Štev. 24. j$*ia vsak de-popoldne V Ljubljani, ponedeljek, 31. januarja 1921. PoSInina plati Leto I. ®!NE PO POSTI; weelo leto K 144*--» Pol leta K 72-— ’• T^HAVI stane mesečno k 10’- Uredniitvo In uprtvntitvo v Kopitarjevi uiici st«.« — r« urtdniilva štev. SO — Te *=s upravništva štev. 328 CENE PO POSTI; za četrt leta K 36'-~ za en mesec K 12*— UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. taCansino o defaniii. Vsi Čutimo potrebo poglobljenja krščan-g|.vr^ojih 'srcih. Prizadevamo si, da bi m-^^vUenje postalo bolj nravstveno, bolj čed-bolj Čisto. Zato se tudi pri nas opaža 3?r-!? Večje strem)jenje po poaotrevanju, po življenj^, po živejši zvezi z Bogom, jjj. J® činitelj, ki bo privedel do obnove .Ntfh are in cele družbe. Krščanstvo stremi po soglasju. Oplemeni-človeka osebno se ne sme omejevati ib i?fVa’ se ne ,nore> ce seže globoko bi neizmerno plitvo in namenu kr-I^tva nasprotno, če bi uabožnost ne imela tj, °~6« učinka nego da se dotakne človeka j^ekoč samo na površju, razvije samo ne-ciivstveno razpoloženje in se ne kaže v ^*®luo koristnih dejanjih. veliki duhovi krščanstva, ki jih imenujejo letnike, so na čudovit način spajali lia-^lj,0^ z dobrimi deli. Moglo bi se uapisati "«aii8ko znanstveno delo o tem, kako so «rJ . ?n* Pospeševali socialno dobrodelnost, saniziraii sjjrt) m sirote, bolnike, onemogle, :Padle ženske, sploh za žrtve felesnega in 8fe, . ega zla. To delo je bilo v krščanskem 80 j ,|ein veku v Cerkvi tako organizirano, da Pozvani nižji stanovi takrat uživali večjo ^.^PeŽnejšo zaščito nego jo ima moderni 'Uii V dailaSnii socialno-politični zakono-^Jr *a socialna skrb krščanskih svetnikov je ePši cvet uabožnosti onih vekov. ^rŠčanski svetnik je črpal to svojo Ijube-^ sočloveka — trpina iz evangelija, ka-Vek 80 *° ^rPa^ veliki cerkveni očetje prvih ^ ®v> Janez Zlatoust, škof Ambrozij, Klemen Sveti Janez Zlatoust je šel v pre-ker je zabranil cesarici Evdoksiji j. P v cerkev, ker je ubogi vdovi vzela vi-Klemen piše, da je največji greh zo-Sr^amika, če bogatin živi v izobilju, drugi EJf^dajo. Sveti Ambrozij kliče takratnim 0^«Valcem človeške družbe: »Koliko Iju-^oglo dobiti življenja in prehrane na 0fu, ki 9te si ga vi prilastili v svojo iz-last!« je utelešena misel o nravstveni Vfrj^tostl vseh članov tajnostnega Kristuso-*®lesa v notranjem ustroju katoliške ” _ kako globoko se odraža ta misel v smo vsi kot .. ______ se za nas da- &a oltarju 1 Vun v življenje s to mislijo! 1'"1 nravstveno eno tudi v vsakdanjem "ujm nabožne organizacije je, na eni ** ,°^°bni greh zatirati, na drugi pa kazati Ruskega Bogu upodabljajočega živ-Od vseh grehov najgrsi m najškodlji-Sehi£nost. Ta je razjedla krščansko $ j^°’ °trovala najširše kroge, izkvarila tu-Pohlep po imetju, lov za čimvečjim °lni oderuštvo — to so pregrehe, ki ves krščanski organizem razkrajajo, zoper katere ce mnogi manj borijo nego zoper razne druge slabosti. Eno in drugo jo potrebno, potrebno pa je tudi, da se Davdušimo za dejansko požrtvovalno apostolsko izvrševanje del krščanske, dobrote in ljubezni, katere nam narekuje naše idealno krščansko svetovno naziranje. Po dobrih delih bo Gospod spoznal, kateri bo Njegovi. Po dobrih delih bo tudi svet spoznal, da smo resnični kristjani, ne pa zgplj senti-mentalneži, katerih nabožna čustva ne prinašajo sadov. teBSSE tiel&ou n & ktruktm na UStO. fojL Kako globoko se odraz boj;; bogoslužju, kako enaki fUja °troc* Pr* tajni daritvi, ki Ljubljana, 31. jan. V soboto ob 2. pop. je poklical ravnatelj kovinarske tovarne v Borovljah 15 delavcev k sebi in jim odppve-dal delo. Omenjeni so bili poprej člani Ju-goslov. strokovne zveze. Odpust je utemeljeval s tem, da delavstvo socialistične organizacije zahteva odpust omenjenih delavcev, češ, da hujskajo proti državi in hvalijo Jugoslavijo, kar pa ni resnica, ker so se ti delavci obnašali ves čas popolnoma korektno napram novi državi. Ob takih dogodkih je dolžnost merodajnih faktorjev v Belgradu, da zastavijo odločilno besedo, da se ne bo delala koroškim Slovencem krivica. Jugoslovanska Strokovna zveza bo od svoje strani ukrenila potrebno, da se 'podobne stvari njenim bivšua članom ne bodo dogajale več. Mi nismč prijatelji narodnih nasilnosti. Odkrito želimo, da bi se po tolikih narodnih bojih razdivjane 3trasti polegle in da bi bilo mogoče prijateljsko razmerje na vseh straneh. Toda ravno nemška socialdemokracija podžiga na Koroškem narodne strasti in meče slovenske delavce na cesto. Vsied tega smo primorani odločno svariti in izjaviti, da bomo na vso moč branili življenjski obstanek našega slovenskega delovnega ljudstva na Koroškem. Nemško misleči del delavstva soc. dem. organizacije na Jesenicah bi štoru prav, ko bi v tem oziru posvaril in poučil nacionalno sr-boritost svojih koroških nemških aodrugbv. Protestna izfaua in prisega JngosttusnsStegai kiuba. Belgrad, 29, januarja. Na današnji seji konštituante je prišlo do hudih spopadov med opozicijo in demokrati. Radi prisege in poslovnika. Takoj začetkom seje je vstal v imenu Jugoslovanskega kluba hrvatski poslanec Stjepan Barič, ki ;e podal naslednjo izjavo: »Ob početku sestanka konštituante smo protestirali preti začasnemu poslovniku, ki je bH formalno nezakonitim potom brez sodelovanja bivšega narodnega predstavništva odnosno brez po njem delegiranega odbora oktroiran od vlade dr. Vesniča. Povodom konstituiranja ustavo-tvome skupščine bi imeli pričeti z delom za ustavo, ki se je že moralo vršiti po reakcionarnih predpisih poslovnika. Tedaj smo podali izjavo, v kateri smo predlagali, da se naj takoj izvoli odbor za izpremem-bo poslovnika, ker bi drugače ne mogli sodelovati pri delu konštituante, vsled česar naravno nismo mogli položiti zahtevane prisege. Ukrepi, ki jih je podvzel proti nam predsednik konštituante, kakor uničenje imunitete in vseh drugih pravic, združenih s poslanskimi mandati, niso bili samo proti svobodi in zakonu, temveč so bili tudi očito kršenje najprimitivnejših pojmov parlamentarizma. Taki ukrepi predsednika konštiuante se ne bi črneli uporabiti napram poslancem. Nič bolj liberalna se ni pokazala parlamentarna ve- čina, ki je izključila nezapriseiene skupine protipostavno iz odbora za izpremem-bo poslovnika. Vsi ti ukrepi so imeli za posledico samo to, da so vsled pomanjkanja dovoljnega števila članov v liberalnem pogledu ostala žaiibog neizpreraenjena v poslovniku določila a prisegi, kakor tudi določila o kvalificirani večini, s čemur šo Velike parlamentarne skupine manifestirale svojo namero, da predlože ustavo, ki ne bo zadovoljila večine našega naroda, zlasti ne večine Hrvatov in Slovencev. Dasi še vedno stojimo na stališču, da bi Se mogla prisega v usta vot v orni skupščini zahtevati Šele po sprejetju uetave, smo se vendar odločili, da to prisego položimo iz naslednjih razlogov: 1. Ker hočemo s tem sebi omogočiti parlamentarni boj, v katerem hoČOP0 dokazati pravilnost našega stališča. 2. Ker bi drugače morali opustiti vsako sodelovanje v konštituanti ter se ne bi oddolžili volji onega dela našega naroda, ki nas je podal semkaj, da branimo njegove politične pravice in interese. Naj misli večina o svoji sedanji večini, kar hoče, naj ona magari s silo orožja izvede ustavo proti volji Hrvatov in Slovencev, eno ne sme in ne more pozabiti, da se samo z ustvaritvijo garancij more konsolidirati naše notranje državno' življenje in njegova odporna moč napram zu- nanjosti, ki ju more utrditi le sporazum ali vsaj pameten kompromis stvari med vse« mi političnimi strankami, ki stoje na sta*, lišču državnega edinstva in državne neder Ijivosti države SHS, ki jo želimo urediti popolnoma z državljansko in iskreno rav-nopravnosijo vseh troh plemen našega troimenega naroda.« Nato je podal podobno izjavo v imenu hrvatskega Narodnega kluba poslanec Drinkovič. V teku njegovega govora je prišlo do takih nemirov, da se je seja morala prekiniti. Nato so poslanci položili prisego. Ker so komunisti prisegli že v petek, Jugoslovanski klub in Narodni klub p'a danes, bodo sedaj vsi ti klubi zastopani v ustavnem odboru, ki bo razpravljal o ustavi. Radič, ki slejkoprej vztraja doma, ostane brez zastopstva, kar je za centralizem velika pridobitev. Prati BtritKlllM. Verižaištvo se je razpaslo in postalo socialna kuga. Prej pošteni liudje so postali verižniki, prejšnji berači milijonarji. S tem se je gospodarsko ravnotežje vedno bolj izgubljalo; danes celi sloji žive v revščini poleg peščice milijonarjev. Materializem je omamil vse. Razne države so poskušale s strogimi odredbami zatreti ve-rižništvo. Ni dvoma, da stroge odredbe mnogo zaležejo, vendar tudi te zlo le omilijo, a odpravijo ga ne. Dokaz nam je Rusija. Zlo treba iztrebiti s korenino, la pa je sla po mamonu, materializem. Pri na« pa niti pravih poskusov proti verižništvu ne najdemo. Tupatam se dobi kak uradnik, ki v potu svojega obraza preganja verižnike, ki pa na višjih mestih dobivajo močno zaslombo, Rojak, ki se je vmjj iz Rusije, nam ie poslal poročilo, kako Estonska zatira ve-rižoike in navijale« cen. Estonska vlada je odredila da se vsakemu verižniku ali na' vijalcu, ki ga zalotijo pri tem poslu, zapleni vse premoženje in ves denar, Vsak obsojenec dobi na hrbet, listek, ca katerem je popisana vrsta njegovih zločinov. Tako opremljen mora verižnik 2—3 tedne stati v zasmeh ljudstvu na javnem trgu. Kdor je bil že trikrat na ta način kaznovan, se izžene iz države kot nevaren zločinec nad domovino, Ko bi v Ljubljani uvedli tako metodo, bi brez dvoma, dober del gosposke in bo-/te Ljubljane stal z velikim listkom na irbtu pred rotovžem, Kaj še le v Eelgradu in v Zagrebu! Železnice bi morale v posebnih vlakih prevažfti nepoboljšljive jugoslo-i vanske verižnike izven mej. Pa1 to se ne bo zgodilo, ker potem bi zmanjkalo »državotvornih« elementov. m cl e s ;0r jH •0' iU m Vi it’f io' [11° A jV» ',»■ II«' IH* j« JI«' a* iS Žil* K ^ ®ul\ver: •stefiHjI dneoi u 'Otupejili. ^ tej dvorani, ali atriju v latinskem je-Ponavadi sprejemali klijente in obi-% jinižje stopnje. Po hišah bolj imenit- * so vedno imeli atriensisa ali sužnja s. Za posle v tej dvorani in nje-®Pinja med sosužnji je bila 'visoka in kotanja sredi dvorane je morala biti tlevai’en okrasek, sicer pa je bila ta ^ ttf paifor nekaka trata, kamor mimoido-^lj p dovoljeno stopiti, ki so imeli do-drij0Slora ol) strani. Ravno nasproti vhodu, ^l,i koncu dvorane, se je nahajala so-^ ^hnum, kjer je bil tlak običajna okra-,°8aUmi mozajiki, stene pa pokrite z ^li ^'U|)i slikarijami. Tukaj so navadno hra-jS^e dotične družine ali katerekoli ^ i° Je hišni lastnik opravljal; Hov.Strani ^eSa salona, če jo smemo tako m ^esto ohednica, triclinium, na Prostor» hi mu sedaj more-i8e in 8hramba za dragulje, kjer so imeli ■^0 Hrnenitosti, ki so se jim videle najred-^idragocenejSe, ter majhen hodnik v P° liaterem so mogli dospeti do hišnih delov, ne da bi šli mimo ome-S.°*)an. Vse te sobo so imele vrata na ali podolgast stebrenik, ki so mu tejjfer'Bt'h Ce je bila hiša majhna, se je % iQ ,®|ehreniku končevala, in v takem slu-t Sh ° n^eno središče, najsi je bilo še ta-°' navadno nrireieno kot vrt. ter let) ■ navadno prirejeno kot vrt, 0 8 cvetličnimi vazami, ki so stale na podstavkih; na levi in desni pod stebrenikom pa so bila vrata, ki so vodila do spalnic, do drugega triklinija ali obednice (starodavniki so namreč priredili najmanj dve sobi v ta namen, eno za poleije, drugo za zimo, ali pa tudi morebiti eno za navadne, drugo pa za slovesne priložnosti); in pa sobice, počaščene z imenom knjižnica, če je bil hišni lastnik ljubitelj književnosti — samo majhna sobica je bila dovolj velika za ono malo zvitkov papirusa, ki so se starodavnikom zdeli že znamenita zbirka knjig. Koncem peristila je bila po navadi kuhinja. Ce pa je hiša bila velika, se ni končevala s peristilom, in njeno središčj v tem slučaju ni bil vrtič, pač pa je bilo ponekod okrašeno z vodometom ali kotanjo za ribe, na ,koncu pa, tablinu ravno nasproti, j'} bila ponavadi še ena obednica, kjer so se na obeh straneh nahajale spalnice in še poleg njih sp-ba za slike ali pinacotheca. Vse te sobe so bile zopet v zvezi s štirioglatim ali podolgastim prostorom, ki je bil na treh straneh navadno okrašen s stebrenikom kakor peristil ter je .bil sploh slednjemu močno podoben, samo daljši. Ta prostor je bil pravi viridarium ali vrtič, in je bil po navadi okrašen z vodometom ali kipi in s številnimi pestrimi cvetlica mi, na njegovem koncu pa je stala vrtnarjeva hiša. Pod stebrenikom so se na obeh straneh nahajale včasih še druge sobe, če je bilo z ozirom na velikost družine potrebno. V Pompejih je bilo prvo ali drugo nadstropje redkokdaj posebne važnosti, ker je bilo zidano samo nad majhnim delom hiše; v njem so bile sobe za sužnje in 3e je v tem pogledu razlikovalo od veličastnejših zgradb v Rimu, kjer t*s je poglavitna obednica (ali coenaculum) na splošno nahajala v! drugem nadstropju. Sobe same so bile ponavadi majhne, kajti v onem prijetnem podnebju so sprejemali vsako večjo družbo obiskovalcev v pe-ristilu ali portiku, v veliki sobani ali na vrtu. Celo njihove sobe za gostije so imele majhen obseg, najsi so bile še tako izbrano okrašene in skrbno izbrane glede na razgled; izobraženi starodavniki namreč, ki so ljubili družbo, a ne'množice, so redkokdaj pogoščali likratii več kot dcvrJk ljudi, in tako jim prostrane obednice niso oile toli potrebne kakor so dandanes nam. Vsekakor pa je morala vrsta seb, ki jih je bilo videti od uhoda, delati kaj impozanten utisk, v enem hipu si lahko videl bogato tlakano in slikano dvorano, tablinum, lepi peristil in pa, če je bila hiša vočja, naspro-tiležečo dvorano za gostije, ter vrt, ki je zaključeval razgled s kakim Šumečim vodometom ali mramornaUm kipom. Bralci bodo sedaj imeli zadostno sliko o pompejskih hišah, ki so bile v nekat'erih ozirih podobne grškim, izvečine pa so ble zidane po rimski modi domačega stavbarstva. Malone vsaka hiša se razlikuje v podrobnostih nekoliko od ostalih, glavni oris pa prevladuje v vseh. V vsaki najdeš vežo, tablinum in peristil, ki so vsi zvezani drug z drugim; v vseh ie zidovje bogato slikano in po vseh najdeš priče o ljudstvu, ki je ljubilo boljše in. finejše življenje. Čistost pompejslcega okusa glede okraskov pa je dvomljiva; ljubili so najbolj kričeče barve, fantastične osnutke; pogosto so pobarvali spodnji del svojih stebrov svitlq rdeče, ostali del pa so puščali nepobarvan, in ker je bil vrt ntajhen, so njegovo ozidje pogosto slikali tako, da je prevaralo oko glede njegove velikosti, ter so posnemali drevje, ptice, templje itd. v peršpektivi — zapeljiva prevara, ki se je je poslužila celo prijetna pedantnost samega Plinija, s samodopadljivim ponosom zbok svoje iznajdljivosti. Glavkova hiša je bila ena najmanjših, hkratu pa najbolj ozaljšanih in dovršenih izmed vseh zasebnih pompejskih hiš, m bi bila še dandanes pravi vzorec za dom kakega saipca. Vanjo .prideš s^ozi dolgo In ozko vežo, kjer se nahaja na tleh iz mozaika narejena podoba psa z znanim napisom: »Cave Ca-nem«, t. j. čuvaj se psa! Na vsaki strani je precej velika sobana. Če namreč notranjščina hiše ni bila toliko velika, da bi obsegala dva velika razdelka, javne in zasebne prostore, so določili ti dve sobi za vzprejem obskovalcev, ki niso bHi niti po dostojanstvu niti po poznanj it opravičeni, da bi mogli v notranje hišne prostore. Po hodniku se dospe v atrium, kjer so našli, ko so odkopali hišo, bogate 'slike, ki bf glede izraza celo kakemu Rafaelu težko delale sramoto. Dandanes se nahajajo v napolj-skem muzeju, kjer so še vedno predmet občudovanja vseh poznavalcev in ki predstavljajo ločitev Ahila in Brizejide. Kdo ne prizna sile, življenjske moči in lepote v izražanju oblik in obrazov Aliileja in nesmrtne sužnje! Na eni strani atrija so vodile majhno stopnice do prostorov za sužnje v prvem nadstropju; tudi tukaj so bile dve, tri majhne sobe, kjer so bile na stenah slike ropa Evrope, bitke Amaconk itd. (Dalje.) L SL etn 2. »Novi Čas«, dne 31. januarja 1921. Štev. 24. Kakor rečeno, bi to sredstvo zlo le omililo, a odpravilo bi ga ne. Mi smo uver-jeni, da je to mogoče šele tedaj, ko bo celo iavnost prešinil duh velike ljubezni do bližnjika, duh pravega krščanstva! POMOČ AVSTRIJL LDU Pariz, 29. jan. 20, zvečer. (Havas) Podpisan je zapisnik konference glede reparacij in razorožitve. Sklepi se bodo že jutri sporočili nemški vladi in se bodo v ponedeljek objavili s premnim pismom. Že objavljene sankcije bodo veljale tako za razorožitev kakor za reparacije. Konferenca je sprejela poročilo Loucheurja glede pomoči za Avstrijo, ki predvideva ustanovitev finančnega sindikata z glavnico 200 milijonov. Konferenca se je zaključila. Pooblaščenci so izjavili, da so bile vse določbe brez ovire podpisane. Uspehi v vprašanju sankcij so še boljši, kakor se je pričakovalo. Vtis konferenčnih uspehov je ta: znaten uspeh francoske politike, veliko zadoščenje vseh zaveznikov, LDU Pariz, 29. jan. (Havas) Na konferenci sprejeto poročilo Loucheurjevo o sredstvih za pomoč Avstriji priporoča zavezniškim vladam, naj odpomorejo bedi avstrijske republike in naj se odpovedo vsem zahtevam glede reparacij in troskov za posadke. Poročilo predvideva tudi ustanovitev nekake »Avstrijske družbe«, ki naj bi jo priporočili bankirjem raznih držav po sprejetju gotovih odredb glede Zmanjšanja števila uradnikov, glede preobilnega prebivalstva Dunaja in ustanovitve finančne kontrole. O stvari se bo še razpravljalo in v bližini Trsta se sestane konferenca vseh novih držav, ki so sose-dinje Avstrije, da se izboljšajo odnošaji teh držav in stanje tega dela Evrope. NEMČIJA, POD ANTANTNIM VIJAKOM. LDU Pariz, 29. januarja. (Dun. KU) Diplomatski sotrudnik >Agence Havas poroča: Nastopni sklepi so se sporočili Nemčiji: Glede razorožitve se je sprejelo poročilo maršala Fecha. Nemčija mora med drugim prilagoditi svoje zakonodajslvo določbam pogodbe, mora odpraviti preobilna častniška mesta v vojnem ministrstvu do 15. aprila, mora do 28. februarja oddati preostali vojni materijal, mora do 30. junija razpustiti meščanske bram-be in uničiti vse še neizgrajene vojne ladje in vse podmorniko do 31. julija. Določbe zaveznikov v reparacijskem vprašanju se bodo naznanile veparacijski komisiji, ki bo nadzirala nemški izvoz. Nemčija mora izročiti zaveznikom bone, ki odgovarjajo anuitetam. LDU Pariz, 29. januarja. (Havas) V premogovnem vprašanju zastopa francoska vlada to-le tezo: Francija zahteva mesečno dobavo 2,200.000 ton premoga. Odpravi naj se izplačilo po pet zlatih mark za tono, kar je bilo namenjeno za prehrano nemških rudarjev. Pač pa naj se izplača premija za posebno dober premog. * {Politični dogodki. -J- Poslovno obrtni davek se bo spremenil, kakor je ukrenilo finančno ministrstvo. Minister je upošteval pritožbe industrije in trgovine. Dober minister I Ko bi le hotel slišati tudi pritožbe delovnega ljudstva. Na to uho pa so v Belgradu gluhi 1 + Pijemontovci. »Jugoslovanski Pi-jemont« piše o Hrvatih in Slovencih v tonu, ki ga dovolj označuje. O Hrvatih pravi, da so »poneumljeni katoliški narod«, Radičevi poslanci so mu »goveda«, Radiču, Korošcu, Laginji, Korkutu in njihovim pristašem obeta, da se bo sedaj postopalo z njimi kakor s premaganimi Avstrijanci. »Vstajenja Avstrije — pravi ta dični bel-grajski list — nočemo dovoliti niti Gospodu Bogu, kamo-li zanikanemu Stojanu Protiču.« Kdo verjame, da se na tak način brani dobra in prava stvar? {Dnevni dogodki — Tovariš Peter Rupnik f. Iz Idrije; Umrl je v Idriji 21. jan. Peter Rupnik, predsednik skupine JSZ. in delaven član naših gospodarskih organizacij. Idrijsko delavstvo je ž njim izgubilo požrtvovalnega tovariša, značajnega katoličana in moža, vnetega za vsako dobro stvar. Naj počiva v miru! — Svetosavska proslava na belgraj-ski univerzi — brez dijaštva. Kakor poroča »Republika«, se je letos vršila svetosavska proslava na belgrajski univerzi v znamenju i~aka in klaka. Dostop je imela samo elegantna gospoda; vse vhode in hodnike je zastavila žandarmerija s policijskimi komisarji, ki niso puščali nikogar, ki ni bil v predpisanem fraku. Tako so bili izključeni malone vsi vseučiliški dijaki, ki so zastonj zahtevali, da se jim dovoli vstop. Tako je bila, piše »Republika«, na dan samega sv. Save, ki je vrgel od sebe krono in škrlat, da se je mogel ves posvetiti delu za prosveto svojega ljudstva, pogažena zadnja svoboda v naši državi: akademična. Pomnila bo Jugoslavija, kdaj so ji ministrovali Pribičeviči! — Beda v zasedeni Dalmaciji. Iz Ko-miže poročajo, da je pomanjkanje doseglo vrhunec. Italijani ne dovolijo, da bi se živila dovažala iz Jugoslavije, od drugod pa tudi skoro ničesar ne prihaja. Draginja je nepopisna. Po raznih tihotapcih se je nakopičilo v kraju ogromno bivših avstro-ogrskih kron, ki sedaj nimajo skoraj nobene vrednosti. V Komiži pačajo za en dinar 14—20 K, za dolar pa 500—600 K. Moka bela je po 60 K kg, meso po 80 K, ribe po 60—100 K kg. Prebivalstvo nestrpno pričakuje konca svojega trpljenja. — Umor in samoumor. V Zagrebu je krojaški pomočnik Ivan Vimpolšek ustrelil na pokopališču svojo ljubico Marijo Tumbas, nato pa se vlegel pred vlak ki ga je prerezal na dvoje. £jubljanski dogodki. lj Važno za vse prebivalce Ljubljane in Spodnje šiške; Če bi katera stranka ali oseba iz Ljubljane in Sp. Šiške do T. februarja 1921 ne dobila popisnico za popis oseb in živali, naj se zglasi nemudoma na magistratu v mestni posvetovalnici, da se takoj popiše, ker je sila važno, da nihče, ki se nahaja v noči od 31, januarja do 1, februarja 1921 v Ljubljani in Spodnji Šiški, ne ostane nepopisan. Popis prebivalstva in živali nima za posameznika, kakor tudi za rodbine, prav nikakih slabih posledic, ker se vsi podatki hranijo tajno in niso v prav nikaki zvezi z davki ali drugimi bremeni ne za posameznika, ne za celokupnost, dočim je za državo kakor tudi za deželo in občine sila važno, da se povsem zanesljivo ugotovi, koliko je bilo vsega prebivalstva, stanovanjskih hiš in drugih stanovanjskih prostorov, ter živine v tem času v Jugoslaviji. Zato je dolžnost vsakega posameznika, kakor tudi celokupnosti naše domovine, da po najboljši moči pripomore do tega, da se ljudsko štetje izvrši v najlepšem redu in z vso točnostjo, lj Hoteli, javna prenočišča in gostilne se opozarjajo, da ne smejo v noči od 31, januarja do 1. februarja 1921 oddati prav nikomur postelje ali kako drugo prenočišče, ako bi prenočevalec ne izpolnil osebno popisnice (obrazec 3) e troma ako zanj sami to ne store. Policija bo to noč strogo nadzirala vsa javna prenočišča, da ne bo nihče ostal nepopisan. Kdor bi se pregrešil proti temu ukazu, se bo strogo kaznoval in se mu event. tudi lahko prepove oddajo postelj ali sob tujcem, ki se bodo rekvirirale od stanovanjskega urada v druge svrhe. lj Dimnik ljubljanske predilnice so podrli v soboto. Dimnik so na severni strani podprli-z močnimi oporami ter ga nato globoko podkopali. Nato so lesovje zažgali in dimnik se je sesul. Opeke bo iz njega za eno novo hišo. Jtaša društva. d Seja Ljudskega odra danes ob pol 8. uri zvečer. Socialni vestnik. o Gradbena dolžnost na Češkem. Češkoslovaški senat se tačas peča z zakonskim načrtom o gradbeni dolžnosti. Ta načrt ima bistveno prav tiste določbe, kakor svoje čase dr. Gosarjeva naredba. Člen 1. zakonskega načrt določa, da more politična deželna oblast vsem osebam ali družbam, ki so podvržene splošnemu pridobitnemu .davku, ukazati, da v občini svojega podjetja ali kaki sosedni občini zgrade gotovo število stanovanj. To število določa oblast v razmerju finančnih moči in števila naslovljencev dotičnega podjetja. Po členu 2. more oblast prizadete osebe te dolžnosti oprostiti, ako svojim nastavljencem same preskrbe stanovanja ali na kakoršen-koli način podpirajo javno stvabinsko delavnost. Člen 4. določa, da morajo osebe, ki spadajo pod gradbeno dolžnost, pa so ustanovile svoje obrate šele po letu 1914, za svoje pisarne, delavnice itd. zgraditi istotoliko stanovanjskih prostorov; a kdor je svoje prejšnje obratne prostore po letu 1914 povečal, mora istotako v nadomestitev zgaditi stanovanjske prostore v izmeri povečanja. Ta zakonski načrt je predložila češka vlada sama. Kaj pravi nato naš ljubljanski župan dr. Tavčar? o Stanovanjski fond za državne nastav-ljencc na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je te dni predložila poslanski zbornici zakonski načrt o ustanovitvi stanovanjskega zaklada za državne nastavljen-ce, Svrha te ustanove je omiljenje stanovanjske stiske. Temelj fondu položi država z 250 milijoni kron iz proračuna za 1, 1921; tudi v letih 1922 do 1925 prispeva država v primerni višini v ta fond. Razen tega prevzame fond vse pravice in dolžnosti cesar Franc Jožefovega jubilejnega fonda iz !. 1908,, v kolikor tiče nepremičnin v češkoslovaški državi. Namen stanovanjskega fonda za državne nastavljence je tale; Dovoljevati splošnokoristnim stanovanjskim in stavbinskim zadrugam hipotekama posojila in gradbene kredite za zgradbo najemninskih in družinskih hiš; podeljevati podpore za nujne stanovanjsko- skrbstvene naprave, v kolikor gre za državne nastavljence; dovoljevati posameznim državnim nastavljencem, ki kot člani splošnokoristnih stavbinskih in stanovanjskih zadrug zidajo svoj lastni dom, hipotekama posojila in gradbene kredite, dajati jim brezobrestna kratkoročna posojila za vplačilo zadružnih deležev in za druga potrebna plačila (izvzemši najemnino). Hipotekama posojila naj se dajejo v višini 90 do 95 % resničnih gradbenih stroškov. Vse vloge v zadevi stanovanjskega fonda so kolekov in pristojbin proste. Na ta način bo malone vsakemu državnemu, uslužbencu omogočeno, da si zgradi svojo hišico ali si vsaj zagotovi trajno ceno stanovanje v skupnih najemninskih hišah. {Katoliški obzornik. * Katoliško življenje v južni Ameriki. »The N. C. W. C. Nems Sheet« (Washing-ton) je v zadnjem času prinesel poročilo, da se tudi v uruguayski republiki v južni Ameriki katoličanje zbirajo in organizirajo. — Velik korak v tej težnji so napravili s tem, da so v glavnem mestu rečene republike, v Montevideo, ustanovili centralo v svoji lastni hiši, kjer bodo imele sedež štiri glavne katoliške družbe: Katoliška delavska zveza, Krščansko demokratična zveza, Društvo katoliških mladeničev in Društva katoliških dijakov. Veliko zaslugo pri zgradbi katoliškega doma in pri drugih uspehih katoliške organizacijske delavnosti ima nadškof montevidejski Juan Francisco Aragone. V začetku minulega leta (1920) je nadškof priredil zbirske v pro-speh katoliškega socialnega dela. Določil je, da se mora nabrati milijon dolarjev. Nabralo pa se je malo manj ko dva milijona dolarjev, ali v jugoslovanskih kronah okoli 280 milijonov. Pač velika požrtvovalnost! Ali ne smemo si misliti, da so cerkveni odnošaji v Uruguayu vzorni, saj trdijo zanesljivi viri, da je 80 odstotkov montevidej-skih vseučiliščnikov izgubilo vero, Proti temu brezbožnemu duhu hoče delovati Društvo katoliških študentov, ki si je ustanovilo svoj klub in prenočišče, katerega bodo upravljali Salezijanci, ki tako blagodejno delujejo v južni Ameriki. Je-zuitje prirejajo zase pravilne modroslovne tečaje, da bi pobijali brezboštvo, ki se druži s filozofično in versko nevednostjo. S te strani hoče delovati in skrbeti Društvo katoliških mladeničev za mlade može, ki niso vseučiliški študentje. Proti struji, ki se je doslej uveljavljala v zakonodaji, sovražni veri in cerkvi, hoče združiti vse katoliško misleče ljudi Krščansko demokratično društvo. In naposled bo delovala katoliška delavska zveza za izboljšanje odnošajev delavskih slojev na temelju katoliških socialnili in gospodarskih naukov. Kraji, ki so bolj oddaljeni od glavnega mesta, trpe na pomanjkanju duhovnikov. Tudi v tem pogledu se pridno dela za izboljšanje. Odprli so nižje semenišče za vzgojo mladeničev, ki bi se hoteli posvetiti duhovskemu poklicu. HopisL Iz celjskega okraja. Res ne vemo več, ali je uradništvo radi ljudstva, ali ljudstvo radi uradništva. Zlasti kar tiče pošte in davkarije, se občinstvo po vsej pravici razburja. Davki se predpisujejo brez vsake podlage. Strankam, ki nimajo že kaj obleči, ne sebe, ne svoje družine, se predpisujejo davki, ki jih nikakor ne morejo zmagovati. Druge stranke bi z največjo težavo spravile tiste neopravičene davke, pa jih ne morejo plačati. Državni itd. nameščenci dobivajo po pošti svoje plače. Denar izdajo za razne potrebe drugim; ti bi ta denar rabili za poravnavo davka. Toda, kako? Pošta ne sprejme, ker bankovci so ponarejeni — to so znašli še-le sedaj! V davkariji ne moreš plačati ničesar, tudi če greš osebno. Zahtevajo plačilo po poštni položnici. Davčni obvezanci bi morali svoj dolg poravnati za čas od 1. jan. do 31. maja 1921 do 7. februarja 1921, sicer ru-bežen. Davek se jim pa niti ne predpiše, temveč sami naj izračunajo, koliko imajo plačati, namreč tako sc glasi del okrožnice celjskega davčnega urada: Zapadli znesek znaša z na novo vpeljanim invalidnim davkom prilično polovico plačila z 1, 1920. Plačilo se naj izvrši izključno potom poštnih položnic pri najbližnjem poštnem uradu.« Tako okrožnica. Kako naj obrezanec plača? Davčni urad ne sprejme plačila. Poštni urad ne sprejme uovčanic, ki jih je sam izplačal strankam. Če pa ne plačaš, se Ti grozi z rubežnijo. Pa, koliko? Al! ni torej opravičena razburjenost, ki vlada med občinstvom. Poštno ravnateljstvo in delegacija financ v Ljubljani naj vendar preudarita, kakšne odloke dajeta podrejenim organom! _ Dopisniku »Napreja« iz Šmartna pri Litiji. Dopisniku »Napreja« se javno zahvaljujem za vsebino njegovega dopisa z dne 28. januarja 1921, »Naprej« št, 22, s katero me je hotel osmesiti pred javnostjo, ker sem zapustil tabor socialdemokracije in vstopil v vrsto krščansko-socialnega delavstva. Trdno sem prepričan, da ta pis ni izšel iz vrst delavstva, ampak o* je to delo že znanega mi liberalnega likarja, ki je našel prostor in zavetišče j* »Napreju«, — Vedite, da sem izstopil i* socialdemokracije le zato, ker sem priš«* do spoznanja, da delovno ljudstvo ne mo* re več živeti od praznih obljub materaB* stičnega lažisocializma in da si na podlap sovraštva in svobodomiselstva nikdar o* bo izvojevalo pravic za delavstvo. Tenflj nasprotujejo svobodomiselna načela, vodijo delavstvo naravnost v pogubo, n®* ve zmote in prevare, — v katero so zap<* ljali delavstvo socialistični časopisi in voditelji, ki šo delastvo v najbolj 'resne® času pustili na cedilu, in se ponižno upr** gli v politični voz kapitalizma. — To n®1* potrjuje nastop socialistov v Belgradu 1* njihova socialistična republika. — Pf®* pravite v svojem dopisu: »Igra se pričenja zastor se dviga!« — Jaz pa še pristavil Delavstvo pa opazuje žalostno vlogo 80*> dem. voditeljev. Delavstvo je že obsodi® — in bo še sodilo — in izreklo svojo ob* sodbo nad socialdemokracijo. Na Vaš* smešnice se mi pa ne zdi vredno odgovaf' jati, nimam preveč časa, in ker me nisi* s tem prav nič vznemirili, temveč še b°*f pokrepili za novo delo. Drugič pa prosi®* da se podpišete, ali pa da pokažete svoj® učenost in zgovornost ob priliki prve# sestanka. — To je mej prvi in zadnji od* govor na napade, ki bi še sledili v N»®' preju«. Franc Jeriha* j Ljubljana, dne 28, januarja 1921. ŠSrlfg ..NOVI £RS“ | __________________________________ 1 Odgovorni urednik Anton Marinček. >3 Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. | . — . . ------------------------ Klobuke in slamniki vseh vrat, od preprostih do najfinejših n«*j-vedno v zalogi tovarna klobukov m slamnik0’, Franc Cerar v StobU pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubi!«?1, V popravila prevzema tudi vsa tozadevnadel* ter preoblikuje po najnovejši modi. V Liubtj«*! prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrd*J Kovačevič i Trsa n v Prešernovi uhci št, 5, Kj**| se sprejema v sredo in soboto. Nekaj za Vas! - Racionalno negovanje lepote. Hočete li obrii:. m roko racionelno negovati, pege, moEolco o jpra\ »ti, hrapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Fe llerjevo pravo Elza-obrazno m kožo-ob-variijočo pomado l veliki porcelanski lonček 15 - K. Elsa toaletne umivalno pastilje tškatijioalO 50K. Fomada za ustnico 2 - in 4- K. Prvovrstno naravn® negovanje las. Rast las napredojo, kb®*, 1 na glavi krepča, pl6Č0 U* prerartoo-dvolost prop£&*' [ c njo Eellorjeva prftV*, Tannokina pomada ** rast las, l veliki porof lanski lonček 15 -IC. Moč*-no katranovo milo ** glavo 14*- K. Ogrska P** inada za brke bo 6 - & 8 - K. Neškodljiva olja** | lase, orehovo olje m®'* \ steklenica 6*- K, velik.* \ 30 - K Schampon ssa oso*' s vanje las 4 -K. ‘ i - .—n* Ideal vseh mil je Fellerjovo Elsa lili mo mlečno ir.ilo 19 - K. Tekočo iiiiino mleko 12 - in 15*-K. Naj line jšiCHyc©rin 6 - in 30 - K. S^aseLn no 3*-, 7- in 12 - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5 - K. Barvilo rdečo za obraz 10 pisem 20*- K. Rajmočn8jšo fran-cosko žganje najdišča predvojna rob*, maniša steklenica 15" velika 35 - K. Elsa ionska voda v steklenic*® 7 - in 35-- K. s | Puder gospe, katera se v to razume je prayi dr. Kluger-jev H ega - puder, bel, rosa, velike elegantno škatlje 24*- K. Proti potenju teles® deluje zanesljivo Foll®£ lev Elsa sipalni prit«** i I škatljica 10 50 K- Kaj je „Elsa Fluid" to zna vsak! || 6 dvojnatih ali 2 : jalni steklenici 42 - J Kurja očesa tvadavice, trdo kožo, odpravljata brao in teme-Iiito Kellerjev i unstovski obli/. „Eleu“ v škatljab po 5 - K in 7 50 K in Eoller-jevntuvistovbka tinktura steklenica 10 - K. Za usta in zobe! Hoga zobni prašek s , sikom 1 škatliica 20'*' Dr. Hoider-jev /obni Pf* • fiek l škatlju 6 - K. voda za Ubta 30 - K, zo& , r krtaoico od 20 - K nap**'* \ Js Fini parfemi trancoski, originalno steklenice 40 - K; na tehtnico od 20 - K naprej. ^ Sncbet (ovitek dišccoga praška za perilo) 8 - K. Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, 6t?l ' nice, rusi, sianesljivo •? ' j temeljito delujo Elsa i Česni prah, velika skafJJ : 16*- K. Tinktura e°6?a stenice 30 - K Napbt**®" od 2-- K nuproj. 1 | Kaj se vsak dan potrebuje ? Angloški obliž J-- K. Ly-sotorm 30- K. Popolni Irrigator najboljši 150 - K. Pravi Lvaol 30-- K. Kaira 8- K. Katrno hrogijico 5 - K. Arnika O-- 11 in 80 - K Po smrekovem fjordu dišeči perlona r.a sobe 83 - K Konjak30 - K Malinov sok SO - K. Kina tolesnovinoso -K. Esenc ea rum 7 - lu 85 - K. Ki-neški čaj na tehtnico od 8 - K naprej. Miči En podganel jj M liji strup 8-- K. : ) aopor podgana 8 - K 10-- K. ... ... Omot in poštnin* se računa poseboi, i n&ioenejo. OimvočfCTjH enkrat naroči, tein P1® _ i draže stroški to rob®'« | Pri vprašanjih naj se prilože poštne znamke za odgovor I. Naročila se adresirajo na; EVGEN V. FEUER, lekarn«. Stubica donja, Elsatrg 245. HrvatsK*.