Rtfeeclftn J Administracičn C- IAMON USTA 5158 *• A. 50 . 5502 Bs. Air«a ★ naročnina: Za eno leto * 8,— Za pol leta $ 5,— £a inozemstvo 2 Dolarja pametna Štev. 20 ct«. Si o vchski Glas RKGISTRO NACIONAL INTELRCTU AL DE LA PKOP1BOAD N*. ISS01T (L A VOZ E S L O V E N A) PERIODIOO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (iTUGOESLAVA) PAKA TODA SIJI) AMERICA - ORGANO DE LA SOCIEDAD YU GOESLAV A “HOGAR POPULAR ESLOVENO” FRANQUEO PAGADO Coacasidn N' 3158 TARIFA REDUCIDA Conc*»i6u N* 1551 ^TO (ASO) HI. * BUENOS AIRES, » DE JUNIO (JUNIJA) DE 1948 N um. (fltev.) tl isan je trgovski sporazum med F.LB. Jugoslavijo in Republiko Argentino v v —, w uva naroda zdruzena v prijateljskih odnosajih sta se sporazumela In sklenila se v tesnejse povezati in utrditi trgovsko - gospodarske stike v sKupno Korist Narodna Skupščina Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in Nje-ffova Ekscelenca Predsednik Republike Argentine, v želji, da olajšajo in pačijo razvoj gospodarskih odnosa jev med obema narodoma, sklenili so *“jučiti trgovsko pogodbo ter so v to svrlio imenovali svoje polnomočne astopnjke in sicer: p Predsedstvo Nar. Skupščine FLRJ je imenovalo Njegovo Ekscelenco polnočnega Ministra in Veleposlanika FLRJ v Argentini General Ma-rJa Franceta Pirc; Njegova Ekscelenca Predsednik Republike Argentine pa je imenoval Ceknco Dr. Juana Atilia Bramuglia, Ministra Zunanjih Zadev in Vere; 8celenco gosp. Miguela Mirando, predsednika Narodnega Gospodarskega ®ta in gosp. Orlanda Maroglio, predsednika Centralne Banke Republike batine. Predstavniki, ko so izmenjali svoja polnomočja najdena v dobri in pra-°bliki, sporazumeli so se za sledeče: *' ^OGLAVJE — SPLOŠNE ODREDBE — Visoke Stranke Ugovornice svojo željo tesnejše povezati zveze, katere jih spajajo in vUni ^©Sevati enakopravno zamenjavo svojih Co UJ_0,otll«ke firouSevatl So s 0(lov, JW11 6i:°J«h odnosnih narodnih potrebah. 2' — Vlade FLRJ in Republike Hile jamčijo, da bodo natančno izpol-kuter SB reciProcitetne trgovske operacije, Ud, ‘Se bodo vršile med obema država-Veo’j0 odo proučevale in reševale z naj-do v nakionjenostjo predloge, katere bo-Iti p0-a ,rano predlagale v cilju olajšanja C] Ja''anja svojih gospodarskih odnosov. Se ob» 3. — Visoke Stranke Ugovornice liltor eJ°. da bodo toliko na naravne ko-na Podelane proizvode, ki prihajajo >Jvaž ® a*i druge obeh držav, ki se bodo oiajj 11 Iz ene v drugo, nudile največje ®*j v V olcv*ru svojih odnosnih zakono- Industrljski vosek ................. 100 Konjska žima ......................... 8 ,, člen (!. —FLRJ bo nudila Republiki Argentini olajšave, da bo Argentina po svojih potrebah zamogla nabaviti v teku enega leta računajoč od dneva, ko stopi v veljavo ta sporazum, med drugimi, sledeče jugoslovanske proizvode v spodaj navedenih minimalnih količinah: Cement Portland ................ 100.000 ton 000 000 „ Pogledu carine, " pristojbin in ut»M 'tu s" faJ(l j: Podvrženi uvoz, promet, prevoz in •itev imenovanih proizvodov. taks, davkov in . _ enako v pogledu rljn formalnosti in postopkov, kate- tine'ev 4' — Vlade FLRJ in Rep. Argen ^hu Prevzele potrebne korake, da v tla t 0t*redb in pogodb, katere so v veljavi I« k Polju zagotove spoštovanje izvora 0beji koyost gotovih proizvodov ene izmed v»rjai • Pobijajoč s primernimi odgo-MnL3o^irni sankcijami promet in prodajo 2 sankcijami promet in prodajo Vdelanega- na lastni zemlji ali v Vor dr*aval1, ki bi nosilo lažni napis a> kakovosti ali vrste. n- POGLAVJE — IZMENJAVA da bo Jugoslavija za- tjeno l^uatri Vin’ Kavstična soda .................. 4 . Soda Solway ..................... 1 Umetni brusilni kamni za glajenje in brušenje (pravilna kolesa z nad 16 palcev premera, brusilni kamni z I osjo ovito v medenino za brušenje ventilov in nepravilnih osovin, koles z žlebovi, brusilni kamni za zobozdravniške potrebe) Hmelj ........................ Orehi z lupino ............... Suhe gobe .................... Cigaretni papir .............. Zdravilna zelišča ............ Kalcijev karbid . . ......... Kalcijev cijanamid ........... Rezan hrastov les ............ Rezan "bukov les.............. Rezan borov, jelkin in smre kov les ................... Limane lesene plošče (ma- deras terciadas) ................. 250 „ Alkaloidi za medicinske potrebe ............................... 100 kg. člen 7. — Proizvode označene v členu 5 nabavljale bodo ustanove ali podjetja, katere bo odredila jugoslovanska Vlada od ali po posredovanju argentinskega Zavoda za Izmenjavo, samo ako ta ustanova ne smatra za potrebno da se iste kupi- od Kake druge ustanove ali izvoznega podjetja s sedežem v Republiki Argentini. Ta odredba se bo istotako vpoštevala za druge nabave argentinskih proizvodov, katere bi jugoslov. vlada nabavila neposredno ali posredno za dobo trajanja tega sporazuma. Člen 8. — Proizvode omenjene v členu 6 bo nabavljala Argentinska Ustanova za Pospešitev Izmenjave, druge uradne usta- nove ali uvozna podjetja s sedežem v Republiki Argentini. člen 9. — Jugoslovanski in argentinski proizvodi, ki se bodo izmenjavali med Jugoslavijo in Argentino, bodo računani po cenah katere se bodo z dogovorom določile. člen 10. — Izvoz argentinskih proitvo-dov v FLRJ in izvoz jugoslovanskih proizvodov v Rep. Argentino je podvržen odredbam splošnega značaja, katere so v veljavi v državi Izvoza v trenutku izvršitve vsake operacije. Uvoz argentinskih proizvodov v FNRJ in uvoz jugoslovanskih proizvodov v Rep. Argentino je podvržen odredbam spošnega značaja, katere so v veljavi v državi uvoza v trenutku carinjenja blaga. člen 11. — Tri mesece pred potekom enoletnega roka veljavnosti tega sporazuma, Visoke Stranke Ugovornice bodo določile Jugoslovanske in argentinske proizvode, kateri pridejo v poštev v Izmenjavi med obema državama v teku naslednje dobo 12 mesecev in tako do Izteka tega sporazuma. člen 12. — Poslanstvo FNRJ v Buenos Airesu in Argentinska Ustanova za Pospešitev Izmenjave bodo v stalnih stikih za proučevanje potrebnih ukrepov, kateri bi se mogli podvzeti v obeh državah v cilju olajšanja In ojačanja Izmenjave blaga. III. POGLAVJE — POMORSKI PREVOZ 50 100 100 20 50 70 .000 20 7.500 4 . 000 25.000 člen 13. — Ladje vsake od Visokih Strank Ugovornic bodo uživale na pod ročju druge najugodnejši postopek' ki ga dopuščajo njihova odnosna zakonodajstva v pogledu vporabe pristaniških ugodnosti in operacij, katere se bodo vršile v istih. člen 14. — Visoke Ugovorne Stranke se obvezujejo, da bodo za časa trajanja tega sporžuuma, podvzele odgovarjajoče ukrepe, da se prevoz blaga, ki se izcenjuje .med FLRJ inRep. Argentino vrši predvsem z ladjami jugoslovanske in argentinske zastave enake tonaže. V slučaju, da bi katerakoli od teh dveh držav ne imela dovoljno število la- dij za prevoz blaga, katero ji pripada po tej odredbi, je dolžna nadomestiti to pomanjkljivost tovornega prostora, poslužujoč se predvsem in pod Istimi pogoji ladij druge države Ugovornice. Izvajanje teh odredb ne sme imeti za posledico nikake zakasnitve v izročitvi niti podražitve proizvodov, ki se prevažajo. IV. POGLAVJE — ZAVAROVANJE člen 15. — Jugoslovanska vlada si pridržuje pravico, da zavaruje pri jugoslovanskih družbah jugoslovansko blago, katero se izvaža v Argentino in argentinske proizvode, kateri se uvozijo v FNRJ ako nosi riziko prevoza prodajalec ali kupec. Argentinska vlada si pridržuje pravico, da zavaruje argentinsko blag«, katero se Izvaža v FNRJ in jugoslovanske proizvode kateri se uvažajo v Argentino kadar riziko nosi prodajalec odnosno kupovalec. V. POGLAVJE — ZAKLJUČNE ODREDBE člen 16. — Katerakoli od Visokih Strank Ugovornic lahko začne pogajanja z namenom preprečiti težkoče katerekoli narave, katere bi nastale tekom izvajanja odredb tega sporazuma in to v skupnem dogovoru z drugo Ugovornico. člen 17. — Ta sporazum se bo ratificiral po ustavnem postopku vsake od Visokih Strank Ugovornic in izmenjava teh ratifikacij se bo izvršila v Beogradu v najkrajšem času. Brez ozira njegove ratifikacije ta sporazum bo stopil začasno v veljavo naslednji dan po podpisu in bo ostal v veljavi do 31. decembra 1951. leta. Kljub temu vsaka od Visokih Strank Ugovornic sl pridržuje pravico, da lahko v vsakem trenutku sporazum prekliče po dovršenem prvem letu njegove veljave s predhodnim obvestilom šestih mesecev. V (POTRDITEV TEGA zgoraj navedeni polnomočni predstavniki podpisujejo tri izvode enake in istoveljavne vsebine, v jugoslovanskem, francoskem ln Španskem jeziku, dne sedmega junija tisoč devetsto štirideset osmega leta. Izjava našega Polnomocnega Ministra G. M. Franceta PIRC Ko je po podpisani pogodbi naš polnomočni minister general major France Pire zapuščal palačo' San Martin, je časnikarjem izjavil sledeče: čutim veliko zadoščenje, da sem imel priliko in čast podpisati trgovsko pogodbo med našima prijateljskima državama. Smatram, da bo ta splošna pogodba služila kot podlaga bodočemu zbli-žanju na gospodarskem polju. Gotov sem, da naši odnošaji in bodoči skupni interesi zagotavljajo razvoj in okrepitev gospodarskih odnošajev med našima dvema narodoma. Sem mnenja da naši trdni trgovski odnošaji so vedno dobro jamstvo prijateljstva med narodi, in da vsaka akcija za tesnejšo povezanost argentinsko-jugoslovanskih gospodarskih odnošajev bo pomagala utrditi stalno prijateljstvo med F. N. R. Jugoslavijo in Republiko Argentino. Moje prepričanje v tem smislu je še trdnejše, ker kakor je znano, med našima dvema državama in našima narodima ni bilo nikoli nasproUtev nobenega značaja. niiMiiTimi1 »*■ i*■* ^Partizanka” odpeljala v domovino drugo skupino povratnikov v v Množica nad 15 tisoč Jugoslovanov je ob odhodu “Partizanke” predstavljala i plebiscit jugoslovanskih izseljencev v Argentini za Novo Jugoslavijo i DOSPEL JE TEŽKO “Še en 'mesec, se en teden, par dni in “Partizanka” pripluje v Buenos Aires” — tako se je slišalo pogovore onih, ki so se vrnili v domovino. Težko in nestrpno so pričakovali določen dan prilioda “Partizanke” in prehitro je pa dospel za one, ki niso imeli svojih zadev še urejenih. 25. maja, argentinski narodni praznik, za ta dan je bil najavljen prihod “Partizanke” v buenosaireško pristanišče. Mnogo ljudstva se je ta dan PRIČAKOVANI DAN go našega ljudstva prispelo tudi iz notranjosti in celo iz daljne Cordobe in tako izpolnilo željo, da si ogleda “Partizanko” ter pozdravi njeno posadko. Zapustili smo ta dan ladjo ob zelo pozni uri, ker tudi člani posadke so odšli, bodisi na Boko ali v Vicente Lopez, kjer se je njim na čast priredil “ver-muth” ali kaj sličnega. DAN ODHODA Prišel je dan odhoda, nedelja 30. maja. Že v zgodnjih jutranjih lirah so ne- Odhajajoči rojaki pozdrav ljajo s “Partizanke” zbralo v pristanišču, da pozdravi njen kateri povratniki prispeli v pristanišče in se vkrcali. Na tablici je bila že zapisana ura odhoda in sicer ob 4 pop. V prvih popoldanskih urah se je množica pričela zbirati, povratniki s prtljago, ter svojci in prijatelji, ki so jih spremljali. Pred’ vstopnicami za vstop na ladjo se zbira vedno več ljudstva, odigravajo se ganljivi prizori, ker prišla je ura slovesa. S solznimi očmi pozdravlja in objema prijatelj prijatelja, matere otroke, brat sestro, itd. Mnogi se zelo težko ločijo in zadnja beseda vseh je: “Nasvidenje v domovini!” Vsak povratnik in povratnica stopi na “Partizanko” s solznimi očmi, a to niso solze žalosti, temveč solze veselja. # Množica vedno več narašča in prestopi vrvi, katere so oblasti napele. Zastonj je bilo vsako prizadevanje mornarjev, da bi ljudstvo zadržali. Ura odhoda se je bližala, povratniki stojijo prihod a “Partizanka” je dospela šele naslednji dan ob 7.30 uri zjutraj. Po izkrcanju potnikov v Darsena Norte je bila “Partizanka” peljana v D&rseno A, kjer je ostala potem do odhoda. Vsak naš izseljenec, ako mu je le čas dopuščal, je stekel v pristanišče, da pozdravi našo posadko. Ni bilo treba povpraševanja, kje je “Partizanka” zasidrana, kajti že od daleč so bili vidni dimniki s peterokrako zvezdo. Posebno naši malčki so iztegali roke in vzklikali: “Tam je “Partizanka”!” @lede obiska na parnik je ob tej priliki zadevo uredil Jugoslovanski Centralni Svet. Razdelilo se je vstopnice potom naših organizacij in vsakemu je bila dana prilika, da si ogleda ta biser nove jugoslovanske mornarice. V četrtek 27. maja in naslednje dni je bil dovoljen vstop, da se lahko “Partizanko” obišče. Opazili smo s kako velikim zanimanjem so obiskovalci ogledovali razne prostore ladje. Komorkoli se je človek ozrl je bil red in največja snaga. Obiskovalci so pazili kot na svojo lastnino, da nikjer nič ne zamažejo in zdelo se je vsem skoraj neverjtno, da naša vlada pošlje po delavce povratnike tako lep parnik, ki je prej služil le bogatim turistom. Ogromna množica obiskovalcev pa je dospela v pristanišče v soboto popoldne. Družine z otroci in naše stare mamice, vse je pohitelo, da si ogleda “Partizanko”. Na krovu, v dvoranah in po hodnikih, povsod polno ljudstva in posebno pa ob vhodu na stopnice je bila do pozne ure velika gneča. Mnogo družin se je spet vrnilo domov, ker niso imele srečo, da bi prišle na vrsto, da bi šli na ladjo in si jo ogledali. Kljub veliki gneči pa se je naše ljudstvo vedlo disciplinirano in izvršilo vsak ukaz. Moramo tudi pripomniti, da je mno- V imenu jugoslovanski? izseljencev se ie poklonilo “Partizanki” v naso zastavo Centralni Jugoslovanski Svet v Argentini, v katerem so vključene vse naše ‘Organizacije je v imenu naših izseljencev poklonil “Partizanki” zelo krasno zastavo, katero se je nakupilo iz prostovoljnih prispevkov naših izseljencev. Zastava je bila izročena posadki v nedeljo 30. maja zjutraj v prisotnosti predsednika C. J. S. tov. R. Mikuličiča in drugih zastopnikov naših organizacij. Ob tej priliki je imel tov. Sazunič govor v katerem se je najprej zahvalil Maršalu Titu in ostalim voditeljem, ki so se in se zanimajo, da povzdignejo jugoslovansko mornarico. Pozdravil je tov. kapitana in ostalo posadko “Par-zanke”. Povdaril je, da so naši izseljenci pozdravili v Buenos Airesu “Par tizanko kot poslanko naše nove Jugoslavije. Obširen govor je zaključil: “Odločili smo se, da Vam v spomin poklonimo našo s slavo okinčano trobojnico, simbol nove FLR Jugoslavije, prepričani, da jo bodete zvesto čuvali, ker ste za vstvarjanje iste prelivali vašo kri.” Predsednik C. J. S. tov. Mik uličic nato izročil zastovo kapitanu “P»rtl' zanke” tov. Račiču. Na srebrni ploščici je bil izdelan sle' deči napis: “Posadki parnika “Partizanke” 0 priliki njenega prvega prihoda Vv®u!j nos Aires leta 1948, v znak hvaležno^ narodnim oblastem F.L.R.J. za r®P?’ triacijo naših izseljencev, poklanja jugoslovanski izseljenci v Rep. & gentini.” 1 na palubi in kričijo svojcem zadnje besede v pozdrav. Med 15 tisočo množico so tudi rojaki, ki nimajo ne svojcev ne prijateljev med odhajajočimi, dospeli pa so, da pozdravijo našo slavno “Partizanko” in odhajajoče rojake. Močan pisk sirene naznanja, da “Partizanka” kmalu odpotuje. Četrt ure prej stopi iz parnika naš Minister General Major Francč Pirc, ki ga ljudstvo pozdravi z burnimi oyacijami ter mu s spoštovanjem otvarja pot med množico. Potom zvočnikov opozarjajo naj zapustijo krov oni, ki ne potujejo. Še enkrat smo v naglici pozdravili naše tovariše in v tem trenutku so nas še zaprosili : Pozdravite potom “SLOVENSKEGA GLASA” še enkrat vse tovariše in znance, posebno one, ki jih v zadnjem trenutku nismo videli!” Manifestacija naših izseljencev v pristanišču ob odhodu “Partizanke” Pogled s “Partizanke” na mnoŽic j&bil nepopisljiv in marsikateri povr8, nik sc je prav s strahom ozrl na lju stvo, ker pogled mu je težil srce. Ponovno se oglasi sirena, odstrani se stopnice, mornarji odvežejo vrvi > “Partizanka” se prične odmikati, odgovor sireni zagrmijo ogromni aP zi množice in tisoči belih robcev 1118 , jo v pozdrav. Zbrani potniki na kr° istotako kličejo zadnje besede i» zdravljajo. Prizor v tem trenutku J vse močno ganil in ni bilo očesa iz * terega bi se ne ulila solza. Par sto metroviže oddaljena zanka” nas še enkrat s sireno p°z(*r vi in izgine izpred naših oči. Odpeljala je drugo skupino p°yr i, nikov, ki se vračajo po dolgoletni p sotnosti, v našo svobodno doffi°vl v F. L. R. Jugoslavijo. Vračajo se s naročje matere domovine, da ta® naj; dni’ svojim delom, s svojim znanjem m boljšo voljo pripomorejo pri gi"8 nove Titove Jugoslavije. Lahko trdimo, da je v Pris šču zbrana množica predstavljala P‘‘, biscit jugoslovanskih izseljencev v ^ gentini za novo Titovo Jugoslavijo-naj bo odgovor vsem onim naši«1 vražnikom, ki blatijo našo dom0'1^ in si s podlimi lažmi prizadevajo) bi preprečili povratek naših izseU ^ cev. Vse lažnjive vesti iz domovine ^ javljene v tisku sovražnikov ne prepričale našega zavednega ljuds katero stopa v izšeljeništvu vedu° ^ pravi poti in si želi čimprej v dom«' uživati težko pridobljeno svobodo katero se vsi že toliko let borimo. Tovarišem povratnikom želimo & no pot in srečnejše življenje v d o vini! Naši slavni “Partizanki” pa mo: nasvidenje meseca avgusta! ‘Slovenski Ljudski Dom“ poklonil v spomin posadki “Patizanke** lep pergamin ženski odsek Slov. Ljudskega Do-lik ^ ^r^Prav^ pergamin in izrabil pri-0 pri poslovilnem večeru povratni-to, da so tega naši rojaki podpisali. sov w S6- J2 na način več sto podpi-"aPis na pergaminu se glasi: Kr ®L°VENSKI LJUDSKI DOM POGANJA V SPOMIN POSADKI PARSKA “PARTIZANKA”. nj. ^edeljo 30. maja in par ur pred ““hodom “Partizanke” « « « , nosti g. Ministra Gsneral Majorja Fran-Je^Pripravil pergamin in izrabil pri- ceta Pirc in par naših zastopnikov izročilo kapitanu “Partizanke” p:rga-min. Ob tej pruiki je pozdravil in spregovoril par bsed v imenu Slov. Ljudskega Doma tov. Semolič, čeprav skromno naše darilce, je obenem tudi zelo bogato, ker tu je zapisanih več sto imen, katera pričajo naklonjenost do naše domovine F. L. R. se je v prisot- i Jugoslavije, v v Počastilo se je tovarišice posadke parnika “Partizanke** I'ed'<|tl*ra^na komisija Jug. Žen je pri-sto f V s°k°t° 29. maja zvečer v pro-ki f^društva Vzajemne Pomoči v Bo-n; ^ernuith” v čast tovarišicam, čla-posadke “Partizanke”. Vorana je bila ob določeni uri za-izv a za(injega kotička od naših Spo Jen®ev, ki so hoteli pozdraviti in s)j tovarišice in druge člane po-p P na**e hrabre mornarice, ki so se A?Vn° nahajali med nami. 2oe- VstoPu teh v dvorano so jih naviti) * P°^ravili z burnimi aplavzi. V 2(]tenU C' Komisije Jug. Žen jih je poje ~ a ^ov- H. Pejakovič. Pozdravil vse jug. žene brat P. Šostakov- sky. V imenu posadke “Partizanke” je pozdravil tajnik Sindikalne Podružnice na “Partizanki”.tov. Ljubo Sabljič in govoril o napredku naše domovine in vršitvi petletnega plana. V imenu tovarišic “Partizanke” je govorila bolničarka tov. Vinka Urlič, ki je obrazložila današnjo stališče žene v Jugoslaviji in izročila v imenu jug. žen tople pozdrave. Poklonilo se je tovarišicam cvetja in druga darila in je nato zbor posadke zapel par lepih partizanskih pesmi. Zaplesalo se je tudi partizansko kolo in prav škoda, da smo se vsled pozne ure morali tako hitro raziti. ■ ■ Kapitan, višji častniki “Partizanke” in člani Centralnega Jugoslovanskega Sveta ob priliki poklonitve zastave ‘ ‘ Partizanki ’ ’ SVETOVNjE VESTI predsednik češkoslovaške, &R. EDVARD BENEŠ. ODSTOPIL aed«-i ge Je prišla vest, da je predjed rePublike, dr. Edvard Beneš, r\ zdravstvenih razlogov odstopil, in p Beneš> ki je skupno z Masarykom Prvo?6^0111 Štefanikom tvoril trojico slov ^teljev za ustanovitev češko-2?od -e rePublike, bo ostal zapisan v * češkoslovaškega naroda na žag, ^,‘čnejšem mestu, katero si je in z vztrajno borbo za svobodo * demokracijo. ITALiJANŠKA REPUBLIKA IMA Novega predsednika WLJVod“evi!ih pogajanjih in štiri-, la. volitvah je italijanska republi-Mvgp° novega predsednika v osebi ^a ministra 74 let starega Luis-a tiaeij ®asPer' Je hotel na vsak KtL P,?staviti za predsednika grofa n0 s a: *ar Pa se mu ni posrečilo; konč-tieg0° ^ zadovoljil z Einaudi-jem, raje la 2 bivšim predsednikom De Nico- kt&° rize ne '1)0 rešil° težke ljud ’ *atera tlači italijansko delovno haja Vo’ katero vedno v večji meri od-^U^n0, Gasperiju naklonjeno Miti}-8’16’ *a.hko opeva naprej njegovo naj pa tudi pove zakaj se ita- Se nii ! narod seli v takem številu, kot u«aar prej. # VPRAŠANJE TRSTA VESTI IZ JUGOSLAVIJE ZMEROM VEČ LJUDSKIH KNJIŽNIC Da bi bili doseženi čim lepši uspehi na polju ljudskega knjižničarstva, je bilo zasnovano v Sloveniji posebno tekmovanje za povzdigo ljudskih knjižnic. Že po treh mesecih so se pokazali lepi uspehi tega prizadevanja. Število ljudskih knjižnic se je povečalo v tem času za 148.tako da deluje sedaj na področju Ljudske republike Slovenije 1.325 knjižnic. Nabavljenih je bilo 33.614 knjig, in je naraslo v knjižnicah število knjig na 331.121. V prvih treh mesecih tega ljudsko-prosvetnega tekmovanja je bilo 70.246 bralcem izposope-nih 241.251 knjig. Pripomniti je, da je bilo v tem času 33 knjižničarskih tečajev, na katerih so se usposabljali novi kadri za upravljanje ljudskih knjižnic. zato pa bi sedaj radi priključili Trst Italiji. V ta namen so poslali Sovj. Rusiji že štiri prošnje, na katere so prejeli samo en odgovor, v katerem je bilo jasno povedano, da z priključitvijo Trsta Italiji vprašanje istega ne bo rešeno. Pot do rešitve je druga, toda ta Amerikancem ne diši. * V PALESTINI ŠE NI MIRU Lanskega leta — 29. nov. — se je izrekla Skupščina narodov za razdelitev Palestine med Arabce in Žide. Prvi niso z predlogom zadovoljni, medtem ko so Židje sprejeli predlog z velikim veseljem, ker so v njem videli možnost ustanovitve 1 astne države. Angleži so tudi odšli iz Palestine, toda kot je razvidno iz poročil je ostalo še mnogo častnikov v arabski legiji, poleg tega Angleži tudi z orožjem zalagajo Arabce, kar povspešuje nadaljno prelivanje krvi iz katere raste bogat-stvo onih, ki podžigajo in podpirajo borbo med Arabci in Židi. Skupščina Združenih narodov je predložila načrt štiritedenskega premirja — čas v katerem naj bi se rešilo sporno vprašanje Palestine. To pa menda ne bo rodilo zaželjenega uspeha, za dosego katerega skupščina Združenih narodov bo morala malo natančneje pregledati zadevo, ter isto resno vzeti v poštev. # IZ ČEŠKE V nedeljo 31. maja je češkoslovaško ljudstvo odločno dokazalo lažnjivemu %i7-, aa Trst in okolica mora po- svetu, da nova demokratična republi- - k3r danes- Od takrat pa do j ka je ljudstvu pri srcu. Vkljub temu ZMAGA LJUDSKE PROSVETNE MISLI NA HRVATSKEM Nov čas je vtisnil svoj pečat tudi ljudskim prosvetnim prilikam ’v Ljudski republiki Hrvatski. Od osvoboditve do druge polovice 1947 se je naučilo na področju Ilrvatske pisati in čitati 80.648 ljudi. Sedaj obiskuje analfabet-ske tečaje 92.000 ljudi. Za usposabljanje novih kadrov so bili .organizirani posebni osnovni in srednji splošni izobraževalni tečaji. Te tečaje obiskuje sedaj 8.623 ljudi. Važno nalogo ljudsko prosvetnega dela opravljajo ljudske univerze, ki jih je bilo na Hrvatskem konec preteklega leta 145. Skupno je bilo 14.127 predavanj, ki jih je poslušalo 1,20&.856 ljudi. Značilno je, da je bilo 75% teh predavanj nit vasi. Hrvat-sko delovno ljudstvo je pokazalo mnogo smisla za ustanovo ljudskih čitalnic, ki jih je doslej 811. Po vseh večjih vaseh in okrajnih središčih so prosvetni domovi. Vseh skupaj jih je 479. Močno je ined hrvatskimi množicami zakoreninjena tradicija ljudskih knjižnic. Skupno posluje sedaj 2.233 knjižnic z 959.918 knjigami. Število knjig in knjižnic stalno narašča. Mnogo je pripomogla k/ popularizaciji hrvatske ljudske knjige posebna potujoča razstava knjig, organizirana v vagonu, na kamionu in na parniku, ki je preplul 27 otokov s 40 vasmi. Ljudstvo je povsod navdušeno pozdravljalo parnik s knjigami ter filmi, ki ga je obiskalo okoli 40.000 ljudi. Hagiij k° .PotcSOvali krivično črto po Mtiska]^^ S° ^mei'ikanci z vso močjo da Trst in okolica mora po-r je danes. Od takrat pa do 80 se razmere precej spremenile, I kapitalistično časopisje še vedno nada- ljuje po svoje. Tako smo imeli priliko čitati: “Proti vladi je glasovalo 20 do 30 od sto in v nekaterih okrajih celo 50 od sto”. Ravno v istem časopisu smo izvedeli, da vlada je dobila 90 od sto oddanih glasov. • V AMERIKI SE TUDI PRIPRAV- LJAJO V Zedinjenih Državah se pripravljajo za predsedniške volitve, ki se bodo vršile dne 2. novembra. Poleg dveh tradicionalnih strank bo nastopila še novo ustanovljena neodvisna stranka, katera je bolj poznana pod imenom tretja stranka. Kandidat nove stranke je bivši podpredsednik Henry A..Wallace, ki si je pridobil precej zaupanja posebno med delovnim ljudstvom. Od zmage republikanske stranke, delavstvo nima kaj pričakovati, enako menda ne tudi od demokratske (Truman) zato pa bo delavstvo skoraj gotovo podprlo tretjo stranko. • KONEC PARAGUAJSKE DIKTATURE Dne 3. t. m. je bil prisiljen podati ostavko paraguajski predsednik general Morinigo. Za časa diktature je bilo umorjenih nešteto demokratičnih borcev ; zapori so bili in so še prenapoljne-ni. Kakšno orijentacijo bo azvzela provizorična vlada bomo kmalu videli. Vse. kakor pa dvomimo, o novi vladi, kajti mnogokrat se menja samo ime in reakcija osane nadalje. NOVA DRŽAVNA OPERA V BEOGRADU Komitet. za fizkulturo in umetnost pri vladi FNRJ je sklical konec preteklega leta v Beogradu posebno konferenco gledaliških strokovnjakov in arhitektov. Na tej konferenci so ugotovili načeine smernice za gradnjo nove velike državne opere v Beogradu. Nova opera, ki je eno najpomembnejših zasnutkov v izgradnji Velikega Beograda, bo stala nasproti ljudski skupščini FLRJ na drugem savskem bregu. To bo tip reprezentativne opere v tradicionalnem slogu. Seveda bo vsa zunanjost s svojo oblikovno lepoto in tehničnimi izpopolnitvami izraz nove jugoslovanske kulture. Število sedežev bo do 3.000, kar ustreza kulturnim potrebam bodočega Beograda. Zanimiva jc nadalje okolnost, ki ustreza' načelu enakopravnosti v novi Jugoslaviji, da ne bo imela nova opera niti lož, niti parterja, niti galerije, ampak veliko skupnost enakovrednih sedežev z »najmanjšim številom lož za vlado, njene goste, diplomacijo in predstavnike množičnih organizacij. Oder nove opere bo tehnično kar najpopolnejši. Zgrajen bo tako. da bo ustrezal nastopom velikih množic igralce* in statistov. Lahko ga bo preobrazili tudi v koncertni oder. LETOŠNJI ZAGREBŠKI VELESEJEM — REVIJA POMEMBNIH GOSPODARSKIH USPEHOV Že lanski mednarodni velesejem v Zegrebu je vzbudil veliko pozornost in zanimanje v gospodarskem in poslovnem svetu. Zanimanje za letošnji, ki so ga odprli 8. maja, je še večje. Do 10. maja je bilo že 93.000 obiskovalcev. Prišli so v Zagreb gostje iz skoraj vseh evropskih držav. Obiskovalci kažejo zanimanje predvsem za razstavljena .dela novatorjev, ki so s svojo iznajdljivostjo pomagali ustvarjati te proizvode, ki jih v stari Jugoslaviji nismo poznali. Ogromni stroji pričajo o pomembnih gospodarskih uspehih v okviru petletke. Velesejem odkriva na vsak korak neizmerna bogastva naše zemlje. Od inozemskih držav sodelujejo na razsta- vi ZSSR, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Albanija. Povsem jasno je, da vzbujajo pri obiskovalcih največje zanimanje razstavljeni proizvodi Sovjetske zveze. Hkrati pa dokazuje sijajno organizirani letošnji za< grebški mednarodni velesejem, kaj premore ustvariti socialistično gospodarstvo, ki je pretvorilo v vseh pogledih zaostalo staro Jugoslavijo v sodobno državo z visoko razvito industrijo in najnaprednejšim kmetijstvom. GRADNJA DELAVSKIH STANO-VANJ Že lani so sprožile sindikalne organizacije pobudo za zidavo delavskih stanovanj na prostovoljni osnovi. Najlepše uspehe so pokazale v tem pogledu sindikalne organizacije Bosne in Her- -■BE ejOOT 3S 41331 UJ }A9fBU 9f JtfJl ‘OUJdOt cegovine ter Makedonije. Člani bosanskih in hercegovskih sindikalnih organizacij so zgradili v preteklem letu 757 delavskih stanovanj, qlani makedonskih sindikatov 70 stanovanj, dočim jih bodo letos dozidali še 452. V Bosni in Hercegovini bodo zgradili letos še 500 delavskih stanovanj, v Hrvatski pa 250. Primorske Vesti TUDI TO BOMO PREŽIVELI Ko je de Gasperijeva Italija s 15. septembrom 1947 prevzela oblast nad Gorico, je zločinska, teroristična fašistična d nihal razgrajala po Gorici in razbijala Slovencem stanovanja in trgovine. Demokratična fronta Slovencev je tedaj zbrala 78 prijav prizadetih oškodovancev, ki so bile odposlane ia ' lir. DROBTINICE ibd' ceD1 Italija zopet “velikodušno” deli dro _ nice tržaškemu gospodarstvu, tržaS podjetnikom, delavcem in nameščen^ Bedne in pičle bodo te drobtinice, ki od časa do časa padale z mize bene; genovešklh veletrgovcev. Anglo amer vojaška uprava v Trstu ln italijanska da sta se namreč sporazumeli, da D trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila ^ škl» |( »1»' tu' pravi, da je to ozemlje odslej v gosp0' skem pogledu vezano na Rim. V Rimu Tržaškim trgovcem ne preostane nič lija z raznimi državami, veljale odslej za področje S. Tržaškega ozemlja. b o; l/l do krojili in mrcvarili kontingente, pripadajo tržaškim trgovcem. V Rim11^ do rezali kruli tržaškemu gospoda^ Preteklost pa nedvomno dokazuje, bil ta kruh za Trst zmerom mačeh0'®^, gega, kakor da zaprosijo za kontingeDt^ okviril celotnih kontingentov, ki bodo voljeni v Rimu raznim evropskim a ^ vapi. De Gasperijev režim teži za te«1’ ^ bi si po raznih vijugavih kanalih Pr*^8t-pravico predstavljati tržaško gosp0 ^ stvo pri raznih mednarodnih gospodah pogajanjTh. Takšna gospodarska PoI.v|S-peha cono A Tržaškega ozemlja v 0 ^ nost in propadanje, čudna Je igra u9 p, ko nas hočejo gnati pod gospodarsk* rem države ki je skozi 15 let mrcv* Trst in sistematično dušila vsako S°B^: darslto pobudo. Sedaj se pa vprašaj Kaj je z gospodarsko in politično ne° ^ nosijo Svobodnega tržaškega oženil j®' '“'fi je zajamčena z mirovno pogodbo? , to drastično, brezobzirno kršenje « določb? čas je že, da pridejo do l>eS ^ resnični predstavniki tržaškega ljudstv^ jo s pametno gospodarsko politiko obvarUv)j» , Trst pred katastrofo, ki mu Jo priPr® anglo ameriška vojaška uprava. ------------------------------ "'Ci' IRESTAVRANT “ C A V E * IVAN LEBAN * a? Lop* de Vegu 2931 Bi- Glas DOMAČE VESTI Propietario: Sociedad Vugoeslava “HOGAR POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ ZASTOPNIKI: Za n6rd°!50 *n okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. 2* Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za v°im° NeSro 'n okolico: Golobič Marko, Zr p' ?alzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada Za >Ja°a^ito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rcctificaci6n Laranaga 2235. a SdaVedro In okolico: Viktor Metljak: Ramallo 49&2. a M*r del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 53 — Mar del Plata. OPERACIJA Pred tednom je bila operirana v bolnici Salaberry naša tovarišica Amalija Levpušček. Dobro je prenesla komplicirane operacije in se sedaj nahaja že na svojem domu. Želimo ji hitro okrevanje. POROKA V soboto, dne 5. junija sta se poročila Alojz Štok in Milka Žive. Ženin je bil prej večleten aktiven član bivšega G.P.D.S. Svatba se je vršila v prostorih Slov. Ljudskega Doma v ulici Sim-br6n. Obilo sreče! Buenos Aires, 9 de Junio de 1948 No. 11 IZ LOMA NEGRA Tužna vest iz domovine. Zastopnik našega “SLOVENSKE GA GLASA” tov. Marko Golobič prejel lužno vest iz domovine, da j preminul njegov oče. Tov. Golobiču, kakor vsem ostalini, ki žalujejo naše iskreno sožalje! SLOVO Vrnil se j? v domovino rojak in z ves' naš naročnik Josip Hrvatin. Pred meseci je.že odpotovala soproga in dva otroka. Ob slovesu pošilja pozdrave vsem pri jateljem in čitateljem Slovenskega Gla sa. El tratado comercial Argentlno-Vugosiavo j. Tal como se habia anunciado, el dia 7 del cte. mes, a los 8,30 lis., se p en el Palacio San Martin, el Tratado Comercial Argentino-Yugoslavo. °r parte de la Republica Argentina suseribieron el convenio el Ministro de S vr°nes’ ®r' Brarau§‘1ia> el Presidente del Conaejo Economico Nacional, la' ^^anda, y el Presidente del Banco Central, Sr. Maroglio; por parte de *Republica Federativa Popular Yugoslava suseribio el Enviado Extra-flniario y Ministro Plenipotenciario, General Mayor France Pirc. El acuerdo comercial, que se basa sobre todo en el treque de produetos jjUe ncoescitan ambos naciones para el desarrollo de dos respectivas econo-j'las> llena una necesidad real para čada una de las naciones firmantes. En j^ncipio este acuerdo regira hasta el 31 de diciembre de 1951, y segun se xPreso en la Cancilleria, tendera a “desarrollar las relaciones economicas ntre los dos paises, dentro de un espiritu de estrecha reciprocidad”. j Sa espera ademas que ambas partes, despues de ‘ ‘ declarar sus propositos e a3egurar mereados permanentes conforme a las respectivas necesidades acionales, se comprometen a dispensar las maximas facilidades en lo rela-lv? a derechos, tasas y demas gravamenes que afeeten a los produetos que e 11nporten mutuamente”. Determina luego el convenio una serie de produetos respeeto de los Uales la Argentina se compromete a conceder facilidades para que Yugo-ios pUe(ja adquirir, durante el periodo de un ano a contar de la firma ‘nismo. Por su parte la Republica Yugoslava concedera facilidades para ^ la Argentina pueda adquirir una cantidad determinada de produetos de 3e origen. ' Establece tambien que las partes se reserven el derecho de adoptar las ™®aidas pertinentes para que el transporte de los diversos produetos objeto intercambio argentino-yugoslavo se haga en lugares de ambas nacionali-e;> en igualdad de tonelaje. Sobre seguro se estipula que el Gobierno Argentino se reserva el derecho ® asegurar en companias argentinas los produetos nacionales que se desti-& a Yugoslavia y los produetos yugoslavos que se importen a la Argentina, p los mismos sean transportados por cuenta del vendedor o del com-ador, respectivamente. Yugoslavia se reserva igual derecho. a Indudablemente, que este acuerdo comercial contribuira enormemente Jacilitar las futuras relaciones Argentino-Yugoslavos. Por el espiritu con ra.6 s^° cometido, de alto respeto reciproco, y por los produetos que se-°bjeto del treque, en su casi totalidad materias primas destinadas a su-e;r e'i proceso de elaboracion ulterior en ambos paises, constituye un J Wplo claro y preciso de como se debe encorar el comercio internacional, 1 n c°n miras al bienestar futuro de los pueblos beneficiados por el, y no a cad exP°^a(iora ganancia de unas pocas y determinadas empresas trustifi-aasi obtenida a costa casi siempre de las masas humides de las naciones. jjj. ^ara la Republica Argentina el tratado constituye un pilar mas para su lo ePent*8ncia economica y proelamada por el General Peron, Presidente de i rSeutinos, en el historico aeto del 9 de julio 1947. Es una salida que se tar6’ ^ara escaPar del circulo asfixiante del dolar, y que, como lo manifes-a el seiior Miguel Miranda, Presidente del Consejo Economico Nacional, Slls declaraciones a los periodistos extranjeros el dia 5 del cte. mes, la oioS ca Argentina tratara de aprovechar para adquirir en iguales condi-tej.n?s> petroleo en Rumania, carbon en Polonia, material rodante para sub-q, raneos en Hungria, todo en el objeto de evitar la actual escasez de dolares. rand0 de esta manera realista, la Republica Argentina no hara otra cosa hij6 a^anzar su independencia economica asegurando el bienestar de sus Lainjiva propaganda o rojaku, ki fe odsel na obisk v domovino p0n ara nuestra madre patria, Yugoslavia, los produetos que ella pueda im-ar de la Argentina, tendran una gran importancia pues contribuiran ase-8lavar el Plan Quinquenal, y con ello el futuro de todos los Pueblos de Yugo- Poročali smo v našem listu, da je meseca februarja odpotoval v domovino naš poznan tov. Srečko Turel. Ž njim je odpotovala tudi soproga in mladoletna hčerka. Je že več časa odkar si je tov. Turel želel obiskati svoje domače kraje in takoj ko je uredil svoje trgovske zadeve, je odpotoval iz Buenos Airesa. Da je srečno dospel v svojo rojstno vas Renče je to hitro sporočil sorodnikom v Buenos Aires in pojasnil tudi, kako so ga v Gorici sovražniki Jugoslavije pregovarjali, da bi ne šel v Jugoslavijo ter ga strašili, da mu bodo na meji pobrali blago, zlato, denar itd. Ker pa tov. Turel pozna te vrste propagando, je zanesljivo prekoračil mejo in tudi v resnici ni imel najmanjših neprilik. Ko niso ti fašisti, izdajalci slov. naroda dosegli nobenih uspehov, so se poslnžili druge laži-propagande. Nekega dne je' neko fašistično glasilo v Gorici objavilo vest, da je bil tov. Turel v Jugoslaviji aretiran in peljan na prisilno delo, istotako da je bila žena in hčerka prepuščena v oskrbi drugih. Ta- | koj so naši sovražniki uporabili škarjr izrezek poslali v Buenos Aires in doda li: “Kar vrnitese, v Jugoslaviji je svo boda”. To nesramno vest so takoj naši sovražniki širili med našo naselbino. Brat tov. Turela je takoj o zadevi vprašal informacije pri Poslaništvu F. L. R. Jugoslavije v Buenos Airesu in v par dneh je naše Poslaništvo že prejelo brzojav, v katerem se poroča, da je tov. Turel obisal Beograd, Zagreb. Ljubljano, da se nahaja v rojstni vas? Renče, ter da se v kratkem vrne v Argentino. Tudi je tov. Srečko TureF pisal, ki pa o lažnjivi vesti niti ne omenja. Kakor se je predvidevalo v naprej, bilo je to vse nesramna laž sovražnikov naše nove Jugoslavije. Poslužujejo se ti izdajalci vseh sredstev, da bi odtegnili naše izseljence od svoje domovine ter preprečili naš povratek. Kakor se je takoj dokazalo, da je bila vest o tov. Turelu nesramna lažr tako naj bodo prepričani naši izseljenci, da so laž-njive vse one vesti iz domovine, ki jih trobita v javnost “Duhovno Življenje” in “Svobodna Slovenija”. Za postavitev spomenika za svobodo padlim partizanom v Gorjanskem Tudi naši izseljenci iz Gorjanskega so se hoteli na primeren način oddolžiti padlim sovaščanom-partizanom, ki so v osvobodilni borbi darovali svoja življenja za svobodo. V ta namen so napravili med seboj zbirko, ki je dosegla svoto $ 1020.—. V tej svoti je vključenih tudi $ 25.—, katere so prispevali rojaki, ki niso z Gorjanskega, a so hoteli vseeno tudi oni počastiti spomin padlih gorjanskih partizanov. Tz nabrane svote je bilo uporabljenih za razne stroške pri izdelavi spo- amh°S°t'ros’ l°s Yugoslavos emigrados, nos interesa que se logren por igual otr °bjetivos, por ser la Argentina nuestra segunda Patria, tambien a nos-}0 0s Hos toča vivir en las condiciones econčmicas que aqui prevalezcan, por viaqUe deseamos que estas sean lo mas favorables posible, y por ser Yugosla-y ^Uestra Patria de origen con la cual nos ligan lazos de afeeto, de familia 3^ ® p^ltura, tambien deseamos que alli impere el bienestar que con tanto lci° se han eranado sus hijos. Spominska plošča, ki jo pošiljajo gorjanski izseljenci v rojstno vas minske plošče $ 350.—, ostalih $ 670.— pa je bilo poslanih v domovino kot prispevek za postavitev spomenika. Plošča je bila odposlana v domovino potom rojakov, ki so odpotovali s “Partizanko”. Naš rojak Angel Hrovatin je tudi prispeval svojo tehnično pomoč pri izdelavi plošče in enako njegov stanovski tovariš Alfonso Asturizaji, ki je modeliral ploščo. Obema izrekamo na tem mestu zahvalo gorjanskih izseljencev. Zahvalo izrekamo tudi vsem rojakom, ki so na katerikoli način prispevali za spomenik, posebno pa našim sovaščanom, ki so napravili svojo dolžnost in zbrali z nabiralno polo $ 995.—. * Prispevajoč za postavitev spomenika padlim našim borcem, nismo s tem napravili drugega kot našo dolžnost napram junakom, ki so se borili n» samo za svobodo našega slovenskega delavskega liudstva, temveč tudi za svobodo delavskegka ljudstva celega sveta. Želja gorjanskih izseljencev je, da naj bi bil ta spomenik vsem vdovam, materam in sirotam v tolažbo in obenem svetel in trajen spomin na padle in tudi na one, ki niso v toliki meri prizadeti v tem žalostnem okvirju častnih žrtev za domovinon. Ta spomenik pa naj bo obenem tudi simbol vsem vaščanom ter njihov kažipot v boljšo bodočnost. Gorjanski izseljenci. Str. 6 SMRT FAŠIZMU Mladinski Glas SVOBODA NARODOM Federacion« Juvenil Yugoslava Se adhiere la Juventud Istriana Como era de esperar, en una de las filtimas reuniones del Comite Central, fue leida la adhesi6n de la Comision Juvenil Istriana, la cual ya esta repre-sentada ante nuestra Federacion por medio del companero Miguel Kostesic. Como podemos. apreciar la Juventud Istriana ya marcha sobre cimientos fuertes, a la par de las demas comisio-nes adheridas a nuestra Federaei6n. PRIMERA GRAN EXPOSICION DE LA VIDA, TRABAJO Y DESARRO-LLO DE NUESTRA JUVENTUD EN LA ARGENTINA Y EN YU-GOESLAVIA Se realizard en la primera Bemana del mes de julio pr6ximo en la sede de Simbr6n 5148, de la Sociedad “Slovenski Ljudski Dom” y en ella serdn expuestas las fotografias que la tfede-racion Juvenil Yugoeslava recibiera tiltimamente de YUGOESLAVIA, co-mo asi tambien la historia grafica de nuestra juventud en la Argentina. Entrada Libre. Secretaria de Prensa y Propag. de la FEDERACION JUVENIL YUGOESLAVA. GRAN FESTIVAL ARTISTICO Y DANZANTE - Organiza la Filial Tito de la A.Y.L. -Los companeros de la comision Juvenil de esta filial, nos comunican que el dia 19 del pr6ximo mes de Junio, realizardn en el amplio salon ubicado en la Av. Maipu 901 de Vte. Lopez, un GRAN FESTIVAL ARTISTICO Y DANZANTE. Oportunamente daremos a conocer mayores detalles. ULTIMAS NOTICIAS — De los companeros que se fueron — Con gran satisfaecion, ya nos llegan noticias concretas de los companeros que no hace mucho partieron. Las mis-mas nos dicen que lian formado una brigada de 47 jovenes que lleva el nom-bre de uno de los guerrilleros jovenes que se lia destacado en la guerra de li-beraci6n llamada ‘ ^Ante Yonic”. Esta brigada, a cuyo frente se eneuentra el companero Andres Trebotič como sec-retario, Luis Kazar como pro-seereta-rio, Secretario de Cultura Antonio Oreb, y como administradora la compa-nera Maria Furlan, dio comienzo a sus tareas en las cercanias de Zagreb, el lia 10 del mes en curso. CURSO DE IDIOMA ESLOVENO . . A partir del dia 17 del cte. mes, se realizara un curso especial para menores de trece anos qua tendra lugar a las 18,30 hs. los dias jueves, esto es una hora y media antes del de los mayores. A el concurriran todos los iove-nes que ahora concurren a las 20 horas con lo cual se facilitara el acceso de un mayor numero de pequenos. Que los padres tomen nota de esta noticia y envien a sus hijos los dias mencionados a las 18,30 hs. A LOS JOVENES AMANTES D®1 CANTO . Se eneuentra abierta la inserip®1 . para la concurrencia a los ensayos Coro de la colectividad Eslovena. Ademas se dictaran clases de mu ca elemental complementarias a l°s sa,yos mencionados. Las solicitudes P den ser retiradas en la secretaria la Juventud, Simbron 5148. Hoticias de la Comision loveoil de S.L.D. Como anuncidramos en nuestro numero anterior, en la Asamblea Eštraor-dinaria realizaba el 16 de mayo ppdo. se tomaron importantes resoluciones que fueron agrupadas bajo la forma de un plan de trabajo que se cumpliTia mensualmente en forma regular y con-tinuada. Los puntos sobresalientes de dicho plan los podemos agrupar de acuerdo a la afinidad de čada tarea entre sl. CULTURA Esta sub-comision, que es la que ha dirganizado el Curso de Idioma Eslo-veno, velard en priim er lugar por la normal realizaei6n del mismo, Uevando adelante el control de ausencias y la fi-nanciaci6n del Curso. Ademds se le ha encomendado la organizaci6n de la BI-BLIOTECA, la cual va tomando forma con los libros que hemos recibido de nuestra madre patria y los que en forma voluntaria sean donados por los so-cioS. Pr6ximamente, estamos seguros, serd puesta en funcionamiento, pues es s61o cuestion de dias que se termine la organizacidn de la Biblioteca Juvenil Eslovena. f Mensualmente, la sub-comisi6n de cultura realizard una Conferencia Cul-tural y luego de la mišma, ayudada por la sub-comisi6n de fiestas, un lunch. Esta Conferencia y Lunch serdn desti-nados a recordar a todos los grandes eseritores, poetas, .'musicos y patriotas, no s61o Eslovenos, sino Yugoeslavos, Eslavos y de cualquier nacionalidad, tenižndose en cuenta para su recorda-ci6n, no s61o la nacionalidad a la que partenecen, sino la obra que han reali-zado para la humanidad. En otro lugar damos el detalle de la primer Conferencia Cultural. Asimismo esta sub-comision deberd tratar de ampliar el Coro del Sloven- ski Ljudski Dom, con nuevfjs element os jovenes deseosos de aprender mušica y canto, para que con nuestros vetenjnos, aprendan en forma disciplinada y ar-m6nica. Con esto se vera reforzado el Coro, que ha sido bastante debilitado con los companeros que han vuelto a nuestra patria. Como complemento del Curso de Idioma, mensualmente y en las fechas que se fijaran, se realizardn Charlas Culturales destinadas a recordar he-chos importantes, lo cual servira de prdctica a los alumnos del Curso, y al mismo tiempo, serdn invitados ma.vores para que corrijan los errores. Ilasta el preselite, podemos decir con satisfaecion que esta importantisima sub-comision es la que mejor funciona por la forma orgdnica en que desarro-lla sus tareas. DEPORTES A esta sub-comision corresponde en primer lugar, la realizaeion de praeti-cas semanales o quincena’es de los principales deportes. En primer lugar deberd tratar de dirigir las prdcticas de Basket-ball mediante el concurso de un instruetor, para lo cual deberd en-contrar a la persona que se encargue de dicha larea. Asimismo corresponde que esta sub-comision se encargue de hallar una persona que tome a su car-go la direcci6n de la gimnasia para las companeras. Tambien debera confec-cionar un reglamento interno de deportes en el que se hagan constar las re-soluciones a las que deberan suietarse los jovenes para su mejor disciplina en la prActiea de los deportes. ITay que re-conocer que a pesar de integrar esta sub-comision jovenes entendidos en los diferentes deportes, bien poco In hec.ho hasta el pro««***« —- —»•••<••> *»-• tividad en una forma orgdnica y facili-tar n todo aquel que lo desee, la prdeti-ca del deport.e de su predileccion. Es de esperar que en futuro todas eslas fallns se subsanen. * FIESTAS En primer lugar esta sub-comision debera propender a la formacion del conjunto de Arte Escenico y ashnismo preparar el Lunch y Conferencia men-sual conjuntamente cori la sub-comision de Cultura. PRENSA Y PROPAGANDA Como hasta el presente, esta sub-comision deberfi mantener “Mladinski Glas” al dia, como asi tambien distri-buir todo el material que llegue a sus manos entre las filiales y llevar el con-trol del mismo. Tambien corre por cuenta de esta sub-comision la prepara cion de Ibs periodicos murales y la formackin de eorresponsales en las filiales, que mantengan siempre al dia sus noticias. Por lo que podemos njireciar, el plan de tareas que se debera cumplir en forma mensual permite realizar una aeti vidad mdxima con un esfuerzo minimo y permite tambien su ampliacion con aetos y festivales de 'mayor amplitud. Es de esperar que en lo futuro se cum-plan al pie de la letra las resoluciones que se tomen. Creemos que esta forma de desarro-llar la actividad social en nuestra enti-dad es la mas orgdnica, pero eso si, para que tenga exito, es necesario que se cumpla en los detalles mas minimos. ACTIVIDADES EN LA FILIAL PATERNAL , La Comision Directiva de la Juvenil se halla avocada a la rea ^ cion de aetos que eleven la cultura los asociados. Entre los faetores qu® destacado la Comision Directiva se ‘ lla la difusion del canto, ya qvie es canto el lenguaje del alma, Ja fiele presion de los sentimientos. y Todos sabemos que el canto es u ^ de las caracteristicas que disting11® los pueblos y es el nuestro, uno de 1°5 que mds se destaca por el. Tjas canC's nes eslovenas son realmente herrno ^ y nosotros debemos difundirlas, P8 que todos las eonozean y todos aP eien su belleza. flp Joven asociado! Desde e.-,te Pc(!Uia. rinc6n de la p4gina juvenil, te rccor m os: En nuestra sede se realizan scrrian]1(, mente los ensayos de canto. Si alin,0! haš 'eoncurrido, acude a este llania ITne tu voz a la nuestra! Solo se re^lIjfl re nmor a nuestro canto y constanc Te esperamos! No puedes desoir pS llamndo si amas nuestra tradici<’n para alegria de nuestros padres. ■ • P la Patria lejana!.. Te esperamos Secretaria de Pr.ensa y f Herminia Bevčič APARECIO! LA REVISTA DEL PREMER. CONGRESO . , cia® Tal como lo hemos venido anun' do en los ultimos numeros de n«e/ “MLADINSKI GLAS” — ya esta e« venta la REVISTA DEL P— . CONGRESO que contiene hasta en ^ nimos detalles, las diversas etapas organizacion y unificacion de la juV']3 tud yugoslava y de esa progenie s,, Argentina. Los diversos aspeetos d® contenido estan ilustrados CON IN .. RESANTES FOTOGRAFIAS q«e mentan el interes del leetor. . _______ CHARLA CULTURAL COMPLEMEN- TARIA DEL CURSO DE IDIOMA So realizara por la primera vez el dia 27 de junio a las 18 hs. en nuestra sede social de Simbron 5148. Esta char-In es organizada por la sub-comision de Cultura de la Juventud y ticne por fi-nalidad realizar una sesion de praetien del IDIOMA ESLOVENO por parte de los jovenes. y el mismo tiempo servira a nuestros mavores para recordar tro-zos poeticos, filosoficos historicos y en general todo lo quc tenga relacion con nuestra de origen. OUEDAN INVITADOS TODOS NUESTROS MAYORES Y JOVENES QUE TENGAN INTERES POR NUESTRA CULTURA. BIBLIOTECA JUVENIL ESLOVENA Comenzara a funcionar a partir del dia 18 del cte. mes a las 19 hs. en la sede de Simbron 5148, Capital. Podran retirar libros todos los jovenes que lo deseen los dias viernes de 19 a 21 hs. v.vdinund Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 ŽELEZOBETONSKO PODJETJ® FR/INC URSlČ • Mercedes 1764 T. A. 69 - ^ Buenos Air^ j GLAS m --- *,V^vWWWVArtrtnWVWVVWUVV%VV«VVVWVVWVVWVVVWVVVWVWV Gran CONFERENdfl CULTURflL a realizarse en nuestra Sede de Simbrčn 5148, cap. ®1 dia 13 de junio a las 17 hs., oportunidad en que ser& recordado el GRAN ESCRITOR ESLOVENO v v Simon Gregorčič kyčndose varios trozos selectos de sus mejores obras. LA CONFERENCIA ESTARA A ČARGO DEL MAESTRO VLADO KRMAC . Ooncurra con su familia a esta interesante conferencia cultural y al LUNCH FAMILIAR *lue sera servido por nuestras jčvenes. No se suspende por mal tiempo. Kaj bo gradila v letosnjerp letu mladina golgarije noticias de yugoslavia Nuevo Gobierno Estudiantil — ^.JJurante los meses de noviembre y cienibre tuvieron lugar en las univer-' ades de Zagreb y Bclgrado las elec-°Ues de los miembros que regiran las c^vidades de la juventud Popular r s'U(Jiantil. Estas elecciones se torna-n en conferencias de trabajo en las fm ^0S estl,diantes discutieron sus D ,Ur^s tareas y llegaron a decisiones aeticas para su euraplimiento. Estas | decisiones serviran conio programa do , accion para este ano academico. El pri-: mer ano academico del pais liberado | transcurrio en un espiritu de trabajo 1 de reconstruccion y provision de las I condiciones basicas para los estudios. ! En el segundo ano todas las condiciones se basan en cl propio desarrollo de la Universidad, tanto en lo que res-pecta a lo material, como a las condiciones econ6micas y sociales. Zgraditev proge Dutovlje prometno zvezo ^ Mladinske delovne brigade gradijo .Ovo Gorico. Zgradili bodo stanovanj-šnf ^°ke, velike tovarne, gledališča, ca ^turne domove itd. Nova Gori-str ° važno politično, indu- tu. 'i ° ’n kulturno središče naše Juž-le pnmorske. ^ r»nes imamo z Novo Gorico zelo sla-Sv ^ron}etno zvezo, preko Jesenic in P0 - .leije se vozimo več kot šest ur rial lsti dolgi poti se dovaža tudi inate-pr Za gradnjo Nove Gorice. Krajša kateri IhMo dovažali ma-liat • PrctT'Pa,ia s krivično m \jo, lni-ie .ie P°lpg gradnje Ha l,zt1’^. domov, polep udejstvovanja l?ra5 U. T. «7-141' Krojnčiiic‘21 "fioricn" Frane Lohan V ARNES 2191 Buenos Aire* Naproti postaje La Patemnl T. A. 59 - 0357 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA »Mpron 2779 U. T. 50-M5K ^ucm (Sopcic c ftiio HORMIGON ARMADO Coronel Dommguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO brjGADA “OTON ŽUPANČIČ”, KI SE JE VRNILA. Z Ufi, ur N0VE G0RTCE> JE NAPRAVILA 1927 PROSTOVOLJNIH GRA.DNJI ZADRUŽNIH DOMOV V JESENIŠKEM OKRAJU iv , *UPan '!arna mladinska brigada “Oton gradila Novo Gorico, se je '* vrn*'a- Brigadirji so na svoji dni 1)a*nr^ Sf)r°Jeli obvezo da ostanejo dva Rrailo poseka-VG^110 ve>1 kamenja in preseja-•Hov. na gradiliščih zadružnih do- i? anl 30 Povsod sprejeli brigadirje ^'°rice ln Preskrbeli hrano in Četa v«x eč casa Iskati orodje, ker ga po- Ua Le v Ribnem je morala delov- samezniki niso hoteli odstopiti. V dveh dneh je brirada ‘‘Oton Str-ančič” nauuavila 1927 prostovoljnih delovnih ur. 145 brigadirjev je izkopalo in premetalo 24 ", kubičnih metrov peska ln zemlje, presejalo 43 kubičnih metrov "peska in preložilo 14 000 komadov opeke. Poleg tega so brigadirji očistili apnenico v Kranjski gori in 385 kubičnih metrov terena. Brigada ‘‘Oton Župančič” je s svojini delom dala novega poleta mladini jeseniškega okra'a in ostalim graditeljem zadružnih domov. Njihove izkušnje z republiške mladinske akcije — izkušnje v organizaciji dela, tekmovanju in evidence bodo graditelji v jeseniškem okraju s pridom uporabili za čimpreišnjo izeradnjo zadružnih domov. Secci6n YUGOESLA VA Afendida por experfo personal de esta nacionalidad. m TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femilier a Yugoes/avia. j • CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRiENTES. Dos meflnfffcos Servicios a disposicion de (a ColecHvidad Vugoei/ava. • SECCION DESCUENTOS. El Banco alenderi de inmedialo tu Solicitud de Credito. CONSULTENOS P E R S O N A L M E N T E O POR ESCRITO ▼ TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 f ismo 't iz tovarišice in ostali Rihemberka Dragi tovariši in prijatelji iz društva. Saj vem, da komaj čakate mojih novic in domovine! Torej najprej vas pozdravljam, ln ne zamerite torej moji zakasnitvi, ker Vam nisem hotel poprej opisati tu-kajšnega položaja. Hotel sem biti odkritosrčen, kot sem obljubil. Seveda, boite razumeli, da je treba biti tukaj še precej časa, predno se razvidi, kako gre. Vsak dan se razmere spreminjajo, novi zakoni novi načrti in novi uspehi. Svoboda je priborjena z veliko ceno potrpljenja, s krvjo naših najboljših padlih sinov! Blagostanje pa si moramo — sami ustvariti, z našimi močmi in vztrajnim delom. Tako si prizadeva in stremi država za tem, da bi hitro in bolje napredovala, da sl nakupi strojev in sezida tovarne, da bomo čimprej sami izdelovali ln predelavali naše surovine in sami imeli od teh korist. Zato pa moramo vsi nekoliko potrpeti, zavihati rokave in pomagati z vsemi silami, ker smo sami država! Naša država daje boljši zaslužek in težke nakaznice, to je več hrane po nižjih cenah. To je 8 kg koruzno moke, 6 bele krušne (pšenične), 2% sladkorja, 2 litra olja, konzervo (pol kilograma mesa na teden), mila, ječmena 1 kg in še druge doklade na mescc. Kmetje pa manj seveda, ker imajo doma. Drugo se dobi tudi v prosti prodaji, toda to je zelo drago Država hoče organizirati in obdelovati potom zadru« vsa dela. Najlepše pozdrave vam pošilja Vaš . Rado. Sedaj pa Vam prilagam kar je spisala Jožicas {• Predragi ml vsi skupaj! 'fr Danes prvič se Vam tudi jaz oglašam z •par, Trsticami, ker imam priliko pridružiti B« - nezaželjeni sreči, da se Stanko vrača nazaj v tujino. Jaz, Franček in Istok, se IrtiAmo še precej dobro. Zdravi smo še primerno, kar je največ in kar se more zahtevati po tolikem trpljenju vsega naroda s katerim smo bili tesno povezani! Opisati'Vam hočem nekoliko naše novo življenje’V osvobojeni domovini. Pred vsem Vam moram povdariti, da tukaj ni več starih sistemov, ne zakonov in vse se snuje na novih temeljih. Zato pa moramo v resnici začeti obnavljati za novo srečnejšo Sedaj stoji pred nami nova gospodarska borba, katera je mogoče še težja za nas (iz moralnega stališča), ker je borba učenja, dela in samozatajevanja. Zatreti moramo namreč v sebi vse sebične sile, katere so nam prirojene. Snujemo zadružništvo v takem pomenu, da ne sme biti nobenega izkoriščanja. Seveda, tu rožice ne cvetijo, ker te morajo zrasti šele po gojenju naših rok. Tu se živi skromno, izobilja ne poznamo, lakota pa nas vendar ne tepe. Seveda tu ni govora o kokšnem ‘asadu’ in ‘dozenah’ jajc, kot je tam pri Vas v navadi. Polente in koruznega kruha pri kmetu pa ne manjka Pa če je še v kleti sod vina in lep prašiček, mislim, da se ne umira za gladom. Delavec, kateri nima prav nič' zemljišča, je seveda malo bolj otežkočen, ker ima država sedaj ogromne izdatke z raznimi ustanovami1, obnovo, železnicami, tovarnami, TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali I Se priporoča A I b p r t R^ltrnm DONATO ALVAREZ 2288 „ Buenos Aires JekSe Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3821 elektrifikacijo in drugimi splošno dobrodelnimi ustanovami, zato mu ne more sedaj nuditi take plače, da bi kril vse potrebe, ki mu morda primanjkujejo izven tega kar mu je nakazano. Prosta prodaja je seveda dražja. To je na deželi, kot Vam je že mama pisala, ker le z redko izjemo, ima tu skoraj vsak v najemu košček zemlje in to mu znatno pripomore k preživljanju. V resnici po tovarnah jim je nakazana večja količina. Naš položaj pa se z dneva v dan izboljšuje, tu se gradi in gradi, to je vsakemu vidno in to pomeni, da se mnogo zgradi in so bo v petletki dogradilo, a to le s pomočjo vseh sil, naše neuklonljive volje in vztrajnosti. Saj delamo vsi za enega, eden za vse. Tu ni razlike naprej postavljenih, kot nekdaj, ko je prišel kak nepismen Sicilijan za tajnika v naše kraje, smo se mu morali do tal priklanjati, Gospod sem, Sign or tja, da si je lažje polnil žepe iz naših .že itak izpraznjenih do skraj-je temu konec; ko imaš opravka z Ministri nosti. Pravice pa ni bilo nikjer! No, sedaj Rep. ali državniki, se z njimi pogovoriš kot z najboljšimi prijatelji. 3 oštuješ pa j ga, kot je vreden, s tem, ko dobro služi svojemu ljudstvu, ki mu je poverilo višje nalo-ge. Torei za sedaj mislim som Vam dovolj opisala naš položaj po moji uvl- i devnosti, da ne bo mogoče kdo izmed Vas vprašal, če se mu izplača vrniti se domov? Da bo tukaj tako udobno živel kot tam, bi l.il res čudež, če premislimo globoko vso j našo bedo in razdejanje v bližnji preteklosti. Bolje pa je, prav gotovo, kot takrat, ko je odhajal iz domovine v tujino brezposeln in izpodrinjen od italijanskih fašistov, ki so se tu šopirili na najboljših mestih in jedli njihov kruh (to je kruh naših žuljev). No, sedaj je vsak dan bolje. Saj dela je za vse, (ie preveč, in samo od nas samih je odvisna naša sreča in blagostanje! Bolj ko bomo pridno delali, prej bomo to dosegli! Sprejmite torej vsi, prav vsi, moje iskrene pozdrave iz delovne, Vas ljubeče in svobodne domovine, katera Vas s hrepenenjem in ljubeznijo pričakuje in Vas bo vedno z veseljem sprejela v svoje materinsko naročje. Vaša Jožica. BRZOJAVKA MARŠALU TITU OB PRILIKI ROJSTNEGA DNE Centralni Svet Jugoslovanskih Izseljencev je poslal Maršalu Titu v Beograd ob priliki njegovega rojstnega dne brzojavno častitko s katero mU izraža želje našega izseljeništva s sledečimi besedami! Jugoslovanski izseljenci iss Argentine, včlanjeni v Centralnem Svetu, častitajo rojstni dan najboljšemu sinu Jugoslavije, zedinitelju, in m'1 želijo dolgoletno življenje in srečo jugoslovanskih narodov. Pfedsednik RUDE MIKULIČIČ. “LOVSKA VEČERJA” PODRUŽNICE “LA PATERNAL” Podružnica Slov. Ljud. Doma “La Paternal” je lepo praznovala zgodovinski argentinski praznik 25. Maja v svojih društvenih prostorih na Pater-nalu. Napravila je okusno večerjo — polento t zajci, katere zajce so ustrelili lovci podružnice, Na večerjo se je žbralo veliko število članstva iil prijateljev. Udeležili so se tudi nekateri člani z Devota, iried njimi predsednik Ljuds. Doma tov. je pozdravil v imenu podružnice Pr'’° člane z Devota, nato pa ostale udeležence. V prisrčnih besedah se je P°' slovil tudi o onih, ki so odšli v don^; Vino, posebno od Karla Kerševana* je bil priden društven pevec. Poza*51 pa iii omeniti tudi dobrih lovcev, ki s° Ustrelili toliko zajcev, da se je lah^0 Vsak postregel s to divjačino, kolik01 se mu je zahotelo. Priznati je treba, da je bila večerj8 res zelo okusna, za kar gre čast naši0’ pridnim in dobrim kuharicam. Vsa ž*8 ROJAKI V CORDOBI PODPIRAJO NAŠ TISK Na poslovilnem večeru tovarišev, ki so odšli v domovino, so se naši tovariši v Cordobi spomnili naših glasil “Slovenskega Glasa” in “Jug. Izseljenskega Vestnika” in ob tej priliki nabrali za tiskovni sklad $ 113.65.-. Prispevali so: T. Miščevič . . . .............. $ J. Tesec ........................... K. Kušan . . ...................... P. Malinarič........................ L. Vidas ...................... ,, A. Gregorič ........................ F. Antoničar ....................... R. Vratin........................... K. G ec ........................ ,. F. G ec ........................ ,. F. Orel............................. P. Jovanovič ....................... Horvat .......................... Kukanja .......................... Sulič ........................* „ Semolič, Slavko Škof, urednik Slov. Olasa. Franc Štekar in nekateri tovariši. ki so odšli v domovino. Ko so se udeleženci zbrali okolu 'miz, so najprvo zapeli argentinsko, nato pa našo himno, nakar so začele pridne društvenice deliti večerjo. Med Večerjo so bili tudi govori. Prvi je govoril v kasteljančini Joško Lojk in nato Rihard Bevčič, ki sta oba govorila o pomenu 25. Maja zn Argentiv no, za njimi je govoril tov. KoVač, ki pa tudi pridnim postrežnicam, ki ® skrbele, da so bili gosti hitro postr^6' ni. ji Večerja je lepo potekla in v splo®11 zadovoljnost. Želeti bi bilo, da bi P® družnica večkrat kaj takega napravi in kakor se sliši govoriti, že nanier8 vajo “naši lovci” spet v kratkem ^ praviti pohod na zajce pa ne samo zajce, ampak tudi na jerebice. Če ne bo tedaj kakih zaprek, se bo01 prihodnjič gostoli tudi z jerebica®1- n« 10.— ] 5.-5,- ................. 5 . — .................. 5 . — .................. 5,— ................ „ 5.— ............... ,, 5 . — .................. 5.— R. Horvat ............................* S . — E. Kukanja ........................ ,, 2.— L. Sulič .........................* „ 2,— L. fivara .................... ,, 1.— F. žužek ..................... ,, 2.— K. Paulin .......................... „ 1.— Izkupiček poslovilnega večera ,, 37.65 Skupaj % 113.65 Nabrana vsota je bila izročena omenjenim časopisom. Vsem najlepša hvala. Posnemajte! Zobozdravnik D ra. Samoilovi# Dr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 DONATO ALVAREZ 2181 n ure ZA TISKOVNI SKLAD “SLOVENSKEGA GLASA” so prispevali sledeči rojaki: Cej Ivan .................... 5 4 0-— Hrovatin Angel .................... 15.— Požar Franc ..................... 10,— Okroglič Vilko ...................... 12,— Kurinčič Franc .................. 10.— Mikel Anton...................... 7.— Gec Karlo ..................... » 6-— Počkaj Karlo .................... 6.— Kodelja Tomaž ................ ,, 7.— Tašič Tomelko ................ ,, 7.— Zuželj Anton .................... _ 5 — Zadnik Anton..................... 4.— Taučar Franc .................... 5.— Švara Roza ...................... 4.— Krstič Ba........................ 5.— Orel Franc . ................... 4.— Jelen Karlo ................. ,, 5.— Pikec Franc ..................... — Jerič Gabriel ................... 2.— Paulin Karlo .................... 2.— Božič Alojz ......................... 2,— Peričič Luka .................... 2.— Dorotič Peter ................... 2.— Frankovič Andrej ................ 2.— Badetič Luis .................... 2.— Bolčič Luis .......................... 2,— Kedre Luis ................... ,, 3.— Pečenko Silvan .................. 2.— Guštin Rudi ..................... 2,— Mizerit Karlo.................... 1.— Gec Angel........................ 2.— Medved Jos6...................... 2.— Colja Julij .......................... 2,— Cerkvenik Viktor ............. ,, 2.— Biščak Gregor ................... 2,— Blas Suša ......................... *•' Krševan Juan........................... 2.-" Baučon Stani ...................... 2- Badetič Luis........................... 2‘" Simčič Franc ........................ 2‘"' Mastin Jos6 ....................... Fon Stanislav ..................... 2’ Šuligoj Henrik..................... 2. Mihelj Stanko ..................... 2,'-‘ Srenšek Franc ..................... 2- Orel Juan ............................ 2-'"’ Terčič * Franc ................. ,, 2-"~ Vižintin Jože ........................ 2-"'~ Kavčič Luis ........................... 2--" Ošlaj Jos<5........................ Rojaki v OOrdobl..................... 66.80 Skupaj ......................... $ 277.8° Prejšnja svota ................. „ 941.3® Skupna svota .................. $ 1.219-1® Vsem darovalcem najlepša hvala! Prevozno Podjetje " G O R f ^ Lojk Franc 54-51?2 Villarroel 1476 U. T. TRGOVINA Srečko TRELLES 1402 JE S T Vi11 Turel U. T. 59-4105, ^lado Krmac: Anton Aškerc Pripovedni pesnik, mojster baladne- 8» sloga, je bil rojen 9. januarja 1856 v obokem pri Rimskih Toplicah na Podnjem Štajerskem; po dokončanem ogoslovju v Mariboru je služboval .0raJ 17 let kot kaplan po raznih fa- ^ 1 na Štajerskem, dokler ni leta 1898 ^ar«di nesoglasij z lavantinskim ško- ^ Se bolj pa zaradi naprednih nazo- •0v zaprosil za upokojitev ter dobil še • ® leto mesto magistralnega arhivar- UiV' Ljubljani, kjer je umrl 10. junija ‘eta 1919 Njegov nastop v slovenski književ-m0sl! v 80 letih preteklega stoletja po-J* Prelom z brezidejno, plehko verzi-^ ^jo Stritarjevih posnemovalcev, 6Pak razmah epske snovnosti v pes-!> vznik idejno borbene načelne pes-takoj v začetku se je Aškerc za-t kulturni boj z ozkosrčnim ka- 'skim ideologom A..Mahničem in z 8Pehom uveljavil v umetnosti svobo-°umne poglede na svet, ne da bi pri šanj*),eZr^ tUC^' Pere^ socialnih vpra- Realizem Aškerčev se je pokazal najej v tem, da se je začel v lagodnem 'vanju radovati nad našimi narodni-1 zakladi. V svesti si duševnega boji stva svojega plemena, katero je «n o .tudi doseglo svoj prostorček na ki /*U’- P°se£el v globino narodne za-adniee in nam nasul biserov iz nje, so Se lesketali na soncu in okrasili S1 narodne duše, včeraj še brezprav- * r°binjice. Ti biseri so bili Aškerčeve oarodne balade.. | V svojih narodnih baladah je pesnik nedosežen ljudski pripovednik. V sredo slovenske vasi nas vodi pod vaško lipo, kjer stari ded mladini razklada davne dogodke o slavnih delih naših pradedov iz znamenitih turških časov. Socialna nasprotja je zgrabil pesnik že v svoji prvi socialni pesmi “Anki” s krepko plastiko. Naroden deseterec, ljubki refreni narodne pesmi: cvetice. -sestrice, pogovor s pticami, s potokom. In v sredi tega bujnega pesniškega okvira naenkrat, trda vsakdanjost, padla kakor oster kamen v čisto vodno gladino: “Čemu smo reveži na svetu?” Obe prvi knjigi “Balade in romance” iz leta 1890 ter “Lirske in epske poezije” iz leta 1896 sta brez dvoma najznačilnejši še danes živi zbirki njegove pesniške nadarjenosti. Manj uspela so njegova kasnejša dela: “Nove poezije”, “Četrti zbornik”, “Junaki” in druga. Aškerc je ustvaril niz dovršenih balad m romanc in celo vrsto daljših pripovednih umetnin, med katerimi zasluži prav posebno pozornost venec pesmi o kmetskih puntih na jugoslovanskem j jugu: “STARA PRAVDA”. Tz odpora do katoliškega svetovnega nazora je v knjigah “Primož Trubar” in “Mučeni- INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrea Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires Krojacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 ki” poveličal dobo slovenskega protestantizma. Čeprav ni bil socialist, je sovražil zatiranje človeka, zlasti zasuž-njevanje delavstva. Kljub raznim pomanjkljivostim v izrazu in kljub ideološki enostavnosti je bil Aškerc močna, samosvoja osebnost in najnaprednejši duh pri nas ob zatonu 19. stoletja. V začetku njegovih pesmi je stal še pod vtiskom narodne potlačenosti in oplašenosli. Vzora sta mu bila S. Gregorčič in J. Stritar. Zato so bile njegove prve pesmi lirične in rodoljubne. Kakor Gregorčič je tožil v neki pesmi leta 1882 o potujČeni slovenski zemlji. A značilna je bilo za poznejšega Aškerca, da že takrat ni samo plakal na grobovih, ki so še edini “naši”, da bi dolžil samo “tujega meča”, ampak “glasovi vetrov”, prihajajoči iz potujčene zemlje so mu bili glasovi zamrlih slovenskih duhov, ne tožečih, ampak ob-dolžujočih nas same, češ, da smo izgubili te zemlje, ker smo bili premehki. Leta 1884 pa je že zapel "ono samozavestno “Mi vstajamo!”, ki se glasi: MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Injfenit*ros. U. T. 757-640 KROJACNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 V'1LLA ESCASO U. T. 652-013» MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 FOTOGRAFIČNI ALBUM JUGOSLAVIJE Opozarjamo naše izseljence, da si preskrbijo ta dragocen album, ki vsebuje nad 180 krasnih slik mest, vasi, staro in novo življenje Jugoslavije. Za razprodajo imamo na razpolago še prav malo izvodov in zato podvizajte, da ne ostanete brez tega fotografičnega albuma. Naroči se ga lahko pri upravi Slovenskega Glasa. Cena tega je $ 6.— (po pošti 50 cts. več., Mi vstajamo! ... Mi vstajamo! In— vas je strah? Pok&j tak6 hrumite! Slovana se bojite V Teži vam dušo huda vest? In vest vam stiska jezno pest? • Bojite se — oSvete od množice neštete? ■ ■ ■■ ■ . Mi'vstajamo! Ni ljubo vam ? Mi vstajamo gotovo v življenje svetlo,' novo. Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo vodi nas kor&k; noč temna je za nami svobode svit nas drami. Mi vstajamo. . . Poslednji čaš! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? ; Bodočnost je — mladine. :-3,. Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tak6 hrumite, če še tak6 kričite! Pokfij tak6 jezite se? Nas morda res bojite se? — To naša bo osveta! Napredek je prosveta BEVK: 3£ap[ ari oJTtacKn (2ed M apiari (Nadaljevanje) Oče mu je bil nekoliko tuj; molčeč, p ?e zaprt človek, ki se ni rad odkle-da n^.sv°ji ženi, kaj šele otrokom. O iv, ’ ^ti je bila sinu vsa bližja po duši n Po srcu. a ^anjo je zmeraj mislil s sladkostjo, poj! s trpko bolečino, ki mu je ?. vzdih. Stara, zelo stara, kma-bg]?1 b° devedeset let; lasje so ji bili Dre- sneg. Videval jo je pogosto, J Vsak dan od jutra do večera, ni se ba . *> kdaj se je postarala. Podo-2avrl’*ene mladosti se mu je neopazno ^la. Na sliki, ki je visela v izbi, bila nekam tuja. Ali ni bila zme-kot 0 zgrbljenih lic, tako sivih las Jt}s2a.?nja leta? In tako prodirnih oči, Ho V1 dobrotno, a obenem ostro, upor-strmele izpod širokega čela? Hast? ^a.‘ G0sP0(i Martin se je grenko Oe ^ n*l in se ozrl po Katini. Sedela oj, a Petah, stuljena v dve gubi; tudi va Se. 3e bila nekam zamislila... Zno- V ^ e P® zastrmel po pobočju, kakor da pa ^'.išče pašnikov, ki vise v strmini. Pod V6 k°ze *n se brez konca potepal kak . a,/mi kostanji. Toplo, nežno, Hu °r ^a^en odmev pastirske pesmi, se °bl ^ dotaknilo duše. Za brdom, ki se vzPenja na nebo in zastira krat ’ ^i Suš je. Tja je hodil po dva-pov,* na teden, da ga je sivolasi kaplan evat v italijanščini... Prihajal mu ecmac j je spomin za spominom, prizor za prizorom, vsak je bil povezan s kakim drevesom, s kako skalo v tistem bregu. Strma steza, ki ob hudourniku na bližnjico vodi v dolino. Ista še danes, kot je bila nekdaj, obrasla z grmovjem, posuta z debelim gruščem, nič se ni spremenila. Po nji ga je spremljala mati, ko je z očetom odhajal v čedadske šole. Ob cesti, pod hrastom, ki so ga šele pred leti posekali, ga je bila mati objela in se razjokala: “O, Martinae, ubožec moj!” Pretreslo ga je, ga stisnilo za srce, da je tudi on zahlipal. “Pa ga pelji domov!” je zarenčal oče. Mati je premagala jok, se nasmehnila in se opo-j tekla v breg.. . Ob tem spominu mu je po toliko letih stopila solza v oči... Bil je nena-| vadno zmehčan; že ves večer mu je bilo, kakor da mu melje srce. Na skrivaj si je obrisal solzo. Vzdihnil je in se preplašen, kakor prebujen iz spanja, ozrl okrog sebe. Pogledal je na uro. Predolgo se je bil zasedel. “Katina, zdaj pa le! Pozno bo.” V medli, migotajoči svetlobi sta stopala navzdol, v temo, kakor da se spuščata v črno brezno. Mati je ležala v gorenji kamri. Temen, nizek prostor z lesenim stropom in tremi okni. Kadarkoli je Čedermac stopil vanj, ga je obšel močen val tež- ko opredeljivih občutkov. Da, res, z leti sc tu nič ni spremenilo; še predmeti, kakor da se niso postarali. Ista postelja kot nekdaj, ista mizica, klop in stenska omarica. In na; stenah iste očr-nele podobe s strmečimi očmi svetnikov. In duh po starini, črvojedini in plesnobi. In še po nečem drugem, skrivnostnem, kar ga je spominjalo na polja, na senožeti, na gozdove in na živino, na vzdihe in na molitve. Ko je bil še dijak, je vsake počitnice prebil med temi stenami. Bolniška postelja, je stala v kotu poleg stenske omarice. Na mizi so stale stekleničice, kozarec vode in prazna skodelica. In odprta mašna knjiga z velikimi črkami, na nji so ležali naočniki. Kazno je bilo, da se bolnica še vedno muči z branjem. Bleda in izsušena je ležala pod odejo, obraz ji je bil kot zgubana kepa starosti. Le sive oči, ki so ji mežikale izpod čela, so bile še zmeraj polne ognja. Zagledala je sina in ni mogla prikriti začudenja in strahu. “Martinae! Ob tej uri? Ali je kaj hudega?” Martinae! Tako ga je klicala, ko je bil še otrok. In še pozneje. Kadar je stal pred njo, je bil res kljub svojim sivim lasem še ves otrok... Ah, ne, saj nič ni! Kaj naj bi bilo? Opravek je imel v bližini, pa je stopil k nji. Zakaj bi takoj mislila samo na hudo? Posilil je nasmeh in z dolgimi koraki stopil do postelje; stisnil ji je suhe, žilnate roke, ki so ji kot mrtve ležale na odeji. “Ne vznemirjajte se!” “Saj se ne”, je rekla. “Res ne!” Njen nasmeh je bil truden, a lep, svetel, iz dna duše. znemirjenja tudi s tem nasmehom ni mogla skriti. Šele prejšnji dan je bil pri nji. A moralo se, ,je zgoditi nekaj posebnega, da jo obiskuje na soboto, v noči. Oči so ga neato vpraševale; ni je mogel varati. Sedel je k postelji. .: ; “Ali vam je slabše?” “Ne, ne! Kdo ti je to rekel? Pray taka sem, kot sem bila. Kdo ti je to rekel 1” .... Ne, saj mu tega nihče ni rekel, lahko mu verjame. Le tako se mu je zdelo. . . Z bistrim očesom je bil oparil, da je mati nenavadna. Ne le zaradi strahu in začudenja nad njegovim nepričakovanim prihodom. Ni govorila čiste resnice, ko je rekla da je taka kot po: navadi. Kazno je bilo, da ji nekaj razburja dušo in se ji nemir izraža še v izsušenih rokah... Molčala sta in se gledala. Kolikokrat sta se tako molče gledala v oči-in se tiho smehljala! To ni bilo nič izrednega. Pogosto sta bila tudi vznemirjena, ne da bi določno vedela zakaj. Občutki so se jima prelivali med seboj kakor barve na večernem nebu. Življenje je bilo spletlo med njima na tisoče vidnih in nevidnih vezi. Težko bi bilo reči, kateri izmed njiju je bolj navezau na drugega. Čedermacu je mati potešila moško hrepenenje po ženski negi in ljubezni. Tudi ona je doživela marsikatero razočaranje v življenju, šele ob njem se ji je do konca utešilo srce. Sto vezi jo je priklepalo na dom, a se ji je po moževi smrti zazdela domača , hiša strašno pusta in prazna. Ko Se je ož*- Srečanje z domovino Mizar Anton Milost se je vrnil v Vipavsko Dolino Par dni potem, ko Je ‘‘Partizanka” prispela v domovino, je “Borba" v Beogradu priobčila članek tov. Da-vora Cullč, ki Je potoval s “Partizanko”, kot zastopnik “Borbe”. Ne zameritom tov. časnikarju ču-lldu, ko priobčuje tako obširno reportažo tov. MHosta v “Borbi”. Tov. Milost Je seveda nekoliko pretiraval dogodke svojega življenja in ako bi bil v resnici tako navdušen borec, bi lahko po svoji zmožnosti kaj več doprinesel za napredek naših organizacij v tujini. Bolezen vseh onih, ki odpotujejo v domovino je, da kažejo svoje velike zasluge in navdušenje, kar pa je vse brezpomembno. Tisti, sl odpotujejo v domovino, upamo da se vračajo iz zavednosti in ljubezni do nove Jugoslavije ter pripravljeni vršiti tam delo, kjer ga potrebujejo. Vrniti se moramo le z dobro voljo do dela, da pripomoremo ljudstvu za člmboljšo ln hitrejšo izvršitev začrtanega dela. članek objavljen v ‘‘Borbi” je ze- lo važen ln čeprav se v njem imenuje le tov. A. Milost in družino, smatramo, da se splošno vsebina nanaša na vse one rojake, ki so se vrnili v domovino, zato ga, tudi v celoti objavljamo. * * • Na tisoče Slovencev Je bežalo Izpod fašističnega terorja za časa. ko je mizar Anton 'Milost zapustil Črniče v Vipavski dolini ter odšel v tujino. Italijanski karabi-nerji so preganjali in zapostavljali Slovence, zapirali šole ln slovenska društva, prepovedali so, da se govori slovenski jezik ln Vipavski kraj bi moral po njihovem načrtu postati del Italije. Ngkega dne so karpblnerjt poiskali tudi Antona Milost. Težko mu Je bilo ločiti se od slovenske doline. Anton se Je poslovil od svoje žene, pomiloval je objokano Emo, ter prekora- čil mejo. To je bilo v Januarju 1927. leta. Anton Milost ni hotel iti daleč od rojstnega kraja, od njiv posejanih s žitom, vinogradov in šumovitih jelk. Medtem ko v Jugoslaviji, ga je čakalo ponižanje: rekli so mu, da je Italijan in da ne sme ostati na jugoslovanskem ozemlju. Tako se je godilo tudi ostalim ubežnikom Iz Slovenskega Primorja in Istre. Nobeden ni spremljal mizarja Antona ko je odhajal v Južno Ameriko, nobeden mu ni nudil pomoči, niti mu ni rekel ob ločitvi lepe besede, čez nekoliko mesecev je odšla za njim tudi njegova žena. V rojstnem kraju je ostala enoletna Ema, prepuščena v oskrbi sorodnikov ln dobrih sosedov. To je bilo pred 20 leti, težka leta ko so se prebivalci Vipavske doline borili za svoj jezik, za svoje običaje in svobodo. V teh letih so izseljenci v tujini služili kruh, dajali svojo mladost ln moč po ravninah Argentine, po gozdovih čaka ln po petrolejskih ležiščih Comodoro Rivadavla. Po mestih so kopali jarke ln tvftiele podzemeljskih železnic. V letih krize so hodili iskati dela po širni Argentini. Povratek v rojstni kraj Ko so v Vipavski dolini odjeknile osvet-niške puške slovenskih bataljonov, njih odjek so čull na tisoče kilometrov oddaljeni izgnanci iz Slovenskega Primorja. Spremljali so s ponosom borbo svojih domačinov, divill so se jim, prepevali so njih pesmi. Končno je Slovensko Primorje dočakalo dan-svobode za katero se Je borilo ln dolgoletna želja Izseljencev, da se vr- P4Di€ Iidalovanj« novih aparatov tor vsakovratna popravila iivriu|a JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forait Tel. štev. 54 - 4650 nejo na rojstno grudo, postala je deljstvo. Izpolnila se je tudi želja Antona Mi-losta. S prvim transportom izseljencev iz Južne Amerike, se je vrnil v domovino. Srečen je bil ta dan za Milostovo družino in predstavljal si je kako dela v mizarski zadrugi v Novi Gorici ter kako njegova dva sina, rojena v tujini, odhajata na prostovoljno delo s prvo mladinsko brigado iz Južne Amerike. Sedaj je bil gotov, da v novi Jugoslaviji se mu ne bo pripetilo ono kar se mu je pred dvajsetimi leti ter da se mu ne bo treba skrivati pred italijanskimi fašisti. Parnik se je približaval obalam domovine, spomini so se vedno več obujali. Pred očmi Antona Milosta se je pojavljala ozka steza, TrnovsHl gozd, raztrešene vaške hiše, polje pod cesto posejano s pšenico in stari oreh pred hišo, katerega dva človeka nista mogla, da ga objameta. Kako pa sedaj vse to izgleda? V pismih, katera so prihajala od doma njegova hči Ema, sedaj že odraslo dekle, je pisala o rojstnem kraju, o ljudeh, o zgradnjl novega življenja. To mora vseeno drugače izgledatl kadar se vidi vse z lastnimi očmi. • V mraku na palubi parnika so Slovenci iz Vipavske doline prepevali svoje lepe pesmi, katere so bile polne radosti in upanja. One so oživljale spomine na mladost, na dobo kadar so jih kot zverino preganjali po Vipavski dolini. Pel je tudi Anton Milost, prepevali so tudi njegovi sinovi, enako kakor se poje v starem kraju kadar Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Eat. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 se vrača iz polja in ko se nad dolino spu sti tiha noč polna zvezd. Anton je že v Splitu občutil ogroinB0 ljubezen s katero se v starem kraju pr^a kuje izseljence. V reško pristanišče Je “Partizanka” priplula naslednji dan. An ton je bil s svojim na prvi palubi in J6 gledal, da bi med množico ljudi, ki so Pr* čakovali ladjo spoznal svojo hčer. Spo®*' njal se je njenega detinsekga obraza, ni® nih solznih oči, ko se je pred 20 leti i<$ od nje. V roki je držala sliko starlš^v in bratov. To je bila tekstilna delavka Ein*1 hči Izseljenca Antona Milost. Ona je Prva spoznala svojce. Z solzami v očeh, klica*0 Jih je po imenu in mahala z roko v P° zdrav. Tisto noč v Milostovi kabini 8e 1,1 spalo. Ema je morala staršem in brato® pripovedovati o rojstnem kraju ter odg°' varjati na sto vprašanj. Zjutraj so Sli • skupino izseljencev proti Vipavski doli1*1, “Gledaj sin, kako je tu pri nas" • • • Predel med Reko in Postojno je ninoS0 lepši In veselejši, kakor je bil pred dya^ HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča del» Segurolu 1608-14 U. T. 67 - Buenos Airea HERRERIA DE O B R A HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-452® RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Krogljiče in Kegliiče Joiei Škodnik Anasco 2GS2 U. T. 59-8995 nil starejši sin, Bepae, je bila odveč, vodstvo gospodinjstva ji je zdrknilo iz rpk, a nji je bila skrb življenjska potreba. Tedaj se je s sedemletno Katino žatekla k sinu. To je bilo že davnaj, ie več kot trideset let je od tega. V letih, ki so sledila, sta se do dna spoznala ; pogosto sta isto mislila, isto čutila. Kadarkoli so ga mučili dvomi, jo je vprašal za svet. Zajemala je iz globokih življenjskih izkušenj, zmeraj je našla pravo pot. Poslednja leta je bila hudo oslabela; le s težavo se je vlačila okrog, a svoje oslabljenosti ni hotela priznati. Pred letom je bila nenadoma legla in začela siliti od hiše. Upiral se je: pri njem naj ostane, s Katino ji bosta stregla, saj bi bilo sramotno — a se ni hotela vdati. Nikoli ni izrekla kake nepreteh-tane besede, ni poznala vrnitve. Morda je slutila, da bo dolgo ležala in mu ni hotela biti v napotje. Na tihem se ji je vsa leta tožilo po domu, v katerem jč preživela svoje najlepše in najbrid-kejše ure. Doma je imela izgovorjen k6t; vsa leta ga ni uživala, zdaj bo tam umrla. Pri njem ostane Katina, revica, nekam čudaška in nepreračunljiva kam naj se sicer dene? Vzgojila jo je za naslednico, zato se njegovo življenje po materinem odhodu na zunaj nič ni spremenilo. Vendar je bolnica še v postelji leže noč in dan skrbela: “Ali ti Katina v redu postreže, Saj me ne pogrešaš prehudo?” Da, da, vse je v redu, nič naj je ne skrbi. In vendar ni bilo tako kot nekdaj. Tega ni mogel povedat?, to je samo čutil. Kgtiiia «e j? trudila, da bi prevzela tudi materino skrb. Kako nebogljeno, smešno, brezplodno je bilo njeno prizadevanje ! Noči, v katerih ni mogel spati ; rad bi bil stopil v materino sobo in ji ra-zodel svojo glodajočo misel. Saj mu ni vedela vselej pomagati, a ga je vsaj razumela Kakor kruha je potreboval duševne vezi s kakim človekom. Obiskoval jo je, da sta drug drugemu potožila in se razgovorila. Prihajal bi bil še pogosteje, a se je mati odločno uprla. “Nisi več mlad, da bi vsak dan letal po strminah...” Da, govorila je resnico, mlad ni bil več, to je čutil.. . Sedel je ob njeni postelji, a sive, ostre oči so neumorno odkrivale najrahlejši vzgib njegove duše. “Kako da je prišla tudi*Katina,” “Tako”, je pogledal v steno. “Spremila me je.” Ni ji mogel lagati. Saj zato je Uidi prišel, da ji pove. A kako naj začne? Glas se mu je tresel in mu zdaj pa zdaj umiral. Kako strahotno se je zavzela! Vendar je opazil, da ni bila čisto nepripravljena. Bilo mu je jasno, odkod nemir, ki ji je trepetal še v prstih. “Pa zakaj? Zakaj?” V izbi je bilo soparno, zadušno; Čedermacu je mrzel pot stopal na čelo. Dvignil se je in vznemirjen stopil od stene do stene. V tistem trenutku bi bolnice ne mogel gledati v obraz. In vendar mu ni ušlo, kako so se ji ustnice bolestno napele in kako gledajo sive oči za njim. “Torej je res? Že so bili prinesli okrog, a nisem mogla verjeti. Martinac, slišiš, nisem mogla verjeti. . . Ali je res?” Bilo je, kakor da ji od dušne stiske ostaja glav v grlu, slišati je bilo le težko umljivo šepetanje... Ošinil jo je z bežnim pogledom in prikimal. Nato je bilo nekaj časa vse tiho, slišati je bilo le korake po podu. Čez čas se je Čedermac ozrl — mati je bila zamižala, trdo zamižala, ležala je kot olesenela. Tako jo je videl prej le dvakrat v življenju, takrat, ko se je bila zatopila v svojo najglobokejšo žalost. Kakor da se je vsa potuhnila vase, v najskrivnej-ši kotiček srca, in trpi. Izpod trepalnic ji je pritekla solza in se ji samotna zalesketala nu zgubanem licu. Vznemiril se je, grenek očitek mu je kanil v dušo. Ne bi ji bil smel s tem ob-teževati srca. Pa saj bi bila tako izvedela. Saj ji je bilo že prišlo na uho. Novica se je širila kot požar. Tega bi ne mogel preprečiti. Tega bi nikomur ne mogel prikriti. Poznal je njene občutke. Prizanesljiva nasproti človeškim slabostim, a obenem tako globoko verna. Ne, niti z najrahlejšo mislijo ni kdaj podvomila. Vse, kar je bilo v najrahlejši zvezi 7. vero, do skromne podobice v mašni knjigi, ji je bilo nedotakljivo in sveto. Tako je vzgajala tudi njega. Obšlo jo je začudenje, ji kot z ognjeno iglo prebodlo srce. “Mati, ne vznemirjajte se!” je rekel proseče in stopil do nje. “To vam le škoduje.” Odprla je oči in se medlo nasmehnila. “Martinac, saj ne bomo razumeli”, ji je tožeče prišlo čez ustnice. “Saj ne bomo nič razumeli. Kaj-praviš? Kako n« smo to zaslužili? S čim smo se pre£re šili?” 'ib Poizkusila je dvigniti roke, da bi J sklenila, a so ji kot brez moči z°P pale na odejo. Molčal je. “Bog, ki je vsem enak oče, tega bo dopustil.” “Bog tega ne bo dopustil”, Je t dermac brez misli ponovil za njo. “Saj sveti oče tega ne bodo dop^ stili. Nadškof tega ne bodo d°P stili...” “Ne, sveti oče tega ne morejo liti. Nadškof tega ne morejo do^ ti...” e(J (Pod vtisom vročih materinih beS je to v tem trenutku samemu sebi v jel. Dvom, ki ga je obšel še po P° mu je kopnel. . Rahlo pomirjen, na videz inir^11 zopet sedel k postelji. Ni mu bil° h smeha, le zaradi matere se je nasnie Tudi mati je bila videti pomirjena. ^ kor da so jo potešile izgovorjene sede. Gledala ga je z milobnim lZ zom v očeh. j “In kaj boš storil jutri. Martin®0 Kaj boš storil? Jutri je nedelja-v Zdrznil se je; besede so ga zade ne-najobčutljivejši živec. Da, jutri Je. je delja. Še nekaj ur je do jutra. ^Te\0. odganjal misel na to, zdaj mu je Pc če legla na dušo. . “Ne vem,” je vzdihnil. “Nič ®e^ sem zavezal, a vendar ne vem, Storim. Kaj mi svetujete, mati?” *®timi leti. Pomlad je okinčala bregove 11 livade, drevje je ozelenelo in cvetje že ”ga.nja. Iz primorskih planin je pihal lah-Veter poln svežosti. . ‘Gledaj sin, kakor je tu pri nas”-— in so se približali k oknu in gledali, 0 je lepa njih zemlja. Vlak brzi po trafikah, vzpenja se v hribe in se spugča v . ne; Pojavlja se vas za vasjo, ljudje ob 2n'cl pozdravljajo izseljence iz Ju/ne srlke z lepim slovenskim jezikom. ’'ada delavka iz tekstilne tovarne, sreč-i da lahko pripoveduje svojim o borbah 10 ®n8^ih Partizanov, o mladinskih de-Vtl'h akcijah, o delavskih udarnicah iz ost*10 *ovarne- K° bi ne bilo ob železnici ankov ogrodja požganih vagonov in dru-siedov borbe, katera je vihrala v teh bi bratom Emina pripovedovanja o dl _ *z£ledala kot preteklost. Sedaj se vl- 01 hitijo na delo. iz -tovarniških dimni- flh krajih borbi lavP,° P°lju ljudi, ki obdelujejo njive, de- 1 V ere dim; v svobodni zemlji se ustvar-n°vo življenje. je' ' Ješ hčerka —vpraša Anton—, kaj onim poljem pod cesto, ali je na njem v°r je potrdilen. Tudi za časa voj- e trte rodijo in to vsako leto bolj- Km lov a nato povedala očetu o usodi nje-jan[6 mizarske delavnice v Solkanu. Itali-in 80 Oropali delavnico, odnesli orodje Prostore. Sedaj je tam mizarska Dfe]Uea’ a dclavnica je lepša kakor je bila 1° on, oče, se mora zaposliti tam. .Dobrodošli, tovariši, v našo vas!” oi bolj so se bližali rojstni vasi, Milost in ysak Negova žena so vse bolje spoznavali, kj6r Za kraje, kjer so se razvijale borbe, *>U i S° streljani borci in talci, Marija- I)iSom°Vinek’ VSak hrib in vsak Sraben. Iz li Sq katera so prejemali od doma, vede- * derln Ivanu so kazali meje in gaje, od kovnice e<^’n*ce Devetega korpusa napadale daro ,e', Ve(leli so za kraj, kjer je pokopan PopoinI heroj Vojko Premrl, in Irma je iz-Sega n^evala pripovedovanje staršev. Bolj-Co te[0(lnika’ kalfor je ona, bi se ne našlo Uie krajih. Ona si je zapomnila datu- bri. Sad tten Dr* c°nstantino velianovich ®8Pecial para tratamlentos del ^•umatlsmo y sala de Cirufia A.ti, 6ned: Lunes - Mižreoles y Viernes Pedir hora por tel6fono 1153 U. T. 34-5319 zmage partizanskih enot, imena ^ 5(1 divizij. V(ia nadonia se je zkozl okno vlaka poja- l261ed°^Stna Vas <'-rni^e- Na Prvi Pogled je D°tle,a °. da. se vas ni mnogo izpremenila: t'eknn?(1 nova hiSa> ln meja izgledaja 'KoatejSa. »a Sol J° Anton vstopil v vas, je videl So p 8 ern z*du požgano tablo, na katero ?a (g^ ival°l Črnič napisali svoje izgube ^ a b°rbe; mnogo mrtvih in pogreša- SPLOSNO STAVBENO MIZARSTVO fW, ANTON FORNAZARIČ — J. Ingenieros — F. C. P. *• 757 - Santos Lugarea - 271 OJAČNICA franc Melinc p • Soldon 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires nih. Največje poslopje, bivša karabinirska postaja in vaška šola sta pogoreli. Po vi-Ijajo in jim gredo naproti. Antona poznajo jugasti stezi so se napotili proti rojstni hiši. Ljudje jih od vseh strani pozdrav-stari prijatelji. “Prišel si, stari?” “Prišel sem, prišel, Prane.” “A otroci, so tvoji?” “Da, otroci so moji, vidiš, kar celi fantje. Kako pa ljudje živite?” ‘‘Dobro, Anton, med vojno smo mnogo pretrpeli, ampak sedaj je vse dobro.” Kup otrok spremlja Milostove do hiše, najmanjši jih grabijo za roke,- starejši jih obsipavajo z vprašanji, ako se bodo vrnili tudi njihovi sorodniki. Na pragu rojstne hiše je pričakovala Antona s solznimi očmi stara mati, brat in njegova družina. Tihi vipavski dom je napolnila neizmerna radost. . . Na vasi so zvedeli, da se je Anton Milost vrnil iz Amerike. Zapustili so polje, ko so slišali vest o Antonovem prihodu, v hišo so prihiteli vaščani in prinesli s seboj sveži vonj zemlje, pozdravljajoč starega tovariša. Nizka hiša je bila ta večer polna ljudi. Anton je z vsakim spregovoril nekaj besed, razgovarjal se je, kakor da je včeraj odšel. Mogoče bi Anton ta večer ostal doma in se razgovarjal s svojci, da ni prišla Irma in prinesla vest, da se bo čez nekaj časa pričela svečanost v vaškem domu, kjer se vrši prireditev v čast sedertiletnice usta-novljenja Osvobodilne Fronte in tam bo zbrana vsa vas. Pionirski zbor je ravno pel, ko so vstopili Anton in njegova družina. Ljudje so se umaltnili, da jim napravijo prostor. Nekoč se je Anton v tem domu sestajal s prijatelji, prepevali so rodoljubne slovenske pesmi in imeli tajne sestanke. Nekoč so navalili oboroženi kara-binerji ter jih napadli in pozaprli, toda sedaj se v tem istem domu svobodno prepevajo borbene partizanske pesmi in se svečano proslavlja dan, ko je slovenski narod izvojeval neodvisnost in svobodo. Otroci so recitirali pesmi Otona Zupančiča, nato je pel zbor in vaška učiteljica, Marica Paljanc, je lepo govorila o značaju Narodne Fronte, o 'dolžnostih, ki čakajo če^ničkovce pri izvedbi petletke. Učiteljica ni pozabila pozdraviti povratnike iz Amerike: ‘‘Spet so med nami” — je rekla ____________ “naši lj-udje, ki so pred 2 0 leti morali-bežati iz rojstnega kraja, in sedaj, evo jih, vrnili so se, da nam pomagajo. Zapustili so zemljo, v kateri jim je bil kruh grenak, zemljo bogastva, v kateri je delavski sloj Franc S te k ar STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n G371 U. T. 64-3084 siromašen, in prišli so v svoj rojstni kraj, kjer jih ne bo nihče izkoršičal, kjer bodo delali za sebe, za svoje otroke, za svoj narod. Dobrodošli, tovariši, v našo vas!” ‘‘Dobrodošli!” so pritrdili črničkovci in pozdravili Antona in njegovo družino, kateri je odšel k svojemu sorodniku Francu, a fantje so pa ostali z vaško mladino. Marjan je pripovedoval o težkem življenju v Ameriki, o stradanju 17-letnega mizarskega pomočnika, ki je delal mtfogo več, kakor odrasli delavec. Kmalu se je začela razlegati slovenska pesem in tudi fantje mizarja Antona so peli lepo, kakor njihovi tovariši, tako ko-kor da so tukaj rojeni in odrasli. Olti.sk Novi Gorici. Prvo vstajanje'sonca v rojstnem kraju so Milostovi pričakali na nogah. Ema je prinesla prve čre.Snjo iz vrta izpred hiše. Marijan in Ivan sta pretekla vse bližnje vaške njive, a njih oče Anton se je z užitkom umil v hladni studenčnici, in se je odpravil v breg, kjer je s pogledom zajel vso vas in dober del Vipavske doline. Nato so se vsi napotili v Novo Gorico. Oče je želel, da si v Solkanu ogleda mizarsko zadrugo, kjer bo delal, in da pbkaže fantom, kje se je sestajal s tovariši. Ali vse več ji hje mikala Nova Gorica. Hoteli so videti prva dela pri dviganju novega lepega mesta. Solkan, predmestje Gorice, kateri je na Jugoslovanskem teritoriju, je bil ves v državnih in republikanskih zastavah. Pre-Fronte. Na drugi strani bodeče žice je bilo bivalstvo je proslavljalo dan Osvobodilne pusto. Karabinerji in italijanski vojaki so stali ob meji, ki je na umeten način razdvojila del slovenskega naroda. V ulici onkraj mesta — pokazal je Anton svojim sinovom — živijo samo Slovenci in ona hiša z zelenimi vratmi je bila naša" šola. . . Do mizarske delavnice, katera je bila v Solkanu, je bilo še nekaj kilometrov hoda. Skozi središče mesta bi se lahko prišlo v desetih minutah, ampak to ni mogoče, ker je na drugi strani meje. “Tukaj smo mi Slovenci”, so se pričeli 1 napisi na hišah. Mnogo teh ljudi je poznal Anton še iz svoje mladosti. Koliko je tu domačih ljudi umrlo za svobodo svoje grude! Evo tukaj je hiša Jožeta Srebrniča, prvoborca za svobodo slovenskega naroda, ki je umrl 1944. leta. Anton je prečital napis: Za narod se je boril, za narod je umrl, a v narodu živi.” Milostovi so sledili “po okrašenih solkanskih ulicah in se pridružili skupini pionirjev, ki so nosili cvetje, da olepšajo grobove padlih partizanov. Tu so se srečali z materjo padlega borca Gomiščeka, ženo borca, ki je skupno s sinom in 13 partizani, katerih kosti počivajo v skupnem grobu, ki so se borili za osvoboditev Gorice. Novo življenje. Vse, kar so Milostovi fantje doživeli prvega dne v rojstnem kraju, jih je tako navdušilo, da so se še bolj zaljubili v svojo domovino. Ko so na večer hodili po široki cesti, ki postane središče Nove Gorice, so srečali brigado mladih graditeljev. Na njihovih prsih so imeli znake, ki so jili dobili pri gradnji mladinske železnice in pri drugih delovnih akcijah. Milostovi fantje so se takoj sprijateljili z najboljšm brigadirjem iz Hrvatske. čez nekoliko dni bosta tudi Marjan in Ivan odšla s prvo mladinsko brigado iz Južne Amerike, na gradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Oče Anton bo delal v mizarski zadrugi v Solkanu, kjer bo doprinesel svoje bogate izkušnje ostalim delavcem. A sestra Erna? Ona bo pa šla v svojo tekstilno tovarno, da tam tekmuje z najboljšimi. Tako se bodo člani družine Milost oddolžili domovini za njeno ljubezen, s katero jih je sprejela, ter jim omogočila povrnitev. Davor Gulič. Recreo “lEuropa” Pripraven za nedeljah« izleta v Tigre. Prevoz s postaje Tifra FCCA. do Re-crea in i)taxa|i Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1. A. 749 - 589 Rio Carai wchay F. H-R A D I L A K FIAMBHE1UA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Eco. I$eir6 5270 — T. A. 50-0000 TRGOVINA JESTVD j "PRI ČESNICU" C. Ram6n Lista 565(; - U. T. 64-1509 Dr, F 'rancisco Jose Cespa DENTISTA CIUUJANO Consultas de 15 a 20 lis. Coronel 1{. Lista 500(1 T. A. 50 - 5782 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bcrnaldez 1550 Buenos Aires M E R C A D O "Las Magdalenas99 CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 5276 G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta 'Grande" SIERHAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO W.W.,.V.V.V.-.VJ,.W.W.V.V.%V.V.,.VV.W.W.,,V\VVV.,,VWWJV.W. I Tiskarna “Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES T. A. 5« - 3036 Gutenberg 3360 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin W.V.V.’.V.V.,.,.W.V.\,AV/,V.,AV.V>SW.W.V.,,V.V.,.VAWJW.\,A LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” POMEMBNA DELOVNA ZMAGA ČRNOGORSKEGA NARODA Dno 1. maja je bilo izročenih prometu prvih šest kilometrov železniške, proge Nikšič—Titograd, in sicer od postaje Nikšič do izhodne strani prekopa Budoš. Ta prekop predstavlja najtežji objekt na vsej progi. Požrtvovalnost minerjev je omogočila, da je bil ta preko]) prebit 11 dni pred rokom in 6 dni pred izrečeno obvezo. Ta pomembni uspeh ni samo stvar graditeljev, ampak izraža hkrati tudi pohvalo vsemu črnogorskemu ljudstvu, ki najživahneje in najbolj prizadevno sodeluje pri izgradnji tega objekta, ki je največji v Orni gori v drugem letu petletke. Železniška proga Nikšič—Titograd je zagotovilo gospodarske krepitve Črne gore tor njenega delovnega ljudstva. KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšentf kroju DANIJEL KOSIČ Reinaldo Wn»tterman MEDICO TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIČ Ezcelsior 1500 - U. T. 757-301, Saeni Pefia RESTAURANT MIRO MERKU2A LORIA 472 TISKARNA Rudolf tlvec SARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 v ' Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires j T. A. 50 ■ 6228 Nazca 2381 Direccion - Proyecci6n - Construccion- sr * v v Roberto F. hevpuscek buis toH TEONICOS CONSTRUCTORES CALOULOS DE ESTRUCTIJRAS /METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS—TRAMITES—FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires .V.VA-A,AVAW.,.,.V W«*/A\WAW.,.V.S TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demds idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previsičn Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 . 1509 * Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 J Restavracija A. BENUIilO & KRESEVIO ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: S« izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. FASC3 LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O H D O B A LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruii Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 Krojačnica LEOPOLD U8AJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO m PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal RUDOLF K L A R I € INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires JOSE BONIFAdO 663 BUENOS AIRES RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — LASTNIK: Peter Benčič « INDEPENDENCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTVIN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 Dr, A. Kirschbautn Dra. Maria Kirttchbaui* ZOBOZDRAVNIKA IjOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-78#T __ ,________________________ Stavbinska Kovača G. STA VAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA Slovenska Cvetličajna “LOS ALP®® lio»tar Antor Triunvirnto 4223 U. T. 5l-«753 SLOVENSKA BABICA filomena Beneš de LIMA 1217. U. T. 2S-3389. Buenos Queaeria y Fiambreria "LA IBERICA de Cuervo y Ferndndei Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 •85*1 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. S0-8*JJ RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. Sl-**65 Foto - Arte MARC<>$ Najpopularnejša na Doek Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polknu FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. PRODAJALNA - TOBAKARN* Prodaja raznih časopisov, revij. slaSčlc ter raznovrstnega moške** ln ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Belr6 5708 VILLA DEVOTO - BUENOS AIR®® BAZAR “DANUBIO D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. VUGA ALF0NS KONTRATIST STAVBINSKlH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodJ**1 ln stopniščih Se priporoča rojakom -ESPINOSA 2570 — T. A. 50 - 877 Buenos Aires RESTAVRACIJA IVANČIČ HUDOLF AfiasO Talleres Orfiflcos “CORDOBA Gutenberg 3360 - 9-VI-194®