Uhaja vsak dan rasen sobot, nedelj te prasnikov.
Isiuad dailf eseept Satardaja, Sundajrs and Holidaja.

LETO-TBAB XXVIII. Cena lista j« |6.00
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
................*---------- rfffiui»^
Uredniški in uprevnilkl prostori i 8667 8. Lawndale Aee.
Office of Publlcation: 8667 South Lawndals Ara. Tel t ph one, Rockw«U 4904
U. >w. a ta« »—» rffie U« A«t CtMta Mmk t, 1011.
CHICAGO. ILI... PONDEIJEK, 16. DKCKMBRA (DEC. 16). 1985
Bubacrtptloa 16.00 Teartj.
ftTKV—NVMRRR 244
Francosko-angleška intriga | povzročila razkol v Ženevi
tir »šiling al sps«*al raUof posUge providsd far te seciioa 1101, Act af Ost. ». 1017. authorlisd on Jfeas 14. MU
London in Pariz obdolžena zarote proti Ligi narodov. Levičarji in desničarji v angleškem parlamentu,napadajo Baldwinovo politiko in zahtevajo pojasnila. Laval ožigosan v zbornici zaradi koncesij, ki jih je ponudil Mussoliniju v Afriki. Vatikanske intrige v zvezi z mirovnim načrtom razgaljene
LONDON, 15. dec.—Danes se je izvedelo, da je angleška vlada pred nekaj dnevi pritisnila na
Abesinijo. naj sprejme mirovni načrt, ki sta ga skovala Lava! in Hoare v Parizu pred enim tednom. Ta vest je v Angliji povzročila veliko senzacijo in srd v krogih delavske in liberalne stranke ter celo med konservativci. Anglija danes stoji pred veliko politično krizo.—Iz Rima poročajo, da bo Mussolini odgovoril na francosko-angleški mirovni predlog v sredo. Italijanski fašistični tisk napada ta predlog, kar pomeni, da ga Italija zavrže.
Ženeva, 14. dec. — Uradna objava francosko-angleškega mirovnega načrta je povzročila razkol v Ligi narodov. Diplomati nekaterih manjših držav so odprto obdolžili Veliko Brioni jo sabotaže.
Dejstvo, da angleška delegacija sploh nima upanja glede sprejetja načrta na seji sveta Lige narodov, ki -se bo vršila prihodnji teden in da ga stotnik Eden, angleški reprezen-tant v Ligi narodov, ne bo za-jfovar.jal, upravičuje razka.V Bost delegatov malih držav. Ti vidijo v načrtu zaroto proti Lipi narodov, da se onemogoči izvajanje ekonomskih sankcij proti Italiji.
Po mnenju kritikov je bil glavni cilj angleškega zunanjega ministra Hoareja in francoskega premierja, ki sta skovala mirovni načrt v Parizu, preleviti razširjenje afriške vojne na Evropo. Ta vojna naj bi ostala kolonialni problem, ki naj l»i Ka rešili Italija in Abesinija, h sta direktno, prizadeti v konfliktu. Zadnji dogodki so dokaz, da se kritiki ne motijo.
Na zadnji seji sankcijskega komiteja so reprezentantje Me-hik «' in Švedske odprto kritizirali Francijo in Anglijo. Zahtevali naj Liga narodov prepove iiv<'Z petroleja v Italijo kakor hitro _ bo Ligin svet podal svoj "dlok glede predlaganega mirovnega načrta.
Komunike, ki ga je cesar Se--'^ic naslovil Ženevi, je bil o-pozorilo, da bo Abesinija odvrnila mirovni načrt On je iaht«*val sklicanje seje sveta narodov, na kateri naj bi ^ javno in odkritosrčno razpravljalo o nastali situaciji. Bridke izkušnje so uverile a-'	vlado o js/trebi odloč-
«M»ozicije proti tajnim poga-Jafl" n." naglaša komunike. Ta a je bila klofuta britskim francoskim diplomatom, ki '-'»vali mirovni načrt.
14. dec. — Dobro infor-n i,ini krogi, ki so v ozkih sti-'■ diplomati, kateri vodijo Rajanja za končanje afriške . 'pravijo, da ima papež \"like zasluge, da sta Fran-"i Anglija pričeli popu-v svoji kampanji pr<iti lini ju. Vatikanski diplo-• ki *o raztreseni po vsem s o s svojo izurjerv>stjo in ; -m največ pripomogli k o-; kampanj« proti sankci-"at«*re je odredila Uga proti Italiji. To tudi umik Anglije in J'*, ki h<s<*ta sedaj usta-^ajanje sankcij proti fa-ični državi. 1 "don. 14. dw. — Premier je pri«4-1 v zagat/i za-
* in «11
o ne t
Jsi7
u\m* proti p
riškemu mirovnemu načrbu, ki daje velike koncesije Mussolini-ju na račun Abesinije. Načrt so pobijali tako skrajni konservativci v britskem parlamentu kakor tudi laboriti in liberalci. To je bil vzrok, da je Baldwin javno apeliral na ljudstvo, naj odgodi svojo sodbo, da bo lahko vso stvar pojasnil v teku parlamentarne debate prihodnji teden. Angleško ljudstvo zahteva pojasnila, zakaj so bile tako dalekosežne koncesije ponudene Italiji, katero je Liga narodov obsodila kot napadalko zaradi invazije Abesinije.
Baldwinovo pojasnilo najbrž bo, da se je vlada uverila, da bi Mussolini smatral oljne sankcije za militaristični čin in da ostale države (Francija) ne bi kooperirale z Anglijo v primeri italijanskega napada na britske bojne ladje v Sredozemskem morju. V slučaju uveljavi jen ju oljnih sankcij bi trpela samo Anglija, ker bi jo druge države pustile na cedilu.
Javno mnenje zahteva, da Anglija vztraja na svojem »tališču in kaznuje Italijo. Austin Chamiberlain, bivši minister, lord Cecii in profesor Gilbert Murray so načelovali delegaciji Unije Lige narodov, 'ki se je včeraj oglasila v Rakivvinovem-uradu in je odločno protestirala proti izdajstvu in prodaji Abesinije. Zahtevali so, naj Anglija še nadalje podpira Ligo na-roefov pri izvajanju sankcij, ki naj bi prisilile Mussolinija na kolena in ustavile njegovo roparsko vojno v Afriki.
Laboriti bodo na seji prihodnji teden predlagali parlamentu, naj Obsodi pariški mirovni načrt in izreče nezaupnico Baidvvinovi vladi. Te seje se bo udeležil tudi zunanji minister Hoare, ki je po sklenitvi pariškega pakta (sišel na počitnice v ftvico.
Pariz, 14 dec. — V spodnji državni aliornici so včeraj deževali napadi na Lavalovo vlado, ker je ponudila nagrado Mussolini-ju, ki je napadel A!>esinijo.
Pierre Cot, bivši letalski minister in član Herriotove stranke socialnih radikalcev, je obsodil koncesije, ki sta jih Francija in Anglija ponudili Musso-liniju, če ustavi afriško vojno. Zahteval je, da I«avalova vlada podpira Ligo narodov v vseh zadevah kolektivne zaščite. Napadu ao se pridružili tudi komunisti. Poslanec Gabriel Peri je obdolžil premierja sala>ti-ranja Lige narodov in obdolži-tev je izzvala vihar v zbornici.
ženeva. 14. dec. —Tu prevladuje mnenje, da je bila ekonomska fronta proti Italiji <«maja-na s predložitvijo francosko-angleškega mirovnega načrta Mussolini ju in abesinskesmi cesarju. Gotovo je, da bo slednji odklonil načrt, ki predviduje razkosanje afriškega cesarstva v prilog Italiji. Francija in Anglija sta s svojim na*'-rtom onemogočili izvajanje oljnih sankcij in p«*simisti celo na|K>-vedujejo polom drugih sankcij, katere je Liga narodov tal redila proti Italiji.
Naznanjeno je bilo, da se bo sankcijski kornitej Lig«- narodov ponovno sestal prihodnjo sredo, toda razpravljal bo le o odgovoru italijanske in
(l'at>* na 3. ilrini )
Domače ve»ti
Cikaške novice
Chicago. — Dne 12. t. m. je umrla v bolnišnici Mary Jerman, stara 58 let in doma iz Globokega pri Žužemberku na Dolenjskem. Bila je članica društva Nade 102 SNPJ in zapušča sina Edvarda. — Mary Rukavina, 18-letno dekle srbske narodnosti, je zadnji petek u-mrla v bolnišnici za poškodbami, ko jo je v prejšnji noči avto podrl na ulici. Dve drugi dekleti sta bili ranjeni. Avto je zavo-zil med nje, ko so se vračale s plesa.
Bolniki v Waukeganu
North Chicago.—Ivana Cvet-nič je srečno prestala težko o-peracijo in zdaj se zdravi doma. — Angela Klavžar se je tudi morala podvreči operaciji na vnetem slepiču. Nahaja se v bolnišnici.V isti bolnišnici leži Anton Grohar, v katerega so transfuzirali tri kvorte »veže krvi. Vsi trije so člani društva 14 SNPJ.
Miluauške vesti
Miivvaukee. — Neka 18-letna Katarina Za vernik (Zaverš-nik?) je bila zadnje dni obsojena na 10 dni zaporu zaradi ža-Ijenja sodišču, ker je odreklu pričanje .proti mlademu in ože-njenemu možu, ki jo je 'baje spravil v "trouble". Obtožena je tudi neka babica. Gre za ne-postav#HMoperacIjo.
Napučna veni o volitvah
Chiaholm, Minn. — V poročilu o volilnem izidu v tem mestu je bilo v P ros vet i napačno po-ročano, du sta bila izvoljena Mahne in ftvajgar. Ta dvu sta kandidirala trn nasprotni listi In sta agitirulu proti izvolitvi slovenskega župana Stuklja, toda dobila sta mulo slovenskih glasov in bila sta poražena. — V Hfbbingu je umrl John Milič, stur 70 let, ki zapušča ženo v Jugoslaviji.
Nov grob na zapudu
Mullan, Iduho. — Za proletar-sko boleznijo jetrko je umrl An-
Predsednik Čeho-slovakije je odstopil
Masaryk priporočil Be-nesa za svojega naslednika
Praga. 14. dec.—Tomaž Masa-ryk, 86-letni predsednik čeho-slovaške republike, je danes obvestil Čehoslovaški kabinet in zl>ornico, da odlag* predsedniško službo zaradi starosti in bolezni. Obenem je pozivaj zlmrnico in stranke vladine koalicije, naj se
NOVA REUFNA KRIZA V DRŽAVI ILUNOISU
130,000 družin se ved no na relifni listi
ZA RAZŠIRJENJE RELIFNIH DEL
Chicago. 14. dec.—Robert J.
_ _____________ Hunham, načelnik državne upra-
zedinijo. da bo dr. Edvard Beneš | ve WPA in član relif«e k<vmisi-njegov naslednik. Beneš je bil i«4. J« sugestiral, naj država črpa Masarykov največji soboritelj u «vojega splošnega fonda $17, med svetovno vojno za raz^M«! 1000,000 sretlhtva za oskrbo brei stare avstro-ograke monarhije, |x*»elnih. V ta sklad se steka in ustanovitev neodvisne čeho-1 denar, ki ga država dobiva od slovaške republike. Masaryk je I kuipčijskega davka, nastopil predsedniško sluAbo v | Ko je bil zakonski načrt kup-novembru 1918 ob uistanovitvi ftijskega davka na razpravi v republike in od takrat mu je par- državni zbornici, je bilo ri«čeno, lament ponovno in ponovno po- da se U> ves denar iz tega vira delil to čast.	j porabil za pobijanje bede med
Vlulda je naznanila, da je bila brezposelnimi, sedaj pa je bilo Masarykova resignacija H*>reje- naznanjeno, da gre samo en od-ta in prihodnjo sredo se parla- »totek v te svrhe, ostala dva <kI-ment snlde kot narodna skup- »totka l>a v druge državne fonde, ščina, ki izvoli novega predsed-' Z illstavitvi jo fwleraltie |K)d »iku.	pore se je situacija |M>slabkala
In Illinois stoji pred novo rellf-no krizo. Država mora skrbeti še vedno za 130,000 družin, kar predviduje mesečne stroške 000,000, na razpolago pa ima sa mo $2,000,000.
"Dokler ne bo zakon starostne pokojnine stopil v veljavo, bomo morali takati smkstvu za oskrbo reveže v v splošnem fondu," Je rekel Dunham.^ "Governer Hor ner in državna legislatura morata rešiti ta problem, drugače bodo relifni klientje stradali in to lahko izzove nemire."
Pri relifnih projektih je sedaj uti>oslenih okrog 200,(MMI ntlnikov družin, ki so bile odvisne <al |MKl|M»r<{. Po mnenju guvernerja Homerja se bi stroški /manjšali, ako se sistem dajanja p<sij>ore v gotovini namesto v živilih ruartegne nu vso_državo. Ta sistem je v veljavi samo v okraju Oook (Chicago) in je znižal upravne stroške z mhikcijo števila uslužbencev v relifnih urmlih.
John C, Murtin, načelnik državne relifne administracije, ls» odpotoval v pondeljek v VVash-ington in apeliral na ftvisralno upravo, naj odobri gra<lnJo na-
fnell« n« n. Piranl.l
Nacij i obsodili
katoliškega vikarja
Berlin, 14. dec.—Katoliški vikar Rupieper je bil včeraj v Sei-genu obsojen pred nacljskim sodiščem na štiri leta za|w»ra zaradi "subverzivnih uktivnosti" prtiti nacijski vla<ii.
Stavka v North Chicagu
North Chicago, lil —V tukajšnji tovarni Oakes Products je zadnje dni izbruhan Mafvka %h-
radl numeščenja avtomatičnih brusilnih strojev, ki so izpodrinili več izurjenih delavcev. Stav-karji piketirajo tovarno in bilo je že nekuj prask s policijo.
ton Tavčar, stur 4M let in doma iz Sodružice pri Kočevju. Bil je Člun društvu 214 SNPJ in tu zapušča družino.
Vesti iz Južne Amerike
Buenoa A i res, Arg. — Tu so so l*»ročili Franc Trebše iz Sr-l>enice pri Kobaridu in Marica Gorjup iz Tomaja nu Krasu ter Mirko Metlikovec iz Sešlja-ne na Krasu in Sofija Furlan iz Mavkenj na Krasu, f
Japonsko prodira MOŽNOST ZA
nje na kitajski sever
Američani razočarani v Londonu
London. 14. dec. — Ameriški delegatje nu konferenci petih pomorskih velesil so bili včeraj "neprijetno iznenadeni," kx> s«» livedeli, da se je delegacija Anglije začela se|>uratt*> nagovarjati s predstavniki Jaiamske. Američani so ziuVli poizvedovati, kaj naj to pomeni in če sta v teku dve konferenci.
Tientain, 14. tleč. —Japonski generali spet konferirajo v Tientslnu in nedvomno pridejo na dan z novim načrtom nadaljnjega vojaškega prodiranja v sevemo-kltajake province. Japonski poveljniki so zadnje dni namignili, da močna japonska armada v severni Kitajski bo edina garancija za—omir nu Kitajskem.
Protestne demonstracije kitajskih dijakov proti Jaiamski agresivnosti pe nadaljujejo |h> vsej centralni in južni Kitajski,
Irska odpravila
višjo * zbornico
•
Sprememba parlamentarnega sistema
Dublin, Iraka. 14. tleč,—Nižja državnu zbornica je na priporočilo 'prodaedniku Svobodne Irske države sprejela predlog, du se odpravi aenat, s 7(1 proti ft7 glasovom. Zakon mora ptalpisuti predsednik Kamon de Valera iu G0 dni pouneje bo v veljavi, Čeprav se bi senat upiral.
Sllčen predlog Je nlžju zbornica sprejela preteklo leto, tisln senat ga je odklonil, nakar |e bila izvedena delna revizija ustave, du se (»mogoči purlumen-tarna sprememba, Agitacija zu tNlpravo višje zbornici«, katero Jv vo<lil pn'dimnik Valera s svojimi pristaši, ae Je pričela pret tnmil leti iu Je bila lulaj zaključena t uwj>ehom.
Dr. Toutnsend bo
imel svojo stranko
Washlngton, I), f'.—Dr. F. K. Townsend, avtor starostne |m»-kojnine po fiNMi mesečno za vsa kega moža in ženo in! (10. leta je oatnarUI te dni, da njegova oiganižiuija |K>j<le prihodnje leto v predsedniške volitve, ako demokratska in republikanska stranka »slklonit« njegov |»<ikoj ninski program. Tovvnsend sam ne bo kundidut, odobril pa Is kandidata ne glede na njegovo prepričanje z edino izjemo, da ne sme biti komunist. Doktoi pravi, da ima zu seboj :in milijo nov volilcev in lahko "natepe obr stari stranki," če hoče,
\f«»giWn<N*l ameri >kili / ikono*. (\ari*sl Jrrger.)
Egipčani zahtevajo popolno svobodo
Nišo zadovoljni več aamo avtonomijo
Kairo, II dec, Kgiptovski na« ional -1 *. pijani zmage, kei lini Je Velika Britanlla *|>et do volila ustavno -amovlado v jio tranjih railevah, ao včeral Jasno I poku/uli, <|a nlao vrč .s tem zadovoljili. T/dali so msnifeat, kt« terega j«* lijiiiov \<*lja N aha« j jiiimi pr«*dlo/ll »iogli »kernij komi j -ar ju M i i« m UfnpMiriu Mani> t fe«t H' |/la^l, da oni dimuIiu)« j uvlitnoftiijo le ya prvi korak k ; po|toloi ih-imIv iaiioMti in sv«#l»«i<M t l-.gipta. NaeionaliHti zahtevalo, a AoKliia omaktle avoje vo)a ( Ake čete m |\glpta iu du aro« Joj
mil u"fanoviti la-tno ai mado; dalje ralit«vajo lastno kontrolo nad zunanjimi zieK-va-m« in v "t op K.gipia kot -amo stojite dr/ave v Ligo narialov/
SUSPENDIRANJE ŽIVLJENJA
Učenjak pojasnil dve vrsti "smrti"
SPREMENLJIVA IN NESPREMENLJIVA
New York. 14. dec,—Dr. Ale-Carrttl, znan ameriški učenjak in profesor na Hockefeller-jevi ustanovi, j« napovedal modt-in«st suspendiranja človeškega življenja in ponovno oživitev N'a podlagi te teorije lahko oae-ba živi več stoletij.
On Je dokazal fizično nesmrtnost kokošjega srcu, ki ga hra-nijo na institutu že 24 let in ima vse znake življenja. Zanj je < Imrle« A. Lindbergl, izdelal iu lapopolnll umetno sive ki drži organe pri življenju zunaj tele-hh. Carrel je izrekel senzacionalno napoved o sus|M»mliranju življenja na zborovanju članov newyorške zdravniške akade. mlje. ——
On je definiral dve vrsti smrti—spremenljivo in nespremenljivo. Prva nudi upanje, da se človeško življenje lahko pislalj-ša. Vsa doaiklanja znanstvena dognanja ne zanikajo te možno-atl. Zdravniška ve<la bo morila v prihodnjih stoletjih zatrla vse »Hileznl, tislu upanja nI, da bi kdaj premagala staranje in smrt.
Dr. Carrel je rekel, da so tri glavne značilnosti smrti — ko prsuuha biti srce, odpove centralni Živčni sistem In se izvrši
sprememba v krvni sestavi. Spremenljiva ali obratna smrt je, če se človeku prehode srce. Dihanje iu kroženje krvi preneha In človek Je ua videz mrtev, tislu lahko se ga oživi s pravilnim ravnanjem. Vsi njegovi •»rganl, med temi tudi 'mirtganl, so še živi. Par minut kunueje nastopi "nespremenljiva smrt," ko oživi jen je ni več mogoče valtd raz/pada možganov in centralnega živčevja.
Novi protisemitski izgredi v Nemčiji
Aretacije židovskih voditeljev
Berlin, I I. dec,—V centralni
Nemčiji so izbruhnili novi |si»ti-fidovski izgredi, ko ju bilo več Židovskih voditeljev aretiranih v Mag»lel»urgu hi *o avtoritete zaprle židovsko veletrgovino, last brato\ Barasch.
Zat\oi itev Ugovtne ae je iz* v i šilu «lii<matično, ko je 46 navalilo nanjo iu izgnalo islJemalce iz prostorov. Policija je izjavila. da je hila zatvoritev |s>-trebna, k« r mi lastniki zlorabljali svojo oblast. Imeli so nepo-stavne islnošaje z uslužbenkami, Inje oprsvni uradniki so bili aretirani, d*NSui so drugi js/ln-g-niti.
Ia veletrgovina ima fHsirut-nlce v dveh drugih nomiklh mestih in njeno premoženje se ceni na 9N««davno so jo hoteli nadjskl trgovci kupiti, to» Ia lastniki so islklonili ponudbo. Gonja proti >idoin se je obnovila tudi \ na«ijskom tisku. LUt "Mit leldeut wh" pravi v u\'"lniku, "da vsakdo ve, da je bila zatvoritev veletrgovine i vriena \ in talen u javnega teda " Nacjjtka (»olicija je aretirala tuli M VVertheimerJa, promi-ueiitn« yn židovskega trgovca V Mafdeburgu ^,tdov»kih tigov-rev ae ji |Hila^tllu panika zaradi obntfvitve gonje in /ačeli so pro» da|s(i *vo|e trgovine, ker se
Je |M raekia ij.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
cl4iilo in LASTNINA »MlVENA«« NAAODNS podpobne JBDNOTB o***« w m4 mhub«< k| um itotu nmimmi m—th
n«wmui u urufem	(itfm cbtmca) ia »hl<*
tu m 1*u. |1.n hinilbu. h m m tatrt toul m Omn	m nI« M«, |s.7» m pmi toUl m ta
»m
suamttktmi muii f«r um ubiu4 iuui <•»«* l «m C«m4« m m »ot ini. ci>i«n» aml uma 91m pm rmi, tonili inilrla n-n h> »•»'•
cm aftom* pm dogovoru rokopisi 4opw» i«------
Ibikot m M »r.l*X». Kokopul literarna inmm <«rtU*. p*-r«u. ifim p~«l tu.) m "m^ i^limuuu h f bUUmJu, *0 to prllUtl MUIm.
a<lv«rlu4nf rau* m wnwwiii-lb»iiirtpte of mmmbpbI-mumm m4 »m*lttii«i trtici« wui ma b« rafcirmt Otkm mamusertpu, mrk m tiorim. pUr«. pomm. «u.. »lil b« rt um :«ooip«BUd bp miirmmid m4
Mulo, m in. tuw Imm ■<& ■
PKOHVETA
m i 7-m B*. ufaak *»«, cklkk, ibim* MEMBER op the pedsftatbd p
13®
Svinsko gospodarstvo
V amerifkem burbv/nskem tiidcu je bil silen "hullabaloo" o "malih, nedolžnih prašičkih", ki »o morali pocrkati zato, da bodo farmarji-prašičjerejci dobili več za rejene prašiče. Cele mesece je burbonski svet točil debele solze za "malimi prašički" in ovekovečil te "muče-nike" za svinjaki trg z nešteti™i naslanimi karikaturami in neslanimi burkami, ki so se razpasle po vseh kotih, koder prodajajo neslanosti pod znamko kiHture in zabavnosti.
Uničevanje Živil z namenom, d« se ustvari umetno pomanjkanje na trgu v interesu trgovcev, ni nič novega v Ameriki. Na tone sadja, ki so ga veletrgovci z živili pokupili od sadjerejcev nalašč zato, da so ga pustili, da je popadalo na tla in zgnilo — na tone zelenjave, katero so »metali v kopic« na prostem, da se je spremenila v gnbj — na tone rib, ki so jih s pomolov zmetali nazaij v morje — vse to so že stare povesti, ki se ponavljajo desetletja. Ko je prva leta krize cena 'koruzi padla na deset centov bušelj, so farmarji — kurIH z njo namesto s premogom.	.
Vse to uničevanje živil so kajpata vršili in še vrše privatni trgovci in privatni lastnik! sami. Bufbonski "balihujci" to dobro vedo, ampak po njihovi enotirni ipameti sme lastnik početi s svojim blagom kar hoče ; lahko ga proda, lahko ga uniči. Njegovo je I
To pot se je pa prvič v ameriški zgodovini zgodilo, da je vlada uničevala Živila* To Je delala po svojih "newdealskih" načrtih. Pravijo, da edino "možganski trust" v Washing-tonu ve, kakšni so ti načrti; pihče drugi jih ne razume. Nam, navadnim smrtnikom, se nekaj sanja glede teh načrtov. Rooseveltova vlada je hotela na nekak način kontrolirati protislovne faktorje kapitalistične produkcije, na primer cene in trgo, kupno silo in človeške potrebe, domače trge in zunanje trge itd.
To je bilo vzrok, da je "newdealska" vlada leta 1933 plačala prašičjerejcem 40 milijonov dolarjev zato, da so zaklali šest milijonov malih prašičkov. Vlada je to storila iz rarfoga, ker je smatrala, da Je "preveč" prašičev v Ameriki. Ce torej farmarji pokoljejo prašičje mladiče in breje svinje, bo manj prašičev na trgu in— a na svinjini pojde navzgor. To bo "okrevanje" za farmarje-prašičjerejce.
Kes je bilo tako. In posledica? Umi je svinjina poakočila v c<»ni, da Je bilo strah. Odjemalci pa niso hoteli deliti "okrevanja" s farmarji. Kar je namreč dobro za farmarje na detel I, je slabo za delavce v mestih. Knostav-no so pustili svinjino in začeli konzumlratl drugo meso.
In kaj je zdaj storila "nevvdealaka" vlada? Odredila Je farmarjem-prašlčjerejcem, naj letos zrtnl* 15 milijonov prašičev — devet mi--lljonov več kot so jih zaklali pred dvema letoma. Za teh 15 milijonov prašičev bo vlada nagradila farmarje s sto milijon dolarji!
Tako deluje svinjsko gos|x>darstvo. "New-• leaUka" ekonomska politika je Šviga-Avagar-ska politika m«'d obiljem in |N>manjkiinJem. Knkiat je treba mlade svinje |M»klati in meso zagnati proč, drugič je pa treba svinje rediti, da jih Imi dosti. Vlada bi namreč rada zadovoljita farmarje na deželi, da bi prodajali po visoki ceni, <fbenem bi |»a rada zadovoljila de-, lavce v mestih, da bi kupovali po nizki ceni. Volk sit in koza cela!
Navadni ljudje ne riizumemo načrtov v \Vashingtoiru. razumemo pa toliko, da ho ti načrti v praktičnem gospodarstvu prav tako mogoči kakor je mogoč sneg, kadar Je 90 stopinj vročine v senci, Kontrola In privatna produkcija nikakor ne gresta skupaj. Ce je prtdttkcija privatna, ne more biti kontrole, ker potem ni prave produkcijo —- če pa nI več privatne produkcije, tedaj je tudi naivna kontrola z ustvarjanjem umetnega pomanjkanja in umetne < hilnosti nepotrebna.
Nič čudnega torej ni, da ae burltoncl penilo Jeze in Zbijajo kosmate norčije na račun "new-dealerjev". Imajo dobre vzroke. Kadar vlada plačuje farmarjem nagrado za uničsvanje klavne živine ali za uničevanje bombaža In drugih pridelkov, tedaj Ima vsakdo, ki ne spada v norišnico. d«d»er vzrok, da brije norce it take vlade
Na ta način ne bo nikdar pravegN okrevanja. To je le hazardna igra. ki ae ne more po«rečiti. Vlada operira z napačne pr-mme, da Je privatno gospodarstvo zdravo In pravil* no — in l»a* \ tem aenajbolj moti, F.kon<Kril|a privatne produkcije Je vetnVk samih kontra-dikcij,-	.
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Zima, zabave In vaaaliee
Hharon, Pa. — Končno nas Je po dolgem odlašanju vendarle o* biskala zima, dasi smo si že lili, da se ne bi prikazala tja <k> božiča
ali še pozneje. Z delom gre po starem; nekateri delajo dobro, drugi pa zaslužijo komaj za sol ta tobak. Zato se bi Človek kar čudil, ker se kljub krizi prirejajo razne veselice in zabave, da se na njih pozabi na »labe čase.
Na 30. nov. smo §g prijetno zabavali v SND na svatbi zadnje hčerke znšne Valentinčičeve drutine, tako da smo jo "potegnili" kar vso noč. Sedaj je vseh pet Valentlnčičevih hčerk poročenih. (Štiri so dobila vrle slovenske fante, najmlajša, ki se je port&ila lani, pa postavnega Bolgara.) Oče in mati sta bila zelo vesela na tej svatbi. Hčerka Rose se je omožila z Josipom ftaj-nom, sinom znanega slovenskega farmarja, in sedaj stanuje na 25 milj oddaljeni farmi. Rose je pridno tfckle. Želimo ji obilo sreče v zakonskem stanu! (Njihova hčerka Frances — mrs. Gore nc — Je dobila krepkega sinčka prvorojenca. Ime moža sem pozabila.)
Na tej svatbi smo se z Valen-Unčičevimi spomnili Boltezarje-vih v Pueblu, Colo., in si želeli, da bi tudi ona dva bila navzoča, kajti z Valentičičevimi so si stari prijatelji Še iz Colorada, kjer so praj živeli in se tudi vsi skupaj v Pueblu poročili. Z Boltezar-jevimi sem se seznanila lani na mojem obisku v Coloradu. Od akrat jih štejem med moje prijatelje.
Slovenski ženski klub bo uprizoril zanimivo igro "Stric Gaš-;>er" v SND na božični večer dne 24. dec. Snov je vzeta iz delavskega življenja in je podobna i-gri "Rdeče rože", dasi je enode-anka. :Prvl prizori so kratkočas-ni, zabavni, proti koncu pa tragični. Igralci in Igralke se pridno vadijo, da jo dobro uprizori-o, tako da nas bodo zadovoljili. Poskrbimo tudi vsi ml, da bomo zadovoljili igralce in igralke z veliko udeležbo. Napolnimo dvorano! Igra stane veliko truda in skrbi, zato pa je naša dolžnost, da se udeležimo vsi. V Igri nastopijo sledeči: mrs. Jera Novak, mrs. Mary Novak, Frances Novak, Mary Robich, Rose Mlakar, Anna Stembal, Ivan Novak st., "ohn Novak, Frank Kramar, Anton Valentinčlč ml. in Martin Sever.
Uljudno ste vabljeni vsi, da se gotovo udeležite. Pomnite, da po končanem sporedu, bo Miklavž obdaril otroke in odrasle; "kdor mu bo roko poljubil, bo gotovo kaj dobil."
Mary Novak.
Ribniški aiatem ae ni obneael
Coverdale. pa. __ Dolžnost vsakega tajnika tega ali onega društva ali doma je, da od časa do Časa v javnosti poroča o razmerah v društvu in na sph>šno. Dnevnik Prosveta je delavski list, zato spadajo take novice v prvi vrsti v Prosveto.
Delavske razmere pri nas ao dokaj kisle, kakor v večini rudarskih naselbinah. Dasi nerad grajam in bi tudi sedaj nairale molčal, ker pravijo, da kdor molči, devetim odgovarja. Vselej pa človek ne more molčati. Ce žejnoče pisati o razmerah, ki so menda povsod enake, pa mora poročati o drugih zadevnh, ki se nas tičeio.
Zadnji čas je, da sporočim Javnosti, da se bo vršila veselica Jugoslovanskega doma dne .11. dec. to je na Silvestrov večer ali starega leta dati. In zadnje čaae smo precej živi. To dokazuje dejstvo, da smo morali dom raztegniti, pa ne po ribniško,* ker nam ne bi uspelo, Ae manj pa |M«magalo. KilmiAki sistem se ne bi obnesel, zato smo ae morali poalužiti drugega. MjAega in sigurneišega. ki pa Je dražil. Kdor ne verjame, naj kar pride p< »g leda t
Na* lokalni prem« gorov obra tuje le po dva, tri ali redkokdaj tudi štiri dni v tednu. Je pa tudi tako na|»o|nj*n. da ae m morejo ljudje zadovoljiti a pičlim trakom otiroina ventilacijo. Pa meni ni dosti ta trak. več mi Je ta plačilni dan. da čim več dobim, ker *em na vse strani ved-
no prekratek, kar se tiče plače, namreč, drugače sem pa dolg.
V letu 1936 se nam obljubljajo "boljši časi", ki jih zelo težko pričakujem. Vi tudi tako, zato pa vas vabimo, pa če ste mojih misli ali, da pridete na SiU vestrov večer v Jugoslovanski dom, tako da bomo »kupno pognali to staro puhlo leto kamor spada. Obenem pa bolno skupno pozdravili prihod novega leta, v nadi, da bo mnogo boljše kot je bilo staro. Klubov odbor bo skrbel, da bo na razpolago vsega dovolj. V imenu Jugoslovanskega doma vabim vse Slovane iz okoliških naselbin, da nas pose-tijo na 31. dec.
Tajnik.
Metropolskc homatijc
Cleveland, Ohio.—"Veš, kje sem bil?" mi je rekel rojak, "kje pa?" ga vprašam. "O, saj bi menda lahko vedel tudi ti. Ali nisi bil tudi ti povabljen na "party" za agitacijo, da o-stane vse po starem pri društvu "Krokarjev", posebno pa kar se tiče uradnikov, pepvira-lo se nam je rujno vjrrce in svinjski vložki, kar je pač najboljše za "porkarje". — Ali res — sem dejal. Oh da, da! Saj vel, da se nekateri prodajo in še celo načela za skledo leče!
Ako premišljujemo in se spomnimo biblijskega Iškarjota, moramo priznati, da je bil I-škarjot gentleman napram tem pustjakoun, ki se jih tako lahko kupi s časo vinca. On, Judež, je vsaj zahteval prilično nagrado za svoje delo — 30 srebr-njakov, kar je moralo biti že precej denarja v tistih časih. In danes, v teh časih, pa dobimo tukaj v naši metropoli rojake podobne tistim misijonarjem, ki so po Mehiki spreobračali Indijance: v eni roki križ, v drugi bič. Ti rojaki pa imajo na Jeziku socializem, brezposelnost, kulturo, svobodomiselnost na drugi strani so pa pripravljeni zatajiti vse kar jim je na Jeziku, za požirek "goreče" vodke. Ali se je še čuditi, ako delavstvo nikomur ne pride? *
Srečal sem drugega rojaka, člana SNPJ. Pa mi pravi: "Veš, govoril sem z Johnom Ix>karjem ml., pa Je dejal, da bo poslal protestno izjavo v Prosveto proti Ameriški Domovini, ker je bil v totem listu priobčen uredniški članek proti "stari gardi", ki je v odboru SNPJ. In to 19. novembra." Jaz sem dejal: "To me bo razveselilo, da ne bom le jaz pisal In odgovarjal na napade od strani Ameriške tetke in nje uredrrMca. Saj imamo Se drage uradnike gl. odbora v Clevelan-du. In dolžnost nas vaeh potegovati se za našo jednoto. Seveda, jaz nisem "luc". ali je gl, drugi podpredsednik res tako pogumen ali nI? No, pa bomo videli. Lahko pa. da je, sai Je Ameriška Domovina priobčila vse uradnike "Struggler-jev" in gotovo se boje niihove bojevItoatl. Oh, da! Na^« mladina bo pokaznla Ameriški Domovini kaj smo mi!" (VVell, člani SNPJ. glejte kdaj bo o-menjena izjava priobčena v
Minld Ptotartt.
Pozdravni napisjsovjetskl rdeči armadi in njenemu poveljniku Vorošiiovu,'izklesan na nekem hiibu v kievskem distriktu.
Prosveti, in če ne bo, se je tisti rojak pomoti 1 in jaz tudi in lahko se bo pomotil še marsikateri !)
Oni dan sem se napotil z Vinkom Godino pred odlične predstavnike nekega podjetja, da se pogovorimo o pravici, ki bi bila podobna oni, katero je iskal hlapec Jernej pred cesarjem. Pa je neki predstavnik dejal, da je Vinko pripeljal žandarja!
Moram konštatirati, da žan-darji se he potegujejo za one, ki iščejo pravice in zadoščenja, pač pa so žandarji le lutke višjih predstavnikov.- Predstavniki ukazujejo, lutke plešejo in Vodijo gotove ljudi pred prose-kutorje. Le tako delo ali njihov opravek se smatra za žandarsko službo. Ne, ne, prijatelji! Jaz le nisem bil služabnik presvit-lega, še manj pa napol pečen "politišen" demokratov! Pa se nisem le sam potegoval za pravico. Pravnica Yetta Lands mi je dejala: "Ne! Ni treba, da bi hodil k policijskemu prose-kutorju. Ako ga bo še nadlegoval, pokliči me kadarkoli bo treba in uredila bom kakor potrebno." Šlkoda, da se delavci pričnejo prepirati radi malenkosti. Pa sem dejal: "Res je malenkost, ampak demokratje imajo malenkostno pamet in hočejo pokazati kako veliki so. S tem pa pokažejo, kako malo soli imajo v glavi, ker po neumnosti pripravijo očeta, mater in otroka ob kruh.
To je tudi 'katoliški nauk, ki uči: "Ljubi svojega bližnjega" in ga naznani prosekutorju. Jako rad bi vedel, je tak človek, ki stori tako umazano delo, tudi ponosen na svoj katoliški značaj.
Oh ljubi Bog, ne poslušaj ljudi kot so pri Ameriški Domovini, ker tako slabo vzgajajo našo mladino, da hodi k proseku-torjem ovajat naše rojake! Saj poznaš tudi Jagra, ki mesto, da bi zajce streljal, pa strelja kozle!
«
Dne 16. januarja bo delniška seja v Slovenskem delavskem domu. Zopet bo vprašanje pred nami, ali bo poslala A. D. Joško Penkota, da jo bo zastopal in pregledal prej račune lelniiike družbe, ker brez njega <ih zbornica he bi mogla sprejeti. f!*,1 on je p^avi pregledo-valec knjig. flooro'je za demokrate, ako se dobro organiziralo, ker to b^ velikega pomena za javnost. Posebno bi bilo hudo, če bi ne bilo demokratov, kdo
C<
bi nas zastopal v Columbusu? (Jaz se prokleto bojim teh demokratov in klero^faAistov.)
a	'
Kdo bo "fuehrer" med tfflfnj-
ci, kadar pride do puča v metropoli? Fašisti bodo nesli A-damičevo knjigo v žrjavico. To vprašanje je sprožila Prosveta. Jože Grdina, bivši avstrijski vojak, bi bil najpripravnejši. Rožnivenec In ribniški pipec sta ti najboljše orožje proti rdeči nevarnosti. In ko nekoga rdečega popraskaš s pipcem, se pokaie rdeča kri. To razdraži katolike okoli A. D. kot bika rdeče platno! (In če me ne b60te več videli na street kari v metropoli, vedite, da sem po nacijskem načinu od letel v nebesa. Seveda bo Penko lahko tudi pomagal, saj on ima že iskušnje. Talko bo v metropoli
po puču.)	(
*
Kmalu bo "sveti večer" in drugi dan je sveti ali božični dan. In baš ta dan, na 25. decembra, bo priredil socialistični klub št. 49 v Slovenskem delavskem domu veselico ali ples. Pridite! Leta 1908 sem ibil na isti večer v Moon Runu, Pa., pa me je zbudila pesem: "Marija je molila, svet Jožef pa Je klel, kak pekJenski mraz Je v tem hlev!" Na naši zabavi pa ne bo mraza, dosti pijače in klobas. Mesto harfe bodo 1-grale harmonike, da boste plesali kot za stavo! t> *
Skoro bi poaabil. Neki moj prijatelj bi rad, da bi jaz nekaj preklical, pa ne vem kaj, zakaj -in kje? Morda v Ameriški Domovini ? Moje mnenje je: Kdor hoče v resnici biti socialist, bo brez vsakih preklicev. Kdor zametuje Svoj socialistični značaj pri vsakem razburjenju, ni socialist, .pa naj govori tako ali pa tako. Prepričanje ni naprodaj in se ne sme zameta-vati!
Frank Barbit, 58
PONDEUEK. 16
»h p
Prltor It pohoda ataiknjotlh peinvakih delavcev v Ne« Vorku.
Newdealska prosperiteta
Rim Grove, W. Va. — Tudi tukaj se borimo za vrnitev pro-speritete, vsak po svojem "programu."
Tukajšnja premogokopna družba je zaprla rov št 3 dne 2. dec. Ta rov je obratoval zadnja tri leta jako slabo, tako da je rudarjem, ki so delali v njem, večkrat manjkalo za najujnejše potrebe. Z ustavljenjem obrata v dotičnem rovu je prizadetih največ naših rojakov, ki so bili v n jem zaposleni. Posebno je tudi s tem prizadeto društvo št. 425 SINPJ, ker nas je večina članov delala v tem premogoro-vu.
* Jiružba nam je ukazala, naj poberemo vse orodje iz rova in tudi čeke «o vzeli nazaj (znake s številkami). Nihče ne ve, kdaj in na kakšen način- bodo spet pričeli z obratom v tem rovu. Morda bodo poskusili razbiti organizacijo ter pričeti obratovati v rovu s skebi?
Vsekakor ne izgleda naša bodočnost nič kaj rožnata, četudi je med nami in pri nas "new deal'\ ki ga toliko opevajo. Menda s« veČina milijonov dolarjev, ki so bili namenjeni revežom v odponioč, stopi predno doseže svoj cilj.
Ti uboga deUvska para pa glej skoti prste, |»reklinjaj ali moli. Nihče se zate ns zmeni. Namesto, da bi na volilni dan
opnil
vmAe" in "prijatelje", kateri, kadar so enkrat v sedlu, niti ne pntnajo ne. K W*jem6, č* Imd vržejo kakšno obrano in oglodano kost kot pritepenemu pm».
Trpin, čm je, da se tbudiš!
John Peternel. 425.
volil svoje delavske zastopnike za razne urade, pa voli "dobre
Možgani iz kovim
v neki dvorani angleškega vojne™ m strstva stoji že nekoliko dnlrtro^^" *tuja največje zanimanje med v Jn, . ' njaki, ki imajo dost^do nT no mojstrovino, kakršnih ni preveč nt -Dva mehanika, ki sta j0 spremljala0 /; rike, učiU sedaj tri angleške specialiste k je treba s tem strojem reševati najtežje ma matične naloge, kajti to je specialiteta ^ robota v najplemenitejšem pomenu besed I ga človeškega matematika, ki bi se mogel« de hitrosti in točnosti meriti z tmogljivJ tega stroja.	J 01
Matematični robot je delo ameriškega o
^ ^ )VfnneWar^ Bu8h» Dr. Kush delal devet let neprestano, preden je iZKotc načrt in po njem ta stroj. V devetletnem < je nastal kovinski gigant, ki mora zbujati i štovanje že po svoji zunanjosti, saj meri hs v višino 7 im in tehta 4 in pol tone. s pora jo dinama ga je mogoče »praviti v delo T„ •lo Obstoji v bliskovito hitrem reševanju d blemov iz višje matematike, problemov kraljestva diferencialnih in integralnih rs nov. Z vso upravičenostjo je dr. Bush ime val svoj izum "kovinske možgane". Ti moj ni zmorejo, kakor rečeno več nego člove V nekoliko .minutah rešujejo račune, za kal bi tudi najbolj spretni računarji potrebo isto toliko tednov.
Te sposobnosti kovinskega računarja se do seveda s pridom uporabiti v najrazličn^_ •vrhe. Angleško vojno ministrstvo je mi< pri nabavi pač v prvi vrsti na reševanje 0 zelo zapletenih matematičnih nalog, ki i zvezi s pravilnim naravnanjem in nabijan topov. Ti balistični problemi zahtevajo \ noma dosti dragocenega Časa, preden jih šijo artilerijski višji častniki s formulami svinčnikom. Z ameriškim robotoim pa so zultati pripravljeni v nekoliko sekundah. P tako pa se z robotom lahko okoristijo gr telji mostov, elektroinženirji, izumitelji v vrst in strokovni matematiki ter astronom
Izkušnje, ki so jih imeli z mehaničnim čunskim akrobatom na ameriškem Harv akem vseučilišču, so dtftazale očitno pre »trojnega matematika nad njegovim cloves tekmecem. Seveda pa je izdelava taks stroja zvezana s tako veliki stroški, da sa doslej zgradili samo v treh primerkih. Ri angleškega vojnega ministrstva se ponaAa njim saiho še Harvardsko vseučilišče in riško mornariško ministrstvo.
Več hoje pomaga k zdravju
Piše dr. John L. tlice, zdravstveni komisj 4 mesta New York
Živahna peš hoja daje mnogim fnišii priliko, da se gibljejo; provzroča globlje d nje pri pešcu in pospešuje tok krvi. Vj izmed te treh okolščin služi kot okrepilo al nika za telo in dejstvo, da se hoja vrši pod liim nebom in v svetem zraku, navadno v liiu, kjer se prizor stalno spreminja in se čavajo nova Ihca, prispeva k važnosti <pe$l kot važne -pripomoči za zdravje.
Cim bolj čvrsto hodimo, tem boljši je us To seveda ne pamenja, da je treba doseči rekord vsak čas, ko se podamo na spre marveč pomeni, da je treba poskusiti s nekoliko čvrsto in energično. Saj iz hoje bimo toliko, kolikor v njo vložimo. Čvrsto stopite, zamahnite ramena nazaj in <li brado kvišku. Mahajte z rokami pri hoji. Je vse, kar je v tem.
Preveč ljudi zanemarja hojo, pa se r vozijo, tudi če jim je treba iti par blokov leč. Hoja po večerji je mnogo boljša kot nariti na naalonjaču. Poskusite, pa boste deli, da hoja pomaga k prenavljanju v.(f in da boste, prišedši nazaj domov, toliko uživali čitanje Časopisa.
Nasvetujem tudi, da hodite vsak dan na lo, vsaj del poti. Začnite jutri in hodite-ri več vsak dan. To sicer pomenja. da je ti" vstajati nekoliko minut prej, ali prizadevi se izplačuje. Opoldne hodite malo, m«*t<] bi postojali ob kakem vogalu. V drui jetnim tovarišem morete nadsljevati i»vo.i govor tekom hoje in istočasno dobivati M te taborne telovadbe.
Ako morete koncem 'edna, pojdite kam tja izlet. Kratek poA-fKlet prvi teden naj sune daljši z vsakim tednom. Ne 1 ' nikdar tako daleč, da postane«* »ir»r Zdrava pamet velja pri hoji kakor pn drugi stvari.
Ktnin je bil nekoč »veta
Zoper mrzlico se uporablja kinin. znano. Zdravilni učinek skorje dr^ je znan že dolga stoletja. Starofbo v a Iti Ekvadorja in Peruja so to *kor kot sveto. Ob koreninah teh dreves-jame. v katerih se je zbirala voda imeli za zdravilno in so v njej imeh peli. Prvi adravnik, ki je tačel v M rabljati kinin lopar mrzlico, je bil je I. 167«. ozdravil kralja Karola Ij mrzlice. Skorjo teh dreves nabira i-Ameriki tako svani kaskariljeri.
biralci. ki lupijo	v Prin^ni
Jo sušijo ob ognju ali v posebnih * *T jo tak« pripravljajo za i«*ot < • po potrebi svetovne trgovine.
rec
kskoi
n....*JBK. 16. DECEMBRA
Vesti s Primorskega
(iORIŠKB INISTRB p0dp«« svojcem vojnih ob-
eznikov
Klkor znano, so bili 13. avgu-Jr I vpoklicani k vojakom tu-
foni naborniki letnikov Ml.
,«13 in 1914, ter v pozneje še 2 fi ki so imeli Odslužiti trime-S1^, Klede katerih J« je S minister na osnovi 112. čl. Tona o naborih uporabil po-" astilo, da jih prej ni pcival v 3ko službo. Naborniki so b,-
deloma mnenja, da so sploh Ločeni vojaške službe, ker jih Llej niso vpoklicali in so neka-ri U protestirali. Na drugi Jrani pa so njihovi delodajalci odrekli njihovim najbližjim si-joniašnim sorodnikom po zakonu počene podpore, ter se pri tem sklicevali na neko napako v to-udevni ministrski okrožnici.
Sedaj se je ugotovilo, da se mora vojakom letnikom 1911, 1912 in 1913, ki imajo odslužiti le »trimesečni rok, priznati pravica do podpore, ker izpolnjujejo tanje po zakonu določene po-nje,.vojakom letnika 1913 pa se !tea priznati ta pravica, če bodo pridržani v vojaški službi dalje kikor tri mesece iji sicer za ves as, ki presega trimesečni službeni rok.
"Corriere Istriano", ki se podrobno bavi s temi vprašanji, do-iija, da imajo pravico do takih podpor prav za prav vsi vo-jiki. ki so dovršili svoj redni ikabeni rok. a so bili še nadalje pridržani v kadru. V tem primera imajo njihovi najbližji in siromašni sorodniki dobivati podpore za ves čas službe preko obranega roka.
Novi občinski Komisarji
Pred dnevi je bilo objavljenih reč prefekturnih dekretov, s katerimi so bili v nekaterih istr-ikih občinah postavljeni uprav-ij komisarji. Hkratu sta bila od-itavljena dva podestata, in sicer Gravisi ter Silvestri in komisarji dr. Pula, dr. Maltessi in Arei-diacono. Tri mesta na čelu občin-ikih uprav pa niso bila zasedena. Za komisarje so bili imeno-nni v Rovinju Camponi, v Pianu Camus, v Buzetu Rusca, v Boljunu Villante, v Oprtlju Ti-neui, v ZminjM dr. Torcello, v Plominudr. Pavan, v Barbanu pa dr, Palumbo.
Tržaški Lloyd
Ker so vojaške oblasti rekviri-nl« tržaškemu Lloydu kakor v atalem tudi drugim paroplovnim družbam večje število parnikov in motornih ladij za prevoz vo-idtva in vojnega materijala iz Italije v Vzhodno Afriko, so mo-paroplovne družbe pričeti ®'*liti na nove ladje, čeprav v »ijanskem paroplovnem pro-*tu ni nastal nikak zastoj. Pa-•Movne družbe gredo v prvi vr-jj *a tem, da oi ohranijo svoje •*danje prometne zveze in se ^obijo za nadaljnjo konkurenco z inozemskimi podjetji.
Tržaški Lloyd si je sestavil že •frte, po katerih bo nekatere <jjrr»ke. ki mu jih bo vojaška o-b|*?t vrnila, prenovil, tako "Gan-"> druge, nekaj pa mu jih n« novo zgradili v jadranja ladjedelnicah. Prenovljeni 7n'k "Ganite" bo vozil na pro-F Trst—Aleksandrija. Nova fPer Victoria", 20 tisoč ton-FJ motorna ladja, na progi Ge--~N('apeIj Sanghaj, neka-druge nove 8 do 16 tisoč i"™' ladje pa.na indijskih in r"Wrr,*kjh progah.
ukinitvi poreAke železnice F kakor znano, v zapadni Istri r"' av,'»busni promet. Takrat . I"" »kovalo, da bo Istra v ^■tiiHn pogledu mnogo pri | rmko pa je v avtobus-prometu nastalo toliko teh-'av. dH so ljudje neza-ki«r je opaziti tudi v ti-lljiavlja skoraj dnevno 'aradl voznega reda, za-lr>»yih neprilik. »<«ri*ki trgovci ao bili s m dekretom kaznovali "da jali blago po ti-kakor jih določa po-1 »''ni cenik, tako da so '"kale za nekaj dni druga trgovca pa '•znovana, ker cenika •a na vidnem mestu, i ' »" lir.
1 ' »«»riri je pričela r"ti inozemskih II-• am. Kako Je objavi-
Hila. i), •etn
lKr
fc.',71
fwv oi j n
irije
PROSV RTA
la pokrajinska fašistična zveza, so jih v kavarnah Milano in Na-zionale že odpovedali.
Draginja. — Po najnovejših določbah tržaškega medsindikal-nega odbora se smejo prodajati testenine po 2 do 2.50 lir, ribe po 6, milo pa po 4 lire kg.
Kdbariška občinska uprava je razglasila, da morajo vsi oni prebivalci, ki reflektirajo ha brezplačno zdravniško pomoč, do 30. novembra vložiti predpisane prošnje za izstavitev ubožnih spričeval za leto 193$.
Zaradi bega čez mejo je bil pred goriškim sodiščem obsojen 24-letni Lojze Štakolič iz Kojs-kega na 4 mesece zapora in 2500 Jir denarne kazni. Štakolič b[ bil moral k vojakom.
Na železnidki progi meti Gri-janom in Sv. Križem je padel 50-letni delavec Ivan Antonac iz Sv. Križa pod vlak. Njegovi tovariši so takoj poklicali na pomoč tržaško reševalno postajo in je bil nesrečni delavec nemudoma prepeljan v bolnico, toda že naslednje jutro je podlegel poškodbam.
Blizu Gornje Tribuše je avto povozil 24-letnega Lojza Pobe-raja iz Solkana. Kolo avtomobi-, la je fantu zlomilo desno ključnico,dobil pa je še druge hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnico. Po bolniškem pregledu so bili zdravniki glede njegovega zdravstvenega stanja zelo rezervirani. Borba režima proti sankcijam
Poslednje sklepe fašističnega sveta so po vsej Italiji sprejeli z zastavami in studentovskimi manifestacijami. Tak manifesta-tiven Obhod, ki so se ga udeležili visokošolci in srednješolci, se je vršil tudi v Trstu.
Po vsej deželi so razvili fašisti veliko kampanjo proti sankcijam. Povsod se vršijo zborovanja in shodi, na katerih dopovedujejo ljudem, da morajo omejiti vse svoje potrebe na minimum, tako da se bo država dejansko lahko popolnoma odrekla uvozu vsega blaga iz tujine. V Trstu" je te dni zborovalo 600 fašističnih prvakov iz vse tržaške pokrajine, na deželi In zlasti na Goriškem so priredili že več zborovanj, tako v Dobrovom v A jdovščini in drugod. Napovedanih pa je takih zborovanj še več, med drugimi v Idriji, Trnovem, Kobarju in Štanjelu.
Fašistične oblasti pa operira jo tudi z resnejšimi sredstvi in akcija za nadzorstvo nad cenami ter proti trgovskim in finančnim špekulantom se nadaljuje z vso ostrostjo. Ne glede na poslednje aretacije tržaških finančnikov je omeniti vedno ostrejši režim zlasti napram trgovcem. Zadnje dni je bilo samo v Trstu 18 trgovcev strogo opominjanih, 2 pa so kaznovali z zaporom njunih lokalov.
Vendar cene naraščajo odstotek za odstotkom tudi po -uradnih cenikih. Kmečko prebivalstvo i-ma od tega mestoma dobiček, tako pri senu, kolikor ga je pridelalo več ko za lastno živino. Na Pivki so ga te dni prodajali po 35 lir za stot. na Goriškem je bila cena nekoliko nižja. Tudi jajca so se v Trstu podražila za 100%. Zato pa so postale druge življenske potrebščine za •kmeta in še posebej za bajtarja nedosegljive.
Na vojne čase spominjajo št druge stvari: poleg posojila, ki je razpisano ie nekaj dni in št zmerom ne zaključeno, so zbrali po deželi mnogo zlata, ki ga da-
rujejo bogati in siromašni pa-triotje, zbirajo pa tudi srebro, staro železo, baker, aluminij;' cink in druge kovine, ki jih celo plačujejo po količini in kakovosti. Po vseh uradih in drugod v državni upravi se je pričelo največje varčevanje. Na železniških progah so ukinili spet nekaj potniških vlakov, v uradih so o-mejili uporabo premoga za ogrevanje prostorov itd.
Borba proti sankcijam se dan za dnem stopnjuje. Toda med tem se pogajanja z Anglijo nadaljujejo in je, kakor napoveduje francoska novinska agencija Havas, čez mesec dni, ko se fa-štistlčni svet spet sestane, pričakovati vsaj pomirjenja živcev.
Nezgode poljskih delavcev v Julijski Krajini. Pri blagajni za nezgode na polju je bilo v septembru prijavljenih 395 primerov. Od teh odpade na tržaško pokrajino 24, na goriško 45, na istrsko 112, na reško pa 12, o-stali pa na videmsko pokrajino. 3 nezgode so se končale s smrtjo, v 93 primerih so ljudje ostali pohabljeni, v ostalih pa so popolnoma okrevali. V goriški pokrajini so izplačali prizadetim 51,43 lir oškodnine.
Trst in avstrijska zunanja trgovina
Na Dunaju deluje, kakor znano, poseben odbor, ki si prizadeva, da bi čim bolj zainteresiral avstrijske izvoznike in uvoznike za tržaško luko, preko katere naj bi se usmeril ves avstrijski zunanji trgovinski promet. Odbor namerava v kratkem prirediti posebno konferenco, na kateri bodo razpravljali o velikopoteznem načrtu, ki naj realizira vsa prizadevanja avstrijskega in i-talijanskega režima v tem prav-ou. Tudi dunajska trgovinska zbornica je pričela razvijati živahno akcijo med avstrijskimi veletrgovci. A tudi vlada ni osta la niti malo pasivna. Ne glede na posredno favoriziranje te akcije so se posamezni ministri tudi neposredno zavzeli za čim večjo trgovinsko sodelovanje z Italijo.
Prenosi "kmečkega radia"
Kakor znano, je fašistični režim v letošnjem poletju dal iniciativo za Čim večje razširjanje radiofonije tudi v podeželskih krajih. Po vseh občinah so se ustanovili posebni odbori, ki so podrejeni pokrajinskim in centralnemu odboru, ki imajo nalogo skrbeti za organizacijo ra-diofonistov. Centralni odbor pa organizira tudi posebne radijske prenose za kmečko prebivalstvo in zlasti za šolsko mladino.
Zanimivi so programi takih radijskih prenosov, ki proti pričakovanju niso toliko namenjeni strokovni izobrazbi kmečkega prebivalstva, kakor vse bolj političnim svrham. Ob tako zva-nih kmečkih radijskih urah podajajo manevre italijanskih vojnih ladij, nastope gasilcev pri požarih, poteke velikih vojaških parad itd. Po radiju se neneho-ma čujejo grom topov, ragljanje strojnic in ostro odraženl koraki vojaških oddelkov. Te dni pa je na vrsti serija predavanj o italijanskih pomorskih podvigih. Sedaj predavajo o dveh pomorščakih, ki sta pred dobrimi 6M) leti priplula v Magdlšu v sedanji italijanski Somaliji in od.tam prepotovala puAčavo I>žuho in a* besinske gore ter prodrla do Ak-suna.
GoriAki po*tni urad je objavil, da se bodo odslej svojcem vojakov, ki so bili letos vpoklicani in so že odslužili redni vojaški rok, izplačevale i*» zakonu določene podpor«- na glavni pošti od 1. do 16. vsakega meseca.
Skrivnost brez skrivnosti
Kaj vemo o hipnozi?
Beseda hipnoza povzroča laiku vedno predstavo nečesa mističnega. Ta nadih nadnaravnega izziva bodisi občutek nekakšnega strahu ali pa pričakovanje, da je po tej poti mogoče prodreti globoko v zgradbo človeške duševnosti. Poglejmo, kako je prav za prav s to stvarjo.
Hipnoza je stanje, ki vsaj na zunaj izredno sliči spanju. A če včasi lahko v resnici preide v »l>»nje, je od njega vendarle različna. Hipnotiziranec ostaja namreč v stalnem stiku z vna-njim svetom — samo da je ta vnanji svet omejen na določeno točko, namreč na hipnotizerja. Hipnotizer je spravil hipnotizi-ranca z določeno metodo, namreč s sugestijo, v to stanje in lahko sedaj na različne načine vpliva nanj. Pred vnanjim svetom hipnotiziranca je tedaj vključen hipnotizer. Splošno je znano, kaj je vse mogoče storiti s hipnotiziranem. Lahko ga spraviš n. pr. v stanje tolikšne otrpelosti, da ga položiš kakor desko na dva stola, ki mu podpirata samo glavo in hoge. V času, ko še ni bilo narkoze, so za hipnozo dojemljivim ljudem ž njo odpravljali bolečine. % njo dosežeš tudi najlepše čutne prevare, tako n. pr. to, da hipnotiziranec poje čebulo, kakor da bi bilo jabolko. Končno vodi sugestija med hipnozo lahko tako daleč, da se pojavijo na koži izpuščaji ali kaplje krvi. Tu dobi stvar neko važnost kot razlaga za vprašanje tako zvanih "stig-matizirancev", torej oseb, ki dobe v določenih presledkih na rokah in nogah rane. Ti pojavi, ki so zvezani posebno z verlkim področjem, so bili že dostikrat predmet diskuzij, a nas tu dalje ne zanimajo.
Med hipnozo je mogoče vplivati zelo močno tudi na spomin. Tako lahko prestaviš hipnotiziranca <Jaleč v njegovo mladost, spomnil se bo stvari in dogodkov, ki jih Je v normalnem stanju že davno pozabil. In v tem atanju • je mogoče "medijem", kakor imenujemo hipnotiziran-oe, sugorirati, da se "spomnijo" stvari, ki jih sploh niso doživeli. Mogoče Jih je spraviti celo tako daleč, da bodo lezli po vseh štirih in spuščali živalske glasove.
Različno globoke oblike hipnoze so skušali razpredellti. A ta razpredelba je nekaj izumet-nlAenoga in ne daje nobenih no. vlh vpogledov. Najglobjo hipnozo imenujemo meaečnost ali so-mnambulizein/ Odlikuje jo to, da nt ostavlja po prebuditvi nobenega spomina na stvari, ki so se dogajale mod njo. Tu je mogoče (lajati tudi sugestije, ki naj uresničijo pozneje v prebujenem stanju. T<> Imenujemo pofthipnotske sugestije, l*ahko n. pr. zahtevaš, naj medij čez tri dni obišče ob določeni uri kaktnega človeka, da si od njega nekaj vzame. Hipnotiziranec to stori, ne da bi si bil na jasnem, zakaj to dela. Dejal bo kvečjemu, da sledi nekemu notranjemu nagibu ali pa bo navedel kakšno pretvezo. V hipnozi se dado na ta način za|K>ve-dati najbolj zamotane stvari. Značilen je v tem pogledu naslednji primer:
Nekemu človeku ao v hipnozi zapovedali, naj Izvrši v določenem času atentat na znanega dunajskega (»sihiatra prof. Wa-gner-Jatiregpa. Dali so mu pištolo s slepo patrono in medij Je

« . KatU-ratml 1'loUM,
Skupina angleAkih vojakov na tovornem avtu v Kairu. Egipt, kjer ao ne nedavno vnklll proti« briUki Izgredi. >
res naperil orožje proti učenjaku — ni pa sprožil.
Ti tega dogodka se lahko naučimo marsičesa. Pred vsem se bomo seveda vprašali, ali bi ne bilo mogoče s hipnozo zapoveda-ti zločinska dejanja. A baš ta "atentat" kaže, da hipnotiziranec nikoli ne stori nekaj takšne, ga, kar bi ne bilo v skladu s njegovimi nravstvenimi načeli. Pri omenjenem hipnotizirancu je bila pregrada v njegovi notranjosti tako močna, da je sicer vzel orožje in stopil k svoji "žrtvi" a ni sprožil. V resnici doslej tudi nimamo neo|>orečno dokazanega primera, tla bi bil v hipnozi izvršen zločin, ki bi ne bil v skladu s storilčevim značajem. Da so hipnotizerjl izvršili večkrat kakšen nravstven greh nad svojimi mediji, je spet druga stvar.
Trditev, da se tudi v hipnozi ne izvrši nič, kar bi se v normalnih okoliščituth ne zlagalo z medijev« naravo, lahko zelo posplošimo. Izključeno je. da bi hipnotizirancu sugerirali dejanja jn spozobnosti, ki bi jih v normalnem stanju ne bil zmožen. Mogoče je samo zavoljo odstranitve vseh ovir mnoge s|xmob-nosti tako stopnjevati, da nastane včasi nekaj takega, kar se nam vidi v neskladju z medijev« osebnostjo.
Kako pride do te čudne izključitve lastne volje In vključitve tujega vpliva, kl ju Imenujemo hipnoza? Nekaj je na vsak način gotovo: Hipnoza ni nobeno boln« stanje, temveč nekaj p«-vsem normalnega. I<e občutljivost do sugestij drugih oseh Je različna. Kazlmrfte in osredoto-čltve sposobne osebe Je lažje hipnotizirati nego naaprotne. Smatraj«, da je m«g«če hipno, tizirati tO (ko 91 OdIt vseli ljudi.
Hipnozo je mogoče razumeti po njenem bistvu le tedaj, ča j« gledam« v zvezi s sugestijo. Pod sugestij« razumem« h«ten« vplivanje na duAevn« življenje. T« se lahko zginil po nas samih ali l>o tu/ih owebah. Značilna Je o-*-rnejitev zavesti, izključitev kritike in tistih ovir, ki nam dajejo zvršlti mnoga dejanja pri hipnozi, sam« v dosti močnejši meri. V takšnem stanju imajo tuji vplivi seveda pomembneJA« vlogo. Pogoj Je, da Je medij v nekem afektu, v stanju razlmr-jenja, in da je to razburjenje usmerjen« na hipnotizerja. Pri hipnozi Je tedaj nujno, da n*' |h>. vzroli ta afekt, in drugič, da se
utišijo vsa višja duševna dogu-Janja in nastavki kritike. Zaupanje in vdanost poskusne osebe se ne smeta skaliti.
Oe se ozremo na dejstva, ki smo jih zvedeli o hipnozi, tedaj moramo reči, da je rezultat — vsaj za večino ljudi — precej šibak. V hipnozi ni nič mističnega ali takšnega, Česar priro-doslovna znanost ne bi mogla dojeti. Ne daje nam tudi nobenih globljih vpogledov v človeško duševno življenje. Ostane samo še vprašanje, da-ll ima kakšuc praktične pomene. A tudi v tem pogledu si ne smemo preveč obetati. Zdraviti s hipnozo ne moreni«! Lahko sicer odstranim« simptone, kakor jecljanje, težko spanje 1. t. d„ ne pa globljih vzroke teh simptomov. Za sodstvo Je praktična u-poralm hipnoze brez |>omena. Pod hipmrtsklm vpllv«m n. pr. ne m«romo nikogar prisiliti d« kakšnih veljavnih IZ|M>vcdi, ker ne m«remo ločiti resnice od laži. PoskuAajo sicer vedno znova, da bi odprli hipnozi široka rabila področja, toda uspeha ni pričakovati. V rokah šarlatanov pa ima hipnoza seveda lahko ne> varne posledice.
Po. razpravi dr. E. Grafa.-k k
Slika kaze gradnjo jeza na reki Tenae
'V
bližini Mu*rk ShoaUa.
Več-atu dtlatce* J* upo*knih pri tem delu nu( In dan.
Francozko-angleika intriga povzročila razkol v Ženevi
(Nadaljevanj* * 1. atranl.)
ske vlade v zvezi s francosko-angleškim načrtom.
Na četrtkovi seji sankHJske-ga komiteja a« govorili le sbH-nik Kdeii, angleški repreien-tant v Ligi nar«d«v; francoski premier Litval in M. Komariil-cki, poljski delegat. Slednji Je predlagul odgoditev razprave glede oljnih sankcij, kar naj bi olajšalo mirovna pogajanja, III predlog Je bil sprejet.
Zadnji dogodki so *uverili predstavnike Kuslje in drugih držav, da no smejo zaupati ne «KranciJi in no Angliji. Tu prevladuj« mnenje, da sta angleški zunanji minister Hoare in francoski premier Laval sklenila tajni dogovor in s tem Izdala načela Lige narodov, čeprav j« Kdeu pobijal «čitke in naglaSal, da Anglija še vedno lanlpira Ligo narodov,
Nekaieri domnevaj«, da se Anglija sploh ni nikdar navduševala., da bi Liga narodov v resnici kaznovala Italijo zaradi Muiomliuijeve r«parake vojne v Afriki.' Vita gorečno«!, kl jo je Hablwinova vlada kazala pred I A. novembrom, je bila le volilna propaganda. T« je <M>r« vedel tudi Mu*toliiii, zato ga grožnje a sankcijami niao [»o* aetm« \ziM*mlnle;
London, 14. dec, Politični opazovale! pravijo, da |e migi**-Aka dipftimaeiJa lz\'o|evala. značilno zmairo in ae izmotala Iz »•pate z mirov mm načrtom, ki J«* bil *ko\an v Parizu, tti«taj lahko trdi, da sla Anglija iu j Kraiieija /a razkosanje Ai*'«!-! ni J«- v pnb»K Italiji, t«Mla drugi' ' članice Lige narodov (emu na-' aprotujejo
Alfred h C'»o| M-r, Sfigh*ki vojm minister, je namignil, da iii nolH-mva upanja iflcd«' apre> letin mil ov ne trn * im< rla, l«ala Anglija in Irairij« ata storili atojo dolžnost, Catvalj« liu Je
bila prilika za nadaljnja pogajanja, toda v nlučaju, da se bodo Izjalovila, ne bosta krivi Anglija in Francija, temveč Rusija in druge članice Lige narodov.
Niče, Francija, 14. dec. —
Kazkačenost italijanskega ljudstva proti državam, ki sodelujejo v sankcijah proti Italiji, je spravila v zadrego italijansko kraljevo fainilijo, ae glase informacije i« Rima.
Fašisti .to uprizorili demonstracije pred palačo, v kateri atanuje italijanski prestolonaslednik Humbert s svojo ženo, bivšo belgijsko prlncezo Marijo Joaejo, ker Belgija sodeluje v sankcijah.
Poročila, ki prihajajo v Francijo iz Italije, naglaSaJo spor v italijanski kraljevski družini. Zakon z belgijsko princezo nI srečen, ker ta veti no očita svojemu možu kakor kralju Kma-nuelu, da Je njun vpliv manjši nego Muasolinijev.
Tu se govori, da Je moral Humliert javno odobriti roparsko afriško vojno na Mussoll-nijev pritisk, dasi sovraži diktatorja. Dalje krožijo govorice, da bo kralj Kmanuel resig-iilral v slučaju |N»lorna afrUko vojne In fašističnega režima, nakar bi generala Scavlglio in Hadoulio postavila Humberta na prestol, toda kontrola bi bila v njunih rokah, ker bi Italija dobila niilitaristlčuo diktaturo.
Nova relifna kriza v državi Illinouu
(Nadaljevanj* * l. atraal.)
daljnjih relifnlh projektov, da se tako omogoči u|>oalit«v Večje-ga števila hrez|M>aeluih, ki so odvisni od državne podpore.
Hauptmann mora
umreti v januarju
Trenton, N. J.—HondHi Tho-mas W. Tre ne h srd J» zadnji |>e. tek naznanil, da Bruno Kit-hanl Hauptmann, nemški tmlgrant in tesar, umre na električnem stolu v tednu, ki se začne I JI. Januarja, zaradi ugrabljenja ill uboja Lindberghovega otroka.
Aretacije dijakov v Avatriji
Locla-n, Avstrija, 14. dec.— Avstrijske oblHrtti so aretirale 36 dijakov ili med temi je bil« šest obtoženih velchulaje zaradi širjenja nacijske propagande. TI bodo prišli prtal stališče, oata* Ii pa ao bili |HMt|alii v koncentracijska taborišča.
hoOKr^nlli Vito Marmntoniu U N«« Volka.	A
PROSVETA
Dolina meseca
ROMAN
Sptaal JACJt LONDON—PoeloveaU Vl*di«lr Levstik
Nekdanje neprisiljenostj in toplote nI bilo v vnem tem nič več. Časih, kadar ni bil pijan, ae je za trenutek vrnila vanj stara Billyjeva natura, a tudi ti trenutki so postajali čedalje redkejši. Največkrat se je mrko utapljal v svojih skrbeh. Hudi ča*i in težka bremena borbe med delavstvom in delodajalci so ga utrujala. To je bilo posebno očitno, kadar je spal, zakaj takrat so ga mučile divje, nebrzdane sanje; stokal je in mrmral, stinkal pesti in škripal z zobmi, se zvijal in napenjal mišice, obraz se mu je pačil od besnih strasti, grlo je goltalo V strašnih kletvah, ki so se na ustnicah drobile in zamirale. In Saxon, ki je ležala zraven njega, ne je grozija pred tem gostom v svoji postelji, ki Ka ni poznala, in mislila na to, kar ji je bila Mary pripovedovala o Bertu. Tudi on je preklinjal in stiskal pesti in v spanju izno-va doživljal podnevne boje.
Nekaj je pa Saxon janno videla. V ničemer ni bila BiHyjeva premišljena krivda, da je -postajal ta drugačni, neprijazni Billy„ Da ni bilo stavke, renčanja in prepiranja za zaslužek, bi bil zmerom ostal tisti stari Billy, ki ga je tako neomejeno ljubila. Ta strahota, ki je spala v njem, se ne bi bila prebudila. Nekaj je vstajalo iz spanja, utelešena slika vna-njih okolnosti, takisto okrutna, grda in zla kakor te okolnosti name, Ce bi pa stavka dolgo trajala, tedaj se je po pravici bala, da se ne M to Biilyjevo drugo, strašno bietvo okrepilo in dobilo še bolj odurnih oblik. Vedela je, da bi to pomenilo polom njunega ljubezenskega življenja. Takega Billyja ni mogla ljubiti in takšen Bil!y ni bil v Mami svoji naravi ne vreden ne zmožen ljubezni. In če je pri tem pomislila na potomstvo, se je zgrozila. To bi bilo prestrašno! V trenutkih takega premišljevanja je vstajala iz njene duše neizogibna tožim človeškega rodu:
"Zakaj? Zakaj? Zakaj?"
A tudi Billy je imei svoja vprašanja, ki ni bilo odgovora nanje.
"Zakaj ne za6no stavbni delavci stavkati?" je ogorčeno vpraševal temno, ki je zagrinjala jM>ta ljudi in |*»ta sveta. "A ne, 0'Brien ne bo zagovarjal stavke, in on ima organizacijo stavbnih delavcev pod palcem. I^e zakaj ga ne vržejo in ne stavkajo v kljub temu? Zmaga bi bila naša, na vsej črti, s iprckrižanimi rokami/ Pa ne, 0'Brien jim komandira —on, ki tiči ves v politiki, do svojega umazanega vratu! Vrag naj vzame 'Delavško zvezo'! Ce bi vsi fantje z železnice »topili v stavko, bi oni iz delavnic prodrli, ne pa da jih dobivajo |m> grbi. —- Moj Bog, že večnost je, kar nisem imel' ne s|H>dobnega tobaka ne čašice dobre kave. Pozabil sem, kakšen okus ima preprosto kosilo. Včeraj sem se stehtal. Petnajst funtov sem shujšal, odkar stavkamo. Ce bo še nekaj časa trajalo, lahko nastopim v srednji kategoriji. In to je vho, kar imam od tega, da že leta in leta plačujem organizaciji svoj prispevek. Preprostega kosila si ne morem privoščiti in moje žena mora |M>Mtiljati tujim ljudem. To me neprestano griz<\ Nekega dne se bom res ujezil in vrgel tega stanovalca iz hiš«*."
"Saj ni njegova krivda, Billy," je o po rekla Saxon.
"Kdo pa pravi, da je?" se je rezko obregnil Billy. "Kakor da ne smem biti divji na ves svet, če hočem! (»rize me vendarle. Kaj nam koristijo delavske organizacije, če niso složne? Za dva centa bi ol>esi1 vso to reč na klin in prestopil k delodajalcem. Samo to je, da nočem,
vrag naj jih vzame! Ce mislijo, da na* bodo spravili na kolena, naj kar poizkusijo — drugega nič ne rečem. A grabi me, grabi me! Ves svet je očividno znorel. V ničemer ni zmiida. Kaj pomaga podpirati organizacijo, ki ne more dobiti stavke? .Kaj pomaga razbijati stavkokazom glave, ko pa neprestano prihajajo novi? Vse je narobe — z menoj vred, «e mi vidi."
Taki izbruhi so bili pri Biliyju zelo redki in Saxon ga je prvikrat slišala, da je tako govoril. Zmerom je bil mračen, svojeglav in o«o-ren; in zdaj se je pridruževal temu še whi-sky, od katerega so se vselej razgomazeli po njegovih možganih črvi gotovosti.
Neko noč se je Billy šele po dvanajstih vrnil domov. Saxon je bila v tem večjih skrbeh, ker so pripovedovali, da je bilo prišlo med policijo in stavkajočimi do boja in ra^ijanja glav. • Ko je zagledala Bi!lyja, je njegova vna-njost takoj potrdila to govorico. Rokavi pri suknjiču so bili na pol odtrgani, izpod mehkega, zavihanega ovratnika je bila izginila pentlja in na oprsju njegove srajce ni bilo nobenega gumba več. Ko se je odkril, je Saxon s strahom opazila na njegovi glavi bunko, veliko kakor jabolko.
"Veš, kdo je to napravil? — Tista nemška nesnaga, tisti Hermanmann, me je s kijem. Pa bo že prišel dan, ko mu z obrestmi povrnem. Jn še nekdo drugi je, ki sem si ga zapomnil, da hi ga privoščim, kadar bo stavke konec in se s^var nekoliko poleže. Blanchard mu je ime, Roy Blanchard.
"Pa ne od tvrdke Blanchard, Perkins & Co.?" je vprašala Saxon, ki je izmivala Billy-jevo rano in se, kakor ipo navadi, na vse krip-Ije trudila, da bi ga umirila.
"Pač- — le s to razliko, da je sin starega Blancharda. Cesa se je lotil, on, ki v vsem svojem življenju še nI opravljal drugega dela, kakor da razaiplje očetov denar? Za stavko-kaza je šel! Komedija, pravim jaz. Časopisi pišejo o njem in ženske, ki teka za njimi, se vse iz uma zagovarjajo: 'Bog nebeški, ta Roy Blanchard je pa res dečfco; ta pa, ta!' Dečko — tak osel! Nu, prišel bo dan, ko mu pokažem, kaj je dečko. Kar živim, me še niso prsti tako srbeli, da bi koga premjkastil.
"In — oh, tistega nemškega policaja si tudi privoščim. Sicer je pa že dobil svoj delež. Nekdo mu je razbil glavo z gručo premoga, tako veliko kakor vedro za vodo. To je bilo tam. ikjer so vozovi zavili na Franklinovo cesto, tik ob križišču z Osmo, blizu Galindovega hotela. Preteto smo se zgrabi-li tam in nekdo je zalučil tisti kes premoga skozi okno v drugem nadstropju hotela.
"Vso pot smo se dajali, na slehernem križišču; opeka, kosi premoga in policijski kiji so peli po glavah. Vojaštva si niso upali poklicati. In streljati so se tudi bali. O, nekajkrat smo jih razbili in rešilni in patruljni vozovi so imeli čezurno delo. Veš, ustavili smo (procesijo tam, kjer se sekata Štirinajsta in Broad-way, Mestni hiši tik pred noaom, jih napadli od zadaj, odrezali konje od i>etih voz in mimogrede nekoliko jiotrepljali tiste paglavce z vseučilišča. Vsi bi bili morali v bohiico, da ni jH>licija dobila ojačenj. A vendar smo jih imeli celo uro v precepu. Pa da si videla cestno železnico, koliko voz je stalo tam — z Broad-waya, Štirinajste, San Pabla, kakor daleč so ti Hegle oči."
(Dal)« prihod«JU.)
I\an Potrč:
KOČARJI
(Odlomek i/, daljše |w»vestl. )
Kočar ima babo, ki gara od ranega jutra d«» |Miznega večera, kopico otrok, ki stradajo, ima bajto, da je |»od streho, "fliko" Remije, da je \ svojem. En mejnik mu |M>dpira pod kapjo kom, k i že 7. zadnjim koncem leze v z« m I jo, na drugi strani pa k<»ša* to kmetovo hrastje Ak<*li njegovemu *adju, da nikoli ničesar n« zre«te in zato kočar*ka deta krnit«- že črelnje; bogati je se mu o
kmetu in stradat na ciero v vinograde ptujske gospode, ki jih je spravila z zemlje s krivičnimi posojili in oderuškimi obrestmi in jih pod kajzarsko Avstrijo, v zlatih "cajtih" zastrupljala s "šnopHom", tla ho matere rodile deco h hIiiIhi pametjo in prena- pečnicami. Na peči je ležala Li-šale to božjo lasen h tihim, skri- jzika. V koči je bila aparna let-
mila in ga popravila. Tonek se je skrčil in znova zaspal.
Iz grobe teme so začele rasti pred Trezo vnakdanje odrapane ilovnate stene, črvlva miza. klopi. edini stol, postelja pri zadnjem oknu in peč z razpokanimi
tim trpljenjem, ker so jih go-hpiHi z leče ozmerjali, da ho temu kriv i njihovi dekliški grehi. Dekleta, ki jih sila |m> boljšem kruhu potegne v mesto, pravijo, da ko v lat uge, ker jih onečašča brezvestna gospoda; in ko privleče katera za svetke otroka v bajto. da eden več |>omaga stradati,
koli in okoli zajedajo v ograd n !?>,,JO hn'*u * l,r"tom IH
polomljenim plotom, v neg Dojeno njivico in kak ko* gorice • šmarnico. Ce ima kmet večkrat koline, kolje kočar ««mii za l*>. žične »vetke. Ce Je za kmeta slaba letina. «e pototče to«a, k<nar strada Kmetovi sinovi in hn re fe lahko nosijo od maš in k ma » svojimi na pol mestnimi ki-kljami. njihovi fantje plačujejo
1"» krt mah. h« skim deklutart ► ki "rapljarji" pravice. Nezat fajmoAtri noči stirji, h lat s* i i jaK ki s, jejo za eti
IJO fcpj|t
/-«« kar
ščejo i
h
Jt »le
ar->i kočar nož<-m a. ki nh
Vjo kr-in dek! n»ed živ
Km
pa izgttn
asti u-i p jo tela«'it
t it i, so |W e | h i kmet mo, hla|M't kruh za jm o, »mejo tu gmajni K» na tal.f h"
Ka litje hodijo k zidarjem, kjer plača jo že prvo uro. Možje delalo zidarski v "fremdu". Tako se ie pred vojno in prva leta |mi vojni še nekoliko za silo izhajalo, da je bilo za sol. cunje lil tlačo. /m kak liter in kotline ob svetkih: < lOHpiMlarski polom zadnjih U t pa je kočarje |straxno (mtlačil š<* v večjo slromaščino. ki kriči kot kia erska tleča, ki je lačna in si ne vr pomagati.
Jutro
S pajčt-vino prepredena in <sl bog ve kedai še neumita mala okna »o začela proti jutru ble-
-t;
T rez* «4 zadela 1 I nekam remiil 1
je obrnila v i Tonek«, ki ji • nI noge. Otrol »ti se je iiat»»l
pane e zl«
Ira-
na vročina in Lizika ne je v spanju razo^pla; blede noge so gledale s peči. Na zadnji postelji, ki je bila podobna jaslim, je hropel v slami Kranča. Starec je imel razpeto obleko. Bil je nerazprav-Ijen, št* ves tak kot se je privlekel v kočo nektlaj po polnoči in je spravil s svojim kolovraten-jem deco po koncu. Preden ga je vrgla pijanont, je Treza vrgla k peči na klop stara krila, napravila ležišče, zanesla vanj Ste-feka. ki je spal povprek na de-dovi postelji.
"Da mi še otroka ne poležeš! Bi ga takt» živega požrl! Vem, vsi so v napotu tvoji r .. .!"
Se h poatelje mu je metala, ni se mogla pomiriti:
"Ostal bi pri tinti svoji babi! Cemu le hodiš h koči samotret?* Spomnila se je. kako jo Iju-delu, pri mlatitvi vlačijo *<»!*• radi Starca in zavo-nja. ki ga ima zapisanega. r«g l»abji. zapiti! Te dni ro|wt toliko zgarala. da lai-'iSo ra ka) dni brez skrbi ti Prekleta, da v m
Krotila se je, da mu ni pljunila v obraz, staremu krevsu, ki zapravlja denar z neko babo in ji nosi iz koče zrnje in zabelo, kadar jo ima. Mlada dva pa ob kopici otrok komaj za silo spravljata na tej premajhni "flikj" zemlje in deca je večkrat "bita ko sita".
Zunaj se je danilo.
Treza se je dvignila. V ustih je imela ogaben o^us od prahu pri mlatitvi. Preko vsega telesa ji je bila razlita mrtva utrujenost, kakor da bi bila neprespana. Spala bi . . . Med kislim o-tročjim vonjem, ki se je mešal po koči z dihanjem dece, se ji je zdelo, da čuje težko svinčeno brnenje po ušesih, da jo drami jekleni ropot mlatilnice.
Zadnje dni je bila na mlatitvi pri Rajhovih. "Mašinijo" od ranega jutra do poznega večera. Danes bo zopet ista pesem.
Vrgla je nase strgano in vse vprek zašito obleko, popravila Toniko in Toneka, ki sta ležala pri njej drug preko drugega in ju pokrila. V prsih jo je tiščalo mleko. Mala Milika, ki ni še ni ti shodila, je spala; razpete roke so ji visele čez leseno zibel,
Na zamazani mizi je ležalo kraj sklede in razmetanih žlic zmečkano pismo. Sinoči, ko je prišla v temi z dela, so ji otroci prinesli .pisanje, vofc. "Mati, mati! Oče je pisal." Za deco očetova pisma niso bila kar tako. Janžek, ki je najstarejši in hodi že zadnja leta v Šolo, ve, da dobi mati s pismi denar in da je nato v koči nekaj dni dobro, ker so vsi siti.
In ko je mati zvečer pretrgala omot, so jo otročje oči zvedavo motrile. Mati in njen obraz pa nista ničesar povedala. Treza se je nekam v praznp zagledala in na koncu zavzdihnila. Preden je spravila deco spat, jim je rekla, da bo prišel oče. Besede so parile nekam prazno.
Zjutraj je Trezo pismo zbodlo v očh Tonč je pisal, da nima dela, da ga ne more dobiti. Se denar, ki ga je imel od prejšnjega zaslužka, je zapravil v čakanju. Zdaj nima niti za vožnjo; vrnil se bo čez dan, — dva — peš.
Trezi so splahnele misli, da bo prinesel Tonč kaj denarja.
S čim naj plača delavce, s katerimi je prevzela mlatitev pri Rajhovih? ... In starejša fanta imata eno samo obleko za petek in svetek! Praznične srajce že davno nista videla ... Za mesec dni bo pa šola. Njeni otroci bodo hodili raztrgani . . Stefek, ki bo šel v prvo, nosi doma očetove hlače, ki jim je predolge hlačnice odparala. Tudi stari terja; nista mu še izplačala prevžitka, odkar jima je zapisal kočo.
Skrb se je zajedala v njo.
Dcmar?!
Začela je misliti znova. Se davek ni plačan. 78 dinarjev. Te dni že hodi rubež okoli. Vendar ji pa to ni delalo prevelike bri-ge. Vrag naj vzame še teh 78 dinarjev in rubeže! Ali naj jo bo sram zato? Saj rubijo celo po kmetijah! Toda deca je razcapana. brez poštene obleke in otroci bogatcev hc izogibajo njene dece. kakor da so ciganska ali garjava in ušiva.
Mož je brez dela!
Zadnjič ji je stari Franča ble-knil. da njen mož hodi na zimo domov samo pomagat žreti, kar med letom pripravi, in delat dt1^ co. Starec pa se vlači z neko can-dro, godrnja, nikdar mu ni nič |M) volji . . . sicer vsi vse leto samo žrejo, irejo|ona pa naj spravlja. jemlje; daje, če more od kod! Zdaj ne Ih> vrnil še mt>ž — brez denarja ... Ali se ni že vsega naveličala? Ali ne čuti, kako jo nekaj odbija od moža in njegovih oči? Res, sita je že vsega. Moža, otroškega krifonja. skrbi in bede in k^arskega trpljenja	,
Tako j«, mislila. Toda iz tega ni Mississippi s pri izhoda. Treba je nekaj ukreniti. V<H* ko 12^0 (
/opet je žarela računati. Kaj, mi,j kar jf, y če bi prodala mernik pšenice? E- Lku ' l)OVrAjm
"Z nogo je že v grobu, pa še ne da miru!"
Zdaj se je prebudila Milika. Cvileče je zajokala. Mati je vstala, dvignila iz zabeli otroka, razpela jopo na prsih in ga pritisnila k sebi.
Zunaj se je že zdanilo.
"Na delo bo treba!" je pomislila, ko je otrok sunkoma pil mleko iz visečih prs.
Mlatiči vstajajo zgodaj. — Njo pa še čaka kuha in molža.
V levi roki je držala otroka, ki je sesal iž nje mleko, z desnico je zakurila v peči in pristavila piskre k ognju. Nato je poklicala Frančeka in Janžeka in se napotila v hlev. Najprej je dregnila kravo, da je vstala, potem je sedla k njej in jo podojila; pri tem je ves čas držala otroka v naročju.
Ko je prinesla v kočo vodeno kavo, posladkano s tihotapskim saharinom, je potegnila s peči Liziko, zbudila še druge in odložila Miliko, ki se je do sita na-pila materinega mleka. Starca je pustila pri miru. Po zajtrku je nagnala Frančeka z dv«ma litroma k mlekarju. — Malo dob; za mleko; po tri krone ji ga plačuje, toda nekaj je le, vsaj za najhujšo silo. — Liziki je rekla naj varuje Miliko in naj vlije o-poldne krompirjevo juho v skledo. Janžeku je nastavila slam-njačo 'koruze, da jo bo zmlel na žrmlje za žgance, ko bo napa-sel. Ko je še pobrala kuram jajca, je odšla s Stefekom, ki mu je podsukala očetove hlače, da je ne rodno hlačal za materjo.
(Dalje prihodnjič.)
Ameriške reke
Poprej so bile reke v Ameriki poglavitne prometne poti za trgovino ali z razvojem železnic so polagoma izgubila svoj pomen kot prometno sredstvo. Vodne poti v Ameriki so danes pomembne zlasti kot neizčrpljivi viri vodne sile, in o vprašanju privatne ali vladne kontrole hidroelek-tričnih podjetij se vodijo ostre politične borbe. Imamo več ko 3200 takih vodoelektrarn v Združenih državah, ki zalagajo ame ške hiše in industrije s 16 milijo ni konjskih sil vsako leto. Preiskave inženirjev so pokazale, da, ako bi se vse vodne sile Združenih držav popolnoma razvile, bi mnogo več milijonov hiš, farm in industrij v -stoterih! mestih dobivalo elektriko poceni. V na-di, da se tak razvoj dovrši, je vlada v dolini reke Tennessee in drugod začela z gradnjo daleko-sežnih električnih projektov.
Katere so največje ameriške vodne poti in viri vodne sile?
Ogromna reka Mississippi — indijansko ime, ki pomeni "Oče voda" — je glavno steblo največjega odvodnega sistema Severne Amerike. Zavzema skoraj vso dolgost Združenih držav, od sto milj znotraj Kanade do Mehiškega zaliva, v vodnem toku 2.660 milj. Reka tvori mejo, deloma ali popolnoma, desetorice držav in ob njenem bregu ležijo štiri.velemesta — St. Ix>uis, Nevv Orleans, St. Paul in Minneapolis — poleg sedemnajstih manjših mest. Petinštirideset izmed 100,-000 pritokov velikanske reke je pristopnih plovbi v razdalji od lOOVlo 2500 milj.
Missourl je največji pritok re-reke Mississippi in je ogromna reka sama na sebi; ob njej ležijo mesta kot Sioux City, Kansas City in lovva City. Po dolgosti največji pritok za njim je reka Ohio, ki ne začenja v Pittsburg-hu iz pritokov Allegheny in Mo-nongahela in se vliva v Mississippi; dolga je 975 milj.
Tennesnee je drug važen pritok Mississippija in njegov neodvisni tok je 800 milj dolg. Skupna površina ozemlja pa, ki
PONDEUEK, 16. npprvt>n.
Pod tajnik mornariškega departmenta HeI^y^R^veh ; Hood* Prominentna voditeljica demokratov v Philadelphil
reke Colorado se nekje vzpenja jo do višine 7000 čevljev nad str u jo, tam, kjer tvorijo največji klanec na svetu, Grand Ca-nyon. Stene klanca se dvigajo dostikrat navpično v daljavi mnogo tisoč čevljev v nekaterih mestih, drugje se stena vzpenja nad steno, tvoreč prekrasne terase. V reki sami je mnogo vrtincev in slapov.
Najbolj poznane reke v severovzhodnem delu Združenih držav so one, ki se izlivajo v Atlantski ocean oziroma v obširne zalive, ki vodijo v odprto morje. Hud-son, veličastna reka, toljko pomembna za svojo naravno lepo-to, kolikor za važno plovbo, teče južno od severa države Nevv York in se po 300 miljah izliva v ocean pri mestu Nevv York, kjer tvori del newyorškega pristanišča. Reka Delavvare, ki je tudi 300 milj dolga in se izliva v zaliv Delavvare, je plovna za največje ladje do mesta fchiladel-phije. Reka Potomac, ki se izliva v Chesapeake Bay po toku 200 milj, je plovna do mesta Washingtona. Tudi manjše reke, kot Connecticut River, Sa-vannah, Kennebec in Manches-ter, so velike lokalne važnosti.
Poleg rek najbolj značilno potezo ameriškega vodopisja tvori niz sladkornih jezer, ki se raztezajo ob severni meji Združenih držav.- "Velika jezera" — Superior, Michigan, Huron, Erie in Ontario — so pravddto ameriško Sredozemsko morje. V nje pritaka voda iz ozemlja 90,000 kv. milj in se odliva v rekoSaint Lavvrence in tako v morje. Se-verozapad se jim mora zahvaliti za svoj razvoj in ob njih so se razvila velika mesta kot Toledo, Chicago, Cleveland, Milvvaukee in Buffalo. Vez med jezeri Erie in Ontario tvori reka Niagara, ki v svojem naglem padu 165 čevljev tvori najznamenitejši vo-dopad na svetu, ne le znamenit po veličastni prirodni lepoti, marveč tudi kot velik vir električne energije.—FLIS.
REDNA ZRAKOPLOVIH ATLANTIK *
ce
Neki izdelovatelj zrakoplov« v Baltimoru je obelodanil detal ne načrte za transatlantične v, lezrakoplove s tonažo 100 0( funtov. Ti zračni orjaki bi prel tali Atlantski ocean brez vrn sne postaje v malo več kot ene dnevu.
Pot v eno smer bi stala $415, li potnina bi 8e znižala na M čim je omogočenih devet ali v poletov na teden.
Vsak izmed teh orjaških zr koplovov bi bil opremljen s š rimi Dieselovimi stroji, razvij jočimi 6000 konjskih sil. Do gla bi se največja brzina milj na uro in maksimalna dalj va letanja bi bila 6-170 milj j enkrat. Vožnja v vzhodno srni bi vzela 26.7 ur in vožnja v z padno smer 31.5 ur. Voznina potnike bi znašala 7 do 12 cc tov na miljo, kar je odvisno števila voženj vsak teden.
Mogočnost teh načrtov'je h dokazana po zadnjih poštnih zr koplovih čez Tihi ocean. Tak zvani "China Clipper", prvi med brodovja orjaških zrakop vov, je poletel iz Californije več kot 100,000 pismi za Haw Filipinske otoke in Kitajsko. Honolulu pa so še IA potnik vzeli v zrakoplov poleg mošt in skupna teža zrakoplova zna več kot 50,000 funtov.
a
Za god
"Poglej, Ivo," je rekla ženica možičku, "poglej, kako lepo o-bleko sem si kupila za tvoj god! Kako se ti zdi?"
"Zelo srčkana je," je pritrdil godovnik. "Drugi mesec, ko boš ti praznovala svoj god, dobiš pa škatlo najboljših cigar!"
"MOJ MALI DEČEK JE TAKO SUH • ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagovarjati se-m ga ninra!.j, da jedci, in nič, kar je pojedel, nt p<m galo, da bi pridobil na 1 < >i- Vnli bom hvaležna tisti materi, ki mi povedala o Trinerjevcm Kfenkt vinu."
Trinerjevo grenko vm. ■ »Uro, J nesljivo družinsko zdravilo, ki «><l|>ra' Ija zaprtje, pline, nespečnost, ^ati sapo, nečistost kože in tr/ave, /dr žene • prebavnimi nerednostini, navda t življenjem oslabeli tek. I)«'l>i ga lahko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
JoMph Triner Company, Chicago
AGITIRAJTE ZA PROSVEK
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne konvencije m lahko naroči na list Prometa it 9 itele eden. dva, tri. Miri ali pet člane* Is en« družine k eni n»rofnl«i. L Pronveta etane ta vse enako, ta liane ali Milane $6.00 sa eno letn« nar« ninn. Ker pa Mani ie plačajo prt aaeamrnto 11.20 sa tednik, se jim to pr šteje k naročnini. Torej sedaj ni rsroks, reči. ds Je list predrsr «» R N. P. J. Llat ProRveta je eaia lastnina In »oOito je e vsaki družini a*kS kl bi rsd tital list vsak dan. Cona listo Proarets je:
Za Zdrui. države in Kanado $0.00
1 tednik in................ 4.S0
1 tednika in............... S.ftO
% tednike in ....	.. 2.40
la Cleero in Chiearn I*
1 tednik In ...........
t tedaiks in...........
t tednike in...........
4 tednike In...........
I tednikov la..........
17-1 <J
S.I 1.1 ti
1J
nega ima /opisanega stari . . -u.v Ne bo šlo! že na jesen bodo po- | tem brez zrna Niti za setev bi ne a«talo. In kje je še zima. kje pomlad? . . . Kje bo kruh? Otroci
svoje vodovje v reko pritoki vred. znaša .000 kvadratnih reč kot tretjina površine Združenih dr-
dje pr skoti Ijo zri "Vr
»ram ni.
irjrt
so pa vedno lačni! Oči j svetijo za kruhom. Pa ga naj že Izdaj tih mlatitvi stradajo?!
In lito. ki se je mučila zanj vse leto, in zrnje, ki ga bo z muko spravila te dni, naj da sta-jremu. tla ga zapravfi a tisto prekleto cipo?
Na zadnji postelji je hropel starec. Trezi se je zastudil. zdel se ji je itiraben.
Največja reka na zapadni stra-
I ni Združenih držav je CoJumbia
| River. Od izvira v British Co-
..	lumbiji pa do Izliva v morje pre-
jim kar|uk|| ,
1400 milj — skozi države VVashington in Oregon. Tudi reka Columhia ima nekoliko važnih pritokov, izmed katerih je poglavitna Snake River. Morda najbolj slikovita reka v Ameriki je Colorado, ki teče skozi dr-iave Colorado. Utah, Arizona in Nevada. njen tok je 2000 milj dolg in izliva «e v Kalifornijski zaliv v Mt-hiki. Visoki obronki
4	tednike In.............. 1.20
5	tednikov in. ........... nit
Za Evropo Je..............tf.00
Izpolnit* spodnji kupon, priložite potrebno vnoto denarjs ah Moo< Order v piani o in m narotlto Proa«eto. llat, kl jo vaia lastnins.
Pojasnilo:—Vse'eJ kakor hitro kateri teh flanov preneha biti PVP ali če so presoli pro« od druiine in bo rahteral sam svoj list tednik. bs< moral tisti tlan li dotilna druiine, kl je Uko ikupno naročena ns dne»w Pro« vel o, to takoj natnsnlti uprsvniitvu li«ta, in obenem dopisati dst « esoto lista Prosveta. A so tefs ne store, tedaj mora upravnlitvo t" u dstam ts to vsoto nsroftiika.	_ __
P ROB V KT A, SNPJ, 2057 Bo. Lawnds!e Ave„ Ckieafo. III Priloženo poiiljam naročnino sa llat Prosvete vaote I........
I) Ime .......................................(t dmit ve *« .......
Naslov .............................................................
l -lavlte tedmk in *a pripnite k mofl n.ro^n.nl od .led^ib dmiiae:
t) S)
4)
droAtts M droitvs At
*> ... Heete
Nov aa
Cl d
,Cl 4r»«*» *< Cl droitve It.
Drtava
Star a*r«t*ik