Takih primerov že imamo in nihče ne more zanikati, da je prestiž Sveta Varnosti že postavljen pred težke preizkušnje.
Nekateri zunanji krogi si žele odstraniti Sovjetsko zvezo iz njenega častnega položaja v mednarodnih poslih, katerega z popolno pravico zavzema, žele škoditi mednarodnemu položaju Sovjetske zveze. Toda samo kratkovidni reakcionarni krogi, kateri so obsojeni na pogin, morejo tako postopati. Ne morejo razumeti, da sovjetska država, ki je znašala glavno breme borbe za rešitev človeštva izpod tiranije fašizma, zavzema z popolno pravico tak položaj v mednarodnih odnošajih, kakršen odgovarja interesom velikih in malih narodov in njihovi želji za mir in varnost.
Proslava 1. maja v Ljubljani
PRVOMAJSKEGA SPREVODA SE JE UDELEŽILO NAD 30.000, V CELOTI PA JE SODELOVALO PRI NJEM NAD 100.000 LJUDI
Že na predvečer je bila Ljubljana nenavadno živahna. Ponekod so krasili avtomobile, drugod še okna in izobešali zastave, drugje so spet pripravljali modele tovarniških in obratnih izdelkov, kajti vsaka skupina je hotela pokazati naslednje jutro nekaj posebnega in novega ter se izkazati. Po hribih, na Kureščku, proti Turjaku, na štajersko in gorenjsko stran pa so goreli kresovi.
Na prvega maja zjutraj so Ljubljančane prebudile številne godbe. Bilo je jasno pomladansko jutro. Že proti osmi so se začele pomikati velikanske množice na zbirališča za prvomajsko povorko. Nekatere skupine so šle z vozovi in avtomobili, druge s traktorji, na motorjih, kolesih ali pa peš, mnogo pa je bilo tudi konjenikov v narodnih nošah. Na cestah in ulicah je bilo toliko ljudi, da si se moral proti deveti uri že kar potruditi, da si dospel do svojega mesta. Ob pol desetih je krenila povorka iz Masarykove proti Mi-glošičevi cesti. In vzvalovale so ulice v tisočih in tisočih zastavah in transparentih, v tisočih in tisočih vzklikih, ki so pozdravljali sprevod, ki je dobival vsako minuto drugo podobo. Korakalo je svobodno slovensko delovno ljudstvo, silno in nepremagljivo! Pokazalo je, kaj zna in kaj zmore.
NAJ ŽIVE UDARNIKI, PRVI
BORCI NA FRONTI OBNOVE
Sprevod je bil v resnici festival dela in je izzvenel veličanstno. Tu so korakali udarniki, ki so dali največje in najboljše zglede, kako se s požrtvovalnim delom obnavlja življenje in blagostanje v razrušeni državi. Nešteto napisov in transparentov je slavilo delavce udarnike, prve borce na fronti dela in obnove.
Sprevod je prikazal vse življenje delovnega človeka. Kmet je prikazal svoje vesele in žalostne ure, delavec borbo za dvig proiz-
vodnje in radost, ki jo čuti, ko je dosegel in ustvaril to, kar pomaga skupnosti k večji sreči in blagostanju. "PREJ S PUŠKO, ZDAJ SE BORIMO ZA OBNOVO S CEPINOM IN S STROJI!" je oznanjal transparent. Železničarji so pokazali napredek naše republiko v bližnji bodočnosti z električno lokomotivo in svoja čustva ter svojo voljo, ki je volja vsega ljudstva, z veliko simbolno povratno karto za Trst in Celovec. Isto so poudarili tudi tramvajarji. "OBNOVLJAMO IN GRADIMO PO NAČRTIH DELOVNE INTELIGENCE" je oznanjal transparent jeseniških kovinarjev.
Jeseniška martinarna je poleg svojih izdelkov prikazala tudi rudo, ki jo topi v plavžih. Tudi fužinarji, kovači in tovarna srpov so seznanjali ljudi s svojim delom.
PREMOG JE KRI NAŠEGA GOSPODARSTVA
Navdušeno vzklikanje in ploskanje čakajoče množice je pozdravilo trboveljske rudarje, ki so bili v svojih delovnih oblekah, kajti vsakdo dobro ve, da brez premoga ni obnove. Premog je kri našega gospodarstva. Mnogo premoga, mnogo blaga! Zato ni bilo pozdravljanja ne konca ne kraja. Tako so se ljudje zahvalili našim rudarjem, junakom obnove. Ti so na avtomobilih pokazali prerez rova, kopanje in nalaganje premoga na jamske vozičke in gradbena dela v rudniku. Vse je bilo zelo mojstrsko postavljeno na avtomobilih. Tudi rudarji iz Velenja in iz Hrastnika so pokazali, kje in kako dobivajo žulje na rokah, kako pridobivajo črni diamant. Napisi so oznanjali: "DVIGNILI SMO PRODUKCIJO!" in navajali odstotke. Nekateri sto, dvesto procentov in še več. Tovarne so prikazale vsaka svoje delo, tekstilno blago in izdelavo, tovarne za živila testenine, kavo itd., kemične pralne praške in še vse ti-
ste reči, ki jih vsak dan potrebujemo, pa marsikdo ne ve, kako se pridobivajo in kje. Postavila se je tovarna Saturnus, ki je nosi-do in katere brhke delavke so bile la v sprevodu krasno rdečo zvez-enotno oblečene v bluze bele, modre in rdeče barve v obliki zastave, dočim je napis na avtomobilih, ki so prikazovali njihovo delo, pričal, da so dvignile proizvodnjo v februarju za 10%, v mercu za 25%, a v aprilu za 50%. Državno podjetje NA-MA je peljalo blago vseh vrst in pakete, vse brez nakaznic. NAPROZA je vozila prodajalne s tekstilnim blagom, z živili in drugimi potrebščinami, dočim so se električarji postavili z velikanskim električnim likalnikom, vrhu katerega je veselo igral harmonikar v narodni noši. Državno podjetje VINO je prevažalo mogočne sode in najbolj podjetnim med žejnimi gledalci, ki so pristopali, je tovariš na vozu natakal, pa ne vode, ampak pravo vinsko kapljico, ki se je cekinasto svetila v kozarcu. Voz državne trgovine s sadjem in zelenjavo je večkrat skoraj obtičal med otroci, ki so ga obkolili, kajti na njem so bile prave rdeče češnje, prve v tem letu. Kar prevzele so jih. Praznični 1. maj in prve češnje, to je bilo čudovito, otroške oči so tako žarele v češnje, da so tovariši na vozu segli v zaboje in delili češnje.
VEČJA DELOVNA STORILNOST — KORAK V BOLJŠE ŽIVLJENJE!
je bilo geslo mnogih delavskih skupin v sprevodu. Sodarji so nabijali obroče na polovnjake in traktoristom, ki so drhtali po cesti z novimi traktorji, je bilo žal, da na asfaltu niso mogli pokazati, kako zaorjejo. Postavili so se gra-fičarji, posebno Bonačeva tovarna. Imeli so največ transparentov. Dobro so prikazali' delo, ki ga zahteva tisk knjig in časopisja. Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Mladinska založba in Naša žena, vsi tekmujejo in vsi hočejo storiti čim več, da se bo s pomočjo večje produkcije lahko pocenila
knjiga in časopis za našega človeka. Papirničarji iz Vevč so pokazali v sprevodu dva posebno lepo izdelana grba FLRJ in LR8, na avtomobilih pa so prikazali, kako delajo papir. Na prvem vozu je tekla zmleta masa v pripravljene stiskalnice, na koncu drugega pa so tovarišice že zavijale papii za razpošiljanje. Stroji na avtomobilih so veselo ropotali v sončnem jutru in peli pesem dela in ustvarjanja.
Telegrafisti in telefonisti so vozili svoje aparate, pošta se je postavila z velikanskim nabiralnikom in z imenitno godbo, pismonoše pa so ljudem v špalirju ljubeznivo ponujali pisma. Urarji so se predstavili z veliko uro. In taki je vsaka skupina, vsaka tovarna pokazala, kaj in kako dela, s čim koristi ljudski skupnosti. Veselo so ljudje pozdravili originalno zamisel tovarne za zobno pasto, ki je v obliki velikanskih korakajo-čih tub prikazala korist proizvodnje.
Med ministrstvi se je posebno izkazalo ministrstvo z industrijo in rudarstvo s slikovitimi skupinami deklet v narodnih nošah na avtomobilih, toda tudi druga niso zaostajala. Slaščičarji in gostinski uslužbenci so korakali v belih po-strežnih oblekah, in TOURIST-HOTEL na Bledu je prikazoval važnost tujskega prometa. Navdušen pozdrav so vzbudile.
GOSPODINJSKE POMOČNICE
ki so bile vedno postisnjene v kot. Danes so korakale v svoji skupini vesele in ponosne, beli predpasniki in rute so se slikovito skladale s temnici krili in belimi bluzami ter rdečimi rutami okrog vratu. Danes ta dekleta vedo, da so tudi one enakopravne, da so v pravicah in dolžnostih enake s svojimi delodajalci in da so koristne skupnosti, ki jim to hvaležno priznava. Vseh sindikalnih podružnic iz tovarn in drugih obratov je bilo skoraj brez števila, saj je trajal mimohod cele tri ure in pol. Bil je pravo razkošje za pogled in je kar utrujal oči s svojo (Dalje na 4 str.)
Okrožna konferenca v Kirkland Lake
V nedeljo popoldne dne 2 junija, se je vršila okrožna konferenca odsekov Zveze Kanadskih Slovencev. Konference so se udeležili delegati od odsekov Zveze v Severnem Ontario: Timmins, Margareta Slak, Val DO'r, Peter šterk, Kirkland Lake, Joe Piškur in Joe Makše ter dva člana Gl. Izvršnega odbora, Jože šerjak in Jurij Matešič. Pričakovalo se je delegata od odseka Zveze iz Norande.
Ker je bil določeni dan za konferenco, obenem dan za redno sejo odseka Zveze v Kirkland Lake, se je vršila najprej seja odseka, katere se je udeležilo lepo število članov in članic. Prečitan je bil zapisnik zadnje seje, zatem se je šlo po točkah dnevnega reda. Poleg drugih organizacijskih vprašanj je sklenjeno, da se priredi piknik v nedeljo dne 16 junija, kjer se bodo člani in članice odseka skupno slikali, da se sliko potem natisne v posebni izdaji lista Edinost ob četrti obletnici.
Po končani seji odseka, br. Joe Francelj je v lepih besedah pozdravil delegate in jim želel v imenu odseka: dobrodošli v našo sredino. Poudaril je kako je nujno, da skupno delamo in da v duhu skupnosti aktivno nadaljujemo aktivnosti za povečanje vrst Zveze ter pospešitvi pomoči našemu narodu v starem kraju. Zaželel je obilo uspeha konferenci in nato izročil predsedniško mesto volitvi konferenčnega predsednika.
Predno je sledila nominacija za predsednika konference, je izpovedal pomembno deklamacijo o Trstu in Gorici sin Max Skube.
Sledila je nominacija posameznih delegatov, na kar je enoglasno izvoljena za predsednika konference, Margareta Slak, ki se je v kratkih besedah zahvalila na zaupanju in nato prečitala dnevni red po katerem naj bi se vršila konferenca in diskusija na posameznih točkah.
Navzoči so bili tudi bratski delegati, kateri so želeli v imenu svojih organizacij in odborov, ki so jih zastopali pozdraviti konferenco. V imenu Vse-slovanskega odbora je pozdravil navzoče John Paraščuk, po narodnosti Ukrajinec. V kratkih besedaj je orisal delo tega odbora in pozval za še večjo. aktivnost in delo na polju združitve vseh Slovanov v močno skupno ustanovo, ki bo dejansko najmočnejši utež proti navalu pro-fašistične in fašistične reakcije, katera gre zatem, da oživi: anti-sovjetsko, anti-slovansko, pa tudi anti-delavsko gonjo po vzorcu izumitelja strupene sovražne propagande nemškega fašizma.
Zatem je pozdravil konferenco bratski delegat odseka Zveze Kanadskih Srbov, Mitar Šaban. Tudi on je urgiral utrjevati bratsko edinstvo med jugoslovanskimi izseljenci in posebno sedaj, ko se razkropljeni drobci četnikov, vsta-šev, domobrancev pehajo z mednarodno reakcijo, kako bi škodovali vzgledu in ugledu nove svobodne Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Naposled je pozdravil konferenco Matija Otoničar, tajnik lokalnega Sveta kanadskih južnih Slovanov. V lepih besedah je predstavil delo Sveta na polju pomoči narodom Jugoslavije in opozoril one, kateri še danes kljubujejo skupnemu delu. Mi nismo več peščica je dejal, ampak močna in žilava skupina, ki aktivno dela posebno sedaj ko se gre za našo mu-čeniško zemljo Trst in Julijsko Krajino. Ta zemlja pripada in je pripadala stoletja, prav zaprav odkar obstoja Slovenski in Hrvatski narod — Slovencem in Hrvatom odnosno Jugoslovanom ne glede nato, kako je bila zapostav-ljana in odtrgana od svojega matičnega stebla z strani tujih osvajalcev.
Nato je govoril o pomenu konference, Jurij Matešič, urednik lista Edinost. Predložil je konferenci, da bi odseki Zveze v Severnem Ontario priredili skupno okrožni piknik, kot najbolj pripraven način, da bi se zbrali skupaj vsi Slovenci in Slovenke ter tako podkrepili svojo voljo in moči pri delu za plemenite in koristne stvari. Kadar govorimo o pomoči našemu narodu, tedaj ne mislimo samo o prispevkih, ampak tudi o skupnosti in zedinjenju .vseh Slovencev tukaj v tej deželi, je dejal br. Matešič. Ne smemo pozabiti, da je naše delo, naša aktivnost, pa tudi naš obstoj tesno vezano z vsemi problemi kanadskega naroda. Zato je povsem pravilno, da našo aktivnost, naše delo hkrati vežemo z vsemi temi problemi, ker samo tako bomo izpolnili tiste želje, za katere so se borili naši vojaki in vsi svobodoljubni narodi v svetu. To je pa tembolj važno sedaj pri graditvi miru in varnosti. Mi smo del zgodovine kanadskega naroda in nihče drugi nam jo ne bo mogel bolj
točno opisati, kakor mi sami. Sami smo njen del in tudi sami se moramo podati po poti skupnega dela za mir in varnost, ker z tem bomo enako nudili pomoč našim bratom in sestram v novi svobodni Jugoslaviji.
O pomenu nove zbirne akcije za X-RAY aparat je govoril br. Jože šerjak, predsednik slovenske sekcije pri Svetu kanadskih južnih Slovanov. Povedal je, kako je prišlo do formiranja slovenske sekcije in kako je to bila že prej želja mnogih in mnogih naših izseljencev, da bi zbrali skupno nekaj kar naj bi služilo spominu Kanadskih Slovencev. Kaj drugega smo mogli zamisliti z ozirom na število nas kakor kupiti tak X-RAY aparat, ki bo služil našemu narodu in posebno sedaj, ko je treba nuditi vsako najmanjšo pomoč, da bi si čim prej zgradil kar je bilo porušenega in uničenega skozi vojno. Pri vsemu temu narodno zdravje je prvo. Ko je človek zdrav, tudi dela lahko. Zato smo sklenili, da se začne
Koncert za pomoč bolnici na Golniku pri Ljubljani
zbirna akcija za DESET TISOČ,
DULARJEV, toliko kolikor je po trebno za nabavo takega aparata.
Upam, da bo konferenca sprejela to priporočilo kakor ga je sprejela konferenca v Južnem Ontario, ki je pa obenem določila polovico dohodkov v ta sklad.
Na podlagi govora članov Izvršnega odbora Zveze, se je razvila zelo živahna diskusija, posebno v kolikor se tiče skupnega okrožnega piknika. Vsak je bil vesel, da bi se nekaj takega priredilo in z tem manifestiralo skupnost slovenskih izseljencev. Toda velika razdalja je poglavitno v-prašanje radi transportacije. Delegat Peter šterk iz Val DO'r-ja pravi, pooblaščen sem izjaviti, da bo naš odsek sprejel sklepe konference in tudi izpolnil del dela, da se priredi tak piknik. Enako je govoril br. Piškur in Joe Makše, delegata odseka Zveze v Kirkland Lake. Tudi delegatinja Margareta Slak iz Timminsa, se jako soglaša z idejo, vendar pa misli, da naj bi odsek v Timminsu odločil o tem. Obširni diskusiji so sledili naslednji sklepi:
1	— da se priredi skupni piknik in sicer na farmi pri rojaku Prijatelj v Norandi, dne 2 avgusta.
2	— da vsak odsek izbere tekmovalko, ki bo tekmovala z drugimi tekmovalkami za prvo mesto.
3	— V slučaju, da Timmins v-sled odaljenosti ne more sodelovati, bodo skupno sodelovali na tem pikniku odseki: Noranda, Val DO'r in Kirkland Lake. Za boljši sporazum v tem oziru, odseki naj pišejo glede informacij ali pa gotovih sklepov v zvezi z piknikom, na tajnika odseka v Kirkland Lake, Joe Piškur, 75 MacCamus Ave.
4	— Za glavnega govornika na pikniku se povabi, Dr. Slavko Zore, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu.
Z tem je bil izčrpan dnevni red, na kar se je zaključila konferenca, a delegati so se zbrali na skupno večerjo, ki jo je priredil odsek Zveze pri br. Piškur. Prišli so in v družinski sobi opazili lepo okrašeno mizo. Pripravljena je bila razna jed, pa tudi žeje ni nihče trpel. Vrle rojakinje kot: Mrs. Piškur, Mrs. Malči, Kostelec, pa tudi naša "Potočanka" Mrs. Lavrič so pripravile večerjo, zatem sta bili navzoči Mrs. Makše in Mrs. Pavček. To veselo družbo je obiskala tudi Mr. Ivanka Rauch in Mrs. Kužnik. Bilo je res lepo, pa vsega dosti, zabave petja i. t. d.
Prav lepa hvala tako odseku kakor tudi članicam za postrežbo in uljudnost rojakom in rojakinjam v Kirkland Lake.
Jurij Matešič, zapis.
Toronto: — Tukaj so priredile tri slovenske organizacije prav uspešen koncert, kateri se je vršil 12. maja a se je poročilo nekoliko zavleklo iz več razlogov, največ pa zaradi tega, da se organizirajo še druge naselbine po Kanadi in tako skupno prispevamo za nabavo enega X-Raj aparata za bolnico na Golniku ali pa za kako drugo bolnico v Sloveniji kjer bo najbolj potreben. Namen in cilj kampanje za ta X-Rav aparat je, da se zbere 10.000 dolarjev, kateri bo posebno darilo najpotrebnejšim od Slovencev v Kanadi za Slovence v domovini.
Kar se tiče koncerta samega je prav sijajno uspel, za kar se je zahvaliti igralcem in pevcem, kateri so pokazali s svojo domačo vežbo nekaj izvrstnega, za kar so dobili tudi veliko odobravanje od navzočih.
Koncert se je pričel z "O Ca-nada", katero je prav izvrstno za-
Pismo iz Slavine pri postajni
Dearborn, Mich. — Sledeče pismo sem prejel od nečakinje Len-čke Boštjančič. Pismo se glasi: Predragi Stric in Teta!
Prilagam Vam tudi jaz par vrstic kako je bilo pri pogrebu v nedeljo neznanih tovarišev.
V nedeljo dne 10-3-1946 smo i-meli veličasten pogreb štirih žrtev. Bili so neznani, ker je minilo precej časa odkar so jih švabi u-bili in pokopali v samoten in neznani kraj, tako ni nihče vedel do sedaj za njih grobove in trupla. Odkrili so jih 9-3-46 in pripeljali v Slavino na oder sredi vasi, ki smo ga tam postavili in okrasili s cvetjem in zastavami.
Na odru so ležale krste, en dan in pol. Stražila jih je častna straža štirih Partizanov. Okrasili smo oder kolikor nam je bilo mogoče, lepo postavili smo več Slavolokov po vasi in okrasili hiše. Pogreba, ki se je vršil ob dveh popoldne, se je udeležila velika množica ljudi tudi iz daljne okolice. Bilo je lepo organizirano, vsaka organizacija je imela svojo zastavo, vencev je bilo 31. Pred odhodom na pokopališče je imel tovariš komisar govor, nakar je pevski zbor zapel narodno pesem. Nato je šel sprevod v cerkev in potem na pokopališče. Predno so jih zasuli s črno prstjo, se je neki tovariš v imenu vseh navzočih poslovil od žrtev, pevski zbor je zapel žalos-tinko "Kot žrtve ste padli".
Bilo bi zgrešeno ako se ne bi spomnili koliko smo trpeli in žrtvovali, pa vseeno še nismo priključeni k Titovi Jugoslaviji. Zato smo po pogrebu imeli politično manifestacijo. Za zaključek smo vsi skupaj zapeli: "Hej Slovani!"
Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave od
Lenčke
Tako mi piše 15 let stara nače-kinja in ki ni nikdar hodila v slovensko šolo!
Louis Bostanik
igrala Miss. Florenc Muhvič. Nato je nastopil John šeme mlajši z piano harmoniko. Svojo nalogo je prav pohvalno izvedel, kar je pokazal aplavz ki ga je dobil od gledalcev. Zatem so nastopile dobro poznane sestre Mrs. Milka Muc in Miss. Mary Košmrl, katere so zapele par krasno donečih domačih pesmi in sicer; "Pada listje z javora" in "Moja kosa. . .". Da so jih prav lepo zapele mislim, da ni treba posebej omenjati, ker so dobro znane mnogim Slovencem še iz Sudbury-a in tudi skoro ni prireditve, da ne bi nastopile, bodisi v igri ali petju. Zato jima moramo dati še posebno priznanje. Torej prav lepa hvala Milka in Mary. Dalje sta nastopila, Louis Košmrl, brat od prejšnih in njegov vojni tovariš T. Katunar in sicer Lojz z Harmoniko njegov tovariš pa z gitaro. O njima naj omenim le toliko ,da bi jih občinstvo imelo najrajši celi večer na -odru, ker smo imeli pa še več komadov za na oder se tega ni moglo dovolit ter se je koncert nadaljeval z deklamacijo 5 letnega sinčka Milke in Tony Muc, ime mu je seveda tudi Tony. Deklamiral je deklamacijo "Ciganček", katero je prav lepo in korajžno izvršil.
Nato je nastopila orkestra N. Balaban, J. Balaban (brata) in John Markušič z svojimi instrumenti, Piano harmoniko, gitaro in brač. Zaigrali so štiri prav lepe komade, za kar so želi gromoviti aplavz.
Dalje so nastopile sestre Miss Doroteja in Ilena Sheryak hčerke dobro poznanega brata Jožeta in Helene Sheryak, katere so krasno zapele; "Le pojdi z menoj. . ." in "Na planincah sončiče sije. . .". Temu je sledila deklamacija "Partizanske sirote", katero je krasno in z občutki deklamirala Miss Mary Kenik.
Nato je nastopil urednik Edinosti kateri je poslušalcem v ganljivih besedah orisal položaj v Slo-
veniji kjer je narod po vstrajnem in težkem boju priboril svobodo in narodno neodvisnost, katero bo čuval kot zenico svojega očesa pri čemur mu moramo mi pomagati z vsemi silami na razpolago, ne glede na razliko v prepričanju ali se nameravamo povrniti v staro domovino ali ostanemo v Kanadi. To je naš narod in tudi po presta-nem trpljenju potreben in vreden pomoči.
Dalje je Jože Sherjak apeliral na navzoče za kar je bil koncert prirejen namreč za zbiranje prispevkov za bolnico na Golniku. Nakar se je začelo z zbiranjem. Skupna svota nabrana na tem koncertu je bila $572.64 (Pozneje se je še nabralo $152.00, Vsega skupaj $724.64. Posamezna imena bomo objavili v prihodnji izdaji Edinosti.
Po končanem zbiranju se je nadaljevalo s koncertom. Nastopil je zopet 5 letni Tony Muc kateri je zapel; "Gor' cez jezero", zatem Miss Doroteja in Ilena Sherjak ter Mary Košmrl; "Tri Cabaleros" (Pele in igrale na mandolino).
Končno je nastopil Jože Sherjak z "čudovito" mandolino. Videti je bilo da ni imela nič strun, ali pela je vseeno čudovito lepo in tudi takrat ko je njegova roka popolnoma bila proč od mandoline, mandolina poje dalje. . . Stegnem vrat in opazujem bolj natačno. Nič ni bilo napačnega, samo Jože se je nekam sumljivo oziral za zastor. . . Ne morem reči za gotovo. . . ali mislim, da je že čitatelj tudi sam uganil skrivnost "čudodelne mandoline".
Potem je Jože vzel še harmoniko ter zapel tisto; "Moja Žena" in "Po balliš".
Za zaključek je Miss Florenc Muhvic zaigrala na piano "Hej Slovani", katero je navzoče občinstvo navdušeno spremljalo nakar smo se razišli vsak na svoje domove razvedreni in zadovoljni.
Ludvik Troha
Zadeva Draže
Mihajloviča
Kako je pri nas na gozdnem delu
ST. CATHARINES
Navodila glede pošiljanja paketov v Jugoslavijo
Ministrstvo financij FLR. Jugoslavije, oddelek carine, je s svojim odlokom od 5 aprila 1946 leta odločilo, da jugoslovanske carinarnice oprostijo carine in ostalih plačilnih predpisov na spodaj označeno blago, ki je poslano iz inozemstva kot darilo potom poštnih paketov ali pa drugače pošiljkah :
— Ponošeno obleko, obutev kakor tudi hrano.
2	— Novo obleko ali pa blago za kroj, obutev in to največ do 20 kilogramov teže (44 funti ali štiri pakete po 11 funti) za vsakega člana sorodstva.
3	— V manjši količini ostale predmete, kateri služijo izključno za osebno vporabo prejemalca ali pa članom njegove družine.
O vsaki pošiljki zgoraj omenje-
Mesečna in redna seja odseka Z. K. Slovencev se vrši zadnjo nedeljo v mesecu dne 30 junija, pri dobro znanem rojaku Tony Peča-varju v Beamsville in sicer ob 2 uri popoldne.
Naprošajo se člani in članice, da se zagotovo omenjene seje udeležijo, ker imamo važne stvari na dnevnem redu za razpravljati.
Tajnik
TIMMINS, ONT.
The Timmins branch of the CSYF is having a Dance on June 15 at 8. p.m. Everyone is welcome and a lot of fun is in store for all.
The dance will be held at the Ukrainian Hall.
Secretary
nega blaga, oblasti za carino v domovini bodo obvestile mestni Ljudski odbor v dotičnem kraju kam je določena na naslov prejemnika.
Zgoraj omenjeni odlok se dostavlja na znanje jugoslovanskim izseljencem v Kanadi, da se po istem ravnajo pri pošiljanju paketov. Novi predmeti in zlasti preko določne teže 20 kilogramov po osebi na leto, spadajo pod carino. Medtem ponošena obleka, obutev in hrana ne spada pod carino. Na vsak paket je treba označiti vsebino, to je: stara ali nova obleka ali pa hrana ter posebno označiti kot darilo.
Generalni Konzulat, FLRJ.
Montreal, Que.
Stevens, Ont. — Cenjeni urednik! Prav rad bi videl, da začnete pošiljati Edinost mojemu bratu v stari kraj, kateri je bil v taborišču na Rabu in pozneje stopil v vrste partizanov. Naj bi tudi on čital in razvidel, kaj delamo in kakšni smo tukaj. Naplačilo za naročnino pošljem enkrat pozneje, ko mi bo priložnost poslati denarno nakaznico.
Tukaj smo končno v gozdu, daleč od (kakor navadno pravimo "civilizacije"), namreč poštenega urada, kjer bi v slučaju kupili denarno nakaznico in jo poslali na namenjeno mesto. Nahajamo se skupaj na kempi št. 3, podpisani, zatem J. Levstek, T. Rugelj, F. Jagodic, Leo Oberstar, John Mik-lič in F. Turšič. Drugi naši znani tovariši se nahajajo po drugih raznih kempah.
Naše življenje in delo je pač tako, kakor v gozdu. Seveda delamo težko, plača za en kord je $3.50, torej če človek bolj dela, tudi več zasluži. Tu se vsak sam podi, ni treba basa. Zvečer" po končanem delu pa debatiramo o našem težkem delu. Eni pravijo, da bi treba dosedanjo pogodbo (kontraht) uničiti, ker to je "Buli Work". Naša unija je seveda še prešibka, pa največ samo zato, ker - je še veliko delavcev, ki se ne zavedajo, da bi pristopili v naše vrste. Kadar pridejo iz Quebec-a, sicer tisti, ki jih samo v šali imenujejo "fižolova župa", takrat je še bolj slabo za nas. Namreč večji del francosko govorečih delavcev je še vedno ponižen hlapec gospodarja in zlasti cerkve. Pa saj ni čudno. Od mladih let naprej ni imel kaj drugega slišati, kakor bodi pokoren zdaj temu in zdaj onemu, pa ne glede če tudi drva sekajo na njemu. Po smrti bo pa vžival nebeško lepoto in veselje. Nevem, morda ga pa res bo človeški rod enkrat doživel.
ko imajo dobre godce, kakor je Janez Zatkovič. Kadar on pritisne na strune svoje harmonike, vsak. se prav rad zavrti.
Naj zaenkrat zadostuje, pa se drugič zopet oglasim. Tukaj za sedaj ni novega nič razen da ugi-bljemo ali se bo dalo kaj kmalo oditi v stari kraj, namreč novo Jugoslavijo, želja nam je videti naše stare znance in prijatelje in jim pomagati pri obnovi svobodne domovine. Tam je vsekakor bolj lepo.
Tud tu cveto cvetličice, po njih šume čebelice. A'l rožic naših lepši je cvet, Po čebelic naših slajši med!
Nick Babič
Kampanja za 500 novih članov
Osrednji odbor za rekonstrukcijo Jugoslavije, katerega seja se je vršila v Clevelandu dne 1 junija, je sprejel načrt, da v teku dva meseca pridobi 300 novih članov, obenem pa seznani širšo a-meriško javnost o vojni škodi v Jugoslaviji ter nujni potrebi ekonomske rekunstrukcije, ki bo pa nudila veliko možnost za ameriško trgovino v Jugoslaviji.
Kampanja za novo članstvo začne 1 junija in se končna 3 avgusta. Za posamezna mesta je določena tudi kvota, koliko članov naj se pridobi v teku kampanje.
Predvidena je tudi kampanja za zbiranje orodja, ki bo začela 4 julija, to je na dan praznika "Ameriške neodvisnosti". Za boljši uspeh kampanje so poslana pisma na vsa podporna društva, razne klube in ustanove ameriških juž-noslovanskih izseljencev, da podpirajo kampanjo.
Odbor je tudi natisnil 15.000 Sedaj ko postaja solnce gorkej-1 brošur, kjer so pojasnjena razna
še, nas bodo nadlegovale muhe, pa še medvedi. Jaz sem se že srečal s kosmatincem, pa ni bilo nič kaj prijetno. On se je obrnil to-pot v eno in jaz pa v drugo stran. Taka sva se poslovila z njim.
Lahko pa rečem, da smo gozdarji precej potrpežljivi. Tega ne more nihče zanikati. Skozi zimske mesece smo izloženi snegu in mrzli burji, poleti pa mušicam in raznemu mrčesu, komarjem itd. V mestu jim je seveda bolj luštno. Gredo zdaj na eno in zdaj na drugo zabavo posebno pa piknik v prosti naravi, še bolj veselo je,
vprašanja med temi:
a)	predvojna Jugoslavija in njena eWnomija;
b)	doprinos Ameriških Jugoslovanov pri graditvi Amerike;
c)	nazifašistična destrukcija Jugoslavije za časa vojne;
d)	potrebe Jugoslavije in priložnost za ameriško trgovino.
Cena tej brošuri je 50 centov in se naroči pri:
The American Association for Rekonstruction in Jugoslavija, INC.
Skrajšano samo: A.A.R.Y. INC.
465 Lexington Ave., Room 21.
New York 17, N. Y. USA.
Nadaljevanje. . .
—	Privatna lastnina je zajamčena, toda njen obseg je omejen po postavi v interesu ljudstva.
—	Zemlja pripada onim, ki jo obdelujejo. Osebna veleposestva morajo biti odpravljena in izročena državni, kontroli.
—	Vsa industrija mora biti v rokah države.
—	Trgovina na debelo mora biti v rokah države, toda trgovina na drobno bo v privatnih rokah pod nadzorstvom države.
—	Trgovina, finančne in kreditne ustanove pripadajo pod kontrolo države.
—	Cerkev kontrolira država. Narodna vera je pravoslavna — Cerkev sv. Save. Rimokatoliška cerkev mora biti upravljena ločeno od Vatikana.
—	Vsi člani pravosodja morajo biti izbrani iz četniških vrst, kakor tudi vsi drugi državni uredniki.
—	žandarmarija se izblikuje iz četniških vrst in mora biti pod posredno kontrolo četniške organizacije.
—	Tisk bo glas pravičnosti in resnice v službi narodne obnove. Tiskarne in založbe morajo biti v rokah države.
—	V duhu teh resolucij in sporazumno s krono bodo četniki izvedeli organiziranje države in bodo edini nosilci državne oblasti, dokler ni njihov program uresničen in so vzpostavljeni pogoji za prehod do širših ustavnih pravic.
Te resolucije govorijo same zase. Opomniti je treba seveda, da so bili četniki strogo le srbska organizacija ter da bi nameravana četniška diktatura bila stogo srbska diktatura, proti kateri bi se s silo protivili Hrvati, Slovenci in Macedonci, katoliški in muslimanski elementi, kakor tudi vse demokratične sile v deželi. Opazi se tudi, lahko, da v tem presenetljivem dokumentu muslimanska in judovska vera nista omenjeni! Končno je vreden pozornosti tudi četniški gospodarski program. — Daleč bolj radikalen je nego karkoli je skušala v Jugoslaviji izvesti narodno osvobodilna fronta. Dasi ni nobenega dvoma, da bi ta del programa bil zavržen, čim bi Mihajlovič zmagal in bi se kralj povrnil na tron, vendar kaže sprejem tega programa karakter ljudi, katere so skušali četniki pritegniti na svojo stran.
SODELOVANJE S SOVRAŽNIKOM V ČRNI GORI IN SANDŽAKU
Kot je bilo že povedano, je bil kapitan Gjuriši najzaupnejši poveljnik Draže Mihajloviča. Poročilo komisije vsebuje večje število listin, ki kažejo Gjurišičevo sodelovanje s sovražnikom.
Dokument štev. 11 je fotosta-tični posnetek pisma, ki ga je 5. maja 1942 poslal Gjuriši generalu Silvio Bonini komandant italijanske pehotne divizije "Venezia". V tem pismu pošilja Bonini sporočilo od komandanta italijanskih čet v Črni gori — generala Luigi-ja Mentastija, svetujoč mu, da se formirajo četniški odbori v Črni gori z namenom, da se vzdrži postava in red z italijansko kooperacijo. General Bonini sili Gjuri-šia, da mu pošlje sezman kandidatov, ki bi z odobritvijo generala Mentastija postali četniški oblas-tveniki v službi italijanskih okupacijskih čet. Taki četniški ali "narodni" odbori so bili imenovani po vsej črni gori in Gjuri-šiev brat Vaso je postal predsednik odbora v Beranah.
Dne 26. decembra 1943 je Pavel Gjurišič pisal komandantu i-talijanske divizije "Venezia", zahtevajoč, da se skupina italijanskih vojakov kaznuje, ker so nam-latili nekaj četnikov in spustili iz zapora neko Črnogirko, ki je bila osumljena, da simpatizira s partizani. (Dokument št. 16).
V pismu z dne 26. maja 1944, zapovedajoč četnikom, da se preselijo v Mileševo, je Pavel Gjurišič rekel: "Pojasnitem Nemcem, da greste v Mileševo v svrho nabiranja novincev za nove edinice". (Dokument št. 17).
Po italijanski predaji je Gjurišič postal poveljnik četniškega glavnega štaba v Črni gori, medtem ko ga je kralj Peter še pred tem povišal za polkovnika Jugoslovanske kraljeve vojske. Četnikom je tedaj tiktakala zadnja ura. Dne 18. julija 1944 je Gjurišič izdal strogo zaupno povelje, ki se deloma glasi takole:
"V namenu, da zadušimo komunistično (partizansko) propagando, moramo ustaviti njihovo kurirsko službo in likvidilati njihove pomagače izmed ljudstva; zato bodo poveljniki brigad in mest izdali ukaz, da je ljudem prepovedano zapustiti stanovanja od mra-
ka do zore. Vse osebe zasačene izven svojih stanovanj ob tem času bodo brez vsakega svarila pobite. Nobena oseba ne sme zapustiti svoje občine brez pisanega dovoljenja mestnega komandanta. — Vse osebe zasačene izven svojih občin brez takega dovoljenja bodo naše lovske edinice usmrtile".
Povelje, ki ga je Gjurišič dal četniškim trupa ml6. avgusta 1944, vsebuje sledeči stavek: "Zahtevajte od nemškega komandanta, da vam izroči na razpolago ambulanco za prevoz ranjencev iz poljske bolnice v. , . . (ime nečitljivo). (Dokument št. 22).
Fotostatični posnetki vseh teh povelj in pisem Pavla Gjurišiča (Mihajlovičeve desne roke) — z njegovim lastnoročnim podpisom — so reproducirani v poročilu komisije za vojne zločine. Poleg tega je v poročilu tudi dosti dokazov o Gjurišičevem sodelovanja z Milanom Nedičem, načelnikom srbske lutarske vlade v Beogradu. Gjurišič je bil imenovan za poveljnika Nedičevega srbskega korpusa prostovoljcev v Črni gori. Gjurišič je s svojimi delegati obiskoval Beograd in tam svobodno prebival. Od Nemcev je dobival konje, orožje in ambulance za svojo borbo proti partizanom. (Dokument št. 23 do 26).
Ta izdajalec ni bil samo četniški poveljnik glavnega štaba in poveljnik Nedičevega prostovoljnega korpusa v Črni gori, temveč tudi redni oficir kralja Petra in poveljnik Jugoslov. domovinske vojske za Črno goro, Boko in Stari* Ras, V tej poziciji je Gjurišič izdal povelje (dokument št. 29), v katerem je oklical zapovedano mobilizacijo vseh državljanov moškega spola od 17. do 55. leta. Prvi odstavek tega povelja, izdanega 13. septembra 1944, se glasi:
"Ozirajoč se na preteče razvoje na polju mednarodnih odnošajev ter na priporočilo štabnega komandanta pri glavni komandi in vojnega ministra Draže Mihajloviča, je Njeg. Vel. in Vrhovni poveljnik Peter II. — strogo zaupna štev. 1254 od 5. septembra 1. 1944 — zapovedal splošno mobilizacijo vseh razredov med starostjo 17 in 55 let, s svojim dekretom z dne 4. septembra 1944".
Pod fotostatičnim posnetkom tega povelja je fotografija Pavla Gjurišiča in nekega nemškega o-ficirja pred poslopjem Narodnega gledališča -v Belgradu, posneta med okupacijo. Gjurišiča je kralj Peter odlikoval z zvezdo reda Ka-radjordje, Adolf Hitler pa z železnim križcem. Obe dekoraciji je sprejel kot primeren okrasek za svoja četniška prsa. Dne 11. oktobra je lutkarski list "Lovčen", ki se tiska v Cetinju, prinesel na prvi strani vest o Gjurišičevem odlikovanju po Hitlerju. (Dokument št. 31.)
(Dalje prihodnič.)
Sreberna poroka v Port Arthurju
Jubilej 25. obletnice zakonskega življenja sta praznovala zakonca Gregor in Marija Šafar, na 12 maja.
Običaj je že tak, da se v takem pomembnem slučaju zberejo sorodniki, znanci in prijatelji ter skupno čestitajo jubilantoma 25. letnico zakonskega življenja. Na tak način smo praznovali to obletnico zgoraj omenjenima zakonci-ma. V velikem številu prijateljev in znancev, veselem razpoloženju in seveda pri polno obloženi mizi raznovrstne jedi in pijače. Še prehitro je minil večer.
Med zdravicami se je tudi spominjalo naših v stari domovini, koliko so tam prikrajšani v tem kar mi tu obhajamo in uživamo ter koliko življenj je vojna vihra zahtevala, ko bi tudi mogoče danes tak dan praznovala. Naša dolžnost je, da jim ob vsaki priložnosti pomagamo in prikrajšamo bedo, je rekel Hary Thomas (grocery trgovec), ter položil na mizo desetico. Sledil mu je z drugo desetico Leo Levstek. Po pet dolarjev pa: Martin Bajuk, Tony Cimprič, France Nemanič, Karol Strajner. Po dva dolarja: France čimprič, Edvard Troha, France Poje in France Burič.
Po en dolar: John Kenda, John Vič, Tereza Ožbolt, Jakob Belo-brajdič, Jože Sušak, John Kružič in Gregor šafar. Prispeval je dva dolarja Tony Jerše, čeravno ga ni bilo med nami na tej omenjeni proslavi. Tako smo zbrali skupaj $57.00 in odposlali na Svet kanadskih južnih Slovanov.
Najlepša hvala vsem darovalcem. Narodi Jugoslavije Vam bodo enako hvaležni za to. Jubilantoma pa želimo dočakati zlato poroko.
v Eden prisotnih
BTRAN 4.
f r iwti'w.
•p Stltl) *>»■'
"BDINOST'
1.1
n
Sreda, 12 junija, 1946.
NE PAPEŽEV GOVOR IN NE SAVOJSKA HIŠA NISTA MOGLI SPREČITI LJUDSTVA, DA IZREČE 06S0DR0
Na predvečer volitev v Italiji in Franciji, se je oglasil papež iz prestolice — Vatikana, ter napovedal boj marksističnim delavskim strankam. Dejal je, da so jih mora poraziti, ker predstavljajo "brezbožne in materialistične sile", ki gonijo svet v stanje mednarodne bridkosti, katera utegne sprožiti "svetovno eksplozijo".
Papež je svoj govor, ki je bil odajan po radiju širom sveta, imel pred svojim kolegijem kardinalov. Poživljal je italijansko in francosko ljudstvo, da bi se vrglo v "križarsko vojno" proti brezbož-stvu, da se mora odločiti bodisi za osebno dostojanstvo in trdno skalo krščanstva in osebnega Boga, ali pa za vsemobočno materialistično državo, brez naravnih idealov, brez vere in brez Boga.
Tak ' blagoslov je naslovil volivcem sv. oče iz Rima, ne meneči se za nič drugega, kakor edino zato, kdo naj zaseže oblasti pri splošnih državnih volitvah. Poglavitna je oblast, pa oni elementi, ki so izvoljene, da so naklonjeni vsem drugim idealom in bogočastju, samo ne idealom, ki prinašajo širokim ljudskim množicam socialno in ekonomsko pravičnost.
Kakor marsikateri duhovnik je tudi sv. oče pozabil omeniti, da je Kristus delil med svojimi učenci na enake dele pet hlebcev kruha in dve ribi. Prav to kar je pozabil omeniti v svojem govoru, so izprevideli volivci in spoznali vrednost tega predno so oddali svoj glas. V Italiji so z svojimi glasovi podrli dva tisoč letne strebre Savojski hiši in se izrekli za Republiko. V Franciji pa, niso se. ustrašili "križarske vojne" zoper "marksistično brezbožstvo" in celo ne ameriških milijonov kot posojilo na račun zmagi francoske reakcije.
V Italiji volilci so šli na volišča z odločnostjo proti Savojski hiši. To je najbolj razvidno iz oddanih glasov, velike večine za republiko. Že sam
Pismo prijatelju v tujini
oblik republike izpreminja marsi-kraj v državi, a poglavitno ostra-njena je mornarhistična tiranija, kot najbolj pripraven način za izkoriščanje širokih ljudskih množic. Verjetno je, da bo z tem ne samo odstranjena bivša ustava, ki je slonela na umetnem načinu oblasti Savojske hiše, ampak tudi preoblikovana, kar pa najbrž ne bo všeč sv. očetu.
Tudi v Franciji ni prišlo do večje izpremembe pri sedanjih volitvah kljub temu, da so dobili neznatno, a nezadostno večino kandidati takozvane ljudske stranke, da bi sami sestavili vlado. Tudi pri teh volitvah kakor prejšnih se zapaža odločnost ljudstva po spremembi tako v notranjih kakor tudi zunanjih zadevah Francije.
Reakcija v svetu je pričakovala sicer popolnoma drugačen izid volitev — zmago notranje reakcije, i Zato je tudi uporabila vse v svoji j antidelavski in antidemokratični j kampanji, da bi porazila kandidate delavskih strank. Napoved Papeža, da "brezbožne in marksistične sile" gonijo svet v stanje mednarodne bridkosti, ki utegne sprožiti "svetovno eksplozijo", je preračunana napoved proti demokratičnih in revolucionarnih gibanj, katerih vrste z dneva v dan rastejo. Rastejo pa ne zato, ker se hoče delavcem in kmetom bojevati bodisi v politični ali odprti borbi, ampak zato, ker hočejo pravico — življensko in ne umetno demokracijo.
Neki kmet se je oglasil v odgovor župniku, ko je zakljinjal kmete, da naj bodo vendar prev-darni pri agarni reformi vsaj iz ljubezni do Boga. Dotični kmet je odgovoril: "Veste gc'spod župnik, mi ljubimo Boga, toda ljubimo tudi zemljo, ki nam daje življenje"!
Verjetno je, da je enako mislil mnogi volilec v Italiji isto, in predno je oddal svoj glas, ga niso ustrašila rotenja sv. očeta, niti dva tisočletna tradicija Savojske hiše.	M.
PIŠE: K. GORNIK-DOLINSKI (Nadaljevanje)
Stojimo na načelu, da moramo biti demokratični v dejanju in ne samo na jeziku in ker ta in taka demokracija obstoja, se lahko pripeti, da celi odbori nočejo pravilno pojmovati naših nazorov. Stojimo pa tudi na drugem stališču, to je, tem ljudem bomo dokazali z našo dobro voljo in s potrpežljivostjo, da so imeli o naših nazorih napačno mnenje, da so nas marsikje napačno sodili, kar se tudi še danes dogaja, to pa zaradi najrazličnejših vzrokov, katerih naš pokret ni zakrivil. Vsi oni, ki so še danes naši nasprotniki bodo izprevideli, da so bili v zmoti, zapeljani. Tretji vzrok je n. pr. v-pliv domače in tuje reakcije. Pri nas se nikomur niti las ne skrivi, če nima naravnost krvavih rok. Saj so povsod po službah bivši domobranci, policisti, naši najhujši nasprotniki. Potom onih, ki hudobne igre reakcije še niso pravilno doumeli, skuša reakcija zanesti razdor v naše poslovanje. Ljud-
stvo pa vse take pojave sproti razkrinkuje na svojih množičnih sestankih, kjer ima vsak pravico obravnavati vse in vse konstruktivno kritizirati.
SPLOŠNA LJUDSKA IZOBRAZBA
Sedanja ljudska, splošna izobrazba sloni na popolnoma drugih principih, kot prejšna, stara. Danes se vrši dnevno nebroj sestankov, nebroj predavanj, nebroj prireditev, tečajev, izletov, naučnih potovanj, jasno je, da množicam izobrazbe in ušenosti ne moremo vliti v enem dnevu, smelo pa trdimo, da smo naše ljudske množice že danes dvignili visoko nad nivo stare, predaprilske Jugoslavije. Mi hočemo — in to bomo brezpogojno dosegli, da hr kulturni nivo našega jugoslovanskega miniaturnega paradiža kmalu lahko tekmoval s kulturno naprednejšimi narodi. Pogoje za ta polet si bomo kmalu ustvariti, ker smo mi sicer končali krvavo borbo na bojnih poljanah, a se danes nahajamo v nič manj hudi borbi, v borbi
za duhovno osamosvojitev naših narodov, v borbi za kulturnejši napredek posameznika in naše skupnosti. V tem pogledu je starejši generaciji že odločilno priskočila na pomoč naša mladina, ona mladina, ki je naš up in naša nada.
Orožniških postaj, davkarij in občinskih pisarn ni več, sodnije in drugi predvojni uradi so pa zado-bili drugačen obseg, kot so ga imeli pred vojsko. Orožniške postaje so sploh odpravljene, mi takih institucij nepotrebujemo, ker hočemo vzgojiti iz naših ljudstev ne naroda tlačanov in potuhnjen-cev, ampak narod svobodnih ljudi, ki bodo svoje dolžnosti napram skupnosti opravljali iz lastnega prepričanja, pravočasno in pošteno, pravilno in prostovoljno, iz lastne uvidevnosti in iz lastnega dognanja. Zadeve občinskih odborov so prenešene na okrajne odbore, katerim so podrejeni krajevni odbori, slednji obstojajo skoro v vsaki vasi.
(Dalje prihodnjič)
Congress of People's Youth of Yugoslavia
YUGOSLAV YOUTH DELEGATION EXPECTED IN CANADA
Narodnostna struktura Julijske Krajine
The Yugoslav youth held their third Congress on May the 9th in Zagreb, at which the name of their organization was changed from the United League of Anti-Fascist Youth of Yugoslavia to the People's Youth of Yugoslavia. Representation at the Congress reflected the strength of the powerful Yugoslav youth organization, which has a membership •f over two million. From every Federative unit the delegates assembled at this Congress to formulate the future course of the People's Youth of Yugoslavia.
One of the topics discussed at the Congress was the role of youth in the battle against illiteracy. Brana Perovic, a member of the secretariat of the Central Committee spoke on this matter, and in the report which she submitted she stated that according to the 1931 statistics 44.6 per cent, of the population of Yugoslavia was illiterate. The implication is: that practically every second person in Yugoslavia was unable to read and write during the reign of the former enslaving and anti-democratic regime. In her report, Comrade Brana Perovic stated that immediately after liberation, the youth of new Yugoslavia were the most active in the struggle to eradicate and completely eliminate illiteracy. In this struggle tremendous and significant results have been attained. An illustration of this success lies in the number of students who are at the present time attending the educational institutions of Yugoslavia — 1,500.000.
Physical culture, which has grasped the broad masses of Yugoslav people was emphasized at the Congress. It was the young people of our motherland who have initiated and organized a physical culture movement in Yugoslavia. One of the most important factors of the physical culture which is carried on in Yugoslavia at the present time, is that it is available to all those who want to enjoy it. Formerly, the workers, and the peasants — and especially the youth — had no opportunity to develop their bodies physically. Now physical culture is theirs to enjoy.
Many youth organizations throughout the world greeted the Yugoslav youth at their third Congress either through repre-
sentation or through telegrams. Among these was a telegram which was sent to the Congress from our national office on behalf of the membership of the Canadian South-Slavic Youth Federation. In addition to the C.S. Y.F., a number of other Canadian youth organizations greeted the Yugoslav youth. These include: The National Federation of Labor Youth, Student Christian Movement of Canada, Dominion Anglican Young People's Association, Slavic Youth Council of Toronto, and the Winnipeg Jewish Youth Council.
The National office of the Canadian South-Slavic Youth Federation is anticipating to receive some material on the mentioned Congress. Moreover, an answer is expected from the People's Youth of Yugoslavia in connection with their delegation comming to Canada. As soon as this material reaches our office, and immediately after an answer to our invitation is received, it will be released through the press.
Emeric Simac,
National Secretary.
in samo delno posledica italijanizacije in priseljevanja Italijanov. Italijanizacija in madžari-zacija Reke sta napredovali vzporedno s pospešeno graditvijo reškega pristanišča, in z razvojem pristaniškega prometa.
V okolici Reke (okraji Sušak, Krk in Volosko) je živelo leta 1910 96.660. Hrvatov in samo 3.188 Italijanov. Sam Sušak ki tvori z Reko prav za prav skupno mesto, čeprav je od nje upravno ločen, je štel tedaj 12 529 Hrvatov in le 690 Italijanov.
Glede na to, ker je bila Reka šele leta 1924 priključena k Italiji, ni podatkov iz ljudskega štetja leta 1921. Toda decembra 1918 je tedanji italijanski narodni svet na Reki opravil nekakšno ljudsko štetje. Našteli so 46.296 prebivalcev, in sicer 9092 Hrvatov, 1.674 Slovencev in 161 Srbov, skupno torej 10.827 ali 23.6 odstotkov Jugoslovanov. Čeprav je to štetje Jugoslovanov netočno, kar je pač razumljivo, če upoštevamo čas, ko je bilo izvršeno, je bil organ, ki ga je priredil, kakor tudi namen, kateremu je služilo, vendar pravičnejši od prvega
italijanskega ljudskega štetja po aneksiji leta 1925. Podatki tega štetja so sestavljeni tako spretno in komplicirano, da jih ni mogoče primerjati z podatki za ostalo Julijsko Krajino. Na Reki so tedaj našteli 45.857 prebivalcev. Med njimi jih je tedaj govorilo, ne glede na državno pripadnost hrvatski 6.444, nemški ali madžarski 2.195 ali kak drug neitalijan-ski jezik 767 prebivalcev. Glede na to, da je bilo tedaj na Reki našteto 10.553 jugoslovanskih državljanov, po tej statistiki niso niti vsi ti Jugoslovani govorili slovenski ali hrvatski, kar je prav absurdno za mesto, ki meji od v-seh strani na jugoslovansko državo in jugoslovansko jezikovno o-zemlje. Ne motimo se, ako cenimo, da odpade na Hrvate na Reki najmanj polovico vsega prebivalstva.
Na podlagi navedb in pripomb v prejšnjih poglavjih in na podlagi drugih ocen si ni težko napraviti prave slike o narodnostni strukturi Julijske Krajine.
"REGNICOLI ITALIJANI IZ STARIH TALIJANSKIH POKRAJIN
Že pred prvo svetovno vojno je bilo na ozemlju, ki je po rapalski pogodbi prišlo pod Italijo, zelo mnogo priseljencev iz tedanje Italije, tako imenovanih "regnicola". Posebno mnogo jih je bilo v Trstu, število teh priseljencev je bilo o-cenjeno pred prvo svetovno vojno na okrog 40.000. Ko je izbruhnila vojna, so se vrnili v Italijo, toda po italijanski zasedbi Juliske Krajine so se ponovno vrnili tja in njihovo število se je znato povečalo, zlasti, ko je prišel na oblast fašizem, ki je stremel po uničevanju slovanskega življa in da izbriše sleherno sled slovanstva. Fašisti so začeli sistematično preganjati Slovane, jih odpuščati ne le iz državnih služb, delavnic in to-varen ter so jih nadomeščali z priseljenci iz starih pokrajin Italije, ki so bili orodje v rokah vladajočega režima za zatiranje slovanskega elementa, še več: pod geslom "etnične bonifikacije" so začeli sistematično kupovati zemljišča in poslopja slovenskih kmetov, ki so jih prodajali na licitacijah razni italijanski denarni zavodi.
(dalje prihodnjič)
Proslava 1 maja v Ljubljani
V BLAG SPOMIN JEAN PHILIPS
Kruta smrt je po petih dnevih bolezni prekinila mlado nit življenja priljubljene tovarišice in matere — Jean Philips, dne 20 maja. Pogreb se je vršil dne 22 maja ob velikem številu sorodnikov, znancev in prijateljev ter članov delavskega gibanja. Cerkveni obred se je vršil pred odprtim grobom z pomembnim nagovorom Rev. Fern Sayles-a iz Wellanda. Zatem sta se z nagovorom poslovila, Leslie Morris, pokrajinski organizator Delavske Progresivne stranke in Rev. A. E. Smith, oče pokojne Jean Philips. §
Jean Philips, rojena v Brando-nu, Manitoba, je že v zgodnji mladosti aktivno sodelovala v mladinskem delavskem gibanju. Njen oče ji je vsled njenega navdušenja za delo pri naraščaju dodal pridevek k imenu "Gloria Jean". Ta pridevek je karakteriziral ne samo njeno vzgledno delo in aktivnost, ampak tudi priljubljenost. Tako je vse njeno življenje kakor tudi delo bilo posvečeno delavskemu gibanju, kjer je pozneje vršila razne funkcije in postala zna-
(Iz 2 strani)
pestrostjo in barvitostjo.
TUDI MARIBOR JE BIL ZASTOPAN
Tezenska tovarna je poslala svoje udarnike, in tudi Ehrlichova je poslala svoje. Delavke Hutterjeve tovarne so na avtomobilih prikazale svoje delo, predenje sukanca in vrteče se tovarniške statve, ki pod njihovimi veščimi rokami tkejo blago. Splošna stavbena družba je pripeljala model velikega mosta, ki je vzdignil pravi val navdušenja. Delavci tega podjetja so že mnogo storili za obnovo in hočejo storiti še več. Rudarji iz jam v Mežici se zavedajo pomena rudnika za naše državno gospodarstvo. Prikazali so svoje delo v rudniku, ki so ga sami obnovili in kjer so znatno dvignili produkcijo. Tudi iz Guštanja so prišli delavci ,iz Ptuja pa Lackova skupina. Mlad fant je nosil klopotec. "Kaj pa to nosi?" so začudeno gledale stare ljubljanske ženice. Usnjar-na iz Slovenskih Konjic je pokazala, kako se dela usnje, ki je bilo razpeto čez voz v obliki tro-barvne zastave, tovarna kovin iz Slovenske Bistrice pa je vozila velike bale bakrene žile. Zelo so se postavili tudi kovinarji iz Tržiča in druge skupine iz gorenjske industrije. Opekarne ljubljanske okolice so rezale zemljo in žgale opeko, mizarji so peljali pohištvo, tesarji ostrešje, nekateri so tesali hlode, krovci so pokrivali strehe, Vrhpoljci kar s slamo, ki najmanj stane. Stojne tovarne so te ali druge tovarne. Vse je bilo ena sama veličastna manifestacija dela in volje do napredka.
na na splošno. Posebno se je odlikovala pri širenju delavske literature. Bila je članica Delavske Progresivne Partije.
Pokojna Jean Philips zapušča soproga Paul Philips in dva sinova, Peter, pet in Eric dve leti star, očeta in mater Mr. Mrs. A.E. Smith, dve sestri in tri brate, v-ključujoč kontroler-ja Steward Smith-a.
Naj nam bo njeno vzgledno delo vedno in povsod ohranjeno v blag spomin pri nadaljevanju istega. Soprogu, sinovoma, starišem, bratom in sestrama izrekamo globoko sožalje.
pokazale ljudstvu svoje delo. "Ti stroji so domače proizvodnje, do-čim smo jih pred vojno uvažali!" so govorili napisi pri novih strojih. Tako je korakala skupina za skupino, vozil je voz za vozom in na vsakem je vilo prikazano delo Med delavske skupine pomešane so korakale v strumnem koraku in v lopatami na ramah
MLADINSKE DELOVNE BRIGADE
ljubljanskih srednjih šol. Odločen vtis so napravili na gledalce zlasti mladinci in mladinke tehnične srednje šole, pa tudi delovna brigada III. ženske državne gimnazije in delovna brigada "Anke Ja-mnikove". Pionirčki so strumno korakali in prepevali, da so vzbujali veselo začudenje in tovariške pozdrave tudi pri vojakih, ki so jih gledali na plošniku. "Glej, kako znajo menjati korak," so se drezali in bili ponosni na naše pionir-čke. Mladina ,ki bo elektrificirala Bloke, je napeljavala na vozovih električno žico na visokih drogovih. V sprevodu je bil tudi voz, ki je prikazoval gradnjo proge Brč-ko—Banoviči, ki jo bo naredila mladina. Pozival je mladino, naj | se prijavi v še večjem številu za to mladinsko gradnjo. Tam, kjer zdaj ni drugega kot pusto kamenje, bo veselo žvižgala lokomotiva, ko bo proga dograjena, je obljubljal vagonček na vozu, in vsa tamošnja pokrajina bo zaživela. Ganjeni so ljudje pozdravljali voz
GLUHONEME MLADINE
ki je radostno odzdravljala, ter so s tem dokazovali skrb ljudske skupnosti zanje in za njihovo vzgojo, da bodo tudi ona postala v delu enakopravni državljani naši republike.
KMETJE SO PRIKAZALI SVOJE DELO
na vozovih, okrašenih s smrečjem in zastavami. Teh voz je bila dolga vrsta. Posebno navdušenje je bilo za Gorenjca in njegovo delovno skupino, ki je sejala in je bilo oblečena v gorenjske narodne noše. Kmet je z dolgimi zamahi metal pleve iz sejalnice, kakor da meče seme v zemljo, in pel: "Na Gorenjskem je fletno, že ajde zori. . ." Planšarice na drugem vozu so vriskale prav po planinsko, in
spet na drugih vozovih so kazali narodne plese. Glinčani so pletli iz srobota košare in koše, prekosili pa so jih Barjani z modernejšimi izdeliki, s pisanimi košarami in s pletenimi stoli. Žene iz raznih krajev so pokazale svoje delo pri domačem ognjišču in na socialnem področju. Zelo lepa je bila velika skupina narodnih noš.
Postavili pa so se tudi naši najmlajši, tako osnovna šola Bežigrad, a nekaj jih je bilo gotovo tudi iz otroškega vrtca. Saj so bili tako majhni, da so se komaj naučili govoriti, a kako so korakali! "Živel 1. maj!" je vzkliknila majhna deklica in vsi so povzeli za njo. Tudi peli so lepo, za njimi pa sco prile osnovne žole z napisi:
IZBOLJŠALI SMO USPEHE . . .
ZBRALI SMO . . . NAREDILI SMO. . . Delali so '"junaške" korake mladih vojakov in peli: "Na juriš, na juriš, o hej, partizan!'' Prišli so večji otroci osnovne šole. gimnazije, dvorazredna trgovska, trgovska akademija, učiteljišče. V zagorelih krepkih rokah so nosili lopate in napise, koliko in kaj so že naredili, kako so presegli obveze. Danes se študirajoča mladina ne boji več fizičnega dela. V počitnicah bodo gradili, progo Brčko— Banoviči in še mnogo drugega bodo naredili, študentska mladina se je udeležila sprevoda v skupinah po fakultetah in vsaka fakulteta je pokazala nekaj svojega dela. Strojni oddelek tehnike je vozil svoje stroje in aparate, igralska akademija pa se je vozila na avtu pred odrsko zaveso, zadaj z avtomobila pa se je režala ogromna maska.
UMETNOST LJUDSTVU!
je bilo geslo na transparentu, za katerim se je vozila sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča. Veselo je ljudstvo pozdravljalo mladino v športnih oblekah, ki je z drugimi fizkultur-niki zaključevala sprevod. Vsi so bili veseli, mladi in zdravi, garancija boljše in srečnejše bodočnosti slovenskega delovnega ljudstva. V njihovih vrstah so korakali mladi jadralni etalci v enotnih sivih uniformah in skupina modelarjev z lepo izdelanici modeli. Mimo so korakali sabjači z rapirji v rokah in nogometaši, plavalci in lahko-
Iz francoščine prevedla K. N.
"Podpihnilo mojo domišljavost? Ne izražajte se tako otročje! Dovolj mi je bilo, da sem prebral nekaj vrstic in že sem vedel, da lažete. Nisem izvrsten človek, kakor ste napisali, in nisem ljubeč mož, kakor ste trdili, in ker vas ne ljubim, ne morem biti zaljubljen in pozoren soprog."
Poslednje besede je izgovoril ostro, da se je mladi ženi zdelo, kakor da bi je bil oplazil z bičem. Zardela je do ušes in odtgovorila:
"Saj vas tudi jaz ne ljubim, Miguel! menda o tem ne dvomite ?!"
"Nikakor!"
"Torej mi ni do vaše pozornosti ne do vaše ljubezni"
"Zavedal sem se tega. Prav zato nisem prav nič podvomil o pravem smislu vašega pisanja. Menda ste že teh nekaj tednov komaj čakali, da prideva s svojimi čustvi na dan. Zdaj sva si torej na jasnem. Ali ste zadovoljni ?"
Še preden mu je mogla odgovoriti, se je sunkovito obrnil in odšel v sosednjo sobo, ne meneč za preplašeni in bledi Oranin obraz.
Orana se je sesedla v bljižni stol. Zdelo se ji je, da se je zrušilo nanjo nekakšno strašno breme, ki ga ne bo mogla nikoli več stresti s svojih šibkih ramen. Kakor v sanjah je slišala, da v sosednji sobi njen mož odpira omare, prestavlja stole in odklepa in zaklepa pisalno mizo. še predno je mogla doumeti, kaj vse to pomeni, je že stopil v njeno sobo, s kovčegom v roki in v popotnem plašču.
Orana je vstala in se zagledala vanj s široko odprtimi, presenečenimi očmi.
Njen mož jo zapušča. . .!
Nenadno se je njena jeza ohladila. Kam gre? Kaj pomenita popotni plašč in veliki kovčeg?
Strašna slutnja se je zganila v njenem srcu. Mar jo za zmerom zapušča? Moj Bog! To vendar ni mogoče!
"Ali boste odpotovali, Miguel?" je kratko vprašala.
"Da." je kratko odgovoril in stopil k njej. Odprl je listnico in potegnil iz nje šop bankovcev;
"Upam senora, da boste imeli dovolj do konca tega mesca. Sami boste ta čas. . . če pa mislite, da ne bo dovolj, Vam pa lahko primaknem še nekaj stotakov."
Orana ga je poslušala, ne da bi ga bila prav razumela.
"A vendar," je naposled vsa zmedena vprašala, "vendar me ne boste pustili samo tukaj?"
"Kajpak, odpotoval bom."
"Kam?"
"Odpotovati moram k svojemu šefu".
"K šefu ?"
"Da."
"Kje pa je?"
"V ženevi."
"Odpotovali boste iz Francije?"
"Kajpak."
Nikoli dotlej ji ni toliko povedal o svojih opravkih. O kakšnem šefu neki govori? Kakšno pretvezo si je pravkar izmislil z^ tako nenaden odhod po tako burnem prizoru? Vse te misli so se ji na lepem pričele motati po glavi. Mehanski je vrtila svoj robček v rokah:
"In kaj boste počeli v ženevi?"
"Povedal sem vam že, da moram odpotovati k svojemu šefu. Drugega ne vem. . . Gotovo me potrebuje. Sicer me ne bi bil dal poklicati. Sam o tem ne vem ničesar določenega. Niso mi natanko sporočili, kakšno nalogo bom imel. Dejali so mi samo, naj odpotujem. In zato bom odpotoval."
"Za dolgo"?
"Tudi tega vam ne morem natanko povedati. Nameraval sem vas vzeti s seboj", je pristavil po kratkem premisleku. "Menil sem pač, da vas bo morda zanimalo življenje v kakšnem velikem hotelu v tujini. Toda po tem prizoru in po teh ostrih besedah se mi zdi pametneje, da se za nekaj časa ločiva. . . če želite odpotovati k svojim staršem in jim sami sporočiti razne važne novice, prosim! Popolno svobodo imate, razen tega sem prepričan, da si že zelo želite domov."
In s strupenim pogledom na koščke papirja, raz-stresene po tleh je dodal:
"Mislim, da bo to enostavnejše, kakor da bi spet sedli za mizo in napenjali svojo domišljijo. . . Vam vsaj ne treba lagati. . Zdaj, madame, moram pa iti, sicer bom zamudil vlak."
(dalje prihodnjič)
atleti, dočim so zaključevali skupino mladih fizkulturnikov kolesarji in kolesarke in motoristi.
Burno je bilo pozdravljena skupina godbenikov tržaške filharmonije, ki je korakala v sprevodu, in zastopstvo primorskih Slovencev.
PRAVICA TRSTA, TRST JUGOSLAVIJI!
je zahtevalo na tisoče napisov in transparentov v sprevodu. Vzkliki iz množice na pločnikih in iz sprevoda so se zlivali v eno samo mogočno manifestacijo enotnosti delovnega ljudstva Slovenije in Trsta, ki hoče živeti združeno v FLRJ. Prav tako navdušeno so manifestanti nazdravljali in vzklikali združitvi Koroške z Jugoslavijo.
Šele po eni uri je bil sprevod zaključen. Vsakdo, ki mu je bil priča, je čutil in videl, da je ljudstvo, ki je korakalo v sprevodu, pa naj so bili to stari ali mladi, no-
vo, v borbi prekaljeno samozavestno delovno ljudstvo, ki se zaveda svojih pravic in ve, kaj hoče, ki se ne da in se ne bo nikoli več dalo izkoriščati, ki noče nikoli več postati plen in predmet pohlepa fašistov. Z velikimi žrtvami, s krvjo svojih najboljših otrok, si je priborilo svobodo, gi jo hoče zdaj ohraniti in jo bo ohranilo.
TIMMINS, ONT.
Naznanja se članstvu in zastopnikom organizacij in društev, da se bo vršila seja mestnega Sveta kanadskih južnih Slovanov v nedeljo dne 16 junija, na 112 Balsam St. N. Začetek točno ob 2 uri popoldne.
Naproša se člane in članice, da se zagotovo udeleže te važne seje.
Tajnica