r VWM|JK .T ' i . -V- :r: • ■ 1 Onr Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA list -slovenskih delavcev v Ameriki« Teleplione: CHelsea 3-1242 Enter«! m Second Class Matter September 21st. IMS at the Pact Office as New York. N. If., under Act af Congress of March 3rd. 1879. No. 183. — Stev. 183. NEW YORK, TUESDAY, AVGUST 6, 1940—TOREK, 6. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi. VELIKANSKI NEMŠKI VPLIV NA BALKANU Angleži in Francozi so izgubili po svetovni vojni pridobljeni politični in gospodarski vpliv Politična kampanja Kongresnik Allen za Willkieja Republikanski predsedniški kandidat Wendell A. Willkie je naznanil, da mu je obljubil vso podporo in pomoč demokratski kongresnik Robert (i. Allen iz Philadelphije. Allen je že tekom republikanske narodne konvencije a* Pliiladlephiji ir. javil, da bo glasoval za Willkieja, če bo predsednik Roosevelt zopet kandidiral. v Colorado Springs opozorili, da v Wasliingtonu aapeto pričakujejo njegove izjaive z ozi-rom na ohvwzmo vojaško slu-žJK). Odvrnil je, da se bo v svojem govoru duo 17. avgusta, ko bo formalno sprejel republikansko nominacijo, podrobno bavil o tej zadavi. — Če me pa hoče predsadnik v tem času kaj vprašati, — je dostavil, — mu bom z veseljem odgovoril. Xa vprašanj« časnikarjev, če so ga rea vladni uradniki prosili, naj sa zavzame za prodajo križark angleški vladi, je rekel, da se doslej še ni obr- godkih v Ameriki prihajajo <~aino iz nemških in italjanskih virov. Seveda taika poročla služijo samo nemškim in ita-Ijanskim interesom in so mnogo premen jena in tudi potvor-jena. Vsled tega je javnost v Jugoslaviji, na Romunskem in M a oteglo osem te-(lilU. od padca Pariza, pa so vendar v tem kratkem času Angleži in Francozi v balkanskih državah stopili v ozadje. Kar zadeva politični vpliv, imajo danes na Balkanu Angleži in KraiH-ozi ravno toliko ugleda, kot kak .Ustralee. Kdi ni tujec, ki kaj velja, je Ne-lutH\ Pa tudi Nemci se tega zaveda jo. V Bukarešti, Beogradu in Sofiji delajo Nemci mnogo hitrejše, kakor pa so delovali |»red patleem Pariza. Na tisoče nemških 44turistovM potuje po balkanskih državah in vaatk ima nalogo, da izvrši kako po-litično, gospodarsko ali kako drugo delo. Po hotelih je mogoče slišati največ nemščino in vsak hotelski hodnik je natančen barometer za politično razpoloženje. Vsi nemški turisti so zelo za-|M»leni; najbolj brezbrižne J»a se kažejo oni Nem«, ki sede po hodnikih in ostro pazijo in |h>-««lušajo, kaj ljudje g«l\ore med seboj. Priznati ostojan-ke Ob Rokavskeni prelivu, so sporočili, tla so oj»azili velike nemške priprave za vpad v Anglijo, vsled česar so Angleži posebno pozorni, kajti Hitlerju je sedaj zelo ugodno vreme. Vsi opazovalci vojaškega položaja so prepričani, da bo Hitler, ako sploh namerava še ta mesec napasti Anglijo, pričel s svojim velikim napadom v prihodnjih dneh, ko je plima v Rokavskem prelivu najvišja. V tem času je morje tudi mirno in nad njim leži gosta megla, kar Je za Hitlerja najboljša pomoč. Napad bo prišel Italjanski uradni list 44Re lazioni lnternazionali'' priznava, da se bo Anglija še dol-j go branila. Pri vsem tem pa mora vsakdo vedeti, tla se bo njen položaj stalno slabšal ter »Jodaje: 1. Sodelovanje doininijev in p rekoma rsk I'll posestev pojema. 2. Francija je za več deset let i j izločena iz boja; .'i. Upanje na pomoč bolkan- pomoč Jugoslavije in Grške, ! ki ste bili do sedaj naklonjeni Angliji; 4. Sredozemsko morje je Italija zablokirala; ij. Na Pacifiku morajo do miniji zaradi odločne japonske politike molčati; (>. Ameriška j»olitika je taka, da hoče Združene države odtegniti Angliji, nemške podmornice ipa so zmožne vstaviti vse blago, ki je iz Ameriko S konvencijo je bila izguba Philadelphijski župan Ro-berdt K. Lambert on je pozva! nil nanj .noben Rooseveltov pošto oseb, ki so prispevale v oblaščenec. sklad, kateri je omogočil, da t-e je republikanska konvencija vršila v Philadelphia, naj; Flynn se pripravlja se nekoliko posežejo v žep, kajti primanjkljaj znaša — $7228. Skupni stroški so znašali 225 Farleya za predsednika demo-in Gen. Motors upravo. !i:il dolarjev. TOPOVI ZA LETALA Vlada namerava zgraditi dve novi tovarni, ki bosta pod Chryslerjevo -kili držav je izginilo in celo i namenjeno v Anglijo. Stimsonova zahteva Vojni tajnik zahteva takojšnjo uvedbo obvezne vojaške službe, dočim se kongresniki še vedno obotavljajo in spreminjajo tozadevno predlogo. Nemci * svojim delom posta vC jo vse v senco Naj delajo in si prizadevajo tuji agenti v katerikoli balkanski državi karkoli, z nemškimi se tie more meriti noiben diplomat, noben agent iz kako druge države. Pred leti je bilo nekaj slišati o Gvidonu Schmidtu, zadnjem avstrijskem vw a njeni ministru. To je bil oni avstrijski v nan ji minister, ki je pregovoril kanclerja tir. Kurta Schuwhnigga, da je šel na Hitlerjevo povabilo v BerclUesgadcn. Danes pa se nahaja Sohimidtovo ime med ravnatelji največje romunsk kovinske družbe "Rešita Neko poročilo na United Press rz Stockholma pravi, da Nemci na Norveškem govore, da se bo nemški vpad na Anglijo pričel med 8. in 10. avgustom. V ta namen Nemci zelo utrjujejo Trondheim ter postavljajo protizračne baterije ob celem norveškem obrežju. Prejšnji teden je vojni tajnik Henry L. Stinuson izjavil: — Prav nič presenetljivega bi ne bilo, če bi bila Anglija v teku tridesetih dni premagana, in v tem slučaju bi bile Združene države istočasno ogrožene , z dveh smeri. Vsledtega je treba čimprej uveljaviti obvezno vojaško službo. Navzlic temu in sličnim pozivom pa gre .zadeva s predlogo razmeroma počasi otl rok. Včeraj je bil preoblikovani načrt za c/bvezno vojaško službo odobren od posebnega se služujejojv dokaz, tla bo mogoče s pomočjo prostovoljcev zgraditi dovolj močno armado. Drugi pa zopet dokazujejo, da se to ne bo zgodilo. Po računih predsednika Roosevelta in vojaških izvedencev, potrebuje Amerika v najkrajšem času najmanj dWa milijona v vojaškem .poslu izvežbanih mož. Po sedanjem načrtu bo mo- lž protokola glede obrambnega programa je razvidno, da se vlada pogaja z U. M. in Chryslerjevo korporacijo glede zgradnje dveh novih tovarn, ki bosta izdelovali 'M milimetrske topove za ameriška letala. Topovi bodo po Ivelikosti in moči slični protitančnim topovom, ki jih ima ameriška armada že precej. Nadomestili bodo 30 kaliberske strojnice, ki so zdaj montirane na leta Jih. Pogodbe glede zgradn je novih tovarn, ki bosta veljali štirinajst milijonov dolarjev, bodo podpisane že do 3. septembra. Zgrajeni bosta .po preteku eneifa leta. Nacijska zarota v Argentini Socijalistični .poslanec So-lari je pozval ty dni argentinsko poslansko zbornico, naj dožene, če niso trije ministri, notranji minister, minister za vnanje zadeve in minister za ljudsko izobrazbo poučeni o nacijskili aktivnostih v Misi-ones okraju. Policija je našla v Missiones več mafijskega ,propagandnega največje romunsKe } lliaterijala. Nemški delavci, iki sovražij0 Hitlerja, se prito- tovariši pretepajo, ker se no če jo navduševati za nacijzem. natnega odbora in bo še danes mož v starosti od 21. do 31. ie-predložen kongresu. j ta. Zdaj so se sporazumeli, da , & pomočjo sedanjega siste-bodo draftani le moški od 21.'ma (prostovoljcev) pa bi se do 31. leta, ne pa kot je bilo| takega števila ne dalo spravi-prvotno predlagano — od 18 (ti skupaj. do 64. leta. Izključeni bodo vsi. Značilno je stališče nekate-moški, ki delujejo iv potrebnih rili politikov in narodnih za- goče dobiti potrebno armado j varni, se še ne ve, toda do-iz skupnega števila 4,500,000 j mnevajo, da nekje na Srednjem Zapadu. ki predstavlja vrednost 50 mi- ,žujejo, tla jih njHiqvi nacijski ljonciv dolarjev. Poleg Gvido-na Sch mid ta je med ravnatelji tudi netki "A. Goering'\ najbrže brat velikega maršala Goeringa. Novice v listah kontrolira Nemčija Vse novice o dnevnih dogodkih v balkanskih državah prihajajo iz nemških in italjanskih vira v. Poročila o do- industrijah in tudi oni, ki so poljedelci. Služlbena doba bo eno leto. Kongresniki se bodo pobrigali, da ibotlo vpoklicanim prihranjene stare službe. Vsakemu vladnemu 'uslužbencu ;bo vlada garantirala, da bo dobil po dosluženeni roku svoje staro delo nazaj. S privatnimi delodajalci .pa ne .bo tako lahko. Sliši se, da bo imel National Labor Relations Boa rti (Delavski urad) pravico postavno nastopiti proti fvsa-kemu privatnemu delodajalcu, ki brez prav posebno tehtnega vzroka ne bo spet zaposlil svojega Ibivšega delavca, ko se bo vrnil iz (vojaške kempe. V zvezi s predlogo glede obvezne vojaške službe je pa še nekaj drugega opažati, namreč, da že dolgo ni toliko mladih mož prostovoljno vstopilo Na podlagi obranibne po-v ameriško armado in moma- [ stave je bilo v Kanadi prepovedano širjenje ruskega lista "pravde" glasila ruske komunistične stranke. Konvencija IUMMW V ponedeljek, 5. avgusta se je začela v Denver. Colo., 37 letna konvencija International Union of Mine, M Ml and Sinelter Workers (CIO). Konvencija bo najbrž zavzela svo-Jrico kot zadnje mesece in te-je stališče napram tretjemu dne. terminu preds. Roosevelta. Tega dejstva se nekateri po- stopnikov. Senator MoNary, republikanski predsedniški kandidat je naprimer proti Burke-Wads-wortliovi predlogi v prvotni obliki. McNarv je rekel: — Z mladimi možmi v uniformah od-jpravlja Hitler nezajioslenost. Henry AVallace, demokratski podpredsedniški kandidat, ni hotel podati o predlogi nobene izjave. Senatorji Nye, Holt, Van-denberg, Bone, John-son iz Ca-lifornije in Norris so proti j komškripeiji ;v mirovnem času. j Bankhead, sijieaker poslan-f-ke zibornice, je rekel prejšnji teden: —i Predloge nisem niti prečdtal. Zupan prosi, naj omenjenih sedem tisočakov čimprej prispevajo, ker bo sicer moral primanjkljaj pokriti iz svojih lastnih sredstev, kajti obljubil je, da konveneija ne sme povzročit i mestni blagajni nobenega primanjkljaja. Taki pozi?.'i ponavadi prav dosti ne zaležejo. *' Johnson ni več liberalen" Predsednik Roosevelt je rekel časnikarjem, tla ne smatra več senatorja I lirama Johnsona iz C-alif orni je za ''liiberalalea oziroma za naprednega demokrata". V zadnjih štirih ali petih letih se je namreč temeljito izpremenil. Republikanski senator, ki zastopa Calif oni i jo že izza leta 1916, se je bil leta 1932 zavzel za predsednika Roosevelta. Že prej, namreč leta 1912, je bil obrnil hrbet republikanski stranki ter se je pridružil 4'bull moose" gi!banju Theodora Roosevelta. Johnsona so hoteli časnikarji telefoniono vprašati, kaj misli o Rooseveltovi izjavi, pa ga niso dobili v uradu, dočim je rekel demokratski senator Wheeler iz Montane: — Johnsona smatram za enega najjfvečjih liberalcev v tej tleželi. Govor, ki ga je imel le- _ ____ta 1932, ie predsedniku Roose- V PISMU JE GROZIL u i V - ^ , , * waj U1VWUJ.U velmi dosti vec pripomogel k Bordcnova družba, ena naj-I pridobitvi zapadn i h držav, kot večjih razpečevalk mleka v j pa v*e drugo, kar se je zgodi-vzhodnih držiH^ah, je dobila I lo tekom njegove kampanje, pismo, v kateri ji je nekdo Edward J. Floynn, ki je bil imenovan na mesto Jamesa kratskega Zadostno število topofv bo pa izdelanih šele po treh ali štirih letih. Slične topove izdeluje tudi Colt Arms Company, ki je dobila pred nekaj dnevi naročilo v znesku dveh milijonov dolarjev. Kje bosta zgrajeni nojvi to- ^u 'na rodnega odbora, namerava narodni txlbor povsem reorganizirati. Svojo novo službo bo nastopil dne 17. avgusta. V Tennessee je dobil pri demokratskih primarnih volitivah veliko večino K. I). McKellar. < e bo izvoljen, kar se bo netivom no zgodilo, bo to že njegov tretji termin. Nadzorstvu nad produkcijo bo poverjeno generalu Wesson u, ki tudi izdeluje vse tozadevne načrte. Francoska admirala vjeta V South Midlanstownu sta francoska admirala Villains in Cayol pod strogim nadzorstvom. Angleška vlada bo vkratkem odločila o njuni u-sodi. Admirala dolže, da sta sovražna Angležem. Petainova vlada je poslala A ngi j i odločen protest z za-lit (Ivo, da mora Villaina in Ca-vola takoj izpustiti. Umevno je, da se Anglija za ta protest ne 'bo zmenila. Pravda" prepovedana grozil, da bo z Ibombo razstre-Ijeno ;poslopje na Hudson Ž5t. Neznanec, ki se je podpisal z imenom ''Farmer", ji je poročil, tla bo v četrtek dvanajst minut po dvanajsti uri prinesel bonibo v poslopje in jo pustil na nekem skritem kraju. Par minut po tistem bo fbonuba eksplodirala. — Jaz — je pisal, — in Bordenova kompanija mi je druge stranke, storila strašno krivico. Zato se hočem maščevati. Družba je o1|.cstila i>olicijo, ki je poslopje zastražila. Toda nobenega človeka z bombo ni bilo in seveda tudi nobene eksplozije. Pismo je bilo izročeno poštnim oblastim, ki J»odo skušale islediti pisca. Pošiljati grožnje po je namreč kaznjivo dejanje. Izza eksplozije na Svetovni Roosevelt je podal gonijo izjavo, ko so ga opozorili, da skuša doseči Johnson na demokratskem, republikanskem in progresivnem tiketu ponovno nominacijo. Člani californijske kongresne delegacije pravijo, tla to ni nič nenavadnega, kajti po ea-lifornijski postavi je treba približno štirideset podpisov, če ljoče ktlo kandidirati na tiketu 97 ODflTOKOV J« PROTI Ropujblikaaaki ( kongresnik Fred A. HarCef, ki zastopa 10. kongresni volilni okraj države New Jaraey, je rekel, tla je poslal 11§ tisoč volilcem vprašalne pole, kakšno stališče zi4\z0inajo napram vstopu Amerike v vojno, napram obrambnemu programu in obvezni vojaški službi. 77 odstotkom volilcev noče ničesar vedeti o vstopu Združenih držaiv v vojno, približno istotoliko jih podpira narodno-obrambni program, kakšnih 70 odstotkov se jih je pa izrazilo za o'bvezno vojaško službo. Willkie in obvezna vojaška služba Rep ul >1 ik a n sk i p retl sed n i šk i kandidat Wendell L. Willkie je izjavil, da so ga časnikarji razstavi so našli že .vsepolno "bomb'*, ki so bile le navidez nevarne, iv resnici pa nL bilo v njih nobenega razstreljiva. Julius Streicher mrtev Kot pravi neko poročilo iz Londona, je največji sovražnik Zidov v Nemčiji, Julius Streicher, pred nekaj dnevi umrl. Ob čaisu svoje smrti je bil go ve mer Prankonije. Streicher je bil star 55 let ter je (bil s Hitlerjem v Mona-kovem 8. novembra lanskega leta, ko je kmalu po Hitlerjevem odhodu v 2Jborovalni dvorani eksplodirala bomba. Streicher je bil od pričetka nacijskega gibanja zvest pristaš Hitlerja. Vdeležil ae je tudi nacijs kega puča v mona-kovski pivnici leta 1923 in je bil tudi zaprt skupno s Hitlerjem v kaznilnici v Lands-bergu. j . .. . .-„ • \ : ...... "GliXB iraHOU!" — ItoSoTi v Tuesday, August 6, 1946 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "Qh*S NARODA (VOICE OP THE TM^LE) 99 OwMd and Published by BUvenie Publishing Company. (A Corporation). Mn* 8«Mer. Prudent; J. Lopstia, Sec. — Place of business of the eorpomtloo end sddresae« of «Oot» officers: 21« WEST I8tb STREET, . NEW YORK. N. T. 47th Year MQlee Narode" la leaned every day except Sundays and. holidays. — Subscription Yearly $«.— Advertisement on Agret-ment. Ea celo leto veijs Hat se Ameriko In Kanado I«.— ; se pol Ipta $8 —; an tetrt leta $1.00. — ICa New fork aa cel« leto f7.—; ca pol leta $3 00. Ze lnuzemstvo aa celo leto S7,—; ae pol lete $3.5O. •»OLAB NARODA" IZHAJA VSAKI DAN 1ZVZEMŠ1 NEDELJ IN PRAZNIKOV -OU8 NAHODA" «0 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. CHelaea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ pl»-čane narečnino. Casopi* mora odgovarjati pogrebi časpu Vsak cent prihranjen, pri. terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. HITLERJEVE NAPOVEDI 12 Hitler uživa že nekaj let sloves, da je doslej še vse taV> btoril kot je bil prej napovedal. Na to dejstvo se sklicuje tu-r- i v svoji knjigi *4Meiu Kampf Javnost je vslcdtega smatrala za resnično vsako Berlina prihajajočo napoved. In baš to je bilo tisto, kar so v Berlinu hoteli. Resnica pa je, da Hitler ni storil še ndbene vojne po teze takrat, ko je rekel, da jo bo storil. Ob vsaki priliki je nož iz rok. .skušal obrniti (pozornost od dojili namenov. [discern v Soboti je bil mož ob- Pres^nečenje je v vojni največje važnosti. Preseneče- sojen na poldrugi mesec ječe, VA£NQ PfUSTANlSČE OB ČRNEM MQR*|U Peter Zgaga DEMOKRACIJA Ne ustrašite se in ne priča slave, — so napovedih ali. — kujte nobene zapletene raz job Maginotovi črti si bo raz-'piU»e, ampak tu stvar vam'bil zobe. bom talco preprosto povedal j Pa jih ni, ampak je v do-kot si jo jaz tolmačim. ( brili treh tednih Francija pa- Ko je začel divjati Hitler po illa. Pogled na romunsko pristanišče Cotistanza ob Črnem morju. Iz Slovenije OROŽNIKA STA ŽALILA. 'Zakonca Lovrenc in Antonija iz Hraišta sta se vozila v vlaku, kjer je mož neprestano izzival k prepiru. Ko so ga orožniki v Ljutomeru pozvali k miru, se jim je postavil po robu in jih začel zmerjajti. Žena pa je bila še hujša. Potegnila je nož in hotela napasti orožnike, ki so ji še pravočasno vzeli Pred okrožnim so nj*: se da ustvariti z odvrnitvijo pozornosti v drugo smer ter z ustvarjenjem zmede. To se zdaj že iveč tednov dogaja. Iz tistega dela Francije, ki so ga zasedli Nemci ob za-padni Obali, prihajajo poročila o veliki koncentraciji vojaštva. V zasedeno ozemlje vozijo vlaki le vojake in vojaške potrebščine. Iz Ženeve poročajo, da je Švicarsko-nemška meja zaprta, ker hoče s tem nemško arniadno poveljstvo prikriti gibanje čet in vojuega materijala. Na podlagi tega je javnost sklepala, da se mora vsak hip završiti napad na Angleško otočje. Tako sklepanje pa ni u( ravičeno. Vrhovno pdveljstvo nemške armade je jpred 10. majem trikrat ustvarilo v nevtralnih opazovalcih vtis, da koncentrira vojaštvo ob belgijski in holandski meji. V vsem tem ča^m pa ni prestopil meje niti en nemški (vojak. Pred završitvijo nalpada na Belgijo in Holandsko ni-£ o dobili zavezniki nobenega iporočila o gibanju čet. Opozarjanje na koncentracijo nemškega vojaštva v severnem in za»padnem delu Francije nas silijo drugam vsme-riti pozornost. Nemški zračni napadi na Anglijo dajejo povod nadalj-nim špekulacijam. Nemški letalci si izabirajo za cilj le prista- jrm Škofjeločanu srebrno veri- žena pa na tri mesece ječe. OBSOJENA NEPOBOLJŠLJIVA TATICA. (Marija Drukovičeva, po poklicu kuharica, ibrez posla in brez stalnega bivališča, je bila leta 1876 rojena v Žireh. Ženska ima viharno življenje za seboj. Prav te dni je bila že 20. sojena zaradi raznih tatvin in drugih deLiktov. Letos februarja jo je nudi kazenski senat obsodil na štiri mesece ječe zaradi tatvine obleke. V kazen ji je 'bil vštet preiskovalni zapor tako da je 'bila letos v sredi maja izpuščena na fcvobodo, ki jo je le nekaj dni uživala. Tam v Škof j i Loki je najprej 24. maja ukradla nekemu posestniku zlato uro z verižico v vrednosti 5000 din, nato druge uišča, d očim je v industrjalne centre -padlo razmeroma lc ma lo bomb. Iz tega bi se dalo sklepati, da nameravajo Nemci zablo-kirali angleško otočje in da zračni napadi niso pripraiva za iz krcauje vojaštva na angleških tleh. To pa ni seveda še nobena jamščina, da se izvazija na Auglijo ne ho zavreila. Sleherni dan se namreč utegne pojaviti presenečenje. Zmožnost (prikrivanja aamenov ipa ni izključno le Hitlerjeva lastnost, pač se pa žnjo lahko ponaša tudi nemški generalni tftatb in sicer že dolga desetletja. Nemška armada je meseca marca, aprila in maja leta 11118 prebila zaivezniško fronto. Ti prelomi so bili deloma posledica nove vojaške tehnike, največ ipa posledica presene Kaj bo /pravzaprav storil Hitler, se ne ve. Ugibanj je pa toliko, da mora biti med njimi že vsaj eno pravilno. žico vredno 340 din. in neki ženski dežnik. Prvo tatvino je pred rodniki malega senata ta- jila, drugi dve je priznala. Bila je obsojena na eno leto in osem mesecev ječe. JUNAK NOŽA. (Franc OrČek in njegov tovariš Korošec, sta se dobro razpoložena vračala iz Radencev proti domu. Na cesti je mekl obema prišlo do prepira. Čr-ček je potegnil nož in ž njim obde'lal Korošca, da je moral v 'bolnišnico, Crček pa pred sodišče, ki ga je ot^odilo na 10 mesecev zapora. SAMOMOR ŽENSKE V ŽELEZNIŠKEM VOZU. Železniški uslužbenec Ivan Lenardič je našel v nekem potniškem vozu žensko, ki se je nekaj ur prej obesila v svojem kupeju. Pri preiskavi so oblasti dognale, da je to 57 letna Rozina Bondusova, doma iz Paši če va v Vojvodini. Zjutraj je prispela na Jesenice skupina I vojvodinskih Nemcev, ki se še z istim vlakom odpeljali naprej v Nemčijo. V Podrožici pa jih je nemški obmejni komisar ustavil in vsa skupina se je morala vrniti, ker ni imela v redu potnih listov. Nemško obmejno oblastvo jih je napotilo na nemški konzulat v Ljubljani, kjer naj bi potne Ifete uredili. V tej skupini je bila tudi Bondusova. Neinici so z dovoljenjem jugoslov. železniških ob- PRED 649 LETI V začetku avgusta leta 1291, torej pred 649 leti, so mo-k rajno zavrženo in ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. Njegov priziv je višja inštanca zavrnila. čijo in Čehoslovaško neprodi-1 j,rav lahko, ren zid, drugo Maginotovo čr- Dobro torej Predsednik Roo-to. In češko letalstvo! Češka hevelt je opozoril ameriški armada! Zaveden in nacizem ------i »---------. zaničujoč nemški narod! Bolje zanj, da se jih ne loti! In kaj se je zgodilo? Niti enega strela ni bilo treba Nemcem oddati, pa je klečala Čehos-lovaška pred njim. Mahinacije . . . izdaje . . . mešetarjenje . . . seveda, vsega tega je bilo dosti. Dejstvo pa je in ostane, da se je Hitler polastil Čehoslovaške. In za njo Poljske. Za Poljsko Danske in Norveške. Za Norveško Nizozemske in Belgije. — iZdaj je konec IN NEW VABILO NA PIKNIK ki ga priretle JUGOSLOVANSKA PODPORNA KCLTVRNA DRUŠTVA IZ YORKA IN OKOLICE V NEDELJO, 11. AVGUSTA, 1940 v MUTSCHELKKS PARK. ll!*th St. and Mth Rd,. COLLEGE POINT, L.I. iiiNlha Jazz Bund lil taiuburaški zbor "Banat" Vstopnina 40c. Pričt4ek «>b 1 pop. Kažipot: Na Times Squnr^ Flushing vlak do Main St., Flushing, nato pa bus St. 110 do ll»th St. and 14th Rd.t College Point, L. I. Iz Ridgewood.i 1» Flushing kara do Main Street, Flushing in od tam bus St. 110. 8—1, 5, C, 8th DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.30 DIN.---$ 4.40 DIN.---$ 6.50 DIN.---$U0 DIN.---$10.25 DIN.---$20.— DIN.---$30.— V DINARJIH V L I K ▲ H 100 LIR---$ $ JO 200 LIB--— $11.50 300 LIR---- $17.— 500 UR---.$23.— 1000 LiR---$55.- Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati oi.—. V sled raiacr v Evrapi ni mogoče v Jugoslavijo ln IlaliJ* nakazati Oenarjm v DOLARJIH, tem ve« samo v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi a vse druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. n i FJO T N. i i KI OPOIL1I s s: 216 .Wwt lftth 8tr*6t, New York narod, da mora ščititi demokracijo. Kaj pa je demokracija? Lt» čakajte, s primerom vam '»om povedal. Avstrija je imela državni zbor, v katerem so .-'e zbirali zastopniki naroda. Poslanci smo jim rekli. Hodili so na Dunaj debatirati, svetovati in t-klepati. Marsikdaj je dunajska vlada kaj predlagala, kar večini jw>slancev ni bilo po-všeči. < V je 1>ila nevarnost, da bo vlada s svojim predlogom njegove .propadla, je, sklicujoč se na posebni 14. paragraf, poslala poslance enostalvno domov, nakar jc uveljavila svojo voljo. V diktatorskih državah je to se bolj enostavno. Tudi v Nemčiji in v Italiji je državni zbor, par sto poslancev, ki pridejo v Rim oziroma v Berlin samo'kimat Mussolini ju in Hitlerju. Kajti kuor bi mu ne prikimal, bi ne bil več dolgo poslanec. Proti Hitlerjevi in Mussolini je vi volji ni nobenega ugovora. Kar rečeta, obvelja, pa če je dobro ali slabo, krivično ali pravično, pametno ali bedasto. Tudi ameriško prebivalstvo je p<> svojih kongresnikili in senatorjih zastopano v Washington u. Ce bi bil Roosevelta diktator (ndkateri mu očitajo, da je) bi enostavno rekel; Do 1. oktobra, bo poklic$iuih v armado toliko in toliko milijonov inož. Ljudje bi godrnjali, javnega ugovora in nasprotstva bi pa ne bilo. Ker imamo iv Ameriki demokracijo, ni Roosevelt gladko prodrl s svojim predlogom. In baš zato, ker imamo v A-meriki demokracijo, je vprašanje, če bo sploh prodrl. V Ameriki so namreč tudi ljudje, ki drugače mislijo kakor predsednik. Ti ljudje se sedaj oglašajo in navajajo svoje razloge. In če -bodo ti ljudje v večini, ne bo nikomur treba po sili obleči vojaške suknje. — Vlada se moti tv svojih nazorih! Ni tako kot pravi Roosevelt, pač pa drugače, — pišejo neikateri časopisi in dokazujejo nekateri govorniki. Vidite v tem se izraža demokracija. Ali ni potemtakem demokracija rv redna vsake, še tako velite žrtve? ■BHap 'QLXB HABOD H" — New Yodc Tuesday, August 6, I 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY B. BLUNEK: /Mali vlak, ki je sestoja I iz >ogonskoga in priklopnega va-' {OH! in ^e je vsake pol ure pe- j ja iz mesta v hribe, je imel za' eboj vae Sacraulento in je pri-' pel v trg Santa Cruz. Tu je' m nekaj minut obstal. Potem' laj bi se odpeljal v rudarski I craj Durango, kjer je bila kontna pcKtaja te proge. Vlako-vodja, ki je moral na postajali poskrbeti za pripone in pregledati, ali je vse v redu, je utrujen in razgret od sonca obsedel na svojem sedežu. Tudi sprevodnik oidprtega vagona, neki zanforec, je pasel lenobo na sedežni v vagonu, kjer je sedelo nekaj potnikov. To so bili neki starejši delavec, ki je prihajal s ponoenega dela v nuefetu v rudniku in je stanoval v Durangu; neka starejša ženska iz istega kraja, ki je že zjutraj vse nakupila, dalje vi-rok, močan moški v obleki rokodelca in .pa mlad zakonski par. Ko je delavec vstopil, mu je ženska pokimala; včasih sta si bila dobra, a nato je ona vzela drugega. . Vlakovodja je močno pritrdil zavore pogonskeiga vagona, zakaj proga je navzakl močno padala. Pogledal je na uro, godrnjavo je dal znak z zvoncem in je ]x>gnal motor; s sunkom se je vlak začel premikati. Potniki pripetega vagona, ki zaradi vročine ni itnel oken s šipami, so se hudo stredi. Vsi so jezno zaibrundali, samo oba mlada zakonca sta se srečno spogledala. Mahoma je zapazil zamorec, da se pogonski vagon sam pomika dalje. I>ti hip je začel priklopljeni vagon drča t i nazaj po strmini navzdol. Sklopka se je z naglim potegom |>o-gonskega vagona zlomila. Zamorec je glasno zaklel, planil je na zadnjo ploščad, skočil je ko brc« uma na tla, v divji grozi je kričal sprevodniku drugega vagona, naj vendar ustavi. čez nekaj sekund je bil vagon že v takem diru, da potniki niso mogli več po-kakati na tla. Z vedno večjo brzino je priklopni vagon sam brzel po strnri progi nizdol. Ljudje, ki jih je zdaj usoda združila, v eno, so vstali. Z grozo so se zagledali drug v drugega in so začeli zmedene govoriti. Visok moški je stopil na zadnjo, zdaj sprednjo ploščad in skušal zavreti zavoro. A čeprav jo je na vso moč vlekel k sebi. se vendar le ni zganila. . Znnedemega obraza je stopil' nazaj v va^on in za vpil: M Javora je na dvoje!*' MKaj, kaj bo pa zdaj?" je eajecljada ženska. •"Jaz sem mehanik," je prestrašeno odvrnil moški, "osi se bodo preveč segrele — pri tej brzini." Oba mlada človeka sta "bila teeno objeta, z gTozo na obrazu sta gledala pokrajino. Vagon, ki je adaj drovil po ravnini, je brzino malo zmanjšal, vendar je imel se veliko hitrost. Kakor po čudežu se je vagon na ovinkih obdržal na tračnfcah. Mehanik je glasno klel in se je držal za ročaje. V kotu jo sedela ženska, svoj zavoj trdno oklepaje z rokama njene ustnice so bile blede in ozke ter se je trudila, da je o-stala med guganjem vagona na svojem mestu. ; Njena naglavna ruta ae je premaknite, da ji je napol visela Čez ooi. 'Zdaj je vstal delavec*, ki je bil doslej edini molčal. S plaho kretnjo je pobotal žensko po ifflavi, nato je del po brzečem vagonu in je a težavo prišel v prpredje k zavori. Jfi* ai gie- Vožnja v smrt dal na lesketajoče se tračnica pred seboj, ki jih je divja brzina naravnost požiiala marveč je mirno pregledoval zavoro. Zda i je doumel njen ustroj. Ko je z nogo - preži 1 navor, se je dala ročka hitro pregibati. Previdno jo je potegnil k sebi. Toda vožnja je bila tako hitra, da so zavore na kolesih sicer cvilile. in škripale, vendar se hitrost ni zmanjšala. I*'Pusti, bom jaz," je zavpiL mehanik, ki je bil --topil zadaj za njim. Odrinil je delavca in je vrtel zavoro. A tudi on ni v tej diviji vožnji nič opravil ž njo. Nenadoma je izpustil' in plani l nazaj v vagon. Ko je vagon naglo zavil na ovinku, je padel na tla, kjer je obležal, držeč roke na o*brazu. Mladenka se je ječaje in zaprtih oči stisnila k svojemu dragemu. 'Mahoma pa >e je mlndi mož sunkovito okrenil, s«tekel je ven k delavcu, ki je držal ročko v roki in je opazoval progo ter je obupno krik nil: >e je obrnil k vratom, da bi jih odprl in skočil ven. Trdna pest delavca ga je zadržala. "Noter pojdite," je rekel in porinil mladega človeka v vagon. Ta je pogledal po svoji mladi ženi; zlezla je bila s klopi in je ležala na tleh. S sklenjenima rokama se je okrenil k ženski: "Izgubljeni smo." je za vpil. Ženska ga je praznih oči pogledala in ni mogla ne misliti, ne govoriti. Z eno roko je svoj zavoj takoj pritisnila spet k sebi, z drugo >i je popravila into. Nato se je m'adi mož spravil nad mlado ženo, ki je bila še vedno nezavestna, rekoč s tankim glasom, da ga je ona pregovorila za to prekleto vožnjo. •Mehanik je spet vstal. "Osi se bodo razgrele," je rekel na glas, "jaz to vem, saj sem strokovnjak." Zdaj pa zdaj je še ponovil te nesmiselne besede, medtem je stekel k de/lavcu, ki je še zmeraj stal na istem mestu, in mu je isto povedal. Ta inn ni odgovoril. ("Vz ča« je počasi rekel sam sehi: "A? ne bomo srečali kakega vlaka, se bo vseVTobro končalo.' ' tV dalji je bila čuvajnica po- staje Saeraiueiito; za n jo je bila strmina, ki je potekala okoli hriba in tik ob brezdnu. Ne daleč od čuvajnice in na pogkd majcena igračka, je zapazil delavec pogonski voz s priklopnim vagonom, kako sta lezla po hribu navzgor zdaj sta bila le še dve sto metrov pred IŠacra-mentom. To je pač pomenilo konec. Ob tistem vlaku >e bo ta drveči vagon povsem raztreščil . . . •Mala nin progovnega čuvaja v Sacra i n entu, ki je čakal vlaka. da bi si ogledal prišlece — če bi sploh kak človek zašel v to zapuščeno gnezdo — je stal ob tračnicah. Daljno, grmenju slično bobnenje ga je primora-lo, da se je ozrl v nasprotno smer. Tedajci je zapazil samcati vagon, kako je od Santa C1 tu za sem nenavadno hitro brz: 1 nizdol. (Poklical je očeta, ki je počasi piušel venkaj. A komaj je zagledal priklopni voz, ko je koj spoznal usodni položaj. Najprej mu je >inilo v glavo, da ibi z znaki da. ustaviti prihajajoči vlak; a je koj vedel, da ibi bilo to brez pomena. Toda ondi, kamor so včasih spravljali vagone, ji bil slepi tir, ki se je v dolžini pet sto metrov nalahno vzpenjajoče se proge končal z mogočno klado. Stekel je h kretnici in se je vrgel na ročko. A ta j"« bila zarjavela in se ni dala premakniti. Ves obupan jo je vlekel, saj je spadalo v njegovo službo, da -o bile kretnice v redu. Lotil so je tračnic in suval v kr. tni-co; zaman. Vtugon pa se je strašno naglo bližal. . Tedaj — vendar z zamolklim hreščanjeni se je dala ročka o-brniti. Progovni Čuvaj je od-skoČil in že je prid i Hal vagon do njega. Povešenih ram je čuvaj zrl za njim. Mahoma se je zravnal in je od razburjena puhnil sapo skozi nosnice: vožnja je bila počasnejša. Delavec, ki je bil v železni odločnosti ostal na ploščadi, je začel, videč prihajajoči vlak. koj vleči zavoro k -ebi, najprej počasi, nato zmeraj bolj močno, tako da so kar iskre švigale izpod koles. Petdeset metrov pred >eboj je videi.. kako je čuvaj slednjič le preinakjiil kretnico. Ze čez nekaj sekund so kolesa s cviljenjem zavozila na slepi tir. Zdaj se je z vso močjo svojih dela vajenih, krepkih rok uprl v ročko zavore. Vagon je zalmcščal ko sto hudičev. Klada! Neznanski trase! Težka lesena klala se je razcefrala. Toedel vanj. A starejša jžen-ka se je usedla v noironSki i . i vagon. Gostih besed je pripovedovala o strašni vožnji in po-! novno poudarila, da -o ne bo j nikdar več peljala v priklopnem vagonu. Mehanika je bilo sram in je odšel, videli so ga spodaj na cesti proti mestu. Ko se je vlak ustavil na končni postaji Duranga in so vsi izstopili, je tudi delavec poča-i izstopil. Obstal je in je zrl na žensko, ki -o je — polna razburljivega doživetja — hitro bližala hiši, kjer so se spredaj na vrtiču igrali otroci. Veselo so vzkliknili, videč mater, in jo brž ohstopi-!i. Medtem ko je vzela nnjmflajše-ga v naročje in ga poljubovala. je zagledala delavca, ki je stal v zadregi in srečno Smehljajoč se pred vrtom. Solza «e ji je zalesketala v očeh, medtem ko mu je hvaležno pokimala. Potem je stopila v hišo. Delavec si je z roko pogladil čelo. Zdaj je začutil hudo litru jenost. Pa seveda, saj je bil vso noč delal v rudniku. . . . Raznoterosti t,LAS NARODA" 1 KRATKOVIDNI KONZER VATIZEM SE MAŠČUJE. 'A V 77 * . . i počil jamo v staro do S iliki za to vedel in it- za- 4 _ • ts 1 1 i , ■ , , - , 4 movirio. rvdor ga ho- 3 111 in'i L-fli- >.11 m ii-ii ii i!i I M D . ■ i v>ej pr ' • 1 j " i i*i iiioviiiu. rvuui ua ue- w* jpiral obe oei, ker seje nadejal,! # • , ^ 1,1.1- 1 1- !a bo0 ku vojne za nezadostno in pra- Poučni vi, da Sta zaveznika zavoljo na- UMETNO DOZOREVAJOČI m/:ivšečna-ti, s katero s a ]>r d-j SADEŽI, stavljala stanje svoje oboroži-; Ogljikov vxlan. in sicer etil, t ve, očitno prezrla, da je Nem-, bodo odslej uporabljali, da bo čija izdelovala Še učinkovitejši j do neke sadeže -pravi'i umet-vojni material ter ž njim nasto-1 no do dozoritve. l-adeže. ki jih pila. ' 'Tako nista mogla postaviti proti netnlškim tankom, ki -d njune tanke pri kasa1i po velikosti. oborožitvi in spodobnosti za premagovanje terenskih težkoč, ničesar enakovrednega. Angleški oboroževalni industriji mečejo ti žki očitek v obraz. Via jo jo pri izdelovanju vojnega materiala vse preveč! vodila misel za dobičkom. Stro-j kovne organizacije so zahteva-1 le odločno, naj se izvaja dolo-, č ni tedenski delovni čas in so i s tem ovirale proizvodnjo. Da- J Ije so -e upirale nastavljanju I novih, šo ne izvežbanih delov-j nili moči. , 'Posebno hudo je bilo to. da je Chan^herlainova vlada popolnoma zanemarila izšolanje delovnih moči za dragr- otroke. Samo 50,000 mož so preved i v dnige poklice. Samo nn podlagi tega kratkovidnega konzervativnega sistema je mogoče pojasniti, da je imela Velika Britanija istočasno ob velikim pomanjkanju strokovnih delavcev, več nego mili jon brez poselnili. . i kraj stane $7. — V ^ J Italijo lista ne poSi- ^ i Ijamo. ^ drevesih «h»zore. Pod vplivom **tii:i dozori sadje pol hitr«-je in m' ne pokvari niti kar se tiče morajo trgati zavol jo dolirt-ga ■ okusa, niti kar se tiče zunanjo-p re voza ])o morju, še pieden n.i -t:. . spisi Ko obnovite naročnino, pošljite se posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. NOČE IMETI MILIJONOV. V Milanu zbu ja veliko pozornost primer, da neka ženska odklanja milijonsko dediščino, ker so ji izvor tesjn imotja ne vidi či-t. 'Pred kakšnimi 30. leti >tn odpotovala neka zakonca iz Milana v Španijo in sta tam stopila v službo pri nekem bogatašu. Mož je bil za vrtnarja žena pa za služabnico. V Milanu je ostala ženina sestra, s kaitoro se ni»sta dobro razumeli in ki se za nadaljnjo usodo o-beli zakoncev ni brigala. Pre.I dvema letoma je ta. sedaj 70-lefna se-tra zvedela, da stn se mož in žena vrnila v Milan, a tudi »takrat ni stopila ž njima v stike. Vedela je, da sta obogatela. pa jo izvor tega bogastva ni zanimal. Pred mesecem dni je mož umrl. žena mm je sledila nekoliko dni pozneje v grob. S --daj je stara sestra dobila od sodišča obvestilo, da je postala edina dedična imetja, ki znaša več milijonov. Kdedščtni spadajo zelo dragocene slike, zemljišča in hiše. Dedična je prišla v krasno stanovanje obeh pokojnih in ko je tam pregledovala stvari, ji je prišla v roke neka korespondenca, iz katere je razvidela, da je bila njena sestra ljubavnicn bogatega Spanca, nje mož pa je po ANULK&KO SLOVENSKO KKKII.O. SenavU dr. F. J. Kern. Vezan' Cena $2.00 HODOfl DRŽAVLJANI naj .larof« knjiiieo — "How- U become a ^liiro of tise failed State«". V tej knjigi po vsa pojasnila In zakoni za naueljenr Cena 35c- DENAR. Spisal dr. Kari EugllS. 236 strani Denarni prultlem Je zelo zapleten In teZaven ln ga ul mogoče storiti vsakomur Jai*n,-ga. Pisatelj, ki j<* znan •»» 50C DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal Sebastijan Kneipp. 21«) strstni. Cena $1.25 DOMAČE ŽIVALI. — Spisal I »a mir Feigel. — 7'J strani. r. na .75c KNJIGA O DOSTOJNKM YEI>KNJr. 111 strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena 50c. US strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pe*c. S ■Ukaml 108 strani. Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva splob. Ona .5Qc NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15« struni. 50c V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. < \n Slike so iz vseh delov Slo veni- A je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — f'*'- - T / v ■it. 4 - - ^^ s \ 4 > ^ - - " •v - ' -v • - $1 mkMi »t n ikfl' t-: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. NAAe ftKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. opisal Fran Krjaveo. rz4 strani. Bro«. Cena _25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjitra je nnuienjeua v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarHtv« 2ei»-coiivarstvo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, spiral H. MAJAK. TrIJ« deli: 1'"^. 141, 133 strani. Ona mehko re» Poljuden in natančen opi<* odkrltla novega sveta. Spis se flta ks>kor zanimiva povest t*r Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ve«. 251 "... Priročna knjižira. ki vsebuje vse. kar je pri nakuuu in prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE EI LOŽO KIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki M hoče seznaniti a glavnimi čtvami sodobns filozofije. Cena .50c SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. SesUvll Dr. F. Bradač. — (T25 strani. Ce«« $1.25 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 1G3 strani. Cenm $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajsek. — 437 strani. Cen. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; pnnktlranje; zastavice. Cen. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 stranL Cen. .25c KNJIGARNA " GLAS NARODA" 216 West 18th STREET NEW YORK ^BLXB IA10D A" — K«w. YorK Tuesday, August 6, 1 940 BLOVENE (YUGOSLAV) BAIL! mmmmm Skrivnostni • TUDENE C Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. Ko je prišla do!;iovT jc našla tam svojega ženina. 44Karel," mu je rekla «s čistimi očmi; "glej, prihajam qfd Ludvikovega gnoiba. I^eto dni bom nosila črno obleko, kakor da bi bil moj mož, ker me je tako zelo ljubil. Ali boš razumel to?" • (Nekaj časa je razmišljal, nato pa ji je seger v roko. 4.'Da, Kima, razumem." N MATI. Bogatčevka se je vrnila s starim učiteljem domov. Cel mesec je bila pri sinu v velikem mestu. Bili »?o blateni dnevi. S sinem je ogledovala to veliko mesto, toda med vsemi stvarmi, ki so bile vredne istrmenja, je bila zanjo najbolj blaženo čudo, sinova navzočnost. Stari učitelj je bil že po treh dneh vrnil domov.. Tn nato je končno le prišla ura slovesa in učitelj se je nvoral zopet peljati v ve'iko meisto po mater.. (Le tiho jokaje je sedela žena v D-vlaku, ki jo je peljal domov. O, potovala sta imenitno. V prvem razreda. Sin ;e na vsak način hotel tako. Saj vem, je rekel, kako težka bo materi ta pot, centra bi jo gledali tuji ljudje, če bo jokala. Bo-gatčevka si je obrisala solze. \ Roke je držala sedaj sklenjene v naročju. Tiho je izpregovorila: ' -tSrečna wm! Zelo vrlega sina imam.. Dober je bil z menoj; lepo je bilo v mestu." Naenkrat pa se je rahlo nasmehnila. 44 Vzeti me liočc k sebi v Brazilijo. Sedaj me še ne more vzeti s tpriboj, ker stanuje v divjih krajih. Že poti same od obrežja dalje bi ne zMiogla in med vsem tem divjim ljudstvom, ki govori tuj jezik, bi na svoje stare dni ne mogla živeti. Za- M>. Adamič predložil Narodne io bo poskusi!, da bo vse, kar ima, prodal, potem pa mi bo najel -tanovanje v prečudovito lepen mestu, ki se imenuje Rio; tedaj bo prišel pemo in skupaj bova stanovala v Rio. In pomolite, gospod učitelj, dve služkinji iz našega kraja bo plačal zame. Ali ste si mogli kdaj misliti, da bom imela še dve služkinji ?" Izmed vseli lepot v tuji, čudoviti deželi, ki so ji bile obetane. se je stari ženici zdelo najbolj mikavno to, da bo imela dve služkinji. Interview Louisa Adamiča Se prfd nedavnim je "Jugoslovanski Kurir" v Oiicagu obvestil ameriško jugoslovansko javnoet po j ugnalo v. časopisju v Ameriki, da je odlični ameriški p.-ate!j Mr. l.ouis A dam if- pievzel v začetku julija važno in ody.ovorno mesto svetovalca pri v'adni komisiji narodne obmrabe, ter obenem tudi ugotovil dejstvo d i jo Mr. Adamjič prvi Slovenec in Jugoslovan, ki ga je doletelo tako visoko vladno odlikovanje In priznanje v Združenih državah ameriških. . Da ni naredila naša vlada nobene pomote, ko je imenovala Mr. Adamiča za svetovalca pri omenjeni komisiji, potem da so ameriški novi priseljenci dobili ž njim v Narodnem obrambnem ^vetu veščega in i-krenega zastopnika, ki •temeljito pozna vse njihove križe in težave pa težnje, in pa da se Mr. Adamič zaveda svoje težke naloge v polili meri. vse to je dodobra nravi dno iz wrtervie-wja, ki ira je on dal na koncu julija v Washington n in čigar vodilne misli s«o na splošno navedene v sledečih odstavkih: Sirfoter njegovih predlogov in nasvetov. Predlogi in nasveti, ki jih je Prišla je domov. Vsak dan je šla žena gori k mlinu. Tam >e je bil ustavil sin na potu domov. Od tam je gledal mič. On on*enja eno poglavje v svoji knjigi "My America." 1 Duševni zakladi novih priseljencev. INjegovo največje zanimanje je precenitev duševnih zakladov ali virov v skupinah novih priseljencev. To je bil njegov posel zadnjih par let. V kratkem poročilu se to obsežno polje ne da obdelati. O tem izda meseca oktobra svojo knjigo, ki bo oblegala 150,(H>0 besed. Njej imajo slediti druge. Predlagana izjava za Obrambno komisijo. Mr. Adamič je nasvetoval Obrambni komisiji, naj za svojo smemroo izda sledečo izjavo: "Cilj Obran:jbne komisije je zagotoviti popolno vključitev vseh elementov našega ameriškega prebivalstva v obrambni program. Med ogromnimi skupinami novih priseljencev iirta očividno veliko število oseb težave z; ozirom na ostali del A-merike radi svojih imen in drugih znakov nedavneira ozadja v starem svetu. Štirinajst milijonov ljudi, ki jih pač barva loči od drugih, dostikrat ne more vsled trga prispevati sroje-era deleža v nadarjeno-ti in iz-mu obramlbneimin svetu, se se-1 ,ir-i°no^ k skupnemu prizade-veda predvsem tičejo novih a-1™"111 to komisija prav meriških priseljencev in pa <^l»ro ve, da jo nezadosten in vprašanja, kako na pameten ™ ™rodni pro- način pridobiti njihove števil- !fraTn- 110 Pnteffno vseh ljudi ne skupine za iskreno sodelo-j^ popoluemu ude ezevanpi ne-vanje v vseh obrambnih priza- *lede na vero al» r STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York devanjih v Ameriki. Njegov splošni predlog. Po A lam i če vem mnenju se domačo hišo, iskal z očmi svojo mater. *To ie bil sveti krajJiimi*° *kul?ine novih P"wljen- i kateri strani natanč- cev*ot ta*e Prit^niti v ob- Povprašala je'starega učitelja, prot no leži Brazilija. Saj človek vendar more vedeti, kam naj gleda. Učitelj ji ie rekel, da je to težko določiti. pogledati mora najprej na zemljevid in preračunati s kompasom. (In nato ji je povedal: južno-zapadno. Tam mimo tistega visokega topolja na desno. V desni smeri od topolja leži Brazilija. Ne, morebiti na levo od topolja. Tam leži Patagonija — (Nekega dre jo našel učitelj mrtvo, s hrbtom naslonjeno ob mlin. Njene širokoodprte oči >o bile uprte proti topol ju na polju. ^Gledala je bila v de>no stran otari učitelj z En*> po vasi. Rekel je sevoji spremljevalki: "Tako gredo eden za drugim. *yiara, ki je pletla košare, je hidi včeraj umrla. Golobovka ni verjela, da je resnično nn-tva. trdila je, da se le dela tako, da bi odrla gospodično Emo še za pogrebnino. No, no, kolikokrat se je dogodilo v svetovni vojni, da je bilo štabnemu za je poltegnilu. se bistveno zenači jo z Ameriko kot domovino, kot državo, kot idejo — kot svobodno demokracijo. . Nemški in italijanski Ameirkanci. Nemški in italijanski Amerikanci, je rekel Mr. Adamič, so v težkem položaju. Za te se bo treba najpreje in najprevidneje pobrigati. Nekaj jih je več ali manj za Hitlerja, oziroma Mus-solinija. Mnogi med temi so taki ne morda zato. ker hočejo biti ali ker so taki že kar od narave. pač pa zato. ker hočejo biti za nekaj, in Anterika jim indirektno prepoveduje biti za karkoli v Ameriki. Vsaj tako se zdi njim. Dolžnost tistih o-seb, ki se bodo odločile delova- j ti na tem polju, bo vcepiti tem italijanskim in nemfškiin A-! merikancem pa Italijanom in; Nemcem v Ameriki v glavo in 1 srce nekaj, kar bo izpodrinilo Hitlerja in Mnssolinija. Drn-gače ne erre. Druga pot je zatiranje, kar pa more obroditi edinole še večjo raztesrnitev pe-' te kolone, posebno še, če crodo ! Združene države v vojni proti osiščn. Kako izhiti italijanskim A-merikancem Mnssolinija iz irla-ve. s čim ga jim izpodriniti iz; men t al i tete in čustvovanja? Treba jim je govoriti o Maz-z:*iju ter povedati, da je on spisal prvi osnutek ameriške Izjave neodvisnosti v laščini in da je bil prijatelj in sosed Jef-fersona. ki je pozneje napisal Izjavo neodvisnosti. Reči jim je treba nadalje, j-mi superijornosti na eni strani in pe>čutki manjvrednosti ali inferijomosti na drugi. Saj ni samo to, da imajo stari Amerikanci preelsodke proti novim priseljencem, nfgo tudi ti jih često gojijo proti onim in elrug proti drugemu. Meel skupinami novih priseljencev je v veliki meri naleteti na predsoelke proti črncem. To je zelo zapletena stvar in Obrambna vlada je naprosila Mr. Adamiča, naj izdela načrte za to delo. Novi priseljenci večinoma ' dobri Amerikanci. [KiJorko'i se poprime tega dela, pravi Mr. Adamič, zlasti pa tisti, ki min bo neposredno poverjeno tako delo v pisarni ObramJbne komisije, naj bo imel pred očmi to, da hočejo biti ljudje malone v vseh skupinah novih priseljencev po pretežni večini in v mnogih slučajih so že dobri in popolni Amerikanci. Škoda je le o, da tlači nove priseljence in v večji ali manjši meri tudi njihove sinove in hčere, rojene v tej deželi, občutek manjvrednosti in defenzivno razpoloženje z ozirom na ostali Vlel Amerike, kar oboje more postati nevarno v zvezi z našo obrambo. Tem občutkom manjvrednosti in negativnim nagibom je treba priti v okom — toda Te na pameten in pozi- za samovlad lan je. Povedati jim je dobro tudi katero o Garibaldi ju. Nekaj sličnesra velja tudi za nemiške Anvcrikanee. Ta ke snovi je dosti. WPA neumestna organizacija za take namene. Seveda je dosti ©tvari v tem zapečetju. ki jih lahko opravijo razna vladna zastopništva. Al Mr. Atlamič je oelločno proti te mu, ela bi se rabila organizacija WPA za vladno sreklatvo v te namene, ker je pač v zvezi bridkimi spomini v glavah novih priseljencev, zlasti pa še sedaj, ko se poslužuje razlikovanja tu in tam v kvar tujerod-cem, ki še niso državljani Pe>re>čevaleč "Juge>slov Kurira", Chicago, 111. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing CoM 216 W. 18tK Street, New York, N. Y. ti ven način — in sicer s tem, da 'CŠSSS&SSC&SK&ŠSS&SSC&SSCS: cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spinal ALEKSANDER DLMAS 1'issiteJj suiu pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kj«*r ** >mi igral kus življenja. ^ t tem Klavnem romanu se re* igra velik kos » lo zanimivega življenja. ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu (ironitoVHkem. cena 75, ROŠLIN in VERJANKOI Spisal JANKO KERSNIK Kerxnik, ki je poleg Joxipa Jurfifa naš najl^oljši pripo~ vedalni pisatelj, v t»-m romanu i »opisuje življenje in dogodke na gradu I»vor v dolini Krke na I>olenjskem. Roman je zelo zii ni mir od začetka do konca. cena $ I .- cena $1.75 GROFOV JA6ER Spisal Albin Hravatin. Povest iz domačih hribov, ali jM>vest o grofovem ja-gru Janezu Kresniku. cena 75c HUBERT Spisal Paul Keller. Roman Iz lovskega življenja. cena $ I.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK I-ep5e ]N>vestl. kot Je Jura fJosfMtda, skoro ni mogoče najti. cena $1.— JARI JUNAKI Spisal RADO M URNIK Knjiga vsebuje 1"J kratkih, siucšuli puvesti in Im> vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAČ Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ K:.kur vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ Roman se vrsi v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljiil»ezni mul velikimi ovirami in nevarin»stud. SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L. Ganghofer. Oanghoferja prištevajo iihiI najboljše S4jvest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijioveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuj«* sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotiuu in a tem osvobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca In senco hladne aeverne noči. cena $ 1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. ionan I>ojle. Zelo zanimiv roman, fegar dejanje sf dogaja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |MMlaJa zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ I.— ZNANCI Spisal RADO ML'RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti In orisL" cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in piisebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. P. Cooper. lajanje se vrSI v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo trd, Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropakih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.