Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 141. Izvcn Ljubljane 8 vin. \ Ljo&ijflDi, v pooeilcljek, 23. MJa 1913. LelO XII. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ • • » 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'- za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ . . „ 2'— V opravi prejemal mesečno „ 1*70 = Sobotn. izdaja: = za celo let ....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 3 — za ostalo Inozemstvo „ 12'— Enostolpna petitrrsta (72 mm): za enkrat . . . ■ po 15 t za dvakrat .... ,, za trikrat .... „ 1» * za večkrat primera popust. Poučna oznanila, za&vate. ssmrtslce Iti: enostolpna petitrrsta po 18 Tin. ■ Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelja in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Toni red, ea* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravniitTO je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Tragikomično reševanje slovenskih Izdajalcev no dr. Ravniharju. »Slovenski Narod« je pisal seveda slabo informiran po dr. Ivramerju in Penižku o »klerikalnem izdajstvu« v državnem zboru. S. L. S. je baje izdala slovenski narod, ker je dr. Verstovšek umaknil svoj predlog glede nezaupnice dr. Ilochenburgerje v proračunskem odseku. »Slovenski Narod« trdi, da bi dobila resolucija večino in tako prisilila dr. I-Iochenburgerja, da odstopi. Ravno nasprotno je res! Dr. Verstovšek je pri vseli strankah sondiral svoje stališče in celo s svinčnikom v roki štel glasove za resolucijo in proti njej. Ko je videl, da nc more dobiti večine, jo je popolnoma na lastno inici-jativo umaknil, nc da bi se bil posvetoval s klubovim načelstvom, ker je bil prepričan, da bi ravno sedaj odkl<» li-tev resolucije utrdila dr. Ilochenbur-gerjevo stališče. Merodajno je bilo za poslanca dr. Verstovška zlasti dejstvo, da so mu vodilni krogi krščansko-šocialne stranke, zastopniki Rumunov, Poljakov in Rusinov zatrjevali, da ne morejo glasovati za resolucijo. In skoraj gotovo bi sc bilo tudi zgodilo, da bi sc bila zostopnika mladočehov odtegnila,, ker so ravno mladočelii brezpogojna opora vladne večine. Tudi se je moral poslanec dr. Verstovšek ozirati na splošno nevoljo, ki sc je pričela javljati žc v krščansko-socialni stranki in pri nemških svobodomiselnih strankah proti" Iloclicnburgerju. Kdor zasleduje dunajsko časopisje teh dveh str;»ik in opazuje napade teli listov na ilr. Hochenburgerja, mora priznati, rla se v ozadju proti ministru nekaj kuha. Tudi je izvedel dr. Verstovšek iz merodajnih krogov teh strank, da vplivni faktorji delujejo v ozadju vedno na to, da bi Hochenburgerju izpodrinili stolec. Ilochenburgerjevo stališče je vsled tega že jako omajano, tako da se je o njegovi slabi poziciji že javno govorilo, kar se je zgodilo prvikrat, odkar je minister. Nedvomno je, da bi zato odklonitev dr. VerstovŠkovc resolucije Hochenburgerjevo stališče zopet ojačila. Lc iz teh nagibov je umaknil dr. Verstovšek svojo resolucijo, zlasti ker je imel svoj čas dovolj prilike, opazovati, kako je silni napad vseh češkili strank Hochenburgerjevo stališče le utrdil, ker so se nemške stranke tem bolj zavzele zanj. Vprašamo pa največje priganjače iz mladočeškega kluba, čegar član je vendar dr. Ravnihar, zakaj ne nastopajo proti dr. Hochenburgerju in glasujejo za vse vladne, posebno šc Ho-chenburgerjevc predloge. »Slovenski Narod« naj išče veleizdajstvo pri svojem zastopniku dr. Ravniharju, ki je v zvezi z mladočelii deloval v na jkritič-nejših in aiajhujšili časih za vlado in tvoril z najstrupenejšimi nasprotniki Jugoslovanov vladno večino. Dr. Ver-stovškov nastop radi sodnijskih razmer pa je bil žc sam po sebi tak, da jc govoričenje o veleizdajstvu naravnost smešno in bedasto. Najlepše pa je, kako je reševal dr. Ravnihar narodne interese, katere so izdali slovenski »klerikalci«), »Narod« je pisal od dne do dne, da bode vsemogoči poslanec ljubljanskega mesta popravil storjeno pregreho, brzojavno je naznanil njegov predlog. Pisal je zopet o mladočeškem klubu, »katerega član ie dr. Ravnihar.« Ravniharjcvo največje delovanje kot ljudski zastopnik je, da pri vsaki priliki poudarja v »Slovenskem Narodu«, da še obstoja mlu-dočeški klub, katerega vplivni član je on sam. Ponosen ne sme biti na ta klub katerega so radi svoje politike in radi podrepnega nastopanja nasproti vladi potisnili Cehi ob stran. Vložil je torej dr. Ravnihar nezaupnico; speljali so ga lastni tovariši iz mladočeškega kluba na led. Niti eden od mladočeških poslancev, ki so v proračunskem odseku, ni podpisal te nezaupnice. S tem je žc dovolj zopet dokazano, kako je'imcl dr. V c v s t o v š c k dober nos in jo bil prepričan, da bi niti poslanci iz mladočeškega kluba, »katerega član jo dr. Ravnihar«, no bili glasovali za nezaupnico. Dasiravno so ga opozorili prijateljskim potom, da bodo »fiasko«, so ni dal dr. Ravnihar poučiti. Ko so je glasovalo, je izjavil predsednik dr. Sjivester, da se bodo, predlog obravnaval »gesehaftordnungs-gcmal)«, kakor se je v odseku. Tudi dr. Verstovšek jo predsedstvo javilo, češ, da resolucija ne spada k zakonu. Kaj se pa to pravi, obravnavati »gesehafts-ordnungsgemafk, toga. seveda dr. Ravnihar kot vpliven parlamentarec nc ve. Predlog jo pokopan za vedno, ker ne bode prišel niti do prvega branja. Začuden jo vstal zastopnik ljubljanskega mesta, poparjen je gledal na zbornico in zbornica ga je smeje pomi-Iovala. Samo slišal se jc ponižni glas: »Ich bitt'!« iu vsedcl se je. Kje pa je bil mogočni mladočeški klub? Zakaj ni zastavil svojega vpliva, da reši čast kluba samega, »katerega član je dr. Ravnihar«? Niti eden zastopnik slovanskih strank so ni zmenil za onemoglega siromaka Kranjske dežele. Tako žalostno vlogo jo igral napredni poslanec ravna na dan, ko so slovenski poslanci s češkimi rtidikalci s spretnostjo potisnili nemško stranke ob steno, jih razdvojili in dosegli enkrat združeni nastop vseh Slovanov, tudi Poljakov. Tragičen pa je bil postal dogodek šelo danes, ko je »Slovenski Narod« že poprej natiskal velikanske uspehe dr. Ravniharjcvo. Dr. Ravnihar jc komaj (nameraval doseči grozoviti uspeh, a »Slovenski Narod« je že pisal o njem. Ko se je vršila velika blamaža za dr. Ravniharja v zbornici, so v Ljubljani že čitali: »Dr. Ravnihar skuša s svojim predlogom popraviti narodno izdajstvo, ki so ga slovenski klerikalci v budgetnem odseku zagrešili. Bilo je težavno najti formulo, s katero naj sc to zgodi. ... Eksistira pot, po kateri se bo prišlo do istega efekta. To pot jc izbral dr. Ravnihar itd.« Povdarjamo še posebno, da dr. Ravnihar ni stavil nezaupnice radi narodnih interesov, radi kričečih razmer pri sodnijah. temveč lo radi konfiskacijske prakse. Pokazalo se je liberalstvo v pravi luči, ki napada dr. Verstovška, ki je zastavil vse svoje moči za boj proti dr. Hochenburgerju, dočim hvali dr. R a v niha r j a, ki še ni z mezincem zgenil, da bi nastopal moško proti justičnemu ministru. V spomin je šc vsem, da je sam izjavil, ko je prišel v parlament, da mu je pač kot odvetniku težko pri srcu nastopiti proti bivšemu tovarišu odvetniku dr. Hochenburgerju. Dr. Ravnihar pozna dobro parlamentarno gibanje, ker piše »Slov. Narod«: (Računa že tudi (namreč dr. Ravnihar) na večino ...« Zato je dr. Ravni-harjev predlog za Nemce velika zadrega, in čim bo jutri vložen, se razvije v koloarj u strastno b a r a n t a n j e od osebe do osebe, od stranke do stranke. Nemci in vlada store vse, da upropastijo potezo našega poslanca.« Tako šc nikdar ni bil ua laž postavljen noben poslanec, tako še nikdar ni osmešil kak list svojega zastopnika! Ko so poslanci danes čitali to notico, se je kar vse muzalo. Nobena duša se namreč ni zmenila za zastopnika ljubljanskega mesta; pač pa se jc videlo, da jo on nervozno okrog letal in gledal, kje hi prišel kak minister, kjo bi bili načelniki večinskih strank, da bi mu stiskali roko, da bi junaka današnjega dne hoteli omehčati. Večer sc bliža, dr. Ravnihar jo vedno bolj nervozen, obupnost se mu kaže na obrazu, ker ne pride niti nihče od slovanskih strank, da bi mu čestital na toi imenit- ni potezi, o kateri so že čitali liberalci v Ljubljani. Bil je za njega tragikomičen dan. Prišlo je do glasovanja, on je lopo pozabil na svojo vlogo kot najhujši gro-movnik proti dr. llocenburgerju in vladi, in lepo prosil za glasovanje njegovih tovarišev mladočeškega kluba, »katerega član je on«. Gmljivo jo bilo glodati, kako so glasovali zastopniki mladočeškega klub a, katerega član je neustrašeni zastopnik dr. Ravnihar, za vladne predloge, edini izmed češkega zastopstva. V tej družbi torej rešuje vplivni dr. Ravnihar slovenske narodne težnje in popravlja pregrehe slovenskih klerikalcev na zares spretni način .Vi z »modrimi potezami«. Sijajen shod S.!J. m LimMi gori. Sijajna zaupnica deželnemu glavarju dr, Iv. šusteršiču in poslancu dr. Kreku. Nekaj let sem se snidejo na krstno nedeljo na Limbarski gori pristaši S. L. S. kamniškega okraja, da slovesno in v masah manifestirajo za načela S. L. S. To je prišlo lako v navado, da je bilo tudi letošnje zborovanje na Limbarski gori dne 22. junija 1913 veličastno in reči smemo sijajno obiskano. Sicer je lako v soboto kakor tudi v nedeljo nebo lilo, a kljub temu je bilo na političnem shodu, ki se je pričel pod milim nebom pri cerkvi sv. Valentina po veliki maši ob četrt na 12. uro, do tisoč zborovaicev. Megla je pokrivala dolino, pršil je droben dež na zborovalce, a ti so vztrajali. Zborovanje je otvoril v imenu »Kmečke zveze« g. Anton Demšar, ki pozdravi zborovalce in prečita brzojavko, v kateri se govorniki iz Ljubljane opravičujejo, da nc morejo vsled naliva na shod. Predsednik shoda podeli nato besedo kamniškemu deželnemu poslancu č. gosp. dekanu Lavrcnčiču, ki v krasnem govoru poroča o delu S. L. S. v kranjski deželni upravi, > Ravno včeraj,« izvaja govornik, »je minulo 11 let, ko jc izbruhnila v kranjskem deželnem zboru obstrukcija ljudskih poslancev proti slovenskim in nemškim liberalcem, ki so pritiskali na tla ogromno večino slovenskega ljudstva. Povsod so bili takrat liberalci, slovenski in nemški, gospodarji. Boj je trajal šest let in se končal s pcpclno zmago slovenskega ljudstva.« Govornik se nato peča z deli, ki jih je v kranjski deželni upravi za ljudstvo izvršila naša stranka. Po novi šolski postavi dobi ljudstvo šolo v svoje roke. Nova cestna postava stopi v veljavo jeseni. Deželna banka bo omogočila razbremenitev kmečkih dolgov. V roko in v svojo zaščito jc vzela dežela zadružništvo. Po vodovodni postavi in po delu neutrudljivega našega deželnega odbornika dr. Evgena Lampeta se izvajajo električne centrale, stvar silovite narodnogospodarske važnosti. Govornik se nato podrobno peča s tem, kar je naša deželna uprava storila za povzdigo kmečkega stanu v kamniškem in v brdskem sodnem okraju in govori o velikem delu, o uravnavi Kamniške Bistrice, ki bo stala do dve milijona kron, a udeleženci bodo le 8 c/i k stroškom piispc ali. Pozorno in z živahnim pritrjevanjem so sledili zborovalci temeljitim izvajanjem svojega velezaslužnega deželnega poslanca. Po govoru dež. posl. č. g. Lavrenčiča so zborovalci soglasno in z velikim navdušenjem sprejeli zaupnico gospodu deželnemu glavarju dr, šusteršiču in svojemu deželnemu in državnemu poslancu dr. Kreku, na kar predsednik shod zaključi. Rlpsfta lekmovosna vožnja c. kr. avsirii-skego ovfomnDllsKepa klimo. STRAŠNA NESREČA PRI WEl.SU. Dunaj, 23. junija. Včeraj zjutraj se je pričela letošnja alpska tekmovalna vožnja c. kr. avstrijskega avtomobilskega kluba. Med 47 priglašenimi avtomobili so le 4 izostali, tako da se udeležuje tekmovanja 43 avtomobilov. Vožnic se udeležujeta tudi nadvojvodi Jožef Ferdinand in Henrik Ferdinand ter princ Elija Parmski, ki svoje avtomobile sami vodijo. Avtomobilov je 14 iz Avstro-Ogrske, 13 iz Nemčije, 5 iz Anglije, 4 iz Belgije, po 3 iz Švice in Italije, 2 iz Francije. Vožnja proga je dolga 2667 km in je razdeljena v 7 dnevnih etap. Včeraj so vozili do Solnograda. Wels, 23. junija. Tu sem je došel včeraj prvi avtomobil ob 11. uri 40 minut, sledili so kmalu drugi. Blizu mosta pri Lichten« eggu sc je pa pripetila strašna nesreča pri kilometerske n kamnu 28'6 na solnograški državni cesti. Avtomobil št. 16, ki ga je vodil šofer Stary, last dunajskega tvorni-čarja Pi\von'ke, je zavozil v kilometerski kamen z vso silo in jc bil vržen ob neko hruško. V avtomobilu jc bila poleg Piwon-ke še neka dama in kontrolor, ritmojster 12. dragonskega polka Gellinek. Dama je bila ranjena na vratu in na plečih. 12letni delavčev sin ivan Zauner jc pa padel pod avtomobil in so ga nevarno ranjenega prenesli domov. Avto so izločili iz konkurenco. Piv/onka se vozi naprej z nekim drugim avtomobilom. Pred odločitvijo. Srbija odklonila bulgarsko stališče — Pašič podal demisijo. (Izvirno.) Belgrad, 22. junija. Na bulgarski odgovor na srbski noti o demobilizaciji in reviziji pogodbe, je odgovorila Srbija s tretjo noto, v kateri naglasa, da je diskusija o tem, katera stran je izzvala koncentracijo voj« skc. ncumeslna. Glavno je, da Srbija za« hteva, da sc ovira mirnega razpravljanja, t, j. koncentracija vojske z reduciranjem odstrani. Pogoji bulgarske note so zato ne« sprejemljivi. V noti se spor označuje tako. lc: Srbija smatra pogodba za neveljavno, Bulgarija pa zahteva, da se popolnoma izpolni. Srbija smatra za sporno vso cono med Strumo, Rodopom, Ohridom in Šar-planino, Bulgarija pa samo cono med Šar-planino in tromejno ohridsko črto. Srbija smatra, da ima sama pravico do okupacijo cele sporne cone, ki jo jc osvojila samo njena vojska, mešana okupacija pa jc na mestu samo na terenu, katerega sta zavzeli obe vojski. Bulgarska zahteva, da se izvede mešana okupacija v celi sporni coni, jc nesprejemljiva in onemogočuje demobili-zacijo. Srbska vlada vztraja na predlogu, da sc nemudoma začne z brezpogojnim reduciranjem armad, da se predsedniki zavezniških ministrstev čim prej sestanejo v Peterburgu, da sc poizkusi doseči neposredni sporazum, v slučaju neuspeha bi se pa razpravljalo o arbitraži na novi in stari podlagi o vseh tistih spornih vprašanjih, ki se nanašajo na kondominium, pa ne tan-girajo življenskih vprašanj Srbije, — med Bulgarsko z ene in ostalimi balkanskimi zavezniki z druge strani. — Ta nota, ki se je izročila že v petek, jasno izraža stališče Srbije, in Bulgarija se ima sedaj odločiti, ali gre pocl temi pogoji v Peterburg ali ne, Podobni pogoji bodo veljali za poziv Rusiji na sestanek. Da li pride do sestanka ali ne, jc še popolnoma negotovo. Negotov je šc tudi nadaljnji modus procedendi, ker sa s to noto diplomatična sredstva Srbije malone izčrpana. Glede nadaljnje taktike so se pojavile gotove diference v vladi sami in kakor sc danes zvečer tudi služ« beno objavlja, jc danes zjutraj Pašičev kabinet podal kralju svojo demisijo. Odločba o nadaljnjih odredbah je sedaj v kraljevih rokah. — Prestolonaslednik se še vedno mudi v Belgradu. Spalajkovič je danes iz Sofije dospel semkaj. Pesimistično razpoloženje v Belgradu, B e r o 1 i n, 22. junija. Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Tukajšnji politični krogi sodijo, da Bulgarija že danes izroči Srbiji ultimat. V zunanjem ministrstvu so se vršile dolgotrajne konfercncc pod pred« sedstvom kralja Petra. Vladni krogi izjav-Ijajo, da je po odklonilnem odgovoru Bul. garijc peterburška konferenca nepotrebne Srbski poslanik v Sofiji, Spalajkovič, enej gično protestira, ker zasledujejo v Bulgar srbske podanike, če Rusija Bulgarije prisili, da odneha, sodijo, da se vojska doči teden gotovo prične. Poučeni ' izjavljajo, da je Srbija za slučaj vojske sklenila z Rumunijo obvezne dogovore, z Grško pa zvezo. Zveza med Avstrijo in Bulgarijo? Belgrad, 22. junija. »Lokal-Anzeiger« poroča iz Belgrada: Tukaj mislijo, da jc Bulgarska sklenila pogodbo z Avstrijo in izstopila iz balkanske zveze. Zaradi tega ne more poslati zastopnika v Peterburg, kjer bi morala skleniti razširjeno balkansko zvezo. Čc je tako, je vojna pač neizogibna. Pred novim korakom Rusije. Pariz, 21. junija. »Temps« poroča iz Peterburga, da se minister za zunanje zadeve potom svojih poslanikov v Belgradu in Sofiji pripravlja na skrajno energičen korak v svrho poravnave srbsko - bulgarskega konflikta. Hartvrig posreduje. B e 1 g r a d , 21. junija. Včeraj je ruski poslanik Hartwig dolgo konferiral s Pašičem. Nato se je, kakor se govori, vršil ministrski svet, ki je sestavil odgovor srbske vlade na vabilo Rusije, naj se Srbija udeleži pelerburškega sestanka. Kaj Rusija namerava? Pariz, 21. junija. Iz Peterburga poročajo, da pripravlja Rusija nov energičen korak pri srbski in bulgarski vladi. Vesti iz Sofije so sicer zelo neugodne, vendar mislijo, da bo Danev naposled le sprejel vabilo na ministrsko skupno konferenco v Peterburgu. Sazonov vpošteva, da je njegov položaj težak zaradi pritiska bulgarske vojne stranke, ki ga priganja, ker bi rada preprečila mirno rešitev. Zato hoče Sazonov izpregovoriti v takem tonu, da bo javno mnenje na Bulgarskem potolaženo. Če bo potrebno, bo celo v Belgradu opozoril, naj se namestijo po spornem ozemlju do rešitve spora mešane vojaške posadke. S tem upa prid6biti zaupanje Bulgarske do ruskega razsodišča. Rusko časopisje o srbsko-bulgarskem »poru. Peterburg, 21. junija. Rusko časopisje po veliki večini odločno zagovarja bulgarsko stališče. V ruskem dnevniku >Reč« vplivni ruski politik profesor Miljukov že dolgo z vso odločnostjo dokazuje, da imajo Bulgari v vsakem oziru pravico do onega makedonskega ozemlja, ki jim pripada po pogodbi. Ruski dnevniki »Novoje Vremja«, »Birževija Vedomosti«, »Ruska Rčč', Golos Moskvi«, »Ruskija Včdomosti« z vso odločnostjo zahtevajo, da sc srbsko-bulgarski spor reši na podlagi pogodbe, kakor zahteva Bulgarija. Slavjanskija Izvestija«, glasilo ruskih slav-janofilov, dosledno zagovarjajo bulgarsko stališče ter poživljajo rusko vlado, naj razsodi na podlagi srbsko-bulgarske pogodbe, ker bi bil sicer ruski vpliv na Balkanu v veliki nevarnosti. Bulgarija pripravljena za vojsko. Sofija, 22. junija. Bulgarska vlada je poslala grški vladi drugi in zadnji protest proti grškim nasiljem v Makedoniji. Bulgarija odločno izjavlja, da krivičnega grškega na-»ilja proti makedonskim Bulgarom ne more več trpeti in da bo Grčija odgovorna za žalostne posledice tega nekulturnega in protizavezniškega ravnanja. Prav tako odločno je stališče bulgarske vlade nasproti Srbiji. — Vrhovno poveljstvo razglaša vojno stanje v vsej stari Bulgariji. Vojaška oblast bo z najstrožjimi sredstvi preprečila vsako demonstracijo in vsak izgred; vse sumljive osebe bo vojaška oblast najstrožje preganjala v zmislu vojaških zakonov, veljavnih ob vojnem času. Razpoloženje v Bulgariji. (Izvirno.) S o f i j a, 21. junija. Bulgarska vlada je zelo previdna v svojih izjavah in bulgarske vojaške oblasti znajo izborno prikrivati svoje načrte. A zadnje dni je videti, da je Bulgarija že popolnoma pripravljena za vojsko in da je mobilizacija na vsej črti žc dovršena. Doslej je bulgarska vlada sama nekoliko zavlačevala pogajanja. Sedaj pa vladni dnevnik >-Mir« vsak dan v raznih člankih in izjavah poudarja, da se odločitev ne sme več odlašati. Dokler so bile bulgarske čete zbrane pri Čataldži in Bu-lairju — tako piše Mir« — je bila Bulgarija nasproti srbskemu izzivanju potrpežljiva; sedaj pa Bulgarija odločno zahteva, da Srbija opusti zahteve po reviziji pogodbe ter se podvrže razsodbi na podlagi pogodbe, ali pa naj odloči orožje. Nobena bulgarska vlada ne bi mogla dovoliti, da se bulgarska Makedonija odstopi Grkom in Srbom. Bulgari so popolnoma prepričani, da bo bulgarska armada z lahkoto premagala Grke in Srbe; prepričani so tudi, da Rumunija gotovo ne bo napadla Bulgarije, ker tega ne bi dovolila trozveza, od katere je Rumunija še vedno odvisna. »Blgarija«, glasilo dr. Daneva, piše, da sc vojska ne da preprečiti, ako Srbi ne priznajo bulgarskega stališča. V Bulgariji je okoli 300.000 makedonskih izseljencev iz onih pokrajin, katere so zasedli Srbi in Grki, v bulgarski armadi je veliko število vojakov in odličnih častnikov iz Makedonije, na meji so že pripravljene makedonske vstaške čete. Ako bi se hotela pogajanja zavlačevati, potem bi makedonski četaši na svojo roko začeli boj proti Srbom in Grkom ter bi brez dvoma tudi bulgarsko armado potegnili za seboj v boj. Položaj se nič nc izboljšuje, ampak postaja vedno resnejši. Ako Srbija vztraja na svojem stališču, bo gotovo prišlo do vojske. Rusko časopisje je po veliki večini na strani Bulgariic in ruska vlada se gotovo nc bo upala odločiti proti javnemu ruskemu mnenju. V Bulgariji sami so vse stranke edine. Blgarija« izjavlja: »Bulgarski prestol je krepak. Ljudstvo in dinastija so eno. Od te strani ni nevarnosti. Bulgarija si ne želi vojske, toda za nič na svetu nc more odstopiti od svojih pravic glede Makedonije.« Stališče velesil napram srbsko-bulgar-skemu sporu. Berolin, 21. junija. Oficiozna >Kolnische Zeitung- in oficielna ■ Nordd. Allg. Zeitung « poudarjata, da se velesile, zlasti pa Nemčija, zelo zavzemajo za mirno poravnavo in da je kljub vsem pesimističnim vestem še vedno odprta možnost, da se balkanski ministrski predsedniki sestanejo v Peterburgu. Ako bi se pa konflikt ne dal preprečiti, stoje velesile na stališču, naj se nova vojska lokalizira. Ruska vlada še vedno upa na mirno poravnavo. — R i m , 21. junija. »Tribuna«, vladno glasilo, pravi, da je od Avstrije odvisno, ali se mir na Balkanu ohrani. Kar se Italije tiče, svetuje v Sofiji, Belgradu in Atenah k zmernosti. Če to store tudi ostale velesile, ni izgubljena nada na mirno poravnavo. — Pariz, 21. junija. Tukajšnji diplomatični krogi trdijo, da bo vendarle prišlo do konference v Peterburgu in cla bo mirna poravnava vspela. Nemčija deluje za mirno poravnavo. Dunaj, 21. junija. V političnih krogih se govori, da je te dni vladal med Dunajem in Berolinom zelo živahen razgovor. Nemška vlada dela na Dunaju vztrajno na to, da se tam začne položaj na Balkanu mirnejše presojati. Govoruse, da je cesar Viljem osebno posredoval, da bi njegovo jubilejno leto ne bilo vznemirjeno vsled kakšne evropske konflagracije. Nemška vlada je za mir in zato podpira v tem smislu tudi ruske težnje. Angleško mnenje o položaju. London, 22. junija. (Reuterjevo poročilo.) Srbsko-bulgarska kriza londonske diplo-matične kroge zelo skrbi. Na Srbijo močno pritiskajo, da bi se brezpogojno razsodni-škemu pravoreku podvrgla. Odločitev pričakujejo v treh ali štirih dneh. Stališče Avstro-Ogrske je jasno. Tiszove izjave nihče ne smatra za grožnjo, kakor se tudi ne pripisuje važnost govoricam, da je veliko ruskih prostovoljcev v Srbijo odpotovalo. Rusija simpatizuje z vsemi Slovani. Javno mnenje se ne zavzema principielno ne za srbsko, ne za bulgarsko stališče. Vedno se še upa, da bodo v glavnih balkanskih mestih razni vplivi ugodno učinkovali. Srbski dementi. Belgrad, 22. junija. (Iz uradnega srbskega vira.) Poročila listov, da namerava prestolonaslednik v Peterburg odpotovati, še niso utemeljena, kakor tudi niso utemeljena poročila, da so že imenovani politiki, ki naj bi spremljali ministrskega predsednika Pašiča v Peterburg. Tudi poročila, kdaj Pašič v Peterburg odpotuje, ne odgovarjajo resnici, ker se sploh o tem še ni nič odločilo. Črnagora za Srbijo. Dunaj, 21. junija. »Siidslawischc Correspondenz« poroča iz Cetinja: Kralj Nikolaj je izjavil, da upa v mirno poravnavo. Za vsak slučaj pa stoji Črnagora na strani Srbije. Tri črnogorske brigade so že v Peč odpotovale, da varujejo Sandžak, ostale črnogorske čete pa stražijo mejo proti Albaniji, kjer se računa z vstajo. Črnogorski general Vukotič odpotoval v Belgrad. C c t i n j e , 22. junija. (Iz uradnega črnogorskega vira.) Ministrski predsednik general Vukotič je odpotoval v Peč, odkoder odpotuje v Belgrad in se poda k eventuelni konferenci v Peterburg. Bulgarska armada. B e r o 1 i n , 21. junija. B. Z. am Mittag poroča iz Sofije: Grkom stoji nasproti 70,000 Bulgarov pod Ivanovom, bulgarska glavna armada pod Savovom sloji ob srbski meji med Topisom in Kozano. 127.000 Bulgarov stoji pod Cari-brodom v varstvo Sofije. Spopadi v Makedoniji. S o 1 u n , 22. junija. (Agence d' Athenes.) General Ivanov in načelnik grškega generalnega štaba polkovnik Duzmanis sta bila podpisala zapisnik o demarkacijski črti, glasom katerega se tako Bulgari kakor tudi Grki obvežejo, da. kraje, ki v tej črti leže, zapuste v treh dneh. Medtem, ko so se Grki umaknili, so pa Bulgari ponovno zahtevali podaljšanje v zapisniku določenega roka in niso zapustili krajev, ki leže onoslran demarkacijskc črte. Branijo se jih zapustiti in jih ne puste grškim četam zasesti pod pretvezo, da niso še tozadevnih ukazov dobili. Dne 21. t. m. jc vdrla 15 mož močna bulgarska patrulja z gričev vzhodno od Hanzalija proti grški straži. Ker se niso ozirali na poziv grške straže, je ta streljala. Sledil je spopad. Ko je prihitel nek srbski oddelek Grkom ni pomoč, je bulgarsko streljanje utihnilo. Ranjen je bil neki srbski podčastnik. Grki niso imeli izgub. Bulgari so sc končno umaknili in vzeli s seboj enega svojega ranjenca. Bulgari napadajo Srbe, Belgrad, 22. junija. Bulgarske čete so na treh krajih prešle preko okupacijsko, meje. Pri Doi-ranu so Bulgari baje Srbe napadli in sc jc razvil ljut boj. Srbske vesti o bulgarskih beguncih in koleri. Belgrad, 22. junija. Zadnji čas vedno več bulgarskih voiakov prebogava čez mejo v Srbijo; jutri pride iz Skoplja v Belgrad prvi transport teh beguncev — krog 200 mož. Srbsko vrhovno poveljstvo je odredilo, da se odslej beguncev ne bo več sprejemalo, ker preti nevarnost, da preneso kolero, ki v bulgarski vojski grozno gospodari. Bulgarski dementi. Sofija, 22. junija (Agcncc Telegraphique Bulgare.) Solunsko poročilo, da je en bulgarski bataljon v Štipu dezertiral in da sc je v Varni en bulgarski polk uprl, v Kiistendilu pa dva in da sc je uporno moštvo nadomestilo s turškimi vojnimi \jetniki, jc popolnoma izmišljeno. Grški dementi. Atene, 22. junija. (Agencc d' Athenes.) Glede na bulgarsko poročilo, da se je 5. (18.) t. m. bil boj med bulgarskimi na eni in med grškimi in srbskimi vojaki na drugi strani na gričih Pa-lurci (okraj Gevgeli), se izjavlja, da se Grki tega spopada niso udeležili. Grki zoper postopanje Bulgarov. A t c -n c , 22. junija. Aicnčane je zelo razburilo poročilo, da so baje Bulgari v Serni vjeli 40 grških vojakov in jih strašno trpinčili. Časopisje poziva vlado, naj energično intervenira zalo, da vjetnike takoj izpuste. Položaj jc še vedno resen. Kralj Konstantin, ki jc došel v Atene, sc je dolgo časa posvetoval z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom glede na postopanje bulgarskih vojakov z grškimi v Solunu. Kralj odpotuje danes zopet k armadi. Dva Bulgara puščena na svobodo. S o -lun, 21. junija. Grške oblasti so izpustile iz zapora zastopnika bulgarske brzojavne agencije Naumova in profesorja Šanova. Rumunija pripravljena. Bukarešt, 21. junija. Vsled nevarnega položaja na Balkanu je kralj Karol svoje potovanje na Sinajo odgodil. O stališču Rumunije v slučaju vojske se oficielno ne izve slejkoprej ničesar pozitivnega. ZA ENOTEN ČEŠKI KLUB. Praga, 23. junija. Pogajanja za enoten češki državnozborski klub nameravajo tudi med poletnimi počitnicami nadaljevati. Češki agrarci se bodo s češkimi katoliškimi in z mladočeškimi poslanci o vstopu v enoten klub pogajali. Stanek, Masaryk in Choc so že sestavili odgovor na odklonilno pismo mladočeških in krščanskih poslancev. ZA TAKOJŠNJE ZASEDANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 23. junija. Češke državnopravne napredne organizacije v Pragi in v okolici so izdale oklic, ki zahteva, da naj sc češki deželni zbor takoj skliče. Hrvatsko vprašanje. Krogi koalicije trdijo, da se jc imenovanje hrvatske vlade in hrvatskega ministra vsled nevarnosti nove vojske ,na Balkanu odložilo. Krogi eksbanov Raucha in Tomašiča pa zagotavljajo, da se bo nova hrvatska vlada še ta mesec imenovala. Znani Kristoflv izjavlja v nekem interviewu, da je hrvatski krizi kriva politika mažarskih vlad. Hrvatsko vprašanje se ima rešiti tako, da se najprej brez vsakih pogojev vrne Hrvatski ustava, potem pa sanirajo prekršitve nagodbe od strani Ogrske. Treba, da se skličejo uegnikolarne deputacije, da na-godbo temeljito revidirajo. Hrvatski je treba potem dati splošno in enako vo-livno pravico. Potem se mora Hrvatska gospodarsko okrepiti in v to svrho pri hrvatski vladi ustanoviti posebno novo sekcijo. Povzdiga Hrvatske je v vitalnem interesu cele monarhije. Je še nekaj poštenih Ma žarov na svetu! Ogrska vlada je v soboto razpustila reški občinski svet, V prvi vrsti se je zgodilo to vsled protesta občine proti nameravani državni policiji. Ogrski listi zelo napadajo reške Lahe in pravijo, da sloni laška, hegemonija na Reki samo na tem, ker se Hrvatom ne da njihovih pravic. Eni pravijo, da se nove volitve kmalu razpišejo, drugi pa menijo, da se imenuje komisar. »Milinovci« in »frankovci« se razlikujejo baje bitno po tem, da prvi žele vlade koalicije, drugi pa bi rajši unio-nističnega bana s »čistohrvatskim« značajem. Kaj pa misli grof Tisza, je slejkoprej v meglo zavito. Dnevne novice. Nujna prošnja do vseh somišljenikov. Dva meseca nas še ločita, do katoliškega shoda v Ljubljani. Vsak dan postajajo pripravljalna dela večja, od vseh strani se nam javljajo mili gostje. Stroški za priprave impozant-nega shoda, za pripravo telovadišča itd. bodo veliki. Prosimo torej vse naše somišljenike, (ia vsi prispevajo po svoji moči za to, da se katoliški shod kar nailepše izvrši. To jc sedaj vseh nas najnujnejša naloga, zato prosimo: vsi se udeležujte pri« p ra v 1 j a 1 n i h del s tem, da vsak pošlje kak d a r b 1 a g a j n i k a t o-1 i š k e g a shoda ! Denarne pošiljatve naj se pošljejo na naslov: Anton Suš-nik, c. kr. profesor v Ljubljani. Darove bomo hvaležno objavljali v »Slovencu«. Poljaki in slovenski katoliški shod v Ljubljani. Krakovski Czas- piše: »Ideja ljubljanskega shoda sc je več let gojila. 'ojčas so bili trije slovenski katoliški shodi v Ljubljani. Ker so se zadnji čas vezi prijateljstva med Slovenci in Hrvati dokaj okrepile, se je izrazila želja, naj se v znamenje teh tesnejših prijateljskhi vezi priredi v Ljubljani skupen katoliški shod. Lani se ni mogel vršiti shod, ko niso oblasti do-volile udeležbe s Primorskega, kjer se je bila v nekaj slučajih pojavila kolera. Ali vršil sc jc evharistični shod na Dunaju. Letos so se pokazali jako ugodni odnošaji. Z vsega slovanskega juga bo veliko Število gostov, tudi s Češkega je prijavljena velika udeležba. Z ozirom na balkanske dogodke je ljubljanski shod, dasi pi poli« ličen, šc večjega pomena. Slovenci in Poljaki pa, čeprav imajo različne težnje in zahteve napram vladi in upravi, priznavajo enako pomen avstrijske države kakor bivališče svojih narodnih interesov. Udeležba Poljakov bo na shodu to zdravo in pametno misel le širila in poudarjala tudi na slovanskem jugu. Udeležba Polja« kov ima do gotove stopnje tudi političen pomen, vkljub temu, da ni shod proti nikomur naperjen, Poljaki bi lahko zavzeli na shodu važno vlogo, lahko bi bili spajajoč i omejujoč činitelj v mnogem oziru.« — V Poljakih sc pridno agitira za obilno udeležbo. Dva shoda deželnega poslanci dr. Zajca. Včeraj zjutraj je bil shod S. L. S. na Kresnicah po prvi sveti maSi* Popoldne ob dveh pa je bil shod na Vačah. Na obeh shodih je poročal dež. odbornik d.r Ivan Zajec. Na Vačah so pa še govorili dr. M. Božič, župan Bric in gospod kaplan Majdič. Zborovalci obeh shodov so s primernim zaničevanjem vzeli na znanje laži in častikraje liberalnega časopisja. Izrekli so zaupanje svojemu poslancu dr. Zajcu, načelniku S. L. S. dr. Šu« s t e r š i č u in celemu vodstvu S. L. S, -r Občinski odbor v Mostah je soglasno sklenil: Naroči se g. županu, da izreče visokorodnemu gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču povodom njegove petdesetletnice najiskrenejše čestitke, da mu izrazi povodom zadnjih napadov nasprotnega časopisja svojo udanost in! zaupanje ter obsodbo nad časnikarsko gonjo, ki se je brez podlage uprizorila zoper njega edino z namenom, ga kot načelnika naše stranke oblatiti. Obenem se sklene soglasno imenovati gosp. deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča za čast. nega občana občine s prošnjo, da blagovoli to imenovanje blagohotno sprejeti, -f Izjava. Podpisano županstvo je sklenilo pri občinski seji, da izreče soglasno zaupnico dr. Ivanu Šusteršiču kof deželnemu glavarju in načelniku S. L. S. ter obžaluje in zavrača vse napade nasprotne stranke na njegovo osebo in S. L'< S., kateri tudi popolnoma zaupa. Županstvo v Adlešičih, dne 21. junija 1913. (Slede podpisi vseh 12 odbornikov,) -j- Razmere pri naših sodiščih« Vsakemu preiskovalnemu sodniku mora biti po obstoječem zakonu za tekoče uvodne preiskave in sploh za vse njegove akte prideljen zapisnikar, ki je zakonito zaprisežen za ta posel. Po Ljubljani pa je splošno razširjena govorica, da za nas Slovence ta zakonita določba ne velja. Pri ljubljanskem deželnem sodišču baje uraduje in vodi celo vrsto uvodnih preiskav preiskovalni sodnik, ki ga ljudje tudi imenoma navajajo, ne da bi mu bil tekom zadnjih dveh mesecev prideljen zakonito kvalificiran ali sploh vsaj kak zapisnik kar. Posledica tega je — če je to res —» ta, da so vsa pravna dejanja, tega preiskovalnega sodnika, ki je sicer lahko še bolj pravičen, vsled zakonitih določb neveljavna in nična in da. se strankam lahko zgode neizmerne/krivice. Vzrok temu je, kakor se sliši, po navedbah objektivnih in vsega, spoštovanja in časti vrednih, izkušenih sodnikov ta, da je pri ljubljanskih sodiščih premalo praklikantov. Kljub temu pa sc slovenski absolvirani juristi k ljubljanskima sodiščema ne sprejemajo, češ da je preveč onih, ki se tu vsiljujejo. Nemce seveda sprejmejo vsak čas. Uglednega gospoda predsednika dež. sodišča, ki jo po krajih, kjer je svoje dni služboval, znan kot objektiven mož in splošno priljubljen, kličemo, naj tem nedostatkom, če so resnični, odpo« more! — Lep spomin na umrlo soprogo. G. A. Bole, trgovec v Postojni, je poslal povodom smrti svoje soproge »Slovenski Straži« 50 K, časteč na tako plemenit način njen blagi spomin. .— Izobraževalna društva v kranjskem dekanatu so se lansko leto združila v dekanijsko zvezo in izvolila poseben dekanijski odbor, ki naj bi nadzoroval in pospeševal izobraževalno delo v kranjskem dekanatu. Le-ta odbor si je nabavil priročen skioptikon z izvrstno in zelo močno apnenčevo lučjo. V teku letošnje zime in pomladi je priredil dekanijski odbor 27 skioptičnih predavanj. Predavanja so pojasnjevala vojno na Balkanu, zemljepisni oris balkanskega polotoka, pretekle vojne med Avstrijo in Turčijo, Napoleonovo življenje, pohod Napoleona v Rusijo 1. 1812., zgradbo ladij, rojstvo in mladost Jezusovo, Konstantinov jubilej. Predavali so: prof. Fr. Komatar (12krat), dr. Fr. Grivec (sedemkrat), dr. Karel Capuder (dvakrat), po enkrat: J, Anžič, Fr. Porenta, A. Verce, Mat. Stular, kanonik Iv. Sušnik in dr. V. Šarabon. Predavanja so sc priredila: v Šenčurju (petkrat), po trikrat na Pod-brezju, v Smledniku in Šmartnem; po dvakrat v Besnici, Kamnigorici in Predosljah, po enkrat v Goričah, Hrastju, Ljubnem, Preddvoru, Trbojah, Trsteniku in Veleso-vem. Predavanj sc je udeleževalo vedno mnogo ljudi, ki so pazno sledili izvajanjem in se divili krasnim ter čistim skioptičnim slikam. Poleti dekanijski odbor ne bo prirejal predavanj, pač pa upa že v septembru začeti z delovanjem, ker že sedaj pripravlja za prihodnjo sezijo nova ter zanimiva skioptična predavanja, + Avskultantom Imenovana sta pravna praktikanta Jožef Darovič v Novem mestu in Franc Suliadolnik v Ljubljani. — Splošni pokojninski zavod uslužbencev. Pod predsedstvom grola Auers-perga je zboroval na Dunaju 5. občni zbor splošnega penzijskega zavoda uslužbencev, ki je odobril računski zaključek in podelil načelstvu absoluto-rij. Računski zaključek izkazuje prebitek 128.342 K, ki se jc nakazal varnostnemu zakladu. Aktiva zavoda so znašala koncem leta 1912 87,267.389 K, povprečno se je lani glavnica obrestovala po 4-91 c/o. Invalidskih, starostnih in vdovskih pokojnin ter vzgojnin in odpravnin vdovam je zavod izplačal leta 1912. 542.198 K, drugih izplačil zavarovancem pa 1,198.366 K, od svoje ustanovitve sem je zavod skupno izplačal zavarovancem 3,750.000 kj-on. Stanje zavarovancev je poskočilo od 108.311 na 115.996 oseb. Stanovanjska preskrba v korist zasebnih nastavljen-cev se je z vsemi močmi pospeševala. Dozdaj so nad 2,000.000 kron investirali v hišah, ki jih zavod sam zgradi, 1,218.770 kron so pa oddali kredita za zgradbo hiš po nastavljencih in zagotovili nadaljnjih 2,659.734 kron. — Kamniška podružnica »Slomškove zveze je zborovala dne 6.1.1. v Domžalah. Dasi se je sprva nekaj kz-halo, se je zborovanje prav lepo razvilo. Predsedoval je tovariš Primožič. Mesto predavanja, ki bi ga moral imeti tovariš Krmclj, pa je bil službeno zadržan, je č. gospod župnik Bernik zanimivo opisal lanski evharistični kongres. Končno se je poslala dr. Šusteršiču častit ka in sc mu je izreklo zaupanje. Prihodnje zborovanje, združeno z občnim zborom bo dne 4. oktobra t. 1. v Moravčah. — Zopet nesreča pri streljanju z možnarji. Dne 21. t. m. so streljali fantje v Logu pri Litiji za imendan neke posestnice. Pri tem je ponesrečil 15letni sin posestnika Franca Kokole, da bo skoi'aj gotovo izgubil vid na obeh očesih. Prepeljali so ga v bolnico. Kdaj se bodo vendar spametovali ljudje in ne imeli streljanje za igračo, kdaj se bodo pa tudi enkrat spametovale oblasti, to je okrajna glavarstva in županstva, da se ne bo smodnik prodajal vsakemu, kakor vsakdanji kruh! Ali ni še dovolj nesrečnih ljudi vsako leto vsled neprevidnega streljanja? Za vsako drugo malenkost se brigajo javne oblasti, streljanje se pa smatra kot nedolžna igrača. r— V tovarni ponesrečil. V tovarni za papir v Medvodah je dne 20. t. m. ob pol 8. uri Andrej Lustrik, 15 let stari tovarniški delavec, nategoval papir na valarje. Pri tem ga je pa zagrabil stroj za desno roko ter mu zlomil kost gornjega lakta. Rešila sta ga dva delavca iz tega mučnega položaja. Oddati so ga morali v deželno bolnico. — Povozil je vlak pri Št. Petru na Krasu slaboumno Ivano Knafeljc, ki jc šla po progi in na o vijaku šele v zadnjem hipu vlak zapazila. — Premog na Notranjskem, Z Blok se aam piše: Dodatno k svoječasnemu dopisu o premogu, ki smo ga zasledili v naših hribih, še to-le: Rudarski strokovnjak, ki je prišel na Bloke, da izreče svoje mnenje o odkritem premogu, je dejal, da je naš premog iste baze kakor zagorski, torej mnogo boljši od kočevskega ali šentjanškega. Treba je le na glavno žilo priti, je dejal. Pre-mogove žile v zemlji — nam je pojasnjeval g. inženir — so podobne drevesu z deblom ia vejami. Mofiocc, da se bo moralo kopali sto ali še več metrov globoko, da se pride na glavni premogovi sklad. Jasno je, da bi bili kmalu skupaj, ko bi imeli mi tak sveder, kakor ga imajo n. pr. v Ameriki za preiskavo gorskih plasti. S krampom gre pa bolj počasi, kaj se če. Zasledujemo pa premogove odrastke v veliki razdalji, t. j. od Bloščka preko Županščka, Pogače do Bloške Police. Na cesti tik poliške podružnice ga še nahajamo. Morda gre žila še dalje proti Ložu in Grahovemu. Ako se vsa stvar obnese — g. inženir nam jc dajal mnogo upanja, da se bo — sc bo nekoč tudi v naš kraj železna kača prikazala. Z zaupanjem gledamo v bodočnost. Bog daj, da se uresničijo naše nade! — Mož, ki je zasledil pri nas premog, jc Lovre Ponikvar, gostilničar in posestnik pri Fari na Blokah. En njegov brat je duhovnik v Ameriki, eden duhovnik v Ljubljani, ena sestra pa v Makedoniji šolska sestra, ki se jc že včasih oglasila v »Bogoljubu«. — Ne v Srbijo! Srbska Narodna Odbrana nas prosi, objaviti tole: Zadnji čas prihaja iz monarhije v Srbijo vedno več najrazličnejših ljudi slovanske narodnosti, ki upajo v Srbiji dobiti državno službo kakor učitelji, železničarji, poštarji itd. ali zaslužek v zasebnih podjetjih, kot trgovski pomočniki, delavci, rokodelci; drugi prihajajo kot podjetniki ali kot naseljenci (ekonomi in kmetje). Posebno veliko pa prihaja dijakov, ki so brez vsakršnih sredstev, a bi radi v Srbiji nadaljevali svoje študije. Osoda vseh teh ljudi, ki pridejo večinoma popolnoma na slepo brez vsakršnih priporočil in poznavanja razmer in največkrat brez vseh sredstev — je seveda hudo razočaranje. Vrhutega so v breme raznim tukajšnjim ustanovam, ki to breme zlasti v današnjih vojnih razmerah jako težko nosijo. Naj torej nihče ne zapušča svojega dosedanjega mesta ne da bi se prej natančno obvestil in dobil zagotovila, da bo v Srbiji našel delo ali. službo. To velja za pozneje, ko bodo vsi zapletljaji popolnoma rešeni; dotlej naj pa sploh nikdo semkaj ne hodi. — Iz št. Jerneja. V 132. številki pra- vi »Slovenski Narod«, da deželna vlada »s prijaznimi očmi gleda sleparijo, ki se godi pri »Novem Lurdu«. Gosp. dopisnik, dokažite, v čem obstoji tista sleparija, sedaj ko se ondi vendar ko-nečno napravil red? Zakaj bi ne smeli Gorenjci na Dolenjsko, ko Dolenjci tako radi poletimo na Gorenjsko? Ali bi se ubogi trpin ne smel niti za nekaj ur odpočili od vsakdanjih svojih težav >a skrbi?! KjiJco vendar »Slovenski Narod« vedno bobna za tujski promet ter vabi na Triglav, planine. Le na Dolenjsko ne bi smel noben izletnik, Dolenjska naj bo zaplankana za tujski promet! Ali ima učeni dopisnik tako slab spomin? Prelista naj številke »Slovenskega Naroda« iz leta 1911. Ondi bode našel, da se je sam istega leta za božjo pot na Rakovniku potegoval ter liudo-val nad župnikom šentjer»nejskim, ki se jei res boivil zoper quasi-sleparijo, to je zoper nepoklicane faktorje. A tedaj so kronice padale — pa precej jih je bilo — v nenasitno odvokatsko malho, zato je bila tedaj taka gorečnost za »Novi Lurd«. Kaj šele, ako bi obelodanili neko listino na deželno vlado, v kateri sedaj neki liberalni odvetnik na dolgo in široko visoki deželni vladi razklada, kako opravičena je božja pot v Rakovniku! — Umrla jc pri Sv. Trojici gospa Marija .Teme c, rojena Sašo, stara 58 let. N. v m. p.! — Zopet nesreča v vevški papirnici. Iz Vevč se nam poroča: Predvčerajšnjim je v tukajšnji tovarni ponesrečil delavec G. Meljo. Prestavljen je bil od enega stroja k drugemu, katerega pa ni bil vajen; v naglici, h kateri ravnatelj neprestano naganja delavstvo, je prišel s prsti v stroj in je bila velika nevarnost, da izgubi roko in življenje. K sreči je bila pa pomoč hitra in je delavcu samo dva prsta stisnilo. Torej tri nesreče v par tednih! Ravnatelju seveda ni nič zato, pač pa je dal o pravem času od stroja odstraniti vijak, pri katerem je ponesrečil delavec Marolt, da ga c. kr. komisija ni več dobila na prejšnjem mestu. Delavstvo tudi še vedno nima premoga, ki ga je žc pred tremi tedni naprej plačalo. Ali se tako ravna z delavstvom? — Nc kopajte se s polnim želod-cem. Jako nezdravo in škodljivo jc kopanje kmalu po kosilu ali po večerji. Poln želodec jako težko prebavlja v vodi. Posledice tega so krč in drugi napadi. Najmanj dve uri po obedu naj ne hodi nihče v vodo. — V Goričah, občina. Preddvor, bodo letos gradili novo enorazredno šolo. Radi oddaje zgradbe se bode vršila v četrtek, dne 3. junija 1913,rob desetih dopoldne v stari šoli v Goričah ustna zmanjševalna dražba. Skupni stroški so proračunjeni na 27.960 K 4 vin. Stavba se bo oddala lc onemu podjetniku, ki jo bo mogel tekom leta 1913 spraviti pod streho, do konca julija leta 1914 pa popolnoma izvršiti. Načrti in stroškovnik so na vpogled pri krai-nem šolskem svetu v Goričah. štajerske novice. š Delavna podružnica »Slovenske Straže« jc v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Poslala je »Slovenski Straži« 200 kron. P o v s o ti vzbudite tako požrtvovalno delo za Slove n s k o Stražo! š Romarski vlak na Brezje priredi štajerska S. K. S. Z. v Mariboru dne 14. julija. En vlak vozi iz Celja, drugi pa iz Brežic za Posavčane. Gg. duhovniki se prosijo, da gredo romarjem pri naročanju kart na roko. Natančneje poroča o romanju prihodnji >• Slov. Gospodar« in »Straža«. š Poslanec Brenčič ima v nedeljo 29. t. m. popoldne pri g. Kovačecu v Oslušovcih pri Veliki Nedelji političen shod K. Z. š Strel na kaplana. Pod tem naslovom je »Slovenec« v svoji 123. številki z dne 2. junija 1913 prinesel vest, da je v soboto pred trojičko nedeljo iz hudobnega namena streljal na kaplana v Majšbergu pri Ptuju domači organist Fr. Fekonja, doma od Sv, Antona v Slov. goricah. Da organist po nedolžnem škode, katero mu jc imela zgornja notica namen povzročiti, ne trpi, blagovolite sedaj poročati, da jc bil isti pri sod-niji v Ptuju dne 19. junija v tej zadevi popolnoma oproščen, ker ni streljal na g. kaplana, še manj pa iz hudobnega namena. š Roparski morilec Kienreich samomorilec. V Afriki so aretirali morilca Ka-rola Kienreicha, ki je, kakor smo svojčas poročali, v bližini Predinga umoril in oropal živinskega trgovca Jožefa Mortha. Kienreich jc pobegnil v Afriko, kjer so ga v Port Saidu aretirali. Morilec je pa, ko so ga peljali v zapor, nekemu policistu iztrgal revolver, ustrelil policista in zbežal, a so ga le prijeli, toda ustrelil je, preden so ga nadvladali, še drugega policista. V Afriki so ga vsled teh dveh umorov obsodili v 18letno ječo, a ga vseeno izročili avstrijskim oblastem, .V spremstvu dveh kavasov so Kienreicha vkrcali 3. t. m. na parnik »China«. Ko je vozil parnik 16. t. m. mimo Krete, je šel Kienreich ob 5. zjutraj v kloset, med potjo je pa, dasi zvezan, skočil v morje. En kavas je prijel Kienreicha, a morilec se jc iztrgal in skočil v morje. Parnik so takoj ustavili in nad dve uri iskali samomorilca, a ga niso več dobili, ker je Kienreich že utonil. š Proglasitev Lipnice za mesto. V Lipnici se je vršilo včeraj, 22. t. m., veliko slavije povodom proglasitve Lipnice v mesto. Udeležba je bila ogromna. Mesto je bilo vse v frankfurtaricah. š Ponesrečeni hrvaški rudar. 27-Ietni hrvaški rudar Viljem Magdič je bil 20. t. m. odpuščen iz bolnišnice v Gradcu in. se je nato odpeljal domov na Hrvaško. Revež jc pa bil nesrečen in jc v Wildonu padci iz vlaka ter se nevarno poškodoval. Nesrečnega Mag-diča so z rešilnim avtomobilom prepc-jlali nazaj v graško bolnišnico. Milanske novice. lj One gospode, katerim sem nedavno po pošti poslal vabila, prosim, da mi blagohotno takoj na dopisnici pošljejo svoj odgovor, — Dr, V. Gregorič. lj Občni zbor »Svete vojske« za Ljubljano se je včeraj obnesel izvrstno. Udeležba je biki tolika, da je bil zboro-valni prostor skoro premajhen, kljub temu, da jc bilo istočasno nekaj drugih shodov. Vseh udeležencev je bilo okoli 300. Navzoč je bil tudi zastopnik deželnega odbora, gospod dr. Logar. Podali so svoja poročila predsednik, tajnik in blagajnik. Zaradi velikega števila se ni mogla v odmerjenem času izvršiti potrebna kontrola; to se bo zgodilo pozneje. Tudi udni|na se ni pobirala, ampak le prostovoljni darovi. Mnogo pro-tialkoholnih tiskovin se je razpečalo, tako da je nekaterih zmanjkalo. Dobijo se šc v protialkoholni pisarni, ki jc v Alojzijevišču, I. nadstropje; odprta vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ondi se tudi vpisujejo novi udje. V pisarni so tudi razstavljene protialko-liolne slike. — V oclbor so bili izvoljeni: predsednik J. Kalan, tajnik L. Puhar, blagajnik J. Zaplotnik, odbornika Marija Štupca in J. Tomažič. Razen tega se je določilo več zaupnikov (8 društvenih pravil). V Ljubljani se vj^suje v »Sveto vojsko«: v društveni pisarni, v župniščjh: stolnem, sv. Jakoba in sv. Petra, pri Srcu Jezusovem, pri nunah in v Križankah ter po nekaterih društvih in družbah. Protialkolioliki bodo imeli tudi enkrat skupno sveto mašo na Rožniku, dan sc bo že naznanil. — Tudi po deželi so imeli občne zbore. Prvo letno poročilo naznanja 14 samih mladeničev - abstinentov. Protialkohol-na ideja maršira. lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« priredi v sredo, dne 25. t. m. ob 5. uri pop« tdne v »Ljudskem Domu« javno skušnjo gojencev svoje glasb-.nc šole. Skušnja «c vrši iz klavir- ja, gosli, solopetja in deklamacije. Prijatelji in podporniki društva se tem potom najvljudneje vabijo k tej skušnji, kjer se lahko prepričajo v napredku gojencev in šole. — Odbor. lj Umrla je v deželni bolnici mati magistratnega komisarja g. Frana Švigl ja ga. Frančiška Š v i g c 1 j. lj Splošne so pritožbe o prestrogem postopanju državne policije. Od vseli strani nam prihajajo take pritožbe posebno glede cestno policijskega reda. Ljudem določbe niso znane, preskrbelo sc doslej ni, da bi bile le določbe občinstvu primerno objavljene, vendar jih pa policija najstrožje izvršuje. Če kdo točno po predpisih ne postopa, ga stražnik takoj zapiše in stranka ima, če drugega ne, sitna pota. Ali bi ne zadoščalo, da bi stranki stražnik najprej vljudno raztolmačil cestni red in ne nastopal takoj s papirjem in svinčnikom v roki? Nekateri stražniki postopajo tako — po če-gavih navodilih? — cla občinstvu osovra-žijo državno policijo. Posebnost jc tudi postopanje z mlekaricami. Stražniki jih zapišejo, če puste voziček ob cesti, kadar neso mleko strankam ali gredo kaj kupit v trgovino. Ali naj mlekarica voziček vtakne v žep? Ali naj ima seboj še posebnega paznika, ki bi mleko podražil. V tem oziru bi bilo na mestu milejše postopanje. Sploh se opaža, da je cestni red, ki ga je napravila za Ljubljano liberalna občinska večina, zanič. Če policija postopa po tem redu, so torej krivi tisti, ki so ta cestni red ustvarili. Državna policija pa prav stori, da proti občinstvu, ki kakor rečeno ne ve za predpise cestnega reda, postopa z največjo obzirnostjo in vljudnostjo. Od ravnateljstva bi bilo v tem oziru treba nujnih navodil, ker drugi faktorji pri državni policiji za take stvari menda nimajo pravega čuta, da za sedaj kaj drugega ne zapišemo. Čudno je tudi postopanje nekaterih policijskih stražnikov, ki po nekaterih gostilnah dostojno petje že ob 10. uri zvečer prepovejo, dasi takega predpisa doslej nikjer ni. Nekateri stražniki postopajo v tem oziru menda kar po svoji volji in »milosti«. Preveč konfliktov z mirnim in dostojnim občinstvom pač ni v interesu državne policije, lj Komu gre pravzaprav zahvala} Liberalci kriče po Ljubljani, naj se prebivalstvo »zahvali klerikalcem za. drž. policijo.« Mi hočemo biti pravični in odklanjamo vsako zahvalo, ki je nismo zaslužili, pač pa jo po vsej pravici privoščimo ravno »Narodovcem«. V spominu mora pač še vsakemu biti, od kdaj jc vlada začela razmišljati o po« državljenju ljubljanske policije in kdo da je bil tisti, ki je takrat, povzročil tiste žalostne dogodke. Vlada je pač spoznala, cla je v spričo takih dogiod-ljajcv mestna policija pocl vplivom ka« kor je bila takrat brez pomena iu moči. V sodni dvorani sc je razpravljalo o »zatušanjih« in to hočejo sedaj nekateri libpralci utajiti, dočim večina ljubljanskega prebivalstva pripozna, da jc uveljavljcnjc državne policije v Ljubljani potreba, le treba je državni policiji pomisliti, cla. je reci lahko upeljati tudi z ljubeznivejšim postopanjem. Tisti pa, katerim gre prva zasluga, da imamo v Ljubljani državno policijo, so liberalci s svojim obnašanjem. lj »Vzorno« mestno gospodarstvo. V, zadnji občinski seji je večina občinskega sveta podaljšala najemniku mestnih voženj vožnjo za nadaljnih šest let pod dosedanjimi pogoji. Občinski svetnik Slov, Ljudske Stranke Tomaž Novak je zahteval, naj se vožnje razpišejo. Njegov predlog je bil odklonjen. Sedaj se je pa izvedelo, da bi v slučaju razpisa mnogi podjetniki vozili pri dvovprežnem vozu po 1 K, oziroma po 50 vin. Če bi obveljal sklep večine, je občina tekom šestih let oškodovana za okolu 30.000 K. »Vzorno mestno gospodarstvo« se nadaljuje. Danes se je proti taki »vzornosti« pritožila na deželni odbor cela vrsta ljubljanskih voznikov, lj Artist bi bil rad postal sin trgov« skega sluge iz Dunaja, 14 letni Karol Knier-linger. Pred sedmimi tedni je namreč prišla na Dunaj neka akrobatska družba, ki jc dečka navdušila za to umetnost. Prosil jc očeta, da mu je preskrbel potni list in mu dovolil, da sme z družbo v Nico. Deček je z drugimi vred skakal in preobračal kozolce, dokler se ni naveličal. Šel je na avstro-ogrski konzulat, ki jc dečka poslal čez Trst nazaj na Dunaj. V soboto sc je zglasil na tukajšnjem magistratu, odkoder so ga poslali dalje. Deček pravi, da na Dunaju nc bo ostal, ampak da hoče postati mornar. Ako se mu ta želja uresniči, pač ne ba mogel po sedmih tednih priteči nazaj v očetovo naročje. lj Trmast deželan. V soboto popoldne jc nek posestnik z dežele peljal na vozu nek poljedelski stroj, za katerega jc bil privezan še drug prazen voz ter se z obema ustavil na Karlovski cesti pred neko gostilno tako, da jc bila pot v gostilno skoraj zagrajena. Mimo došli stražnik je mo-i žakaria mirno opozoril na la nedostatek, I kar pa ni nič pomagalo. Ker je postajal posestnik, ki je bii nekoliko vinjen, vedno upornejši, ga je stražnik pozval, da se mu legitimuje, in ker tudi imena ni hotel povedati, je moral k policijskemu ravnateljstvu. Tam so upornika obsodili na 20 K globe, poleg tega se bode moral pa šc pred sodiščem zagovarjati zaradi žaljenja straže. lj Izpred sodišča, Obsodba radi Kotnikovega konkarza ▼ Spodnji Šiški. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bil obsojen bivši trgovec Ludovik Kotnik v Šiški na tri mesece strogega zapora radi kride in preprečile rubežni, njegova soproga pa Je bila radi sokri-de obsojena na en mesec strogega zapora . lj Prve breskve na trgu. Danes sc? pripeljali na trg prve letošnje breskve, katere so prodajali po 1 K 60 vin. kilogram. lj Zopet poizkušen samoumor mestnega delavca. V soboto popoldne se je na Prulah obesil mestni delavec Jetnej Pozar-šek, katerega so pa še pravočasno rešili. Ko je že visel na vrvici, sta prišla mimo dva moška, ki sta mu takoj prerezala usodno vrvico, nato mu je pa eden dal krepko brco, kar je na samomorilnega kandidata tako učinkovalo, da jo jc naglo popihal domov v Tesarsko ulico št. 3. NESMRTNEMU UMETNIKU V SPO-MENICO. Kake koristi ima dr. France Preše-fen od kolosalnega svojega, spomenika na Marijinem trgu, ki so mu ga postavili »hvaležni Slovenci?« Kake koristi ima Vodnik. Trubar. Radezky? Nobenih, prav nobenih! Kadar človek počiva pod rušo, tedaj mu ni in ne more biti do kamenite ali bronaste slove. Tudi od dobrodelnih ustanov, ki se z nabranimi prispevki ustanavljajo v proslavo spomina pokojnega umetnika ali junaka. imajo užitek le drugi: umetnik ali junak je životaril vzlic tej dobrotljivo-sti« najbrže v pomanjkanju in brez slave. — Da ta uredba v človeškem življenju ni prava, priznal mi bo vsak; zato se tudi ni prav nič čuditi našemu nesmrtnemu umetniku, gospodu Ivanu Vavpotiču, da se bori 7 vsemi svojimi neumornimi silami proti tej uredbi; cla že za svojega življenja skrbi za to, da ga njegovim »nedosegljivim umotvorom« primerno proslavljajo in na trdni gmotni podlagi v deveta nebesa povzdigujejo. Prostorov za spomenike imamo v Ljubljani še dovolj in gospod Tvan Zajec bi se gotovo tudi ne branil kakega izdatnejšega naročila. — Vse prav in lepo; toda. na nekaj bi se le drznil opozoriti nesmrtnega umetnika, gospoda Ivana Vavpotiča in njegovega »plemenitega« prijatelja; namreč na to, da način, na kakršen se bori on za dosego svoje slave in drugih, slavi pripadajočih dobrot, ni priporočljiv! Z lastnim trudom, z lastnim umom je treba. vzpeti na višek, ne s prezira^ijem in poniževanjem svojih tekmecev, »anal-fabetov in artibus«! Kdo bi n|u zameril, če dela reklamo za. svoje »divne umotvore«! Naj piše o impresijonizmu, simbolizmu, futurizmu, kubizmu in drugih zmih, kolikor se mu ljubi, a »fouš-izem« pa res ne pristoja tako velikemu »virtuozu svinčnika in čopiča«, tako »ljubeznjivemu umetniku«! Reklama mora. biti dostojna; s »faloti« in »smrkavci« se niti najdrznejši neakademič-ni rokodelci ne pitajo med seboj! — Toliko v pouk in kratek čas nesmrtnemu umetniku, gospodu Ivanu Vavpotiču. Srečko Magolič str. Primorske vesli. p Prestolonaslednik čuvarjev gost. Črnogorski prestolonaslednik Danilo je doživel na potovanju po dalmatinskih vodah s svojo soprogo poseben dogodek. Ko se je vozil z italijanskim par-nikom »Epiro« iz Spljeta proti Reki. »je nastala taka burja, da se je parnik moral zasidrati blizu Zadra, kjer je neki čuvar na svetilniku ponudil prestolonasledniku svoje stanovanje, da bi mogel mirno prenočiti. Knežja gosta sta ponudbo z veseljem sprejela, ker bi ju bila sicer metala gugajoča se ladja vso božjo noč in sta prenočila pri čuvarju. p Iz Tolmina. Dne 22. t. m. je bilo svečano otvorjenje vodovoda v Serpe-niei pri Bovcu. (Isti je dolg 1400 m.) Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, po maši pa blagoslovljenje vodovoda po župniku Kunšiču. Pri slavnosti je bil tudi navzoč g. okrajni glavar baron Baum. Ob 12. uri je bil skupni obed pri g. podžupanu g. Bergincu. Zdaj pada že tri dni dež; kaže se. da se nebo ne bo tako hitro zvedrilo. Za. letino, ki je vsled suše trpela, je to prav dobro. p Umrl je v Gorici umirovljeni straž-mojster Anton Bratina, doma iz Št. Tomaža pri Ajdovščini v 43. /etu dobe. — Pokopali so v Gorici vpokojenega orožnika Leopolda Vrčona. stareča 36 let. p Grozen roparski umor. V ulici Ca-pitelli št. 9 v Trstu je. stanovala poštama Angelika Fiamentini, koje mož je že sedem rtiesecev v bolnišnici. Da bi lažje izhajala, je oddala žena eno sobico svojega stanovanja dne 15. t. m. mladima človekoma, ki sta se izdajala za zakonski par, kar pa ni prav verojetno, ker sta bila videti vendar nekoliko premlada. On se je imenoval Ce-sari in je rekel, da je 21 let star, doma pa iz Italije. V petek zvečer sta oba tujca zapustila svoje stanovanje in ni ju bilo več domov. To se je zazdelo ljudem sumljivo, tembolj, ker drugo jutro tudi Fiamentini-jeve ni bilo na izpregled. Ker le ni bilo ni-kodar od nikoder, so stanovalci vlomili v stanovanje Fiamentinijeve, kjer so našli starko z robcem zadavljeno. Njeno stanovanje je bilo oropano — mladi tuji par je vse oropal in pokradel —, le v nekem predalu je ostala hranilna knjižica, glaseča na 1500 kron vloge. Roparska morilca sta gotovo že v petek zvečer zapustila Trst, p Carina za banane. Trgovinski muzej v Trstu je povzročil, da je posebna deputacija tržaške borze predala trgovinskemu in finančnemu ministrstvu spomenico, s katero se prosi, da bi se preuredilo za carinjenje banan. Do sedaj je namreč bila navada, da so carinili bauAne z vejami vred, s katerimi so prihajale v Trst. Carinili so po teži, in ker je tarifa za carino 36 K za me-trsk stot, povzroča tak način carinjenja znatno podraženje banan. Sedaj se poroča z Dunaja, da sta ministrstva uvidela upravičenost prošnje in tudi obljubila. da se bo v bodoče odračunavalo 30 odstotkov od zneska carine. p Senzacionelne aretacije. Škandali v »Convitto Friulano«. Iz Gorice: Že več časa se je govorilo o tem, kaj da sc godi v konviktu, katerega je postavila laška liberalna stranka v Gorici in katerega je ščitil magistrat. Sedaj pa je bil aretiran blagajnik konvikta Adriano Gaides, deželni uradnik, v Gorici široko znana oseba, kir je igral med Lahi, zlasti v društvenem življenju važno vlogo; bil je duša društva »Apollo*, znan kot tajnik gledališkega društva. Gaides je hodil pokoncu, mlad, eleganten mož, na katerem je rado počivalo marsikako žensko oko. Sedaj pa so tega mladega človeka vtaknili v preiskovalni zapor; obdolžen je nenravnega počenjanja z dečki v konviktu. Velik škandal med Lahi. Pravijo pa, da so vedeli marsikateri, kaj se godi, in govorice so šle od ust do ust, vendar se ni nič storilo proti nesrečnemu človeku; sedaj pa je v zaporu in razkrije se, kaj se je godilo v tem zavodu, Za njim so aretirali še občinskega tajnika v Terzu M&rija Degrassi, ki je bil poprej pre-fekt v konviktu. Ali še koga zapro? p Nečloveški železničar. V soboto pozno zvečer je našel osemletni sinček policijskega stražnika Jerončiča v Trstu za železniško progo precejšen hlod, ki ga je menda hotel odnesti domov. Pri tem pa jc zapazil dečka neki železničar, ki ga jc začel naganjati s kamenjem. To sredstvo pa je gotovo zelo neumestno in tudi nesrečno, kar se jc jasno pokazalo, En kamen je namreč pogodil dečka v glavo, da sc je takoj zgrudil ves krvav. Zdravnik je dognal, da. ima dečko počeno lobanjo, iz katere silijo možgani. Njegovo stanje jc obupno. p Maščevanje. Natakar A. Levi v Trstu je živel dalje časa v razmerju s prostitutko Leticijo Chiavini. Slednjič sc je Levi lc izpametoval in jo je pustil. Chiavini pa je sklenila, da se maščuje in v noči na torek je vzela stekleničico z vitrijolom, pa hajdi v kavarno »Netturno«, kamor je zahajal Levi, ko je zaprl gostilno. Dobila ga je ravno, ko je čital časnik in ga je polila z vitrijolom po obrazu. Potem pa je pobegnila, kdo ve kam. Levi je hudo ob-žgan po obrazu iu tudi ob levo oko bo najbrže. Koroške novice. k Velika manifestacija koroških Slovencev pri Pliberku. Včeraj je privrelo iz vseh krajev pliberškega okraja pa tudi od drugod na tisoče slovenskega ljudstva na evharistično slovesnost pri cerkvi Božjega groba nad Pliber-kom. Vršila, se je pod vodstvom č. g. knezoškofijskega kanclerja, mons. Vi-dovica lepa evharistična procesija, katere se je udeležilo sila pobožnega ljudstva. Pri slovesni sv. maši ie pridigal č. g. Smoclej. Po procesiji se je vršil shod pod cerkvijo in je po nagovoru predsednika S. K. S. Z. za Koroško dr. Lamberta Ehrlicha govoril Fr. Terse-glav o pomenu češčenja sv. Rešnjega Tiirkei und Schutzstaaten. | Tiirkeiund NacKb arlander. Grasste Ausdchntmq dzs zum, JCariorriizer Frieclerv /69$. , Tiach dem. Ber7mer Ve/t/rag /878, /88/, /883soivze 79/3. EVROPSKA TURČIJA NEKDAJ IN SEDAJ. Današnji dvojni zemljevid nam kaže silno nazadovanje polumeseca v Evropi. Tu vidimo, kako mogočna je bila nekoč. Turčija na evropskih tleh in kako je tekom časa izza karlovškega miru leta 1699. njena moč stalno padala. Na levi je Turčija, kakor je bila za časa svoje največje moči (koncem 17. stoletja) in države, ki so stale pod njeno zaščito, — na desni je pa današnja Turčija z ozemlji, ki jih jc bila izgubila do današnjega dne. Na obeh zemljevidih so turške pokrajine označene s črtkanjem. , Kakor vidimo, so bile v prejšnjih časih SedmograSka, Moldavija in Va-lahija pod zaščito turške države, velik del današnje Ogrske, potem vsa Bosna, Srbija, Črnagora, Rumunija, Besarabi-ja, Bulgarija z Vzhodno Bumelijo in cela f,rkrajiue je Turčija tekom časa izgubila. Posebno velike teritrtrijalnc žrtve jr naložil Turčiji karlovški mir leta 1699., ko je Ogrska in Sedmogra- dela na dan. Pijančevanje okrajša življenj«. Znano je, da alkohol Škoduje človeškim organom in da povzroča alkohol veliko bolezni. Domneva, da listi, ki alkoholnih pijač ne uživajo, več časa žive, je torej dobro podprta. V številkah sc cla to seveda le tam dognati, kjer beležijo, koliko časa žive abstinenti in neabsti-nenti. To beležijo že desetletja nekatere velike angleške zavarovalnice za življenje, ki so seveda zelo interesirane, da doženejo, koliko časa povprečno zavarovanci žive in ki že desetletja ločeno zavarujejo abstinente in neabstinente, Na Angleškem je namreč na milijone abstinentov. Zavarovalnica »Sceptue Life Association« je izdala tozadevno statistiko od leta 1884. do leta 1912, Vi splošnem oddelku je na 3610 pričakov-nih smrtnih slučajev dejansko umrlo 2871, 79'o zavarovancev, v abstittent-splošnem oddelku je na 3610 pričakovanih smrtnih slučajev odpadlo le 1316, to jc 52 odstotkov. Položaj abstinentov je torej za 27 odstotkov ugodnejši kakor položaj neabstinentov. Umevno jo zato, da zavarovalnice popuščajo neab-stinentom do 15 odstotkov in še dobro f kupčije napravijo. m Položnice prejm6 v današnji številki cenjeni naročniki, ki jim koncem me-meseca, oziroma polletja poteče naročnina. Naj bi se jih vsak poslužil pravočasno! Zadnje vesli. ZOPET SENZAČEN SAMOUMOR ČASTNIKA. Dana), 23. junija. Danes se je tu ustrelil podpolkovnik Ivan Lebel, ki je bil dodeljen VII. oddelku vojnega ministrstva in šef oddelka za puškarstvo in tehnično artiljerijo. Oficijelno se razglaša, da je Lebel trpel na nevrastenič-nih spopadih in se ustrelil vsled omra-čitve uma, nekateri časopisi pa beležu-jejo govorico, da je sonioumior v zvezi z Redlovo afero. Oficijelno se,trdi, da je gotovo, da je Lebel izvršil samoumor v spopadu/bolestne prerazdraženosti. Ob devetih zjutraj je bil v svojem biroju in reševal akte ter govoril z nekaterimi tovariši. Nato se je podal v svojo delovno sobo, preje pa je še imel službeni razgovor s šefom VII. oddelka general-majorjem Kirschom. Nato se je zaprl in si pri pisalni mizi pognal v srce kroglo. »Militarische Rundschau« piše, da je Lebel trpel že delj časa na depresiji, kar je bilo povod, da so mu na mero-dajnem mestu nasvetovali dopust. Predstojnik VIL oddelka mu je nujno svetoval, naj se varje. Lebel je to obljubil, toda hotel preje še neka nujna dela rešiti. Končno je res za dopust treh mešecev prosil, ki bi ga bil moral danes nastopiti. MIR NA BALKANU SE VENDAR OHRANI? Dana), 23. junija. »Neue Freie Pres-ie« poroča iz Belgrada, da je ministrski predsednik Pašič v včerajšnjem ministrskem svetu predlagal, naj se ruska razsodba brezpogojno sprejme. Večina ministrov je bila proti temu. Vojni minister Bojanovič je odklanjal vsako odgovornost za politiko vlade in zahteval, naj se Bulgariji pošlje ultimatum. Podpirali so ga Protič, Stojanovič in Goli-čevič. Nato je Pašič podal demisijo. Ker pa kralj Pašiču zaupa, se demisija najbrže ne bo sprejela. Balkanski diplomati izjavljajo danes, da je upanje na mimo poravnavo zopet poskočilo in da se bo v zadnjem hipu obzorje razjasnilo. PAŠIČEVA DEMISIJA. Belgrad, 23. junija. Tu se zdaj mnogo ugiba o vzroku Pašičeve demisije. Eni pravijo, da je v zvezi z noto Bulgarije, ki jo je dr. Spalajkovič iz Sofije s seboj prinesel, drugi menijo, da si hoče Pašič za slučaj vojske z Bulgarijo še bolj zagotoviti zaupanje kralja. Nekateri listi, ki pa niso povsem verodostojni, trdijo, da je prestolonaslednik Pašiča zaradi njegove neodločnosti napram Bulgariji ostro prijel, vsled česar je slednji podal demisijo. FINANČNI POLOŽAJ SRBIJE. Belgrad, 23. junija, Srbija razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za mogočo nadaljno vojno, čeprav bi trajala več mesecev. Nedavno je vlada plačala anuitete dolgov do konca leta, finančno ministrstvo je pa pozvalo vojne oblasti, da pošljejo spiske onih vojakov državnih uradnikov, ki za časa vojne niso dobili uradniške plače, da sc jim sedaj izplača. DR. DANEV. Soiija, 23. junija. Car Ferdinand je Sprejel po včerajšnjem ministrskem svetu v avdijenci ministrskega predsednika Da-neva. GRČIJA PRIPRAVLJENA NA VSAK SLUČAJ. Atene, 23..junija. (Oficielno.) Grški kralj, ki je pred nekaj dnevi odpotoval iz Soluna v Ate'ne, ni hotel sprejeti tukajšnjega bulgarskega poveljnika Hcstapčeva, ki je bil kralja prosil za avdijenco. Kraljica Sofija, ki je nameravala te dni odpotovati v Nemčijo, je potovanje odgodila in se bavi z opremljanjem vojnih bolnišnic. Kralj se jc zopet v Solun vrnil. AFERA »SKODRE < SENZAČNO POJASNJENA. Kolin, 23. junija. Iz Reke se semkaj poroča, da je afera »Skodre", zaradi katere bi bila kmalu izbruhnila vojska med Avstrijo in Črnogoro, zdaj po preiskavi pojasnjena. Navedbe poveljnika .Skodrec so bile popolnoma napačne in se je celo dokazalo, da je poveljnik sklenil s Črnogorci pogodbo, da jih podpira, kar je tudi storil. CESAR JE IZBORNO INFORMIRAN. Dunaj, 23. junija. Cesar jc danes sprejel predsednika ogrskega državnega zbora. Po avdijenci je predsednik Beothy dejal, da cesar izborilo izgledu Jn Ja je o ogrskih razmerah naravnost čudovito dobro in natančno informiran. VOLITEV REKTORJA PRAŠKE UMETNIŠKE AKADEMIJE. Praga, 23. junija. Za rektorja praške umetniške akademije je izvoljen Nemec profesor Krattner, prvi nemški rektor te dvojezične akademije. NEMŠKA CESARSKA DVOJICA. London, 23. junija. Potovanje nemškega cesarja in cesarice v London se je na prihodnje leto odgodilo. RUSKA CARSKA DVOJICA. Peterbnrg, 23. junija. Ruski car in carica sta danes ob i. popoldne odpotovala v finske čeri. ZOPET NEMIRI V BARCELONI. Barcelona, 23. junija. V soboto zvečer je zboroval shod proti vojski v Maroku, ki se v torek ni smel vršiti, ker ga je policija prepovedala. Po shodu so bili veliki nemiri. Ko je nastopila proti demonstrantom policija, so streljali nanjo. Policija je nato s sabljami nastopila. Dva demonstranta sta bila ranjena, en policist je bil udarjen z gorjačo, nekega časnikarja jc pa kroglja na prsih oplazila. Zaprli so 22 oseb. SODNA RAZPRAVA PROTI MORILCEM MAHMUD ŠEFKET PAŠE. Carigrad, 23. junija. Vojna sodna razprava proti morilcem Mahmud Šefket paše jc trajala včeraj do ene popoldne. Razsodba se je sultanu v potrdilo predložila. Danes zjutraj so po raznih carigrajskih mestnih delih obsojence obesili. Morilcev Nazmija, Hikmeta in Abdurramana še niso aretirali. Princ Sabah Eddin je pisal poli-/ ciji, da se nahaja že 70 dni na varnem in da mirno sledi, kako sc preiskava vodi. ANGLEŠKA KRIŽARICA OBSTRELJEVALA VAS V PERZIJSKEM ZALIVU. Rim, 23. junija. Čez Basovo se poroča: Neka angleška križarica je obstreljevala vas Tangitani v Perzijskem zalivu. Izkrcali so Angleži tudi en bataljon mornariških vojakov, ki so razdrli čolne domačinov. Tangitančani so vtihotapljali orožje in municijo vstaškim rodovom v Afganistanu in v Angleški Indiji. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOSNI. Sarajevo, 23. junija. Danes zjutraj \ ob dveh je vsled padca skale na tir pri postaji Prenj ponesrečil osebni vlak. Iver je premalo čuvajev na tej progi, niso mogli strojevodje pravočasno o nezgodi opozoriti. Prevrnila se je lokomotiva in prvi vozovi. Kurjač in uradnik N. Huša, oče osmih otrok, sta bila ubita, tri osebe težko, veliko lahko ranjenih. Med ranjenimi se nahajajo: trgovec Kovačevič iz Tuzle, neki VVeiss iz Sarajeva, Handrak iz Sarajeva, žena železniškega nadinspektorja Michla, prometni kontrolor Hermanek, strojevodja Cerlanth, vlakovodja Folkenvok iz Štajerskega, neki Hamdja iz Tuzle, Dunajčanka Pavla "VVinkler, Ana Martinovič, poročnik Mašek od 51. polka v Mostaru. Štirje vlaki z zdravniki in obvezami so se odpeljali iz Mostarja in Konjice na kraj nesreče. Vsled padca skale se je porušil tudi nek mali most čez Narento. DEČEK USTRELIL DEČKA V ŽELO. DEC. Škofja Loka, 23. junija. Včeraj sta se v Stari Loki s flobert pištolo igrala 121etni Pokorn Jožef in njegov prijatelj Ivan Berčič, podomače Čobrov. Čobro-vemu se je flobert pištola izprožila in strel je zadel Josipa Pokorna. Pokorim je prestreljen želodec. Smrtno nevarno ranjenega dečka so pripeljali v ljubljansko dež. bolnico. NEZGODA PRI ZRAKOPLOVNIH PRO-DUKCIJAH V ASPERNU. Dunaj, 23. junija. Na takozvanem zra-koplovnem tednu v Aspernu se je zgodilo več nezgod; med temi je omeniti sinu cesarjevega ceremonijskega mojstra Nepa-leka, ki je bil živijenskonevarno ranjen. Danes popoldne se je podal na zrakoplovno polje cesar. SMRTNA KOSA. Dunaj, 23. junija. Tu je umrl znani abstinent profesor medicine na vseučilišču dr. Maks Kassowilz v 70. letu starosti. VSLED STEKLINE UMRL. V Dunaj, 23. junija. Tu je danes v velikih mukah umrl nek 12 letni deček iz Češkega, katerega je bil stekli pes popadel. VELIK POŽAR. Osjek, 23. junija. Tu se jc vnel ogenj v mlinu bratov Kraus. Mlin sam jc ostal nepoškodovan, zgorele so pa zaloge. Škoda znaša l'/2 milijona kron. POLOM. Liberce, 23. junija. Tovarna pohištva Stinka jc vsled pasiv, l Moderne srajc tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih, stalnih cenah barvaste z tO X popustom V Mili • • v 1 travi nasproti glavne pošle. St. 12.023. Razpis. 1914 na deželni cesti škofljica-Turjak na 5500 K proračunjena dela in dobave sa bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj se predlože do 14. julija f. 1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe dveh železobetonskih mostov na deželni cesti šofljica-Turjak«. Ponudbi mora biti dodana izrccna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4). Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. junija 1913. St. 11,951. Razpis 1901 občina Bloke, okraj Logatec na 4627 K 90 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotne ceno proračuna naj se predlože do 5. julija 1.1. ob 11. url dop. podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe napajališča v vasi Studeno, občina Bloke«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji sc dobe v deželnem stavbnem uradu za znesek 1 K 60 vin. (Turjaški trg št. 4). Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 18. junija 1913. Izdaja konzorcij »Slovenca«, (Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.