LJubljana, nedelja 19. maja 1929
Cena 2 k
»OH«
taozemstvo 40 Dio.
UrednUtroi
Bet 8> Tcfeloi Ito?«
3123, 9123. *124, 3125 ki 3126. Maribor: AJe&sandirova cesta 14. Teleloa 6t 440.
C«Qei Koceoon «L 2. Teleloa tterr. 190. Rokopisi m a« vra6a>>. . Oztasi po tarifa.
Upravnlitvei UuMJana, Prei«mora tf
Telefon St. 3122, 3123. «124. 3125, 31. lueratiri oddelek: LjuhUna. PrtiettK/
aHct 4. Telefoa 6t 2492. Podružnica Maribor. Mck.van<fcnva ee«
it. 13 Telefon it 456 Podružnica Celje; ICncenova olica It t.
Telefon 4t 190 Računi pri poit Oelc. tavodih. Ljubljana St. 11 -8-42; Praha 6isk> 78.180; W!e> Mr. 105241
Današnja številka »Jutra« obsega 24 strani. Prihodnja redna številka izide v sredo zjutraj, »Ponedeljek« pa izide radi bin-koštnih praznikov v torek zjutraj.
Ljubljana, 18. maja.
Sele h znamenitih ineinoarov enega prvih sinov britanske nacije g. VVinsto-na Churchilla je širši javnosti postalo znano, kolikokrat v dobi svetovne vojne, in to še v letu 191». je Nemčija zakasnila pravi trenutek, da ponudi in doseže častno pomirjenje. Skoro bi rekli, da je nad nemškim vojnim genijem gospodovala zlohotna usoda, pred katero ni bilo rešitve. Churchill misli, da so ravno one sposobnosti, ki so omogočile Nemčiji njen vojaški polet, prenesene v diplomacijo vojnih ciljev, ubile Nemčijo.
Imeti pravi, dosegljivi vojni cilj, ki se da moralično držati, to je ravno zmagovitemu taboru najtežje. Se poleti leta 1918. je bil časten mir za Nemčijo mogoč, ker veliki zavezniki niso še bili prepričani o sigurni zmagi.
Hegemonistični položaj enega dela našega naroda nad ostalimi, bodisi da ga vzamemo kot stanje ali kot cilj, je pri nas trajno nemogoč. Za prevzem vloge, ki so jo pri nas do osvobojenja imeli Nemci in Madžari, bi bilo treba razpolagati tudi z njihovimi organiza-tornimi sposobnostmi. Gospodarstvo, ki živi od davčnih privilegijev, ne vzdrži pravega potresa. Krivičnik podleže marljivemu z matematično gotovostjo. Ce nas državni centrum ni hotel na važna mesta v uradih, prihaja naša marljivost drugod, četudi po trnjevi poti na spregled. Beograjski kučegazda se pohvali, če ima prečana za najemnika, za hišnika, za obrtnika.
Hegemonistični duhovi lahko nagajajo, ovirajo, škodujejo, a proti fronti sposobnih, solidnih in organizacijsko iz-vežbanih ne bodo vzdržali.
»Vojni cilj« bivše KDK do 20. junija 1928. v Narodni skupščini je bila obča ravnopravnost in sanacija centrale. Ta cilj je bil moraino zelo močan in niti oni izrastki, ki jih je žal prinašala ostra borba, ga niso mogli zatemniti. Na jesen pa, ko je reakcija na 20. junij in njemu sledeče dogodke dala borbi drugo smer, so se zlasti pri bivši HSS pojavili »vojni cilji«, ki so bili v stanju vse prejšnje moralne in taktične pridobitve omajati in oslabiti sad, ki je moral zoreti na doprinešenih žrtvah. Prišle Bo zahteve po personalni uniji in zdelo 6e je, kakor da se tekmuje v ostrejšem povdarjanju zahteve po lastni državnosti in čim ostrejši oddvojitvi. Rekli bi, da se je polastila odločilnih krogov ona bolestna napetost, ki je zavedla Nemčijo, toda z razliko, da je tedaj gospod Ludendorff stal na čelu že zmagovite armade.
Kakor je bilo treba težkih žrtev, da se je Jugoslavija zgradila, tako je danes, ko ves svet potrebuje miru in išče zanj formul in sankcij, lažje, da se ta državna tvorba vzdrži. Do jeseni 1918. zapadni svet ni maral Jugoslavije, danes pa jo hoče in v njej vidi pot za končno pomirjenje in organizacijo Balkana. Srbskohrvatski odnos je centralno naše vprašanje, ki pa je. kar se tiče skupne, edinstvene državnosti, že odločeno. Dualistično ne more biti urejeno jedro Balkana. To uvideva ves svet, ki skoro brez izjeme odbija simpatije za federalistične težnje; a tudi sami čutimo, da nismo nič in le igrača drugih, če smo dve polovici, če smo pa enota, smo centrum za končno grupacijo Balkana. »Vojni cilj«, postavljen od deloma čisto dobro-namernih elementov v Hrvatski je tak, da mora voditi v neuspeh. Vsi dogodki v notranjosti države in zadržanje Evrope to potrjujejo. Na bazi dveh ali več državnosti se naš problem ne bo reševal. Rešiti se mora torej na unitaristični podlagi in to ni nič nemogočega.
Svojčas so vlogo jugoslovenskih elementov označevali kot vlogo sekundan-tov. Mi nismo tega odobravali, ker so ti elementi močni dovolj po številu, znanju in moralni moči, da niso samo pomožni Činitelj. Smo pa sekundanti v toliko, da objektivni na vse strani in razumevajoč težke dogodke, ki so do-vedli v današnje razpoloženje, lahko dajemo bratski nasvet vsakomur: izločite iz svoje orožarne vse, kar se more smatrati kot mržnja proti državi. Vsako koketiranje s sredstvi, ki ne vzdrže resne besede, mnogo škodi, koristi pa nič. Vrh tega zavaja mase v razpoloženje, iz katerih jih je potem težko vrniti. »Vojni cilj« mora biti moralno in politično mogoč. Ustvaritev državice okoli zagrebškega Markovega stolpa pač ne more biti zadosten cilj za človeka, ki misli s širšim konceptom. * Dva nemogoča cilja sta v našem narodu strupena za njegove stvariajoče sile: hegemonizem na eni strani, na drugi strani pa cilj oddvojene državnosti, Oni, ki mu bo sveti duh pripo-
Veliki cilji Male antante
Važni razpravni predmeti na beograjski konferenci -Solidaren nastop držav Male antante v vseh mednarodnih vprašanjih
Beograd, 18. maja 6. O programu konference Male antante se doznava, da se bo poleg medsebojnega informiranja, ki spada samo po sebi na dnevni red konference, razpravljajo tudi o dveh posebnih vprašanjih. Pred vsem gre za razširjenje akcijskega področja trojne zveze, ki je imela doslej pred vsem politično nalogo, to je obvarovanje statusa quo. Odslej bo Mala antan-ta z vso intenzivnostjo delala tudi za gospodarsko zbližanje. Drugo vprašanje se tiče skupnega postopanja v vprašanju razdelitve reparacij, pri čemer se bo sikiušal doseči skupen nastop na sli-čen način, kakor je bil storjen v Ženevi v vprašanju narodnih manjšin. Istotako se bo skušal pripraviti skupen nastop držav Male antante v zadevi optantskih sporov, tako da bi Mala an-tanta nastopala v vseh vprašanjih enotno napram zaveznikom.
Nadaljnja faza razvoja je zamišljena tako, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na druge države Srednje Evrope. Jasno je, da sedaj še nismo tako daleč, temveč se nahajamo še le v prvi fazi, ki tudi sama ni brez komplikacij. Največ težikoč se poraja iz dejstva, da Češkoslovaška ni samo industrijska država, temveč ima tudi svoje agrarne interese, dočim na drugi strani Jugoslavija in Rumunija, ki sta pred vsem agrarni državi, delata tudi za zaščito svoje industrije.
Razume se, da bodo v izvajanju druge faze težkoče še večje, saj je znano, kake zapreke je izzvala samo ideja, ki jo je dr. Marinkovič sprožil v Sinaji in na katero je odgovoril avstrijski kamcelar dr. Se;pel z izjavo, da Avstrija ne bo nikdar pristala na tak ekonomski sistem. Kljub temu pa so državniki Male antante tudi v tem pogledu optimisti Iti trdno uverjeni. da tvori Mala antanta jedro in podlago za sodelovanje vse Srednje Evrope.
Beograd, 18. maja p. O beograjski konferenci Male antante je dobil vaš poročevalec še naslednje važme informacije: Konferenca Male anitante bo to pot prešla iz okvirja dosedanjih konferenc; zunanji ministri Male antante bodo razpravljali o vrlo aktualnih mednarodnih problemih. Posebna pozornost bo posvečena manjšinskemu vpra-šamjiu. Vlade držav Male antante so glede tega vprašanja že precizirale svoje stališče, ki se strogo drži mednarodnih obvez in mednarodnih pogodb. Kakor znano, bo manjšinsko vprašanje predmet sestanka sveta Društva narodov v Madiridu, kjer hočejo zastopniki držav Male antante ponovno dokumentirati svojo solidarnost
Važno vprašanje, ki bo na dnevnem redu konference Male antante, je za tem problem Madžarske. Mnogo znakov govori za to, da se Madžarska še vedno noče*uživeti v status mednarodnih pogodib in da ruje proti obstoju sedanjega mednarodnega položaja v Srednji Evropi.
O Rusiji po vsej priliki ne bo posebnega govora. Zdi se. da bodo ministri zuinanjih del dlržav Male antante obdržali dosedanje svoje stališče. Vsaki državi bo prepuščena prosta roka. da si uredi svo<e razmere do Rusije po svojih interesih. Pač pa se v diplomatskih krogih v tem pogledu ugotavlja, da je Rumunija s podpisom Litvino-vega pakta dejansko priznala Rusijo, čeprav še ne tudi de jure.
Pač pa bo konferenca Male antante vsestransko premotrila najnovejše stanje reparacijskega vprašanja in izpre-membe dosedanjih reparacijskih prejemkov, ki jih predlagajo zapadne ev-ropisike države.
Vprašanje vstopa poljske republike v Malo antanto še ni aktualno. Zato odpadejo vse kombinacije, o katerih je poročalo časopisje.
S posebnim zadovoljstvom se v diplomatskih krogih poudarja dejstvo, da se je Rumunija v zadnjem času ponovno tesno oklenila organizacije Male antante in da želi na sedanji konferenci imeti celo glavno besedo. Rumunija bo preko svojega zunanjega ministra Mironesca zlasti naglašala potrebo še tesne is h stikov med državami Male antanite, v kar naj služi tudi novo se snujoča organizacija gospodarske Male antante.
Beograd, 18. maja č. Italijanski poslanik Galli je posetil danes zastopnika zunanjega ministra dr. Kosto Ku-mamudija. Domneva se, da se je ob tej priliki informiral o delu konference Male antante. Danes je bil sprejet od kralja v avdijenci naš praški poslanik dr. Budislav Angjelinovič.
Ruski komentar h konferenci Male antante
Moskva, 18. maja. g. Časopisje se bavi v zadnjih dnevih izčrpno z vestmi, ki so jih razširili hukareštanski, praški in dunaj« ski listi, da namerava češkoslovaški zuna« nji minister dr. Beneš govoriti na beograj« ski konferenci Male antante o razmerju njenih držav do sovjetske Rusije. »Izvestja« pripominjajo k tej vesti v obširnem ko« m en t ar ju med drugim: Na beograjski kon« ferenci Male antante se ne bo razpravljalo o skupnem priznanjiv > » 'jetske unije, ker sta nepremostljivi ovni za to dosedaj ne« rešeno besarabsko vprašanje in oster odpor Jugoslavije, ki ga je pripisati vplivu ru« skih emigrantov. Zaradi tega bo lahko šlo samo za skupno postopanje Male antante, napram Sovjetski uniji v kakršni koli obli« ki, torej samo za oživotvorenje proti sov jetske fronte. Dr. Beneš se že več let toč« no drži političnih smernic svojih zapadnih prijateljev glede nepriznan j a sov je tov, da« si ta politika ni v skladu z gospodarskimi interesi Češkoslovaške. Dr. Beneš hoče oči« vidno doseči, da bi na beograjski konfe* renči ostale države Male antante odobrile njegovo rusko politiko, da bi si tako kril hrbet. Zaradi tega hoče tudi pri skoraj« šnjih ureditvah ruskega vprašanja prevzeti vodilno vlogo. Dr. i eneševi predlogi glede tega vprašanja bodo gotovo izrazito proti« sovjetskega značaja, ker bo šlo samo za določitev skupnih smernic rn je bil dr. Be« nešev ruski program vedno negativen.
Rumunski tisk o konferenci
Bukarešta, 18. maja r. Celokupni rumunski tisk posveča obširne članke konferenci Male antante v Beogradu ter podčrtava posebno važnost letošnje konference. Po mnenju rumunskega tiska bo morala Mala antanta na beograjski konferenci zavzeti odločno stališče v reparacijskem vprašanju, da zaščiti svoje pravice. »Ultima Ora« brani pozicijo držav Male antante glede reparacij in podčrtava potrebo popolne solidarnosti. Poleg reparacijskega vpraSanja smatra rumunski tisk za najvažnejše vprašanje. s katerim se bo morala baviti beograjska konferenca, vprašanje odnošajev Male antante do drugih držav, v prvi vrsti do Italije in Rusije.
Konferenca novinarske Male antante
Prihod češkoslovaške in rumunske delegacije v Beograd
Danes dopoldne prva seja
Beograd, 18. maja, p. Tekom današnjega dne sta prispeli češkoslovaška in rumunska deelgacija novinarjev, da se udeležita konference novinarske Male antante, ki se bo vršila vzporedno s konferenco zunanjih ministrov Male anr tante. Češkoslovaški novinarji so prispeli z jutranjim brzovlakom preko Zagreba, rumunski novinarji pa z večernim brzovlakom preko Subotice. Obe delegaciji so pozdravili na kolodvoru zastopniki jugoslovenskih novinarjev s predstavniki češkoslovaškega in rumunskega poslaništva ter zastopniki zunanjega ministrstva. Na kolodvoru je pozdravil češkoslovaške in rumunske novinarje predsednik jugoslovenske sekcije novinarske Male antante g. Vla-dislav Fabjančič.
Jutri ob 10. dopoldne se bo vršil prvi sestanek novinarske Male antante v prostorih zunanjega ministrstva. Na
mogel, da se zmoti prej odreče, bo zmagovit in bo brez krvi razorožil protiv-nika v prid sreči in napredku skupne domovine.
dnevnem redu jutrišnjega sestanka bo poročilo jugoslovenske sekcije o izvedbi sklepov zadnje konference v Bukarešti. Posameznih vprašanj ni bilo mogoče rešiti tako, kakor je bilo zamišljeno, ker so se pojavile razne ovire. Zlasti je ostalo nerešeno vprašanje enotnih novinarskih legitimacij in vprašanje brezplačne vožnje na progah držav Male antante. Pač pa so se dosegle razne olajšave za posamezna potovanja. Konferenca novinarske Male antante bo nadalje razpravljala o skupnih stanovskih zadevah ter o tesnejšem sodelovanju tiska Male antante.
Zakon o šumah in rudnikih
Beograd, 18. maja p. V ministrstvu za Sume in rudnike je definitlvno dovršen zakonski načrt o šumah in rudnikih S tem zakonom bo vsa šumska in rudniška zakonodaja postavljena na enotno podlago za vso državo. Novi zakon bo prinesel obsežne iz-premembe in bo v podrobnosti ODredeljeno delovanje vseh šumskih in rudniških organov. Nov zakonski načrt ima 300 členov.
»Zeppelin" je Nemce popolnoma razočaral
Splošno priznavajo, da zrakoplov ni sposoben za stalno prekomorsko službo - Nemški tisk soglasno poudarja plemenito požrtvovalnost Francozov
Berlin, 18. maja, d. Nesrečen konec »Zeppelinovega« prekooceanskega poleta je izzval v celi Nemčiji globoko depresijo. Splošno se smatra, da so s tem zaenkrat pokopane nade, da bi mogel sistem Zeppelin postati sposoben za trajno in sigurno zračno službo. Nacionalistične kroge je posebno bridko" prizadelo še to, da so zračno ladjo rešili Francozi in da je francosko vojaštvo na požrtvovalen in junaški način z naporom vseh sil preprečilo, da se zrakoplov v zadnjem hipu ni odtrgal in razbil, pri čemer bi bili vsi potniki žalostno poginili. Posebno
mučna je rešitev
po Francozih za konstruktorja in voditelja zrakoplova dr. Eckenerja, kateremu so Francozi že povodom zadnjega njegovega poleta očitali, da nelojalno zlorablja dovoljenje preleta čez francosko ozemlje, ker pri tem fotografira francoske vojaške naprave. Zarad> tega je francoska vlada dolgo razmišljala, ali naj tokrat privoli v prelet svojega ozemlja in njeno dovoljenje je, kakor znano, prišlo šele potem, ko je dr. Ecke-ner že enkrat odložil odhod iz Fried-richshafna. Znano je, da je dr. Eckener postopanje francoske vlade silno ostro kritiziral, češ, da so to »francoske svinjarije« ...
Nemci o neuspehu »Zeppelina«
V Berlinu se raznašajo najsencijonal-nejše govorice o vzroku katastrofe. Govori se, da gre za akt sabotaže in podobno, ali strokovni krogi odkrito priznavajo, da konstrukcija pač še ni dovršena in da princip »lažji nego zrak« ni mogel dosedaj dokazati svoje sposobnosti. Ce se je trdilo, da je s Zep-pelini problem »zračne ladje« za preko-oceanski promet rešen, je bilo to prenagljeno. Gre vendarle samo za eksperimente.
Kako je prišlo do katastrofe
Kakor se poroča, je vladala na krovu Zeppelina ves včerajšnji popoldan strahovita panika med moštvom in pa-sažirji. Pri Valenci so odpovedali vsi motorji in opetovano se je zdelo, da se bo »Zeppelin« razbil ob strmih pečinah doline reke Drome. Slučaju se je zahvaliti, da se je zrakoplov rešil. Dva motorja sta zopet pričela delovati in tako je »Zeppelin« priplul nad Toulon. Tu je dr. Eckener zopet izgubil vsako oblast nad njim. Zrakoplov je postal žrtev vetrov, padel, se postavil skoraj pokonci, se zopet dvignil do 500 m. se sukal in le z junaškimi napori ga je končno francosko vojaštvo obvladalo. Ko so zrakoplov že privezovali, ga je nepričakovani sunek vetra skoraj odtrgal in pognal na morje... Potnike in moštvo so le s težavo izkrcali. Mnogi so bili od strahu kakor iz uma in morali so iih odnesti na nosilnicah.
Posadka in potniki
Na krovu »Zeppelina* je bilo 41 mož posadke in 17 pasažirjev. Med potniki se je nahajal slavni letalec na severni tečaj Wilkins. 4 ameriški milijonarji, nekateri nemški industrijci. zastopniki nemških uradov in kot edina ženska gospa Marv Pierce iz Newyorka. Kot edina žival je bil na krovu mladi gorila. ki ga je neka nemška tvrdka kot prtljago poslala v Ne\vyork. Med tovorom je klavir, razni optični instrumenti. čevlji, rokavice, plesne toalete.
Nemški listi priznavaio. da ie toulon-ska nesreča katastrofalen udarec za dr. Eckenerjeva podjetja.
Eckener o vzrokih neuspeha
Tonfon. 18. mala s. Dr. Eckener Je podal danes dopoldne posebnemu poročevalcu Wolffovega urada, ki ie prispel z letalom v Toulon nekaj izjav o zadnjih urah poleta in o pristanku zrakoplova. Najprej ie s priznanjem poudarjal, da £o >nu francoske oblasti nudile vsakršno pomoč in podporo, posebno pa francosko zrakonlov-no ministrstvo. Glede motenj v motorjih je izjavil dr. Eckener. da je prestal eden izmed motorjev delovati že na poti proti Gibraltarju. in sicer kmalu t a Marseillom. kar pa za nadalievanje vožnje ni bilo velikega pomena. Pri povratku pa sta včeraj popoldne pri Valanci odpovedila še dva motorja, tako da se zrakonlov ni mogel več uspešno boriti z močnimi nasprotnimi vetrovi. Defekt v motorju je nastal naibrže zaradi tega. ker so bile izvršene po zadnii vožnji po Sredozemskem morju v motorjih nekatere spremembe v zvezi rekaterih cilindrov. kar naj bi povečalo delo motorjev. Pri zadnji vožnji po Avstriji ni imel zrakoplov zaradi teh popravil nobenih težav. Dr. Eckener domneva, da so nastale zaradi zrahlianih cilindrov vibracije na gonilni gredi, ka rje spravilo ritem motorje v nered.
Zahvala nemške vlade
Berlin. 18. maja. s. Državni prometni mi« nister dir. Stegenvald je poslal francoske«
mu zrakoplovnemu ministru Laurent»Eyna* cu in zunanjemu ministru Briandu brzojav« ki, v katerih se v imenu nemške vlade za« hvaljuje za izredno požrtvjvalno pomoč pri prisilnem pristanku »Grofa Zeppelina«.
Priznanje nemškega tiska Francozom
Berlin, 18. maja g. Vsa oemška javnost je pod vtisom spontane pomoči, ki jo je bil deležen ponesrečeni »Groi Zeppelin* v Franciji. Široki krogi nemškega naroda, ki so živeli v domnevi, da Francija z zavistjo opazuje vsako nemško podjetje in da se v Franciji še ni spremenila vojna mentaliteta, so sprejeli sedaj spontane dokaze o nasprotnem, kar je učinkovalo močneje ko politični dogovori. Večji del nemškega tiska hvali pripravljenost francoskih oblasti, ki so omogočile ponesrečenemu zrakoplovu pristanek.
Listi z zadovoljstvom naglašalo, da je dr. Eckener izrekel francoskim vojaškim poveljnikom svojo zahvalo. Njegove izraze nejevolje zaradi okolnosti, da je irancoska vlada otežkočala polet Zeppelina nad francoskim ozemljem, je nemški tisk objavil preuranjeno in jih opremil s politično barvo. V Franciji zaradi tega niso izvajali ni-kakšnih posledic: ko je prišel zrakoplov v stisko, so šli vsi preko pogojev, ki se jih dr. Eckener ni mogel več držati. Nekateri nacijonalistični listi ne oriznavajo v polni meri zaslug francoskih oblasti, kar pa zavrača ostali tisk s trditvijo, da take izjave niso vredne kulturnega sveta in nasprotujejo pretežni večini nemškega naroda.
Pariz, 18. maja s Nemški poslanik v. Hoesch je danes dopoldne v jdsotnosti zunanjega ministra Brianda izrekel zahvalo nemške vlade za uspešno pomoč pri pristanku »Grofa Zeppelina* glavnemu tajniku zunanjega ministrstva Berthelotu, nato pa ministru za zrakopiovbo Laurent-Eynacu.
Francoski očitki posadki „ZeppeIina"
Pariz, 18. rnaja d Francosko zunanje mi« nistrstvo jt zelo stvarno odgovorilo na oči« tek dr. Eckenerja, da so francoske mero« dajne oblasti zavlačevale dovoljenje za po« let preko ozemlja Francije. Časopisje, ki objavlja odgovor, pa pristavlja, da je mo» rala Francija resno obravnavati prošnjo dir. Eckenerja, ker je posadka zrakoplova pri zadnjem sredozemskem poletu zlorabljala francosko uslužnost. Zrakoplov je plul le v višini 40 do 50 metrov nad francoskim sredozemskim brodovjem. ki je v juanskem zalivu izvajalo mornariške vaje in je bilo Z lahkoto mogoče pregledati način manevri« ranja. Nad letališčem v St. Raphaelu, kjer je francoska letalska baza, pa je posadka celo fotografirala ves prostor in okolico.
Pomanjkljivost Zeppelinovega radia
Newyork, 18. maja s. »Zeppelimv« potnik Crouse iz Newyorka je izjavil v razgovoru z ameriškimi zastopniki tiska v /Viarseil-lu. da je bila edina prava težava v zadnjih urah poleta okolnost, da se ni posrečilo dobiti zveze s francoskimi brezžičnimi postajami. Zaradi tega dr. Eckener na vprašanje, ali so v bližini prostori, ki bi bili primerni za pristanek, najprej ni dobil odgovora in ravno tako so ostale brez odgovora tudi vprašanja francoskih brezžičnih postaj. Končno je pričel obratovati na krovu Zeppelina poseben bencinski motor, kar je povečalo energijo za oddajanje brzojavk.
Program sveta Društva Narodov v Madridu
Pariz, 18. maja. pa. Na svojem zasedanju v Madridu, ki bo otvorjeno dne 10. junija, bo svet Društva narodov razpravljal o 28 vprašanjih iz raznih panog mednarodnega življenja. Največje zanimanje bo zaseda* nje posvetilo manjšinskemu problemu. Nemška delegacija, ki odide pod vodstvom zunanjega ministra Stresemanna iz Berlina 3. junija, je baje trdno odločena z neiz« prosno doslednostjo do najmanjših podrob« nosti razviti manjšinsko vprašanje ter for« mulirati svoje zahteve.
Nadaljnje obsodbe v Rimu
Rim, 18. maja, i. Včeraj se je pred posebnim sodiščem za zažčito države zaključila obravnava proti nadaljnjim osmim mladeničem, obdolženim komunizma in protidržavne propagande na Goriškem. Sodišče je obsodilo Milana Batističa iz Idrije na 5 let. Justa Bajta iz Podgore pri Gorici. Karla Drašiča iz Buzeta, Ivana in Valentina Kokalja 1z Idrije vsakega na 4 leta. Petra Fabijana iz Podgore na 3 leta, mladoletnega Albina Mavrina iz Gorice na 3 leta in 4 mesece ter Bruna Spangerja iz Gorice na 3 leta 4 mesece in 12 dni ječe.
Epidemija črnih koz na Francoskem
Marsetlle, 18. maja s. Angleški parnak »Asiria« k prispel danes dopoldne iz Indije semkaj. Med vožnjo so umrli trije potniki, baje na kozah. Fredno le pristala ladja v pristanišču, ie odšla na krov zdravniška komisija, ki je cepila v« potnike proti kozam.
\j
Naši prejemki Iz nemških reparacij
Po določilih t Spaa bi se Angliji in Jugoslaviji delež povečal — Italija in Belgija bi bili oškodovani, zato se upirata vporabi
starega ključa
Pariz. 18. maja. Delegacije drtav • upnic nadaljujejo posvetovanja o ključu za razdelitev reparacij Tudi v tem vprašanju so si delegacije ie mnogo bližje, in sicer na ta način, da ao se približale revidirani vsoti Stampa in določile, da naj bi bile države, ki bi bile po tem predlogu oškodovane — v prvi vrsti Belgija in Jugoslavija — od-Ikodovane e posebnimi nakazili iz dobičkov reparacijske banke. Toda glede tega še ni padla definitivna odločitev. Ker pogajanj med binkoštnimi prazniki ne bo, skoraj ni računati, da bi se odbor pred sredo dragega tedna sestal na plenarno sejo, kjer bo moral sklepati končnoveljavno.
0 poteku teh pogajanj pišejo francoski 11-«ti, da je najtežji oni nemški pridržek, ki §e tiče plačevanja bivšega avstrijskega dolga. Senžennenska pogodba določa, da morajo 10 milijard zlatih kron, kolikor predvojnega dolga Avstrije odpade na nasledne države, plačati Češkoslovaška, Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Italija, versailleska pogodba pa določa, da Nemčija jamči za
A »Katoliška akcija" za Slovenijo
»Škofijski list« prinaša pravilnik o novo se snujoči organizaciji pod imenom »Katoliška akcija za Slovenijo«. Priprave je vodil prelat dr. Slavič. Pritegnjeni so tudi sodelavci iz lavantin-ske škofije, vendar pa izgleda, da bo imela katoliška akcija sedež v Ljubljani.
Po predloženih pravilih je Katoliška
akcija »sodelovanje vernikov« v po-
na siaosem. iemu pa se naravno zelo upi- | naTefv"zSta™^JSKS* k*tt)liŠk* rata Italija in Belgija Zlasti Italiji g™! | nevarnost, da se ji zniža kvota od 7o milijonov na 16 milijonov zlatih mark letno. Da ne izzovejo hudega upora Italije, bodo strokovnjaki najbrž ostali pri določilih aprilska spomenice.
Pariz, 18. maja. a. Delegacije držav-upnic so dopoldne nadaljevale proučevanje poročila, ki ga je zasnoval angleški delegat sir Josuas Stamp. Kakor se izve, je nastal zaradi razdelitve anuitet, kakor jih je pred-
plačilo tega dolga. Nemčija pri vsaki priliki zahteva, da se ta dolg vnese v skupno vsoto, tako da bi tudi nasledstvene države morale plačati nekake reparacije.
Vendar se vse jasneje kaže, da bodo vsi zavezniki pristali na doslej obstoječe sporazume, ki določajo odstotke plačil po Da-wisovem načrtu. S tem bi Anglija in Jugoslavija pridobili, Belgija in Italija pa bi bili na slabšem. Temu pa se naravno zelo upi-
jalnem življenju. Izraz »socijalno življenje« se pač po vseh pripravah razumeva najširše. Posebej irna Katoliška akcija tele namene:
a) skrbi za versko življenje in delovanje. Zato pospešuje duhovne vaje In misijone, obisk sv. maše, pridig in krščanskega nauka, zidanje cerkva, apo-_	stolstvo sv. Cirila in Metoda, misijon-
lagal predsednik konference Owen Young, I stvo, bratovščine, Marijine družbe, tret-
oster spor,
Jugosiovenski škofi pri Sv. očetu
Privatna avdijenca osmih škofov iz Jugoslavije — Važna posvetovanja o jugo slovenskih zadevah
Rim, 18. maja Č. Papež je sprejel v privatni avdijenci osem škofov iz Jugoslavije, ki so prišli v Rim s 1200 romarji. V vatikanskih krogih se z velikim zanimanjem spremlja tudi prihod apostolskega nuncija Pellegrimettia v Rim. Trdi se, da so se v Vatikanu pričela ob tej priliki posvetovanja o ureditvi položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji v zvezi s skorajšnjimi pogajanji za zaključi te v konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Jugosloven-
ji red, apostolstvo mož, nabožno slov^ stvo, Iiturgično gibanje, evharistično gibanje, romanja in katoliške shode po posameznih krajih za prospeh katoliške akcije;
b) skrbi, da se mladina oklene katoliških načel in da neustrašeno zastopa in širi vselej in povsod ta načela, bo siki škofi in papeški nuncij Pellegrimettl disi da je mladina brez posebne orga
so razpravljali tudi o vprašani« teri torijalne ureditve posameznih škofij v Jugoslaviji Kakor znano, so bile z mirovnimi pogodbami napravljene take državne meje, da ne odgovarjajo mejam posameznih škofij. Potrebno je, da se pred pogajanji za zaključ'tev konkordata izvrši teritorijalna razdelitev škofij v Jugoslaviji v skladu z državnimi mejami.
Razpis gradbe mostu Beograd-Zemun
Novi zemunski most bo izredno monumentalno delo — Rok za vlaganje olert poteče 15. julija
Beograd, 18. maja r. Ministrstvo za javna dela je razpisalo natečaj za zgradbo mostu Beograd—Zemun in potrebnih dovoznih cest. Most mora biti zgrajen tako, da bo uporaben za tramvajski, avtomobilski in za osebni promet Ker bo most zgrajen direktno iz savskega pristanišča in ne sme ovirati paroplovnega prometa, mora biti most zgrajen tako, da bo merila odprtina v glavnem loku od stebra do stebra 235 m. Višina loka mora znašati 75.60 m.
Na zemunski in beograjski strani bo glavni most podaljšan z viadukti, tako da bo mogoč promet po obstoječih ulicah pod viadukti. Most bo vzpet tako, da bo sredina mosta za 0.7 % višja od obeh obalnih konstrukcij. Širina mosta bo znašala za avtomobilski in vozni promet 12 m, hodnik za pešce pa na vsaki strani po 3 m. Tramvajski tir bo speljan na obeh straneh mosta ob trotoarjih. Rok za vlaganje ponudb poteče 15. julija t L
Avtonomija za bolgarsko Makedonijo?
Novi načrti makedonstvujuščih za rešitev pred grozečim popolnim razpadom
Sofija, 18. maja p. V poslediliem času so začele krožiti vesti, da bo Vanče Mihajlov v kratkem proglasil avtonomijo bolgarskega dela Makedonije ln da bo to svojo namero izvršil na predstoječem kongresu »•Bratstvac. Mihajlov je mnenia, da bi mogel s to potezo obvarovati makedonsko organizacijo na Bolgarskem pred popolnim razpadom Sedanji poslanik Bolgarske v Rimu, general VIkov je bale že davno pri-
stal na to misel in podpira z vsemi sredstvi in silami Mihajlova, na katerega s*ran se je postavila tudi večina bolgarske vlade Pristaši Protogerova se nahaiajo v manjšini. V njihovih vrstah vlada maloduši.ost. ker čutijo, da so Jim oblasti obrnile 'irbei in da podpirajo Mihajlova in njegova pri-staše. V smislu idej Mihajlova se vrši po vsej Bolgarski sestanki, kler se odobrav« predstoječi nastop.
nizacije ali pa organizirana, kakor n. pr. v mladinskih odsekih, prosvetnih društvih, v mladeniških in dekliških zvezah, Orlu, Orlicah, dijaških društvih, akademskih društvih, delavski (Krekovi) mladini in rokodelskih društvih;
c)	skrbi za splošno prosveto na katoliški podlagi po Katoliškem akademskem starešinstvu, Leonovi družbi, Slomškovi družbi, Prosvetni družbi, krščanski šoli, tiskovnih društvih in založbah, časnikih, predavanjih in tečajih, revijah, v leposlovju in v umetnosti;
d)	skrbi, da prešine krščanski duh vse ljudi, da se dvigne četrti stan v verskem in socialnem oziru, da krščansko občestvo druži vse stanove;
e)	skrbi, da se v javnosti uveljavljajo katoliška načela v šolstvu, javni morali, družbi, gospodarstvu, javni upravi, ljudskih zastopstvih in cerkvenih zadevah vsega ljudstva;
f)	skrbi za vsakovrstno dobrodelnost po Vincencijevih in Elizabetinih konferencah, ljudskih in dijaških kuhinjah, društvih za slepe, dijaških podpornih društvih, Rafaelovi družbi, posebno pa v zanemarjenih krajih in pa v inozemstvu;
g)	sfkrbi za treznostno gibanje med slovenskim narodom (pospešuje cilje Svete vojske, Tr^osti).
Katoliška akcija dobi posebno orga- t , . , . ,	....
nizacijo: škofijske in župnijske svete. ]"t0; p0 em s|?,oh ne mor<\ b1tl fv°ra 0
Člane škofijskega sveta postavlja škof, £la/em t™ve* samo n,avxadnem ,frar*u- »
ko pa se potem iz sebe spet spopolnju- kat?.ri™ tudl Fra?c,'a.,pIaCu'e SV(!f ,obvef~ ..........nosti. Razprava je bila nato prekinjena in
se bo nadaljevala v sredo, ko bo Devese
še nadaljeval svoj govor
- Slavnostno zborovanje učiteijstva
v Mariboru
O proslavi 10-letmce obstoja slovenskega osnovnega in meščanskega šolstva ▼ Mariboru in ob meji
most do Adrije. Prišel je prevrat in osvoboditev, a Maribor in njegova okolica gori do meje sta bila nacijonalno težko zastrupljena. Vse to je bilo naše in jasno kot beli dan, da pripada nam. Treba je bilo velikih mož in velikih dejanj. Maribor je svoje velike ljudi imel. Fizično ga je osvojil general Maister s svojimi vrlimi pomočniki, trebalo pa ga je osvoboditi še duhovno in tu je morala pomagati šola, ki vzgaja in oblikuje nova pokoienja in ustvarja novo bodočnost Učiteljstvo se je disciplinirano odzvalo kljub težkim stanovanjskim in prehranjevalnim razmeram. V nezlomljivi veri v uspeh ie vršilo svoje delo v šoli, kjer je sprva naletelo na silen odpor, od Nemcev še umetno podžigan. ter kmalu premagalo in postavilo šolstvo v Mariboru na danes splošno priznano izredno višino. Delalo pa je tudi izven šol v vseh panogah javnega življenj?., v gospodarskih, kulturnih in so-cijalnih ustanovah ter v svojih stanovskih organizacijah. V trdni veri v lastno moč bo učiteljstvo v prihodnjih desetih letih izpopolnilo to, kar je v Mariboru v te-žavah zgradilo v prvih desetih letih. Besedam slavnostnega govornika je sledilo veliko odobravanje.
Zastopnica učiteljskega društva ra mariborski okraj gospa Godec iz Llmbuša, se je v svojem govoru spominjala trpljenja slovenskega učiteijstva pod avstrijskim režimom. Šolski upravitelj Lešnik iz Maren-berga pa je pozdravil zborovalce v imenu učiteijstva svojega okraja, ki še sedaj deluje v težkih obmejnih razmerah.
Predsednik g. Humek je opoldne zaključil lepo zborovanje z zahvale vsem, ki so količkaj sodelovali na razvoju slovenskega šolstva v Mariboru in okolici. Naloga današnjega dne je bila, da pogledamo nazaj, se razveselimo ob spominu na lepe dogodke zadnjih desetih let in pozabimo na žalostne dni in na trpljenje v zavesti, da smo trpeli za narod, za njegov napredek in za domovino. Naše delo je storjeno šele do polovice. Pred nami je še veliko neobdelanega polja. V tesni kolegijalnosti naprej k novim uspehom.
Po zborovanju se je vršilo skupno kosilo v Grajski kleti, popoldne pa so priredili udeleženci izlet na Pobrežje.
Maribor. 18. maja Danes se Je v veliki dvorani Narodnega doma vršila presrčna slavnost učiteljskega društva za Maribor in okolico ter društva meščansko-šolskega učiteijstva, ki sta sklicali zborovanje svojega članstva, da v slavnostnem razpoloženju proslavi velevažen dogodek izpred 10 let ko je slovensko učiteljstvo na razvalinah potujčevalnega šolskega sistema bivše Avstrije pričeio zidati slovensko osnovno in meščansko šolstvo ob meji, zlasti pa v Mariboru. Povabilu se je odzvalo celokupno članstvo obeh društev, pa tudi vsa ostala učiteljska društva iz mariborske obasti so poslale večje ali manjše deputacije. Navzoči so bili tudi predstavniki državnih in cerkvenih oblasti ter delegati prosvetnih in kulturnih organizacij. Zborovanje je otvoril ravnatelj mariborske deške meščanske šole g. Drago Humek. Na njegov predlog je bil poslan brzojavni pozdrav kralju in prosvetnemu ministru. General Maister, ki se zborovanja ni mogel osebno udeležiti, Je poslal naslednje pismo, v katerem naglaša med drugim, da se je v težkih popreobratnih dneh baš učiteljstvo najbolj izkazalo ter mu je bilo vselej in povsod največja opora. Zato se učiteljem kot svojim bivšim sobojevnikom in tovarišem zahvaljuje na ta slavnostni dan za veliko domoč ob prevratu, pozivajoč jih, da ostanejo tudi nadalje ob naši severni meji neustrašeni in neupogljivi Klicarji in zaščitniki naše lepe domovine. Prečitali so se tudi pozdravni dopisi pomožnega škofa dr. Tomažiča in mestnega župnika Morav-ca. Veliki župan dr. Schaubach je čestital k slavju in uspešnemu lOletnemu delu, ki nima pomena samo za Maribor, ampak za vso oblast. Mestni župan dr. Juvan Je izrekel pozdrav v imenu mariborske občine, nakar sta spregovorila še minister v p. dr. Kukovec v imenu Narodne odbrane in profesor dr. Strnšek v imenu družbe sv. Cirila in Metoda, katere delo pred prevratom je bilo tesno zvezano z vprašanjem slovenskega šolstva v Mariboru.
V obsežnem slavnostnem govoru je šolski upravitelj Anton Hren Iz Studencev očrtal pomen in namen slavnosti. Nemška ekspanzija pred veliko vojno Je že bila na tem, da s svojo brezobzirnostjo, sistematično in žilavo vztrajnostjo ustvari svoj
Haaška razprava
ffaag, 18. maia p. Belgijski odvetnik In bivši minister Devese je imel pred mednarodnim sodiščem včeraj dallši govor v korist jugoslovenske teze glede odplačevanja srbskih predvojnih dolgov Franciji. V svoiem govoru ie povdarjal. da so vse označbe zlati frank, frank, francoski frank In papirnati frank samo sinonimi. Francoska valuta po zakonu sploh ne pozna kot enote zlatega franka, temveč samo srebrnega. Če se torej pogodba sklicule na francosko va-
Madžarsko letalo strmoglavilo v Dunav
Reševalna akcija nemogoča, ker so valovi pogoltnili letalo, pilota in potnika
jejo, jih potrjuje. V škofijskem svetu je poleg predsednika, podpredsednika in tajnika še poseben škofov zastopnik (nadzornik), zraven pa zastopnik katoliških centralnih organizacij (Orli, Krekova mladina, Prosvetna zveza itd.) in pa »odlični katoličani obeh spolov«. V župnijskem svetu Katoliške akcije
Afera hrvatskega pevskega društva v Budimpešti
RudimpeSta, 18. maja. s. Kakor znano Je
bil pred nekaj dnevi napovedani koncert
Budimpešta, 18. maja s. Prometno 'etalo madžarske zrakoplovne družbe na progi Du naj-Budimpešta, ki je ob 17. odletelo z leta. lišča v Aspernu, se ie iz dosedai neznanih vzrokov ponesrečilo v bližini Budabka severno Budimpešte in padlo v Duav Gasilci in reševalna moštva, ki so Iz Budimpešte takoj odhiteli na kraj nesreče, so se morali vrniti brez uspeha, ker le ned tem letalo že izginilo v valovih. Oba pomika, pilot Franc Kreiter in potnik Hubert Hofer zobotehnik iz Linca, sta brez dvoma utonila. Zvečer so odšli v Budafok pion'rski oddelki, ki bodo skušali dvigniti leta.o iz
Dunava. Ponesrečeno letalo le v zadnjih tednih 65 krat prevozilo progo Dunaj-Bu-dimpešta brez vsakega defekta.
Smrtna nesreča pri poskusu padala
Brno, 18. maja. s. Na tukajšnjem letali« šču se je pripetila danes težka nesreča, 241etni Franc Hronek, ki je letel s pilotom in iznajditeljem padala Josipom Reslerjem, je hotel iz višine 700 m skočiti s padalom iz letala. Padalo se je le de! ,ma odprlo in Hronek se je zrušil na zemljo, kjer je ob* ležal mrtev.
te predsednik, podpredsednik, župnik, hrvatskega pevskega društva »Kuhač« iz tajnik, zastopniki katoliških organizacij — ' "" - - • - • ~ ali zaupni možje, kjer ni organizacij. Župnijski svet voli samega sebe, razen zastopnikov organizacij.
V pomirjenje se dostavlja, da organizacije ne izgube svoje »avtonomije«, vendar se vzgojne, prosvetne in karita-
Osijeka tik pred začetkom odpovedan. Govorilo se je, da na željo jugoslovenske vla* de. Sedaj se doznava, da je ta vest točna. Madžari so namreč prihod hrvatskih pev-cev zlorabili ter jih že na kolodvoru sprejeli z manifestacijami, ki so bile očito na» perjene proti Jugoslaviji. V teh okolnostih .	-	.ni kazalo, da se jjriredi koncert, ki bi bil
tivne organizacije, Če hočejo veljati kot sigurno dal povod za nove demonstracije katoliške, morajo pridružiti Katoliški »prijateljstva« napram Hrvatom, a sovra-akciji. Kjer takih organizacij še ni. jih štva do Jugoslavije, bo Katoliška akciia ustanovila. Duhov- Afera 8 hrvatskim pevskim dAštvom Je niki so slnžhpnn knt nnetirii rinlfni Ho impla sedai še drugo posledico. Rumunski »večen poseben teden, v katerem bodo pri-hti vVllS f •■•	poslanik v Budimpešti je namreč odklonil rejene razne propagandistične manifestacl-
v ivdioiiSKl aKCl.11.	I vidiranje potnih listov pevcem nekaterih | je. Glede predvidenih trgovinskih pogajanj
madžarskih pevskih društev, ki so hoteli odpotovati na koncertno turnejo v Rumu-nijo.
Otvoritev svetovne razstave v Barceloni
Danes se otvarja v Barceloni velika svetovna razstava, katere se udeleži tudi naša država. Otvorjen bo predvsem državni paviljon Španije ob navzočnosti španskega kralja Alfonza XIII. In predsednika špan« ske vlade generala Primo de Rivera. Pri svečani otvoritvi bo zastopal našo država naS poslanik v Madridu. Naš paviljon bo po informacijah trgovinskega ministrstva gotov in opremljen v početku junija, nakar se bo izvršila posebna otvoritev. Tudi večina paviljonov ostalih držav bo otvorjena šele po ofici jelni otvoritvi razotave.
Materijal za našo razstavo (vsega 48 va. gonov) je že dospel v Barcelono. Poleg trgovinskega, prometnega, kmetijskega in prosvetnega ministrstva, ministrstva za gradbe, za šume in rudnike, za agrarno reformo, za narodno zdravje, dalje centralnega higijenskega zavoda, društva za pospeševanje tujskega prometa in paroplovnih družb se udeležijo razstave vsa naša velika podjetja lesne industrije ter 150 raznih industrijskih podjetij. Razstavni materijal je tako izbran, da bo nudil posetnikom čim popolnejšo sliko našega gospodarskega sta-Dja in kulturnega razvoja, ki je pokazan v številnih grafičnih slikah in tabelah, modelih in vzorcih sirovin ln izdelkov. V paviljonu kralja Alfonza XIII. bodo zbran« etnografske zanimivosti naše države, v palači moderne umetnosti pa nam je rezerviranih 150 m2 za razstavo naših umetnin. Predsednik našega umetniškega žirija je svetovnoznani naš umetnik gosp. Ivan Me-štrovič.
Za časa razstave bo tudi naši državi po-
Zagonetni vzroki elevelandske katastrofe
Smrtnih žrtev je že 125, najbrž bodo pomrli vsi, ki so še v bolnicah — Zastrupljanja s tajinstvenim plinom, ki ga kemiki ne
poznajo
Newyork, 18. maja. Število žrtev elevelandske katastrofe raste. Od kakih
100 oseb, ki so bile prepeljane v bolnico, jih je umrlo že dvajset za posledicami dobljenih ran, za ostale pa tudi ni veliko upanja, da bi okrevale. Harry Reckwood. mestni zdravstveni komisar, je izjavil, da bodo najbrž vse pomrle zavoljo strupenih plinov. Mnogo zdravnikov in kemikov se je pridružilo temu mneniu. Oglašajo se tudi nasprotni glasovi, ki pa tudi ne moreio ovreči in pojasniti dejstva, da je nekoliko gasilcev pomrlo že v naslednjih 24 urah, dasi prej niso kazali nikakih znakov za-strupljenja. Včerajšnja poročila so javljala že 150 mrtvih, vendar ta številka ni povsem točna, vsekakor je razvidna grozota katastrofe iz okoliščine, da je dp danes ugotovljenih 125 smrtnih žrtev, t ako da je prišla ob življenje dobra tretjina vseh pacijentov elevelandske klinike, ne vštevši gasilcev in stražnikov, ki so postali žrtve svojega poklica v teku rešilne akcije.
Uradna preiskava o nesreči se je že začela, težko pa bo dognati pravi vzrok eksplozijam in najti morebitne krivce, ker so skoro vse priče prvih eksplozij našle smrt v ognju. Strokovnjaki si niso edini, kak plin je povzročil toliko smrtnih primerov. Nekateri trde. da je bil to bromov plin. drugi pa, da gre za fosgen ali za dušik, kajti pojavi zastrup-
ljenja so popolnoma drugačni nego pri zastrupljenju z neštetimi plini. Značilno je to. da se je na videz popolnoma zdravega pacijenta polotil krčevit smeh, ki pa je redno končal s smrtjo. Nad tajinstvenim pKnom si sedaj belijo glave zdravniki m kemiki. Imoviti cleveland-ski meščani so že darovali večje vsote za zgradbo nove bolnice.
Surova ljudska sodba
Florida City, 18. maja. Policija je danes zasledovala po mestnih ulicah črnca Ro-meya Grocerja, ki je osumljen raznih tatvin in vlomov. Pri gonji za črncem je občinstvo vneto pomagalo stražnikom in pri tem zapalo v tako strastno sovraštvo zoper Grocerja, ki je na begu streljal na svoje zasledovalce, da ga je ujetega kar na mestu pobilo in raztolklo v brezoblično maso. Črnec je na begu ubil enega stražnika, načelnika policije pa ranil.
Poplave v Ukrajini
Bukarešta, 18. maja. g. Iz Ukrajine pri
niflin traod ** naIIU^L	____1. 1 •
Katoliški akciji. § 18. omenja, da delo Katoliške akcije ni nobena nova organizacija. Sramežljivo pa se dostavlja, da še organizirajo škofijski in župnijski sveti le, »ker mora vendar nekdo biti, ki delo vodi.«
Razni sveti imajo občne zbore, seje, sestanke, se konstituirajo.
Jako hudomušen je tudi paragraf, da se škofijski in župnijski svet ne vme šavata v društveno delovanje central in edinic posameznih organizacij. Bog varuj, sporočata jim le svoje misli glede Katoliške akcije. V isti sapi se pa dostavlja, da se bo vsa akcija vodila deloma po včlanjenih organizacijah, deloma po poedincih.
Vsi dekani arhidiakonl so pozvani k škofu že 23. maja ob 9. uri na sestanek, na katerem se bo razpravljalo o Katoliški akciji.	/
Kaj vse to pomeni, Je jasno na prvi pogled. V stvari je vse to na tihem itak že bilo, a zdaj dobi javno obliko.
Za vse ostale državljane, ki jim je za-branjeno slično javno delo, bo zelo zanimivo, kako bo država smatrala v pravnem oziru novo organizacijo Katoliške akcije. Ali je to društvo po društvenem zakonu? To ni ne red. ne kon-gregacija, jasno pa je, da je organizacija s svojimi cilji, pravili in programom. Odgovarja strukturi bivših političnih strank, s katerimi se krije tudi po široki nalogi, le s to razliko, da se vanio podrejajo povrh še formalno nepolitične organizacije Orlov, katoliških aka-
I d?mikov 'n ostale mladine, ki s tem tu-
........ .... -	dj javno priznavajo cerkveno varuštvo
Ni nam še znano, kako stališče bo zavzela vlada do tega organiziranega pokreta: eno pa je jasno: kar bo vlada dovolila Petru, bo morala dovoliti tudi Pavlu, ker je baš sedanja vlada progla-sana- j posebno enakonravnost vseh dr-toriju. Minister dr. Svrijuga bo ostal na Sem- j žavljanov za eno svoiih glavnih načel
Nečlan Kat. akcije.
povzročilo večdnevno deževje. Številne reke so prestopile bregove. Dosedaj Je poplavljenih 300 krajev.
Finančni minister v Avstriji
Beograd, 18 maja č. Dopoldne Je odpotoval na Semmering finančni minister dr. Švrlijuga, čegar soproga se tamkaj zdravi v nekem sana-
meringu nekoliko dal.
Načrt civilnopravdnega reda
Beograd, 18. maja. p. V ministrstvu prav.
de je posebna komisija izgotovil" zakonski načrt civilnosodnega postopka. Zakonski načrt bo v krakem izročen Vrhovnemu za* k odajnemu svetu, ki bo o njem razprav« Ijal, čim završi pregled invalidskega zakona.
Obnovljen promet v Srbiji
Beograd, 18 maja. p. Po službenem poročilu bo nocoj skoro na vseh progah ju ž« no od Beograda vzpostavljen promet, ki je bil dva dni prekin' n zaradi velikih poplav in neurij, številni delavski oddelki so dan in noč čistili in popravljali progo Pač pa so reke še vedno v porastu m se je bati novih poplav. Sava je pri Beograd^ na ras t« la za 22 cm.
Važna določba za kronske upokojence
Beograd, 19. maja p. FinanCnl minister je izdal odlok, da se za čl. 6. uredbe o prevedbi državnih upokojencev s kronsk;h na dinarske pokojnine doda nov čl. 6a, ki se glasi:
V slučaju, da bi pri nporabi te uredbe kak upokojenec prejel manj na račun pokojnine in osebne draginiske doklade, kakor je sprejemal pred prevedbo kronskih pokolnin na dinarske, ima pravico do razlike teh prejemkov. Odločitev o pravici do te razlike bo izrekla generalna direkcija državnega računovodstva in proračuna
Komunistično gibanje v Parizu
Parii, 18. maja. s. SnoČI so bili aretirani
vsi udelpženci večjega komunističnega zbo-
poročajo iz Beograda, da naša vlada pričakuje sedaj na podlagi dovršenih predj>oga-janj, da španska vlada določi termin sa končna pogajanja
Premirea Cerkvenikove drame
»Greh«
S&noSl Je bila ▼ ljubljanski drami premlerm
»Oreha«, »vsakdanje tragedij« r šestih slikah t epilogom., dela g. Angela Gerkvenifca. Komad le znan hz »-Ljubljanskega Zvona«, kj«r Je izšel lani, vprizorilo pa ga J« tadi že mariborsko gledališče. Takratni režiser g. VaJo Bratina se )e sedaj s to dramo predstavil kot režiser in inscenator IHitolJanskemn občinstvu. Igral Je vlogo zdravnika, razen njega pa so nastcupola še ga. Oabrilelčičeva isn gg. Jerman ln Kaudrler.
Gledališče Je bilo srednje zasedeno. Po tretfl ta peti sliki Je publika povabila igralce in avtorja pred zastor. Gg. Bratina in Cerkvenik st« dobila šopke cvetlic.
Podrobnejše poročilo bomo objavili po reprizt
Hmeljski trg
Zatee, 18. maja. h. Na hmeljskem trgu Je povpraševanje zmerno. V Zatcu je znašal dnevni promet od 40 _ 70 stotov, na deželi se neprodane zaloge prodajajo dalje. Kupci so bili komisijonalni za izvoz in tudi domačini. Cene so znašale po kakovosti od 850 — 1050 Kč za 50 kg brez poslovnega davka. Zaloge na deželi se cenijo na približno 10.000, v Žatcu pa na 4000 stotov. Do danes je bilo v Zatcu javno žigosanih 118.000 stotov žateškega hmelja lanske žetve.
Pomladanska dela v hmeljsklh vrtovih so končana. Žice so povsod že napete. Rast hmelja Je ugodna. Kakor lani, so tudi letos zopet napadli nasade hrošči, čijih zatiranje je v polnem teku. Tekom tega tedna sta bili samo dve noči bolj topli, sicer je vreme precej hladno.
Kakor izvemo, je hmelj po nasadih v Jugoslaviji, in sicer v Banatu In Sremu za 25, v Bački pa za 10l_15 % manjši. V Savinjski dolini so sadike že meter visoke. Iz Bavarske poročajo, da je nastopila na
rovanja, vendar so bili pozneje razen treh I nasadih peronospora, dasi v manjši množi-oseb zopet izpuščene. Zaplenjenih je bilo ni. Tudi v hallertauski okolici so nekateri več tisoč letakov, ki so ščuvali na nasilje. ' sadike zaostal® '
»1TOTR0« ff. Tft
mrir-T'
Nedela ifc V. 1929
Naši h raji in ljudje
Zopet izplačilo Jutrove" zavarovalnine
Llubf]ana, 18. maja.
Ker smatramo za svojo dolžnost obveščati svoje naročnike in čitatelje o vseh akcijah našega človekoljubnega delovanja, registriramo tudi današnje izplačilo zavarovalnin« v znesku 10.000 dinarjev vdovi po našem smrtno ponesrečenem naročniku g. Karlu Kos«, komisarju sreske fin. kontrole na Jesenicah.
Gospa Kristina Kosova je davi z jutranjim vlakom prispela v spremstvu gdčne Angele Ravnikove z Jesenic v Ljubljano in je takoj odšla v zavarovalnico »Triglav« v Dalmatinovi ulici. V navzočnosti našega urednika, ki je izrekel sožalje vseh naročnikov »Jutra«, je gospej takoj izplačal 10.000 dinarjev direktor zavarovalnice g. dr. Lajovic. Ginjena se je zahvalila »Jutru«, ki ji je naklonilo to prepotrebno pomoč, ker bi bila drugače brez vseh sredstev, država ji namreč še ni izplačala. Da pokaže svojo hvaležnost tudi vsem naročnikom »Jutra« je dovolila objavo fotografije, da vidi vsak naročnik, komu je s svojo naročnino olajšal najhujše ure v nesreči.
Gospa Kristina je iz Loke pri Gorici in se je omožila pred 23 leti. Ima 22-letnega sina Karla, ki je narednik vojne mornarice na torpiljarki V. K pogrebu svojega dobrega očeta m mogel, ker je moral z našo eskadro na potovanje v Grčijo in druge dežele Sredozemskega morja.
Hčerka Emilija je stara tudi že 18 let. Da je šele v IV. razredu meščanske šole, ker med vojno ob fronti na Sači ni mogla obiskovati šole. Druga hčerka Ladislava je stara 13 let in hodi v II. razred meščanske šole na Jesenicah. Uboga vdova ima torej troje nepreskrbljenih otrok, vendar ji bo pa zavarovalnina olajšala vsaj najhujšo potrebo.
Gospa se ob nesreči ni niti spomnila na »Jutrovo« zavarovalnino, zato ji je ta nepričakovana podpora prišla dvakrat dobro. Preverjena naj bo, da ji vsi
želimo skorajšnega zboljšanja razmer. *
Za novo leto je »Jutro« zavarovalo vse svoje naročnike — v najhujših zimskih mesecih je zbralo med svojimi naročniki čez 100.000 Din in, jih razdelilo bedni, zmrzujoči in napol godi deci vse Slovenije — pravkar je razpisalo na-
grade za srednješolce in brez poziva se
javljajo dobrotniki od vseh strani. — Tretja velika dobrodelna akcija od novega leta do danes. »Jutro« in njegovi naročniki so sami iz sebe postali največja dobrodelna organizacija v Sloveniji. Presenetljivo velik je uspeh, zakaj:
Vsa mogočna občina »Jutra« smatra danes dobrodelnost za svojo dolžnost.
Začetek je velik, vsem imponujoč, vsem bednim in potrebnim pa tolažljiv. Sto-pajmo dalje in višje po utripih svojega srca!
Zahvala konzorciju »Jutra«
Podpisana Kristina Kos, soproga finančnega komisarja v pok., ki je umrl dne 7. t. m. kot žrtev težke nesreče, se zahvaljujem tem potom Konzorciju »Jutra« za veliko dobroto, ki mi jo je storil s tem, da je zavaroval svoje naročnike proti smrtni nezgodi. Moj blagopokojni soprog je bil čita-telj »Jutra« že jako dolgo, naročil oa ga je šele letos v februarju, deloma ravno v zvezi z zavarovanjem, kot bi bil slutil svojo smrtno nezgodo.
Pozivam vse moje znance, da uvidijo tudi oni velike koristi, ki jih nudi »Jutro« svojim naročnikom ne samo s svojo prvovrstno vsebino, marveč tudi z zavarovanjem ter stopijo tudi sami v krog »Jutro-vih« naročnikov.
Jesenice, dne 18. maja 1929.
KOS KRISTINA.
Zahvala zavarovalnici in pozavarovalnici »Triglav«
Moj blagopokojni soprog je bil kot naročnik »Jutra« zavarovan proti smrtnim nezgodam pri Zavarovalnici in pozavarovalnici »Triglav« generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 11. Imenovani zavod mi je izplačal celo zavarovano svoto po predložitvi zdravniškega spričevala brez vsakega odbitka in brez najmanjših komplikacij ter se mu za kulantno in točno poslovanje najlepše zahvaljujem, priporočujoč ga vsakomur.
Jesenice, dne 18. maia 1929.
KOS KRISTINA.
Pri boleznih srca in poapnenju Sit nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi za-sigura naravna >Franz-Josefova< grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah m bolezni krvnih cevi so izkazala, da »luži »Franc-Joeefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. •
H kongresa uredništva denarnih in zavarovalnih zavodov
Za kongres zveze bančnih ■radnlkov tn
nameščencev v Jugoslaviji, ki bo ob binkoštnih praznikih v Ljubljani, je veliko zanimanje med nameščenstvora samim in splošno v javnosti.
Ni slučaj, da se Je bai v Ljubljani ustanovila 1. 1922. Zveza Dančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije, h kateri so z nekaj izjemami pristopile vse dotlej v posameznih pokrajinah obstoječe slične organizacije. Pogoji za to organizacijo so bili v Sloveniji najmočnejši. Slovenija je bila, kar se tiče socijalnega zakonodajstva in institucij, najnaprednejša med vsemi pokrajinami države. Imeli smo že takoj po prevratu organizirane bolniške blagajne in bratov-ske skladnice, imeli smo pokojninski zavod za nameščence. V Sloveniji je bilo vse narodnogospodarsko življenje prilagodeno že leta na vse te institucije. V ostalih delih države vsega tega ni bilo.
Slovenski nameščenci so drage volje pohiteli svojim tovarišem iz ostalih pokrajin nasproti. Prišlo je do prvega kongresa vseh nameščencev denarnih in zavarovalnih zavodov Jugoslavije pred 8 leti, a zaradi sporov v vprašanju sedeža Zveze je del beograjskih tovarišev zapustil kongres. Kljub temu zveza ni razpadla, nego se je dobro razvijala. Po pravici se smatra kot enotna organizacija nameščencev denarnih zavodov in zavarovalnic Jugoslavije, čeprav obstoje še nekatere manjše, a popolnoma loka'ne organizacije.
V tej zvezi so organizirani uradniki denarnih in zavarovalnih zavodov brez razlike narodnosti in vere. Podružnice Zveze so: v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Splitu in Subotici, snuje pa se tudi podružnica v Beogradu.
Na kongresu v Ljubljani bo Zveza pokazala svoje delo, katero je začela pred 8 leti. Zveza je z drugimi organizacijam: privatnih nameščencev v najboljših odnošajih, je članica Federacije društev privatnih nameščencev V Ljubljani bo Zveza postavila tudi nekak mejnik svojega dosedanjega delovanja in bo začela novo ero % svojem razvoju, izgradbo organizacije na zunaj s tem. da naveže stike s sorodnir.: inozemskimi organizacijami.
Razmere privatnih nameščencev niso do bre Njihov socijalni položaj je slab. Ce hoče naše gospodarstvo naprej, mora predvsem urediti socijalni položaj svojega na-meščenstva, ker ta je duševna gibalna sila napiedka. Tudi bančno uradništvo živi v težavnih razmerah in v tem pogledu denarni zavodi niso storili svojih dolžnosti. Ponekod je socijalni položaj naravnost kritičen. Vemo, da bo Zveza bančnega urad-ništva in sorodnih strok s solidnim in preudarnim delom znala vzbuditi vse splošno upoštevanje za svoje težnje. Kongresu želimo popoln uspeh in kličemo dobrodošlico vsem delegatom.
Binkostni izleti in tajski promet v Ljubljani
LJubljana, 18. maia.
Nagajivo vreme dela mnogim izletnikom neprilike. Nekateri so snovali že tedne in tedne načrte za izlete na Gorenjsko in na druge izletniške točke. Nestalno vreme pa jim je marsikak načrt prekrižalo. Kljub temu je danes zavladalo na ljubljanskem glavnem kolodvoru najpestrejše življenje. Močne skupine turistov z nabasanimi nahrbtniki so vstopale v gorenjski vlak, da jih je potegnil proti gorenjskim vrhovom, ali pa r kamničana, da se odpočijejo v Kamniški Bistrici ali na Kamniških planinah. Za smučarski šport vneti športniki so izrabili priliko. Naprtili so na rame lahne smuči in odrinili na visoke gore, da tam
Aflbus ročno milo se dobiva v vseh v stroko spadajočih trgovinah.
Čisto Albus ročno milo varuje nežno kožo.
Albus ročno milo uspešno očisti kožo. Mehka pena prodira v najfinejše celice ter odstrani nesnago, ne da bi dražila kožo ali škodovala. AKbus milo za roke je mehko, i z čistih masti izdelano toalet:.o milo in ne vsebuje rei-kakih jedkih dodatkov. Albus ročno milo se odlikuje po svoji vedno enaki vrlin j in izdatnosti
Albus ročno milo.
Izdeluje: Albus tovarna mfla & d., Novi Sad
Prvi poset bratov iz Prekmurja
Ljubljana, 18. maja.
V lepem solnčnem dnevu so se pripeljali danes iz zelenih prekmurskih ravan preko zelenega sveta mariborske oblasti med gričevjem in lepoto, ki jo nudi naš svet, v Ljubljano naši Prekmurci. Celih tisoč let so bili odrezani naši panonski bratje od ostale Slovenije in šele po vojni vihri se je odločilo, da smo si podali roke in da so postali Prekmurci živ del našega narodnega in državnega telesa. Narod tam daleč v prekmurskih ravninah je hrepenel po trenotku, ko si lahko ogleda našo milo ožjo domovino. Tak trenutek se mu je nudil sedaj ob priliki desetletnice osvobojenja izpod tisočletnega jarma in baš v teh dneh, ko diha naša lepa Slovenija pomlad in ko je pri nas vse v najlepšem razcvetu, ko je že
narava sama pripravila prelep sprejem. *
Danes okrog 12.45 je privozfl na ljubljanski glavni kolodvor poseben lepo okrasen vlak z nad 1000 brati in sestrami iz Slovenske Krajine. Na kolodvoru se je pred prihodom vlaka zbrala že velika množica Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so prihiteli, da pozdravijo nje, ki so kri naše krvi. Navdušenje je naraščalo od trenutka do trenutka in ni bilo pozdravov iz množice naših in množice vrlih Prekmtircev in Prekmurk ne konca ne kraja. Mile goste so ravJfvrri* tv kolodvoru ter jih pozdravi-
profl naSI lepi Gorenjski, kjer bodo praznovali Prekmurci obletnico osvobojenja na Brezjah ter na Bledu. Na binkoštni ponedeljek ob 20. pa pridejo naši bratje v poset v Ljubljano, kjer jih bomo pričakovali odprtih src, da jim tako omogočimo najlepše in najugodnejše bivanje med nami. — Gimnazija in obrtna šola iz Murske Sobote, skupaj nad 90 dijakinj in dijakov, so v Ljubljani izstopili ter se pozneje odpeljejo za romarji na Bled.
li zastopniki naših oblasti: za mestno občino dr. Miljutin Zarnik, univerzitetni prof. dr. Slavič, ki je zastopal interese našega Prekmurja na mirovni konferenci v Parizu, predsednik KZD dir. Jug, zastopniki državnih oblasti in drugi. Brate in sestre iz Prekmurja je pozdravila z lepo pesmico posnica Mara Grošljeva.
Vodja izleta g. prof. Lojze PavllC Iz Murske Sobote se je zahvalil za pozdrave, nakar je vlak z 21 vagoni odpeljal dalje
uživajo krasoto prirode in se posvete svojemu športu, kajti zanj so šteti dnevi in bodo morali smučarji kmalu spraviti svoje orodje na varno.
V Ljubljano je bil danes tudi velik dotok tujcev in mnogih romarjev. Iz Zagreba se je dopoldne pripeljala večja skupina zagrebških medicincev, ki so jih na kolodvoru gostoljubno in kolegijalno pozdravili ljubljanski medicinci. Na vse strani pa so odhajali iz Ljubljane mnogi, ki imajo svoje sorodnike in domačine v bližnjih in oddaljenejših krajih Slovenije. Vsi potniški vlaki so bili zato nabito polni in so danes odpeljali odnosno pripeljali nad 10.000 ljudi. Železničarji na glavnem kolodvoru ima-;o zato polne roke dela in skušajo vse vlake odpremiti pravočasno iz kolodvora. Nekateri vlaki so imeli malenkostne zamude. Za binkoštne praznike se bo promet še znatno povečaL_
Franjo Voglar -petdesetletnik
Celje, 18. maja.
Te dni je praznoval g. Franjo Voglar, upravitelj celjske okoliške deške osnovne sole, 50 letnico »vojega neumornega in de» lavnega življenja.
Franjo Voglar se je rodfl 16. maja 1879. v Le skobcu pri Krškem kot sin slovenske kmečke hiše. Leta 1899. je absolviral uči* teljišče v Ljubljani, takoj nato pa je bil kot supient dodeljen ljudski šoli v Vojni« ku. Toda že 16. septembra 1900. je postal začasni učitelj na tedanji štirirazredni oko liški ljudski šoli vCelju in od tedaj živi :n plodonosno deluje že skoro tri desetletja za procvit in napredek našega ljudistva v Celj>u in okolici. Leta 1915. je tudi njega odtrgala svetovna vojna od šole in mladi« ne ter je pretrpel kot zaveden Slovenec in Jugoslovan na raznih bojiščih mnogo gorja.
Vse njegovo življenje m delo je tesno zvezano z razvojem oeljskega slovenskega življenja in z onimi težkimi nacijonalnimi
boji iz predvojne dobe na celjskih tleh, ki so danes preveč zapisana pozabi j en ju. Ves
čas se je živahno udejstvoval v delovanju naših kulturnih organizacij in je bil vedno kremenit značaj ter odločen napreden mož.
Celjska okoliška šola je bila v avstrijskih časih prava pastorka tedanje germanizato* rične graš-ke in celjske šolske politike ter je prestala hude boje in težke viharje. Vog« larjevi neizmerni vztrajnosti im jekleni volji je končno po težkih bojih uspelo, da stoji danes nova ponosna palača celjske okoli« ške šole, ki je žarišče in dom prosvete za okoliško mladino in na katero gledajo da« nes s ponosom tudi vsi tisti činitelji, ki so bili nekdaj njeni smrtni nasprotniki Po« vdariti moramo, da je to ena i-zmed naj« večjih in najlepših šo>l v državi. Franjo Vog« lar jo vodi z veščo in izkušeno roko, vedno skrben in ljubezniv napram vsakomur
Upravitelj Franjo Voglar je tudi člaa celjskega mestnega občinskega sveta, ka« mor ga je izvolilo svojčas učiteljstvo in ljudstvo kot svojega dobrega in zanesljive« ga tovariša in zastopnika.
Zaslužnemu šolniku in odločnemu narod* nemu borcu: še na mnoga, mnoga letal
Belokranjsko pismo
Metlika, 18. maja.
Prebivalstvo naše Bele Krajine se Je oddahnilo, ko so šli brez nevarnosti mimo svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij ter »ledena« Zofija. Vsi poljski nasadi so izredno lepi, samo poljedelce je oviralo ▼ tem tednu deževje pri delu. Sadna drevesa so izredno hitro ocvetela ter je pričakovati obilnega sadja vseh vrst
Kakor slišimo, namerava naša Prva dolenjska posojilnica rešiti stanovanjsko krizo tako, da bi zgradila večjo stanovanjsko hišo na Pungertu, na kar ji je vsekakor čestitati.
Zaradi deževja so morali kopalci pre-nekati s kopanjem v Kolpi. Kc panje je že postajalo prijtno, kajti voda je dosegla že 19 stopinj Celzija.
Obrtno nadaljevalna šola s trgovsko-nadaljevalno šolo se je zaključila s prav lepimi uspehu Več učencev iz pripravljalnega razreda, obrtnega I. razreda in trgovskega razreda je bilo ob sklepni slavnosti javno pohvaljenih za odlične, oziroma prav dobre uspehe. Vrednost šole je posebno pomembna, ker so se v letošnjem šolskem letu trije vajenci naučili čitati in pisati. Bili so popolni analfabeti. V prihodnjem letu bo z ozirom na precejšnje število učencev kazalo ustanoviti še obrtni in trgovski drugi razred, da bodo učenci pridobili čim več potrebnega znanja. Šolo so obiskovali tudi pomočniki in celo mojstri, ki so bili prepričani, da v šoli pridobe veliko potrebnega znanja za izvrševanje svoje poklicne obrti. Danes so učenci priredili izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali nekatere tovarne in obrate. Obiskali so tudi »Narodno tiskarno«.
Naši gledališki diletanti prirede ▼ kratkem za Jugoslovensko Matico dramo Romanove: »Prisega ob polnoči« na prostem.
Prislopajie k Vodnikovi družbi!
Navdušenje občtnstva Je ne-
po-psnof
dblrne ta$l Pline (pettovne
* Dn, kf M M ultrN -t ■obenJu tofedMiMiiM. »o ti bmfooočm metnlm. T k»frerf Mesti «wroe«ka Oreta Garbo, dfaroofcpa
{Brlita
Predstav« danes ta jutri db 3„ H5-, *8. hi 9. nri.
Mladini h ©primerno!
romoožea orkester!
Krasna godba!
Tel. 2124. Elttnl kino Matica
Atletik l K. Celje: Hermes
v nedeljo ob 17. uri	v ponedeljek ob 17. uri
Igrišče »Primorja"	67l,
nico, ker sirota ni imela pri sebi nfkake gotovine. Končno pa so Jo le z večernim mariborskim vlakom odpeljali iz Celja. Kakšno }e stanje mlade obupanke, ne vemo, pač pa si lahko mislimo, da je precej brezupno, ker je neki zdravnik že na celjskem kolodvoru izjavil, da so se pojavili na de-
kleta znaki zastrupljenja.
Mnenja smo, da bi v takem nujnem in resnem primeru bolnišnica ne smela odkloniti sprejema, četudi bi bolnico začasno namestili na bolniškem hodniku. Gotovo pa je tudi, da bo treba misliti na razširjenje celjske bolnice.
Majniško pismo naših akademikov iz Prage
Lep otočič nas živi v Pragi, vendar se le redko sliši kak glas iz našega miljeja, pa še takrat se zgodi, da sliši domovina neprijetne io seirzacijonalne vesti o svoiih sinovih. Tako se je zgodilo n. pr. ravno pred enim mesecem, ko so nekateri naši časopisi nasedli neinforariranemu poročevalcu. Ta nas je predočil v čudoviti revolucionarni luči, pozneje pa. ko je spoznal, da se nam godi krivica, je poskrbel sam radevolie za potreben demanti.
Kdor ne pozna našega življenja in ne čaje tudi fe naših ust kake besede, ie bil gotovo prepričan, da se je zgnetlo v Pragi lz nas pravo leglo domovini opasnih elementov.
V	ilustracijo naših »nevarnih« nazorov i»
stremljenj podajam rajši v glavnih obrisih sliko našega zadnjega društvenega gibanja. Ta bo dovolj jasno pokazala, kakšna so naša pota, po katerih nas izven študija vodi naša stara m moderna slovanska Praga..
Pred nekai tedni je prišel v Prago nai no ▼i poslanik in polnomočni minister g. dr. G. Andjelinovič. Akademska omladina, zdrn iena v akademskem društvu »Jugoslavija«, bila ena prvih, ki je priredila predstavniku svoje domovine iskren pozdravni večer v dvorani Meščanske besede.
Istotam se je vršilo v okrilju »Jugoslavije* zanimivo in uspelo predavani e velikega prilatelja našega naroda, profesorja slavi« stike na praški nemški univerza, g. dr. Ge-semartna o jugoslovenski narodni pesni. Predavanje, ki je bilo spremljano z izbranimi gramofonskimi ploščami, se )e vršilo nekaj dni pred koncertom našah vojnih invalidov in je bilo namenjeno za pravilno razumevanje naših narodnih pesmi, ki so bila na programu tega koncerta. Pa tudS dru gače se je predavatelj globoko potrudil, da odpre vsem poslušalcem vrata v hram te naše narodne umetnosti.
Te dni je predaval na Karlovi univerzi naš odlični literat, profesor beograjske univerze g. Pavel Popovič. Tudi akademsko društvo »Jugoslavija« ga je povabilo, da izpregovori v krogu naših akademikov in njihovih prijateljev nekaj besedi o ustanovitelju našega društva hi o svoiem prijatelju pokojnem kritiku Jovanu Skerliču. Rad se je odzval ter v krasnem predavanju živo predočil tega ljubitelja in voditelja študentske mladine io velikega jugoslovanskega ideologa ravno ob času. ko poteka petnajst let od ustanovitve našega društva.
Za pravoslavne velikonočne praznike ln Jurjevanje smo se podali v naravo na znameniti gradič Karlnv Tyn iz dobe Karla IV. Naš sv. Jurij le bil letos še gol in božala ga Je še zimska sapa; zato smo tudi mi z veseljem praznovali pravoslavnega, ki se je bohotno smejal v solncu odet z nežnim zelenjem in nam končno le pripeljal svojo nevesto cvetočo pomlad. — Na vseh omenjenih prireditvah je podžigal naša srca in razpoloženje jugoslovenski akademski jazz-band.
Tako životarimo ln tako }e naše delo. Naša društva imajo še lepe zamisleke za tekoče študijsko leto in za bližaloče se velike počitnice. Dobro se zavedamo, zakaj smo šli v svet Ne mogoče zato, da se učimo rovarenja in podiranja, ampak zato, da ga spoznamo in da dosežemo svoi cilj, ki ga bomo posvetili v blagor domvine. čije napredek v kakoršnemkoli oziru ie tudi danes veselje nas vseh. V tem smislu ji pošiljamo svoje pomladanske pozdrave iz vedno zlate Prage.	Ing. cand Jože Rus.
Pismo iz Julijske Krajine
V	Zamasku pri Pazinu so imeli večerni tečaj za analfabete. Obiskovalci eo bili mladi kmečki fantje, katerim so po zaključku tečaja v Pazinu na slovesen način izročili »pričevala. Tečaj je vodila učiteljica Vodi-nelli.
Higijenski tečaj za Ijndekošolske učitelje ■e je otvoril 14. t m. v Gorici. Trajal bo 14 dni.
V	Puli se je konstituiral odbor, ki bo organiziral diecezansko romanje v Rim. Potovanje bo stalo do 400 lir za osebo.
V	Trstu je bilo v aprilu rojstev - 298, smrtnih primerov 330; v marcu je bilo rojstev 313, umrlo je 510 oseb. Diferenca znaša pri rojstvih manj 15 in pri smrtnih primerih manj 171.
V	Piranu so ustanovili sekcfjo vojnih do-brovoljcev. Kapitan aSndrucci je grajal skrajno slabo udeležbo. Navzoč je bil tudi zastopnik dalmatinskega društva iz Trsta.
Majsko proslavo so priredili 5. maja t gkocijanskih jamah, ki so bile vse razsvetljene. Italijansko planinsko društvo se v zadnjem času zanima za jamo poleg škoci-janske, kateri so nadeli ime »caverna Michelangelo«, ki je mirna in zelo krasna. Z dveh strani prihajajo v jamo solnčni žarki.
V	Opatiji so vsled letošnje ekstremne zime hudo trpeli številni nasadi Po vrtovih sekajo drevje in mečejo proč upadle rastline. Proti temu se je postavil podeštat in razglasil, da se mora vsaka nameravana odstranitev drevja in nasadov prijaviti občin-skemn načelništvu, katero bo razsodilo, ali se odstranitev pripusti ali ne. Podeltat po-▼darja, da je neobhodna potreba, da obdrži Opatija svoje vrtove.
Pet otrok je bilo ranjenih ▼ Gradežu od eksplozije neke patrone, ki so jo našli na vrtu in razbijali po nji. Poškodovani so posebno po obrazu. Enega so oddali v tržaško bolnico.
321etnl posestnik Fran Furlan ▼ občini Šmarje je snažil svoj revolver. Mislil je, da ni ▼ njem nobenega naboja. Ali nenadoma je počilo in Furlan se je zgrudil, zadet v ■ree, mrtev na tla.
V	Tržiču se je vršilo veliko zborovanje delavce* iz tamošnje ladjedelnice. Dome-neghini, predsednik delavskih sindikatov,
jim je obljubil nova pogajanja za sestavo delovne pogodbe.
Kako se naš živelj izseljuje: Z Vogreke-ga v Vipavski dolini jih je čez 80 zapustilo za vedno svojo domovino. Iz Kubeda v Istri: Dva moža sta odšla v južno Ameriko. Eden je pisal, da je že dobil delo. Drežr nica v Gorah: Zaslužka ni, zato je več ljudi odšlo v Ameriko. Pišejo, da so tam zadovoljni. Zagorje na Pivki: Nekaj fantov je šlo v Argentino. Pa nič kaj dobrega ne pišejo. Šempeter na Krasu: Pretekli teden je šlo precej fantov v Argentino in eden v severno Ameriko po sredo. Štanjel na Krasu: Fantje nas zapuščajo. Kmalu ne bo ostal doma drug kot tisti, ki prav ne more zapustiti rodne strehe. Planina pri Vipavi: Prvo poročilo o izseljencih treba popraviti: V resnici jih je: v severni Ameriki 54, ▼ Franciji 2, v južni Ameriki 7, v Jugoslaviji 30.
Glede izplačevanja vlog avstrijske Poštne hranilnice poroča goriški »Novi list« to-le: Navadne vloge pri avstrijski Poštni hranilnici je italijanska Poštna hranilnica ie zamenjala in po veliki večini tudi že izplačala po 60 % v lirah. Komur ni bila vloga še izplačana, naj zahteva plačilo pri poštnem uradu. Vloge na tekočem računu je uprava italijanske Poštne hranilnice tudi že pričela izplačevati. Istotako je italijanska Poštna hranilnica tudi že pričela izplačevati vloge na rentnih knjižicah, če niso bile izpreme-njene v vojno posojilo. Do danes pa še ni nič določeno glede rentnih knjižic, katerih vloge »o se izpremenile v vojno posojilo. Zato tudi sedaj še ni mogoče doseči zamenjave teh vlog.
Ciganska bitka
Novo mesto, 18. maja.
Pravijo, da so dgani najboljši delavci za napravo gramoza. Te dni je bil zaposlen del rodbinskih članov družin Brajdič in Hudorovič v kamnolomu nad Težko vodo, pri tako zvani Beli luži, dočim je drugi del popival v gostilni g. H. na Cerovcu. Med njimi je delal tudi Jože Brajdič, mlad, zastaven fant, okrog katerega so se smu-kali ciganski otroci. Ker mu neki ciganček le ni dal miru, mu jih je Jože par priložil.
Bratci tepenega dgančka so o dogodku obvestili cigane v gostilni, ki so se vsuli iz nje kakor ose ter odhiteli vinjeni v kamnolom nad Jožeta. Med vinjenimi cigani je bil tudi Jožetov brat Miha. Nastalo je neznansko vpitje, med katerim so si najprej skočile ženske v lase in nato še moški. V splošnem pretepu Je popadel Miha svojega brata Jožefa ter ga s tako močjo vrgel ob kamen, da se mu je prebila lobanja. Ko so videli ostali cigani, da je Jože obležal krvav na tleh, se je bitka takoj nehala. Hiteli so po vodo, izmivali mu zevajočo rano na glavi, milovali ga in jokali. Najbolj žalosten je bil ranjenčev brat Miha. ki je ihteč prosil brata Jožeta, naj mu oprosti nepremišljeno dejanje, ki ga je izvršil v vinjenem stanju. Jože je sedaj v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Proti ciganom je uvedeno kazensko postopanje.
Samomorilni poskus brezposelne mladenke
V četrtek zvečer Je bila pripeljana s savinjskim vlakom v Celje neka okrog 24 let stara mladenka, ki se je nahajala v nezavestnem stanju. Spremljal Jo Je zdravnik, ki je dekle hotel oddati v celjsko bolnico. Mladenka, ki je po poklicu natakarica, je bila že dalje časa brez posla tn je iskala službe v raznih krajih okrog Celja. Ker službe ni mogla najti, je v četrtek obupala in se skušala v samomorilnem namenu vreči na polzelski postaji pod vlak. Lokomotiva pa jo ie odrinila s tira, nakar si je dekle z ostrim predmetom, najbrže z nožem, prerezalo žile na obeh rokah in na levi nogi. Takoj je bil pozvan k mladi samomorilki slučajno navzoči zdravnik, ki jo je za prvo silo obvezal ter spremil v Celje. S celjskega kolodvora je bila samomorilka prepeljana z dvokolesnim rešilnim vozičkom v celjsko javno bolnico, kjer so pa njen sprejem zaradi prenapolnjenosti morali odkloniti
Ubogo dekle so morali z vozičkom zopet vrniti na kolodvor. Tu pa so nastale nove težave zaradi prevoza v mariborsko bol-
Gospodarstvo
Kritično stanje čevljarske industrije v srednji Evropi
V	večini srednjeevropskih držav se nahaja čevljarska industrija v težki krizi. To krizo je v veliki meri povzročil impolziven razvoj češkoslovaške čevljarske produkcije, kateri 6toji na čelo svetovnoznano podjetje Tomaža Bate. Češkoslovaška si je v kratkih letih zavojevala kot izvoznica čevljev prvo mesto na svetovnem trgu. Izredno napel razvoj Ratinega podjetja je prisilil tudi ostale češkoslovaške tvorniee čevljev, da so uvedle najracionalnejše produkcijske metode. Nagel razvoj vse češkoslovaške čevljarske industrije predstavlja danes veliko nevarnost za čevljarsko industrijo v ostalih evropskih državah.
Zaradi naraščajočega uvoza lz Češkoslovaške, je prišla nemška čevljarska industrija zadnjih let v sila težak položaj. Zastopniki nemške čevljarske industrije zahtevajo z odločnostjo izdatno povečanje carinske zaščite, da povsem ne propade. Tudi v sosedni Avstriji razmere niso boljše. Leta 1925. je obratovalo ▼ Avstriji še 41 tvomic z letno produkcijo 7 in pol milijona parov čevljev, danes pa obratuje le še 21 tvornic z letno produkcijo od komaj 1 in pol milijona parov. Uvoz čevljev pa je v Avstriji porazno vplival tudi na čevljarsko obrt. Od 6000 čevljarskih mojstrov na Dunaju obratuje danes le še 4200 čevljarskih mojstrov g pomočniki. Tudi zastopniki avstrijske čevljarske industrije so prav te dni stavili vladi ponovno zahtevo, da se avstrijska zaščitna carina na uvoz čevljev poviša.
V	naši državi razmere niso dosti bolfše. Naša čevljarska industrija je zadnja leta preživela težko krizo. Uvoz čevljev Je sicer nekoliko nazadoval (od 60.7 milijona Din v 1. 1926., odnosno 57.1 milijona Din v letu 1927. na 50.5 milijona Din v preteklem letu), vendar se je istočasno dvignil delež če-škoslovakega uvoza čevliev od 66 % v letu 1925. na 78 % v preteklem letu. Toda baš uvoz cenenih češkoslovaških čevljev, ki se po zatrdilu strokovnjakov pogosto prodajajo po dumpingskih cenah, onemogoča uspešen razvoj naše domače čevljarske industrije.
Češkoslovaška čevljarska industrija se seveda zaveda nevarnosti, ki bi nastale za njen izvoz. Če bi se povečale zaščitne carine v nekaterih srednjeevropskih državah. Kakor poročajo iz Nemčije, je Tomaž Bata nedavno kupil v Berlinu trgovsko družbo za prodaio čevljev, ki ima po vsej Nemčiji veliko število prodajalen, ker se boii bojkota od strani nemškega prebivalstva. T/a pa ne bi izgubil nemškega tržišča, se je tudi že odločil, da zgradi v Nemčiji sami veliko tvornico za Čevlie. Prav te dni pa smo zabeležili tudi iz Znrrreba vest. da so se predstavniki Tomaža Bate zadnje dni mudili v Apatinu in da se posnjajo s tamoSnio občino zaradi odstopa potrebnih zemljišč za zgraditev velike tvorniee za čevlje. Kakor se kaže, ni izključeno, da bo Tomaž Bata dejansko zgradil v naši državi svojo tvornico, kar ne bi ostalo brez neugodnih posledic za našo obstoječo čevljarsko industrijo, ki bo pač morala gledati, da svoje obrate čim bolj racionalizira, da bo lahko vzdržala močno konkurenco.
= Vpis do!nie Privilegirane agrarne banke. Vladni komisar pri Privilegirani agrarni banki dr. Vojin Gjuričič je konča' vse priprave za vpis delnic Agrarne banke, ki se bo pričel ▼ sredo 22. t. m. in bo trajal do 22. junija. Vpisovanje delnic se bo vršilo pri Državni hipotekami banki. Narodni banki, Poštni hranilnici, pri zadružnih zvezah, oblastnih zadrugah za kmetijski kredit, kakor tudi pri velikem številu privatnih denarnih zavodih. Narodna banka bo vršila vse posle okrog vpisa delnic brezplačno, kakor je bilo sklenjeno na eni zadnjih sej upravnega odbora. Glede na odločilno ulo-go, ki jo bo igrala Privilegirana agrarna banka v organizaciji kmetijskega kredita v naši državi, kakor tudi glede na posebne privilegije, ki jih bo ta zavod užival, bi bilo želeti, da naše zadruge in zadružne zveze, kakor tudi naše samouprave (oblasti, občine) vpišejo čim več delnic Privilegirane agrarne banke, tako da bi bila Slovenija ▼ upravi tega zavoda primerno zastopana. Kakor smo že pred dnevi poročali, vlada v južnih krajih naše države za vpis delnic veliko zanimanje. Pripomniti je še, da
VREMFNSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 18. maja 1929. Višina barometra 308 8 m.
Kraj	Cas		
		Bara*.	Tempe*.
Opazovanja			
LJubljana		758.7	13
Maribor		757.5	13
Zagreb	•	758-7	14
Beograd	o.	757-3	12
Sarajevo			
Dubrovnik			
Skopi!«	7.	756-2	H
Solit		757*5	17
S
J3 s>
u
Oi > 80 80 90 90
Smer vetra in brzina v m m sek.
mirno mirno \VSW 2 \V 6
90 SSE 1 55 NE 2
is
li
10 9 Q 10
10
Padavine
1
Vrsta dei
M del
De«
Dež
▼ mm do
7. u«
4
5
Solnce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.25, luna vzhaja ob 14.8, zahaja ob 2.33. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19.4 C, najnižja 12.6 C.
Pred vsem moramo ta teden konstatirati, da so se slavni ledeni možje s sveto Zofijo zelo slabo obnesli. Mrzlega vremenskega preobrata niso zmogli, niti običajen dež se jim ni prav posrečil. Seveda je s tem stvar popolnoma v redu, zakaj vremenske reakci« je nastopajo v raznih dobah, pa ne samo v dneh slavnih svetnikov<prorokov. Nastopa« jo domala vsak mesec, razen v maju n, pr. posebno v juniju. Da pa so ravno majski mrzli sunki dobili tolik sloves, zato je vzrok zelo enostaven; ta čas so toplotni odnosa j i taki, da mrzla reakcija ravno še prinese temperaturo pod ničlo s pozebo, ki vegetaciji v maju še silno škodi. Junij« ske mrzle reakcije, ki so prav tako pogost« ne, ne morejo več znižati temperature pod ničlo, zato rastlinstvu niso več nevarne in ljudstvo jih spričo tega nima v evidenci kot majskih.
Za vreme naših predelov je bila najvaž* nejša depresija, ki se je bila razvila nad severnovzhodniin Sredozemskim morjem 'n se držala domala ves teden s središčem nad Grčijo in sosednimi morji. Povzročila
je zelo velike množine dežja ▼ severnih in centralnih balkanskih deželah, kjer so na« stale spričo tega poplave. Pri nas je pre« vladovala severnovrhodna zračna struja, a na Jadranu burja, dežja pa nismo dobili preobilo. če bi bila taka vremenska situ. acija pred mesecem dni, bi se nam ozračje silno shladilo, zakaj domala ves teden je dotekal v naše kraje zrak iz Rusije. Toda v Rusiji se je ta čas že temeljito ogrelo, niti najsevernejša Rusija nima več tempe« ratur pod ničlo, v osrednjih predelih je toplina višja nego na pr. v Franciji ali v srednji Evropi; moskovske temperature se javljajo zopet šele na dalmatinski obali in ostalih sredozemskih deželah.
Centralne in zapadne dele Evrope pokri. va visok zračni tlak, zato oceanski zrak ne more do nas. Situacija pa je še vedno zelo labilna.
Dunajska vrgmenska napoved za nedeljo:
Večanoma hladno vreme, deloma s pada« vkiami. Padec temperature^
predstavljajo delnice Privilegirane agrarne banke prav ugodno naložbo kapitala, kajti država garantira minimalno dividendo od 6 %, poleg tega pa imajo privatni delničarji pred državo kot delničarko prvenstveno pravico do izplačila dividende.
_ Pred novimi trgovinskimi porajanji.
Kakor poročajo iz Beograda, je bilo med našo in poljsko vlado te dru dogovorjeno, da se bodo pogajanja za sklenitev poljsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe pričela 1. junija ▼ Beogradu. S Poljsko 5e nimamo trgovinske pogodbe, temveč le konvencijo o medsebojnem priznavanju največjih ugodnosti Naš izvoz v Poljsko se je v zadnjih letih naglo razvijal. Po močnem padcu v letu 1925., ko smo v to državo izvozili le za 19.6 milijona Din, se je predlanskim naš izvoz v Poljsko dvignil na 32.3 milijona Din, lani pa je znašal že 88.6 milijona Din. Vzporedno pa se je znatno povečal tudi naš uvoz iz Poljske, in sicer od 88.8 milijona Din v L 1926.. odnomo 107.7 milijona Din v letu 1927. in na 211.8 milijona Din t letu 1928. Navzlic povečanju izvoza pa se je zaradi hitrejšega naraščanja uvoza naša trgovinska bilanca g Poljsko zadnja tri leta poslabšala, kajti pasivnost »e je povečala od 69.1 milijona Din v 1. 1926., odnosno 75.4 milijona Din v 1. 1927. na 123.2 milijona Din v 1. 1928. — V kratkem se imajo pričeti tudi trgovinska pogajanja s Španijo, s katero sploh 5e nimamo pogodbe ter se naše blago pri uvozu ▼ Španijo obremenjuje g posebno surtakso, kar nam onemogoča izvažati les neposredno v to državo in se moramo posluževati italijanskega posredništva. — Poleg tega se vršijo priprave za trgovinska pogajanja s Kubo in Brarilijo, kakor tudi z Nizozemsko, kateri je naša vlada te dni izročila posebno noto.
= Revizija kreditov Narodne banke r Sloveniji Predvčerajšnjim se je vršila v Beogradu redna seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri sta viceguverner g. Andrije Radovič in generalni direktor dr. Dragoljub Novakovič predložila poročilo o izvršeni reviziji kreditov pri podružnicah v Zagrebu, Varaždinu. Ljubljani in Mariboru. Po tem poročilu kažejo splošne gospodarske razmere v Hrvatski in Sloveniji, da je gospodarstvo v teh dveh pokrajinah prebrodilo krizo, ki se Je v Srbiji šele sedaj pojavila v poostreni obliki. Gospodarstvo, ki je preskrbljeno z velikimi denarnimi sredstvi (?), se uspešno razvija. Zlasti je krepak polet pri posameznih panogah industrijske produkcije. V Sloveniji "se naglo razvija lesna in mizarska industrija. Tu je denar relativno najcenejši in obrestna mera znaša le do 9 %. Gg. Radovič in Nvakovič sta pregledala številna industrijska podjetja in pri vseh ugotovila lep napredek. Zlasti se v poročilu povdarja napredek v Sloveniji glede modernih hladilnic za jajca in perutnino za izvoz. Zainteresirani industrije! so pokazali razpoloženje, da take hladilnice zgradijo tudi v Srbiji, da bi se izvoz perutnine in jajc iz Srbije čim bolj dvignil.
V	splošnem so v loveniji in Hrvatski kreditne razmere povoljne, zato se more gospodarstvo uspešno razvijati. Tu ni številnih konkurzov niti krize, v kolikor pa obstojajo težkoče za gospodarstvo, se dajo te težkoče hitro in lahko odvrniti. — 2eleti bi bilo, da bi Narodna banka svojo ugodno sodbo, ki jo ima glede slovenskega in hrvatskega gospodarstva, pokazala tudi pri odobravanju kreditov.
= Zaščita geografskega naziva izvora
vinogradniških proizvodov v trgovinski pogodbi s Francijo. člen 15. trgovinske in plovne pogodbe med našo kraljevino in Francijo vsebuje določbe, ki naj onemogočajo zlorabe geografskih nazivov izvora za vinogradniške proizvode, kar je zlasti važno za uoorabo nazivov kakor konjak, šampanjec, burgundec, bordeaux itd. za naše od-mače proizvode. Naša država se je v tem členu obvezala, da bo izvršila vse ukrepe, da se na njenem teritoriju onemogoči zloraba takih imen pod pogojem., da bodo ta imena predpisano zaščitena in notificirana. Prepovedano bo torej posluževati se geografskih nazivov izvora za druge vinogradniške proizvode, kakor za one, ki imajo v Franciji pravico posluževati se tega naziva. To velja tudi, če je tak naziv v zvezi z besedami, kakor »po načinu«, »po tipu«, po vrsti« ali slično. Naša država se je obvezala, da bo preprečila zlorabe s posebnimi ukrepi, kakor prepoved uvoza, izvoza, spravljanja v kleti, fabrikacije in prodaje. Uporabljanje takih nazivov se mora smatrati kot zloraba, če se ti nazivi uporabljajo na sodih, steklenicah, zavojih, kakor tudi v fakturah, tovornih listih, trgovskih tiskovinah, v naslovih firm, na slikah itd.
= Naša država uvaža vino I« Madžarske. Po podatkih madžarske statistike zunanje trgovine, je bilo iz Madžarske v prvem tro-mesečju tekočega leta izvoženih 76.000 metrskih stotov vina. Zanimivo je, da je od te količine odpadlo na izvoz v Jugoslavijo nič manj kakor 11.000 meterskih stotov, tako da je bila v prvem tromesečju t. 1. Jugoslavija kot uvoznica madžarskega vina na četrtem mestu. To je najboljši dokaz, kako neutemeljene so pritožbe madžarskih izvoznikov vina, ki zatrjujejo, da se morajo težko boriti s konkurenco jugoslov. vina.
= Gremij trgovcev za politični okraj Krško obvešča svoje člane, da se bo vršil redni občni zbor v Mokronogu dne 29. t. m., to je v sredo, ne pa, kakor je bilo pomotoma označeno v dopisih, dne 30. L m., z običajnim dnevnim redom.
.-= Redni ohčni zbor Zvese trgovskih gre-mijev za Slovenijo. Kakor smo že svoj čas napovedali, se bo vršil letošnji deveti redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v grada grofa Szaparrja v Mnrski Soboti, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Računski zaključek za leto 1928. 4.) Proračun in določitev zvezne doklade za tekoče leto. 5.) Sprememba zveznih pravil. 6.) Obligatornost Zveze kot osrednje organizacije trgovstva v Sloveniji in 7 ) Resolucije.
V	primeru nesklepčnosti se bo vršil eno uro pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. Vsak zvezni delegat se mora na zboru izkazati s poverilnico, ki mu jo izda gremijalno načel-stvo. Dan pred občnim zborom, t. j. 25. t. m. se ho ob pol 5. popoldne vršila prav tam predkonferenca zveznih delegatov.
= V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: »Greda«, lesna eksportna družba z o. z ▼ Ljubljani (osnovna glavnica 50.000 Din); »Intercontinentale«, jugoslovensko transportno i prometno d. d., pri-je S. & W. Hoffmann v Zagrebu, podružnica v Ljubljani; Inženjerski in stavbni biro inz. Tornago, družba z o. z v Ljubljani (osnovna glavnica 21.000 Din). Manufaktur-na trgovina Kos Ivan, družba z o. z. v Ljubljani (osnov, glavnica 45.000 Din); L. Mau-rer & Co., družba z o. z v Ljubljani, projektiranje in gradba električnih naprav, trgovina z električnim sitroji (osnovna glavnica 50.000 Din; »Jugolesc. Jugoslovenska lesna eksportna industrija, družba z o. z. v Mariboru (osnovna glavnica 20.000 Din); Razpošiljalnica Olvmp, družba z o. z. v Mariboru (osnovna glavnica 20.000 Din); »Val«, splošna kovinska in lesna industrija, družba z o. z. v Mariboru (osnovna glavnica 10.000 Din); 2ibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z v Mariboru (osnov, glavnica 30.000 Din); M Pangerc in drug, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in lesom, družba z o. z. na Rečici pri Bledu (osnovna glavnica 60.000 Din); Strojno mizarstvo Vipotnik - Hrastelj, družba z o. z v Zagorju ob Savi (osnovna glavnica 5000 Din).
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 18. maja.
Potreba po devizah je bila pretekli teden precej večja kakor vse zadnie tedne. Na ljubljanski borzi je znašal tedenski devizni promet 20.6 milijona Din napram 14.8, 17-8, 18.5 in 14.5. Dinar je ostal tudi pretekli teden dalje intervalutarno čvrst, čeprav sta se devizi na Newvork in Prago za malenkost dvignili. Znatnejša okrepitev devize na Berlin od 13.49 na 13.5150 je v zvezd js zboljšanjem stanja nemške Reichsbanke, Id je bila v zadnjih tednih postavljena pred težke preizkušnje zaradi velikega odtoka zlata in deviz
Plačilo državnih letečih dolgov iz eskom-ptiranega drugega in tretjega obroka švedskega posojila bo morda že v prihodnjih tednih pokazalo ugodne posledice v gospodarstvu. Pričakuje se, da bo prenehala napetost na denarnem trgu, ki se je pojavila v zadnjem času, da se bodo tečaji državnih papirjev zopet dvignili. Upoštevati pa je treba, da so se nekateri državni dobavitelji, ki jim bo država likvidirala terjatve za izvršene dobave, na podlagi teh terjatev zadolžili v inozemstvu in da bodo po likvidaciji teh terjatev poravnali svoje obveznosti v inozemstvu. Vsekakor pa ne bo likvidacija državnih obveznosti iz prejšnjih let ostala brez ugodnega upliva na stanje našega gospodarstva, saj gre za 750 milijonov Din, ki bodo pritekli v gospodarstvo in mu dali nov impulz.
Na zagrebškem efektnem tržišču j', bilo pretekli teden zelo mirno. Kontermini na beograjskem tržišču je ponovno uspelo potisniti tečaj Vojne škode od 411 koncem zadnjega tedna na 407 v četrtek, nakar pa se je tečaj takoj zopet dvignil na 410. Minimalni promet v Vojni škodi je znak. rta je to ponovno nazadovanje tečaja po^dica mahinacij beograjskih špekulantov na denarnem trgu. V splošnem je bilo tržišče državnih papirjev zanemarjeno ter je bilo dnevno zabeleženih le nekai malih zaključkov. Glede na ta neugoden tržni položaj so tudi ostali državni panirii nekoliko ixvpu-stili. Investicijsko posojilo se je zaključevalo po 85 in 85.50, v agrarnih obveznicah pa fo bili zaključiti po 51 in 52.
Tudi v zasebnih vrednotah je bilo malo prometa. Med bančnimi vrednotami ie bilo nekaj več zanimanja le za Srpsko banko, ki se je okrepila in trgovala po 150 do 155. Tečaji ostalih bančnih vrednot pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi vrednotami so se trgovale Slavonija po 180—190, Šečerana po 450, Oeeania po 190 in Slaveks po 105. Trboveljska je bila v početku tedna zaključena po 460. koncem tedna pa se je nudila že po 470. V zvezi z ugodnejšimi vestmi o likvidaciji angažma-nov insolventne budimpeštanske bančne tvrdke Simon Krausz. ki ima velik paket delnic Brodske tvorniee vagonov, so se te delnice po zadnjem padcu od 250—29q na 150 zopet nekoliko opomogle ter so bile zaključene po 165 in 170.
Čarih. Zagreb 9.12875. London 25.1 S5, Newyork 519.22. Pariz 202875, Milan 27.18, Berlin 123.375, Dunai 72.92. Pmga 15.36, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.45, Sofija 3.75, Varšava 58.2125.
Žitni trg
Ljubljana. 18. maja.
2e tretji teden vlada na svetovnem žitnem trgu izrazita baissa, ki je imela svoj izvor v nazadovanju žitnih cen v Ameriki zaradi ugodnih izgledov nove letine. Cene pšenici so dosegle že nenavadno nizko stanje. Nazadovanje cen koruzi pa je seveda bolj razumljivo, -saj je od lanske jeseni koruza v primeri z drugimi leti neobičajno draga in bo pri količkaj dobri letini morala še precej nazadovati. Na ameriških tržiščih se je cena pšenici pretekli teden več ali manj ustalila. Pri nas pa so cene dalje popustile, kar pa je pripisati predvsem okolnosti, da naše cene zadnje tedne niso takoj sledile padcu cen na inozemskih tržiščih.
Na vojvodinskem žitnem trgu je bila ves teden tendenca zelo slaba. Kupčija se je gibala v najožjih mejah. Trgovci in mlini, ki so imeli stare zaključite pri visokih cenah, so utrpeli precejšnje izgube ter so sedaj postali rezervirani.
Cena baški pšenici je tekom tedna nazadovala od 240 na 232.5 _ 235 Din za 100 kg fco nakladalna postaia. Tudi koruza je popustila od 257.5 na 245. V kratkem bo prišla na evropski trg že nova laplatska koruza, ki bo ceno koruzi najbrž še dalje potisnila navzdol. Za izvoz so naše cene pšenici še vedno previsoke, na drugi strani pa tudi ni toliko blaga na trgu. da bi nastala nujna potreba za izvoz. Sporedno s splošnim nazadovanjem so seveda popustile tudi cene ovsu in ječmenu.
Na ljubljanski borzi je cena promptni baški pšenici (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni) tekom tedna nazadovala od 285 do 287-5 na 280 _ 282.5.
4- Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca mirna. Cene pšenici in koruzi so dalje popustile. Promet: 52 vagonov pšenice, 3 vagone moke in 25 vagonov koruze. Pšenica: baška 230 — 232.5: baška potiska 232.5 — 237.5; banaška. pariteta Vršac 230 do 232.5; sremska 232.5 — 235. Oves: bašld 227-5 _ 232.5. Koruza: baška 240 — 245; za iunij 247 5—250: banaška 235—240. Moka: baška >0e« 330—340: >2< 310 — 320: »5< 390 — 300; »6« 285 - 292.5; »7« 275-282.5.
tlčin&evita rektamai
AILflMA
COMPAXY
Ljnbljnna, Aleksandrova cesta 2
4C.CCC
najnovejših naslovov so trgovino, obrt in industrijo
Zahtevajte
brezplačne ponudbe
Oglasi
xa vse časopise
<PlaGati
na velesejmu i v mestu
Domače vesti
*	Kongres srednješolske mladine v Ljubljani. Ob binkoštnih praznikih se bo vršil v Ljubljani kongres srednješolske mladine, organizirane v župi SJSU za Slovenijo. Včeraj so se vršila pripravljalna dela za giavno skupščino, ki bo danes dopoldne v Akademskem kolegiju. Tekom včerajšnjega popoldneva so prispeli v Ljubljano delegati posameznih srednjih šol iz Celja, Kranja, Novega mesta in Maribora. Snoči se ie vršila v Kazini akademija, katere so se udeležili prijatelji srednješolske mladine in zastopniki raznih prosvetnih korporacij in organizacij.
*	Izpremembe v državni službi. Hinko Hrovat, uradnik v oddelku za državno računovodstvo in budžet pri finančni direkciji ▼ Novem Sadu je v istem svojstvu premeščen k finančni direkciji v Ljubljani. Anton Štimec, sodni sluga pri okrajnem sodišču na Vrhniki, je z dnem 31. maia trajno upokojen. V poštni službi so upokojeni uradniki Ivan Kraft pri Sv. Juriju ob Ščav-nici ter Ivanka Završnik, Ivanka Gestrin in Alojzija Delkin — vse v Ljubljani.
*	Iz davčne službe. Davčni izpit je napravil v Beogradu Karel Maechtig, davčni ppravnik davčne uprave za Ljubliano-mesto
*	Iz poštne službe. Upokojeni so naslednji poštni uradniki: Ivan Kreft iz Sv. Jurja ob Ščavnioi, Ivan Završnik iz Ljubljane, Ivanka Gestrin iz Ljubljane, Alojzij Deklin iz Ljubljane in tajnik poštne direkcije v Ljubljani Janko Sirnik.
*	Koncertna turneja Glasbene Matice pod pokroviteljstvom kralja. Pevski zbor Glas* bene Matice v Ljubljani bo priredil jeseni koncertno turnejo v Francijo s koncerti v Strasbourgu, Nancyu, Reimsu. Lilleu, Len-su, Parizu, Lyonu, Grenoblu in naposled v Ženevi, sedežu Društva narodov. Pred turnejo bo proslavil v Ljubljani 120 letnico odkar so bili slovenski kraji kot kraljestvo Ilirija pod Napoleonovo vlado. Na prošnjo Glasbene Matice je prejel njen predsednik od dvornega maršalata obvestilo, da je Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo tako glede prireditve v Ljubljani kakor glede koncertov v Franciji, odnosno v Švici.
*	Občni zbor Jugoslov. češkosiov. lige ▼ Ptuju bo v soboto, dne 25. t. m. ob 20. v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Pri tem občnem zboru 'od imel idejno predavanje g. dr. Reisman u fiaribora. Vabimo vse člane in prijatel e našega gibanla da se polnoštevilno udeleže.
*	Velik zadružni kongres se bo po sklepu Glavnega zadružnega saveza vršil letos ob desetletnem jubileju v Ljubljani ob priliki velesejmske jesenske prieditve od 30. avgusta do 9. septembra. Na kongres bo samo Vojvodina poslala 500 delegatov.
*	Za gradbo Dečjega doma v Aleksandrovem. Agilno humanitarno društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani bo priredilo 2. ju-niia veliko tombolo z lepimi dobitki. To društvo ima v Aleksandrovem kupljen lep svet, na katerem bo zgradilo v doglednem času Dečri dom za revno in bolehno deco. Ker Slovenija še nima takega doma, je hvale vredno, da se je to društvo odločilo zidati tako potreben Dečji dom na morju. Da se ta cilj čimprej uresniči bo priredilo društvo veliko tombolo v korist Dečjega doma. Ker stane tablica samo 2 Din, smo prepričani, da nikdo, kdor le malo čuti za mladino, ne odreče svoje pomoči ter kupi vsaj eno tablico.
*	»Jakopičev zbornik« naša najlepša knjiga Pravkar je izšla publikacija (100 strani) s številnimi reprodukcijami Jakopičevih slik, o kateri lahko rečemo, da ie najlepša slovenska knjiga. Izdala je knjigo Tiskovna zadruga v Ljubljani, kier se tudi naroča Stane broširana 110, vezana pa 140 Din. Poštnina 7 Din. Oceno lepe knjige bomo še objavili.
*	Železničarjem v vednost Udruženje Jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, obvešča članstvo in železničarje, da se bo 20%
Sanatorij „S!avia"
Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisica
BEOGRAD — Deligradska ulica 12.
(Na Slavii)	Telef. 32-31.
1 vsemi modernimi pripomočki urejeni ki-rurgično - ginekološki institut.
Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux i. t. d.). Kemično - bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. 1, 2, 10 in avtobusi do sanatorija.
Danes!
Danes!
K
K
X K
X
Krafl vseh komikov.
hartie __<lIhaplin
v njegovem največjem filmu komike, smeha io zabave
^Cirieus
Velefil-m, ki za še danes občuduje ves svet.
Predstave danes in hitri ob: 3, /45., 6, in 9. ari.
Kino IDEAL.
*	Poziv slovenskim umetnikom. Umetniška Matica vabi vse povojne slovenske umetnike, da ji najkasneje do 30. maja pošljejo do pet posnetkov svojih najboljših del ter kratek življenjepis. Umetniki Matici se je posrečilo zainteresirati slovenske kroge v Ameriki za izdanje enotnega pregleda slovenske povojne umetnosti. Infvmativnl tekst ter do 100 reprodukcij bo izšio v obliki družinskega koledarja v velikanski nakladi ter bo pregledu pridelan tekst tudi v angleščini. Pregled slovenske umetnosti bo pripravna za propagandno umetnostno razstavo slovenske umetnosti v Severni Amerik, ki jo bo Umetniška Matica s pomočjo slov. ameriških kulturnih organizacij priredila 1. 1930. Posnetki naj bodo ostri in jasni in če le mogoče vsai formata 10X15 cm. Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani Dunajska cesta 35.
*	Uprava kraljevega fonda ▼ Beogradu sprejme takoj, in sicer brezplačno na šestmesečni gospodinjski tečaj, ki se priredi na gospodinjski šoli v Sr. Mitrovici pri Novem Sadu, mlado inteligentno slovensko dekle, ki pa mora biti hčerka uglednega in premožnega kmetovalca iz ljubljanske oblasti. Prijave za sprejem se naj pošljejo kar najhitreje na kmetijski oddelek velikega župana v Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa tozadevna podrobnejša pojasnila.
*	Prekmurske brate izletnike bo v ponedeljek pogostil na Bledu ljubljanski oblastni odbor.
*	Koča na Gozdu bo od binkoštne sobote dalje stalno odprta in oskrbovana.
*	Slavnostna otvoritev mednarodne razstave psov na Ljubljanskem velesejmu bo
v nedeljo 19. t. m. ob 10. Razstavljalci s psi moraio biti na prostoru najpozneje ob 8. zjutraj. Ocenjevanje se bo pričelo takoj po slavnostni otvoritvi. Železničarska godba »Sloga« bo imela oba praznika popoldne od pol 16. do pol 18. na sejmišču prorne-nadne koncerte.
*	Vprašanje vojne odškodnine Primorcem Glede vesti, ki se razširjajo med našimi rojaki, da je vprašanje vojne odškodnine za Primorce že rešeno in da se celo denar že nakazuje, opozarjamo, da so prenagljene Vprašanje vojne odškodnine za nas mora biti rešeno s posebnim zakonom. Cc to do-
eksekutivna doklada, kakor ]o predvideva čl. 26. zakona o državnem prometnem osebju, nenastavljenemu osobju, ki vrši službo na sistemiziranih mestih, izplačevala. Izplačala se bo tudi za nazaj od 20. februarja 1928. Ko je generalna direkciia ukinila izplačevanje te doklade nenastavlienemu oseb ju, je udruženje s pismenimi vlogami, protesti itd. na kongresih zahtevalo popravo te krivice. Obveščamo vse železničarje, da se bo v najkrajšem času izplačal tudi drugi obrok razlike in se bo pri tem upoštevala 20% eksekutiva, 15% starostna doklada in stanarina uradnikom Tli. kategorije. Naše podružnice in zaupnike smo s posebno okrožnico obvestili in naj se članstvo na te obrne za pojasnila. Oblastni odbor UJNŽB.
*	Poroka. V nedeljo se je poročil v Beogradu v Saborni cerkvi g. Aleksander -Antonij evič-Arnuš (Sv. Lenart v Slov. gor.) s hčerko veletrgovca M. Božoviča v Beogradu gdč. Dobrinko Božovičevo. Kumovala sta g. Milan Viktorovič, rentijer. in Viljem Stiplošek, kapetan.
♦	Knjige slovenske Matice so izšle in se razpošiljajo poverjenikom. Člani dobe štiri knjige in sicer: 1. Reymont-Glonar »Kmetje« (l del). 2. Bevk France, »V zablodah« (roman). 3. Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti« (3. snopič). 4. Kidrič France, »Zgodovina slovenskega slovstva« (1. snopič). O knjigah bomo priobčili ob-sežneišo oceno v kulturnem pregledu našega lista.
K K
n
!
K
K
Blnkoštnn prodaja
moškega sukna ▼ največji izberi, dalje obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samoveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s
15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Letni čas si krajšate
najlepše z mojimi pravkar dospelimi modernimi ploščami in gramofoni Edison Bell Penkala-London
samoprodaja in zastopstvo za Slovenijo Iv. Bonač- Ljubljana.
Nove plošče in gramofoni znamke His Masters voice (glas svojega gospoda) interesentom na poskušnjo. Zahtevajte cenik!
MM^BiMM—B
sežemo, bomo objavili, dotlej pa bomo imeli zadevo v evidenci, kakor doslej. Cela akcija je v rokah zanesljivih in dobro informiranih oseb. — Društvo »Soča« v Ljubljani in vojno odškodninski odbor.
*	Privatni izpiti v gimnazijah. Za privatne izpite v junijskem terminu se ie prijavilo veliko število dijakov. Vsem prošnjam se je ugodilo in bo v najkrajšem času prosilcem naznanjen razpored, na katerih gimnazijah oziroma realkah bodo polagali izpit.
*	Kamniška podružnica Slov. čebelarskega društva priredi na binkoštni ponedeljek celodnevni čebelarski tečaj v žup-nišču na Rovih. Predava g. Okorn. Vsi čebelarji, posebno začetniki, so vabljeni.
*	Velik sestanek primorskih emigrantov v Celju. Dne 9. junija rosta orirediii ro-družnici Jugoslovenske Matice in S'če v Celju velik sestanek vseh jugoslovenskih emigrantov, ki obeta biti ena največjih letošnjih prireditev. Zanimanje za sestanek je ogromno in so se že dos'ej iavili številni udeleženci iz vse Slo/ei;:e. da si po dolgih letih ločitve zopet sežejo v roke in se porazgovore o svoja u žvljenjn. ki so ga prebili v materinski državi Jugoslaviji.
*	Nagrade za dreserje policijskih psov. Notranje ministrstvo je za razstavo psov določilo znesek 2000 Din, ki nai se porabijo za nagrade dreserjem policijskih psov ter za pospeševanje vzreje domačih kraških ovčarjev.
*	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Letni izpiti, ki se bodo vršili pod predsedstvom delegata ministrstva trgovine in industrije, se bodo začeli sredi junija. Izpričevala se bodo razdelila koncem junija. Novi tečaj se bo začel 2. septembra. Prospekti in pojasnila v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7., telefon 100.
*	Prodaja hotela »Jadran« na Sušaku. Za prodajo hotela »Jadran« na Sušaku, če. gar lastnik je propadla Banka in hranilnica za Primorje, je bila svojedobno sklenjena pogodba s kupcem, hotelirjem Rosbacher-iem z Reke, ki je v to svrho položil 200.000 Din kot aro, dočim bi moral ostanek kupnine v znesku 2,300.000 Din plačati do 1. aprila. Ker kupec pogojem ni zadostil je odbor upnikov proglasil pogodbo za neveljavno in aro v znesku 200.000 Din za izgubljeno. V kratkem se bo razpisala nova dražba.
*	Konkurenčna tekma harmonikarjev.
Glede na mnoga vprašanja sporoča uprava Ljubljanskega velesejma, da se bo tekma vršila šele za časa jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 31. avgusta do 9 septembra.
*	Nesreča vinogradnika. Včeraj dopoldne Je odšel posestnik Jakob Kambič iz Pri-mostka, obč. Podzemelj v svoj vinograd k Sv. Ani. Ko se je vračal domov z vozom, so se mu splašili mladi voli in mož je padel pod voz, ki mu je zlomil desno nogo nad gležnjem. Popoldne so ponesrečenca z vlakom prepeljali v bolnico v Kandijo.
+ Smrtna vožnja z avtomobilom. Italijanka 23 letna Marija Politi" iz Firenze, ki biva že dalje časa v Gorici, je sprejela 15. t. m. zvečer prijazno povabilo dveh mladeničev za kratko vožnjo v avtu. Vozili so se precej časa okoli. Kaj se je godilo med njimi, še ni znano. Drugo jutro so našli Marijo Politi nezavestno ob Kornu na poti proti nekdanjemu pokopališču. Prenesli so io v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili težke udarce na glavi, katerim je nesrečna mladenka podlegla.
*	Velik vlom v Dobovcii. V Dobovcu pri Rogatcu so vlomili v noči 16. t. m. neznani svedrovci v trgovino Vinka Lorberja. Storilci so odnesli okrog 200 m moškega letnega sukna sive kariraste barve in črnega kamgarna, dalie 280 m modrega tiska 56 m črnega, modrega, rdečega in rmene-ga klota, 300 m različne kotenine za ženske obleke, 80 m modre in rdeče prevleke za postelje v skupni vrednosti 39.000 Din. Tatvine so sumljivi neki krošnjarji, ki so prišli preko Bodnja.
*	Ali ste že član »Ljudske samopomoči«? Ako ne, prosimo, čitajte današnji tozadevni oglas!
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Klobuke Iz klobučevine (Fllz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllslra In
lika tovarna Jos. Reich.
*	Danes ln v ponedeljek vsi na veselico k Zupanovi jami na Tabor pri Grosupljem.
fine damske toalete
samo pri
frluMc,Stritarjeva ul.
Halo! Triumf! Senzacija! Naturalizem! Danes in vse dni! Takega uspeha Se ni doživel y tej sezoni noben film, kakor pri premijeri
najmodernejši, najbolj drzen film ijubavne strasti in hrepenenja. V glavni vlogi od začetka do konca lepa Ljubljančanka Ita Bina — Ida Kraranja. Film se odlikuje po krasnih posnetkih, lepi, pretresljivi vsebini in srčni kulturi. Svobodno govori o ljubezni. Od cenzure nedotaknjen. Predstave V6ak dan ob 3., 5-, 1-, 9. Pomnožen orkester. Mladini strogo prepovedano. Predstave ob 3. popoldne rezervirane za p. n. občinstvo iz dežele.
KINO »LJUBLJANSKI DVORc
*	Snažnost je važen faktor kulture. Že mnoga stoletja je dokazano, da ni beljenje, temveč temeljito pranje s prvovrstnimi, brez vseh kemičnih dodatkov izdelanimi mili pred vsemi nalezljivimi boleznimi obvar-Ijivo in da obenem tudi zajamči dolgotrajnost vsakega perila. Milo »ALBUS« ie že več decenijev enake polnovredne kakovosti in zato opozarjamo p. t. čitateKe na in-serat tvrdke »ALBUS« v današnii številki našega lista.	86
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« r LJubljani VVolfova ulica 12.	186
*	Priznano desinfekcijsko In toaletno sredstvo SANOFORM imajo stalno v zalogi vse lekarne In drogerlje.	724
*	Pušenje. V zadnjem času se mnogo piše o tem, ali je pušenje škodljivo človeškemu zdravju ali ne. Naj bo temu kakorkoli, gotovo čuti človek, če preveč puši, neko zlovoljnost, glavobol in včasih tudi omotico. Da ti neprijetni poiavi povzročajo ovire pri delu, ni treba posebej razlagati. Zelo dobro sredstvo za preprečenie takih neprijetnih pojavov je aspirin »Bayer«. Vsakdo mora pri nakupovanju zahtevati znamko »Bayer«, ker so takozvani nadomestki, ki se v množinah mečejo na tržišče, ne morejo niti od daleč primerjati z originalnim preparatom	208
*	Zoper mole — TARMOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaialec »Chemo-techna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.	112
k LJubljane
u— Binkoštni prazniki v dramskem gledališču. Opozarjamo na dramske predstave o binkoštnih praznikih, ki so mišljene kot ljudske predstave pri znižanih cenah ter namenjene v prvi vrsti občinstvu z dežele. »Igra ljubezni in smrti« je pretresljiva slika strasti in plemenitosti v revo-lucijski dobi, »Utopljenca« pa sta izredno zabavna komedija.
u— Mladinska predstava v drami. Ponovno opozarjamo na igro »Modri osliček Miško«, ki jo vprizore v drami v četrtek 23. t. m. po enotnih cenah od 10 Din navzdol. Igra je namenjena v prvi vrsti šolski mladini in opozarjamo na nio šolska vodstva na' deželi. Igra traia od treh do petih in so po predstavi dosegljivi še vsi vlaki. Pri igri sodeluje vojaška godba.
u— Šentjakobski gledališki oder vabi svoje članstvo k žalnemu sestanku za umrlim predsednikom g. Rudolfom Bintrom, ki se bo vršil v sredo 22. t. m. ob 20. v gledališki dvorani. Udeležba dolžnost.
u— Touring-KIub, sekcija Beljak, bo prispel danes v Ljubljano okrog 13. ure v sme ri iz Št. Vida. Moto-khib Ljubljana pripravlja gostom prisrčen sprejem. Vsi ostali motociklisti se pozivajo, da se udeleže spre jema.	,
u— Nabiralni dan za Rdeči križ. Krajevni odbor Rdečega križa za mesto Ljubljana bo imel nabiralni dan za Rdeči križ, ki je bil pomotoma naznanjen za 6. junija, v nedeljo 2. junija. Prosimo vsa društva, da se ozirajo na ta datum.
n— Mestna občina ljubljanska bo na svojih poslopjih razobesila zastave v čast Prekmurcem, ki pridejo na binkoštni ponedeljek ob 20. Občinstvo zlasti pa narodno-obrambna društva prosimo, da se sprejema po možnosti udeleže. Mestna občina bo do-šlece na kolodvoru pozdravila, potem jih spremi z godbo po Miklošičevi cesti do magistrata, od koder bo razhod na prenočišča. Prosimo tudi prebivalstvo, da pokaže svojo simpatiio bratom in sestram s skrajne slovenske meje s tem. da razobesi zastave!
u— DrugI letošnJi koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se bo vršil v sredo 29. t. m., obeta biti po svojem sporedu eden najzanimivejših koncertov letošnje sezi.ie. Glavna dela, ki se bodo izvajala, so: Adagietto iz Mahlerieve 5. simfonije, Poulencova zamorska rapsodija in velika zoološka fantazija »Le Carneval des Animaux« skladatelja Saint-Saensa. Občinstvo opozarjamo, da si za ta koncert, ki se bo vršil v Filharmonični dvorani, pravočasno preskrbi vstopnice, ki bodo od srede 22. t. m. dalie v predprodaji v Matični knjigarni.	_
Priporoča se
ravnokar došlo v največji izbiri blago za pomlad in poletje
Pongis svila Creppe de China Poln svila ])ileni pol dileni
v na moderne š h vzorcih
Jos. Snoj, LJubljana
Palača Mestne hranilnice
Danes in filtri
KOIICERT v restavraciji
Ljubljanslil dccr.
D-ose r m A. FlORJAticTč
LJubljana. Sv. Petra cesta 19
priporoča sledeče na tehtnico: kolineko vodo, lak za nohte kakor tudi proti izpadanju las:
Kan de ftuinine, Bav-Rum ter brezovo vodo
las:	669«
Dr. med. Igor Tavčar
speoialist za notranje bolezni
ordmira od 25. tega meseca vSak delavnik od 9.—11. dopoldne in od 3.-5. pop.
Rontgenoioške preiskave za prfv. paci-iente vsak torek in četrtek od 8. — 9.
JLjabljana, Breg št. 8.
u— Zahvala. Ob priliki svečanostne izročitve češkoslovaškega odlikovanja dne 4. t m. sem prejel toliko čestitk, da mi je nemogoče, da bi se mogel vsakemu posebej zahvaliti. Storim to tem potom, ter se iskreno zahvaljujem predvsem g. konzulu češkoslovaške republike dr. Františku R e s I u, ki je dal pobudo za to, zame tako častno odlikovanje in ki je pri izročitvi tako laskavo ocenil moje skromno delovanje za po-globljenje bratskih stikov med našim in če" škoslovaškim narodom zlasti na polju gasilstva, g. županu dr. Dinku Pucu za krasne besede priznanja mojemu javnemu delu, g. predsedniku »Jugosl. - češkoslov. Lige ministru n. r. dr. Albertu Krameriu za toplo oceno mojih skromnih zaslug za jugoslov. - češkoslov. zbližanje, magistratnemu direktorju g. dr. Milutinu Zamiku, ki je bil tolmač čestitk mestnih uslužbencev, gg. novinarjem, ki so ob tei priliki tako simpatično očrtali moje javno delo, zastopnikom raznih narodnih društev in vsem prijateljem in znancem, ki so se me ob tem zame tako izrednem dogodku spominjali s svojimi čestitkami. Vsem in vsakomur moja prisrčna zalivala! V Ljubljani, dne 13. maja 1929. — Josip Turk.
u— Na naslov mestnega magistrata. De! ceste od gradbene dlrekc^e do trgovine Naglas na Turjaškem trgu proti Čevljarski ulici je ob deževn«~i vremena zelo b aten in deloma pod vodo Ker se ravno sedaj v tem delu tlak'ije je želja mnog:>«te-vilnih prebivalcev oniga dela mesta, da bi se kakorkoli popravil »udi ta del ceste, čepi av samo v širini pr;hoai od enega hodnika do drugega.
u— Poroka. Inženjer kemične tovarne r Mostah pri Ljubljani g. Alojzij Baudaž i« ugledne napredne kanalske družine se bo poročil jutri z gospodično Maro Beninijevo. Obilo sreče!
u— Promenadni koncert m lizike dravske dh\ oblast] v nedeljo 19. t. m. ob 11. r »Zvezdi«. Spored: Binički: »Na Drini«, koračnica. Ganne: »Laczarine«. mazurka. Strauss: Uvertura k opereti »Princ Metu-zalem«. Gleisner: »Wagnerjeve opere«. Jaki: Potovanje po Sloveniji«. Blaton: »Romanca«. Pahor: »Naši mladini«, valček. Ce-rin: Slovenski fantje«, koračnica. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Cerjn.
u— Ljubiša Iličič ln Ljubljančani. Prejeli smo: Naša opera ie na gostovanju v Dalmaciji, manjka nam tudi operete. Živahnim Ljubljančanom je dolgčas po opereti, zlasti po Ljubiši Iličiču, ki je bil naš pred 18 let! in je bil naš pretekle tedne le kratko časa. Kolike simpatije si je pridobil g. Iličič v času bivanja med nami, kaže naibolj nazorno dejstvo, da so mu Ljubljančani pred njegovim slovesom iz Ljubljane pripravili najlepšo odhodnico in se je na kolodvoru poslovilo od njega mnogo gledališkega občinstva. Njegovi oboževatelji m oboževatelji-ce so mu poklonili pri slovesu več krasnih daril, ki so jih nabavili pri tvrdki Slavko Rus na Dunajski cesti. G. Iličiču kličejo njegovi čestilci v Pragi: »Na veselo svidenje v prihodnji sezoni!«
u— Ciril-Metodova dražba Je preJeia od šentpeterskih podružnic čisti dobiček »Jur-\evanja« 12.025.85 Din, dalje od ženske podružnice še 5000 Din in dar g. Leon. Zupančiča v spomin pok. očeta 200 Din, skopaj 17,225.85 Din. Marljivima podružneama iskrena hvala!
u— »Sv. Frančišek AsiškI«. Opozarjamo na današnji film »Sv. Frančišek Asiški«, M ga bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice ob 11. dopoldne. Film je edini te vrste in popisuje v izredno lepih slikah življenje in delovanje velikega svetnika. Spored se bo ponovil še iutri na binkoštni ponedeljek.
u— Avtobusni vozni red. Ker se je avtobusni promet zadnje čase na vse smeri zelo razvil, je nastala nujna potreba po točnem skupnem avtobusnem redu. Najboljše služi vozni red, ki je vsestransko izpopolnjen ter se dobi po vseh trafikah in knjigarnah za 1 Din. Žepni železniški vozni red pa se dobi za 2 Din.
u— Prošnja upokojencev. Pred približno tremi tedni je v nedeljski številki »Jutra« prosil neki penzijonist, da bi se finančni računski oddelek za penzijoniste preselil ▼ pritličje hiše. Upokojenci smo to pozdravljali in upali, da se bo naša želja upoštevala. Toda čakali smo zaman. Ta mesec smo zopet vandrali v dolgih vrstah po naše pokojnine na računski oddelek v drugo nadstropje. Starčki so se komaj premikal! po stopnjicah, z levico oprti ob palice, t desnico pa se držali za ograjo. Ali se ne bi dalo temu odpomoči?
u_ Karambol kolesarja z avtomobilistom V petek popoldne je prišlo na Celovški cesti tik vhoda na velesej n ščj do karamb.•!* med avtomobilskim 'Tvoščkom Leopoldom P. in kolesarjem Mirkom T. Avtomobil ie prelomil kolo na dva oela in ie kolesar padel. K sreči pa Mirko T pri padca ni dobil piehudih poškodb in trpi 'e na kolesu nekaj nad 200 Din škode. Do nesreče je prišlo popolnoma po naključj i.
n— Male tatvtae. KrohSkt ■nicister Jc-sip Sever na Celovški 8.. Je prijavil da mu le odnesel neznan m 200 D:n vredne hlače, ki jih je zračil v drvi.-vc na dvorišču. Trgovcu Francu Kolšaku na Dunajski cesti 47 ie nekdo odpeljal v noči na 17. t. m. i dvorišča 800 Din vreden dvokolesni ročni voziček. — Graščakinja Zinka Galbtova v Zg. Šiški le prijavila, da ji ie bilo te dni ukradenega za okrog 1200 Din raznega po Steljnega ter moškega in ženskega perlia.
„_ Tatvine v vlakih. Te dni ie bila ukradena prokuristu Eriku Elsneriu iz Breslave listnica z okrog 2000 Din gotovine. Tatvina Je bila Izvršena v vlaku na progi od Za. greba do Zidanega mosta. Na isti progi je bilo 15. t m. vlomljeno v brzoovorni vlak it. 41., in je storilec odnesel iz železniškega voza pleteno košaro z razno vsebino. Kakor poroča železniška varnostna straža lz Zidanega mosta, je bila ukradena sprevodniku Martinu Dobrajcu na progi od Zagreba do Zidanega mosta pred nekaj dnevi črna usnjata aktovka z raznimi lestvinaml v skupni vrednosti 270 Din.
u— Primarij dr. Demšar se le preselil v Selenburgovo ulico št. 4. 687 u_ primarij dr. Mina? zaradi studijskega potovanja do 15. junija ne ordinira. 721 u— Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste prosi vse lanske igralce in igralke bojne igre »Kalvarija«, da se sigurno udeleže skušnje v torek 21. t. m. ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu v Mostah, ker bo prva predstava že 30 t. m. 718 Neprestana tatvine koles v LJubljani. V soboto okrog 9.30 je neznan tat odpeljal izpred iustične palače Alojziju Zakošku z Viča črnopleskano moško kolo vredno 1500 Din. Kakor priča ta primer, so si kolesarski tatovi tudi letos izbrali kot najbolj primerno mesto za zadevne tatvine prostor pred Justično palačo.___
Samo Niggerol (patent gt. 5922) olje ali krema za solnčenje ln masažo, Vas obvaruje solnčarice in peg, ter Vam naredi kožo gladko in enakomerno bakreno zagorelo. Dobi se v vseh lekarnah Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
in drogerilah.
POZOR! Kdor boče sobno slikarijo po najmodernejših vzorcih in prvovrstno izvršitev, se bo
oglasil le pri J, MARTINCU F' Ks'
Starč). — Naročila sprejema Poljanska cesta
St. 20 ali pa Tavčarjeva ui št. 12 Cene solidne.
Kolinsko cikorijo ima vsaka gospodinja najrajši, ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi našo >Re-dilno kavo«, ki ne potrebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava.	_
pazite na Vaše trsje. Z deževnim || vremenom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisli črvi ček. Dokazano sredstvo za uničevanje je >Schwein-furtso« zelenilo. Točno navodilo ter sredstvo se dobi v >Drogeriji Sani-tas<, Celje. (Pri naročilu je prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strupa.)	6598
Iz Maribora
Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440.
a— Binkošti v gledališču. Na binkoštno nedeljo bo prva letošnja uprizoritev najpopularnejše operete »Grofica Marica«, v ponedeljek pa melodijozni in nad vse zabavni »Grof Luksenburški. po znižanih cenah.
a— Zagrebški motocikiisti na poti skozi Maribor. Včeraj popoldne so pasirali Maribor zagrebški motocikiisti, ki so priredili izlet v Gradcu. Ustavili so se na trgu Svobode, od koder so nadaljevali vožnjo proti meji ob pol 16.
a— Opomin in poziv članom podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Oblastno imenovani upravni odbor opozarja svoje uslužbenstvo, da v izogib izbegavania posluje odbor, ki ima nalogo pobirati članarino iin izplačevati posmrtnice, izvzemši predizplačila, neovirano dalje v smislu društvenih pravil. Poziva se članstvo, da plačuie članske prispevke redno po sedanjem načinu v izogib Izključitve iz društva po trimesečni zamudi. Upravni odbor ima tudi nalogo, da sestavi Čimprej nova društvena pravila — seveda na reelnejši podlagi — ter izvrši priprave ra ustanovni občni zbor.
a— Razdržavl.5enje pošte v Studencih. Dosedanja erarična pošta v Studencih se je izpremenila te dni v pogodbeno. Prva posledica tega je, da se mesto dosedanjega dvakratnega dostavljanja dnevno, dostavlja pošta sedaj samo vsak drugi dan. Razdr-žavljanie pošte v Studencih, ki štejejo nad 4000 prebivalcev, je vsekakor izredno težak udarec za to občino. Ze pred vojno sta bili na tamkajšnji pošti zaposleni po 2 uradniški moči in 2 pismonoša, sedaj pa naj zmaga veliki promet naekrat samo eden in še ta nestrokovnjak. Da je v takih razmerah izključeno brezhibno poslovanje, je seveda čisto razumljivo.
a— Umrl je včeraj zjutraj v Mariboru v visoki starosti 86 let g. Ivan Tavčar, oče znanih bratov Janka, Franja ln Antona Tavčarja. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 16. url iz Kopališke ulice 11. na pokopališče na Pobrežiu. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše so^alie!
a— Ljudska univerza. Večer staroduna)-ske glasbe. Zadnja muzikalna prireditev h koncu se nagibajoči sezoni je posvečena lahki glasbi. Umetniki graške Uranije nam hočejo poklicati v spomin najlepše bisere te glasbe, plesne kakor operetne, ki je doživela v dobi druge polovice preteklega stoletja svoj razvolni višek v Jan. Straus-su ml. Prireditev bo v veliki dvorani Kazine v petek 24. t. m. Predprodaja na običajnih mestih.
a— Za galopne dirke, M se bodo rrfil«
o priliki spomladanskega derby meetingav Mariboru, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Prijavljenih je dvanajst konlev In sicer pet Iz Maribora, 4 iz Cakovca, 2 Iz Ljubljane in 1 iz Zagreba. Vsak dan bosta po dve galopnl dirki in sicer prvi dan na binkoštno nedeljo ravni galopni dirki, drugi dan preponske galopske dirke čez tri zapreke. Ker je prijavljen samo prvovrstni konjski materija!, bodo vse dirke napete. Tudi pri galopni h dirkah bo posloval tota-lizator ln se znajo Izplačati velike svote. Dirke bodo ob vsakem vremenu. Na dirkališču bo poskrbljeno tudi za okrepčila občinstva ln svirala bo polnoštevilna godba omladine.
a— T državnega mostu v Dravo Je hotel
skočiti v petek popoldne neki človek z mesarskim predpasnikom, ki se ga je v preveliki sladki ginienosti lotil obup Obupanca pa je končno le pregovoril stražnik, da le boljše ležati v travi, kakor v Dravi. Mož ie razumel dobrohotni nasvet dobrega straž nika in res krenil proti domu. Potoma pa se ga je zopet lotila zločesta misel in se je zopet vrnil na most. Toda tamkaj so tudi sedaj preprečili njegovo nakano.
a— Gledališki igralec — vlomilec. Poli-cija Je napravila včeraj dober lov. V zastavljalnici se Je pojavil neki neznanec, ki je hotel zastaviti več dragocenosti. Ker se je poslovodji zdel sumljiv, Je zahteval od njega legitimacilo, ta pa Je za odgovor pograbil svoj klobuk In pobegnil. Takoj obveščena policija ga je končno po daljšem iskanju zasačila v Vrazovi ulici št. 3 in ga aretirala. Neznanec ie bil Josip Meixler, ki je 19. t. m. vlomil v Ciril-Metodovi ulici v stanovanje gospe Kottovitz. Pri njem so našli še več ukradenih predmetov in dragocenosti ter vlomilsko orodje, katero je uporabljal pri vlomu v Ciril Metodovi ulici. Del zlatnine in žlahtnih komenov Je prodal že v Mariboru, deloma tudi y Celju. Meixler je po poklicu gledališki igralec ter Je pred in med vojno nastopal v Mariboru. Pozneje pa se Je raje posvetil vlomilski umetnosti v kateri je imel več sreče, pa tudi smole. V Avstriji so ga namreč že dvakrat obsodili na pet let ieče, sedaj pa bo deležen še gostoljubnosti mariborske jetnišnice.
Če pritleS v Ormož, ne pozabi po-setšti
Ormoško Met
ker le tam dobiš pristna ormoška, ljutomerska vina po zmernih
cenah.	t6S8
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra« ima telefon Jfe« vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191
e— Celjsko gledališče. V nedeljo, 26. t. m. vprizori mariborsko gledališče popoldne ob 16. melodijoznega in nad vse zabavnega »Grofa Luksenburškega« ob 20. pa krasno Nedbaiovo »Poljsko kri«. Zaradi velikega zanimanja za obe predstavi priporočamo nakup vstopnic čimprej.
e— Dvonožna lisica. Krojaški mojster Rudolf Lešnik, stanujoč na Mariborski cesti, se je ponoči nenadoma prebudil in opazil na dvorišču poleg domače drvarnice dve postavi, ki sta sumljivo stikali okrog koko-šnjaka. Pohitel je na dvorišče in zasačil 66 letnega delavca Jakoba Lipotnika iz Sv. Lovrenca pod Prežinom, ko Je baš tlačil dve kokoši v pripravljeno vrečo. Njegov paidaš pa je brez sledu izginil v temi, toda policija upa, da bo Lipotnik izdal njegovo ime. Ugotovilo se je, da ima Lipotnik že več sodnih predkaznj zaradi kokošjih in dru gih tatvin. Zaradi dveh tatvin kokoši v Za-gradu in v Trnovlah ga že dalje časa zasleduje orožništvo.
^o&iiCnicatjem!
priporočamo, da si žigosalo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v
Drogerija «Sanitas», Celje
e— Avtomobilska nesreča na Ljubljanski cesti. V petek zvečer se je nahaiala v neki gostilni izven mesta večja prijateljska družba, med katero je sedel tudi neki celjski lastnik avtomobila. Okrog 6. le ta hotel odpeljati svoj avtomobil v garažo, toda družba ga je zadržala in Je lastnik izročil avtomobil nekemu prijatelju, po poklicu kovaču, kateremu je naročil, naj njegov avtomobil zapelje v garažo. Kovač očividno ni znal šofirati, ker je zapeljal avtomobil v ogel neke gostilne ter ga precej poškodoval
Iz Kamnika
ka— Novi vozni red. Po mnogih tater* vencijah smo svojčas dobili v Kamniku dlrugi jutranji vlak, ki odhaja od tukaj ob 6.25. Vlak je namenjen predvsem našemu dijaštvu, samo ob sebi umevno je pa, da se ga v veliki množini poslužujejo tudi dru* gi. Istočasna želja in zahteva je pa bila, da se uvede na progi Ljubljana*Kamnik po« poldanski vlak, ki bi odhajal prej kakor dosedanji (14.08), nekako po 12. Ta zahteva je bila na merodajnem mestu odklonjena. Na tej zahtevi se je vztrajalo in na pri* tisk gg. sreskega poglavarja in mestnega župana v Kamniku je železniška uprava ugodila upravičeni zahtevi. Spremembo voznega reda je močno podpirala tudi Zve* za za tujski promet. Uveden je bil meša* ni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.07. Želeli bi, da bi vozil ob tem času red* ni potniški vlak, mešanec bi pa odhajal iz Ljubljane ob 14.14.
ka— Promet z motornimi vozili in avtok mobili po mestu ograža v več primerih jav* no varnost. Več brezobzimežev je bilo ova* denih. Posebno v poletnih dneh, ko so ce* ste polne prahu, si marsikateri ne bo upal na cesto. Za vsakim avtom, ki vozi kolikor* toliko hitro, se dviga gora dima, prav tako za motocikiisti. Zahtevamo od voza čer pri* mernih ozirov, oblastvo naj pa ovadene pozove k red!u.
ka— Zaključek kmetijske nadaljevalne šole. 28. aprila je bil zaključen v prav slav« nostni obliki tečaj tukajšnje kmetijske na*
daJjevalno Sole, ki je trajal 2 leti V na*
vzočnosti predavateljev in gojencev je imel veterinar g. Rauter kratko predavanje, predsednik upr. odbora sreski poglavar g. dT. Ogrin in vodja šole g. Primožič sta pa bodrila mlade kmetovalce k uspešnemu na* daljnemu delu. V interesu našega kmetij* stva je, da bi oblastna samouprava, sresko poglavarstvo in občine, zlasti kamniška, omogočile še nadaljnji obstoj potrebne in* stitucije.
Iz Kranja
r— Opozarjamo na predavanje s skiop*
tičnimi slikami, ki ga priredi Akademski klub za Društvo narodov na ljubljanski univerzi v sredo 22. t. m. ob pol 21. v dvo* rani kina Talij e. Tema predavanja bo: Dru* štvo narodov: ustroj, delo in cilji.
r— Zaključek gledališke sezone v Kranju so v četrtek opravili gostje iz Stražišča z Wildgansovo »Bedo«. To je iz najbolj vsak* danje vsakdanjosti izrezan kos, ki zahteva od igralcev veliko požrtvovalnosti, da ne zapade predstava v enoličnost. Čeprav je bila dvorana zelo negostoljubno zasedena, so gostje preboleli notranji hlad in — za prostovoljce na odru — nastopili vzgledno. Res škoda, da si večina domačih diletan« tov predstave ni ogledala. Zasedba vlog v režiji Pavle Polakove je bila harmonična. Glavno vlogo Božidarja je deklamiral ing. Lukovšek s prijetnim patosom in pravilnim poudarkom. Marija Pavle Polakove se je držala hrabro, dasi je trpela pod razumlji* vo nerazpoloženostjo. Oče, ing. Fugina, in mati tuje rase, Vilma Konjedič, sta odigra* la z občutjem antipoda v zakonu Kabinet* ne nastope filistrskega ranocelnika in po* grebnega strokovnjaka sta rešila stražiška domačina Rant in Kovačič pohvalno. V maski in kreaciji je bil najboljši pač teh* nik Valenčič kot Goldsohn in tujec (smrt), ki sta mu sekundirala v kakovosti odlično študent podnajemnik učitelja Klavore in stara bajta profesorja Kolarja. Goste je vzgledno podpiral Završnikov orkester. Ma* loštevilna publika ni štedila s toplo po* hvalo.
Z Jesenic
s— Slovo g. Jana Skale. Te dni se Je z
monakovskim brzovlakom odpeljal z Jese* nic g. Jan Skala, znani publicist in kultur* ni voditelj lužiških Srbov. Na kolodvoru so se od njega poslovili gg. dr. Fr. Kogoj in župnik Kastelic za mestno občino in Jugoslovensko Matico ter Rudolf O-svvald za Sokolsko društvo na Jesenicah in drugi; G. Jan Skala, ki je v teku 6 tednov prepo* toval vso našo državo, se je zelo laskavo izTazil o lepoti naših krajev, zlasti je ob* čudoval Slovenijo in njene naravne kraso* te ter kulturni in gospodarski napredek nje« nega prebivalstva. Zadnji teden se je mu« dil na Bledu kot gost bivšega poslanca in gen. konzula g. Shvegla v njegovem gradi* ču \Vilsonia. Nameraval je proučiti tudi nacionalne, gospodarske in kulturne razme* re slovenskega prebivalstva na Primorskem, toda, žal, ni mogel dobiti vizuma za poto« vanje v Italijo.
s— Izlet Touringekluba, sekcija Beljak (Villach). Na binkoštno nedeljo in ponede* ijek bo priredil avstrijski Touring*KIub, sekcija Beljak (Villach), izlet na Jesenice in v Ljubljano. Gostje bodo prispeli v ne* deljo zjutraj. Okrog 7. zjutraj bodo pasi* rali našo mejo na Korenskem sedlu pri Kranjski gori, se nato odpeljali proti Je* senicam, kjer se bo določil nadaljni pro* gram izleta, in se vračali v ponedeljek po* poldne v Avstrijo. Motoklub Jesenice jim bo priredil sprejem, zato vabi vse moto* cikliste in avtomobiiisce, da se v čim več* jem številu udeleže sprejema gostov. Od« hod z Jesenic izpred kolodvora v nedeljo zjutraj okrog 6. ure.
s— Tombola sokolskega druStva na Je* senlcah, ki se bo vršila na binkoštni pone* deljek, ko bo na Jesenicah sejem, obeta biti največja prireditev te vrste na Gorenj« skem. Marljivi člani in članice z uspehom prodajajo tombolske tablice. Letošnji glav* ni dobitki so: krava s teletom (vredna 4000 dinarjev), popolnoma nov šivalni stroj (vreden 3000 Din), pitan prašič (vreden 1800 Din), popolnoma novo moškq kolo (vredno 1500 Din), kompletna garnitura ku* hinjske posode (vredna 1000 Din), elegan* ten otroški voziček (vreden 1000 Din) ter nebroj manjših lepih in za gospodinjstvo potrebnih dobitkov v skupni vrednosti do 50.000 Din. Gorenjci. Gorenjke, ako hočete priti v posest dobitka v visoki vrednosti, kupujte pridno tombolske tablice, dokler jih je še kaj v zalogi. Dobitki so razstav* Ijeni v posebnem paviljonu pred kolodvor* skim poslopjem na Jesenicah.
s— Poroka. V torek se je poročil na Du* naju mag. pharm. g. Ciril Maver, lekarnar na Jesenicah, z gdč. Viko Groharjevo, hčeT* ko tvorničarja na Dunaju. Nevesta je hčer* ka slovenskih staršev, kateri so se pred ka* kimi 35 leti preselili iz naših krajev na Dunaj. Kot priči sta fungirala g. Ivan Se« tinc, upravitelj tukajšnje bolnice, in neve* stin brat. Mlademu simpatičnemu paru na« še iskrene čestitke in na mnoga leta!
Iz Trbovelj
t— Damskl prikrojevalni tečaj. Sestanek za ta prikrojevalni tečaj bo v torek dne 21. t. m. ob 7. zvečer v osnovni šoli na Vo« dah. Tečaj bo vodil državni strokovni uči* telj g. Knafelj.
Iz Novega mesta
n— NovomeSka »Postojnska Jama«. Za vas Jamo, kjer se nahaja krasna podzemska jama, o kateri smo že poročali, se Novome* šoani precej zanimajo. Žal, da jama ni lah« ko dostopna. Jama je tako prostorna, da ima dobre četrt ure hoda do podzemskega jezera, ki ima vodo čisto kakor biser. No* vomeščani, ki so videli Postojnsko jamo, so mnenja, da so kapniki v tej jami lepše oblikovani, kakor oni v Postojnski ter tudi mnogo čistejši. Nujno potrebno je, da se napravi v jamo varen dostop. Jama bi po* stala na ta način najpriljubljenejša izletna točka.
n— Avtomobilski promet Novo mesto» Krško. Novo mesto je dobilo sedaj tretjo zvezo s Krškim. Avtobus, last g. Kosa, je začel voziti na cesti Novo mesto*Šmarjeta* Škocjajn«Raka»Krško, dočim vozita poštni avtobus in Tapred preko Kostanjevice. Z novo zvezo bodo mnogo pridobili na času vsi oni, ki imajo opravka v tukajšnjih ura* dih.
n— Tatvina sadnih dreves. Na kmetijski šoli na Grmu je bilo pokradenih večje šte* vilo sadnih dreves, ki so jih lani posadili na bližnjih gričih. Šolskemu ravnateljstvu je znano, kam so drevesa pTešla, zato je najbolje, da storilec povrne storjeno ško* do, da ne bo imel opravka z orožništvom in sodiščem.
Ponndh« brezplačno In trezotmmo.
Zahtevajte prospekte
ESTCr. €r. MOMEB
Ljubljana, Kongresni trg 8/1
stro i in mdusfrl!ske naprave
Zastopstvo (trojnih tovarn: LOCIS BRENTA, Haren, Belgija. GEBRUDER LL\CK, Oberkireh, Baden. »OEWAc OESTERREICHISCHE WERKE G A., W!en,Ar?enal ERNST DITTMAR & CO., Berlin. »LA NAT10NALE MECANIQUE S. A.< BruseNes. Belgija ln drugih prvovrstnih inozemskih tvrdk.
Industrijske naprave t
Parni stroji, kotil, kurilne In vse drage naprave za parne obrate. Ekoaomiziranje ln moderniziranje obstoJeHh
parnih obratov Transportne naprave, dvigala, žerjavi Ud.
DroMlod ia kamen, opekarski etroji
Zobat« kolesa ln gonilne naprave veeh Trst
in velikosti.
Najmodernejši stroj) za lesno Industrijo hi obrt: Velik« tračne lage (Blockbandsagen, Trener,ani«l-gen etc.)
PolnoJarmenikI in drugi normalni, epecijalni ln pomožni stroji za žage, izdelovanje zabojev in sodov itd. Mizarski stroji za direktni električni ln trajismisijski pogon.
Razni epecijalni (troji za mizarstvo, kolarstvo, tesarstvo, sodarstvo Itd. Modeme sušilnice za strokovno euženje lesa. Naprave za odsesavanje in transportiranje žaganja in prahu.
Vseait, ki imajo boleče itoge!
Zdravljenje je nMjg^če!
Z Wizard vložki
po sistemu svetovnoznanega profesorja <fr. BI ode-a i z New Yorka, bode brezplačno posvetovanje in pregledovanje Vaših nog po inozemskem strokovnjaku ortopedistu dne 22., 23. in 24. maja. Nikdo naj ne za-z a mudi te prilike!
Wizard vložki so zelo prožrf, ker so brez kovine,
in se dajo po potrebi regulirati.
Wizard vložki so neobhodni za ploščate noge hi tudi za trde obtiščance.
Tudi Wizard nogavice brez gume, za krčne žile, posebnost, si bo vsakdo lahko ogledal.
Samoprodaja v trgovini s čevlji FRANJA S1VO.T, Ljubljana, Prešernova nI. SO
30 hI
ima naprodaj
MAJOR LOCHERT MARIBOR Meljski hrib 17.
6591
ia. gonilne jermene
in vse ostale mlinsko tehnične potrebščine priporoča tvrdka
ČADEŽ & BRCAR
LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35
NaflveSla izbir* rabljenih in dobro ohranjenih Mcsnzmih 2, 4 ta 6-sedeinih t« tovornih avtomobilov, nadalje mctocIkloT znanih tna.mk z Ia brez prikolic po najugodnejših
cenah I O. Ž U 2 E K, Ljubljana Tavčarjeva 11.
Zahtevajte ponudbe I
Najboljše tamburice
Farkaševega in sremskegar sistema izdeluje in razpošilja
ob jamstvu
stara hrv. tvornica tambnric
StJ@paa M. Gilg
SiSAE 610 si „ KaCIčeva 174 (Hrvatska)
Cenovnih tambnric pošljem ca zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama.
najlepše kopališče na Jadranu.
Lepe prostrane plaže, dolga obalna pot kraj udobnega parka, tenis-igrišče, prvovrstni hoteli in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem ic po morju, kakor tudi plavalni, veslalni in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjeništvo Novl-Vinodol. 5503
Iz Hrastnika
h— Nov nakladalni most za l-zvažanje materijala gradi rudnik vzporedno z mo> stom pri Birtiču.
Iz Prekmurja
pm— Prekmurski dijaki na Gorenjskem. Te dni so se vrnili višješolci soboške gim* nazije iz trodnevnega izleta na Bled in Ljubljano. Prinesli so s seboj najlepše vti* se. Ljudje so jih povsod prijazno sprejeli in jim šli v vseh ozirih na roko (Mladika, Domovina in ravnatelj Jeran v Ljubljani, gg. Kenda in Molnar na Bledu itd. Nepri* jetne komentarje je izzval le neki blejski avtotaksni šofer, ki je zahteval za prevoz na Lesce od vsakega dijaka po 30 Din. Seveda so dijaki potem raje zamudili vlak in šli po blatni cesti na postajo peš.
pm— Deputacija, ki je bila iz Murske So* bote v Beogradu, se je povrnila. Kakšen sad bo rodil njen trud, še ne moremo ve* deti. Kakor kažejo okolnosti, lahko računa« mo s tem, da bo obnovljen promet z M a* džarsko preko Hodoša (to pa predvidoma samo za blago) kakor tudi preko Dolnje Lendave, dalje je verjetno, da dobi Sobota še vseeno svoje okrožno sodišče, manj ver* jetno pa je, da bi ostala tu popolna gimna* zija.
pm— Bolnica v Murski Soboti je stalno prenapolnjena. Namesto 120 postelj, ki bi normalno morale biti zasedene, je zasede* nih dnevno okrog 150 postelj. Uprava si pomaga, kakor najbolje ve in zna.
Dopisi
SEVNICA. Kakor smo že svoje časno po* ročali, smo pričeli z gradbo Sokolskega do* ma, za katero imamo tudi stavbeno dovo* ljenje, in sicer po načrtu, ki ga je napravilo stavbeno podjetje Josip Citiha v Trbovljah. Ker smo pri stavbi navezani na prispevke svojih dobrotnikov, prosimo še enkrat vse narodno*zavedne Sevničane, nekdanje Sev* ničane in vse Posavje sploh, da nam pri* skočijo na pomoč bodisi z denarnimi pri* spevki, bodisi s stavbenim materijalom. Že zadnjič smo priobčili imena nekaterih do* brotnikov. ki so se odzvali na našo prvo prošnjo. Danes pa priobčimo imena nadalj* njih dobrotnikov, in sicer: v denarju so prispevali: Blaž Jeriček, trgovec v Rajhen« burgu, 100 Din; Josip Vrstovšek, trgovec v Brežicah, 20 Din; Anton Umek, trgovec v Brežicah, 20 Din; J. Justin, ravnatelj po* družnice Ljubljanske kreditne banke v Bre* žicah, 20 Din; dr. J. Zdolšek v Brežicah 20 Din; J. Podgoršek, tajnik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, 20 Din; neimenovani v Brežicah 10 Din; Stanislav Klimek, trgo» vec na Bledu, 100 Din; inž. Cerjak v Kr» škem 100 Din; MaTko Kohn, zastopnik tvrd* ke »Sava«, Osijek, 20 Din; An t. Žičkar na* bral v gostilni Perles v Ljubljani 680 Din; Mirko Leban, ravnatelj v Mariboru. 50 Din; Ivan Ušlakar, notar v Sevnici, 1560 Din; dr. Rudolf Dobovišek v Krškem 100 Din;
Fr. Mastnak, trgovec v St. Juriju, 100 Din; Matiče Arh, trgovec v Svečini, 100 Din; dr. Alojzij Kobal in drug, odvetnik v Ljublja« ni, 100 Din; neimenovana Sevničanka, sedaj v Ljubljani, 100 Din; dr. Al. Peršin, odvet* nik v Ljubljani, 100 Din; Franc Trupej, tr* govec v Jurkloštru, 50 Din; Jakob Pogačnik, trgovec v Ljubljani, 100 Din; neimenovani iz Rajhenburga 200 Din; Franc Kreuh v Rimskih toplicah 50 Din; Rudolf Dergan, trgovec v Laškem, 100 Din; br. Franc Leveč nabral ob priliki majskega izleta v Kraka* vo 95 Din. — V materijalu in z vožnjami so do sedaj pripomogli: Ivan Kozinc, Žab* jek; A. Šmit, Jurklošter, Franc Cimperšek; Rudolf Cimperšek; Karel Cimperšek; Jože Trbovc, posestnik v Padežu, občina Zabu« kovje; Marija Kozinc, posestnica v Dolu, občina Zabukovje; Rudolf Starki, višji davčni upravitelj v Brežicah; Anton Bri» nove, veleposestnik na Radni pri Sevnici; Anton Hochkraut, posestnik v Šmarju. — Vsem dosedanjim darovalcem najlepša hva* la! Prosimo tudi naše zavedne in vrle kme» te*okoličane, da pripomorejo vsaj z lesom do dovršitve zgradbe, ki bo v ponos tako trgu kakor okolici. •
'BRASLOVČE. Okrajni žJvlnozdravnlk g. Armin T o m ?l š 1 č ordinira pri pošti (poslopje g. Rossnerla.)_
Binkoštni pozdravi naših faniov-vojakov
Iz mostarske garnizije: Ivan Pust, Ivan Komat,
Jo-že Vrlšnikar, Martin Senčar (Trbovlje), Matija Kozorog, Igsiac Salamon (Radeče), Jože Se lan, Jože Grm (Litija), Anton Mikilavččč (Krka), Anton Zor ko (Joirklošter), Kari Bregar (Teharje). Franc Zupan č(merno Svibno), Franc Znidaržič {Zabukovje), Anton Slokan (Šoštanj), Leopold Stritar (Sirje).
Od zagrebškega pešpolka: Čuden Janko, Bohinj; Gazvoda Joško, Velike Brusnice; Gvoznšk Lado, Slape; Janežlč Anton, Gornja Bela; Nuner Andrej, Gornja Bela; Jazbec Viktor, Križe; Jenko Gnil, LjaiMjana; OreštJ Janko, Ljubljana; Kaiser Lojze, Sutno; Kastelic Jo5ko, Novo mesto; Kmet Andrej, Britof; Kos Friderik, Št. Jur ipod Klimo m; Kurent Grega, Ježica; Levstik Franc, Sodražica; Marolit Leopold, Sodražica; Nakavst Franc, S-pcdnja Loka; Porenta Lojize, RateSe; Rojlina Franc, Zg. Šiška; Oblak Fran,ko. Zg. Šiška; Unk Mihael, Zg. Šiška; SinoleJ loško, Potoke; Štrrukel Jože, šmatrno pod Šmarno goro; Uršič Tone, Kamnik; Vrečar Franc, Rudnik.
Iz BavSCa t Boki KotorsM: Viktor Tafcšek, Stanko L&cJitenegar, Ivan Mihe HI, Slamnik Jan-foo. Dolžan Franc, Koželj Adolf, Roštan Janko, Ganbe Dmamiel, Bizman Janez, Ficko Janez, Lah Janez, Ekselenski Franc, Korže Franjo.
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo
Chinoferrin
Dobi se x ysaki lekarni.
3-a
Iz življenja in sveta
Pastirji gredo z živino v planine
8 ptajanil ki ninrmram! xa Izdelovanje rinu > Ikafl ta nahrbtniki to »e ©dpravfll pastlrfl ▼ planina, kjer te bo govedo spočilo ca dobro prebrano tebe lo drugih.
Če se ljudje bodejo z bikom
Zanimive zgodbe iz življenja treh nafbolj znanih španskih bikoborcev
Toda po bitki sem šel v katedralo, da fev, Matijo Lara (Larita), Marciala s« zahvalim Devici za pomoč. Lalanda ta Gigantilla de Triana, so	Marcial Lalanda:
Trojico naJbolJSfli španskih matador-
sv, Matijo Lara (Larita), Marciala .alanda ta Gigantilla de Triana, so vprašali, kateri trenutek se jim je zdel najbolj kritičen v izvrševanju njihovega nevarnega poklica. Vsak je povedal svojo zgodbo, ki jo podajamo v naslednjih vrsticah.
Larita 1
V sevfllski areni sem stal nasproti
ogromnemu biku, enemu tiste vrste, ki Jih Imenujemo v našem jeziku »izdajalcih Posebnost teh bikov je ta, da se ne dajo premotiti od izzivajoče »moile-te«, rdečega kosa blaga, temveč vidijo v človeku samem svojega sovražnika ta ga skušajo seveda naravnost nabosti. No, in ta je bil raztrgal že štiri konje. Bil sem že od prej nekam nervozen in moja nervoznost je naraščala, ko sem videl, da moji manevri z »muleto« ne raležejo. Lahko bi se umaknil, a to bi pomenilo moje moralno uničenje. Pričakoval sem najhujšega — in res, v nekem trenutku mi je žival z bliskovito kretnjo iztrgala rdeče platno iz rok, v naslednjem trenutku pa sem začutil udarec roga. Mislil sem, da sem izgubljen in sem se priporočil Materi božji. In res, kakor da se je zgodil čudež, se je rog zataknil le med pas in srajco, da sem bil le neznatno ranjen. Razfoesnela žival me je dvignila v zrak. V tem hipu sera z roko pomahal občinstvu, iz čigar prestrašenih obrazov sem bral, da me smatra že za ubitega. V naslednjem hipu me je bik vrgel na tla in pričel na vso moč bežati. To priliko sem porabil, da sem pograbil svoj meč s tal. Kar se je tgodilo pozneje, ni toliko važno, čeprav je končala ta bitka namesto z mojo smrtjo z enim mojih največjih triumfov.
V	areni v Valenciji sem doživel nekoč, da sem moral razorožen pred bikom bežati. Bilo bi popolnoma brezuspešno, če bi poskušal s hitrostjo svojih nog doseči rešilni izhod pred živaljo.
V	takšnih slučajih je rešitev samo ena:
V	zadnjem hipu, ko stoji bik že pri tebi ln te hoče baš nabosti, se moraš z bliskovito kretnjo vreči na tla, toda natanko v zadnjem hipu, kajti če storiš to za neznatno majhen čas prehitro, bo bik spregledal tvojo namero in namesto da bi zdivjal napol slep preko tebe, pri čemer riskiraš Ie kakšno nemilo brco njegovih kopit, te bo z rogovi pribil v tla. Za to kretnjo je treba torej velikanske spretnosti in hladnokrvnosti. To se mi je takrat v Valenciji posrečilo.
Gigantillo de Trianas
V	areni v Badagozu ml je žival strgala muleto iz rok, da sem bil razorožen. Spustil sem se v obupnem teku proti rešilnemu izhodu, za mano pa razbesne-la žival. V tistem hipu, ko sem dosegel vrata, me je paralizfral silen udarec v hrbet, začul sem grozovito, kratko hreščanje in pokanje. Menil sem, da so mi vse kosti polomljene. Toda hitro nato sem videl, da so se bili bikovi rogovi zadrli v lesena vrata, jaz pa sem tičal med njimi kakor v zanjki. Ce bi se bili zadrli nekoliko centimetrov bolj na levo ali na desno, bi bilo po meni. Še predno se je bik utegnil izviti iz svoje pasti, so priskočili moji tovariši in me rešili. Malo pozneje sem stopil, čeprav nekoliko ranjen v hrbet, nanovo opremljen v areno in corrida se je končala zame i zmago.
Pogled na ameriški Cleweland
4}er m ]e pripetila strašna nesreča ■ sastrupfle nJem ▼ bolnici. V Clevelandn živi prav znatna
slovenska manjšina.
Ločena ali vezana pisava?
it 15 let se bdje v angleški Javnost! boj za nevezano pisavo (t j. tako, v kateri so posamezne črke v besedi ločene druga od druge), katerega se udeležujejo pedagogi, veletrgovci, bankirji, fiziologi in uredniki. Celo cerkveni dostojanstveniki so se zadnje čase vmešali vanj.
Pred 15. leti nekako so uvedli nekateri reformatorji pisave t. i. »skript« v prakso in posestniki veletrgovin so ga pozdravili z velikim veseljem. Odredili so, da se morajo imena vseh odjemalcev napisati v skriptu, da bi bila tako lažje čitljiva. In uspehi niso izostali: ugotovilo se je kmalu, da je trgovina na drobno s pomočjo skripta bistveno olajšana.
Pa tudi pedagoški rezultati so bili naravnost presenetljivi. Ugotovili so ne-le, da pišejo učenci čitljivejše, temveč celo, da pišejo za 20% hitreje. Kako to neki? Znano je, da so poteze črk, ki potekajo od zgoraj navzdol, mnogo hitrejše kakor obratno potekajoče. Pri skriptu pa se uporabljajo skoro izključno le te poteze. Poteze navzgor, ki so zaradi fiziološke konstitucije naših mišic na roki mnogo počasnejše, skoro ce pridejo pri skriptu v poštev. Zato
Je skript kljub temu, da prekinemo potezo na začetku in koncu vsake črke, tudi glede hitrosti ugodnejši od vezane pisave.
Proti ločeni pisavi so se obrnila predvsem bančna podjetja Njihovi uradniki namreč ne morejo več točno ugotoviti, ali je podpis pristen ali pa ponarejen, če so vrednostni papirji podpisani v skriptu.
Policijske oblasti pa se potegujejo za to, da so vse prijavnice pisane v tiskani, pisavi, ker se s tem zelo olajša kontrolno in registrativno delo.
S fiziološkega stallišča ima »skript« prednost pred vezano pisavo, ker Je naše mišičevje tako urejeno, da lažje pišemo poteze navzdol kot pa navzgor. Za katero se bo odločila angleška Javnost in z njo morda tudi ves svet — pa je še vprašanje bodočnosti*
Moderna letna oblačila za gospode,
za vsako priliko; promenado, letovišča, kopališča izgotavlja v finem reklamnem delu tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Lukrecija Borgia -zastrupi jevalka
čitateljem »Jutra« Je hči papeža Aleksandra VI., Lukrecija Borgia, dobro zanana iz znamenitih Zevaccovih romanov, ki jih je naš list objavljal v slojem listku. V dopolnilo teh romanov naj danes zabeležimo vest iz Berlina, da se bo te dni tamkaj prodajala na javni dražbi neka starina, katera bi, če bi mogla govoriti, razkrila marsikatero tajno iz živlenja Lukreci-je in njene papeške rodbine. Gre namreč za prodajo omare, v kateri je Lukrecija Borgia, kakor se trdi, hranila svoje strupe.
Omara je vsa iz ebenovlne, visoka 2.40 m. široka okoli dva metra, okrašena z umetniški izdelanimi bronastimi kipci in basreliefi. V sredini omare je nameščena krasna ura na nihalo, vsa iz pozlačenega brona. Notranjost omare Je razdeljena na kakih sto predalčkov s skrivnimi ključavnicami, ki se odpirajo in zaklepajo s pomočjo zelo kompliciranega mehanizma.
Omara ima znamenito zgodovino. Po Lukreciji je imela različne lastnike- dokler ni prišla končno v last Ferdinanda Dei Medici, ki jo je podaril carju Nikolaju I. Iz carske lasti Je prešla za časa Nikolaja II. v posest Ras-putina. odtod pa v last nekega bivšega ruskega diplomata, ki živi v Berlinu in je zašel v tako težaven gospodarski položaj, da med drugimi svojimi stvarmi tudi to dragoceno starino prodaja na javni dražbi.
Lepota pripomore h karijeri
Najlepša Angležinja, miss Llllan Emersonova bo ▼ kratkem predstavljena angleški kraljici Mary.
Mehika dobi „suhi" režim
Iz Mehike Javljajo, da je predsednik mehiške republike Portez Gill namignil na pripravljajočo se uvedbo suhega režima. Prohibicija bo v začetku veljala alkoholičnian produktom najčistejše vrste. Vino in pivo bosta začetkoma izvzeta, vendar bosta obenem zabranjena nedoraslim osebam. Vlada je že pripravila predlog o posebni anti-alkoholni komisiji, kateri predseduje minister za narodno zdravje. Komisija se bo konstituirala še ta mesec in bo takoj jela pripravljati načrte za izvedbo potrebnih ukrepov.
Ravnatelj »Regine CoeK« umrl
Dne 13. t. m. se je kopal v kopalni* ci svojega stanovanja com. Attilio Marrumamell, ki je bil pred kratkim imenovan ravnateljem zaporov »Regi« na Coeli« v Rimu. Med kopanjem ga je zadela kap in potegnili so mrtvega iz kadi s toplo vodo.
Zakon iz prvakov v plavanju
Ameriški plava« Jota WeJss-Mfiiler, M Je M 1. 1924. olimpijski šatnpflon la Je pozneje postal učitelj v plavanju, se oženi t miss MeanyJevo, znano športno piavalko te Zedinjendb držav.
Avtobus bo izpodrinil železnico
Tip modela, Id prevaža ameriške potnike med San Franciscom In Los Angelesom. Ce pojda tako naprej, bo železnici kmalu odkleakalo.
Bogata
Serum proti kačjemu piku
Dunajski profesor Kraus, bivši ravnatelj seroterapevtičnih zavodov v Braziliji in Argentiniji, ki odide v kratkem spet v Argentinijo, je imel predavanje o strupenih kačah, pri čemer je govoril tudi o zdravilnih serumih proti njihovim pikom. So razne živali, ki so proti kačjemu strupu neobčutljive, na primer jež, južnoameriški skunk in neke nestrupene kače. ki požirajo najrajši strupene. Človek in večina živali pa so za strup občutljivi. Veliko število ljudi umre vsako leto zaradi kačjega pika. V sami Braziliji je bilo na primer pred uvedbo zdravljenja s serumom letno do 4800 mrtvih. Serum je tukaj povzročil ogromen napredek. Pridelujejo ga po načinu drugih serumov na ta način, da iztisnejo kačam z vso previdnostjo strupeno tekočino, ki jo vbriz-gnejo potem konjem. V Braziliji ta Argentiniji imajo cele zavode za gojenje strupenih kač. Te dobivajo z dežele za nagrade, ki so razpisane na žive kače. Evropske kače imajo premajhne količine strupa, da bi bile uporabne za pridelovanje seruma. Zato uvažajo serumski preparat iz Južne Amerike. Kako važen pripomoček zdravilne vede postane lahko serum tudi drugod, ne samo v Južni Ameriki in v Evropi, je videti n. pr. iz neke statistike za leto 1927., ki se nanaša na angleško Indijo. Po tej statistiki so tam v lanskem letu usmrtili 57.116 kač, a od kačjega pika Je umrlo skoraj 20.000 ljudi. V istem času so ljudje ubili 82.728 divjih živali vseh vrst, a te so usmrtile okroglo 22 tisoč ljudi. Strupene kače so torej skoraj tako nevarne kakor vse zverine skupaj.
dežela brez truda in dela
Na obsežnem otoku Lord Howeu, 650 km od vzhodnega avstralskega bre* ga, živi komaj 120 ljudi pa so vsi sreč« ni in bogati. Na otoku cvete večna po« mlad. Prebivalce bogati palma Pantia. Prebivalci tržijo s semenom te izredne palme. En mesec traja »žetev« in pro* daja semen pa vrže družini štirih čla« nov do sto tisoč dinarjev. Prebivalci so organizirani in poseben ur? d v Syd* neju vodi razp»»čavanje palmovih se* men ter izplačuje vsote, odpadajoče na posamezne stranke. Tekom let so si prebivalci otoka Lord Hovveja nabrali ogromno premoženje.
Pobarvana hrana
Nemški profesor Barmes je napisal prav tako poučen kakor zanimiv članek. v katerem navaja lepo število receptov za barvanje jedi. Za barvanje hrane? Da Stvar je bolj v rabi, nego se zdi na prvi pogled in tudi precej odločilni razlogi govore včasih zanjo, nego bi si kdo mislil.
Moderna fizijologija nam ve povedati. da nam že sam pogled na okusno pripravljeno jed vzbuja tek in to vendar ni brez pomena. Gurmanizem ima tudi svoje estetične temelje in ne bi bilo upravičeno, če bi jih ne hoteli upo» števati, saj nas takšno upoštevanje ne stane dosti. Malo preproste, neškodljive barve, to je vse. Prof. Barmes navaja n. pr. te-le recepte: nekoliko rdečega katranovega barvila in rožne paprike za barvanje prekajenih klobas, nekoliko oglja za kavijar, nekoliko rumenega katranovega barvila za posneto mileko ali za maslo, margarino in sir — za ta zadnja tri živila uporabljamo lahko tudi žafran; za pivo, žganje. konjak in rum nekoliko karamela, za praženo kavo malo okra, za kakao malo sandolovine, železnega oksida, opečne moke, katrana itd. Torej zelo preprosto. Gospodinjska praksa pozna seveda še nešteto drugih načinov za prepariranje živil, ki so med pripravljanjem ali iz drugih razlogov izgubila svojo naravno barvo, tu sem spada n. pr. barvanje sadnih sokov in mezg. Seveda se Je pa treba varovati barvilnih snovi, ki utegnejo škodovati. In razume se samo po sebi. da spada barvanje pokvarjenih živil, n. pr. mesa, in
Zora vodo
proti sivim lasem!
H« barv«, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod 5t. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren io trajen Cena steklenici brei poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Duga ulica 32.
Lekarnam, drogerijatn, parfumerijam, brJvnicam la trgovinam mešanega blaga damo v komisije.
Prua mlGdost
zahteva izvanredno dobro prehrano, ki mora biti v stanju, da v obilni meri nadoknadi one sestavine, kojih trošenje je v tej dobi tako silno.
je hranilna pijača zelo ugodnega okusa, ki vnese v mladeniški organizem dober niz hranilnih sestavin ter je najprikladnejši proizvod, da se nojača telesna in duševna energija.
Dobiva se povsod za ceno od Din 18 50 škatljico.
Zahtevajte brezplačni vzorec, po-zivajoč se na ta list od
Dr. A. Wandera d. d. Zagreb
»fabriško prenarejanje« živil v druga živila s preprostim barvanjem, ne da bi brla označena kot barvana, med sleparstva.
Letalski start z zračne ladje
Bivši poveljnik ameriškega vodljive* ga zrakoplova »Los Angeles« kapetan Rosenthal, kani napraviti zanimiv po« skus, ki naj dokaže, da je z letali mo« goče vzleteti z zračne ladje in tudi pri« stati na njej. Če se Rosenthalov po. skus obnese, bo naročila ameriška mor* narica dva vodljiva zrakoplova v reče« ne svrhe. Prostornina vsakega zrako« plova bo obsegala šest in pol milijona kubičnih čevljev. Vodljive zrakoplove bo opremila Amerika s strojnicami in drugim orožjem. Na vsaki zračni ladji bo prostora za vzlet in pristanek petib ietaL
Kruta šala s tragičnim * koncem
V Degefoergi blizu švedske prestoll-ce Stockholma se je odigrala pretresljiva družinska tragedija. Neki kmet se je siprl s svojo ženo in je odšel z doma. Ko se je njegovo razburjenje poleglo, se je vrnil v hišo. Hčere so ga hotele oplašiti. Pokrile so mater, na katero je mož sipal svojo jezo, z rjuho in ga začele prepričevati, da je mrtva. Kmet ni rekel besedice. Splazil se je iz hiše, poiskal na podstrešju vrv in se v skednju obesil. Ko je žena izvedela za ta čin, se ji je zmedla pamet
Vrhovni poglavar vseh ruskih monarhistov
Na poziv bivšega poslanca v peter* burški dumi Krupenskega. so se zbrali v Parizu zastopniki vseh ruskih monar* hističnih organizacij in so izklicali ve« likega kneza Cirila za vrhovnega vodjo vseh ruskih monarhistično usmerjenih elementov. Sklep je sporočilo knezu po* sebno odposlanstvo. Veliki knez Ciril živi v Koburgu. Trojico delegacije so tvorili: Krupenski, knez Gorčakov in bivši senator Bešmakov. Ta sklep je za ruske monarhistične emigrante važen zaradi tega, ker so veljali doslej vsi na Francoskem živeči izseljenci za pri« staže nedavno umrlega velikega knez/ Nikolaja Nikolajeviča.

V
t
Urejuje dr. Milan Vidmar
V 122. številki zagrebških »Novosti« kritizira g. Kosta Rožič moja izvajanja o našem šahovskem savezu, o naših domačih turnirjih in o prvenstvu Jugoslavije. Moram mu odgovoriti
a Kosta Rožič je tajnik saveza ta zato forma njegovega članka ni brez pomena. Res je, da mi zatrjuje, »da danes ne moremo in tudi ne bomo tako lahko našli človeka, ki bo po svoji šahovski avtoriteti in po svojih zvezah z zunanjim svetom tako sposoben za predsednika saveza kakor dr. Vidmar.« Res je pa tudi, da ostali del članka ne kaže preveč vpliva »moje avtoritete«. Kvečjem bi še bilo možno, da g. Rožič zunanji formi ne pripisuje prevelike važnosti. Ker pa mi je iz osbnega občevanja g. Rožič znan samo kot zelo uljuden gospod, moram sklepati, da nisem pravi predsednik saveza. Drugače bi tajnik saveza ne občeval, čeprav neslužbeno, tako ležerno v javnosti z menoj.
G. Rožič pravi, da nič ne de, če nimam časa. Tajnik, pravi, naj dela. Dobro. Toda tajnik mora delati pod vodstvom predsednika. To vodstvo pa je nemogoče. Nemogoče zaradi pomanjkanja časa, nemogoče zaradi manjkajočega osebnega kontakta. Predsednik in tajnik morata živeti v istem mestu. Šahovska javnost mi bo sigurno pritrdila.
Naš tajnik zahteva od saveza tri stvari: nacijonalni mojstrski turnir, amaterski turnir in Uršičev memorijalni problemski turnir.
Prav ima. Turnirji stoje že dolgo na programu saveza. Amaterskih nacijonalnih turnirjev je savez tudi že priredil celo vrsto. Vsi so lepo uspeli in točno po programu nam je vsak tak turnir prinesel nacijonalnega mojstra. Za te mojstre in pa za one, ki so si drugje pridobili naslov mojstra Je mojstrski turnir potreben. Za inozemske velike turnirje še niso čisto godni, doma za tekme ni biio prilike. To se mora popraviti
Prav pa nima g. Rožič, Ce zahteva, da
naj zadržujem agilni mariborski klub. Ta klub res dela. Cela vrsta prireditev se mu je posrečila. Zdi se mi, da ima ravno mariborski klub največ šans, da priredi tudi mojstrski turnir. Po mojem mnenju bi bilo edino pravilno, da savez z vsemi svojimi močmi podpira mariborski klub.
Velika nemška šahovska zveza si vsald-krat poišče zmožen klub, ki aranžira turnir. Iz svojih denarnih sredstev mu da potem gotovo podporo in s svojo avtoriteto mu ugladi pot. Zveza skrbi vedno v glavnem za formo, klub za stvar samo. Tako bi moralo biti tudi pri nas.
Gospod Rožič razpravlja veliko o prvenstvu Jugoslavije. Priznava mi faktično prvenstvo, ne priznava pa mi formalnega. Njegovi argumenti se sučejo okoli sledeče primere. Najučenejši človek sveta, pravi g. Rožič, nima pravice do doktorskega naslova, če si ga ne pridobi formalno. Promocija prvaka zemlje se mn zdi absolutno potrebna.
Ničesar nimam proti temo, da me savez promovira. Ne trgam pa se za to. Savez lahko razpisuje turnirje, ki prvemu zmagovalcu prinašajo naslov prvaka Jugoslavije. Savez pa ne more takemu prvaku poleg naslova inficirati tudi taktične šahovske moči.
Spor Je na las sličen onemu, ki ga Je provocirala mednarodna šahovska zveza (Federation internationale d' čeheks). Ta priznana zveza tudi hoče podeljevati naslov svetovnega prvaka in predpisovati pogoje za potrebne tekme. Svetovni prvak dr. Aljehin ima pa svoje nazore. In se čuti suverena in pripravljen je oddati krono le onemu, ki njega premaga, pa ne zmagovalcu kake druge tekme.
Bojim se, da preko te težave ne bomo zlezli. Na koncu odloča, kakor v življenju, tudi v šahu brutalna moč. Naslovi, fiksirani na diplomah, so papir, ki ga močnejši raztrga kadar hoče. Publika ne mara paradnih borcev. Publika išče resnico, priznava moč in se ne briga za paragrafe. Za prvenstvene tekme so merodajna vedno le pravila, ki garantirajo fair play in vodijo do pravilne odločitve. Savez mora publiki pomagati, savez mora posredovati v tekmah za prvenstvo, diktirati prvaku bo vedno poskušal zaman.
Pravo merilo za šahovsko moč so uspe-
hi na velikih internacionalnih turnirjih. Trajno se tam nihče ne zdrži, ki ni zares kvalificiran. Ce ima Jugoslavija dva igralca s približno enakimi mednarodnimi uspehi, bo seveda hotela vedeti, kdo je jačji. Aranžirala bo rada tekmo, ki naj prinese zaželjeno informacijo. Ce pa je, kakor g. Rožič sam pravi, jasno, da nimam za enkrat konkurenta, potem je stvar opravljena. Vse drugo je vprašanje bodočnosti
Lepo je, da g. Rožič misli na problemski turnir v spomin A. Uršiča. Naši šahovski publiki je vse premalo znano, da je bil pokojni slovenski župnik A- Uršič, ki je živel na Goriškem, velik komponist Priboril si je na svetovnih problemskih turnirjih celo vrsto nagrad in s tem svetoven sloves.
Šahovski problem se pri nas razmeroma
malo kultivira. Praktična igra nam je bolj pri srcu. To je edini vzrok, da naš Uršič še ni prišel med nami do onega priznanja, ki mu gre. Prav to pa naj popravi spominski problemski turnir, ki naj ga razpiše savez.
Vnema, ki io kaže g. Rožič za naš šah. Je sigurno hvale vredna in njegovo delo za naš savez je obširno. Metode tajnika našega saveza so edini vzrok, da ne pridemo do zaželjenih uspehov. Manjka mu energičnega vodstva, manjka mu skratka predsednika.
Vsa debata se avtomatično vedno vrača na vprašanje, katero sem bil sam pokrenil in ki je prav za prav debato izzvalo. Mi moramo preskrbeti savezu pravo vodstva Predsednik in tajnik morata tvoriti orga-nično celoto.
V	Ljubljani se to doseči ne da, ▼ Zagrebu menda tudi ne. Vsaj skušnje zadnjih let kažejo tako. Poskusiti bi bilo treba torej še z Beogradom, mogoče s Sarajevom. Plemenski šovinizem, ki ga g. Rožič omenja, ne sme igrati nobene vloge. Nam gre za šah in za organizacijo šahovskega življenja.
Mariborski šahovski klub nas le zopet presenetil s prireditvijo, ki se vrši sedaj v binkoštnih praznikih v Laškem. Na programu ima prireditev tekmo Maribor-Celje in pa tekmo dveh priznanih mojstrov, dunajskega prof. dr. Beckerja in našega sarajevskega prof. dr. Astaloša.
V	Laškem slavi mariborski šahovski klub 10-letnico svojega obstoja. K tej lOIetnlci mu iskreno čestitam. Veseli me, da ta naš klub poživlja ves naš šah, da nam je prinesel odličnega organizatorja g. sodnika E. Kramerja in da je produciral prvega slovenskega mojstra g. Vasjo Pirca.
Mariborski klub je postal v kratkem času mogočen steber našega saveza. Zaslužil bi bil, da se mu poveri vodstvo saveza. Prav nič presenetljivo ne bi bilo, če bi naenkrat, po zaslugi mariborskega kluba, naš nesrečni savez pričel novo življenje, življenje sloge in uspešnega dela.
Ta uspeh, ki bi nam vsem bil zaželjen in skrajno potreben, želim jubilantu iz srca in mu kličem: ad multos annos!
Kino
Filmski režiserji in njihov način režiranja
Z razvojem filmske umetnosti se le neprestano razvijal tudi položaj filmskih režiserjev. Sprva je bil režiser javnosti popolnoma neznan in še do nedavna njegovo ime ni bilo omenjeno v začetku filma poleg imen filmskih zvezd. Publika celo še danes misli, da imajo poglavitno zaslugo pri uspehu filma igralci in ne režiser; toda oni, ki so v stvari nekoliko bolj poučeni, dobro vedo, da so igralci absolutno odvisni od režiserja in da vam najboljši igralec pod slabim režiserjem ne bo uspel, nasprotno pa zna dober režiser tudi iz slabega igralca napraviti čudesa. Režiserjem je tedaj uspelo, da so si med strokovnjaki, pa tudi pri nekem delu bolje informirane publike priborili tisti ugled, ki Jim s polno pravico gre. Večina režiserjev so resnični umetniki, virtuozi svetlobnih in senčnih efektov, ljudje, ki umejo z neverjetno pre-pričevalnostjo prikazati dobre in slabe, žalostne in vesele strani življenja.
Kakor hitro so filmski režiserji dobili poleg producentov glavno besedo pri proizvajanju filmov in ko jim je bila dana prilika, da realizirajo svoje umetniške misli, so se med njimi pojavile močne individualnosti, talenti, ki so smelo izvedli svoje ideje in začeli iskati novih potov. Vsakteri teh režiserjev je ustvaril posebno vrsto filmov, ki jih najrajši snema, običajno z isti-
mi igralci; vsakteri od njih si Je izoblikoval svoj posebni slog, po katerem bo strokovnjak, pa tudi pazljivejši posetnik kinematografa že iz nekaj stotin metrov spoznal, da je film snel ravno ta m ta režiser in nihče drugi.
Tako bo na primer vsakdo v evropskih filmih spoznal stil Fritza Langa, Joea Ma-ya, Hansa Schwartza in drugih.
Med ameriškimi režiserji jih je mnogo, ki so visoko nad ostalimi in ki so se spe-cijalizirali v posebne vrste filmih, da celo taki so, ki svoje filme snemajo vselej z istimi igralci in ki pri vseh svojih filmih dosegajo velike uspehe.
Tako na primer
F. W. Murnan najrajši snema filme z zelo preprostim dogajanjem, ki ga je moči povedati v nekaj vrsticah in pri katerih naslovi domala niso niti potrebni; zato so njegova dela izredno močna.
Erlch von Stroheim
pa nasprotno rad snema filme, ki stanejo po milijon dolarjev in več, običajno iz življenja predvojne Avstrije, ker je bil sam prej avstrijski oficir. Tak film je na primer »Svatbena koračnica«, ki je stal več ko 2 milijona dolarjev.
Harry Beaumont Je eden izmed tistih režiserjev, ki so šele nedavno tega prišli na površje. Proslavil se je s svojimi modernimi jazz-filmi, kakršen je na primer pred kratkim dovršeni film »Prodane hčere« z Joan Crawfordovo v glavni vlogi. Njegova domena je moderna romantika z obilico socijalne primesi, rad pa tudi snema filme iz gledališkega življenja.
Clarence Brown. eden izmed najbolj talentiranih starejših režiserjev, je nedavno izjavil v intervjuvu za »Newyork American«, da najrajši reži-ra filme Johna Gilberta in Grete Garbo. Brown je na glasu režiserja težkih dram, v katerih so vpleteni motivi časti, ljubezni in otroških emocij. to pa so ravno dela, v katerih imata John Gilbert in Greta Garbo največ uspeha. Zato je Brown s posebnim veseljem sprejel režijo poslednjega iilma, v katerem še skupno nastonata Garbo in Gilbert in ki ima naslov »Žena brez sramu«. V tem filmu igra Greta Garbo vlogo do neke mere dedično obremenjene ženske, ki jo imajo vsi za slabo in brezsram-no, ki pa je v bistvu plemenita.
Kadar kak novinar vpraša
Toda Brownlnga, kakšne filme najrajši snema in kateri Igralec mu je najdražji, vam bo odgovoril, da najrajši snema filme z razburljivimi prizori in eksotičnim ali mističnimi ozadjem, kakor je na primer pravkar dovršeni iilm »Zanzibarska pošast«. Najljubši igralec mu je Lon Chaney, ki igra v tem filmu glavno vlogo.
George HIH.
ki nam Je znan po filmu »Kozaki«, ljubi filme z vojaškim ali pomorskim ozadjem, poseben specijalist pa je za režiranje borb. Nedavno je z Ramonom Novarrom snel film »Zmagovalci vsemirja«, ki se po večini odigrava v zračnih višinah in pri katerem sodelujejo aeroplanske in hidroplan-ske flotilje.
Edward Sedgwick je režiser, ki snema najrajši komedije za komedijami. Najljubša igralca sta mu vedno veseli William Maines in Buster Kea-ton. Z le tem je snel film »Busterova 24-karatna devica«. V svojih delih mnogo pazi na socijalni moment in po njegovi zaslugi je Buster Keaton v svojih poslednjih delih približal Charlieju Chaplinu.
Ernst Lubitsch % Je, kakor znano, specijalist v snemanju filmov, v katerih igra glavno vlogo famozni ljubavni trikot. Lahko rečemo, da je on prvi uvedel to vrsto filmov in vsi njegovi filmi doživljajo velike uspehe. Toda kadar se odloči snemati drugačne filme, ima v njih takisto uspeha, zakaj Lubitsch je mojster, kakor jih je malo, in vse, kar napravi, mora biti dobro.
Na koncu moramo še omeniti pljonirja filmske industrije
Davida Warka* Griffltha. Ta genijalni režiser, ki dela največ za Pa-ramonut, je prvi uvedel velesnetke in vob-če »rezanje« igralskega telesa in njegovo ime, če le katero, zasluži, da pride v zgodovino filma. Trenutno on ne dela mnogo, ali kar napravi, je dobro. Odlika njegove režije je sigurno vodenje igralca in jasno filmsko izražanje. Tempo njegovih filmov je močan in raste neprestano do polovice šestega dejanja, potem pa se vse dogajanje naglo razjasni in konča v razumljivem in logičnem srečnem zaključku. Griffith ima zelo rad tako zvano vzporedno montažo in se njegovi filmi vedn oodlikujejo po jasnosti in razumljivosti. Iz najnesrečnejšega sujeta ume napraviti dober iilm in najslabši igralec je pod njegovo režijo dober, če ne celo odličen. On je največ pripomogel k umetniškemu razvoju filma in če bi film imel še nekaj Griffithu sličnih režiserjev,
bi bil danes na višji stopnji kakor je. -•-
ii*
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (57/m 4kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw).
Nedelja, 19. Hd.
LJUBLJANA 10: Dela v vinograda: zatiranje Škodljivcev <«. Kaiol). — 10.30: O sadjarstvu predava ini. Skubic. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmesne speve poje t Markovič. — 16: Gogolj: »Žeaitev, izvajajo dani nar. gied. — 16: Ritoničan Vrban pripoveduje svoje storile.
_ Reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-
orkestra. — 20: Večer slovenske glasbe, izvaja godba Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila.
Ponedeljek, 20. ma)m.
LJUBLJANA 11: Koncert radio-orkestra. —
15: Jubilej hrvatske kulturne orientacije (d*. K. Capuder). — 15.30: Lahka glasba, izvajajo »Magistri« izpod Šmarne gore. — 16.30: Koncert orkestra balalajk »KremeH«. Vmesne speve poj« ga. Popova. — Večer slovenske glasbe II, izvaja radio-orkester. Vmesne speve pojeta gdč. Dragica Sok ia g. PuceJj. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 11-30: Dopoldanski koncert. — IT: Popoldanski koncert. — 20.30: Prosto sa prenos iz Budimpešte. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in bo rane vesti. — 12.45: Radio-kvartet. — 13.15: Poročil*. — 20.25: Koncert komorne glasbe. — 22: Poro&H. — 22.10: Ciganska godba. — 23.05: Marij Šimenc poje slovenske narodne pesmi. — PRAGA 16.30: Promenad ni koncert. — 19.05: Prenos opeirete iz Brna. — 22.25: Reproducirana glasba. — BRlNO 16.30: Prenos koncerta a Prage. — 19.05: Prenos ia gledališča: Hirscbova opereta »Gospodična mama«. — Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 12.10: Prenos koncerta iz filharmonije. — 15.15: Popoldanski koncert. — 18.20: Glasba k literatura. — 20.15: Prenos h Poznanja: koncert sio-vanske glasbe. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 16: Popoldanski koncert. — 17.50: Komorna glasba. — 18.25: Schumannove pesmi. — 20: Prenos s gledališča: Lebarjeva opereta »Friderika«. — Godba za ples. — BERLIN 16JO: Operne arije. — 19-30: Prenos iz gledališča: Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke«. — FRANK-FURT 16-30: Operetna glasba. — 19: Koncert citraškega zbora. — 20.15: Rainrandove pravljice: glasba in recitacije. — Koioratmrno petie ta godba za ples. — LANGENBERG 16: Otroški Binkošti. — 20.10: Binkoštni ples. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 20: Binkoštni koncert fii harmonične ga orkestra. — 21.30: Zabaven večer. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. — 15.30: Koncert lahke godbe. — 17: Pevski koncert moškega zbora. — 18.10: Petje in ciganska godba. — 19.30: Prenos iz budnm-pestanške kr. opere. — Godba za ples. — TOU-LOUSE 20-30: Večerni koncert otkestra. — LONDON 19.15: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Vesele pesmi. — 21.35: Mešan večer in godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Mešan večer. — STOCKHOLM 19.45: Koncert pevskega zbora ki orkestra.
Torek, 21. maja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gfastn. — 13: Napoved časa m reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orke-s-tra. — 18.30: Oegenstaadstheorie dtr PersGft-Kchkeit (prof. dr. Veber). — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države: Italija (dr. BoM-nec). — 20: Duetni večer za klavir in harmonij (H. Svetel in dr. Dolinar). — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.16: Reprodnrfrana glasba- — IT: Popoldanski koncert radio-kvarteta. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Oos.podars.ke in borzne vesti. — 13.15: Poročila. — 17: Radio-kvartet. — 20.25: Koncert tamburaškega zbora. — 21.20: Poročila.
—	21-30: Naše balade in romance. — 22.30: Koncert kvarteta: skladbe Cajkovskega. — PRAGA 16-30: Popoldanski koncert. — 19.«: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Zabaven večer. — 21: Odlomki iz francoskih oper. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 1745: Operni dueti. — 19.05: Slovaški program iz Bratislave. — 20: Reproducirana glasba. — 20.30: Klavirska koncert. — 21: Prenos programa u Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos iz Katovic: Simfoničen koncert Elharmoničnega orkestra. — Prenos inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.40: Glasbeni program za deco. — 20: Večer narodnih pesmi. — 21.20: Poljuden koncert orkestra.
—	BERLIN 17: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 17.30: Komorna glasba. — 20: Mešan večer. — FRAKFURT 16.35: Popoldanski koncert.
—	20: Dramski večer. — Koncert komorne gias-be. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20.30: Drugo dejanje Wagmerjeve opere »Tristan in foolda«. - STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Frankturta. — 20: Večerni koncert: kitna, cifre in kitara. — 21: Dramski večer. — 22: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 11: Koncert godbe na pihala. — 17.10: Ciganska godba. — 19 30: Prenos iz opere. — Koncert ciganske godbe. — TOULOUSE 20.30: Večerni koncert. — LONDON 19.45: Pevski koncert io vojaška godba. — 21.20: Reproducirana glasba.
—	21.35: Prenos a gledališča: tretje dejanje Wa®n«rieve opere »\VaIkflre«. — Godba za ples.
—	RIM 17-30: »^Opo'danski koncert. — 21: Do-n*zetit»ieva opera »Don Pasquale«. — STOCKHOLM 18.30: Koncer* lahke godbe. — 20.20: Koncert solistov.
Sreda, 22. maja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gfasfea. —
13: Napoved časa ia reproducirana glasba. — 13-30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Pravljice, pisatelj Milčlnski. — 18.30 Predavanj« iz rastlinstva. — 19: SrbohrvaSčina.
—	19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Pevski večer ge. Lovšetove. — Koncert radio-orkestra.
—	22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 19 Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert slovanske komorne glasbe. — 22: Reproducirana glasba. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Oospodarske ta bor»-ne vesti. — 12.45: Radio-kvartet. — 13.15: Poročila. — 20.25: Vokalen in instrumentalen ko®-cert. — 23: Godba za ples. — PRAGA 19: Prenos iz nar. gledališča: Dvofakova opera »Vanda«. — BRNO 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert lahke glasbe. — 23: Gcdba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Ruska legenda »Carica in ptica«.
—	Večerni koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stutt-garta. — 20: Ratfiofonska glasba: »Berlinski Requiem«. — 20JO: Klavirski koncert. — 21.15: Koncert kvarteta. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20: Mešan večer in koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Dvogovori o gledališču. — 21.15: Prenos koncerta iz Frank-forta. — 0.30: Nočni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert vojaške eodbe. — 17.40: Popoldanski koncert orkestra. 20.45: Koncert tria. — Ci.gansiki orkester. — LONDON 19.15: Koncert Lahke godbe. — 19.45: Koncert komorne glasbe. — 22:36: Klavirski koncer:. — Godba za ples. — RIM 17.30: Prenos koncerta s kensetrvatorfla. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18-30: Večerni koncert lahke goobe. — 19 45: Premeri klasične operetne glasbe. — 21.45: Godba na harmoniko. — Godba za ples.
Oglejte si pred naknpom avtomobile

Glavno zastopstvo Ing. C. R. LUCKMANN, Ljubljana, Ahacljeva cesta
10
Mordax:	•
Sveti Duh in Martin Mrcina
Binhoštna legenda.
Povedal bi vam, kakšna je predla svetemu Duhu, ko je poslednjikrat hotel Martinu dobro.
*
Lepo je bilo v svetem raju, vsi veste kako: angelci so piskali na frule in tro-bentice, Oče, Sin in Duh so sijali v svoji gloriji in Mamka Božja jim je gospodinjila, da bolje ni bilo moči. Zjutraj, opoldne in zvečer so zbori svetnikov in blaženih po tri ure peli hozano, zakaj to je nebeščanom delo in jelo, drugega jim vobče potreba ni.
V odmorih med sijanjem in prepevanjem se je zbirala sveta Trojica okoli zlatega okna v oblakih in gledala na zemljo. Kaj prijazen je bil videti svet od zgoraj, veliko boljši, nego se zdi nam, ki živimo na njem; zakaj iz dalje je madeže težko razločiti, kar je svetlega in dobrega, pa seva v tem večjo radost očem. Prijazen je bil svet, samo nekaj je bilo na njem žalostnega in strašnega, obupnega tolikanj, da je še Boga zazeblo, kadar je tja pogledal.
»Recite mi. angeli, kaj pomeni ta velika črna pega sredi maihne dežele?« je nekega jutra vprašal Gospod.
»Slava Bogu na višavi!« so zapeli angeli. »Ta velika orna pega je pamet Martina Mrcine. Slava Bogu na višavi!«
»Pamet Martina Mrcine?« se je zavzel Gospod. »Kako more biti tako temna? Ali mu je nisem jaz ustvaril?«
»Slava Bogu!« so zapeli angeli. »Ti si ustvaril Martinu pamet, toda Martin je prizadeven človek in je predelal tvoj dar za domačo rabo. Slava Bogu na višavi!«
«Strah je gledati,« je mrmral Bog Oče, majaie z glavo. »Kakor brezdno zeva, na vse štiri vetrove grozi, še malo in se bo razlilo po deželi in dežela bo utonila s Šenklavžem in Gradom in radiopostajo vred. Preplavilo bo zemljo in ko ne bo na njej več prostora, bo prikipelo do neba in nas bo požrlo. Resnično, ta tema je neizmerna kakor milost moja in globoka kakor moja modrost! Zakaj je ne razsvetliš, o Duh?«
Oče,« je odvrnil sveti Duh, »vsake binkošti se ubijam z njo. A kazno je, da ne misli postati manjša — amen!«
»A-a-amen!« so urezali angelski zbori.
Bog Oče se je zamislil.
»(Pojdi, o Duh,« je velel čez čas, le smisti se v deželo Mart. Mrcine rn najdi način, da ga razsvetliš. Resnično, za mojo slavo gre in za obstanek mojega kraljestva!«
Sveti Duh se je podvizal. V podobi bliska je skočil z nebes na zemljo, naravnost na desni zvonik frančiškanske cerkve v Ljubljani.
»Kaj mi je storiti?« je ugibal. »Ce lani nisem mogel Martinovi buči do živega, kako naj jo letos premagam?«
A v tem je zagledal na trgu samostanske golobe in se preselil v tistega izmed njih, ki je bil najbolj bel in nežen. In ko se je spreletel na streho velike hiše, je zdajci opazil, da je pod njim univerza. Nadebudni mladeniči so prihajali vanjo, zbirali se po dvoranah in se učili filozofije.
»Nič ne bo škodilo,« je pomislil sveti Duh, »ljudje so napredovali, oborožimo se z njihovo učenostjo!«
Tako misleč je sedel na strehi štirinajst dni ln vlekel na ušeda. Štirinajst dni je študiral filozofijo, petnajsti dan se je ojunačil, razpel peroti in splaval do Martina Mrcine.
•Pomlad je, solnce sije!« je zaklical, trkaje na okno. »Odprite hišo luči, odprite srca Duhu!«
Toda Mrcina in njegovi ljudje so slišali samo golobje gruljenje
»Kaj sedi pritepenec na oknu?« se je ujezila mati Mrcinka. »Stopi venkaj, hlapče, in zapodi ga!«
Siromače hlapče, vsi so ga imeli za norca, je resnično stopilo venkaj; a ko
je zagledalo belo stvarco, se mu je zasmilila in velika nežnost se je zganila v njem, ljubezen do vsega bitja in žitja.
»Kaj bi te podil, preljubo?« je reklo hlapče. »K meni pojdi, da te popestujem in pomilujem.«
Tako meneč se je splazil ubožec h golobu in ga je od zadaj stisnil za rep.
»Glejte ga!« je vzkliknil, ko ga je prinesel v hišo. »Ali ni lep in cartan kakor sam sveti Duh?«
Vsa hiša je udarila v grohot. Martin Mrcina se je pobral s klopi in stopil bliže.
»Kak sveti Duh, bedak?« je zago-drnjal. »Ali ne veš, da sta na vsem svetu samo dva sveta Duhova: eden v nebesih, tisti ne hodi nikamor več, eden pa v naši cerkvi, kjer ga imajo župnik pod kljaičem?«
»Golob je golob,« so pritrdili mati Mrcinka. »A lep je, ves frančiškanski, lahko bi ga imeli za rejo.«
«Še kaj!« se je zadri Martin. »Ce bi bil vsaj puran ali nemški petelin!«
»Martin. Martin,« je z Kolobjim glasom izpregovoril sveti Duh, »iz nebes prihajam k tebi, sam Oče me je poslal! Odpri srce, odpri glavo. Martin Mrcina.«
In-tisti mah je obšlo gospodarja, kakor da se dela v njegovi tikvi dan. Tega pa se je silno zbal, strašno je v njem
vzkipela jeza na belega gosta, kar nj ga več mogel videti živega.
»Počakaj,« je žarahneL, »naučim W peti tako, da bom kaj razumel!«
Tako govoreč je segel s kosmato roko...
Sveti Duh je bil od Martinove zakrknjenosti tolikanj presenečen, da v prvem trenutku ni vedel kod ne kam. Martin ga je že držal v rokah, ko se je spomnil besed modrega profesorja na univerzi: da je treba ločiti bistvo od vnanje oblike.
»Tako bodi, amen!« je pomisli] sveti Duh ter jadrno Šinil iz goloba pod strop, izpod stropa na prag, s praga pa naravnost v nebesa, frk! še z očmi ni ustrelil nazaj.
Martin Mrcina je med tem ljubeče zavil golobu vrat.
»Na«, je dejal in ga vrgel stari, »v
krompirju mi ga skuhaj za večerjo!« *
In tu je legende konec. Sveti Duh se je vrnil v raj, goloba so skuhali v krompirju, Martin Mrcina se je namahal in v njegovi glavi je ostalo tema kakor v rogu.
Prismojeno hlapče, ki je okoli stokalo hiše... da je srospodar sv. Duha požrl. so pa nabili.
2e dolgo ni bilo tako veselih binkošti

Kočevska Švica
Največja neodkrita lepotna pokrajina Slovenije
Daleč v Kras zajed eno dolino hercegovske Neretve oživlja skoraj v vsej njeni dolžini struja modernega železniškega prometa. Redek je turist, ki ga na potu od morja ali do njega ne zvabi ena ali druga točka, da se ustavi in oživa pri rodne lepote. Slovenski Kras iona na svojem obmejnem jugu sKično pokrajino, to je dolina reke Kolpe med Gabrom pri Rakeku in belokranjsko Vinico. Tudi ta je obdarjena s prirodnimi do javi, ki za Neretvo skoraj ne zaostajajo. Meščani sosedinega Kočevja so ji dali prav prikladno ime Kočevske Švice, Hrvatom je pa del Gorskega kotara ali »Hrvatske Švice«, ti vendar nam je manj znana kakor daljna Hercegovka, saj ie od najbližjih postaj, Crnomllja, Kočevja in Rakeka, 15, 27 oziroma 44 km daleč do nje. Prav tako je gornja Kolpa od rok turistom iz Zagreba, ker Lujzenska cesta kakor železnica dajeta prednost nijenim stranskim dolinam in planotam Visoioega Krasa, samo da se izogneta preveč zaviti njeni dolini Pri zračni črn 41 km od izvira do Zdlhova znaša namreč dolžina njenih okljukov celih 64 km.
lega avstro - ogrskega sveta pozabljenem gnezdu ure slovemsko-hrvatskega pobratimstva. Potočani, Ložam in So-dražani bi ti vedeli povedati o tem marsikaj zanimivega. Tudi še danes ie senzacija, kadar se pokaže v tem kraju, ki je sedež sresikega poglavarja itd., kak tujec. Postrežen si lahko vsak čas s finimi postrvmi iz Čabranke. (Če te veseli ribarski šport, se lahko baviš v teh obmejinih vodah z ribolovom, ne moten od kakršnekoli oblasti.)
Od Čabra se vije za Čabranko in Kolpo navzdol 33 km dolga gladka cesta; na nasprotnem bregu si lahko izbiraš tudi stezice, ki te vodijo mimo visoko pripetih posameznih kmetij hi vasic. Vso pot ti je glava visoko dvignjena, da opazuje in uživa venomer se menjavajoče scenerije. Razlike med temperaturami dneva in noči, poletja in zime in povrhu še razlike v višini držijo posebno boke visokih kočevskih gorskih planot v stalni razgaljenosti do samega hribinskega skeleta. V to sitran doline uprta solnčna luč se odbija od belih in sivih skladov, poraščenih sem in tja z rdečkasto reso, da vidiš Ob vsakem dnevnem času svetlobne učm-
Kuželjska stena nad Kolpo
Pa nad bo temo že kakorkoli, tej do-litii se pač dela očitna krivica, ker ji naš turistovski svet še nd dal niti najmanjšega priznanja. Srečal pa sem lani turista iz Nemčije. Hodil je peš od SaMmrga proti Sušaku, a priznal, da more Kočevska Švica zadostiti v obilni meri vsako od alpskih lepot razvajeno oko in srce.
Ljubljana in Kolpa sta si torej precej hijL To je dobro izrazil tudi slavni ljubljanski meščan in umetnik Robba, ki nam je na vodnjaku pred mestno hišo L 1751. izklesal le simbole Save, Ljubljanice in Krke, ne pa tudi obmejne Kolpe. Z vlakom se pripeljemo do Kolpe šele v okolici Metlike, ko smo prevozili vse prostrano povodije dolenjske Krke med Šmarjem in Gorjanci. Msnogo bolj se nam približa Kolpa, ako jo gledamo na zemljevidu od notranjske strani. Iz geografskih ur osnovne šole nam je vcepljeno v neizbrisni spomin za našo kraško reko trojno ime Pivka - Unec - Ljubljanica. Prav malo pa si ie med nami svestih drugega, tudi kraškega dejstva, da nam namreč v Ljubljano doteka po desnem kraku Ljubljanice skozi Lož. cerkniškega Blata in Rakovske jame tudi voda iz istega hriba, kakor Kolpi. Kakor obmejna Kolpa, tako se tudi naša centralna reka Ljubljanica poraja v svojih najviše ležečih virih kot — Hrvatica: na tej strani 943 m visokega Kozjega vrha izvira iz jame Trbuhovice Prezidansiki potok kot najvišji del Notranjske Ljub-Ijance, na drugi pa se odtaka Sušica po Cabranki v Kolpo. To razvodje, ne pa deželna meja deli tudi območje železnice na Rakeku na slovenski, a v Delnicah na hrvatski strani; parna žaga v Milanovem vrhu (1004 m) je n. pr. že podružnica slovenskega Loža.
Kozji vrh je torej meja nam tujega sveta. Stopimo preko njega in odprla se nam bo pokrajina, ki sredi Krasa ni navadna. V visoke gorske planote enakomernih višinskih razmer, je tu ure-zana od tekoče vode 400 do 600 m globoka rečna dolina. Kakor ji je do Adrije komaj 26 km zračne črte, drži dolina, nikjer prekinjena, v nasprotno simer, da toči svoje vode skozi Savo in Donavo v 20-krat bolj oddaljeno Orno morje. Pred seboj imamo dolino čabranke in Kolpe čisto alpskega značaja; da nam bo njena posebnost tem bolj razumljiva, pomislimo samo, kakšna docela drugačna so pota, ki iih dela Ljubljanica od Kozjega vrha ali pa Knežaka. preden dospe dO Vrhnike. Apnenčevi in dolomitski skladi, ki so Tla obeh strameh doline naloženi kakor dve ogromni skladnici knjig, in skoraj povsod zaprta strni enost obeh strani nas zelo spominja velikih rečnih kanjonov Severne Amerike.
Le donrčini in sosedje vemo kraju, ki ga pišemo Čabar, pravo poreklo imena in ga zato izgovarjamo prav tako; kakor ime največjega artefakta naše suhe robe. To bodo spoznali tudi avtom o bi listi in motociklisti, saj imajo v nagih ovinkih strme ceste s Parga do čabrarnskega dna (523 m) priliko za bravure A la Ljubelj. O. kako lepe. blažita e so bile pred vojno v tem od osta-
ke svoje vrste; večerno žarenje moreš
tu opazovati, kakor kje v Alpah. Smele oblike in liki Nune, Meniha in Možica in nešitetih turnov štrlijo ko daleč sredi odra postavljene prikazni iz kraljestva orjakov. Vmes se zarezujejo gor do visokih robov lijaki hudournikov, izpod omotičavih sten pa se na izmeno spuščajo meli im sipine mestoma do same tiho valoveče Kolpe. Vsega močno gibljivega stnmega zemljišča se opri jemlje le s težavo nizko grmičevje, tako da je drevje v vodnih lokah tod najbofi razvito. Tem siinejša je zato gozdna rast na visokih gorskih planotah Gote-niške in BorovSke gore; po njih gospodari nemoteno naša največja zverjad, medved.
Bstra Čabranka je zarad! velikega
strmca zmožna, da silno podivja; zato je na več mestih umetno zagrajena; tudi velika posebnost sredi brezvod-nega Krasa. Do 30 m široka Kolpa, ki se ji približa od juga pri Osilnici, za-šuimi le parkrat na večjih okljufcih pod Bosljivo loko in samotno cerkvico sv. Ane nekoliko glasneje. Razen obdobnih bujic se ji pridružujejo od obeh strani po par sto korakov dolge za-gatne doline s stalnimi obrhi, ki so tako močni, da gonijo mline, saj prestrezajo vodo vsega ogromnega votl'ka-vega visokega gorskega površja. Posebno poučen je slučaj Črnega potoka 3 km pod Čabrom. Svoje ime je dobil po strmo nagnjenem koritu, ki je zaje-deno v kakor oglje črna škri lovita tla; prihaja pa iz jame. ki leži v snežno-belih apnenčevih stenah tik nad nepropustno črno podila go.
Dolgo potegnjena tesna dolinska pokrajina tvori na kranjskem bregtu eno samo dolgo občino in župnijo osilniško. Od Kučl.ia dalje se dolina v naročju mehkeiših. vod o nosnih hribin razširi v nov, gosteje naseljen predel, Kostelsko. Ta kotlina ima svoje ime po starem gradu Kostelu. č:gar razvaline čepijo na strmi, osamljeni steni tik nad Kolpo. Pod njo ležeča vasica, ki je nedavno dobila svojo šo-lo, je uživala nekdaj privilegije trga, danes je gospodarsko življenje Kositelskega napeto vzdolž ceste, ki drži iz Kočevja preko Banje loke. Nov;h Sel. Fare in Petrine čez most na Brod in Delnice. Za eno teh dveh smeri se mora odločiti tudi vsako vozilo, ker dalje za Kolpo drži samo še malo hoiena steza. Oni avtomobilist, ki je že čul o Lujzenski cesti, si bo od Delne do nasproti Vinice ali do Modras potoka pač orivoščiil užitek vožnje po tej najlepši avtomobilski cesti Jugoslavije.
V kočevskem delu Kolpe vijuga rečna in dolinska črta posebno naglo iz smeri v smer. zato je v prometnem oziru tako zapuščena. Na vsem dolgem potu do Poljanske doline ne srečaš več ko dva mlina. DoFnske strani pa so poraščene in tudi ne več tako visoke kakor v osflniškem delu. A junaški pešci bodo tudi tod tja do Poljanske doline, oziroma Vinice ali Metlike imeli svoje užitke posebno na velikih obrhih KobiJine jame. B;foe in Šumetca, iz katerh se izlivalo v Kolpo vodne množine od Kočevske Reke pa Ribnice in
Kočevja. Pri Severinu, mostišču bodoče jadranske proge, ima Kolpa že 69 m širine.
Nizka lega 397 do 165 m nad morjem pa zavetinost in prisojnost delajo v dolini gornje Kolpe klimatske razmere prav ugodne. Radi kratke zime, ki traja od srede decembra do druge polovice marca, uspeva na prisojnih straneh vinska trta. Tu se torej panonska trta od ene. a primorska od druge strani, druga drugi najbolj približata. Celo lovor in smokva moreta ob Kolpi prezimiti na prostem, ali cvetja ne moreta pognati. Večji vinogradni kompleksi So vendar od dobe trtne uši opuščeni, le razpadle zidanice nas posebno pod vasjo Škrilom spominjajo na čase, ko sta Kostelec in Kočevar hodila ob nedeljah in praznikih v goro pit, kakor delajo to sosedje iz Bele Krajine še danes. Pač pa se je ohranila v skrbni negi po vrtovih okoli hiš sliva. Ni še dolgo odkar so Kostelci prenehali obiskovati z vrečami posušenih sliv seime svoje soseščine. Čabranci so ponujali slive od hiše do hiše v »menjo« za žito.
Ltjudistvo doline nas v vseh ozirli spominja Belih Kranjcev. Le okoli Čabra živi govorica, ki ima svoje sorod-
stvo v Bohinju in njegovi južni okolici. Še pred 150 leti je bil Čabar s svojimi plavži in fužinami nevaren konkurent sličnih podjetij, ki jih je imel mecenski Zois na Gorenjskem. Danes je vsa ta dolina kraj, ki je poleg Bele in Suhe Krajine spravil največji odstotek svojih rojakov čez lužo s trebuhom za kruhom. Iz daljne čabranske okolice so doma tudi tesači in gozdni delavci, ki jh zalotiš v vsakem večjem podjetju srednje - evropskih dežel. S Kostel-skega pa so »Kočevarji«, ki nam po gostilnah in kavarnah ponujajo na prodaj ali na srečka nje (3, 5, 7) škatlje bombonov iz svojih krošenj.
Na slovensiko-hrvatski meji se je porodila 1835 visoka pesem domovini, pesem, ki jo je hrvatski narod proglasil za svojo narodno himno. Pobudo zanjo je našel pesnik A. Mihanovič v krasotah soteske Zelenjaka, kjer si obmejna Sotla probija pot med živ ah n: mi bizelj-skimi goricami in visoko štrlečimi razvalinami Cesargrada. Tudi v popotniku, ki bo obiskal dolge soteske obmej ne Kolpe, bodo vedno znova udarjali na srce in duha mogočno občuteni akordi: Lepa naša domovina!
Dr. Jože Rus.
Cochet o ljubljanskem tenisu
26 X 12, v sredi počez mreža, visoka 1.00, na obeh straneh pa po eden ali d)va belo oblečena dvonožca v krilu ali hlačah, skakajoča, tekajoča, podeča se, padajoča, če treba, vseleg pa zamahujoča, časih prav. rajši mimo, po nečem majhnem, belem in okroglem, navdušeno se poganjajoča, sopeča, vikajoča, angleški govoriti skušajoča, v napetem pričakovanju tistega majhnega in belega, letečega in odskakujočega — ta zbirka deležnikov, garnirana s prislovi in medmeti, evo, to je malomest-ni beli šport, tudi tenis imenovan. Številke so jardli velikosti športnega prostora, ka mu pravijo tenisplac, mi bi
mu rekii, denimo, tako za silo, tenišče.
•
2oganje je bolezen !n zdravje povojnega človeka. Vprašanje je le, kdaj je bolezen in kdaj je zdravje, vprašanje je tudii, komu in kdaj ta kako in ne nazadnje, zakaj. Žoganje je nogomet, je hazena in tenis. In vse skupaj je časih samo žoganje, taikrat — nu, takrat, kadar je pri žoganju nekoliko preveč žo-ganja. To velja zlasti za tenis in je težko reči zakaj.
v
Vse hoče igrati tenis. NekoKko zaradi mode, ki predpisuje razen posebnih belih hlač in brezpetnikov t ar nežnih prosojnih krite, razen baretov in tra-
se ti časih na tenišču kar krči srce, ko gledaje za žogo ugotavljaš, kako če-daljje bolj nazaduje ljubljanska nemščina in se naš teniški rod bolj in bolj pogreza na nižino nemško hoteč govore čih, a na žalost samo kočevarsko jecljajočih nesrečnikov.
A propos: ko smo že pri jezikih in pri nemščini — tudi angleščina ie državni jezik na tenišču, a njena damo vina ni ponarejena, ampak pristna kot Slazengerjeva žoga in Koželuhov raket. Pa se zato tudi vsi brez izjeme trudimo, da se ji priučimo, vsaj toliko, kolikor je gre na dobro zvaljan s finim peskom posut in s primerno visoko mrežo od ostalega sveta oddeljen pravokoten prostor 26 X 12 jardov. Saj je ne gre bog zna kaj; obligatnih tehničnih pojlmov je prav toliko, da časih skoro ne veš, kam bd del gentlemane, fair play in... še to in ono...
Tole nam je povedal svetovni prvak Cochet:
O, da, toefi lepe strani ima žoganje
x loparjem. Pogrešno bi bilo le, giedati vaše maloteniške razmere skozi naočnike velemestnega šampijona. Res da pri vas še niste vzgoji® svetovnih prvakov in da tudi v tekmah med mesti bela Ljubljana še ni dosegla tistih uspehov, ki ji po številu prebivalstva, ra-
kov, zavezanih okoli čela, tudi nošo raketo v in žog, po možnosti sredi pro-menadne ulice na najbolj vidnih in obljudenih kraiih. Nekoliko pa tudi zaradi žoganja samega, ki nam je neodo-ljiva želja po njem ostala še izza onih let, ko smo nosili še kratke hlačke in nemoderna krilca iz nekoliko močnejšega blaga, da jih stare in majave šolske klopi niso prehitro oglodale. •
še zaradi nečesa je tenis pri nas zelo priljubljen. Tega pa vem, da ne boste pogodili. No, zaradi nemščine. Na belem igrišču je prilika kakor nalašč, da slišiš in tudi sam izpregovoriš kako nemško besedico, saj drugače bi človek prišel čisto iz prakse. Mi Slovenci smo veliki ljubitelji tujih jezikov in človeku bi se kar milo storilo, če bi morala naša talentirana tujejezikoljubnost umreti na pomanjkanju hrane in usahniti kakor rožica, ki je ne zalivaš dovolj. Pa tega, kakor omenjeno, se ni treba bati. vsaj za zdaj še ne. Vendar
Henri Cochet,
•retoval prvak r tenisa. Je ta tedea m turneji po Sredo)! Evropi nastop H s svojim roja .kom Georgeom ▼ Pragi proti češkoslovaškim Igračam. Francoza sta triumflrala na vsej črti. Seoeacijonalen poraz Je moral vtakniti v žep na domačih tleh če«Id prvak ia eden izmed najboljših Igradev sveta Jan Kožejub, Id pa Je že dolgo h forme. Cochet ga Je odpravil t treh se tih 6:1, 6:1, 6:0.
ketov in baretov po vsej pravic! gredo. Ali zato imate nekaj domačih prvakov, elegantnih, simpatičnih in teniško jakih, ki se v medsebojnem tekmovanju stalno izpopolnjujejo in goje nikakor ne neupravičeno nado, da ni več daleč čas, ko bodo ponesli slavo teniške Ljubljane sirom domovine in onstran mej. In to je ena izmed redkih, a zato tem več vrednih lepih strani vašega domačega tenisa.
Nadebudni začetniki imajo sicer malo od tega; v svoji naivnost: bi ti mladci in mladenke hoteli, da bi se rutini-ranejši igrači sem pa tja tudi njim nekoliko posvetili, jim pojasnili, kako se n. pr. drži raket — vi pravite reket, to je vsekako lepše — kako naj zamahnejo in udarijo po žogi, besedico, dve o tehniki nog in taktiki, morda tudi kaj malega o pomenu smasha, stoppinga žog. o pozi pri serviranju itd. itd. No, menim, da tu ne gre izgubljati besed; popolnoma soglašam z vašimi šampijo-ni, da ie to ne samo malone nemogoče,
Lacoste : Froitzheim
Berlinski »Btan-Weh-Klnb« Je nedavno tega pri redil teniški turnir, na katerem sta francoska gosta Lacoste hi Cocbet igrala prijateljske tekme z nemškimi mojstri. Francoza sta z lahkot« zmagala. Na naši sliki Lacoste (spredaj) In Froizbeim.
nego tudi docela nezmiselno. Zakaj kdor že nekaj zna, naj se še izpopolni, kdor pa še n č ne zna, ž njim je križ. Vidite, pri nas v Parizu smo delali drugače — in kaj imamo od tega? Trenirali smo z nadebudnimi začetniki, se trudili ž njimi, jim pokazali napake: ljudje pa ne poznajo hvaležnosti. Zrasli so nam čez glavo in časih se jih prav res ne moremo otresti. Zadnjič me je na primer George kar gladko potolkel. Tu se vendar vse neha!
Drugače pa je tenis prav lep šport
— ako ga kdo zna ...
*
Tako je povedal gospod Cochet, H je bil nekoč pobirač žog v Lyonu in dobro ve, kaj je tenis in raket in moda in baret. Lepo je povedal in prav.
Da, lep šport je tenis — kdor ga zna. In ko gledam takole v pomladni nedelji v solncu se leskečoča igrišča, 26 X 12, s spleteno mrežo v sredi počez, na obeh straneh pa po enega ali dva belo oblečena šampijona ali začetnika v krilu ali hlačah, skakajoča, tekajoča, podeča se, padajoča, ce treba vselej pa zamahujoča, časih prav, rajši mimo, po nečem majhnem belem in okroglem, navdušeno se poganjajoča, sopeča, vikajoča, angleški govoriti skušajoča, v napetem pričakovanju tistega majhnega in belega, letečega in odskakujoče-ga — kadar gledam vse to, se m« "vselej malo stori, da ne znam tenisa. Imam sicer raket in baret in lepe bele hlače, ki jih vzamem kdaj tudi s seboj na promenado — a kaj mi pomaga, ko pa nisem šampijon in nikoli ne bom!
Charlie K. Bros.
Jubilejne slavnosti na Bolgarskem
Predlanskim jeseni je poteklo 50 l<»t, o»t-kar je Rusija pod carjem Aleksandrom II. osvobodila bolgarski narod izpod turškega jarma, in 1000 let, odkar je umrl največji bolgarski vladar car Simeon Veliki Bolgari so nameravali praznovati ta dvojni jubilej
Car Simeon 893—929
v
hm! spomladi, toda strašna potresna katastrofa, ki je meseca aprila zadela jugovzhodne pokrajine bolgarskega carstva, jih je prisilila, da so te svečanosti od godili do letošnje spomladi. Pa tudi letos se te slavnosti niso vršile v tistem obsegu, kakor je bilo prvotno nameravano. Vse te svečanosti, o katerih smo svoječasno že pisali na tem mestu, so bile zgolj internega značaja in niso bili nanje povabljeni nobeni inozemski g06tje. Prireditve so se pričele v nedeljo 12. t m_, in sicer istočasno v Sofiji, sedanji bolgarski prestolnici in v Preslavi, v nekdanji prestolnici carja Simeona Velikega Nedelja je bila posvečena spominu tega največjega bolgarskega vladarja. Sofija je bila vsa v zastavah in zelenju. Dopoldne je bila v katedrali Aleksandra Nevskega slovesna služba božja, ki so se je udeležile vse civilne in vojaške oblasti in nepregledne množice ljudstva. Popoldne so 6e vršile velike ljudske veselice na raznih krajih Sofije in na trgih so igrale vojaške in druge godbe. Zvečer je bila prestolnica slavnostno razsvetljena. V Narodnem gledališču je bila v proslavo tisočletnice carovanja Simeona Velikega svečanoetna predstava Igrali so zgodovinsko dramo dr. St. Kostova >Simeonc, ki je bila napisana špecijelno za ta jubilej in tudi dobila nagrado bolgarske akademije znanosti in umetnosti v znesku 15.000 levov. Pred predstavo je operni orkester igral slavnostno uverturo, ki jo je dirigiral sain
Cerkev Aleksandra Nevskega
skladatelj BobčeskL Drama, kakor uvertura sta napravili na občinstvo najgloblji vtis. V Preslavi je bila v nedeljo 12. t m. v proslavo carja Simeona blagoslovljena nova cerkev sv. Cirila in Metoda. Svečanosti je prisostvoval sani car Boris. Pri tej priliki so pred ikonostasom (velikim oltarjem) prižgali sveti ogenj. Ta ogenj je tu gorel do 14. t m. V noči od 14 na 15. maja so na tem ognju zapalili posebne baklje, ki so jih junaške (sokolske), jahaške in športne organizacije prenesle v dveh skupinah preko južne in severne Bolgarije v Sofijo. Na vsej poti so jih po zraku spremljali vojaški aero-plani, ki so metali na tla letake, pozivajoč narod, da dostojno proslavi spomin velikega bolgarskega vladarja. Proslava 501etnice osvobojenja se je vršila 14. t m. v Sofiji pred spomenikom carja Osvoboditelja Aleksandra II. v bližini Narodnega sobranja. Udeležili so se je pred stavi telj i vseh civil-
nih ln vojaških oblasti, poslanci, Številna narodna društva, duhovništvo, oddelki vojske vseh strok in nepregledne ljudske množice. Slavnostni govorniki so vsestransko ocenili velik dogodek osvoboditve bolgarskega naroda izpod turškega jarma. Nato je sledilo polaganje vencev. Bilo jib je na stotine, da je bilo vznožje ogromnega spomenika popolnoma pokrito z venci in cvetlicami Tu se je na eklatanten način pokazalo, kako so svoječasno gotovi ljudje pognali bolgarski narod proti njegovi volji v vojno proti Rusiji! Dne 15. t. m., na god kralja Borisa, so bile javnosti zaključene. Dopoldne je bila slovesna služba božja v katedrali Aleksandra Nevskega, ki so se je udeležili car Boris, predstavitelji vseh oblasti in društev ter nebrojne ljudske mase. Po službi božji je bila vojaška parada in nato defiliranje narodnih noš pred kraljevskim dvorcem. Popoldne eo se vršile razne junaške (sokolske) in športne prireditve, po mestu pa so igrale godbe. Zvečer je bila evečanostna bakljada izpred kraljevskega dvorca. Na čelu sprevoda je korakal mestni župan dr. Vazov z bakljo, prižgano ob svetem ognju, ki so ga prinesli iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Preslavi. V Narodnem gledališču je bila slavnostna predstava »Proslava na velikoto minalo« — slike važnih momentov iz bolgareke zgodovine. V igri so nastopili operni pevci, igralci, operni zbor, orkester in balet. Pred predstavo je orkester igral slavnostno uverturo »Car Simeone Prireditve je zaključil velik banket v mestni Kazini, ki so se ga udeležili vsi bolgarski odličniki. Kralj je na svoj god odlikoval nad 200 še živečih borcev, ki so se udeležili osvobodilne rusko - turške vojne in več sto drugih zaslužnih oseb.
Car Simeon je vladal od 1. 893. do 927. Bil je sin kneza Borisa, pod katerim so Bolgari sprejeli krščansko vero. Država carja Simeona je segala od Črnega do Jadranskega morja in je na severozapadu mejila na državo slovenskega kneza Koclja. Svojo državo si je Simeon zgradil v neprestanih borbah z Bizantinci. Glavna njegova težnja je bila, da zagospodari tudi nad Carigradom. Čim je zasedel prestol, ee je zapletel v voj-
no z bizantinskim cesarjem Levom Filozofom, ki je proti Simeonu poklical na pomoč Madžara Simeon je potolkel Madžare in jih potisnil preko reke Tise, obenem pa napadel Bizautince in jih strahovit porazil leta 893. pri Bulgarofygu (danes Eski Baba). Bizantinci so bili primorani skleniti mir in se zavezatS, da bodo plačevali Bolgarom letni tribut. Ko je cesar Lev umrl in zapustil nedoletnegj sina Konstantina, se je Simeon trudil, da bi postal njegov varuh. Ko se mu to ni posrečilo, se je sam proglasil za rarja Bolgarov in Grkov, katerega naslova so se po njem posluževali vsi bolgarski vladarji do konca 14. stoletja. Simeon je v treh vojnah (913., 922. in 1924.) prisilil Bizantince, da so mu priznali ta njegov carski naslov. V teh vojnah so bolgarske vojske trikrat prodrle do Carigrada in ogrožale bizantinsko prestolico. Slovanski vpliv na Balkanu je po teh zmagovitih vojnah mogočno na-rasteL Slovanski živelj je jel prodirati globoko v Grčijo in slovanske naselbine so se pojavljale že pred vrati Aten in na Pelopo-nezu. Simeon se je baš pripravljal, da udari četrtič na Carigrad in ga osvoji, ko je nenadoma obolel in umrl v maju 1. 927.
Toda Simeon ni bil samo velik vladar in vojskovodja, marveč tudi velik kulturni delavec, ki je neprecenljivo mnogo storil za kulturno povzdigo svojega naroda in za kulturo slovanskih pravoslavnih narodov vobče. Njegova prestolnica Preslava, ki je bila, kakor izkopine kažejo, prekrasno mesto, je bilo zbirališče slovanskih učenjakov tedanje dobe. NjSm je prednjačil sam car Simeon, ki je bil tudi sam pisatelj. Uredil je »Sbor-nik«, ki je menda prvi konverzacijski leksikon v zgodovini. »Sbornik« je obsegal vse, kar se je takrat v desetem stoletju vedelo in znalo na polju modroslovja, bogoslovja, zgodovine in govorništva. Književnost se je v tem času mogočno razvila in slovanski jezik je postal jezik cerkve in diplomacije, nastala je »zlata doba« bolgarske, slovanske književnosti. Vzpričo teh zgodovinskih dejstev Bolgari pač upravičeno slave lOOoletnico vladanja velikega svojega vladarja.
Kraljestvo mode
Pod milim nebom
Čeprav pri nas 5e nismo tako daleč, kakor drugod, vendar tudi pri nas prodira stremljenje, da preživimo čim več prostega časa pod milim nebom. Zato si izberemo seveda počitnice in praznike, da pole-tfvno v planine ali na morje, kjer si oddahnemo in osvežimo svoje živce. Kakor vsak šport, rabijo tudi ti izleti posebno opraseo, ki je odvisna od vrste izleta in od karakterja športa, ne glede na posebne športne kroje pa rabimo za take izlete v prvi vrsti neke gotove splošne obleke. Čeprav bi morala biti ta obleka čim preprostejša in skromnejša, vendar se moramo čudfoi, koliko modnih napak vidimo, ker mnogo dam to enostavnost pogosto prekorači. Ce torej mislimo nabaviti posebno garderobo za izlete, moramo pred vsem gledati na to, da so vsi deli gardero-
be kolikor mogoč« najbolj praktični. Tako npr. ne sme biti blago niti pretežko niti prelahko, ker nas lahiko na izletu dohiti nevihta in moramo biti tudi na take neprijetne slučaje vedno pripravljeni. Pri nabavljanju tkanin pa nikdar ne smemo preveč štediti, ker ni nič slabejšega, kakor obleka iz preslabega blaga, ki je vedno zmečkana in mora na izletih izredno mnogo izdržatl. Združena z dobro tkanino dela preprostost navadno obleko dovršeno elegantno in uporabljivo.
Poglavje za sebe so barve. Pri njih moramo zlasti paziti na to, da toni niso preveč kričeči, ker bi bila za športno dreso kričeča barva prav tako neelegantna, kakor nesmotrena, ker pač oblek kričečih barv ne moremo ržbiti za vsako priliko in tako dolgo, kakor obleke nevtralne barve.
msms
Maš e poletje
s? mnutnen$u
v
ecvel
Nageljna, roženkravta in rožma« rina! Dečva na dom in letovanje. Dečva za delo in opravke. Dečva na izlete. Dečva za na gore in v kopališča. Dečva za na Savo, Ljubljanico in Soro — Dečva na vseh udobnih in domačih pohodih.
Pri nabavljanju garderobe za izlete in za bivanje na deželi moremo postopati popolnoma sistematično, da si namreč ne nabavimo samo ene ali druge malenkosti npr. samo šala, samo jumperja, športnega klobuka, torbice in druge drobnarije, temveč se moramo preskrbeti s celo športno obleko.
Pri tem je mnogo različnih mogočnosti. Mnogi si žele kostum s pripadajočim plaščem in otvorijo na ta način novo varijan-to kompleta. Drugi imajo zopet raie pre-prost kostum in popolnoma kontrastni plašč, tako da sta kostum in ogrinjalo popolnoma ločena pojma.
Kostum naj bo kolikor mogoče preprost. Vedno so najlepše ravne jopice z nagubanimi krili, ki dovoljujejo prosto gibanje in so prav zato tudi priporočljiveiši od drugih kril, ki ovirajo pri hoji, kakor vreče.
Na naši prvi sliki je predočen tak kostum, Id je prepasan s pasom in ima našite žepe. Vsako gladko ali malo vzorča-sto blago je zanj prikladno.
Popolnoma drugačna pa naj bo tkanina za plašč, ker za široke tipe raglana, ki Jih nosimo čez take kostume, pride v prvi vrsti v poštev Ie rahlo mehko blago.
Da nam tudi moderne pletenine nudijo na tem polju prav lepe tvorbe, je samo ob sebi umevno ln Izdelki volnene mode st> prav tako praktični, kakor dekorativni in zlasti najnovejši stroji izdelujejo take vr. ste pletenin, da lih komaj ločimo od ročnega dela. Za šport veljajo z debelo nitjo pleteni poletni jumperji kot najnovejša novost, pa tudi tanki In tarzijski jumperji so zelo mični. Razen teh ugajajo tudi vzorci
v tehniki pletenih čipk, ki posnemajo vzorce ažurja v enobarvnih izdelavah.
Navadno združujemo različne fumperje ln puloverle z plisiranim krilom, ker se gubice ne spuste, tudi če so mokre. Na naši zadnji sliki vidimo takšen model, kjer je strela na jumperju Izdelana v intarzijskl manlri. Napol dolga, paletoju podobna jopica varuje vedno najboljše pred slabim vremenom. Za jutranjo obleko. Id jo nosimo na deželi namesto pižama ali spalne halje, si radi Izvolimo najnovejšo novost na tem poliu, namreč krilno pižamo, ki združuje zgornji del pižame z nagubanim krilcem tz pralne svile ali iz lahkega prozornega vol-nega blaga, lepe pastelne barve.
OTROŠKE NOGAVICE
'ilGOM
Nafbolpe, najtrajnefše, zato
Apartni solnčniki
-Čeprav sedanja moda, ki zelo podpira šport, ne gleda posebno simpatično solnč-nikov, si je modna doma sama pripomogla
do lepega dekorativnega solnčmka. Posebno mični so oni modeli, ki so iz motnobarvne svile in delujejo samo z bleskom pisanih pramen, ki se zelo ugodno odražajo od nevtralne podlage. Tudi modele z vezeninami ali z drugimi ročnimi deli večkrat vidimo. Za primer vidimo na levi krasen solnčnik v maderja tehniki. Pa tudi enobarvni solnčniki z živahno aplikacijo so zelo priljubljeni.
Kratki paleto
To novo oblačilo le nekaka sredina med kostumno jopico ln plaščem, vendar pa nikdar ni popolnoma ravno, temveč ima vedno nekoliko bolj živahno fantazijsko obliko.
Med tem, ko si za zvečer napravimo ta kratki jopici podobni paleto iz vseh mogo-
13
čih tkanin, ki morajo biti pred vsem dekorativne, ga moramo skrojiti za elegantne popoldanske prilike izključno iz šareno vzorčastega prosojnega materijala k enako vzorčasti obleki. Na naši sliki vidimo tako obleko z ravno zgorno partijo ln štirimi globokimi ozkimi volanami združeno z ravno jopico, ki ima zoipet dva taka volana, ki sta tako rekoč nadaljevanj« volan obleke. Na ta način dosežemo najelegant-nejši efekt, ki se ga bodo posluževale najfinejše dame.
Zdravniška posvetovalnica
O. M. T. r M. »Črne koize «nlso nikaka druga bolezen, kot navadne koze. V tistih, pogosto neusrodno ootekaiočjh primerih. v katerih postule (mozolie) zaliie kri. tako da pomodrč in počrnč radi zakrvlienosti. ko-vorimo o »črnih kozah«. Da zaneso. kakor se ie že večkrat zgodilo, koze v Slovenijo, seveda ni izključeno. Ne pomenilo bi pa to za zdravstvo v naših deželah, kier le skoraj vse cepljeno, nobene večle nevarnosti. — G. Fr. Z. v S. O. Brez osebne preiskave se nI o opisanem orlmeru mogoče izreči, zlasti, ker ne poveste ali ima bolnik zvišano temiperaturo aH ne. Lahko da gre za infekcijsko bolezen, lahko da za živčno. Seveda tudi zastrunlienie — to le menda mislite z vprašanjem, če nl-Ii bolezen »narejena« — nI izikHučliivo. dasl malo verjetno. Pokličite vendar zdravnika 1 — a F. K. L|. Ad 1. Ni moči odgovoriti, ker ne vemo kaj in kako se ie operiralo. odnosno odstranilo. Ad 2. Brez škode. Če se dobi v vsaki apoteki, ne vemo: naročiti se pa da v vsaki. — a J. V. v R. D. Da J« došlo pismo vaše soproge v naše roke. bi brezdvomno nanje odgovorili, kot na vsako drugo Da se pa semoatfa kako nismo Izgubi. — celo priporočena se Izgube — je znana stvar, za katero nas. Jasno, da ne zadene nobena krivda. — Na nobeno Izmed zastavljenih glavnih vorašanJ rt
moči odgovoriti brez osebne preiskave. Bolnica, o kateri sami pravite, da ie slabokrvna, skoro gotovo boleha na porodnih posledicah, odnosno na oboleniu notranjih spolnih organov. Vodite io torei k speciia-listu za ženske bolezni, ali io pa pošljite v žensko bolnico v Liubliano. Del bolečin in nadlog so morda v direktni zvezi z nazna-čenim obolenjem, ostale so bržčas funkci-jonalne. kot iih pogosto ooazuiemo pri kronično bolnih ljudeh. — Tudi elede obolenja na rebrnici vam ne moremo nič točnega odgovoriti, ker ne vemo. katera temeljna bolezen io ie povzročila, ne v katerem Stadiju se nahaja, ne kake vrste ie. Zato bi vsak nasvet lahko škodoval. Tudi v tem primeru lahko odloči, kai ie umestno. samo osebna preiskava. Ginekolog vam bo povedal, če je treba niegovo preiskavo dopolniti še s progledom internista in nevrologa. — Iz že omenjenih razlogov vam tudi ne moremo odeovoriti. kake r»o-sltdice ima »lahko dolgotrajno bolehanfe na vnetiu rebrne mrene«. — Uspavalnih sredstev, ki v normalnih dozah po zdravnikovih predpisih vzeti ne Dovzročaio škode, ie mnogo. Vsi pa imalo lastnost, da se nanje bolnik napadi. Vrh tega ie niih namen. da na! bolnika prevedo samo preko gotove dobe nespečnosti bodisi radi bolečin. ali nervoznosti. nemira ali kar koli. Povsod le treba najti vzrok nespečnosti. In pri vzroku zastaviti zdravlienie. Protra-hirane gorke večurne kooeli. so še eno najbolišiih in nainedolžneiših uspavalnih sredstev. A tudi glede niihove primerno-sti odloči lahiko samo zdravniška preiskava. Slabotni, slabokrvni, s srčnimi napakami obremenjeni lmdie tudi za to teraoiio niso sposobni. — fzpirara z lizolom v predpisani koncentraciji niso kvarna. Ce so priporočljiva, odloči zdravnik. Okvarlen prst Je morda zvinien ali celo nalomlien. Poskusite z obkladki in masažo z jodov.m mazilom. — G. prof. A. G. v K. S. S. Ali bi ne bilo bolje, če bi si nabavili eno izmed mnogih brošur, ki se bavijo s Freudovim naukom in psihoanalizo in se tako informirali o temeljnih načelih njegovih? Mi se na tem mestu ne moremo spuščati v podrobnosti, ampak vam vsebino teh načel podamo lahko samo v najširših obrisih. — Freud meni, da je to, kar zavestno doživljamo, samo neznaten del naše duševnosti, katerega bi pa sploh umeti ne mogli, če bi ga ne mogli dopolnjevati z dopolnili, katerih se ne zavedamo, ker tiči v naši »podzavesti«. Te dostavke najti, je naloga psihoanalize. Vsak dan nam ostavlja kopo neljubih spominov, mučnih poželenj, neizpolnjenih želja in nad in ž njimi morečih razočaranj. Vse to zrinemo v podzavest, kjer se odcepijo misli od afektov, prvim vsai oa dostop do zavesti zatvorL Posebna inš>tanca. tako-imenovana »cenzura« celo v saniah budno pazi, da te uverižene misli ne Drodro v zavest v spanju. Zato. da človek svoiih želja in nagonov, bojazni, skrbi itd. ne spozna. se mu bližaio v čudem našemlieniu. tako da nezmiselnostj sania. To laviranje imenujemo simbolizacilo. ki pa ni nuino. da se kaže samo v sanjah, ampak se lahko skriva tudi v nervoznih motniah druge vrste. npr. v povsem malenkostnih, ne-kvarnih raztirjeaiih vsakdanieea živlienia. kot pozabljivosti, založevaniu. zarečevaniu itd. Gre pa vedno za prikrivanie gole resnice. in po Freudu in niegovih šolah edine resnice, ki da naj ie vedno seksualna. — Dasi so se od nekdaj vsi dobri ooazovald zavedali ogromnega pomena, ki ga ima seksualiteta v človeškem živllenlu. mora veljati pa vendar kot čisto gotovo, da gre do absurdnosti izvedena simbolizaciia Freuda in njegovih epigonov ln oroglašanie popolne zavojevanosti človeške psihe izključno po seksualitetl. preko dopustnih mej. tako gotovo, kakor vemo. da išče ogromna večina raznih nepoklicanih psihoanalitikov aktivnih In pasivnih tisto zadnjo ln edino resnico pač — zaradi nie same! — G. J. P. v S. Če je tisto kosmetično sredstvo pripuščeno za iavno Dr oda j o. le gotovo nekvarno. Za osivele lase n! drugega leka. kot razna barvila, katera le dobiti v vsaki parfumeriji. — Glede »kodra-nja« pa nimamo nobenih Izkušeni in vam ne moremo ničesar svetovati
Kadilec
ako Ti je do izvrstnega tobačnega okusa in posebno do zdravja, kadi edino z epohalnim patent, higijenič-nim ustnikom „LIKAR" in zadovoljen bodeš.
Ustnik se dobiva v vseh boljših trafikah, ali pa pri izumitelju:
ING. JOSIP LIKAR Kostanjevica na Krki.


Ioe Flint:
apigi, krastača in jazbečar
Bhimenaua sta bila virtuozna zračna akrobata. Sedela sta na trapecu, gori v svoji pozlačeni gajbici. Vrata ptični-ce so bila odprta; časih sta zakrožila po sobi, strogo vštric, z dovršeno eleganco: na levi in desni zelena, leske-čoča se škrica. Potem sta se spet vrnila v kletko na trapec.
Njune življenske potrebe so bile majhne. Cas sta si krajšala s tem, da sta drug drugega česala in si trebila škrice.
Nekega dne sta Blumenaua kakor običajno sedela na trapecu, slednji palec na njih voda Amazonke. Tedaj je skozi okno priletel v sobo navaden mlad vra-bič. Ujel sem vrabca, ki je kričal na vse pretege, in ga dal k papigama v kletko. Hotel sem videti, kako se bo to končalo.
Vrabec se je v pozlačeni ptičnicl zelo oblastno vedel in se nikakor ni dal ugnati po zeleni tujerodnosti gori na trapecu. Nekaj časa je ostal pri tleh, potlej je malo poletaval, raztepaval pesek. padel v kopalno kadico, razškro-pil vodo.
Zelenca sta nagnila glavi in po strani gledala nanj. Pet minut sta mu dala
časa. Časa — za kaj? Saj je bila samo formalnost: dolžnost vljudnosti. Cez pet minut je prvi Blumenau splezal dol, brez vznemirjenja, po desni strani rešetke: kljun, potem noga, kljun, potem noga. In drugi Blumenau je splezal na levi strani dol: kljun, potem noga, kljun, potem noga. Zvončkljalo je, kakor bi prav tiho prešteval zlatnike.
Spodaj sta se Blumenaua obrnila na sredo. Neskončno nežno je Blumenau na desni prijel s kljunom desno vrabi-čevo perut, Blumenau na levi levo vra-bičevo perut. Potlej sta z vrabčkom med seboj splezala gor, nagnila glavi skozi vratca in spustila vrabiča na tla.
Niti v Savojskem klubu ne bi vrgli nepovabljenega gosta v bolj dovršenem slogu na cesto. Blumenaua sta splezala nazaj na trapec, se počesala in si popravila škrice. In spet sta sedela gori,
slednji palec voda Amazonke. *
Madame Babette, računajoča krastača.
Našel sem jo konec marca pred njeno duplinico, ko se je bila ravno predramila iz zimskega spanja. Od podzemeljskega posta je je bilo samo še okostje, prevlečeno s kožo; na glavi je imela kosmič prsti.
Štiri tedng sva živela skupaj, mada-
rne Babette in jaz. Popoldne in ponoči se mi je spravila na mizo in se sprehajala po njej. Dopoldne je spala.
Jaz sem stal medtem spodaj na vrtu in bil men suženj: z lopato sem ji izkopaval deževnice. Vsakega črva sem lepo položil v cvetlični lonec in kopal dalje. Prve dni sem našel mnogo deževnic. In potlej se je začelo pitanje. Črva za črvom sem položil pred madame Babette. Ona si je vsakega ogledala s svojimi zlatimi očmi, nakar ga je pogoltnila.
Štirinajst črvov je pojedla vsak dan, nič manj. Pa tudi ne več! Po štirinajstem se je vselej obrnila proč. Morala jih je šteti. Kot petnajsto točko sem ji ponujal najvabljivejše eksemplarje: zaman, ni se zmenila zanje!
Pozneje sem bil vesel, če sem jih nakopal štirinajst. Videlo se mi je, kakor da so črvi pogodili, za kaj gre, in so se z vrta izselili v Ameriko. Kopal sem in kopal v potu svojega obličja.
Ko jih tudi štirinajst nisem več mogel priskrbeti, sem spoznal, da se moram ločiti od madame Babette. Nekega večera sem jo zanesel na vrt in ji rekel: »Zal mi je, madame, nič več vam ne morem postreči z vašimi štirinajstimi črvi. Da ste mi zdravi.« Madame Babette. §e ni prai. nič razhudiia, Niti ozr-
la se ni za menoj, odracala je in izginila v travi.
Smrtna točka.
Imel sem majhnega rjavega jazbečarja, ki je bil videti navaden jazbečar. Nekega dne sem opazil, da je nenavaden jazbečar.
Tisti dan sem mu prvič poskusil natakniti ovratnico. Jazbečar me je otožno pogledal in se ni zganil. Stopil sem nekaj korakov proč in ga poklical: izkazalo se je, da ne more več hoditi. Zaradi ovratnice. Vzpel se je in storil, kakor da hoče, a ne more. In tedajci je jel tako zavijati, da...
Najtrši kamen na cesti bi se ga bil moral usmiliti. Zbrana množica mi je prigovarjala, naj mu snamem ovratnico, sicer... In sem mu jo snel. Jazbečarji imajo ljudi zmerom na svoji strani.
Ko ni imel več ovratnice, je spet lahko hodil. Zadovoljna sva jo skupaj ubirala po cesti in sva srečala stražnika. »Kje ima jazbečar ovratnico?« je vprašal stražnik. »Tukajle ima jazbečar ovratnico,« sem rekel in jo potegnil iz žepa. Nato se je začelo daljše pregovarjanje; predlagal sem stražniku, naj sam blagovoli napraviti poskus. Stražnik je napravil poskus in — jazbečar, ta jazbečar je bil yj?rax zadivlien nad
ovratnico! Nikakih težkoč pri hoji! Ni-kakega zavijanja! Nikake množice ljudi! Hvaležno se je ta Judež vzpel po stražniku, ki mu je bil pripomogel do toli zaželjene ovratnice.
Jaz pa sem kmalu po tem dobil zaradi ovratnice kazenski palog, češ da mu je nisem hotel natakniti. Jazbečar je bil medtem že zrasel. Ko je prišel kazenski nalog, je bil ravno pričel študirati smrtno točko. Vadil se je vsak dan. Kadar je privozil avto, je planil nalik izstreljeni puščici s strani proti njemu in obstal tik pred kolesi. Nisem si vedel razložiti, kaj naj bi to pomenilo. Nekega dne pa je bila smrtna točka gotova in mi jo je pokazal: zdrevil je proti avtomobilu, a se ni ustavil pred kolesi, ampak je — smuknil pod voz, med sprednjimi in zadnjimi kolesi, in se veselo z repom mahaje spet pojavil za avtomobilom.
Toda moji živci niso bili jazbečarju nič več kos. Ko mi je drugič pokazal smrtno točko, sem ga poklonil nekemu peku. V krušni peči je bilo korito: tam se je vrli jazbečar poslej odpočival. Kadar se je na eni strani popravil." se je obrnil na drugo stran in globoko vzdih-nil. Za vnanji svet ni kazal nikakega zanimanja več.
Možje, ki se zbirajo v znamenju srca
Majhna pomota v svetem Krištofu — Pri starem čuvarju — Poglavje o bratoljubju — Alarm — Moj najstrašnejši doživljaj — Mož, ki se da prepričati
MoJi cenjeni bralci, pred vsem pa dražestne moje bralke, me veliko iz-prašujejo, kaj je prav za prav s tem »znamenjem srca«, ki se z njim po: zdravljajo detektiv dr. Klop m njegovi ljudje.
Moram priznati, da žalibog jaz sam o tem še nič gotovega ne vem. Je to nekaka tajna, v katero doslej še nisem mogel prodreti. Klop sam noče o tem nič govoriti, jaz pa ne maram vPJaše-vati, da si ne pokvarim zaupanja. Sploh je pri detektivu Klopu in njegovih za-devščinah tako. da najbolje, če nič ne vprašuješ. Čim manj si radoveden, tem več zveš. O tem sem se lahko že dodobra prepričal pri svojih dosedanjih opravkih z njim in njegovimi ljudmi.
Pa še na nekaj moram opozori tu Jaz ne smem vsega, kar zvem, pri priči tu-dii napisati. Ker gre tu za resnične dogodke in živeče osebe, so naravno mojim poročilom v »Jutru« postavljene gotove ograde. Prosim zato cenjene bralce, še bolj pa dražestne bralke, naj to primerno uvažujejo in naj potrpijo; sčasoma se bo marsikaj pojasnilo, kar $e zdi zaenkrat še zagonetno.
Detektiv Klop se mi od zadnjič še nič ni javil. Spomnil pa sem se med tem na tisto, kako si je takrat iz^ vlaka z lučjo dajal znamenja z neko hišo gori v hribih in rekel, da je tam njegov najboljši pomočnik. Pa sem sklenil poiskati tega človeka.
Ker sem si bil takrat kraj dobro zapomnil, sem tisto hišo tudi z lahkoto našel. Bilo je v nedeljo popoldne, ko sem prišel tja gor. Vežna vrata so bila na stežaj odprta, iz hiše pa se je razlegala harmonika in petje, ne baš ubrano. To me ni motilo in sem vstopil.
Za mizo je sedela manjša druščina pr; obilni pijači. Dve deklini žarečih oči in lic. vsaka objeta od svojega fanta, potem možic, ki je vlekel harmoniko, v kotu pod križem pa širok možakar s svetlo plešo in fcuštravo, ko noč črno brado in s takim blaženim zadovoljstvom na okroglem dobrodušnem obrazu. kakor takega zadovoljstva še žive dni nisem videl na nobenem človeku. Dalje so moje oči še objele na klopi pri peči mlajšo bledo ženo z otrokom v naročju, nad pečjo lovsko puško, nekaj rogovja po stenah in starinsko uro, iz katere je ta hip skočila kukovica in za-kukala.
Družba je bila pri mojem pojavu umolknila in me gledala vsa začudena; moje oči pa so bile uprte samo v njega, črnobradega hrusta tam v božjem kotu. Silno mi je bi! všeč, svetega Krištofa sem videl nekoč tako naslikanega. In takega sem si v svoji fantaziji predstavljal tudi »zvestega čuvarja v znamenju srca«. Te mile. dobre, ot roško-vesele oči, to blago čelo, ves ta tako prikupljivi miroljubno-krotki izraz v njegovem obličju — on je pravi, sem si rekel. In sem nagnil glavo in dvignil levico k srcu.
Tako sem obstal na pragu.
A moj sveti Krištof se je samo široko režal, deklini pa sta se dregnili s komolcem in obe hkratu prasnili v smeh.
— Fi! je naredila ena in zamahnila z roko. — Kaj pa je spet to za ena prismoda!
Dobesedno tako je rekla: kaj pa je spet to za ena prismoda! In vsa družba se je krohotala, najbolj pa on, moj sveti Krištof, s svojim gromskim basom, da je kar zabobnelo po hiši.
Zdaj sem seveda imel zadosti in sem gledal, da sem se brž izgubil. »Ta je Pa pijan!« sem še slišal za seboj. To so oni. vinski bratci, rekli meni, ki pijem najrajši limonado. Lepe reči doživi človek dandanes.
Zunaj sem se zdaj malo bolje ogledal po okolici. I kakopak da sem se bil zmotil, pa še kako sem se zmotil! Evo: prava hiša je bila tista tamle, malo naprei na planoti, odkoder se je odpiral širen razgled po dolini, na cesto in na železniško progo.
Prijazna, čedna kmetija. A hiša je bila zaprta, domačih nikjer. Ko pa sem malo stopil okoli voglov, sem tam pri uljnjaku pod cvetočo jablano našel be-lolasega starčka z majhnim dekletcem ob vznožju. Oba sta brala »Jutro«, vsak svoj del.
Mala me je prva zagledala, pomajala starčka za koleno in pokazala na-me.
Smehljaje se je starček ozrl vame. vstal in položil roko na srce. Tako sva
se pozdravila.
Bil me je zelo vesel, in ko siva se malo porazgovorila, je naročil dekletcu: — Tilka, zdaj pa le brž skoči po može. Vse pokliči, saj veš. Pa kmalu naj* pridejo, reci.
Mala Tilka je že vse vedela. Važno je pokimala z glavico in odbrzela po soseski.
To je moja vnukinja, mi je povedal stari. — Hčerka mojega sina. Odpeljal se je prejle z ženo in sinkom malo na njen dom. Pa bosta do večera nazaj.
Med tem mi je razkazoval svoj lepi veliki uljnjak. In bilo mi je prijetno poslušati tega ljubeznivega in vedrega starčka, polnega mladeniške svežosti in polnega življenske modrosti.
—	Glejte, je deial. ko mi je priletela na roko razdražena čebela in tipala z želom, da bi ubodla. — Glejte to malo, malo srčeoe, kako je hrabro in neustrašeno! Ona ve, da jo stane življenje, če piči, in vendar je vsak trenutek pripravljena umreti za svoio družino. Kako bojevito, požrtvovalno srce! Naša srca pa. kako so bojazljiva in sebična!
—	Bojazljiva so zato, ker so sebična. Čebela pa je hrabra, ker je požrtvovalna. Naj nam bo za zgled! je pristavil s svojim tihim, blagim smehljajem.
Kako uro pozneje je bilo zbranih pri častitljivem čuvarju v znamenju srca enajst mož, samih resnih, modrih, simpatičnih kmečkih očancev. Polna nas je bila dedkova prijazna izba. In nazadnje je prišel še dvanajsti. Kdo? Črnobradec, moj sveti Krištof!
To sem debelo pogledal, ko se je pri-gugal noter, težko sopihaje in otiraje si potno čelo z veliko rdečo ruto. Ampak, pozdravil me je pa ta človek z neznanskim veseljem, kot da je zagledal rodnega brata. Stiskal je mojo roko v svojih silnih šapah, kar mi je ni zmečkal, in pri tem so se njegova kosmata usta, iz katerih so puhteli vroči vinski duhovi, nevarno približevala mojim od groze pobledelim licem. Dolgo je trajalo, da je iztresel ves ogromni koš svojih občutkov do mene in se končno utrujen sesedel na svoj stol.
Stari čuvar, ki je videl mojo zadrego, pa mi je potihoma povedal: — Veste, to je zelo dober človek po srcu. Saj mi gledamo samo na srce. Res, dober človek je, vse bi dal enemu. Ampak pijača seveda... Pa tu so največ krive njegove hčere. Starejša, ki je že omo-žena, ne, ta je pametma. Ali mlajši dive, ki hodita dol v tovarno, ti sta se pa kar izpridili. Pa dajeta takole staremu za pijačo, da zatisne kako oko... Mož je slabič, kaj se hoče. Drugače pa poštena, zvesta duša kakor jih je malo.
Tako smo bili torej zdaj lepo vsi zbrani pri častitljivem belolasem čuvarju in zdaj je razglasil: — Najprej bomo kaj brali, da se bo lažje kaj pomeniti, — Mi se večkrat takole shajamo. ie pojasnil meni, — in beremo in se Dogovarjamo. — Več mi ni pojasnil,
malo preletel svoje spomine In nato
izpregovoril:
—	Bratje, sem pričel, — povedal vam bom prav na kratko dogodek, ki je bil morda najstrašnejši v mojem življenju. Sodite vi potlej o tem, kakor hočete, toda mene, mene je ta doživljaj privedel do spoznanja, kot nobena druga reč na svetu ne.
To se mi je prigodilo v Bosni, na dan 20. septembra, leta 1919. Torej bo tega kmalu deset let. Bil sem tisti dan na lovu v pogorju Jahorine, v divjih pra-šumah, sam s svojim psom, močnim bosanskim brakom, ki mu je bilo ime Liso. Pa je Liso v neki kotlani-i vzdignil srnjaka, ki sem ga v tistem hipu tudi videl, kako se je pognal skoz jelovje. Ta pes je gonil počasi in tako sem počakal na mestu, uverjen. da se bosta s srnjakom parkrat zasukala naokoli, preden udarita naprej. Zaradi boljšega razgleda čez goščavo pa sem se povzpel na velikansko jelko, ki jo je bil podlrl vihar in jo v višini kakih treh metrov prelomil na dvoje. A v tem je šla gonja že vse dalje v goro in kmalu ni bilo več slišati psa.
Amen za danes! sem si rekel, vedoč, da psa zdaj zlepa ne bo nazaj, ker je pri tako dobri sledi utegnil goniti tudi po ves dan. Pa sem hotel spet dol z drevesa. Takrat pa mi ie spolzelo in sem padel tako nesrečno, da se mi je ena noga vjela v precep debla. Tako sem obvisel v zraku, z glavo navzdol, z rokama še najmanj dve tri pedi do zemlje. Nemogoče se upreti ob kaj — puška mi je bila tudi zletela z rame, — nemogoče izdreti nogo iz neusmiljenih klešč.
—	Bratje, zamislite s' ta moj strašni, obupni položaj. Zavedal sem se, to Je moja zadnja ura, to ie moj žalostni pogin. Kdo bi me sl šal v tej gozdni puščavi. kjer ure hoda ni bilo človeškega bivališča, kdo bi mi mogel tu priti na pomoč?
V blaznem smrtnem boju sem rjovel ko zverina in se besno krivil v tej strašni pasti — zaman ... Pomnim še, kako so se mi ieli sukati pred očmi veliki rdeči kolobarji, vse hitreje in hitreje, pomnim tisto grozovito bučanje v moji glavi, grozovito... In potem, potem ...
Že v nezavesti začutim naenkrat pod prsti gorko dlako — moj pes se je bil povrnil k meni!
Liso. moj Liso. sem zaječal. — Stoj, drži me, Liso moj!
In pes je stal ko pribit. Mogel sem se upreti na njegov hrbet, se pognati kvišku z zadnjmi močmi. — in že je bila svobodna moia noga. Ihte sem padel kraj psa v mah.
—	Vprašam vas. bratje: Kdo, kdo mi je poslal psa?
Moja povest ie napravila na može očividno globok vtis. Zamišljeni so zdeli, črnobradec pa je bil tako ginjesn, da je na glas zajokal.
Znočilo se je med tem, domači so se tudi že vrnili, in stari čuvar je prižgal luč. Jaz sem vstal, da se poslovim, ko je prijokala v hišo mlada ženska z otrokom na roki in zaklicala črnobrad-cu: »Oče. pojdite brž domov. On je spet takšen! Vse nam če razdejati...«
ampak je haiaknil očala, vzel s police staro debelo knjigo — ta starček ima veliko knjig — in nam je prebral iz nje poglavje.
Bilo je kaj lepo poglavje o bratoljubju, tej prežlahtni rožici, ki je je dandanes na svetu tako redko najti.
A ko smo bili o tem v najlepšem po-menku, sta se dva, ki sta sedela pri oknu, naenkrat prestrašeno spogledala in pomignila drugim. Pogledali smo skoz okno — gor proti hiši sta stopala dva orožnika.
čudno, kako so bili vsi prestrašeni! Samo čuvar je ostal ravnodušen in je stopil ven pred hišo. Med tem pa so bile oči vseh uprte v mene, in zdelo se mi je, da lete na-me temni, jezni pogledi. Kaj je to pomenilo? Tam iz kota pa se mi je prav na široko režal črnobradec. In črn sum se je porajal v meni: Ta človek — je izdajica!
A črni moj sum se je vpričo razblinil v nič. ko smo pri odiprtih vratih slišali razgovor orožnikov z dedkom. Orožnika sta imela opraviti nekje gori v hribih, kjer so se na žegnanju bili stepli fantje, pa sta jo ubirala tjakaj po bližnjicah. Tako ju je pripeljalo tod mimo.
Dedek se je prismehljal nazaj med nas. a naša tako zanimiva debata o bratoljubju je bila pokvarjena, in zato je nismo več nadaljevali. Pa je nato stari čuvar naprosil mene, naj povem kakšen svoj doživljaj — »kaj, kar da misliti«. Taka je bila njegova želja.
Za mene pa neprijetna naloga v tem mojem razpoloženju. Zakaj moje srce. že itak žalostno, je po tem, kar se je bilo pravkar zgodilo, postalo še bolj žalostno, tako da bi bil najrajši šel in se skril kam v samoto. Vendar sem
Črnobradec se je vzdignil s težkim vzdihom in se odpravil z njo. Možje so mi pa pojasnili: To je njegova hči, ki je omožena. On dela doli v tovarni. Pa jo, kadar ga prime, ongavi zaradi otroka češ da ni njegov... — A kolikor jaz to žensko poznam, je menil eden, — bi rekel, da se ji godi v tem krivica. In da morajo biti tu kake spletke vmes.
Kmalu zatem — jaz sem se že odpravljal. — pa je prikolovratil v hišo črnobradcev hudi zet, tisti možic, ki sem ga bil videl igrati na harmoniko.
—	Kje pa je ona. primojduš? je hro-pel in otepaval z rokami. — Ubil jo bom. to ...
—	Daj, Janez, postavi ga i>od kap! je rekel dedek. In Janez, njegov kore-njaški sin. je že iztegnil roko. ko sem jaz zaprosil malo potrpljenja in sem potegnil možica pod svetiljko, da si ga bolje ogledam.
—	Slišite, vi prijatelj, sem ga nagovoril z vsem sočutjem. — odkdaj ste pa vi slepi?
—	Kooga sem slep? je golčal. — Jaz imam zdrave oč;!
—	Slepi ste! sem ponovil. — Ko ne vidite, kako vam je vaš otrok podoben!
Gledal me je, ko da je treščilo vanj.
—	Podoben... podoben... ie momljal. — Tega pa še nisem videl!
—	Seveda nisi videl, ker si slep! so v krogu rekli možje.
—	Kakor iz obraza vam je izrezan! sem pripomnil jaz. — Le dobro si ga poglejte.
—	No ja, se je nato zarežal. — če je talko, potlej je pa dobro. Potlej pa ne rečem nič. — In se je obrnil in šel. Tam zunaj je pa zaukal.
Tako se je končalo tisto zborovanje v znamenju srca. Josjp Fr. Knaflič.
NEGUJ ZOBE
CISTA VODA
za izpiranje ust in očiščenje zob zjutraj in zvečer je vsakomur vedno na razpolago.
ZOBNA ŠČETKA
je vsakomur neobhodno potrebna ter si jo za ma! denar lahko vsakdo nabavi.

'v-:' „•.■-. v-' - '•:.-. -. .t-.-'.
■ •■' % K'
t ' .

KALO-DO NT
je najvažnejše! Ta čisti, desinficira in obvaruje lepoto zob.
Zahtevajte vedno le
5ARG°
Gustav Strnila:
Miška m peharček
»Mamica, daj mi peharček, lepo prosim' Poglej, za inačico je ze prevelik, zrasla je in ne more več v njej ležati,« je mala Milenka poprosila mamico in jo
milo pogledala.	.
»Čemu ti vendar bo?« je vprašala
mati.	,
Tedaj se je oglasil bratec Slavko:
»Ladjo napravimo iz njega in ga spustimo po vodi.«
»Da, da, po vodi ga spustimo,« so odvrnili tudi sosedovi otroci.
»Pa ga vzemite, samo delj ne smete iti kakor do potočka za hišo, da bom zmerom videla, kaj delate,« je naročila skrbna mamica. Otroci so ji obljubili, da pojdejo samo k plitvemu potočku, in že so veselo odskakljali.
»Vzemite tudi mene, tudi jaz m rada potovala, rajši kakor umrla sramotne smrti,« je zacvilila mala miška v mišm-ci pod klopjo na dvorišču.
Otrokom se je miška zasmilila. Hudi stric Tine je bil ujel živalco v mišnico in jo je nameraval ubiti z metlo.
»Vzemite me, vzemite, rada grem po svetu,« je spet zaprosila miška in dvignila sprednji nožici.
»Uboga miška,« je dejala Milenka. »Kar vzemimo jo. pa naj zavesla v peharčku, morda se ji bo še dobro godilo!«
Slavko je odprl mišnico in miška je skočila v njegov nastavljeni žepek, kjer je mirno občepela.
Otroci so vzeli palico in jo vtaknili v luknjo sredi peharčka, pritrdili so na to palico še eno palico počez in prilepili nanjo pelo belega papirja, da je imel peharček jadro.
Ze so hoteli spustiti ladjico, pa so se spomnili, da miška nima vesla. Slavko je poslal Milenko domov po staro leseno žlico, s katero so mešali blato, sam je pa vzel miško in jo postavil v peharček.
Drobni mišici je solza zableščala v očesu, ko se je postavila v peharčku pokoncu, prijela s svojima prednjima nožicama žlico in zaveslala po domačem potoku.
»Srečno vozi,«so zavpili otroci. Milenka je glasno plakala in se jezila na strička, ki ni maral prijazne miške in jo je hotel umoriti, da je zdaj sirota prisiljena odpotovati po svetu.
Sijalo je ljubko solnce in poljubljalo drobne valove potoka, da so kar žareli. Malo miško, ki je bila vajena temine, je ščemelo. da je mežikala in na slepo veslala dalje.
Peharček je drzno skakljal na valovih, tako se je veselil zlaste prostosti.
Voda je postajala čedalje globlja. Otroci so nekaj časa spremljali svojo znanko po bregu, potem so odhiteli domov. Miška se je sama zibala v peharčku na vodi. Bregova na obeh straneh sta se bolj in bolij oddaljevala in miška je opazila, da se peharček preveč ziblje. Zbala se je, da ne bi bila zgubila ravnotežja, in je veslala na vso moč, zdaj po tej, zdaj po drugi strani, kamor se je pač peharček nagibal.
Tedaj je miška opazila pred seboj mlin. Voda je bučala, ropotala so kolesa in živalca je že mislila, da se ji bliža zadnja ura, ker zaradi deroče vode ni mogla zaveslati k bregu. Na srečo je miška naletela na kol, ki je štrlel tik mlina iz vode. Zaveslala je h kolu in zgrabila tenko vejico vrbe, ki se je z brega sklanjala nad vodo.
»Ostani tukaj, v mlin pojdem, da si ga ogledam, lačna sem,« je velela miška peharčku. ki je bil tudi radoveden, kakšen je mlin, pa je vendar moral potrpeti, saj peharček ni bil nikoli lačen in tudi govoriti ni znal, da bi bil ugovarjal.
Miška je splezala po vrbovi veji na suho in kmalu pogledala skozi okence v mlin. Smuknila je med vreče pšenice, se nasitila in se zadovoljna pognala nazaj na okno. Še enkrat se je ozrla, pa se je silno prestrašila, velik črn maček je stal pod njo in od samega strahu je skoro padla v njegovo žrelo. Urno je skočila na tla, se zaletela na vrbo, se spustila v peharček in že je plavala dalje. Muc je skočil za njo. Tudi on je zle-tel na vrbo, pa se je odlomila tenka vejica, ker je bil pretežak, in telebnil je v vodo. Jezno godrnjaje je splaval na suho. si pogiadil zmočene brke in zažu-gal miški, ki je vsa vesela, da mu je srečno odpetala, visoko dvignila žlico ter brizgnila proti mačku curek vode v zadnji pozdrav.
Dolgo časa je plaval peharček po reki, preden si je miška spet upala zaveslati h kraju. Dospela je do ovinka in tam obstala na nizki skalici.
Tedaj se je oglasila poleg nje grda
majhna zver. Miška jo je začudeno pogledala in vprašala:
»Kdo si pa ti, kaj delaš tu?«
»Kvak, kvak, kvak,« se je oglasila neznana žival. »Jaz sem mlada krasta-i ča. Med žabicami sem se rodila, živela sem med njimi, dokler nisem nekoliko dorasla. Pa so me jele sestre preganjati, češ da nisem prava žaba, ampak ostudna krastača. Preje niso mirovale, da so me zapodile od doma.«
»Ali greš z menoj pogledat po svetu?« je miška povabila krastačo.
»Pa pojdem, prav rada, kvak, kvak, kvak,« je odvrnila krastača in skočila v peharček.
Miško je bffo veslanje že utrudilo. Zdaj je imela pomočnico, tudi krastača je morala veslati, kar vrstili sta se.
Nekaj časa je plaval peharček po vodi, dospel je do jeza in le trudoma sta ga spravili k bregu.
Mirno in tiho je bilo vse naokoli. BTi-zu reke je bila globoka kotanja. Ker se je že mračilo, je miška sklenila, da v njej prenoči. Z gobčkom je potegnila peharček na breg in odhitela s tovari-šico v globel.
Tudi peharček na bregu bi se bil rad skotalil v dolino k svoji ljubljeni miški, pa si ni mogel pomagati. Tedaj je prisopihal mimo vetre. Kakor bi bil vedel, kaj teži peharček, se ie uprl vanj, postavil ga je na rob in peharček se je za-kotalil kakor kolo za miško in njeno tovarišico v kotanjo.
Mala krastača se je zelo razveselila, ko je prišla z miško v globel. kajti na-'šla je tam veliko staro krastačo, katera ju je presenečena pozdravila:
»Tako ostudna sem in nihče me ne mara.« je dejala starka. »Ostani ti pri meni. kakor hčerka mi boš,« je nagovarjala mlado krastačo, ki je bila takoi zadovoljna.
Tedaj je priropotal v dolinico peharček in obstal pred družbo.
»Prav si imel peharček. zdai smo pa vsi skupaj.« se je vzradostila miška in vsi so sedli vanj ter se zadovoljno pomenkovali skoro do jutra.
Miška se je nekoliko odpočila, zjutraj je morala s peharčkom sama na pot. Tedaj jo je pa zaskrbelo, spoznala je, da se je peharček preveč oddaljil od reke. Kako naj ga spravi nazaj? Semkaj je vetre le redkokdaj prispel in miška ni vedela, kaj storiti. Peharček je pa mirno ležal pred njo, kakor bi ji hotel reči: »Me boš že spravila odtod, če boš hotela potovati z ladjico.« Tedaj se je oglasila stara krastača: »Poglej jarek, ki vodi tod mimo, ta jarek se vleče prav do reke. Samo enkrat se oprimo v peharček, pa bo zdrknil v jarek, ti pa pazi, da boš pripravljena na koncu jarka, da skočiš v čol-niček!«
Z združeno močjo so potisnili peharček na rob jarka in kmalu se je zako-talil v vodo.
Peharček se je rjave umazane vode kar prestrašil, tudi bolečino je začutil pri svojem padcu. Ko je pri izlivu vode v reko sedla v peharček miška, je ugotovila, da se je nalomilo jadro in hudo ji je bilo. _	_
Reka se je kmalu cepila "v ozke rokave. Po eni teh rečic je splaval peharček in zašel z miško v trsje med globoko blatno močvirje. Zaman se je ozirala miška okoli in iskala z očmi prostor, kjer bi bila pristala. Nikjer ni zagledala niti pedi suhe zemlje. Že je mislila, da bo morala tu ostati in od lakote poginiti. Tedaj je pa opazila blizu sebe dolgonogo štorkljo, ki je stala na eni nogi v močvirju in sklonjene glave strmela zamišliena v trsje pod seboj.
Miška je vedela, da jo bo štorklja ta-kaj požrla, če jo zagleda. Zaupala pa je
svoji spretnosti in hotela je poskusiti svojo srečo. Skrila se je za papirnata jadra in jela cviliti. Štorkljo je to cvi-lenje takoj predramilo, dvignila je glavo, pogledala okoli in zazrla peharček. Zgrabila ga je s svojim dolgim kljunom in ga dvignila. Naslednji trenutek je že švignila iz peharčka miška in občepela na pernatem hrbtu dolgonove tetke močvirja. Štorklja je hotela miško zgrabiti, zdelo se ji pa škoda peharčka, da bi odplaval po vodi, ker bi ga morala izpustiti iz kljuna. Zato je odkorakala skozi trsje h kraju. Postavila je peharček na tla, prav tedaj ji je pa že miška izginila izpred oči.
Miška se je skrila pod hrastov list, ki ga je zanesel semkaj veter iz bližnjega gozda. Mati štorklja je ponosno odnesla peharček v kljunu in ga postavila tik miškinega skrivališča na tla.
Zavel je veter, se uprl v papirnato jadro in peharček se je dvignil. Štorklja ga ni hotela pustiti, zletela je za njim.
Miška je ostala sama. Zlezla je iz svojega skrivališča in jela tavati po travi. Dospela je v gozd. Kmalu je bila na koncu, kjer se je zelo začudila. Kraj kamor je dospela, se ji je dozdeval zelo znan, kar oči si je mela, sama ni vedela ali je resnica ali samo sanje. Pred seboj je zazrla domači potoček in znano hišico, kjer bivata v mali mišji luknjici njena roditelja in žalujeta za svojo izgubljenko.
»Torej me }e voda prinesla v velikem loku nazaj domov,« se je razveselila miška in počakala mraka. Ko se je zmračilo, je švignila v hišico, kjer sta jo v luknjici radostno sprejela njena roditelja.
Naslednji dan so se otroci zelo čudili. Očka jim je povedal, da je radodarna -mati štorklja prinesla ponoči v hišo malo živo dete. Z dolgim kljunom je postavila peharček skozi odprto okno, v peharčku pa je ležala ljubka novorojenka. Da niso otroci dvomili o tem, kar jim je oče povedal, jim je pokazal peharček in malo živo punčko v zibelki.
Pa tudi miško so otroci naslednji dan videli. Ko je bila Milena v sobi, je zaslišala, kako nekaj škrba, ozrla se je in zagledala svojo malo znanko.
»Kako vendar, da si se vrnila, saj si odšla na daljno potovanje in vsi smo mislili, da te ne bo nikdar več nazaj,« se je začudila Milena.
Miška se je zasmejala z drobnim cvi-lečim glasom, da so se videli njeni ši-vankasti zobki in odvrnila:
»Saj sem potovala, pa še daleč sem bila. Zdaj sem se pa vrnila in nikoli več ne grem od doma, čeprav mi preti nevarnost, da me tvoj stric ubije!«
»Ogibaj se ga, da te ne vidi, potem ti ne bo več nastavljal pasti in varna boš pred njhh!«
»Pasti se ne bojim, kajti me živali gremo pač samo enkrat na led, le človek, ki misli, da je modrejši, gre večkrat,« je dejala miška.« »Prosim te pa, ne pravi stricu, da sem se vrnila!«
Milena je hitela k ostalim otrokom in jim povedala, da je miška zopet doma.
Deca ji ni hotela verjeti. Vsi so odšli v sobico gledat svojo znanko. Miška je pomolila samo glavico iz luknjice in otrokom zacvilila v pozdrav.
»Pa bi si bila vendar izbrala boljše bivališče, ne pa našo hišo, kjer si v večni nevarnosti,« je omenil Slavko.
»Kaj mi mar tuje bivališče, pa če je še tako lepo in udobno! Ljub je domek, čeprav ga je samo za en bobek,« je odvrnila miška in izginila v luknjico. -—
Kako narišeš našega Dudija
J Vinko Bitenc:
Pesem o maju
V zlatem vozu pripeljala se je kneginja Pomlad, ljudstvo jo je pozdravljalo polno sreče, novih nad.
Poleg nje med samim cvetjem mladi Maj, prežlahtni knez, lica, kakor kri in mleko, in oči kot žar nebes.
In Pomlad je govorila sinu svojemu tedaj: »Sinko dragi, čas je prišel, ko postane zemlja raj.
Še nocoj zasnubi Črešnjo, jutri pa se poročiš, vsa drevesa mi povabi v naš cvetoči paradiž.«
Slušal sinko ]e, ubogal svojo mamico lepo; Ko je solnce zatonilo, je odhitel pod gorč.
Tam ogrnil je nevesto v snežnobeli pajčolan, a naravo vso povabil
je na svoj poročni dan. -*-
M. §.:
Vseznal in Nebodigatreba
Tam daleč za deveto goro je pred davnim časom živel kralj Nemakaj. Imel je dva sina - dvojčka. Prvi, Vseznal, je bil velik in vitek, znal je vse — vsaj z jezikom. Ni je bilo stvari pod božjim solncem, o kateri on ne bi bil mislil, da jo zna, zato se ga je tudi prijelo ime Vseznal. Drugi, Nebodigatreba, je bil majhen in čokat. Starši so imeli ž njim vedno velik križ, kajti bil je prav gotovo vedno tam, kjer ga ni nihče potreboval in nihče klical.
Če je mati kraljica, vsa utrujena od prevelikih skrbi in odgovornosti, malo počivala, je gotovo prihrumel v sobo Nebodigatreba in s krikom in vikom zdramil mamico iz sladkega spanca. Ce se je oče posvetoval s svojimi ministri o važnih državnih zadevah, je prav gotovo pri loma stil v posvetovalnico mali debeluh in motil gospode v državniških poslih. Če je strežaj skrivaj odprl steklenico in poskušal sladko vince, ga je prav gotovo iz kakega kota opazoval mali princ in ga seveda zatožil očetu. Skratka, bil je povsod, kjer ga ni bilo treba in zato so ga tudi imenovali Nebodigatreba.
Kralj se je postaral in je hotel odložiti težko vladarsko breme. Ni se pa mogel odločiti, kateremu izmed sinov bi zapustil prestol, kajti bila sta mu oba enako ljuba in draga- Končno odloči: »Pojdita po svetu! Kateri bo več skusil in bo vedel ob povratku več povedati, bo moj naslednik. Nikomur pa ne smeta izdati, da sta kraljevega rodu! Ako kje stopita v službo, morata služiti najmanj teden dni v popolno gospodarjevo zadovoljnost.«
Tako je odločil kralj Nemakaj in tako se je zgodilo!
Poslovila sta se dečka od dobrega očeta in mamice ter krenila na pot.
Dolgo sta hodila čez hribe in doline, požirala prah po brezkončnih belih cestah, a doživela nista ničesar in nikogar nista našla, ki bi ju bil voljan vzeti v službo. Kar sta imela živeža s seboj, sta pojedla in želodec se jima je pričel že prav neprijetno oglašati-
Prideta naposled do bajte nekega čevljarja. »Veš kaj. Nebodigatreba,« reče Vseznal. »k čevljarju pojdem in ga poprosim za službo. Ti me pa počakaj tamle v senci kraj gozda! Če me do večera ne bo nazaj, nadaljuj sam svojo pot, jaz bom skušal odslužiti vsaj teden dni.« Ne da bi čakal bratovega odgovora. jo je ubral proti delavnici mojstra kopitarja.
»Dober dan, očka, prosim, vzemite me za pomočnika, delal vam bom brez plačila, da le dobim jesti.« — »Zakaj pa ne, takih, ki bi le za hrano delali, ni baš mnogo. Toda, ali tudi kaj znaš?« — »Seveda znam, jaz znam vse!« — »Dobro je, tu imaš usnje, napravi čev-je, jaz pa pojdem tačas po opravkih!«
Vseznal se pogumno loti dela, ali oj nesreča! Kar je sešil, ni bilo podobno niti mošnji, kaj šele čevlju. Malce ga je le zaskrbelo, kaj poreče mojster, ko zagleda ta nestvor. Bilo pa je še hujše, nego je mislil, zakaj mojster ni štedil s psovkami in batinami. Končno se ubogi Vseznal najde na cesti, stokaje otiplje boleče in skeleče ude in počasi krene proti gozdu, kjer je med tem Nebodigatreba sladko spal.
»Dragi bratec,« reče Vseznal,« »le pojdi ti k čevljarju služit, jaz ga imam že dovolj.« Nebodigatreba ne vpraša ne kaj ne kako. amnak jo mahne proti čevljarjevi bajti. Čevljar je med tem šel počivat. Zaklenil je sicer duri, a okno na dvorišče je pustil odprto.
Nebodigatreba pride do vrat in ko vidi, da ne more v hišo skozi vrata, išče. kako bi po drugem potu prišel do čevljarja. Najde odprto okno. ter nič hudega ne misleč skuša zlesti v sobo. Tedaj pa pridrvi iz sosednje sobe čevljar in besno zavpije: »Le počakaj, ti tat tatinski, jaz te naučim krasti.« V velikem loku vrže ubogega Nebodiga-
treba na sredo gnojišča. Revež še dO sape ni prišel, kaj šele do besede. Ko vidi, da vihti čevljar debelo palico proti njemu, jo popiha, ne da bi pojasnil čevljarčku kako n kaj. Ko prisopiha k bratu ,se ta škodoželjno nasmehne in reče: »Kakor vidim, nisi prav nič dobro opravil, jutri pojdem zopet jaz iskat službe.« Lačna in žejna zaspita pod drevjem.
Drugo jutro jo ubere Vseznal proti vasi. Od hiše do hiše prosi, da bi ga vzeli v službo. Nikjer ga nočejo. Naposled pride do krojača. »Pomagati vam hočem, mojster, če mi date malo zajtrka, lačen sem tako, da komaj hodim.« Krojaču se je ubogi deček smiiil. Da mu kos kruha in klobaso ter ga vpraša, če zna šivati. »Gotovo, očka, jaz znam vse. le brez skrbi bodite. Kar sem z delom!« Sede in prične šivati.
Šiva, šiva — a vse narobe; rokav pri-šije na vrat suknje, žep na koleno hlačnice. ubode pa dela palec dolge, samo da bi bil prej gotov.
Ko krojač pogleda, kaj je Vseznal sešil, se razljuti, vzame palico ter ga prav pošteno premikasti. »Lažnivec lažnivi, vse si mi pokvaril!« Vseznal je komaj ušel jeznemu krojaču.
Ko je pritekel k bratu, je žalo<stno sedel poleg njega ter mu povedal, da ga: je krojač nagnal.
Čez nekaj časa gre Nebodigatreba poskušat svojo srečo h krojaču. Krojač je ravno skrival kos blaga, ki ga je bil prištedil pri prikrojevanju suknje. Bil je tako zamaknjen v svoje delo, da Ne-bodigatrebe, ki je rahlo odprl vrata, stal na pragu in iskal besede v pozdrav, še opazil ni. Ko krojač vidi, da ga pri njegovem nepoštenem poslu opazuje neznanec, se silno razjezi. »Kaj stojiš in zijaš, budalo, spravi se mi izpred oči!« Ko Nebodigatreba sliši te prijazne besede in vidi, kako krojač sega po palici, se zas-uče in brez besede izgine za vogalom.
»Kar dalje pojdiva, tu so sila nevljudni ljudje!« reče bratu, »»eden me vrže na gnoj, drugi me hoče pretepsti. Ne vem, kaj sem jim storil, toda tu ne bom več iskal službe.«
Prideta v mesto. »Veš kaj, jaz grem v gostilno za natakarja .To bom menda le znal,« pravi Vseznal. Korajžno stopi pred debelega krčmarja, ki je stal pred vrati lepe gostilne. »Gospod, za -natakarja me vzemite, pridno vam bom služil.« Krčmarju je dečko všeč in ga kar sprejme v službo.
Kmalu je prišlo nekaj gostov, da si omočijo suha grla. »Idi v klet in prinesi vina!« veli krčrnar Vseznaiu. Ta vzame steklenico ter gre v klet. Dolgo ogleduje sode ter premišlja, kako bi prišel do vina. Naposled izdere največjemu sodu pipo. Curek vina mu brizgne naproti. Hitro nastavi steklenico, ki je bila seveda v hipu polna, potem pa poskuša pipo zopet zabiti v luknjo. Ker vidi, da se mu to ne posreči, jo kar popiha iz kleti ter brez slovesa zbeži iz hiše, zakaj vedel je, da bi ga krčmar za njegovo umetnost v natakanju nič kaj ne pohvalil.
Krčmar čaka in čaka, a ko se Vseznal le ne vrne iz kleti, gre sam pogledat, kaj je ž njim. Lahko si mislite, kaj je rekel, ko je videl, da je vsa klet preplavljena z njegovo najboljšo kapljico. Vseznaiu bi se gotovo ne bilo dobro godilo, če bi ga bil krčmar dobil v pest.
Med tem je Vseznal že nagovarjal brata, da bi tudi on poskusil svojo srečo v gostilni. Nebodigatreba uboga in jo mahne k istemu krčmarju. Ker v sobi ne najde nikogar, gre pogledat v klet. Zopet je prišel revež o nepravem času. Tam pri velikem sodu stoji krčmar in vliva vanj vodo. da bi vsaj malo popravil škodo, ki jo je povzročil Vseznal. Ker pa krčmar pri tem svojem delu ni potreboval priče, vrže vrč z vodo vred v Nebodigatrebo.
Ta seveda ni čakal nadaljnih ljubeznivosti, ampak jo je brzo ves moker odkuril tja, odkoder je bil prišel.
Tako sta poskušala bratca svojo srečo še v kovačnici, v kuhinji bogataša, tudi za hlapce sta se ponudila, a povsod jima je spodletelo. Vseznal ni ničesar znal in Nebodigatreba je prišel vedno o nepravem trenutku. Vsa obupana, lačna in žejna, bosa in raztrgana, se naposled znajdeta sredi polja pod velikim hrastom ter premišljujeta svojo žalostno usodo.
»Sedaj pa res ne vem, kje bi še poskusila svojo srečo,« reče Vseznal, »naju bi menda še sam vrag ne hotel imeti v službi.«
»No. pa pojdita z menoj, vzamem vaju za hlapca,« se oglasi tik pred njima; raskav glas.
Leleznat« Chino-vina
povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvalescentom in slabokrvnim od zdravniških autoritet zelo priporoča. Jnhoml efeus. Cez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah.	3225
Parterna gimnastika
Ena Izmed najbolj priljubljenih vrst telovadbe je med nemško mladino gotovo ^parterna gimniastika« (praktična, talna, — Bodengymnastik). Je pa tudi v resnici zabavna in razvija telo do velike popolnosti. Mimo vsega pa, je celo za duševne vrline človeka velikega vzgojnega pomena.
Tudi pri nas so nekateri detajli te telovadbe znani, med njimi najosnovnejši in sicer — kozolec^ katerega otroci kaj radi prevračajo. Se na kmetih se razposajeni poniglavci valijo po klancih, dokler se kdo ne seznani po-bližje s trdim kamnom in mu ne zraste buška, da komaj klobuk sname, v jvarilo drugim neprevidnim tovarišem.
Pritlična gimnastika je vrsta telovadbe, ki ne potrebuje nikakega orodja, celo tovariš ni neobhodno potreben! Prav ustvarjena je le za mlade kopalce, ker so z mivko napolnjene kotanje že same po sebi tako vabljive. Na bregovih naši sinje Save je takih peščenih polj v izobilju in vsakdo bi se jih z veseljem posluževal, da !bi le vedel kako. Temu naj po možnosti odpomo-re pričujoči članek.
Vsa »talna telovadba« se del! v tri fcfavne skupine in sicer: 1. v vaje na roesitu, 2. v vaje med gibanjem ter 3. v raje za pridobitev moči, spretnosti to smisla za ravnotežje. Te glavne skupine pa imajo pododdelke: vaje brez in s tovarišem, odnosno vaje in Igre v družbi.
T—
»Volteziranje«
Težko lil talo vsako vajo posebej popisati in jo predočiti s sliko, ker primankuje prostora. Navajam le osnovne oblike posameznih skupin, na podlagi katerih naj se vsak zasebno izpopolnjuje. Ker vaje niso težke, temveč zahtevajo, — seveda le nekatere, t— nekoliko poguma in dobro asistenco, bi se v kratkem zadevnem tečaju hitro naučil marsikdo in tako bi prišla ta koristna telovadba tudi v najširše plasti ljudstva.
1.	Vaje na mestu — različni mostovi, gnezda, stoje, »turški pozdrav«, tehtnica itd.
2.	Vaje v gibanju — kozolci vseh vrst, premeti, salti, različni skoki z in brez zaprek, sklopka na tleh, premet iz stoje na glavi in še mnogo drugih.
3.	Razne borilne vaje, »voltežira-nje«, različni sestavi kozolcev kot so »tank« i. dr., »konjske dirke«, premeti s tovarišem itd.
Iz prve skupine so jako koristni mostovi, ker se pri njih izvedbi temeljito giblje in premehča hrbtenica, ki postane sčasoma gibčna in prožna, pa tudi prsni koš se polagoma razširi.
Premet
Prav tako imamo tudi v drugi skupini vaje, katere so koristne, lepe in zabavne. Izmed njih je jako lahko pri-učljiv kozolec s plovnim naskokom, ki ima včasih celo praktičen pomen. Več spretnosti zahtevajo premeti, zlasti iz stoje na glavi in sklopka na tleh. Kdor se hoče naučiti te skoke, naj si dobro zapomni njihovo bistvo. Med tem, ko se mora pri kozolcih in saltih hrbtenica zviti, upogniti naprej, se morajo vsi premeti izvajati z močno vleknjenim hrbtom.
Tretja skupina pa nudi Vaje za družbo. Pri njih se razvija moč, spretnost in Sut za ravnotežje posameznikov. Pomislimo samo, koliko se zahteva od mišičevja pri »voltežiranju«, ako je »konj* muhast. In poleg tega je lovljenje ravnotežja najpravilnejše obremenjevanje zlasti bočne muskulature, ki je pri vseh današnjih ljudeh prešibko razvita. »Tank«, »konjske dirke«, »dušice tehtati« itd., te vaje so kar ustvarjene za doraščajočo mladež. Borilnih yaj naj se poslužujejo močnejši mlad-
ci, a nikdar ne po dva s preveliko razliko v teži. Pri deklicah razvijajo gracijoznost in smisel za lepoto razni slikoviti, skupinski skoki ter ritmične skupinske vaje vzete iz parterne gimnastike.

Kozolec s plovnim naskokom
Kako koristna je pritlična telovadba kot priprava za solnčne kopeli, o tem sem pisal že v svoji knjigi »Soln-čenje«. Koža, ki je pri tej gimnastiki v stalnem stiku z drobno mivko se močno utrdi in lepo porujavL Seveda se je treba po vsakem takem valjanju temeljito umiti, ker se dostikrat kožne predušnice zamaše z drobnim prahom. Prirodno delovanje telesne površine je s tem ovirano, o kaki infekciji kože pa
nI govora, ker Je pesek popolnoma razkužen po solnčnih žarkih.
Visoka spretnost, ki si Jo človek pridobi s parterno gimnastiko, je vsakomur v veliko zadoščenje za njegov skromni trud, ki je bil že sam po sebi zadosti zabaven. — Dobili se bodo nekateri, ki bodo obsojali te »cirkuške akrobacije«, toda to bodo le zavistni nesposobneži, katere bo bodla v oči njihova lastna nerodnost in bojazljivost.
Močno in gfbčno telo se mnogo bolje počuti v boju za obstanek, ker lažje odporuje boleznim, kot deset senzi-tivnih mehkužcev skupaj! Nikakor pa ne smemo prezirati ugodnega vpliva te telovadbe na duševnost človekovo. Ne samo, da je izvanredno razvedrilna, tudi pogum, razsodnost, hladnokrvnost, preračunljivost in druge koristne lastnosti ogromno razvija.
Parterna gimnastika se je v krogu naših telovadnih organizacij že precej razširila in mnogo imamo mladih ljudi, ki so prožni, močni in sposobni, kakor — tigri. Oni naj se prikažejo v naša kopališča in naj nauče ljudi temeljito izrabljati mehko mivko!
Poslednje, kar vam svetujem, bodi opomin, naj nihče ne skoči prevroč v vodo, da mu parterna gimnastika ne bo več škodovala kakor — koristila.
Ivo Zor.
Pred našo tnjskoprometno sezono
Nekaj potrebnih migljajev in nasvetov letoviščarskim Krajem, lastnikom hotelov, restavraterj em in sploh vsem, ki imajo s tujci opravka — Skrbimo za po množitev domače blaginje, vendar solidno in pošteno ter ne nosimo denarja v inozemstvo
Kdor ima redno opraviti s tujci, ta naj bo dobro poučen o krajevnih razmerah in zanimivostih, da more poiz-
Po nenavadno hudi in dolgi zimi se je naposled vrnila v deželo pomlad. OzeJenele so nase prelepe gore in doline, oživeli so naši gaji in košati gozdovi, potegnil je topli jug ter s pomočjo solnca pomedel zadnje ostanke in sledove zime. Lastovke so se vrnile in pričele gnezditi pod našimi strehami, z njimi pa so prišli v naša letovišča in zdravilišča prvi tujci. Narava se je odela v svatovsko oblačilo za njih sprejem- Ali smo se zadostno pripravili tudi mi?
Velik porast dotoka tujcev v preteklem letu je pokazal, da je posebno v glavni sezoni primanjkovalo stanovanj v večjih naših letoviščih in zdraviliščih. Vzpodbujeni po lanskih uspehih in. v nadi, da bo, vsled smotrene propagande, ki jo vodijo naše tujsko-prometne organizacije, letošnji poseti še večji, so se pričeli naši tujsko-prometni interesenti živahno gibati. Hoteli modernizirajo svoje naprave in povečavajo svoje objekte. Bilo je zgrajenih precej novih hotelov in vil. Posebno živahno je bilo stavbeno gibanje na Gorenjskem. osobito pa na Bledu in okolici. S tem je Bled, ki ga je lani posetilo nad 14.000 tujcev,' med njimi nad 4000 Nemcev, dosegel kapaciteto od preko 16.000 oseb na sezono.
Tudi v Kranjski gori, Mojstrani, Žirovnici in v Bohinjskem kotu se je pridno gradilo in adaptiralo. Pričakovati je. da bodo tudi ta priljubljena letovišča letos sprejela pod svoje okrilje par sto tujcev več kot lani. Pa tudi Štajerska ni hotela zaostati, kajti znana naša zdravilišča in termalna kopališča zaznamujejo letos znaten porast na sobah in posteljah Vsem prednjači naše vodilno zdravilišče, svetovno znana Rogaška Slatina. — Kamor pogledamo, opazimo, da se z mrzlično naglico popravljajo, čistijo, belijo in prenavljajo vsi objekti, ki pridejo v po-štev za sprejem tujcev. Slovenija je pripravljena za sprejem gostov vsake vrste, skromnejših in razvajenih, bogatih in manj premožnih. V tem pogledu smo, kakor vse kaže, dobro pri; pravljeni. Ako nam bo, kakor nam obe" tajo vremenski preroki, šlo vreme na roko, tedaj smemo pričakovati, da ves trud naših tujsko-prometnih interesentov ne bo zaman!
Kako pa je v drugih ozirih? Ali smo si svesti, da moramo tujcu, ki nam nosi denar, dobro streči, obzirno ravnati z njim ter v cenah ne pretiravati? Pomisliti moramo, da smo v tujini na glasu kot dežela solidnih cen in dobre postrežbe, zato moramo stremeti, da tega slovesa ne zapravimo lahkomiselno. Ker smo v cenah nižji kot naši sosedi, . privlačujemo kljub skromnejši propagandi vsako leto več tujcev. Čim pa bomo opustili staro solidno stališče in pričeli napenjati lok cen, tedaj se bo pričel roj tujcev krčiti in zaman se bomo trudili popraviti zagrešeno. Gledati moramo na to, da se imajo tujci pri nas najmanj tako dobro kakor drugod in skrbeti za to, da jim bo pri nas bolj všeč nego kjerkoli.
Prehrana bodi solidna in raznovrstna. Z vso skrbnostjo je paziti na snažnost jedilnega orodja in posode. Postrežba bodi vljudna in točna, ne hladna, pa tudi ne vsiljiva. Uslužbencem je treba zabičati, da morajo gospodarju javiti vsako, tudi najmanjšo pritožbo gostov tako glede prehrane, kakor tudi glede postrežbe. Po sobah naj vlada snaga, če se pojavi mrčes, ga je treba nemudoma zatreti. Posteljnina bodi čista, ne raztrgana in ne preveč zakrpana. Sobna oprema, četudi preprosta, naj bo lična in pripravna. Razvajenim gostom je treba sobo opremiti udobneje, saj takšni radi plačajo višje cene, samo da ne pogrešajo udobnosti, katere so vajeni doma. Za postrežbo tujcev namenjeno osobje mora biti v svoji stroki dobro izučeno ter vajeno občevanja z izobraženimi, eventualno odličnimi osebami.
vedujočim točno odgovarjati. Ce je treba, naj jim pokaže, kod se najudob-neje pride, kamor bi radi šli na ogled in jim bo sploh v vsem kar največ na roko. Če so se odločili za daljši izlet, naj se jim preskrbi vodnika.
Pri prijavljanju tujcev je treba ravnati obzirno in molčljivo; vse formalnosti naj opravi po možnosti najemodajalec sam. Ob prihodu in odhodu je storiti vse, da ima tujec čim manj posla s svojo prtljago kakor tudi z nabavo voznih listkov. Vsekakor je preskrbeti za udoben odvoz in dovoz.
Cene naj bodo vidne in vsakemu gostu dobro znane, da se osobju onemogoči vsaka prevara. Ako je gost prevari en od nepoštenega personala, bo nosil krivdo edinole gospodar.
Na domače prebivalstvo je treba vplivati, da bo s tujci občevalo vljudno in ustrežljivo, kakor se spodobi kulturnim ljudem. Ne bodimo pa ser-vilni in ne zabavljajmo napram tujcu čez naš narod in našo domovino. To tujca prav nič ne briga in mu je zaradi tega tako govorjenje skrajno neprijetno. Ne ponižujmo se v očeh tujih gostov!
Če gost spozna, da si prizadevamo ustreči sleherni njegovi želji, nam bo hvaležen, bo rad bival pri nas in bo k nam rad prišel zopet in zopet. Z vljudnostjo in ustrežl.iivostjo ter z zmernimi cenami se dela najcenejša, a tudi najuspešnejša reklama.
Omeniti moramo pri tem, da so se o priliki zadnjega izleta nemških avto-mobilistov v Dalmacijo mestoma prav občutno navijale cene, po principu »striži ovco, kadar jo imaš«. Gostom je bil užitek pokvarjen in čule so se ostre in pikre opazke na toli slavlje-no jugoslovensko gostoljubnost in soli dnost.
Pri napisih, objavah, prospektih, jedilnih listih itd. pazimo na to, da ne bomo pačili lastnega jezika, pa tudi na to. da se ne smešimo s mrcvarje-njem tujih jezikov. Vse take in enake tiskovine dajte v pregled in sestavo strokovnjaku.
Pozabiti ne smemo, da so najvažnejši pogoji za uspešen razvoj tujskega prometa: prometna sredstva, čim hitrejša prevozna sredstva z najvišjo prometno varnostjo, vsestranska udobnost pri prevozu ter čim nižje prevozne cene. S pohvalo moramo omeniti prizadevanje železniške uprave, ki vestno vodi račun o potrebah tujskega prometa ter se ozira nanje pri sestavi voznih redov. Razveseljiv je tudi mogočen razmah avtobusnega prometa, posebno v zadnjih mesecih. Precej žalostno pa ie še poglavje o naših cestah. Dočim so glavne ceste dobre, nekatere celo izvrstne, moramo z bridkostjo v srcu konstatirati, da se nahajajo nekatere stranske ceste, ki pa niso nič manj važne za tujski promet, v naravnost obupnem stanju. Naj omenimo le cesto iz Bohinjske Bistrice do jezera, ki je razdrapana do skrajnosti, dalje nekdaj tako vzorno cesto iz Kranja na Jezersko, iz Kamnika do Stahovice in do Gornjega grada, iz Straže v Toplice, ceste v gornji savinjski dolini ter v selški in poljanski dolini. Tudi cesta iz kolodvora Bled na Rečico in Gorje ne dela Časti našemu najodličnejšemu letovišču. Vse te prometne žile obupno kličejo po popravilu. Za prizadete kraje znači nevzdržno propadanje teh cest neizbežen smrtni udarec glede tujskega prometa.
Dalo bi se še marsikaj govoriti o hi-gijenskih razmerah, posebno v manjših krajih, o ureditvi kopališč, o zasajanju parkov in drevoredov, o vpeljavi elektrike itd. Pa o tem drugič.
V splošnem smo lahko še precej zadovoljni s pripravami za sezono in nadejamo se, da bomo iahko dostojno
^eTVz^v

za perilo samo
Persill
To je prava pomoč! nogfasno
doni fjvala vseh, Id ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno*perilol — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat Doskusila.
sW
V^S^ST^aštedin! V/

V.
/

sprejeli tujce, ki jih pričakujemo letos v še večji meri ko lani. — seveda če ne bo nepredvidenih zaprek. Obetamo si lahko od vala tujcev znatnih koristi za naše narodno gospodarstvo. Na drugi strani pa moramo konstatirati kaj malo razveseljiv pojav, da naša letoviška publika zadnje čase v vedno večji meri zahaja v inozemska kopališča in letovišča. S tem ie paraliziran ves efekt, ki nam ga donaša tujski promet. Kai pomaga to, da nosi tujec denar k nam, ko ga pa mi v isti ali pa
celo večji meri nosimo v inozemstvo. Po vsej Evropi, zlasti pa v Nemčiji, skušajo omejiti ta odtok kapitala v inozemstvo ter apelirajo na patrijotski čut občinstva. Celo bogata Amerika, v katero se steka iz vse Evrope zlato, opozarja one, ki potujejo na zabavo in oddih v inozemstvo, z devizo »see America first« — oglej si najprvo Ameriko. Tembolj naj torej velja za ubogo Jugoslavijo
»See Jugoslavia first!«
A. V. P.
Binkošfna miza
Oranže
Malo ie Imdi. ki vedo. koliko vrednost ima oranža za človeško zdravie. Ko nh vidimo na trsni nakopičene v vabliive. du-hteče piramide, nam pač razveseljujejo oko in vzbudiio željo. vživati iih. toda malo ie onih, ki si iih moreta vsled razmeroma visoke cene privoščiti, ne do mile volie. toda vsaj vsaki dan po eno. S tiho resig-naciio se ozira meščanska eosDodinia srednjih sloiev no niih. ko stika no trsu. kai m kako bi nabavila naiceneišo in tečneišo hra no za lačne želodčke svoie družine. Da bi pa mogla ta dragoceni sad privoščiti svojim ljubljencem. fi skoro ne pride na um. dasi bi bilo za marsikaterega bolehnesra in slabotnega otroka to pravi lek.
V zadniem času zdravniki relo priporočajo uživanie oranž. Slabotni liudie nai bi užili vsak "dan po dve oranži. Nervozni tudi do pet. Mati. ki ie imela bolezen med otroki, ie eotovo opazila, da mnoso zdravil ki iih ie prednisal zdravnik, diši oo oranžah. Že to le priča, da ie v oranžah zdravilna moč. Redno uživanie oranž nas varuje pred influenco. hrioo in drugimi nalezljivimi boleznimi.
Toda ne le sok oranže le tolike važno, sti za naše zdravje, nesro tudi niena lunina. Ob času. ko so oranže zrele, so trei preobloženi s tem sadežem, lunine na vidimo razmetane po ulicah, trgih in smetiščih. Poti in stezice naših izletniških točk od male idilične Šmarne eore do oriaka Triglava so zaznamovane od vrlih turistov po oranžnih olupkih boli kot po markacijah planinskega društva. Naj ti bo ta zadeva toliko v tolažbo, tihi popotnik, ako ie s tem žalien tvoi estetski čut da sp ta sad vendar po takih krajih s pridom uživa.
Lupina oranže ie tako nreooiena z zdravilnim. eteričnim o!<en. da eori v ogniu kakor smola. Baš lu-pina le tudi sestavni del večine dišečih voda in del mnosrih zdravilnih sestavin. Posušene lunine zmelieio v lekarnah v prah. Izdeluieio iz nie vodo. marmelado. obe in izvleček (ekstrakt).
Kandirana oranžna lunina ie tudi v finih kuhininh dobro znana dišava za razne sladice. Sirup. ki se izkuha iz lupine, ie zdravilo za želodec, čai — a ne sme biti premočan. ker sicer škoduie — za onesana prebavila. Kdo ne pozna hladilnih oranžnih sladkorčkov in orančne oiiače (oranzada):'
Oranžnih lupin Izvleček služi proti srrin-tam in iznuščaiem na koži. Namoči 15 e lupine v četrt litra finega š-pirita. Pusti na solncu 4 dni nato tekočino precedi skozi nlatneno krpo. shrani v steklenico in dobro
zamaši.	__
Mezga Iz oranžnih lupin. Razrezi 75 e lupin, zalii z pol litrom dobreea belega vina. pusti na solncn dva dni. nato vse sku-pai prevrf na nol kilograma sladkorja: Dem v kozarce. ko se ohladi, zaveži in hrani.
Kandirane lupine. Ostrgal z niih belo kožico. ker greni, in zreži na krnice, koščke ali kroge. nato namakai lunine 24 ur v drugi čisti mrzli vodi. ootem odlii to vodo in kuhai 10 minut v drugi čisti vodi. Odcedi in stehtaj Vzemi toliko sladkoria. kolikor te-iitaio odceiene liroine. sladkor kirhai toliko časa. da zasteklenj (se vleče) stresi lupine notri in kuhai pet minut. Lunine ooberi iz sladkoria na cedilce. deni v kozarec, sladkor kuhal še kakih 10 minut, hladnega na-lii na luinine in hrani.
Kupujte „Zvezdanko"!
Binkostni jedilnik
Špargljeva juha
Sparglje zlomi ter kuhaj do mehkega * slani vodi ali juhi. Glavice kuhaj posebej in pazi, da se ne razkuhajo. Ko so mehki, jih pretlači, v kožici razbeli presnega masla in naredi z moko svetlo prežgan ie, zalij z od-cedkom od špargljev in pretlačenimi šparg-Iji, glavice pa daj proti koncu v juho, da ostanejo cele. Legiraj z raztepenim jajcem. Zakuhaš pa tudi lahko mozga nove ali moz-gove cmočke.
Narastek od špinače
Daj v kozo za pol jajca presnega masla. Pristavi in ko se raztopi, primešaj 1 žlico moke. Mešaj, in ko se moka napije masla, zalij z 1 kozarcem mleka. Mešaj in kuhaj, da dobiš v par minutah lep. gladek beša-mel. Prideni 1 skodelico (K _ litra) dobro odcejene, goste, pasirane špinače. Kuhaj vee na milem ognju in mešaj. Ko je tako gosto, da se začne ločiti od dna. prideni 2 zvrhani žlici nastrganega sira, 3 žlice sesekljane kuhane gnjati ali drugega finega mesa, kure-tine, teletine itd Ko je zmes hladna, vmešaj dobro še 3 rumenjake in prideni trdi sneg 3 beljakov. Nakopiči zmes v ognjavarno, namazano skledo, potresi jo s sirom _ in pe™
20_25 minut v srednjevroči pečici. Takoj
serviraj. Poleg daš redko bešamelovo omako. Serviraj kot predjed.
(Iz francoske mešč. kuhmje.)
Telečji Kleti
Telečje zarebrnice osnaži od kožice, potolči in nasoli. Povaljaj jih v drobtinah in še malo potolči, da se vsedejo drobtine ▼ meeo, potem jih na presnem maslu lepo rumeno zapeci. Garniraj jih z limonovimi kolesci in serviraj zraven berivko.
Zdrobov kuh raznobarven
Skuhaj 5 žlic pšeničnega zdroba na mleku gosto. Dodaj 4 dkg presnega masla, deni v skledo ter mešaj, da se ohladi. Ohlajenemu primešaj 4 rumenjake, tri žlice sladkorja in nastrgane limonine lupine. Iz 4 beljakov naredi trd sneg. Predno sneg primešaš, razdeli prej pripravljeno zdrobovo zmes na tri enake dele. K enemu delu pri-i mešaj dve ploščici zribane čokolade in eno i tretjino snega. V drugi del prilij dve žlici malinčevega sirupa ter drugo tretjino fne-ga. Tretjemu delu primešaj samo zadnjo tretjino snega, naloži potem drugo vrh drugega v kuhov model (obliko), skuhaj v popa-ri ali speci v pečiei. Pečenega potresi s sladkorjem ali oblij z gorkim malinčevim sirupom ali čokoladno kremo.
Jagodni liker
Na pol litra suhih, izbranih jagod deni W litra sladkorne sipe in % litra finega špirita, dobro zaveži in pusti solnčiti 3—4 tedne. Nato hrani na hladnem. Liker je posebno dober čez dve leti.
Orehovec
15 mladih, zelenih orehov, dokler še nf lupina v njem, operi, oeuši in zreži na drobno. Deni v steklenico in nalij vrhu % litra finega špirita, zaveži in pusti na solncu tri do štiri tedne. Steklenico večkrat pretresu Čez štiri tedne kuhaj % kg sladkorja v */,» vode, da se očisti, odstavi od ognja in precedi špirit z orehov skozi krpo. Dobro premešaj in deni v steklenico ter dobro zamaši. Sladkor in orehe istočasno zaliti s špiritom, je škoda, ker se orehi brez potrebe navzamejo sladkorja, ker niso porabnL _
Skrite lepote Slovenije
Ljubljanski izleti.
Pri nas se mnogo govori o turizmu aH tujskem prometu. Tekom zadnjih 50 let se je res marsikaj storilo in tudi sedaj se mnogo dela. Toda za vsako stvarco treba toliko časa, preden se kaj zgane, vse gre tako neznansko počasi, s tako lesenim temperamentom, da nikakor ne moremo naprej sodobno s kolesom časa in strujo sveta. Kakor Švicarji in Nemci se vkvarjamo z drznimi načrti, v duhu gradimo vzpenjače tja v sinje višave nebu pod oblake, a nimamo denarja, da bi spodaj, po dnu železniško zvezo iz Zagreba skozi Ljubljano do Kranjske gore in Bohinja vpeljali in vzdržavali in da bi vsaj c e s fre v red spravili za avtomobile, kaj še da bi izgradili nove, tako potrebne kakor n. pr. v KamniškoBistrico, v Vrata do Aljaževega doma itd. Bogatih Angležev si želimo in petičnih dolarskih princes, pa zopet ni sredstev za vpeljavo elektrike, vodovoda, in izvršitev regulacijskih načrtov v najpomembnejših, od pri-rode z ugodnimi pogoji in raznovrstnimi krasotami obdarovanih krajih, in seveda tudi ne denarja za zgradbo poltenih hotelov, takih namreč, kakršnih so tisti razvajenci, ki si jih želimo, povsod navajeni. Kako je že rekel ongav . . . »najprej štalea — potem kravca«. In prav je imel. — Vso mogočo industrijo forsiramo, za to se najdejo kapitali, nastanejo uradi in pisarne, a zopet ni denarja, da bi vsaj v tujsko-prometno tako važnem središču kakor je Ljubljana postavili in vzdrževali reprezentativno, dobro informativno t u j-skoprometno pisarno (s SPD skupaj) ter smo prisiljeni, zadovoljevati se — ne vem kako bi se izrazil, z neke vrste tesno »trafiko« za prodajo voznih Mstkov v Kreditni banki pod naslovom »Turist-Ofrice«.
No in kaj naj rečem o tujskoprometni literaturi? Tu je še najlepše? Ako si tri leta delal in se pošteno trudil, vse per pedes pregomazil ter tudi drugače skrbel, da bi izdal čim zanimivejši, osobito za Ljubljančane tolikanj potrebni vodnik: Ljubljanski izleti (100 enodnevnih izletov iz Ljubljane po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem — ki bi pa očividno stal seveda nekoliko več nego 100 para), potem nastane tako zanimanje pri naših založništvih, da od navdušenja za tako knjigo kar 14 dni do sape ne pridejo ter pozabijo, da bi vsaj odgovor zaslužil avtor na dano jim ponudbo! Usoda majhnega naroda...
Oprostite prosim. Priprava na vsak izlet traja nekaj časa, posebno pa za današnjega, ki ga nameravamo napraviti, in ki še ni prišel v »modo«. Ne bom rekel, da je najlepši in najzanimivejši izmed gori omenjene zbirke 100 ljubljanskih enodnevnih izletov. Stavim pa kar hočete, da 1ljubljanskih turistov še ne pozna teh krajev Ln ni še videlo mičnega dolenjskega Zijala
pri Mirni peči, enega izmed najzanimivejših turističnih »solne«, ki sijejo po naši zapuščeni Dolenjski poleg prav tako obiska vredne	i Luknje
pri Novem mestu. Neverjetno je, kako dolgo časa nam je bila ta zanimiva pri-rodna dolenjska atrakcija neznana!
izlet traja približno 5 ur. Ce se z jutranjim dolencem odpeljemo do Ponikev, še prav lahko ujamemo večerni vlak v Novem mestu za povratek. Lep majniški izlet, ugoden tudi za deco! — Polovica tega izleta ni še markirana. Zato bo menda najbolje, da dam slovo feljtonskemu stilu in brez sulfuriziranja navedem izlet tako, kaor ga priroda diktira in kakor je približno opisan v rokopisu »Ljubljanskih izletov«, torej: Zasledovanje Temenice iz Ponikev skozi Vrhpeč in Luknjo s povratkom v Novo mesto, 5 ur. Z železniške postaje
Ponikev pod istoimensko vasico ob Temenici (gostilna pri Florjjanu) med Trebnjem in Mirno pečjo, ji.1 za železniškim tirom mimo Zupančičevega mlina do železniškega mostiča tik ob Temenici 8'.* Spotoma smo ugledali na ji. holmec Gradišče 408 m s cerkvico sv. Ane; zapomnimo si ga, ker nam bo služil za orijentacijo do Vrhpeči na njegovem jz. znožju! Komaj 1' dalje od mostiča za strugo Temenice opazimo prvi, naj-jačji požiralnik
Pri rupah, ki krepko požira, dočim malo naprej odtod drugi ponor le počasi golta, ker je ves zabasan s šaro. Še nekaj korakov dalje za strugo že pojenja Temenica ob mali vodi ali kadar Zupančičev mlin vodo nabira. Ob veliki vodi, ki poplavi vse polje pa sili Temenica dalje proti L po negloboki rupasti strugi in tok se kmalu razcepi. L. stranski rokav konca pri oglodanem skalovju z mnogimi požiralniki, glavni tok Temenice (ob vel. vodi) pa se obrne v d. proti železniški progi nazaj ji. in poni-cuje v globokih rupah. Za dobrih 5', ko smo zopet ugledali Gradišče, se sled suhe struge (ob normalnih razmerah) popolnoma poizgubL Odtod nadaljujemo pot po neškasterii dolcu med njivami proti železniškemu nasipu, pred njim pa v L po kolovozu v gozd. Skozi vejevje na 1 se prikaže valovit travnik, na njem niz globeli z manjšimi ru-pami, ki v presledkih jasno označujejo podzemni tok Temenice, oziroma kjer
jugcastično. — — 8
se ob povod nji pomiče ali nastopa voda. Še jasneje pa kaže njeno smer globoka d e b e r z razno navlako nekoliko dalje pod našim kolovozom, ki gre poc visokim železniškim nasipom. Na sz. strani Gradišča, pičla 2.5 km zračne črte ji. od žp. Ponikve, spod železniške proge v globoki jami je zadnji ponor Temenice, takozvana
R i s o v n i c a. Dobrih 5' pred njo opustimo za nekaj časa zasledovanje Temenice, ki se izgubi pod Gradiščem ter krenemo z našega kolovoza na i. kraju frate (za nekdanjo apnenico) v d. gori po vozni poti čez žel. tir, koj nad njim pa v 1. nazaj proti Gradišču (skozi hosto se nam tu odpre pogled na vasi Jezero in Lukovec), potem pa po zgor. kolovozu čez vrh s križem tik pod Gradiščem d doli na
Vrhpeč
h gostilni »Fran Krevs« ob vel. cesti iz Mirne peči v Trebnje 20'. Pod to cesto na prisojni strani Gradišča se odpira globoka, široko zaokrožena jama, tu pride drugič na dan Temenica po približno 2 km dolgem podzemnem toku.
Od gostilne »Pri Krevsu« na d. po Trebanjski cesti samo 4'. nato 1. navzdol za krajem in kmalu s križišča zopet v 1. naravnost doli 8'. Na dnu nas preseneti v 1. kotu jame slikovit, romantičen prizor, ogromna nad 100 m visoka peč. Na 1. strani navpične stene zija visoka, prostorna špranja
Zijalo,
na d. kraju stene na navpičen ozek žleb. Nad i. robom žleba v zgor. delu na težko pristopnem mestu je skrita
Fantovska luknja, ki je služila svoj čas kot izvrstno skrivališče. V dnu stene Pod zijalom opazimo globok tolmun, ki bruha po obilnem deževju silne vodne mase iz podzemnega jezera. Zunaj pred njim je struga z mahovitimi kamni (paziti — opolzko!) navadno suha in šele malo niže je globok tolmun z otočkom, kjer privira Temenica iz drugih stranskih izvirov. Koj pod jezom spodaj pred Zijalom je izvir Temenice že tako jak, da goni zapored kar tri mline. Mimo njih nadaljujemo pot po tesnem logu do četrtega mlina (do sem, približno dober 1 km od tretjega mlina se celo lahko popeljemo s čolnom), ko se dolina prijazno odpre, ves čas po d. bregu leno ponikujoče se, globoke Temenice, naprej izpod Biške vasi nad mostom pa po 1. bregu v vas
Mirno peč 230 m v prostorni ravni med razsež-nimi oblimi griči 45'. — Gostilne »Lud. Novljan«, »Ant. Rupena«, »Mart. Poto-čar«. Obilen 1 km sii. nad vasjo je železniška postaja istega imena. — Tik vasi na s. strani ob kolodvorski cesti se razteza skoro 0.5 km dolga loka, ki se po nalivih napolni z vodo. Po zimi nudi ugodno drsališče in daje mnogo ledu. Krog in krog vasi prostoren, gladek smuški svet.
Iz Mirne peči skozi luknjo v Novo mesto. — Izpred trgovine »A. Remic« stopimo z Novomeške ceste v d. med hišami in koj v 1. mimo kozolca ji. dalje po polju pod gorico z grobiščem v
Malensko vas 20'. kjer se nam zopet približa Temenica z velikim kolenom. Za nadaljnih 8' istosmerno po vozni poti pod bregom krenemo pod vasjo Mali vrh na d. po travniku h goriškemu mostu T. Komaj 2' dalje na d. bregu V b r o d u pod Goriško vasjo opazimo miren požiralnik. Tukaj drugič izgineva Temenica ob normalnih razmerah in se prikaže na dan šele po 2.5 km dolg-em podzemskem toku pod Lukenjskim gradom. Ob veliki vodi tudi ta ponor ne more pogoltniti vsega. Voda preplavi še dober 1.5 km dalje vse širno polje med Goriško vasjo. Spod. Vrho-vem in vasjo Jablanom na 1. kraju polja v bregu ter tudi ves globoki log j. pod sledtije omenjenima seloma, katerega konec imenujejo
D n 6.
Tu so trije napasti ponori, oddaljeni le še obilen 1 km zračne črte od Luknje.
Od Broda pod Goriško vasjo samo še 60 korakov po cesti, potem 1. po stezi naravnost čez travnik mimo suhega požiralnika ter L gori v vas
Vrh 6vo
na z. bregu nad Dnom Temenice. Skozi vasico kratko v d. navzgor in j. dalje nad Dnom ob krasnem pogledu na grad Hmeljnik malo navzdol v hosto na !. okrog konca Dna, nato zepet nekoliko gori do ra-zpotja 20'. Tb po d. markiranem kolovozu naprej, za neVpi minut doli po d. poti, potem zopet 1. navzdol pod lazom ter dalje po 1. zgor. stari grajski vozni poti, ki zasuče v d. doli pred romantični
Lukenjskl grad v gfofoofcl jami 18'.
Krajina tu je povsem droga kakor pri Vrfipeči. Tik pod visokim, razpadajočim grajskim poslopjem v divjem, mrkem gorskem kotlu vre izpod skale jak izvir, t. j. Luknja. Tu tretjič Privira na dan Temenica, to pot pod imenom
Pr ečn a. Se mnogo romantičnejši je moral fcJS ta motiv nekdaj, ko je vrela Prečna iz Luknje in Šumela v slapovih navzdol preko skalovja. Industrija nam je tudi to prirodno znamenitost pokvarila, Prečno zajezila z jakim jezom in postavila na d. bregu elektrarno, ki daje loč Novemu mestu.
| Lukenjski grad na strmem skalovju
tik nad izvirom Prečine je po svoji legi zelo sličen znanemu Predjamske-mu gradu pri Postojni. Tudi tukaj je gospodoval v 15. stol. Erazem Pred-jamski in imel svoje skrivališče. Težko pristopni grad je služil za turških navalov okoličanom za pribežališče. Grad so imeli razni plemenitaši: Lukenjčani, Gallembergovci, Barbo in Langer. 19. avgusta 1827 so ga oplenili bosenski hajduki.
Po ogledu gradu se vrnemu nazaj k Luknji in nadaljujemo pot po 1. (ne d.!) bregu. Za 4' od Luknje, preden se log zavije, zazija na I. jama s črno odprtino v obliki črke »T«. V njej stoji voda, ki je gotovo v zvezi s Pre-čino. S tega mesta imamo tudi najlepši celoten pogled v divjeromantični konec Prečne z Lukenjskim gradom, ki ga okrožajo pečevite navpične stene in gozdovi!
Nekoliko niže doli za Prečino stoji žaga, tam se nam že tudi posveti
vas Prečna 172 m pri Novem mestu z veliko novo cerkvijo in. z visokim Trd;novim vrhoirn v Gorjancih v ozarju. Kraj oddaljen od Luknje 2 km, od Novega mesta pa 3 kilometre. Gostilne: »Fr. Drenik« in »Pečarič«. Ob cesti sredi vasi stoji še osamljen zvonik stare cerkve, ki so jo porušili Pod vasjo se obrne tok struge Prečne^naravnost proti j., zvija se še nekai časa po dobravi, nato pa izlije med Novim mestom in Stražo v Krko.
Od gostilne »Pečarič« se vznne Novomeška cesta pod novo cerkvijo in šoli v 1. navzgor skozi hosto in čez polje v vas Bršljin ob vel. Dolenjski cesti, ki pelje na žp. Novo mesto.
Turisti, spomnite se tudi Dolenjske in skušajte čim prei seznaniti se z zanimivimi kraji ob Temenici!
Rud. Badjura.
Kongres lutkarjev v Pragi
V	okvirju državnega tečaja za prosvetne vzgojitelje priredi " »Masarykov Ijudeko-vzgojni zavod« (Prosvetna zveza) s podporo češkoslovaškega ministrstva šolstva in narodne prosvete o binkoštnili dneh (18. do 20. maja) veliko lutkarsko razstavo, ki se je udeleže poleg vseh čeških lutkarskih organizacij tudi Francozi, Rusi in Nemci. Povabljeni smo bili tudi Slovenci, da se udeležimo te prireditve in razstavimo svoje lutke, a vsled kratkega roka ni bilo mogoče zbrati toliko gradiva, da bi budili pozornost sredi zanimivih zbirk, s katerimi razpolaga češkoslovaška lutkarska organizacija. Zato bo samo naše drušfvo »Atenam, ki je prevzelo v svojo upravo bivše Klemenčičevo lutkarsko gledališče, pozdravilo zborovanje lutkarjev v Pragi, da se vsaj na ta način tudi mi pridružimo manifestaciji za razvoj lutkarske umetnosti.
V	soboto dopoldne bo sprejem gostov na razstavišču, kjer se bodo lutkarji poklonili spominu najstarejših češkoslovaških narodnih lutkarjev iz rodu Kopeekv, katerih potomec, Karel Kopecky bo zaigral v svojem gledališču gostom za zgled vzorno staroče-ško lutkarsko igro. Nato si gostje ogledajo razstavo lutk. odrov, tehničnih naprav, literature itd. Popoldne se vrši zborovanje češkoslovaških lutkarjev pod vodstvom znanega strokovnjaka in propagatorja lutkarskega gledališča dr. J. Veselega. Fr. Pta-ček predava »o programu in ciljih češkoslovaškega lutkarstva-c. Zvečer bodo vzorne predstave v gledališču J Kraljestvo lutke, kjer bodo izbrani igralci podali Tylovega »Strakonickega dudaka« in Poccijevo igro »Kalasiris, lotosov cvet«. V gledališču za umetniško vzgojo bodo istočasno igrali »Revolucijo na vasi« in Sojkovo igro »Brokat, bajni princ«. V nedeljo dopoldne je na sporedu dolga vrsta referatov, ki jih navajamo zato, da se vidi, kaka važnost se pripisuje temu, pri nas še tako malo razvitemu ga-šperskemu teatru. Prof. Ida Jarnikova govori o lutkarskem gledališču v otroških vrtcih, ravnatelj J. Hloušek o lutkah na osnovni šoli; ravnatelj A. Bartoš: >Lutke kot začetek otroške organizacije«; dr. J. Vese-lv: »Lutkarsko gledališče na srednjih šolah«; ravnatelj J. Havelka o lutkarskem gledališču na preparandijah; inž. Fr. Čech o društvenih lutkarskih gledališčih; Boh. Sykhra o delovanju lutk na Slovaškem; red. Fr. Ptaček o umetniških lutkarskih gledališčih; prof. J. Skupa o poslanstvu lutkarskega gledališča pri vzgoji in zabavi odraslih; MU dr. K. Driml o lutkarskem gledališču kot propagatorju zdravja; nadz. jos. Maštalko o lutkarskih gledališčih na narodni meji; akad. slikar Oton Bubeniček o sokolski misli v lutkarskem gledališču; JU dr. Kubiček: Lutkarsko gledališče kot pro-pagator življenskega zborovanja in drugih idej; svet V. Sojka o problemu repertoarja.
Pri praktičnih referatih bodo govorili: V. Sojka o tem, kako je treba pripraviti igre glede recitiranja (govora); Vit Skala o zunanji opremi; Fr. Ptaček o tehničnih sredstvih; Fr. Jirasek o malih lutkarskih gledališčih in Fr. Ptaček o potujočih gledališčih.
Popoldne bo nekaka tekma predstav, ki jih uprizore Rusi, Francozi in Nemci na svojih lastnih gledališčih, zvečer pa prire-
de Plzenčani veliko »Up - top revijo« v 18 slikah s sodelovanjem najboljših sil in jazz-banda. Iz navedenega programa je razvidno, kako resno se smatra drugod vprašanje lutkarskega gledališča in kako dolga je vrsta strokovnjakov, ki 6e bavijo s temi vprašanji.
V ponedeljek bo zaključno zborovanje, kjer bodo sprejete resolucije in program za bodoče sodelovanje med slovanskimi in svetovnimi lutkarji. Popoldne bo pregled zakulisnih naprav v najboljših praških gledališčih in praktične vaje v sceničnih efektih. Zvečer se bodo zopet izkazali Plzenčani s predstavo za odrasle pod naslovom: »Kaj zmorejo lutke«.
Za udeležence kongresa je izdelal kipar Šaloun posebno umetniško plaketo, ki jo prejmejo gostje kot znak za spomin.
Slovenski lutkarji se bodo gotovo radi v duhu pridružili temu svetovnemu kongresu, dasi sami ne morejo še pokazati posebnih uspehov na tem polju. Edino res umetniško izvršeno gledališče našega prvega lutkarja slikarja Milana Klemenčiča začasno počiva, ker ni moglo najti zase primernega prostora. Kakor smo informirani, se deluje na to, da bi se preuredil za lutkarsko gledališče del Jakopičevega paviljona. Praga' je dala lutkarskemu gledališču krasen prostor v svoji novi mestni knjižnici. V Ljubljani sta letos delovali dve gledališči: Češke obce in Sokola I. na Taboru — obe s šablonskimi kupljenimi lutkami. Kolikor je nam znano, ima svoje lutkarsko gledališče tudi meščanska šola v Ribnici. Poleg teh je nekaj časa marljivo deloval Maribor, kako je z njim sedaj, ne vemo. Po raznih naših krajih je bilo mnogo zanimanja za to važno vzgojno napravo in plemenito mladinsko za bavo, a preko prvih poskusov nismo prišli. Med učiteljstvom, Sokolstvom in v Zvezi kulturnih društev je bilo v tem oziru mnogo propagande, a začelne težkoče so navadno ustavile nadaljnje delo. Nekoliko vzroka je v tem. da nam manjka tiskanega repertoarja; Čehi razpolagajo s sto in sto tiskanimi igrami in imajo v tem ogromno izbiro; izdajajo svoj list »Loutkar«, ki prinaša poročila in daje navodila in nasvete glede konstrukcije odrov, lutk in iger. Poleg tega imajo že par firm, ki izdelujejo lutke. Tako jim je delo zelo olajšano. Kar pa je glavno, je tradicija, ki je izmed najstarejših v Evropi. »Ni bilo svatovščine, godu, ne sejma« — bi rekli s Prešernom — da ee ne bi na njem pojavil lutkar. Stari lutkarji so ustvarili tipe v igri in govoru, ki jih je mladina zlahka posnemala. Zato so si otroci pogosto doma ustvarili svoje gledališče. Da nes gre to vse hitreje, po tovarniško. Seveda dobi pravo ceno šele originalno, umetniško ustvarjeno gledališče: češki kiparji in slikarji so takorekoč tekmovali med seboj, kateri bo ustvaril lepše in popolnejše delo. S takim gledališčem razpolagata pri nas poleg Ljubljane tudi Zagreb in Beograd. Dočim je drugod moderna doba samo izpo-[Kilnila staro že uveljavljeno ljudsko igro — je treba pri nas ustvarjati šele nanovo. Zato je začetek tako težak. Tudi ni lutkarsko gledališče površna otročja igrača, ampak za liteva precej dela in priprave, ako hoče doseči uspehov. Zato potrebuje navdušenih — rekel bi skoraj — fanatičnih delavcev in propagatorjev, ako neče ostati pri diletant-skih začetkih.
Pozdravljajoči v imenu vseh naših lutkarjev praški kongres, želimo, da bi kraljestvo lutk tudi pri nas postalo čim širše središče zdrave vzgoje in domače umetnostL
{tbaruvm•
Preden pojdemo na oddih!
Vselej pred prazniki, zlasti pa pred poletno dobo, ko pričenjajo dopusti in počitnice ter se ljudje začenjajo povpraševati, kam na oddih, se spominjam celih stolpcev, ki jih dan za dnem objavljajo italijanski listi o mikavnosti udobnosti in razkošju, ki čakajo gostov v italijanskih izletiščih, kopališčih, letoviščih in zdraviliščih, in pa tistih naravnost zapovedovalnih pozivov vseh mogočih italijanskih oblasti in tujsko-prometnih ustanov, ki ukazujejo italijanskemu državljanu, da naj išče oddiha na svoji domači italijanski zemlji in ne polni s svojim denarjem žepov tujcem, inozemcem. »Italija Italijanom« in »Italijani Italiji« je geslo fašističnega režima in to geslo se izvaja v Italiji v resnici z vso točnostjo in doslednostjo, pa tudi strogostjo.
Kakor je znano, se v Italiji izdajajo potni listi za inozemstvo edino le v primerih nujne potrebe, skoraj izključno le v poslovnih, kupčijskih stvareh. Naravnost izključeno pa je, da bi se komu izdal pot. list za to, da bi šel brez zdravniški ugotovljene potrebe v kako inozemsko kopališče ali letovišče. Italijanski denar Italijanam! In italijanske oblasti so v tem pogledu v resnici neizprosne ter gredo celo tako daleč, da popolnoma ali pa vsaj deloma odrekajo dovoljenje za zabavno potovanje v inozemstvo ne samo svojim lastnim državljanom, temveč celo tudi tujim državljanom, ki so stalno naseljeni v Italiji. Znano mi je več takih primerov. Tako je n. pr. trgovec, češkoslovaški državljan, ki stalno prebiva v Trstu in ima sam stalno, celotno dovoljenje za številno neomejena poslovna potovanja
Plizor iz Pocdjevih »Čarobnih gosli«
Mineralno in blatno kopališče Radioaktivni topli vrelci 38-50® C
Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti. Celo leto odprto! Prijetno letovišče!
Ugodne železniške zveze!
Zelo zmerne cene! Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekt od ravnateljstva kopališča.	6575
v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Jugoslavijo in Francijo, zaprosil za svojo soprogo, otroke in služinčad dovoljenja za potovanje v neko letovišče v Franciji, pa mu je policijska oblast odgovorila, da on sam pač more potovati, kamor hoče po svojih poslih, a za družino da mu ne da dovoljenja, ker je dovolj letovišč v Italiji in jih ni treba iskati v Franciji! V drugem primeru so enako odrekli avstrijskemu državljanu dovoljenje za potovanje njegove družine v neko jugoslovensko zdravilišče, drugemu pa za neko avstrijsko letovišče. Takih primerov bi se mogla navesti cela dolga, nepregledna vrsta, a da bi italijanski državljan in ne morda naše narodnosti, temveč najpristnejši Italijan, zaprosil za potni list zase in svojo družino, da bi šel na oddih k nam, v Jugoslavijo: ne, ne vem, ali bi mu oblasti ne namignile samo s prstom, temveč že kar s kolom, da imajo za »takega izdajalca italijanskih nacijonalnih koristi« pripravljenih dovolj sredstev, da mu temeljito zagrene take pregrešne želje za vso njegovo bodočnost. Tako v Italiji. Kako pa pri nas? No pri nas smo pa vselej in povsod, kjer je varovanje naših nacionalnih koristi odvisno edino le od naše udobnosti in dobre volje, silno širokogrudni, pri čemer pa zlasti nas Slovencev ne vodi toliko ta širokogrudnost, temveč ona naša pristna gorenjska bahavost, češ, saj imamo, pa naj vidi predvsem domači, potem pa seveda tudi zunanji svet, da v resnici »imama«! In komaj čakamo, da pride trenutek, ko moremo ponesti svojih par dinarjev v »Abaci-jo«, Portorose, Grado — Opatija in Gradež se nam sliši nekam preveč slovenski kmetavzarsko! — pa na Lido, v Rimini, na Lago di Garda ali celo La-go Maggiore, če ne morda v Meran ali Do-lomite, ako nas ne prime sla, da se gremo sredi julijske ali avgustove vročine parit v »dolce Napoli« in na Vezuv. Tekom lanske poletne sezone je bilo v Sloveniji izdanih stotine in stotine potnih listov za izletnike v Italijo, pri čemer pa seveda niso všteti romarji, ki romajo v tropah v Rim, Assisi, Lo-reto ali pa vsaj na Sv. Višarje m Sv. Goro. Drugim, otmenejšim, gre pa za Švico in Engadin, ali pa vsaj za kraje, kjer so se nekdaj košatili Habsburžani, Ischl, Gmunden, Salzkammergut.
In vendar imamo vsega, kar nam nudi inozemstvo, sami doma dovolj in še preveč, pa lepše, udobneje in — ceneje! Tujci, inozemci ne morejo dovolj pre-hvaliti slikovite lepote naših krajev, učinkovitosti naših zdravilišč, cenenega in prijetnega življenja v naših letoviščih in kopališčih; nam samim je pa vse to premajhno, preskromno, preneznatno, nesvetsko, z eno besedo: predomače, preslovensko! Pa imamo Bled, imamo I3ohinj, imamo podkorensko savsko dolino, Julijske planine in Karavanke, od Triglava do Grintovca vso Gorenjsko, Kokro in Jezersko, Kamniško Bistrico, Logarsko dolino: imamo Rogaško Slatino. Radence, Dobrno, Laško, Rimske toplice, Toplice pri Novem mestu in Čatež. Kaj nam je k vsemu temu res še treba italijanskih, avstrijskih in švicarskih jezer, gora in dolin? In imamo tisoč kilometrov morske obali, pa ne moremo na njej najti prostora za onih par morskih kopeli, ki si jih smatramo za potrebne, temveč moramo zaradi njih v — Italijo, katero »moramo« prepotovati vso od severa do juga pa od Reke do Ventimiglie in Domodossole, dočim pa se nam skoraj niti ne sanja, da je onstran Zagreba in Karlovca še toliko naše lepe zemlje, in da ta zemlja krije v sebi še toliko nam popolnoma nepoznane lepote, da nas mora biti v resnici sram, da se v nas, ki vidimo vse, kar je lepega in dobrega, edino le v tujstvu, še ni porodila želja, da bi se lotili odkrivanja svoje lastne domovine. Kdo med nami pozna Plitvioka jezera, kdo Lovčen, kdo Skadarsko blato? Kdo je bil v Ilidžah, na vrelu Bosne? In vse mnogoštevilne slavonske toplice in srbske banje? Kdo je poslušal šum Var-darja pod gradom carja Dušana, se kopal v valovih Ohridskega jezera ali i vrha Kajmakčalana motril Perister, Šar planino, ravno Metolijo in blesk Egej-skega morja pri Solunu? Pa deremo v Italijo, Švico, Salzkarmnergut in bogve še kam!
Ali bi ne bilo primerno, da bi se tudi s strani naših oblasti po italijanskem zgledu začele ščititi naše nacijonalne koristi, ki občutno trpe v tem pogledu zaradi naše lastne nemarnosti? Ali bi ne bilo primerno, da bi se, če ne drugo, vsaj znatno dvignile pristojbine za potno dovoljenje tistim, ki hočejo v inozemska kopališča in letovišča, ako bi se potovanje v inozemstvo že ne hotelo omejiti v toliki meri in na tak način, kakor se stvar izvaja v Italiji in tu še prav posebno glede na potovanje v Jugoslavijo?
Stvar je važna in treba je, da se uredi čim prej tako, kakor mora biti urejena v državi, ki se zaveda svoje lastne vrednosti]

N
Kmetijski vestnik
Kongres vinarskega društva za Slovenijo
V	nedeljo 26. tubo priredilo Vinarsko društvo za Slovenijo svoj redni občni zbor tn vinarski kongres v prostorih hotela Gre-gorlč v Krškem na Dolenjskem. Na tem kongresu se bodo med drugim obravnavala tudi aktualna vprašanja o uspešnem zatiranju trtnih bolezni ln trtnih škodljivcev, o bodočem trtnem sortimentu ln ameriških podlagah v ljubljanski ln mariborski oblasti o smernicah glede povzdige trgovine s slovenskimi vini itd. Nekatera predvajanja bodo ilustrirana s skioptlčnimi slikami.
Ako vpoštevamo sedanje, ne baš rožnato ■tanje vinogradništva v Sloveniji, osobito pa vedno bol' pešaločo vinsko trgovino, je dolžnost vsakega vinogradnika, zlasti večjega producenta in vinskega trgovca z domačimi vini, da se tega kongresa udeleži ter pred tem forumom Iznese nekoliko svojih teku^enj ter predlogov za skupno dosego zaželjenih ciljev.
Zimska pozeba le napravila pri trtju mnogo škode, ki se šele sedal ob razvoju Poganjkov pokaže v pravem stanju. Ponekod odganja komaj 10—20% vseh očes in še ta brez zaroda ali s prav slabim zarodom. Na tem sestanku vinogradnikov iz vse Slovenije se bo mogla končno točno dognati zimska škoda tn odpornost raznih flahtnih trt prott zimski ln pomladni poze-bi. Tako se bodo lahiko določile prave smernice za uspešno nadaljno golenje priporočljivih trtnih vrst Zaradi započetega boja proti ameriškim samorodnlcam (direktorjem) v prvi vrsti proti poah ali šmarni-d, ki morajo biti do prihodnjega leta vse odstranjene te lavnih nasadov in javnih trgovišč, ter zaradi sistematične zopetne obnove že opešanih nad 30 do 40 let starih vinogradov, moramo poskrbeti ln vsmerit! vso obnovo tako, da se vinski pridelek v ▼seh vinorodnih krajih Slovenije ne samo zfcoljša, nego tudi poveča. To se da doseči k z izbiro pravih trtnih vrst ter z izredno intenzivnim obdelovanjem. Le na ta način bo mogoče meriti se z vedno naraščajočo konkurenco tujih cenenih vin pridelanih pod popolnoma drugimi ugodnimi pogoji. Treba je torej še mnogo skupnega dela za uspešen procvit domačega vinogradništva ln domače vinske kupčije. To vzajemnost pokaže letošnji kongres v Krškem z izredno udeležbo!
V	ponedeljek 27. bo skupen ofcled bližnjih krških nasadov ter skupen izlet na Bizelj-sko, v zibelko najprej preobnovljenih vinogradov. — Dovoljena je polovična vožnja od vseh strani, tudi za brzovlake. Pri odhodu se vzame cel listek, ki mora biti mo-krožigosan. — Fr. Gombač.
Molža
Molzltj ie krave praviloma le dvakrat na dan. Pravilo Je. da se ima vime izprazniti šele potem, ko ga le v niem nabrana količina mleka temeljito nabuhnila: teda) . bo mišičevje ostalo elastično in tenko kar pospešuje proizvodnjo mleka. Prepogosto izpraznevanie vimena krav v normalni mlečnosti je škodljivo, pospešuie zamesni-tev vimena in krava pozneje ne bo imela kam spravljati mleka tudi. ako bi jo krma silila k proizvaianiu večjih količin. Dražil-ni vpliv pogoste molže na razvoj mlečnosti je pomemben le v prvih tednih po ote-Htvl; pozneje vznemirja žival, v kolikor se ne odlikuje s prav posebno mlečnostjo, kier bi njena narava narekovala pogostejšo Izpraznitev.
Zagovorniki redne trikratne dnevne molže so se pojavili okrog L 1900. Ugotovili so, da molze krava pri trikratni molži do 15 litrov na 100 več mleka nezo Dri dvakratni dnevni molži. Pobudo jim je dal danski živinozdravnik Hegelund. ki ie s pogosto molžo (4 do 7-kratno na dan) ln z »gnetenjem« Izmolženih vimenskih žlez dosegel pri posameznih živalih do 200-odstotni po-višek prvotne količine mleka. Vendar se taki. skoro neverjetni uspehi molže naslania-Jo na njegova ustna poročila — v letih 1900 do 1903 so živinorejski strokovnjaki iz vseh delov prihajali na Dansko v svrho proučevanja Hegelundove molzne metode ln L 1905. ie bil tudi moi učiteli — ter so bili doseženi predvsem s kravami v prvih 3 do 6 tednih po otelitvi. Ni Da Hegelund kot tak priporočal pogoste, odnosne dnevno trikratne molže za ostalo dobo mlečnosti. Čeprav je tekom pozneiših let trikratna molža izpodrinila dotlej splošni ofoičai dvakratne celo na mnogih velenosestvih. Da je običaj trikratne molže našel tako splošno svoie zagovornike v strokovni književnosti resnih svetovnih znanstvenikov, si ie težko tolmačiti: Šanson n. pr. lo priporoča »s
ctpirale se na poskuse, ki lih te napravil E. Woif le z eno kravo.
Razprave v strokovnih listih med apostoli trikratne in zaigovorniki dvakratne molže na dan so dale vspodbudo. da le n. pr. veterinarska in kmetijska visoka šola v Kopenhagenu 1. 1905. in nato 1. 1910-11. Izvršila praktične tozadevne poskuse s čredami krav. skupnievanih v skuDine po 10 glav, na 4 danskih veleposestvih. Uspeh je bil. da so s kravami, čijih mlečna množina ie znašala po 13 do 14 litrov na glavo in dan. in pri katerih ie poskusna doba v vsaki spremembi trajala 28 do 70 dni. namolzli povprečno po 8 decilitrov ali okroglo 5 odstotkov več mleka na dan zbog trikratne namesto dvakratne molže. Gibala p° se ie razlika v korist trikratne molže med mejami 43 centilitrov pri čredah v Ros-vagu in 127 centilitrov pri čredah v Sande-rupgaardu. Povprečna dnevna maščobnost mleka ni bila prav nič prizadeta, odnosno trikratno molža ne nudi nič več masla nego dvakratna. Pač pa so pri sicer enaki krmi izgubile krave zbog trikratne molže nekoliko na teži. Pri teh poskusih so bile odbrane le 5 do 8 let stare krave: zato se ne nanašajo na morebitni vpliv, ki^bi io mogla izvajati pogosta molža Dri prvesnicah na pozneišo mlečnost.
Isaachsen od kmetijske visoke šole v Aaasu na Norveškem poroča, kot uspeh tamkajšnjih poskusov, da krave s 4 do 6 litrov mleka na dan sploh ne nudijo pri trikratni molži ne več mleka in ne več tolšče nego pri dvakratni; krave s 10 do 15 litrov mleka na dan pa so nudile povprečno po 8 decilitr. več vsled trikratne molže. Odklonja sploh, da bi molža ali sesanje teleta kot »nervozno« ali »mehanično« dražilo mogla zvišati delavnost mlečnih žlez; tedaj bi moral stroj za molžo mlečnost najbolj zvišati, ker obdeluje vime primerno bolj krepko nego roka ali čeljust teleta. Smatra molžo le za »kemijsko« dražilo (hormoni) in mlečna žle-
za odličnih molznic Je flzijoloSko »urejena« na bolj pogosto izpraznitev. Pri ameriških tekmah mlečnostno najodličnej-ših krav se molznica s 60 litri mleka na dani mora štirikrat na dan, odnosno vsakih 6 ur pomolztL
H u y n e n od veterinarske visoke lole v Bruxelles (Belgija), prihaja na podlagi poskusov z 250 kravami šole in 26 kravami Švica rije K... do teh-le zaključkov: Običaj trikratne molže je ohraniti pri odličnih molznicah, čijih mleko se bo porabilo za prodajo ali za širjenje, ker odstotki tolšče proste suhe snovi so vedno enaki. Običaj trikratne molže Je kot negospodarski zavreči pri kravah z mani nego 12 litrov mleka na dan. Vprašanje aH Je umestno uvesti dvakratno molžo za krave s 13 do 28 aH več litrov mleka na dan, je rešiti z ozirom na stroške tretje molže primerno danim gospodarskim prilikam: razlika v korist tretje molže se tu giblje med 1 in 10% v količini mleka, celotna količina dnevno izločene tolšče v gramih pa ostane neizpremenjena. Dvakratna molža na vsakih 12 ur nudi kakovostno zelo idealno enolično mleko: trikratna molža pa nudi v vseh primerih opoldne najbolj mastno, zvečer manj mastno in zjutraj najmanj mastno mleko. Pri molži šolskih krav na točno 8 ur je izkazovalo mleko zjutr. 29, or>o'dne 37 in zvečer 34 na tisoč tolščob-nostl.
Vprašanje števila molž na dan nI le
zadeva živinorejca, marveč tudi mlekarn in konsumentov. Pri trikratni molži porabi najbolj mastno, opoldansko mleko kmet sam, ker bi se noleti do prodaje aH oddaje preveč nakisalo. Ako ima svoj po-snema!nik, tedaj tudi še ečemo mleko gospodinja rada porabi sama zase in odda mlekarnam ali meščanom le najslabše, jutranje mleko. Ker pa zavisi v trgovskem ln v biološkem ozlru vrednost mleka predvsem od njegove tolšče — z njo so namreč vezani vitamini mleka — sta opravičena mlekarna in konsument zahtevati. da se splošno uvede le dvakratna molža. — Anton Pevc.
Sncifalsia
Organizirajmo boj proti jetiki
Veliko se pri nas o tej strašni bolezni piše in govori. Morda je ta bolezen za narod in njega napredek nevarnejša kakor kuga. kajti jetika divja skrito in vztrajno ter zahrbtno razjeda narodov organizem iz generacije v generacilo. Odstotek mortali-tete je izredno visok. Jetiki pravimo tudi, da je »delavčeva« bolezen. Res je, da je med delavstvom ta bolezen naibolj razširjena in to zaradi nezdravih delovnih prilik, slabih stanovanj, nizkih mezd in žal pogosto tudi zaradi razširjenega alkoholizma. S tem pa ni rečeno, da ni te bolezni med drugimi sloji. Divja v kmečkih domovih, poznajo jo bogatini in reveži vseh sloiev ln stanov. Borba proti nalezljivim boleznim je emlnentne gospodarske važnosti, kajti zdravje naroda je osnovni predpogoj gospodarskem napredku. Zato vidimo, da imajo gospodarsko močne države predvsem tudi dobro organizirano javno in privatno službo, zlasti tudi v preventivni smeri. Spo. minjamo samo na Severno Ameriko, ki je s svojimi privatnimi zavarovalnimi organizacijami dosegla, da tam jetike skoro ne poznajo več. Podobno prizadevanje in uspehe vidimo v Angliji, na Danskem, v CSR, Nemčiji Itd. Ni samo beseda, ako se reče, da je higijena in vsestranska borba proti nalezljivim boleznim en del kulturnega prizadevanja naroda. Vidimo, da čim kulturnejši Je narod, tem uspešnejše vodi borbo proti nalezljivim boleznim, da s te*n dviga svojo delavno kapaciteto.
Bol proti jetiki potrebuje posebno organizacijo. Država s svojimi lastnimi sredstvi tej nalogi nj kos. Vidimo, da ie v vseh državah borba proti tuberkulozi organizirana na temelju najširše privatne inicijative in privatnega sodelovania. Države se ome-j6 na dolžnost krepke moralne in materi-jelne pomoči. Opozarjamo samo na Masa-rykovo protituberkulozno ligo v bratski CSl republiki. To je vsenarodna organizacija, osnovana na zasebnem društvenem pravu, pri katerih sodeluje vse: najvišja inteligenca vseh poklicev, delavstvo, žene kmečko ljudstvo, tovarne, trgovina in obrt, najrazličnejše organizacije, ki imaio v svojih programih skrb za ljudsko zdravje. Liga Je svoje organizatorne edinice razširila v zadnjo vas. ni kraja, kjer ne bi posloval lokalni odbor lige. V sistemu ljudske orga-nizaciie leži aktivnost uspešnega protitu-berkuloznega boja. Pri nas se širijo zdravstveni domovi. Lep je njih smisel in namen.
zdi se pa da Je tu preveč zunanje forme in premalo prodiranja v skrita ležišča bacilov ljudskih bolezni. Jetika v vasi, v hiši, v delavskem okraju ne bo omejena ali zatrta, dokler na tem ne bodo dobili nai-živahnejšl Interes najožji lokalni faktorji, ki pod primernim vodstvom deluiejo vztrajno in sistematično. Pri pritegnitvi k sodelovanju se oživi požrtvovalnost, inicijativa, resna skrb in težnja po uspehu. Uspešno higijeno širi le oni, ki je tudi inicijativen. Imamo pri nas pravilnik o pobilanju nalezljivih bolezni in poseben pravilnik o boju proti tuberkulozi, a vse bo ostalo toliko časa na papirju, dokler najširša privatna inicijativa ne bo pritegnjena k sodelovanju. Ves trud zdravstvenih domov bo brezuspešen, ako vaški župan, učitelj in duhovnik ne bodo prevzeli brige za evidenco bolnih in stanovanj, brige za zdravniške preiskave itd. Gora noče k preroku, zato mora prerok h gori. Koliko Jetičnlh umira danes zapuščenih in v stalnem ogražanju okolice! Sreski sanitetni referent je samo eden in ne zmore vsega. Imeti bi moral v srezu tisoče pomočnikov. To je treba organizirati.
Močna vsenarodna pro ti tuberkulozna liga
bi bila zrnak naše kulture. Ali smo kulturno toliko zreli, da tako organizacijo izvedemo?	_
Za zdravje otroka!
Maj siplje na zemljo ljubezen ln solnce deli svoj blagoslov. Cvetje oživlja prirodo. Novo življenje kipi. Svoje ordinacijske dvorane je na stežaj odprl večno in edino dober zdravnik: priroda, mlada vse oživljajoča narava. Kdor more, hiti k njemu, da okrepi svoje zrahljano zdravje, da si utrdi telo za nadaljnje živlienske borbe in umiri dušo, da bo sposobna za nova ustvarjanja.
Koliko pa jih je, ki ne morejo ven v prirodo k zdravniku, da jim da solnca, vode in zraka! Po kleteh umirajo, bledi in suhi. pokašljujoči, v krvi kali najrazličnejših bolezni. Vse polno jih je v podstrešnih stanovanjih, gnetejo se v barakah in dvoriščnih sobah. kjer je tema njih solnce in smrad njih zrak. Po ozkih ulicah in po okuženih jamah pobirajo bacile strašnih bolezni. To so otroci mest, onih mest, skozi katera v bodočnost gre cesta. Nežna mladina umira med mestnim zidovjem, morda na posteljah ob stenah, za katerimi Je komaj par metrov dalje razprostrlo svoje orgije največje razkošje. Doigo žimo je prezebala in živela v najbolj nehigijeničnih prilikah. Sedaj je tu pomlad, ki je polna solnca in zrpka, polna blagoslova zdravia — in ta mladina iz tega zdravilnega studenca ne
Vaši barvasti čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Brauns,
barvo za zisnjc!
Tudi aktovke, bovčegi, zisnjati sloli itd. vse / vzgleda, kakor novo!
Vabiva se v vseh drogerijah ter /Pp trgovinah zbarvo in usnjem!
Tovarna bca*v ViljetnBrauns, Celje.
more piti, kajti njih starši se za košček kruha trudijo po tovarnah, pisarnah in stavbah, vsepovsod, kjtr stoje znamenja z napisom: s težkim delom si boš služil svoj kruh.
Zato Je gotovo eno najveličastnejših so-cljalnih del komunalnih občin. Rdečega križa in drugih karltativnih društev, ako pod vonjem svežega cvetja v naravi v prvi vrsti mislijo na zdravje otroka, ki je vreden, da bo zdrav član naroda, ki je naš. Kulturne države v tem pojledu store naravnost epohalne stvari Zdi se. kakor da so se odprii vsi studenci ljubezni ir. spoštovanj aotroka, da so postale kri in meso besede, ki so se v dolgih zimskin dneh go-
vorile o važnosti zdravja otroka za napredek naroda in države.
Pri nas je to delo skromno. Vendar začetek je tu ln upm.četio je upanje, da se bo skromni začetek razvii v veliki blagoslov narodovega zdravja. Mestna občina ljubljanska misli stvar resno. 7družila je vse akcije za počitniško kolonijo otrok v močno delovno skupnost da bo na ta način organizacija sistematičneiša in racionalnejša.
Na javnosti Je. da to stremljenje občine in dobrodelnih društev razume — ter odpre rok; in srce. kadar bo potrkala nežr.a roka našega otroka.
Novo pravo za našega kmeta
Par pripomb k načrtu novega občega državljanskega zakenika
Zakonodajna komisija pri ministrstvu pravde izdeluje nov državljanski zakonik za vso državo in Je baje večina poglavij že izgotovUena. Osnovo temu prepotrebne-mu delu tvorijo seveda veljavni državljanski zakoniki, kakor Jih ie prevrat zatekel na posameznih ozemljih sedanie naše države, predvsem tedaj srbski in črnogorski gradjanski zakonik in avstrijski državljanski zakonik, ki Je veljal v nekdaj avstrijskih deželah, pa tudi na Hrvatskem in v Bosni.
Zakonik Je sistematična zbirka predpisov in pravil za določene odnošaje. Iz katerih izvirajo pravice in dolžnosti članov (državljanov) iste državne skupnosti ln ki jI dajejo njeno gospodarsko in sociialno obe-| ležie. Kot tak ie vsak zakonik pač dete j svojega časa in danih razmer. Praksa ga ; pozneje vzgaja za življenje, a bistvenega j njegovega značaja mu vzeti ne more. Ni tu mesta za pravnozgodovinska ln pravnofilo-zofska razglabljanja nadvse zanimivih pro-: blemov, niti nj namen tega članka spuščati se v podrobnosti, ki deloma zahtevajo obširnega študija. Opozoriti hočem le na po-: manjkljivosti naših državljanskih zakonikov glede važnih odnošajev, kakršni so brez-dvomno za večino državljanov naše agrarne države odnošaji do zemlje.
Socijološko Je razumljivo in utemeljeno, da si vsak stan skuša osigurati svolo živ-ljensko osnovo, smatrajoč isto za dobro ln pravično. Hierarhična država proglaša vse stvari namenjene bogoslužju za svete ln nedotakljive, vojščaku je zavoievanje glavni vir pridobivanza lastnine trgovec ga išče v svojih kupčijah (trgovsko pravo), delavec proglaša delo za pravega stvaritelja vseh dobrin. Baš v tem oziru se Je pred vojno takorekoč pred našimi očmi Izvršil proces, ki se vedno boli izoblikuje v posebno delavsko pravo. Le kmet do sedaj ni znal uveljavljat' svofih živlienskih interesov pri stvarjanju kodeksov pravnih norm, in vendar je najštevilnejši stan ne samo v naši državi, da ne ponavljam ob rabljene in morda baš zato nikler uvaže-vane trditve o njegovi temelinl važnosti. Tako so ostali na vseh poPih prava ne samo neupoštevani njegovi bitni interesi in odnošaii, marveč so se često reševala vpra šan'a, ki so mu šla do živega, naravnost na njegovo škodo.
Da to dokažem, zadostuje, da 1e na kratko opozorim na genezo avstrijskega državljanskega zakonika iz 1. 1811. Izdelala ga je uradno imenovana komisija po večini teoretsko veleučenih profesorjev rimskega prava, ki pa ni imela nobenega stika s pravom, kakor ga ustvarja življenje in praksa. Vzor so H bili rimskopravni instituti ln prezirala je domače, celo nemško še bol) pa seveda slovansko pravo (omenjam samo rimskopravne servitutne pravice, ki se nikakor ne zlagajo in se niso zlagale z odnošaji med »Ober« in »Untereigentum« nem • škega prava). Predvsem so do vseh podrobnosti razvili institute kapitalistično meščanskega prava; saj se celo imenuje »all-gemeines biirgerliches Gesetzbuch«. Saj je bila tudi francoska revolucija, ki je rodila avstrijski občni državljanski zakonik iz 1. 1811. v resnici le socijalna revolucija »tretjega stanu«, meščanstva. Z njo se ie končal bo) meščanstva proti srednjeveškemu fevdalnemu gospodstvu, pravni odnošaii pod-ložništva so se nklnili, ostal ie le še kot anahronističmi spomin na prošle čase fidei-komis.
Tako pomenja avstrijski ob« državljanski zakonik v negativnem oziru sicer veli-
Vodorarn«
1.	palača arabskih kraljev ▼ Granadi, 5. moto znamka, 7. del avtomobila, 10. kem. enak za barij, 11. prvi, ki je preletel kanal U Manche, 12. naziv tur. društva v Slove« nlji, 14. vas pri Ljubljani, 15. ploskovna me. n, 16. dleka (špansko), 18. pokrajina južno od Save, 19. petrolejski vrelci v Kavkazu, 22. polni naslov (krat.), 23. znamka akumu« latorja, 25. kem. znak za kovino, 27. grška črka, 28. krojaška potrebščina, 29. teža za« boja samega, 32. bodišoe, 35. ribarska po« trebščina, 36. insekt, 37. pogodba, 39. vez« nik, 41. orodje, ki se rabi pri košnji, 42. drag kamen, 43. ptič (plovec).
Navpično:
2.	Kem. znak za živo srebro, 3, jed Tzra* elcev v puščavi, 4. predplačilo, 5. iglato dre*
vo, 6. igralna karta, 7. trgovina kravat v Ljubljani, 8. avto znamka, 9. povzroča bo« lečine, 10. japonska miza, 11. del parnega stroja, 12. kratica za podpis, 13. predlog,
17.	zobna krema, 20. zaimek, 21. hrvatska pokrajina, 22. kem. znak za drag. kovino, 23. moško hne, 24. žensko ime, 26. babilon« siki bog, 30. grška črka, 31. pritok Volge, 33. 9rbohrv. izraz za vojno, 34. reka v Egip« tu, 35. število, 37. veznik, 38. kem. znak za redko kovino, 40. latinski predlog.
Rešitev križanke »Srnjakova glava«
Vodoravno: 2. s. r.. 3. ona. 6. dar. 7. in.
10. oi, 12. na, 13. nos. 15. k. 16. noj. 17. ali.
18.	mrak. 21. ar. 22. ovo. 23. osa. 25. ar. 26. Paros. 28. maj. 31. Rosanda. 33. aber.
35. od. 37. kt<A. 38. Nada. 29. so. 40. ocena, 44. os, 46. travnik, 4T7. Ra. 49. las. 52. som. 53. lav. 56. kd. 57. rek. 58. Ra. 59. enak. 60. lira, 61. on. 62. pav. 63. lev. 64. Amst. 66 oda. 67. stid. 69. ta. 70. Odol. 71. oba. 72. znoj. 73. udar. 74. dan. 75. ob 77. laz. 79 ro, 80. Madona. 82. ena.
Navpično: 1. anilln. 2. Slclllla. 3. Odol. 4 najem, 5. ar. 8. Nanos. 9. Kolorado. 11. slava, 13. na. 14. si. 19. rop. 20. kar. 23. o«. 24. Amor. 27. Omar. 29. as. 30. Ia. 31. reformacija. 32. Aden. 34. Boston. 36. pas, 37. ga. 38. nos. 40. on. 41. dliat. 42. Ekarma. 43. ar. 46. vi. 48. ako. 49 lev. 50.ak. 51. lava. 52. se. 54. vas. 56. in 57. ab. 56. redar, 63. lobania. 65. to. 67. Sn. 68. to. 71. oda. 72. zob. 73. od. 75. ozon. 76. to. 78. Aden. 79. Ra, 81. na.
kanski napredek, pogrešamo pa v njem pozitivnih uredb novih odnošajev. Osobito so njegovi avtorji Imeli prav malo smisla za zemljiško ln vaško ali splošno agrarno pravo. Tako Je ostala neureiena cela vrsta važnih vprašanj, ki se tičejo obdelovanja zemlje, urelevania tnei, vzdrževanja ograi, skupne paše, zemljiških zajednlc itd. Najbolj občutna je bila njegova pomanjkljivost glede sosedstvenih odnošajev (n. pr. zasenčenja). ki je končno dovedla do novele 1. 1916., pa tudi njegovo dedno pravo s svojimi individualnimi tendencami nikakor ne odgovarja podeželskim in kmečkim interesom. To pomonikljivost so zaman skušali poznejši zakoni o kmečkih dvorcih (Hofe-reeht) popraviti. Kvaren je dalje princip avstr. državljanskega prava, da v nasprotju z zakoniki dragih držav uveljavlja tudi za nakup nepremičnini popolno prostost glede oblike pogodbe (§ 1054 o. d. z.) Za časa vojne se je takoj pokazala očita potreba urediti do tedaj prost promet z zemljišči, (ces. ukaz iz 1. 1915. o prometu z zemljišči) Radjonelno hi ne samo kulturnotehnično, marveč tudi pravno urejeno gospodarstvo na skupnih zemljiščih (zemljiških in servi-tutnih zajednicah), ter odpravo škodHive razkosanostl zemlje, pa so skušali doseči že preje posebni takozvanl agrarni zakoni.
Kakor rečeno se ne morem spuščati v podrobnosti, marveč sem hotel sedaj, ko se po velikem prevratu svetovne vojne in notranjepolitičnih razmer redigira nov izenačen državljanski zakonik za našo državo,, opozoriti na odnošaje, ki so vpošteva-nja vredni in potrebni zakonitega uveljavljanja v Interesu zaščite kmečke posesti in ohranitev kmečkega stanu.
Dr. Fran Spiller-Mays.
Kdor mora plačevati davke
prldobnlno rentnino a'li družbeni davek, nujno potrebuje
Zakon o neposrednih davkih
s poštnino 16 Din. Pravilnik za izvrševanje zakona o ne»-posrednih davkih (s poštnino Din 62.—. Brez obeh ne more pravilno napovedati svojih dohodkov. Oba je izdala
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubliani
Prešernova ul. 54.
Salonit BI
cementno azbestni škrili
je za pokrivanje zgradb najboljši materijal.
Najidealnejša kurjava
za enodružinske vil«, hiSe, cerkve, dvorane, garaže itd. )t ETNA sveže-zra&ia centralna kurjava, sraffi te kuri istočasno, k zelo štedljiva r pogonu i<n se lahko regulira. Prospekte ui referenčne listine dobite brezplačno potom zastoi>-stva	9
Lnfthelzungsbangesenschaft, Wleo, XVn„ 1. Tehnični biro »Tehna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, I. Telefon št. 25—80.
Orjaki
ne le po velikosti, temveč tudi po učinku so Continental vele-obroči z dušo. Imajo izvanred-no odporno tekovno ploskev in nenavadno zategli naloženi gumi je tudi pri najhujšem trenju nerazrušen.

Žrebanje t državni razredni loteriji
Dne 16. t m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane r
l)ill 4.000 je zadela srečka št. 20.153
Po Din 2000 so zadele štev. 5770, 7552, 84.611, 97.472, 100.734, 109.882, 120.198 in 123.526.
Po Din 500 so zadele naslednje številke;
5.716 5.780, 5.799, 7.504, 7.510, 7.544, 7.545, 8.162, 10.875, 10 902,' 10.953, 14.145, 17.915. 17.945, 20.026, 20.042, 20.046, 20.058, 20.198 22.018, 22.019, 22.037, 22.052, 22,085, 30.995, 34 601, 34.672, 34.689,' 34.710, 34.744, 34.745. 34.772, 34.781, 34.791, 40.553, 46.076, 46 117 46.118, 46.135, 46.184. 53.417, 53.438, 53.458, 55.806. 55.836, 68 211,' 58.390, 66.601, 66.609. 66.637, 66.665, 66.666, 70.206, 70.241, 70 257 70.330, 70.333, 70.358, 70.3S2, 74.623. 74.687, 75.757, 75.764, 84.601,' 84.605, 84.633, 84.653. 84.688. 91.710, 91.748, 91.781, 96.806, 96 818 97.349, 97.364, 97.378, 97.387, 97.428, 97.483. 99.756, 99.841, 99 877' 100.732, 103.116, 103.179, 107.973, 107.989, 109.789, 109.800, 109.825, 109.875' 109.888, 115.642. 120.143, 120.164, 120.184, 123.522, 123.551, 123.815. 123.844,' 123.848, 123.876, 123.878. 123.883, 123.928, 123.955. 123.964.
Vsem onim igralcem, katerim so bile srečke izžrebane po Din 500.—, bomo srečke zamenjali za še neizžrebane. če nam izžrebane takoj pošljejo, ta-lco da bodo mogl nadaljevati igranje na visoke dobitke.
Srečke se tudi lahko zamenjaio pri podružnici uprave »Jutra« v Maribora ter v Celju. Zamejavali bomo seveda lahko samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zrebanie bo traialo en mesec.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19.
Šport
Binkoštna štafeta »Jutra« po Ljubljani
y ponedeljek, 20. t. m. ob 11. uri dopoldne
Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos
na binkoštni ponedeljek stafetni tek po ce* stah Ljubljane za kip Matije Gubca, delo akad. kiparja L. Dolinarja. Kako priljub« ljena je postala ta lahkoatletska prireditev, se vidi iz tega, da se na ta dan zbero ob cestah, kjer tečejo naši najboljši tekači, velike množice občinstva, ki z velikim zani« manjem sledijo posameznim fazam napete borbe. Največji naval je seveda pred pošto in pred Nunsko cerkvijo, kjer je cilj. Z okolnostjo, da smo med našim občinstvom vzbudili interes za lepi lahkoatletski šport, smo tudi dosegli svoj glavni cilj. Vendar smo hoteli tudi našim športnikom nuditi priliko, da pred širšo javnostjo merijo svo* je moči.
Dosedaj je bilo pri tem teku koncentrira« no vse na vprašanje, ali bo zmagalo Primorje ali Ilirija. Ta privlačnost sicer le« tos odpade, ker ima Primorje prepoved starta in ne more poslati v borbo svoje te» kače. Pri letošnjem teku gre za nekaj dru« gega. Ilirija je s sistematičnim treningom dosegla, da so njeni tekači v izvTstni formi. Ilirija, ki postavi dve štafeti, bo skušala, da postavi
nov rekord na te] progi.
Najboljša čas pri dosedanjih tekih je po* stavilo 24. maja 1936. Primorje s 4:48.5. Kljub temu, da odpade konkurenčni mo« ment med Ilirijo in Primorjem, bomo imeli lep športni užitek, ker se bodo ilirijanski tekači brez dvoma potrudili, da dosežejo svoj cilj, izboljšanje sedanjega rekorda.
Proga je itak znana ter smo jo že obja« vili. Start je ob 11. uri pred Narodnim domom, cilj pred Nunsko cerkvijo. Občin« stvo prosimo, da se pokori odredbam redi« teljev in funkci jonarjev ter s tem pripomo. re do brezhibne izvedbe teka.
Iz zgodovine propag. štafet po Ljubljani za prehodno darilo »Jutra«
Tradicijonalni tek skozi Ljubljano na binkoštni ponedeljek za prehodno darilo našega lista, kip Matije Gubca, mojstrsko delo akademičnega kiparja L. Dolinarja, se ponavlja letos petič. Prireditev je vsako leto privabila na ulice, po katerih je tekla proga, goste množice občinstva. Ker so pogoji za dosego tajne posesti tega lepega in častnega darila zelo težki, je razumljivo, da se vršijo vsako leto med našimi najboljšimi lahkoatieti za ta tek dolge in skrbne priprave; prireditev sama pa nudi zaradi ogorčenega boja med posameznimi tekači največji užitek ne sarno za gledalca — športnika, temveč za vsakogar.
Iz preteklih let posnemamo o binkoštnih štafetah za naše prehodno darilo naslednje zanimive podrobnosti:
Prva stafetni tek za sedanje darilo se je vršil 1. junija 1925 ob udeležbi štirih moštev, in sicer Primorja I. in II., Laska in Ilirije. Zmago je odneslo po dokaj ostri borbi moštvo Primorja I. v času 4:49.6. Kot zadnji mož te zmagovalne štafete je startal znani jugoslovenski rekorder dr. Perpar. Drugo mesto je zasedel Lask (40 m za prvim), tretje Ilirija (40 m za drugim) in zadnje Primorje II. Zmagovalno štafeto so tvorili: Franko, Bizjak, Arhar, Weibl, Glovaški, Valtrič. Janovsky in dr. Perpar. Ta tek je bil pozneje po lahkoat-letskem savezu razveljavljen tn ga ni šteti med konkurenčne štafete.
L. 1926 se je vršila ta prireditev 24. maja. Udeležba je bila manjša. Ker sta nastopili samo dve štafeti ASK Primorja in štafeta SK Ilirije. Štafeta Primorja je takrat zmagala z lahkoto, ker ]e že na prvi progi pridobila toliko na terenu, da ie finalist dr. Perpar prispel na cilj 15 sekund, torej približno 115 m pred finalistom drugo-plasirane štafete SK Ilirije. Cas 1. štafete je znašal 4:48.5. Organizacija teka ni bila najboljša in tudi konkurenca je ?e po prvi etapi izgubila na privlačnosti, ker ie zmagovalna štafeta vodila že takoj po startu vse do cilia.
Tretja Gubčeva štafeta se je vršila na binkoštni ponedeljek 6. junija 1027 Tek je sprejelo občinstvo z mnogo večjim zanimanjem, ker se je vedelo, da so bili izgledi obeh »večnih« konkurentov, Primorja in Ilirije, deloma izenačeni. Športni pomen prireditve je dosegel šele v treriem letu višino. Štafeta Primorja je morala nastopiti brez dr. Perparja in Valtriča; progo pa je bilo treba zaradi popravil na Dunajski cesti spremeniti in tudi za 36 m podaljšati. Boj za zmago je bil ogorčen! Sprva je vodila Ilirija, pozneie na Primorje. Pri pošti je zadnji tekač Primorja Močan vodil z naskokom 4 m, toda finalist Stepišnik ga je prehitel pri trgovini Meinl ter rezal pol-
drugi meter pred Močanom cilj v času 5:59.4
Lani se je vršil naš propagandni tek 28. maja. Tudi lani sta startali kot predlanskim samo dve štafeti, in sicer moštvi Ilirije in Primorja. Ostali klubi so že tako zanemarili lahko atletiko, da za konkurenco niso imeli več materijala. Zmagala je po ostri in vseskozi napeti borbi štafeta Primorja v času 4:50.3. Nekako 50 m za njo je prispel finalist Ilirije Stepišnik v času 4:55. Zmagovalno štafeto so tvorili: Korče, Omla-dič, Perovič, Zorga, Štolfa, Furlan, Ja-novskv in Močan.
Zanimivo je, da so doseženi časi v tekih 1. 1925 in 1926 boljši od sedanjih, kar je treba v nemali meri pripisovati dejstvu, da so bili naši lahkoatletski pionirji v od-ični farmi, kakršne naši mlajši atleti še niso mogli doseči. Pri tem seveda ne gre prezreti, da zavisijo doseženi rezultati tudi od organizacije prireditve, ki se je po naših ulicah prav rada posrečila — malo slabše kakor je potrebna_
ŽSK Hermes : Atletik SK (Celje)
V nedelio ob 17., v ponedeljek ob 16. na igrišču ASK Primorje
ŽSK Hermes si je povabil za binkoštne praznike v goste celjske Atletike. Brez« dvomno bosta tekmi v nedeljo in ponede* ljek nudili lep športni užitek. Kvaliteta Hermesa je Ljubljani itak znana. Svoje mo« štvo je ojačil z bivšim Ilirijanom Košenino, ki nastopi oba dneva.
Celjski Atletiki so tipično borbeno mo« štvo, ki pa ne zanemarja kombinacijske igre. V pretekli sezoni so porazili Ilirijo s 6 : 5, proti ISSK Maribor so igrali 4 : 1, proti slovenskemu prvaku Primorju pa so s 3 : 3 izsilili neodločen rezultat. Pretekli me« sec so proti mariborskemu Rapidu pri do« cela enakovredni igri igrali 1 : 2. Atletiki bodo nastopili v svoji najmočnejši postavi.
Občinstvo bo gotovo z velikim posetom tekem pokazalo agilnemu Hermesu, ki pra« znuje letos lOletnico svojega obstoja, svo» je simpatije.
Športni drobiž
V petek popoldne je odpotovalo simpa« tično moštvo mariborskih Železničarjev na daljšo turnejo po Vojvodini in Slavoniji. Železničarji igrajo vsega pet tekem proti najboljšim tamkajšnjim klubom. 19. in 20. igrajo v Somboru, 1 er se udeležijo pokal« nega turnirja in igrajo prvi dan s sombor« skimi Železničarji, drugi dan pa nastopijo proti Sportklubu, prvaku Sombora. V sre« do, 22. igrajo v Vinkovcih s tamošnjimi Železničarji, v petek 24. pa v Subotici, kjer imajo za nasprotnika izborno moštvo Že« lezničarjev. Zadnjo tekmo igrajo v nede« fjo, 26. v Osijeku z Gradjanskim, prvakom osiješk-^a podsaveza.
Ker je to prvi nastop slovenskega nogo« metnega kluba v Vojvodini, pričakujemo, da bodo mariborski Železničarji častno in dostoino reprezentirali slovenski šport in da bodo zapustili s svojo lepo in izredno fair igro najboljši vtis pri tamkajšnji šport« ni publiki.
Znani madžarski igrač Taenczer, ki je bil dosedaj član Kiniszi v Temefvaru ter še nastopil v Bukarešti proti naši reprezentan« ci, je dobil odpustnico od r munskega no« gometnega sa .^a ter bo odslei igral za budimneštanski Ferenczvaros.
Iz Washingtona javljajo nov svetovni re«
To^arniSka zataga in sarniprcd^ia za Slogenijo
svetovnih tovarn ..Homocord"
KrraiRifcnou ilehtrssplDšč
po originalnih cenah samo pri
Eiekfrchnski
družbi z o. z.
Ljubljana, Aleksandrova c 7 Največja zaloga in izbiral
w
kord ▼ metu diska, ki ga je postavil dijak
tamošnje univerze Mollor z 49.02.
Tekmovanje za Davisov pokal se letos izredno hitro odigrava. Do 19. t m. mora biti v evropskem pasu že končano prvo ko« lo, do 11. junija drugo. Poročali smo že, da jo Nemčija zmagala nad Španijo in Če« škoslovaška nad Beigijo; te dni pa se je tudi Madžarska rehabilitirala za vstop v drugo kolo. Ni ji šlo lahko; na domačih tleh sta ji zastopnika Monaca Landau in Caleppe izsilila dve točki. V trenutku, ko to pišemo, utegnejo biti matehi med Irsko in Italijo, Dansko in Grško, Egiptom in Holandsko in Švedsko in Juž. Afriko že od« ločeni; prvi brez dvoma z zmago Italije, drugi, treti in četrti po vsej verjetnosti z zmago Danske odnosno Holand«ke in Južne Afrike. — V ameriškem pasu bo te dni v Washingtonu odigrana predrunda Ka= nada : L'SA: zmagovalka iz te tekme na« stopi 23. — 25 t. m. proti Japonski. Mehika in Kuba pa se bosta pogledali v Detroitu 30. V. — 2. VL

KUVERTA" <1. z o. z.
konf. tvornica papirja
Vožarski pot 1
Karlovška cesta 2
Stalna zaloga Cene nizke!
kuvert vseh kuvert z
velikosti, plačilnih okenci itd.
vrečic, aktovk, Blago solidno!
/
Kolesarski lov na lisico
V nedeljo, 26. majnika 1929.
Motokolesarski klub Ilirija priredi na ozemlju severne Ljubljane, in sicer od mitnice v Šiški— aerodroma—proge gorenjske železnice—arsenala —-Dovozne ceste—Kolinske tovarne—Sv. Križ— Tomaževo — Ježica — Črnuški most — Dolenje. Srednje in Oornie Gameljne—Šmartno—Tacen— Viižmarje—Št. Vid—Podutik (gostilna Vodnik)— Dr a vije—mitnica v Šiški, kolesarski lov na lisico.
Vozi se po sledečih predpisih:
1.	Lova se lahko udeleže vsi člani klubov. ki so včlanjeni v Koturašketn Savezu kraljevine SHS.
2.	Start se vrši točno oh 14. mi izpred kavarne Evropa. Zasledovalci morajo biti Vs ure pred pričetkom lova na starta rn se javiti funkcionarju športne komisije oz. starterjii. Zasledovalci startajo v presledkih po 10 sekund po vrstnem redu prijav.
3.	Pred sestanek vseh udeležencev se vrši m dan prireditve točno ob 10. uri dopoldne v klubskem lokalu, restavracija »Novi Svet«; kjer dobi vsa (k udeleženec s>tartno izkaznico, brez katere ne bo nikomur dovoljeno udeležiti se prireditve.
4.	»Lisica«, motorno vozilo s prikolico, sme zavzeti svoje skrivališče šele po kontrolirano prevoženih 30 kim. Zasledovalcem lisioe Je predpisan maksimalen čas 3 ure. Kontrolna točka, katero mora vsak vozač pasirati, se razglasi tik pred startom zasledovalcev.
5.	Zmagovalec je konkurent, kateri se tekom •treh ur po startu zasledovalcev dotakne kot prvi vozila lisice. Izsleditev in čas potrdi od športne komisije določeni sovozač lisice. Konkurent se mora pri izisled;tvii lisice izkazati s startno izkaznico in kontrolnim znalkom. Če nobeden izmed konkurentov ne doseže lisice v določenem času. je zmagovalec vozač, ki opravlja lisičje vozilo.
Zmagovalec dobi časitno darilo, drogi jn tretji kolajne.
Prijave osebno aJ5 po dopisnici na Mo*o-kolesarski klub »nitrita« (g. Ogrin. delavnica Goreč, tel. 2662. Gosposvetska cesta) brez pnfjavnine.
Prijave se zalktačilo dne 24. maja ob 18. nri. Naknadne prijave proti prijavn:ni Din 5.—.
Neobhodno se Je držati cestno-(policijske ga reda ln oblastnih voznih predpisov. Priredite 15 odklanja vsaiko odgovornost za morebitne nezgode i.n <Skode in ie za to odgovoren vtsak vozač sam.
Kdor bi lisico preje prestregel z nasprotne sit rani. predno je v posesti kontrolnega znaka, se mm vlovitev ne prizna.
Po končanem lovu se vrši prilate^M sestanek in ra^rlas^ev rezultatov v gostilni »Slepi Janez« v St. V:du nad LnnfaHamo.
Za slučaj neugodnega vremena se prireditev odgodi na 30. maja 1929.
Službene o!?jave LNP
(Tz sej kaz. odbora dne 3. in 10. 5. 1929.)
Kazenski odbor je kaznoval po § 45. k. p. funkcijonaria Atletik SK (Celje) gg. Jos. Knniga in Krella Ivana, ker sta 24. 3. pri prvenstveni tekmi Celje : Atletik SK pozvala moštvo svojega kluba k odstopu, in sicer g. Komiga z ;z-kljiučfitviijo iz Atletik SK odn. iz vseh klubov J-NSa za dobo treh mesecev ter g. Krella z izključitvijo za dobo šest mesecev z ozirom na obremenilno okoteost. da je napravil prestopek v službi reditelja. Atletik SK se poziva pod predtnjo posledic po § 53. k. p., da javi do 30. t. m. podsavezu izvršitev tega sklepa. — Igr. Saleker (Atl SK) je oproščen krivde po § 28. k. p. povodom iste tekme.
Po § 18. k. p. ie kaznovan tgr. Prešeren Franc (SK Svoboda) s šestmesečno zabrano igranja od 26. 4. do 25. 10. t. 1. zaradi prestopka povodom prv. tekme Idrija : Hermes dne 21. 4. — Igr. Dramičanin Miodrag (SK Ilirija) je oproščen krivde po § 25. k. p. povodom iste tekme.
Z ozirom na dopis SK Železničar z dre 7. t. m. ie ustavljeno postopanje proti :gr. HeTer Ivan (SK Rap:d) in Podjaveršek Peter (SK Železničar). Dvigne se s tem tudi začasna »brana igranja, izrečena ;gr. Heleriu jrf. objave posl. odbora z dne 28. 4
Odbor za kaznovanje sodnikov pri LNP je kaznoval sav. sodn'ka J. Moborka z ukorom po § 14. kaz. prav. ZNS zarad^ zakasnele predložitve poročila o prv. tekmi MarW : Celje 28. 4.; v ponovnem primeru sledi zabrana sojenja. — Tajnik II.
ki so bile oddavijene po svojem klubu. Podsa-
vezi imajo v slučajih prijav takih igralk, ki že vsaj 6 mesecev niso igrale za svoj prejšnji klub. postopati kakor s še neverificiranimi igralkami. Klubi se opozarjajo na sklep u. o., po katerem imajo odjaviti tekom 8 dni vsako svo-zo igralko, ki je pravilno javila svoj izstop iz I kluba. Igralke pa se opozarjajo, da javljajo v j bodoč« svoj izstop iz kluba potom podsaveza. Vsi odborniki se opozarjajo, da posečajo redno seje u. o. Trikratna neopravičena odsotnost se bo obravnavala v smislu pravil. — Tajnik 1.
SK Slavila. Danes ob 9.30 na igrišču Ilirije trening s SK Svobodo. Igralci I. moštva morajo biti na igrišču točno ob 9. uri. Kapetan.
ASK Primorie (nogom. sekcija). V torek. ob 20. uri, v tajništvu nadaljevanje sodniškega tečaja. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Za današnjo in jutrišnjo tekmo z Atletiki določam naslednje moštvo: Buria, Semec, Klančnik, Marinko, Draksler, Košenina,
Kos, Bine, Vili, Poba, Lado. Blagajna: BateHeo.
Jesih. Rediteljstvo: Lukanc, Habioht. Stranski sodnik Kranj.
ASK Primorje (hazetia). Danes v nedeljo ofr 9.30 obvezen trening za vse hazenašice na našem igrišču. Službujoči odbornik g. Moro. —>■ Načelnik
SK Jadran. Za tekmo proti Slovanu naj bodo v ponedeljek ob 10. uri na igrišču Ilirije naslednji igralci: Logar 1, IL Steiner, Čemažar L Oven. Sever. Sušnik. Haine. Januš II, Masie; reditelji: Peterca, Januš I, Bezlaj, Čemažar II. — Kapetan.
SK Krakovo. V ponedeljek 20. t. m. ob 10.
uri dopoldne bo prvenstvena tekma z rezervo Reke na igrišču ASK Primorje. — Naslednji igrači naj bodo pol ure pred tekmo na igrišču: Roš. Vlado, Korenčan, Strnad. Klančar, Slavič, Jože, Vinšek, Valentič. Jernejč;č. Lamipič. Sajo-wic. — Reditelji: Stante. Viziak. i Kukovca, stranski sodnik Levstek, nadzor. Jeršek. Tajnik.
Razveseljiv odmev našega razpisa nagrad za
srednješolce
Slovenski podjetniki za vzpodbudo naše šolske mladine — Nova dragocena darila za naše nagrade
Ko smo razpirali v velikonočni številki >Jutra< nagrade za srednješolce, nas je vodilo stremljenje, ojačiti v mladini veselje do učenja, ki je po trditvah nekaterih šolnikov po vojni znatno popustilo. Prepričani pa, da ambicijoznost naših študentk in študentov ni vsahnila in da moramo vzroke poslabšanja klasifikacij iskati drugje, smo sklenili odlikovati ono mladež, ki bo s svo-j jimi izpričevali dokazala, da z dobro voljo premaga tudi najtežje zahteve. Živimo v dobi tekmovanja in športa, diplom in premij, ki jim nikakor ne odrekamo upravičenosti in velikega pomena, vendar pa smatramo, da je za mladino med šolskim letom najpotrebnejši šport šola in najhvalevred-nejše tekmovanje ono pri učenju. Tekmovalci obeh spolov naj bi dosegli najdrznejše rekorde, saj se bore tudi za najvišje časti in najlepše nagrade.
»Tribuna« izdelkov, otroških vozičkov, dva« koles, triciklev in druga taka prometna sredstva zahtevajo vedno več prvovrstnih skladišč in seveda tudi vedno več delavnic, ki preživljajo veliko število naših Ijudu G. Batjel je imel tudi v Gorici enako cve» toče podjetje, toda po prevratu je le svoje zmožnosti prinesel seboj v Ljubljano m je tu v čuda kratkem času ustvaril iz nič no« kaj resnično velikega.
Kako zna ta mož ceniti naš tehniški n* raščaj, dokazuje tudi njegova kavalirska gesta, da je poleg dvokolesa določil še spe* cijalno nagrado za najboljšega risarja ljub* Ijanske srednje tehniške šole, m sicer, ka* kor je bilo v starih časih navada, velik n* men zlatnik, pravo turško Hto. Izborno dvo» kolo, namenjeno našim pridnim srednjo« šolcem, je začasno razstavljeno v izložbi Batjelove trgovine »Tribuna F. B. L.« na Karlovski cesti. Zlatnik pa se sveti v iz« ložbi našega oglasnega oddelka v Prešerno« vi ulici m podžiga našo mladež k pleme« niti tekmL
Tudi od drugih uglednih tvrdk smo prejeli že celo vrsto dragocenih daril, med dro-risalnih orodij itd. Podrobnosti o teh darilnimi krasno harmoniko, srebrno uro, deset lih bomo priobčili v prihodnjih številkah, ko bomo objavili še tudi slike dragocenejših daril. Darila bomo vrh tega razstavljali ▼ izložbah naših uprav v Ljubljani, Mariboru in Celjn ter v izložbah tvrdk, ki so naklonile svoje prispevke za nagrade.
SK Ilirija. (Iz tajništva.) Odbornlško slražbo na igrišču vrše v prihodnjem tednu naslednji gg.: V torek Verbič. v sredo Baltesar, v četrtek Rotar. v petek Bardajs. v soboto Cimiper-man. Ako bo kdo od določenih gospodov zadržan na dan službe, ima sam poskrhet: za namestnika. — Prihodnja seja nn-čelstva bo v torek v običajnih prostorih. K seii se vabMo vsi gg. odborniki. Važno rad; otvoritve kopališča. Članstvo se ponovno opozarja, da se otvorijo v kratkem ku.rzj za nogometne, lahko atletske in plavalne sodn:!ke Prijave je pošiljati na klubov naslov. — Tajnik.
SK Ilirija (Hazena sekcija). V torek, sredo i.n četrtek se vrše strogo obvezni treningi za vse hazenašice. Prav posebno pa opozarjam igralke I. in rez. družine, da se teh treningov silimo in polnoštevilno udeleže. Va-žino radi prven. tekem 7f>. in 30. V. Načeln'k sekcije.
Službene obla ve Jiigoslov. S^v. Hizfne hi Žen. Športov. (Iz $pi<» n. o. z dne 17. V.) Iz rednega članstva JHSa se črta SK Hajduk, Srem. M^ovrca, ker se je fraroniral z Gra-diansMm SK Srem. M:trov:ca. PNP se poz;va. da javi vzroke izstona klubov SSK Sfcoplie in SK Srijetiac, P'inra iz Savera. Klubi SK Biser. Vršac. Čukaričlki SK., SK Jovan Rnžič, oba Čmkarica - Beograd In Rndnički SK Bela Crkva se smreSmeVi v redno članstvo Saveza. črm vpošfie za n*e RHP vpi.vrno a D;n 50. Na znanje se vzameio osebne rapremetrbe v n. o. I.HPa. Na znanje ?e vzame in sioroča se vsem podsavezom In k'nbom sprememba imena k'itba SK Slivnica v SK Javomik. K 5 10 obč. pra-v'In-'ka se opozori vse podsaveze na principi- | jelno tolmačenje u. o. v slučaju prijav igralk, i
Industrijalec g. Batjel Izroča »Jutrove-mu< zastopniku prvovrstno kolo kot svoj prispevek k nagradam za srednješolce.
Ni nas presenetilo, da je mladina na5 poziv k tekmi pozdravila z navdušenjem. Ze cela vrsta pisem, ki smo jih prejeli iz šolskih klopi, nam je zadoščenje, da ima mladina še vedno dosti energije in volje, ta pisma so nam pa tudi dragocen dokaz, da je naša mladina mladostno čila in nepokvarjena.
Še prav posebno pa so nas presenetila priznalna pisma staršev in prijateljev učeče se mladoži. Tudi ti še niso izgubili zaupanja v naš naraščaj. Od vseh strani so se namreč oglasile tudi velsugledne tvrdke z najlepšimi naklonitvami za naše dobre srednješolske dijake. To je neomahljiva vera v duševno in telesno zdravje mladine.
V petkovi številki »Jutra« smo priobčili sliko prekrasnih gosli, ki jih cenijo strokovnjaki na 4000 do 5000 Din in katere je naklonila za našo dijaško akcijo tvrdka Mu-šič v Ljubljani. Danes priobčujemo sliko, kako izroča industrijalec gosp. Fran Batjel za srednješolce našemu uradniku prvovrstno dirkalno kolo znamke »Tribuna«.
Nikdo. ki pozna moderni trgovski duh, se ne bo čudil, da je med prvimi dobrotni« ki, ki so spoznali velikanski pomen našega razpisa nagrad za srednješolce tudi gospod Batiel. mož kolosalne podjetnosti, ki si je v Ljubljani na Karlovski cesti v nekaj letih z neumorno vztrajnostjo ustvaril za naše razmere naravnost nenavadno veliko pod« jetje za dvokolesa in v to stroko spadajoče predmete. Tam, kjer je še pred kratkim stala skromna hišica in nekaj drugih pritli« kavih ter napol podrtih stavbic, zTase vsa« ko leto pod vodstvom tega pravega trgov« ca novo tovarniško poslopje. PTav sedaj za« zidava g. Batiel celo fronto v Zvonarski ulki z visokim poslopjem. Velike zahteve
Ogromno število poslanih slik priča o ži« vahnem interesu pri tekmovanju za najbolj« so ilustracijo Mirim*pesmic in potrjuje priljubljenost naše domače Mirim čokolade. Nagrajeno je 7 slik, od katerih priobčujemo ilustracijo g. Lojze Perka iz Starega trga.
■ i i n »v p j
Deco čuj rdeoelično. ko prepeva pesem mično: Na.iizbomejša poslada Nam je Mirim čokolada.
Prečrtajte novi razpis nagrad v prihodnji številki »Jutra« in sodelujte!	105-a
Repertoarji
UniRIJAKJSKA OR^MA
(Začetek ob 20., spremembe označene.) Nedelja, 19.: Igra ljubezni in smrtL Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20.: Utopljenca. Ljudska jpred-
stava po znižanih cenah. Izven. Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: Greh. D.
Ul BUA.NSKA OPEKA.
Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 19. ob 20.: Grofica Marica. Premijera.
Ponedeljek, 20. ob 20.: Grof Luksenburški. Znižane cene. KuponL
CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 26. ob 16.: Grof Luksenburški. —. Ob 20.: Poljska kri. Gostovanje Mariborčanov.
Ljubljanski trg pred binkoštmi
Ljubljana, 18. maja.
Današnji sobotni tržni dan je bil zaradi binkoštnih praznikov izredno živahen. Trg je bil bogato preskrbljen z vsemi potrebščinami in dobrinami. Ker je bil danes tudi postni dan, so nekateri zunanji ribiči prinesli na trg nekaj domačih rib in kmetice mnogo žabjili krakov. Po ribah ni bilo večjega povpraševanja. Tudi rake so ponujali. toda ti so še prav draga špecijali-teta, kajti maiokatera ljubljanska gospodinja zmore iz svojega gospodinjskega budžeta toliko, da bi mogla plačati za malega raka kar 5 Din.
Na trgu je opažati vedno večji dovoz črešenj iz Vipave in Gorice. Cene zato ra-pidno padajo. Dočim so bile še pred nekai dnevi 40 Din kg, so jih danes branjevke prodajale že po 24 do 26 Din kg. Iz Zagreba so dobile nekatere branjevke prve letošnje kumare. So še drage, namreč 30 dinarjev kilogram. Živilski trg na Vodnikovem trgu je bil danes do zadnjega kotička zaseden. Vladalo je povsod živahno vrvenje. Sočivja in zelenjave je bilo v izobilju. Za praznike so se skušale gospodinje preskrbeti s perutnino, ki je razmeroma draga. Na trgu je bilo nekaj parov piščancev. Bili so prav redki slučaji, da so gospodinje segale po njih, kajti cene so visoke. Kmetice so zahtevale za par piščancev najmanj 50 Din, a za lep par celo 80 Din. Na trgu je bilo nad 5000 komadov jajc, katerih cene so neizpremenjene. Starega krompirja je bilo dovolj. Kot rariteta se je pojavil tudi novi krompir iz južnejših krajev. Ta se je prodajal po 10 Din kilogram. Najživahnejši obisk trga je bil okoli 10. dopoldne, pozneje je začelo trgovanje pojemati in ob 11. dopoldne je bil trg že skoro končan.
Na trgu se sedaj živahno razmotriva vprašanje, kam naj se premesti tržno nadzorstvo. Vsi so mnenja, da bi bilo najprimerneje. če se zgradi primerno uradno poslopje na Vodnikovem trgu. Na ta način bi bil omogočen stalnejši in tesnejši kontakt kupuiočega občinstva s tržnim nadzorstvom. Ker se mora tržno nadzorstvo izseliti iz sedanjih prostorov, nameravajo provizorično namestiti niega urad v bolj-, ših Ior»ah. ki stoje ob zidu nekdanje Mah-rove hiše.
liotela 9®ML
VUE6
ima od danes naprej poleg izborne pristne vinske kapljice, tudi specijalno srbsko kuhinjo. Danes in jutri pri ugodnem vremenu jagnje in prase na ražnju, kakor tudi ražniči, vešalice, čurbastije itd. na žaru, cenj. gostom se bo postreglo°tudi z izborno francosko in nemško kuhinjo. Koncerti se vrše redno vsako nedeljo in praznik dopoldne in popoldne ter vsako sredo in soboto od 17. ure naprej. Abonenti se sprejmejo.
Priporoča §e F. ŠTEEK, hotelir in restavrater.
leccs angtesšca znom^a/
• M
j&opetne letošnje sijajne xntage!
SSCajholjsi doicm Kvalitete S
Derrfey postavi rta AJS motocikla s prikolico na Brooklaudsbahn. Vozfl ie 100 mffl s povprečno brzino od 139.4 kra na uro. — AVSTRALSKA TOIRIST TROPHY zmaga Mr. V/illiams na 350 ccm AJS v kategoriji 500 com strojev II. darilo ter II. darilo v junijorski kategoriji Nadalie so «i ^HHn.hiU Rowley, Davenport In Wyse pri SCOTTISH SiX DAYS TRIAL na svojih 350 ccm AJS najvišja odlikovanja (srebrne pokale) katera so se izdala nri tfi dirki. Izven tega so še odnesli darila moštva tovarnarjev v 350 ccm, kategoriji. — Vsi modeli 1000 ccm, 2 cilinderski, 509, 350 ccm 1 cilinderski nrornntno dobavljivi! — Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na skladišču! Stroji bodo razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu oavilion fi' mrrtnhki; qt'pfp v "'^ HENDERSON, 2 in 4 cilinderski, modeli 1930, ki so brezdvomno najboljši motocikli Amerike, prispejo v kratkem	11 -utnK A ana
Priporoča se
O. ŽUŽEK, generalno zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva nL 11
sistema
,£uc(
▼seh veiikosti fedehije tvrdka Srebo-tnjak & Oo-Job, Ljubljana, Puha.rjeva ulica St. 3. Prevzema tudi v popravilo in prezidavo vsakovrstne zori aa ved-ene peči ia iih izvršuje si rokovnjaško ia po naj.nji.iili cenah brez konkurence.	12S-a
Poljed«laM stroji origtaato« maa&ka
te ff
Hdox ppotaUja eCe&ttične Ci&aCm&e,
naj ne zamudi ogledati si pri Splošni cfefetrc . družbi v Hfublfatti na tAlestnem trgu (zraven &Crisperja)
najnovejše aparate
ki omogoSa}o 5O°/0-no Stedenje električnega toka!
Zastopstva za nekatere rajone še prosta!
^u KGaltriice
NAZNAMLO.
t«'
eerinst
•Bjno-vMante, fcoeSke, prablj« tu vse travm j=i apadajoče del«, dalje avtomobile uuLmka	g
64 ° „interrsationaia p
»d S—3 ton noeflnoeti ia dele prodaja pod P
triao ecsjo ter n* obroke » ekladliča T Za- £ fTebu in Zoranu »FERRUS« d. d. m toda- £
ttrij&e proizvode, Zagreb, En!koga L	(7
CJL ji ji nmmnr v i~_'r^nnnfTTDnnnnnnnr!"
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, želi premeniti dosedanje mesto Imam tudi pol leta šoferske prakse ter bi tudi opravljal vsa tozadevna dela. Naslov pove upr. „Jutra". |	_ 6627
p. k. stavbnim po dWnikom, da sem zadel tedete-vwd betonske produkte, kakor stopnioe, terace, tlak, baluscrade, vrtne ograje itd.
V zalogi imam tadi cementne cevi r rseto dimenzijah.
Delo izvršujem točno in solidno po konkurenčnih cenah. — Za naročila, se najtopJeje priporočam
IVAN SEDEJ, Rožna dolina, cesta VIII/12.
ossonega vpliva
VSAKDO se nauči po naših speč. amerik.
metodah proizvajati VSE poskuse moderne sugestije, hipnoze itd. Drugače vrnemo denar! Krasna knjiga z navodili Din 28. Po-iilja »Veda in znanost«, Celje, Razlagova 8.
- C?
123
Sezona za vkuhavanje se pričenja!
Splošnoznane Tfeck-ove priprave
služijo v ta namen najboljše. 2«hfavsi)e cen.kl Tovarniška zaloga
WEC1£ pra tL Ffiscfust
Ljubljana, Krekov trg 10
ajo one
naše stare bolečane, kadar »e www
sprejniesni. Za ude, za giavo, za zobe, roke, noge, za celo teJo, i>ri revmatičnih trganjih ter drugače ]e Fellerjev Elsaflold ono že 32 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blage dar v hiši. U po trebi « na zunaj in znotraj. Dobiva se povsod, pofektisna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako za nimaijo, naročite sa po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarja Evgea V. Fefler, Stubica Dooja, Etsatrg 245, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 6 škatljic 12 Din.
Lepota očesa in ias
SEVE ASIATJQUB. Z nporab© tega
preparata dobimo lrvanroilno bnjne, goste in dolge obrvi in tre;»lmce, a e tem dobijo oii tisti pikantni, dra-iestnj in privlačljivi pogled. Din 45. NOIR D' ORIENT hna i?to evojstvo kai;or >Seve Aiiatiqu««, gamo da istočasno barva v temni barvi. Din 55.
K0PEU ZA OCI daj« oftem oni ramamlji-ri, lepi ln blisteči pogled. Oči postanejo bistre, svetle, ognjeoe, a rdefcilo, tnidnost in motni pogled izgine. Din 58.
ORISOLDE nam daie po preteku ene noči naravne kodraste lise. Kodri eo dolgotrajni in dajo vsakemu obrazu dražest in lamamliivoet. Din 40.
CAMILUEN DE QUININE mani specialitot za nego las. — Daje lep eijaj in mi-hkoto, a zabranjujo izpadanje in odpravlja prhljajaj Cena Din S._.
TAPPER neprecenljiv za do-vrieno masalo ln jaftiter mišic. — Obraz postane elastičen in jako pomlajen. — Dane« prvi atribut vsake dame. — Din 60
PUDER za masiranje in čiSčenje obraza. Najboljša zamena za Škodljiva mila Odvzema v°o mast Din 18.
SOJEDEC (MITESSER) bomo odpravili najlažje g pomočjo praktičnega instrumenta 9 poleg pripadajočim lotionom »Tannee, Comedon*«. Priporoča ee vsakemu. Ne pušča nikakih brazgotin. — Din 50.
MUGETTA LOTION odpravlja v t.kn ene noči vse solnčne pege, rumene in rdeče madeže Din 40.
CENTIFOUA, kozmetiškl zavod, Zagreb, JariSIčeva 8. Zahtevajte breiolačne ilustrirane proepektel
Dvokolesa najboljših »retovnih «namk f veliki izbiri, lelo počen Vajnovejši modeli otroških vozičkom >d preprostega do najfinejšega, n igračni vozičlfi v zalogi Več zna m i Šivalnih strojev aajnovejiib modelov, deli in pnevm. tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TEIBUNA< F. R L. tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, Ljubljana Karlovoka cesta 4.
Potniki
dobro uvedeni pri knjigotržnicaK, pa* pirnicah in špecerijskih trgovinah — se iščejo ob visoki proviziji. — Obširne ponudbe z navedbo referenc in curricu* lum vitae na: Jugomosse, Zagreb Zri« njevac 20, pod »58 K«.	6674
Draž
občine Dolenji Logatec se bode vršila dne 22. maja 1929 ob 8 uri v uradu sreskega poglavarja v Logatcu. Pogoji so tamka na vpogled med uradnimi urami. Občinski urad Dol. Logatec.
5,R87
Telefon «439
t
Trgovina bi industrija zdravniškega orodja, orto-pedičnih aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih m kilnih pasov, obvez, vložkov za ploščnate noge, ravnodržalcev kakor tudi vse higienične pripra-prave za ordinacije in operacije ▼ bolnišnicah, sana-torijih in drugih ostalih zavodih itd.
Za dame damska postrežba
Bakren je. Niklanje. Popravila. Brušenje.
Brušenje vseh vrst britvic za aparate za britje.
G. Besednik: im drug*
LJUBLJANA, Prešernova ulica 5
trebušni pasovi
najceneje pri tvrdki
A. Besednik, Ljubljana
Šelenbnrgova ulica 6. Ml
6 aL odprti, B sedežni, model 1927 ▼ zelo dobrem stanja z novo Goodyear pneumatiko se ugodno proda pri A. Breme«, Celje.
Lokomobila
(Wolf) stabilna, 24 ks za nasičeno pa»
ro, v prav dobrem stanu, naprodaj.
Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
6649
* * ~ . r-.
Znamka za poznavalca avtomobilov. Pred nakupom si oglejte te vozove pri gen. zastopniku:
O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11
Meetai pogrebni tavod Maribora.
Potrti Momente žalosti naznanjamo vsetn sorodnikom, pri-}aiei)eut k znancem pretresajo io vest, da )e na S iskreno $ut>-lieiji soproz, ozir. oče, stari oče, tast ki strte, jjospod
Ivan Tavčar starejši
saseMk
▼ »ofcoto, (tee 18. maja 1929 ob L ari po dolgj, mvčnl bolea-nl io previden s tolažili sv. vere, v 87. )et» svoie dobe bogn-vdaao prem ioni.
Pogreb nepozabnega pofcajnifat se vrS v ponedeljek, dae 20. maja 1929, ob 16. uri iz hiše Žafostf. Kopal Sfca aL 11, nm mestno pokopališče v Pcbreijin.
Sv. ma5* zadtiSnica bo darovan« dne 2tt. maja 1929 ob pol 9. nri v župni cenlevi sv. Marije v Mariboru.
Maribor, Sarajevo, Selce, Novi Sad, Perles, Tnzla, 18. 5. 1929.
ANA TAVČAR rod. HEINRIKAR, soprora, JANKa FRAN JO, ANTON, LUKA, MIHAEL, JOSIP, sinovi, S. M. LINA TAVČAR, AONEZA FRKOVlC rod. TAVČAR, hčerki. IVANA, JOSIPINA, FRANCIKA, DRAGA, smahe. Dr. NIKOLA FRKOVlC, upravni sodnik, zet. — Vsi vnuki, vnukinje in sorodniki.

ta kurjavo (odpadki od ta ge) ▼ ▼ e a k i množini te dobe pri
IVAN ŠIŠKA
parna taga in tovarna par-ketov Ljubljana. Metelkova ulica 4.	40 ti
Citajte vedno
naše ogl^e!
Amerikanska	c55
rračno cirkulirana peč je seadnja novost
znanosti in umetnosti. Naša bodoča peč je komforta-bilna, štedljiva, higijenična in artistična. Največja prijetnost v hudi zimi. Ogreva 3-8 sob ali prostor od
200-600 ms.
Nizka cena omogoča vsakomur naročilo te peči. Zahtevajte ilustriran opis in cenik. American Commercial Agency Maribor.
Avtopromet Ljnbljana-Vevče
naznanja, da )e od druge ootie naprej sa vsako orno
znižala cene za Din 1.—
Udobna voftrfa z najmodernejšim komfortnim avtobusom
no mane znamtee AUSTRO-FIAT.
Izrabite prildlko čez Binkoštne praznfto, ker se Tm V«vč krasni izleti na vse stranL
Priporoča se a ŽUŽEK, Ljubljana, TevCarfeva n.
Zahvala.
Vsctn, U so sprem® na5e«a pretfirbega
sa njeaert zadtijt poti, najsrčnejša hvala. Posebno se zahvalfntemo Sokola h Kr-
š^e®a in Rajhenburga, požarni hrambi iz Rake, gasilski godbi iz Krškega, ttčiteS-skima zboroma a Št. JerneJa in Iz Cerkelj s šoisko mladino, pevskemu zboru iz Kr5kega in Sol. mladini iz št. Jerneja za v srce segajoče petje, vsem darovalcem krasnih vencev, predsednika okr. našit, društva g. Vaoiču, učitelja Miheiiču, zastopnik« Sokola m načelniku požarne brambe iz Rake ra giuljive pcsiovikie besede pred hišo žalosti. Tndi g. kaplan« Toriaj-jn bvala, ki se je potrudil vsaj na pokopališče. Bog pJačaj vsemi
žalujoča rodbina GOLOBOVA k sorodniki.
Dol. PtroSca, dne It. maja 1929.
		
t^m-rK ". m-	V..-'. ■ ^A-.-.'; ".-^V ' ..J.. 't-T^....,-A-J:" ■ a	
Opuloinph
razmnoževalee s varstveno znamko iGlobut*, kakor toči potrebičin* dobite edinole pri
Hud, Sarama, Gjubtjana, ŠeJettburfeva uKca cCco. č
Telefon 2980	Pazita na varstveno znamko/	Vsa drugo potvorbal
Zahvala.
Povodom prerae smrti našega nadvse ftuMjcnesa soproga, očeta, brati, strica ia svaka, gospoda
Rudolfa Binterja
tU. davčnoji npreritelt
oaa Jc dolžnost* zabvaSli se teza potosn vsem, ki so s nami sočustvovali is na« r težkih arah toiaiiS.
Posebno zalivalo smo (tetini vsem darovalcem krasnih vencev ta cvetja St.
dmbovičini, S£. šefom m kolegom - nradnikom pokojnikovim, vsem nastavljen-cem davčnih uradov in delegacije min. financ, Akademskem« pevskem« sbom, šentjakobskemu pev. zbor« in pevcem Glasb. Matice za v srce segajoče žaino petie, gg. akademikom. Šentjakobskemu gosp. m prosvet. društvu, zastopnikom oblasti, organizacij m društev, zastopnikom kamniške »Lire« in »Čitalnice«, gg. Marinča in Bekš« za prelepe poslovilne besede na groton ter končno vsem prijateljem ta znancem, kš so dragega pokojnika v tako častnem števitn spremiti na njegovi zadnji poti.
V IJabflanl, dce U. maje 192&.
ŽALUJOČI OSTALI.
Jugoslovenskt kasaški derby t Mariboru
Velike kazaške in galopske dirke na dirkališču Tezno na binkoštno nedeljo in ponedeijek 19. in 20.
- maja 1929. -
Pričetek ob pol 15. uri.
Ob vsakem vremenu.
Wien- SimmeKfng. Haupfsfraase 38-40
<
Sprejmem
ootopotnihe
pirod vtsokl proviziji ta provinco v celi SHS z* prevzem ročne kolekcije. Ponudbe z naznačbo referenc io enriculum vitae na Jugomosse, Za-greh. ZrlnJskJ trg 20, pod >5S K«.	6675-a
Zastopstvo: Ingenienrbiro •Trii in* Breltwteser
Zagreb, Frankopanska 8
SELCE pri Crlkvenlcl
novo zgrajen na obali tik kopaliSča, električna razsvetljava, voda v hiši, sobe s teraso, velika terasa na morje za jedilnico. — Popolna penzija za maj Din 65, za luni, jiili in avgust Din
75. — Zahtevajte prospekt. F	6696
TVORNICAKEH.I* OI3.BAWUUWWIHmlA mshiutllja
0HUŽ8A Z.OZ.OU SL3AHA
PRVOVRSTNI MATERDAL-NIZKE CENE!!
Prodajalec
prvovrstna moč (30 do 40 let star) se sprejme takoj v večji manufakturni trgovini. Ponudbe sprejema do 25. t. m. Aloma Company, Ljubljana, pod šifro »Prodajalec«.	6593
Javna skladišta družba z. o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 33
vrfi obrat Javnih skladiič n* podlagi koncesij« ministrstva za trgovino io industrijo v obsežnih In suhih prostorih — izvršuje špedicijo blaga — prevaža pohištvo v ipecijalnib pohištvenih vo-reh, kakor tudi n« navadnih tovornih vozAMb •— zve za z glavnim kolodvorom po železniškem tam — carinsko prosto skladišč«.
Telefon št. 2366
Brz. naslov: Skladišta
DIAB0L0 SEPARATOR A. B
Generalni zastopnik:
Ljudevit K.ein
Zagreb
Račkoga ul. 5/a Telefon 63-05	Telefon 63-05
Večletno jamstvo! Povoljni plačilni pogoji. Sprejmemo zastopnike! 80a
Pleša

tal Izpadanje la« J« največ'« neere6a za staro Is mlado. — V 24 arah laetavimo Izpadanje Lae za ▼ e d o o, odpravimo ve« prhljaj, srbel, hraite lo nesnago t
»ESPARCETTE«
od dr. Dorralne & Gle., Parit. — Laeje bodo ozdravel! ta top«* bnjno rartli. Za »peh garantirano. — Garnitura stane 60 Din. CENTIFOLIA, koimetlSkl ravod, Zagreb, Jurčičeva 8. Zahtevajte takoj breiplaine Ilustrirane prospekte'
99
Spectrum" d. d.
INŽ. KOP1STA, DUBSJtt IN KRSTIČ
trornica ogledal la brušenega stekla
LJUBLJANA VII, m nahaja od I. novembra aa Celovški cesti 81. telefon 2313.
Zagreb, Osljek. — Srediinjica: Zagreb.
ZroaSno »t«/ldo, portalno steMo, mašfasfco »teklo S—6 mm, ogledala, brušena v vseh v«®oosHh ta oblikah, kakor tudi brušene prodora« šip«, iabočen« plošče, vsteiklevanje v med. — Fina, naivadna ogledala. 82
Živina ohrani svojo popolno delazmožnost, če uporabljate poleti speci-Jalno sredstvo proti obadom
F H se dobiva povsod.
I>r. A. Kansky
kemična tovarna Ljubljana, Gledališka 8
Vettki ilustrovam Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD
tvoralca glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B
Violine od Din 95. Ročne harmonike od Din 85. Taarbure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje.
Cefir za srajce!
iNajnovejši vzorci J
A. Sr E. Skaberne
• r
LJUBLJAKA
(3ycles cflig/on
Prvovrstni francoski isdelek. Na jI ožji tek
Cene brez konkurenco
Viktor Bohsnec
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 21
Ceniki brezplačno!
«
i
l ■

I
Kostanjev lea za tanin, hrastov taninsiii les, buiova drva f6S3
kupuje stalno in n jugodneje
SRNE iT MARiNC
Urinske a ulica it. 4 Te efon št
CEL J S
lofc
Ihlika
Proda se iz proste roke
ša z vrtičkom
ob hiši in vrtom za hišo ter pralnico ln drvarnico. H ša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s pri-tiklinami. električno razsvetljavo in vodovodom ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo.
Ustna in pismena pojasnila daje in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Ciga-letnva ul:ca št. 1.	6626
Čas je zlato!
Pred nakupom oglejte si veliko izbiro po najnižji ceni.
Dvokolesa raznih modelom. Motorjev več vrst
Šivalnih strojev najnovejše Iznajdbe.
Otročkih vozičkov.
Športnih vozičkov*
igrač nih vozičkov«
Triciklje*
Skiro.
Holenderfc*
Otročkih avtomobilov.
Stolic za učenje ho)e.
Triciklje za prevoz blaga.
Dele za vsakovrstne stroje ta kolesa.
Pnevmatika itd
Ceniki franko. Prodaja tudi na obroke.
V posebni oddelek •« »prejemajo vsa popravil*
„TR!BUNA" P. B. L
Tovarna Oiokok. m otroiklh roilSiot
Ljubljana. Karlovska cesta 4.
jim	6501
dve hiši v mestu od 100.000 do 300.000 Din.
Prodam
dve dobro vpeljani gostilni in špe-ceiijsko trgovino, eventuelno dam tudi v najem. Poizve se v Sp Šiški, Kobaridska cesta 4,
Vrtno pohištvo
vrtni solnčniki . . Din 450, 650 850 vrtni stoli .... Din 50, 60, ležalni stoli z naslonom za roke Din 140, 200, ležalni stol z blazinico za pod glavo in sedenje . Din 200, 260, pletene garniture . Din 460, 680, 900
pohištvo preproge, peste! "ina
,Weka" ftispMior B
Zahtevajte ce-'kl	67
91
NHM Brez orožnega lista
Em-Ge pištole za plalenje, za moralno obrambo, za avtomobilisle ia bicikliste, za
dresuro psov in gledališča. Črna na 6 strelov ..... Din 125.— Niklasta na 6 strelov .... > 140.— Črna na 2 strela ...... > 55,—
O. K. na 10 strelov.....> 15»—
100 slepih patronov .... > 25___
Pri pismenih naročilih poslati */» zneska naprej, za veliki cenik poslati 6 Din v znamkah.
Fr. Ševčik, Ljubljana, Židovska 8. Orožje in municija za lov, šport in obrambo.

Kreditni zavod za trgovino in industriio
1 LJUBLfANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu) =====5--
Obratovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-lila t tu- io inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon St 2040, 2457, 2548 Interurban 2706 2S06
37-L

3 leta

Najboljši nemški Izdelek.
Vse vrste posameznih ln univerzalnih strojev za
mizarstvo, kolarstvo in žage
z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji. — Krogljična ležišč Dobavl;ajo:
Welker Werke f. Waclistein
Wšen X/6,
Laxenburgerstrasse 14
Poset iugoslovenskih zastopnikov brezplačen!
Najboljši nemški izdelek.
Predno kupite
kolo, šivatal stroj ali gramofon, oglejte si ogromno zalogo koles: DURKOPP in dr. najboljših svetovnih znamk, šivalnih strojev: znamke DURKOPP in MINERVA, gramofonov: znamlke CO-LUMBIA, ter plošč zadnjih šlagerjev pri tvrdki:
" Josip Banjai, Ljubljana
LJUBLJAimi DVOR	LJUBL.TlXSIO DVOR
Pražakova nI i ca štev. 19.	6668
Najnižje cene!	Prodaja tudi na obroke!
ft


Naznanjam da je začela apnenica«Slap>: zopet obratovati pod imenom
Josip Prevoriek
Trlis 107.
Prodi]?m apno do nainiiji ceni.
fabilo
k
rednemu občnemu zboru
posojilnice za Sodražico ter okolico,
registroTane zadruge e neomejeno zarezo, v Sodražicl
dne SO. maja 1939
ob 3. nri pop. v posojilnični sobi v Sodražici
Vspored:
1.	Otvoritev
2.	Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Volitev članov nadzorstva
5.	Nasveti
'.■Mm^i.

iBHagostamJe prinaša v vsako družino z majhnimi stroški le:
»Ljudska samopomoč"
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru, ki sprejme do nadaljnega vse zdrave osebe, stanujoče v Sloveniji od 1. do 50. leta in izplača v slučaju smrti upravičencu do največ 1000 Din, 2000, 4000, 10.000 Din podpore. Pripadajoče posmrtnine po 0.50, 1, 2, 5 Din se plačuje samo skozi 20 let
V novo ustanovljen oddelek »E« se sprejme do konpa maja še tudi vse starejše osebe do 70. leta, toda le z zdravniškim spričevalom. Podpora v tem oddelku znaša do največ 20.000 Din, prispevek za vsak smrtni slučaj 10 Din.
Zahtevajte brezplačno pristojno Izjavo od »Ljudske samopomoči,« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45.
Število članov že 11.500. Na podporah izplačali nad 500.000 dinarjev.
Vsakdo naj bd bil član »Ljudske samopomoči«, potem ne bo
v nobeni dnuižini pomanjkanja!	6652
T Sodražicl, dne 14. maja 1928.
Bele emajlirane ploščice *
za oblaganje zidov In š-edilnikov dobavila in polaga
(IMATERIJAL" d. z o. z., Dunajska c SS.
6563
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tet za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to 'zrednost pr tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljane
Selenburgova ulica 6 E,
trazolaCen >iouk 15-ietm gersnciič Telefon št. 980. *
P* is. občinstvu
nudim stole raznih vrst po najnižjih cenah ter solidne izdelave. Prepričajte se in zahtevajte cenik. — TOMŠIČ VIKTOR ml., tovarna stolov in lesna indu-dustrija, p. Teharje pri Celju.
Med modernimi avtomobili so zavzeli novi modeli Fiat prvo mesto, osvojivši svetovni trg z združenim kvalitativnim delom, svojo brezpogojno zanesljivostjo in dobro izdelavo, sigurnostjo v pogonn kakor tudi povoljno ceno.30 letna prošlost, polna uspeha, jamči za veliko vrednost Fiatovih proizvodov.
Radi tega naj vsakdo, ki želi kupiti najmodernejši cenen voz, nabavi
S pomočjo razširjenega omrežja naših zastopnikov zasiguramo lastnikom Fiatovih voz strokovno pomoč in potrebne rezervne dele.
^ff
MODEL 509 13*22 HP
Torpedo 4 sedežen Spider 2/4 sedežen Berlina Vajman 4 sedežen Kupe Roja] 4 sedežen Kombinirani Torpedo
MODEL 521 27/50 HP
Torpedo 6/7 sedežen Berlina Vajman 6/7 sedežen Berlina z metalno karoserijo, z in brez opredeljenja sedeža za šoferja Kupe 6/7 sedežev
MODEL 520 25/45 HP
Torpedo 4/5 sedežen Berlina z metalno karoserijo
MODEL 525 S 35/70 HP
Torpedo 4/5 sedežen Berlina z metalno karoserijo 4'5 sedežev
MODEL 525 N 35/70 HP
Torpedo 6/7 sedežev
Berlina z metalno karoserijo, z in
brez opredeljenja sedeža za šoferja
Tovorni vozovi, čistilnice za ulice, vozovi za škropljenje ulic, ognjegasni vozovi, traktorji za poljedelstvo In sadjarstvo Itd.
jugoslovensko Jiat-automobilno prometno 9. 9.
CENTRALA: Beograd, Uzun Mirkova ul. br. 5. FILIALA: Zagreb, Samostanska ul. 2/a Autorizlrani prodajalec za Slovenijo:
LJUBLJANA, TRIUMPH-AUTO, d. z o. z^ Dunajska cesta 36. MARIBOR, TRIUMPH-AUTO, Filijala d. z o. z^ Frančiškanska 13.
#
Ribiči
čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira
F i/ 1/AiCED puškar, LJUBL|ANA • Iv. ^MlJLK) Kongresni trg št
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana, L GABERŠČIK, bhršl komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA. Bleiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. junija.	6646
Bolne, goreče, ranjene, ozeble noge
Veliki nnj avli rr. Roka n nog« it Dim.
Morsko kopališče Sutivan
na otokn Bračn (Dalmacija)
Prekrasna lega, južna vegetacija. Kopališče na plaži s kabinami. Penzijon (hrana in soba) 68 Din dnevno s turi-stovsko posteljo 53 Din dnevno.
Informacije daje uprava Hotela „ Vesna" Sutivan. 5597
Dražba!
Dne 24. t. m. ob 9. uri se vrši javna dražba na lien mesta (»rnškovcu. Cirknlanah in Brezorcu
v neposredni bližini sv. Barbare v Halozah, dveh vinogradov, lepega travnika, vse ob glavni cesti z lepo lego, opremo inventarjem in 40 hI izbornega lastnega vina ter ob isti priliki iz proste roke ca 100 hI prvovrstnega vina.
Izklicna cena Din 23.243'— Ogled pred prodajo. Pojasnila pri sodišču v Ptuju ali konkurznemu upravitelju.
Dr. Franjo Šalamun
6624	konkurzni upravitelj.
f » kopelj« «r. Roka « « 1 i „
noge takoj spra vijo t red. Zadostuje, da rat-stopite jedilno iličko eoli er. Roka za noge ▼ nmivaJniku tople rode in t njem močite noge okrog 10 mi-nnt. Po tem Jasa Vam bodo noge kakor prerojene.
Dobi se v vseh leka-rnah in drogerijah
Glavni depo za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ v Ljubljani.
Foto-
amaterji!
Ako hočete brez truda in brez vsake i/gube na papirji), p i iti do lepih slik uporabljajte samo
Mladost, svežost, lepota!
CREME
DAROM
papirje!
Najbolj dovršen proizvod moderne io
znanstven« kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka k fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-sikušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznaoic io nad 20.000 naročij. Ne verujte nikomur, amipak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate
puščice dobite po ceni od Din 15__v
vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje:	112-a
Apoteka BLUM, SubotJca 3.
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so ššvUlni stroji in kolesa „Gritzner< in „Adier"
za dom obrt in industrijo 1 e p r *
10$. PETELINI
Ljuoliana jolej Prclarnovtga spomenike ob »odi Jouk vezenje brezplačen Večletna garancija Zahtevajte ponudbe
, Keramične in emajlirane ploščice"
Bele m barvaste (Majolika) za oblaganje Štedilnikov, kopal« nic, mesnic itd. — DOBAVLJA in POLAGA po najnižjih
cenah	6 bJ
Keramična zadruga, Ljubljana, Tesarska 3.
Oglejte si zalogo. — Zahtevajte vzorce!
Francoska linija - French Line
Cie Gle. Transatlantique Za Severno Ameriko In Kanado
Havre—Ne wyork samo 5Vi dni čez morje
V Južno Ameriko
Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaui ln Mar-sili je:
CIE CHARGEURS - REEUNIS SLT ATLANTIOUE TRANSPORTS MARJTIMES. brvrstma hrana, izborna postrežba Vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik.
IVAN KRAKER, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
Odlične švicarske ure
kupite samo pri fc629
»OTPLATI«. BEOGRAD. Kralja Petra 64 - mezanin.
Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovino.
Luxus Limuzina C4
Berline C4
Kabriolet C4
1 s
* >	\A V* i^O«
Berline C6


.eV






00®




Torpedo C4
/v	fi

A*-
6 sedežni C6
Torpedo C6
Kabriolet C6
7, »VOLAN«
ZAGREB: Lipna ulica 22, GRAND GARAGE »Citroen«. — NOVI SAD: Kralja Aleksandra ulica 7, : Automobilska radnja. — SUBOTICA: Gradska Kiiča, Lajčo Kain, Zastuipništvo »Citroen«. — VELIKI BEČKE-REK: Anton Bence i sin. — OSIJEK: »AUTO - STROJ«, Automobilska radnja. — POŽAREVAC: Brača Pandu-rovič. — KNJAŽEVAC: Anta Atanaskovič. — KRUŠEVAC: Knez Mihajlova ulica 36, Živojin A.Simič. — NIŠ: Obrenovičeva ulica 51. Dušan M. Krstič, Automobilska radnja. — LESKOVAC: Kralja Petra ulica 81, Vranic i drug, Zastupništvo »Citroen«. — BIJELJINA: Draga Djukanovič i sin. — DUBROVNIK: Dubrovačka trgovačka banka. — CETINJE: Brača Kovačevič. — BITOLJ. Brača Zurič i Drag. Stojadinovič. — SARAJEVO: Sime Mi-
lutinoviča ulica 2, »DRINA«.
MJcbel Zčvacot
128
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»S Srn naj bom zadovoljna?« je vprašala ponosno kakor majhna kraljica.
»Nu ... t tem, da sem našel Francoza ... in sem <1 ga pripeljal nazaj.«
Z brezvestnostjo, kakrišne )e zmožna samo ženska, je ogorčeno vzkliknila:
»Talk kaj pa je meni do Francoza? Mar se ti meša?«
Chico je osupnil:
»Saj si vendar rekla . . .«
»Kaj? . . . Govoril . . .«
»Da naj ga režim . . , ln pripeljem k tebi . . .«
»Jaz? . . . Nesmisel! Sanjalo se ti je!«
Naj se »dl fltateifu Se tako neverjetno, vendar Je bilo baš to <frzno tajenje dokaz, da je imel vitez prav, ko je tolažil Chica v njegovem obupu. V teku minule noči je bila Juana marsikaj premislila in marsikaj se je bilo izpremenilo v njenem dekliškem srcu. Izprevidela je bila, da ona, hčerka preprostega gostilničarja, ne more upati sreče ob strani francoskega plemiča. Ob tem spoznanju se je njena ljubezen do Patrdaillana zelo ohladila. Cim več pomena pa je Izgubljal vitez, tem več ga je dobival pritlikavec, ne da bi se bila sama zavedala. V tem trenutku sta se borili v njej dve nasprotni fiuvstvi: nedavna, strastna, a površna ljubezen do Par-daillana in davna, zato pa tem globlja ljubezen do Chica. Kateri izmed obeh je bilo namenjeno, da zmaga?
»Čemu bi sanjarila o tem, kar se ne more izpolniti?« se je vpraševala. »Nemara da je moja sreča tu. Ali ne bi bilo brezumno, če bi se delala sle,po?«
Njeno srce se je nagibalo k Chico. Toda hotela ga Je prisIM, da fl prizna svojo ljubezen. Prav tu pa je naletela na nepremostljivo oviro: na boječnost, ki je jemala pritlikavcu ves pogum. Odtod njena jeza, odtod želja ponižati ga.
Toda Chico se ni začutil užaljenega. Nekaj trenutkov je stal in molčal, kakor da je treščilo vanj, nato pa je sklonil glavo in tiho dejal, kakor da se hoče opravičiti:
»Storil sem, kar si hotela, in Bog ml je priča, da ne lahko! Povej mi, zakaj si užaljena?«
»Saj nisem užaljena,« je odvrnila deklica z nenadno mehkobo.
»Res ne?«
»Mar se ti vidi, da sem?«
Tako govoreč je nehote položila desno nožico preko levega kolena in jela migati z njo v višini pritlikavčevih prsi. Pri tem se je zadovoljno ozirala zdaj na svoje drobno stopaice, zdaj na Chica, kaikor bi mu govorila:
»Tak poljubi ga že, neroda, ki se ničesar ne domisliš!«
In re<s: Chico se ni mogel dolgo ustavljati izkušnjavL Spustil se je ma kolena.
Na njenih ustnicah je zaigral smehljaj, v katerem je bilo nekaj samozavesti, nekaj pa zaničevanja.
»Boš!« je klicala v duhu. »Poljubil jo boš!«
Zibajoča se nožica se je dotaknila njegovega obraza. Mali podplat ga je božal po čelu, po licih, po ustnicah, koder je naneslo. Bilo je, kakor da govori:
»Semikaj pritisni ustnice... na umazano... samo semkaj.«
Vsaj Chico ga je tako razunnel. In Chico je bil nepoboljšljiv bo» Jazljivec: še njenega podplata se nd upal dotakniti brez dovoljenja. N ti slutil ni, da mu je bilo treba samo iztegniti roke, objeti jo in pritisniti usta na njena usta, pa bi se bila predala omami in mu vrnila poljub za poljub.
Toda ko je iznova zagledal podlplat pred svojimi ustnicami, ga Je prevzela iztkušnjava z neznosno močjo.
»Če nis: buda,« je zajecljal s prosečim glasom, »tedaj menda...«
Končati ni utegnil. Podplat se je mahoma sam od sebe pritisnil
na njegove ustnice Jn jel drgniti po njih, kakor da jih hoče raz-praskati do krvi
Naj je bil Chico Se tako prostodušen ln boječen, to pot je razumel. Pijan od radosti je jel obsipati podplat s poljubi. Oh, kolikokrat je že poljubil tla, kamor je bil stopil ta šolničetk; kaj ne bi hotel poljubiti njega samega!
In ko se je nožica počasi umaknila, kakor da mu hoče odmeriti ta ponižni delež sreče, je iztegnil glavo in šel z usti za njo, vse dokler se ni z obrazom dotaknil pručice, ki je stala pred naslanjačem.
Tedaj je Juana prestala umikati nogo. Narobe, z zmagoslavnim nasmeškom je iztegnila še drugo ln mu jo postavila na glavo, kakor bi hotela reči:
»Takole mi boš zmerom pod nogami, saj itak nisi za nič drugega. Zmerom ti bom gospodovala, zmerom! Ves moj si — ves moja sitvar!«
Ko pa je pritlikavec naposled vzdignil obraz in jo vzhičeno pogledal, je zdajci vsa zardela — od sreče, od sramu ali od kesa-nja, kdo ve? — in zamrmrala:
»Zdaj vidiš, da nisem huda nate...« .
Chico se je sklonil in še enkrat pritisni ustnice na šolniček.
»Tako dobra si!« je šepnil iz srca. »Dobra kakor sama sveta Devica.«
Juana je še bolj zardela. Ne, doibra ni .bila Bila je zla im hudobna. Tepsti bi jo bil moral, ne pa da se JI je zahvaljeval. S to mislijo v srcu je napravila poslednji poizkus in iznenada vprašala:
»Ali je res, da si hotel zabosti Francoza?«
Pritlikavec je poSkrlatel, kakor da je bilo to vprašanje krvav oč:tek. Sklonil je glavo in osramoče/no pokimal.
»Zakaj?« je hlastno vprašala Juana.
Upala je, da ji vsaj zdaj odgovori:
»Zato. ker te ljubim. Ljubosumen sem nate!«
A nesrečni Chico je zapravil tudi to priliko.
»Ne vem,« je zamomljal. »Sam ne vem!«	%
Juana je kar pobesnela od razočaranja.	'*
»potiska ■aa
semelkJ' H
OUBROVNIK S. ' HHI
•ftCe&otiieo nasvetov nasitit citateljetn t
1.	VEDI, da Mi1 enkrat dnevno temeljito taprazraiš leiodec in 5e-v».
2.	VEDI, da mnogo bolezni nastane radi neredne prebav«.
3.	NE POZABI, da zdrav!« Jn mo« doW5 »auno, ako tmaS zdrav želodec, ki dobro pre>bavlja.
4.	BODI OPREZEN tu*M v teberi z&rsviS xa čiščenje čreves ta pojačaafc želodca,
5.	VZEMI ko« sigurno preizkušen iek proti! neredni prebavi, zaprtju, boleznim ▼ žekxjcu ter vsem ž njimi zvezanimi bolezni Jeter, ledvic, glavobola, hemoroidov itd. mani FIOOL-elexir dr. Semellča. Fi®o4 izdeluje in pošilja po pošti lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2. Cema: tri steklenice 105 Dim, 8 steklenic
245 Din, a poskusna steklenica 40 Din. Zahtevajte oa ogled prospekte in mnogoštevilne zahvalice io prrizaamja o FlOOLU.
Kostanieu les za tanln Plačuje stalno naMneie
vsaki vagon sproti na željo tudi potom aknditiva poljubno pri vsakem v<čem denarnem zavodu Slovenije les a tvrdka
EBNEST MABINC Celje
Zrln]skesa ulica št A. Telefon št. 136
D« damo TViiD Interesentom ta
turblnsfee naprave
priliko, d« UvrSijo merjenje vodnih sil, odloČili smo »e poslati naiega turbinskega strokovnjaka v drugI polovici mereča maja sa potovanje po Sloveniji. V«i oni, ki lelijo poeta viti
vodne turbine,
naj nam to takoj javijo, da jih more nai strokovnjak obiskati In izmeriti vode.	6587
Strojne tovarne ln livarne d. d. LJubljana.
Velika Izbira okvirjev
A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata
Vreč©
nore tn rabljen« »*et, vrst tet
'to za embalažo
ima rodno » ul«2
Mirko Mlakar
Ljubljana Slomškova li
ie brez učinka, če nas boli glava.
Vzemi
A sp irin -tablete,
in veselje do življenja in narave se kmalu povrne,
Somo morate zahtevati vedno pristni zavoj	j modro - belo-rdečo znamko.

S. pller
• i sinovi -
prvi hrvatski gradi telji oiijardov
Zagreb
KLAVIRJI
planini:
BOnendorfer, HBlil, fOr «t«v. StingL Steinwaj e tiru najmanjše obroke e<iino v velikanski (slogi
Alfonza Breznika
01 v dCil !}ia*t> Matic* LJohljana Mestni trg it i
l igtaAt-vunje t*>|»avita. oaj-*eneiSa ftiK>*»ojev>iinipa
Prešernova ulica 4
poleg Franči'§kanske cerkve
H. Sutfner
Ljubljana 4
Največja zaloga ur, zlatnine ln sre-brnine. Lastna protokoldrana tovarna ur v Švici
Birmafi§ darila
Birmanske ure za dečke od Din
49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din
98.— naprej Srebrne vratne verižice (CoHiers)
od Din 20.— naprej Zlate vra<fene verižice (Colliens) od Din S5.— naprej
Stavbene
tik postaje, skupno 12.524 m1, se prodajo v nedeljo, dne 2. junija t. 1. na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Lescah. Parcele tvorijo en kompleks med železnišKim tirom _postaje Lesce in glavno cesto Lesce-Bled. (,693
Malinska — otok Krk
Hotel „Slavija"
* dependenco ob samem pristanišču in v bližini kopališča. Lasten park. Blaga in zdrava klima. Dnevna parobrodska zveza s Sušakom. Pension dnevno Din 60-—. Zahtevajte
prospekte.
ksilolitni tlak
po aga „MATERIJAL" d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36.
< < < <
in naznanilo!
| Prav iskreno se zahvaljujem vsem svojim cenjenim gostom za naklo* njenost, katero so mi izkazali v moji gostilni, Sv. Jakc,ba trg št. 5, od koder sem se preselila na Sv. Petra cesta št. 3.
tamSoea
n
V novih prostorih se bom potrudila, da bom kar najbolje zadovoljila svoje goste, katere prav vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi
v bodoče.
Točila bom prvovrstna vina ter Imela na razpolago vsako uro topla m mrzla jedila ter vsak petek domače in morske ribe.
Sprejemam abonente na hrano, dnevno Dm 10.—, 15.—, 20.—.
Za obilen obisk se priporoča
IVANKA VIDMAR.
					
			alvMsa^iMgi; 'vilit ■ .. ■		
Ali se hočete svojega
revmaiizma, protina
Izne-biti?
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
»ljudska samopomoč" v Mariboru
za mi takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti moje matere, gosp^ Marije Sernec in najlepše pripo očam to obče koristno društvo vsakomur v pristop
Ormož, dne 16. maja 1929.
JuilJ^na Skorčlč.
6<*7
A. !§. lievic
načelnik ministrstva financ v pokoju, dosedaj finančni ekspert v finančnem in prometnem ministrstvu,
daje strokovne nasvete In pojasnila
v vseh finančnih in železniških zadevah. Naslov Beograd Kralja Petra 60. Telefon 31-85.	6678
Trganje in zbadanje v udih in členkih, otekline udov, pohabljene roke In noge, trganje in zbadanje v raznih delih telesa ter celo oslabljenje ofti so mnogokrat posledice revmatizma in protina, katere morate odstraniti,
ker bolezen sicer vedno bolj napreduje.	6o23
Nudim Vam
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmenjavanje tva-rin in izločevanje; torej ni to takozvani univerzalni ali tajni lek, ampak produkt, ki ga nudi mati narava v dobrobit trpečega človeštva.
Vsakdo dobi brezplačno poskušnjo.
Pišite mi takoj, nakar bodete dobili od mojih, v vseh deželah se naha-jajoeih zastopstev popolnoma zastonj in franko poskušnjo skupno s po-jasnilno rnzlago. Na ta način ee bodete sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem učinku.
August MSrzke, Berlin - WiImersdorf, Bruchsalerstr. Nr. 5. Abt. 19.

raievne razale
Po najnovejših fotogralijah, Izdelane v vzornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zahtevajte vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«.
TESARSTVO, MIZARSTVO, LES\A INDUSTRIJA!
Podpisani si dovoljujem javiti cenjeni Javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskirrti in lesno industrijskimi stroji, nakar se ceni. javnosti najto-pleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Kupim vsako količino hlodov. FRANC MARTINEC, mestni tesarski mojster, Ljiib-Ifana Pruie 8. Telefon 2432.	6534
Večjo množino
makulaturnega
papirja
po 4#- IMn za kg
4
oddamo
Naslov se dobi v npravi „JUTRA"
Inseriraite v „Jutru"
®FE®TASJ¥A MCITACIJA
1562
Krajevni šolski odbor v Zibršah, p.Gorenji Logatec razpisuje ofertno licitacijo
za zidarska, tesarska in mizarska dela
šolskega poslopja v Zibršah.
Načrti in pogoji so na vpogled v pisarni krajevnega šolskega odbora v Zibršah št 55, kamor naj tudi reflektantje pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 26. maja 1929.
Odbor «1 pridržuje pravico oddati dela ne glede na viiino ponudbe.
Krajevni šolski odbor v Zibršah.
Zagovo
vešč vseh manipulacijskih del na večji žagi, tehnične izrabe lesa ter predvsem popravil vseh vrst žagarskih strojev
se sprejme.
Ponudbe s spričevali na Fr. Do-«5	lene, lesna industrija, Škofja
ž	Loka.
Cen« mafmi oglasom t
Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492. 3492
$Cdor hoče
mo tnalih ogla?mm naj prit
da oo mu pošlje po poeti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco a	sicer no ho
™	prejel odgovora t
v •
osti
inamGah
fBene malim oglasomt
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
UL

MLISJL
Fotografskega
pomočnika
iztirjenega v mali retuSi Proilvolkn kakor r posnetkih na pro-rrcsivdinu #tem, sprejmem proti dodobra iztirjeno sprejme It. bri p]ajj jn visoki provizi-Eafner r Skofji Loki. i jj. poruldb<- pod »Mlajša 13440 moj, na oglasni oddelek ___»Jutra«.	13012
Zdravo dekle	~
poiteno. vajeno kuhe in	Žagarja
raeh gospodinjskih del; dobrega in vestnega, ilčem aprejmem proti mesečni pla- M Usoj ^ veneeijanko. « 260 Din. — Ponudbe na Avsenik, Begunje Lesce, podružnico t Celju pod Gorenjsko. 13077 iifro »Učiteljski par«. >__
Brivskega	pomoč.
sprejme brivski	salon Mra-
kič, Maribor,	Cajikarjeva ul. It. L 18354
13207
Posredovalnica Ogrinc
Pekovskega vajenca
prejmem takoj. Ponudbe LJubljana, Miklošičeva 28
na oglasni oddelek »Jutra« (v bližini kolodvora) odda-pod »V. L.«	13216 ja in preskrbuje službe ku-
_________________ j haricam, natakaricam in
: služkinjam. Za odgovor je
Učenko
sprejmem za strojno pletenje x veso oskrbo v hiši. j Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	U628
Sobarico
pridno in pošteno, M bi tnala tudi kuhati, sprejmem i>a	,
takoj k 3 osebam. Cenj. na,,0f' ..	,.«,„
ponudbe na oglasni odde- poa »galanterija«. I3db7
lek »Jutra« pod »Takojšen i-
nastop 3«.	13233 .
! priložiti dvodinarsko znam I ko.	13167
Trg. pomočnika
agllnega. spretnega proda-jaica, zmožnega slovenščine in nemščine, s<prejme galanterijska trgovina. — Natančne ponudbe s sli-odd »Jutra«
Mlad gospod
i gotovino 50.000 Din »e želi poročiti z gospodično, staro od 18 do 26 let. ki ima svoj«, lastno posestvo Ozira samo na resne ponudbe. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« pod iifro »Pomlad«.	13338
Boljše dekle
vajeno samostojne kuhe hi vseh hišnih del, v starosti 25 do 30 let, se sprejme k družini z enim otrokom. Ponudbe 9 6liko na na-lov: Marija Vidic, Litija. 13339
Krojaškega
pomočnika
na deželi, ki je izvežban za vsako delo, eprejm m takoj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 13340
Gospodinjo
velčo tudi ravnanja z otroci, sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Državni uradnik«. 13107
Mesarski pomoč.
dobi službo pri Rudolfu Lovšinu, me.-arju, Sodražica Plača po dogovoru. 13369
Pletilja
išče delo na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
12977
Mesarskega
pomočnika
dobro Izurjenega sprejme Košenina, me>sar, Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 6 13385
Gospodična
I srednjih let. z enim otro-
Pridnega dekleta 1 kom' že" ranega znanja v
cd 15-17 let starega, ki	' f0"^™
bi opravljalo lahka hišna od 30-o0 let Resne po-
*	.	... nurir,« nj nonr lirnieo I ti t n
dela in pomagalo v kuhi nji, sprejmem v trgovino na deželi, z vso oskrbo v hiši. Glavni pogoj je poštenost in pri Inost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna deklica«.	13221
Steklarskega
pomočnika
Izurjenega, sprejme steklarna Ivan Kovačič v Mariboru.	13345
Za tesanje
mehkega lesa sprejmem takoj 2 tesaea e plankačami. Plačam 45 Din od kubične-
ga metra. Miklavžina. pošta raslovče.	13333
Dekle
pridno, zdravo in polteno, za vsa hišna dela. vajeno tudi nekoliko kuhe in šivanja se išče. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pridno 200«.	13373
Akordanta
sa izdelavo ročne strešne opeke sprejme opekarna Jelovšek na Vrhniki. 1296S
nudbe na podružnico Jutra v Maribo-u pod »Binkošri«, 13349
Dva oglarja,
sprejmem za izdelavo za več;e množine oglja. Ivan LočniSkar, lesni trgovec. Šmartno pod Šmarno so ro.	12916
Žagar
»me«; vajen rezanja na ▼eč listov, se sprejme. — Plača akordna. Naston ta-troj. Ponudbe na Hribar. Uedija-lzlake pri Zasoriu.
'13325
Prodajalko
spretno, prvovrstno moč, — izvežbano v konfekciji, prilupljivo zunanjostjo, sta-nujočo pri starših v Ljubljani, sprejmem. Prednost imajo z daljšo službeno do bo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober okus«.	13281
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejmem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	13324
Izurjeno pletiljo
takoj sprejme Rozka Mas-dič, Lesce 51, Gorenjsso.
13337
Gospodična
vešča knjigovodstva, kore spondence, kubiciranja te ,-anega, žaganega in okrog lega le-a se sprejme k lesni industriji s 1. julijem 1929. Ponudbe z opisom dosedanjih služb, posoji in zahtevki mesečne plač- na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zmožna« 13334
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Mehanika
treznega in poštenega »prejmemo za popravila moto-ciklov ter gramofonov. — Prednost imajo radioamaterji in oni. ki so verzira ni v elektroinstalaciji ter tisti, ki položijo kavcijo. Ponudbe na na-lov: Radio Tehnika, Kragujevac. 13189
Posredovalnica Plahuta
Ljubljana, Me3tni trg It. 25
nujno potrebuje kuharice in pridne služkinje. 13305
Mizar, vajenca
takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13302
Vajenca
za pilarsko obrt sprejme Ivan Figar, pilarski mojster v Ljubljani, Vožnja kova ulica 6.	18311
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme Vrča Marko, Polzela. Sav. dolina.	13331
Žagarja
dobro izurjenega sprejmem takoj na samico z zadostno vodno močjo in neprekinjenim obratom. Plača po dogovoru Rovan Martin, St Jurij, Radeče-Zidani most.
13382
Stavben! pollr
«e išče za takoj z večletno prakse. Prednost imajo absolventi obrtnih šol in da je zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na naslov Ivančič, Kočevie
13368
Damsko perilo
in entlanje sprejme šivilia vsako množino — tudi za trgovine po zelo nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	J3.70
Brivskega
pomočnika
perfektnega v mošlki in damskl postrežbi, i g č e za takoj ali tnalo pozneje po dogovoru brivnica Oblak, Skofja Loka.	13439
Pletilja
z lastnim strojem St. 10 ali
12 dobi delo na dom. Isto tam se sprejme tudi učenka — R. Hribar, Ljubljana, Hradeckega vas 64. 13400
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejmem s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13403
Učenko
sprejme takoj »Tehnik« — Josip Banjai, Pražakova 19 13438
Kroj. pomočnika
sprejme M. Zupančič. Viž marje 93, St. Vid nad Ljubljano.	13307
Dobro kuharico al kuharja in 1 točaja
(Schankburech), išče ho-te-l-pension Ponudbe po slati na Palace-Hotel Ka štel Start.	12888
Trg. pomočnika
mešane stroke., pridnega in poštenega sprejme Prane Šetinc, Trbovljo I 13183
Klobučarskega
pomočnika
za copate 6prejme takoj "rane Jurčec, klobučar — Krško.	13235
38.
Toda kovač ga je potreplial po rami in dobrodušno dejal: »Nič ne skrbite, gospod, nič ne skrbite! V moji delavnici je dovolj prostora. Za nekaj kovačev na teden lahko spravite avtomobil pri meni.< _ »Velja.« je rekel gospod Kozamurnik. — cVelja,« je rekel tudi kovač in ga še enkrat udaril po rami.
Gospod Kozamurnik je šel v hišo, da bi objestil ženo o dogovoru. Toda vrla gospa ga je prestrašeno pogledala. »Za Boga, mo-iiček! je vzkliknila z žalostnim glasom. »Kaj ee je zgodilo s tvojo novo letno obleko?« feele zdaj je siromak opazil, da mu je kovač e svojimi črnimi šapami pokvaril lepi klet-kasti suknjič. »Prav tega se je manjkalo!« fe Tidihnil in Sel, da se preobleča.
Dekle za vse
drava. ki razume samostojno dobro kuhati, dobi službo e 1. junijem t. 1. Javijo naj «e samo z dobrimi spričevali na naslov: Zora K aram at a. Zemun — Karamatina ulica 17. 13126
Vajenca
pridnega in poštenega, starega 16 let, sprejmem za pesovsko obrt Hrana in stanovanje v hiSi. drugo IK) dogovoru Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
13138
Vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši. v trgovino z usnjem sprejme Anton M a r k u n. Kolodvorska št. 41. 13148
Stavbnega tehnika
z večletno prakso ter prvo vrstne polirje, samostojne stavbovodje i I č e tvrdka »Slograd«, Ljubljana. 13185
Dva slikarja
sprejme Jemc na B'edu.
13187
Izolatorja
za hladilnice sprejmem takoj. Prosilci, kateri so v tej stroki že delali, naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izolacija«.	13209
Učenca
poStenih staršev, ki ima veselje do trgovine, e primerno šol. izobrazbo sprejme V. P 11 i h, trgovec v Žalcu.	13218
Uradnica
z večletno prakso, iiče primernega mesta kot blagajničarka, zastopnica ali pisarniška mo?.. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva uradnica«	13146
Trgovski pomočnik
železnins-r, mlajša moč, dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana n«.	13092
Več dobrih šivilj
prejme v tovarno perila G. Vojska. Gosposka ul !(i 13405
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj, tudi za krajši čas. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13455
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čedna« 13087
Trgovske agente
za vsa večja me--ta Slove nije sprejmemo. Reflektira mo na agilne in zanesljive osebe, ki imajo veliko poznanstvo med privatniki. — Damo fiksno plačo in provizijo. — Obširne ponudbe pod šifro »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra« 13416
Pozor!	Pozor!
Trgovski potniki!
Prodam ali zamenjam za blago krasen nov avtomobil (Limusino). Cena zelo usodna Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11730
Pozor!
Potniki, zastopniki in pen zijonisti! — Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših predmetov (slik na platnu itd.) privat. strankam. Majhna kavči :a Ponudbe na naslov: Špeeial-import. Ljubljana, poštni predal 174.	13260
Zastopstvo
eeriozne tvrdke želi resen trgovec za Hrvatsko Pri-morje na Sušaku. Ponudbe pod »Za 19769« na Publi-citas. Zagreb, Gunduličeva nlica 11.	13-293
Zastopnika
za Maribor in vse druse kra!e Slovenije išči zava rovalniea v Ljubljani. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na ogl. odd. »Jutra«
13363
Akviziterje
in krajevne zastopnike — aailne ter s prakso išče domača zavarovalnica. zlasti za požarni, nezgodni in živ ljenski oddelek Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno namoščenje«.
"12495
Inteligentna gdč.
izobražena, perfekuia r nem>čini. slovenščini in srbohrvaščini, stara 29 let, želi me. ta k dvema otrokoma. Najraje v Dalmacijo. Ponudbe pod značko »Dalmaci a« na podružnico »Jutra«, Celje.	13330
Strojni ključavničar
z nemško prakso. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13114
Absolvent trg. šole
s prakso, voja.šč_ne prost, želi primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba takoj«.	13OT0
Strojnik
iztičen kurjač in ključavničar, z večletno prakso v
montaži, popravilu avtomo- Bančni Uradnik
bilov in elektr instalaciji, 6 prvovrstnimi spnčeva'1, prevzame vsa v stroko spa- z večletno trg., lndustr. in dajoča dela. Cenj. ponudbe ban5no prakso, v*estran ko na oglasni (Kldelek »Jutra« verziran, samostojen knii-pod šifro »Samostojen 9«. g0vo,ija (bilancist), vešč lo309 srbohrv.. slov. in nemškega jezika, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13177
Prodajalka
pridna in poštena išče mesta v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 8:fro »Poštena 8«.	13308
Strojepisje
poučuje drž. tone zasebno učilišče Petač, Ljubljana. Valvazorjev trg 6. 13411
Prva oblast konjesijunirana
šoferska šola
Cameruik LjuMinua ,Ju°o avto; L>un»j-ka cesta 36 1 elefon 2236 Strokovujaški teoreiiSnj pouk	prakMč
De vožnjs ns različnih mo derrih »vtomobilih « yn četkom vsa&eg* prvega
254
Mesto sobarice
iščem za sezijo Ponudbe na oglasni oidelek »Ju ra« pod šilro »Sezija«. 13414
Poklicni šofer
dober vozač, želi ,-lužbe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13444
Službo gospodinje
ali kuharice išče vdova sredn.ih let. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« po l »Gospodinja«.	13286
Prodajalka
prvovrstna moč v mešani in manufakturni stroki, z dobrimi spričevali, želi premeniti sedanje mesto. Naslov pove oglasni odde ck »Jutra«.	13067
Tri gozde
na Peržanu. občina St. Vid in popolnoma nov
snežni plug
Širok 350 prodam. Naslov t ogla« oddelku »Jutra«.
13287
Službo hišnice
, č-m. Sprejmem tudi druga domača dela. Naslov v og;asnem oddelku »Jutra«.
13454
TočaJ
išče službo, event. tudi sezonsko. Na«Iov pove osi. oddelek »Jutra«.	13448
Izkušen mlekar
trezen in vesten, ki bi poleg stanovanja proti majhni plači prevzel n.i kakem ve-leposestvu veče število krav ter op avljal po'e^ molže in mlečnih izdelkov tudi krmljenje. Ponudbe na o;r'as. oddelek »Jutra« pod Mlekar«.	13402
Korespondentka
vešča slovenščine, nemščine in Italijanščine ter knjigovodstva — z osemletno prakso, želi premeniti mesto. Cenjene dopise na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna«.	13386
Pozor! — Sreča!
1.000.000 Din nasrade ozir. eno srečno srečko 17tega kola drž. razredne loterije, na katero lahko zalene težke tisočake — dobi tisti, ki mi pre«';rbi stalno službo. — Sem trg. pomočnik star 24 let. prvovrsten in zanesljiv Takojšnje cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sr ča se bliža«.	13388

Prostovoljna Javna dražba
V ponedeljek, dne 30. maja se vrši ob 8 popoldne na Kcu mesta prostovoljna javna dražba posestva št. 33 v St Vidu nad Ljubljano Prodalo se bo stavbišče pare. št. 71 = £95 m' — vrt. pare št. 70 = 2636 m' vrt. pare. št. 69 = 548 m* Kra na solnčna lesa. jiraha prosta, 1 min. od farne cerkve, šole in avtopostaje.
13154
Kolo »Peugeot«
10 mesecev voieno, za polovično ceno naprodaj pod Ježama št. 142 — Novi Vodmat.	13251
Kolo
dobro ohranjeno, znamke »Leguano« ugodno naprodaj " na Cojzovi cesti 9 II, levo.	13450
Radioaparat
dvocevni, nov. ki sprejema na zvočnik, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13301
Praznih steklenic
raznih velikosti, večjo množino, patent tehtnico, kan-ditne doze ter razne druge stvari prodam Na-lov pove oglaeni oddelek »Jutra«.
13426
Vpokojen dacar
ki je zmožen šamo.-tojno pobirati občinske davščine, želi s'užbo občin, sluge. -Ponudbe na og'as oddelei! -Jutra« pod »Obč. slusa«.
13401
Potnike
dobro vpeljane v ljubljanski in mariborski oblasti, v teku 14 dni »prejmemo. Ponndbe n» oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mne ralno olje«.	13225
^. JL*
Veliko denarja
zaslužite
ako prodajate naš gospodarski predmet Rabi vsa-ka hiša. Vprašati in priložiti Din 1 .— za vzorec-navodila Rova. Maribor, poštni predal 2. 12955
Zastopstvo
prevzame trgovec. Bančna garancija do 200.000 Din. Ponudbe pod »pošten zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	1-930
Trg. vajenka
v 15 letu, ki je dovršila 8 razredov, z dežele, pošte nih staršev, se želi izučiti v špecerijski trgovini, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Cenj. ponudbe na og'a ni oddelek »Jutra« pod "šilro »Krepka, zdrava in marlji va«.	13445
Kot hotel, sobarica
iščem službo. Znam tudi šivati. Dopise na ogla ni oddelek »Jutra« poil šifro »Hotel«.
Trgovski pomočnik
mlad, dobro verziran v ma-nulakturi, železnini, špeee-riji. steklu, porcelanu in usnju, z dobrimi spričevali, želi službo v mestu ali na deželi Naslov v ogla-.nem oddelku »Jutra«. 13398
Kot slaščičar
iščem službo za takoj. — Grem tudi na sezono Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izvežban«.	13326
Stavbnega tehnika
s prakso v železobetonu iščemo za konstrukcijsko pisarno večjega podjetja v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelezobetcn«.	13278
Vrtnarski delavec
neoženjen. srednje starosti, popolnoma verziran v vrtnar tvu, želi menjati službo Na-lov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	13399
Kuharica
bivša gostilničarka. izurjena v vseh go*til in dru-S'.h poslih, išče službe za takoj Gre tudi na deželo Ponudb, na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva kuharica«	13116
Kot strežnik
v večji sostilni a!i podjetju iščem službo Govorim več jezikov, kakor slov . nemško. angleško in špansko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13236
Uradnik
vešč slov., srbohrv., nemškega in deloma italijanskega jezika ter vseh v pi samo spadajočih poslov z večletno prakso, želi primerne službe. Cenj. dopise na oglasni odde'ek »Jutra« pod značko »Treznost in zmožnost«.	13-38
1000 Din dobi
tisti, ki m: preskrbi »talno službo pomožnega delavca v tiskarni, kartonaži ali kaj primernega Kavcija na razpolago — Ponudbe na oslas oddelek »Jutra« pod »Nagrada«.	13155
Zoper stenice
najboljše sredstvo na tehtnico priporoča drogerija A. Klorjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.	13392
Vozovi, vinta, truge
vozna plahta, komati, .-ed-la. pr^ne opreme in zaprav-ijivček (breg) naprodaj na Dolenjski cesti štev. 72.
13447
Mizni štedilnik
naprodaj: Ljubljana VII — Krankopans^a ulica št. 12 13446
jajca za valenje
od čistokrvnih kontroliranih štajerskih kokoši, komad po 3 Din s pakova-njeim vedno razpošilja 1 wickel-novo oskrbništvo — Maribor-Krčevina. 13205
Trgovci, pozor!
Ako želite v svojo trgovino dobičkanosno moderno predtiskarijo za ročna dela, pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bled«. — Prospekti gratis. 13291
Posnemalnik Alfa
popomoma nov. 60	litrov
na uro se poceni	proda.
Vprašati Poljanska	cesta
št. 18.	13374
Plačilni natakar
kavcije zmožea. ki govori več jezikov, s prima referencami in »pričevali, želi stalno ali sezonsko službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen 10«.
13219
Zastopnika
za Ljubljano, zanesljivega io dobro uvedenega, za prodajo malinoivega soka sprejmem. Ponudbe nasloviti na poštni predal St. 87 Celju.	13828
Za zastopnika
(talno plačo In provizijo
sprejmem agilno, anačajno in trezno osebo s kavcijo 30.000 Din. Ponndbe s podatki na oglasni oddelek Jutra« pod značko »30.000 kavcije«.	13269
Trg. pomočnika
igilneg« spretnega proda lalca. zmožnega slovenSči ne in nemščine sprejme ga lanterijska trgovina. Natančne ponndbe ■ sliko na oglasni oddelek Jutra pod »galanterija«.
Dijaki!
Prevzel bi v popolno oskrbo in proti dogovorjeni plači fanta-študenta. za čas od 1. juni;a do 31. avgusta, ki bi imel veselje vo-žiti s plitvico (ladjo) po jezeru goste. In sicer od zjutraj do večera. Vešč mora biti vožnje s plitvico, dober plavač, prijazen, pošten, uslužen in lepega vedenja ter zmožen vsaj nemškega jezika Ponudbe na oglaa. oddelek »Jntra« pod
m, — - - - K
Iro »Plitvica Bled«.
m*r
Mladenič
požten in izobražen. 23]et., išče službe sluge ali skladiščnika, event. tudi strežnika v bolnici Ne reflektira na visoko plačo, tun-več na stalno zaposlenost. Naslov v ogl odd »Jutra«.	13343
Kuharica
stara 50 let, ki zna tudi šivati, želi službo k boliši družini v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«.	13093
Uradnica
z večletno pisarniško prakso. želi premeniti mesto. Zmožna je slov., nemškesa in italijanskega jezika ter v=eh pisarniških del. Cenj. ponudbe na oglas, oddel k »Jutra« pod značko »S*:'l-no mesto 53«.	13253
Učenka
16 letna, bi 6e rada Izučila tirgovine. Zna nekoliko kuhati ter ljubi otroke. Najraje na deželo. — Ponudbe na podružnico »Jutra«, Celje pod »Marljiva«.	13827
Gospodična
že več let samostojna, išče mesta poslovodi.inje ali blagajničarke. Isto prevzame na račun kako podružnico ali točilnice. Razpo-!asa tudi z lastno konce-i;o ter osebno pravico — Ponudbe pod »Agfna 564« na upravo »Jutra«, Ljubljana.	13041
Mesto
blagajničarke
starejša moč v boljši trgovini izven L uhljane. najraje kje v Dalmaciji. iSčem. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in kavcije zmožna 34« 13044
Plačilna natakarica in podnatakarica
zelo čedne zunanjosti, želita službe, najraje v kakem letovišču. Dopise pod »Mira. Mara« na podružnico »Jutra« v Celju. 13134
Gospodična
z znanjem francoskega, sr-bohrvatskega in nemškesa jezika, želi mesto v flašči-čarni ali kakem hotelu na morju. Cenjene ponudbe ra podrufnico »Jutra« v Celiu pod »Morje«.	12952
Zanesljiva oseba
fina kuharica, išče zaposle-nja od 10.—14. ure Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica«.
12902
Mlad trgovec
želi mesto potnika pri kaki ugledni tvrdki. Vložil bi event. tudi kavcijo. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
miš
Lep čoln
za 8—5 oseb dobro ohranjen, kompleten, naprodaj za 3000 Din. Vprašati in ogledati v Rožni ul. 31/1.
13266
Zložljivo posteljo
z žimnico, športni otroški voziček in več električnih svetilk prodam. Nas'ov v oglasnem oddelku »Juira«.
13245
Radioaparat
štiricevni za 1000 Din proda Hešik, Ljubljana VII.
13316
Radio-aparat
štiricevni. nov. ki sprejema vse evro|*-ke postaje, s salonskim zvočnikom, slušalkami, akumulatorjem, ano-do in vsem ostalim za inštalacijo. prodam za 3200 Din. Aparat je pripraven za večjo gostilno. Na-lov v oglasnem oddeLku »Jutra«.
13379
Avtomobila
Fiat, Type 501 in 509, v najboljšem stanju po ugodni ceni pioda »Aiko«, Ljubljana, Kolizej.	13214
Poltovornl avto
v popolnoma dobrem stanju ugodno proda Mejač, Kamnik, Mesarska 76 13313
Pomožni motor
DK\V s kolesom ali brez prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Poceni«.	13108
Otroški voziček
starega tipa, močan,	na peresih, brez ležišča,	kupi Iv. Drnovšek,	Zlebe-Medvode.	13277
Otroški voziček
na peresih, ugodno prodam fiasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«.	13246
Hrastove hlode
kup; J Pogačnik, Ljublj*. na. Kralja Petra trg it 8.
1262«
Hlode
hrastove, od 20 cm naprej,
kupi vsako množino parna žaga V Seagnetti. Ljubljana — za gorenjskim kolodvorom.	910J
Orehov les
rezan, že nekoliko suh, o4 10—15 m' prodam. Dopis« pod »Lep les« na ogl. odd. »Jutra«.	13263
Ti
Ročni voziček
(cizo) dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasinem oddelku »Jutra«. 13437
Kočijo
dobro ohranjeno po ugodni ceni proda Tone Fojkar, gost. v Skofji Loki. 13174
Diro na peresih
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 100«.
13203
Lepe spalnice
po 2700 in kuhinje po 1250 Din, priznano solidne Izdelave prodaja Vidmar, Zg. Šiška 2.	18434
Jedilnico
dobro ohranjeno, ku-pim za gotovino. Ponudbe pod »Jedilnica« na ogl. odd. »Jutra«.	13378
Motorno kolo
»Zttndapp« 2V« HP z električno razsvetljavo, v popolnoma dobrem stanju, prodam za 3000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13097
Moderno Jedilnico
novo, črno, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13248
2 lepi, novi opravi
(spalnici) masivni, črešnje-vo in javorjevo, izdelani v modernem slogu, po izredno nizki ceni proda Franja Kušar, trgovka, Dravlje pri Ljubljani.	13268
Za brivce
opravo z zrcali in marmornatimi ploščami poceni proda Hešik, Ljubljana VII.
13317
n HU UA 4m»
Sajenke (flance)
za pozno zelje rabi večj« množino Ladislav Hireohel, Subotica, Ivana Antonoviča ulica 1 — Bačka. 13424
Pozor!
Na drobno točimo Ia bre» alkoholni
Jabolčni mošt
po Din 9 liter. Dobi se ▼ vsaki množini pri Srečk« Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova nlica štev. 15.
13244
Družabniku (ep
kot samocstojneiniu vodji podružnic, v Ljubljani pro-tokolirane, vpeljane tvrdke, se nudi sigurna eksistenca. Potreben kapital kot kritja za blago in iaikaso 100.000 Din. Dobiček osigura stalno eksistenco. Strokovna izobrazba ni pogoj, ker ja uradništvo itn potnik na razpolago. Dopise v Maribor, poštni predal 16. 6458
Fiat avto
8 tonski, takoj za rabo prodam Janez VVindiS, Breg pri Ptuju.	11653
Točilno pravico
oddam takoj zai>ebno. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«.	13362
Krasno aspidistro
in oleander proda Hra-tar, Slomško-va ulica 14, dvorišče.	13384
Krogi je
za kegljišča, iz pravega »lignum sanetum« ter keglje ima stalno v zalogi tovarna zamaškov »Veha«. Ljubljana, Goeposvetska c. št. 8.	13452
Moto-karoserije
zdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno kolarstvo. Radeče 6690
Kdor prodaja ali kopale
AUTO
naj ae obrne na naslov Karol Camernik Ljubljana Dunaiska eesta 36 Mugo Auto telefon 2236) in vpo šlje popis roza kakršnega žeji orodati ali Kupiti Pn tem posredovanju se naj ttolj varujejo interesi pro lajale« m kupca
HarIey-Davidson
1200 ccir, « prikolico, skoraj nov, ugodno naprodaj Zirovnik. Ljubljana, Trža ška cesta 47.	13276
Motorno kolo
znamke F. N., 500 c.m». zelo ngodno po nizki ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1987«	13284
Fijaker. koncesijo
prodam. Kladezna ulica 24.
13406
Velika razprodaja!
Radi prodaje hiše prodam vse blasu. kakor: Klobu ke. čepica, srajce, perilo, ovratnike in manšete dež nike nogavice, naramnice, slamnike itd., telovadne potrebščine Pri »Amiri-kancu«, Ljubljana. Stari trg 10.	12201
Traverze
za mostove, zakovane (sre-nietet) ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.	12725
Remscheidske žage
jarmen ce in venecijanke tvrdke I. Cloulll Remscheid ima stalno v zalosi Rudolf D e r ž a j, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 120
Puhasto perie
razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga L. Brozovlč. Zagreb. Uica 88. Kemična čistilnica perja.	180
Lahek tovorni avto
1 t., znamke »Peugeot«, malo rabljen, z železnimi obroči, v brezhibnem stanju, zelo poceni prodam. — Istotako tudi skoro nov
stoječ bencin - motor znamke »Climax«, S do H P, z Bosc.h - vžigalom. — Avtodelavnica. d. z o z.. Celje.	13131
Avto
dobro ohranjen, le«teede-žen, »Phaeton«, gtlricilindr-ski, kakor nalaSč prikladen tudi za tovornega, po zelo nizki ceni prodam Na=lov v oglas, oddelku »Jutra«.
13141
Avto
»Fiat BOS« za Din 22.000 In »Ford M 26« za Din 16 000 na prodaj Vprašanja tn ogled pri Stanku Ve6enjak. auitotaksa. Ptuj.
13035
Motor
Indlan-Hkaut, v dobrem stanju, z novo prikolico proda Frančiška Mrak, Vič St. 21 ' 1602
Vsakovrstno zlato
kupajt- po aajvišjifi cenah
Č e r n e — juvelir
LJubljana, Woftova nlica S
Vitrina
starinska steklena omara poceni napToda na Starem trgu lla.II. Ogledati med 1. In S. uro.	13310
Starinska postelja
(empirsli.a) naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra.
13165
Trgovsko opravo
novo, moderno napravljeno prodam, Na-.lov v ogla^. oddelku »Jutra«. 13387
Pohištvo
Kupim dobro ohranjeno spalnico s posteljnino in kuhinjsko opremo. Ponudbe na oglasni oddelnk »Jutra« pod »Mor8;sačista«. 1S413
Pohištvo
Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav proda Josip Kurnik. Zsor nja Šiška.	12187
Kdo ml posodi
za mojo obrt 5000 Din, katere vrnem v 8 mesecih ter nudim za tisti čas br*-z-plačno dobro domačo hrano Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13420
S kapitalom
do 800.000 Din se ,udel».
žim T>ri rentabilnem podjetju. Jamstvo pogoj. Do-pise prosim pod značko »Samski« na upravo Jutra v Celju.	13333
70.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvo me-sto išče trgovec. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti po dogovoru«.	13234
Samostojna gospa
prosi 500 Din posojila proti vrnitvi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Dobrosrčnost 40«. 13381
Gospodična
Izurjena pisarniiška mo* za-more dobiti z vlogo £0.000 do 25.000 Din dobro inssto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kemična stroka«.	13451
Družabnika
kj je sposoben za potnika,
s 100—200.000 Din sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in marljiv«. 13160
Kompletna spalnica
poceni naprodaj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 13282
Pohištvo »
kompletna salonska garnitura iz pliša. oimara za knjl-re f brušenim steklom, rompletna jedilnica, sto! prevlečeni z usnjem — vse dobro ohranjeno, naprodaj. Poizve se pri vratar ju v Gledališki ulici 8. 13176
Več spalnic
hrastovih ln mehkih ter kuhinjskih oiprav proda Avgust Cerne, Zg. Šiška 122 13203
OMaciUi
Ponošeno obleko
kujpim za revnega dijalka. Ponudbe r* oslas. oddelek »Jutra« pod »Diiak 19«.
13427
Kožuhovino
damske in moške plašče sprejemam v shrambo in 'jopolnc prenovo Cez po "etje popravil« računam samo polovično ceno Peter Semko krznar, Ljubljana. Miklošičeva 14.	118
Tračnfce
rabljene, 7 kg težke, kupim. Steklarna Rogatac.
18030
Oficirsko sedlo
vso opreme kupim. Ponudbe pod Iifro »Dobrač« oa podružnico »Jutra« v Celja.	126681 ogl. odd. »Jutra*.
Kmečko posestvo
v ljubljanski okolici, oddaljeno največ 1 uro od Ljubljane kupim v ceni od 125—150.000 Din. Poslopja so lahko slabej^a, važno-i se polaga na dobro zemljo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Okoliško posestvo«.	13428
Lepa parcela
pripravna za kako podjetja v sredini mesta naprodaj. — Kranj št. 152. 13213
Hiša z gostilno
z inventarjem, 6redi velikega trga na Notranjskem, na zelo prometnem kraju, poleg eodnije, lekarne, šole in cerkve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13210
Manjše posestvo
z gostilno ali trgovino. ▼ bližini mesta na Štajerskem želi kupiti Josiip Sever, orožnik v pokoju. Ptujska gora.	13237
Realltetna pisarna Arzenšek v Celju
ima naprodaj raznovrstna posestva, kakor hiše. vile, gostilne, trgovine, kmečka posestva itd. V najem odda lepe lokale v mestn in kmečko posestvo, (12 oralov) v lepem kraju pod ugodnima pogoji. 13329
Nova hiša
močno zidana, podkletena, na periferiji večjega mesta, blizu kolodvora, na zelo prometnem prostoru, poleg velike kavarne, pri-pripravna tudi za drugo obrt, i 6 sobami, 2 kuhinje, krasna veranda, kegljišče, hlev za 5 glav živine, sadni in zelenjavni vrt, lepe bralde. nov vodnjak. električna luč. ja vsled bolezni lastnice naprodaj. Mesečna najemnina od samih postelj domala 1200 Din. Prodajna cena 175.000 Din. Naslov v 13344
^epfezenfanca &tadio iororne Hfubtjana, »tft/t/enceea ec«fa M/l
j j Opremljeno gobo
| oddu> t j^ospodocia t Fli
JCot
SDon
čist sprejem Vam nudi novi
Jn^e/eti — src ctiilc Ramena"

(štirielektronski j parat z elektronkami in z zaščiteno mrežico) z
{fngelen zcocnifcetn
Jngeteti (U 4 Om 3.95C
t*
M
amona
ft
Hišo na Kodeljevem
prodam pod telo ugodnimi pogoji, x nekaj kapitala. Na-Iov t oglaanem oddelku »Jutra«.	13061
Araerikancl
Haprodaj b proste roke t bližini Ljubljane rodni miin in žaga. va« t dobrem stanju ia i opeko krito. Dobiikanosno podjetje, tas i purana eksisten-ea. Podrobnosti ostmeno. Eamo resne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« t Ljubljani pod •80C-.000 Din«.	13029
Trgovska hiša
S 2 velikima lokaloma, stanovanjem ter velikim
rpodarskim poslopjem, oralov posestva. polovica gozda, pripravna ta veako trgovino, 6 km od Mar,bora tik »iavne ceste, naorodaj ra Din 500.000, potreben kapital 200.000. Pojasnila daje: Anton Saj-ko, Kamilica 25, p. Maribor.	13047
Manjša
tekstilna tovarna
T Sloveniji po ugodni ee-*i naproiaj. Elektrika tu vodna moč na razpolago. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilnica«.	130G8
Lepo posestvo
pol ure od postaje St. Ju rij ob južni železnici, 2 hi-Ji, betonirana klet, mlad gozd je za poseko. sado-noenik, lega na malem hribu, pripravno ta vpoko-Jenca. prcrlam. Dopise na naslov: Adam Kincl, St.
"Jurij ob južni železnici.
13132
Krasno posestvo
srondir&no, 40 oralov, lepe njiva, travniki, vinograd, velik eadonosnik in gozd, v najboljšem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13048
Posestvo
ki Je najbolj pripravno na
gostilničarja, prodam. Ponudbe pod mačko »Gostilničar« na podružnico Jutra v Celja.	13133
Hiše, vile
v Mariboru od 130.000 Din naprej, kakor tudi posestva. gostilne, gozdove, pe-karije in ključavničarstvo proda Zagorski, Maribor. Tattenbachova ulica 19 — pri Petku.	13365
Stavbno parcelo
830 m1, ob cesti v Rožno doli&o prodam. Poleg parcele je napeljan vodovod tn elektrika. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krasna lega 1883«.
13413
Parcelo
v bližini cerkve sv. Jožeta
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12686
Prvovrstno gostilno in hišo
v Ljubljani prodam ta 320 tisoč Din ali dam v najem Zlata jama Velik promet. Pojasnila da dr. Sajovic, odvetnik, Kočevje. 12.836
3 krasne parcele
imam še naprodaj nasproti nove šole v Zg. Šiški. — Stavbni matorijal rezervni. Pojasnila daje Ivan Božič, Uravije št. 2.	13228
Stanovanjsko hišo
eno ali dvoJružinsko, na
reriferiji mesta Ljubljane upim v ceni 1—300.000 Dn Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in lepa lega«. 13182
Hiša
It dobroidočo gostilno, eno-mtdstropna. se z inventarjem vred proda ta 225 tisoč Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13372
Posestvo
dobičkanosno, i živim ln mrtvim inventarjem ugodno prodam 15 minut od Bra-siovč. 30 oralov zemlje ter 5000 hmeljskih sadik. — Natek Franc, Pcndor, Sv. Jurij ob Taboru. 13208
Posest v Sloveniji
od 10—50 oralom, z večjo hišo, rilo ali gradom ter gospodarskimi poslopji z živim in mrtvim inventarjem kupim. M. Relič. Bied, Vila Mirasan.	13085
Paviljon
oddam v najem na prometnem kraju. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 13410
Lokal
oddam na Tržaški cesti S. PoitT6 ee pri hišnik« isto-tam.	13254
Pekarno
vzamem r najem r meeta
ali m deželi Doipise na ogL odd. »Jutra« pod pekama.	13314
Pisarn, prostore
▼ ceotru mesta po ugodm ceni oddam. Ponudbe pod šifro »Pisarna 27« na ogl oddelek »Jutra«. 12829
Lep lokal
i izložbo na prometnem kraj« r bližini gl kolodvora, oddam takoj ali 1. avgusta. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«. 12889
Foto-amaterjl!
Temnica s kopirnim in večevalnim aparatom vedno na razpolago amaterjem pri loto »Rekord«, Miklošičeva cesta 34.	13173
Skladišče
po mogočnosti tik industr. tira, v bližini glavnega ali 'orenj®kega kolodvora v Ljubljani, za stalno zalogo 3—5 vagonov mineralnih olj m bencina vzame takoj v najem novoustanovljena tvrdka. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro Mineralno olje«. 132:23
Majhno pisarno
na prometnem mesto, s telefonom. ali že obstoječo pisarno, ki M želela sprejeti tvrdko i 2 pisalnima atoloma, iščem Dovoliti ee mora izstavitev tvrdkine firme. Ponudbe na ogla. n oddelek »Jutra« pod »Mine ratno olje«.	13224
Parcelo
na lepem prostoru proda Oervan Peter, Rožna dolina, cesta Vm/22. 13404
Lepo parcelo
na zidavo vile prodam. Poirve s« pri Tifiku na gričku, Strma pot štev. 8.
13422
Hišo
■ 4 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico in malim mm odda v najem Fran-fcška Urak, Vič 21 13425
Restavracijo
dobro idočo, s celim in-ventarom taradi bolezni prodam — Ima 2 večji kc 2 manjši sobi, kuhinjo, 8 le.pi kleti, vrt ter 2 sobi aa stanovanje. Nizka najemnina. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 13355
Gozdno posestvo
približno 100 johov mladega lesa, hiša zidana, hlev, žaga. mlin, zidan ob močni vodi. se proda Vprašati pod »Pohorje 400« na •gl. odd. »Jutra«. 13322
Veleposestvo
864 oralov, prvovrsten vinograd, gozdi, njive, travniki, bogat inventar, krasna poslopja, pri mestu in toplicah naprodaj. Slivar, Ljutomer SO.	13321
Posestva, gostilne, trgovine
lokale, skladišča, stanovanja. Najcenejša najsolid-nejša posredovalnica »Mar-stan«. Maribor, Koroška cesta 10. Prijave ponudnikov brezplačno. Sprejema zaupnike.	13341
Restavracija
dobro idoča m kavarna, na glavni prometni cesti v Zagrebu, popolnoma opremijtna, z lepim vrtom in vsem komfortom. takoj naprodaj rsuii družinskih razmer — Sobe krijejo vso režijo Vrt ima ves potreben kompleten inventar Ona 225.000 Din Naslov pove oglasni od delek »Jutra«.	13091
Pozor
kapitalisti, bančni zarod)
in zdravniki! Prodam penzion » kopališčem na morski obali — r najlepši poziciji Kastelan-ske rivijere. Realiteta je pripravna ta letno kopališče, zimsko okrevališče in sanatorij Interesenti naj se obrnejo na lastnika: M Budantko, KašteJ Stari — Dalmacija.	9919
Lepo posestvo
na Štajerskem, ležeče ob glavni progi železnice, se-stoječe iz stanovanjskega in gospodarskih poslopij, 2 senikov, vse opremljeno z živim in mrtvim inventarjem, velikost 24 oralov, od tega 16 oralov gozda primernega ta poseko, 6 oralov travnikov, s ca 150 oplemenjenimi sadnimi drevesi in polji, 2 orala vinograda, etc.. prodam za ceno od D-n 180.000.—. Toza-devna vprašanja je nasloviti na Celje, poštni preda!
60.
12578
Skladišče
oddam v Kladezni ulici 22 13443
Trgovski loka!
6 skladiščem in vso opravo na prometni točki, dam takoj v najem event. stanovanje na razpolago. Ponudbe pod »Kapital 10— 20.000 Din« na podružnico »Jutra« Celje.	12951
Stara gostilna
■ gospodarskim poslopjem, na željo tudi z dobrimi n:i-varni. travniki in nekaj gozda naprodaj na Dolenjskem (Posavju), 20 minut od kolodvora, pred farno cerkvijo. Naslov v oglas. Oddelka »Jutra«. 13137
Mesnico
dobro vpeljano v prometnem kraju, t inventarjem, klavnico, iedenico in stanovanjem poceni oddam. _
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesarija 112«.
13417
Lokal za Izkuh
iščem v prometnem kra u. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izlcuh«.
13418
Gostilna
dobro vpeljana, ob državni
cesti, avtobus-postaja, se zaradi bolezni in preselitve odda takoj v najem Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor pod »M. R-1200, zelo ugodno«. 13350
Gostilno aH
restavracijo
sa prometni točki iščem v najean za takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Organizator«.	13100
Gostilno v Mojstrani
z gostilniško sobo salonom, vrtom, kegljiščem in dvema lepima zračnima sobama za tujce oddam takoj v najem. Prednost imajo ponudniki s koncesijo tudi za trgovino z meš. blagom Pojasnila daje Ivan Rabič, upravnik pošte Ljubljana 3, Sv. Jakoba trg	13158
Koncesijo
za informacijsko pisarno oddam v najem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Koncesija«.	13408
Trgovino
z mešanim blagom, na deželi, obstoječo že 45 let, blizu farne cerkve, z letnim prometom do 400.000 Din, radi rodbinskih raz-mer oddam pod ugodnimi pogoji v najem, ozir event. tudi prodam Resna vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra eksistenca«
12846
Stanovanje
2 aH 1 sobe in kuhinje
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ne predaleč od centra«.
13298
Stanovanje
2—8 eob. kuhinje in pritiklin » 1. julijem odda Cermak, »Staa in dom« — vila i balkonom. 13211
Dvosob. stanovanje
v centru mošta zamenjam ta enosobno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zračno«.	13242
Abonente
sprejmem r sredini mesta na dobro domačo hrano po
tmerni ceni. Naslov v ogl. oddelk« »Jutra«. 13432
Stanovanje
2 »ob, kopalnice in pritiklin, solnčno, parketirano, oddam e 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
13394
Stanovanje
sobice in kuhinje v podpritličju, i elektriko oddam s 1. junijem eni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	133S9
Stanovanje
2 sob in pritiklin oddam e 1. junijem. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 13157
Novo stanovanje
sobe. kuhinje in vrta oddam blizu postaje — Ponudbe na oglasni oddelefc »Jutra« pod »Ljubljanska okolica«.	13443
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem i 1. junijem ali 15 julijem. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »1. K.«
13258
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobe s
štedilnikom iščem e 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13271
Hišni posestnik}]
Stanovanja, ki jih oddajate bodisi ta maj ali poznejši termin, prijavite ta oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va cesta 4 — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78
Stanovanje
velike in majhne sobe, kuhinje in pritiklin, z elektriko in vodovodom, v mestu za 150 Din mesečno dobi tisti, ki odkupi vso dobro ohranjeno opremo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno 25.000«.
13181
Sostanovalca
sprejmem k mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra*. 1S430
Opremljeno sobo
ozir. 2 oddam stolnemu gospodu zraven univerze. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	i344i
rijamk*
rio-1M21
Sobo
■ajtiken oddam pacpodu a PoljjUMU Mri M/I —
'J/
Vdovec
star «6 let, h žeti M
niti i vdor« ali gospo< no, staro do 60 let — r svrho skupnega življenja. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod >V<tov*c«.
13229
Veletrgpvec
ki čeftokrai poseča LJubljano, želi za tiste dni družbo dame za aknpoe avtomobilske izlete, obisk gledališč in kavarne Doipise pod »Prijetna dražabnica« na oglasni oddelek »Jutra« 13377
Gospodična
se M spoznati t železniškim poduradmikom — samcem ali vdovcem Le resne ponudbe je poslati na podružnico »Jutra* v Maribora pod »Polna vete«.
13351
Dva mladeniča
želita spoznati 2 mladenki iz boljše rodbine. Prednost imajo dobrosrčne. — Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Črni 1« ali »Črni 2«.	13240
Katera dama
čedna, srednjih let, v kon« nezadovoljna, ali samostojna, ki ne reflektira na skupnost, inteligentna in dobro situirana, manjSe postave. želi istotakega dobrosrčnega prijatelja? Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod »Odalkska«.
13247
Opremljeno sobo
lepo, i kuhinjo dam t_ stonj boJjši osebi, katera bi vzela v oskrbo goroo-dično proti plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica«.	13274
Lepo sobo
» prostim vhodom, r sredini metta oddam s 1. junijem. Naslor r oglasnem oddelk« »Jutra«. 13279
Prazno sobo
oddam takoj. Naslov r ogL odd. »Jutra«.	13375
Opremljena soba
se	odda solidnemu boljšemu gospodu. Ogled od 15.
do	18., Bleivreisova cesta
št.	9-11. 13356
Sobica
snažna, se odda za 800 dinarjev. Komenska ulica 36, L nadstropje.	13360
1 aH 2 prazni sobi
e separatnim vhodom iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mesto«.
13-41
1 ali 2 gospodični
sprejmem v svetlo in zračno stanovanje z električno razsvetljavo, r centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13289
Gospoda
k( mi Je jeseni 1934 pfaftt troje pišem anonimno (zadnje s podpisom »Ignotus Notne«, prosim, da mi sporoči »voje poba« ime na moj službeni naslov. Diskrecdja zajamčena. Ml.
1324»
Gospa
stan 44 let, z opravo, leti znanstva z izobraženim gospodom, v svrho sktspnepa življenja. Ponudbe s polnim naslovom pod »Ločenka« na oglasni oddelek »Jutra«.
13267
Mlada gospodična
z lepim posestvom, želi znanja z boljšim gospodom, po dogovoru poznejše že-nifcve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro srce«.	13320
Nemka
želi znanja z inteligentnim gonpodom, r »vrho poni;a slovenskega jezika — proti zmernemu plačilu. Oferte pod šifro »Nemka« na ogl. oddelek »Jutra«. 13300
Dotično gospodično
s katero sem govoril v torek ob U. uri v T. p. v je a vi«, vljudno prosim, da javi svoj cenjeni naslov na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Naslov«.	13397
Samostojna gdč.
želi dopisovati z akademii-no izobraženim gospodom, starim 30—40 let, pod šifro »Smaragd« na oglasni oddelek »Jutra«.	13319
Ločena gospa
z opremljenim stanoraajeaa, itče	IflflCTt | Mtp^.
dom ne pod B let starini
Ponudbe pod »Srečen dom« na podružnico »Jutra« v Maribor«.	13840
Amerflcanee
48 let Itar, žet aaja •
sebi primemo žensko — v
svrho ženitve. Lahko Je t«-di vdova brez otpoft. Dopise pod snačlka »Amerika. n«e 40« as oglasni oddelek »Jutra*.	13381
Mlad posestnik in gostilničar
žed ▼ rrrbo ženitve Banja z gospodično neomade-ževane preteklosti, vajeno gospodinjstva. — Dopl»e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posestnik«. 13071
Mlad Slovenec
r Ameriki, želi znanja potom dopisovanja i inteli gentno gospodično, staro 16—19 let. Zenitev ni izključena. — Prednost imajo blondinke. Cenjene dopise c sliko, katera se aa zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Uodleee«.	13113
Vdovec
bre« otroi, » premoženjem čez miljoa dinarjev, posestnik, gostilničar in obrtnik r prometnem kraju poleg železnice, želi gospo dinje ia poroči takoj vdo-ro ali gospodično 45 do 55 let s 150.000 Din gotovine na soposestvo Gostilničar ke ali trgovsko naobražene imajo prednost R»-ne po nudbe pod »Srečna bodoč nost 9« aa oglasni oddelek Jutra.	12709
- i Q & 1 * t Vi
Klavir
dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. 13280
Ribje olie
«▼«•«, aajfinejie, aorveiks
iz lekarn« dr 9 PiccoU ja_____
r Ljubljani, se priporoča: pod značko »Pfa»« bledim, slabotnim osebam.
257
Več kot 21 let
ee aporsUjaje Lancia kapsule z najboljšim uspehom P" kapanei (triperj«), belem perilu žensk in bolezni sečnih organor ? rseh lekarnah škatljira po 25 Din — Pe potiti pošilja lekarna Bi um. Snbotiez tt. 115
Čevljarska stroja
1 prodasta. Ponadbe na podružnico »Jutra« r Celju ~ 13336
Ure
vsake Tiste najceneje popravlja Ludovik Zaje, «rar Kolodvorska ulica štev. 23 Pride tmdi na dom. 13331
Avtomobiiistl!
Avtoiplašče, zračnice, orjaške gume za avtobuse in tovorne avtomobile popravlja po n;i ^ cjšem načinu solidno j ceoo »Parna vulkanizacija Dolenc«, Maribor, Aleksandrova cesta, 35, dvorišče. 13317
Letovlščarii!
Hotel-pensloo vila »Ladja*
lastnik Nikola 2ic Aleksandrovo — otok Krk
idilično lepo ležeče in priljubljeno »lorensko letovišče ee cenj. gostom naj- . _	_ - „ vljudneje priporoča — Za 1 PreclzneJ» Frane Wolfing. prosp«kte. informacije in nrar' Gospo^etska e 12. naročila se je obrniti na 13395 lastnika aH na »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva e. 4 13429
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-
Klavirje
in pianine izposojuje ln prodaja najceneje in na
obroke Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, bližini Glasbene Matice.
13298
Klavir
(Stntzfldgel) ceno naprodaj. Maribor, gostilna M»-rek, Mlinska ulica 15.
1S3S2
Kontra gltara
dobro ohranjena, z 10 9tm-nami naprodaj. 500 Din. Maribor, Langusova al. 4, MigLič.	13348
Dolg klavir
(Schweighofer. Dunaj), dobro ohranjen, prodam. Naslov pove ogla»ni oddelek »Jutra«.	13306
Klavir
ia vijolino prodam. Jfaskiv v oglasnem oddelku Jutra.
13383
Penslon Verwega Fenz. — Planina, Jesenice, Gorenjsko
Zdravniško priporočeno najvišje gorsko okrevališče, 1050 K. v Karavankah pod Golico, brezorašna solnčna lega. lekovit« podnebje za bolne na pljuči!) in živcih, prvovrstna oskrba, zmerne cone.	12701
Pozor!
Prodam male pisalne stroje
in iruge malo rabljene ter tudi nove pu ugodnih plačilnih pogojih Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno sem kupil«.
13273
Pisalni stroj
»Oadervood« dobro ohranjen, eeno naprodaj. Sv. Petra nuip 43.	12998
»7»
Skobelnike
kolarsko, mizarsko orodje, stružnico za les tn stroje za kolaroko obrt takoj kupi Ivan Zanoškar, umetno kolarstvo, izdelovanje avto-kar06erij, Gospoevetska c št. 16 — vhod v delavnico iz Bleiwedsov« ceste. 13396
Otomane
dtvane. peresnice. žimnice in vse vrste žime dobite pri Antonu Koleša. tap-t-niku in dekoraterju v Sv. Florijana ulici 23* 13213
Entlanje
izvrtajo hitro po 1 Din od metra G Mence, Vodmat-sk« ulica 166/1.	13411
Jermenarsko obrt
staro, dobio vpeljano prodam. Naslov r ogl. odd Jutra.	12687
Krznar Ivan Knehti
v Ljubliani
Marijin trg 1. IV. nadstr.
»e vljudno priporoča ta
popravila kožuhorlnastih plaščer —
vsakovrstnih jopic ia rrat nikov ter vseh v krznar sko str-uke spadajoči!) del. čet poletje po polovičnih cenah	116
l
Ažurira in entla
takoj Matek & MLkeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
13050
Avto-vožnje
z adobno limuzino po ttA-žani ceni Naročila sprejema Zirovnik, Ljubljana — lrža&ka cesta 41 13435
Slovenski fantje Iz L Vojne odeče iz Beograda
želimo vsem slovenskim fantom, dekletom in bralcem »Jutra« vesele bin-koštne praznike. Ivan Drnovšek, Zagorje; Rupert Bučar, Celje; Franjo Pirnat, Videm - Krško; Franc Ku-randa, Velenje: Joško Sen-tcinik, Oplotnioa Konjice; Mihael Veber. Sto^če-Gro-belno; Valentin Kralj. Bri-še-Izlake; Iv Zupeve. Brez. je-Rajhenharg; Jtuklaj Fer-Dol-Hrastnik; Marko
do.
Klavir
dobro ohranjen, poceni prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13380
12 ovac
čistokrvne jezerske pasme, ima naprodaj Anica Mo dic, Bloška polica pri Ra keku.	13318
Stanovanje
oddam s 1. junijem v novi hiši v Dev. Mar. r Polju, tik žel. postaje. 1 soba, kuhinja, klet, drvarnica in elektr razsvetljava. Isto-tam oddam 3 kletne pro store, pripravne posebno za obrtnika. Več pove Franjo VVeis^, Rožna dolina, cesta 111/6 ali Vevče 55. 13243
Stanovanje
sobe, kuhinje ln pritiklin išče zakonski par brez otrok e 1. avgustom, oziroma s 15. avgustom najraje v novi hiši na Mirju ali pod Rožnikom. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«.	13312
Stanovanje
2—S »ob s kopalnico, ev. parkom ali vrtom iščeš
1. septembrom ali oktobrom Anglo-Jugoslov petro'ejska d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 14.	13222
Mirno stanovanje
—3 sob, zdravo in snažno, brez strank nad stanovanjem. iščeta dve samski osebi v centru mesta. ozir. v bližini centra Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mir — stanovanje«. 13285
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin, z vodovodonr in elektriko oddam s 1 junijem v najem. Najemnina po dogovoru. — Gregor Hvastja. Savlje št. 50, poŠta Ježica pri Ljubljani.	13255
Za namestitev žan-darmerijskih jedinic
v Ljubljani se išče 6 stanovanj po 4 sobe e priti-klinami. v eni večji hiši ali dveh vilah. Interesenti naj v ponudbah navedejo zahtevano najemnino. — 8 Zandarm. puk v Ljubljani.	13239
Dosmrtno prosto stanovanje
ene sobe, kuhinje, skupno, v lepe-m kraju Gorenjske, 20 min. od železniške postaje, dohi starejši gospod ali gospa ali zakonca brez otrok, ki bi posodil do 20 tisoč Din. Na željo tudi oskrba v hiši. Pravice se lahko zemljpknjižno zavarujejo Podrobnejši pogoji po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Preskrbljen«.	13370
Opremljeno sobo
8 strogo separiranim vhodom, blizu pošte takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 13315
Opremljen kabinet
separiraL in s posebnim vhodom iščem od 28. maja do 12. junija. — Plačam 200 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«.	13090
Čedno sobo
z dobro postrežbo išče Du-najčan. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Bahnhofnihe«.	13003
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam 1 aK 2 boljšima gospodoma v Rožni dolini, cesta 10/13. 13079
Preklic!
Z dnevom 18. maja 1929. izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere napravlja moj mož fvan Grabnar, Nevlje 18. Kamnik, 18. maja, 1929. Marija Grabnar, žena. Nevlie št. 18, p. Kamnik. 13357
Lepo sobo
oddam takoj gospodu ali gospodični v Sp. Šiški — Maurerjeva 29.	13S57
Sobo
iMvroopremljeno, z električno razsvetljavo in strogo separiranim vhodom, zraven glavne pošte takoj oddam boljšemu gosipodu. Pogleda ee lahko samo y torek od 11. do 1. ure. Na.-lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
13226
Sobo
Jepo, solnčno mebHrano. oddam solidni osebi Kongresni trg 7-IL	13361
Lepo sobo
v sredini meeta oddam finemu solidnemu gospodu. Naslov r ogl. odd. »Jutra«.	13364
Visoko najemnino
plačam ta 2 komfortni sobi v strogem centru Ljubljane Ponudbe na oglas. oddel»k »Jutra« pod značko »Di-stingviran«.	13275
Sobo
s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam s 1. junijem. — Cena in naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13415
Klobučar, pomočnik
star 24 let, bi želel resne ga znanja z gospodično od 18—24 let staro, istotaike obrti ali pa z nekaj gotovine, • katero bi mi pripomogla k obrti, ki jo hočem v kratkem otvoriti. — Prosim za ponudbe e fotografijo. ki se vrne, pod diskrccijo. Dopise pod šifro »Za 19.794« na PuNicitas, ZagTeb, Gunduličffva ul. 11 13476
Soliden gospod
srednjih let, plemenitega značaja, vsestransko izobražen, neodvisen, samostojen obrtnik, z 150.000 Din kapitala, žek znanja s sorodno, srčno kulturno družico. Prednost imajo z ozi-rom na zgoraj gospodične stare do 30 let. neomadef.e-vane preteklosti, za večji obrat, trgovino z lesom ali slično naobražene in primerno situirane Formalnost izključena. Tajnost častna zadeva. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jntrac pol »Poljubna možnost«. 13423
Kateri obrtnik
ali stalni uslužbenec, 45 do 60 let etar, bi hotel poročiti starejšo gospodično z gotovino, gostiln osebno pravico in opravo. Resne ponudbe s polnim naslovom na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Sreča«.
13206
Vdova
priletna, brez otrok, želi znanja z gospodom okoli 60 let v svrho ženitbe. — Resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gospodinja 70«.
13371
Kunce
čistokrvnega belgijskega or. jaka (samca) in par belih dunajskih proda A. Kregar Moste 14.	13168
Dveletni pav
in pavlca
naprodaj. Poizve se: Golob, VVolfova ulica 8. 13151
Polnokrvnl žrebec
anglež ime »Faforit«. lisjak na razpolago za oploja-nje kobil. Vprašati pri 16. artiljerijsketn polku. 13045
Na binkoštni pone deljek vsi v Vevče
na vrtno veselico gostilne Gustlna Kuharja, kjer bo godba in plos na prostem. Vstopnine ni. Različna dobra kapljica, gorka in mrzla jedila. Avtobusna zveza iz Marijinega trga do Vevč vsako uro. Vljudno vabi gostilničar. 13232
Vinotoč pod vejo!
Od 18. maja se točijo prvo vrstna vina na »Livadi«. Celje-Gaberje 21. 13196
Mlad miljonar
samostojen in nevezan, želi spoznati primemo damo — radi takojšnje ženitve. Dopise a sliko prosim pod »Resnost* na oglasni oddelek »Jutra«.	13376
Drž. uradnik
Slovenec v Banatu, ne-omadeževam, želi vsled ne-poznanja spoznati se z gospodično, neomadeievano. do incl. 30 let, ki poseduje nekoliko premož<nj». Ponudbe g slikaimi, katere se po ogledu vrnejo, pod »Tajnost strogo zajamčena«
Izletnikom
in turistom
ki posečajo Kamniške pia nine, se priporoča nanovo preurejena in dobro vpeljana restavracija pri Viktorju na Kregarjevem — Stranje št. 13 pri Kamniku, ki nu-dS ob vsakem času mrzla in topa jedila ter dobro kapljico, prenočišča, v neposredni bližini avto postaja Za obilen obisk se priporoča Viktor Malenšek. lastnik.	13390
Vsak svoj odrešenik!
Kakršna prehrana takšno zdravje — 'akšao celo življenje. Poučna navodila posameznikom. zla." ti ustanoviteljem vegetarifnih gostiln daje »Domačija«, Maribor, KoroSka e. 10. (Priložiti znamke).	13342
Želodčno tinkturo
preizkušeno proti zaprtju in drugim težkočam želod-na oglasni oddelek »Jutra« j ca priporoča dr. G. Picol-133581 li, lekarnar ▼ Ljubljani. |
PletflnI stroj
8.50, skoro nov, po dogovoru proda Angela Pire, Rašica 17, pošta St. Vid nad Ljubljano.	13431
Šivalni stroj
znamke »Singer«, malo rabljen, prodam ali zamenjam za moško kolo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«
13200
čevljarski stroj
Cylinder (Sjiger) dobro ohranjen, zelo ugodno proda Slatnar, Sp. Šiška, Pod-limbarskega 42.	13297
2 stroja za Izdelavo cementne opeke
znamke »Amhi«, s 1000 podložkl, dobro ohranjena prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ambi-Berlin«.	13466
N. Sadlucki
birozof, peihografolog ln fizionomi.st. Sprejema vsak dan od 9. do 12. in 14. do 19. Celje, hotel »Evropa«, soba št- 14, L nadstropje.
13353
Pozor, čebelarji!
Zamenjam nekaj dobrih A-Z panjev za prve čebel-ne roje. Franc Fiorjančič, Dravlje, pošta St. Vid nad Ljubljano.	13407
Lisičje, polhove kože
m rseh drugib dirjih li-vaii kupuje »talno skozi eelo leto D Zdravič. trg usnja, Ljubljana Flori jan-»ka ulica 9.	1880-a
Razglas
Prostovoljno gasilno društvo Kozarje-Podsmreka odda za zgradbo gasilnega doma vsa zidarska in tesarska dela. — Interesenti imajo na vpogled načrt pri načelniku v Kozarjah št. 11 13230
Omahen. Volavlje - Litija; Stanko Medved, Dole-Litija Joško Senira. Laško; Joško Kolar. Smartno-Slov. gradeč; Franc Kovač, Šmartno ob Paki; Franc Plevanč, Leskovee-Krško; fvan Sal-mič. Gorerja vas. Leskovee pri Krškem: Franc Drni-ič, Sevnica; Ivan Hrapot. Go-rica-Celje; Silvester Lažmi. Šmartno ob Paki: Tfl Hatrijan, Leekovca - Višnia gora.	13033
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, ia tapetniške iz-d«hke nudi najceneje
Rudolf Radovan
ta petni k
Krekov trg št. 7. poleg Mestnega doma
S ■ * - V.VI-.3 ...ZiteJfrifij
ptlCjnUjcni
motocikti
9*i§§on
prispela nora partila. po znižani ceni 2Vi HP Din 7250— Minimalna rporaba bencina.
O. ŽUŽEK, Ucbfema Tavi«u1eva 11.
Zbog spremembe pogona
prodamo
60 HP. Wohanka motor za sirovo olje. Iščemo za nakup 60 do 80 HP. polsta-bilen ali stabilen kompond parni stroj. Ponudbe z navedbo cene pos'a(i na Se-čujski i drug, Novi Sad, tvornica drvene vime. Veliki Limaa.	6681
Čevljarski stroj
Singer« (veliko cilinderco) proda A. Kregar, Moste št. 14.	13169
Stroje za obdelavo lesa
akobelni ln poravnalni stroj t predležji, rse prav malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddeKku »Jutra«.
13449
Dleselmotor
že demontiran. 35 HP in
parni stroj
še montiran. 120 HP, veled elektrifikacije poceni naprodaj Ponudbe na naslov Ljubljana, poštni preda' 120 13084
IIIB
(0 slovo in zahvalo!
Ker m X ni mogoče od mojih številnih prijateljev in znancev osebno posloviti, s*> jim tem potom iskreno zahvaljujem za vso naklonjenost, ki sem je bil tekom 401etnega ndejstvo-vanja v gostilniški obrti in apneocki industriji v Hrastniku deležen.
£Bc&l flsranst
»Forstbofa« lastnik, Celje-Medlog 14.
68 1
«>6/9
Ljubi možek
za naš izlet sem se pripravila, manjka še gramofon, brez katerega ni prave zabave, zato
stopi taleči k Rasbergerju
in izberi elegantni in priročni kovčekasti aparat »HIS MASTER'S VOICE«, ki stane sedaj samo 0=fi 2i»00*—. Ker ima Rasberger velikansko zalogo najboljših plošč, boš lahko nakupil samo dobre komade. Seveda prinesi razven umetniških tudi plese in najnovejše šlagerje. v
Ne pozabi, da ima ta solidna in ena najstarejših jugoslovenskih tvrdk svoj gramofonski salon na
»Gramofon"
A.Reiberger
Centrala za splošno gramofoni jo

/
DVOJE DIVNIH VOZI
^•vtrtiirtiiiiiiifirtiitifiiiiiiiiifiivitiririTitiiiftiiiiiiiii
^UiUlllllllllllillllllllllllllllltMItMKIMIIIIIinillMIll
li'lltlllllllllllllltlll|jillll!l!ll||||||||!H
rilllHIlllllUlllllllllllllllllllllllIllttfnilIHIMMItIHIMIIUIIIIIIItIMIIIIIMIIIIIIMHIlItlllf
4INtl«itl||MM<MMMMNIHII»INIM«4M4M»ltllMMMII»«NMIIHIIIIMIIHtlUilUiltUUlliUUiitU^'
IHIItillllil!!!l!!!i!l>^
ikiiiiiiiiiiiiiu*' gf '
uuuuMu*;__t
A svx
Vd	teto°°"
v - ^

•bto*

bi'



*aia	c,\
bVtt°stt
Kako krasno izgledajo novi Chrys!erji! Glejte njihove dolge, harmonične linije, okusne karoserije, sijajno ličane, svetli deli iz chrom-jekla. Njihove nove, lepe hladilnike ter njihove specialne motorje 'Srebrna kupola', visoke sposobnosti, šestimi cilindri, ročična gred s sedmimi leiaji in protiob-težbo, večjo akceleracijo, le večje brzino-povečano močjo na vzponih »— Njihove zavore« hidravlične, ekspanzijske,
popolnoma izenačene, sigurne. Njihova peres. . dolga, Trije krasni ~ mesto cilinderskim modeb* nameščena v žive m gumiju blizu blatnikov.	—	'Inperial', Cbrysler 15'.
Chrysler '75* ima lastnosti in moč dirkalnega roža — Cbrysler '65'. Itiricilinderski 'Plymoutb' največja sigurnost in komfort. Chrjrsler '65' manjši šest- istotako zgrajen od Chrjslerja. Chryslerjevi dlinderski voz,prikladen za mnoge. Morate si ogledati ta voz! vozovi vseh tipov in cen. Ogleju si modele Vsak zastopnik Vam dovoli brezobvezno pokusno vožnjo, pri zastopniku. — Pilite po kataloge.

Chrv ]. hn katalog
tipof *» **	\
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W.H.SMYTH, BEOGRAD, ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA^ A^S^MOTORS LTO. ZA MARIBORSKO OBLAST- MARIBOR: AMERICAN IMPORT CO.
Chrjsltt Moton, Detnit, Micbtgan
ZAHTEVAJTE ZLATI ALBUM CHRYSLER '75'
Prosim pošljite mi Vaš album, kateri opisuje vse mehanične detalje in ilustrira vse modele Chryslerja '73'
IME:
NASLOi
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: H. SMYTH, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA — AMERICAN MOTOR LTD. — ZA LJUBLJANSKO OBLAST. ZASTOPNIŠTVA: maribor — american IMPORT CO. — ZA MARIBORSKO OBLAST	Chgsler Motors Dctroit Michigan
Satore, vrtne solnčnike, poljske posteče
naslonjače
izdeluje
MAKSO ŠALGO, Osijek in Beograd. Kralja Petra 13
J)o6to$nana go&tiina pri ISratniŠcu
naznanja cenj. občinstvu
da Je otvorila svoj o podružnico
na {Kette - Mumovi (prej Martinovi cesti) stev. 26
(bivša gostilna PavSek) LJUBLJANA
Pristna in prvovrstna dalmatinska vina.
Vedno gorka in mrzla jedila. Večkrat tedensko sveže morske ribe.
Kdor želi dobro kapljico, naj pride!
Ali Vam gre v tek
Vaša led, kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne!
Da se rešite te neznosne golazni, ki Vam okužuje Vašo jed, uporabljajte najbolj dovršeno sredstvo za uničevanje
DALMATINSKI
la Portland cement svetoTne znamke
»SALOM4 (Tonr)
dobavljamo v juta in papirnatih vrečah
promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljublianskega skladišča poleg špedicije Ranzinger
„SPIiIT" d. d. za cement Portland 9fasarykova cesta 23.	6368
Razpršujte Shellto* samo potom SheUtox pršilnice, k: Vam os?gurava maksimum delovanja. Razpršena meglica 501161140X3 zalotene inisekte SIGURNO UBIJA in v teku nekoliko minut
osvobodi Vašo hišo od muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in
ličinki
Tiskarna navodila za uporabo boste dobili od Vašega prodajalka. Uporabljati Sheliitox znači vzdrževati h šno higi-jeno v največji meri.	Dobiva se v vseh mestih.
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tovarn Škodori Zavodi v Plznjn
se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na:
Zastopstvo Škodovih Zavodov
Ljubljana. Šelenlmrgova nI. 7.
Telefon 2»««.
97*
Priporočamo Vam
PllCt!
ki so Dedna !m;&aifša •
Doto se po soildni ceni, <Edi na obroke le pri torcflsi
(GO. VOK.
Liifitiana — Houa mssto.
Kupim stalno vsako množino
Stosfanieuega taninskis ie sa,
smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset. Sv. Peter v Savinjski dol.
RADIOTEHNIKA - Tone 9o fšak
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5
PROČ Z BATERIJAMI!
Radjoaparat, ld |ita ne potrebni« hi Je radi teta
najcenejši, Je:
4-cevnl radlo-aparat »Poltoslnus IV.
ra pciMjuček na električni tok. valovna doHKna 200—2000 m, skrajna selektivnost in Jakost, vsa Evropa v zvočniku, brez moteni električnega toka.
Cena t elektronkami Din 5250__.
Vse radlopotrebščlne najceneje!
Prodaja
goztia.
Na prodaj je arondiran gozdni kompleks Jelov breg - Vršiče v Gorskem kotaru v obsegu 600 ha, z logarskim; poslopji in parno žago. Za takojšnjo sečnjo godno okrog 8500 m3 čiste tehnične mase, večinoma jelke. Eventuelno se odda les na panju z zakupom žage.
Pojasnila daje g. dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem.	6619
Urejuje Davorin Bavljcn. Izdaj« za konzorcij «Jctra» Adolt Ribuikai. L* Narodno tiskarno d, d. kot tukaruarja Franc JezerSek. Z» in>eratxu del j« odgovoren \jujzij Novak. Vsi v Ljubljani.