Poštnina platana v ge*niw. ŠTEV. 235. V LJUBLJANI. Horek, dne 10. novembra 1925. Posamezna številka Din 1.— LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nepravi nacionalizem. Zločinski napad na »Edinost« je naravno silno razburil duhove in zato ni čuda, če je v razburjenju padla tudi mar-sikaka beseda, ki bi sicer gotovo izostala. Zato tudi ostre izraze, ki so padli po tržaškem atentatu ni vzeti dobesedno, temveč le kot znak višine ogorčenja, ki ga je napad na »Edinost« moral izzvati. Če je mogoče večino teh preostrih izjav prezreti, pa ni mogoče preiti z molkom poziva, ki ni bil porojen le iz ogorčenja, temveč iz napačnega pojmovanja nacionalizma. To je poziv, da treba učiti mržnjo do italijanskega naroda. Zavračamo z vso odločnostjo ta poziv, ker je nekulturen, nedemokratičen in nepravičen ter nevreden našega naroda in njegove s poštenostjo pridobljene slave. Vsaka mržnja je nekulturna, ker samo ljudje ozkega obzorja in tesnih grudi sovražijo. Pravi naobraženec pa razumeva tudi napake bližnjega in jih zato oprošča. Edino ena mržnja je upravičena, mržnja pravičnika. To je mržnja, ki izvira iz gnusa do brutalnosti, do krivičnosti, do vsega najslabšega v človeku in ki ima samo ta namen, da obvaruje človeka pred dotikljajem z ogabnostjo. Taka mržnja ne ponižuje človeka, temveč narobe,- pojekleni njegov značaj. Zato pravimo: Sovražite one, ki so požigalci naših kulturnih domov, sovražite sodrgo, ki je vriskala od veselja, ko je plamen objemal nedolžne žrtve, imejte mržnjo do fašizma, ki je z zločini obsul naš narod, ker to bi bila mržnja pravičnika. Ne spozabite se pa, da bi to mržnjo prenesli na one, ki so ravno tako žrtve fašistovskega zločina, na italijanski narod. Ne samo tiskarna »Edinost«, tudi prostori dveh italijanskih listov so bili is ocasno demolirani od fašistovske tolpe.^ Kaj boste sedaj sovražili tudi pri-s a^e italijanske socialistične stranke, ki Je v boju s fašisti? Poziv k mržnji do vsega italijanskega naroda bi nujno rodila mržnjo italijan-Mi ničesar nočemo od italijanskega naroda nobene njegove pravice mu nočemo kratiti in nobenih zavojevalnih namenov nimamo proti italijanskemu narodu. Hočemo samo eno, da tudi italijanski narod spoštuje to, kar je od pam-tiveka naše in če to italijanski narod stori, nimamo nobenega vzroka, da mu ne bi ponudili prijateljske roke. In sicer ,brez vsakih zahrbtnih namenov, ki so nedostojni našega naroda. Po kaj nam bo torej mržnja? Silno slabo uslugo pa bi storili z oznanjevanjem mržnje tudi našim rojakom v Italiji. Naša mržnja do italijanskega naroda bi nujno rodilo mržnjo italijanskega naroda do naše manjšine. Kakšne hi bile petem posledice za naše rojake tam preko, ni težko izračunati. Nasprot-nasa dolžnost, da dosežemo olaj-/ n/n/a Ua*e *)ra*e P°d Italijo in da tega naroda" nikdlr ^ italif nske8a tovo 110 doseSl1' je go- Naj se nam ne govori, da more samo mec rešiti problem bratov tam preko. Nismo več v starem veku, da bi bil meč edino sredstvo, temveč to je skrajno sredstvo, čegar uporabo si bo vsak resničen patriot stokrat premislil, prednu seže po njem. Meč pomeni neizmerno trpljenje naroda in navadno nikdar ne odtehta njegov uspeh trpljenja, ki ga je povzročil. Ne zadostuje, če ima človek Pogum, temveč predvsem je treba imeti fut odgovornosti in kadar gre za manjšine, Se zlasti. Na laži sloni vsaka mržnja do drugega General Bordrero — protestira. Beograd, 10. novembra. Kar se je pričakovalo, to se je tudi zgodilo. Zagrebške dogodke so takoj izrabili Italijani in obrnili ost. Hočejo, da bi bili tržaški dogodki pozabljeni in da bi se razpravljalo samo o zažigu italijanske zastave v Zagrebu. Ne opravičujejo se več, temveč pričeli so napadati. Gen. Bodrero je včeraj dvakrat obiskal dr. Ninčiča in protestiral proti zažigu italijanske zastave. Govori se celo, da Italija ni več voljna vsled zažiga italijanske zastave plačati Edinosti« odškodnino. Neumestno dejanje zagrebških dijakov je prišlo italijanski vladi tako prav, da ni moglo bolj. Beograjska vlada je izdala obsežne odredbe, da se vsake demonstracije proti Italiji v kali zatro. V Zagreb je izdano strogo povelje, da se morajo brezpogojno izslediti demonstranti, ki so zažgali italijansko zastavo in razbili šine na stanovanju generalnega konzulata. Dcsedaj je bilo aretirano 6 dijakov in en zasebni nameščenec. Aretacije pa se še nadaljujejo. Beograjska viada je nadalje naročila našemu poslaniku v Rimu, g. Antonije-viču, da se opraviči vsled zagrebških ekscesov. Ravno tako se je vlada opravičila pri generalnem konzulu Italije v Zagrebu. Z velikim zanimanjem se pričakuje odgovor dr. Ninčiča na interpelacije poslanskih klubov. Sodi se, da bo dr. Nin-čič zelo ostro obsodil zagrebške dogodke, ki so znatno oslabili našo pozicijo. Nekateri trde, da so bili zagrebški ekscesi nalašč inscenirani od frankovcev, samo da bi prizadejali naši vladi težave. V nekaterih parlamentarnih krogih vlada bojazen, da bo dr. Ninčič v svojem odgovoru preveč popustljiv. Vojvodinski Nemci za primorske Jugoslovane. Beograd, 10. novembra. Poslanci nemške stranke so imeli včeraj sej<), na kateri so med drugim razpravljali tudi o napadu na »Edinost«. O tem je bil izdan sledeč komunike: Težki izpadi proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu v Italiji, /iasti pa demoliranje tiskarne .■Edinost; , s čemur je uničena zadnja sled svobodnega tiska, ti izpadi so vzbudili v nemški narodni manjšini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev največje ogorčenje. Pred vsem kulturnim svetom protestiramo proti takemu surovemu nasilju, zlasti ko velja to nasilje narodni manjšini, ki ni v nobenem oziru kriva. Usoda te manjšine nam je tem bolj na srcu, ker je po krvnem sorodništvu vezana z našim državnim narodom. Po takih izgredih proti narodni manjšini mora zmagati v kulturnem svetu zavest, da more biti trajni in resnični mir zasiguran le, če bodo dane narodnim manjšinam v vseh državah vsaj najbolj osnovne državljanske pravice. Izjavo so podpisali vsi nemški poslanci in to: dr. Kraft, dr. Moser, dr. Grassel, Schumacher in Neuner. Obenem je poslal nemški poslanski klub dr. Wilfanu posebno pismo, v katerem zagotavlja klub tržaškim Slovencem svoje simpatije z zatrdilom, da jih bo vedno in v vsakem pogledu podpiral. Ženevski kongres narodnih manjšin rodi torej svoje uspehe in upamo, da bo plemenita gesta' vojvodinskih Nemcev uvaževana tudi v naši državi. Razsulo italijanske opozicije. Riin, 9. novembra. Nameravani atentat na Mussolinija se fašistom sijajno rentira. Vzrok več, da se vedno bolj ponavljajo vesti, da je bil ves atentat od fašistov uprizorjen. V Italiji teh vesti seveda ni slišati, ker vlada prehud teror', da bi smel kdo kaj sličnega le namigniti. Voce Republicana«, ki je samo mimogrede omenila, da je bil atentat insceniran, je bila takoj ustavljena. Pod vtisom nebrzdanega terorja zapuščajo politiki Italijo — ali pa opozicijo m prehajajo v fašistovsko stranko. I ako je sklenila seljačka stranka, ki ima 4 poslance, da se stranka razpusti in da prestopijo vsi poslanci in vse vodstvo v fašistovsko stranko. Slično sc sklenili tudi nacionalni lili e rali, ki jih vodi senator Scialoia in poslanec Marocchi. Na včerajšnjem sestanku so sklenili, da prestopi vseh 27 poslancev te skupine v fašistovsko stranko. Zanimiva je resolucija, s katero utemeljujejo nacionalni liberali svojo figarijo. Pravijo namreč, da se morajo vsi nacionalni liberalci odločiti za fašiste, ker je od prihoda fašistov na vlado zavladal v naroda, ker ni na svetu naroda, ki bi imel samo dobre ljudi in ni naroda, ki bi , imel samo slabe, če sovražite Giunto, j Farinaccija in druge nasilnike, kako bo-j ste zagovarjali mržnjo do Mazzinija, Mat-j teottija in drugih dobrih sinov italijan-skega naroda? Vsaka mržnja do tujega J naroda je napačna in nevredna svobod-J nega naroda. Eno je italijanski narod, drugo je fa- ltaliji nov red (!), s katerim se morajo oni kot praviMiacionalisti strinjati. Vsako delovanje opozicije je pri sedanjih razmerah seveda nemogoče. S tem pa ni rečeno, da bi odpor proti fašistom med narodom padal. Nasprotno, ta odpor raste in dobiva vedno bolj radikal, no' smer. Vedno bolj postaja jasno, da bodo nasledniki fašistov edinole komunisti. FAŠISTI NAMERAVAJO VPELJATI SMRTNO KAZEN. Rim, 10. novembra. Glede nadaljnjega postopanja proti Cappellu in Laviboniju ni še nikakih določnih poročil. Zasliša-vanja se nadaljujejo, enako tudi aretacije. Neki italijanski list trdi, da bo vlada predložila parlamentu načrt zakona o pobijanju protifašistovske propagande doma in v inozemstvu. Proti vsakemu pt skusu protifašistovske propagande bodo podvzete najstrožje mere in določena bo smrtna kazen za onega, ki bi skušal s silo \ reči fašistovski režim. To bi se kaznovalo kot zločin veleizdaje. Fašizem se torej misli celotno identificirati z Italijo. šizem. Kdor meša oba pojma, kdor istoveti fašizem z italijanskim narodom, ta ni pogledal resnici v oči. Zmaga pa le tisti, ki se ne boji nobene resnice in ki tudi nacionalnega nasprotnika sodi pravično. Zato proč z oznanjevanjem mržnje do miroda in naj velja samo ljubezen do lastnega naroda in našim rojakom v Italiji bomo resnično pomagali. Seja skupščine. Beograd, 10. novembra. Na včerajšnji dopoldanski seji je bil predložen zakonski načrt poštnega ministra o spremembi zakona o liranilničnem in čekovnem prometu. Nato se je nadaljevala debata o invalidskem zakonu. Kot prvi je govoril Davidovičevec Rafajlovič, nato pa posl. Škulj in musliman Pazderae. Vsi govorniki so nastopili proti sedanjemu načrtu invalidskega zakona, ker da je slabši od sedanjega začasnega. Posl. Rafajlovič je zlasti naglašal, da je treba vsaj v enem oziru v zakonu ločiti nacionalni moment od socialnega. Posl. Paz-derac je naglašal, da plačajo davkoplačevalci za invalide dnevno 30 dinarjev, v Besni pa prejema invalid dnevno 2 di-iiarja. Nato je bil sprejet tretji del zakona brez vsake izpremembe. Danes se seja skupščine nadaljuje. PAŠIČ PRI KRALJU. Beograd, 10. novembra. Včeraj popoldne okrog 1. ure je bil predsednik vlade sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju. O konferenci se ne ve nič pozitivnega. KONFERENCE V BEOGRADU. Beograd, 10. novembra. Včeraj so se vršile v Beogradu številne konference. Med drugim so se sestali Ninčič s Simonovičem in Pašič z Maksimovičem. Sklenjeno je, da se zabrani vsak poskus vzbuditi razburjenje v narodu in nepri-jateljsko mišljenje proti Italiji. Kakor se doznava iz informiranih krogov, so poklicane na odgovor vse politične organizacije v Zagrebu. Za sedaj je sklenjeno, da se zabrani protestni shod v Zagrebu, ki bi se imel vršiti v četrtek. Isto-tako so zabranjeni tudi vsi poskusi manifestacij v ostalih delih naše države. Tako se v vladi mirno čaka nadaljnih dogodkov in mirnejšega razpoloženja. NITI ZAROTE VODIJO NA FRANCOSKO? Rim, 9. novembra. Pariški dopisnik fašistovskega glasila »Popolo d’Italia trdi, da je bilo v Franciji odkrito tajno društvo »Huzarji smrti«. Na čelu tega društva da stoji Ricardo Garibaldi, ki da se je sestal v Nizzi z grofom Sforza ter nato delil denar med svoje pristaše. To društvo da je duša protiitalijanske propagande v francoskem tisku. ČASTNI MEČ ZA MUSSOLINIJA. Rim, 9. novembra. Pri vstopu v novo palačo ministrstva za javna dela je izročil minister Giurati Mussoliniju krasno izdelan meč z željo, da ga potegne iz nožnice, ko pride čas zmage. (Bojimo se, da bo moral Mussolini na ta čas presneto dolgo čakati. Op. ured.) ZASTOJ AMERIŠKO - ITALIJANSKIH POGAJANJ. Rim, 10. novembra. Po vesteh iz Washingtona je v pogajanjih glede odplačevanja italijanskega vojnega dolga nastal zastoj. Amerika bo sicer dovolMa Italiji iste koncesije kakor Belgiji, noče pa ničesar slišati o lOletnem moratoriju. PRINC RUPPRECHT HOČE POSTATI - KRALJ. Berlin, 10. novembra. Kakor poroča l* rankfurter Zeitung«, hoče bavarski prestolonaslednik Rupprecht zasesti prestol na Bavarskem. V ta namen je ež pričel sondirati teren pri bavarski vladi. Stran 2. NARODNI O N K v'\ i ■ 10. novembra 1925. Štev. 235. „Slovencu“ Na nrš uvodnik »Nazaj v stare čase« je odgovoril »Slovenec« s sledečo neslano notico. »Saj razumemo. Ko smo v članku o napredni fronti zapisali, da strankarska zaslepljenost ni ravno vzorna za naš mali narod, je postal »Nar. Dnevnik hud. To je zelo razumljivo, kajti če bi bili le dve stranki na Slovenskem, vedo gospodje zn Nar. Dnevnikom , da bi bili nekako odveč in tega se vsakdo boji. Sicer pa našo misel o »napredni fronti« v istem uvodniku »N. D.« le še podčrtava, zakaj točno po »Jutrovem« napevu poje pesem o nekih fronderjih med duhovščino proti SLS, katerih pa seveda ne ve povedati.« »Slovenec« s to svojo notico čisto navadno potvarja resnico. Absolutno povzeli po »Jutru«. Gospodje, častite resnico, ponavljamo še enkrat in ne tajite tega, kar veste sami le predobro! Da pa »Slovencu« vsaj deloma ustrežemo, sledeče: imeli smo v rokah brošuro, ki jo je izdala Zadružna zveza proti nekaterim članom SLS (med njimi so imenovani tudi duhovniki). V tej brošuri je črno na belem dokazano, da se frondiranje v SLS vrši. Te brošure gospodje okoli »Jutra« niso imeli niti je niso objavili. Kaj klepetate torej, da povzemamo po »Jutru«. Imeli smo dalje v rokah neko drugo okrožnico, ki je še jasnejša in ki govori o silnih izgubah. Ker nočemo škodovati našemu gospodarstvu — pa čeprav se s tem odrečemo političnemu efektu — nismo priobčili niti brošure in niti okrožnice. Če pa »Slovenec« hoče, mu bomo ustregli, toda naj potem pripiše posledice sebi! Kar se tiče imen onih, ki ustanavljajo novo stranko, izjavljamo, da bomo ta imena objavili, kadar bo to nam prav, ne pa, kadar bo to hotel »Slovenec«. Nam za cene politične efekte prav nič ne gre. Če bodo imeli disidenti SLS uspeh ali ne, to bo pokazala bodočnost. Na vsak način pa je to res, da mi nismo o SLS nikdar napisali take »proroške« trditve, kakor^ jo je po »Slovencu« dejal o HSS dr. Korošec, ki je dejal, da Radičeva stranka razpada. Kaj so namere Italije. »Jutarnji list« piše: Dočim vlada v naših oficijelnih krogih popolno zaupanje glede zadnjih italijanskih dogodkov in se ne računa na nobene komplikacije. se v parlamentarnih krogih presoja dogodke zelo skeptično in se misli, da je pričela Italija zlonamerno izzivati. 'lako je n. pr. javnost prepričana, da je bil vsled omajanega stališča Mussolinija v noiranji politiki Italije in vsled tega, da bi se pokazala potreba italijanskega vplivanja na balkanska vprašanja izzvan st pomočjo Italije grško-bolgarski konflikt. Vsled intervencije Sveta Zveze narodov pa je bila la namera presekana. Ravno tako se v javnosti misli, da je bilo tudi ujetništvo načelnika Blažiča delo italijanskih emisarjev. Tudi tu niso prišli Italijani do zaželjenega cilja, kvečjemu da so omajali nekoliko prestiž naše varnosti na albanski meji. Tudi najnovejši dogodki se komentirajo čisto na poseben način. Prevladuje mnenje, da je bil atentat na Mussolinija inseeniran. ker se drugače dogodki ne bi mogli odigrati v tem tempu, kakor so se. Misij se, da se je »atentat« uprizoril samo zato, da se vsled Matteottijevega procesa omajano stališče Mussolinija in fašistovske stranke utrdi. Ravno tako se misli, da je samo vsled no-tranje-političnega boja, da ne dobi opozicija razmaha, prišlo z znanjem merodajnih vladnih krogov do znanih napadov, da bi se tako zastrašilo opozicionalne kroge in da bi se dobilo časa za pripravo boja proti opoziciji. Taka mnenja je mogoče zabeležiti v beograjski javnosti, ki zasleduje politične dogodke in velik del parlamentarcev se z njo : strinja. Tako »Jutarnji list«. Čeprav mogoče niso • ta izvajanja čisto točna, vendar pa so tako zanimiva, da mislimo, da je dobro, če se se- ; znanijo ž njimi tudi naši čitatelji. : Eno pa je izven dvoma. Ne Balkan, temveč : Mussolinijeva vlada ogroža evropski mir. | Fašistovska vlada je tista, ki vedno neti po- • žar na Balkanu, ki ne trpi pomirjenja niti v lastni državi, kaj šele izven nje. In to treba vedno znova konstatirati, da . bo krivec za eventualne krvave dogodke , pravočasno ugotovljen! Politične vesti. = »Nova Pravda« in napredna fronta. Sobotna »Nova Pravda« odgovarja na naš poziv in piše, da ni za napredni blok samo »iz strahu pred klerikalizmom«, temveč, da je to tudi eden izmed povodov za ustanovitev napredne fronte. Ta pa bo uspešna le, ce se bo skušalo združiti vse napredne stranke, ne izvzemši socialistov. Vsak separatističen nastop bi le škodoval. Sicer pa je veliko bolj modro, da se ugotovi socialni, gospodars i in kulturni akcijski program bloka — in šele potem se bo dalo razsoditi, kdo je^ lahko za enotno napredno fronto. — Pridružujemo se »Novi Pravdi«, da je treba najprej ugotoviti skupen program, ker je jasno, da je le na skupnem programu mogoč skupen nastop. Želeli bi, da bi. vsaj ena od naprednih strank to uvaževala in izdelala ta program, da bi bila potem diskusija o napredni fronti sploh mogoča. _ = Dr. Korošec v Dalmaciji. Da se slisi tudi druga plat zvona, poročamo po »Državi« o uspehu dr. Korošca v Imotskem. Dr. Korošec bi moral imeti tu z dr. Baričem shod. Ta pa se ni mogel vršiti, ker je prišlo na shod samo 20 duhovnikov in fratrov. 5 kmetov in 10 meščanov. Dr. Korošec je hotel nato takoj oditi, ioda fratri so ga zadržali, češ, da bo zvečer mnogo več ljudi. Poslali so na vse štiri strani agitatorje, ki so vabili ljudi na predavanje bivšega ministra o zelo važnem političnem vprašanju. Us^eh agitacije je bil, da je prišlo na »predavanje« 10 dečkov ljudske šole, 2 starejša gospoda, 8 pristašev pučke stranke in 30 pristašev drugih strank. Država pravi, da je bil edin namen predavanja, da dokaže dr. Korošec, da mora njegova stranka priti v vlado. Dokler se to ne zgodi, se ne more naš kralj odzvati povabilu italijanskega kralja in priti v Dalmacijo. Tako Država . Prepuščamo besedo »Slovencu«, da izjavi, da je bil shod v Imotskem impozanten. := Razpoloženje Beograda do Italije. »Vreme« razpravlja v uvodniku o fašistovskih izgredih. »Vreme; pravi, da se mi niti naj-manje ne vmešavamo v italijanske notranje zadeve in zato se nas tudi ne tiče, na kak način se bore fašisti proti svojim nasprotnikom. Toda čisto nerazumljivo je, kako so mogli fašisti na tak način nastopiti proti primorskim Jugoslovenom, ki so kljub mnogim nasiljem naravnost vzor lojalnih državljanov. To je tem manj razumljivo, ker je Mussolini sam izjavil, da se ne sme vršiti nobeno nasilje. In nato pravi »Vremec Zahtevamo od svoje vlade, da stori vse, da se našim rojakom pod Italijo zajamči človeško življenje, njih imetje, njihova narodnost in njih jezik. Pričakujemo od g. Mussolinija, da bo zasigural naše državljane pred izpadi in nasilji fašistovske tolpe. Če tega ne doseže, potem se pač ne more nazivati rešiteljem domovine. Kajti, če ne more biti fašizem drugo ko sinonim za političen banditizem, potem ne samo,, da ni Italija od boljševizma rešena, temveč je pod boljševizmom najgrše vrste, pod boljševizmom, ki je sam sebi cilj. Tak boljševizem pa kljub vsem nasiljem težko, da bi mogel obstati daljšo dobo... — Tako piše »Vreme«, ki se smatra v Beogradu kot list, ki je blizu dr. Ninčiču. Sedaj si vsakdo lahko misli, kako pišejo drugi listi in kako sodi Beograd o banditskem napadu na »Edinost«. — Še ena interpelacija zaradi napada na »Edinost«. Demokratska poslanca dr. Angje-linovič in Gavran Kapetanovič sta vložila na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri med drugim pravita: »Hrvati in Slovenci v Italiji so postavljeni od oblasti zavezniško Italije izven zakona. Sistematično se prirejajo periodična preganjanja našega življa v Italiji z namero, da bi se ga popolnoma iztrebilo.« Nato omenja interpelacija napad na »Edinost«. Končno vprašujeta oba poslanca zunanjega ministra, kaj da misli podvzeti v zaščito našega življa, da mu omogoči svoboden kulturen in nacionalen razvoj. — Interesanten spor. Med ministrom dr. Nikičem in znanim hrvatskim industrijalcem Prpičem je prišlo do spora. G. Prpič je namreč zahteval za sebe izjemno stališče v stran-ki in da morajo radičevski ministri njemu kot »finančnemu ministru« HSS v vsaki stva-ri ustreči. Tako je imel g. Prpi« tudi več »bolečin« v ministrstvu za šume in rude. Dr. Nikič pa je Prpiču gladko odbil, da bi mu lečil te »bolečine«. G. Prpič se je nato pritožil na vodstvo HSS, ki pa je dalo prav dr. Nikiču. Nato se je obrnil na radikale, ki pa so dejali, da njih ta spor ne zanima, sicer pa da nimajo nič proti dr. Nikiču. Gospodu Prpiču torej ne preostane nič drugo, ko da ie užaljen, kar pa javnost samo zabava. n Oh, ta »Slovenski Narod«! Mladinski popoldnevnik silno napada poslancu Škulja zaradi nekaterih njegovih intervencij v korist kočevskih Nemcev. Prepričani smo, da še ni bil poslanec Škulj nobenega napada tako vesel ko tega. Zakaj, kaj je lePš®’ ^.ak kor če bo veljal poslanec Škulj kot zaščitnik Kočevarjev in s tem deležen vseh njihovih 2000 volilnih kroglic. Le delajte reklamo za poslance SLS. - Cankov dal umoriti lastnega brata. — Poročali smo že, da je bil na ulici ob belem dnevu ubit socialistični voditelj Cankov, brat ministrskega predsednika Cankova. Izkazalo se je, da je bil umor izvršen samo iz političnih motivov. V socialistični stranki sta bili namreč dve struji. Prva struja je bila za sodelovanje z vlado. Druga pa je bila odločilo proti njej in to strujo je vodil umorjeni Cankov. Ta struja je bila v veliki večini 1,1 ra'.n(?.P° zaslugi umorjenega Cankova je socialistična stranka sprejela resolucijo, v kateri najodločnejše protestira proti tiranstvu sedanje vlade. Konec te resolucije se glasi: Vsakodnevna nasilja in izjemne odredbe, vojno stanje in na stotine smrtnih obsodb, zlasti pa še protipostavne eksekucije in množina brezslednega izginjanja ljudi, slabe dobremu glasu naše države in ji jemljejo vsak ugled in vsako podporo. — Jasno je bilo. da bodo socialisti na tem svojem stališču vztrajali, dokler bo njih vodja neustrašeni Cankov. Zato je moral pasti in zalo je bil po višjem naročilu umorjen. Njegov morilec je seveda neznan, pa ga tudi nihče ne išče. — Zakaj je propadla Nemčija? V Mona-kovem se vrši velik proces, ki naj dokaže, da je Nemčija podlegla v vojni samo zato, ker so padli nemški socialni demokratje armadi v hrbet. Proces se iudi imenuje »Der DolchstolJprozeB«. Veliko število oficirskih jrrič je tudi v tem zmislu izpovedalo, toda strokovnjaki in učenjaki so bili drugega mnenja. Zlasti zanimiva je bila v tem oziru izjava dr. Fischerja, glavnega tajnika parlamentarnega odbora za preiskavo vzrokov nemškega poraza. Ta je izjavil: Ko se je odvzemalo po hišah baker, cink in ko so ljudje žrtvovali zadnje vrednosti, tedaj se ni slišalo. da bi nemški dvor žrtvoval le eno dragocenost. Tedaj je mogel nemški cesar dokazati, da je eno z narodom, s tem, da bi živel enako bedno ko narod. To se ni zgodilo in dober duh naroda je umrl. Drugi vzrok so bile krive vesti armadnega vodstva. Poročale so se zmage, res pa je bilo, da se ni posrečila ofenziva, podmorska vojna se je ponesrečila in ponesrečil se je Schlie-ienov načrt. Narod je spoznal, da ni vlada več na mestu in da je moralo priti nekaj n o v e g a. Neresnično je, da bi mogli še nadaljevati vojno. Tudi za ceno boljših mirovnih pogojev je bito nemogoče. 'Vojna je bila izgubljena, to je čutilo vse in zato je celo Hindenburg ponudil svojo službo revoluciji. Legenda o zahrbtnem zabodljaju je z izjavo Fischerja ovržena. — Volilna borba na Češkoslovaškem. Zem-ljoradniški »Venkov« poroča, da je nadaljnjih 30 kandidatov na listi zemljoradniškega disidenta Praška odpovedalo svojo kandidaturo. Med njimi so tudi kandidati na prvem in drugem mestu in se je dosedaj odpovedalo kandidature na Praškovi listi 38 kandidatov. Polom Praškove kandidature je s tem za-pečaten. — vSilen boj vlada med češkimi h; dovci (klerikalci) in slovaškimi lidovci (h*?1 klerikalci). Boj je tako hud, da so hoteli ze ubiti Hlinkovi pristaši urednika »Ludove politike; Briška. Splošno se govori, da bodo Hlinkovci s svojim brezobzirnim bojem Slo-vnško v kratkem spremenili v Mncedonljo. (Na dobrem glasu je Macedonija. Op. ured.) Vojaški upor v Španiji. Vesli o nameravani vojaški vstaji v Španiji slone najbrže na resnici. Najnovejša poročila namreč pravijo, da je bilo večje število višjih oficirjev Španske garnizije aretiranih, 'ker [so 9»ili osumljeni, da so bili pri zaroti udeleženi. Anketa za udeležbo na razstavi v Fi adelfiji. Ustrezajoč naročilu g. ministra trgovine in industrije je zbornica za trgovino, obrt in industrijo sklicnla glede naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji anketo, ki se je vršila v nedeljo dne 8. t. m. ob 10. uri predpoldne v zborničnih prostorih. Anketo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez, ki je predvsem predstavil udeležencem ankete zastopnika ministrstva trgovine in industrije sekretarja g. Jašo Grga- (») Inž. M. Klodič: *vetv.a Slove- : iiije s Sti-šo&com. j {Proge: Kočevje—Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpske Moraviee, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št. Janž.) Gradbeni stroški nove železnice. Podrobne račune tukaj ne moremo navajati. Pač pa podajamo stroške gradbe po posameznih oddelkih. V njih so zapopadeue sledeče postavke: a) Preddcla in gradbeno vodstvo b) Odkup zemljišč in razne odškodnine, c) Zemeljska dela d) Zidovje in stranska dela. e) Mali objekti pod •20 m otvora I) Veliki objekti in mali predori (nad 2(1 m otvora oziroma krajši od 2000 m), g) Granioženje in pola-aanie gornjega ustroja, h) Materijal za gornji ustroj, i) 5 1-soke grad n ie iu vodovodne naprave, k) Oprema in oprava Droge in postaj I) Preuredim na obstoječih progah pri priključkih Stroški za vozila in intorkahirne obrest, niso ..računani Minimalna razdalja tirov na jiostajah je 4.75 m, teme spodnjega ustroja je 4.70 m široko, tirmcua teza na progi ji 35.65 kg na tek. m. I. Del Kočevje—Vrbovško sever: A) Odsek Kočevje-Knežja Lipa. Dolžina 15.5km a 4,200.000 Din 65,100.000 Din B (Odsek Knežja Lipa -Radence. Dolžina 16.4 km a 6,000.000 98,400.000 Din C) Odsek Radence—Vrbovško sever. a) Proga brez mosta in predora Lovnika: . Dolžina 7.6 km u 5.500.000 Din 41.800.000 Din b) Most 30.000.000 I)in er Predor Lovnik 85,000.000 Din Skupni stroški proge K o č ev j c -r V r b o v- sko sevor (4 4 gradbenih km) iznašajo torej 3 2 0,300.000 Din. So t o r o j manjši od gradbenih stroškov Musilove v a r i j a n t e Kočevje — Brod Moraviee, kar ni nič čudnega. ker je ta proga daljša, in skupna dolžina predorov večja, število viaduktov liernzmerno večje in je zaradi str- mega in slabega terena tudi kubatura z c meljskih del in zidovja večja. (Glej 7. po Na km tekoče proge brez predora Lovnik in vojaškega spoja odpade torej okroglo 6.000.000 Din. Stroški na tekoči km cele proge •ffi>Jg0“i’red vojaškega spoja iznašajo pa okroglo 7,280.1 w II. Del Črnomelj—Lukov dol. I). Odsek Črnomelj—Vinica. Dolžina 16.6 km a 4.400.000 Din 73,040.000 Din E) Odsek Vinica Lukov do>-Dolžina 12.9 km a 4.800.000 Din «1,920.000 Din Skupaj 134,960.000 ali okroglo 4,57o.OOO na vsaki km 29.5 km dolge proge. . , . III. Premestitev »roge pri ' rbovskem sever in druga priključna dela r v k i MMIM00 D'u Železnica Kočevje in Črnomelj-Vrbovško sever stane okroglo 460.000.000 Din. torej le za 21/, vec kakor proga KoČevje-Brod n. K.-Brod Moraviee, čeravno je za 48% daljša. IV. Proga Sevnica—Št. Janž. 13 km a 3,050.000 39,650.000 Din Stroški za vse tri dele. skupaj 86.5 gradbenih kin dolge, iinačajo torej 500,000.000 Din, ali okroglo 5.780.000 Din na-km. (ločim bi stala Musilova proga P° računu dr- Musilsg 7.550.000 Din na km. 11. Rentabiliteta novih železniških zvez. Rentabilitetni računi slonijo seveda vedno na predpostavkah. Gre za to, da so te predpostavke kolikor mogoče verjetne in čuvati se moramo pretiravanja. > t stika, ki nam je na razpolago, čeravno točna ni ravno pri rojena v našo svrho, ali zadovoljiti sc moramo pač s tem, kar imamo, tudi s tem. da novejšo železniško statistiko od lota 192.) nimamo več iz razloga, ki ga navajat, ne spada sem Moramo se torej držati v glavnem tega leta in na novejši cas “ sklepati. Razen tega tukaj še ni n.ogoce predloz.t, kontnega računa, ki bi moral sloniti na poizvedovanjih na licu ! mesta. Mi podajamo tukaj le prvo približno sliko, jla bo-1 demo vsaj nekoliko orijentirani v tem vprašanju, ker se 'dosedaj za rentabiliteto"projektiranih kdo ni brigal. Prepričani pa smo, da *c * poskus prav dobro ujemal z definitivnin SSBRUta. > | v snu 0 «0 CO 120 1&0 KM ieviča, katerega je najiskrenejše pozdravil. Pozdravil je nato zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Ljubeča, zastopnika velikega župana mariborske oblasti g. dr. E. Rateja in vse druge udeležence, zlasti zastf pnike naših umetniških krogov. Nato je prosil sekretarja ministrstva trgovine in industrije g. Grgaševiča, da poda poročilo o načrtu, ki ga je zasnovalo ministrstvo trgovine in industrije glede naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji-Sekretar g. Grgaševič je izčrpno orisal hi-storijat tega vprašanja, je pojasnil namen, ki ima razstava in govoril o načrtu, kakor ga je zamislilo ministrstvo trgovine in industrije glede pripravljalnih del. V glavnem je gospod Grgaševič poročal: V zvezi s 130-letnico podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav je kongres Zedinjenih držav sklenil organizirati veliko mednarodno razstavo v Filadelfiji v letu 1926, ter je zato pooblastil predsednika Zedinjenih držav, da povabi na sodelovanje vse inozemske države. O vabilu, ki ga je izročil v 'imenu predsednika Zjedinjenih držav našemu ministru inostranih del osebno ameriški poslanik je razpravljal ministrski svet ter sklenil, da bo naša država oficijelno sodelovala na tej razstavi. Celokupno organizacijo razstave, ki se otvori 1. julija 1926, je ministrski svet poveril ministrstvu trgovine in industrije. Naša udeležba na razstavi naj bo taka, da pokažemo inozemstvu, ki nas še zelo malo pozna, da ima naša država zdravo gospodarsko bazo, da je polna bogatih neizkoriščenih resurs, ki nudijo vse predpogoje za najlepši gospodarski proevit. Na razstavo bomo poslali predmete svobodne umetnosti, izdelke naše industrije in obrti, pridelke poljedelstva, proizvode rudnikov, metalurgije itd. vse, kar more dati inozemstvu čim točnejšo sliko o našem gospodarskem, kulturnem in socijalnem položaju. Po dosedanjih dispozicijah 'naj bi se razstavili v prvi sekciji razstave vsi oni predmeti, ki se že sedaj uvažajo v Ameriko odnosno, ki bi se tam lahko plasirali, v drugi sekciji naj bi se pokazali tudi oni predmeti, glede katerih sicer ni pričakovati razpeča- ' vanja v Ameriki, ki pa naj dokumentirajo naše bogastvo, tako proizvode naših rudni- ' kov itd. Od vseh predmetov bodo razstav-jem vzorci, poleg njih grafikoni, statistike, karte m slike, ki bodo kazale našo produk- \ cijo^ in naše bogastvo. Tretja sekcija bo posvečena naši turistiki. Uredila se bo tudi po- ' sebna dvorana za kinematograf, kjer se bodo : kazale naše naravne lepote, industrijska pod- ; jetja itd. V posebni sekciji naj bi bile zbirke knjig in dokumentov, ki se tičejo naših od-nošajev z Ameriko pred vojno, med vojno in sedaj. J Predmeti lepih umetnosti bodo razstavljeni v veliki palači, v sredini mesta. Poleg reprezentativnega paviljona naše države bodo. naši predmeti razstavljeni tako v velikem mednarodnem paviljonu, kakor po drugih manjših paviljonih, kjer bodo razstavljeni, specijelno predmeti kakor cerea-Jije, rude i. dr. Z izvedbo priprav za udeležbo Slovenije je ministrstvo trgovine in industrije pooblastilo Zbornico zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sledila je debata, katere so se udeležili gg. Račič, arhitekt Kregar, prof. Vavpotič, podpredsednik Ogrin, tajniki: dr. VVindi- scher, Mohorič in dr. Pless. Zlasti je v dolgem izčrpnem govoru obrazložil zbornični tajnik g. dr. Windischer gospodarski pomen razstav v inozemstvu, zla-s’i y Ameriki, s katero živimo še v neznatnih 'Stikih. V najiskrenejših besedah se nato zavali sekretarju g. Grgaševiču, ki ga mi Slo-Poznamo, ne samo kot odličnega cizi i' amPak tudi kot prijatelja, in ki je - as ti v zadnjem času zastavil v zaščito in-mresov naše industrije v hrvaških in srbskih 'slih večkrat svoje spretno pero in se mnogo trudi, da se nas pravilno ocenjuje. Gospod sekretar GnraSevi/. so' io ■ Dnevne vesti. NAŠ PONOS. Gospod sekretar Grgaševič se je nato g. dr. Windischer.ni iskreno MhvalilJ la, f se nekatera pojasnila, nakar m i i :i g. Tvan Knez .zaključil antoto.Je predSedn,k SOKOLI - PEVCI! V prvih dneh julija prihodnjega leta bo v zlati Pragi VIII. vsesokolski zlet, ki se ga udeleži JSS, v kolikor možno največjem številu. Skrbeti nam je, da se na ta zlet že sedaj v vseh 'podrobnostih kar najvztrajne^M pripravljamo, da bo nastop Jugoslovanskega Kokola v vsakem pogledu dostojen, vzoren. Pri nastopu ne smemo pogrešati lepe jugoslovanske narodne pesmi, ki jo ob vsesokol-skem zletu ponesimo med brate Čehoslova-ke. Navdušeno naj zadoni naša pesem pri slavnostnem obhodu po zlati Pragi. Mogoči« naj uziga srca poslušalcev na sokolski' ;.kV demiji, ki jo priredi JSS v Tyrševem domu. Veličastno naj se izlivajo mili zvoki naše nagrobmce na Tyrševem grobu, ki ga korpo-Ad »"m °xiš^ JSS- NilS skladatelj, brat Emil sebno i?10. z:' .,a slučaj zložil po- brat li*00 na besedilo, ki ga spe-sni V ,Enf?elbert G angl. njenih velfkS s? s°kolskih društvih je včla-lov-nevrov T- V"0 dobrih, izkušenih bra-soJl„kf ev ^družijo v impozanten v.,;,n, % J’ kl bl se shajal k pev-, , ,Jl p' ,^ai? kupnega prosvetnega odra, bial \' er d o Juvane c, radovoljno prevzame vodstvo takega pevskega zbora. V svrho točnega pogovora in določitve v/.poreda vabimo vse Sokole-pevce na sestanek, ki bo v sredo, dne 11. t. m. ob 8. uri *večer v društveni- sobi Ljubljanskega Sokola, Narodni dom, pritličje, levo ter prosi-">o da se ga vsi ljubljanski Sokoli-pevci zu-apsljivo udeležijo. Posvetni odbor Ljubljanske Sokolske župe. * * * h.u- »Ljubijanski Sokol«, Svečana zaoblju-j0,1 novosprejetega članstva se vrši v iionde- ! J®k 30. t. m. ob 8. zvečer v društveni telo-Vadnici v Narodnem domu; po zaobljubi te-0vudna akademija članstva. Na nedeljskem shodu je mladina upravičeno grajala, kako pokazuje naša vlada v odnošajih do Italije mnogo premalo ponosa. 'Majhen donesek k upravičenosti te graje. Če piše kak Jugosloven v Gorico, Trst ali druge kraje našega Primorja in uporabi pri tem slovenski napis, ki je dostikrat edino poznano ime, pride pismo čisto sigurno nazaj, da je ta kraj v Italiji nepoznan. Italijanska pošta sprejema samo pisma in poši-ljatve, ki imajo italijansko krajevno ime. Edino pravilno bi seveda bilo, da bi tudi naša pošta sprejemala pošiljatve in pisma z jugeslovenskim krajevnim imenom. Toda [o se seveda ne godi in Italijani poznajo samo Lubiano, Belgrado, Sebenico, Spalato in slično. Ne. ponosa r,e poznamo in na mestu je bila graja mladine. — Kaj se človeku lahko pripeti na železnici. O tem bo vedel pripovedovati slušatelj filozofije na pariški univerzi Pajtoni iz Beograda zgodbo, ki jo bo ohranil vse življenje v neprijetnem spominu. Peljal se je te dni iz Beograda v Zagreb. V vozovih 3. razreda je bilo toliko vojaštva, da je ostalo za civilne potnike prav malo prostora. Radi velikanske gnječe je šlo nekaj potnikov 3. razreda, med njimi Pajtoni na koridor voza 2. razreda. Sprevodnik je bil uvideven človek ter jim ni delal sitnosti. Ne tako revizor. Ta je zahteval, da doplačajo vsi ti potniki diferenco med ceno listka 3. in 2. razreda ali pa se vrnejo v 3. razred. Ker Pajtoni ni hotel storiti ne enega ne drugega, je šel revizor po orožnika, nakar je poklical Pajto-niia v prazen voz I. razreda ter ga pozval, da_ takoj izstopi. Ker pa si je Pajtoni zabeležil številko orožnika, sta planili obe uradni osebi nanj ter ga tako namlatili po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. nakar sta mu odvzeli potni list in vse druge papirje. Ko se je zopet zavedel, je alarmiral potnike 2. razreda, ki so mu nudili prvo pomoč. V Rumi je moral izstopiti, dal se je takoj zdravniško preiskati ter je vložil zoper uradni osebi ovadbo. V Zagrebu so ugotovili, da so njegove poškodbe resnega značaja ter ga morajo zdraviti specialisti. Pajtoni je prišel v domovino, da zbere materijal za doktorsko disertacijo. — Inozemski štipendisti na naših univerzah. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, ki statuira na podlagi reciprocitete štipendije za dijake iz inozemstva, ki žele študirati na naših univerzah, in sicer je določenih za Angleško 2, za Francijo 3, za Cehoslovaško 2 in za Poljsko dvoje štipendij. Inozemci bodo študirali na vseučiliščih Beograd, Zagreb in Ljubljana. — Lekarnarska zbornica v Zagrebu. Zagrebški lekarnarji so poslali ministrstvu narodnega zdravja spomenico, v kateri predlagajo. da se ustanovi poleg centralne Apote-karske komore v Beogradu oblastna Apoie-karska komora v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo. — Zgradba radiopostaj. Poštna direkcija v Novem Sadu je prejela dosedaj 120 prošenj za dovoljenje vzpostavitve radiopostaj. V okvožju beograjske poštne direkcije je bilo izdanih dosedaj 157, v območju zagrebške 262, v območju novosadske pa 4157 dovoljenj. — Vagoni na račun reparacij. Prometno ministrstvo je prejelo na račun reparacij od Nemčije od leta 1920 do 1. novembra t. 1. 452 osebnih železniških voz. — Feministični pokret v Splitu. Te dni se je vršil na inieijativo profesorice dr. Jelke Perič v Splitu prvi sestanek tamkajšnjih pri-stašinj feminističnega pokreta. Razpravljalo se je o potrebi razširjenja feminističnega 'pokreta po vseh mestih v državi. — Tatarhnnarski proces. Iz Bukarešte poročajo: Zasliševanje obtožencev in prič v procesu radi tatarbunarske revolte, ki se vodi v Kišinevu, je končano. Radi zanimivosti bodi omenjeno, da je trajalo nad tri mesece. Kdaj ; bo proces končan, se še ne ve, vsekakor pa bo ' trajal še dolgo. Samo čitanje obtožnice (ci- , tala jo bosta dva kralj, komisarja) bo trajalo po predhodnih dispozicijah 10 dni. Ko- ,0 časa bodo trajali govori javnih obtoži-teljev in zagovornikov, ni mogoče predvideti, >er število zagovornikov še ni znano. V najboljšem slučaju bo izrečena sodba čez dva meseca. - f* :^v,drijskc univerz«. v finančnih težko-cah. Kakor porocaja z Dunaja, so sestavili akademski senati univerz Dunaj, Gradec in Innsbruck spomenico, ki jo predloži posebna deputacija merodajnim vladnim parlamentarnim krogom. V spomenici opisujejo gmotne stiske avstrijskih univerz ter prosijo, da se zvišajo prispevki na kupno vrednost predvojnega časa, ker je sicer delovanje vseučilišč resno ogroženo. — Zakon na pnskušnjo v sovjetski Rusiji. Po najnovejši zakonodaji se sklene v sovjetski Rusiji prvi zakon za dobo treh let. Po j poteku tega časa sta oba dela upravičena, I — Konec stavke pekovskih pomočnikov na Dunaju. Pomočniki so dosegli 5 odstotno zvišanje mezd. (Kakor smo poročali, so zahtevali 12 odstotkov.) Zvišanja cen kruhu pa vlada ni dovolila. da gresta brez vsake formalnosti narazen. Šele registracija po preteku treh let ustvari temelj za poznejše alimentacijske zahteve. Starostna meja je določena za moške z 18, za ženske s 16 leti. — Sramotni oder za propadle dijake. Originalno novost je uvedla dunajska šolska oblast: sramotni oder za propadle srednješolce. Zadnji naredbeni list mestnega šolskega sveta priobčuje imena, rojstni kraj in starost maturantov, ki so bili reprobirani v poletnem terminu na dva, dva in pol, tri mesece, na pol leta ter na celo leto. Kuriozno pri tem je, da izhaja naredbeni list tako pozno, da je mnogo kandidatov, ki so jih .položili' samo na dva, oziroma dva meseca in pol, medtem izpit srečno prestalo ter študirajo sedaj na visokih šolah. Tem akademikom gotovo ni v veselje, da čitajo ljudje sedaj njihova imena na črni listi. Še bolj ženantno bo pa za one, ki bodo čez par let suplenti in profesorji. — Za hebrejsko univerzo v Jeruzalemu je daroval newyorški bankir Feliks Warburg znesek 500.000 dolarjev. Darilo je namenjeno za ustanovitev filozofske fakultete. — Protialkoholne odredbe v Moskvi. Kakor smo že poročali, se je v sovjetski Rusiji, odkar je točenje alkoholnih pijač zopet dovoljeno, pijančevanje silno razpaslo, tako da so vsi policijski zapori vedno prenapolnjeni s pijanci, ki so bili aretirani radi izgredov. Zato je sklenil svet sovjetskih komisarjev vzpostaviti posebno komisijo, za proučavanje pijančevanja. Zaenkrat se prepove točenje alkoholnih pijač ob nedeljah in praznikih ter uvede splošna prohibicija za mladoletne. Razen tega se prepove otvarjanje gostiln v bližini tovaren. V Moskvi so ugotovili vsako nedeljo nad 10.000 ljudi, ki so bili pijani kot čepi. — Radi sramotenja madžarske države obtožen in oproščen. Iz Budimpešte poročajo: Urednik lista »Villag«, Teleki je bil obtožen, ker je protestiral v nekem članku zoper to, da se dovoljuje morilcem iz Nemčije prebivanje na Madžarskem. Državno pravdništvo ga je preganjalo radi pregreška žalitve ugleda madžarske države. Teleki pa je nastopil dokaz resnice ter dokazal, da so »probuja-joči se Madžari«; gostoljubno sprejeli in slavili morilce iz Nemčije kot Ehrharda, polkovnika Bauerja, Erzbergerjeve morilce, kakor tudi Rathenauove. Izjavil pa je tudi, da se ne sme »probujajočih se Madžarov« identificirati z madžarsko državo. Sodišče je Te-lekija oprostilo. — »Žaljenje veličanstva« na Madžarskem. Bivši poročnik Albert Nagy, član Pronaye-vega detachementa v Budimpešti, se je izrazil pred leti na nekem ljudskem zborovanju. da je bil kralj Karol židovski hlapec in lopov ter da ni vreden, da bi nosil Štefanovo krono. Te dni j bil spoznan Nagy krivim žaljenja veličanstva ter obsojen na globo 1 in pol milijona madž. kron. — Podrobnosti o opustošenju tiskarne »Edinosti«. — »Edinost« zopet izšla. V nedeljo je »Edinost« zopet izšla, seveda saino na dveh straneh, mesto na štirih. Na čelu lista prinaša podrobnosti o’ fašistovskem napadu na tiskarno in uredništvo. — V četrtek okrog 9 in četrt zvečer, ko se osobje pri listu in v tiskarni še ni dodobra lotilo dela, je planila, nenadoma izpod obokov bližnje židovske sinagoge tolpa kakih 150 do 201 ljudi ter udrla v poslopje. Osobju seveda ni preostalo drugega, kot da se je rešilo z begom, tembolj, ker so bili izgredniki oboroženi s koli, sekirami, gorjačami, kamenjem in drugimi uničevalnimi pripravami. Nato se je pričelo pustošenje prostorov. Uredništvo, uprava in urad političnega društva so bili popolnoma razdejani. Fašisti so razbili vrata in opremo ter raztrgali knjige, nakar so del stvari pometali na ulico, polili z bencinom in zažgali. V stavnici so pometali po tleh vse črke. Stroje so obdelavah z koli in krampi. Del izgrednikov je zažgal zalogo papirja, tako da je bila tiskarna v trenutku v plamenu. Pustošenje je trajalo kake pol ure, dokler niso bili razbojniki obveščeni, da prihajajo ognjegasci in četa karabinjerjev. Tedaj so jo naglo odkurili. Gašenje je trajalo kake četrt ure. Pri ugotavljanju škode se je izkazalo. da so stroji pokvarjeni k sreči le v nebistvenih delih, tako, da so se dali popraviti in je »Edinost«, kakor omenjeno, v nedeljo zopet izšla. Ironija usode je hotela, da je bil izvršen napad ravno v trenutku, ko se je imela sestaviti sporazumno med uredništvom in vodstvom lista izjava o obsojanju poizkušenega atentata na Mussolinija. — 26 šolskih učenk omamljenih s plinom. Iz Vratislave poročajo: V kopališču v Ditters-bachu se je kopalo te dni pod nadzorstvom učiteljice 26 učenk. Nenadoma so se jele učenke druga za drugo onesveščati. One, ki so ostale pri zavesti, so imele toliko pricu- Pepolnoma novo! Prvič v Jugoslaviji! VELIKI FRANCOSKI »PATHK-FILM« PARIŠ Prvič v Ljubljanilj DETE ULICE VELIKI FILMSKI IGROKAZ V 7 DEJANJIH. V glavni vlogi prvak pariškega gledališča COMED1E FRANCAISE znani FERAUDY, francoski JACKIE COOGAN ter kolosalno dresirana opica AUGUST-. Krasna vsebina polna zelo zanimivih resnih, veselih in zabavnih prizorov. — Vesele in smehapolne scene iz cirkuškega življenja. Izvanredna. celo umetniška igra malega francoskega JACKIE COOGANA nas popolnoma osvoji. Predstave se vrše točilo ob: 4., pol 6.. pol 8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri v s o h predstavah. PREDNAZNANILO: NAJNOVEJSI HARRV LIEDKE - FILM SEZIJE 11125/26. Elitni KINO MATICA (fot. 124) jočnosti duha, da so izvlekle onesveščene tovarišice iz vode. Ena od njih je hitela na dvorišče, zaklicala parkrat na pomoč, nakar je padla tudi ona \ nezavest. Prihiteli so uslužbenci ter takoj opazili, da je odprt pri peči plin, ki je učenke omamil. Nekatere od njih so bile prepeljane v težkem stanju v bolnico. — Izpremembe v državni službi. Za carinike so imenovani: pri carinarnici v Mariboru carinika splitske carinarnice Ernest Roset in Marko Domazet ter carinik carinarnice Srbski Kastur Borislav Dimitrijevdč; odpuščeni so cariniki mariborske carinarnice Franjo Knez, Branko Grubie in Maks Kar-lovič. — Za asistenta poljedelske in kontrolne postaje v Ljubljani je imenovan Bogdan Pahor, za asistentko iste postale pa dr. Milena Perušek. Upokojen je pisarniški pristav delegacije ministrstva financ v Ljubljani Anton Šramel. — Iz poštne službe. Za inšpektorja čekovnega urada v Ljubljani je imenovan Josip Simonič, inšpektor generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu, Andrija Kovačevič, inšpektor direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani pa za inšpektorja generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu. — V višjo skupino je pomaknjen direktor pošte in telegrafa v Ljubljani Alojzij Gregorič. — Premeščen je poštni uradnik Franjo Ivanuša od pošte Maribor 2 k pošti Ljubno. — Ponarejeni koleki. Uprava državnih monopolov je ugotovila, da so v prometu fal-zifikati kolekov po 10 in 250 Din. Falzifikati so zelo slabi ter jih je lahko spoznati. — Sest rudarjev zasutih. V nekem premogovniku pri Manchestru je zasul te dni plaz kamenja šest rudarjev. Pet jih je bilo ubitih, eden pa težko poškodovan. — Senzacionalen proces v Velikem Bečke-reku. Včeraj se je pričel v Velikem Bečke-reku proces, ki vzbuja v mestu veliko senzacijo, ker so zapletene vanj poleg lekarnarja Emila Nikoliča same tamkajšnje ugledne osebe. Gre namreč za šest vagonov vojnega sanitetnega materijala, ki je izginil na ta-jinstven način še ob času, ko je vkorakala srbska vojska v one kraje. Takrat je bil Nikolič osumljen in uvedena je bila proti njemu preiskava. Nenadoma pa so vsi akti izginili. Po zaslugi nekega oficirja so se sedaj, po tolikem času zopet našli, ter je bila na ukaz iz Beograda uvedena stroga preiskava. Meščanstvo v Velikem Bečkereku pričakuje izid procesa z velikim zanimanjem. — Monstreproces zoper tolpo požigalcev v Pragi. Kakor smo svoječasno poročali, je zanetila tolpa požigalcev v okrajih Kraljevi gradeč, Kolin, Jicin in Chlum dolgo serijo požarov. Zločini so bili izvršeni v sporazumu z lastniki nepremičnin. Šlo je za velikopotezno špekulacijo z zavarovalnino. Požigalci so zažigali proti plačilu 5000 Kč tako spretno, da dolgo časa v nobenem slučaju ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil požar podtaknjen ter so zavarovalne družbe oškodovane za milijone čsl. kron. Aretiranih je bilo nad 150 oseb. Te dni se prične zoper nje proces. Tako veliko število obtožencev še ni nikdar sedelo naenkrat na zatožni klopi pred nobenim češkoslovaškim sodiščem. — Čuden izprehod madžarskega oficirja, 'bed par dnevi je prekoračil ponoči neki madžarski oficir neopaženo našo mejo, ter prišel tik do pred Subotico, kjer ga je ustavil neki železničar. Pri železniški policiji je oficir izjavil, da je napravil samo mal izprehod, hoteč prebiti v Subotici veselo noč. Zoper čudnega nočnega izprehajalca je uvedena preiskava. Oklepili avtomobili zoper ncwyorške bandite. V Newyorku je postajala v zadnjem času, zlasti v nočnih urah banditska nadloga vedno akutnejša. Zato je odredil sedaj new-jorški .policijski predsednik, da bodo vozili ponoči po newyorških ulicah .s strojnicami opremljeni oklopni avtomobili, katerih naloga bo preganjanje razbojnikov. Prebivalci Newyorka bodo imeli torej odslej priliko opazovati od časa do časa prave poulične boje. — Nervozni vek. Živimo v nervoznem veku in nervoznost postaja čimdalje večja. — Spandauski zdravstveni urad za skrbstvo za dojenčke je sedaj ugotovil, da so nervozni dandanes že celo dojenčki. »Neuropalija« se pojavlja pri njih v obliki močnega in dolgotrajnega neutemeljenega joka, strašljivosti, bruhanja, krčev, neosnovanih izbruhov jeze ali preplašenosti, odklonitve hrane, pomanjkanja spanja itd. V ~ Aretacija perverznega starca v Zagreba. Zagrebška policija je aretirala starca, ki ie zapeljeval deklice v starosti 10—12 let n£ daleč od svojega stanovanja je imel vinograd, v katerem je sedel po cele dneve in noci. Vsaka deklica, ki je odtrgala slučajno kak grozd, je poslala žrtev starčeve abnormalne strasti. Starec deklic ni kaznoval radi tatv me, temveč jih je nagradil s sadjem ter Jih vodil v zidanico, kjer jih je zadrževal po vec ur, take pa, ki so pobegnile od doma, je pridrževal čez noč. Marsikatera deklica, ki ni imela stanovanja, je bila srečna, da je smela ostati pri njem. Poleg hrane jim je dajal nagrade po 2 do 3 dinarje. Nekatere deklice so vodile k njemu tudi svoje tovarišice. Zanimivo je, da je uganjal starec svoje orgije že par let ter sprejel pod svojo streho veiiko število deklic, ne da bi se bilo to doslej izvedelo. Ovadbo proti njemu je podpisalo 6 deklic. Starec taji. — Družaben škandal v Parizu. Pariz se naslaja le dni zopet z družabnim škandalom Komorni sluga princa de Ligue. L. Harpert, 22-letni mladenič, je obdolžen, da je kradel princezinji dragocenosti ter izsiljeval od nje denar. Komorni sluga je imel, kakor se zdi s princezinjo intimno razmerje, kajti princ ' ga je zasači nekoč v tete-a-tSte-u s svojo soprogo. V sled tega je prišlo do tožbe na ločitev zakona. Komorni sluga trdi, da ga je princ najel samo za to, da bi vohunil za princezinjo ter jo zapeljal. Rodbina de Ligue je ena od najstarejših in najuglednejših plemiških rodbin na Francoskem. — Obsojeni dobrovoljec. Iz Subotice poročajo: Dobro vol jec Nikola Tatalovič, ki je ustrelil svojefasno v selu Topolovo -ob priliki, ko jc bil aretiran radi pretepa v vaški gostilni enega od orožnikov, je bil obsojen te dni z upoštevanjem olajševalnih okoliščin na 4 leta ječe. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. novembra 1925. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 bi. 76; loter. drž. renta uit. dec. den. 313; zastavni listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kred. banka den. 220; Mer-kantilna banka den. 100, bi. 104; Prva hrv. : štedionica bi. 965; Kred. zavod den. 175, ; bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 120; j Združene papirnice Vevče den. 120, bi. 126; Nihag bi. 39; Stavbna družba den. 100, bi. i 110; šešir den. 145. ! Blago: Trami 24/29, 13/16, 9 m, fco meja, j 7 vag., den. 390, bi. 396, zaklj. 390; 100 m:1 I hrastovih hlodov, monte, bi. 480; jelovina, 600 m3, fco nakl. post. bi. 225; Bukova drva, suha, fco nakl. post. den. 19, brzojavni drogi (smreka, jelka, bor), od 8—10 m, fco vag. nakl. post. Štajersko bi. 230; breza, od .10 do 30 cm, od 2.50—6 m, fco vag. nakl. post. Štajersko bi. 275; jelove deske, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50 mm, 4 m, od 17 cm napr., III. konično bi. 445, III. paralelno bi. 480, fco vag. nakl. post. Štajersko; remeljni, 4 m, od 40/40—120,120 mm, ostrorobi, fco vag. nakl. post. Štajersko bi. 520; ajda domača, par. slov. post., 1 vag., den. 270, bi. 270, zaklj. 270; proso domače, fco prekm. post. bi. 215; koruza stara,, par. Novi Šad bi. 172.50; ko-j ruza stara, fco sremska post. bi. 185; koruza umetno sušena, fco Vinkovci bi. 160; koruza umetno suha, par. Novi Sad bi. 152.50; oves, j dvojnorešetani, fco slav. post. bi. 170; oves i rešetani, fco Postojna tranz. den. 200, bi. 205; otrobi, drobni, par. Postojna bi. 170; fižol, beli, banat., v egal. vrečah, po 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 280; fižol, rjavi, v egal. vrečah po 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 260; i fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 300; fižol mau-dolon, fco Ljubljana den. 350; konopno seme, 1 v vrečah, b/n, par. Postojna bi. 560; krompir, beli, lepi, fco prekm. post. den. 75; laneno olje, fco nakl. post., fco sod den. 1650, bi. 1750; laneno seme, fco nakl. post. den. 500, bi. 520; želod, fco nakl. post. bi. 180; jezice, fco nakl. post. den. 200; kostanj divji, fco nakL post. den. 50; seno sladko, stisnjeno, fco staj. post. bi. 75; seno, polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 60; slama, stisnjena, fco štaj. post. bi. 50. BORZE. — Zagreb, dne 9. nov. Devize: Newyork abel 56.3—56.9, ček 56.18—56.78, London izplačilo 273.18—275.18, Pariz 224.5—228 5 turih 186—1094, Praga 166.7—168.7, Milan izplačilo 222.56—224.94, Dunaj 792.50 do 802.50, Berlin 1341.50-1351.50, Budimpešta 0.0792 -0.0802. - Curih, dne 9. nov. Beograd 9.20, New-\ or k 519, London 25.1525, Pariz 20.60, Praga lo.o. Berlin 123.50, Budimpešta 0.0.727, bofija 3.775. . »■'. *’■. . ur.,-,, Spisal Kohort Krati. >Ainpak vse ogledava in vse izprašava.« »Saj ne bo hotela govoriti!« »Poizkusiva. Predstavimo se ji, to zadostuje.« »Potem smo v levjem brlogu,« meni mladi gospod bojazljivo. :>Ah kaj, ti niti ne slutijo, kakšne načrte imamo!« zašepeta stara dama, videti je, da je mnogo pogum-nejša kot Manuel. »Mama, mama, ali si ne moremo ogledati avtomobila?« zakliče Lucia. Hitro prenehata šepetati. »Pa poizkusimo.« Zdaj je avtomobil ob strani, kočijažu vele, da ustavi in potem vsi trije živahno migajo. Avtomobil se približa in ustavi na cesti tik pred ekvipažo. »Ta gospoda mi gre pa sila na roko,« šepeta Leonor, ko spusti sprednjo oklopno ploščo, »kakor, da vedo moj namen in so z njim zadovoljni. Ha, kakšne oči bodo potem delali!« Ze odpre tudi okno. »Oprostite, da vas zadržujem,« začne francosko, »jaz sem tujka v tej deželi...« »Ali prosim, prosim, prosim,« jo prekinejo vsi (129) trije, ki so že splezali ali poskočili iz ekvipaže in lakoj začno govoriti vsi hkratu, glavna vsebina njih klepetanja je, da čestitajo mis Leonor Morrisovi, zakaj katera druga gotovo ni, k prihodu v Argentinijo in k vsem dosedanjim uspehom. »S kom imam čast?« vpraša Leonor, ko sploh zmore kaj reči. Oni trije se dostojanstveno vzravnajo. »Ne vi, temveč mi smo počaščeni,« odvrne mladi gesped, »in zlasti jaz si štejem v čast, da vas pozdravim, kot prvi Argentinec na argentinskih tleh, in ne le to, temveč, da vaiA istočasno predstavim deželno mater — ehem — reči sem hotel — in vseeno lahko rečem... senorita de Castro, soproga prezidenta argentinske republike, ki jc smem imenovati bodočo taščo, in senorita Lucia, njena hči je moja zaročenka. Don Manuel d’ Estrella.« Preko bledih Leonorinih lic šine sijaj in iz njenih oči se kar zabliska. S silo mora umiriti ta ogenj. O, kakšna čast!! In cenjena gospoda stoji kar na cesti! Dovolite, da vas povabim? Morda vas zanima, da si ogledate moj avtomobil.« Zdaj se zabliskajo oči nasprotni stranki. »Oh, če nam to dovolite!« Tokrat odpre prednja vrata, ki so imela že zgoraj mesto oklopnih plošč le stekleno okno. Trojica gleda radovedno, pa tudi začudeno po prvem prostoru, toda Leonor jih odvede takoj navzad. Tako, prosim, vstopite tu. To je, najzanimivejši prostor v avtomobilu, tu spoznate vse skrivnosti.« Bila so le ozka vrata, ki so se odprla na koridorju in pravtako ozek in tesen je prazen prostor, kamor vstopi trojica, toliko, da imajo vsi prostor stati. Takoj povemo, da je to shramba, ki so jo izpraznili na poti preko Afrike. Notri ni bilo nič več, tudi praznega zaboja ne, bila je popolnoma prazna. Ko je vstopila zadnja oseba pred Leonor, namreč Manuel, zapre hitro železna vrata, torej tako, da stoji ena zunaj, odpre pa v višini glave neko zaklopnico, skozi katero drugače vzemajo predmete iz shrambe, ne da bi odprli vrata. Obrazi, ki jih zagleda, so že precej začudeni. Trojica se v ozkem prostoru komaj giblje. »Hm, zelo zanimivo, res, zelo zanimivo!« meni Don Manuel, in se skuša obrniti, kar se mu seveda ne posreči. »Se vam zdi?« »O da. Torej to je prostor, v katerem so vse skrivnosti tega čudnega avtomobila?« »Ne, v tern še ne. A vseeno je zelo zanimiv prostor.« »Kaj pa je?« , »Krematorij.« »Krema — krema — krema — kaj?« jeclja Don Manuel z bledimi ustnami, ki morda že nekaj sluti, zlasti, ker je ostala Leonor zunaj, pred zaprtimi vratini. »To je naš krematorij,« razlaga Leonor hladnokrvno. »Saj vendar veste, kaj je to, krematorij?« (Dalje prih.) Vaša Icnfigjo: !■ m | lugosloveni v Ameriki Oospoderslki, socijatloi, kuMumf So problemi Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ameriki, m m a m m m H n Velika raprezentatlvna izdaja povodom mednarodne razstave v :: Filadelfiji 1926. :: Naročila in predplačila sprejemajo v knjigarnah in izdajatelji: V knjigarnah bo siala knjiga 200 dinarjev, v predplačilu pa stane samo 150 dinarjev. Biblioteka „Bankarstva“, Zagreb 6, Marovska ulica 30. IBWEIf!MS!3!E!5MmS5!S5OTnE MALI OGLASI , vsaka nadaljna beseda C«ne oglasom do 20 besed Din 5 50 por. G snod t itarosti 30 let le iell »emaniti s fo»podično iz bolj&e rodbiae. Zenitov ni izključena. Le re*ne ponudbe proti na upravo li»ta pod »Značaj«. DRIIfl - - ČEBIH UJolfova ulica 1/11. - Telefon 56. Mlad gospod veselega značaja se želi seznaniti, z istotako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesel:. Uo^koian drfavni uradnik išče kakršnekoli ■luibe. —- Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vestenc. Ovs mladenki želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise na upravo lista pod »Črnolaska in Brunetka«. ^osoodična trgovsko naobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkLnjo, kontoristinjo ali blagajničarko. — Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška moč . ffliedenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vestenc. m* in jim mn tsaučinac;*’ -ji ler mouno blago, plc!eMerk*r< v Ljubljani Andrej Sever.