Na seji občinskega
komiteja ZKS v Ce-
lju smo med dru-
gim slišali ugotovi-
tev, da je med čla-
ni združene organi-
zacije železniško
transportnega pod-
jetja visoka zavest,
kljub nizkim oseb-
nim dohodkom. Tre-
ba bi bilo dodati,
da poznamo pone-
kod tudi zelo nizko
zavest ob zelo vi-
sokih dohodkih!
SINDIKALNI OBČNI ZBORI POSTAVLJAJO NA PREISKUŠNJO ENOTNOST STALIŠČ IN PRIPRAVLJENOST ZA
NJIHOVO URESNIČITEV, KLIČEJO K ŽIVLJENJU SOLIDARNOST, KI SE NE ZAČNE IN NEHA NA JEZIKU.
•	Položaj delovnega človeka v današnjem času
je v mnogočem ogrožen. Sedem temeljnih točk,
ki določa naloge celjskih sindikatov pri uresniče-
vanju političnih ciljev, oblike te ogroženosti jasno
in nedvoumno razgalja.
•	Ko govorimo o delovnem človeku, ne smemo
imeti pred očmi celokupno vsoto občanov v de-
lovnem razmerju, marveč njihovo strukturiranost,
njihovo različnost v interesih, predvsem pa mož-
nost za vpliv in odločanje.
•	Se bomo z občnih zborov spet razšli tako, da
bodo nekateri rekli: Lepe besede, toda ekonomika
ubira druge strune! Nekateri, večina le-teh pa
čisto kratko: Lepe besede . . .
Ko na časopisnem papirju
posegajo v razpravo, bodo
v nekaterih delovnih organi-
zacijah že imeli na dlani re-
zultate letošnjih občnih zbo-
rov, ki bodo ali zbir razči-
ščenih stališč podkrepljeni z
učinkovitimi sklepi, ali pa
zbir zvenečih in lepih besed,
ki bodo utonile v tokovih
utečene prakse.
Sedem osnovni,'.! vprašanj,
ki jih celjska sindikalna or-
ganizacija odpira in postav-
lja kot zahtevo in cilj, je na
razpotju dveh možnosti. Ena
je, da bodo občnj zbori mi-
nuli v malodušnosti, pogle-
dovanju na uro, v molku ka-
dar koga kaj zapeče in v ru-
tinerskih diskusijah, čeprav
besednika nič ne peče. Dru-
ga pa je, da se bodo delovni
ljudje ob zavesti svojih pra-
vic in dolžnosti in v interesu
večine kolektiva jasno in
nedvoumno ter do konca do
govorili.
Nadaljevanje na 6. strani
NOVO KRMILO USPEŠNO VALOVE ZVEZNE LIGE »REŽE« - Pred slabim
mesecem je prevzel krmilo člana zvezne rokometne lige ŽRK Celje Zdravko
Ačkun. V Celje je prišel kot igralec, uspešno odigral nekaj tekem in se
poškodoval. Ker ekipi v zvezni ligi takrat ni najbolje šlo, so ga določili za
trenerja prve ekipe. Po štirih tekmah odigranih pod njegovo taktirsko
palico moramo priznati, da odločitev ni bila slaba. Zdravko je tako poleg
bogatega znanja na rokometnem igrišču pokazal tudi dokajšnjo mero spo-
sobnosti voditi ekipo skozi tekmo ob igrišču.	Foto: T. VRABL
Celje, dne 4. novembra 1970 — številka 44 — Leto XXIV — Cena 60 par
Giasiio občinskih organizacij SZDL Celje, Laško io Žalec
LAŠKI PROBLEM NA DNEVNEM REDU MEDOBČINSKEGA SVETA
ZKS V CELJU
Med občin ski svet ZKS v Celju je na zadnji razširjeni seji razpravljal o aktiv-
nosti organizacij in aktivov ZK na celjskem področju po pr\i republiški konfe-
renci ZKS. Oceno je posredoval prof. Emil Roje, narejena pa je bila na podlagi
obiskov članov sveta v 32 organizacijah in aktivih, opravljenih junija letos.
Kot povzemamo, so orga-
nizacije ZK po prvi konfe-
renci solidno zastavile delo,
saj so v večini ¡primerov nji-
hovi delovni programi dobili
značaj akcij. Prevladalo je
tudi spoznanje, da se bo lah-
ko ZK uveljavila le, če bo
posegala v konkretna vpra-
šanja svojega okolja. Organi-
zacije so se v večini redno
sestajale, pri uresničevanju
sklepov pa je marsikje čutiti
nemoč, ki izvira iz naših
splošnih razmer. Na celj-
skem področju so sprejeli v
šestih mesecih v ZK 350 no-
vih članov.
V razpravi je bilo slišati
kritike na račun nekaterih
znanih negativnih pojavov,
ki hromijo učinkovitost ZK
in zmanjšujejo njen ugled.
Gre zlasti za pomanjkanje
odgovornosti na vseh ravneh
in za pretirano velike social-
ne razlike. V delovanju ZK bi
morali nujno ločiti to, kar
je dobro, od tistega, kar je
slabo in onemogočiti težnje,
ki skušajo pod plaščem sa-
moupravljanja paralizirati
vlogo ZK.	't
V nadaljevanju seje je
medobčinski svet obravnaval
še informacijo o prizadeva-
njih za preusmeritev laškega
rudnika, ki jo je posredoval
njegov sekretar Srečko Šent-
jur c. Kot trenutno kaže, ob-
stoji bojazen, da bi tudi dru-
gi program padel v vodo, saj
so se v treh krajih ozkega
celjskega področja pojavili
apetiti po tovarni stiropora,
s katero naj bi rešili v pri-
hodnjih letih kakih 500 laš-
kih rudarjev in kakih 2 ti-
soč občanov, ki živijo od
rudnika. Med interesenti se
pojavlja tudi velenjska to-
varna Gorenje, ki namerava
s svojimi sredstvi za svoje
potrebe postaviti takšno to-
varno, čeprav je prav od tod
izšla hvalevredna misel o
proizvodnji stiropora v Laš-
kem!
Laški rudarji terjajo reši-
tev in pričakujejo, da jih bo-
do ustrezni republiški organi
podprli v upravičenih zahte-
vah, saj so v tem smislu
stekli pozitivni pogovori z
ljubljansko (in tudi celjsko
kreditno) banko.
dhr
Mej-duš! Zmeraj je divjal, sedaj pa ima.
UGASNILE SO SVEČKE
Obiskali smo grobove svoj-
cev, prijateljev, znancev, gro-
bove vseh, s katerimi smo
delili za njih življenja rado-
sti, skrbi in tegobe. Na go-
mile smo podožili preiepega
jesenskega cvetja, prižgali na
tisoče svečk. Dan mrtvih.
Molče smo se poklonili spo-
minu vseh tistih, ki jih ni
več med nami. To je bil dan,
posvečen spominu preminu-
lih.
In vendar vsako leto neka-
tere zadeve skalijo čistost na-
šega odnosa do mrtvih. Naj
se ob tem le nekoliko pomu-
dimo ob trgovini s cvetjem.
Tudi letos so bili neštevilni
primeri (bilo jih je celo več
kot lani), brezobzirnega špe-
kuliranja s cenami krizan-
tem. Spomnimo se samo, ka-
ko visoko je ta nežen jesen-
ski cvet kotiral dva dni pred
praznikom. Kdo vse si je lah-
ko privoščil razkošen šopek
krizantem po 12 dinarjev? Ko
niso pošle, so jih zadnji dan
ponujali za dvakrat nižjo ce-
no.
Zadnja domovanja so bila
v teh dneh tudi vse prepogo-
sto motena s hrupom avto-
mobilskih motorjev. Za mar-
sikaterim taunusom, oplom
ali žabo je hrumelo kot iz
reaktivnega motorja. Hrup je
srhljivo šinil med križi. Do
groba, ljudje, čisto do gro-
ba, se vendarle ne spodobi s
stotimi konji.
Ljudje, ki so prihajali te-
den pred dnevom mrtvih ure-
jevati gomile na bolniškem
pokopališču ob Cesti na Dob-
rovo, si zvečer skoro niso
upali prižgati svečk. Bilo je
nevarno. Visoka suha trava
je zakrila osamele spomeni-
ke. šele tri dni pred 1. no -
vembrom je od nekod —
prišlo povelje, da je treba
kompleks bolniškega pokopa
lišča pokositi. Zares malo-
marno tako zapuščati javni
kompleks in naj se v pri-
hodnje kaj takega ne ponovi.
NA LEVO STRAN
PO Koroški cesti v Velenju se je peljal mope-
diist J02E VIDMAR, 22, iz Kanova pri Velenju. Na-
sproti mu je pripeljal voznik kolesa s pomožnim
i motorjem J02E MELANŠEK, 39, iz Lokvice, ki je
I pred mopedisitom zapeljal na levo stran ceste. Pri
p' trčenju se je mopedist laze poškodoval.
AVTOMOBIL BREZ VOZNIKA
џ	IVAN GRIL, 32, iz Arje vasi je pripeljal na dvo-
"	rišče asfaltne baze v Veliki Pirešioi, izstopil in prej
=	nekoliko pritegni ročno zavoro. Cez nekaj časa je
Ш	pričelo vozilo drseti proti cesti П. reda. Iz Arja
Џ	vasi je pripeljal s tovornim avtomobilom AVGUST
џ	ŠPACAPAN, 29, iz Desikelj. Vanj je trčil osebni
i	avtomobil, škode je za 8000 dinarjev.
ZAPELJAL JE V JABLANO
Voznik osebnega avtomobila FRANC JERANČIC,
il 32, iz Ljubljane je vozil iz Polzele proti Dobrteši
§ vasi. Ko je vozilo zaradi neprimerne hitrosti na
ostrem ovinku zaneslo s ceste v jablano. Pri tem
N sta bila hudo poškodovana sopotnika IVAN SOK-
t LER, 23, in HAS IM HOROZOVIĆ. Draga dva so-
I potnika MARIJA JEVŠENAK IN PAVEL ZOFIČ,
M sita bila laže poškodovana, škode na avtomobilu
I je za 7000 dinarjev.
1
TRČENJE MOPEDISTOV
« Iz Dobrne je proti Vojniku vozil mopedist
ALOJZ NAVERŠNIK, 27, iz Velenja in sicer brez
£ izpita. Iz Viitanja je pripeljal mopedist FRANC
П PRELOŽNIK, 26, iz Razdelj, ki je v Strmcu na
é križišču izsiljeval prednost. Oba sta dobila lažje
I poškodbe.
I
s
OTROK POD AVTOMOBIL
I	Proti Slovenskim Konjicam je vozil z osebnim
^	avtomobilom MILAN JELENKO, 42, iz Nove Do-
is	brave, ko je v kraju Spodnje Preloge skočil na
gj	cesto šestletni BERNARD REČNIK iz Škalc. Avto-
I	mobil je otroka zbil v jarek. Zaradi hudih po-
I	škodib je deček podlegel.
N
I	UMRL JE MED POTJO V BOLNIŠNICO
Italijanski državljan SILVIO ECOBI, 33, iz Mi-
lana je vozil s hitrostjo približno 60 kilometrov iz
I Šmarja proti Podplatu. V Mestinju je stal avtobus,
i iz katerega so izstopali potniki, med njimi tudi se-
! demletni ZVONKO STRAŠEK iz Mestinja. Stekel
1 je čez cesto. Osebni avtomobil je otroka zadel. De-
vi ček je zaradi hudih poškodb med prevozom v celj-
I sfeo bolnišnico umrl.
UMRL PET DNI PO NESREČ!
I V celjski bolnišnici je po petih dneh umrl KA-
! REL HOHBAUER iz Nazarja 39 zaradi težkih tele-
I snih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči
25. oktobra.
ZLOMILA SE JE OS
FRANC KOVŠE iz Resnika je na gozdni stezi
I vlačil hlodovino s traktorjem. Zaradi zlomljene osi
g je traktor drsel navzdol in se prevrnil. Veznika so
I težko poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
I
I NESREČA ZARADI ZELJNE GLAVE
I MARTIN ARZENŠEK, 51, je vozil iz Celja proti
Rogaški Slatini. V Grobelnem je nenadoma pritekel
I na cesto devetletni ROMAN ZAGAJŠEK, ker mu je
g iz rok padla zeljna glava in je skočil za njo. Kljub
I zaviranju in zavijanju voznik ni mogel preprečiti
I nesreče. Otrok je dobil težje poškodbe.
PLIN ALI ZAVORA
g ČERIM BEGIČ, 27, iz Pesja, brez vozniškega do-
!	voljenja, je vozil z osebnim avtomobilom skozi Pod-
!	kraj pri Velenju. Nasproti mu je pripeljal po sre-
I	dini ceste mopedist ANTON KRANJC, 41, iz Hra-
g	sîtovca. Avtomobilist je namesto na zavoro pritisnil
I	na plin. Mopedist je dobil lažje poškodbe.
K
AVTOMOBIL NA STREHI
MARIJA KRAČUN, 21, iz Žič, se je peljala z oseb-
] mm avtomobilom proti Celju. Zaradi neprimerne
^ hitrosti na ovinku v Stranicah je avtomobil zaneslo
in gîi obrnilo za 360 stopinj, nakar se ie prevrnil
J na streho. Voznica je dobila lažje poškodbe, škode
I je za 7.000 dinarjev.
I
ZADEL JE V VPREGO
Proti Laškemu je iz Zg. Rečice vodil vprego dveh
I spetih voz JOŽE SELIČ, 41, pred njim pa je vozil
I s kolesom na pomožni motor KAREL KOBLIČ in
■ mu osvetljeval pot. Nasproti jima je pripeljal mo-
•] torist IVAN JAKOPIČ, ki je zadel v vprego. Lažje
\ se je poškodoval po glavi.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
V zadnjih dneh se je na celjskem področju zgo-
dilo 46 prometnih nesreč. Poškodovanih je bilo 22
ljudi, od tega sedem teže. Zaradi težkih poškodb
so umrle štiri osebe.
Materialno škodo so ocenili na 162.200 dinarjev.
CELJE
Jožef Gračner in Dragica
Dukarič, oba iz Zagrada; Ivan
Mirkovič, Ostrožno. in Nada
Kvas, Zg. Pristava; Andrej
Bikovšek, Svetelka, Vida Viš-
nar, Dobrava; Ivan Najdenes
in Irena Toman, oba iz Lem-
berga; Stanko Cuiik, Celje in
Cecilija J ager, Javornik; An-
ton Cencen in Veronika Jer-
nejšek, oba iz Celja; Peter
Mauh in Olga Benedik, oba
iz Vojnika; Mirko Žnidar,
Razgor in Frančiška Košto-
maj, Celje; Nikola Piki, Kla-
nec in Jolanda Tanjšek, Tr-
novlje pri Celju; Ivan Kra-
mar, Leveč in Ana Blažič, Ce-
lje; Franc Horvatič, Celje in
Marija Vrhovnik, Ljubljana;
Anton Lončar, Bukovje pri
Slivnici in Marija Borštnar,
Celje; Adolf Koprivnik, Paka
pri Velenju in Terezija Am-
brož, Velenje.
GORNJI GRAD
Martin Ugovšek, 28, dela-
vec, Lenart pri Gornjem gra-
du in Ana Repenšek, 20, de-
lavka, Gornji grad
LAŠKO
Jože šmit, pismonoša. Stari
dvor in Jožefa Knez, papirni-
ška delavka, Dobovice; Franc
Gole, delavec, Radeče in Ja-
sna čakarić, šivilja, Zenica;
Janez Kajtna, delavec, Pane-
če in Vida Žavski, delavka.
Strmca; Franc Gradič, mo-
torovodja, Mala Breza in Ma-
rija Napret, poljedelka, Re-
čica; Franc Mastnjak, mizar
Debro in Ana Kačun, delavka,
Bukovca; Vili Heferle, želez-
ničar in Terezija Crešnovar,
gospodinja, oba iz Velikega
Širja.
SLOVENSKE KONJICE
Milan Primožič, 24, Bezina
in Marija Lajnšček, 19. Slo-
venske Konjice; Marjan Cer-
nee, 22, Slovenske Konjice in
Slavica Granda, 17, Zg. Zreče;
Ivan Rančnik. 27 in Regina
Vipotnik, 22, oba iz Škalc;
Anton Vezjak, 25 in Marija
Goričan. 20, oba iz Draže va-
si ter France Eberl, 25, Slo-
venske Konjice in Vitoslava
Kačičnik. 20, Koble.
ŠENTJUR PRI CELJU
Štefan Cene. 22, delavec.
Kranjčica in Angela Žafran,
19 .delavka, Voduce; Anton
Zdolšek 31, poljedelec in Ljud-
mila Oblak 24, delavka oba
iz Marija Dobja; Ludvik Reč-
nik, 31, elektromonter, Po-
nikva in Pavka Ribič, 25, ku-
harica, Luterje pri Ponikvi.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Marjan Drofenik, Brezje pri
Podplatu in Dragica Skale,
Pečica; Franc Pečnik, Pleto-
varje in Slavka Verk, Pij ov-
ce.
ŽALEC
Peter Novak, 23, Griže in
Darinka Tišler, 21, Pongrac;
Milan Dolenc, 22 in Vlasta
Pilih, oba iz Libi j; Jožef Sem-
primožnik, 30, Jeronim in
Marijana Slapnik, 17, Vologa;
Vladimir Mohorič, 24, Dobr-
teša vas in Zmaga Tajnik, 21,
Rečica ob Savinji; Ivan žli-
čar, 27, Gornja vas pri Pre-
boldu in Fračiška Culk, 21.
Gomilsko; Emil Jelen, 23 in
Manica Golavšek, 22, oba iz
Vranskega; Stanislav Varga.
30, Držimurec in Ana Mam,
22, Gotovlje; Ivan Grešak, 21,
Kavče in Cvetka Jelen, 19,
Založe; Leopold Breznikar, 26,
in Milena Zakonjšek, 17, oba
iz Marija Reke; Franc Reber-
šek, Dolenja vas in Alojzija
Breznikar, 24, Marija Reka;
Jožef Antloga, 27, Gotovlje in
Ivana Terglav, 21, Šempeter;
Kari Kolenc, 26, Breg pri Pol-
! zeli in Stanislava Kolšek, 20,
Polzela; Anton Zupan, 30 in
Marija Strnišnik, 22, oba iz
Vranskega ter Štefan Pukla-
vec, 20 Zasavci in Ana Čuvan,
17, Tešova.
CELJE
27 dečkov in 29 deklic
LAŠKO
2 dečka in 2 deklici
SLOVENSKE KONJICE
1 deklica
ŠENTJUR PRI CELJU
1	deček
ŽALEC
2	dečka
CELJE
Ana Polenšek, 79, Novake;
Barbara Bec, 62, Njivice;
Alojz Jelenko, 70, Vrbje; Kari
Podbregar 55, Ponikva pri
V Celju je v hotelu Celeia
vsak dan razen nedelje med-
Grobelnem; Dominik Gostej,
71, Zagorje pri Lisičnem;
Martin Umek, 65, Celje; Ivan
Anžur, 69, Celje; Jurij Rojin.
76. Celje; Jožefa Hrovat, 73.
Tabor; Marija Zimšek, . 88.
Štore; Frančiška Slemenšek,
75, Vrba.
GORNJI GRAD
Helena Potočnik, 80,	upo
kojenka, Tirosek in	Jože
Urank, 75, upokojenec,	Gor-
nji grad.
LAŠKO
Matija Bregar, 75, kmeto
valeč, Vrhovo; Kari Plaznik.
58, upokojenec, Njivice; Ana
Kupec, 59, gospodinja, Reči-
ca; Marija Žveplan, 82, pre-
užitkarica, Lažiše; Ivana Je-
ra j, 59, gospodinja, Laško:
Ljudmila Polajnko. 57, mo-
distinja, 57, Ljubljana.
SLOVENSKE KONJICE
Marija Ratej, 85, SI. Konji-
ce, Bernard Rečnik, 6, Škaj
ce; Franc Horvat, 79, Sko-
marje.
ŠENTJUR PRI CELJU
Mihael Tojnko, 68, kmeto-
valec, Javorje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Martin žerak, 65, Topole;
Marija Černelič, roj. Janežič,
74, Bistrica ob Sotli; Matija
Kovač. 78 Zibiška vas.
ŽALEC
Genovefa Grabener, 80, go-
spodinja, Marija Rela; Anto-
nija Zadel, roj. Benčič, 86.
gospodinja, Leveč; Jože Ra-
kun, 7 mesecev Trnava; Fer-
dinand Krašovec, 74, upoko-
jenec, Celje in Anton Ropas,
49, zidar, Prebold.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so vsi planinski do-
movi, razen doma na Okreš-
lju, koče na Klemenči jami
in v Grohatu. Od 1. novemb-
ra je zaprt tudi Friderikov
razgledni stolp na Starem
gradu (na najavljene skupin-
ske oglede lahko dobite ključ
pri grajskem čuvaju Rudolfu
Kumru na Cesti na grad 40).
Zaprta je tudi okrepčevalnica
pod slapom Savinje. Pension
Plesnik v Logarski dolini bo
odprt skozi vse leto, sobe pa
niso kurjene.
Sreda, 4. novembra ob
10.00 uri Zupančič: »Veronika
Deseniška«, zaključena pred-
stava za osnovni šoli Šent-
jur in Zavod Ivanke Uranje-
kove.
četrtek, 5. novembra ob
10.00 uri »Veronika Deseni-
ška« — zaključena predstava
za Gostinsko šolo in šolski
center Borisa Kidriča.
Četrtek, 5. novembra ob
19.30 uri Linhart: »Županova
Micka« in Polgar »Goethe«
za IV. mladinski abonma in
izven.
Petek, 6. novembra ob 19.30
uri »Veronika Deseniška« —
zaključena predstava za skup-
ščino občine Mozirje.
Sobota, 7. novembra ob
10.00 uri »Veronika Deseni-
ška« — zaključena predstava
za šolski center Borisa Ki-
driča.
Sobota, 7. novembra ob
19.30 Uri »Veronika Deseni-
ška« za izven abonmaja.
Vstopnice so v prodaji v pe-
tek od 18.30 do 19.30 ure ter
v soboto od 17.30 ure dalje.
Nedelja, 8. novembra ob
15.00 uri »Veronika Deseni-
ška« — gostovanje v Sloven-
skih Konjicah.
Torek, 10. novembra ob
11.30 in 19.30 uri »Veronika
Deseniška« — gostovanje v
Murski Soboti.
METROPOL: do 4. novembra
ob 16.30 in 18.30 uri mehi-
ški barvni film »Montezu-
min zaklad«, ob 20. uri pa
francoski barvni film »Voj-
na v seci«; od 5 do 10.
oktobra ob 16.30 uri franco-
ski barvni film »Opojni duh
po denarju«, ob 18.30 in
20.30 pa ameriški barvni
film »Pojem pesem Domi
nique«.
DOM: do 3 novembra ameri-
ško italijanski barvni film
»Oaza smrti«; od 4. do 9.
novembra ob 16. in 18. uri
» francoski barvni film »Naj
zver pogine«, ob 20. uri pa
francosko-nemško-italijanski
barvni film »Viharne noči
lady Hamilton«; od 10. do
11. novembra jugoslovanski
barvni film »Biciklisti«.
DOBRNA: 7. in 8. novemb-
ra ameriški barvni film
»Preplah v Firecreecku«:
predstava je v soboto ob
18., v nedeljo pa ob 16. uri.
NOVOSTI
S POLIC CELJSKE
ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Sulzberger C. L.: Druga
svetovna vojna. V Ljubljani
1970. S. II 4528.
Zadnikar M.: Gradivo za
umetnostno topografijo Ko-
čevske. Ljubljana 1967 (1968).
S. II. 4583.
Les mosquees en Algerie.
Madrid 1970. S. II 4593/1.
L'architecture Algérienne.
Madrid 1970. S. II 4593/1.
Jugoslavija i svet 1969. Beo-
grad 1969. S. II 4594.
Willems F.: Pryms Geschich-
te und Genealogie. Wiesbaden
1968. S. II 4595.
Pašić N.: Političko organi-
zovanje samoupravnost društ-
va. Beograd 1970. S. 34441/3.
Kovačić I.: Marksizam i
funkcionalizam. Beograd 1970.
S. 34441/4.
Garaudy R.: Velika prekret-
nica socijalizma. Beograd —
1970. S. 34441/6.
Boll M.: L'éducation du jug-
ment. Paris 1954. S. 34372.
IGOR JANHAR
V ponedeljek popoldne
smo se na pokopališču v
Kranju poslovili od IGOR.
JA, JANHARJA, glavnega
urednika »GLASA« iz Kra-
nja.
Rodil se je spomladi
1S40 v Stražišču pri Kra-
nju v delavski družini. Ta-
ko v osnovni šoli kot kas-
neje v gimnaziji je bil ves
čas dober dijak, marljiv
in priljubljen med mladi-
mi. Takrat je postal član
mladinskega komiteja in
je vodil kulturno delo. Ko
je kot 18-letni fant postal
član zveze komunistov, je
že delal v občinskem ko-
miteju mladine.
12 let bo tega, ko je pr-
vič svoje misli zapisal v
lokalnem časopisu za Go-
renjsko. Ori takrat je bi-
lo njegovo življenje in de-
lo neločljivo povezano s
tiskom in kulturo. Hkrati
se je ves predal mladim.
1960. leta jim je že skuša!
pomagati kot sekretar o-
krajnega komiteja mladi-
ne. dve leti kasneje pa je
postal član CK ZMS- V
obdobju mladinskih de-
lovnih akcij je velik del
svo jega časa preživel med
mladimi brigadirji. 1963.
leta je bil komandant na-
selja Beli potok pri iz-
gradnji avto ceste brat-
stva in enotnosti na odse-
ku Osipaonica — Beograd.
Tisti, ki <5o ?;a " »znali,
da je znal ceniti človeka,
?nal je živeti življenje.
Po vrnitvi z naivečie de-
lovne zmage jugoslovan-
ske mladine se je ves pre-
dal delu za razvoj mladin-
ske organizacij* kot član
predsedstva CK ZMS —
ski^el je za tisk in kul-
turo.
Pravzaprav ni bilo poli-
tične organizacije na te-
renu in v občini, kjer ne
s bi zasledili njegovega ime-
ni». Bil je človek, ki si je
vedno znal vzeti čas za
človeka. Nikdar ni poznal
prostega časa. Celo kadar
se je za hip posvetil svo-
jim konjičkom — smuča-
nju, lovu, ribolovu — je
razmišljal o odnosih med
ljudmi in o nalogah, ki ča-
kajo vse nas.
Končal je višjo šoJo in
po vojaščini pred dvema
letoma se je vrnil k časo-
pisu, h Glasu, kjer je pred
dobrimi desetimi leti začel
spoznavati časnikarski po-
klic. Lani je bil izvoljen
za noslanca republiške
skupščine in tajnika kluba
gorenjskih poslancev.
Nesmiselna in kruta u-
soda mu je sredi največ-
jih ciljev pretrgala mlado
življenje in ga iztrgala od
svojcev, iz vrst časnikar-
jev, družbenopolitičnih de-
lavcev, športnik(w, prija-
teljev. Za njim bo ostala
vrzel in lep spomin na
človeka, ki mu je bilo da-
no tisto, kar včasih radi
pozabimo — odločna vera
v jutrišnji dan.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobot, 7. novembra, je
dežurna lekarna Center, Vod-
nikova 1, od sobote od 12.
ure dalje pa Nova lekarna,
Tomšičev trg 11. 1
Nogometaši Ljubnega so v devetem kolu prvenstvenega tekmovanja v celjski
nogometni podzvezi popolnoma zata¿ili. Na domačem igrišču so srečanje izgubili
proti mnogo boljšim igralcem Senovega s 3:7 in tako je to prvi poraz Ljubnega v
jesenskem delu tekmovanja na domačem igrišču. (Foto: T. Tavčar)
Po enajstem kolu imajo Celjani sedem točk in so na 11. mestu, v naslednjem kolu
pa gostujejo v Pančevu proti Dinamu — Do konca jesenskega dela tekmovanja še
dve koli Celjani pa imajo po zadnjih uspehih velike možnosti, da ne bodo na
zadnjih dveh mestih, ki peljeta v nižje tekmovanje.
Končno so tudi obrazi celj-
skih ljubiteljev rokometa po
zadnjih uspehih ŽRK Celje
postali svetlejši in veselejši.
Stalnim neuspehom v prvih
kolih je sledila serija uspe-
hov, za katere po zadnji zma-
gi že lahko trdimo, da niso
bili zgolj slučajni. Tesen po-
raz z bjelovarskim Partiza-
nom, uvrstitev v republiški
finale za Titov pokal, drago-
cena in zlata vredna zmaga v
gos teh nad Kvarnerjem in
končno še doma premagana
solidna ekipa beograjske Cr-
vene Zvezde.
Igralci, ki so v prvih ko-
lih bili zaradi neuspehov —
sokrivi so bili tudi sami! —
dokaj malo dušni, injekcija
z novim trenerjem Zdrav-
kom Ačkunom pa je, tako
vsaj za zdaj kaže, rodila
uspehe. Igralci so se začeli
boriti, tekem ne predajajo
že pred koncem pa tudi
strelci so postali učinkovitej-
ši. Ce k temu prištejemo še
izboljšano formo skoraj vseh
igralcev in solidne nastope
vratarja Marguča, potem ob
vse tem tudi uspehi niso
mogli izostati.
Kako je potekala tekma s
Crveno Zvezdo, ki jo je vodil
odlični Lazarevič, avtor kar
osmih golov proti Celju?
Mrežo gostov je že v prvi
minuti začel Niko Marković,
nakar je Lazarevič izenačil.
Do konca prvega polčasa sta
se ekipi menjavali v vodstvu,
kljub temu pa so domačini
odšli na odmor z golom
prednosti — 8:7! Delna izena-
čenost je bila tudi v začetku
drugega polčasa, medtem ko
so v zadnjih dvajset minut
igrali samo Celjani. Niko
Marković in Jure Koren sta
bila »morilca« za gostujoče-
ga vratarja Banjanina. Vsi
so takrat, ko so premagali
Crveno Zvezdo s 16:12, pri-
kazali odlično igro, polno di-
namike, borbenosti in duho-
vitosti. Celje: Presinger, Mar-
gue, Telič 3, Koren 5, Mar-
kovič 4, Levstik 1, šafarič 1,
Lube j 1, Mejavšek, Goršič 1
Kac.
Celjani so s sedmimi toč-
kami na 11. mesitu, do konca
jesenskega dela prvenstva pa
sta ostali še dve koli: v so-
boto igrajo Celjani proti Di-
namu v Pančevu, ki je v tem
kolu premagal do sedaj ne-
premagano ekipo bjelovarske-
ga Partizana na njegovem
igrišču, v zadnjem kolu pa
bodo gostili banjaluškega
Borca. Zadnji dve tekmi se
igrata v dvorani in ker je
Celjani nimajo, bodo tekmo
z Borcem odigrali v Ljubljani
v hali Tivoli.	T. VRABL
ZMAGA BOLJŠIH M IZKUŠNEJŠl
četudi so nekateri napove-
dovali, da se bodio celjski ho-
kejisti v srečanju z moštvom
beograjskega Partizana solid
no uveljavili ter izsilili vsaj
točko, so zmagale realne oce-
ne moči obeh ekip, zlasti pa
ocene izkušenj. Beograjčani
so tudi v tem srečanju, v so-
boto zvečer na celjskem dr-
sališču, dokazali, da so v B
skupini zvezne lige razred
zas3 in da bodo zlahka opra-
vili z vsemi tekmeci.
Začetek dvoboja je sicer
obetal nekaj več, zlasti še,
ker so domačini stalno pri-
tiskali na beograjska vrata.
Ce bi ocenjevali igro pa tak-
šnih dogodkih, bi rekli, da
s« Je končala z malenkostno
prednostjo domačinov. Toda,
ker o moči in zmagovalcu
govorijo le goli, so tudi zače-
tek dvoboja zabeležili v svo-
jo korist igralci Partizana.
V poznejšem razpletu so
gosti prevladovali vse bolj,
zlasti pa so spretno izkori-
ščali napake obrambne vrste
domačinov (četudi je bil
vratar dokaj zanesljiv) in ni-
zali gole drugega za drugim.
Značilno je, da sta v drugi
in tretji tretjini padla po
dva gola v eni minuti igre!
Celjani so izgubili povsem
zasluženo. Razveseljivo je to,
da je bila igra fair in da sod-
nika prav zaradi tega nista
imela težkega dela. Zepletlo
pa bi se kmalu zaradi neka-
terih prenapetih navijačev,
ki so na drsalno ploskev me-
tali petarde. Zgodilo bi se
namreč lahko, da bi sodnika
tekmo prekinila in da bi tej
odločitvi sledile še druge po-
sledice kot zapora igrišča.
In komu bi to koristilo?
Po tretjem zavrtljaju v B
skupini zvezne hokejske lige
imajo Celjani dve točki in
tičijo na četrtem mestu. To-
da, položaj na lestvici ni
povsem jasen, ker moštva
niso odigrala vseh tekem.
Na vrhu lestvice sta Spar-
tak in Partizan. Vodilno mo-
štvo bo nastopilo v Celju v
soboto, 7. t. m. ob 18. uri.
To bo izredno pomembno
srečanje, zlasti še po razme-
roma visoki zmagi Spartaka
nad Mladostjo iz Zagreba.
Lahko rečemo, da bo po so-
botni tekmi lažje ocenjevati
in predvidevati končni vrstni
red. Za zaključek prvega de-
la tekmovanja bodo Celjani
14. novembra gostovali v
Skopju.
Komaj leto je, kar se je
Uradno registriraj Karate
klub Celje, pa lahko ob pre-
gledu njegovega dela ugoto-
vimo, da je opravičil svoj
obstoj. Klub ima trenutno
Preko 200 vpisanih članov,
°d tega se jih na rednih tre-
ningih ob sredah in petkih v
telovadnici I. osnovne šole v
Celju zbere po sto, saj je že
letos vpisanih novih članov
kar 70. Fantje so v večini, a
dekleta so za nevsakdanje
kretnje, ki jih zahteva tre-
ning karateja, nekako spret.
nejša. Po enomesečnem tre-
ningu pod vodstvom in-
štruktorjev BUDOKAI-centra
(medrepubliške karate zveze,
katere član je tudi Karate
klub Celje) Jakhel dipl. ing.
arh. Rudija (2. kyu) in Vinka
Gobca (2. kyu) so novinci
Pokazali izreden napredek,
tako da bodo že v začetku de-
cembra polagali izpite za pa-
sove 8., 7. in nekateri morda
celo kar za 6. kyu. Letos
morajo novi člani obvladati
tudi osnove samoobrambe,
kar do sedaj še ni bilo v pro-
gramu.
Do sedaj je Karate klubu
uspelo organizirati v Celju
nekaj zelo uspelih prireditev:
1. in 2. karate šampionat
Slovenije lani septembra in
letos maja in 1. srečanje re-
prezentanc Hrvatska—Slove-
ja lani septembra, pri čemer
Celjani niso dokazali, da so
sposobni organizatorji, am-
pak tudi odlični borci. Letoš-
nji šampion je Celjan Tone
Maruša (2. kyu). Klub je z
A in B ekipo gostoval v ne-
katerih krajih v borbah za
Budokai ligo, ki še ni kon-
čana. V začetku decembra bo
tako tekmovanje tudi v Ce-
lju, vabljena pa sta zaenkrat
kluba iz Pirana in Zagreba,
medtem ko se bodo Celjani v
kratkem srečah z borci z Ri-
jeke in Nove Gradiške v No-
vi Gradiški.
Celjski Karate klub izvaja
tako obširen organizacijski
program kljub temu, da je v
stalni finančni krizi. Pomanj-
kanje denarja nadomešča
vodstvo kluba z iznajdljivost-
jo in svojim entuziazmom.
Klub pokriva vse svoje stro-
ške (najemnina za telovad-
nico, vožnje inštruktorjev, in
tekmovalcev, prireditve, pla-
kati in letaki ob vpisu) iz
lastne članarine, ki je zelo
nizka — komaj 10 dinarjev
mesečno, saj ne dobiva pod-
pore od nikogar.
To je vsekakor pripisati
skrajnemu nerazumevanju za
karate šport. Da bi se fi-
nančno opomogel in istočasno
razširil krog svojih prijate-
ljev in simpatizer j ev, je Ka-
rate klub Celje sprožil akcijo
za pridobivanje podpornih
članov: vsak podporni član,
ki vplača vpisnino, dobi Bu-
dokai značko in izkaznico
kluba, s katero ima brezpla-
čen vstop na vse prireditve
Karate kluba za leto vpisa.
Seveda bo vsak podporni
član, ki bi se odločil za ak-
tivni trening dobrodošel —
vodstvo kluba v sodelovanju
z vodstvom Budokai j a izde-
luje trenutno program za tre-
ning s starejšimi člani, ki ni
usmerjen toliko na športno
borbo kot na samoobrambo.
P. S. (uredništvu): Karate
klub Celje se odpoveduje ho-
norarju za ta članek, v koli-
kor bi bil objavljen (skoraj)
v celoti v dobro dopisniku za
borilne športe.
"•UDI JAKHEL
ф šahisti Žalca in šahov-
skega kluba Savinjčan iz
Šempetra so se pred dnevi
udeležili turnirja na Ravnah
v počastitev 350-letnice žele-
zarstva. Nastopilo je 22 ekip.
Ekipno so Žalčani osvojili
10. mesto, šahisti iz Šempet-
ra pa štirinajsto.
ф V zadnjem kolu štajer-
ske rokometne lige so ro-
kometaši Partizana Petrovče
gostovali v Ptuju in srečanje
z Dravo izgubili 26:23. Naj-
več golov za Petrovče je do-
segel Randl 7, pri domači-
nih pa Grane 8. Srečanje je
zelo slabo vodil Šetinc iz
Maribora.
T. TAVČAR
DANES ŽE DRUGIČ
ITALIJA : JUGOSLA-
VIJA
Danes, v sredo, 4. t. m. bo
na drsališču v celjskem me-
stnem parku povratna tekma
v hokeju na ledu med mla-
dinskima reprezentancama
Jugoslavije in Italije. Prva
je bila včeraj, vendar do za-
ključka redakcije rezultata še
nismo imeli.
Tekma se bo pričela ob
18.30 uri. Prav zaradi tega
odpade tudi običajna večerna
rekreacija v drsanju.
TUDI LETOS
DRSALNE ŠOLE
Drsalna sezona v celjskem
mestnem parku je v polnem
teku. Kot lani je HDK Celje
tudi letos razpisal več šol za
začetnike. Prva je začela z
delom že v ponedeljek, 2. t.
m. Šole trajajo en teden in
se vsakokrat začenjajo ob
ponedeljkih, sicer pa trajajo
od 15.30 do 16.30 ure vsak
dan do vključno petka.
Lam je drsalne šole obi-
skalo več kot sto otrok. Vse
kaže, da bo letošnji obisk
večji, saj so se že prve dni
prijavili številni malčki.
Gre za šolo, v kateri se
predvsem predšolski otroci
naučijo prvih drsalnih kora-
kov in si tako pridobijo os-
novo za drsanje in nadalj-
nje izpopolnjevanje.
V LIBELI NAJBOLJŠI
IZLAKAR
V celjski Libeli je tudi le-
tos društvo ljudske tehnike
priredilo tradicionalno tek-
movanje v avto rellyju. Na
135 kilometrov dolgi progi od
Celja do Mozirja, Radmirja,
Gornjega gradu in nazaj se
je pomerilo preko 20 tekmo-
valcev. Najboljši so bili: Viki
Izlakar 138 točk, 2eleznik
175, Grabner 192, Tovornik
194, Zabukovšek 211, Škober-
ne 335, Vengust 616 in Pire
669 kazenskih točk. Tekmova-
nje je bilo vzorno prirejeno.
jk
VISOK PORAZ LJUBNEGA
Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne
podzveze se bliža koncu. Ekipe, ki tekmujejo v prvem raz-
redu, bodo morale odigrati še dva kola, medtem ko je
tekmovanje v II. razredu že zaključeno, razen zaostalih te-
kem Partizana Gotovelj, ki se je v tekmovanje vključil
pozneje.
V devetem kolu v prvi skupini so presenetili igralci Seno-
vega, ki so kar 9:3 premagali Ljubno na domačem igrišču.
Straža, Vojnik in Boč so osvoji-li po dve točki, medtem ko
je Polzela doma prepustila točko Celulozarju. Trda pa je
bila tudi na igrišču v Žalcu. Z malo več sreče v drugem
polčasu bi lahko Šoštanj, ki še vodi na lestvici, doživel drugi
gi poraz. Moštvi sta si tako razdelili točki. Rezultati 8. kola:
Ljubno : Senovo 3:7, Polzela : Celulozar 0:0, Žalec : Šoštanj
1:1, Vojnik : Radeče 2:1, Boč : Ope kar 5:2 in Straža (Roga-
tec) : Brežice 2:0.
V drugi skupini so nogome taši Partizana Gotovelj odigrali
dve za ostali srečanji in obe izgubili. Prvo so doma zgubili
proti Ponikvi z 2:1, nato pa v Zrečah kar s 7:0.
ŽALEC : MEŽICA 7:1
V nadaljevanju slovenske šahovske lige vzhod so šahisti
Žalca doma premagali goste iz Mežice z rezultatom 7:1. Po-
samezne partije so se končale z naslednjimi izidi: Brinovec :
Kolar 1:0, Storman : Grobelnik 1:0, Razniger : Pobrežnik
0:1, Urizek : Tevž 1:0, Pipan : Janžekovič 1:0, Debevc : Arbaj-
ter 1:0, Rak : Kvas 1:0 in Breznikar : Mahlin 1:0. V nedeljo
se bodo doma srečali z mariborskim Branikom.
T. TAVČAR
ZMAGA NAD MURSKO SOBOTO — Celjski šahisti so v
III. kolu republiške lige — vzhod gostovali v Murski Soboti
in premagali tamkajšnjo ekipo s 5:3. Zmagali so Draksler,
Bervar, Gruber in Užmahova, remizirala pa Pertinač in
Janežič. Celjani so trenutno na drugem mestu^ za vodečim
Branikom zaostajajo za točko, v IV. kolu pa igrajo doma z
Mežico.	s. PERTINAC
VODI KK CELJE PRED
KK ŽALEC
Na občinskem prvenstyu v kegljanju za ekipe so končali
že s četrtim kolom. Tokrat so v borbenih partijah nastopili
na kegljišču »Ingrada« v Celju. Rezultati 4. kola: 1. KK Celje
870 kegljev, 2. AERO 740, 3. Kovinotehna 720, 4. Žalec 705,
5. Šoštanj 694 , 6. Ingrad 687 kegljev itd. Skupni vrstni red
po štirih kolih: 1. KK Celje ЗД točk (poprečje podrtih keg-
ljev 825), 2. Žalec 33 točk (762), 3. AERO 30 točk (745), 4.
Šoštanj 26,5 točk (745), 5. Store 21,5 točke (728) itd.
J. LUBEJ
IZLOČENI ŠELE PO IZVA-
JANJU SEDMERK
Celjski hokejisti na travi so letos prijetno presenetili vse
poznavalce tega športa pri nas. Na državnem prvenstvu so
na odličnem petem mestu. To mesto pa lahko še popravijo,
če v preostalih tekmah osvojijo vsaj pet točk. To pa je vse-
kakor dosegljivo, kajti igrajo še štiri srečanja.
V sredo gostujejo proti Zelini, potem igrajo še izven
Celja proti Jedinstvu iz Zagreba, da bi se doma pomerili
proti Akademičarju iz Zagreba in proti ekipi Zagreba.
Celjski igraloi pa so v teh dneh nesrečno izpadli iz
nadaljnjega tekmovanja za pokal Jugoslavije. V četrtfinalu
so igrali v Zagrebu proti Mladosti. Poročevalci poročajo,
da so celjski igralci popolnoma nadigrali domačine. V vseh
elementih igre so bili igralci Gaber j a boljši, toda mala
žogica ni hotela v mrežo. Celjski strelci ne morejo najti
pravega ključa za uspeh. To smo zasledili že na zadnjih
tekmah v Celju.
Toda kljub temu so igrali neodločeno 0:0. Oba podaljška
tudi tokrat nista prinesla odločitve. Zaradi tega so pristopili
k izvajanju sedmerk. Kakor v lanski sezoni, ko so Celjani
že v polfinalu izgubili proti Elektrovojvodini, so tudi tokrat
podlegli. Končni rezultat je bil 4:1 (0:0, 0:0, 0:0) za Mladost.
Edini zadetek za celjsko moštvo je dosegel Drago Kolenc.
Svoje možnosti pa niso izkoristili Bon, Jošt, Rovan in Grilj.
Skoda! Morda bi bilo dobro do prihodnjega leta malo več
vaditi izvajanja najstrožjih kazni.	J. KUZMA
LEP POKAL ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA — Ker so
igralci Gaberja v hokeju na travi popolni amaterji in ne
prejemajo nobenih denarnih nagrad, so za popestritev le-
tošnje tekmovalne sezone uvedli novost. Najboljši igralec
prvenstva bo prejel v trajno last lep prehodni pokal. Ta je
izložen v Zidanškovi ulici in zraven je tudi tabela točko-
vanja vsakega igralca. H končnemu uspehu prispeva disci-
plina, ocena igre, redni treningi in tovarištvo. Prvi rezultati
so že znani. Zaradi strogega kriterija so celjski igralci na Kri-
teriju mest v Zagrebu igrali izredno športno in prejeM pokal
za fair-play, vsak tekmovalec pa še posebno značko. Morda
ne bi bilo napak, če bi tudi v drugih celjskih športnih
uvedli podobno samokontrolo.	jk
ŠENTJUR PRI CELJU
PROGRAMA ŠE NI
Na zahtevo odbornikov šentjurske občinske skup-
ščine je na zadnji seji odbornik Karel Adrinek go-
vori! o investicijskem programu podjetja Merx za
šentjursko občino.
»Podjetje Merx rešuje oziroma izdeluje takšne
programe za celotno območje, ki pa vsekakor ne
zajemajo samo Šentjurja. Zelo težko bi bilo pove-
dati nekaj točnega v tako kratkem času, ker vemo,
da so dolgoročnejše rešitve objektivnejše. Zat;o
bo program, ki bo narejen, lahko točnejši, kot če
bi ga izdelali v tako kratkem času. Tako danes
iščemo rešitev v tem ali bomo šli v Šentjurju in
Drami j ah kot dveh najbolj kritičnih točkah v adap-
tacijo ali novogradnjo. Vprašanje odkupa v Dram-
ljah še vedno m rešeno zaradi prevelikih zahtev
lastnice. Glede na načrte pa bomo z deli gotovo
pričeli spomladi leta 1971.«
OBNOVA PROSTOROV
Inž. Veber, podpredsednik skupščine v razpravi
0	gospodarstvu: »Moram opozoriti na stanje pro-
storov v obratu žična v Šentjurju. Občina je na-
redila vse, da sano dobili za podjetje še prvo nad-
stropje zgradbe zaradi povečanja proizvodnje, žal
pa so prostori takšni, da lahko vidimo nebo. Stre-
ha pušča, če smo dali v uporabo te prostore žični,
menim, da mora podjetje tudi skrbeti zanje. Zato
je potrebno, da na današnji seji zahtevamo obnovo
teh prostorov.*
1	CELJE	I
ŠE ENKRAT SMETIŠČE
RUDI PEPERKO, odbornik: Zakaj še vedno ni
urejeno smetišče pod Golovcem?
OSKAR NAGLAV, tajnik skupščine: Po komisij-
skem ogledu za določitev lokacije novega odlagali-
šča. smeti, so ugotovili naslednje: odlagališče sme-
ti na Golovcu je moč začasno uporabljati, vendar
pod pogoji, ki jih določajo inšpekcijski organi.
Sedanji način odlaganja je neprimeren, zato pride
tudi do širjenja smradu v okolici. Komisija je
enotnega mnenja, da je treba to smetišče čimprej
ukiniti, to tudi zarad bližine stanovanjske soseske.
Komiisija je poleg tega pregledala del terena pod
Dornovim kamnolomom v Zagradu. Ta teren je
ugoden, vendar je vsega prostora samo za šest me-
secev. Zato se je komisija odločila, da je končna
lokacija za odlagališče smeti najugodnejša v Bu-
kovem žlaku, to je na predelu, kij er ima cinkarna
rezervat za odlagališče odpadkov. Ta prostor bi za-
dostoval za približno trideset let. Zastopniki cin-
karne ne nasprotujejo tej nameri, prav tako se tu-
di predstavniki krajevne skupnosti načelno s tem,
vedar pod pogoji, da se odLagaje vrši po vseh sa-
nitarno tehničnih predpisih.
Cinkarna je že naročila tehnično dokumentaci-
jo za ureditev tega odlagališča odpadkov, zdaj pa
bodo po naročilu občinskih organov to dokumen-
tacijo izpopolnili z rešitvijo prostora za odlagali-
šče smeti.
RUDI PEPERKO, odbornik: Z odgovorom se ne
strinjam v celoti, zlasti pa menim, da bi morali
smetišče na Golov ou čimprej ukiniti.	M. B.
JAVNI RED IN MIR (NEMIR) NA TE H AR J U
MARJAN ASIC, euuornrk: V imenu prebivalcev
Teharij, Teharske ceste ter okolice Miinarjevega
Janeza prosim, da bi miličniki poostrili kontrolo v
etneh, ko so prireditve pri Mlinarjevem Janezu.
Vinjeni obiskovalci tega gostišča namreč razbijajo
luči pa tudi okna sosednjih hiš.
OSKAR NAGLAV, tajnik skupščine: Komandir
postaje milice nam je v tej zvezi posredoval na-
slednji odgovor: Zasledili smo kršitve javnega reda
in mira po vinjenih osebah, odkar obratuje gosti-
šče Mlinarjev Janez. Zato je postaja milice okre-
pila kontrolo oziroma patruljo preventivne in re-
presivne službe. Miličniki so ukrepali proti gro-
bim kršiteljem javnega reda m miru in v zad-
njem času prijavili sodniku za prekrške pet takih
primerov.
Postaja milice je v juniju prejela tudi dopis kra-
jevne skupnosti Aljažev hrib, ki opozarja na več-
kratne izgrede na Teharski cesti in v samem Te-
harju. Postaja milice je krajevni skupnosti s svo
jim dopisom zagotovila, da bo v okviru možnosti
pojačala preventivno službo milice na tem ob-
močju. Postaja milice Celje pa zaradi občutnega po-
manjkanja miličnikov in motornih vozil ne more
povsem zagotoviti javni red in mir v vseh gostin-
skih obratih in njihovi okolici.
ASFALT NA KERSNIKOVI ULICI
-, RUDI PEPERKO, odbornik: Ljudje z Dolgega po-
lja se sprašujemo, zakaj so bila opravljena asfaJ-
terska dela na Kersnikovi ulici, medtem ko je še
vedno neurejen podaljšek te ulice severno od Deč-
kove ceste. To je namreč edina zveza za celotno
naselje severno od Dečkove ceste in ni prav, da
ostaja tako dolgo v slabem stanju, če drugo ne, bi
vsaj uredili provizoričen podaljšek Kersnikove uli-
ce, sicer pa gre tudi za zvezo z Drapšinovo ulico.
Razen tega je pri asfaltiranju Kersnikove ulice
nastala na železniškem prehodu približno pet cen-
timetrov visoka stopnica in zato vožnja z avtomo-
bili tod ná kaj prijetna. Tudi to bi morali popra-
viti.
INŽ. DRAGO CUCEK, inšpektor: Glede podalj-
ška Kersnikove ulice so ugotovitve točne, žal pa
dela letos ne bomo mogli opraviti. To delo pride na
vrsto prihodnje leto.
K RAZPRAVI O RAZVOJU ŠMARSKE OBČINE
K POSAMEZNEMU KONKRETNO
Minuli teden so v Šmarju
imeli posvet, na katerem je
direktor celjskega Zavoda za
napredek gospodarstva Fedor
Gradišnik razložil do katere
stopnje je prišla zavodova
študija o gospodarskem in
družbenem razvoju te občine,
hkrati pa je navzoče prosil
za oceno in dopolnitev te-
meljnih izhodišč, na katerih
naj nadaljne izdelovanje štu-
dije sloni.
Mimo predstavnikov obči-
ne, političnih organizacij v
občini in poslancev so na po-
svetu sodelovali tudi pred-
stavniki večjih gospodarskih
organizacij. Ker v podrobno-
sti ne moremo tokrat zaha-
jati, omenimo le to, da so
znana dejstva o položaju
šmarske občine bila tokrat
obogatena z znanstveno do-
gnanim! ocenami, ki pa
osnovnih spoznanj seveda ne
spreminjajo, jih pa utrju-
jejo.
V razpravi o osnovnih izho-
diščih študije za razvoj ob-
čine do leita 2001 so bi,Id na-
vzoči mnenja, da bi bilo
trend razvoja treba ločiti v5aj
na dva dela, če ne na več
obdobij, pri čemer bi bilo
treba določiti hitrejši tempo
razvoja zlasti v začetnem ob-
dobju tudi zato, ker nerazvi-
to področje od predloženega
zakona o hitrejšem razvoju
nerazvitih področij pričakuje
takšno orientacijo.
Razprava o tem, da je do-
slej študija premalo konkret-
na, se je obrnila k kritikom
nazaj in sicer v tem si^,
da morajo biti programi r'
voja podjetij sestavni t
dolgoročnega programa к
voja občine, vendar kortfy,
no izdelana v kolektivih s
mih. študija zavoda, k,
udeležbe prizadetih s^
upravnih in političnih dejji
n:kov res ne more segati
podrobnosti, zlasti še, v
bo uresničevanje progr^
povsem odvisna od teh 4
javnikov.
J. KRAŠOVj,
GOSPODARJENJE POD REŠETOM
ZA ŽALSKO OBČINO JE BILA PRVA POLOVICA LETOŠNJEGA LETA USPEŠNA. ZNA
ČILNA JE ŽIVAHNA GOSPODARSKA AKTIVNOST, KI SE NADALJUJE IZ PRETEKLE^
LETA IN BO TRAJALA ŠE NAPREJ. TO JE BILA OSNOVNA UGOTOVITEV ODBORNIKO
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
Pretekli teden sta se sesta,
la na skupno sejo občinski
zbor in zbor delovnih skup-
nosti žalske občinske skup-
ščine, da bi razpravljali o
uspešnosti poslovanja delov-
nih organizacij v preteklem
prvem polletju letošnjega le-
ta. Pri tem so ugotovili, da
je bila gospodarska aktivnost
zelo uspešna, da so rezultati
. opazni, vendar pa da niso v
toliki meri rezultat boljšega
gospodarjenja, ampak pred-
vsem tržnih razmer, med ka-
terimi velja na prvem mestu
omeniti povišanje malopro-
dajnih cen. Po ugotovit-
vah Službe družbenega knji-
govodstva so se maloprodajne
cene dvignile za nekaj več
kot 11 odstotkov, medtem ko
je v istem času v primerjavi
s preteklim letom kapital de-
lovnih organizacij v njihovih
poslovnih skladih porastel le
za slabih 11 odstotkov.
V primerjavi z ostalimi ob-
činami celjske regije je mo-
goče ugotoviti počasnejši
tempo razvoja. Eden od takih
pokazateljev je tudi osebni
dohodek, ki se je v primerja-
vi z OD v istem lanskem ob-
dobju povečal le za borih 6
odstotkov, pri čemer je real-
na rast seveda še nižja.
Poslovanje kmetijskih or.
ganizacij kaže slabše uspe-
he, predvsem v Kmetijskem
kombinatu, kjer je prišlo do
priključitve šmarske zadruge.
Razpravo o uspešnosti po-
slovanja so povezali z razpra-
vo o razvoju občine do leta
1975. Gradivo o razvoju obči-
ne je pripravila posebna gru-
pa pri Oddelku za gospodar-
stvo skupščine, posredovali
so ga pa vsem odbornikom
skupščine.
Odborniki so povdarili
predvsem dve vprašanji, od
katerih je po njihovem mne-
nju odvisna »usoda« gospo-
darstva občine v prihodnje.
čeprav ima obrtna in indu-
strijska proizvodnja v žalski
občini že določeno tradicijo,
so podjetja, delovne organi-
zacije še relativno majhne in
glede na svojo materialno
osnovo šibke. Res je, da so
v zadnjih nekaj letih zabele-
žile dokaj dinamičen razvoj in
utrjevale svojo materialno
bazo, vendar so še vedno
šibke in se le stežka enako-
pravno vključujejo v širši
nacionalni, kaj šele medna-
rodni gospodarski prostor.
Podjetjem so zato predvsem
potrebna precejšnja finančna
sredstva za modernizacijo
strojnega parka, povečanje
proizvodnje itd. Poleg tega je
treba najti tudi možnosti po-
vezovanja razdrobljene indu-
strije v občini in na medob-
činskih relacijah, če je to
mogoče. Ni rešitev, kot je
bilo večkrat povdarjeno, v
razširitvi proizvodnih progra-
mov, rešitev je v specializa-
ciji proizvodnje in na povezo-
vanju proizvodnih programov
različnih podjetij na tej, novi
osnovi.
Omenili so, da so s tem
povezovanjem in kooperacijo
sicer že pričeli, vendar imajo
tudi dosti težav. Tak je npr.
slučaj s podjetjem »Sigma«,
ki je za potrebe tovarne go-
spodinjske opreme »Gorenje«
namesto dogovorjenih 30.000
proizvedla le 10.000 peči. Od-
poved je bila s strani »Gore-
nja.«
Drugo, prav tako kot po-
manjkanje sredstev je po-
membno tudi vprašanje ka-
drov. Ugotovitev, da žalski
občini primanjkuje zlasti ka-
drov z visoko in višjo iz-
obrazbo, ni nova, da pa jih
bo še bolj primanjkovalo v
prihodnje, pa tudi ni razve-
seljiva. Po razpoložljivih po-
datkih je v žalski občini še
vedno 10 podjetij, kjer nima-
jo nobenega zaposlenega z vi-
soko izobrazbo in 6 podjetij,
kjer ni zaposlenega z višjo
izobrazbo. Danes se na raz-
ličnih šolah in fakultetah »
cer šola precej mladih s p«
ročja žalske občine, vend)
manj kot znašajo potrebe
občini. Vendar pa je tree
upoštevati in odborniki sot
tudi povdarili, da je zaski;
ljujoče dejstvo, da se 60 «
stotkov diplomiranih kadr«
zaposli v občinah oziron
krajih izven žalske občine,:
temu je treba dodati tudi ?
like potrebe po takih kadr
v sedanjih občinah (Celje
predvsem Velenje), kjer ji
nudijo boljše materialne
druge pogoje. Ugotovili s
da bo treba celotno politii
štipendiranja in zaposlovan
teh kadrov ponovno prouč:
in sprejeti določene ukrep
da bi se razmere izboljša
Seveda je pa iluzorno prit
kovati kakršnekoli sprema
be, ne da bi se istočasno t
di spremenile celotne razme
v gospodarstvu.
Opozorili so tudi na to, 11
je treba končno že enkn
pristopiti k izdelavi progr&i
nadaljnega razvoja gosti
stva, gradbeništva in trgo-
ne. Te gospodarske dejavn
sti so se doslej razvijale zt
nenačrtno in nepovezano,
interesu občine in celoti
skupnosti pa je, da se enkr
tudi to ¡področje uredi.
ZKS SE VENDARLE UVEUAVUA
Zadnjo razširjeno sejo je
občinski komite ZKS v Celju
posvetil oceni aktivnosti or-
ganizacij ZK v občini in kra-
jevnih skupnostih, kot so jo
posredovali njegovi člani na
podlagi svojih obiskov.
Osnovne ugotovitve kažejo,
da vedno več organizacij pro-
gramira svoje delo, skrbi za
obnavljanje ZK in opušča
razprave o organizacijskih
vprašanjih. Kot so menili,
pa bi morali izboljšati struk-
turo novo sprejetih članov,
konkretneje preverjati ures-
ničevanje nalog, razviti ak-
tivnost komunistov v dru-
štvih in družbenih organizaci-
jah in nadaljevati z vsebinsko
diferenciacijo znotraj ZK.
Občinski komite je sprejel
sklep, po katerem bo poseb-
na delovna skupina pripravi-
la predloge, kako izboljšati
metodologijo političnega de-
la v občini.
Na seji so udeleženci po-
slušali tudi daljšo informaci-
jo o 16. seji CK ZKS, ki sta
jo posredovala njegova člana
Milena Vršnikova in Vili
Končan. V razpravi so pod-
prli odkrito in kritično oceno
CK naših notranjih politici)
razmer, v celoti pa tudi si
lišča, vsebovana v uvodne
referatu predsednika ZÍ
Franceta Popita.	<
KAKO BO S CESTAMI V NASLEDNJIH PETIH LETIH?
Na pobudo upravnega od-
bora republiškega cestnega
sklada je bilo konec prejš-
njega meseca v Celju sektor-
sko posvetovanje predstavni-
kov občinskih skupščin širše
celjske regije. Razen Velenj-
čanov so se tega silno zani-
mivega in aktualnega razgo-
vora o investicijskem vzdrže-
vanju cest udeležili vsi drugi.
Razgovor je pokazal na
staro rano, na večno po-
manjkanje sredstev, zaradi
česar so programi vedno dru-
gačni kot pa terjajo zahteve.
Proiblem je kronične narave,
zato so udeleženci razgovora
zahtevali korenite spremembe
v načinu financiranja in zbi-
ranja sredstev. Stanje, ka-
kršno je, ko prodajajo ceste,
ko ni moč opraviti niti naj;
nujnejših vzdrževalnih del in
podobno, ne more večno tra-
jati. To stanje še zlasti ob-
čuti celjska regija, ki nikoli
ne dobi tistega, kar potrebu-
je. Zato bo tudi v prihodnjih
petih letih izostala marsika-
tera cesta, za katero so bile
dane obljube, da pride na
vrsto. Problemov je več
segajo od Kozjanskega, k.1
je. stanje vsekakor na j slab
pa vse tja do Logarske do
ne, kajti tudi za cesto,
vodi v osrčje Savinjskih i
ni zagotovil, da bi bila go'
va v naslednjih petih letih.
Po sklepu tega razgovo
bodo občinske skupščine «
vestile republiški cestni skl
o stanju in zahtevale vsaj!
likšna sredstva za investie
sko vzdrževanje cest kot
jih bila deležna pretekla le
REGULACIJSKA DELA NA CELJSKEM
VODNEM VOZLIŠČU SE MORAJO
NADALJEVATI
Dvajseta seja članov obeh
zborov celjske občinske skup-
ščine v petek, 30. oktobra je
dala nekaj pomembnih rezul-
tatov in odprla nekaj aktual-
nih problemov. Potem ko so
odborniki potrdili delo svojih
predstavnikov na nedavnem
nasedanju delegatov občin pri
republiški skupščini in spre-
jeli odlok o posebni družbeni
pomoči borcem, so zavrnili
predlog sveta za terciarno go-
spodarstvo o spremembah in
dopolnitvah odredbe o naj-
višjih maloprodajnih cenah
za določene prehrambene ar-
tikle. Odredbo so zavrnili na-
vzlic temu, da je v vseh toč-
kah, razen pri ceni za črni
1er uh, potrjevala že nekaj
mesecev staro stanje. Razen
tega se niso strinjali z do-
datkom, da bi naj svet za
terciarno gospodarstvo sam
odločal o cenah tedaj, kadar
pride do njihovih sprememb
zaradi nove ali dražje emba-
laže. Tokrat je šlo za olje v
literskih steklenicah pla-
stične embalaže. (Ker odred-
be niso sprejeli, pija v liter-
skih steklenicah plastične
embalaže ne bodo prodajali.
op pisca). Pri črnem kruhu
pa je šlo za predlog o povi-
šanju od 1.85 na 1.90 din za
kilogram.
Odborniki celjske občinske
skupščine so izrekli prizna-
nje kolektivu vodne skupno-
sti Savinja za opravljena re-,
gulacijska deila. Hkrati so
naročili izdelavo srednjeroč-
nega programa regulacijskih
del, saj je znano, da nevar-
nost poplav še ni povsem od-
stranjena. V tej zvezi so na-
čeli tudi vprašanje pregrade
v Ločah, zlasti še, ker indu-
strija, vsaj trenutno, še ne
potrebuje vode iz tega baze-
na. Zato so v teku razgovori
o delnem rekreacijskem izko-
riščanju akumulacijskega je-
zera in njegovega okolja. Se-
veda pa gre le za prve raz-
prave in v nobenem primeru
za dokončna stališča.
Zanimiva razprava se je
razvila tudi okoli nadaljnjega
razvoja stanovanjskega go-
spodarstva, zlasti še, ker je
temeljila na znani resoluciji
občinske skupščine, ki pred-
videva, da naj bi vsako leto
zgradili najmanj 500 novih
stanovanj. Skupščina je v
tej zvezi potrdila tudi pobu-
de organov občinskega sindi-
kalnega sveta ter občinske
konference SZDL.
Ko so razpravljali o pre-
vzemu ustanoviteljskih pravic
do kmetijskega izobraževalne-
ga centra v Celju, so pred-
log sveta za šolstvo zavrnili,
saj so menili, da gre v tem
primeru za medobčinsko
ustanovo in da morajo zato
takšne pravice in doližnosti
sprejeti vse zainteresirane
občinske skupščine in ne sa-
mo celjska.
Ob zaključku so sprejeli
poroštveni izjavi za najem
kredita za gradnjo posebne
šole pa tudi za najem kredita
za reševanje nekaterih stano-
vanjskih problemov borcev
NOB.	M. B.
KMETJE IN ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE
Žalska občina se vključu-
je v razprave o predlogu no-
vega republiškega zakona o
prispevku družbeno-politič-
nih skupnosti k stroškom
zdravstvenega varstva social-
no ogroženih zavarovancev —
kmetov. Doslej so organizi-
rali že več razprav, ki so se
jih udeležili tudi kmetje sami.
V preteklem tednu sta bili
v Žalcu dve razpravi o pred-
laganem osnutku zakona, or-
ganizator obeh pa je bila ob-
činska konferenca SZDL ozi-
roma sekciji za zdravstvo in
socialno varstvo ter kmetij-
stvo. V razpravah so sodelo-
vali tudi kmetje, ki so podali
nekaj tehtnih pripomb na
predlagani osnutek zakona.
Razpravo o osnutku zakona
so združili tudi z obrav-
navo osnutka statuta skup-
nosti zdravstvenega zavarova-
nja kmetov in delavcev Celje
ter osnuitka pravilnika o po-
stopku, pogojih in načinu,
kako uveljavijo pri skupnosti
zdravstvenega zavarovanja de-
lavcev Celje zavarovane ose-
be svoje pravice do zdrav-
stvenega varstva.
V razpravah so predvsem
povdari'li, da je treba vse te
pravne predpise tako zastavi-
ti in formulirati, da bodo
olajšali položaj delovnega
človeka v celotnem sistemu
zdravstvenega zavarovanja.
Izhajati morajo od človeka
in mu omogočiti, da bo lahko
svoje pravice v celoti izkori-
ščal, če seveda tudi realizira
svoje obveznosti.
Med mnogimi problemi, ki
so se doslej pojavljali, pa so
opozorili predvsem na na-
slednje: treba je ločiti plače-
vanje prispevkov za zdrav-
stveno zavarovanje kmetov
od poravnavanja ostalih,
davčnih obveznosti. Doslej se
je namreč dogajalo, da kmet
ni še v celoti poravnal svo-
jih davčnih obveznosti in za-
to tudi ni mogel dati potrditi
zdravstvene izkaznice. Zaito
pa je moral plačevati iz last->
nega žepa stroške zdravlje-
nja. V velikem številu pri-
merov je priskočila na po-
moč občinska skupščina, ki
je krila te stroške, vendar so
bili izredno visoki in bi se
lahko celotno zadevo z neko-
liko več posluha uredilo dru-
gače, v zadovoljstvo vseh.
Istočasno so tudi opozorili
na kvaliteto zdravstvenih in
zobozdravstvenih uslug na
področju žalske občine. Ljud-
je že dalj časa zahtevajo v tej
službi določene spremembe in
predvsem kvalitetno zboljša-
nje. Na sestankih so sicer
opozorili na relativno nizke
osebne dohodke celjskih
zdravstvenih delavcev in na
potrebo po povišanju osebnih
dohodkov, vendar so hkrati
opozorili, da je treba vsako
povišanje osebnih dohodkov
povezovati z zboljšanjem
kvalitete dela zdravstvenih
delavcev.	-j t
Uredništvo NOVEGA TED-
NIKA razpisuje veliko na-
gradno akcijo TEDNIKOVI
PARI za pridobivanje novih
naročnikov. V nagradni ak-
ciji lahko sodelujejo naši
redni naročniki in to ne gle-
de na to, koliko časa so že
naročniki na naš časnik. Gre
torej za pridobivanje novih
naročnikov NOVEGA TED-
NIKA. Naš dosedanji in no-
vo pridobljeni naročnik tvo-
rita skupaj »TEDNIKOV
PAR«. Nagradna akcija bo
trajala šest kol, v vsakem
kolu pa bomo po štirih za-
porednih objavah naročilnice
s kuponom izvedli žrebanje
denarnih nagrad. V vsakem
kolu bo žreb med srečne
dobitnike razdelil naslednje
nagrade:
1.	nagrada 100.000 starih
dinarjev.
2.	nagrada 50.000 starih di-
narjev.
3.	nagrada 30.000 starih
dinarjev.
4.	nagrada 15.000 starih di-
narjev.
5.	nagrada 5.000 starih di-
narjev.
V žrebanje za nagrade bo
vključen vsak star naročnik,
ki bo v ENEM KOLU PRI-
DOBIL VSAJ ENEGA NA-
ROČNIKA.
Naročnika, k¿ bo v okviru
te akcije pridobil največ no-
vih naročnikov NOVEGA
TEDNIKA bomo ob zaključ-
ku akcije posebej nagradili.
Med sosedi, sorodniki, pri-
jatelji in znanci boste prav
gotovo z lahkoto našli nove
naročnike NOVEGA TEDNI-
KA. Uredništvo si pridržuje
pravico, da akcijo po številu
kol skrči ali pa razširi. V
predvidenih šestih kolih bo-
mo med stare naročnike
RAZDELILI PREKO MILI-
JON STARIH DIN NAGRAD.
Sodelujte tudi vi, morda bo
sreča pri žrebanju naklonje-
na prav vam!
Danes objavljamo naročil-
nico in drugi kupon prvega
kola. Hitro pridobite novega
naročnika NOVEGA TEDNI-
KA, izrežite naročilnico, jo
čitljivo izpolnite ter nalepite
na dopisnico (ali pa pošljite
v kuverti) in jo pošljite na
naslov: UREDNIŠTVO NO-
VEGA TEDNIKA. CELJE,
Gregorčičeva 5. Pod naslov
OBVEZNO	PRIPIŠITE:
»TEDNIKOVI PARI«.
Želimo vam obilo uspeha
pri zbiranju novih naročni-
kov in še več sreče pri žre-
banju, kajti denarne nagrade
so lepe.
ŽE EN PRIDOBLJEN NA-
ROČNIK NOVEGA TEDNI-
KA, VAM LAHKO PRINESE
STO TISOČAKOV NAGRA-
DE!
HIŠA NOVIH ŽIVLJENJ
Celjski gmekološko-porod-
rnški oddelek praznuje torej
svoj zlati jubilej. Oktobra
leta 1920 je bil v Gizelini bol-
nišnici ustanovljen na pobu-
do dr.Emila Watzkeja gineko-
loško-porodniški oddelek s
trinajstimi posteljami. Imeli
so eno babico, pa še tista je
po nekaj mesecih odšla. Da-
nes ima oddelek 140 stan-
dardnih postelj, 120 oseb me-
dicinskega personala in deset
zdravnikov. Leta 1921. je od-
delek sprejel 343 pacientk, la-
ni pa so jih zdravili 6714.
če k temu oddamo še izred-
no veliko žena, ki obiskujejo
ginekološke ambulante od-
delka, potem je dovolj očit-
no, kolikšen napredek so za-
beležili v petdesetih letih svo-
jega delovanja.
V zgodovini ginekolcško-
porodniškega oddelka celj-
ske bolnišnice je nekaj mej-
nikov m nekaj imen, ki so
izrednega pomena za razvoj
dejavnosti in oddelka same-
ga. Poleg dr. Emila Watzkeja
je bil eden pomembnih zdrav-
nikov tudi dr. Pavel Pehani,
ki je močno vplival na dvig
strokovne ravni dela. Zgrad-
bo t v kateri domu j e oddelek
tudi danes, so dogradili leta
1931. in že takrat so ugoto-
vili, da je nefunkcionalna.
Številne manjše prezidave
seveda niso mogle odpraviti
začetnih pomanjkljivosti in
besedica »nefunkcionalnost«
je še vedno prva v vrsti pro-
blemov, s katerimi se na od-
delku ukvarjajo, še dvoje
imen moramo omeniti — dr.
Franca Kokola, veterana celj-
ske bolnišnice, ki ji je daro-
val že več kot 30 let svojega
poklicnega življenja in dr. Ru-
dolfa čika, sedanjega pred-
stojnika oddelka, ki se z ve-
liko zavzetostjo bori za iz-
boljšanje strokovnega dela,
prav tako pa tudi za boljši
standard pacientk in sodob-
nejše delovne pogoje.
če bi zdaj ob zlatem jubile-
ju vprašali člane kolektiva
celjskega ginekološko-porod-
niškega oddelka, kaj je nji-
hova največja želja, bi i bdio
verjetno zelo malo takih, ki
ne bi odgovorili, da je to
adaptacija zgradbe. Upravi-
čenost te zahteve bi med dru-
gim potrdiili tudi s podatkom,
da so na primer leta 1932. na
oddelku opravili 339 porodov,
leta 1969. pa 2721 in da je bi-
lo v petdesetih letih v celjíki
bolnišnici rojenih več kot 71
tisoč otrok.
In čisto na koncu — prav
na dan 50. obletnice svoje
ustanovitve so v oddelku 'do-
bili nov sodoben aparat za
lajšanje porodnih bolečin.- To
bo njihovo darilo številnim
mladim materam, ki bodo
potek enega najlepših dogod-
kov svojega življenja zaupale
varnim rokam osebja celljske
porodnišnice.
I. BURNTK
Skozi Savinjsko dolino hi-
tra cesta šele čez 10—15 let,
vendar že sedaj dokaj inten-
zivno pripravljajo vse po-
trebno gradivo za njeno
gradnjo. Istočasno že pote-
kajo tudi razprave s prizade-
timi krajevnimi skupnostmi o
tem, kako rešiti vrsto pro-
blemov, nastalih s to gradnjo.
Kot je znano bo Mednarod-
na banka za obnovo in razvoj
sodelovala pri finansiranju
hitre ceste od Šentilja do No-
ve Gorice. Medtem ko je del
kreditov že odobren in so se
tako dela na trasi od Vrhni-
ke do Nove Gorice že pričela,
bo najverjetneje pomladi pri-
hodnje leto odobren kredit
za gradnjo odseka Hoče—Le-
več, vendar mora biti do ta-
krat tudi že znan odsek hitre
ceste skozi Savinjsko dolino,
za katerega bo verjetno v eni
naslednjih tranš tudi naša
zahteva za dodelitev kredita.
Investitor — Cestni sklad
Slovenije — je tako naročil
pri projektantu — Geodet-
skem zavodu iz Ljubljane po-
droben načrt poteka trase
skoizi Savinjsko dolino. Na-
pravljenih je bilo pet različ-
nih variant in investitor ter
republiški Izvršni svet sta se
odločila za dve, imenovani
»severna« in »južna«. Pretekli
teden je ing. Rihar, pred-
stavnik Geodetskega zavoda
iz Ljubljane, seznanil pred-
stavnike občinske skupščine
in krajevnih skupnosti s
predvidenim potekom tako-
imenovane južne variante,
čez nekaj mesecev bo pa go-
tova še severna varianta. Na-
men razgovora je bil tudi v
tem, da bi pri začrtovanju
dokončnega poteka trase
upoštevali tudi morebitne že-
lje prebivalstva, ki bo z grad-
njo v večji ali manjši meri
prizadeto.
O trasi je ing. Rihar med
drugim dejal naslednje:
»Za to varianto (južno,
imenovano tudi mirosansko)
sta se odločila tako investitor
(cestni sklad Slovenije) kot
tudi republiški Izvršni svet.
Izkazalo se je, da je najbolj
ekonomična, čeravno ne tudi
najbolj cenena. Upoštevali
smo tudi potrebne jugoslo-
vanske in mednarodne pred-
pise. Predvsem smo se mo-
rali izogniti naseljem in na
celi predvideni trasi ni
nobenega stanovanjskega ob-
jekta.«
Mirosanska, južna trasa je
bila zanimiva tudi zato, ker
se je odmaknila od doline in
je postavljena na tak teren,
da je vodna stihija in drugo
ne prizadene.
»Trasa je arhitektonsko, pa
tudi hortikulturno tako začr-
tana, da se kar najlepše
vključuje v savinjsko oko-
lje.«
»Kaj pa vprašanje dvo- ali
štiripasovnega cestišča?«
»To zaenkrat še ni jasno.
Potrebe so take, da bi bila
potrebna štiripasovna cesta,
drugo vprašanje pa so, naše
materialne zmogljivosti, saj
je to izredno veliko breme,
ko bo treba inozemske kre-
dite odplačevati. Sodeč po
prometni frekvenci (prevoz
avtomobilov dnevno v eni
smeri) bi se ne bico težko od-
ločiti za štiripasovnico, saj
je taka gradnja upravičena,
če znaša ta frekvenca 10.000
voziil dnevno. V Savinjski do-
lini dosega pa že sedaj blizu
9 000, v sezonskih mesecih
(dopusti itd.) pa se številka
celo podvoji. Farzna gradnja
(najprej dwopasowia, kasne-
je pa še dodati dvopasóvno
cestišče) tudi ne pride v po-
štev, ker se s tem podraži
gradnja za 25—30 odst.«
Nobenega dvoma ni. da bi
si prebivalstvo te savinjske
občine ne želelo hitre ceste.
Vendar je dejstvo, da ie
zemlja savinjčancim v pre-
cejšnji meri vir eksistence.
Gradnja ceste pa bo nujno
prizadela nekaj kmetij. Gle-
de na to, da je do gradnje
hitre ceste še nekaj časa, saj
se predvideva šeđe za obdob-
je čez približno 10—15 let, bo
treba v tem času urediti tudi
vprašanje ustreznega nado-
mestila. Ozemlja je nekaj na
razpolago in bi ga kmetom
lahko dodelili v zameno na
ozemlje, po katerem bo pote-
kala hitra cesta. Vprašanje je
le, če bodo pripravljeni svo-
je žrtvovati tudi kmetje. Si-
cer pa: s časom se lahko tu-
di take zadeve razumno ure-
dijo.	-jt
SINDIKAT IMA BESEDO
i Nadaljevanje s 1. strani)
Pojdimo po vrsti od problema
do problema, ki vsak zase raz-
kriva oblike in težino ogroženo-
sti večine delovnih ljudi v obči-
ni, ki se kot je dobro znano, ne
nahaja v najbolj zavidnem po-
ložaju:
OGROŽEN SAMO-
UPRAVNI POLOŽAJ
V 26 delovnih organizacijah
doslej še niso sprejeli statutov,
prilagojenih načelom 15. ustav-
nega amandmana. O teh 26 pri-
merih bo moralo na občnih zbo-
rih jasno na dan; zakaj ne, za-
radi česa ne, zaradi koga ne?
Naj bodo zagovori kakršni že
bodo, eno je neizpodbitno — v
nasprotju je z nadaljnjim raz-
vojem samoupravljanja, v na-
sprotju s temeljnim družbenopo-
litičnim odnosom.
Izvor vseh trenj in neljubih
dogodkov — od fluktuacije do
prekinitve dela — je v odločanju
mimo kolektiva, neuresničevanju
statutarnih načel in pravic ter
dolžnosti organov upravljanja v
meglenosti, poltemi ali črni te-
mi, kar zadeva informiranost. K
slednjemu še to. Več je kriv ti-
sti, ki pravi, kolektiv se ne za-
nima, kot tisti, ki pravi, da ga
ne zanima!
OGROŽENOST
«ŽEPOV« ŽE UPADA,
RELATIVNO SEVEDA
Problem zastavljamo ob dej-
stvu, da je v zadnjih dveh letih
vrednost dinarja padla za 15 od-
stotkov. To prizadeva najbolj
delavce, ki imajo najnižje oseb-
ne dohodke. V marcu letošnjega
leta je pod 800,00 dinarjev oseb-
nega dohodka prejemal vsak 19
delavec od stotih zaposlenih v
gospodarstvu in vsak 18 v ena-
kem odnosu v negospodarstvu.
Odkar so zahteve sindikata jav-
nosti znane, se je stanje izbolj-
šalo v korist te kategorije de-
lavcev. To še je takih. Tu nein-
formiranosti ni. Vsak pozna vse-
bino plačilne kuverte. Kaj je za-
hteva sindikata? V letošnjem le-
tu osebni dohodek nekvalificira-
nega delavca ob polnem delov-
nem času in stoodstotnem izpol-
njevanju delovnih obveznosti ne
sme biti nižji od 800 dinarjev, v
letu 1971 pa se mora povečati
za toliko, kolikor bodo višji živ-
ljenjski stroški v absolutnem
znesku.
Razlike med dohodki delavcev,
ki izvirajo iz različnih vredno-
tenj med delovnimi organizacija-
mi, so prevelike. Višina dnevnic,
kilometrine, dodatka za ločeno
življenje, honorarna plačila, nad-
ure in nočno delo, provizije, od-
pravnine in podobno, se v po-
manjkanju enotnejših kriterijev
hudo razlikujejo. Celjska sindi-
kalna organizacija terja izdelavo
konkretnih stališč v merilu re-
publike.
Vse večje so razlike med do-
hodki delavcev, ki opravljajo ena-
ka dela. Nesocialne in nesociali-
stične težnje določenega dela lju-
di mora zavreti dosledno ovred-
notenje delovnih mest, določene
meje najvišjega razpona, vse
skupaj možnosti sankcije proti
prekršiteljem.
KOLEKTIVNI INTERESI
ZOPER POSAMEZNE
Kar zadeva problem združeva-
nja delovnih organizacij, smo
lahko kratki v našem zapisu, ne
pa tako v konkretni razpravi
med prizadetimi. Izkušnje kaže-
jo, da se skoraj izključno zaple-
tajo stvari na nivoju osebnih
interesov (gotovo ne na nivoju
vratarjev in snažilk), tudi tedaj,
ko so prednosti združevanja
boljše gospodarjenje, predvsem
pa boljši materialni položaj de-
lavcev. Torej ni dileme, kje po-
tegniti črto; za seštevek intere-
sov vodstvenih garnitur, ali za
seštevek interesov kolektivov v
celoti.'	,
OGROŽEN SOCIALNI
POLOŽAJ
Odločitev sindikata, da izgubi
posluh za vsako opravičevanje,
da prehod na 42-urni delovni te-
den ni bil izvršen (v Celju še
edino v Apneniku in v Opremi),
izključuje tudi izjeme, ki naj
potrjujejo pravilo. Tu ni več di-
skusije.
Nadomestilo za čas bolezni je
tudi žarišče ogroženosti delov-
nih ljudi. Nekateri se otepajo z
vzgojnim momentom. Vendar ni-
žje nadomestilo ni zdravilni elek-
sir, ki naj dela čudeže. Mnogi
oboleli za zdravljenje koristijo
še redne dopuste. Sindikat zahte-
va, da v prvem mesecu bolezni
nadomestilo ne sme biti nižje od
70 odstotkov osebnega dohodka,
v nadaljnjem trajanju bolezni pa
ne manjše od 80 odstotkov v te-
kočem letu doseženih osebnih
dohodkov — ne v minulem!
Poseben problem je zdravstve-
no varstvo, varnost dela, preven-
tivno varstvo, tudi zdravstvena
vzgoja.
KJE ZAŠKRIPLJE
SOLIDARNOST?
V besedah redko, zaškriplje pa
konkretno že pri jaz.
»Sem proti, da naj regres za
dopust dobijo le tisti, ki gredo
res na dopust!«
To je polglasna izjava usluž-
benke na enem že opravljenih
občnih zborov.
O vprašanju rekreacije in od-
diha je toliko stališč, kot je in-
interesov, ki začnejo pri jaz.
Podobno je pri stanovanjski iz-
gradnji, politiki razdeljevanja sta-
novanj in stanovanjskih kredi-
tov. Tu se sprevrže solidarnost
v kreaturo obrnjeno k prvi ose-
bi.
Podrobnosti zahtev celjskih
sindikatov so znane, komur ni-
so, naj zahteva tekst, ki jih pri-
naša (Informacije občinskega
sindikalnega sveta).
Preskočimo nadaljnje točke, ki
naj vodijo razprave na občnih
zborih in na bližnji konferenci
celjskih sindikatov. Le-te bomo
obravnavali še konkretno.
Za konec današnjega razmiš-
ljanja le toliko. Konkretna vse-
bina napotkov bo na občnih zbo-
rih izmerila tudi sposobnost in
odločenost sindikalnih organiza-
cij, njihovih vodstev, še bolj kot
to pa izoblikovala kriterije za iz-
volitev novih sindikalnih vod-
stev, ki naj sprejete sklepe pri-
peljejo do uresničitve.
JURE KRAŠOVEC
FILIP
JURKOŠEK
Občinska konferenca SZDL
v Laškem je sklenila dati
Filipu Jurkošku pismeno pri-
znanje za desetletno pred-
sednikovanje organizaciji
SZDL v Jurkloštru. Jurklo-
šterčanom menda res ni tre-
ba pripovedovati o opraviče-
nosti te odločitve, saj jim je
bilo dovolj hudo, ko jih je
pred kratkim zapuščal.
Kdo je Filip Jurkošek?
Hlače je trgal v šoli v Vr-
hu nad Laškim. Leta 1942 se
je šel učit trgovskega pokli-
ca v Celje. Tegobe vajencev
sploh ne šteje ob drugih, ki
so ga močneje udarile. Leta
1942 so zaprli očeta, ga še
isto leto ustrelili, vso druži-
no џш preselili v šlezijo. Pet-
najstletni Filip je ostal sam,
brez domačih, brez doma. Je
sreča, da ni bil izseljen z do-
mačimi, pri teh letih sploh
sreča?
Leta 1944 bi moral na na-
bor. Odločil se je za parti-
zane brez nabora. Partizanil
je na Dolenjskem,, bolj tekal,
Icajti bil je kurir v Dolenj-
skem odredu.
Po vojni je končal uk, se
zaposlil najprej v Bučah, po-
tem v domačem Vrhu, od
tod pa se je preselil za 11
let v Jurklošter, kjer je po
enem letu službovanja po-
stal predsednik SZDL in je
bil predsednik vse do odho-
da v Rimske Toplice, kjer je
poslovodja nove samopo-
strežnice.
»Jurkloštrčani so dobri,
delovni in razumni ljudje.
Socialistična zveza v tem
kraju ima ugled, je res tri-
buna delovnih ljudi. Zakaj?
Zato, ker je bila vselej v
središču problemov, akcij in
prizadevanj. Ti ljudje se ve-
selijo najmanjšega utjeha,
drobnih pridobitev in na-
predka. Nihče bolje ne mo-
re meriti razmer ljudi, kot
trgovski delavec. Hudo je to,
da je kupna moč teh ljudi
tako šibka, deloma zaradi
zaostalosti in nerazvitosti
kraja, toda tudi precej zaradi
pijače. Moram povedati, pre-
cej jih je, ki preveč obisku-
jejo gostilne...«
Presekal sem njegovo pri-
povedovanje z nenadnim
vprašanjem, če je bilo po
njegovi volji, da se je poslo-
vil od Jurkloštra. Za ljudmi
mu je žal, pravi, toda v
Rimske Toplice bi vseeno
odšel. Tu si je zgradil hišo
in otroci doraščajo. Je to se-
bično? Menda ne bo kdo te-
ga trdil, če je družba toliko
let pustila ta del Kozjanske-
ga tako klavrno životariti,
da beg od tam ni umik, mar-
več nuja po reklu: reši se,
kdor se more.
In kaj sodi o priznanju.
Vesel je, ka\iak, kot je bil
vesel priznanja OF, ki ga je
dobila pred leti organizacija,
ki jo je vodil. Pravi pa, da
bre.z mnogih prizadevnih
Jurklošterčanov ne bi zapustil
toliko zapaženih rezultatov
dela. *	J. Kr.
NA PREDLOG DIREKTORJA »MERXA« F. PETAVERJA:
KMETIJSKA PLAT MEDALJE
PRIKAZANA S STRANI DIREKTORJA KMETIJSKEGA KO^.
BINATA ŠENTJUR TOVARIŠA DIPL. INŽ. AGRONOMI
BOGDANA KNEZA IN DIREKTORJA KOMERCIALNEGA
SEKTORJA PRI KK ŽALEC, EKONOMISTA IVANA DEBfc
LAKA.
Najprej kratek komentar. Smoter vprašanja tovariša Ja.
godiča, v 42. številki Novega tednika je presežen. Njegovo
vprašanje, kako trgovina sodeluje pri krepitvi kupne moči
kmečkega prebivalstva z odkupom kmetijskih viškov, v pro.
bleme poslovnega sodelovanja med trgovino in kmetijskinij
proizvodnimi organizacijami. Prostorna omejenost nam ne
dovoljuje podrobnega obravnavanja problema, kot je bil na-
čet in kot je bil pojasnjevan. Morali smo se omejiti na te-
legramski slog in obseg.
NOVI TEDNIK: Kakšen je vaš
odgovor na očitek direktorja
Merxa o neizpolnjevanju pogod-
bene obveznosti s strani IvK Ža-
lec in nezadovoljivega obsega
odkupa na območju KK Šent-
jur, ki pa pogodbeno ni vezano?
IVAN DEBELAK: Desetletna po-
godba je bila sklenjena v polet-
ju letos, torej sredi procesa kme-
tijske proizvodnje. Pridelek je
bil manjši od planiranega, zlasti
pri krompirju, zelju in podob-
nih pridelkih. Kombinat so za
letos vezale tudi že prej sklenje-
ne pogodbe. Poleg tega so nižje
maloprodajne cene v Celju od
cen v Revirjih, Ljubljani in Ma-
riboru kanalizirale del kmetij-
skih viškov mimo odkupa KK,
povečale pa povpraševanje na
celjskem trgu tudi iz drugih
krajev Slovenije.
BOGDAN KNEZ: Res nimamo
pogodbe s podjetjem Merx, ven-
dar smo z njim že dve leti v
razgovorih in tudi sodelujemo.
Naša težava je v tem, da mimo
mesa, mleka in še nekaterih pro-
izvodov, tržnih viškov, intere-
santnih za Merx, nimamo. Naša
programska orientacija na pro-
izvodnjo živinorejskih pridelkov
se križa s proizvodnjo njivskih,
predvsem vrtnarskih pridelkov.
O sadju raje ne govorimo. Zaen-
krat le-to pri nas ni tržno blago,
razen industrijskega sadja.
NOVI TEDNIK: Povrnimo se
k vprašanju, ki ga je sestavil to-
variš Vinko Jagodic, Ji odkupu
tržnih viškov, kot osnovi za dvi-
ganje kupne moči kmečkega pre-
bivalstva?
IVAN DEBELAK: Znano je,
da imamo dobro organizirano
odkupno mrežo in z veseljem
ugotavljamo, da se nekdanji spe-
cializirani savinjski hmeljar po-
javlja tudi kot blagovni proizva-
jalec živine, mleka, tudi sadja,
vrtnin, žitaric, perutnine itd. Ne
rečem, da tu ni več kaj storiti,
da ni kmetov s šibko kupno
močjo, ker blagovna proizvod-
nja na njihovih zemljiščih še ni
razvita.
BOGDAN KNEZ: Naš kombi-
nat ima organizirano odkupno
mrežo, tako za redni asortiment
kmetijskih viškov, kot tudi za
sezonski odkup; od kostanja,
zdravilnih zelišč, borovnic, vse
do polžev. Glavna težava pa so
prometne zveze, stanje naših
cest v občini.
NOVI TEDNIK: Resolucija
ZKS o kmetijstvu, nekateri prak-
tieni primeri povezovanja trgo-
vine s kmetijsko proizvodnjo
vključujejo v odnose mimo od-
kupa proizvedenega tudi sodelo-
vanje v vlaganjih. Kako je s to
rečjo v obravnavanem primeru?
IVAN DEBELAK: Desetletna
pogodba z Merxom je zelo širo-
ka. Doslej smo že uspešno so-
delovali na področju skupnih in-
teresov. V programu imamo
skupno financiranje vmesne od-
delke trgovin. Pri tem nas vodi
smoter racionalizacije. O vlaga-
njih trgovine v kmetijsko pro-
izvodnjo, predvsem za pridelke,
ki le-to najbolj zanimajo, zaen-
krat nismo razpravljali. Mislim
pa, da bo o tem tudi treba za-
četi razmišljati in se dogovar-
jati.
BOGDAN KNEZ: Zanimivo
vprašanje. Mimogrede povedano,
KK Šentjur je še imel sklenjeno
pogodbo z Merxom za odkup
stročjega fižola in rdeče pese,
Nastopila je težava, da Merx ni
bil v stanju sodelovati v more-
bitnem riziku proizvodnje. Kme-
tijstvo je v hudi dilemi, zlasti če
gre za pridelke dolgoročnejšega
obračanja vložehe investicije,
Mislim, da se bo trgovina mora-
la odločiti za podoben korak, kot
se je na primer DOZ, ki vročuje
določena sredstva v razvoj kme-
tijstva, si s tem povečuje obseg
premij, zmanjšuje pa rizik, ki je
v nesodobni proizvodnji, recimo
živinoreji, mnogo višji. Pri kre-
ditiranju kmetov za blagovno
proizvodnjo ima trgovina dvojni
interes. Zagotavlja si asortiment
in obseg zaželenih pridelkov in
povečuje kupno moč kmečkega
prebivalstva.
NOVI TEDNIK: V zadnjem
času opažamo težnje po tako-
imenovani »renesansi kmečke tr-
govine«. Naš časnik je v zvezi
s tem postavil vprašanje o pra-
vilnem razumevanju priporočil
po večji povezanosti trgovine in
kmetijskih proizvodnih organi-
zacij. Kaj sodite o tem?
IVAN DEBELAK: Znanim pri-
merom seganja kmetijskih orga-
nizacij po lastni trgovski mreži,
razen po specializirani, KK Ža-
lec ne bo sledil. Naš interes je
trgovina s predmeti namenjeni-
mi izrazito kmetijski proizvod-
nji, njihovi reprodukciji, to je
od krmil, preko umetnih gnojil,
zaščitnih sredstev, kmetijskih
strojev in naprav. Imamo namen
razvijati in krepiti specializirane
trgovine, kot so cvetličarne in
delikatese, kar soglaša z našim
proizvodnim programom.
BOGDAN KNEZ: Misel na tr-
govino občega značaja pri nas
ni prisotna. Menimo, da kmetij-
ski pridelki najbolje najdejo pot
do potrošnika pred obstoječe,
vpeljane, dobro organizirane tr-
govske mreže. V naši domeni pa
želimo obdržati in razvijati tr-
govino s proizvodi za kmetijsko
proizvodnjo, ki terja vedno več-
jo specializacijo in posluh, še
kmetijci smo pogosto v zaostan-
ku za razvojem kmetijske teh-
nike, kemijskih pripomočkov, se-
menskega materiala itd.
NOVI TEDNIK: Opravičujemo
se obema sogovornikoma, če ne
bomo v stanju posredovati vse-
ga, kar je bilo v razgovoru po-
vedanega, zlasti ilustrativnih pri-
merov, konkretnih navedb in
primerjav. Hkrati po ustaljeni
praksi prosimo za predloge, kdo
naj naslednji odgovarja v na-
šem štafetnem intervjuju?
IVAN DEBELAK: Predlagam
direktorja Kreditne banke Celje,
tovariša PETRA ŠPRAJCA. želel
bi pojasnila o odločitvah te ban-
ke pri kreditiranju kmetijske de-
javnosti, zlasti o investicijskih
kreditih za gradnjo novih klav-
nic.
BOGDAN KNEZ: Predlagam
STANETA DIVJAKA in sicer naj
bi govoril o bližnjem programu
ureditve cestnega omrežja, toli-
kanj bistvenega tudi za napre-
dek kmetijstva ter osrednjega
predmeta današnjega intervjuja.
JURE KRAŠOVEC
ŠTIRJE VELIKI NASTOPI
Letošnja kronika celjskega ko-
mornega moškega zbora bo poj eg
drugih zabeležila dva izredno po-
memna in uspela nastopa v tu-
jini. V resnici jih je bilo več, to-
da vsi se vključujejo v dve tur-
neji — v Italijo in zvezno repu-
bliko Nemčijo. Vtem ko so v
Italiji zaploskali zlasti partizan-
ski pesmi, je turneja v Nemčiji
od 21. do vključno 27. oktobra
prinesla veliko afirmacijo slo-
venski in sploh jugoslovanski na-
rodni ter umetni pesmi.
Nastopi v zvezni republiki
Nemčiji so bili zahtevni tudi za-
voljo tega, ker je celjski zbor
pod vodstvom Egona Kune j a na-
stopil v mestih z bogato pevsko
tradicijo. Mesta kot so Wupper-
tal, Solingen in Remscheid ima-
jo zbore, ki delujejo po sto in
celo več let! Pa ne samo to. V
Remscheidu, ki ima okoli 130.000
prebivalcev dela nad GO moških
zborov, v Solingenu (okoli 170
tisoč ljudi) je nad 50 moških
zborov itd., da ne omenjamo
drugih. Ljudje na tem izredno
gosto naseljenem in industrijsko
močnem območju so našli svoje
hvaležno delo in razvedrilo tu-
di v petju. Zato ni naključje, če
ta razgiban teren Zvezne repu-
blike Nemčije imenujejo tudi
»mesto pojočih hribov«, »mesto
slavčkov« in podobno.
Prvo nalogo je komorni mo-
ški zbor uspešno opraVil na ra-
dijski postaji v Münchnu, kjer
je posnel polurni program jugo-
slovanskih pesmi. Zatem so ga
čakali trije nastopi, trije veliki
uspehi. Zbor je zapel v Wupper-
talu, nato je sodeloval na prosla-
vi 75-letnice delavskega pevske-
ga društva v Solingenu in konč-
no gostoval še v Remsheid u. Vsi
koncertni večeri so bili združeni
z nastopi domačih zborov, soli-
stov in celo instrumentalnih sku-
pin. Vsi nastopi so uspeli in ta-
ko ni slučaj, da sta zbor in nje-
gov dirigent dobila visoka pri-
znanja znanih strokovnjakov.
O ugledu tega zbora v Nemčiji
govori tudi dejstvo, da je nje-
gov nastop v Remscheidu v ce-
loti (!) posnela nemška televi-
zija!
Uspehu v umetniškem pogledu
se je pridružil še eden, ki je prav
tako zelo pomemben, če ne celo
bolj. Gre za sprejem celjskih
pevcev v Nemčiji, gre za čestitke
in izraze velikih simpatij do tak-
šnih in podobnih srečanj. Celja-
ne je sprejel župan mesta Wup-
pertal (mesto šteje 450.000 ljudi)
g. Gottfrid Gurland in se z njim
zadržal v daljšem in prijetnem
pomenku. Ob tej priliki jé če-
stital domačemu zboru, ki je na-
šel stike z jugoslovanskimi pev-
ci! Podobna srečanja so bila tu-
di z župani in predstavniki dru-
gih dveh mest. In ne nazadnje —
tudi obisk jugoslovanskega kon-
zula v Düsseldorfu, Lojzeta Ker-
snika na koncertu v Remschei-
du, je vzbudil veliko pozornost
med domačimi organizatorji ve-
likega mednarodnega koncerta.
Člani komornega moškega zbo-
ra so dali svoji turneji ne samo
visoko umetniško obeležje, mar-
več tudi pomemben politični pe-
čat, zlasti v zbliževanju in spo-
razumevanju med narodi. M. B.
BO AKCIJA „KULTURNI DINAR" USPELA?
Ne samo v žalski, tudi v mno-
gih drugih slovenskih občinah
primanjkuje prosvetnoekulturnim
društvom finančnih sredstev, po-
trebnih za nemoteno dejavnost.
Zato so si prisiljena pomagati
tako kot to zmorejo in znajo.
Tam, kjer niso dosti iznajdljivi,
tam je dejavnost skromnejša.
Da bi razmere vsaj nekoliko
zboljšala je žalska občinska skup-
ščina letos januarja ustanovila
poseben Sklad za kulturo in te-
lesno vzgojo. Preko sklada sku-
ša zagotoviti sredstva za financi-
ranje prosvete in kulture 1er te-
lesne vzgoje na območju žalske
občine.
Glede na stalno pomanjkanje
sredstev, potrebnih za kulturno-
prosvetno in športno dejavnost
v občini se je upravni odbor
sklada že pred nekaj meseci od-
ločil, da organizira akcijo zbi-
ranja prispevka občanov, ime-
novano »KULTURNI DINAR«. Ta-
ko bi naj občani mesečno pla-
čali po en dinar v poseben sklad
pri občinski skupščini in z zbra-
nim denarjem bi financirali ob-
novo kulturno-prosvetnih in
športnih objektov, njihovo adap-
tacijo, morebitno razširitev, pla-
čevali bi tudi udeležbo različnih
javnih kulturnih delavcev na raz-
ličnih seminarjih in tečajih (pe-
vovodje itd.) ipd.
V nekajmesečni akciji so pri-
spevala le tri podjetja oziroma
delovne organizacije, od tega sta
bili kar dve šoli. In kje so
ostali?
Akcija ne obvezuje vseh zapo-
slenih v občini na obvezno pla-
čevanje. Je le prostovoljna akci-
ja. Program obnove objektov, ki
bi ga realizirali z zbranim de-
narjem, je dovolj obsežen, da
bi lahko občani videli, kam je
denar šel. Sicer pa finančna plat
programa tudi ni prezahtevna:
v petih letih bi bilo potrebno
zbrati okroglih 1.427.759 novih
dinarjev. V petih letih!
Morda bi bilo drugače, če bi
uvedli obvezni prispevek v enaki
višini — 1 dinar mesečno. Dru-
god to delajo. N. pr. v Velenju.
V Velenju bodo samo letos ,zbra-
li okrog 6 milijonov novih dinar-
jev za gradnjo negospodarskih
objektov, torej za enake objek-
te kot v žalski občini. Pa akcija
vendarle lepo poteka, čeravno
imajo ljudje ravno tako dosti
»finančnih« obveznosti.
Ali pa niso ljudje dovolj ob-
veščeni? Upajmo, da je samo ta
vzrok, saj se ga lahko takoj od-
pravi.	-jt
PROSTE SOBOTE IN UČNE URE
Dejstvo je, da ima uvedba
prostih sobot v našem šolstvu
tako svoje dobre kot slabe stra-
ni. Odločitev je potekla nemara
prav iz ravnovesja obeh skraj-
nosti, pri čemer pa vendarle ni
mogoče spregledati največje po-
manjkljivosti, zapopadene v tem,
da smo • proste sobote v šolah
uvedli prej, preden bi skrajša-
nemu tedniku prilagodili tudi
•učni program.
Tako smo priče nekakšnega
specifičnega pouka, v katerem
je treba proti volji prosvetnih
delavcev prenašati določene učne
obveznosti na proste sobote. Pri
tem nimamo v mislih samo tako
imenovanih svobodnih aktivno-
sti, ampak tudi ure rednega pro-
grama.
V celjski občini pa je skraj-
šani tednik povzročil še drug
problem. Temeljna izobraževalna
skupnost šolam namreč ne pri-
znava več učnih ur, vezanih na
obisk muzejev, koncertov, gle-
dališča oziroma ustanov, v ka-
terih lahko učitelji teorijo pona-
zarjajo s praktičnimi pripomočki.
Na zadnji seji sveta za kul-
turo in znanost občinske skup-
ščine je prišel v ospredje tudi
ta problem, pri čemer so meni-
li, da bo nujno potrebna inter-
vencija, da bi take učne ure
priznali kot enakovreden del po-
uka. Slišati je bilo vprašanje,
katera učna ura je več vredna,
ali tista, ki ima značaj čistega
verbalizma, ali učna ura s prak-
tičnimi ponzorili. Verjetno o tem
ne bi kazalo ugibati, ker je pred-
nost na dlani, vendar pa bo
korenine takšnega stališča treba
slej ko prej iskati v naši uvod-
ni ugotovitvi. Učni program, ki
bi ga bilo treba čimprej prila-
goditi skrajšanemu tedniku, bo
moral poleg verbalizma upošte-
vati tudi v" svetu že davno uve-
ljavljene sodobne metode po-
uka.	D. Hribar
CELJSKI ZBORNIK 69-70
Izšla je trinajsta dvojna šte-
vilka Celjskega zbornika, ki bi
ga Po tematiki lahko razdelili v
glavnem v dva dela. V prvem so
prisprvki, ki se nanašajo na go-
spodarska in kmetijska vpraša-
nja celjskega območja. Milan Na-
tek piše o razvitosti celjskega
področja v okviru SR Slovenije
in o sezonskih delavcih na celj-
skem področju, dr. Anotn Sore
pa o nekaterih problemih v pro-
cesu deagrarizacije prebivalstva
in naselij v celjski občini ter o
zemeljskih plazovih na ozemlju
celjske občine. Sem bi mogli šte-
ti še prispevke dr. Aleksandra
Hraševca o kmečkem pokojnin-
skem zavarovanju in Jožeta Ma-
roita o hribovskih kmetijah v
zahodnem delu šaleške doline.
DrugI del zbornika je kulturno
zgodovinskega in literarnega zna-
čaja. Prinaša prispevke Franceta
Jesenovca (Jurčičeva in Tomiče-
va Veronika Deseniška), Božene
Orožnove (Slovenski kraji in
ljudje v spisih starejših čeških
leposlovcev), Franja Roša (Uči-
teljstvo v boju za napredek šol-
stva), Franceta Steleta (Govor
ob otvoritvi nove gotske kapele
v celjski opatijski cerkvi), Mile-
ne Moškonove (Heraldični eksli-
bris Bernarda Mavrišiča), Fedor-
ja Gradišnika (Usodne posledice
gostovanja celjskega dijaškega
gledališča leta 1907 v Šentjurju
pri Celju) in Antona Stupice
(Vladimir štoviček).
V Celjskem zborniku objavlja-
jo še Ivan Stopar (Spomeniško
varstveni red za staro mestno
jedro in Program za spomeniško
obnovo velenjskega gradu), Jan-
ko Orožen ( Novoceljska trage-
dija in Zapisek o šentj ungerti),
Tone Kolšek (Odmev marčne re-
volucije 1848 v celjskem okrož-
ju), Miloš Rybar (Pripombe k
Curkovemu topografskemu gra-
divu za občino Laško), Fran Roš
(šlandrova družina), Gustav Gro.
belnik (Komorni moški zbor Ce-
lje, nosilec Gallusove plakete),
Juro Kolšek (Nov razmah in ka-
kovostni višek Likovnega salo-
na), Vera Kolšek (Nove stalne
razstave Pokrajinskega muzeja),.
Stane Terčak (Pet let dela Mu-
zeja revolucije), Ludvik Rebušek
■(Sto let trgovskega šolstva v Ce-
lju), dr. Marjan Veber (Motnje
vida pri šolski mladini in Po-
skus raziskave o množini hemo-
globina pri učencih celjskih šol),
na koncu pa je še poročilo o ra-
ziskavah onesnaženja atmosfere
mesta Celja in štor.
S tem, da je še pomagal uspo-
sobiti nekaj preprostih in osta-
relih plovnih objektov za parti-
zane, ki so od juga navzgor o-
svobajaU otoke ob Jadranski o-
bali, se je Miroslavu štumberger-
ju končala plovba na oboroženih
ladjah. Da bi se popolnoma od-
tujil, bi mu mornarica ne dovo-
lila, tudi če bi hotel. Nekdanji
vojni tovariši ga radi obiskuje-
jo, vsako leto in tudi večkrat na
leto. Med nekdanjimi mlajšimi
kolegi je veliko pomembnih mož
v današnji mornarici. Z admi-
ralom černijem sta dobra pri-
jatelja.
KDOR NIČ NE VE,
NIMA KAJ POVEDATI
Prva leta po vojni so prihajala
v njegov miren dom povabila na
to ali ono mornariško proslavo.
Velikokrat so ga rabili podnior-
ničarji, ki bi radi popeljali sta-
rega podmomiškega volka na
vožnjo, mu pokazali kako živi
sodobni podmorniški rod. Toda
kapitan Štumberger se ,ie vselej
za povabilo toplo zahvalil — od-
zval se ni.
»Zakaj?«, sem vrtal vanj.
Korenini so se v svitu ognja
iz kamina zvito zasvetile drobne
živahne oči:
Takole je ta reč. Tule v hiši
imam pravcati muzej. Vsak dan
prihajajo ljudje. Tisoči v letu
dni. Na leto napišem na stotine
pisem v razne države, prijate-
ljem, znancem. Obiskujejo me ti
moji nekdanji kolegi. Med nji-
mi so živine, ki pripadajo tu-
jim oboroženim silam. Star sem
in prav nič mi ni do tega, da bi
kdaj v klepetu povedal več kot
bi bilo treba. Držim se načela,
če nekaj ne veš, o tem ne moreš
govoriti. Sem upokojeni morna-
riški oficir ir. poznam preteklost.
Govoriti o preteklosti pa ni ne-
varno za sedanjost. Tako znan-
cu, če je Anglež ali Nemec ni
treba lagati, ne vem, ker res
ne vem.«
V težkih letih med vojno in
nekaj let po njej se je hiša sta-
rega kapitana skrila v goščavo.
Rože je zadušila senca, celo sad-
je, ki se vmes sili od cvetenja k
rodnosti, rodi kisle( nedozorele
plodove. Pošle so moči, da bi
svoj svet spet spremenil v cve-
točo oazo. Kapitanov svet je po-
stala notranjščina hiše, knjige
ki se kopičijo v tisoče izvodov
in se od dne do dne njih števi-
lo veča, zbirka, ki jo neguje in
delavnica na podstrešju, kjer
gradi tolikanj iskane modele la-
dij, zlasti tistih iz junaške dobe
Kolumba.
KAPITANOV MUHASTI
KONJIČEK
Bogata zbirka starin mu je ko-
njiček. To je njegova velikanska
spominska knjiga. Vsak predmet
je zvezan z dogodkom, z doživet-
jem. Toda ravno ta konjiček, ki
mu je bilo naloženo, da mu kraj-
ša ure na stare dni, ga je mu-
hasto izdal in kot trojanski konj
odprl vrata njegovega doma jav-
nosti. Odkar so ga kolegi muze-
alci prepričali, da bi bilo hudo
sebično, če bi vrednote, ki ga
obdajajo, ne bile odprte za jav-
nost, odkar so ga obiskali prvi
časnikarji, je s puščavsko idilo
starega kapitana konec. Baošiči
so majhen kraj in turistično
društvo v njem nima veliko za-
nimivosti. Hiša starega kapita-
na je prava senzacija. V turistič.
nih prospektih Hercegnovega in
Boke je kapitanova zbirka med
vodilnimi zanimivosti, štumber-
gerju so ponudili uradnega vodi-
ča in inkasanta s tem, da bi ve-
lik del vstopnine ostal kapitanu.
Odklonil je. Raje sam vodi tujce
po hiši, razlaga in duhoviči z
n.jimi, vendar pa vsako plačilo
odločno odklanja. Morali bi sa-
mo videti, kak piepir se je vnel
med nama, ko sem ob koncu
obiska hotel poravnati vsaj del
svojega dolga za njegovo gosto-
ljubnost.
KAPITANOV HUMOR
SEGA ŠE V
ONOSTRANSTVO
Pred leti, ko so gradili jadran-
sko magistralo, so na njegovem
zemljišču zgradili stolp za dro-
bilec kamenja, zadaj pa odstre-
lili lep kos hriba, kjer je bil
kamnolom. No to betonsko gmo-
to so hoteli po končanih delih
spet razdejati, toda kapitan je
rekel, naj stolp kar pustijo, da
ga ne moti.
V tem stolpu, kamor vodi nav-
pična vzidana lestev in kamor
kapitan pozimi ob najhujšem
vetru spleza Po drva, kani kapi-
tan ugnati svojo zadnjo muha-
vost. Ne vem če bo to res sto
iil, toda pripišem mu tudi kaj
takega.
Kaj?
»Veste Rad bi babjevernim so-
sedom ohranil vzrok za t aho-
ve, tudi ko me ne bo več. Tule
zgoraj na vrhu stolpa je kamri-
ca, kjer je strojnik nadzoroval
vso mašinerijo. Tole bi bila ču-
dovita grobnica zame. Sem gor
se bom dal zazidati, ko umrem,
da bom lahko strašil prismode,
ki so si o meni izmislili že to-
liko grozljivih in misterioznih
pripovedi«.
No do takrat je še čas. Kore-
nina Štumberger je viharnik, ki
je previharil že obilo viharjev in
jih še bo. Skromno živi, kOt je
skromna njegova pokojnina.
Ko sem ga nekoč vprašal, če
ima zapisane svoje spomine, mi
je odvrnil:
»O, nekoč sem začel pisati
memoarje. Samo začel. Za pisa-
nje spominov sem res še pre-
mlad!«
Takšna volja je vir tjdoživosti.
Je oseminsedemdeset let sploh
kakšna starost?
Tako. Na koncu smo. O zbir-
ki nisem nič povedal. To je tre-
ba videti, a vendar o tem mor-
da ob drugi priložnosti. Triče-
trt leta je, ko sva si segla v ro-
ko za slovo. Spet me vleče tja.
Ni vrag, da bom našel prilož-
nost. Do takrat:
»Ohoj, kapitan!«
KONEC
Kapitan Miroslav Štumberger v svoji delavnici.
PRIJETEN SPOMIN
Spomini na »Karavano 70«
še niso zbledeli. Ostali so.
Pa ne po naši zaslugi, tem-
več po zaslugi naših gostite-
ljev.
Tisti, ki so preživeli pet le-
pih in srčnih dni v Gornjem
Milanovcu so v teh dneh
ostali presenečeni. Gostitelji
so poslali Občinski konferen-
ci SZDL v Celju večje števi-
lo fotografij in časnikov,
kjer so na prvi strani poro-
čali o karavani »Bratstva in
enotnosti«. Celjani so foto-
grafije s časniki poslali vsem
tistim, iki so bili v Gornjem
Milanovcu in njegovi okolici.
Ljudje, ki so bili med voj-
no izgnani v Srbijo, so bili
ta.ko ponovno presenečeni,
ostali so brez besed. Ljudje,
ki so jim že večkrat podarili
najlepše in najboljše, tudi
tokrat na njh niso pozabili.
Vsakemu so poslali po tri
razióne fotografije s sloven-
skimi udeleženci karavane
in časnik.
To je spomin, ki ostane.
Droben, vendar prijeten
spomin.
(Brez sentimentalnosti: v
imenu vseh hvala!)
V POČASTITEV
JUBILEJA
Prejšnji teden je bila v
celjski bolnišnici lepa sloves-
nost ob počastitvi 50. letnice
ustanovitve ginekološko-po-
rodniškega oddelka. Ob tej
priložnosti so nagradili tudi
nekaj članov tega oddelka —
ali za dolgoletno delo v ko-
lektivu, ali za posebne za-
sluge. To velja za predstoj-
nika oddelka prim. dr. Ru-
dolfa čika, kakor tudi za
prim. dr. Franca Kokola, ki
je že skoraj 35 let zvest bol-
nišnici in je njegovo življenj-
sko delo izrednega pomena
za razvoj ginekologije, pa tu-
di porodništva na celjskem
območju. Tudi v vrstah otro-
ških negovalk, medicinskih
sester in drugih kadrov je
veliko prizadevnih in dolgo-
letnih delavcev. Osmim so
za dvajsetletno delo podarili
skromna darila, vsemu od-
delku pa so veljale številne
zahvale, med katerimi je bi-
la gotovo najpomembnejša
tásta, ki jo je izrekla pred-
sednica skupščine občine Ce-
lje Olga Vrabičeva, ki je
hkrati izrazila tudi svoje
prepričanje v to, da bodo v
celjski bolnišnici v nekaj le-
tih že odprli prenovljen gine-
kološko-porodniški oddelek.
I.B.
POLITIČNA ŠOLA ZA
OSEMLETKARJE
Včeraj se je na III. osem-
letki v Celju pričela politič-
na šola za 60 učencev zad-
njega razreda, ki jo je orga-
nizira predsedstvo občinske
konference ZMS Celje. Šolo
bodo obiskovali dvakrat te-
densko in tako v mesecu in
pol poslušali dvanajst preda-
vanj. Po zaključku se bodo
podobne šole pričele tudi na
drugih celjskih osemletkah.
Pogovarjali se bodo pred-
vsem o Zvezi mladine in nje-
nih nalogah.
INTEGRACIJA
DIJAŠKIH DOMOV?
Tudi člani predsedstva Zve-
ze mladine v Celju so se na
zadnji seji strinjali z mne
njem nekaterih gojencev di
jaških domov v Celju in dru
gih, da bi združili domove
O tem so se pogovarjali tu
di z upravniki domov in sa
mimi gojenci. Gre za tri do-
move: Kajuhovega, šlandro-
vega in dom Dušana Finžgar-
ja.
TISKOVNA KONFE-
RENCA V KB
Ob svetovnem dnevu varče-
vanja je bila v kreditni ban-
ki tiskovna konferenca, na
kateri je glavni direktor Pe-
ter šprajc govoril o varčeva-
nju in prizadevanju banke,
da bi povečala obseg hranil-
nih vlog.
Celjska kreditna banka
ima v vseh 23 enotah 130 ti-
soč varčevalcev, ki imajo za
243 milijonov din prihran-
kov. Hranilne vloge so v pri-
merjavi z lanskim letom po-
rasle za kakih 15 odstotkov.
Kot je dejal Peter šprajc,
je banka uveljavila vrsto us-
pešnih oblik, ki spodbujajo
ljudi k varčevanju; poleg
varčevanja v podjetjih so v
zadnjem času s pomočjo
društva prijateljev mladine
že na 9 šolah odprli pionir-
ske hranilnice. V okviru
mladinskega varčevanja je
vzbudila veliko zanimanje ig-
ra s starimi novci, od kate-
rih je dvojni talar Franca
Jožefa izšel pred kratkim, z
igro pa bodo nadaljevali od
tega meseca do maja prihod-
nje leto.	dhr.
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Adolf Kukovec
Predsednika aktiva 'veze
mladine Kovinotehna Celje,
Adolfa Kukovca so pred me-
secem dni izvolili tudi za ne-
plačanega sekretarja občin-
ske konference ZMS v Celju.
»Kako dolgo že delaš v
Zvezi mladine?« »štiri leta.
Začel sem v Kovinotehni. Na
ekonomski šoli nisem bil
preveč aktiven.« »Je delo ZM
v delovni organizaciji težje
kot na šoli?« »Težje in po-
membnejše.« »Zakaj?« »V de-
lovni organizaciji moraš o
marsičem sam odločati. V
šoli se z delom v ZM bolj
ali manj izoblikuješ, med-
tem, ko moraš v podjetju že
biti formiran.« »Kaj je po
tvojem bistvo dela ZM v de-
lovni organizaciji?« »Mislim,
da je bistvo v vključevanju
mladine v samoupravljanje.«
»Kako v Kovinotehni izpol-
njujete to bistvo?« »Pravza-
prav smo začeli opravičevati
ime ZM kot politične organi-
zacije šele začetkom tega le-
ta. Delo je bilo že prej, ven-
dar predvsem usmerjeno na
razne akcije in izlete. Samo-
upravljanje pa je bilo zaradi
težine bolj postrani.« »Kaj je
teže, biti sekretar občinske
konference ali predsednik
aktiva?« »Trenutno je zame
težje biti sekretar, ker še ni-
sem dolgo.« »Kaj je danes
največji problem celjske
mladine?« »Vključevanje —
premajhna angažiranost — v
samoupravljanje.« »Kaj je
temu krivo?« »Mislim, da
predvsem vzgoja, ki so ji bi-
li deležni mladi. Imam ob-
čutek, da samo ZM skrbi za
vzgojo oziroma v delovni or-
ganizaciji temu posveča po-
zornost. Ostali, tudi vodstva
podjetij menijo, da bo mla-
dina že nekaj naredila. Ni
res, da če imamo svoje mla-
de predstavnike v organih
upravljanja, da je potem na-
rejeno vse. Vzgoja bi jim
morala dati tisto, da bi bili
tudi aktivni v samoupravnih
dogovorih.« »Ali ni to odvis-
no tudi od njih samih —
mladincev?« »Vsekakor je
odvisno od njih, kako so pri-
pravljeni.« »In kdo je tisti,
ki bi naj poleg ZM pripravil
mlade ljudi do večje aktivno-
sti v samoi tiravi jan ju?« »V
prvi vrsti sindikat m vod-
stva podjetij.« »So samo
mladinci neaktivni v samo-
upravljanju? »Tudi drugi. In
prav tu se kaže vloga sindi-
kata, ki ne naredi tistega
kar bi moral. Ozimnica je
preživela.« Imaš dve funk-
ciji, kaj pa prosti čas? »Ma-
lo ga je. Kar pa ga je, bom
uporabil za študij prava.«
POTRJEN STATUT
Skupščina občine Celje je
na predlog svoje komisije za
pregled statutov in drugih
splošnih aktov delovnih or-
ganizacij potrdila na zadnji
seji statute doma »Dušana
Finžgarja«, osnovne šole Pr-
ve celjske čete ter osnovne
šole v štorah.
NOVI DIREKTOR
JAVNIH NAPRAV
Glede na to, da je doseda-
nji direktor Javnih naprav,
Viktor Gorinšek, odšel v
pokoj, je kolektiv izbral za
svojega novega vodjo inž.
Draga Doižana, ki je doslej
več kot dvajset let delal v to-
varni EMO. Na to imenova-
nje je dala soglasje tudi celj-
ska občinska skupščina.
IMENOVANJA
Na predlog komisije za vo-
litve in imenovanja pri celj-
ski občinski skupščini bo
tov. Zofika Stojanovič tudi v
prihodnje zastopala celjsko
območje v skupščini repub-
liške skupnosti otroškega
varstva. Na predlog iiste ko-
misije je bil namesto Nuše
Mimik imenovan za novega
člana sveta za primarno go-
spodarstvo pri celjski občin-
ski skupščini Milan Hohnjee,
pomočnik direktorja celjske
podružnice kreditne banke.
Odborniki cedjiske Oibčin.-ike
skupščine pa so na predlog
komisije za volitve in imeno-
vanja razrešili še dosedanjo
sodnico občinskega sodišča
Jeîlko Fink, ki je bila pred
kratkim izvoljena za sodnico
okrožnega sodišča v Celju.
Na osnovi zakona o popisu
prebivalcev in stanovanj, ,ie
skupščina imenovala občin-
sko popisno komisijo; vodil
jo bo podpredsednik skupšči-
ne, inž. Dušan Burnik.
KONCERT PIHALNE-
GA ORKESTRA
»MILICA«
V organizaciji koncertne
poslovalnice pri celjski glas-
beni šoli bo v sredo, 11. t. m.
gostoval v Celju pihalni or-
kester »Milice« iz Ljubljane
pod vodstvom Jožeta H ribar-
ska. Izvajali bo originalne
skladbe pa tudi koncert za
oboo V.Reffinija ter Gotov-
čevo simfonično kolo.
Koncerti bodo dopoldne
za mladino, izvenabonmajski
večerni pa se bo pričel ob
19.30 v veliki dvorani Narod-
nega doma.
PRVI NOČN! AVTO
RALLY V CELJU
Marljiva športna sekcija
pri Združenju šoferjev in av-
tomehainikov v Celju je pri-
pravila za zaključek sezone
zanimivo tekmovanje. V noči
od 27. na 28. november bo
v Celju zanimivo tekmovanje
v avto rellyju. S štartom v
Celju in ciljem prav tako v
mestu ob Savinji se bodo
pomerili številni tekmovalci
iz vseh avtomoto društev
Slovenije,, Tekmovanje bo
razdeljeno v dve skupini. V
skupini do 850 ccm in nad
850 ccm.
Proga tekmovanja, ki bo
imela več javnih in tajnih
kontrol, bo dolga 202 kilo-
metra. Vozilo pa se bo na
sledeči progi: Celje—Rimske
Toplice — Hrastnik — Trbov-
lje — Prebold — Polzela —
Šoštanj — Velenje — Celje
Šmarje — Podplat — Polj J
ne — Slov. Bistrica — g?
Konjice — Vojnik in CeJ*
Tekmovanje bo ostalo J
dicionalno. Najboljši Cei¡
pa bo prejel posebno г&^
do in prehodni pokal. '
KONFERENCI)
ZM V „VOLNI'
Nedavno so v laški
ni« zborovali mladi. šk0
da ne vsi, večina mladink
mladincev pa je prišla in
lo aktivno sodelovala v i
pravi. Precej besed je h
izrečenih na račun šibke
finančnega položaja orga
zacije, o izobraževanju m]
dih delavcev, zlasti tistih, ¡
osnovne šole niso dokončaj
Sklenili so ustanoviti kroži
OZN, na koncu pa so izvoli
novo vodstvo mladinske o
ganizacije.
PRIZNANJA SOCIA
LfSTlCNE ZVEZE
Po sklepu izvršilnega a
bora SZDL v Laškem, boi
v naslednjih dneh prijeli p
znanja v obliki diplome:
© Filipu Jurkošeku, za o
setletno uspešno opravljaj
predsedniške funkcije v i
ganizaeiji SZDL v Jurkl;
tru.
ф Krajevni organiza;
SZDL in njenemu predsei
ku v Radečah za uspeš
izvedbo priprav in priredit
v okviru krajevnega praa
ka in
@ Krajevni skupnosti t
njenemu predsedniku za p
zadevanja in uspehe pri
vedbi iste naloge.	-t
ODBOR ZA VAR-
STVO OSTARELIH
Socialistična • zveza v L¡
kern je dala pobudo za us
novitev koordinacijskega (
bora za varstvo ostarelih <
čanov. Nedavno so razprl
ljali o predlogih politici
organizacij, ki so v ta odi
delegirale svoje predstav
ke. Naloge tega koordinaf
skega odbora so obsežne,
veda tudi precej jasne. '
čelu imenovanega odbora,
šteje 19 članov in ga pol
predstavnikov političnih i
ganizacij, skupščine in n
nih organov sestavljajo
nekateri drugi, bo v našli
njem obdobju načelnik <
delka za skupne in družb«
službe občine tovariš Cen
Jančič.
PRAVILNIKI
NA REŠETU
Na območju občinske
sindikalnega sveta je b
proti koncu oktobra več š
javnih razprav o pred-
statuta in posameznih
¡lnikov komunalne skup-
I socialnega zavarovanja
icev in kmetov v Celju,
»lovnih organizacijah so
pripravile sindikalne or-
acije, na terenu pa kra
i odbori SZDL. Na ni-
pbčine bo o teh vpra-
h tekla beseda na šir-
posvetu, ki ga sklicuje
jski sindikalni svet m
aterega bodo poleg pred-
likov sindikalnih organl-
povabljeni še direktorji
etij in zavodov, predsed-
organov upravljanja ter
stavniki občinskih ob-
lih in političnih forumov,
ikujejo, da se bo tega
rta udeležil tudi zvezni
mec socialno-zdravstve-
zbora in direktor ko-
alnega zavoda za social-
avarovanje Loštrk Milan.
V. L.
TARO GRE PREČ
i lesno-industrijskem ob-
V	Slovensk;h Konjicah
tavajo že v prihodnjem
pomšiti nekatere starej-
êlavnice, ki so bile zgra-
V	prvih povojnih letih.
1 pridobljen prostor bo-
fòrabili za postavitev sa-
4, garderob in nekate-
tugih objektov. V delov-
načrtu tega obrata je
asfaltiranje notranjih
za lažji transport z vili-
s katerimi bodo hitreje
ažali hlodovino, deske in
e proizvode. Končno bo-
ia prostor pred glavno
\ kjer je bilo še do ne-
a večje skladišče hlodo-
Uredili manjši park.
V. L.
zdravstvo
VOLJIVO
Na seji Sveta za zdravstvo
in socialno politiko pri občin-
ski skupščini Žalec so pre-
tekli teden obravnavali dve
važni vprašam ji: predlog re-
publiškega zakona o prispev-
kih družbeno-političnih skup-
nosti k stroškom zdravstve-
nega varstva sočialtno ogrože-
nih zavarovancev — ■ kmetov
ter predlok odlcka o ustano-
vitvi Medobčinskega sveta za
zdravstvo celjske regije. Naj-
prej so ugotovili ugoden po-
tek razprav o predlaganem
zakonu. Msniii so, da so šte-
vilna vprašanja, ki so bitta v
dosedanjih razpravah povdar-
j jrna, tehtna in jih bo£o mo-
rali avtorji zakona pri sestav-
ljanju dokončne verzije vse-
kakor upoštevati.
Prav tako pritrdilen odnos
so imeli tudi do predloga od-
loka o ustanovitvi Medobčin-
skega sveta za zdravstvo celj-
ske regije, saj je na istem
področju že organizirana
enotna zdravstvena služba in
je zato tudi ustanovitev skup-
nega sveta funkcionalno
upravičena. Istočasno pa so
ponovno ugotovili, da zdrav-
niška služba in njene usluge
niso na najvišji kvalitetni
ravni in so potrebne določe-
ne korekture.	-jt
BORCI NA К01ЕШАСШ V GRADCU '
i
Komemoracijam ob Dnevu
mrtvih, organiziranim na raz-
ličnih krajih celjske občine,
se je pridružila tudi občin-
ska organizacija Zveze bor-
cev NOV, ki je poskrbela za
skromne počastitve spomina
na padle borce in druge žrt-
ve zadnje vojne.
Kot vsako leto so se nek-
danji borci iz Celja in oko-
lice tudi letos udeležili ko-
memoracije ob skupni grob-
nici več kot 1000 žrtev fa-
šističnega nasilja v Gradcu.
S celjskega področja je bilo
v Gradcu preko 200 nekdanjih
borcev in njihovih svojcev.
Poleg delegacije občinske or-
ganizacije Zveze borcev je
komemoraciji prisostvovalo
tudi 30 dijakov 9 celjskih
osnovnih šol, ki so jih v de-
legacijo predlagala vodstva
šol zaradi njihovega uspeha
in poznavanja NOB. Mladi
Celjani so položili na grob-
nico venec ter prižgali sveč-
ke. Obisk mladih je organi-
zirala komisija za politične
zapornike in internlrance pri
občinskem odboru Zveze bor-
cev v Celju.
—jt
MLADINSKA
KONFERENCA
Vaški mladinski aktiv Ga-
berke pri Šoštanju spada med
najaktivnejše v občini Ve-
lenje. Pred nedavnim so ime-
li redno letno konferenco,
katere so se udeležili pred-
stavniki družbeno političnih
organizacij na vasi.
Pregledali so svoje delo,
ki je bilo zelo uspešno. V
zimskem času so organizi-
rali številne plese, naštudirali
pa so tudi dramsko delo in
gostovali po sosednjih vaseh.
Skupno z ostalimi organiza-
cijami so pripravili razne
družabne večere in proslave.
Omenim naj tudi sodelova-
nje mladinske organizacije s
krajevno skupnostjo. Mladin-
ke in mladinci se zavedajo,
da je prav tu mesto, kjer
bodo lahko vplivali na ju-
trišnjo podobo kraja. Tako
so v letošnjem letu poma-
gali pri izgradnji vaškega vo-
dovoda.
Zelo lepe rezultate pa so
dosegli tudi v športu. Spo-
mladi so se vključili v sa-
vin j sko-šaleško ligo, kjer je
tekmovanje v namiznem te-
nisu v polnem teku. Poleg
tega so se udeležili še šte-
vilnih drugih športnih tur-
nej, v počastitev občinskega
praznika pa so organizirali
tradicionalno športno sreča-
nje v malem nogometu za
pokal šaleške doline. Za leto
1970—71 je pokal osvojila
Rudarska šola Velenje.
Z uvedbo samoprispevka v
občini si je aktiv zadal na-
logo — s prostovoljnim de-
lom pomagati pri urejevanju
vaških cest. Tako so se že
udeležili številnih delovnih
akcij. Za tako uspešno delo
gre zahvala vsekakor dose-
danjemu vodstvu!
Na konferenci so izvolili
novo vodstvo, predsednik pa
je tov. Slavko Ramšak. Mla-
dino Gaberk čakajo v pri-
hodnjem letu zopet naporne
naloge — skozi vas namera-
vajo asfaltirati krajevno ce-
sto. Zainteresirani pa so tudi
za gradnjo doma družbenih
organizacij v vasi, kjer bi
tudi oni imeli svoj kotiček.
Kljub vsem težavam pa
vztrajajo in so neumorni.

Lani je sadje gnilo pod drevjem. Preobjedla se ga je ži-
vina in vendar je bilo na tisoče otrok, ki so ga bili lačni.
Kako je bilo letos? Sadja je bilo, res ne v izobilju, vendar
bilo je. Tisti kmeitje, ki sadovnjake gojijo, ki sadnemu drev-
ju posvečajo skrb, so ga imeli. Drugi, ki jim je drevje od-
visno od »božje volje«, kolikor pač rodi, so bili letos rešeni
lanskih skrbi.
O zadevi, imenovani kmečko sadje, tokrat štiri izjave:
I BOGDAN KNEZ; direktor
KK Šentjur: Očitek, na pri-
mer celjskega Merxa, da na-
Iše območje ni odkupilo pri-
čakovanih količin sadja, je
bil samo enostransko upra-
Ivičen. Letos pri nas sadja
ni, vsaj zadosti ne, sicer pa
kmečko sadje na našem ob-
Imočju ni takšno, da bi kaj
dosti pomenilo kot blago za
trg. V glavnem prihaja v
ipoštev kot industrijsko sad-
je. Pridelek pa hudo niha
od let, ko ga je preveč, do
j let, ko ga sploh ni.
Ing. STANKO GOBEC,
upravnik predelovalnega ob-
rata »Vital«: Letos je spo-
četka izgledalo, da sadja za
predelavo ne bo. No, zdaj,
ko se je razvedelo, da ga
iščemo, bomo za svoje po-
trebe imeli dovolj jabolk.
Cena za kmete je boljša od
lanske. Toda več kot tristo
ton ga ne rabimo. Ko bodo
zgrajene cisterne, ga bomo
rabili tisoč ton, no v bo-
dočnosti enkrat celo deset
tisoč ton letno.
JELEN Anton, Šentilj pri
Velenju
Letošnji pridelek sadja je
slabši od lanskega in ga je
bilo verjetno prav zaradi te-
ga lažje prodati. Precej hrušk
in češpelj sem prodal na tr-
gu, večino sadja pa velenj-
skemu Agroprometu. Odkup-
ne cene so bile višje kot
lani. Lepo je obrodilo zlasti
tisto sadje, ki smo ga po-
sebno negovali in pognojili,
medtem ko bomo stare na-
sade zamenjali z novimi. Za-
dovoljen sem z odkupom in
dan za dnem prihajajo novi
kupci iz vse Slovenije.
KOŠAN Ivan, Vinska gora
Letošnji pridelek je slabši
od -lanskega, jabolk je manj
celo za polbvico. Vendar je
pa bilo sadje dosti lepše od
lanskega, poleg tega so pa
bile odkupne cene toliko viš-
je, da so krile razliko, na-
stalo z manjšim pridelkom.
Z odkupom sem zadovoljen.
Nekaj sadja je sicer še pri-
pravljenega za odkup, nekaj
ga je še na drevju, vendar
je povpraševanje tako, da
bom prodal ves pridelek. Mo-
ram reči, da lani odkup sad-
ja ni potekal tako nerrpteno
kot letošnje leto.
Tako dva predstavnika odkupa in dva sadjarja. Precej
različne ugotovitve, mar ne? Kdor ne čaka, kaj bo sadje
samo od sebe vrglo, pa ne gnoji, škropi, čisti, ta ga nima,
ali pa ga je malo. So nasveti, da je treba kmečko drevje
kar odpisati, da ni blago za trg. A, kot smo prebrali, tudi
kmečkega sadja bo treba vse za predelavo in merda tudi
namiznega, kajti poleg plantažnih sort: jonatana in delišesa
bi ljudje radi tudi kakšno drugo sorto. Je pa res. Sadjar-
stvo je panoga, ki terja vlaganj, dela, ni kak nameček, ki
ga na vrže narava sama od sebe.
J. T. in J. K.
NAJMLAJŠE
MATERE
V PRIHODNJIH DNEH BO RODILO DEKLETCE,
STARO KOMAJ DVANAJST LET. KAJ DELA IN
KAKO ŽIVI? KAJ PRIČAKUJE OD ŽIVLJENJA IN
KAJ BO LAHKO NUDILA SVOJEMU OTROKU?
ZDAJ NIMA MNOGO: ŽIVI ZVEČINE DOMA, KER
JO VSEPOVSOD ZASMEHUJEJO IN ZBADAJO,
IZ NJE SE NORČUJEJO IN JO ŽALIJO - TO PA
JE MNOGO PREVEČ, KAR BI LAHKO KOMAJ
DVANAJSTLETNO DEKLE SPLOH RAZUMELO.
Tragičnost pričujoče reportaže je v resničnosti samega do-
godka. Krutost pa dejstvo, da je otrok bil prisiljen postati
mati, čeprav nima o tem niti pojma, kaj šele o poslanstvu
matere. Obgrizeni nohti na prstih in velike rjave oči so edini
ostanek otroštva na zaobljenem telesu, seveda, če izločimo
strah pred jutrišnjim dnem. Tistim dnem, ki ga ta otroška
glavica šele komaj dojema, zaznava ...
Nekje, med temi strnjenimi
hišami na hribu, kakšen kilo-
meter od Save, živi to dekletce.
Reka vozil se zliva po asfaltu
in drvi mimo. V ta kraj jih za-
vije malo. Zgoraj, pred cerkvijo
se igrajo otroci. Koliko so sta-
ri? Devet, dvanajst, trinajst let?
Kričoč se pode naokoli, šolske
torbe leže ob zidu.
Obstanemo. Pogovarjamo se,
na koncu sprašujemo. Zadeva, o
kateri tako težko stečejo bese-
de tem otrokom ni neznana. Vsi
vedo za njo. Za NJO, ki je mo-
rala v petem razredu izstopiti
iz šole, ker je NOSEČA.
»Kako NOSEČA?«
Mala kuštrava glavica se za-
čne nasmihati in muzati. Neum-
no vprašanje, kaj?
»Tako, noseča je. Otroka bo
rodila, če že ni. Saj je bila že
v porodnišnici, pa so jo poslali
nazaj. Ko pa ne ve, kdaj je za-
nosila ...«
Fantek obstoji, dekletca, nje-
gove vrstnice pa bolščijo vame.
Ostanem brez besed. Odpravim
se, kot pretepeni pes naprej po
cesti. Nato fant priteče za mano.
Pokaže mi hišo, če hočem. Hva-
la. Naprej v trgu ustavim fanta
na kolesu in ga pobaram, kje
stanuje ta in ta družina. Pokaže
pot in se umakne. Ve zakaj! Vi-
dim mu na obrazu, v očeh.
V skupini hiš, ki so ali še ni-
so dograjene, mi pokaže eno.
Nekaj stopnic in sem v nedo-
končani veži. Skozi osvetljeno
okno vidim luč. Kuhinja. Praz-
na. Pred durmi se za hip usta-
vim, kot rafal v mislih izstrelim
kopico fraz, za vsakdanjo rabo.
Kaj naj vprašam in kako me
bodo sprejeli. Končno mi roka
samodejno pritisne kljuko. Za-
klenjeno. Potrkam. Nič. še en-
krat. S ceste prihaja šum avto-
mobilov in vpitje otrok. Save ni
slišati. Potrkam. Trkam. Ropot
odzvanja naokoli, počutim se kot
tat. Končno se nekaj v hiši pre-
makne. Slišim to, ne, bolj ču-
tim. Nekdo zavpije: MAMA. Po-
tem vse utihne. Znova potrkam.
Skozi razsvetljeno motno šipo
uzrem senco ženske postave. Mi-
mo vrat gre. Zdaj zagledam ne-
znanko v kuhinji. Ona je. Okrog-
la glava, velike oči, venec črnih
kuštravih las, ki silijo na obraz
in vsi znaki nosečnosti. Pokličem.
Pride mi odpret.
»Kaj bi radi, mame ni doma!«
»Tebe iščemo. Radi bi te vpra-
šali, kako živiš, kaj delaš?« V
glavi mi brni od naprezanja, da
bi zmogel vsaj eno pametno vpra-
šanje. Grem za njo v kuhinjo,
ona se tunika za štedilnik. V
kot. Ima sploh smisel vznemir-
jati tega otroka v tem stanju
z neumnimi vprašanji, da bi se
lahko nato ob kavici naslajal?
Potem sama začne. O tem in
onem. Govori raztrgano, počasi,
kot bi vmes mislila na včeraj.
O stvareh, ki so tako vsakdanje
za dekleta njenih let.
Oče ji je kmalu po rojstvu
tragično preminil... Stisnilo mu
je prsni koš. Prekinem jo, to ni
tema za pogovor. Ne sme se
vznemirjati. Toda ona znova za-
čne o očetu. Kje je mama? Pri
sosedu. Skoči po njo.
Dvoje žensk, prva vstopi sta-
rejša, razoranega obraza, za njo
mlada, kakšnih 35 jih bo imela.
Lepo urejena, z žalostnim obra-
zom. Katera je mati, ta mlajša?
Ne. Verjetno ona starejša.
»Jaz sem mati,« pove mlajša.
Ponudi stol in sama prisede.
Z roko samodejno po drgne po
mizi, kot bi hotela pobrati drob-
tine z nje. Nato tišina zajame
ves prostor. Razpase se v več-
nost. V veži nekaj zaropota. Oče?
Slišati je rahle stopinje. Skozi
podboje poškili drobna glavica.
»čigav si pa ti?«
»Moj. Oba sta moja ona in on.
Ona je iz prvega zakona, tega
pa sem rodila manj kot pred
dvema letoma.«
Starejša, zvem da je sorodni-
ca in soseda, se umakne za de-
kletom v kuhinjo. Nekaj pri-
tajeno govori. Dekletce si zopet
grize nohte, nato vzame velik
nož in si izpod njih čisti uma-
zanijo.
»V celem življenju ali teh 38
letih, kolikor sem stara, sem bi-
la malo srečna. Kmalu po po-
roki se mi je mož ubil. Ostala
sem sama z otrokom. V bedi,
siromaštvu. Dokler mi otrok ni
odrasel vsaj toliko, da sem ga
lahko pustila pri sosedih, se ni-
sem mogla zaposliti. Svojega ni-
sem imela nič. Po nekaj letih
sem se znova poročila. Takrat
sem delala v tovarni, on pa v
nekem gradbenem podjetju. Bi-
la sem srečna. Drugič po dol-
gem času. Tako srečna, da malo
kaj. Začela sva misliti na svojo
hišo. Potem sva jo začela gradi-
ti. Zanosila sem, rodil se nama
je fantek. Tale, tu. živela sem
samo za njih tri, srečna.«
Hčerka pride iz kuhinje in se
nasloni na mater. Izza ramena
opreza po nas.
»Mož je bil dober. Dela kot
črv, ne pije, ne zapravlja. Bili
smo srečni. Jaz delam v dveh iz-
menah. Hčerka je pazila otroka
in hodila v šolo. On je ni zapo-
stavljal, čeprav vem, da se to
v zakonih, kot je moj, dogaja.
Nasprotno, dekle se je izredno
navezalo na njega.«
Zalijejo jo solze. Hčerka z ve-
likimi očmi zre v njen obraz in
se ji še tesneje privije. Njej sol-
ze rišejo brazde po obrazu in
ji padajo v naročje, na prsa.
»Pozneje sem ugotovila, da ne-
kaj ni v redu med njima. Ko
sem prihajala s popoldanske iz-
mene, sem ju večkrat zalotila, da
sta bila še v postelji. Spala je
v najini postelji. Potem je bilo
prepozno. Vprašali so me, če na
mojo odgovornost vzamejo plod.
Ne, na mojo ne. Bilo je v pe-
tem mesecu.«
Hčerka objame mater in nato
zopet odide v kuhinjo. Grem za
njo.
»Vidim, da imaš knjigo tu. Kaj
pa bereš?«
»Bratovščino sinjega galeba.
Lepa knjiga je to.«
»Kaj pa drugače delaš?«
»Zdaj, ko sem taka, sem do-
ma. V šolo tudi več ne hodim.
Pravijo, da bom pozneje šla zo-
pet. Včasih pridejo k meni so-
šolke. One so zdaj že v šestem
razredu. Jaz sem bila prav do-
bra. Največ se igram z bratcem.
Pazim nanj.«
»Kaj si pa želiš?«
»Mislite na otroka? Ne? Nič.
Da me ne bi zob bolel. Kaj mi-
slite, da porod bolj boli, kot
zob?«
»Ne vem, verjetno bolj. Sicer
pa si ti že velika in tudi na-
predek medicine prinese svoje.«
»Ko sem bila zdaj v bolnišni-
ci, so me tiste ženske, ki so
čakale na porod tako prestra-
šile, da me je zdravnik raje po-
slal domov. Pa tudi zato, ker
še ne vem, kdaj bom rodila. Do-
ma bom počakala, če bo fantek,
mu bom dala ime Božidar, kot
je bilo ime mojemu očetu.«
»Fant bo, fant,« strokovno do-
da starka in jo z očmi pomeri
po trebuhu.
»Kaj pa za otroka že imaš vse
pripravljeno? Mislim na plenice
in ostalo, kar boš potrebovala?«
»Nekaj je ostalo še od bratca.
M'ama mi bo kupila. Igrače, ti-
ste, ki sem jih jaz dala bratcu,
mu jih vzamem nazaj, nekaj mi
jih pa bo dal tudi on.«
»Toda tvoj otrok se ne bo
mogel takoj igrati z njimi.«
»Vem. V začetku ne, potem
pa. Bratec se je tudi rad igral.
Najprej se bom jaz igrala z
njim.
»In ko boš rodila, ko bo Bo-
židar že večji, boš nadaljevala
šolanje. Kaj bi rada postala, kak-
šen poklic želiš?
»Rada bi bila frizerka.«
»Nekako bo morala končati
vsaj osnovno šolo,« doda mati.
V veži zopet nastane ropot. Pri-
kaže se mlajši moški, drobne,
žilave postave, velikih dlani. Pra-
vi, da mora še nekam po neki
material.
»Kam boš zdaj šel. Boš že
pozneje. Tu bodi, saj si ti to
skuhal. On je moj mož,« se
obrne ženska k nam.
»Moram to zdaj urediti, kdaj
pa bom,« reče možakar in sili
k vratom.
»Ostani tu! Povej, kako bo
zdaj!« reče zopet ženska. Možak
ostane, vendar mu je soba očit-
no prevelika.
»Povej zdaj, kaj naj naredim?«
zopet reče žena. Potem se obrne
k nam. Hčerka je zopet pri njej,
objema jo čez ramena. »Kaj
naj naredim?« znova vpraša žen-
ska. Tišina.
»če mi zapro moža ali če ga
sama naženem, ostanem s tremi
otroki na moji plači. 75 tisoč
starih dinarjev na mesec. In z
dolgovi na hiši. Hčerke ne mo-
rem pustiti od sebe, ker je otrok.
Pa še otroka bo imela. Kam naj
gre? Od česa naj živi? Zdaj po-
trebuje še več ljubezni in po-
moči, kot prej. Povejte mi, kaj
naj naredim? Povej ti, ki si vso
srečo v hipu uničil. To ni do-
volj, da obljubljaš, kako se kaj
takega ne bo več zgodilo. Povej,
kaj naj naredimo. Ali vi veste?«
Zunaj je bila trda tema. Ni-
kjer naokoli ni bilo slišati ljudi.
Slutil si jih lahko le za osvet-
ljenimi okni, skozi katera se je
razlival pramen svetlobe. Trava
in drevesa so bili v njej še bolj
skrotovičena. Spodaj se je črna
pretakala Sava. Po cesti so ti-
pali žarometi avtomobilov. Ne-
kje s hriba se je priplazil osa-
meli vrisk. Ob odhodu je dekle
zlagalo preprane plenice, da bi
jih spravilo v plastično vrečo za
tisti veliki dan, ki je tako blizu.
Neznan.	Janez Sever
(Nadaljevanje)
Bolje sem se počutil. Sedel sem in poslušal. Zunaj so
šepetali.
Skočil sem na noge in neslišno odvil najvažnejše dele
stroja ter jih porazdelil po sobi, da ne bi izdali moje
skrivnosti.
Trkanje se je ponovilo. Hišni gospodar se je oglasil
in za njim še dva druga moška. Da bi si pridobil časa,
sem jim odgovoril. Odprl sem okno in- vrgel na dvorišče
blazino, ki je ležala med stroji. Težki udarci so butnili
ob vrata. Najbrž so hoteli zlomiti ključavnico, boječ se,
da jim ne uidem skozi okno. Pa močna je bila in se
ni udala.
Njihovo nasilje me je ujezilo in razdražilo.
V naglici sem zmetal na kup nekaj papirjev, slame
in drugih gorljivih reči in sem odvil plinsko pipo. Huje
so butali. Iskal sem vžigalice, pa jih ni bilo. V onemogli
jezi sem bil s pestmi ob steno. Spet sem zavil pipo na
plinski cevi, zlezel skozi okno in sedel na vodnjak nevi-
den in varen. In tu sem čakal, kaj bo prišlo. Ves sem
se tresel od razburjenosti.
Končno so zlomili vrata. Obstali so na pragu. Hišni
gospodar je bil in njegova dva, sinova, močna človeka
petindvajsetih let. Za njimi je stala babnica, ki je iskala
svojo mačko.
Zavzeti so strmeli v prazno sobo. Eden sinov je koj
planil k oknu in pogledal ven. čisto blizu mene je stal
in srbelo me je, da bi mu prisolil zaušnico, pa vzdržal
sem se in stisnil pesti.
Zrl je skozi okno — naravnost skozi mene. Tudi
drugi so pristopili. Ker me zunaj niso našli, so preiskali
sobo, pogledali pod posteljo, v omaro, stikali po kotih,
starka je nemirno tekala sem ter tja in klicala svojo
mačico. Končno so zasodili, da me ni v sobi.
Lastnik hiše in babnica sta trdila, da sem vivisekcio-
nist. Sinova pa sta ugovarjala, kazala na električne stro-
je in pravila, da sem elektrotehnik. Prišlo mi je na misel,
da bi nenavadne priprave vendarle utegnile izdati mojo
skrivnost, če bi prišle v roke strokovnjaku. Tiho sem
torej zlezel skozi okno v sobo, se še pravočasno izognil
starki, ki je še vedno iskala svojo živalico, in s krepkim
udarcem sem razbil radiatorje. Kako so se splašili! In ko
so še ugibali, odkod je prišel sunek, sem smuknil iz
sobe in šel v pritličje.
Stopil sem nekam v sob d, poiskal vžigalice in čakal,
da so prišli za menoj, še vedno so ugibali in se prepirali.
Precej so bili v zadregi, ker niso našli ničesar obtožil-
nega. Ko so bili mimo, sem se vrnil po stopnicah, zažgal
papir in smeti, odvil plinsko cev... «
»Zažgali ste hišo?«
»žažgal sem hišo! To je bila edina možna pot, da sem
uničil vse sledove za menoj in najvarnejša pot! In nato
sem odšel skozi vrata na ulico. Zmagovito čustvo svobo-
de me je prevzelo. Po glavi so mi rojili divji načrti
o čudovitih rečeh, Ici jih bom storil neviden in neopažen.«
XXI
PRVIKRAT NEVIDEN NA ULICI!
»Seveda sem ispočetka stopal zelo nerodno, ker nisem
videl svojih nog. Dvakrat sem skoraj padel po stopnicah
in silno okorne so se mi zdele noge. Pa navadil sem se
in gladko mi je šlo, posebno če nisem gledal pod sebe.
Divje veselje me je popadlo, da bi dražil ljudi in jim
nagajal, jih suval v hrbefc, jim trgal klobuke z glav,
vobče uganjal vse, kar mi je dovoljevala nevidnost.
Pa komaj sem stopil na Great Portland Street, ko
nekaj butne vame od zadaj. Steklenice so se zapele in
ko sem se obrnil, sém videl trdno za menoj fanta, ki je
nosil košaro sodavice in začuden strmel vanjo.
Rebra so me bolela od sunka, pa fantov obraz je bil
tako smešno plašen, da me je pograbila nevzdržna razpo-
sajenost. Prasnil sem v smeh. »Vrag je v košari!« sem
vzkliknil in mu jo izvil iz rok. Kričaje jo je spustil m
zbežal.
Dvignil sem jo, da bi jo vrgel po tleh, pa človek, ki
je slonel pri bližnjih vratih, je planil za njo in surovo
zgrabil za moje uho. Zakričal sem, mu spustil košaro na
glavo in hotel zbežati.
Pa tudi mož je zavpil. Ljudje so radovedno leteli
vkup, vozovi so se ustavljali, gneča je nastala okrog me-
ne. Zdaj sem šele spoznal, kako neumnost sem naredil.
Trdno sem se stisnil k steni in čakal na ugodno priliko,
da bi se neopažen izmuznil. Vsak hip sem se bal, da bo
kdo trčil vame, in našli me bodo.
Sunil sem v stran mesarskega pomočnika, ki se na
srečo ni ozrl, in sem zbežal po ulici.
Bližnja Oxford Street je bila polna ljudi. Stopali so
mi na pete, da so mi krvavele, in me suvali pod rebra,
da sem se jim komaj izogibal, šel sem na sredo ceste,
pa izvošček je prilezel mimo in njegovo oje me je but-
nilo med pleča, da sem zastokal. Skočil sem na stran, se
v zadnjem hipu umaknil kolesarju in se skril za vozom.
Tu sem bil precej na varnem, pa izvošček je lezel kakor
polž in zeblo me je, da sem se tresel. Jasen, mrzel darf
v januarju je M, blato na ulici je skoraj zmrzovalo in
jaz sem bil — nag! Kako sem bil neumen v svojem ne-
premišljenem pohlepu po nevidnosti! Nisem pomislil, da
bom tudi neviden še vedno občutljiv za vreme in za vse
njegove posledice!
" Srečna misel mi je prišla. Skočil sem v voz. In tu
sem sedel in se počasi vozil po ulici, mraz me je tresel,
naliod se me je loteval, pete so mi krvavele in hrbet me
je bolel od sunkov in udarcev. Moja navdušenost in raz-
igranost, s katero sem pred desetimi minutami stopil na
ulico, je že pojemala!
Dama s petimi knjigami pod pazduho in nekaterimi
škatlami v rokah je ustavila izvoščka. V pravem času
sem še skočil z voza, da sem ji ušel, in malo je manj-
kalo, pa bi me bila povozila cestna železnica.
Se nadaljuje
Nedavno je bila 60 oblet,
nica nacionalistične vstaje na
Kitajskem. Eden njenih ude-
leèencev in sedanji predsed-
nik Tajvana Čang Kaj Sek je
imel ob tej priložnosti go-
vor, v katerem je zahteval
kar najresnejše napore, da oi
»kontinentalno Kitajsko o-
svobodili komunizma«. Opa-
zovalci pravijo, da je bil to
cdeii. najostrejših govorov
Čang Kaj Šeka. Star je že S3
let in očitno njegovo ogorče-
nje izvira tudi iz spoznanja,
da ne bo dočakal »osvobodi-
tve« Kitajske... V Berling.
townu v ZDA so organizirali
svetovno prvenstveo v laga-
nju. Zmagovalec — neki Haw-
lett — bi moral po pravilniku
»kluba lažnivcev« vselej no-
siti na prsih medaljo zmago-
valca, ki jo je dobil Toda
prosil je, naj v njegovem pri-
meru napravijo izjemo, ker
mu službeni položaj onemo-
goča nošenje take medalje.
Je namreč — metodistični du-
hovnik... Policija na Taj-
skem je dobila novo orožje
za boj proti komunizmu —
10.000 kosov posebnega mila.
Ko si človek mili roke, se
na njem pojavi napis: »Va-
rujte se komunistov« in tako
dalje, dokler košček mila
traja. Zaenkrat je to milo na-
menjeno samo policajem, če
se obneslo pa bo prišlo tudi
v sjJlošno prodajo. Menda ni
treba posebej povedati, da
ga uvažajo iz ZDA ... V Pari-
zu so zračunali, da tedensko
»zapade« v mestu pet gramov
prahu na kvadratni meter.
Skupno dobijo torej Parižani
vsak dan porcijo 17.500 kilo-
gramov prahu, ki ga »dobav-
lja« 25.000 tovarn in več kot
milijon avtomobilov... V ne-
katerih zahodnonemških po-
krajinah se bližajo volitve in
kandidati seveda ne skopari-
jo z obljubami, kaj vse bodo
storili, če bodo izvoljeni. List
»Abdendzeitung« je ob tem
zapisal: »Obljube, da bodo
storili vse kar morejo, navad-
no dajejo tisti, ki nimajo no-
benih. možnosti, da bi kaj sto-
rili.«
Vrednost in cena jabolk
Prevelike razlike med cenami pri pridelovalcih
in na trgu - V nekaterih državah se je sadjarstvo
hitreje razvijalo kot pri nas
Zakaj jabolka niso vredna
toliko kot pred leti? Tako
sprašujejo mnogi sadjarji, ki
ne poznajo od takrat nastalih
sprememb v sadjarstvu in na
trgu. Kratek odgovor bi bil,
da so jabolka po svoji hra-
nilnosti še vedno vredna to-
liko kot včasih, le cene ni-
majo take. Seveda le pri
pridelovalcih, kajti v nekate-
rih trgovskih podajalnah so
zelo draga.
V	letih, ko je izvoz jabolk
močno nazadoval, na domači
trg pa je prihajalo vse več
sadja iz mladih sadovnjakov,
ki so jih družbena posestva
naredila po vojni, so odkup-
ne cene začele padati. Za-
sebni sadjarji so se hudo
jezili. Nekateri niso hoteli
prodajati jabolk po nižji ceni
kot prejšnje leto. Menili so,
da bodo tako dosegli vsaj
stare, če- ne višje cene. Pa
so se ušteli. Naslednje leto
so bile odkupne cene jabolk
še nižje. Ne le za kmečko
sadje — tudi za najlepše iz
mladih, tako imenovanih
plantažnih sadovnjakov druž-
benih posestev.
V	treh letih so se odkupne
cene najbolj cenjenih jabolk,
jonatan in zlati delišes, zni-
žale za okrog 30 % ■ Če upo-
števamo, da so se medtem
zvišale cene vsega drugega
blaga in pridelovalni stroški
sadja, je sedanja odkupna
cena jabolk skoraj za polo-
vico manjša, kot je bila ob
pričetku gospodarske refor-
me.
Nekateri predlagajo, naj bi
tudi za jabolka določili naj-
nižjo zajamčeno ceno. Želijo,
da bi ta bila višja od seda-
nje tržne. Težko pa je reči,
kaj bo tu moči storiti.
Nekmečki prebivalci v Slo-
veniji pojedo že zdaj premalo
jabolk. Tako vsaj kažejo sta-
tistični podatki. Od letošnje
celotne tržne proizvodnje bo
prišlo na vsakega le 14 kilo-
gramov. Všteta so tudi zgod-
nja jabolka. Pri prodaji na-
miznega sadja torej ne bi
smelo biti težav, ne vzrokov
za zniževanje cen. Porabo
jabolk bi le morali zvečati.
Ker pridelek kakovostnih ja-
bolk v vsej državi hitro ra-
ste, pa hkrati tudi izvažati.
Ne smemo spregledati, da
se mestni prebivalci letos
spet oskrbujejo z ozimnico
pri kmetih kot lani ali pred-
lanskim. K temu jih spod-
bujajo cene. Nekateri sad-
jarji v Slovenskih goricah
so ponudili trgana jabolka
po 40 do 50 par kilogram,
če si jih je kupec obiral
sam. že obrana jabolka pa
je moči dobiti po 60 do 30
par. Med njimi sicer ni jo-
natana in zlatega delišesa,
so pa sorte, ki so bile precej
časa po zadnji vojni najbolj
cenjene.
Tako sadje so si nakupili
predvsem tisti občani, ki ima-
jo lastne avtomobile. Torej
delavci z višjimi osebnimi
prejemki. S tem so ovrgli
trditve trgovcev, da mestni
ljudje ne marajo drugih ja-
bolk kot jonatan in delišes.
Na trgu s sadjem se je
letošnjo pomlad pokazalo, da
bi najdražje sadje morali iz-
važati. V državah, v katere
smo v povojnih letih izvažali
veliko jabolk, pa so pridelek
že zvečali za dva do trikrat.
V mladih, sodobnih sadov-
njahih so njihovi prideloval-
ni stroški tudi nižji od na-
ših. Torej se bo treba spo-
prijeti s hudo konkurenco
in naši sadjarji ne morejo
računati na zvišanje cen, ra-
zen kolikor bo trgovina de-
lala z manjšo razliko med
odkupno in prodajno ceno.
JOŽE PETEK
STRAHOTNA NESREČA — V francoskem mestu St. Laurent du Pont se je v ne.
deljo pripetila strahotna nesreča. V nabito polni plesni dvorani je nastal požar
ki se je izredno hitro razširil. V njem je izgubilo žvljenje 142 fantov in deklet'
Na sliki starši tistih, ki se niso vrnili s plesa, čakajo, da bodo zdravniki identi-
ficirali ožgana trupla žrtev.
TELEGRAMI
KARAČI — Na letališču v Ka-
račiju se je zgodila nenavadna ne-
sreča Ko je tja prišel poljski
predsednik Spychalski, ki je bil
na uradnem obisku v Pakistanu,
se je neki tovornjak zaletel v
skupino ljudi iz predsednikovega
spremstva. Pri tem je bil ubit na-
mestnik poljskega zunanjega mi-
nistra Wolniak, neki pakistanski
funkcionar in dva novinarja. Spy.
chalski je zaradi te nesreče skraj-
šal obisk v Pakistanu.
RIM — Tu so sporočili, da bo
zahodnonemški kancler Willy
Brandt uradno obiskal Italijo od
23. dio 25. novembra.
MOSKVA — Na obisku v Sov-
jetski zvezi se mudi italijanska
parlamentarna delegacija. Cilj obi-
ska italijanskih poslancev je bolj-
še medsebojno poznavanje. Znano
je, da sta v zadnjem času Italija
in ZSSR sklenili neka i velikih
kupčij, alasti v avtomobilski in-
dustriji .
Pravilo, ki pravi, da
so navzoči izvzeti, ze-
lo olajša obrekova-
nje.
Ali živimo zato, da
imamo, ali imamo za-
to, da živimo?
Umetnina je prote-
za narave.
HENRIK ZBIL
[ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ш KONFERENCA ZKJ O AK-
TUALNEM POLITIČNEM IN GO-
SPODARSKEM POLOŽAJU TER O
RAZVOJU KMETIJSTVA — Od 29.
do 31. oktobra je bila v Beogradu
prva seja konference Zveze komu-
nistov Jugoslavije, ki je po tridnev-
ni kritični razpravi sprejela stali-
šča o aktualnem političnem polo-
žaju in nalogah ZK ter resolucijo
o razvoju socialističnih odnosov
na vasi. Na začetku in ob koncu
zasedanja je govoril predsednik
ZKJ Josip Broz-Tito, ki je poudaril,
da ti daljnosežni sklepi obvezujejo
prav vse komuniste. V razpravi je
sodeloval tudi predsednik zveznega
izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je
obrazložil usmeritev in akcijski
program zvezne vlade za uravno-
vešenje gospodarskih gibanj. Pou-
daril je, da mora ta program te-
meljiti na zares korenitih spre-
membah v delitvi in v položaju go-
spodarstva.
Sprejeta stališča o aktualnem
političnem položaju in nalogah ko-
munistov ugotavljajo, da je treba
natančno določiti nove odnose med
federacijo, republikami in pokra-
jinama, kar bo terjalo tudi ustrez-
ne spremembe oziroma izpopolnit-
ve ustave. Zvezni organi v prihod-
nje ne bodo mogli ustanavljati in-
vesticijskih skladov in prevzemati
drugih finančnih obveznosti, razen
tistih, ki bodo natančno določene
z ustavo. Pri federaciji bo obstojal
le še sklad za hitrejši razvoj manj
razvitih republik in pokrajine Ko-
sovo. Centralizacija oziroma pre-
veliko odvzemanje sredstev je nam-
reč v zadnjih letih celo še zožilo
materialno bazo delovnih organiza-
cij oziroma gospodarstva in samo-
upravljanja, namesto da bi le-to
širilo. Zožiti je treba tudi zakono-
dajne funkcije federacije in razvi-
jati avtonomno zakonodajno de-
javnost delovnih organizacij, ob-
čin, pokrajin in republik.
Sklepni dokument konference
opozarja na vzroke sedanjega ne-
zadovoljivega ekonomskega polo-
žaja. Le-ta se kaže v čedalje večji
inflaciji, divjanju cen, povečanem
primanjkljaju v plačilni bilanci, ne-
skladju v delitvi dohodka. Konfe-
renca ZKJ spričo tega zahteva te-
melj itejšo analizo gospodarskega
položaja in vzrokov sedanjih eko-
nomskih gibanj, da bi lahko na
trajnejših osnovah postopoma za-
gotovili stabilnejše pogoje gospo-
darjenja.
- Med konferenco, ki je obravna-
vala tudi probleme kmetijstva in
odnose na vasi, je predsednik Tito
sprejel na pogovor 30 predstavni-
kov zasebnih kmetov. V svoji za-
ključni besedi je nato povedal, da
so se kmetje najbolj pritoževali
čez posredovalce in prekupčevalce,
ki ničesar ne tvegajo in samo jem-
ljejo. Kmetje so mu povedali, da
so zmeraj na škodi, če je letina
dobra ali slaba. Pritrdil je enemu
izmed kmetov, ki je dejal, da dan-
danes ni več mogoče govoriti, da
so tisti, ki imajo kak stroj, kulaki,
saj hočemo ravno to, da bi bili na-
ši kmetje malo bogatejši in da bi
več pridelovali. Ne smemo jih več
deliti na bogate, srednje in revne,
marveč moramo, kolikor je mogo-
če, podpirati vse kmete.
M ZAMRZNJENE CENE — V
okvira ukrepov za uravnovešen j e
gospodarskega položaja je zvezni
izvršni svet sprejel najprej odlok
o začasnem zamrznjen j u cen vseh
industrijskih izdelkov, naj važnejših
živil, stanarin in komunalnih sto-
ritev. Hkrati je znižan najvišji mo-
žni znesek potrošniškega posojila
od sedanjih 10.0Ü0 na ö.UOU dinar-
jev. Posebej pa je zvezni izvršni
svet poudaril, da po njegovem mne-
nju ni potrebno zamrzniti osebnih
dohodkov.
M NEKATERI BEOGRAJSKI
ŠTUDENTJE SO STAVKAH — Del
študentov filozofske fakultete v
Beogradu nekaj dni ni obiskovalo
predavanj. Zahtevali so namreč, da
bd oblasti izpustile študenta Vladi-
mira Mir j ano viča, ki je bil nedav-
no obsojen zaradi sovražne pro-
pagande. študentje večine drugih
beograjskih fakultet te stavke ni-
so podprli, časopis beograjskih
študentov »Student« je v zvezi s
tem zapisal, da je ta stavka poskus
za uveljavitev precej ozke politič-
ne struje
m STROGI OBRAMBNI UKRE-
PI PROTI KOLERI — V naši drža-
vi ni bilo nobenega primera kole-
re. Ker pa ta nevarna bolezen raz-
saja v Turčiji in se je pojavila tu-
di na Slovaškem, so zdravstvene
oblasti tudi pri nas uvedle stroge
zaščitne ukrepe. Tako je moralo
pred dnevi osem naših državljanov,
ki so prispeli iz Prage, v karante-
no na šmarjetni gori pri Kranju,
ker niso imeli pri sebi veljavnega
potrdila o cepljenju.
Izpopolnitev
političnega sistema
Pretekli teden smo pomotoma
tiskali napačen naslov te rubrike
»PLAN JE DOSEŽEN«.
Pravilno bi se moral glasiti
»PLAN JE ODLOŽEN«
Prosimo bralce, da to upošteva-
jo in se jim vljudno opravičujemo.
Uredništvo
tedenski zunanjepolitični pregled 1
V Helsinkih se je v pone-
deljek začel tretji krog po-
gajanj med ZDA in Sovjet-
sko zvezo o omejitvi tekme
v jedrskem in raketnem obo-
roževanju. O tem so se pogo-
varjali že dvakrat prej —
enkrat v Helsinkih in en'.rat
na Dunaju — in pravijo, da
so prejšnji pogovori pote! ali
tako uspešno, da bodo to-
krat morda že dosegli spo-
razum. Velesili se pogajata
o najbolj modernih orožjih
— raketah z več jedrskimi
naboji, antiraketmh sistemih
in podobnem — kjer nimata
konkurence in kjer sta pri-
bližno enakovredni, tako da
je sporazum res mogoč.
Toda prav na predvečer
pogajanj v Helsinkih je Ki-
tajska prišla na dan s pred-
logom o sklicanju vrhunske
konference, na kateri naj bi
sklenili sporazum o nešir-
jenju jedrskega orožja in
preprečevanju njegove upora-
be. Ta predlog je presenet-
ljiv in zanimiv. Presenetljiv
zato, ker Kitajska predlaga
nekaj, kar je že sklenjeno,
saj sta ZDA in ZSSR že pod-
pisali sporazum o neširjenju
jedrskega orožja in tudi že
prekinili poskuse v zraku in
na zemlji. Zanimiv pa je
zato, ker kaže. da Kitajska
preprosto ignorira, kar je bi-
lo doseženo dosedaj in za-
hteva nove sporazume, pri
katerih bi sodelovala tudi
ona. Z drugimi be-edami: Ki-
tajska je uradno zahtevala
sprejem v »klub« supersil!
Zahteva, naj jo ZDA in ZSSR
obravnavata kot enakopravno
velesilo in naj se o ničemer
ne dogovarjata brez nje.
Velesili še nista reagirali
na to zahtevo, je pa več kot
verjetno, da je za zdaj ne
bosta sprejeli k;tajske »pri-
jave«. Kitajska ima resr'a
atomsko bombo in tudi ra-
kete. toda Američani in Sov-
jeti menijo, da lahko še ne-
kaj časa sami skušajo ure-
jevati glavne svetovne zade-
ve, brez Kitajske. Verjetno
trenutno to do neke mere
res še velja, toda dan, ko
bo Kitajsko treba priznati
kot enakopravno velesilo,
TORONTO — Predsednica izra-
elske vlade Golda Meir je na
uradnem obisku v Kanadi.
WASHINGTON — Sovjetske ob-
lasti so nedavno izgnale iz ZSSR
ameriškega novinarja Johna Born-
berga, dopisnika tednika »News-
week« Ameriška vlada je sporo-
čila, da bodo zato tudi iz ZDA iz-
gnali enega sovjetskega novinarja,
niso se pa še odločili koga.
SAIGON — V Južnem Vietna-
mu je iesensko deževje povzročilo
hude poplave, v katerih je izgubi-
lo življenje najmanj M0 ljudi. V
provinci Kvang Ngai je moralo
200.f)00 ljudi zapustiti domove,
razen tega t>a so poplave povzroči,
le veliko škodo na poljih.
KATR20 — Egiptovska vlada je
znižala cene nekaterih potrošnim
predmetom — čevliem. radiiskim
sprejemnikom, sladkorju, čaju in
še nekaterim. Cene so znižane za
10 do 20 odstotkov. Od novega
leta bodo delavci zat>opleni v iav-
' nih službah dobivali tudi višje
plače.
najbrž ni več tako daleč.
Na Brdu so se pravkar kon-
čali pogovori med predsedni.
koma SFRJ in Romunije,
Titom in Ceausescom. R<¿
munsko-jugoslovanska sreča-
nja in pogovori na najvišjih
ravneh so stalna in že ute-
čena praksa v odnosih med
našima državama, že kar
močno razvito gospodarsko
sodelovanje, podobni intere-
si in precej enako gledanje
na mednarodne probleme da-
jejo vselej dovolj snovi ne
le za izmen,javo mnenj, am-
pak tudi za dogovarjanje in
sodelovanje pri konkretnih
akcijah Tokrat so se pogo-
vori vrteli v glavnem okrog
evropskih vprašanj in med-
sebojnega sodelovanja. Bil je
storjen nov korak za razši-
ritev sodelovanja in vskladi-
tev priznanj za take medna-
rodne odnose, zlasti v Evro-
pi, ki so v skladu z osnov-
Jugoslavije.
V Varšavi so se začeli po-
govori med Zahodno Nemčijo
in Poljsko o normalizaciji od-
nosov. Tokrat delegaciji vo-
dita zunanja ministra. Glav-
na tema pogajanj je zahodna
poljska meja. ki poteka ob
rekah Odri in Nisi, oziroma
način, kako naj Zahodna
Nemčija to mejo dokončno
prizna, da bi bila Poljska
zadovoljna. Gre namreč za
to, da je treba še pred skle-
nitvijo mirovne pogodbe г
Nemčijo najti formulo, s ka-
tero bi Zahodna Nemčija do-
končno priznala zahodno
Poljsko mejo. Doslej še no-
bena zahodnonemška vlada
tega ni hotela storiti, kaže
pa, da bo Brandtova vlada
zdaj le dala Poljakom jam-
stva, ki jih zahtevajo. Za-
hodnonemški zunanji mini-
ster je pred odhodom v Var-
šavo dejal, da je njegova
vlada pripravljena priznati to
mejo, vendar to lahko stori
samo v svojem imenu Ce
bo to res storila, je čisto
dovolj, če jo prizna samo
v svojem imenu, kajti vzhod-
nonemška vlada jo je itak
že zdavnaj priznala.
Morda bo končno le prišlo
do nekakšne kompromisne
rešitve, ki bo omogočila do-
končno normalizacijo odno-
sov med Poljsko in Zahodno
Nemčijo. Med Zahodno Nem-
čijo in vzhodno Evropo bo
potem ostalo le še eno veliko
vprašanje — odnosi med obe-
ma Nemčijama. Za ureditev
tega pa bo potrebno še ve-
liko časa.
Koliko je
velesil?
12
KJE JE SLAVICA?
ŽE MESEC DNI JE MINILO, ODKAR SE JE SLAVICA S CESTE
V LOKROVEC ODPRAVILA V ŠOLO IN ODŠLA V NEZNANO. DO-
SLEJ O NJEJ NOBENIH VESTI.
Juranovo družino s Ciste na Lokrovec št. 12 je zopet prizadelo življenje. Tokrat
je vzrok 13-Ietna hčerka Slavica. 22. septembra letos okrog 13. ure je tako, kot
ostale dni odšla v šolo. Toda v šolo je ni bilo. Domov tudi ne. Doslej so bila vsa
prizadevanja varnostnih organov in staršev, da bi jo našli — zaman.
Juranova družina, 41-letni
oče Jože in njegova druga že-
na 34-letna Marija, sta v teh
letih zakona poskrbela, da bi
'trije otroci, Stanko, Majda
in Slavica, vsi iz prvega za-
kona, lahko lepo živeli. Sla-
vica, ki je bila najmlajša in
ljubljenec družine, pa jim je
poskrbela za težave. Lani je
zaradi neuspeha v šoli lepe-
ga dne pospravila svoje stvari
in odšla. Po nekaj tednih so
jo našli pri neznancih pri
Jurkloštru.
Letos je 13-letno, za svoja
leta izredno razvito dekle na-
daljevalo šolanje na IV.
osnovni šoli. Vse do 22. sep-
tembra. Tega dne se je sicer
malo pred 13. uro sicer od-
pravila v šolo, vendar pra-
ga v šoli ni prestopila. Nje-
ne sošolke so jo srečale v
Ipavčevi ulici, kjer jim je
povedala, da »v to šolo več
ne bo hodila.«
Ko smo obiskali nesrečno
družino, starša sta prekinila
zdravljenje v Laškem, da bi
pomagala miličnikom pri
iskanju, smo izvedeli, da do-
slej niso mogli najti vzroka,
kaj bi naj dekle napotilo k
temu nepreračunljivemu ko-
raku. Pozneje so ugotovili,
da je Slavica sestri Majdi, ki
se uči za šiviljo, vzela torbi-
co s 230 dinarji in se s tem
denarjem, kot kaže odpravila
v neznano.
Slavico so pozneje, istega
dne še videli. Slonela je na
ograji železniškega perona.
Nihče pa ne ve, kam bi naj
odpotovala in s kom. Vsa do.
sedanja prizadevanja var-
nostnih organov in staršev so
namreč ostala jalova, čeprav
so obiskali vse sorodnike in
znance.
čeprav nekoliko pozno, so
varnostni organi zdaj za po-
moč zaprosili tudi bralce čas-
nikov. Prosijo namreč, da bi
vsi, ki so mogoče dekle, ki
je 150 cm visoko, močno raz-
vito, okroglega obraza, sivih
oči, kostanjevih las, obleče-
nò v sive hlače, črtasto bluzo
in rdečo jopico ter obuto v
rjave lakaste čevlje videli ali
karkoli o njej vedo, naj to
nemudoma sporoče najbližji
postaji milice ali staršem.
Objavljamo fotokopijo zad-
njega posnetka Slavice
Juran
„UMRL", DA BI SE LOČIL
ŽENA JE S KRSTO POTOVALA PO »TRUPLO« SVOJEGA MOŽA, KI PA SE JE V RESNICI
PRIPRAVLJAL NA POROKO Z DRUGO.
V avgustu letos je Križni-
kovo družino z Rifnika in
snaho z Ljubljanske ceste v
Celju vznemiril telegram, s
katerim so znanci sporočili,
da je Martin Križnik, ki je
bil na delu v Nemčiji, nena-
doma umrl. Mlada nes-rečna
vdova je pustila doma otro-
ka, kupila krsto in z avto-
mobilom pogrebnega zavoda
krenila na dolgo, žalostno
pot...
Toda pripeljala se je le
malo čez državno mejo, ko so
jo avstrijski policaji ustavili
in ji sporočili naj se vrne,
ker je z drugim telegramom
prišlo sporočilo, da je mož
živ. Zdaj je nastala še večja
zmeda. Končno pa se je za-
deva razvozlala.
Križnik, ki je bil že dalj ča-
sa na delu v Nemčiji je tam-
kaj spoznal drugo žensko.
Oko mu je obviselo na častni
sestri. Redovnica ni ostala
ravnodušna do ponujene lju-
bezni in se je odpovedala ne-
posvernemu življenju, da bi
zaživela novo življenje. Med-
tem je mlad mož od soproge
dosegel razvezo zakona, še
več. Nekdanja soproga je v
toliki meri razumela »njegove
probleme čustvene narave«,
da mu je hitro uredila vse,
kar je potrebno za razvezo.
Pred štirinajstimi dnevi, ko
je v spremstvu nekdanje
častne sestre pripotoval do-
mov v Rifnik pri Šentjurju,
je imel že v rokah vabilo za
sodno obravnavo v zvezi z lo-
čitvijo. Naglica je bila upra-
vičena, saj bi se naj že na-
slednjo soboto znova poročil.
Ko smo ga iskali v Rifniku,
ga ni bilo doma, ker je bil
— na poročnem potova-
nju.. .
Tako je bilo vse tisto vzne-
mirjanje s telegrami, kot ka-
že nepotrebno, saj sta njego-
va nekdanja soproga in hčer-
ka v veliki meri razumeli sti-
sko in pomagali. Vsekakor
pa ima vsa zadeva čuden pri-
okus neslanosti in nezrelosti.
nani
OBUP - OPRAVIČILO ZA TATVINE?
39-LETNI STANE CENTRIH IZ ŽAHENBERCA PRI ROGAŠKI SLATINI OSUMLJEN TATVIN
Delavci milice iz Rogaške
Slatine so odkrili tatu, ki je
motil mir občanom v okolici
žahenberca in Rogaške Sla-
tine. Tamkaj je bilo nam-
reč v zadnjem času več tat-
vin. Povzročitelja dolgo niso
mogli najti. Miličniki so ga
končno odkrili. Osumljen je
39-letni Stane Centrih, rojen
v žahenbercu.
Stane Centrih je v rani
mladosti izgubil starše in od-
raščal pri tujih ljudeh. Po
osnovni šoli je odšel v
Kranj, kjer se je izučil za te-
sarja. Končno pa je odšel v
tujino in se zaposlil v Nem-
čiji. Tam je doživel težko
prometno nesrečo z motor-
nim kolesom, pri kateri je
dobil težak pretres možganov
in izpah roke v ramenu. Za-
radi te poškodbe ni več mo-
gel opravljati poklica in se je
vrnil v domovino. Naselil se
je v Žahenbercu. Ker je za-
čel tudi bolehati na želodcu,
pravega vzroka za bolezen pa
zdravniki niso ugotovili, je
začel sumiti, da ima raka.
Vdal se je pijači. Preživljal
pa se je s priložnostnim de-
lom.
Svojcev ni imel, zato se je
začel potikati naokrog. Bival
je tam, kjer je naneslo. Pri
tem pa je začel tudi krasti.
Trdi, da iz obupa. Vrednej-
še predmete je prodal kmetu
Beletu v žahenbercu, ostalo
pa zapravil. Pri tatvinah nI
izbiral žrtev, tako je nekoč
okradel celo svojega nekda-
njega skrbnika. Preiskovalni
sodnik je za Cent.riha odredil
preiskovalni zapor.
-ez
SILVER DESTOVNIK OSUMLJEN TATVIN
Delavci celjske Uprave javne varnosti so odkrili premete-
nega vlomilca, ki je s svojimi nečastnimi podvigi dolgo
časa vznemirjal občane Velenja in Šoštanja. 24-letni Sil.
vester Destovnik, rojen v Topolšici, priučeni ključavničar
je namreč osumljen, da .je povzročil več vlomov in tatvin.
Nekaj celo v Italiji. Z denarjem, ki ga je ukradel je celo
odpotoval po državi...
Tokrat ni prvič, da je Sil-
vester Destovnik zašel na
kriva pota. Za podobna ka-
zniva dejanja je bil že kazno-
van. Toda kaže, da ga to še
ni spametovalo. Po doseda-
njih ugotovitvah je osum-
ljen, da je v Italiji, kamor
je odpotoval z veljavnim pot-
nim listom nekemu Italijanu
zmaknil motorno kolo, ene-
mu pa mini moped. Ker je
čutil, da mu je policija za
petami, se je vrnil v domo-
vino.
Pri svojih »podvigih« ni iz-
biral žrtev. Tako je vlomil v
pastirsko kočo na Mozirski
planini in ukradel pastirju
celotno »premoženje«, okrog
1000 dinarjev. Izmaknil mu
je tudi uro. Ključavničarju
Korošcu v Velenju je vlomil
v hišo in med drugim odne-
sel tudi magnetofon. Jakobu
Akcinu iz Okroga št. 4 pri
Motniku je ukradel 2.750 din,
vlomil pa je tudi v prostore
ZB v šmihelu nad Mozirjem.
Iskal je denar in ker tega ni
našel, je odnesel zračni pu-
ški. Tamkaj je poskušal pri-
ti tudi v cerkev in župnišče,
vendar mu to ni uspelo. Po-
noči se je čutil tako brez-
skrbno, da je naokoli taval s
prižgano svečo.
Po uspelem vlomu v Metle-
čah pri šoštanju, kjer je pri-
šel do okrog 4.000 dinarjev,
je z letalom odpotoval na
jug, nato pa še v obmorska
mesta. Denar mu je hitro
skopnel, saj je misliì. da bo
lahko z to vsoto »živel na ve-
liki nogi«, zato se je vrnil v
Slovenijo. Na osnovi tiralice
so ga miličniki v Mariboru
aretirali. Zdaj je v preisko-
valnem zaporu.	-ez
UKRADLI BLAGAJNO
VLOMILEC K. A. NI IMEL ČASA, DA BI
IZ UKRADENE BLAGAJNE, KI JO JE SKRIL
NA POLULAH, ODNESEL DENAR
V noči od četrtka na petek
so neznani storilci vdrli v
prostore trgovine Rimski
dvor v Zidanškovi ulici. Po
vsej verjetnosti so iskali sa-
mo denar, saj po dosedanjih
ugotovitvah ne manjka dru-
go, kot velika, 100 kg težka
železna blagajna v kateri je
bil shranjen izkupiček. Okrog
3900 dinarjev.
Storilci so blagajno naložili
na ročni skladiščni voziček
in jo odpeljali v neznano. V
zadnjem času na območju
Celja ni bilo tako drzne tat-
vine. Delavci UJV in milični-
ki so se takoj lotili zbiranja
sledov in blagajno že po ne-
kaj urah — odkrili.
Nedotaknjena je bila skrita
v nekdanjem kamnolomu v
Polulah ob cesti v Laško.
Varnostni organi so upravi-
čeno predvidevali, da bo sto-
rilec prišel k blagajni, da bi
jo odprl. Niso čakali dolgo,
saj je v petek malo pred 17.
uro v resnici prišel njihov
»stari znanec« K. A., brez-
delnež, že večkrat kaznovan
in padel v postavljeno zase-
do. Preiskava je v teku.
js
VESTI IZ EMO
NAGRADE ZA STALNOST
Čeprav so v EMO zadnje čase zelo kritično oce-
nili kadrovsko problematiko, je v podjetju še vedno
veliko zvestih strokovnih delavcev, ki so mojstri
svoje stroke in vendarle ne obračajo hrbta delovni
organizaciji v primeru, da jim kje drugje ponudijo
za kak tisočak višji osebni dohodek. Ker imamo ra-
di statistiko, poglejmo, kaj pravi. V EMO praznuje
letos več kot 160 delavcev deseto obletnico zaposlit-
ve v kolektivu, 69 delavcev dvajsetletnico, štirje tri-
desetletnico in prav tako štirje že štiri desetletnico
nepretrganega dela v podjetju, če bi iskali podatke
iz prejšnjih let, bi lahko ugotovili, da je bil polo-
žaj tak tudi prej in da je bilo nemalo takih, ki so
vso svojo delovno dobo preživeli v EMO, ali pa so
kolektivu ostali zvesti vsaj dolgo vrsto let.
Stalnost nagrajujejo tudi s posebnimi določili o
nagradah, ki jih vsebuje pravilnik o delitvi osebnih
dohodkov. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos te
nagrade razdelili ob prazniku republike. To bo vse-
kakor velik dan tako za nagrajence kot tudi za ko-
lektiv, ki se lahko ponaša z velikim številom dolgo-
letnih sodelavcev.
EMO CELJE
PROIZVAJALEC TOPLOTNIH NAPRAV
Podjetje EMO Celje poznajo potrošniki najbolj
po posodi, od emajhrane, pocinkane do alu posode.
Mnogi pa ne vedo, da je podjetje EMO eden naj-
vnočnetfSih proizvajalcev kotlov na olje in premog
ter različnih vrst radiatorjev.
že več kot 35 let izdeluje EMOTRIKA kotle in
etažne kotle na premog, ki so našli svoje mesto v
mnogih jugoslovanskih mestih.
Danes podjetje proizvaja kotle od 20.000 kcal/h
do 1,500.000 kcal/h ob različnih gorivih in za sleherni
okus.
EMOTERM kotle, ki so rezultat poslovno tehnič-
nega sodelovanja z znano zahodnonemško tovarno,
izdelujejo v 7 tipih od 20.000 do 60.000 kcal/h. Naj-
prej so se pojavili na trgju kotli z bojlerjem, ki jih
lahko kurimo s premogom, gospodinjskim oljem, z
drvmi, gorljivimi odpadki itd. Kadar kurimo z
oljem, nam je v pomoč gorilec zahodnonemške fir-
me Klöckner — Oertli gorilec. Pri nadaljnjem raz-
Specialni kotel EMO-T na olje
voju tega izdelka so strokovnjaki v podjetju EMO
rekonstruirali kotel EMOTERM in jih proizvajajo
tudi brez boj 1er j a ob enaki toplotni moči. Ni po-
trebno posebej naglasiti, da so kotli opremljeni s
potrebno avtomatiko in dodatno opremo.
Kotli iz serije T so izključno namenjeni za kur-
jenje z gospodinjskim oljem in imajo toplotno ob-
močje od 24.000 do 50.000 kcal/h. Interesantni so
predvsem zaradi majhne teže, malih gabaritov in
velikega izkoristka preko 80 %. Kotli serije T so
prav tako opremljeni z gorilci Oertli. Kotli delujejo
samodejno.
Med kotli, ki so namenjeni za individualno grad-
njo pa so zanimivi klasični, pokončni TRIKA etažni
kotli, ki dajejo 21.000 kcal/h. Delovanje kotlov je
enostavno in imajo to prednost, da zavzemajo maj-
hno površino.
Podjetje EMO pa bo v svojih proizvodnih strem-
ljenjih tudi v prihodnje posvečalo polno pozornost
proizvodnji toplotnih naprav, saj smo v Jugoslaviji
na področju kotlov, ki služijo za ogrevanje indivi-
dualnih stanovanjskih hiš, še vedno deficitarni.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
EMO - Celje
VABI K SODELOVANJU VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH
DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
V POŠTE V PRIDEJO LE KANDIDATI, KI SO STA-
RI NAJMANJ 17 LET IN NAJVEČ 35 IN IMAJO
UREJENE STANOVANJSKE RAZMERE V CELJU
ALI BLIŽNJI OKOLICI.
PRIJAVE SPREJEMA KADROVSKA SLUŽBA EMO
CELJE.
1. Nista se Paradižnikova dodobra oddahnila
od razburljivega potovanja po starem kontinentu,
ko je že spet steklo leto naokrog. Oglasila se
jima je stara žilica: natlačiti kovčke, napreci
marljivo kobilico in spet zdrdrati po makadamu
Košate lipe v širni svet!
No, bodimo realni! Takega čudeža pač še ni
bilo - in ga ne bo -, da bi upokojenci po mili
volji potovali in si ogledovali zemeljsko kroglo!
Benetke, Pariz . .' . in nazadnje nemara celo
Amerika! »Okoli sveta« piše na Paradižnikovem
avtu, če se še prav spominjamo . . .
Nak! Huligani, ki so to napisali na avto, so
se debelo zmotili. Blagajna družine Paradižnik
je bila tokrat suha kot poper. Vrtička krog hiše
to poletje nista krasila tulipan in nagelj, temveč
krompir cvetnik in koleraba. Da, celo kurnik in
zajčnik sta spet stala ob garaži! Paradižnik je
torej pohujšljivi napis OKOLI SVETA skrbno zbri-
sal z limuzine. Vendar . . .
NOVI TEDNIK — Glasilo
občinskih organizacij So-
iialistične zveze delovnega
ljudstva: Celje, Laško in
Žalec — Uredništvo tc
aprava Celje, Gregorčičevi
5, poštni predal 161 —
Urejuje uredniški odbor —
Glavni In odgovorni ured-
nik: Bernard Strmčnik —
Tehnični urednik: Jože Ceg-
nar - NOVI TEDNIK
44
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk in klišeji CGP
oDeloe LJubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din. Za tujino
znaša naročnina 60 din —
Tekoči račun 507—1—1280
- TELEFONI: uredništvo
23-69 tn 31-05, mali oglasi
in naročnine 28-00
Med gostovanjem v zvezni republiki Nemčiji je člane celjskega
komornega moškega zbora sprejel tudi župan mesta Wuppertal.
Po sprejemu je bil pred mestno palačo kratek koncert, ki ga je
poslušalo več sto mimoidočih.	(Foto: MB)
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE
Pikapolonici na današnji fotografiji sta LENKA in MAJDA IPŠEK
iz Zvodnega pri Celju. Obe sta učenki osemletke v Polulali, пјцђј
starši pa že zdaj previdno čuvajo skrivnost njunih let, toda deseto
leto gotovo še nista prekoračili.
In še en posnetek s sprejema komornega
moškega zbora v VVuppertalu: na sliki žu-
pan g. Gottfrid Gurland z darilom celjske-
ga zbora v rokah — steklenico stare sli-
vo vke...	(Foto: M.B.)
Spominske komemoracije ob grobnici padlih
v drugi svetovni vojni v Grazu se je udeležilo
tudi precej borcev in njihovih svojcev iz Ce-
lja, Maribora ter ostalih krajev severne Slo-
venije. Na sliki: veličasten spomenik žrtvam
fašističnega nasilja. Obok loka je popisan z
imeni tistih, ki so za svobodo žrtvovali svoja
življenja.	Foto: J. T.
»Mama, tako rada bi šla na dvorišče, rada na
sonce, ki ga v tej temni kuhinji tako močno po-
grešamo vsi skupaj, pa ne upam. Strah me je go-
spodinje, saj veš, kako me je oni dan nagnala, ko
sem samo stopila pred hišo in pogledala naokoli.. .«,
je potožila drobna in bleda punčka, ki je komaj
prestopila šolski prag in ki ji igra, vsaj zaenkrat,
pomeni še veliko, dosti več kot šolske obveznosti,
četudi se je teh lotila z veliko vnemo že od vsega
začetka.
Takšne in podobne besede se ponavljajo skoraj
vsak dan, vse od tedaj, ko so dobili to stanovanje,
ko so dobili skromne prostore v zasebni hiši, pro- '
store, v katerih je več teme kot sonca in zraka.
Toda, dobili so le te prostore, vse, kar je okoli njih
in hiše, je zanje prepovedano. Otroška noga bi
namreč lahko uničila zeleno travo, lahko bi z nežno
stopinjo porušila ograjo, lahko bi s prijetnim sme-
hom zmotila grobno tišino in otrok bi lahko s svojo
prešernostjo opozoril, da so na svetu tudi dobri
ljudje, veseli in ponosni, takšni, ki spoštujejo druge
pa čeprav so podnajemniki. Da, da... kaj vse bi
lahko napravil otrok, če bi ga sprejeli ?n vzeli takš-
nega kot je. Lahko bi porušil tisti odnos, ki se je
zdaj pojavil med temi ljudmi, med lastnikom hiše
in podnajemniki. Morda se ošabni lastniki tega celo
zavedajo in prav zaradi tega zatirajo tiste možno-
sti, ki bi njihovim zgornjim sosedom odprle lepši
pogled na svet in jim dale znosnejše življenje.
Toda, to so le želje, tihe in skromne, čisto člo-
veške, ki pa se odbijajo od gluhih ušes in trdih
src.
Pa še več, četudi so namenili podstrešno stano-
vanje drugim ljudem, hočejo iz teh skromnih pro-
storov in ljudi, ki v njih prebivajo, iztisniti čim
več. Gre za denar in stanarino, ki se veča skoraj
iz meseca v mesec hitreje kot cene na trgu. Vedno
so nove zahteve, ki jih skromni ljudje sprejemajo
z največjim razumevanjem in potrpljenjem, ker
druge poti nimajo. Komu se naj potožijo in kje
naj iščejo rešitev? Tu morajo ostati in čakati, ker
nimajo izbire.
So pa še druge nevšečnosti, ki jih spremljajo
in jim kalijo življenje. Oni dan so naročili mizarja,
da bi jim popravil vrata na kuhinjski kredenci. Bili
so v stanovanju in ga čakali. Toda, pred hišo ga je
sprejel gospodar in odvrnil, češ, saj onih ni doma.
Zgodba s tem ni zaključena. Lahko bi dobila še
druge primere. Sicer pa, saj ne gre samo za en
primer, samo. za ene ljudi. Gre za odnose, ki se v
takšni in drugačni obliki še vedno pojavljajo ter
kažejo na človeško revščino, na pomanjkanje tiste-
ga, kar bi morali najbolj negovati in spoštovati. To
pa je spoštovanje človeka.
-mb
V petek pri grobnici lif
rojev. Množična žaln
svečanost, sodelovala ,
predvsem mladina, se Ž
kot na Šlandrovem trgi
ponovila še v »starem pi
skru« in popoldne na G«
lovcu. Med tem ko so d'
jaki recitirali in godb
igrala žalostinke, so naj
mlajši prižigali svečk«
Svečke v spomin na tisti
ki so za njihovo brezskrt
no mladost darovali na,
več.	(Foto: J. Kr
VRE M E
OI) 6. 11. DO 13. 11.
V drugi polovici ted-
na pričakujemo spre-
menljivo vreme z ob-
časnim dežjem, nato
izboljšanje.
V TEJ
ŠTEVILKI
II. KUPON
TEDNIKOVI
PARI
število delegatov in področja, za katera se posamezni dele-
gati izvolijo, določi občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko izvoli delegata tudi za posamezna
zasedanja.
183.	člen
O vprašanju, ki se obravnava na zasedanju delegatov ob-
čin v skupščini SRS, mora pred zasedanjem razpravljati ob-
činska skupščina ali njen pristojni svet, če stališča občinske
skupščine o tem vprašanju niso znana že iz prejšnjih razprav.
184.	člen
Pri svojem delu in odločitvah v skupščini SRS mora dele-
gat upoštevati okvirna stališča občinske skupščine oziroma pri-
stojnega sveta o določenem vprašanju.
Ob upoštevanju teh stališč se delegat opredeljuje po lastni
presoji.
185.	člen
Za svoje delo v skupščini SRS je delegat odgovoren občin-
Ski skupščini.
XIV. SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINAMI
186.	člen
V vprašanjih, ki so skupnega pomena za več občin, sode-
luje občina z drugimi občinami.
Sodelovanje poteka med organizacijami in organi posamez-
nih občin.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanavlja delov-
ne organizacije ali službe, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih
potreb občanov.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi skupne
upravne in druge organe.
187.	člen
Ker je v mestu Celju, ki je gospodarsko in kulturno sredi-
šče regije, večje število zavodov, ki s svojo dejavnostjo zado-
voljujejo tudi potrebe občanov in organizacij izven območja ob-
čine, je občina pobudnik medobčinskega sodelovanja in dogo-
varjanja na tem področju.
XV. JAVNOST DELA
188.	člen
Delo vseh organov, delovnih in drugih organizacij v občini
je javno in dostopno občanom in njihovim družbeno političnim
organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vpra-
šanj, ki po zakonu ah na podlagi zakona veljajo za uradno ali
poslovno tajnost.
Pravica in dolžnost občanov je, da So neposredno ali po
svojih organih in organizacijah obveščeni o delu državnih orga-
nov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih
funkcij ter da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na
.njihovo delo in občinsko politiko.
Občane se obvešča preko tiska in drugih javnih občil in
na zborih volivcev.
Občani se seznanjajo z	delom državnih organov, organov
družbenega samoupravljanja	in nosilcev javnih funkcij tudi v
socialistični zvezi delovnega	ljudstva in drugih družbeno poli-
tičnih organizacijah.
Občinska skupščina ter delovne in druge organizacije so
dolžne skrbeti za razvoj sredstev za obveščanje.
189.	člen
Organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega
družbenega pomena, morajo obveščati občane o svojem delu in
o vprašanjih s svojega delovnega področja, na lastno pobudo
ali na zahtevo pooblaščenih organizacij in organov, če je to do-
ločeno s tem statutom ali predpisi širših družbeno političnih
skupnosti.
Občinska skupščina mora najmanj enkrat na leto obvestiti
občane o svojem delu.
Drugi občinski organi, organi upravljanja občinskih skladov,
delovne organizacije s področja družbenih služb in komunalne
delovne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost poseb-
nega družbenega pomena, morajo poročati o svojem delu v ro-
kih, ki so predpisani ali jih določi občinska skupščina.
190.	člen "
Občani imajo pravico, da dajejo predloge in pripombe k delu
in poslovanju delovnih in drugih organizacij posebnega druž-
benega pomena in javnih funkcionarjev
Prizadeti morajo predloge in pripombe obravnavati in • na
zahtevo predlagatelja nanje odgovoriti.
191.	člen
Občani imajo pravico, da se z vlogami in pritožbami obra-
čajo na državne in druge organe ter organizacije, ki opravljajo
dejavnost posebnega družbenega pomena.
Organi in organizacije morajo vloge in pritožbe obravnavati
in o svojih odločitvah obvestiti predlagatelja.
192.	člen
Občani imajo pravico predlgati občinski skupščini, da sprej-
me, spremeni ali dopolni občinski predpis.
193.	člen
Zaradi ugotavljanja javnega mnenja o določenem vprašanju,
ki ima pomen za občino, se lahko razpiše anketa.
XVI. SPREMEMBE STATUTA
194.	člen
«
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko
da vsak odbornik, svet ali komisija občinske skupščine.
195.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta,
odločata oba zbora občinske skupščine enakopravno.
196.	člen
če se zbora niti po ponovni obravnavi ne zedinita, ne more
biti predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, znova
dan na dnevni red, preden poteče 6 mesecev od dneva obrav-
nave.
197.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za
spremembo statuta, določi komisija za občinski statut osnutek
sprememb statuta in ga da v javno razpravo, ki traja 30 dni.
198.	člen
Po končani javni razpravi določi komisija za občinski statut
predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če je zanjo glasovala večina
odbornikov vsakega zbora.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
199.	člen
Občinski predpisi, izdani pred uveljavitvijo tega statuta,
ostanejo v veljavi, tiste njihove določbe, ki niso v skladu s tem
statutom, pa je treba z njim uskladiti do 30. 9.1971.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena preneha z
uveljavitvijo tega statuta veljati statutarni odlok o delegatih
občine v skupščini SRS (Uradni vestnik Celja št. 15-209/69).
200.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
vestniku Celje.
Komisija za občinski statut skupščine občine Celje je na seji 26. oktobra 1970 sprejela osnu-
tek statuta občine Celje in ga daje občanom ter delovnim in drugim organizacijam v javno
obravnavo.
JAVNA OBRAVNAVA BO OD 4. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA TEGA LETA.
V krajevnih skupnostih ter delovnih in drugih organizacijah bodo organizirane posebne raz-
prave o osnutku statuta. Pozivamo občane, da se teh razprav čimbolj številno udeležijo in
izrečejo svoje pripombe in predloge k osnutku statuta.
Pripombe in predloge k osnutku statuta neposredno sprejema tudi komisija za občinski staut
občinske skupščine, Celje, Trg svobode 9.
KOMISIJA ZA OBČINSKI STATUT
OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE
OBRAZLOŽITEV OSNUTKA STATUTA OBČINE CELJE
i.
Statut občine Celje, ki sedaj velja, je bil sprejet v letu 1964,
pozneje pa je bil še dvakrat nebistveno spremenjen oziroma
dopolnjen.
Od sprejetja statuta do danes smo doživeli obsežne spre-
membe zveznih in republiških predpisov, tako da mnoge določ-
be statuta niso več v skladu z zakonom.
Tudi družbeni razvoj občine v tem času je vplival na to, da
je treba statutarne določbe prilagoditi dejanskemu stanju, mož-
nostim in potrebam, še posebej pa je treba v statut vnesti do-
ločila, ki bodo ustvarjalno vplivala na nadaljnji razvoj družbenih
odnosov v občini.
II.
V	uvodu osnutka statuta so povzete ustavne določbe o vlogi
in položaju občine ter o njenih pravicah in dolžnostih v samo-
upravnem sistemu.
Posebej je treba podčrtati, da se občina ne razodeva le v
funkcijah občinske skupščine, temveč da je občina specifičen
splet notranjih odnosov, samostojnih funkcij in vzajemnih od-
visnosti vseh organizmov samoupravljanja na območju, ki ga
občina obsega.
V	uvodnem delu statuta je prikazana tudi vloga in položaj
občana v občinJkem samoupravnem sistemu, s posebnim po-
udarkom na pomenu, ki ga imajo socialistična zveza delovnega
ljudstva in druge družbeno politične organizacije pri uresničeva-
nju samoupravnih in drugih pravic občanov.
V	splošnem delu osnutka statuta je med drugim določba o
občinskem emblemu (5. člen). Emblem naj bi bil kot doslej grb
mesta Celja.
V	osnutku statuta je posebna pozornost posvečena gospodar-
skemu in družbenemu razvoju v občini, načrtovanju ter samo-
upravnemu in družbenemu dogovarjanju.
Eden izmed osnovnih instrumentov, s katerimi se usmerja
in usklajuje gospodarski in družibeni razvoj občine, je po osnut-
ku statuta, koncept dolgoročnega gospodarsko družbenega raz-
voja občine. Ta koncept izhaja iz dolgoročnih razvojnih progra-
mov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, s tem da daje
prednost razvoju tistih dejavnosti, ki imajo največ možnosti za
hitro povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka,
oziroma dejavnosti, katerih razvitost je odločilnega pomena za
doseganje predvidenih gospodarskih uspehov in trajno rast oseb-
nega in družbenega standarda občanov (17. člen).
V	osnutku statuta je posebej poudarjeno, da je tudi urbani-
stično načrtovanje sestavni del načrtovanja gospodarskega in
družbenega razvoja občine (16. in 20. člen).
Osnutek statuta zahteva od gospodarskih organizacij, da
sprejmejo dolgoročne razvojne programe in tudi navaja, katere
elemente morajo taki programi vsebovati. Gospodarske organi-
zacije si morajo takoj po sprejetju dolgoročnega razvojnega
programa zagotoviti ustrezno zemljišče, seveda v skladu s pro-
storskim načrtom svojega razvoja, ki pa mora biti usklajen z
občinskimi akti urbanističnega načrtovanja (22. člen).
Zaradi posebnega pomena, ki ga predstavljajo v razvoju ob-
čine kadri, so v osnutku statuta posebne določbe o tem, kakšna
je naloga občine na področju kadrovske politike (24. in 25. člen).
Samoupravno in družbeno dogovarjanje je nova institucija
v našem samoupravnem sistemu in je zato še dokaj neizdelana.
Ker pa ni nobenega dvoma, da sta dogovarjanje in sporazume-
vanje temelj, na katerem naj bi se urejalo čimveč skupnih zadev
v samoupravni družbi, so v osnutek statuta vnešene nekatert
določbe o samoupravnem in družbenem dogovarjanju. Posebej
je poudarjeno, da se občina pri izvrševanju svojih pravic ta
16
dolžnosti v največji možni meri opira na dogovarjanje in spora-
zumevanje in zato tudi te oblike samoupravnega delovanja vse-
stransko spodbuja in razvija. Prav gotovo pa je, da bo sistem
samoupravnega in družbenega dogovarjanja treba še v naprej
razvijati in da bodo tudi v občinskem statutu pozneje potrebne
dopolnitve, ki jih bo zahtevala praksa (28. — 32. člen).
Ko se v osnutku statuta govori o sredstvih občine, je po-
udarjeno, da to niso samo zakonski dohodki, ampak tudi sred-
stva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije na podlagi
družbenega dogovora in pa sredstva, ki jih prispevajo občani s
samoprispevki. Dokončno je potrebno odpraviti zmotno mnenje,
da so sredstva občine samo tista sredstva, ki so v občinskem
proračunu (33.—39. člen).
Velik del osnutka statuta obsega določila, kjer so navedene
pravice in dolžnosti občine pri zadovoljevanju skupnih potreb
občanov.
Na prvem mestu je vzgoja in izobraževanje. Poudarjena je
dolžnost občine, da financira osnovno šolstvo in sodeluje tudi
pri financiranju srednjega šolstva. Občina skrbi, da se mreža
šol razvija v skladu s programi za razvoj šolstva. Občina je
pobudnik za reševanje vprašanj, ki se tičejo srednjega šolstva
ln tudi sodeluje pri reševanju teh vprašanj. Srednje šolstvo v
občini je regionalnega pomena (40.-54. člen).
V	osnutku statuta so nekatere načelne določbe o politiki šti-
pendiranja v občini, medtem ko naj bi bile konkretne oblike
in organizacija te dejavnosti urejena z odlokom (55. in 56. člen).
Kar zadeva zadovoljevanje kulturnih potreb v občini, je v
osnutku statuta poudarjen pomen te dejavnosti v družbenem
razvoju, sicer pa so določbe o kulturi, usklajene s predvidenim
zakonom o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejav-
nosti v Sloveniji. V poglavju, ki govori o kulturi, so tudi neka-
tere določbe o matični knjižnici, o spomeniškem varstvu in o
varstvu arhivskega gradiva. V osnutku statuta je poudarek na
regijskem pomenu kulturnih ustanov, ki so v Celju (57.—67
člen).
Poglavje o telesni kulturi v osnutku statuta je v skladu z
resolucijo o telesni kulturi, ki jo je sprejela zvezna skupščina
(68.-73. člen).
Določbe o zdravstvenem varstvu so usklajene z novo zakono-
dajo na tem področju (74,—80. člen).
V	poglavju o socialnem varstvu so nove oziroma razširjene
nekatere določbe o skrbi za borce NOV (89,—93. člen).
O komunalni dejavnosti so v osnutku statuta le nekatere
načelne določbe, podrobnosti pa naj bi bile urejene z odloki.
Občina je nosilec razvojne politike stanovanjskega gospodarstva
na svojem območju. Pri tem mora občina težiti, da so sredstva
za stanovanjsko izgradnjo racionalno izkoriščena. Ce bo zakon
to dovoljeval, bo občina tudi predpisala odstotek sredstev, ki se
bodo od osebnega dohodka stekala za stanovanjsko izgradnjo.
Poudarjena je potreba po sodelovanju vseh dejavnikov v občini,
ki so odgovorni za stanovanjsko izgradnjo (94.—101. člen).
V	osnutku statuta so nove določbe o financiranju krajevnih
skupnosti. Sredstva, ki jih potrebujejo krajevne skupnosti za
svojo redno dejavnost, naj bi zagotovila občina v občinskem
proračunu. Za gradnjo raznih komunalnih in drugih objektov naj
bi sredstva v prvi vrsti prispevali občani in delovne organiza-
cije s tem, da je občina obvezna, da iz svojega proračuna pri-
speva najmanj toliko sredstev, kot so jih zbrali občani in delovne
organizacije. Določeno je, da obveza občine nastane šele takrat,
ko prispevki občanov dosežejo določen odstotek vseh sredstev,
potrebnih za investicijo. Namen te določbe je ta, da se v čim-
večji meri zberejo sredstva občanov in da sredstva delovnih or.
gamzacij le podrejeno vplivajo na obvezo občine pri financiranju
gradnje objektov v krajevnih skupnostih.
V	osnutku statuta je tudi predvidena možnost, da bi sred-
stva za redno dejavnost krajevne skupnosti lahko predstavljala
tudi del določenih občinskih prispevkov, davkov oziroma taks,
ki bi bile pobrane na območju krajevne skupnosti. Poudarimo
naj, da pa ta novost še ni v dovoljni meri proučena in bi se
verjetno v kratkem času ne dala v praksi uporabiti (102—109.
člen).
V	osnutek statuta so vnešene nekatere določbe o pravicah in
dolžnostih občine na področju narodne obrambe. Te določbe so
v skladu z zakonom. Pristojnost posameznih organov v občini za
področje narodne obrambe naj bi se določila z odlokom (120,—
124. člen).
Precejšnje so spremembe na področju organizacije in dela
občinske skupščine. Po spremenjeni republiški ustavi pristoj-,
nost občinske skupščine ureja občinski statut (125,—163. člen).
Občinska skupščina naj bi delovala in odločala v treh obli-
kah in sicer: oba zbora enakopravno, posamezen zbor samo-
stojno in skupščina kot enoten zbor.
Skupščina kot enoten zbor bi volila oziroma imenovala
funkcionarje občinske skupščine in predstojnike občinskih
upravnih in drugih organov, obravnavala bi vprašanje s področ-
ja narodne obrambe, obravnavala poročila o delu organov in
organizacij v občini in pa opravljala vse zadeve, ki se nanašajo
na organizacije oziroma področja posebnega družbenega pome-
na (134. člen).
Zbor delovnih skupnosti naj bi samostojno izvrševal zadeve,
ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne orga-
nizacije, ter proučeval poročila, analize in drugo gradivo s tega
področja; sprejemal naj bi ustrezne sklepe in priporočila. Zbor
delovnih skupnosti bi nastopal tudi kot organ občine pri družbe-
nem dogovarjanju po predpisih o ugotavljanju in delitvi dohodka
v delovnih organizacijah. V odnosu do posameznih delovnih or-
ganizacij pa bi zbor delovnih skupnosti upravljal družbeno nad-
zorstvo glede politike delitve dohodka in glede drugih vprašanj,
ki so splošnega pomena za družbeno skupnost (133. člen).
Občinski zbor bi samostojno opravljal zadeve v zvezi s kra-
jevnimi skupnostmi, proglašal zaslužne osebe za častne občane,
podeljeval domicile vojaškim enotam NOV in določal povračilo
osebnega dohodka izvoljenim in imenovanim funkcionarjem ob-
činske skupščine (131. člen).
O vseh ostalih zadevah iz pristojnosti občinske skupščine bi
odločala oba zbora enakopravno (130. člen).
V	osnutku statuta je tudi določba o tem, kako je treba po-
stopati, kadar se zbora, ki odločata enakopravno, ne zedinita
glede besedila predpisa in drugega akta (140. člen).
Funkcionarji občinske skupščine naj bi bili izvoljeni za 4
leta.
Občinska skupščina bo imela odslej tudi komisijo za verska
vprašanja, ki bo spremljala, proučevala in obravnavala vpraša-
nja v zvezi z odnosi z verskimi skupnostmi in dajala upravnim
organom smernice za obravnavanje zadev iz tega področja.
V	osnutku statuta je predvidena nova institucija in sicer
zbori delegatov krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij
s področja družbenih služb. Delegati bi se sestajali v treh sku-
pinah, in sicer:
—	delegati krajevnih skupnosti,
—	delegati s področja izobraževanja in kulture,
—	delegati s področja zdravstva in socialnega varstva.
O stališčih, ki jih sprejmejo delegati, mora občinska skup-
ščina obvezno razpravljati in o njih sklepati.
Vzrok, da se uvajajo zbori delegatov v občinski skupščini,
je v tem, da je bilo večkrat poudarjeno, da v občinski skup-
ščini ne prihajajo dovolj do izraza stališča in mnenja krajevnih
skupnosti in delavcev ter organizacij s področja vzgoje, izobra-
ževanja in kulture ter zdravstva in socialnega varstva. Res je,
da so se predstavniki krajevnih skupnosti občasno sestajali pri
predsedniku občinske skupščine, vendar ta oblika sodelovanja ni
dala zaželjenih rezultatov. Predstavniki družbenih služb so sicer
v zboru delovnih skupnosti občinske skupščine, vendar zaradi
njihovega majhnega števila, njihova mnenja in stališča v občin-
ski skupščini ne pridejo dovolj do izraza, čeprav na področju
družbenih služb že obstajajo samoupravne skupnosti in nekatere
druge ustanove, ki lahko svoja stališča in mnenja predložijo in
zagovarjajo pred občinsko skupščino, je v komisiji za občinski
statut prevladalo mnenje, da bo v osnutek statuta vnesla določ-
be o zborih delegatov. Komisija za statut je namreč prepričana,
da bodo ravno v taki obliki, ki bo za občinsko skupščino obvez-
na, lahko prišla stališča in mnenja krajevnih skupnosti in druž-
benih služb do popolnega pomena (164. člen).
Nova institucija v statutu so tudi delegati občine v republi-
ški skupščini. Po ustavi morajo le-ti dati mnenje preden repub-
liška skupščina obravnava in odloča o vprašanjih, ki so po-
membna za občine.
V	statutu se predlaga, da bi občinska skupščina izvolila večje
število delegatov, ki bi se potem udeleževali sej v republiški
skupščini glede na vprašanje, ki bo na dnevnem redu. Občin-
ska skupščina pa bi lahko izvolila delegate tudi za posamezno
zasedanje.
Delegat v republiški skupščini mora upoštevati okvirno sta-
lišče občinske skupščine, ob tem pa se lahko opredeljuje po
lastni presoji. O vsakem vprašanju, ki se v republiški skupščini
obravnava, mora zavzeti stališče občinska skupščina.
Za svoje delo je delegat odgovoren občinski skupščini (182.
—185. člen).
2
166.	člen
Občinski upravni organi so:
—- urad tajnika občinske skupščine (alternativa: — oddelek
za skupščinske zadeve)
—	oddelek za splošne zadeve,
—	oddelek za gospodarstvo in družbene službe,
—	oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	davčna uprava,
—	geodetska uprava.
167.	člen
Upravne zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, lahko
opravljajo tudi pooblaščene delovne organizacije.
168.	člen
Tajnik občinske skupščine je predstojnik občinskih uprav-
nih organov in disciplinski starešina delavcev teh organov.
Tajnik občinske skupščine skrbi za zakonito, pravilno in
pravočasno poslovanje občinskih upravnih organov, usklajuje
njihovo delo ter skrbi za smotrnost, gospodarnost in učinkovi-
tost poslovanja.
Tajnik je tudi strokovni svetovalec občinske skupščine.
Tajnik pomaga funkcionarjem občinske skupščine pri pri-
pravljanju sej in skrbi za to, da je gradivo za seje pravočasno
pripravljeno.
Tajnik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega prora-
čuna.
Tajnik občinske skupščine opravlja tudi druge zadeve, ki jih
določa zakon oziroma zadeve, ki mu jih naloži občinska skup-
ščina oziroma njen predsednik.
169.	člen
Tajnik je za svoje delo osebno odgovoren občinski skup-
ščini.
Tajnik je odgovoren občinski skupščini in njenim svetom
za delo občinskih upravnih organov.
Osebni dohodek določi tajniku občinska skupščina ali organ,
ki ga skupščina pooblasti.
170.	člen
Delo občinskega upravnega organa vodi načelnik. Načelnik
upravnega organa organizira delo in je osebno odgovoren za za-
konito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog z delovnega
področja upravnega organa.
Za delo upravnega organa, ki ga vodi, je načelnik odgovoren
tajniku občinske skupščine.
171.	člen
Tajnika občinske skupščine in načelnike občinskih upravnih
organov imenuje občinska skupščina po razpisu za štiri leta;
po tem času so lahko ponovno imenovani.
172.	člen
Zadeve z delovnega področja občinskih upravnih organov
opravljajo delavci teh organov.
Delavci občinskih upravnih organov opravljajo svoje delo v
skladu s predpisi v okviru pooblastil ter po navodilih načelnika
in so odgovorni za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje
svojega dela.
173.	člen
Delavci občinskih upravnih organov imajo samoupravne pra-
vice, ki jih določa zakon.
174.člen
Sredstva za delo občinskih upravnih organov se zagotovijo
v občinskem proračunu v skladu z zakonom glede na vrsto,
obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
175. člen
Organizacijo in delo občinskih upravnih organov ureja odlok.
XII. DRUGI ORGANI V OBČINI
176. člen
Občinsko sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sodnem
sistemu izvršuje sodno funkcijo v mejah svoje z ustavo in za-
koni določene pristojnosti na območju občine.
Občinsko sodišče tudi spremlja in proučuje družbene odnose
in pojave, ki jih opazi pri svojem delu in o tem obvešča občin-
sko skupščino.
177. člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen crgan, ki opravlja
kazenski pregon, uporablja z zakonom določene ukrepe in prav-
na sredstva za enotno uporabo zakona in izvršuje druge z za-
konom določene pravice in dolžnosti na območju občine.
Občinsko javno tožilstvo obvešča občinsko skupščino o pro-
blemih, ki jih opazi pri svojem delu.
178.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine,
ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da
varuje občinske premoženjske pravice in koristi.
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa pred sodišči in dru-
gimi organi občino, krajevne skupnosti in državne organe ter
organizacije, določene z zakonom.
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranil-
stvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo
pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o tem ob-
vešča občinsko skupščino ter druge državne organe in organi-
zacije.
179.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine,
ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zade-
ve, ki jih določa zakon.
Za svoje delo je sodnik za prekrške odgovoren občinski
skupščini.
O problemih, ki jih ugotovi pri svojem delu in o družbeno
pomembnih pojavih, poroča sodnik za prekrške občinski skup-
ščini.
180.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine, ki neposredno
opravlja zadeve s področja službe javne varnosti.
Ustanovitev in delovanje postaje milice je urejeno z zako-
nom.
Komandir postaje milice je odgovoren za delo postaje mihce
občinski skupščini in svetu za notranjo politiko in splošne za-
deve.
181.	člen
Delavci drugih organov v občini imajo samoupravne pravice,
ki jih določa zakon.
Sredstva za delo drugih organov v občini se zagotovijo v
občinskem proračunu v skladu z zakonom.
Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi
na območju drugih občin, se v občinskem proračunu zagotovi to-
likšen del sredstev za delo, kot se določi z dogovorom med pri-
zadetimi občinami. Osnova za določitev dela sredstev za posa-
mezno občino je obseg dela, ki ga organ opravi za posamezne
občine.
XIII. DELEGATI OBČINE V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI
182. člen
Na zasedanju delegatov občin v skupščini SRS zastopajo
občino delegati, ki jih izvoli občinska skupščina.
15
154.	člen
Komisija za pregled splošnih aktov delovnih organizacij ob-
ravnava statute in druge splošne akte delovnih organizacij ter
daje pripombe k tem aktom.
Komisija tudi predlaga občinski skupščini, da zadrži izvrši-
tev splošnega akta, ki nasprotuje zakonu ali na podlagi zakona
izdanemu predpisu in da začne pred pristojnim ustavnim sodi-
ščem postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržanega
akta.
155.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV spremlja problematiko
borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v
sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema
družbene skrbi za borce NOV.
Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega
področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov.
Komisija sodeluje z vsemi zainteresiranimi organizacijami
ln organi, zlasti pa z občinsko zvezo združenj borcev NOV.
156.	člen
Komisija za odlikovanja zbira od delovnih in drugih orga-
nizacij predloge za odlikovanja občanov in organizacij, daje o
teh predlogih mnenje in predloge posreduje pristojnim organom.
157.	člen
Komisije lahko ustanovita tudi zbora občinske skupščine.
Zbora imata stalni mandatno-imunitetni komisiji.
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi
t verifikacijo in prenehanjem mandata odbornikom, in vpraša-
nja v zvezi z imuniteto odbornikov.
f) sveti občinske skupščine
158.	člen
Sveti občinske skupščine so politično Izvršilni organi občin-
ske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področ-
ju, za katero so ustanovljeni.
Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini.
159.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo ČLani. ki jih izvoli ob-
činska skupščina izmed svojih odbornikov in občanov, ki jih
predlagajo delovne in druge organizacije.
Število članov svetov določi občinska skupščina.
Mandat članov svetov občinske skupščine traja štiri leta.
Predsednik sveta mora biti odbornik občinske skupščine.
160.	člen
Svet občinske skupščine na svojem področju:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine in za
izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izvrševanje zakonov in na podlagi zakonov izda-
nih predpisov;
—	daje predloge za določitev politike občinske skupščine in
ra sprejem odlokov ter drugih aktov;
—	izdaja odredbe in navodila, če je za to pooblaščen;
—	določa smernice za delo občinskega upravnega organa in
nadzoruje njegovo delo;
—	opravlja druge politično izvršilne zadeve;
—	obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne
ln druge organizacije, in jim daje priporočila za njihovo delo.
161.	člen
Svet občinske skupščine lahko za proučevanje posameznih
vprašanj s svojega delovnega področja ustanovi komisije. Z od-
ločbo o ustanovitvi komisije se določijo naloge in sestav komi-
sije ter imenujejo njeni člani.
162.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	za področje industrije in gradbeništva — svet za indu-
strijo in gradbeništvo;
2.	za področje blagovnega prometa, gostinstva, turizma, obr-
ti, prometa in cen — svet za blagovni promet;
3.	za področje kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova —
svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
4.	za področje družbenega plana, občinskega proračuna in
drugih finančnih vprašanj — svet za družbeni plan in finance;
5.	za področje urbanizma, gradbenih zadev, komunalnega in
stanovanjskega gospodarstva — svet za urbanizem, gradbene,
komunalne in stanovanjske zadeve;
6.	za področje notranjih zadev, pravosodja in obče uprave
— svet za. notranjo politiko in splošne zadeve;
7.	za področje vzgoje in izobraževanja — svet za šolstvo;
8.	za področje kulture in znanosti — svet za kulturo in zna-
nost;
9.	za področje telesne vzgoje, športa in rekreacije — svet za
telesno kulturo;
10.	za področje zdravstva, zdravstvenih služb in zdravstvene-
ga zavarovanja — svet za zdravstvo;
11.	za področje splošnega socialnega varstva, varstva dru-
žine, skrbništva in socialnega zavarovanja — svet za socialno
varstvo;
12.	za področje narodne obrambe — svet za narodno ob-
rambo.
163.	člen
Organizacija in delo občinske skupščine in njenih teles se
podrobno uredi s poslovnikom.
g) delegati krajevnih skupnosti in družbenih
dejavnosti v občinski skupščini
164. člen
Pred obravnavo in odločanjem o občinskem proračunu, o
vprašanjih s področja družbene dejavnosti in o vprašanjih, ki
imajo pomen za krajevne skupnosti, morajo dati mnenje o ob-
ravnavanem vprašanju delegati samoupravnih organizacij s pod-
ročja družbenih dejavnosti oziroma delegati krajevnih skupno-
sti, zbrani na zasedanjih v občinski skupščini.
O stališčih, ki jih sprejmejo delegati samoupravnih organi-
zacij s področja družbenih dejavnosti oziroma delegati krajev-
nih skupnosti, mora občinska skupščina razpravljati in o njih
sklepati.
Število delegatov, način sklica in dela zasedanj delegatov
6e določi s poslovnikom občinske skupščine.
XI. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
165. člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področ-
ja:
—	neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z
zakonom določeno, da jih izvršujejo drugi občinski organi ozi-
roma organi širših družbenih političnih skupnosti;
—	nadzorujejo, kako občani, delovne in druge organizacije
izvršujejo predpise in kako upoštevajo druge akte, ki jih sprej-
me občinska skupščina oziroma organi širših družbeno politič
nih skupnosti;
—	spremljajo družbene pojave in podvzemajo ukrepe, za
katere so pristojni, oziroma predlagajo občinski skupščini in
njenim svetom, da podvzamejo ustrezne ukrepe;
—	pripravljajo osnutke predpisov in drugih aktov in oprav-
ljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino in njena
telesa;,
—	odločajo v upravnem postopku.
3	15
^^^^ Дјјј^^ ^^^IEI^L^^
i
UVOD
I.
Ta statut določa pravice in dolžnosti občine Celje kot temeljne
družbeno politične skupnosti, določa položaj in razmerja med
občani, delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju
skupnih zadev v občini in določa organe in organizacije, ki izvr-
šujejo pravice in dolžnosti občine.
II.
V občini Celje kot temeljni družbeno politični skupnosti se:
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in
za razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih
služb;
—	določajo in razporejajo sredstva za občinske potrebe;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, social-
nih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	usklajujejo posamični in skupni interesi s splošnimi in-
teresi;
—	uresmčuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
organizirajo družbene službe;
zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic' ob-
čanov;
urejajo odnosi, ki imajo neposredni pomen za občane ▼
občini;
določajo splošni pogoji za delovanje komunalnih in podobnih
organizacij ;
varujeta zakonitost in varnost ljudi ter premoženja, zagotav.
ljata javni red in mir;
izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo druge funkcije družbene skupnosti, razeii
tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših
družbeno političnih skupnosti.

III.
Občani neposredno odločajo o družbenih zadevah v delovnih
in drugih organizacijah in v oblikah neposrednega odločanja; po
predstavniških telesih in njim odgovornih organih izvršujejo
funkcijo oblasti in splošne zadeve družbenega samoupravljanja;
druge svoje skupne koristi pa uresničujejo tudi v družbeno poli-
tičnih organizacijah in društvih, ki jih sami ustanavljajo.
Občani so neposredno in po svojih družbeno političnih orga-
nizacijah in društvih pobudniki družbenih aktivnosti; opravljajo
javni nadzor nad delom organov oblasti in drugih nosilcev jav-
nih funkcij; ustvarjajo norme medsebojnih odnosov in dajejo
oporo državnim organom, organom družbenega samoupravljanja
in organizacijam, ki opravljajo zadeve javnega pomena.
Uresničujoč samoupravljanje in druge svoje pravice, občani
v občinski organizaciji socialistične zveze kot najširši opori
družbeno politične aktivnosti in družbenega samoupravljanja de-
lovnega ljudstva:
—	uresničujejo, varujejo in razvijajo vse oblike družbeno
političnega življenja, ki spodbujajo socialistični in demokratični
razvoj; dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega živ-
ljenja in zagotavljajo čim popolnejše uveljavljanje svojih volilnih
in drugih pravic;
—	obravnavajo družbeno politična vprašanja z vseh podro-
čij, usklajujejo mnenja in sprejemajo politične sklepe glede re-
ševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja in krepitve
samoupravljanja, uresničevanja pravic in koristi človeka in
občana;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mlade genera-
cije in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju;
—	prizadevajo si za napredek humanih odnosov med ljudmi,
za razvijanje socialistične zavesti in norm socialističnega načina
življenja in nastopajo proti pojavom, ki ovirajo razvoj sociali-
stičnih in demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače
Škodujejo;
—	izražajo svoja mnenja in sodbe glede dela državnih Orga-
nov, organov družbenega samoupravljanja, organizacij in nosil-
cev javnih funkcij in opravljajo družbeno kontrolo nad njihovim
delom, zlasti glede javnosti in odgovornosti njihovega dela.
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
OOčina Celje je temeljna družbeno politična skupnost na
svojem območju (v nadaljnjem besedilu: občina).
Občina je v sestavu socialistične republike Slovenije.
2.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Celju.
3.	člen
Območje občine je določeno z zakonom socialistične repub-
like Slovenije.
4.	člen
Občinski praznik je 20. julij, ki se slavi v spomin na usta-
novitev prve celjske čete.
Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti.
5.	člen
Občina ima svoj emblem in zastavo.
Občinski emblem je ščit modre barve, na katerem so tri
šesterokrake zlate zvezde, razporejene tako, da sta dve nad eno.
Ščit je obdan z ornamenti brončene barve. Na zgornji rob ščita
je položen srebrn zidni venec z vidnim zobčastim nadzidkom.
Občinska zastava je modre in rumene barve. Barvi zastave
sta vodoravni, modra je zgoraj, rumena spodaj. Vsaka barva
zavzema po širini polovico zastave. Razmerje med širino in dol-
žino zastave je ena proti dve.
6.	člen
Vojaškim enotam NOV se lahko zaradi zaslug- v boju proti
sovražniku in zaradi ohranitve izročil narodno osvobodilnega bo-
ja podeli v občini domicil.
7.	člen
Kot posebno družbeno priznanje za izredne uspehe in dosežke
pri pospeševanju razvoja občine je ustanovljena nagrada Slavka
filandra. Nagrada se lahko podeli posamezniku, skupini posa-
meznikov ali organizaciji.
Postopek za podelitev nagrad določa odlok.
8.	člen
Osebe, ki so izredno zaslužne za razvoj socializma in za utr-
jevanje miru, za razvoj znanosti in kulture oziroma za razvoj
občine, se lahko proglasi za častne občane.
Z odlokom so določeni pogoji in postopek za proglasitev ter
pravice, ki gredo častnim občanom.
II. GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE
9.	člen
Občina načrtno usmerja razvoj gospodarstva in drugih druž-
benih dejavnosti na svojem območju. Zato zlasti:
—	spremlja, proučuje in usmerja gospodarska in druga
družbena gibanja;
—	skrbi za pravilno in popolno izkoriščanje surovinske
osnove in proizvodnih zmogljivosti;
—	spodbuja modernizacijo in obnovo obstoječih in gradnjo
novih gospodarskih zmogljivosti;
—	spodbuja in skrbi za uvajanje in uporabo znanstvenih iz-
sledkov v organizaciji in tehnologiji proizvodnje;
—	s spodbujanjem družbenega dogovarjanja zagotavlja smo-
trno združevanje in uporabo družbenih sredstev;
—	spremlja in proučuje integracijska gibanja v gospodarstvu
in družbenih dejavnostih ter vpliva na njihovo uresničitev;
—	skrbi za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov ter
za njihovo pravilno razvrščanje;
—	skrbi za razvoj osebnega in družbenega standarda ter
drugih pogojev, ki krepijo ustvarjalne sposobnosti delovnega
človeka;
—	spodbuja in razvija druge dejavnosti, ki prispevajo
h krepitvi materialne osnove občine.
10.	člen
Ob upoštevanju objektivnih možnosti in dosežene stopnje
razvoja gospodarstva, se v občini v prvi vrsti zagotavljajo ma-
terialni in drugi pogoji za razvoj industrijske proizvodnje, zla-
sti kovinsko predelovalne, železarske, kemične, grafične, indu-
strije gradbenega materiala, lesne in tekstilne industrije.
Občina zagotavlja tudi pogoje za razvoj gradbeništva in pro.
meta.
11.	člen
Občina se zavzema za razvoj trgovine. Pri tem se mora zla-
sti upoštevati dejstvo, da je mesto Celje priznano trgovsko sre-
dišče, ki mu je treba omogočiti nadaljno hitro rast in razvoj.
Občina se posebno zavzema za razvoj tiste trgovine, ki ob-
čane redno preskrbuje z blagom za široko potrošnjo, delovne
organizacije pa z reprodukcijskim materialom.
Občina podpira organizacijo in razvoj sejemske dejavnosti
v mestu Celju.
12.	člen
Glede na naravne in druge pogoje na svojem območju, po-
sveča občina posebno skrb napredku turizma.
4
pise s področja regionalnega prostorskega in urbanističnega pla-
niranja, predpise, ki urejajo finančne obveznosti občanov in or-
ganizacij, in predpise, ki urejajo komunalna vprašanja.
Oblike in organizacijo javne razprave ureja poslovnik občin-
ske skupščine.
139.	člen
Predpis oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enako-
pravno sodelujeta oba zbora občinske skupščine, je sprejet, če
ga sprejmeta oba zbora in če je v obeh zborih izglasovan v ena-
kem besedjlu.
140.	člen
Ce se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita gle-
de besedila predpisa ali drugega akta, postavita skupno komisi-
jo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna ko-
misija pripravi predlog za uskladitev spornega vprašanja.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora občinske
skupščine ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se za-
deva odloži z dnevnega reda.
. i
Na dnevni red se lahko da zopet po šestih mesecih, po skle-
pu obeh zborov pa že prej.
d) predsednik, podpredsedniki in drugi funkcionarji
občinske skupščine
141.	člen
Občinska skupščina izvoli, izmed sebe predsednika.
Predsednika izvoli občinska skupščina za štiri leta.
142.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skup-
ščine, predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot
pravno osebo.
Predsednik občinske skupščine daje pobudo za obravnavanje
posameznih vprašanj iz delovnega področja občinske 'skupščine
in njenih teles, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine,
usklajuje delo njenih teles ter delo teh teles z delom drugih or-
ganov v občini, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem
statutom ali jih določi občinska skupščina.
143.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe enega ali več podpred-
sednikov.
Podpredsednika izvoli občinska skupščina za štiri leta.
144.	člen
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri
delu in opravlja v dogovoru z njim zadeve iz njihovega delovnega
področja.
Ce je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpred-
sednik, ki ga določi predsednik.
145.	člen
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti izvoli izmed sebe
predsednika zbora in namestnika predsednika zbora.
Predsednika in namestnika predsednika zbora izvoli zbor za
štiri leta.
146.	člen
Funkcionarju, ki ga izvoli občinska skupščina in stalno oprav-
lja določeno funkcijo, pripada stalno mesečno povračilo oseb-
nega dohodka.
Višino stalnega mesečnega osebnega dohodka določi občin-
ska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti.
e) komisije občinske skupščine
147.	člen
Za spremljanje in .proučevanje posameznih vprašanj, za pri-
nravi i an i e predlogov in za opravlianie drueih zadev s svoieea
delovnega področja, ima občinska skupščina stalne ali začasne
komisije.
148.	člen
Clane komisije izvoli občinska skupščina izmed odbornikov
in drugih občanov.
Člani komisij se izvolijo za štiri leta.
število članov posamezne komisije določi občinska skupščina.
149.	člen
Občinska skupščina ima zlasti tele stalne komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja
2.	Komisijo za družbeno nadzorstvo
3.	komisijo za prošnje in pritožbe
4.	komisijo za verska vprašanja
5.	komisijo za pregled splošnih aktov delovnih organizacij
6.	komisijo za vprašanja borcev NOV,
7.	komisijo za odlikovanja
Komisija občinske skupščine se lahko ustanovi tudi s po-
sebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi komisije določa delovno področje, po
oblastila in sestavo komisije.
150.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava splošna vpra-
šanja kadrovske politike v občini in vsa vprašanja v zvezi z vo-
litvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skup-
ščine.
Komisija pripravlja za občinsko skupščino predloge in mne-
nja glede kadrovskih vprašanj. Pri tem sodeluje z zainteresira-
nimi organi in organizacijami.
151.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava s stališča sa-
moupravnih načel, zakonov in drugih predpisov splošna vpraša-
nja v zvezi s tem, kako delovne in druge organizacije ter organi
izvršujejo svoje pravice in dolžnosti, kako razpolagajo z druž-
benim premoženjem in kako delijo dohodek.
Komisija obravnava tudi pojave, ki so sicer formalno v skla-
du z zakonom, so pa moralno politično nesprejemljivi.
Pri obravnavanju vprašanj s področja družbenega nadzorstva
sodeluje komisija s samoupravnimi organi v delovnih in drugih
organizacijah.
O svojih ugotovitvah obvešča komisija občinsko skupščino
s predlogi, kaj bi morala ukreniti pri izvrševanju funkcije druž.
benega nadzorstva.
152.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pri-
tožbe, ki jih pošiljajo občinski skupščini občani ter delovne in
druge organizaoije.
Komisija lahko v zvezi s prošnjami in pritožbami zahteva
od prizadetih potrebna pojasnila in podatke, predlagatelja pro-
šnje ali pritožbe pa lahko tudi pokliče, če je to potrebno zaradi
ugotovitve dejanskega stanja.
Po proučitvi prošnje ali pritožbe in po ugotovitvi dejanskega
stanja sporoči komisija svoje mnenje prizadeti organizaciji ali
organu, o tem pa obvesti tudi predlagatelja.
Organizacija ali organ, ki mu je bilo mnenje sporočeno, mo-
ra to mnenje obravnavati in komisijo obvestiti o svojem stali-
šču oziroma podvzeti ukrepe.
153.	člen
Komisija za verska vprašanja spremlja, proučuje in obrav-
nava vprašanja v zvezi z odnosi z verskimi skupnostmi, ki so
urejena s temeljnim zakonom o pravnem položaju verskih skup-
nosti in daje upravnim organom smernice za obravnavanje zadev
iz tega področja, ter opravlja druge naloge, za katere jo poobla-
sti občinska skupščina.
15
128. člen
Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovorni
volilcem in občinski skupščini.
Pri opravljanju svoje funkcije imajo odborniki občinske skup-
ščine pravico oziroma dolžnosti:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih teles ter
sodelovati pri njihovem delu;
—	predlagati občinski skupščini, da sprejme predpise oziroma
druge akte;
—	predlagati spremembe oziroma dopolnitve aktov, ki jih
občinska skupščina sprejema (amandmaji);
—	predlagati, da se določeno vprašanje postavi ali umakne
z dnevnega reda občinske skupščine;
—	zahtevati pojasnila o posameznih vprašanjih, ki so v pri-
stojnosti občinske skupščine in njenih teles ali drugih občinskih
organov;
—	aktivno delati v volilni enoti;
—	seznanjati zbore volilcev, krajevne skupnosti oziroma de-
lovne organizacije o delu občinske skupščine;
—	seznanjati občinsko skupščino o stališčih, mnenjih in pred-
logih zborov volilcev krajevnih skupnosti in delovnih organizacij;
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravlja-
nje svojih dolžnosti in uveljavljanje svojih pravic v občinski
skupščini.
c) pristojnost občinske skupščine
129.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršujeta praviloma
zbora enakopravno.
Nekatere zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršuje
posamezni zbor samostojno.
Nekatere zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršuje
občinska skupščina kot enoten zbor.
130.	člen
Zbora občinske skupščine enakopravno:
—	sprejemata občinski statut;
—	sprejemata koncept in programe razvoja ter družbene
plane;
—	sprejemata občinski proračun in potrjujeta zaključni
račun o izvršitvi proračuna;
—	sprejemata odloke in druge splošne predpise;
—	sprejemata akte s področja regionalnega prostorskega in
urbanističnega planiranja;
—	ustanavljata delovne in druge organizacije;
—	izvršujeta zadeve družbene kontrole cen;
—	ustanavljata občinske sklade;
—	ustanavljata občinske upravne in druge organe;
—	sklepata o najetju posojil za občino;
—	dajeta poroštva za posojila delovnim in drugim organi-
zacijam ter skladom;
—	odločata o prisilni upravi delovnih organizacij;
—	izvršujeta druge zadeve iz pristojnosti občinske skupšči-
ne, ki so splošnega pomena za občane in delovne organizacije,
če ni s tem statutom določeno, da jih izvršuje posamezen zbor
občinske skupščine samostojno, oziroma da jih izvršuje občin-
ska skupščina kot enotni zbor;
—	obravnavata delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
131.	člen
Občinski zbor samostojno:
—	razveljavlja oziroma odpravlja nezakonite ali nepravilne
akte, ki so jih izdala telesa občinske skupščine ali občinski
upravni organi izven upravnega postopka;
—	daje soglasje k ustanovitvam krajevnih skupnosti;
—	potrjuje statute krajevnih skupnosti;
—	proglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	podeljuje domicile vojaškim enotam NOV;
—	obravnava delovanje krajevnih skupnosti;
—	določa povračilo osebnega dohodka izvoljenim in imeno-
vanim funkcionarjem občinske skupščine.
132.	člen
Zbor delovnih skupnosti samostojno izvršuje zadeve, ki so
skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organiza-
5	15
cije; proučuje poročila, analize in drugo gradivo s tega pod-
ročja ter sprejema ustrezne sklepe in priporočila.
Zbor delovnih skupnosti nastopa kot organ občine pri druž-
benem dogovarjanju.
V odnosu do posameznih delovnih organizacij zbor delov-
nih skupnosti:
—	opravlja družbeno nadzorstvo glede politike delitve do-
hodka, uporabo sredstev, kadrovske politike ter glede drugih
vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost;
—	daje priporočila;
—	izvršuje zadeve, ki se tičejo splošnih aktov;
—	odloča o statusnih vprašanjih in p vprašanjih, ki zade-
vajo organe upravljanja in izvršilne organe;
—	izvršuje zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanj.
133.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji mandatov in o
drugih mandatno imunitetnih vprašanjih svojih članov.
134.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor:
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občin-
ske skupščine;
—	voli in razrešuje člane teles občinske skupščine;
—	voli delegate, ki zastopajo občino na zasedanju delegatov
občin v skupščini SRS;
—	voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike občinske-
ga sodišča ter sodnike za prekrške;
—	imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in pred-
stojnike upravnih in drugih organov v občini;
—	sprejema poslovnik občinske skupščine;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	obravnava poročila o delu upravnih in d mg ih organov
v občini;
—	izvršuje zadeve, o katerih sicer samostojno odloča zbor
delovne skupnosti, če gre za delavnosti oziroma organizacije
posebnega družbenega pomena;
—	izvršuje zadeve s področja narodne obrambe;
—	sprejema priporočila.
135.	člen
Zbora občinske skupščine praviloma veljavno sklepata z ve-
čino glasov navzočih odbornikov na seji, na kateri je navzočih
večina vseh odbornikov zbora.
Kadar zbora sprejemata občinski statut, razvojni program,
družbeni plan, občinski proračun, zaključni račun občinskega
proračuna, akte s področja regionalnega prostorskega in urbani-
stičnega planiranja, predpise, ki urejajo finančne obveznosti ob-
čanov in delovnih organizacij, veljavno sklepata z večino glasov
vseh odbornikov vsakega zbora.
Kadar občinska skupščina zaseda kot enoten zbor, sklepa z
večino glasov navzočih odbornikov, če je navzoča večina odbor-
nikov vsakega zbora.
136.	člen
O zadevah, ki jih izvršujeta zbora enakopravno, odločata na
skupni seji.
Na skupni seji glasujejo odborniki vsakega zbora posebej.
Zbor lahko sklene, da bo o zadevah, ki jih izvršuje enako-
pravno, odločal na ločeni seji.
137.	člen
Občinska skupščina samostojno ureja s predpisi zadeve, ki
imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in so-
cialni razvoj občine, če niso take zadeve urejene z zakonom, ter
zadeve, za katere je z zveznimi ali republiškimi predpisi posebej
pooblaščena.
Občinski predpisi se objavljajo v Uradnem vestniku Celje.
138.	člen
Pred odločitvijo mora dati občinska skupščina v javno raz-
pravo tele akte:
razvojne programe, družbeni plan, občinski proračun, pred-
V	ta namen občina skrbi za razvoj sodobnega gostinstva in
drugih dejavnosti, ki so pogoj za uspešno razvijanje turizma in
zadovoljevanje potreb občanoiv.
13.	člen
Za zadovoljevanje potreb občanov se v občini spodbuja in
razvija proizvodna in še posebej storitvena obrt.
Razvoj obrti se zagotavlja s širjenjem mreže poslovnih pro-
storov, z davčnimi olajšavami za določene vrste obrtne dejav-
nosti in z ustanavljanjem obrtnih delavnic.
14.	člen
V	občini se zagotavljajo pogoji in sprejemajo ukrepi za
zboljšanje kmetijske proizvodnje. Pri tem se daje prednost ti-
stim kmetijskim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne
pogoje (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, pridelovanje zele-
njave).
V	občini se zagotavljajo pogoji za napredno in sodobno go-
spodarjenje z gozdovi.
15. člen
V občini se zagotavlja razvoj socialističnih družbenih odno-
sov v kmetijstvu in gozdarstvu. Nosilci razvoja teh odnosov so
delovne organizacije s področja kmetijstva in gozdarstva, katerih
delovanje občina podpira.
Občina podpira kooperacijo med individualnimi kmetijskimi
proizvajalci in kmetijskimi delovnimi organizacijami in s tem
omogoča ustvarjanje pogojev za hitrejši napredek zasebnega
kmetijstva.
Občina podpira tako samoupravno organizacijo v podjetju,
ki gospodari z gozdovi, v kateri je zasebnim lastnikom gozdov
dana pravica odločanja o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje
z zasebnimi gozdovi.
III. NAČRTOVANJE V OBČIM
16.	člen
Temeljni instrumenti, s katerimi se usmerja in usklajuje
gospodarski in družbeni razvoj občine so:
—	koncept dolgoročnega gospodarsko družbenega razvoja
občine;
—	družbeni načrti in razvojni programi občine;
—	urbanistično načrtovanje;
—	dolgoročni razvojni programi in gospodarski načrti de-
lovnih organizacij;
—	dolgoročni in letni programi krajevnih skupnost'.
17.	člen
Koncept dolgoročnega gospodarsko družbenega razvoja ob-
čine izhaja iz dolgoročnih razvojnih programov delovnih orga-
nizacij in dolgoročnih programov krajevnih skupnosti.
Pri tem daje koncept razvoja prednost razvoju tistih gospo-
darskih dejavnosti, ki imajo največ možnosti za hitro povečanje
družbenega proizvoda in narodnega dohodka.
Koncept razvoja zagotavlja tudi razvoj družbenih in komu-
nalnih dejavnosti, katerih razvitost je odločilnega pomena za
doseganje predvidenih gospodarskih uspehov in trajno rast
osebnega in družbenega standarda občanov.
Koncept dolgoročnega razvoja mora biti usklajen z regional-
nim in republiškim konceptom dolgoročnega družbeno politič-
nega razvoja.
18. člen
Z družbenim načrtom in razvojnim programom se usmerja
in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj občine za eno ali
več let.
Družbeni načrt ali razvojni program se lahko sprejme tudi
za eno ali več gospodarskih in družbenih dejavnosti.
19.	člen
Koncept dolgoročnega gospodarsko družbenega razvoja obči-
ne, družbene načrte in razvojne programe sprejema občinska
skupščina na seji.
20.	člen
Za urejanje, graditev, rekonstrukcijo in asanacijo naselij,
komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbeno prostorskih
koristi, se v občini sprejme urbanistični program, urbanistične
načrte, zazidalne načrte in urbanistični red (akti urbanističnega
načrtovanja).
V urbanističnih in zazidalnih načrtih morajo biti predvideni
tudi objekti družbenega standarda.
Akte urbanističnega načrtovanja sprejema občinska skupšči-
na v skladu z zakonom.
21.	člen
Urbanistični program zajema območje vse občine.
Urbanistični načrt se izdela za mesto Celje in nekatera nase-
lja v njegovi okolici, ki so neposredno podrejena stanovanjskim,
komunalnim in drugim urbanskim razmeram mesta.
Zazidalne načrte se izdela za območja, ki so določena ж
urbanističnim programom.
Za območja in naselja, ki niso zajeta z urbanističnim ozi-
roma zazidalnimi načrti, se predpiše urbanistični red.
22.	člen
Gospodarske organizacije sprejmejo dolgoročni razvojni pro-
gram.
Z dolgoročnim razvojnim programom določi gospodarska
organizacija svoj razvoj in poslovno usmeritev za deset ali več
let.
Dolgoročni razvojni program obsega zlasti analizo doseže-
nega razvoja, program bodoče proizvodnje oziroma storitev,
analizo dejavnikov bodočega razvoja fkadri, tehnična opremlje-
nost, specializacija, kooperacija, integracija ipd.), analizo po-
treb trga, analizo predvidenih rezultatov in ukrepe, ki bodo
potrebni za uresničitev programa.
Pri sestavljanju dolgoročnega razvojnega programa mora go-
spodarska organizacija izdelati tudi prostorski načrt svojega raz-
voja, ki mora biti usklajen z občinskimi akti urbanističnega
načrtovanja. Gospodarska organizacija si mora takoj po spre-
jetju dolgoročnega razvojnega programa zagotoviti ustrezno zem-
ljišče.
Dolgoročni razvojni program gospodarske organizacije je te-
melj za izdelavo letnih ali večletnih gospodarskih načrtov.
23.	člen
Dolgoročni program krajevne skupnosti obsega naloge, ki
jih bo krajevna skupnost izvršila v daljšem časovnem obdobju
in ki predstavljajo zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Dolgoročni program krajevne skupnosti je temelj za izdelavo
letnih ali večletnih delovnih programov.
24.	člen
Koncept dolgoročnega gospodarsko družbenega razvoja,
družbeni načrti in akti urbanističnega načrtovanja občine, -se
izdelujejo po določeni metodologiji in se sprejemajo po postop-
ku, ki ga določa zakon.
Načrti in programi gospodarskih organizacij in krajevnih
skupnosti se izdelujejo in sprejemajo po postopku, ki ga v skla-
du z zakonom določijo same gospodarske organizacije, oziroma
krajevne skupnosti.
25.	člen
Občina skrbi za smotrno in dolgoročno kadrovsko politiko,
ki je sestavni del politike njenega gospodarskega in družbenega
razvoja. Temeljni odnos občine do kadrovske politike je v tem,
da na vseh področjih združenega dela podpira uveljavljanje zna-
nja, zmožnosti, delavnosti in ustvarjalnosti.

26. člen
Delovne in druge organizacije so kot nosilci izvajanja načel
kadrovske politike v občini dolžne:
—	vzporedno s programiranjem razvoja v gospodarstvu in
družbenih dejavnostih načrtovati- tudi potrebe po kadrih;
—	spodbujati stalno strokovno rast in usposabljanje kadrov
ter njihovo smotrno zaposlovanje;
—	vplivati, da se pri kandidiranju za vodilna mesta v de-
lovnih organizacijah upoštevajo poleg strokovnih tudi družbeno
politični kriteriji:
—	skrbeti, da se sposobni m nadarjeni mladini v procesih
izobraževanja nudi družbena pomoč v štipendiranju, kreditira-
nju in drugih oölikah.
27. člen
Zaradi čimbolj skladnega in vsestranskega razvoja, občina
samoupravno soaeiuje z deiovmmi organizacijami na svojem
oümocju. V ta namen občinski organi spremljajo delo delovnih
organizacij, posebno še.
—	kako ae v dejavnosti delovne organizacije uresničuje po-
litika oooine in širših družbeno poiiiiunin skupnosti, ki je dolo-
čena v družbenih pianih m drugih aktih;
—	kakšne uspene dosegajo v povečanju proizvodnje, pro-
duktivnosti dela in razširitvi svojega poslovanja;
—	kako uporaoijajo druzoena sredstva, s katerimi razpola-
gajo, še posebej pa, kako usmerjajo svojo investicijsko dejav-
nost;
—	kaKsne ukrepe podvzemajo za izboljšanje poslovnega so-
delovanja;
—	kako skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev;
—	како skrbijo za napredek in razvoj samoupravljanja;
—	kakšne ukrepe podvzemajo za izooljšanje delovnih pogo-
jev in življenjskega standarda svojih delavcev.
Pri izvrševanju pravic iz prvega odstavka tega člena lahko
občinska skupscma .n njeni organi dajejo delovnim organiza-
cijam priporočila in podvzemajo druge ukrepe, ki so v skladu
z zakonom.
IV. SAMOUPRAVNO IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE
28.	člen
Dogovarjanje m sporazumevanje med 0amoupravnimi subjek-
ti in drugimi subjekti samoupravne skupnosti sta temelj, na
katerem se mora urejati čimveč skupnih zadev v samoupravni
družbi, zato se občina pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti
v največji možni meri opira na dogovarjanje in sporazumevanje
ln zato tudi te oblike samoupravnega delovania vsestransko
spodbuja in razvija.
29.	člen
Vprašanja ki imajo skupen pomen za vse ali za določeno
skupino delovnih organizacij, pa niso urejena s predpisi, se
lahko urejajo z dogovorom med prizadetimi delovnimi organiza-
cijami (samoupravni dogovor).
Vprašanja, ki so splošnega pomena za izvrševanje pravic in
dolžnosti občine, se lahko urejajo z družbenim dogovorom. Pri
družbenem dogovarjanju sodelujejo prizadete delovne organiza-
cije in njihova združenja, samoupravne skupnosti, krajevne skup-
nosti, družbeno politične organizacije, društva in občinska skup-
ščina.
30. ölen
S samolpravnim oziroma družbenim dogovorom prevzamejo
stranke dolžnost, da se bodo ravnale po dogovoru oziroma izvr-
ševale obveznosti, ki so jih z dogovorom prevzele.
Z dogovorom se lahko predvidijo tudi sankcije za primer, če
bi katera od strank, ki sodeluje v dogovoru, kršila posamezna
določila dogovora.
Dogovor je lahko enkraten, ali pa traja določen čas.
31. člen
Delovne in druge samoupravne organizacije ter skupnosti v
svojih splošnih aktih določijo organe in njihove pristojnosti s
področja samoupravnega in družbenega dogovarjanja.
32. člen
Pobudo za samoupravni ali družbeni dogovor lahko dajejo
organizacije in organi iz 29. člena tega statuta ter občani.
Za organizacijo družbenega dogovarjanja in za izvršitev do-
govorov skrbi občinska skupščina oziroma organ, ki ga ona
določi.
V. SREDSTVA OBČINE
33.	člen
Občina'financira družbene potrebe m naloge na področju
vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega
varstva, socialnega varstva, komunalne dejavnosti in narodne
obrambe ter potrebe občinske skupščine in drugih organov v
občini.
34.	člen
Viri sredstev za financiranje družbenih potreb v občini so:
—	prispevki, davki in takse, ki jih plačujejo občani in
delovne organizacije;
—	samoprispevek občanov;
—	združevanje sredstev delovnih in drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti na podlagi družbenega dogovora;
—	neposredno zaračunavanje povračila za storitve uporab-
nikom v dejavnostih, preko katerih se uresničujejo funkcije
občine;
—	drugi dohodki.
35.	člen
Prispevke, davke in takse predpisuje občinska skupščina v
skladu z zakonom.
Samoprispevek se uvede, če tako sklene z zakonom določena
večina občanov na območju, za katerega se samoprispevek uvaja.
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti
združujejo sredstva na podlagi družbenega dogovora.
Cene in tarife za storitev posebnega družbenega pomena do-
ločajo delovne in druge samoupravne organizacije.
Ce je z zakonom ali občinskim odlokom tako določeno, daje
k cenam in tarifam za storitve posebnega družbenega pomena
soglasje občinska skupščina.
36.	člen
Dohodki občine, za katere tako določa zakon, se razpore-
jajo v občinskem proračunu.
Dohodki občine se razporejajo tudi v občinske sklade.
37.	člen
Iz občinskega proračuna se krijejo potrebe občinske skup-
ščine in drugih občinskih organov, dajejo sredstva krajevnim
skupnostim in družbeno političnim organizacijam ter sofinanci-
rajo druge družbene potrebe in naloge občine, ki se ne finan-
cirajo iz občinskih skladov.
38. člen
Posamezne družbene potrebe in naloge, ki terjajo trajno za-
gotavljanje finančnih sredstev, financira občina iz skladov.
Sredstva skladov se lahko dodeljujejo uporabnikom kot kre-
dit ali za financiranje družbenih potreb brez obveznosti vračila.
Z odlokom o ustanovitvi sklada se določi, katere družbene
potrebe oziroma naloge se iz sklada financirajo in kateri do-
hodki občine se razporedijo v sklad.
39. člen
Sredstva iz občinskega proračuna in skladov se dodelijo
uporabnikom glede na pomen in obseg dejavnosti, ki jo oprav-
6
Zbor volivcev se lahko skliče tudi za posamezno naselje.
Zbore delovnih ljudi se skliče za območje volilnih enot, ki so
določene za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občin-
ske skupščine. Zbor delovnih ljudi se lahko skliče tudi za po-
samezno delovno organizacijo.
112.	člen
Zbore volivcev in zbore delovnih ljudi se praviloma sklicuje
po potrebi.
Zbore volivcev in zbore delovnih ljudi se mora sklicati za
obravnavanje vprašanj, ki jih določa zakon.
113.	člen
Enkrat na leto skliče predsednik občinske skupščine v vsaki
krajevni skupnosti letni zbor volivcev.
Na letnem zboru volivcev se obravnavajo vprašanja, ki so
posebnega pomena za občane v krajevni skupnosti in pri reše-
vanju katerih mora sodelovati občina, samoupravne skupnosti in
delovne organizacije posebnega družbenega pomena.
Letnega zbora volivcev se udeležijo funkcionarji občinske
skupščine, predstojniki in posamezni delavci občinskih upravnih
in drugih organov s področja, kamor spadajo vprašanja, ki jih
letni zbor volivcev obravnava.
Na letnem zboru volivcev morajo biti tudi predstavniki priza-
detih samoupravnih skupnosti in delovnih organizacij posebnega
družbenega pomena.
Predsednik občinske skupščine lahko skliče tudi zbor delov-
nih ljudi, za katerega se smiselno uporabljajo določbe drugega
do četrtega odstavka tega člena.
114.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati mnenja in predloge zbo-
rov volivcev in zbprov delovnih ljudi ter» jih obvestiti o svojem
stališču do teh mnenj oziroma predlogov.
U5. člen
O organizaciji in delu zborov volivcev in zborov delovnih
ljudi sprejme občinska skupščina poslovnik.
b) referendum
116.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vpra-
šanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj. krajevno skupnost
ali občino kot celoto.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in o drugih
vprašanjih iz prvega odstavka tega člena.
Referendum razpiše občinska skupščina.
117.	člen
Za vprašanja, o katerih naj bi odločali vsi volivci v občini,
mora občinska skupščina razpisati referendum, če to zahteva
najmanj 10 odst. volivcev, ki volijo odbornike v posamezen zbor
občinske skupščine ali če to zahteva občinska konferenca sociali-
stične zveze delovnega ljudstva oziroma občinska zveza sindi-
katov.
Za vprašanja, o katerih naj bi odločali volivci posameznega
kraja ali krajevne skupnosti, mora občinska skupščina razpisati
referendum, če to zahteva svet krajevne skupnosti.
118.	člen
Od dneva, ko je razpis referenduma objavljen v uradnem
glasilu in do dneva, ko je glasovanje, mora preteči najmanj 30
dni.
Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo ustrezne
določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
119.	člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če
je zanj glasovalo toliko volivcev, kot določa zakon.
Eno leto po referendumu ne more biti izdan noben akt, ki bi
bil v nasprotju z izidom referenduma.
IX. NARODNA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA
a) splošne določbe
120.	člen
Občina organizira v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih
ima po ustavi in zakonu, v skladu z osnovami načrtov in priprav
za obrambo dežele, ki jih določata zveza in republika, splošno
narodno obrambo na svojem območju.
Občina usmerja narodnoobrambne priprave krajevnih skup-
nosti ter delovnih in drugih organizacij.
Med vojno se v občini organizira splošni ljudski odpor.
121.	člen
V občini se v skladu z zakonom ustanovijo enote in službe
teritorialne obrambe in civilne zaščite.
Enote in službe teritorialne obrambe in civilne zaščite v mir-
nem času sodelujejo v boju proti elementarnim nesrečam ter pri
zaščiti in reševanju ogroženega prebivalstva in dobrin.
122.	člen
Za financiranje potreb narodne obrambe v občini se ustanovi
poseben sklad.
123.	člen
Posamezne zadeve in naloge s področja narodne obrambe, ki
so po zakonu v pristojnosti občine, opravlja občinska skupščina,
njen svet za narodno obrambo in občinski oddelek za narodno
obrambo.
Pristojnosti organov občine iz prvega odstavka tega člena
določa odlok.
124.	člen
Občani, naselja, krajevne skupnosti, delovne in druge organi-
zacije in organi v občini izvršujejo zadeve in naloge s področja
narodne obrambe v skladu z zakonom.
X. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
a) splošne določbe
125.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbe-
nega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temelj-
nih vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski, kulturni
in družbeni razvoj. Sprejema predpise, družbeni plan in proračun
ter druge splošne akte. Določa temeljno organizacijo in poobla-
stila svojih organov, voli javne funkcionarje in obravnava s ton je
in splošne probleme pravosodja. Izvršuje proračunsko kontrolo,
kontrolo nad delom upravnih organov ter družbeno nadzorstvo.
126.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih
skupnosti.
Vsak zbor šteje 40 odbornikov.
b) pravice in dolžnosti odbornikov
127. člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik
občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati imenovani
funkcionar ali delavec državnega organa, ki je odgovoren občinski
skupščini.
15
S svojo razvojno politiko teži občina za tem, da se sredstva
za stanovanjsko izgradnjo čimbolj racionalno izkoriščajo. Zato
občina podpira združevanje sredstev in namensko varčevanje, pri
gradnji stanovanjskih prostorov pa daje prednost takim oblikam,
ki predstavljajo najbolj smotrno uporabo sredstev, ki so na raz-
polago.
Program za razvoj stanovanjskega gospodarstva mora biti
rezultat sodelovanja stanovanjskega podjetja, delovnih in drugih
organizacij, proizvajalcev stanovanj, urbanističnih organizacij in
občanov, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih zasno-
vah, etapnem komunalnem urejanju zemljišč in racionalni zem-
ljiški politiki.
97.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uveljavljanje pravice sta-
novalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje orga-
nizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in za napredek
stanovanjskega standarda; v skladu z zakonom predpisuje pri-
spevke, ki jih delovne in druge organizacije plačujejo za gradnjo
stanovanj, predpisuje tehnične in druge normative za vzdrževa-
nje stanovanjskih hiš in s svojimi ukrepi usklajuje stanarine z
gospodarskimi gibanji.
Občina izvršuje splošno nadzorstvo nad organizacijami, ki
gospodarijo s stanovanjskimi zgradbami.
98.	člen
Zaradi določitve pravic in dolžnosti stanovalcev ter drugih
subjektov pri uporabi stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, pred-
piše občinska skupščina hišni red.
99.	člen
Odlok določa po kakšnem vrstnem redu se delijo stanova-
nja, s katerimi razpolaga občina.
100.	člen
Občina skrbi za urejanje stavbnega zemljišča v mestu in na-
seljih v skladu z urbanističnim načrtovanjem.
101.	člen
Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na kateri ima
pravico uporabe, oddaja občina v uporabo pravnim osebam in
občanom samo za graditev takih objektov, kot so predvideni
v zazidalnem načrtu.
VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI
102.	člen
Krajevna skupnost je samostojna samoupravna skupnost ob-
čanov enega ali več naselij v občini.
V krajevni skupnosti organizirajo občan; komunalne, stano-
vanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, telesno-
kulturne, vzgojne in druge dejavnoti za neposredno zadovolje-
vanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor
tudi za razvoj naselja.
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospo-
darstva in pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju
in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organiza-
cij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje življenjskih
potreb občanov.
103.	člen
Krajevno skupnost ustanovi zbor občanov.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če za ustanovitev glasuje
najmanj 20 odst. volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območ-
ju, za katerega se krajevna skupnost ustanavlja.
Območje krajevne skupnosti določi ustanovitelj.
K ustanovitvi krajevne skupnosti in določitvi njenega ob-
močja daje soglasje občinska skupščina.
Določbe tega člena veljajo tudi za spremembo območja in za
prenehanje krajevne skupnosti.
104. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Organizacijo in delo krajevnih skupnosti ureja njen statut,
ki ga potrdi občinska skupščina.
, S statutom krajeve skupnosti se zlasti določi način izvrše-
vanja dejavnosti za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb
občanov v krajevni skupnosti; način in oblike zbiranja sredstev
od občanov in organizacij ter vrsta in delovno področje organov
krajevne skupnosti.
105. člen
Krajevni skupnosti pripadajo za uresničevanje njenih nalog
prispevki občanov ter delovnih organizacij in sredstva, ki jih
v skladu s tem statutom zagotavlja občina.
106.	člen
Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti se zagotovijo
v občinskem proračunu.
Višina sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti se
določi po posebnih merilih, ki jih predpiše občinska skupščina.
Sredstva za redno dejavnost krajevne skupnosti lahko tudi
predstavljajo del določenih občinskih prispevkov, davkov oziroma
taks, ki so bile pobrane na območju krajevne skupnosti.
Del občinskih prispevkov, davkov oziroma taks, ki pripadajo
krajevni skupnosti, določi občinska skupščina.
107.	člen
Gradnjo komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih,
socialnih ali drugih objektov, ki so pomembni za krajevno skup-
nost, financira krajevna skupnost s sredstvi, ki jih prispevajo
občani in delovne organizacije ter občina.
Za naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki imajo v skladu
z razvojnim programom občine prednost v programu razvoja
krajevne skupnosti, je občina dolžna prispevati toliko sredstev,
kot znašajo prispevki občanov in delovnih organizacij, če pri-
spevki občanov v denarju ali materialu znašajo najmanj 30 odst.
predvidene naložbe.
Obveznost občine nastane takrat, ko so sredstva občanov in
delovnih organizacij že vsa zbrana.
108.	člen
Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje skupnih potreb ob-
čanov, ki je v pristojnosti občine, se lahko prepusti krajevni
skupnosti s posebno pogodbo. V pogodbi se med drugim določi
tudi način financiranja teh zadev.
109.	člen
Krajevne skupnosti morajo prijaviti potrebo po sredstvih iz
občinskega proračuna vsako leto do roka, ki ga določa občinska
skupščina.
VIII. OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA
a) zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
110.	člen
Na zborih volivcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo
splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje
in delo v občini in v širših družbeno političnih skupnostih ter
dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, in opravljajo volilne
funkcije, ki so določene z zakonom.
Zbori delovnih ljudi razpravljajo o vprašanjih, ki so pomemb-
na za delovne organizacije, in o katerih odloča občinska skup-
ščina ali drugi občinski organi. Opravljajo tudi volilne funkcije,
ki so določene z zakonom.
111.	člen
Zbore volivcev se praviloma sklicuje po krajevnih skupno-
stih.
Kadar zbori volivcev opravljajo volilne funkcije, se jih skli-
če za območje volilnih enot, ki so določene za volitve odborni-
kov v občinski zbor občinske skupščine.
7	15
ljajo in ki je razvidna iz programa dela, ki ga uporabnik pred-
loži.
Podlaga za dodelitev sredstev je lahko tudi družbeni dogovor
o vprašanjih s področja pridobivanja in delitve dohodka ter
osebnih dohodkov delavcev, ki ga sklenejo pristojne organiza-
cije in organi v občini.
VI. ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
a) vzgoja in izobraževanje
40.	člen
Občma je dolžna skrbeti za vzgojo in izobraževanje občanov
na svojem območju.
Pri tem mora nenehno skrbeti za napredek vzgoje in izobra-
ževanja na področju predšolske vzgoje otrok, v osnovnem in
srednjem šolstvu in pri izobraževanju odraslih.
Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na sa-
moupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter
na neposrednem sodelovanju organov občine, delovnih in drugih
samoupravnih organizacij in občanov.
41.	člen
Sredstva za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja
občina po zakonu.
42.	člen
'¿a uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno
povezovanje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov s po-
trebami gospodarstva m družbenih služb, odločanje o delitvi
sredstev za izobraževanje, ki jih zagotavlja občina in za obrav-
navanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo sku-
pen in splošen pomen za občino, je v skladu z zakonom, za
območje občine ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost.
Organizacijo, naloge ter pravice in dolžnosti temeljne izobra-
ževalne skupnosti določa zakon in njen statut.
43. člen
Vzgojni in izobraževalni zavodi so dolžni svojo dejavnost
organizirati tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojno
izobraževalnega procesa, z ustrezno kadrovsko politiko pa mo-
rajo skrbeti, da bo kvaliteta njihovega dela na primerni višini.
44.	člen
Predšolska vzgoja se opravlja v vzgojno varstvenih zavodih
in v posebnih oddelkih osnovnih šol (mala šoia).
Mreža vzgojno varstvenih zavodov se oblikuje v skladu s pro-
gramom razvoja otroškega varstva.
Program razvoja otroškega varstve določi za daljšo dobo
temeljna skupnost otroškega varstva v soglasju z občinsko
skupščino.
45.	člen
Otrokom je zagotovljeno osnovno šolanje, ki je obvezno po
zakonu.
Program razvoja osnovnih šol določi za daljšo dobo občin-
ska skupščina. Program mora predvideti mrežo osnovnih šol
tako, da je omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom v
občini.
46. člen
Občina zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehrano
šoloobveznih otrok.
Osnovne šole so dolžne ustanoviti šolske kuhinje, šolsko
kuhinjo lahko ustanovi ena osnovna šola ali več šol skupaj, v
skladu s programom razvoja šolskih kuhinj.
47. člene
šole ustanavljajo knjižnice učnih knjig kot eno izmed oblik
brezplačne oskrbe z učbeniki.
48. člen
Občina je dolžna zagotoviti za učence iz oddaljenih krajev
brezplačen prevoz v osnovno šolo.
49. člen
Temeljna izobraževalna skupnost lahko skladno s sprejetim
programom za razvoj izobraževanja s splošnim aktom predpiše:
—	za katere kategorije otrok se zagotovi brezplačna šolska
malica ali malica po nižji ceni;
—	način brezplačnega prejemanja učbenikov in drugih šol-
skih pripomočkov;
—	pogoje in način zagotovitve brezplačnega prevoza v osnov-
no šolo.
Ugodnosti iz prvega odstavUa tega člena gredo v breme sred-
stev za izobraževanje.
50. člen
Občina zagotavlja v skladu z zakonom šoloobveznim otro-
kom. ki zaradi telesnih ali duševnih motenj ne morejo slediti
pouka na rednih osnovnih šolah, obvezno šolanje v posebnih
šolah.
51.	člen
Občina skupaj z drugimi občinami v regiji in republiko
zagotavlja razvoj srednjega šolstva na svojem območju, v skla-
du s potrebami po strokovnih kadrih.
V ta namen sodeluje občma pri financiranju investicij in
prispeva sredstva za vzdrževanje poslopij ter za zbo.;šanje opre-
me in učnih pripomočkov v srednjih šolah in v domovih za
učence teh šol.
52.	člen
Občina usklajuje interese občin celjske regije pri načrtovanju
razvoja srednjih šol in nastopa kot pobudnik pri zbiranju in
združevanju sredstev, namenjenih za razvoj srednjega šolstva
na svojem območju.
53.	w-oii
Občina je lahko pobudnik za ustanovitev oddelkov višjih šol,
če to narekujejo potrebe, in sodeluje pri financiranju ureditve
takih oddelkov.
54.	člen
Sole, delavska univerza in izobraževalni centri v delovnih
organizacijah skrbijo za dopolnilno izobraževanje odraslih.
Del stroškov za osnovnošolsko izobraževanje odraslih gre r
breme občinskih sredstev za izobraževanje.
55.	člen
Občina pospešuje štipendiranje in kreditiranje šolanja in
spodbuja delovne in druge organizacije, da v okviru svojih po-
treb po kadrih dajejo občanom štipendije in kredite.
56.	člen
Občina zagotavlja sredstva za štipendiranje in kreditiranje
šolanja kadrov, katerih v občini primanjkuje.
Posebno pozornost posveča občina št:pendiranju in krediti-
ranju šolanja socialno šibkih otrok, ki dosegajo dobre učne
uspehe.
Organizacijo, način financiranja ter pogoje za dodelitev šti-
pendije oziroma kredita ureja odlok.
b) kultura
57.	člen
Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven občanov sta neloč-
ljivi sestavini samoupravne socialistične družbe; zato občina za-
gotavlja razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter
spodbuja širjenje in poglabljanje kulturnih potreb občanov.
Občina daje prednost tistim dejavnikom na kulturnem pod-
ročju, si s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smisel-
nosti njegovih ustvarjalnih naporov in usmerjajo ljudi v višje
cilje človeka in družbe.
58.	člen
Organizacija kulturnih dejavnosti v občini temelji na samo-
upravljanju delavcev kulturnih zavodov, na nepoklicnem kultur-

nem delovanju ter na neposrednem sodelovanju občinskih orga-
nov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov.
59 člen
Za okrepitev družbene vloge kulture in ustvaritev boljših
pogojev za širši, vsebinski in kvalitetni dvig kulturne dejavno-
sti; za zadovoljitev kulturnih potreb občanov; spodbuditev mno-
žičnega zanimanja in aktivno udeležbo ljudi v kulturnem delo-
vanju; varovanje kulturne dediščine; uskladitev programov dela
delovnih in drugih organizacij in za pospešitev razvoja samo-
upravnih odnosov na področju kulture, je v občini ustanovljena
kulturna skupnost.
Organizacijo, naloge ter pravice in dolžnosti kulturne skup-
nosti določa zakon in njen statut.
Kulturna skupnost se lahko ustanovi tudi za območje več
občin.
60.	člen
Razvoj kulture v občini poteka po programu razvoja kulture,
ki ga sprejme kulturna skupnost v soglasju z občinsko skupšči-
no Pri sprejemanju programa razvoja kulture je treba gledati
na to, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v sorazmerju z go.
spodarsko in splošno razvitostjo občine.
61.	člen
Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev za kul-
turo, s katerimi upravlja kulturna skupnost.
Sredstva za kulturo se določijo v skladu z zakonom.
Kulturne dejavnosti se financirajo tudi z neposrednim zara-
čunavanjem kulturnih storitev uporabnikom.
62.	člen
Sredstva za financiranje kulture razporeja kulturna skup-
nost med uporabnike na podlagi programa in ocene rezultatov
njihovega dela.
Z družbenimi sredstvi se spodbuja zlasti tiste kulturne de-
javnosti, ki so množičnega pomena, ki dvigajo in širijo kulturne
potrebe in spodbujajo občane k aktivnemu sodelovanju in ude-
ležbi pri izvajanju programov.
Pri financiranju kulture je treba posvetiti posebno skrb znan-
stvenemu delu, varstvu kulturnih in zgodovinskih spomenikov,
zbirkam arhivov in drugim vrednotam kulturne dediščine, ki so
splošno družbenega in regionalnega pomena.
63.	člen
Naloge matične knjižnice v skladu z zakonom opravlja za ob-
močje občine študijska knjižnica v Celju.
64.	čen
Službo spomeniškega varstva na območju občine opravlja v
skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo v Celju.
65.	člen
Službo varstva arhivskega registraturnega gradiva na območ-
ju občine opravlja v skladu z zakonom zgodovinski arhiv v Celju.
66. člen
V skladu s programom razvoja kulture skrbi občina za grad-
njo novih objektov za kulturne potrebe.
Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe
zagotavlja občina. Te objekte daje občina v uporabo zavodom ali
drugim samoupravnim organizacijam in društvom. Pravice in
obveznosti občine in uporabnikov se določijo s pogodbo.
67.	člen
Občina usklajuje interese občin celjske regije pri načrtovanju
razvoja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za regijo in nastopa
kç>t pobudnik pri zbiranju in združevanju sredstev, namenjenih
za razvoj kulture v regiji.
c) telesna kultura
68.	člen
Občina ustvarja v mejah svojih pravic in obveznosti pogoje
za razvoj telesne kulture in zagotavlja v skladu s programom
razvoja telesne kulture ustrezna sredstva.
Občina usmerja razvoj telesne kulture v skladu z možnostmi
in potrebami občanov ter delovnih in drugih organizacij.
Program razvoja telesne kulture sprejme občinska skupščina.
69.	člen
Telesna kultura se financira iz posebnega sklada. Dohodki
sklada so zlasti prispevki delovnih in drugih samoupravnih orga-
nizacij, določeni na podlagi družbenega dogovora, del sredstev pa
se nameni v sklad iz občinskega proračuna.
70.	člen
Šole in drugi izobraževalni in vzgojni zavodi so odgovorni za
telesno vzgojo otrok in mladine.
Telesna vzgoja mora postopoma zajeti tudi predšolske otroke.
Delovne organizacije in krajevne skupnosti ustvarjajo pogoje
za razvoj telesne kulture med svojimi delavci oziroma občani.
71.	člen
Občina pospešuje ustanavljanje organizacij, ki se ukvarjajo
s telesno vzgojo in drugimi oblikami rekreacije.
72.	člen
Družbene organizacije za telesno kulturo ter društva organizi-
rajo zadovoljevanje potreb občanov po telesni kulturi, širijo teles-
no kulturne navade in spodbujajo vrhunske športne dosežke.
Pri svojem delu organizacije in društva sodelujejo s šolami,
delovnimi organizacijami, Jugoslovansko ljudsko armado m kra-
jevnimi skupnostmi.
> 4
73.	člen
Skladno s programom razvoja telesne kulture skrbi občina
za gradnjo in vzdrževanje objektov ter naprav, namenjenih teles-
ni kulturi. V ta namen občina tudi zagotavlja ustrezna zemljišča.
Način upravljanja, vzdrževanja in uporabljanja objektov za
telesno kulturo, na katerih ima občina pravico uporabe, predpiše
občinska skupščina.
d) zdravstvo
74.	člen
V občini se v mejah njenih pravic in dolžnosti zagotavlja in
izvaja zdravstveno varstvo, ki ima namen obvarovati in zboljšati
telesno in duševno zdravje občanov.
Občina ustvarja pogoje za pospeševanje zdravstvenega var-
stva, skrbi za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstve-
ne službe na svojem območju, ter zagotavlja nadzorstvo glede
strokovnosti dela zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstve-
nih delavcev, če zakon ne določa drugače.
75.	člen
Zaradi pospeševanja zdravstvenega varstva sodelujejo organi
občine s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, delovnimi orga-
nizacijami zdravstvenih dejavnosti in njihovimi združenji ter dra-
gimi organizacijami pri programiranju in načrtovanju zdravstve-
nega varstva in njegove materialne osnove, pri razvijanju samo-
upravnih odnosov in pri ustvarjanju ugodnih pogojev za zdrav-
stveno varstvo in za smotrno uporabo sredstev, zagotovljenih za
zdravstveno varstvo.
76.	člen
Občina sodeluje tudi pri organiziranju zdravstvenega varstva
na širšem območju, kadar to določi zakon ali je tako sklenjeno
z družbenim dogovorom.
77.	člen
Zdravstveno varstvo v občini se organizira in izvaja po pro-
gramih zdravstvenega varstva, ki jih na podlagi družbenega do-
govora sprejmejo občinska skupščina, skupnosti zdravstve-
nega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije in njihova
združenja ter ostale delovne in druge organizacije.
S programom zdravstvenega varstva se zlasti predvidi razvoj
mreže zdravstvenih zavodov in finančna sredstva, ki so za ta raz-
voj potrebna.
8
78.	člen
Občina zagotavlja izvajanje preventivnih ukrepov za sanacijo
življenjske in delovne sredine.
Pri financiranju in izvrševanju programa ukrepov iz prvega
odstavka tega člena sodelujejo občinska skupščina, zdravstvene
in druge delovne organizacije in skupnosti zdravstvenega zava-
rovanja.
79.	člen
Občina lahko vpelje druge pravice oziroma večji obseg pravic
iz zdravstvenega zavarovanja, kot jih določa zakon oziroma sta-
tut skupnosti zdravstvenega zavarovanja, lahko pa tudi vpelje
pravice iz zdravstvenega zavarovanja za osebe, ki niso obvezno
zdravstveno zavarovane po zakonu.
Pravice iz prvega odstavka tega člena in način zagotavljanja
sredstev zanje določa odlok.
80.	člen
Zdravstvene delovne organizacije morajo organizirati delo
tako, da občanom omogočijo nepretrgano nuđenje zdravstvene
pomoči, prosto izbiro zdravstvene delovne organizacije in zdrav-
stvenega delavca.
Delovni čas v zdravstvenih delovnih organizacijah lahko do-
loči s predpisom občinska skupščina.
e) socialno varstvo
81.	člen
Občina na področju socialnega varstva skrbi predvsem za
odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in soci-
alne probleme.
82.	člen
Občina skrbi za varstvo družine in otrok.
V	ta namen s svojimi strokovnimi službami in delovanjem
družbeno političnih organizacij spodbuja, usmerja in povezuje
na načelu solidarnosti koristi staršev in drugih občanov na pod-
ročju varstva otrok in družine.
Občina še posebej razvija in pospešuje delovanje posveto-
valnic, socialnih in drugih služb za pomoč družini.
83.	člen
V	krajevnih skupnostih, delovnih in dragih samoupravnih
organizacijah starši in drugi občani neposredno razvijajo dejav-
nosti za dopolnjevanje družinske vzgoje in za pomoč družini pri
vzreji otrok (dnevno varstvo, šolska prehrana, letovanje otrok in
druge oblike).
84.	člen
Otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo posebno družbeno
varstvo, zagotavlja občina ustrezne pogoje za njihov vsestranski
razvoj. V ta namen razvija skrbništvo, rejniško službo in skrb
za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih otrok.
85.	člen
Občina skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skr-
beli zase, za svoje pravice ali za varstvo svojih koristi.
86.	člen
V	občini se zagotavlja pomoč na domu ostarelim in bolnim
osebam. To nalogo opravljajo zlasti krajevne skupnosti ter druž-
bene humanitarne in drage organizacije.
87.	člen
Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi soci-
alne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč ose-
bam, ki jo potrebujejo.
Občina skrbi za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov ter za-
gotavlja denarno in drago pomoč ogroženim občanom.
88.	člen
Za financiranje socialnega varstva ustanovi občina poseben
sklad.
Odlok določa upravičence, način in pogoje ter minimalen
obseg socialne pomoči, ki jo daje občina.
89.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem narodnoosvobodil-
ne vojne, ki živijo na njenem območju.
Udeležencem NOV, ki zaradi stvarnih ali osebnih okoliščin,
ki niso nastale po njihovi krivdi, ne dosegajo primernih osebnih
dohodkov, se daje posebna družbena pomoč.
Pravico do posebne družbene pomoči imajo tudi družinski
člani padlih ali umrlih udeležencev NOV.
Sredstva za družbeno pomoč zagotovi občina.
Odlok natančneje določa upravičence, oblike družbene po-
moči in postopek za uveljavitev pravice.
90.	člen
Občina posebej skrbi za zdravstveno stanje udeležencev NOV
in zato zagotavlja sredstva za sistematične preglede udeležencev
NOV in za zdravstveni nadzor nad njimi.
91.	člen
Za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV usta-
novi občina poseben sklad.
Sredstva sklada se uporabljajo za nakup stanovanj in za
dodelitev posojil za dograditev ali za popravila hiš oziroma sta-
novanj udeležencev NOV.
92.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje
z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje
drugih vprašanj s področja otroškega varsta, je v občini usta-
novljena temeljna skupnost otroškega varstva.
Organizacijo, naloge ter pravice in dolžnosti temeljne skup-
nosti otroškega varstva določa zakon in njen statut.
93.	člen
Za spremljanje in proučevanje vprašanj in pojavov na pod-
ročju socialnega varstva ter za neposredno nuđenje tega varstva
občanov, je v občini ustanovljen center za socialno delo.
Center za socialno delo posveča posebno skrb razvijanju pro-
stovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in delovnih
organizacijah. Pri tem sodeluje z družbeno političnimi organi-
zacijami.
Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje center za socialno delo
z delovnimi in drugimi organizacijami ter pristojnimi organi. Or-
ganizacija, naloge ter pravice in dolžnosti centra za socialno delo
so določene z njegovim statutom.
f) komunalna in stanovanjska dejavnost
94.	člen .
Občina skrbi za razvoj in napredek komunalnih dejavnosti na
svojem območju in zagotavlja zadovoljevanje potreb občanov in
delovnih organizacij.
Občina pri tem podpira pobude občanov, krajevnih skupno-
sti in delovnih organizacij pri reševanju komunalnih vprašanj,
glede ña njihovo pomembnost sofinancira komunalna dela, upo-
števajoč prednostni vrstni red, ki temelji na programih razvoja
komunalnih dejavnosti v občini.
Občina sprejema program razvoja komunalnih dejavnosti in
zagotavlja ustrezne materialne in drage pogoje za uresničitev
teh programov.
95.	člen
Občina ustanavlja komunalne delovne organizacije in izvr-
šuje do njih splošne pravice in dolžnosti. Do komunalnih delov-
nih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega
družbenega pomena, pa opravlja občina še z zakonom oziroma na
podlagi zakona določene pravice in dolžnosti.
Organizacijo, način financiranja in način opravljanja komu-
nalnih dejavnosti urejajo odloki.
96.	člen
Občina je nosilec razvojne politike stanovanjskega gospodar-
stva na svojem območju.
15