časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer_______ Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255________________ Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 15. februarja 1996 • letnik 55 Na torkovi tiskovni konferenci SKEIjeLidija Jerkič povedala, da skuša njihov pogajalski partner v svojem predlogu panožne kolektivne pogodbe vse pravice vrniti na raven splošne kolektivne pogodbe, »čeprav smo nekatere ugodnejše vendarle že dosegli?!«. Delodajalci postavljajo pred SKEI nesprejemljive pogoje tudi v tarifnem delu, predlog kovinarjev pa je celovit. Obsega njihove lanske predloge, tiste delodajalske, ki so tehtni, in spremembe, ki jih je prinesel čas. AlbertVodovnikje povedal, daje več kot 80 odstotkov članov tajno glasovalo za splošno stavko. Pridružili so se jim tudi člani drugih sindikatov ne glede na aktivnosti njihovih vodstev: »Že ta podatek priča, da v naši dejavnosti zgodbe o uspehu ni! Živčnost med člani je tolikšna, da že prihaja do posameznih spontanih stavk. Če je doslej vodstvo SKEI med članstvom iskalo podporo za splošno stavko, jo članstvo zdaj terja...« Več na 4. strani DE Drago Gajzer, predsednik SKEI v Tamu, ugotavlja, daje za njih sprejemljiva le sanacija. Sicer bi brez dela ostalo še najmanj 3.000 delavcev... berite v članku »Kovinarji že stavkajo« na 4. strani. NA TEBI, PROLETAREC, LEŽI USODA SLOVENSKEGA NARODA... O razvoju slovenskega sindikalnega tiska na 3. strani SVOBODNI SINDIKATI ZAHTEVAJO RAZREŠITEV MINISTRA VOUČA stran 4 TE, sreda 1400 Odgovor na vprašanje: »KAJ JE S SVETNINAMI SINDIKALNIH FUNKCIONARJEV?« Problem na katerega opozarjaš, spoštovani kolega Ivo, obstaja! Problem je tako pravne kot moralne narave. Zato smo se v Svobodnih sindikatih odločili, da ga uredimo s posebnim pravilnikom, ki je v pripravi. Upam, da ga bomo kmalu sprejeli. Problem bi rešili po nekaterih načelih, ki jih poznajo tudi v drugih sindikatih v Evropi. Tako bi zajeli tudi nagrade članov nadzornih svetov, ki predstavljajo delojemalce. Tako zbrana sredstva bi uporabili strogo namensko, za nekatere skupno dogovorjene cilje. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS L ________________ SKMKHSKIE=iI POKOJNINSKA PAST ZA ZAPOSLENE stran 22 SVOBODNI SINDIKATI BODO PRISILJEN! TOŽIT! DRŽAVO stran 23 Piše: Mato Gostiša »Soupravljalec«, uporabna tematska priloga V precejšnjem številu slovenskih podjetij so v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) že izvoljeni novi sveti delavcev, predstavniki delavcev v nadzornih svetih in delavski direktorji, ki pa večinoma še ne vedo prav dobro, kaj bi na svojih funkcijah sploh počeli in kako naj to počno. Sistem delavske participacije v pogojih prave (ne več družbene) lastnin-ske strukture gospodarskih subjektov je namreč za vse nas nekaj povsem novega, nekaj, česar kljub specifičnim izkušnjam z delavskim samoupravljanjem doslej še nismo poznali, in česar se bomo morali zato vsi skupaj šele na novo naučiti - tako delavci kot tudi menedžerji. Iz teh razlogov je za uspešen razvoj te oblike sodobnega participativnega upravljanja podjetij pri nas ključnega pomena, da se čimprej zagotovi dovolj široko in kvalitetno zastavljena izobraževalna, svetovalna in publicistična (strokovna literatura, specializirani časopis) dejavnost za potrebe vsakdanjega delovanja omenjenih delavskih predstavništev v podjetjih. V tem trenutku je zlasti že čutiti zelo veliko pomanjkanje ustreznega specializiranega časopisa, ki bi bil namenjen problematiki razvoja in delovanja sistema delavske participacije. In prav to vrzel sta se odločila zapolniti Delavska enotnost in Študijski center za industrijsko demokracijo »Studio partici-patis« s skupnim publicističnim projektom »Soupravljalec«, ki ga danes prvič predstavljamo. Le-ta bo zaenkrat obsegal le posebno tematsko stran v okviru Delavske enotnosti, postopno pa naj bi predvidoma prerasel v obširnejšo strokovno prilogo ali celo v samostojen del časopisa. Cilj »Soupravljalca« je predvsem: biti čimbolj uporaben za prakso, to je za potrebe vsakdanjega delovanja delavskih predstavništev (voljenih in sindikalnih) v okviru sistema participacije zaposlenih pri upravljanju v podjetjih, za iste namene pa naj bi služil tudi strokovnim in vodilnim delavcem v podjetjih. To pa pomeni, da mora predvsem izobraževati, seznanjati z aktualnimi dogajanji in najnovejšimi strokovnimi spoznanji, dajati navodila ih priporočila za konkretno delo ter nuditi strokovne odgovore na različna vprašanja in druge koristne informacije za prakso. Nakazana vsebinska zasnova seveda narekuje in zahteva ustrezno strokovno raven objavljenih prispevkov, kar pomeni, da bomo skušali k sodelovanju pri tem projektu pritegniti predvsem čim širši krog različnih strokovnjakov, ki se v Sloveniji pobliže ukvarjajo s problematiko delavske participacije. Pri tem imamo v mislih tako nekatere vrhunske strokovnjake iz akademskih vrst (univerze, inštituti) kakor tudi strokovne sodelavce, ki se z omenjenim področjem ukvarjajo znotraj različnih slovenskih sindikatov. Prepričani smo namreč, da lahko le na ta način združena slovenska stroka, katere potenciali so že sami po sebi močno omejeni zaradi majhnosti slovenskega prostora, zagotovi zadostno in prepotrebno strokovno podporo hitrejšemu razvoju sistema delavske participacije v naši praksi. Čimprejšnja vzpostavitev takšne ravni industrijske demokracije, ki bo primerljiva z razvitimi zahodnimi državami, pa je vsekakor preveč pomemben nacionalni projekt, da bi se lahko v obravnavanem smislu privoščili kakršno koli vrtičkarstvo, zapiranje za obstoječe sindikalne plotove ali drugačne delitve, ki bi lahko pomenile dodatno drobljenje že tako ne pretirano močne tovrstne slovenske stroke. Upamo torej, da nam bo vsaj na tem področju in ob tem projektu uspelo združiti prav vse ustrezne strokovne potenciale, s katerimi v Sloveniji razpolagamo v tem trenutku. Rezultat pa naj bo po možnosti zares uporaben časopis za soupravljalce, kakršnega praksa nedvomno že težko pričakuje. časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:........................................... Naziv podjetja ali ustanove:.............................. Naslov:................................................... Podpis naročnika: Spoštovani urednik, pošiljam vam še eno kozerijo, PREDVSEM PA SE VAM ZAHVAUUJEM ZA OBJAVO kozerije v prejšnji številki DE, zraven pa upam, da ta ni bila zadnja in da bom morda postal vaš stalni sodelavec, Razen če se motim...? Pošiljam vam tudi izpolnjeno kopijo naročilnice za DE. Prosim, da mi jo kar tukaj začnete pošiljati. Zelo se strinjam, da bi morali DE dobivati vsi slovenski delavci - ali vsaj večina njih. In poleg delavcev še kdo. Tako bi velik del slovenske populacije bil povsem drugače in predvsem brez laži informiran o dogajanjih pri nas - zdaj in nekoč. Tako pa je na žalost velik del javnosti informiran narobe, predvsem pa z izjaivljeninu in popačenimi verzijami resnice. Istočasno pa deluje tudi cenzura, ki deloma popolnoma onemogoča kritično pisanje. Ali pa pisanje v mojem stilu, ko tako »resnico« spreminjam v karikaturo take »resnice«. Pa lep pozdrav, Brane Praprotnik Kozerija V U, približno zdaj, 1996 Bilo je grozljivo in hkrati patetično, V bližini Titovega trga so popolni neznanci neznano kdaj popolnoma na skrivaj odkrili okrog trideset metrov visok spomenik slovneskemu heroju in legendarnemu komandantu slovenske vojske, Francu Rozmanu - Stanetu, tistemu komunističnemu zločincu, ki je v povojnih letih (1945-1990) zganjal tak teror po vesoljni Sloveniji, da ga skoraj nihče ni preživel; če ga pa je, mu je bilo pa potem vse življenje žal. V neki ne tako zelo daljni preteklosti pa so v Slovenijo pridrli pripadniki najbolj divjega in kulturnega ljudstva na svetu, imenovani VANDALI. Nekateri Slovenci so sicer rekli, da so ti Vandali strah in groza in nekaj najhujšega, kar to državo lahko doleti, hujše od samih komunistov, drugi pa so jih izvolili v mestne svete in druge vladajoče in zakonodajne ustanove. Vzeli sojih za svoje in jih ujčkali in potem je bilo vse tako lahko in povsod so prelepe rožice rastle in ptički so peli. Nastala je nova, zelo kulturna in cvetoča, demokratična država, ki paje zaradi dolgotrajnega komunističnega nasilja bila popolnoma opustošena, tako da kamen ni ostal na kamnu, opeka na opeki pa samo v izjemnih primerih, ki jih je potem obravnavala posebna parlamentarna komisija z legendarnim tov. Putsch-niggom na tschelu. Ta komisija je sicer imela nekaj kadrovskih problemov, ker so komunisti pobili skoraj vse, razen Vandalov. Po presenetljivme odkritju trideseterskega spomenika so sev U skupaj zbrali domoljubi vseh vrst, posebno belogardisti in drugi tovrstni borci proti okupatorju, nadalje tudi cerkev kot institucija in skoraj vsi cerkveni pastirji (tudi z ozirom na izobrazbo in podobno) skupaj z mno- gimi svojimi ovčicami in drugimi Vandali, vsem znanimi kot umetniki in učitelji, ki so nekoč celo Michelangela in Moora in Rodina in Dolinarja učili, kako naj podirajo svoje spomenike in druge take traparije. Sklenili so, da bodo v Ljubljani (in upajmo, da tudi drugod) nemudoma odstranili vse spomenike NOB in jih spravili na vamo v dobro obiskane neznane muzeje, da ne bodo več propadali na dežju, vetru, snegu in smogu. Nadomestili jih bodo s popolnoma enakimi kopijami, izdelanimi iz nerjavečega lesa, posebno pa iz nerjavečega zraka. Vsi taleseni bodo imeli obliko pokonci in počez Rečeno je bilo, da bodo nerjaveč material uporabili zato, da nas bodo nerjaveče kopije še tisoče in tisoče let spominjale na našo slavno vandalsko preteklost. Vendar pa na žalost tudi ta zadeva ni minila brez incidenta. Domoljubni sestanek je iz protesta zapustil predstavnik od Slovenije na žalost odcepljene države Butale, ki je novinarjem izjavil, da je zelo užaljen, ker Slovenija brez dovoljenja uporablja originalne butalske ideje pri reševanju vseh svojih problemov, med drugim tudi problemov s spomeniki NOB. Dodati paje treba tudi to, daje takoj nato bila sklicana novinarska konferenca, na kateri je neki tečnež iz Albanije hotel vedeti, koliko stroškov bo povzročil ves ta cirkus okoli spomenikov. Pa ga je predstavik cerkve kot institucije, čevljar z najvišjo kvalifikacijo v državi, zelo ljubeče poučil, da bo stroške nosila pretežno cerkev kot institucija, ker ima na svoji strani vsemogočnega boga v osebi in obliki slovenskega državnega proračuna, gozdov, radodarnih sponzorjev in tovarišev Peterleta in Drnovška. Tabog, edini, v katerega verjamejo, jih bo bogato poplačal za njihovo prizadevnost in kulturno poslanvandalstvo, zaradi katerega bo država Butale, oprostite, država Slovenija postala dežela spomenikov neminljive lepote in trpežnosti. Brane Praprotnik Zahteva po spremembi zakona o razmerju plač v javnih zavodih Delavci SVIZ OŠ Bel. odreda Semič smo nezadovoljni s sedanjim pravilnikom o napredovanju v nazive. Večina učiteljev je še vedno prizadetih nad podelitvijo nazivov, ki se je različno odvijala po šolah. Tako jih je še večji del nad 20 let delovne dobe, ki so mentorji, in kot kaže sedanji pravilnik, bodo pri tem tudi ostali, saj jim prestrogi členi pravilnika za višji naziv določajo preveč zahtevna merila za napredovanje. Poleg strokovnega izobraževanja in izdelave seminarskih nalog je potrebno zbrati ogromno točk drugega strokovnega dela, ki pa ne zajema in vrednoti osnovnega učiteljevega dela v razredu, temveč delovanje na državni ravni, pisanje strokovnih člankov, učbenikov, prevodov... Tako napredovanje v višje nazive bo večini delavcem v vzgoji in izobraževanju onemogočeno, zato zahtevamo popravo pravilnika tako, da se črta drugo strokovno delo, ali pa da se v celoti pravilnik spremeni tako, da bo vsem delavcem v vzgoji in izobraževanju dosegljiv. Smo proti neenakopravnemu položaju delavcev znotraj šolstva. Menimo, da je dober učitelj tisti, ki pomaga otrokom pri pridobivanju znanja, osebnostnem razvoju, iskanju usmeritev v življenje, ne pa v tekmovanju zbiranja točk drugega strokovnega dela. Ugotavljamo tudi, da smo delavci v vzgoji in izobraževanju v neenakopravnem položaju do ostalih delavcev v negospodarstvu, ker nam sedanji preoster pravilnik o napredovanju preprečuje napredovati v plačilne razrede. Menimo, da je naše delo podcenjeno, nepravilno vrednoteno, zato zahtevamo izboljšanje svojih materialnih pogojev z uvedbo plačilnih razredov. Bernarda Petrič, sindikatlni zaupnik SVIZ OŠ Semič Vzgoja v šah Pred nekaj leti sem pisal o mojih pogledih na težave učencev v šoli. Že takrat sem dobil vtis, da se v naši družbi prevečkrat ustvarja negativno mnenje o naši šoli. Spet se moram oglasiti, ker že kar naprej berem in poslušam (časopije, RA, TV) eno in isto. Nenehno se ponavljajo ugotovitve, kot so: večanje kriminala med mladimi, strah pred oceno, neprijazna šola, v šolah se od učencev preveč zahteva, programi so prenatrpani, šola mlade samo izobražuje, vzgaja pa ne. Ali, o kateri koli temi se na RV, TV »pogovarjajo« (kdor koli), se v razpravi vpleta šola kot ustanova, ki jeza vse to najbolj kriva, ker premalo skrbi za vzgojo naših otrok. Imam občutek, da se vsi spoznajo na delo v šoli. Verjetno zato, ker so vsi hodili v šolo in... Ali se »vsi« delajo neumne ali pa ne vedo, da mladi zahajajo v gostilne, kjer jim kljub temu, da to ni prav in ni dovoljeno, kar naprej točijo alkoholne pijače, da mladi (tudi 13 in 14-letiki(ce) zahajajo v poznih večernih in še bolj v zgodnjih jutranjih urah v disko klube (prav zaradi tega že vrsto let tja ne zahajam več, ker je mene, ne njih, sram, ko jih tam srečam). Mnogi otroci so cele popoldneve »zunaj« in se domov odpravijo le še gledat TV ali pa kaj pojest pred spanjem. Učenec pride v šolo neprespan, nepripravljen za pouk, strah ga je pred spraševanjem. In spet slišim. »Kako jih ta naša šola vzgaja?« Učitelji se že kar prevečkrat moramo (no, nikoli ni preveč, vendar...) ukvarjati z reševanjem problemov, za katere nismo več mi odgovorni. Ali naj jaz »lovim« učenca ob treh zjutraj v disku, ali naj ga popoldne jaz »priklenem« na stol in ga »prisilim« k učenju, ali naj ga jaz »odrivam« odTVekrana, raznih video in računalniških igric, pred katerimi čepi cele popoldne? V šolo, seveda, pa pride nepripravljen, strah ga je pred spraševanjem, zato »trpi«, »šprica«, moti pouk itd. In znova slišim, ja kako ga ta šola vzgaja! Šola ne more biti prostor za oddih ali pa samo »prijazna«, vsaj ne tako, kot si nekateri to zamišljajo. Šolanje je pravica in dolžnost vseh mladih, če je to komu prav ali ne. Saj so prosti čas, zabava, oddih, otroci naj odrašačjo in živijo lepo, brezkrbno, vendar se je treba tudi učiti. Učenčeva dolžnost je, da pride v šolo pripravljen. Seveda, nekaterim učencem gre to slabše od rok, zato pa jim učitelji v tem primeru pomagamo, problem rešujemo skupaj z njimi in starši. Kaj počne otrok ali kaj starši vse (ne)dovolijo otroku izven šolskega časa, pa ni več naša stvar. Za svojega otroka doma skrbim jaz, ne šola. Pri svojih predmetih, ki jih poučujem, učence ne samo izobražujem, ampak (to je tudi moja dolžnost oz. je del programa) skušam vzgajati. Zgodovina ni samo cel kup letnic, imen, podatkov in dogodkov, ki se jih morajo učenci »piflati«. Zgodovina tudi vzgaja: mlade seznanja s preteklostjo človeštva, našega naroda in ustvarja pozitiven odnos do vsega naprednega, dobrega, kar se je v preteklosti zgodilo, krepi ljubezen do domovine, do vseh tistih ljudi, ki so zanjo kaj storili, krepi narodno zavest in tudi pravilen odnos do naše ■ kulturne dediščine. Zemljepis odkriva med drugim tudi lepote naše domovine, poskuša ob spoznavanju dežele, krajev, ljudi pri učencih ustvariti pozitiven in trajno lep odnos do narave, naše naravne dediščine. Torej oba predmeta, poleg materinega jezika in še drugih, vzgajata v ljubezni do dežele, vzgajata otroke v ponosne državljane, ki bodo znali ceniti našo deželo, njene lepote in ljudi ter njhove dosežke in kasneje zanjo tudi kaj dobrega storiti kot pošteni, dobri in delavni državljani. Tudi predmet etika in družba učence vzgaja: v strpnosti, poštenosti, ljubezni do vsega lepega itd. Učitelji se, ne samo pri razrednikovih urah, temveč tudi med odmori in velikokrat izven svojega delovnega časa, ukvarjamo s problemi, ki se pojavljajo med učenci in pri učencih ter jih poskušamo rešiti. Svetujemo jim, jim usmerjamo, kaj storiti v tej ali oni situaciji, pomagamo jim prebroditi težave pri učenju ali njihove osebne. Ali ni vse to vzgoja, vzgoja v šoli? Kakšna pa naj bi po »vaše morala biti vzgoja v šoli? Tudi učitelji smo ljudje. Tudi med učitelji so taki, ki vsega tega ne počno, ne opravljajo vestno in pošteno svojega poslanstva. Vendar, ali je pošteno zaradi nekaj takih učiteljev znova in znova obsojati ostalih 30.000 vzgojiteljevim) in učiteljev(ic)? In nehajte že enkrat udrihati po učitelju in šoli! Vzroke za razne nepravilnosti in prestopke med mladimi iščite tudi v družini in družbi. Nepravilnosti v naši družbi je že kar preveč in ne verjamem, da na mlade nične vplivajo! Saj vendarle tudi oni vse te vidijo, doživljajo oz. so jim »vzor«. Veliko je staršev in otrok, ki vestno opravljajo svoj del »naloge«, oz staršev, ki si prizadevamo pravilno vzgajati svoje otroke. O teh tukaj ni bilo govora. Zoran Poredoš, OŠ Center, Novo mesto Sporočilo Vladi Republike Slovenije Neodvisni Sindikati Slovenije vam sporočamo, DA NE PODPIRAMO zahtev upokojencev in njihovih napovedanih shodov, saj menimo, da so le-ti zavedeni in služijo le kot ščit privilegiranim upokojencem in političnim namenom destabilizacije države Slovenije. Nerealne zahteve upokojencev bi v bistvu izničile dosežene dogovore med GZS, VR Slovenije in sindikati o znižanju zbirne prispevne stopnje (2,7%, kar bi negativno vplivalo na oživljanje gospodarstva. Menimo, da bi bila edina realna rešitev v tem trenutku, kot tudi dolgoročna znižanje razmerij med najnižjo in najvišjo pokojnino v razmerju 1:3, kar bi prineslo dejansko blaginjo najširšim slojem upokojencev. Tako bi brez povečanja denarne mase dosegli stabilnost pokojninskega sistema. Statističen prikaz povprečne pokojnine bi tako postal resničen odsev standarda upokojencev. Še posebej smo proti privilegiranim pokojninam, ki nimajo realne podlage. Ti privilegiranci se spretno skrivajo za preostalo maso upokojen- cev in z manipulacijski metodami preko hrbtov ostalih upokojencev ščitijo lastni standard. S spoštovanjem! Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS izjava SNS po sprejetju pokojninskega zakona v DZ RS Slovenska nacionalna stranka je pred dnevi glasovala proti kratenju pravic slovenskim upokojencem, tako kakor je tudi glasovala proti temu, da imata Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve posebni računovodstvi, ki ju slovenska javnost preko državnega zbora ne more kontrolirati. Sedanji koaliciji LDS in SKD je dobrobiti slovenskih ljudi kaj malo mar. G. Drnovšek si je moral zagotoviti dovolj glasov za podporo pokojninskega zakona, saj je pomenilo glasovanje pravzaprav zaupnico njegovi vladi. Glasov si Drnovšek ni mogel zagotoviti pri opoziciji, ki ne podpira vladne lažnive skrbi za državo, zato jih je pač kupil tam, kjer je bilo to mogoče. Skupino Lap, Kopše, Verzolak, Stanič, Eržen, Lenarčič, pa še koga, je g. Drnovšek kupil z obljubo izglasovanja zakona, ki bo navedene upokojil po koncu mandata. Denar za njihove pokojnine pa bodo morali prispevati v pokojninski sklad vsi zaposleni v Republiki Sloveniji. Že kupovanje navedenih je sporno, še bolj sporne pa so obljube LDS, ki so v nasprotju s pozitivno zakonodajo in potiskajo g. Drnovška v sfero, v kateri velja zgolj pravica močnejšega. In proti takemu načinu zlorabe oblasti s strani predsednika vlade Republike Slovenije naša stranka najostreje protestira. Tako si demokracije nismo predstavljali ne mi in ne Slovenci nasploh. Zmago Jelinčič, predsednik SNS (Nadaljevanje na 16. strani) WsW®!!J© sl ^Ub\\QV^ otroci jo potrebujem^1 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objava o prispevkih preberite v reviji Otrok bi družina. Razvoj slovenskega sindikalnega tiska (III.) Sedmega novembra leta 1942 je bila v okupirani Ljubljani konferenca predstavnikov političnih in strokovnih delavskih skupin iz vse Slovenije, ki se je konstituirala v “Odbor Delavske enotnosti kot predstavništvo delavskega razreda, v celoti vključenega v Osvobodilno fronto” (DE 1/42). Med sklepi, ki so jih sprejeli na tem zasedanju, je bil tudi ta, da bodo začeli izdajati list Delavska enotnost kot vestnik Odbora, ki naj bi “krepil vlogo in enotnost delavskega razreda v OF slovenskega naroda in s tem v celotnem narodnoosvobodilnem gibanju”1. Rečeno -storjeno: prva številka Delavske enotnosti je izšla v dveh različicah takoj po konferenci, in sicer 15. in 20. novembra 1942. Delavska enotnost je izhajala neredno - odvisno pač od potreb, tehničnih in materialnih možnosti, tekstov ipd. Poleg osrednje izdaje (katere prva številka je izšla v dveh različicah - kot že rečeno - 15. in 20. novembra 1942) so pozneje začele izhajati tudi pokrajinske izdaje. Narekovali so jih povsem Praktični razlogi, med katerimi je na prvem mestu problem distribu-pije, se pravi razširjanja osrednje izdaje. Zaradi težkih in počasnih kurirskih zvez je do pokrajinskih tehnik z zamudo prihajalo tudi gradivo, ki naj bi ga pokrajinske izdaje “ponatiskovale” oziroma razmnoževale. Ne nazadnje pa so specifične potrebe na posameznih območjih botrovale temu, da so pokrajinske izdaje sčasoma poleg prispevkov iz osrednje izdaje prinašale tudi več tem z domačega terena.Takoje v letu 1943 in 1944 izšlo nekaj številk primorske2 izdaje Delavske enotnosti in nekaj številk ljubljanske izdaje. Obe, zlasti še ljubljanska, po vsebini v veliki meri ustrezata osrednji izdaji. V prvi polovici leta 1944 pa je izšlo več številk gorenjske izdaje Delavske enotnosti, ki kaže v primerjavi z osrednjo izdajo še največ vsebinske samoniklosti. Osrednjo izdajo so tiskali ali razmnoževali na ciklostilu v tiskarnah Kozarje in Triglav ter Ciklo-tehnika v Ljubljani in tehnika Urška, Primorsko v Tehniki za severno Primorsko, gorenjsko v tehniki T Il AJelovica.T 5 Kamnik in v tiskarni Julija inTrilof, tržaško Delavsko enotnost pa v tehniki Morje3. Da »NA TEBI, PROLETAREC, LEZI USODA SLOVENSKEGA NARODA, NARODA-PROLETARCA« Slovensko delavstvo -borbeno jedro OF 1.0 pomenu enotnosti je glasilo pisalo najobšimeje in jo obravnavalo v najrazličnejših povezavah. Pojasnjevalo je dotedanjo vlogo enotnega boja delavstva v NOB in opozarjalo, da bo ta v naslednjih obdobjih še pomembnejša, pa tudi sicer sloni samo na njej lepša prihodnost vsega slovenskega naroda. Ko govori o pomenu Delavske enotnosti za OF, časnik poudarja, daje slovensko delavstvo postalo njeno borbeno jedro, kije iz svojih vrst dalo prve partizanske borce ih veliko predanih aktivistov OF ter zaradi tega za osvobodilni boj dotlej prispevalo največ žrtev. Poleg tovrstnih mobilizacijskih člankov je objavljal tudi pozive za ustanavljanje odborov DE in navodila za njihovo delovanje v različnih okoljih, po drugi strani pa tudi pozive delavcem iz vrst partizanskih borcev in aktivistov, naj dopisujejo vanj. Takšne pozive so skušali podkrepiti prispevki o prizadevanjih okupatorjev in izdajalske gospode v njihovi službi, da bi delavce pritegnili v fašistični sindikat Pokrajinska delavska zveza4 ter jih na ta način odte- AV ^eikn novembra se |e vršila konferenca predstavnikov slovenskih Judežev in Kajnov. Dosedanji skupni boji so M- > 'Brejja je podčrta«, -da je ta konferenca delavskih pred- ličnih interesov, ampak, nasprotno, da delavski razred sptsj^o stavaikov prinesla svoje sklepe v izredno važnih dneh, v k a- v tako nezlomljivo enoto prav skupni interesi, skupna bodeš-terih se odloča usoda vse bodočnosti osvobodilnega boja slo- nosi. . ' ’ venskega naroda.. Konferenca je mogla ne le ugotoviti in raz- :4 V nasprotju, z reakcionarnimi klikami, ki so v« čas členi« rezultate dosedanjih bojev, .ampak je postavila tudi Jugoslavije, zlasti pa pod zaščito okupatorjev dušile svoboden smernice za bodoče boje slovenskega delavstva glas ljudstva, je slovensko delavstvo pokazalo, da je delavski Kakšno So osnovne ugotovKvo konference delavske enotno- s«? • -A'-■ • • . ■ ' ■ ’ ***** , < i, TeliM reznltati osvobodilne borbe slovenskega naroda razred nosile! resnične ljudske demokracije. Zveza delav^ep razreda z ostalimi delovnimi sloji slovenskega ljudstva in 55" r- ----- , . .. -------—-----------------------------------„-------- , vsemi resaMao patriotskimi.silami-slovenskega naroda, li j« zbirala oJsolfsebe vse patriotske - in resnično demokrat&e ” ^ bde slovehske^^ delavstvo je v teS, Obojih razmnoževale tudi lokalne tehnike. V ospredju osveščanje slovenskega delavstva Večino prispevkov so sicer napisali znani politični in vojaških voditelji narodnoosvobodilnega gibanja, tako E. Kardelj,T. Fajfar, F. Leskošek, B. Ziherl, B. Osolnik, J. Štucin,T. Brejc idr., precej člankov Pa je podpisanih v imenu političnih °rganizacij in njihovih organov, Političnih skupin ipd., ali pa preprosto z delavec, delavka, Dunja, Tugo, partizan Jure itn. Ze bežen pregled vsebine pisanja Delavske enotnosti med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) kaže, baje bil ves čas v ospredju namen osveščati slovensko delavstvo, ga seznanjati s cilji NOB na eni in demagoškimi nakanami okupatoija ter domače izdajalske reakcije na drugi strani ter ga tako čim aktivneje vključiti v OF in NOB. List je vseskozi izražal težnjo delavstva >n objektivno potrebo po njegovi Popolni enotnosti znotraj OF. Zato Je med prispevki vseh izdaj največ takšnih, ki govorijo o vlogi, položaju 'n nalogah delavcev v NOB in o njihovi perspektivi po osvoboditvi. V grobem bi mogli pisanje Delavske enotnosti med NOB razdeliti v tri vsebinske celote: 1. o vlogi delavskega razreda in Pomenu njegove enotnosti v NOB; 2. splošno o našem NOB in Protifašistični vojni; 3. o delavskih strokovnih organizacijah v novi Jugoslaviji. v pokazalo primer heroizma, požrtvovalnosti ia vdanosti velikim osvobodilnim ciljem slovenskega ^naroda. Delavski kadri $o biti primer nepopustljivosti nasproti sovražniku, vztrajanja na položajih in odločnega razkrinkavanja in' razbijanja vseh sovražnih manevrov. Vnesli so v našo osvobodilno vojno bojev-ni polet in prezir smrti ter vse tiste bojevniške lastnosti, ki so pomagale zgraditi borbeni kader Osvobodilne fronte. Delavski razred je torej praktično dokazal, da je sposoben stati na čelu osvobodilne vojske slovenskega naroda. 2, V nasprotju z reakcionarnimi klikami, ki so zavrgle vse nacionalne interese ter postale orodje sovražnika, ki je zasužnjil slovenski narod, je slovensko delavstvo od vsega začetka dvignilo zastavo enotnosti vseh .slovenskih patriotskih sil ne glede na politično, versko in razredno pripadnost teh, ki se hočejo boriti za osvoboditev svojega naroda. Pri tem je pokazalo veliko dalekovidnost v inieijativi. potih in oblikah boja slovenskega osvobodilnega fjbanja ter velike bojevne'izkušnje, ki si jih je prav delavstvo pridobilo v svojih neprestanih bojih za svoje socialne pravice in zahteve. Slovensko' delavstvo je torej stavbo v službo svojega naroda vse svoje moči in vse svoje sposobnosti ter s tem dokazalo, da je delavski razred resnično nacionalni razred, to je razred, ki je edini sposoben organizirati bojevne energije slovenskega naroda za njegovo osvoboditev ia združitev. Naslovnica __________________________________________________ prve številke Delavske enotnosti. in ki služi edino ljudstva. Pokazalo se je torej, da je delavski razred ne le močan, ampak tudi dovolj sposoben, da &a čelu demokratičnih ljudskih množic pribori ljudskim množicam demokratične pravice in da jih tudi zavaruje, f. Glede na vsa ta dejstva je jasno, da leži glavna odgovornost za razvoj bodočih bojev slovenskega naroda m delavskem razredu Slovenije. Stojimo pred odločilnimi spopadi z okupatorjem ia z njegovimi belogardistično - mi bajto vičevskimi oporišči. Potrebno je, da delavstvo mobilizira vse svoje Sitega aktivizira sleherno tvornico in delavnico. d.» bi zaščitilo plodove dosedanje borbe in zagotovilo zmago nad sovražniki slovenske svobode, kije lahko samo plod doslednega nadaljevanja slovenske osvobodilne vojne do popolne iztrebitve okupatorjev in njihovih pomočnikov s slovenskih tel. > , Iz teh razlogov je konferenca formirala enotno delavsko vodstvo, Odbor delavske enotnosti, ki ho Mel nad enotnostjo delavskih vrst nad njihovo mobilizacijo v splošni nacionalni vojni in nad- razrednimi Interesi slovenskega delavstva v ožjem pomenu te besede. Pomen tega ODE jejm-temtakem izredno velik; ue bo samo okrepil, celota« gibanj«? OF, ampak ustvarja tudi predpostavke za čvrsto delavsko enotnost v bodočnosti. Formiranje ODE pomeni, da se je sim. venski proletariat v celoti zavedel svojega velikega zgodovinskega poslanstva in je zato tudi postal sposoben, prevzeti na svoja pleča usodo bodočnosti slovenskega razreda, pred desetletji je veliki slovenski bojevnik Ivan Cankar naročil slovenskemu: gnili od “samostojne delavske borbe”. Spet drugi prispevki svarijo delavce pred izdajalci v njihovih lastnih vrstah in jih pozivajo, naj pustijo delo za okupatorje oziroma naj čimbolj motijo proizvodnjo in promet ter se po potrebi umaknejo med partizane. Spodbujajo jih, naj obveščajo v škodo sovražnika ter za varnost svojcev, prijateljev in za korist narodnoosvobodilnega gibanja. Prav tako jih opozarjajo na previdnost pred gestapom, ki se je krvavo maščeval za vsako najmanjšo akcijo v okupatorjevo škodo. Za spodbudo opisujejo drzne akcije, ki sojih opravljali partizanski borci in različne, iz delavcev sestavljene diverzantske skupine v sovražnikovem zaledju. Posebej pomembni so bili redki prispevki o boju koroškega delavstva proti nacizmu, ki je bil izraz najtesnejše povezanosti socialnih in narodnih osvobodilnih teženj stoletja teptanega koroškega Slovenca. V boju koroških delavcev je bilo videti svojevrstno trdoživost in simboliko. Usoda naroda je v rokah delavskega razreda 2. Med prispevke, ki govorijo splošno o našem NOB in o boju zaveznikov proti fašizmu, bi mogli v prvi vrsti šteti tudi že omenjene pozive delavcem, naj se vključijo v OF in partizanske enote. Podoben je poziv slovenskemu narodu, naj se z vsemi silami na lastnih tleh vključi v mogočno antifašistično fronto, vendar tudi ta konča z ugotovitvijo, daje usoda našega naroda v rokah delavskega razreda. Vidno mesto v časopisu je dobila komunistična partija ter pojasnjevanje njenega boja v preteklosti in med NOB, kakor tudi popularizacija njenih osvobodilnih ciljev. Velik pomen je list pripisoval skrbi za našo partizansko vojsko, zlasti za njeno kadrovsko krepitev, boj in tehnično usposobitev ter za redno preskrbo njenih ranjencev. Delavska enotnost je pozdravljala vsako partizansko zmago, na kratko pa je pisala tudi o vseh pomembnejših dogajanjih tako na vojaški kot na politični protifašistični fronti, med drugim o rde-čearmejskih ofenzivah, izkrcanju zaveznikov v Normandiji itd. Poleg tega je pisala o smrti vidnih delavskih organizatorjev in voditeljev (npr. J. Moškriča) ter znanih partizanskih borcev in poveljnikov (npr. F. Rozmana) in poleg počastitve njihovega spomina skušala tudi ob tem delavce in druge domoljube podžigati k še odločnejšemu boju in delu za NOG. Objavila je tudi nekaj pesmi. »Enotni in složni novim nalogam naproti 3. Skoraj v vseh prispevkih je navzoča še ena razsežnost - da je namreč vse prizadevanje za mobilizacijo in enotnost delavcev v NOB namenjeno ne le izgonu okupatorja ter porazu fašizma in domače reakcije, marveč tudi snovanju lepše, srečnejše prihodnosti, ki pa nikakor ne bo lahka, in že tedaj, ko je bil boj proti tujemu sovražniku še v polnem razmahu, je bilo treba misliti tudi na naloge po osvoboditvi. Izrazito mesto med takšnimi sestavki zavzema članek “Delavske strokovne organizacije v novi Jugoslaviji”, ki razločno nakazuje temeljne značilnosti novih sindikatov. Podoben je tudi članek “Enotni in složni - novim nalogam naproti”. Zadnja številka Delavske enotnosti med NOB je izšla 27. novembra 1944. Pripravlja: Damjan Križnik (Prihodnjič: Povojna leta) 1 Pred desetletji je veliki slovenski bojevnik Ivan Cankar naročil slovenskemu proletariatu: ,Na tebi, na tvojih plečih, na plečih de-lavca-proletarca, leži usoda bodočnosti slovenskega naroda, naro-da-proletarca.’ Danes, 24 let po Cankarjevi smrti, je slovenski proletariat to nalogo resnično sprejel in prevzel odgovornost za bodočnost slovenskega naroda. Vsi dosedanji boji so samo dokaz, da bo slovensko delavstvo s častjo in znanjem izpolnilo to nalogo.” (Citat iz uvodnega članka “Enotnost slovenskega delavstva”, objavljenega v drugi izdaji prve številke DE, 20. nov. 1942) 2 Teh primorskih izdaj pa ne smemo zameševati z glasilom DE v Trstu “Delavska enotnost - Unita operaia”, ki je bila po navedbah Toneta Fajfarja, prvega urednika Delavske enotnosti, “povsem samostojen list, neodvisen od naših izdaj, ter prilagojen zgolj tržaškim potrebam”. Delavska enotnost je bila vTrstu množična protifašistična organizacija, "ki ni zajemala le delavskega razreda, temveč tudi tehnike, inženirje, ravnatelje in uradnike vseh ustanov” (Zbornik Istra in Slovensko Primorje, Založba Rad, Beograd 1952, str. 532). 3 Ker so bile mnoge številke Delavske enotnosti ciklostirane na nekakovostnem papirju, bi se le stežka ohranile do današnjih dni. Zato je najbrž kar prav ravnal Tone Fajfar, ki je dal leta 1954 ponatisniti prve letnike Delavske enotnosti... 4 V prvi številki Delavske enotnosti po osvoboditvi, kije izšla 21. maja 1945, je bil objavljen obsežen članek z mastnim naslovom “Minister Tone Fajfar o grafični organizaciji, kije med okupacijo kot edina strokovna organizacija vstopila v fašistični sindikat”, v katerem med drugim piše: “Včasih so se grafičarji sma- trali za nekaj boljšega od drugih delavcev. Toda v NOB so se pokazali najslabše. Grafična organizacija je bila edina strokovna organizacija, ki seje vključila v fašistične sindikate.To je huda sramota in danes moramo napraviti temeljit obračun. Vem, da bo kdo rekel: Potrebno je to bilo zaradi tega, da smo ohranili fonde, potrebno je to bilo, da se je ohranila plača.Toda kaj so fondi in plača v primeri z žrtvami, ki sojih dali naši najboljši sinovi v borbo za svobodo! Nobena sirota, nobena mati ali žena ni umrla od gladu zaradi tega, ker so bili svojci v hribih. Mi grafičarji, ki smo bili v hribih, zahtevamo, da se grafična organizacija zaradi svojega sramotnega nenacionalnega zadržanja razpusti. Na vas, poštenih grafičnih delavcih pa je, da boste na njenih ostankih zgradili boljšo organizacijo!” SINDIKAT GOSTINCEV NE PRISTAJA KOVINARJI NA MANJŠI DELEŽ ČLANARINE ŽE STAVKAJO Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki se je minuli teden sestalo v Rogaški Slatini, je priložnost izkoristilo tudi za pogovor z najodgovornejšimi predstavniki Inšpektorata za delo Republike Slovenije. Sindikat namreč ugotavlja, da omogoča sodelovanje z inšpekcijsko službo učinkovitejše odpravljanje nekaterih organizacijskih nepravilnosti. Ena izmed skupnih ugotovitev je še, da so potrebne nekatere spremembe zakona o inšpekcijskih službah, saj so inšpektorji še vedno nemočni celo v primerih, ko ugotovijo povsem nezakonito ukrepanje delodajalcev. Sodeč po pogovorih v Rogaški Slatini, lahko utemeljeno sklepamo, da sindikat delavcev gostinstva in turizma ter republiški inšpektorji ze delo še niso rekli zadnje besede. Sklenili so namreč, da bodo sodelovanje nadaljevali. »Na seji predsedstva smo seveda znova spregovorili o finančno- materialnem poslovanju našega panožnega sindikata. Dogovorili smo se, da bomo osnutek pravilnika, ki obravnava to področje, dopolnili, saj moramo bolj konkretno opredeliti zbiranje članarine v primeru nezaposlenosti, stečajnega postopka, bolezni...,« pravi Ivan Jurše, sekretar odbora. »Prepričani smo tudi, da mora ostati večji delež zbrane članarine na terenu, posebno tam, kjer gre delavcem najbolj za nohte. Ob vsem tem moramo še poudariti, da sindikat delavcev GIT ne pristaja na znižanje deleža članarine, kije namenjen sindikatu dejavnosti. No, v Rogaški smo med drugim tudi sklenili omisliti si nekatere stvari, ki jih nujno potrebujemo za opravljanje svojega dela. Smo namreč sindikat, ki razen stola nima ničesar.« Ivan Jurše Naj k vsemu povedanemu dodamo, da so gostinci v Rogaški to pot res visoko zavihali rokave. Organizirali so namreč tudi letošnji prvi seminar. Namenjen je bil funkcionarjem v sindikatu dejavnosti, sekre- tarjem območnih odborov, pa tudi sindikalnim zaupnikom v Zdravilišču Rogaška Slatina. V ospredju sta bili dve temi: komunikacija in njen uspeh za posameznika ter strategija pogajanj. O slednji je spregovoril dr. Bogdan Kavčič, o skrivnostih komuniciranja pa prof. dr. Ana Tomič. »Dr. Bogdan Kavčič nas je kar pravi čas opozoril na stvari, ki jih pogajalci moramo obvladati, pa tudi na mnoge napake, ki jih radi ponavljamo. Ker se s pogajanji ubadamo takorekoč vsak dan, je bilo konkretnih vprašanj o tem področju več, kot pa je bilo časa za odgovore nanj. No, ne glede na stisko s časom in čeprav se sminarja niso udeležili vsi, ki so bili nanj povabljeni, bomo izobraževanje nadaljevali,« pravi sekretar odbora dejavnosti Ivan Jurše. Andrej Ulaga Vodstvo Skei je na tiskovni konferenci ta teden sporočilo, da ima med članstvom in drugimi zaposlenimi v kovinski in elektroindustriji zadostno podporo in moralno oporo za splošno stavko, s katero nameravajo izsiliti novo kolektivno pogodbo za te dejavnosti. S predlogom nove pogodbe, ki so jo dobili od delodajalcev, niso zadovoljni, saj znižuje pravice zaposlenih. Po usklajevalnem sestanku z drugimi sindikati, ta bo čez nekaj dni, bodo sestavili nov predlog in ga poslali delodajalcem. Pogajanja o novi pogodbi se po mnenju Alberta Vodovnika in njegovih kolegov lahko začnejo že zadnji teden v februarju. Ker pa so delodajalci ustvarili vzdušje, da ne bodo pristali na novo pogodbo, so se, po Vodovnikovih besedah, stavke ponekod že pričele. SVOBODNI SINDIKATI ZAHTEVAJO RAZREŠITEV DR. VOLJČA Na zadnji tiskovni konferenci so predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podrobneje razložili svoje zahteve za razrešitev ministra za zdravstvo dr. BožidarjaVoljča, o čemer smo poročali že v prejšnji številki. Glavni razlogi so trije: neupoštevanje pripomb in pobud sveta ZSSS na predlagani načrt zdravstvenega varstva do leta 2000, razmah divje privatizacije v zdravstvu, ki poteka brez kakršnekoli zasnove, razlikovanje med zaposlenimi v zdravstvu po načelu zdravniki so vse, drugi pa nič. Kot je na začetku poudaril Dušan Semolič, predsednik ZSSS, zdravstveni sistem, ki ga zdaj postavljamo, ščiti zdravje bogatih in je krivičen do tistih, ki imajo premalo denarja. Ogroženi so zlasti dolgotrajno brezposelni in delavci, ki opravljajo težja fizična dela. »Smo za večjo stopnjo solidarnosti, da bi bilo zdravstveno varstvo bolj dostopno vsem državljanom,« je rekel Semolič. Svet ZSSS je ocenil, da vlada s svojimi amandmaji na predlog načrta zdravstvenega varstva do leta 2000 na njihove ključne pripombe ne od- govarja, nasprotno, ohranja vse najpomembnejše rešitve iz prvega predloga, ki imajo za posledico znižanja obsega in pravic zdravstvenega varstva v Sloveniji. Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS, pa je o načrtu zdravstvenega varstva do leta 2000 rekel, da te vlade in tega ministrstva ne zanimajo zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje slovenske nacije, saj postavljajo v načelu sicer lep sistem zdravstvenega varstva, ki pa bo dosegljiv le za zavarovance z globljimi žepi. Predlagani načrt močno posega v pravice, ki se zdaj krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in jih prenaša v sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, za nameček pa znova uvaja še participacijo oziroma doplačila za zdravstvene storitve. Tak načrt zdravstvenega varstva ustreza le določenim kategorijam prebivalstva in določenim kategorijam zdravnikov in bi ga morali vrniti v prvo obravnavo. »Dr.Voljč ni minister za zdravstvo , ampak minister za zdravnike,« je rekel Gregor Miklič. V tem letu naj bi pospešeno priva-tizirah tudi sedanje zdravstvene domove, ki so sicer državna last, večino pa so jih s samoprispevkom zgradili občani. Tako naj bi šlo v tem primeru za »dvakratno krajo«. Po privatizaciji naj bi »osamosvojeni zdravniki« pogodbeno zaposlili upokojene medicinske sestre in študentke, brezposelni delavci v zdajšnjih zdravstvenih domovih pa naj bi ostali v breme državi. Največ zdravnikov s koncesijami naj bi bilo na ljubljanskem območju. Če se bo to nadaljevalo, bomo imeli zdravnike z zasebno prakso predvsem v mestnih središčih, na podeželju, kjer ni kriterijev za koncesije, pa naj bi bilo zdravstvo še vedno v državnih rokah. In kakšne so možnosti za razrešitev ministra Voljča? Sindikati o tem ne morejo odločati, ker nimajo takšnih pristojnosti. Lahko pa njihov predlog sprejme za svojega odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri državnem zboru, ko bo v bližnji prihodnosti obravnaval načrt zdravstvenaga varstva do leta 2000. Po drugi poti pa lahko predstavniki sindikatov poskušajo zbrati na svojo stran najmanj deset poslancev, ki bodo v skladu s poslovnikom državnega zbora s svojimi podpisi sprožili interpelacijo. Marija Frančeškin Kot je povedala pravnica Skei Lidija Jerkič, je za sindikat nesprejemljiv zlasti predlog delodajalcev za desetodstomo zniževanje izhodiščnih plač v primeru sanacije ali večjih finančnih težav pri delodajalcu. Če bi obveljal, bi po dosedanjih izkušnjah kar sedemdeset odstotkov zaposlenih prejemalo znižane plače. Veljavna splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo dovoljuje le desetodstotno zniževanje plač. Delodajalci so to možnost preveč izkoriščali, zato je nova pogodba sploh ne sme imeti, je prepričan Albert Vodovnik. Delodajalski predlog je za Jerkičevo načelno sporen, ker skuša pravice zaposlenih znižati na raven splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Poleg desetodstotnega zniževanja plač, takšno je veljalo leta 1993, predlagajo delodajalci tudi zastarelo eskalacijsko lestvico, skrajšanje dopustov, znižanje nadomestil v odpovednem roku, spremembo kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev in zmanjšanje nadomestil delovnih invalidov. Skei je kot odgovor delodajalcem pripravil predlog, ki ohranja pravice iz še veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti. Prizadeval si bo za podpis neposredno uporabne kolektivne pogodbe, takšno zahtevajo zlasti manjša podjetja, ki nimajo svojih notranjih aktov. Prav zato je predlog, kot so ga pripravili v Skei, vsaj dvakrat obsežnejši od delodajalskega. Izhodiščna plača za prvi tarifni razred bi po delodajalskem predlogu znašala le 44.420 tolarjev, Skei pa bo zaposle-nim skušal izboriti okroglih 49 tisočakov. Drago Gajzer, predsednik Skei v Tamu, je povedal, daje za ta sindikat sprejemljiva le sanacija. V primeru stečaja bi namreč moralo na cesto kar 3.000kovinaijev, ki bi ostali brez pravic. Poudaril je tudi veliko vrednost Tamovega premoženja in njegove blagovne znamke, ki bi bilo v primeru stečaju predmet razprodaje. Opozoril je na nesprejemljive težnje, da se najbolj donosnaproizvodnjaavtobusov iz Maribora v celoti preseli v Ljubljano. Po njegovem mnenju banke niso zadovoljne z obrestno mero za kredite, za katere jamči vlada, zato v Tam ni pritekel del denatja, ki gaje državni zbor odobril. Na tiskovni konferenci je govoril tudi Marjan Pirc, predsednik Skei v koncernu Litostroj. Kot smo poročali že v prejšnji številki, je prvega februaija poslovodstvo podjetja pristalo na zahtevo stavkajočih za izplačilo preostanka lanskoletnega regresa in januarske plače. Regres naj bi zaposleni dobili 15., plače pa 20. februaija. Pirc ne veijame, da bo obljuba izpolnjena, bolj verjame v stavko, napovedano za 21. februar. Tako sklepa iz obnašanja poslovodstva, ki je prešlo v protiofenzivo. V Tovarni ulitkov in Črpalkah, direktor obeh je Pavao Hajdinjak, so po stavki začeli pripravljati spiske stavkajočih, nekaj sojih takoj poslali nn čakanje-V več Litostrojevih družbah so na delavce izvajali pritisk, naj podpišejo izjavo, da so za pogovor in da stavke ne podpirajo. Direktor družbe Vet Andrej Košir in trije njegovi so- w delavci so pisno zagotovili, da njihovi DELAVCI GROSUPELJSKEGA MILESA PET MESECEV BREZ PUC — Kot nam je povedal predsednik sindikata GPG Miles Avguštin Anžlovar, 25 zaposlenih v tem podjetju že pet mesecev ni dobilo niti tolarja plače. Septembra so prista-vkali dve zajamčeni plači, oktobra pa so dobili zadnjo. Delali so do konca decembra, ko jih je direktor Alojz Lampret poslal na enomesečno čakanje. Kot nam je prav on povedal, so mu lastniki te dni naročili, naj pripravi vse, kar je potrebno, za stečaj ali likvidacijo. Sočasno so se odločili za oblikovanje novega bajpas podjetja, ki bo dajalo kruh desetim delavcem. Po besedah Alojza Lampreta, kije direktor Milesa ves čas njegovega obstoja, so bili temelji podjetja vprašljivi že ob razdružitvi z bivšim velikim gradbenim podjetjem Grosuplje pred petimi leti, ko so od njega odkupili vse zaloge. Že takrat so bili prezadolženi. Za uporabo poslovnih prostorov in iztrošenih strojev pa so GPG plačevali najemnino. Lampret pravi, da so bili milesovci nekakšni poskusni zajčki. Sedanje podjetje GPG Miles d. d. je nastalo lani januarja, ko je Lesnina od GPG odkupila stroje za 150.000 mark in postala večinski lastnik. Prevzelaje tudi vse obveznosti, tudi najemnino za poslovne prostore GP Grosuplje, saj PLANIKA SE NAPREJ NA SANACIJSKI POTI Delavski svet Planike je ta teden podprl predlog vodstva podjetja za prostovoljno izvensodno poravnavo, ki naj bi omogočila nadaljevanje že začete sanacije. Na izid glasovanja - 10 za, 4 proti - pa je verjetno vplivala zlasti podpora direktorju Božidarju Megliču, ki mu jo dajejo banke in Metod Dragonja, novi minister za gospodarske dejavnosti. Ta je za reševanje finančnih težav Planike zagotovil milijon mark državnega denarja, banke pa so obljubile, da bodo še naprej financirale proizvodnjo. Kot nam je po seji povedalaBranka Novak, sekretarka sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, za novinarje je bila seja namreč zaprta, so sklepe podprli tudi sindikati. Nasprotovala jim je le KNSS-Neodvisnost, ki je predlagala zamenjavo direktorja in njegove ekipe. Sanacijski program predvideva zmanjšanje števila zaposlenih s sedanjih 2700 na 1741, obrati v Breznici, Majšperku in Lukovici naj bi bili ukinjeni, vTurnišču pa naj bi ugotavljali le presežne delavce. Sedaj je na čakanju 450 delavcev. Če se bodo največji upniki strinjali, dosedaj so namreč nasprotovali, bodo delavci dobili možnost spremembe terjatev iz naslova premalo izplačanih plač v lastniške deleže. V primeru, da postopek izvensodne prisilne poravnave ne bo v najkrajšem možnem času uspel, se bo po sklepih delavskega sveta začela prisilna poravnava. Iz drugih sklepov sklepamo, da sestavljale! bolj verjamejo v prisilno kot iznensodno prostovoljno poravnavo. r Ir' je nekdanji gradbeni velikan še vedno vknjižen kot lastnik zemljišča in objektov. Hudo je bilo že od začetka, lani poleti pa se je začela prava agonija, pravi Avguštin Anžlovar. Po septembrski petdnevni stavki, so delali do konca leta. Med drugim so opremljali ljubljansko centralno tržnico in Študentski dom, delo na kulturnem domu v Domžalah pa so jim prevzeli drugi, ki so vgradili njihove nedokončane izdelke. Za tržnico so po Anžlovarjevih podatkih zaslužili 30 milijonov tolarjev, denarja pa ni nikjer. Lampret nam je povedal, daje zaslužek šel za odplačilo dolgov, zadolženost so lani zmanjšali za 7.5 milijona tolaijev. Denarja pa jim je zmanjkovalo tudi zato, ker GPG in Lesnina nista spoštovala pogodbe, ki je bila podpisana ob nakupu večinskega deleža Milesa. Za najemnino so vsak mesec plačevali po 7.000 mark. Na poslabšanje položaja je vplivalo zlasti obnašanje GPG, ki Milesu za opravljeno delo ni več plačeval ničesar. Delavci niso stavkali le omenjenih pet dni, ampak stalno, saj so zelo slabo delali, pravi Lmpret. Omenjeno tržnico so namesto v treh opremili v enajstih mesecih. Na pogajanjih s stavkovnim odborom je delavcem očital prav to. Odgovorili so mu, da so delali le toliko, kot so imeli materiala. Manj so naredili tudi zato, ker je iz podjetja odšlo več delavcev. Zapisnik o pogajanjih po končani septembrski stavki, ki so se končala 2. oktobra, je sestavila Vilma Horvat, sekretarka območne organizacije ZSSS v Grosupljem. Direktor in predstavnik večinskega lastnika pa ga nista hotela podpisati, saj je v njem formulacija, da bodo plače izplačevane v rednih rokih in da bodo zaposleni dobili tudi lanskoletni regres. Lampret nam je tudi povedal, da so nekateri od zaposlenih delavcev mizaijev prav želeli stečaj, saj naj bi bili preskrbljeni na drugačen način. Morebitni stečajni upravitelj bo imel opravka s kar visokimi terjatvami. Pet plač, regres in druge malenkosti, kijih Miles dolguje delavcem, je po Lampretovih besedah zanemarljivo malo v primerjavi s terjatvami drugih. Vrednost Milesovega kapitala je po njegovem mnenju bistveno manjša od teijatev. Kaj bodo dobili delavci, je torej v veliki meri odvisno od hitrosti izračuna njihovih teijatev, ki jih bo treba predložiti stečajniku. Vilma Horvat, ki bo s pomočjo odvetnika morala uveljavljati pravice delavcev, ima zato kar zahtevno delo. Zgodba šestindvajsetih delavcev Milesa kaže, da se pri nas dogaja marsikaj, kar spominja bolj na kolonizacijo kot na pot v Evropo. Pred leti je vodstvo Sindikata gradbenih delavcev Slovenije skušalo pri strokovnjakih naročiti ekspertizo lastninjenja GP Grosuplje, kije potekalo po Markovičevi zakonodaji, vendar-je nihče ni hotel prevzeti. Revizoiji, ki proučujejo, kaj vse se je v petih letih dogajalo z izjemno velikim družbenim premoženjem tega gradbin-skega velikana, kije dajal kruh več kot 2.000 delavcem, bodo nedvomno ugotovili kakšno oškodovanje. Daje do njega verjetno prišlo, kaže tudi skrivnosten prenos premoženja GPG na Sklad. Mi mislimo, da so najbolj oškodovani delavci, saj jih je več kot tisoč že moralo na cesto. Milesovi bodo to množico le neznatno povečali. Zakaj jih je kupila Lesnina in kdo seje z njihovim delom okoristil, pa naj raziščejo bolj poklicani. Franček Kavčič tostroja ne bodo udeležili. Kot je povedal Pirc, jim je predsednik skupščine Litostroja poslal pisno ponudbo za pogajanja o stavkovnih zahtevah. Čeprav so jo prejeli z enotedensko zamudo, so izrazili pripravljenost za takojšen začetek pogajanj. Iz obnašanja poslovodstva, zlasti pa iz informacije glavnega direktorja Jožeta Duhovnika, pa Pirc sklepa le, da želijo zamisel o stavki zatreti že v kali-Albert Vodovnik je k tem Pirčevim besedam dodal, da lahko Litosroj že jutri postane podoben problem, kot je danes Tam. F.K- Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni _________zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!__________________^ Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuj e preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmeijih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij)’ Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. KEMIČNI INDUSTRIJI V POMURJU SE NE PIŠE SLABO V KEMI v Puconcih nedaleč od Murske Sobote seje konec prejšnjega tedna sestal območni odbor Sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Pomuija. Na seji, vodila jo je predsednica območnega odboraMilena Milič, so pretresli razmere v podjetjih v tej gospodarski panogi, spregovorili pa so tudi o uresničevanju Pravilnika o finansiranju in fmančno-materialnem poslovanju sindikata KNG. Na seji je sodeloval tudi predsednik Sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Janez Justin. V Krki je lastninjenje končano “V Krki, kjer smo se začeli z lastninskim preoblikovanjem podjetja ukvarjati že pred dvema letoma, je proces Privatizacije praktično končan. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci, ki smo skupaj 24-odstotni lastniki Krke, sedaj čakamo samo še na delnice in de-vidende,” je povedal predsednik sindikata v Krkinem obratu v Ljutomeru FeliksVerbanjšček. “Sicer pa ima Krka skupno okoli 92 tisoč delničaijev. delavci upamo, da bodo Krkine delnice dobro kotirale na borzi.” V Krkinem obratu v Ljutomeru 'majo po Verbanjščkovih besedah dovolj dela, zato poteka proizvodnja v treh izmenah. Ker Krka uspešno Posluje, prejemajo delavci plače, ki so nekoliko večje, kot določa kolektivna pogodba. Plače prejemajo redno in le redkokdaj kakšen dan po dogovorjenem roku. Aprila lani so kot vsi delavci Krke dobili v celoti izplačan tudi regres za letni dopust, in sicer 100.000 tolarjev. Vsem tistim delavcem in njihovim družinskim članom, ki so tudi predstavniki republiškega odbora KNG. Sicer pa so, kakor je povedal Tomislav Hozjan, v petišovskem obratu Ilirije lani prejeli regres po kolektivni pogodbi. Dela imajo dovolj. Lanskoletno poslovanje so zaključili z dobičkom. Delavci tudi upajo, da bodo po končanem lastninskem preoblikovanju podjetja skupaj 15-odstotni lasmiki Ilirije. Najtežje je delavcem LKC Polana Podjetje LKC iz Polane je že v zasebni lasti. Nastalo je iz nekdanjega lendavskega Kerala, ki gaje sedanji lastnik LKC odkupil od republiškega razvojnega sklada. Novo podjetje si je zgradilo nove sodobne proizvodne prostore in vanje preselilo že velik del proizvodnje. Ker zaradi selitve več mesecev ni moglo poslovati, imajo po besedah predsednika sin-dikata v LKC Borisa Bakana tako delavci kot delodajalec težave. Delavci še vedno čakajo na izplačilo zadnjega dela novembrske plače. Nekaj jih prejema plačo po kolektivni pogodbi, večina pa ne. Prav tako delavci lansko leto niso dobili regresa. Delodajalec jim je sicer obljubil, da jim do regres za lansko leto izplačal letos, vednar se sprašujejo, ali bo obljubo lahko uresničil, saj podjetje nima dovolj repromateriala in obratnih sredstev za ponovni pogon celotne proizvodnje. Ker pa je na trgu veliko povpraševanje po keramičnih izdelkih podjetja LKC, ima podjetje dobro perspektivo. Ravno v teh dneh bo morda sklenilo pomemben izvozni posel, na osnovi katerega bo v naslednjih petih letih velik del celotne proizvodnje izvo- 'Sihdikat KNG bo začel izdajali svoje glasilo Na seji območnega odbora sindikata KNG za Pomurje je predsednik republiškega odbora tega sindikata Janez Justin povedal, da ima po petih letih obstoja sindikat KNG končno vse potrebne akte. “Zato se bomo sedaj lahko nehali ukvarjati sami s seboj in se bomo lahko v celoti posvetili delu in boju za pravice članstva.” Janez Justin je tudi obvestil, da namerava sindikat KNG ob peti obletnici ustanovitve izdati prvo Številko svojega glasila, ki bo nato izhajalo občasno ali mesečno. Glasilo naj bi prejemal vsak član, saj je dobra informiranost članstva prvi pogoj za dobro delo sindikata. Sindikat KNG namerava v naslednjem obdobju izjemno veliko pozornosti posvetiti tudi sindikalnemu izobraževanju in usposabljanju članstva. Za vse predsednike v podjetjih bo izobraževanje letos trajalo dvakrat po dva dni, za najbolj zavzete pa bodo pripravili sindikalno delavnico. Sindikalnim zaupnikom KNG bodo predavali tudi sindikalisti iz Avstrije in Nemčije. T. K. letovali v Krkinih počimiških zmogljivostih, pa je podjetje glede na njihov socialni položaj še dodatno regresi-jalo stroške letovanja. Delavci Krke 'majo pravico tudi do enotedenskih Preventivnih zdravstvenih pregledov, kijih plača podjetje. Ob koncu leta so prejeli še božično oziroma novoletno nagrado. “Kljub vsemu pa delavci v ljutomerskem obratu Krke še vedno niso zadovoljni s plačami. Ker pridno delajo in vidijo tudi rezultate svojega dela, menijo, da bi lahko bile plače še večje,” je pojasnil Verbanjšček. Vsakamedaljapaimadveplati. “Ker v Krki v celoti, pa tudi v obratu v Lju-temeru, nimamo večjih problemov, tudi sindikalno delo v podjetju ne poteka tako, kot si želimo. Kljub temu sindikalisti ne spimo, temveč si še naprej prizadevamo za uresničevanje Pravic delavcev,” je dejalVerbanjšček. Je sindikat v Iliriji zaspal? Predsednik sindikata v obratu Ilirije v Petišovcih Tomislav Hozjan o lastninskem preoblikovanju podjetja ni vedel veliko povedati, saj je sindikat v Iliriji očitno malce zaspal. Po besedah Janeza Justina seje začel ob Pomoči republiškega odbora KNG pred kratkim ponovno prebujati. Tomislav Hozjan je bil prepričan, da prejemajo zaposleni v Iliriji plače 'n druge prejemke v skladu s kolektivno pogodbo, čeprav se plače že dve leti niso dvignile. Janez Justin pa je povedal, da ni čisto tako, saj so delavci v Iliriji razvrščeni v napačne tarifne skupine. Zato bodo v pogajanjih med sindikati in lastnikom podjetja 0 plačah delavcev v Iliriji sodelovali Zdenka Bobovec, Milena Milič in Olga Zrinski. Če bo pri lastninjenju KEME teklo vse po programu, bodo delavci, bivši zaposleni in upokojenci skupaj 31-odstotni lastniki podjetja, 9 odstotkov delnic pa bo v javni prodaji. “Delavci čutijo veliko pripadnost podjetju, zato bodo vsi sodelovali pri notranjem odkupu. Denar za to delavci že prostovoljno zbirajo na posebnem žiroračunu, podjetje pa jim ga obrestuje z obresto mero R + 8. Kdor pa ne bo mogel pri notranjem odkupu sodelovati z gotovino, mu bomo pomagali pri najetju ugodnega kredita,” je pojasnil Franko. Plače v KEMI so boljše od določenih v kolektivni pogodbi. “Izkoristili smo možnost, ki jo daje zakon dobrim podjetjem, in povišali plače za 10 odstotkov,” je dejal Franc Franko. “Vendar pa smo vsi - vodstvo podjetja in delavci - nezadovoljni s plačami. Rezultati dela in poslovni rezultati bi KEMI omogočali večje plače, vendar za to nimamo zakonske možnosti.” V KEMI so lani ob nespremenjenem številu zaposlenih povečali fizični obseg proizvodnje in prodajo za 26 odstotkov. Kljubtemu pa niso mogli temu ustrezno povečati plač, kar ne vpliva stimulativno na nadaljnje povečevanje produktivnosti dela in še boljše poslovanje. V decembru je bila povprečna neto plača v KEMI 65.000 tolarjev. Delavci plač prejemajo e redno do 20. v mesecu. Lanskoletni regres 103.000 tolarjev bruto so prejeli v dveh obrokih, maja in junija. Vseh zaposlenih je v podjetju 93, štirje so zaposleni po individualni pogodbi, razmerje med najnižjo in naj višjo plačo pa je 1:4,8. “V KEMI vse probleme, ki nastajajo, rešujemo sporazumno. Med vodilni- mi in delavci ni pregrad. Tako smo si tudi edini v tem, da bi se plače morale dvigniti,” je pojasnil Jože Gomboši. Predsednik sindikata KNG Slovenije Janez Justin je v razpravi opozoril sindikaliste iz podjetij na nekatera vprašanja, na katera bi morali biti še prav posebej pozorni. Po njegovih besdah so delavci v marsikaterem podjetju razporejeni v napačne tarifne skupine, zato sicer prejemajo plače po kolektivni pogodbi, vendar pa so te pod republiškim povprečjem. Sindikalisti v podjetjih bi se morali zavzeti tudi za uskladitev internih aktov z določili kolektivne pogodbe. V marsikaterem podjetju namreč ravno zaradi internih sistemov nagrajevanja plače zaostajajo za določili kolektivne pogodbe, čeprav so na prvi pogled skladne z njo. Janez Justin je prav tako opozoril, da se težave v podjetjih z lastninskim preoblikovanjem ne bodo končate, pac pa Sč txxtt; marsikje šele prav začele. Zato je nujno v vseh podjetjih čim prej oblikovati svete delavcev. Brez njih delavci ne bodo mogli imenovati svojega predstavnika v nadzorne svete podjetij. Delavci bi morali biti pozorni tudi, kaj piše v statutih družb. Če v statutu izrecno ne piše, da lahko del dobička družba izplača tudi delavcem, potem so lahko v zvezi s tem v praksi problemi. Zaradi višje članarine ni v Pomurju nobenih problemov Člani območnega sveta KNG so spregovorili tudi o uresničevanju pravilnika o financiranju in fmančno-materialnem poslovanju sindikata KNG. Ugotovili so, da s pobirajem enoodstotne članarine nimajo v Pomurju nobenih problemov, saj se delavci zavedajo, daje oblikovanje stavkovnega in socialnega sklada nujnost. Na seji pa so izrazili razočaranje zaradi tega, ker se drugi sindikati v ZSSS niso odločili za višjo članarino oziroma za oblikovanje stavkovnih skladov. “Po lastninjenju bodo lastniki prej kot slej iz kolektivne pogodbe izrinili določilo, da mora delodajalec delavcem dati plačo za čas stavke. Zato mora naš sindikat imeti najkasneje v petih letih močan stavkovni sklad, njegova višina pa mora biti skrbno varovana tajnost. Sicer pa v Evropi ni države, ki bi imela nižjo sindikalno članarino od enega odstotka,” so povedali člani območnega odbora sindikata KNG za Pomurje. Tomaž Kšela žilo v Avstrijo. Po besedah Borisa Bakana so delavci podjetja LKC nekaj časa zares morali zategovati pas, vendar upajo, da tega niso počeli zaman. Kakorkoli že, člani območnega odbora KNG za Pomurje so sklenili, da se bo v pogajanja o ureničevanju delavskih pravic v podjetju LKC vključil tudi območni odbor sindikata dejavnosti. Pogajanja z lastnikom podjetja bo vodila sekretarka območnega odbora* KNG v Pomurju Zdenka Bobovec. V KEMI plače večje kot v kolektivni pogodbi O dejavnosti sindikata in razmerah v KEMI iz Puconcev sta na seji območnega odbora poročala predsednik sindikata v tem podjetju Jože Gomboši in članica izvršnega odbora Olga Zrinski, njuno izvajanje pa je s številkami podkrepil še računovodja KEME Franc Franko. Po njegovih besedah poteka lastninsko preoblikovanje KEME počasi, saj je podjetje zaradi proizvodnje kremenčevih peskov odkupovalo od kmetov zemljišča, med katerimi so nekatera še danes opredeljena kot kmetijska. Podjetjeje imelo 31. 12. 1992 35 hektarjev zemljišč. V zvezi s cenitvijo teh zemljišč je bilo veliko strokovnih dilem, ki jih je podjetje moralo uskladiti z Agencijo Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, saj gre za stavbna zemljišča, za funkcionalna zemljišča, za deponije ter za kmetijska zemljišča. Za program lastninjenja je KEM A že dobila prvo soglasje agencije. Vodstvo podjetja pričakuje, da bodo v kratkem dobili tudi drugo soglasje. SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE W Spoštovana članica, spoštovani član! Verjetno še nisi seznanjen, da je delovna skupina v sestavi Ciril Brajer, Ciril Urek in Sandi Bartol pripravila elemente uredniške zasnove Delavske enotnosti. Tako se^ je vodstvo Delavske enotnosti in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odzvalo na kritične pripombe in pobude članstva, da je potrebno časopisu vdihniti vsebino, ki bo izraz novih razmer. Posebej bi te obvestil, da je Sindikat delavcev trgovine začel tesno sodelovati z uredništvom Delavske enotnosti. V prilogi "SINDIKALNI ZAUPNIK" imamo sindikati svojo stran, na kateri bomo tedensko objavljali strokovne in aktualne vesti, ki jih člani, predvsem pa sindikalni zaupniki morajo poznati. Tako bomo sproti objavljali: • vse pomembne novosti v zvezi z delom našega sindikata • izhodiščne plače in druge prejemke iz kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine | Slovenije • nasploh vse vesti in napotila, ki so zanimiva za ^ .......................j Predvsem pa je Delavska enotnost edini časopis v državi, ki je namenjen delavcem in nasploh vsem, ki z delom ustvarjamo sebi in svojim družinam socialno varnost S tem, da podpiramo svoj časopis, bomo tudi pripomogli, da bo še bolj zanimiv in cenejši. Poskrbeti moramo le, da časopis Delavska enotnost ne bo obležal na pisalnih mizah delodajalcev. Zato ti v imenu sindikata delavcev trgovine Slovenije priporočam, da se naročiš na Delavsko enotnost. Pokliči svojega sindikalnega zaupnika ali pošlji naročilo na Delavsko enotnost. časopis Delavsko enotnost lahko naročiš pisno na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, faks 061 -311-956, tel. 061 -321-255 Sekretar Sandi Bartol s 15. februarja 1996 Sindikalna lista februar 1996 3.500.00 1.750.00 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje) 23,00 3. Ločeno življenje 42.422,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 10.605,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 68.128 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 34.064,00 -za20 let 51.096,00 -za 30 let 68.128,00 2. Nagrada ob upokojitvi 204.384,00 3. Solidarnostne pomoči 68.128,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. - KAJ DELAJO V območnih organizacijah Sindikat delavcev trgovine Ministrstvo sprejelo našo pobudo Ena od programskih nalog Sindikata delavcev trgovine Slovenije je tudi spremljanje življenjskih in delovnih razmer naših članov. Delovni režim oziroma obratovalni čas trgovin je področje, ki pomembno posega v življenje delavcev, posebno delavk, mater z majhnimi otroki. Z razvojem podjetništva, kjer se s trgovanjem ukvaija že preko 12.000 pravnih subjektov, je potrebno po naši oceni povsem na novo opredeliti kriterije dežurnih prodajaln, na osnovi katerih bodo lokalne skupnosti izdajale dovoljenja za odpiralni čas ob nedeljah in praznikih. V sindikatu odpiralnemu času ob nedeljah in praznikih ne nasprotujemo; želimo le, daje to organizirano in samo tam in takrat, ko je to zaradi nujne oskrbe potrošnikov nujno. Ne pristajamo pa na način, ko ni jasnih kriterijev in ne strokovne presoje pri podeljevanju soglasij za odpiralni čas posameznih prodajaln.Tak sistem z organizirano oskrbo nima nič skupnega. V takih razmerah so najbolj prizadeti delavci, ki jim ni omogočen niti dnevni, še manj pa tedenski počitek. V ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je pristojno za to področje, smo predstavili svoje poglede na problematiko obratovalnega časa predvsem z vidika interesa naših članov ter predlagali oblikovanje delovne skupine, ki bi ocenila ustreznost sedanjega pravilnika in njegovo uresničevanje. Ministrstvo je pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije sprejelo. Tako bodo v tripartitni komisiji sodelovali tudi predstavniki vodstva Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Sandi Bartol, sekretar Sindikat komunalnega in stannvanjskega gospodarstva Ne moremo z mrtve točke... V pogajanjih za sprejem izhodiščne plače in tabele plačilnih razredov po kolektivni pogodbi za komunalne dejavnosti se nikakor ne moremo premakniti z mrtve točke. Na sestanku 30. januarja smo se dogovorili le to, da bomo naročili izdelavo strokovnih osnov in obrazložitev za nedorečene naloge iz kolektivne pogodbe pri neodvisni zunanji instituciji. Stroške si bomo vlada, delodajalci (zbornice) in sindikati delili tretjinsko. Ta predlog smo obravnavali že na prejšnji seji, vendar takrat soglasja nismo dosegli. Tokrat pa je bila odločitev za to večinska. Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Sprejet je tudi predlog, da tarifno prilogo za letošnje leto s 15-od-stotnim višjim izhodiščem od izhodišča v splošni kolektivni pogodbi, to je 50.669 tolarjev, podpišemo sindikat in zbornično združenje oziroma vsi tisti, ki imajo ustrezen sklep svojega vodstva. Preostalim bomo besedilo ponudili in ga bodo lahko podpisali kasneje. Miloš Mikolič, sekretar Vlada bo pomagala tekstilcem in usnjarjem Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so včeraj (14. t. m.) odprli mednarodni sejem Moda 96, ki je tokrat, po dve- ali triletni krizi, spet zasijal skoraj v nekdanjem blišču. Na njem razstavljajo praktično vsi izdelovalci tekstila in spremljajočih okrasnih predmetov ter obutve, ki v Sloveniji kaj pomenijo, prišli pa so tudi razstavljalci iz tujine. Prav tako pomembni kot razstavljene kreacije in vsakodnevne modne revije pa so na letošnjem sejmu pogovori o tem, kako pomagati tekstilni in usnjarski industriji, ki sta v hudih težavah. Na dan otvoritve sejma so se predstavniki teh dveh industrijskih panog sešli z novim ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo. Minister je napovedal »kompleksnejšo« obravnavo položaja obeh panog v okviru nove strategije gospodarskega razvoja in celovitejše ukrepe. ] UKREPAJTE ZDAJ! »Podobno kot ste pri,Razvoju slovenskega sindikalnega tiska’ ponatisnili ,Novi čas’ iz leta 1889, bi lahko objavili tudi fotokopijo s prevodom priloženega članka iz ameriškega tiska,« nas je pozval bralec B. R. (naslov je v uredništvu). »Tako bi lahko bralce DE ,v živo’ seznanili, kako se sindikati po svetu borijo za socialne programe.« Kot vidite, smo pobudo že »realizirali«: objavljamo prevod članka iz ZDA, ki je bil prvič objavljen decembra lani, ponovno pa januarja letos. »Šestdeset let prizadevanj je vzpostavilo učinkovito mrežo zdravstvenega varstva in medicinske oskrbe za starejše, revne in za delo nezmožne. Zdaj skuša kongres pod vodstvom Newta Gingricha odvzeti 270milijard dolarjev skladom za zdra-, vstveno oskrbo in 180 milijard dolarjev skladom za medicinsko oskrbo. Kdo bo izgubil? Starejši, de-lanezmožni, bolniki, ki jih je treba oskrbovati na domu, stanovalci v domovih za ostarele in onemogle, družine z otroki in zdravstveni delavci, kot na primer ti v 1199. Kdo bo pridobil? Bogati, ki bodo plačali za 245 milijard dolarjev manj davkov! Mi v 1199 smo še srečni, ker naše pravice vključujejo tudi recepte za tablete, toda hkrati milijoni ljudi živijo brez zdravil, ker si jih ne morejo privoščiti. Kaj bo torej načrtovano zmanjšanje sredstev prineslo bolnim in pomoči potrebnim ljudem našega naroda? Starejši bomo morali plačevati po 3500 dolarjev več za zdravstveno varstvo, ali pa bomo ostali brez naših zdravnikov. Republikanski kongres nam želi ponuditi izbiro tako imenovanih zasebnih zdravstvenih načrtov, pri čemer bodo lahko zasebne zavarovalnice potrošile več kakor dvanajstkratno zdajšnjo vsoto za administrativne stroške zdravstvenega varstva. Tako bo ostalo za pokrivanje zdravstvenega varstva mnogo manj sredstev, zavarovalnice pa si bodo prigrabile ves dobiček. Kongres z republikansko večino želi dati zveznim državam »izključnepravice« za medicinsko oskrbo. To bo samo v državi New York zmanjšalo sredstva zanjo za 19 milijard dolarjev v naslednjih sedmih letih. UKREPAJTE ZDAJ! Zahtevajte, naj nas naša senatorja, DAmato inMoynihan, zaščitita pred to norostjo. Razložite jima, da se morata bojevati za ohranitev tradicije obeh skladov. Nobenega omejevanja pravic. Nobenih vavčerjev ali drugih zavarovalnih načrtov za zdravstveno varstvo. In če bodo republikanci izpeljali svoj načrt, zahtevajte, naj predsednik Clinton da VETO nanj. Zahteve naslovite na: sen. D 'Amato ali sen. Moynihan... ” Tako torej v Ameriki! Kaj pa pri nas?V prejšnji številki DE smo kar obširno pisali, kaj si naši sindikati mislijo o »Planu zdravstvenega varstva Slovenije - zdravje v Sloveniji do leta 2.000«, ki (z veliko zamudo) prihaja v parlament v drugo obravnavo; v tej nadaljujemo s predlogom ZSSS državnemu zboru, naj začne postopek za razrešitev ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. Pa naj še kdo reče, da ne gremo v korak z Američani! Komu bo uspelo ohraniti dosežene pravice, bomo pa še videli... D. K. £ Fight Medicare and Medicaid Cu by Monnie Callan Sixty years of people's struggles established a safety net for the M costs of the elderly, the poor and the disabled. Now, the Nevvt Congress is racing to slash S270 billion from Medicare funds and lion from Medicaid. The losers? Elders like ourselves, disabled ped čare patients, nursing home residents, families with children and h1 vvorkers like 1199-ers. The winners? The rich who are slated for $245 billion tax cutsl We in 1199 are fortunate that our benefits include coverage for p* drugs, but already, millions of people go v/ithout their medicine they can't afford them. What will these cuts do to the sick and nee of this nation? With these projected cuts, vve seniors will face paying $3500 Medicare, or lose our own doctors. The Republican Congress aims a so-called 'choice' of private health plans so that private insuran* nies can spend more than 12 times the amount of 'administrative'1 \vhat Medicare spends. That means a lot less money to pay for our h< ^ while insurance companies, who don't treat or cure anyone, vvill red ^ profits! The Republican-dominated Congress wants to give the States 'bi for Medicaid which would cut $19 billion in 7 years for N.Y. State ^ NOW! Demand that our Senators, D'Amato and Moynihan protect us madness. Call: 1-800-972-3524 or 1-800-962-3524 ... to speak to th< Tell them they must fight to keep Medicare and Medicaid as traditij tlements programs. NO block grants. NO Medicare 'vouchers' or ot ance plans. If these Republican plans should go through, demand Clinton VETO. Addresses: Sen. Alfonse D'Amato or Sen. Patrick Moyniha11 U.S. Senate Office Bldg. Washington, D.C. 20510 Blanche Brody Just Keeps Coing Raleigh Hc South Fallsburg, Monday, October ^ Friday, November 3/ Double/Twin $269 • 1 «■-> Ar, . e*1 Stran iz Bulletina, kjer je bil objavljen pričujoči članek Two years ago, we were very sad-dened to see our sister Blanche leave us for the more relaxed and peace- a.---o__t_ r?0 Wo*»r kAovirvv STAVKA 27. MAR Stavkovni odbor Sindikata zdravstva in socialnega Slovenije, ki mu predseduje dr. Igor Kodrič, je zarc spelih pogajanj z ministrstvom za zdravstvo o spi bab in dopolnitvah panožne kolektivne pogodbe za 2) napovedal dvanajsturno stavko. Če se razmere tudi! ne bodo uredile, bo 3. aprila sledila 24-uma stavkaj če tudi ta ne bo uspešna, 10. aprila stavka do izp zahtev. Temeljna zahteva sindikata, ki združuje vse zapo-zdravstvu in socialnem varstvu in šteje okrog 25.000‘ je enak odstotek dviga plač za vse zaposlene v zdrav socialnem varstvu. Pogajanja o kršitvah in spremeniti lektivne pogodbe trajajao že leto dni, a še vedno nisf dila željenih sadov. V sindikatu ministru za zdrav*1 Božidarju Voljču zamerijo, da pri nagrajevanju dela1 med posameznimi skupinami zaposlenih na področju stva in socialnega varstva, drugi pogajalski partner, ? stvo za delo, družino in socialne zadeve, pa se v poj sploh ni vključil. Ko to poročamo, potekajo pogovori1 nistrsvu za zdravstvo s predstavniki vseh sindikatov,5 rimi se je minister doslej pogovarjal ločeno. Ji >,‘,1,. . I DELO, PREŽETO S KULTURO Če imate občutek, da se o kulturi govori vsako leto le v dneh okoli 8. februarja in da soji vedno namenjene le drobtinice, imate morda prav. Zagotovo pa do kulture nimajo takšnega odnosa v Premogovniku Velenje. Ne le da vsak delavec tega podjetja prispeva na mesec 0,8 odstotka iz svoje neto plače za različne dejavnosti na kulturnem področju, kulturi tudi sicer skozi vse leto namenjajo veliko pozornosti. V okviru praznovanja rudarskega praznika so se v mnogih letih prirejanja uveljavili in pridobili zveste obiskovalce koncert okteti rudarjem, promenadni koncert rudarske godbe in rudarska likovna kolonija. Med Tako več kot 80 let ohranjajo tradicije delavske pihalne godbe in danes spada Rudarska godba Velenje s štirimi zlatimi medaljami s svetovnih prvenstev pihalnih orkestrov med najboljše na svetu. Sedemnajst let neguje domačo in umetno pesemRudar-ski oktet, ki daje pridih kulture mnogim prireditvam različnega značaja v podjetju in izven njega. Likovna skupina PIN deluje pet let in združuje deset amaterskih slikarjev, ki so svoja umetniška ustvarjanja lani razstavljali tudi po Sloveniji. Poslovni prostori podjetja so mala razstavišča umetniških del, vsaj deset razstav del bolj ali manj znanih slovenskih umetnikov pa se vsako leto zvrsti v razstavišču v upravi podjetja. člani delovnega kole gledaliških igralci, člani različnih glasbe11 biteljskih skupin, v pu skušajo gojiti kulturo^ zdravega življenja, 01 sočloveka, sodelavca,* vnih vrednot, tradicij1 Kamenček v mozaS kulture so tudi pesmi posebej, saj so ob prazniku izdali pesnih štirje delavci premož Stojan Špegel, Bori* Marijan Lipičnik j1 Vrenčur. Z izjemo Staj gla pri drugih treh to terami prvenec, saj vsi11 vsaj že deset let, pole< se umetniško izražaj prozi, s čopičem in foto3 Ni ga rudarskega praznika, na katerem se tako ali drugače ne bi predstavili tudi kulturni (po)ustvarjalci iz vrst delavcev Premogovnika Velenje. Kulturni večer v knjižnici, na katereU1 stavili pesniške zbirk« številno občinstvo M ob slovenskem kulturf* niku, za podjetje pa ^ kaz njegove podpore' bude umetniškega izm sameznika. 1 B. R. DA BI OHRANILI ENOTNOST, SE SINDIKATI NISO POLITIČNO PREDELILI Danilo Popovič, predsednik samostojnih sindikatov Cme Sore, na obisku v našem uredništvu NOBENO STRANKO ¥ DOSJE OBLASTNIH RIB JE CIST Zdaj je več kot jasno, da volilna kampanja ob koncu leta ne bo več Usmerjena v razbijanje osi LDS-SKD, pa čeprav pomenijo nekateri vodilni možje v tej novi navezi tiste politike, ki so si še kako prizadevali, da do tega ne bi prišlo. Morda je tudi pri njih prevladal sindrom Drnovšek. Kajti težko si je predstavljati Bavčarja kot Nekdanjega notranjega ministra, kije bilnesporna avtoriteta, Čan vladni mož, da bi kar tako pristal na to igro. mo- ZGODBA 0 STREZNITVI Prirejene vljudnostne fraze tujih državnikov v Davosu, ki da so (že?) pozitivno ocenili razplet vladne krize!? Gejih tako zelo skrbi korist države -ne te družbe, skupnosti -, ki dajoje prizadel izstop ZL, zak^jnista -namesto diktata, konfrontacije, razkazovanjatrdsicin discipliniranja-obe večji (modrejši?) stranki sami strpneje ravnali? Tudi s Tajnikarjem-M ni nepoboljšljiva nekritična trma -še teh nekaj mesecev do volitev? 10} iV,! /3 al£ rt )et po -oi 0lef žaf itOJi v Vi -k£ lef ait' ire1 zfltf liO<' SIP JE PREŽIVEL IN OSVAJA NOVE TRGE Sip iz Šempetra v Savinjski dolini se danes uvršča med ttajvečje proizvajalce kmetijske mehanizacije v Evropi. Še nedolgo tega so temu podjetju napovedovali, da bo Propadlo, vendar se to Pi zgodilo. Sip je edina tovarna kmetijske mehanizacije v naši državi, kije preživela in povrhu osvaja še nove, zahtevne trge, be le v Evropi, pač pa tudi na drugih celinah. Uspeh je tudi rezultat dela razvojne službe, ki izdelke prilagaja zahtevam evropskega trga. O tem, kako je Sip preživel, in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Bojanom Vohom. NedofočnL Knji - figovi projekti? Lev Kreft, član najožjega vodstva Združene liste socialnih demokratov, piše, da smo prišli (šele zdaj?) do novih dilem. Vse po vrsti so na dlani. Gre za odločitve o tipu razvoja Slovence kot samostojne države z demokratično ureditvijo in tržnim gospodarstvom. In tu imamo tri projekte, med katerimi se bo treba odločiti. Prvi projekt je preostanek naivnosti iz časa pred letom 1990, namreč prepričanje, da se da ohraniti vse dobro iz socializma in na to nasaditi vse dobro kapitalizma, pa se bomo razvijali in uživali blaginjo. Ta projekt pomeni pristajanje na uvajanje tržnih pravil igre, vendar pod pogojem, da se slabim učinkom trga izognemo na star način, z vedno večjo vlogo države. Ta projekt pomeni tudi, da prav vsi obdržimo svoje socialne pravice, pridobljene v prejšnjem režimu, v natanko taki obliki, zlasti pa v natanko taki višini, če ne kaj več. Tako bi na primer mnogi radi videli, da bi v kmetijstvu imeli vse podpore in intervencije države, kot v socialističnih časih, vključno s carinskimi in drugimi zaščitami nizke produktivnosti malih kmetij, ohranili pa bi seveda tudi velike kombinate, ki so edini sposobni tržnega preživetja, čeprav bi-pjihovo zemljo razdelili nekdapjim lastnikom in hkrati bi vstopih v Evropo in po možnosti zagotovih popolno socialno varnost vsakemu, ki po službi doma še kaj orje in molze, obenem pa še poskrbeli za to, da naša zemlja ne bo mogla priti v kake tuje roke. Problem tega naivnega projekta je pjegova popolna neuresničljivost.« Seveda bi moral sam Lev Kreft vedeti, da tak »projekt« kot projekt v Slovenji ne obstpja in daje z marsikatero zablodo v zvezi s tem obračunaval in obračunal že tudi »naivni« čas pred letom 1990. Je pa res, da.se posamezne ideje in težnje, o katerih piše Kreft, pojavljajo tukaj in zdaj ne le kot nostalgičen spomin, ampak; tudi v najrazličnejših (marsikdaj protislovnih) oblikah v programskih usmeritvah in v dnevni retoriki razhčnih strank na Slovenskem, ne glede na to, kako sovražne in negatorske so sicer do prejšnjega režima. Nič slabega (in nič »naivnega«) ne bi bilo, če bi že od vsega začetka slovenske samostojnosti in »prenove« veliko bolj sistematično in brez predsodkov ter »ideoloških strahov« (ki niso bili značilni zgo j za desne strankel) ugotavljali, kaj »dobrega« iz socializma se da nasaditi na »dobro« iz kapitalizma, predvsem pa ne bi bilo treba tako zagnano pokopavati tudi tistega, kar se je v praksi potrdilo kot izvirna in dobra slovenske rešitev. Kreft pravi, da sta »druga dva projekta« uresničjiva. »Prvi, recimo mu liberalni projekt, hoče čim prej ustvariti stanje zasebne lastnine, kiji ne bi nobeno državno poseganje pristriglo kril, znižati ceno delovne sile do konkurenčne znanosti ob istočasni razbremenitvi kapitala za proračunske dajatve, ukiniti vrsto socialnih pravic zaradi pocenitve funkcioniranja družbe, ustvariti nizko stopnjo zaščitenosti dela in odpraviti samoupravljanje kot oviro za svobodno podjetništvo, popolnoma inernacionali-zirati slovenski prostor, omejiti moč sindikatov, odpraviti vpliv civilne družbe na državo... Drugi, recimo mu kar socialni projekt, predvideva pluralnost tipov lastnine od zasebne do javne in tudi državne, razvito soupravljanje ob socialni pogodbi delodajalcev in delojemalcev in priznani moči reprezentativnih sindikalnih organizacij, reformo vseh socialnih državnih oz. javnih sistemov v smeri zagotavljapja socialne varnosti v pogojih moderne in tudi postindustrijske družbe, politiko od-pravljapja trajne brezposelnosti ekološko omejitev kapitalske samovolje, postopno prilagajanje evropskim pogojem z vstopom v Evropsko unijo, odprto družbo in vplivno civilno družbo... Čeprav tudi pri teh dveh »projektih« ne gre za tako čiste razmejitve in delitve, kot jih prikazuje Kreft, bi bilo dobro, če bi Lev Kreft vendarle nekoliko bojj identificiral »zagovornike« ene oziroma druge usmeritve. Še zlasti glede na to, da se prav zdaj v Sloveniji ob vsesplošnih prepirih, očitkih in obtožbah marsikdaj ne ve, kje je kakšna stranka in za kaj se zavzema. Glede tega je bil te dni veliko »otipljivejši« m konkretnejši Mer Demokratske stranke Tone Peršak, kije zapisal, da »moramo glede na stahšča predstavnikov poslanske skupine LDS v državnem zboru in zlasti glede na politiko, ki jo dejansko uresničuje LDS, bližja 'desni’ politiki kot Tevi’, če razumemo ta dva pojma v tradicionalnem evropskem pomenu besede (davčna politika s čim manj olajšavami, restriktivna politika do klasičnih proračunskih porabnikov, kot so kultura ipd., težnja po krčenju socialnih pravic, izrazita podpora lastnikom kapitala itd.)...« Drnovškova »intimna« po L L Zgledovanje Predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocijančič je v nedavnem pismu premieru in predsendiku Liberalne demokracije Janezu Drnovšku sporočil, da nerad javno odgovarja na njegovo pismo, ki gaje imel neposredno po prejemu priložnost prebrati v vseh medijih. »Menim namreč, da javni prepiri ne vodijo k razčiščevanju vsebinskih razlik, poleg tega pa bi v odnosih med dosedanjimi koalicijskimi partnerji cenil večjo stopnjo natančnosti in ustreznejši odnos do resnice,« je v pismu Drnovšku med drugim še zapisal Kocijančič. Lider Združene liste je s tem zelo jasno povedal, da tudi v politiki obstajajo določena pravila lepega vedenja in normalnega medsebojnega komuniciranja, kaj se kje in kako reče, razen seveda, če kdo za dosego določenega cilja ne izbira sredstev in izgublja živce. Pripovedno hladnokrvni in preudarni Drnovšek zadnje dni »strelja« s svojimi izjavami in glede tega vse boy spominja na Janeza Janšo in njegove metode, ki jih je nekoč sam izkusil kot skrajno neprijetno in nedopustno ravnanje. Zdaj tako Drnovšek vleče v javnost razhčne svoje »spomine« in razkriva domnevne »tajne« pogovore, ki naj bi kompromitirali »nasprotno« stran. Takšne samovolje enostrankarske interpretacije pa so vselej problematične, zato se solidni politični partnerji z njimi v glavnem ne pojavljajo v javnosti. Premier Drnovšek je na svoji tiskovni konferenci (potem pa še v pogovortrza mariborski Večer) izjavil, da so spremembe pokojninske zakonodaje predmet številnih demagoških nastopov v javnosti, »pri čemer izdatno sodelujejo tudi tisti, ki so bili do nedavnega v vladi in ki so se zavzemali za rešitev, po kateri bi pokojnine pustili nedotaknjene do volitev, po volitvah pa bi v pokojninski sistem posegli veliko boy radikalno, kot je vlada to storila prejšnji teden...« (Republika, 6. februarja). Predsednik Združene liste Janez Kocijančič je dejal, da navedbe predsednika vlade in LDS na tiskovni konferenci niso točne. Združena lista lahko ob vsakem času postreže tudi z zelo različnim dokumentom s svojega nedavnega kongresa v Slovenj Gradcu, v katerem se nikakor ne zavzema za radikalne in nepremišljene posege v pokojninski sistem. Pomladniki - kdo bo prevzel prvo mesto Komentator Slovenca ugotavlja, daje moč iz javnomnenjskih raziskav razbrati, daje Kocijančičev umik iz vlade in državnozborske koalicije najbolj koristil Slovenski krščanski demokraciji, ki se v očeh ljudi »kaže kot stabilna, odgovorna in zmerna stranka demokratičnega izvora, kar volilno telo najbolj ceni. To pa seveda ni všeč opozicijski stranki, kije med strankami slovenske pomladi želela prevzeti prvo mesto in po državnih volitvah sestaviti vlado. Koalicijo ni zapustila prava stranka, je bila ob spremembah ena prvih izjav prvaka socialdemokratske stranke v opoziciji. Če bi koalicijo pustil na cedilu, kot je dolgo govoril Peterle, potem Janševa vloga med strankami pomladi ne bi bila ogrožena. Tako pa se pravi boj za prvenstvo med demokratičnimi strankami šele začenja...« Janez Janša je Peterletu nastavil novo zanko z interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thalerja. Celo Peterletu najbližji desni komentatorji so se zgroženo spraševali, kaj bo zdaj storil Peterle, ko pa se je vendar mesece pojavljal kot najbolj oster kritik vladne zunanje politike in ministra Zorana Thalerja. Po vseh krščanskih pravilih bi morala Peterletova stranka glasovati proti Thalerju in s tem (iz načelnih razlogov) sodelovati pri ustvarjanju prve resnejše krize dvojne koalicije, ki pa ji je očitno zelo pri srcu. Zato je Peterde hitro našel »rešilno« formulo. Zadnje dni na veliko govori o popolnoma spre- S m 3 o o * o o o o Q merjenem ozračju v vladi, ki naj bi bilo posledica izstopa Združene liste iz trojne koalicije. Obljublja nekakšen nov dogovor med SKD in LDS o zunanji politiki in to naj bi že zadoščalo kot opravičilo za podporo krščanskih demokratov Thalerju. Za dodatni dokaz svoje »prožnosti« in »prilagodljivosti« pa je Peterle poskrbel ta ponedeljek na sestanku predsednikov občinskih odborov SKD. Po pisanju Slovenca je v zvezi z opozicijsko zahtevo po zamenjavi predsednika državnega zbora Jožefa Školča in interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thalerja dejal: »Deset mesecev pred volitvami je skoraj vseeno, kdo deli besedo poslancem - ali Školč ali kdo drug. Zakaj bi šli po voj! opozicije? (Opozicija Školču očita »arogantnost« in »žaljivost« pri vodenju sej državnega zbora - op .p.) Thalerja ne bi vnaprej odiral. Če je pripravljen narediti konkretne korake v zunanji politiki, naj poskusi. Boljše je, da se on še malo nauči, kot da bi učili popolnoma novega človeka.« (V utemeljitvi zahteve za zamenjavo zunanjega ministra Thalerja lider socialdemokratov Janša poudarja, »da bi - kljub temu, da je ob sedanjih razmerah težko pričakovati napredek pri reševanju odprtih vprašanj slovenske zunanje politike - z zamenjavo Zorana Thalerja z bolj doraslo in sposobnejšo osebo morda lahko preprečili vsaj nadaljnje povzročanje škode« - op. p. Na vprašanje, zakaj iz koalicije ne odide tudi SKD, je Peterle na koncu svojim aktivistom odgovoril: »Janša za našo stranko ni merodajen in ne bomo tekali za njegovimi gesli. Odprti smo za povolilno, a ne za predvolilno koalicijo. Sodeč po odzivih s terena, sodelovarje med strankami pomladi šepa, še zlasti ko gre za SDSS.« Peterle tudi misli, da bi bilo dobro, ker se stranke slovenske pomladi borijo za glasove istega volilnega telesa, če bi »ta volilni krog strnile okrog stranke relativne večme«. Ve pa se, da je to ravno Peterletova krščanska demokracija... Peterle je pred nekaj dnevi zarohnel tudi proti »bratski« (konkurenčni) Podobnikovi Slovenski ljudski stranki. Izjavil je, daje Liberalna demokracija na združitvenem kongresu združila skupaj ljudi, ki po evropskih merilih niti ne sodijo skupaj. »Povsem nekaj drugega je, če bi šli skupaj SKD in Podobnikova SLS, ki sta si programsko sorodni in nagovarjata skupno volilno telo. Da ne pridemo skupaj z SLS, je neka zelo nenaravna zadeva. Medtem ko je spodaj, med člani SLS, veliko pričakovanj, pa je v vrhu stranke velika blokada. Če bi šli skupaj, bi imeli zdaj veliko bolj uravnoteženo koalicijo. To, kar dela sedaj SLS, pa je le razbijanje desnice na Slovenskem in gre v korist Združene liste,« sporoča Peterle Podobniku. Kdo (ne) sme protestirati Ekonomist Neven Borak se je očitno specializiral na novo večino - za dajanje mnenj, kdo sme in kdo ne sme protestirati. Tako je zadnje upokojenske demonstracije pospremil s pripombo, da bi pravzaprav morali protestirati 40-let-niki, torej tisti, ki zdaj vzdržuejo upokojence in ki nsy bi prišli (po zaslugi sedanjih upokojencev?) ob svoji upokojitvi v nezavidljiv položaj. Borak prostodušno priznava, da so ekonomisti »pod vtisom projekcije Mednarodnega denarnega sklada, ki uporablja metodo prikazovanja trenutka, ko naj bi se sistem zlomil, če ne bodo sprejeti potrebni ukrepi«. Seveda bi se lahko vprašali, kaj so ekonomisti delali prej, preden so prišli »pod vtis« te projekcije. Vsekakor je presenetljivo, s kakšno vnemo in zaletavostjo zdaj Borak ponuja »nujne spremembe« v pokojninskem sistemu. »Neven Borak meni, daje npjno odpraviti režim prehodnega obdobja iz zakona (ki že zdaj zaostruje pogoje za upokojevanje, vendar postopno - op. p.), podaljšati starostno dobo za upokojitev in izenačiti spola, odpraviti možnosti za dokup pokojninske dobe in zaostriti pogoje za predčasno upokojevanje, odpraviti beneficirano delovno dobo in najugodnejše povprečje desetih let, zmanjšati razmerje med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo na zaposlenega; uvesti vzdržen mehanizem usklajevanja pokojnin, odpraviti obveznosti pokojninske blagajne za zdravstveno zavarovanje (prenos je možen na proračun ali upokojence) in različne obveznosti za pla-čevanje prispevkov za pokojninsko za- varovale za posamezne skupine, ožiti krog upravičencev, spremeniti invalidsko ureditev in sedanjim mlajšim upokojencem omogočiti, da se delno ponovno zaposlijo.« (Dnevnik, 12. februar 1996) 0 vseh teh vprašapjih je treba še kako razpravljati in upoštevati vse različne vidike, ki za Boraka in njegovo »horukarsko« popravljalce pokojninskega sistema očitno sploh niso pomembni. Kaj, ko bi kdaj protestirali tudi proti takšnim (neodgo- ' vornim in kvazi strokovnim) igram (no-vokomponiranih) »strokovpjakov« za pokojniski sistem? Minister, ki ne bi jokal,. Izjava novega kulturnega ministra dr. Janeza Dularja, da »ne bi nič jokal«, če j bi odstranili spomenike Edvardu Kardelju, | Borisu Kidriču in revoluciji, pač zgovorno | opozarja, kakšen človek je zasedel to | mesto... Sicer pa je ta teden Jože Smole v Dnevniku zapisal, da je ravnanje s spomeniki stvar človekove kulture in civilizacijske ravni. »Veliki državnik svetovnega slovesa Džavaharlal Nehru se je po osvoboditvi Indije odločno uprl zahtevam 1 za odstranitev spomenikov britanskih I kraljev in podkraljev v New Delhiju. | Ponavljal je misel, da so tudi ti sporne- ! niki sestavni del indijske zgodovine. Pri nas se desničarski skrajšneži znašajo nad spomeniki avtohtonega boja slovenskega naroda proti okupatorjem. Prav s tem bojem smo se uvrstili med aktivne dejavnike svetovne protifašistične koalicije in dobili naj večja mednarodna priznanja... Sklicevanje na to, da je naša oblast po koncu druge svetovne vojne odstranila nekatere spomenike, ne more biti opravičilo za sedanje nekulturno in necivilizacjjsko ravnanje. Po petdesetih leth smo se vendarle nekaj naučili in smo kot narod dozoreli. Napak iz preteklosti nikakor ne bi smeli pbnavijati...« Vlado Miheljak pa piše, da »spomeniki padajo v trenutkih spontanega gneva množic v revolucionarnih vrenjih, v trenutkih razpada sistemov. Ruš j o (predstavljajo, odstavljajo, skrivajo itd.) pa jih tudi totalitarni režimi. In če se lotevajo spomenikov politične grupacije ali osebnosti, pove to dejarje več o akterjih kot o tistih ali tistem, kar spomenik predstavlja, simbolizira. In če že tega ne razumejo politični aktivisti na najnižji ravni, pa tudi kakšen neotesan tesarje pa vendarle komaj verjetno, da tega ne razume celo sam kulturni minister, če tega ne razume človek, ki bo določeno obdobje vodil kulturo v najsplošnejšem pomenu besede, kot celokupnost materialnih in duhovnih dosežkov, hotenji kreacij in iskanja naroda, potem mu lahko začelimo samo čimkrajše politično življenje. A politično smrt lahko zaželimo tudi tisti politični konstelaciji - v konkretnem primeru črno-modri koaliciji - kije takemu človeku prižgala zeleno luž za materializacijo perverznih idej...« Pripravil J. K- Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem. Knjiga s 500 stranmi kot - dialog med posameznikom in religijo, - med teologijo in humanistično znanostjo in - med Cerkvijo in družbo. Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša: - vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej), - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec. Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061/321 -255,061/ 1310-033 in po faksu 311 -956. Danilo Popovič, predsednik samostojnih sindikatov Črne gore, na obisku v našem uredništvu Panorama: Qospod Popovič, ste predsednik zveze samostojnih sindikatov Črne gore. Kaj pomeni pridevnik samostojni? In še, ali ste sindikalno povezani tudi na ravni države? Popovič:. To pomeni, da smo v Črni gori osamosvojili, 5e drugega ne, zaenkrat vsaj sindikate. Skupaj s sindikati Sr-t>tie sestavljamo zvezo sindikatov Jugoslavije. To izhaja iz prejšnje, stare ureditve, v globalu se ni nič spremenilo, razen, da so iz zveze sindikatov Jugoslavije nekatere članice izstopile, najprej slovenski sindikati, potem hrvaški In tako naprej. Mi smo ostali v zvezi. Četudi zveznega statuta nismo spreminjali in je ostalo vse enako, ima-nao pri nas nove dokumente in nov statut. Zvezo samostojnih sindikatov Črne gore sestavka enaindvajset samostojnih sindikatov. Tiso razdeljeni v tri skupine. V prvo sodijo sindikati oziroma delavci, ki delajo v negospodarstvu, dejavnost katerega se financira iz proračuna in skladov. Drugo skupino sestavljajo sindikati javnih poletij (PTT, železnica in podobno), treljo pa sindikati gospodarstva. Te skupine vodi eden od predsednikov sindikatov, ki sestavljajo skupino. Ta hip delo sindikatov prve skupine koordinira (ne vodi) predsednik sin-dikata vzgoje in izobraževanja, drugo pre- j®**"”'' dsednik sindikata delavcev PTT (sindikat prometa in zvez se je namreč razdelil na.' več sindikatov), tretjo skupino koordi-hira predsednik sindikata kovinarjev. Skupine so neposredno odgovorne za nekatere zadeve v zvezi, saj so pred- strani pa je to omogočilo precejšnjemu številu ljudi, da so preživeli. Četudi je do teh podatkov težko priti, sodim, da je trenutno sive ekonomije pri zagotavljanju , družinskih dohodkov okoli petdeset odstotkov. Panorama: V kakšnih odnosih ste z vlado? To sprašujem zato, ker sem danes prebral zanimivost,jda vasje minister zaprosil, da stopite v stik z našim ministrom, To se pri nas najbrž ne bi moglo zgoditi. Popovič: Z vlado se na pogajalski ravni gledamo kot pes in mačka. Leta 1993, ko smo imeli velikansko inflacijo, sem na zborovanje kakih šeststo, sedemsto delavcev poklical predsednika republike, predsednika parlamenta in predsednika vlade z resornimi ministri. Zborovanje so zrevoltirani zapustili, saj je prišlo do spora. Preko svojih satelitov v sami zvezi so poskušali zamenjati celotno sindikalno vodstvo. Pogajanja so pogosto napeta, zgodi se, da jih zapustimo in vlada potem sama sprejme minimalno ceno dela. Vsa pogajanja potekajo v naših prostorih, ne gremo ne v prostore gospodarske zbornice ne vlade. Na poziv katerega koli panožnega sindikata se je minister dolžan udeležiti pogovorov. Stavk smo imeli veliko, tako opozorilnih in pravih, nekatere ministre smo odstavili celo mi, z dolgotrajnimi zahtevami in protesti. Nekako smo zagotovili spoštovarje vlade in oblasti do nas, in to ne s popuščanjem. Pohtično se nismo opredelili za nobeno stranko, za to imamo močne razloge, predvsem zaradi nacionalizma. Praktično vsaka stranka v Črni gori je malo tudi nacionalistična. Ker je celotna družba, celoten črnogorski narod razdejen na sedniki skupin hkrati podpredsedniki v zvezi. Prva skupina se ukvarja s socialno politiko, druga s kolektivnimi pogodbami in dogovaijanjem za vse sindikate, tretja skupina pa s transformacijo družbene lastnine. Panorama: Kakšna pa so številčna razmerja med posameznimi skupinami sindikatov? Popovič: Seveda imajo sindikati gospodarstva največje število zaposlenih in članov . Preostali dve skupini sta približno enaki, k sindikatu negospodarstva sodita tudi sindikat upokojencev in sindikat nezaposlenih, ki ga tudi imamo. Tu gre za tehnološke presežke, ki so nastali v tovarnah in so koncentrirani. Organizirani so v svojem sindikatu in imajo vse organe kot drugi sindikati. V tej sindikalni shemi ostanejo še občinska poverjeništva, za katera je Pristojen in rjihovo delo koordinira sekretar zveze. Občinska vodstva sindikatov so namreč izgubila status pravne osebe, predstavljajo del zveze, ukvarjajo pa se z delovno zako-hodajo. So najboU usposobljena za razpravo po tovarnah, občinah in podobno. “Ob začetku uvajanja pomičnega pluralizma smo tudi v Črni gori imeli šest sindikatov, ki so delovali izven centrale. Vendar so se delavci pozneje vrnili v novi, naj rečem reformirani sindikat. Opravili smo namreč novo včlanjevanje v zvezo sindikatov, vsak član je dobU člansko izkaznico-podobno slovenski, vaša je siva, naša rdeča.ft Panorama: Neodvisnih sindikatov, ki bi delovali izven zveze, nima te? Popovič: Ob začetku uvajanja političnega Pluralizma smo tudi v črni gori imeli šest sindikatov, ki so delovali izven centrale. Vendar so se delavci pozneje vrnili v novi, daj rečem reformirani sindikat. Opravili smo namreč novo včlanjevanje v zvezo sindikatov, vsak članje dobil člansko izkaznico ■ Podobno slovenski, vaša je siva, naša rdeča. Naša informativna služba razpolaga s podatki za vsakega člana, tako da imamo na voljo selovito socialno sliko. Panorama: Koliko članov pa združujete v zvezi samostojnih sindikatov Črne gore? Popovič: Sodimo, da seje od okoli 168.000, kolikor je bilo zaposlenih v Črni gori leta 1989, število delavcev zmanjšalo na 131.000. °d tega je 101.000 naših članov. Panorama: Kakšni pa so viri sredstev vaše sindikalne zveze? Popovič:Članiplačnjejo članarino, ki znaša en odstotek neto plače. Štirideset odstotkov ostane sindikalni organizaciji v podjetju, šestdeset odstotkov vseh sredstev pa se zbira na skupnem računu v centrali. Del denarja gre v solidarnostni sklad, del pa Zvezo samostojnih sindikatov Črne gore sestavlja enaindvajset sindikatov • Tri sindikalne podjetniške liniie • Družbeno lastnino so podržavili, večinski lastnik so državni organi in skladi • Minimalna cena dela znaša okoli 80 DEM • Velik del družin zagotavlja skoraj polovico družinskega proračuna s sivo ekonomijo • Gospodarstvo izkorišča vrihližno petindvajset odstotkov zmogljivosti * Mladi nimajo perspektive in odhajajo v tujino • Oživljanje stikov s slovenskim gospodarstvom je namerjen za delo samostojnih sindikatov dejavnosti m delo centrale. Poleg tega imamo tri oziroma štiri podjetniške linije, eno smo ukinili. Takoj na začetku smo ustanovili sindikalno hranilnico, ki pa je leta 1993 doživela likvidacijo, zaradi znanega primera velikanske inflacije. Še pa deluje podjelje Konzum, ki ima objekte po vsej Črni gori, imamo turistično organizacijo, imeli pa smo tudi stanovanjsko zadrugo. Poleg tega imamo že omenjeni solidarnostni sklad, kamor se steka petdeset odstotkov članarine, namenjen pomoči posameznim članom: za plačilo stanarine, zdravila, zdravljenje ipd. Imamo tudi sklad za štipendiranje nadarjenih učencev, odličnjakov iz družin revnih članov sindikatov. Letos smo prvič dodelili 57 štipendij; ne gre yeč za mlade delavce, marveč za otroke. Štipendija je za vse enaka in v višini minimalne cene dela. Panorama: Kako je s podjetniško linijo, prinaša dobiček? Popovič: Da, donosna je tudi v primerjavi z drugimi podjetji. To utemeljujemo na osnovi količine prodanega blaga, kije večja kot pri drugih firmah, marža pa znaša le od pet do deset odstotkov. Začeli smo s štirimi, petimi vrstami blaga: moko, oljem, soljo, sladkorjem, kar smo prodajali v zelo velikih količinah. To je bilo normalno, saj-imata na primer železarna ali aluminijski kombinat po več tisoč delavcev. Ob velikih količionah prodanega blaga je tudi neznatna marža pomenila dostojen dohodek. Danes pa smo prisotni po vsej Črni gori. Panorama: Kako pa so na vašo dejavnost gledala družbena podjetja? Popovič:Pri družbenih podjetjihje opravljen prvi krog lastninske transformacije. Nekatera podjetja so propadla, zlasti leta 1993, ko so bili uvedeni ukrepi zvezne vlade. Takrat so morali cene vrniti na raven izpred pol leta. Privatniki so pokupili vse zaloge družbenih trgovin in s tem je bila družbena trgovina praktično likvidirana. Panorama: Kaj pa seje zgodilo z velikimi družbenimi gospodarskimi sistemi ? Popovič: Pred štirimi leti je bil sprejet zakon o lastniško upravljalski transformaciji. Družbeni kapital je razdeljen, samo štirideset odstotkov pripada samo delavcem, čeprav smo mi zahtevali, da dobijo delež tudi drugi državljani in delavci v negospodarstvu. Deset odstotkov so dobili brezplačno vsi tisti, ki imajo več kot tri leta delovne dobe, drugih trideset odstotkov pa odkupujejo pod ugodnejšimi pogoji. Dajejo se popusti za vsako leto delovne dobe en odstotek in še nekatere ugodnosti. Šestdeset odstotkov vrednosti pripada skladom, skladu za razvoj okoli trideset odstotkov, pokojninsko-inva-lidskemu skladu dvajset odstotkov, ostanek dobi sklad za zaposlovanje. Panorama: Ali to pomeni, da podjetja ostajajo paradržavna ? Popovič: V bistvu smo družbeno lastnino podržavili, saj so večinski lastniki državni organi oziroma skladi. Za zdaj se je pokazalo, da so njihovi predstavniki zelo slabi upravljale! v podjetjih. Leta 1991 smo podpisali prvi dve splošni kolektivni pogodbi, za delavce v gospodarstvu in za delavce v negospodarstvu. Toda izkazali sta se za zelo neučinkoviti. Prišlo je do umetne delitve, zato smo potem obe kolektivni pogodbi združili, tako da smo pred pol leta podpisali enotno kolektivno pogodbo. Podpisali sojo predsednik vlade, jaz kot predstavnik sindikatov in predsednik gospodarske zbornice. Vsak mesec se zaradi inflacije pogajamo o minimalni ceni dela. Na osnovi te splošne pogodbe so bile dosedaj podpisane štiri panožne kolektivne pogodbe. Te nadgrajujejo splošno kolektivno pogodbo, iz njih pa izhajajo posamične pogodbe za podjetja. Panorama: Ali potem tudi podjetniške pogodbe sklepajo vsak mesec? Popovič:Da, vsak mesec. Minimalna cena dela sedaj znaša okoli 80 DEM. verski, nacionalni, strankarski osnovi, smo se mi - da bi ohranili vsaj nekaj kohezje, enotnosti v samostojnih sindikatih - odločili, da ne sprejemamo programa nobene stranke. Poskušali smo že samostojno nastopati in uspeli smo med članstvom zadržati vse narodnosti in narode, ki živjo v Črni gori. Črna gora je sicer multinacionalna država, pri nas živi precej Muslimanov, Albancev, Srbov, Črnogorcev, Hrvatov. Na začetku smo se bali, da nas bodo nacionalne delitve ovirale, vendar se je izkazalo, da po nepotrebnem, vsi člani so enakopravni in enako sodelujejo v naših organih. Tam, kjer je velje število ene narodnosti, so tudi na čelu občinskih poverjeništev in sindikatov predstavniki narodnosti. Panorama: Če smo prav razumeli, govorite o enotni zvezi sindikatov. Ali panožni sindikati niso samostojni? Članarina je, če se ne motimo, enotna. Popovič: Panožni sindikati so samostojni. Članarino za potrebe posameznih sindikatov delimo na začetku vsakega leta in potem vsake tri mesece kontroliramo stroške. V okviru njihovih nalog in stroškov nihče nima moči, da bijim to pravico jemal. Skupaj se dogovarjamo in koordiniramo porabo denarja, saj gaje v tem položaju malo. Ker pa se financiramo samo iz dela članarine in sredstev sindikalnega podjetništva, moramo paziti na vsak dinar. Naš nadzorni odbor sestavljajo predstavniki vseh sindikatov, ki vsak konec meseca opravijo zaključni račun. Panorama: Ali imate s sindikatom Jugoslavije kakšno neposredno, tudi finančno zvezo? Popovič:Zaenkrat jim ne plačujemo ničesar, nobena članica ne plačuje, ne srbski ne naš “Pripravili smo zoženo košarico nujnih izdelkov za štiričlansko družino. Skrčili smo jo na vsega triinštirideset izdelkov. Ta košarica za štiričlansko družino stane približno šest minimalnih cen dela, ki so mesečno določene. Računamo pa, daje koeficient zaposlenosti okoli dva na družino in da si velik del družin Panorama: Kaj pa to pomeni glede na življenjske stroške? Popovič:Pripravili smo zoženo košarico nujnih izdelkov za štiričlansko družino. Skrčili smo jo na vsega triinštirideset izdelkov. Ta košarica za štiričlansko družino stane približno šest minimalnih cen dela, ki so mesečno določene. Računamo pa, da je koeficient zaposlenosti okoli dva na družino in da si velik del družin zagotavlja dodatna sredstva za družinski proračun tudi s sivo ekonomijo. S tem se ukvarja skoraj osemdeset odstotkov ljudi, največ gre za tihotapljenje cigaret, nafte, različnih konjunk-turnih izdelkov, hrane, tehničnega blaga, oblek. Trenutno je teh izdelkov dovolj, res pa je, daje po eni strani imela težave država, ker ni zbrala denarja za proračun, po drugi sindikat. Tam je kakih petindvajset zaposlenih, vzdržpjejo se z denarjem od ngjemnine. Gre za veliko zgradbo doma sindikatov v Beogradu. Večino nadstropij so oddali različnim firmam in bankam. Sicer ima sindikat na ravni države samo koordina-tivno vlogo. Le od časa do časa se tam sestajamo. Kot nima posebne vloge zvezna vlada in praktično ne funkcionira, tako vloge nima niti zvezni sindikat. Občasno se sestajamo na zveznem svetu, kije paritetno sestavljen - po dvanajst iz republike. Na državni ravni so funkcijo prevzele republiške vlade, in tako tretja Jugoslavija deluje kot nekakšna konfederacija dveh republik, Srbije in Črne gore. Sicer pa smo doživljali pre- Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani cej težav. Kot je veljala blokada sveta do Jugoslavije, je vejjala tudi blokada Srbije pri dobavi prehrambenih izdelkov Črni gori. Panorama: Kolikšne so sedanje zmogljivosti črnogorskega gospodarstva? PopovicrGospodarstvo v Črni gori izkorišča približno dvajset, petindvajset odstotkov svojih zmogljivosti. Okoli trideset odstotkov delavcev je zadnji dve leti na stalnem, tako imenovanem prisilnem letnem dopustu in prejemajo zajamčene osebne dohodke. Ta znaša petinpetdeset odstotkov minimalne cene dela, ki jo določajo sindikat, gospodarska zbornica in vlada. Panorama: Se še kaj govori o projektu Črne gore kot ekološke države? Popovič:Govori se, vendarje to zelo težko uresničiti. Črna gora je bila razglašena za prvo ekološko državo v Evropi, vendarje bilo zaradi sankcij le malo možnosti za uresničevarje. Tovarne resda niso delale in tako tudi onesnaževale niso, ker ni bilo bencina, je bil tudi promet redek. Bila pa je vrsta primerov tihotapljenja bencina iz Albance preko Skadarskega jezera, marsikatera barka seje potopila in onesnaževala vodo v pjem. Panorama: V časopisih smo lahko prebrali, da načrtujejo moono koncentracijo vojaških objektov na jadranski obali. Tudi to najbrž ne bo v prid ekologiji. Popovič: To se ne bo zgodilo, vojska zmanjšuje svoje potenciale. Črna gora si je prizadevala, da bi odstranila vse vojaštvo in'vojaške objekte iz zaliva Boke Kotorske. Želeli sojih premestiti v zaliv Valda-nos blizu Ulcinja. Tuje star oljčni nasad in dobra obala, zato seje uprla opozicija. Ta ne dovoli, da bi ta nedotaknjeni del narave namenili za vojsko. Sam mislim, da bodo projekti ostali mrtva črka na papirju, in to iz preprostega razloga, ker vojska nima denarja. Vojska se bo vsekakor morala zmanjšati, saj ne bomo več zmogli velikanskih prispevkov zanjo. Zanjo je šlo skoraj petinsedemdeset odstotkov zveznega proračun. Panorama: Na zvezni ravni se vam obetajo ustavne spremembe. Kaj se bo spremenilo? Popovič: 0 tem se samo govori, uradno se o tem nismo pogovarjali. Zaenkrat govorijo o spremembi ustave iz Žabljaka, opozicija zatijuje, da poskuša Miloševič skupni s SPS poskuša spremeniti ustavo, menda zaradi njegove želje, da bi postal novi voditelj nove Jugoslavije. Sedaj je samo predsednik Srbije. A že sedaj zunanja politika poteka pod njegovim patronatom, že sedaj se obnaša malodane tako, kot bi bil predsednik. Panorama: Kako v gospodarstvu gledajo na morebitno oživljanje stikov s Slovenijo? Menda je na najvisji uradni črnogorski ravni velik odpor do tega. Popovič:Že takrat, ko seje začelo razpadanje Jugoslavije, smo - predvsem zaradi delavcev, ne politike - poskušali zaščititi vse objekte, ki so jih imele bivše jugoslovanske republike. Ko nas je zajel val beguncev, v nekem trenutku jih je bilo dvanajst in pol odstotka celotne populacije, smo jih namestili v počitniških domovih ob moiju. Tako smo zasedli počitniški dom kolegov iz Makedonije. Tega smo jim lani vrnili, ustanovili smo mešano podjetje PTT Makedonije in PTT Črne gore, našli smo skupen interes in sedaj skupaj vlagamo v zmogljivosti. Vsi slovenski objekti, ki so pripadali ministrstvu za trgovino, bodo po določeni prioriteti vrnjeni slovenskim podjetjem. Pred kratkim je že bilo ustanovljeno skupno mešano podjetje, partnerji so Gorenje, vlada s svojimi ministrstvi, Obod in Radoje Dakič. Med črnogorskimi gospodarstveniki je veliko interesa, da bi se spet pojavila Iskra, seveda Gorenje in vsi drugi, ki so v preteklosti delovali na našem trgu. To še posebej velja na primer za pohištveno industrijo, pa za firme, ki so imele samo predstavništva, na primer Krka, Revoz, Radenska. “Gospodarstvo v Črni gori izkorišča približno dvajset, petindvajset odstotkov svojih zmogljivosti. Okoli trideset odstotkov delavcev je zadnji dve leti na stalnem, tako imenovanemprisilnem letnem dopustu in prejemajo zajamčene osebne dohodke. Ta znaša petinpetdeset odstotkov minimalne cene dela, ki jo določajo sindikat, gospodarska zbornica in vlada. ” Panorama: Kakšna pa je usoda slovenskih prodajaln čevljev? Popovič: Ostale so vse slovenske, ustanovljena sp bila mešana podjetja skupaj s podjetji iz Črne gore, ki se ukvarjajo s sorodno trgovino. Nič ni izgubljenega, samo pocjjetja so se transformirala v mešane firme. “Pri družbenih podjetjih je opravljen prvi krog lastninske transformacije. Nekatera podjetja so propadla, zlasti leta 1993, ko so bili uvedeni ukrepi zvezne vlade. Takrat so morali . cene vrniti na raven izpred pol leta. Privatniki so pokupili vse zaloge družbenih trgovin in s tem je bila družbena trgovina praktično likvidirana. ”______________ Princip je, da Sloveniji pripade šestdeset odstotkov, delavcem pa štirideset, tisto kar pripada skladom, bo odkupila bodili vlada bodisi zainteresirana črnogorska podjetja, da bodo nastala mešana podjetja. Panorama: Pri nas v časopisih beremo! da prav sedaj ustvarjajo v Črni gori politično psihozo proti sodelovanju. _ Popovič: Da, v Srbiji. V Črni gori takih prizadevanj ni. ' Panorama: Katera zakonodaja je odločilna, zvezna ali republiška? Popovič:Zvezna državaje sprejela samo en zakon, to je zakon o tujih vlaganjih. Sicer si še prizadevajo za sprejem nekaterih zakonov, vendar zadnja leta to ne more na dnevni red zveznega parlamenta. Vzrok za to so politične težave v Srbiji, saj opozicija ne sodeluje več v delu parlamenta. Sestaja se v drugih prostorih, obravnava enak dnevni red in sklepa, seveda pa ti sklepi ne zavezujejo večinske stranke SPS. Panorama: Te dni ste bili na obisku v Gorenju v Velenju. Kakšne vtise ste dobili? Popovič: V Gorenju sem bil na obisku že pred desetimi leti. Takrat sem bil zaposlen na Cetinju v Obodu, sorodni tovarni gospodinjskih električnih aparatov. Gorenje se je v tem času zelo spremenilo, napredovalo je in postalo evropski gigant. Žal z Obodom ni bilo tako, predvsem zaradi evropskih sankcij in vsega drugega, kar se je dogajalo. Pri mojih kolegih, s katerimi se še naprej srečujem, je interes za nadaljnje sodelovanje, celo za večje sodelovanje, kot je bilo poprej. Tudi v Gorenju je interes za to, naleteli smo na izjemno topel sprejem. Panorama: Naj se še enkrat vrnemo na eno od prejšnjih vprašanj. Gre za posamičen primer ali za sistem dela, da sindikati pomagajo vladippri ustvarjanju novih kontaktov? Popovič: Seveda gre za naš interes, saj gre za zaposlovanje delavcev, našega članstva. Stopnja nezaposelnosti v Črni gori je trenutno katastrofalna, malo zaradi prisilnih dopustov, ki trajajo tudi leto, malo zaradi tistih, ki čakajo na zavodih za zaposlovanje; znaša okoli 51 odstotkov. Panorama: Kakšne pa imate odnose s Hrvaško? Popovič: V kratkem bo tja odpotovala naša delegacija. S Hrvaško imamo znane probleme v zvezi z Dubrovnikom in Konavljami. Prvi stiki so bili precej mučni in težki, tudi oni so preko svojih institucij preverjali. Slišal sem celo, da imajo celoten spisek udeležencev na dubrovniškem vojskovališču iz Črne gore. K sreči tam ni bilo veliko žrtev ne z ene ne z druge strani, četudi je vsak padli človek velika žrtev. Čeprav je število žrtev v primerjavi z Bosno neznatno, pa je to gotovo velik črn madež za Črnogorce. Krivdo pa je težko zvračati na Črnogorce, tuje gotovo poglavitna krivda jugoslovanske armade. Zakoni in ustava so zavezovali vojaške obveznike, poleg tega pa je šlo za čas že omenjene velike inflacije, udeleženci na fronti pa so dobivali precejšnje zneske denarja. Veliko ljudi seje odločilo za sodelovanje v vojni, da so lahko prehranili svoje družine. Za one, ki se niso odzvali vpoklicu, je sledil zapor in izguba delovnega mesta, zato smo imeli precej težav, da smo takim ponovno zagotovili delovna mesta. Tudi v naši centrali smo imeli nekaj ljudi, ki so bili vpoklicani v rezervo, ko pa so dobili nalogo, naj gredo na dubrovniško bojišče, so vrnili uniformo in orožje. Osebno sem imel nemalo težav in pritiskov, naj dam tem ljudem odpoved, celo od kolegov znotraj sindikata. S svojimi stališči do udeležbe v vojni smo si nakopali srd vojske in oblasti, prav zaradi takih stališč pa smo oživili sodelovanje z nekaterimi sindikalnimi organizacijami v tpjini, v Italiji in Franciji. Pozive smo objavljali javno, v nekaterih opozicijskih časopisih, predvsem v Monitorju. Panorama: Kakšna je lisoda odcepljene komunistične partije Črne gore? Popovič: Gre za SPD, ki je umirjena, zmerna Jevica, stranka, ki zagovarja suvereno Črno goro. Panorama: Tako kot liberalci? Popovič: Liberalci ne želijo znova v Jugoslavijo, medtem ko SPD to dopušča. Po pridobljeni suverenosti Črne gore ne izključujejo morebitne povezave v novo skupnost ne le s Srbyo, marveč tudi ž drugimi, z Makedonijo, Bosno. Sicer pa se mi zdi, da v Črni gori delujejo kar štiri komunistične stranke, ki so različno povezane navzven. Panorama: Ali ste zadovoljni z “lepim, pametnim in mladim” črnogorskim vodstvom? Popovič: Sploh nismo zadovoljni. Tudi ljudje nasploh niso zadovoljni z njim, morda le upokojenci. Njih je laže zadovoljiti, zadovoljni so, če redno dobivajo pokojnine, predstavljajo pa tretjino volilnega telesa. Teže pa je zadovoljiti mlade ljudi, ki bodo šele začeli ustvarjati. Ti so nezadovoljni, nimajo ne priložnosti ne perspektive. Zato je tudi veliko mladih in izobraženih ljudi zapustilo Črno goro in tudi Srbijo. Računajo, daje okoli 350.000 visoko izobraženih mladih zapustilo federacijo. Da bi to nadomestili, bi bilo potrebno dvajset let šolarja tolikšnega števila novih mladih. Panorama: Kaj pa pravite na pogosto slišano trditev, da Srbijo vodijo pravzaprav Črnogorci in Srbi iz Hercegovine? Popovič:Slišal sem, da formirajo združenje starih Srbov za zaščito pred Srbi, ki prihajajo iz Hercegovine in Črne gore. Od hrvaških sindikalistov sem slišal, da imajo podobne probleme zaradi Hrvatov iz Hercegovine. No, v našem primeru je zanimivo, da Ijucje iz Črne gore poskušajo biti večji Srbi kot Srbi iz Srbije. Imam pa občutek, da so res na vodilnih funkcijah od podjetij do politike pretežno prišleki iz Hercegovine in Črne gore. Panorama: Kako je z avtokefalnostjo črnogorske pravoslavne cerkve? Popovič: Za božič sem bil na srečanju Črnogorcev, ki si prizadevajo za avtoke-falnost cerkve. Bilo nas je veliko, bilo je svečano, lepo, mirno, sam mislim, da če že imamo in se zavzemamo za pluralizem, zakaj ne bi imeli magari deset različnih cerkva, zakaj bi dominirala srbska cerkev. Panorama: Torej so razlike med “zelenimi” in “belimi” Črnogorci še vidne? Popovič: Seveda so. Vendar so sedanje velike razlike drugačne. Leta 1918 so mladi ljudje, ki so se šolali v Beogradu, spodbudili “belo” opcijo združitve Črne gore s Srbijo. Danes so mladi ljudje tisti, ki so proti federaciji s Srbijo in dominantnemu vplivu Srbije na Črno goro. gatih. Imate skupino ljudi, ki ji ni noben problem plačati letni davek sedem, osem milijonov nemških mark. Tudi več. Na drugi strani pa imate ljudi, ki ne morejo kupiti štruce kruha. Problem je tudi ta, da so ljudje, ki so še pred kratkim pripadali spodnjim slojem, mali trgovci, drobni goljufi, danes resnično veliki bogataši. Če pogledate šolsko izobrazbo teh ljudi, ki si grabijo kapital, so vsi neizobraženi, . s končano osnovno šolo ali pa tudi ne, I vajensko šolo. Visoko izobraženi intelek- * tualci živijo revno. Marsikaterega profesorja lahko podkupite za dobro oceno t z dvesto markami, zdravniki ne opravijo c nobenega posega brez podkupnine. Pred i. kratkim so prijeli skupino zdravnikov, t ki so bili skorumpirani in so prejemali ^ podkupnine. ^ Panorama: Kakšen pa je odnos članov i Zveze borcev do četniskega gibanja ? c Popovič: Ne boste verjeli, na začetku so s bili pratično vsi četniki. Sedaj so se malo t umaknili nazaj. Opustili so nacionalistično 1 opcijo, čeprav probleme sedaj ustvarjajo j Črnogorci, ki živijo v Beogradu. Kar pre- } cej jih je in bili so na kjar vplivnih mestih v Srbiji. Sedaj si prizadevajo - najbrž, ker > se bojijo za svoj status - Črno goro spre- j meniti v srbsko regijo. ( Panorama: Katera bo najverjetnejša opcija } nove države? Popovič:Najverjetnejšaje moderna konfederacija. Vidimo, da se je tudi to naše j “mlado” vodstvo ustrašilo svojega statu- ' sa in svoje usoue. Precej pogosta črnogor- i ska opcija je ustvariti absolutno brezcarinsko območje. To je po mojem mnepju edina rešitev za Črno goro v tem trenutku. Sedaj je veliko nazdovoljstvo v Vojvodini. Vojvodinski kmetje vzdrževal begunce, vojno v Bosni, ki so jo financirali Srbi, in kompletno Srbijo. Kaj so delali? Odkupovali so pšenico po 14 pfenigov, izvažali pa za 70. Za to so kupili plin, ki ga prodajajo v Srbiji dvakrat dražje. Govori se, da je to naredil predsednik vlade Marjanovič. Panorama: Kolikšen je v Črni gori vpliv Djukanovičeve in Bulatovičeve vladajoče stranke? “Črna gora je sicer multinacionalna država, pri nas živi precej Muslimanov, Albancev, Srbov, Črnogorcev, Hrvatov. Na začetku smo se bali, da nas bodo nacionalne delitve ovirale, vendar seje izkazalo, da po nepotrebnem, vsi člani so enakopravni in enako sodelujejo v naših organih. Tam, kjer je večje število ene narodnosti, so tudi na čelu občinskih poverjeništev in sindikatov predstavniki narodnosti. ” ______________ • Panorama: JCakšnaje današnja nacionalna struktura Črne gore? Popovič: Črnogorcev je okoli 65 odstotkov, 15 odstotkov j e Muslimanov, Albancev 10 odstotkov, Srbov je 5 do 6 odstotkov, preostalo so manjšine. Srbov je torej malo, vendar je zanimivo, da marsikdo na vprašanje, kaj je po narodnosti odgovori, sem Črnogorec srbskega porekla. Taka je na primer narodna stranka prof. Novaka Kilibarde; združuje Črnogorce srbskega porekla, ki vsi želijo, da bi bili vsi Srbi, vsi pravoslavci v eni državi. Panorama: Kako je vNikšiču? To je bil včasih velik industrijski in delavski center. Popovič:Tam je bilo veliko težav. Šešljeva radikalna stranka je na začetku imela velik vpliv v Črni gori. Tam so imeli svoje črnogorsko krilo radikalov. Zgodilo seje, da so iz železarne vrgli na cesto petdeset Muslimanov. S pomočjo svojih članov niso dovolili tem delavcem, da bi prišli na delo, celo vdirali so jim v stanovanjske barake in stanovanja, da bi jih pregnali. Lahko rečem, daje sindikalna organizacija v železarni skupaj s poslovodstvom pri tem odigrala svojo pozitivno vlogo. Pomagala je, da smo skupaj preprečili takšen eksodus Muslimanov in ustvarjanje etnično čistega Nikšica. Mesto so predstavljali kot malodane srbsko, leži na meji s Hercegovino, politika je bil vedno predimenzionirana. Celo zloglasni Arkan je tu delil nekakšne Obilideve medalje. Zdi se mi, daje ljudi sedaj malo sram. Pri nas slavimo še vse stare praznike, tiste, ki so veljali v bivši Jugo-slavlji, le verski prazniki so novi. Če človek čuti verski praznik za svojega, mu ni treba na delo. Tako je zelo zanimivo, saj Musliman tudi na pravoslavni praznik ne pride v službo. In seveda obratno. Če se vrnem k Nikšidu, zdi se mi, da bo tam prevladala leva usmeritev. Za prvi maj je bilo veliko zastav s peterokrako zvezdo, veliko rdečih zastav, veliko delavskih zborovanj, podobno je bilo 29. novembra. Najbrž je tako zaradi vsega, kar se je dogajalo in se dogaja, zaradi nizkega standarda, zaradi pomanjkanja perspektive in prihodnosti, predvsem za mlade. Panorama: Življenje je torej težko? Popovič: Naša družba se je razslojila in imamo kakih 10 odstotkov izjemno bo- Popovič:Nimam stikov z njima, da bi lahko povedal iz prve roke, toda sodeč pojavnih nastopih, bi dejal, da črnogorsko opcijo zastopa Milo Djukanovid, Bulatovid jpa srbsko linijo Slobodana Miloševiča. Ge ne bi tako mislil, se ne bi tako obnašal v Daytonu, ko je bil le kmet na šahovnici. Ljudje so njegovo ravnanje zelo slabo ocenili. Djukanovid je odločen in se zna pogumno postaviti, drugi pa lahko govori ure in ure, pa ne veš, kaj je povedal. Panorama: Alije v političnem smislu mogoče ugotavljati razlike med Nikšičem, Podgorico, Cetinjem in Primorjem? Popovič: Cetinje, na primer, je ostalo črnogorsko; tam imajo sedež liberalci in od tam izhaja vse, kar je vezano na Črno goro. 0 Nikšidu sem že povedal, tam se po začetni zmedi delavci vedno bolj usmerjajo k strankam, ki so levo usmerjene. Primorje je gospodarsko najbolj prizadeto. Tu delujejo pomorske, ladjarske družbe, kakih pet tisoč delavcev je bilo navajenih na solidne dohodke, ki so se sedaj drastično zmanjšali. Veliko ljudi je živelo od turizma, poleti so tri mesece delali in potem preostali del leta počivali-Zdaj tega ni, usodno je bilo zlasti leto 1993, ko so v času inflacije prihajali letovat Srbi in so plačevali s čeki. Ko so ljudje čeke vnovčili, so si lahko kupili škatlico cigaret. Panorama: Ali se stari politiki, ki jih j^ vrgla protibirokratska revolucija, še pojavljajo v javnosti? Popovič: Praktično ni slišati zanje, v javnosti se ne pojavljajo, mislim, da jim ni lahko. S posemeznimi nekdanjimi funkcionarji se včasih srečam, nekateri tudi podprejo našo usmeritev. Panorama: Vi ste očitno optimistin mislite, daje probleme, s katerimi se srečuje Črna gora in črnogorski delavci, mogoče hitro in učinkovito odpraviti. Popovič: Veste, zakaj sem optimist? Nacionalno gibanje, ali če rečem nacionalizem, ki seje pojavljal na začetku in je bil izjemno izražen zaradi socialnega položaja ljudi, je uplahnil. Ni več evforije, človek postaja človek zaradi morale, in katera koli stranka, ki bi želela pritegniti volilca, bo morala na to moralo računati. Pogovarjali so se'-Ciril Brajer, Marjan Horvat in Franček Kavčič Prevedel in priredil: Igor Žitnik Piše: Martin Ivanič TISOCINEM zmeda (ali nekai o polemikah) , Zmeraj sem pristaš smiselne polemike, čeprav priznavam, da je presoja smiselnosti ved-l no nekoliko subjektivna. V prl- , zaeru pisma Tugomera Kušlana i v Panorami 7. Z. 1996 pod na- slovom Tisoč in ena noč sta vsaj dve stvari precej nesmiselni. Ni namreč jasno, ne s kom in ne o čem polemizira. V istem tekstu > so zmetani skupaj turški sul- ) tani, Mitja Ribičič in Zoran Polič, j Pisci kronologije naprednega . delavskega gibanja, moja ma- lenkost, avtorji znanstvenega Poročila o slovenski politiki 1 1989-65 - in očitno vsi, ki prejšnji ? režim v Sloveniji štejejo za zločinski. Zadeva spominja na Romana Leljaka in njegovo donosno objavo dovčerajšnjih Poklicnih zaupnosti pod naslovom “Sam proti vsem Kar zadeva predmet polemike, 3 lahko samo domnevam, da gre za moralno poštenost, nekje v tekstu pa je omerjena tudi intelektualna nepoštenost avtoijerv znanstvenega poročila oziroma 1 kronologije 16 let pred tem Poročilom. Kaj je Intelektualna Poštenost, bo treba najbrž strokovno in teoretično doreči. Takoj ’ Pa kaže nekaj razjasniti! 1 Politično sva midva s Kušlanom oba prejkone močno i aaivna. Toda o njegovih dobrih namerah zares ne dvomim niti tedaj, ko pomeša polena, kure, ’ | čebulo, politiko,... Sicer bi človek moral ob polemiki z mnogimi njegovimi argumenti po- milovalno zamahniti z roko. Piscem kronologje delavskega gbarja izpred 15 let, ki so deloma isti kakor pisci omenjenega znanstvenega pročlla, očita naslednje: v poročilu so prišli do popolnoma drugačnih zaključkov kot v kronologji (sicl). Za božjo voljo, kronologja vendar ni znanstveno poročilo in ne vsebuje nobenih zaključkov oziroma ne stremi za tem, da bi jih podajala. Takšnih stvari ni mogoče mešati in za takšno pisanje je res škoda napora in prostora. Še boj sporno pa je očitanje strokovnjakom, da so po 16 letih pri svojem delu prišli do novih, drugačnih, spreminjevalnih ah dopolnjujočih ugotovitev, pri čemer sam nimam v mislih pri-merjave kronologje in znanstvenega poročila, temveč preprosto vse njihovo znanstveno-razisko-valno delo. Kakšen smisel pa bi raziskovalno delo imelo, če bi po 16 letih tratenja časa in denarja bili na istem? In kakšen znanstvenik bi bil človek, ki bi po številnih novih dejstvih in njihovi znanstveni valorizaciji prihajal vedno do enakih za-kjučkov? Ob svojevrstni sholas-tičnostl in dogmatlčnosti, kiju implicira Kušlanovo stališče, pa zase mirno in s ponosom zapiše, daje nekoč davno izstopil iz sindikatov, ko pa je prišel do novih spoznanj, seje vanje spret včlanil. Pa razumi, če moreš! In jasno je, da bi mu v zvezi s tem marsikdo (precej upravičeno! očital vsaj dvojna merila. Znanstveno poročilo, ob katerega se je posredno spotaknil, je pomembnejše, kakor se zdi na prvi pogled. Zatoje bilo prav, da mu je ta časopis namenil precej pozornosti, čeravno menim, da sta bila omerjena kritika (Polič in zlasti Ribičič) nekoliko predolga. Če sem kritičen, moram reči naslednje: kdo iz uredništva ali pa eden od kritikov, morda vsaj Kušlan, bi moral najti voje in časa, da se o nastajanju poročila pouči tudi pri avtorjih ali vsaj pri vodstvu zgodovinskega Inštituta. To bi bilo korektno do bralcev in nujno za večjo objektivnost polemike. Kušlan nekorektno in v dobršni meri na pamet povzema meglene navedbe o odsotnosti nekaterih zgodovinarjev pri pisanju poročila. Če bi kdorkoli pisal konkretno, bi nujno naletel tudi na razloge “odsotnosti”. Nekateri potencialni avtorji (točneje - vsaj ena oseba) pač niso hoteli sodelovati s t.i. neokomunističnimi zgodovinarji, čeprav je oseba, na katero sem namenoma samo namignil, včasih s ponosom pripovedovala, da jo je v zvezi s tekočo raziskovalno nalogo na pogovor sprejela tovarišica Šent-jurčeva... Skratka, govorenje na pamet je nerodovitno, nepošteno do onih, ki so delo sprejeli, še več: je škodjivo za ozračje in za razvoj stroke, zmanjšuje pa tudi učinek opravljenega dela, saj bo t.i. desnica sedaj, ko so poročilo sesule nekatere levičarske avtoritete, imela razlog več za nadaljevanje svoje svete vojne. Kritikom je treba (ponovno) povedati, da so (navzlic “nekaterim ovinkastim formulacijam ”, kar je seveda zgoj blago izrečen Kušlanov namig na oportunizem avtorjev) imeli pisci velike težave pri poenotenju formu-lacj, da je večkrat grozilo, da bo skupina razpadla, ne da bi prišla do končnega besedila. Da bo, skratka, šlo po poti parlamentarnih preiskovalnih koml-sj. Toda ta skupina je za denar, ki smo ga prispevali dr-žavjani, prišla vsaj do nekega rezultata, za vse druge pa, po vsem sodeč, ni pomembno, kaj počno. Bom s kritičnostjo še nekoliko ostrejši. Preiskovalne ko-mlsje državnega zbora, ki se ukvarjajo s slovenskimi zgodovinskimi težavami, pogosto dokazujejo, kako slab spomin imajo zasliševanci oziroma preiskovanci. Ali ni nenavadno, da pri kritikih avtorjev znanstvenega poročila spomin za detajle prav nič ne škripje - in Kušlan na tej podlagi z gotovostjo pribije, da je namen štu-dje v objavljenih kritikah pravšno ocenjen. Najslabši pri vsem skupaj pa se ml zdi nekakšen poskus, da bi iz avtorjev poročila naredili talce njihove nekdanje pripadnosti zvezi komunistov. Za takšne sodbe bi morali biti kritiki zgodovinarjev veliko bolj konkretni, sicer bodo deležni očitkov o vzdrževanju nekaterih nespodobnih metod. - Res lepo! Kušlan jim očita, da hočejo prav oni (zgodovinarji) zamolčati Zaloško cesto in Trbovlje! Če ne bi vedel, za koga v resnici gre, bi trdno verjel, da opravlja službo režimskega portparola. Omenjanje moje skromnosti v Kušlanovem pismu sicer ni prav nič pomembno, sem pa radoveden, kaj mu pomeni moja “na videz nevtralna polemika”. Zakaj na videz nevtralna in na katero stran bi se moral nagniti? In lije je srditi sodnik v mojem odmevu ali v znanstvenem poročilu našel trditve o zločinskem značaju prejšnje oblasti? Kdor hoče polemizirati, mora znati vsaj natančno brati, še bolje pa je, da pozna več dejstev. * 3 1 1 0 D 0 J 3 a o o o e v ti ji o ? L' a a K li o 9' ič 1: k Piše: Jože Smole OBALNA STRAŽA Za zavarovanje naših oze-mejskih voda potrebujemo močno obalno stražo. Tako meni naš admiral Franjo Rusija -čančl, nekdanji povejnik flo-tije rušilcev jugoslovanske vojne mornarice. Pri osemdesetih letih je še vedno zelo vitalen, fizično m duhovno. Naše obrambno ministrstvo bi pametno ravnalo, de bi k sodelovanju pritegnilo nekdanje velike vojaške strokovnjake z bogatimi žlvjerjsklmi izkušnjami. Z naše Primorske pogosto slišimo očitke, da se večina Slovencev “obnaša preveč kontinentalno” in da ne živi dovoj intenzivno z našim morjem, čeprav imamo samo košček morja, nam ta le zagotavlja, da smo tudi pomorska nacija. Takoj po drugi svetovni vojni se nam je odprla možnost, za ustanovitev in razvoj svoje trgovske mornarice. Počjetje Splošna plovba je bilo zelo uspešno. Vsako leto je kupilo kakšno novo ladjo. Linja okrog sveta je bila zelo znana. Naše ladje so uspešno sodelovale v vse ostrejši mednarodni konkurenci. Toda pri-vatizacijaje Splošno plovbo, kot druga naša velika podjetja, spravila v hudo krizo. Obstajala je tudi resna nevarnost, da bo ta pomemben pomorski prevoznik propadel. Gledano z današnje zgodovinske distance, je bila odločitev vlade LR Slovenje o forsirani gradnji luke Koper in ustanovitvi slovenske trgovske mornarice zelo dajnovldna. To je bilo v času tržaške krize. Ita-lijaje takrat zagnala vik in krik. Proti naši pomorski usmeritvi pa so bili tudi v Beogradu in Zagrebu. Napadali so »slovenski nacionalizem in gospodarski avtarkizem«. Slabe strani majhnosti našega morja so znane. Toda dobra stran tega je, da nam, če se bomo obnašali racionalno, ne bo treba namenjati ogromnih finančnih sredstev za drago moderno vojno mornarico. Varnost našega morja si lahko zagotovimo z obalno stražo, ki pa ne zahteva velikih sredstev. Tako se bomo lahko usmerili k subvencioniranju ponovnega razvoja naše trgovske mornarice, ki jo nujno potrebujemo. S sosednjo Hrvaško bomo slej ko prej prišli do sporazumne razmejitve na morju. Pri tem je bistveno, da si zagotovimo prost, neoviran izhod na Jadran in s tem na vsa morja in oceane. Garancijo za to imamo v veljavnih mednarodnih pomorskih sporazumih. Potrebno jih je pametno uveljavljati v pogajanjih s hrvaško vlado. Prav tako pa tudi pri urejanju odnosov z drugo pomorsko sosedo - z Italjo. Zunanji minister Zoran Thaler je na Pahorjevih pogovorih v Novi Gorici izjavil, daje treba pozabiti na Oglej. Menim, da takšno stališče ni smotrno. Ogleja ne smemo pozabiti, kajti to bi pomenilo, da si zapiramo oči pred napakami, ki so bile storjene in ki jih nikakor ne bi smeli ponoviti. Spomin na Oglej mora biti prisoten v naših nadaljnjih pogajanjih z Italijo, da bi s pokončno držo in doslednim načelnim stališčem zagotovili svoje nacionalne Interese v največji možni meri. Bilo je že veliko pozivov k streznitvi na zunanjepolitičnem področju. Žal pravega napredka v smeri skupne politike še vedno ni. To vitalno področje delovanja naše države je še vedno predmet strankarskih zdrah. Politikantsko pritlikavo ravnanje v volilnem letu pa bi lahko oslabilo naše pozicije v odnosih s sosedi in tudi v širši mednarodni skupnosti. Upam, da posamezne politične stranke ne bodo začele licitirati tudi na obrambnem področju. Recimo o tem, ali potrebujemo moderno vojno mornarico. Vsaj glede tega bi se morali poenotiti v stališču, da potrebujemo močno obalno stražo. In seveda, močno in propulzlvno trgovsko mornarico. Piše: Branko Ziherl POSPEŠENO ODRAŠČAJOČA DRŽAVA Navadni smrtniki smo lani lahko prebrali v Poročevalcu (št. 48, str. 88), kako Je potekala ki se končala državnozborska Razprava o tem, kakšen naj bo zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Predlagate]} je namreč vztrajal pri stališču, daje potrebno izključiti odgovornost nekaterih pravnih oseb za kazniva dejanja, češ da bi enakost državljanov in države Pred zakonom negativno vplivala na mehanizme delovanja države. Nosilci oblasti, vsaj po notranjem pravu, nikakor ne morejo odgovarjati za kazniva dejanja! Take enakosti pred zakonom, na kakršno je v teh debatah opozarjala komisija za Politični sistem državnega sveta, v tem primeru ni in Je ne more ttitil -pravi glas državne uprave. Kajti določeni subjekti morajo že zaradi svojih posebnih lastnosti in pravne narave - v našem primeru gre za oblastni in državotvorni pomen - imeti v zakonu poseben položaj, drugačen od položaja vseh drugih državljanov. Predlagateljje svojo vztrajnost podkrepil z izrabljeno primerjavo, češ da imajo tudi otroci do štirinajstega leta zaradi nedoraslosti poseben status v slovenski kazenski zakonodaji - in uspel prepričati liberalno misleče parlamentarce, nemara tudi s pomočjo gornjega namiga na odraščanje naše mlade države, da sojo za dobro stoletje spet postarali. Kaj potem, če bo predsednik najmogočnejše države na svetu nastopil kot priča pred zveznim sodiščem, za nas je pomembna zgolj zaščita nosilcev oblasti in državotvornih organov pred morebitnimi kazenskimi pregoni, kakor da dosedanja sodna praksa vsebuje preobilje takšnih primerov. Ah gre za zakonsko sankcioniranje popolnoma drugačne prakse, o kakršnem so nekoč lahko samo sanjali častilci države po svojih uradih in pisarnah? Mar ni logično, da so organi državne prisile bolj enaki pred zakonom kot drugi državljani, ker se ne morejo niti pošteno braniti? Da se za takšno zakonodajno dejavnostjo ne skriva le formalizem, sprejetje svojske oblike zakona o zaščiti države, ki urejuje razmerja med državljani m državo, dovolj zgovorno priča neslavni dogodek v Depali vasi in druge t. i. afere, predvsem pa vrsta v množičnih medijih manj razvpitih dogajanj, kakršna v polni meri izražajo aroganco državnih organov. Denimo, proti koncu preteklega meseca je prišlo do sodnega epiloga t. i. makedonske zveze, ko je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo dva albanska preprodajalca mamil na zaporno kazen in izgon iz države, hkrati pa je za enega presodilo, da mu bodo vrnih denar, ki so ga pred tem kriminalisti našli v najetem bančnem sefu in zasegli, ker ni bilo dokazano, da izvira iz kaznivih dejanj. Med tem postopkom je policija hitela utemeljevati svoj poseg v zasebnost kot povsem legitimno dejanje in zagotavljati, da bo tako postopala tudi v prihodnje. Zato bi bilo bolj pripravno, če bi državljani lahko predale najemali kar v policijskih trezorjih, saj naj bi tako razbremenili banke ene izmed njihovih dejavnosti, kriminalistom pa omogočili nemoten nadzor nad zasebnostjo prebivalcev Slovenije. Kaj takega ni prišlo na misel niti nacistom niti španskim falangi-stom v času, ko so vso oblast trdno držali v svojih rokah. Zasebnih sefov se niso dotaknili. Toda to je bila zadeva neke davne totalitaristične preteklosti, brez kakršnekoh povezave z današnjo odraščajočo in liberalno državo, prisiljeno k preventivnemu ukrepanju pri vsakem, tudi najmanjšem namigu na zlorabe zasebnih ustanov v kriminalne namene. Državljani smo se torej spet znašli v položaju, ko moramo temeljito razmisliti, komu naj zaupamo varovanje pred varuhi zakonitosti, ki sl pravico razlagajo po meri admini-strativno-oblastnih interesov ali celo posameznih skupin za pritisk. arena Piše: Boža Gloda. Z zapisovanjem zgodovine Imamo na tem koncu podalpskega sveta že kar nekaj časa hude težave. Diagnozo te tegobe je težko postaviti. Največkrat gre za amnezijo, nekateri pa zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, ki povzroča težave z ravnotežjem. Med lažje oblike spadajo tako imenovani historiepilep-tiki, med težje štejemo tudi t. i. zgodovinsko steklino. Potem je tu še postko- NEOZGODG munistična preganjavica, za katero je menda bolehal celo Hemingway, pa tudi sklerozo lahko omenimo kot eno najlažjih zgodovinskih težav kaz, da smo obstajali, prave reči pa so se začele gele s pravimi ijudii za tekočo rabo. Tudi prednike imamo samo za aktualno rabo, zato so v prometu sedaj eni, potem zopet drugi. ^ , 4 Tako sedaj beremo gospoda Petra Jambreka, ki ga poznamo tudi kot ustavnega sodnika, kako razpreda o slovenski osamosvojitvi. Bližajo se kajpak volitve, in kot vsak predvolilni čas, je tudi ta za pripisovanje zaslug. Zasluge so pomembna reč, tudi Mš sr 1900 1,1 D™ Ta značilna amnezija namreč kar preskoči leto 1989 in v rjem 27. september, ko je ge tedanja skupščina socialistične republike Slovenije sprejela ustavne amandmaje k socialistični ustavi iz leta 1974. Sprejem teh amandmajev je bil povod, da so tedaj prvič iz vsega sveta prileteli najbolj pronicljivi novinarji, ki Jim je bilo jasno, daje prav s temi amandmaji Slovenija rekla Jugoslaviji zbogom. To je bil zares zgodovinski in prelomni osamosvojitveni trenutek, saj je bila s temi amandmaji dana ustavna, torej zakonita podlaga za vse kasnejše ukrepe, s plebiscitom in razglasitvijo samostojnosti vred. Tedanja skupžčlna, ki Jo je vodil Se Miran Potrč, je dopisala v ustavo pravico do samoodločbe v^jučno s pra- j;- L _ Ciril Bibič Pošteno pa je treba priznati, da o tistih časih v osemdesetih letih še vedno nimamo prav nobenega dokumentiranega in zaokroženega pričevanja ali pisarja ljudi, ki so bili tedaj pri viru informacij: Bog ve, kdaj se bodo tega ob- sočni in avtentični kot ti-sti, ki so bili »zraven«. Se v svinčeni in medijsko popolnoma obvladani Mi- DOLŽNIK loševidevi Srbjji izhajsjo knjige, spomini ali pričevanja, denimo Joviča, kije bil v tedanjem državnem vrhu, pa Stamboliča, ki gaje Miloševič spodnesel na znameniti 8. soji srbskega cekaja pa Kadjevlča itd. Pri nas pa nič. Pa bi, denimo Kučan, Bulc, Lokarjeva, Korošec, Pregl, Drnovšek, Mojak, Kristan in še marsikdo lahko prijel za pero in nam postregel z dogajanjem v drugi polovici osemdeseth, da nam ne bi bilo treba iz Jovankinih ust zvedeti, kako je Dolanca imela za nevarnega slovenskega separatista. Vsem tem gre mirne duše palec dol zato, ker nas še vedno prikrajšujejo za ozadja tistih dogajanj, ki so pozvročila in pripeljala do slovenske in hrvaške osamosvojitve. Ker pa navadno palec navzgor ali navzdol odmerimo samo enemu, naj tu to velja za Cirila Ribičiča. Taje najbolj ploden pripovednik iz tabora tistih, ki so pred osamosvojitvijo držali v rokah vzvode oblasti in bi vedel povedati ozadja hudih sporov med Beogradom in IJubUano, o tem, kako je partijska siceršnja oblast v prejšnjem režimu spoznavala, da prihaja čas, ko se s Srbi ne bi dalo več skupaj zobati češenj, kako je bil pogoj za kakršnokoli samostojnost poprejšnje razbitje jugopartjje, kar se je zgodilo na znanem 14. kongresu, in so potem nekateri tuji novinarji budno oprezali, kdaj se bodo pred slovenskim cekajem pojavili zvezni tanki, pa tudi kako so si tisto z beograjskega jogurt mitinga, da naj gremo Slovenci v Philadelphjjo, nekateri užaljeno razlagali, čeprav Je šlo za jasno Miloševičev© sporočilo, da bi se Slovencev rad znebil. Nerazkritih ozadij dogodkov je več kot dovolj, le kdo jih bo zapisal? Sip iz Šempetra v Savinjski dolini se danes uvršča med največje proizvajalce kmetijske mehanizacije v Evropi. Še nedolgo tega so temu podjetju napovedovali, da bo propadlo, vendar se to ni zgodilo. Sip je edina tovarna kmetijske mehanizacije v naši državi, kije preživela in povrhu osvaja še nove, zahtevne trge, ne le v Evropi, pač pa tudi na drugih celinah. Uspeh je tudi rezultat dela razvojne službe, ki izdelke prilagaja zahtevam evropskega trga. O tem, kako je Sip preživel, in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Bojanom Vohom. Pred kakšnimi desetimi leti, v času cvetočega napredka, si v Sipu verjetno niste predstavljali, da boste izvozili kar okrog 70 odstotkov finalne proizvodnje, in to kar v 8B držav. Kako ste uspeli, če vemo, da potljetje se vedno ogrozijo stari dolgovi zaradi neustreznih rešitev prejšnjega menedžmenta, sodnih oblasti in izkoriščanja pravnih pravnih praznin? Voh: Izguba dobrih 60 odstotkov bivšega jugoslovanskega trga, neustrezni izdelki za zahtevni zahodni trg, nezaupanje bančnega sistema v Sip in še kaj so glavni razlogi, da smo prišli pod okrilje Sklada za razvoj Republike Slovenije. Taje v začetni fazi premostil velike finančne težave. Nekako smo uspeli rešiti problem preveč zaposlenih in tako ustvarili tri zdrava jedra podjetja. Da smo preživeli, se moramo med drugim zahvaliti močni razvojni skupini, ki letno ponudi trgu vsaj deset novih izdelkov, izrednemu prizadevanju komercialne in prodajne službe in pa temu, da so delavci spoznali, da lahko uspemo le s kakovostnim delom. Trdim, da se tega zaveda večina delavcev. Vsakdo je strokovnjak na svojem področju. Strokovnjaki morajo biti za svoje delo solidno plačani. V neformalnih pogovorih z nekaterimi delavci sem slišal, da s plačilom za svoje delo niso najbolj zadovoljni... Voh: Poprečna neto plača v decembru lanskega leta je znašala 62.133 tolarjev in je nižja od tiste, ki jo zahteva kolektivna pogodba. Plače res ne omogočajo kakovostnejšega življenja, vendar v našem podjetju dodatno nagrajujemo opazne uspehe preko inovacijskih dohodkov, vsem drugim pa sta na voljo tako pogodbeno kot tudi nadurno delo. V zadnjem času ste zaposlili tudi nekaj novih delavcev. Zakaj? Voh: V Sipu, vključno z obema hčerinskima podjetjema, je ta hip zaposlenih 650 delavcev. Petdeset proizvodnih delavcev smo zaposlili za določen čas, kar j e razumljivo, če vemo, da gre pri nas za proizvodnjo in seveda tudi prodajo, ki sta odvisni od letnih časov. Gre skratka za tipično sezonsko proizvodnjo. Ta zahteva, da v prvih šestih mesecih leta izdelamo 65 odstotkov proizvodnje. To nam uspe z delom ob sobotah, če je treba, tudi ob nedeljah in praznikih, v drugi polovici leta pa stvari rešujemo s prostimi dnevi. Prav zaradi narave proizvodnje smo nove delavce Sipje lani izvozil za 17 milijonov mark kmetijskih strojev. V tej tovarni so izdelali kar 18.000 različnih strojev. V ZRJ je trenutno kar dobrih 10.000Sipo-vih koruznih obiralcev. Velikojihnedela,kerni na voljo rezervnih delov. Pogovori s poslovneži v tem delu bivše države že potekajo, pravih reakcij uradne politike pa še ni ne na naši in ne na njihovi strani. zaposlili za določen čas. Če se bo izkazalo, da prodaja narašča, in če se bodo razmere na trgu obrnile na boUe, v kar pa nekako veijamem, potem bomo uspešne zaposlih tudi za nedoločen čas. Ob tem pa bi rad povedal še to, da bi jih pri nas lahko zaposlili še več, vendar jih trenutno ne moremo zaradi zmanjševanja konkurenčne sposobnosti podjetja. Najboij to konkurenčnost zmanjšujejo visoki stroški države, visoka cena kapitala in tudi povečevanje stroškov za plače. Konec koncev bi lahko rekel, da kolektivne pogodbe za dobre delavce ne veljajo. Kako ocenjujete lanskoletne poslovne rezultate? Voh: Poslovni rezultat je na pozitivni ničli. Tržni delež Sipa v Sloveniji je okrog osemdesetodstoten, kar pomeni, da je Zapisi iz bližnje tujine (6) ALKIMIST Sneg je naletaval trmasto, vendar kulturno: pokriti je hotel blatne sledi na travnikih, prekriti plundro na ulici, spraviti pod enakomerno belo~ odejo človeške sledi. Zima ni bila več sibirska, marveč severnoameriška. Drago je bil prehlajen kot stara mačka. Pri Frku sva našla mračen separe, naročila grog, potem pa je prijatelj položil predme kup knj ig, ki so mu jih poslali iz Beograda. V marsikateri slovenski politični karieri je nekdanja zvezna prestolnica odigrala usodno vlogo. Bila je to šola za bodoče politike, poskusno tržišče za uveljavitev domačih proizvodov: sem sem prihajal na Fest, na festival dokumentarnih in kratkih filmov, na oktobrski knjižni sejem. Često smo bili pisana druščina. Pet, šest dni bivanja v prestolnici pa je bilo vedno dovolj, da smo se naužili balkanske eksotike, da seje beograjsko gostoljubje izčrpalo. V Prešernovi kleti smo bili pisana družba, v kateri so pesniki recitirali na pamet svoje pesniške zbirke od naslovnice do kazala. Nekateri so znali Prešernovo zdravnico, boemi celo Sonete nesreče... Bili so prepričani, da je dobro vse, kar je med Triglavom in Ohridom, drugi so bili prepričani, daje vse to tudi njihovo, pa so tako izdajali knjige z izmišljenimi naslovi Jugoslovanska gotika, Jugoslovanski barok... Gej ih j e kdo vprašal kje v Srbiji je kakšna gotska cerkev, so šarmantno odgovorili »Ne sekiraj se, nema problema« Za takšnim omizjem so si vsi oddahnili, če so ugotovili, da med njimi ni bilo Hrvata, Makedoncu so se nasmihali, ko je lomil srbščino, pesnike s Kosova so prevpili. Za Srbe smo bili Slovenci vedno na Zahodu, a smo jim morali biti hvaležni, ker so nas »osvobodili«, mi pa smo jim s Kardeljem in kasneje z Dolancem vrnili milo za drago... - Kar izhaja v zadnjem času v Beogradu, je na evropski ravni. Dragove oči so začele plavati. - Njim je_ danes knjiga to, kar je bila Čehom v sedemdesetih letih: okno v svet! - Dobro književnost imajo, Direktor Bojan Voh pravi, da je Sip evropsko priznana firma edina rešitev za preživetje velik izvoz. Največ izvozimo na Švedsko, kjer ima Sip v svojem delu kmetijske mehanizacije kar 60-odstotni delež, pa na Hrvaško, v ZDA, Nemčijo, Veliko Britanko, Irsko in Švico. V seznamu izvoznih držav so tudi Tajvan, Urugvaj, Južna Koreja in Kanada. Izvažamo kar v 25 kakšno petino manjše kot proizvajalci iz razvitih evropskih držav. Možnost večjega izvoza vidimo predvsem v novih izdelkih, ki so namenjeni za obdelovanje večjih kmetijskih površin, naša strategija pa je jasna: kmetje ngj dobijo za enako ceno za vsaj 20 odstotkov bok kakovosten stroj. Ko sva že pri izvozu, o katerih novih trgih razmišljate? Voh: Pred kratkim je bil pri nas na obisku slovenski kmetijski minister Jože Osterc. Obljubil nam je pomoč države oziroma ustreznih ministrstev na področju Bosne in Hercegovine, predlagal pa je tudi, naj začnemo intenzivneje razmišljati o poljskem trgu. Večina zemlje se vrača v last zaseb- nih kmetov, gre pa seveda za velike površine, kar za okrog 25 milijonov hektarjev. Gre za površino sedem Slovenk- No, Sipje pred leti na Poljsko izvozil dobršen del proizvodnje, potem pa seje izvoz v to državo zaradi razmer, ki so bile na Pokskem, tako rekoč povsem ustavil. Bomo videli. V okviru Cefte sta tu še Češka, Slovaška in Madžarska. Vse bo seveda pokazal še čas. Je pa Sip še v bivši državi veliko prodal na območje Srbije. Nekaj obiskov v sedanji ZRJ smo že opravili. V prvi fazi jih zanima predvsem nakup rezervnih delov za naše stroje, poslovneži so se pripravljeni pogovarjati z nami, mishm pa, da bi morali za začetek več storiti obe državi, tako Slovenka kot tudi ZRJ, vkkučno z obema gospodarskima zbornicama. Te pripravkehosti pa žal zaenkrat še ni čutiti. To se mi zdi škoda in mislim, da pri navezovanju ustreznih stikov zamujamo tudi Slovenci. V Sipu računamo tudi na trg v Romu-niji in Makedoniji. Brez ustrezne kakovosti izdelkov lahko na tuje trge kar pozabite... Voh: Bitka s tržnimi deleži v zahodni Evropi je povezana s celo vrsto tehničnih regula-tivov in prenašaikem patentnih zaščit. Da bi bili čimbolj primerljivi z evropskimi proizvajalci kmetijske mehanizacije, smo si organizacijo podjetij uredili po sistemu ISO 9002. Velik problem je danes carinska zakonodaja, ki zahteva od pocketja s 30 tisoč vhodnimi pozicijami ogromno administri-rapja, vse skušaj pa je precej nepregledno. Na drugi strani držav. Zaradi padca tečaja švedske krone, ameriškega dolarja, angleškega funta, španske pe-zete in italkanske lire smo med letom zmanjšali izvozne količine izdelkov na te trge, da bi s tem zmanjšali izgubo. Kljub povečanju izvoza smo v osemnajstih mesecih v letih 1994 in 1995 izgubili okrog 150 milkonov tolarjev, in to še ob tem, da smo povečali uvoz reproma-teriala. Kako vam je pri tem pomagala država? Voh: Neto izvoznikom je država sicer skušala pomagati, vendar j e to za nas pomenilo le deset odstotkov zmanjšanega prihodka. Kakšne cene dosegate za zahtevnih svetovnih trgih? Voh: Precej boljše kot denimo proizvajalci iz bivših vzhodnih, socialističnih držav in za 7 okviruSipa sta hčerinski firmi Sip SicoinSip Mobil. Obe sta v 100-odstotni lasti Sipa. Sip Sico zaposluje predvsem invalide. Ustanovljeno je bilo leta 1994, da bi prezaposlili invalide v Sipu. Šestintrideset dela- vcev opravlja predvsem storitveno dejavnost za Sip metijske: preko osem mi storitve za druga _ število zaposlenih, obseg poslovanja pa naj bi se povečal za tretjino. To bo predvsem posledica novih vlaganj in produktivnosti dela. Sip Mobil so oblikovali zaradi drugačnih pristopov pri trženju, razvoju in proizvodnji. Celoten proizvodni program temelji na proizvodnji posamičnih in maloserijskih izdelkov. Izdelujejo različna orodja in naprave, drobilce in gozdarske vitle. Zaposlenih je 68 delavcev. Lani so sicer ustvai-rili izgubo v vrednosti dva odstotka od skupne realizacije 848 milijonov tolarjev. Razlog za negativni rezultat je treba iskati predvsem v večjem številu napak pri projektih, s čimer je bila onemogočena tudi večja proizvodnost. še bolj zanimivi so prevodi. Tudi oni so izdali Alkimista Paula Coelha... - Da. Pisatek je bil celo na promociji slovenske izdaje v Ijubljanl Inteligenten, šarmanten gospod. Sam sem knjigo kupil pred tem v Pragi. - Samo Hrvati še niso slišali zanj, čeprav je to novi Markes. Vstopil je Jure s psom brez imena, mešancem labradorja in hrvaškega ovčarja. Naročil si je grog in vrgel pogled po krkigah. -Uvažamo boljše in cenejše. Toje dobro. A k^j bomo izvažali mi?! Pavelideve spomine?! - Počasi se oblikuje novi evropski trg. Čehi imajo Švejka, Madžari papriko, Slovenci žepno demokracijo, lepoto majhnosti... - Hrvati imamo najboljšo vojsko. - Ki se demobilizira. Vsak drugi dan en bivši vojak stori samomor... Ne bi se hvalil s tem... - Tudi mi imamo nekaj, česar drugi nimajo. Boljše od vojske. Včeraj sem bil na premieri in potem na večerji z Branko Bebič, najlepšo Evropejko leta 19941 Četrta lepotica na svetu... Toje naše, hrvaško bogastvo. Lepota... Pogledala sva ga z Dragom. V grogu so se mu zalesketale oči. - Kaj pa Sandi? Zaročenec?! - Oh! je Jure odm'ahnil z roko, služil je denar na kon- certu v Munchnu. Kaj buljita? Branka je iz Metkoviča. Kot jaz... - Daleč od civilizacije. Imate sploh kakšno knjigarno’ - Ne zajebavaj. Prav v Met-koviču so pred leti zaprli knjigarnarja, ker je prodajal knjige Vlade Gotovca. Drago seje zagledal v knjige, potem pajihje potegnil k sebi. - Je kakšna razlika med kij igo in žensko? Je. Kadar moški prebere knjigo, jo vrže v kot, kadar ženska prebere moškega, ga prav tako pusti na cedilu... - Ne vem, kaj si hotel reči. Kij iga je najboljša človekova prijateljica, - sem zasukal pogovor vstran ob Branke Bebič, vendar mi ni uspelo. Juretov pesje bevsknil in nas opozoril, daje samo on lahko najboljši prijatelj... - Zenska in krjiga... - Človek brez knjige je kakor luč brez tenje, sem znova dodal. Spili smo grog in prešli na žganje. Ko smo držali kozarce v rokah, je Jure rekel: - Nazdravimo knjigi, lepoti in prijateljstvu. Pokimali smo. Dragu in meni so ostale knjige, Juretu lepota, vsem pa prijateljstvo. Pili smo in čakali, da bo prenehalo snežiti. Ta dan je snežilo do večera, daje bil pes nemiren za tri. Ko sem pritaval domov, me je na vratih pozdravilo: »Si se vrnil, alkimisti?« Branko Šomen pa je uvoz kmetijske mehanizacije povezan z nastajanjem vedno novih in novih kontingentov. Pravna ta račun je zadnje čase slišati precej pripomb. lahko poveste kaj več o tem? Voh: Sip iz Šempetra seje zelo pošteno vključil v pripravo novega carinskega zakona. V pripravah nary smo sodelovali z ministrstvom za ekonomske odnose (z gospodom Jožetom Drofenikom), ministrstvom za kmetijstvo (gospodom Jožetom Dularjem) in Gospodarsko zbornico Slovenije (gospodom Puklavcem). V razgovorih smo odstopili od nekaterih zahtev. Tako smo dopustili uvedbo kontingentov in ni^je carinske stopnje za koruzne kombajne, odstopili od zahtevka za stroje za talno obdelavo in balirke. To se nam sedaj maščuje. Pri novih zahtevah se pojavljajo podskupine tarifnih številk, kijih v zakonu ni in jih ni možno nadzirati. Gre namreč za nekatere tipe kmetijskih strojev oziroma njihove variante, ki jih ne ločijo niti strokovnjaki za kmetijsko mehanizacijo. Popolna neznanka postaja nadzor na mejah, ki lahko edini prepreči konkurenčni brezcarinski uvoz. Med drugimi zahtevami bi omenil še to, da pri nas tehničnih predpisov za kmetijske stroje še nimamo, večina evropskih držav pa jih ima. S takšnimi stvarmi rušimo celoten carinski zakon. To ne ve\ja samo za področje kmetijske mehanizacijei pač pa tudi za avtomobilsko industrijo, proizvodnjo gospodinjskih aparatov in proizvodnjo zdravil. Res pa je, da n« bo nikoli rešen v obojestransko zadovoljstvo osnovni konflikt med uvoznikom in domačin) proizvajalcem. Lahko bi torej rekli, da Slovenja na neki način postaja vse boj tudi odlagališče starih, rabljenih kmetijskih strojev brez vsakršnih atestov in garancj... Voh: Natanko tako. Kmete premamijo nizke cene, ko pa ni rezervnih delov in se stroj! ne dajo popraviti, spoznajo, da nakup ni bil pocenil. Gre za nekakšno metanje peska v oči. Po drugi strani pa se lahko naši kmetje pohvaUjo s kmetijsko mehanizacjo, kakršne si drugod, v razvitem evropskem sveto sploh ne bi mogli privoščiti. Ze iz čisto ekonomskih razlogov. Ni Sipova razvojna služba načrtuje letos kar se* dem novih projektov na področju diskastih ko* silnic, na področju hoh* nastih kosilnikov pa šest projektov. Novih projektov bo letos kar 36. da bi ob tem sploh razmišjali o velikosti površin, kakršne so pri nat in na tujem. - Voh: Toje seveda res in nasprotje tistemu, o čemer se® govoril prej. Zaradi nekakšnega tekmovanja nekateri kupujejo dražje stroje iz tujine, ki imajo v bistvu le nekaj lepotnih oziroma kozmetičnih popravkov, osnovne funkcije pa so takšne, kot jih imajo naši stroji. V tišini, v Nemčiji na primer in na Švedskem, kupujejo kmetje stroje, ki so funkcionalni in hkrati cenovno sprejemljivi. Ne ve® kakšni dodatki vse, ki pa nimajo posebne funkcije, jih ne zanimajo. Morda so prav zaradi tega pri pjin cenjeni naši stroji. Ze prej sem povedal, d& Sipovi stroji dosegajo na Švedskem kar 60-odstotni tržni delež. Kakšne načrte imate v Sipu v letošnjem letu? Voh: Posebno pozornost borne namenili odpravi slabosti i2 lanskega leta. Celoten obseg prodaje naj bi znašal okrog 40 milijonov mark,, kar je 20 odstotkov več kot lani. Večjo pr® dajo si obetamo predvsem zaradi novih trgov, o čemer se® že govoril. Iščemo možnost prodaje dela znapja s prenosom tehnologije na vzhod. Marketinška raziskava in strateško načrtovanje sta področj!' ki sta za letos na novo opr®' de^eni in z njima bo poleg novega informacijskega sistem2 zagotovljeno natančnejše odločanje. Prestrukturiranje fi’ nančnih virov je v veliki med povezano z lastninjenjem, ki s0 bo delilo tako na prenos obveznosti v lastniški delež, dolgoročne in kratkoročne kredit«, jasno pa je, da je možnost vračanja posojil v veliki med odvisna od možnosti investirani2 v obnovo opreme. Zelo dale* smo prišli tudi z dokapitalizacijo, ki pa je pogojena z zadnl0 fazo lastninjenja. Sipje zaenkrat še v 100-odstotni lasti sklada. Kako poteka lastninjenje? Voh: Podjetje je sprejelo p°' nudbo Sklada za razvoj in predsednice Irene Colja. Lastniniti se nameravamo z interno razdelitvijo in notranj*111 odkupom. Certifikatov in list® so nam delavci zaupali dovolj, tako da tega ne bo težko izpeljati. V rezervacijo sredstev s®0 vključili ekološke projekte ® denacionalizacijski zahtevek Da bi zmanjšali zadolženost If zaradi resnosti pri lastninjeni^ namerava okrog 50 delavce'1 menedžmenta sodelovati pri d® kapitalizacijo. Domači in t®1 partnerji z manjšinskim de_ ležem so se že oglasili pri na5 in predali pismo o nameri, jas®1 je, da nam bo s skupnimi moč® uspelo sanirati določen d«1 starih dolgov. Seveda pa i®2 pri vsem tem odločilno vlog0 lastnik podjetja, Sklad za razw Republike Slovenije. Janez Vedenj Prenehale velike koalicije ocenjujejo politiki različno. Zgodba o uspehu, kolikor ga je bilo, ne žanje večjega priznanja, le stabilnost, zaslugo triletnega vladanja koa-licje, poudarjajo dokaj soglasno. Tisti časnikarji, ki točjo krokodije solze zaradi izstopa ZL, da bi ji lahko pripisali odgovornost, ne vidjo, kako zelo je ta družba in demokracija brez konstruktivne opozicije, in novo levo ter dosedanjo desno opozicijo že kar mašijo v isti koš. V domišljijski telovadbi krivijo ZL za sesutje dosedanje koalicije. Njej pri/ strankarsko očitajo nestrpnost, ne dvema močnejšima nestrpnicama. Niti enakih možnosti ji ne priznavajo, posledice za svoja ravnarja Ua naj nosi samo ZL. Kako naj zaupamo časnikarjem, ki so bili strpni do ZL, samo dokler je bila v vladi z LDS. (Kako morali in presoji oblastnikov, ki nasilniško izigravajo dosedaijega partnerja, in že danes, ko stanje še ni kritično ali izredno, do-kazujejo odločnost z dikti-raijem, kije zamaskirano s preglasovarjem, ne pa z modrostjo dogovarjanja, recimo, z upokojenci?) Po drugi strani se ponavlja časnikarsko pdltronstvo v vesteh kot so tiste o uspešnosti v čakalnici EU, ali privoščljivost o italijanski krizi. Prirejene vljudnostne fraze tujih državnikov v Davosu, ki da so (že?) pozitivno ocenili razplet vladne krize!? Če jih tako zelo skrbi korist države - ne te družbe, skupnosti -, ki da jo je prizadel izstop ZL, zakaj nista - namesto diktata, konfrontacije, razkazovanja mišic in disciplinirapja - obe večji (modrejši?) stranki sami strpneje ravnali? Tudi s Tajnikaijem - ki ni nepoboljšljiva nekritična trma - še teh nekaj mesecev do volitev? Res ni nič novega za politiko, če se, do nerazpoznavnosti notorično lojalna ZL, končno naveliča biti večni Pruegelknabe, tepeni, in se upre. Tudi to je realna, pragmatčna politika, ne samo politika izsUjevapja. ZL se pač obrača na volilce - gotovo da politično preračunano, ne emocionalno -, ki lahko pomagajo do bolj demokratičnega, znosnejšega razmerja sil v politiki, vladi, parlamentu. Komentatorji pa naklepajo od ene do druge skrajnosti, od LDS-ZLSD zarote do vzhičenosti nad sestopanjem. Eni vsevedno predpostavljeno udbomafijski scenarij in Organizacijo. Drugi pozabljEgo, da bi že sestopanje rajnke partije bilo bolj trdo, če bi se bila potrudila zbrati več volilcev. (Ti bi jo bili res prisilili, da prevzame pezo sestavljanja koalicijske vlade in več odgovornosti za tranzicijo. A bi to koristilo, saj je znala vladati in kadra je bilo toliko, daje pluralistično oplodil vse stranke.) Tretji spet menijo, da kaže razbiti začarani krog tiste poo-samosvojitvene politike, ki jo opisiyejo s srbskim pregovorom j... (ebe) lud zbu-njenog, ali z napisom iz časnika z dne 1. julija 1993 “IMAJO NAS ZA NORCE”. Dejstva so še zgovornejša. Mala koalicija je v svoji preproščini morda res bolj transparentna koalicijska (ne politična) kultura kravjih kupčij, izsiljevali] in ukinjanja delovnih mest. (Dokaz je že delitev stolčkov po strankah, ne strokovnosti, ko je SKD z dvema odrezala bolje od LDS z le enim). Brez ZL korektiva bo stabilnost res manjša, posebno ob pojemanju placebo občutka uspešnosti (že zadržane podražitve bodo povečale inflacijo) . Vendar je ZL vse manj soodločala in vse bolj so jo bremenile nehvaležne naloge v vladi. Še ob proračunsko uspešni “troedini” koaliciji je prevladoval vtis, da so izvršna oblast in zasluge za uspehe le Drnovškove in LDS. Podtikanje demagogije ter nelojalnosti ZL, protitajnikarsko in pro-tiupokojensko klofutanje (po sprejetem proračunu, ko je zamorc svoje odslužil), pa je ta vtis še podčrtavalo. A se bo s splošnim mnenjem prejkoslej spreminjal varljiv videz. Za neuspehe bo prav tako kriv sam s svojo stranko (zgodba o streznitvi). Po trenutni evforiji se bo (nasprotovanje Školču, interpelacija proti Thalerju) že še pokazala sposobnost, (ne)-zanesijivost, (ne)načelnost opozicionarske SKD. Za tretjo koalicijo pa ne bo časa, voije, ambicij pri opoziciji; a javnost je, sita strank, večinsko že za tehnično vlado (bo Drnovšek lahko kakšen mesec res sam vladal ali že sestopal?). Zgubljanje kredibilnosti bo še boij boleče. So za bolezni poosamosvoji-tvenih vlad (nedogovoijanje, nekoordinacija, nestrpno soliranje) res krivi “drugi” (v tej že 8 oziroma 13 ministrov)?. Vlada kot celota da ni soodgovorna za, recimo, drenj v Dolgi vasi in drugje, za kamionskotrak-torske zapore meja, cest, križišč. Za onegavljenje v TAMu. Za operetno študentsko obmetavanje parlamenta s hrano. Upokojence so ali-bično nagovorili šele ob sprejemanju proračuna, ko je že javnost predlagala zagotavljanje sredstev za bodoče pokojnine, ko je bilo večinsko mnenje za poračune (ne za zavajajočo -izračun na različnih osnovah! - vladno verzijo o hitrejši realni rasti pokojnin.) Upokojenska generacjjaje garala dolga štiri desetletja, da se iz helikopterja nad Slovenijo vidijo fa-brike, elektrarne, hišice in stanovanja,infrastruktura od cest do daljnovodov in drugo akumulirano pritrgovanje vso delovno dobo trajajočih prenizkih plač! (Še zunanjetrgovinske mreže pred 1941. nismo imeli!) Zdaj jih zaradi “deli in vladaj” skušajo spreti z mlajšo generacijo. Parlament jih je posilil in “ofrnažil” z neusklajenim zakonom, namesto da bi uzakonil zagotavljanje sredstev z boljšim pobiranjem davkov od grabežljivcev, ne le od discipliniranih. Upokojenci so samoprispevno, solidarnostno ustvarjali materialno osnovo samostojnosti in zgodbe o uspehu Slovenije! Zdaj ne bo niti zaposlovanja zaradi igre pre-razdeljevanja in nove prvobitne akumulacije. V borčevskih vrstah tožijo, kako po osamosvojitvi ni več posluha za antifašistično tradicijo (Drnovšek menda še ni sprejel kake njihove delegacije, še pred dnevi pa iz SSK). Njihovo pismo papežu razglašajo za špecanje (da se še nuncij popravlja). Gorja za odstranjevanje enobe-jevskih in zgodovinskih obeležij (z argumenti na ravni ne/kulture pouličnega pogro-maštva) pa traja. Zgrešenih potez (v brezobzirni šahovski igri gambitov, rošad in despotskega žrtvovanja kmetov) ni moč pripisovati samo drugim. Tako tranzicijskih, osamosvojitvenih, prvotnih Demosovih, kot zaviranja iz vrst intelektualne in cerkvene elite. Vsestran-karske multiple negativne kadrovske selekc je in posle- dično neustrezne drage uprave. Zapiranja fabrik (novih proizvodnih zmogljivosti, odpiranja novih fabrik skorajda ni). Zaverovanosti odločrjočih v domačo trgovino in potrošnjo, ko je predrag kapital neploden, a absorbira več sredstev za pospeševanje proizvodnje in razbremenitev izvoza kot upravičena sociala. Delo pa je vse manj vredno! Ko le samotni jezdeci razmišjajo inovativno, o tehnologiji dodajanja vrednosti izvoznim izdelkom. Vsega tega je preveč za slučajne kikse (brezposelni, delavci, kmeti, zdravniki, učitelji, študenti, upokojenci, borci, znanost, lokalna samouprava, lastninjenje). Neznansko lahko je zmanipulirati vse od folklornih protestov, proslav, mitingov do štrajkov in afer. Siner-gja pa se, brez ustvarjalnega sodelovanja, izgubja v soliranju in opoziejskem prižiganju teme - tako Sarajevčani - na način čim slabše, tem boje. Kot da je trmasta uničevalna folklora pro-testništva uporabnejša od razmisleka. “Najgajstnejša” opozicja se ne zdrami, niti ko se ji vrača bumerang aferaštva (posebno tamovš-čin) po resni, zadeti lekeji razsutja koalicije. Še kar plete špionistiko nosorogovskih trdokožcev, denimo, z insi-stiranjem na predčasnih volitvah in na slaboumnih interpelac jskih provokacijah (razumnejši sprašnjejo kako, je moč pridobivati volilce mariborskega bazena z mešanjem prismojene kaše, zaviranjem sanacij, ko ostajajo delavci zaradi tega brez plač, fabrike brez naročil). Niti kombinac je getrennt mar-schieren, gemeinsam sch-lagen - ločeno korakati, združeno udariti - ne vžgejo, če dogovarjanje (in predimenzionirano združevanje) ni učinkovito zaradi hromo-birokratskega napihovanja možganskih trustov, ki ne zagotavjajo povečanja volilcev (ne zagotavja ga niti nasprotovanje nižjemu volilnemu pragu in odrivanje manjših strank od procesa odločanja). Volilci so bili pred leti pametnejši od politike. Odločili so, naj vsa razpo-ložjiva elita odgovorno nadajuje (prepotentnost nekaterih demokratov pa postavili v kot). Ali bodo še tokrat, ko premnogi niso zadovo jni, kako je poskr-b jeno za skupne koristi? Jih bo več tehtalo manjše in večje zlo ali več odločalo v afektu, za spremembo, čeprav na slabše? To ni klicanje hudiča, le za naprej in lepši jutri se kaže boj odgovorno odločati (z ZLSD v opo-zieji je izbira bogatejša)! Menetekelsko gre izmeriti, stehtati, prebrati prelahke in tiste, ki niso prave mere. Janeze, ki divjajo v napačno smer, medtem ko se moderna Evropa, celo Italija, dogovanja z levico, centrom in desnico. Ko že Kohl - in Haider -bje plat zvona, sklepa z delodajalci Aktionsvertrag fuer Arbeit, za nova delovna mesta. Milan Šamec “Prirejene vljudnostne fraze tujih državnikov v Davosu, ki da so (ze?) pozitivno ocenili razplet vladne krize!? Ce jih tako zelo skrbi korist države-ne te družbe, skupnosti -, ki da jo je prizadel izstop ZL, zakaj nista-namesto diktata, konfrontacije, razkazovanja mišic in discipliniranja - obe večji (modrejši?) stranki sami strpneje ravnali? Tudi s Tajnikarjem -kininepoboljšljiva nekritična trma-še teh nekaj mesecev do volitev?” Glosa Vladar Razmislek o stopnji razvoja slovenske demokratične arhitekture še vedno hudo zaostaja za dogodki dneva: dva tedna sta tega, kar so dnevni dogodki navrgli še enega od dokazov za to, da so demokratični avtomatizmi v Slovenj]! še vedno skrajno šibki, vendar pa se politično In analitično razmišljanje še vedno ni scela lotilo vprašanja, zakaj je temu tako. Gre seveda za sindrom Tajnikar. Predsednik vlade In mandatar je, ne da bi svojo odločitev koherentno utemeljil, -odstavil* svojega gospodarskega ministra In tako odgovoril na interpelacijo, ki jo je sprožila opozicija. Razlog za to, da govorimo o šibkih demokratičnih avtomatizmih, je primerjava z močnimi demokratičnimi avtomatizmi. Tl v podobnih primerih dopuščajo dve možnosti: če je minister kriv in grozi nevarnost, da mu bo v parlamentarnem postopku krivda dokazana, ga stranka na oblasti že v pred parlamentarni proceduri pripravi do tega, da se umakne sam; če ni kriv in ni nevarnosti, da bi mu v parlamentarni proceduri krivdo dokazali, je mandatar svojega ministra dolžan braniti tudi za ceno svojega položaja. Za razvite demokratične avtomatizme je nepojmljivo, da premier/mandatar potegne s opozicijo proti svojemu ministru, ker s tem postane neverodostojen sam. Zadnji, ki so v naših deželah počeli nekaj približno podobnega, so bili naši dragi Habsburgi in Ka-radžordževiči; vendar pa je sodilo k pristojnostim monarha, da svoje ministre postavlja in odstavlja, ne da bi se mu bilo treba sklicevati na kak bolj prepričljiv razlog, kot sta volja monarha in božja volja. Primerjava Drnovška z monarhom bi bila seveda slaba gostilniška šala in jo je treba zavrniti že zavoljo tega samega, še bolj Pa zato, ker nam analogije s preteklimi stanji pomagajo vedno razumeti bistva stvari. Za razumevanje ozadja tistega, kar seje dogajalo in zgodilo v letošnjem januarju, bi kazalo vzeti v poštev dvoje. Najprej seveda dejstvo, da slovensko strankar-skopolitično prizorišče še vedno ni dokončno strukturirano, pri čemer velja ta ugotovitev manj za desnico kot za sredino in levico (oziroma levo sredino, če bomo kdgj kaj takšnega sploh še imeli). Za dejstvo, da so Demokrati Slovenije včasih bolj levo, kot je Liberalna demokracija Slovenije, niso krivi demokrati; ti s svojo politiko ustvarjajo vtis ene od najbolj doslednih političnih strank. Kriva je liberalna demokracija, v kateri še vedno mrgoli struj in če bi z njenega pročelja praskali sloj za slojem, bi čisto na dnu odkrili sledove stare dobre Socialistične zveze. Čeprav v LDS slej ko prej prevladujeta dve struji, -mladinci* oziroma levica in pa -podjetneži*, ki jim sam raje rečem -tranzicijski dobičkarji*, je bila ženitev med LDS in Drnovškom pred volitvami leta 1992 mya. Drnovšek, kije bil tisti hip na trgu politične delovne sile, je predstavljal rešitev, ki je omogočila, da sl struje v LDS niso skočile v lase, ko je šlo za najvišjo in najbolj vplivno čast v stranki. Iz tega izvira drugo dejstvo, ki priča o težav- nem nastajanju demokratičnih avtomatizmov. Drnovšku doslej še nikoli ni bilo treba priti na dan s koherentnimi programskimi in progra-matlčnimi obljubami. Ce bi ravnal tako, bi v lastni stranki ogrozil svoj nadstrankarski položaj. Pojdite na cesto in vprašajte volilca, ki bo čez osem mesecev poklican k volilnim skrinjicam, kaj je jedro Drnovškove politike; če bo znal odgovoriti, po povedal več, kot je bil pripravljen Drnovšek kdajkoli povedati. Avtorja nadaljevanke Smrt Jugoslavije sta v knjigi, ki spremlja to zanimivo televizijsko nadaljevanko, nekje ugotovila, daje Miloševič politik, ki izusti obljubo ali si naloži (oprijemljivo) obveznost šele, ko v resnici nima nobenega drugega izhoda. Podobno zmuzljivje tudi Drnovšek. Tudi za vse dosedanje odstavitve ministrov, ki niso bili strankarsko povezani z Drnovškom, ki torej niso bili člani LDS, izvzemšl za odstavitev Janše, kije s svojo Depalo vasjo sam poskrbel za primerno sceno in oprijemljive argumente, velja, da ni bilo jasno začrtanega kontrasta med njihovo in pre-mierovo politiko. Skupni imenovalec, ki povezuje Puharjevo, Peterleta (za razliko od številnih kolegov in analitikov sem mnenja, da Peterle v Ogleju ni storil nič katastrofalno usodnega in da se je katastrofa zgodila šele po Ogleju, vendar pa o tem kdaj drugič) in Tajnikarja, je v tem, da Drnovšek nikoli ni imel in tudi nima koherentne (in javno oklicane) socialne, zunanje in gospodarske politike. Drnovšek sl v usodnih “Za razvite demokratične avtomatizme je nepojmljivo, da premier/ mandatar potegne z opozicijo proti svojemu ministru^^ ker s tem postane neverodostojen sam. Zadnji, ki so v naših deželah počeli nekaj približno podobnega, so bili naši dragi Habsburgi in Karadžordževiat; vendar pa je sodilo k pristojnostim monarha, da svoje ministre postavlja in odstavlja, ne da bi se mu bilo treba sklicevati na kak bolj prepričljiv razlog, kot sta volja monarha in božja volja.” vprašanjih nikoli ne veže rok (te politike seje dobro priučil kot član in predsednik predsedstva SFRJ), marveč pušča raje za seboj, če se stvari zapletejo, politična trupla; teh verjetno ne'bo nikoli zmanjkalo, kot je moč razbrati iz sedanjega navala gospodarske, kulturne in informativne -estrade* na ministrske stolčke. Kot takšen pa je Drnovšek zelo sodoben politik. Razvoj sodobnih političnih sistemov se nagiba k poosebitvi politike. To pomeni, da stopajo stranke in programi v ozadje, v ospredje pa stopata politik kot osebnost ter razmerje med politikom in volilcem, ki mu podeljije mandat; k temu je svoje prispeval razvoj javnih glasil in seveda v prvi vrsti televizije, za katere sivina programov in brezosebnost strank preprosto niso - telege ni*. Politika prihodnosti je zato bržkone politika osebnosti in politika, ki jo je moč lepo uprizarjati. Naj politiki starega kova nad tem še tako vihajo nos (v sedemdesetih letih se je v slovenskem partijskem vrhu prišlo do spora zaradi povpra-ševanjjavnega mnenja, ki so Kavčiču odmerjala bistveno bojše odstotke kot njegovim boj sivim konkurentom), pa gre po vsej verjetnosti za kaj več kot zgoj za komunikacjske spremembe: gre po vsej verjetnosti za spremembe v socialni kulturi, kjer slojevske in razredne vezi vse bolj popuščajo kot popušča tudi sex appeal slojevske in razredne programatike. Na mesto strank stopajo zato politiki, na mesto programov pa pragmatizem. Takšen razvoj ni nujno slab, slab je le, če se mu, prvič, stranke ne znajo prilagoditi, in drugič, če pride v navzkrižje z ororji demokratičnega nadzora. Značilno za takšno pomanjkanje orodij demokratičnega nadzora pa je, da postane oblast -muhasta in se razkazuje* (Gianfranco Pasguino). To pa je tisti rob, ki ga je mandatar Janez Drnovšek v primeru Tajnikar še enkrat prestopil. Kaznovan bo ali pa tudi ne, pač v odvisnosti od tega, kako hitro se bo širilo analitsko obzorje slovenskega volilca in slovenske politike. Marjan Sedmak Slovenski borzni indeks - SBI Vrednost 4.1.1994 = 1000 8.1. 10.1. 12.1. 16.1. 18.1. 22.2. 24.1. 26.1. 30.1. 1.2. 5.2. 7.2. Nemška marka v Sloveniji 9.1. 12.1.17.7.20.1.23.1.26.1.31.1.31.1.5.2. 9.2. Menjalniški NLB ■ NLB podjetniški —Tečaj BS KDO BO ŠČmL MALE DELMČABJE Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki je zakoniti varuh stabilnosti trga vrednostnih papirjev, je prejšnji teden objavila sporočilo delničarjem pooblaščenih investicijskih družb (PID), da na podlagi odločbe Vrhovnega sodišča ne more več opravljati nadzora nad njihovo profesionalno skrbnostjo poslovanja. Direktor agencije, Igor Kušar, seveda ni zaskrbljen zaradi delničarjev PID, temveč zaradi dejstva, da je agencija dobila že drugo zaušnico. Bralce naj spomnimo, daje pred kratkim že Ustavno sodišče ugodilo pritožbi Združenja DZU na odločitev agencije, kije sredi “igre” spremenila pravila o obračunavanju provizije, ki so resnično previsoke. Tudi v prvem primeru je odločitev agencije nadvse upravičena. V čem je torej problem? Agencija sprejema pravilne sklepe, pritožbene instance pa jih razveljavljajo. Problem je seveda v “neodvisnih strokovnjakih”, ki sestavljajo strokovni svet agencije. Oni so namreč pisali zakon o trgu vrednostnih papirjev in zakon o investicijskih družbah za upravljanje. V času obravnav v parlamentu ni bilo večjih problemov in postopek je tekel sorazmerno hitro. Neodvisni strokovnjaki so se delali pametne in prepisovali tujo zakonodajo. Predvsem so tekmovali, kdo bo pametnejši in prepisal novejše rešitve. Problem nastane potem, ko mora sistem zaživeti v realnem življenju. Nastajajo problemi nadzora nad udeleženci na trgu vrednostnih papirjev, nastanejo problemi izrekanja sankcij za kršitelje. Različne zakonodaje na svetu poznajo zelo različne oblike sankcio-niranja. Pri nas vemo, kako je z gospodarskimi prestopki, zato je agenciji ostala edina sankcija, ki seji reče odvzem dovoljenja. V primeru DZU Triglav je agencija ugotovila, da so njeni predstavniki na skupščini delničarjev Leka glasovali tako, kot je želelo vodstvo Leka, in je bilo proti interesom delničarjem v Triglavovih PIDih, ki so posta-li pomembni zunanji lastnik tega podjetja. Glasovali so za razdelitev dividend in še nekaterih drugih ugodnosti delničarjev Leka. Takšno glasovanje vsekakor ni v interesu zunanjim lastnikom, saj na takšen način pada vrednost podjetja. Problem je nastal, ko je nekdo ugotovil, da je agencija dolžna ukrepati. V tistem trenutku pa so na agenciji ugotovili, da lahko ukrepajo samo v primeru kršitve PID o strukturi naložb. Določbe zakona o investicijskih družbah in družbah za upravljanje govorijo o profesionalni skrbnosti in zastopanju interesov PID, ki jih upravlja, vendar ne določa nikakršnih sankcij zoper kršitelje. V tujini ponavadi za takšne kršitve določajo denarne kazni (civil penalties), ki pa jih naša pravna ureditev ne pozna. Vodstvo agencije seje torej že drugič obrisalo pod nosom in izgubilo zadevo, kije strokovno sicer na mestu. To pa še ni vse. V kratkem bo namreč ustavno sodišče presojalo o pritožbi borznih posrednikov o zaračunavanju taks za podaljševanje dovoljenj. Agencija namreč svoje storitve zaračuna na podlagi takse, ki jo je potrdila vlada. Gre za vire njenega preživljanja. Agencija ni vezana na proračun. Vse bi bilo uredu, če borznim posrednikom ne bi bilo treba vzdrževati trga vrednostnih papirjev in skrbeti za njegovo stabilnost. Takšno početje je vedno dražje, ker na borzo ni in ni novih investitoijev. Kakor kaže zadeva, bodo tudi borzni posredniki dobili spor. Najbolj prizadeven na tem področju je nedvomno Andrej Pavlič, direktor ABH, kije pred časom pozval javnost, naj ustavi agencijo. Ker ni dobil ustrezne podpore, je odstopil s funkcije predsednika Združenjaborznih posrednikov. Morda bo imel več sreče na ustavnem sodišču. Vsekakor je stvar slovenske vlade, da napravi red na agenciji za trg vrednostnih papirjev, pregleda njeno poslovanje in pospeši pripravo nove zakonodaje na tem področju. Predvsem pa bi kazalo premisliti, kateri med “neodvisnimi” strokovnjaki so sodelovah pri pisanju sedanje zakonodaje, in jim onemogočiti nadaljnje povzročanje škode na trgu vrednostnih papirjev. Agencija je namreč javno sporočila, da ni sposobna ščititi malih delničarjev. Mar ni takšno sporočilo razlog za odstop direktorja in strokovnega sveta? Drugo opozorilo agenciji za trg vrednostnih papirjev pa je prišlo iz družbe za upravljanje Proficia - Dadas oziroma od njenega nadrejenega, Davorina Sadarja. V intervjuju za Finance je prejšnji teden jasno povedal, da njegova DZU pravilno izračunava vrednost točk vzajemnih skladov. Gre za odgovor na tiskovno konferenco agencije, kije pred kratkim sporočila javnosti, daje do sedaj izdala eno samo začasno dovoljenje za upravljanje vzajemnih skladov. Srečna DZU je Nika. Vsekakor je pri tem najbolj prizadet Dadas, ker gre za stvar prestiža, poleg tega pa je agencija objavila, da vzajemni skladi, kijih upravlja njegova DZU, združujejo polovico vsega kapitala iz tega naslova v Sloveni] i. Dadas bi se prav gotovo pritožil na odločitev agencije, vendar kaj takega ni mogoče, ker so vzajemni skladi začeli poslovati že pred uveljavitvijo zakona o trgu vrednostnih papirjev in tako poslujejo brez dovoljenja. Agencija za trg vrednostnih papirjev enostavno ne more prepovedati poslovanja nobenemu od skladov. Njena edina možnost je, da javno objavi, da posamezna DZU še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja. Omenjeni zakon je v veljavi že skoraj dve leti, dovoljenje pa ima samo DZU Nika in še ta samo začasno. Kaj porečejo mali investitorji, katerim so namenjeni investicijski kuponi, kijih izdajajo? Agencija je brez zakonske podlage, da uredi to področje, izključno po lastni krivdi, vendar tega dejstva ne sporoča javnosti preko sporočil za javnost. Na slovenskem finančnem trgu se dogajajo v glavnem predvidljive stvari, ki smo jih v glavnem napovedovali prejšnje tedne. Blažilni učinki umika Banke Slovenije iz področja urejanja menjalniških predpisov se poznayo v padanju menjalniških tečajev tako, da tečaj za nemško marko pada pod 93 SIT. Neodvisno od katerihkoli dogajanj pa se odvija trgovanje na Ljubljanski borzi, kjer se tečaji delnic zopet dvigajo. Po gibanju borznega indeksa bi lahko sklepali, da v Sloveniji lahko pričakujemo pravi gospodarski razcvet. Kako je s tečaji slovenskih delnic na ljubljanski borzi, smo že pisali in ne kaže izgubljati besed, dokler se ne premakne kaj bistvenejšega na področju lastninjenja. B. Krznar PULSAR POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN INVESTICIJSKIH DRUŽB CETRIFIKATE ZBIRAMO do 31.3.1996 Vlagateljem nudimo del provizije v višini 0,8 % v gotovini. Informacije: 061/13 13 325 ali 062/224 756 ali 066/38 401 Ljubljana, Dalmatinova 2 ZMEDA V JAMU ZMEDA V BANKAH. Afera TAM seje že tako rekoč končala. Kot vsaka afera je bila namerjana kompromitacji neposlušnega politika oziroma politične garniture. Povsod po svetu je tako. Ni pa prijetno, ne za bivšega ministra, ne za predsednika vlade, ne za LDS, ne za Združeno listo, predvsem pa ne za TAM in njegove delavce. Po aferi pridejo na dan vse umazane podrobnosti. Scenaristi so to pot sedeli v Sovi, režiser v LDS, igralci pa si niso sami izbirali vlog. Bili so žrtve. Slovenska politika se še ni dodobra izurila v veščinah obračunavanja s svojimi političnimi nasprotniki. Njene poteze so nerodne in povzročjjo efekt slona v trgovini s porcelanom. Ena glavnih značilnosti takšnih afer je, da igrajo glavno posredniško vlogo mediji, pri tem pa niti slučajno ne vedo, za kaj v bistvu gre. Pri aferi TAM je takšno vlogo igrala predvsem nacionalna televizija. Novinarji imajo radi občutek, da “pokrivajo” posamezno državno institucijo. Mislijo, da imajo dobre vire informacij. V resnici pa je ravno obratno. Državne institucije potrebujejo tovrstne usluge. Posamezni novinarji so ponekod tako domači, da med dopusti celo zalivajo rože po pisarnah. Poznam novinarko, ki je takšne usluge opravljala v parlamentu. Seveda je vzrok afere v bankah. Nekdo je nekje že zapisal, da so zakon o sanaciji TAMa napisali v SKB banki. Baje je tiste dni direktor Nerad hodil v službo čisto bled. Terjatve te banke do TAMa so gromozanske. Najpreprostejša rešitev je v tem, da jih z lobiranjem spremeniš v prvovrstne naložbe, za katero ti da država garancjo. Denar se čez nočpreseh iz pasive v aktivo. Tako rekoč izgub jen denar postane prvovrstna naložba z državno garancjo in krasnimi obrestmi. Upniku sploh ni treba več delati. Zanj začno delati davkoplačevalci, saj se banka prikjuči naravnost na proračun. Nastane “zgodba o uspehu”. Pomislite, kaj bi se zgodilo s to banko, če ne bi uspela zlobirati zakona! Kako bi ukrepala Evropska banka za obnovo in razvoj, kije največji delničar te banke? Menda je njeno delničarstvo vezano na “exit strategy”. To pomeni, da mora banka v primeru kritičnega padca tečaja te delnice zagotoviti odkup teh delnic po ceni, ■ kije določena v pogodbi, ne glede na njihovo trenutno ceno. Verjetno bi podobno ravnala tudi investicjska banka Merrill Lynch, kije prav tako pomemben delničar SKB banke. Hitro bi se končala “zgodba o uspehu”. Plaz bi se najve- I rjetneje nadaljeval tudi v drugih finančnih institucjah: Horizonte Eund, SRP, Slovenian Development Fund. Pravzaprav bi bil takšen “strateški” umik koristen. Marsikatera od naštetih družb ima sedež v takšnih krajih, kot so Deviški otoki ali recimo Guernsey na Chaneli Islands. Tam jim ni treba plačevati davkov. Ampak to so zgoj umazane podrobnosti... Gre za dejstvo, da si banke ne morejo privoščiti finančne polomje, ki se imenuje TAM. In si niso. Svoje terjatve SO uspešno zavarovale. Potem pa je prišla na vrsto politična afera. Tisti dokument Sove, ki mu novinarji in politiki prav jo “Informacja o prisotnosti tujih elementov pri poslovaiju podjetja TAM v tujini ”, sploh ni informacja, ampak na rjerc piše, da'gre za raziskavo. Kje na svetu obveščevalne ih varnostne službe, ko lov jo tuje vohune, delajo razsiska-ve. Ve se, kaj se počne z vohuni. Brez temeljitega operati- | venga dela ni še nihče odkril vohuna. Tam notri pa piše, da je Vukoman Zarid najverjetneje pripadnik SDV (ZRJ). Kontraobveščevalna služba pač ne more govoriti takšnih neumnosti. Lahko bi rekla, da še niso potrdili suma, da gre za pripadnika tuje obveščevalne službe, ali pa bi bili lepo tiho, da ne bi škodovali lastnem ugledu. V bistvu je to scenarj za televizjski triler o TAMu. Hvala bogu, da je MAG objavil to skrpucalo. V tem tekstuje na obrobju omenjeno podjetje Feniks d. o. o., ki sploh ne igra pomembne vloge. Zanimivo je zgoj zatq. ker piše, da je iz Novega mesta. To pa seveda ni res, kerje takšno finančno podjetje registrirano v Murski Soboti, Stefana Kovača 1 Z-Njegove najpomembnejše kapitalske povezave segajo predvsem v Pomursko banko in rjene povezane osebe. Dejstvo je, da si Sova ne bi smela privoščiti takšnih malomarnosti-Analiza te “raziskave” pa kaže, da niti en sam podatek ni pridobljen z njej lastnimi metodami in sredstvi. Uporabili so zgoj nezanesjive informatorje (sodelavce), njihovih navedb pa ni nihče natančno preveril. Očitno je, da so precej podatkov pridobili celo v Ljubljani, po moji oceni je njihov izvor nekje v SKB banki. Nekaj podatkov pa prav gotovo izvira iz Maribora. Vendar gre izkjučno za podatke, kijih je moč pridobiti brez uporabe tehničnih sredstev. Paradoks “raziskave”je tudi v dejstvu, daje kriminalistična služba ves čas delovala v TAMu in napisala celo kopico ovadb. Problem z ovadbami je v tem, da v njih nihče ne more napisati, da “gre verjetno za pripadnika ali bivšega pripadnika SDV ZRJ”. “Raziskavo” je očitno napisal analitični oddelek Sove. Problem Sove je tudi v dejstvu, da je njena vloga do tujine vezana izkjučno na prostor nekdanje Ju-goslavje in najdlje do Rusje. Na Zahod očitno ne smejo preveč posegati. Postala je del nadnacionalnega sistema varnosti, kjer so vloge razdejane med državami. Nekdo je Sovi določil vlogo na Balkanu. V takšnem stanju ni težko napraviti zmede. Mag je objavil vsebino raziskave, ves čas pa govori o nekakšni infor-macji. Dejstvo je, da je raziskava stara skoraj leto dni Nemogoče je, da v tem času Sova ne bi prišla do novejših podatkov. Če že ni uspela uporabiti tehnike, je lahko prav ! gotovo nadajevala delo z informatorji, ki so imeli kaj povedati. Ti izsledki so lahko podani v informacji, ki pa je novinarji očitno še niso dobili. In prav je tako. Ostaja pa dejstvo, daje postal lastnik TAMa Sklad za razvoj, ki pa ni dal denarja za plače delavcem. Ali to pomeni, de sklad ni likviden, ali pa gre zgoj za privilegiranost posameznih institucij znotraj hierarhije finančnih institucj-Predsednik vlade očitno ne dovoli siromašerja samega vrha svojega, nastajajočega gospodarskega velikana. Zadolževanje Sklada za razvoj bi namreč pomenilo konec njegove supe-riornosti do preostalih finančnih institucj. Afera TAM je torej zgolj to in nič drugega. Podjetje bodo reševali do volitev, potem pa ga bodo prepustili usodi, ki mu ne more uteči. Ustanovila ga je JLA in ga neprestano reševale iz neštetih težav. Dejansko bi ga lahko rešila le močna neposredna investicija iz tujine, ki bi ga vezala na katero od mul- ; tinacionalnih korporacij. Takšne možnosti so minimalne, tudi j zaradi razvpitih afer. Za te pa je kriva slovenska politika, | predvsem njen diletantizem. i 15. februarja 1996 m MMŠA Suverračunalništvo (1) ) KLOR NAMEN, Računalništvo je v našem času že postalo tema, s katero se ljudje srečujemo v vsakdanjem življenju, saj večini aič več ne zvenijo nenavadno izrazi, kot so, recimo, procesor, operacijsld sistem, aplikacija alimultimediji. Hkrati Pa je večini med nami komaj kaj znanega o superračunalnikih, razen dejstva, da so mnogo zmogljivejši in neprimerno dražji od osebnih računalnikov. Vendar se tudi ha tem področju razmere hitro spreminjajo, kajti sodobni superračunalniki postajajo čedalje bolj poceni, bolj dostopni in - pogojno rečeno -nekako bo]j podobni osebnim tečunalnikom. Publicist Mike James je nekoč zapisal, da je bil računalnik v svojih zgodnjihdneh podoben “elektronskim možganom, ki so hitreje mleli številke, kot sije človek lahko zamislil, ksg bo počel z dobljenim rezultatom”. Prvi Povsem elektronski računalnik, Imenovan EN1AC, so sestavili leta 1940 na pennsylvanijski univerzi, da bi z njim lahko opravili balistične izračune. Vary so vgradili 18.000 elektronskih °evi in množico priključnih kablov, ki so jih morali posebej nastavljati za vsako računsko operacijo. Kasneje so prišli na vrsto osebni računalniki, pri katerih je bila bolj pomembna količina shranjenih podatkov in iljihova obdelava kot “mlinska” moč številk. Zato so računalnike razvijali predvsem v smeri Povečevanja možnosti za shra-ujevanje in obdelovanje podatkov, dobav čedalje bolj kakovostne programske opreme in Perifernih naprav, tako da so Postali nepogrešljivo oroclje na delovnem mestu, pri poslovanju, izobraževanju in celo pri zabavi. Dober računalnik za poslovno ali hišno rabo zlahka uajde na tisoče kupcev, medtem ko so proizvajalci superračunalnikov lahko zadovoljni, če prodajo deset svojih izdelkov. Prvi resnični superračunalnik Rodovni oče superračunalnikov je legendarni Seymour Gray (rojen leta 1925). Posebnež, čigar življenjsko vodilo je bilo, da se mora celoten projekt, tudi najbolj zapletenega računalnika, poroditi v eno sami glavi ; njegovi. V obdobju 1950-57 je deloval v podjetju Enginee-rmg Research Associates (ERA), kasneje pa pri Remington Rand in Sperry Rand - pri podjetjih torej, ki so bila v lasti Roberta Noyceja, kasnejšega ustano-yitelja korporacije Intel. Cray Je tedaj projektiral raziskovalni računalnik ERA 1101 in sode-ioval pri razvoju Univac 1103, vendar je družbo zapustil takoj, ko seje preusmerila na proizvodnjo komercialnih računalnikov. Skupaj z Billom Norrisom, Frankom Mullanyjem in Bobom Rischom je leta 1957 ustanovil Control Data Corporation (ODG) ter začel razvijati novo superračunalniško napravo s tranzistorji in tiskanimi vezji. s katerimi je nadomestil nekdanje elektronke. Največji del kon-strukcijsko-projektantskega dela je opravil sam, saj je v rednem z integriranim vezjem se je zavleklo do leta 1975, ne da bi izgotovih napravo, hkrati pa so ustvarili za poltretji milijon dolarjev izgub. Tedaj seje zgodil čudež: odgovorni ljudje na Wall Streetu so se prepričali, da gre za dober projekt, in ga podprli z desetimi milijoni gotovine. Na začetku leta 1976 seje pojavil stroj cray-l, o katerem so mnog prepričani, daje prvi resnični superračunalnik na vsetu. Vanj so vgradili 3.400 tiskanih vezij z več kot 120.000 čipi in sto kilometrov različnih žic ter 64-megabitni pomnilnik. Naprava nih problemov. Hitrost craya-1 je uradno znašala 167 milijonov operacij s premično vejico na sekundo (Mflops), čeprav je pri takšnih napravah težko določiti resnično hitrost, zaradi česar mnog navajajo opreznejšo številko 100 Mflopsov. Ta stroj je bil hkrati naj hitrejši skalarni procesor s frekvenco 80 me-gaherzov, kar je bilo dvakrat več od njegovega tedanjega konkurenta ODG Gyber 205, ki je deloval s taktom 40 megaher-zov. Po današnjih standardih to seveda ni nič posebnega, vendar moramo pri tem upo- števati, da so takrat uporabljali posamične bipolarne logčne čipe, kar pomeni, da so bili deli stroja, ki so danes združeni v enem procesorju, prostorsko med seboj precej oddaljeni. Gled' na to, da se impulzi gibljejo s hitrostjo 10 do 27 centimetrov na nanosekundo, in ne s hitrostjo svetlobe (300.000 km/s, t.j. 30 centimetrov na nanosekundo), je bila prostorska ločenost posameznih delov velika omejitev. Pri kasnejših verzijah craya so delovno frekvenco precej povečali, zlasti zato, ker so 300.000 spravili v marj kot tri kubične metre prostornine. Cena Cray-1 je z različnimi paketi strojne opreme znašala 4 do nekaj več kot 11 milijonov dolarjev. Vsi superračunalniki tega tipa so imeli značilno obliko omare, zložene v obliki črke “c”, h kateri je bila prislonjena klop, namenjena sedenju - če si lahko dovolimo malo hudomušnosti. Tako seje začelo: ENIAC, prvi čisto elektronski računalnik delovnem času delal skupaj s svojo skupino, popoldne in prek noči pa sam. Rezultat njegovih prizadevanj je bil za tiste čase naravnost revolucionaren stroj, cenjen predvsem znanstveni sferi - superračunalnik CDC 1604. Crayje že tedaj hotel zapustiti CDC in nadaljevati svoje delo v svoji lastni družbi, vendar ga je Bill Norris nekako zadržal s ponudbo, da bi razvil nov superračunalnik CDC 6600, ki je posebnež ni mogel odkloniti. V bližini Crayeve hiše so zgradili laboratorij (4.000 kvadratnih metrov uporabne površine) in oblikovali ekipo, ki je štela 34 sodelavcev. Skupaj so sestavili stroj, v katerega so vgradili 350.000 tranzistorjev. Napravo so dokončali leta 1963, njeno vrednost pa so ocenili na nekaj manj kot osem milijonov dolarjev, čepravje imela nekaj hroščev. Glede na hitrost, kije znašala tri milijone ukazov na sekundo (MIPS), in njene zmogljivosti, ta cena tedaj ni bila pretirana, saj so v nekaj letih prodali kar 50 teh računalnikov. V tem času je Cray že načrtoval še močnejši CDC 7600, nato pa še CDC 8600, vendar slednjega družba že ni hotela več uvrstiti v svojo proizvodnjo. Prišlo je do razdružitve: korporacija CDC je Crayu izplačala pol milijona dolarjev in se obvezala, da ne bo več proizvajala superračunalnikov, medtem ko je posebnež Seymour leta 1972 ustanovil novo podjetje Cray Research. In potem so se stvari začele za Craya obračati na slabše: delo pri revolucionarnem projektu je bila ocenjena na nekaj manj kot devet milijonov dolarjev. Zaščitni znak Zaradi projekta vektorske obdelave (vector Processing), ki izraža značilne inženirske probleme - preprosto povedano: vektorji so specifične količine podatkov, recimo, vektor strukturnih elementov reaktivnega motorja, ali drugi za njegove termične lastnosti in tretji za pretok goriva - cray-l lahko opravi množico matematičnih operacij, ki so potrebne pri razreševanju številnih znanstve- Arhetipski superračunalnik cray-l Nad nafto z bakterijami V dvanajstih kovinskih sodih pred bazo Mc-Murdo, naj večjim ameriškim raziskovalnim centrom na Antarktiki, se morda skriva rešitev za najbolj pereč problem te celine - nafto. V sodih je mešanica onesnažene prsti, nekaj odpadne vode in bakterije, ki jim diši nafta. Nafto za potrebe baze hranijo v jeklenih rezervoarjih in doslej je že močno onesnažila prst v okolici. Samo od leta 1992, odkar beležijo razlitja, je ob tovrstnih nezgodah iz rezervoarjev ušlo vsaj 700 000 litrov nafte. Kakih 150 kubičnih metrov onesnažene prsti so Američani odstranili in zaprli v 770 sodov. Podobno količino prsti so shranili v poseben bazen z nepredušnim dnom. Strokovnjaki iz Naravovarstvenega laboratorija iz Fairbanksa na Aljaski so se lotili eksperimenta z bakterijami pseudomonas, ki raz-graj idejo nafto. Odpadna voda, ki sojo dodali v sode z onesnaženo prstjo, bo zagotavljala vlago, hrano in primerno temperaturo za razvoj bakterij; manjša količina detergentov pa bo pospešila delovanje kulture. Bakterije so odkrili pred dvema letoma v prsti v okolici enega od rezervoarjev za nafto pri bazi McMurdo. Ni znano, ali so jih na to celino prinesli ljuč(je ali pa so bile tam že prej. Našli sojih tudi v bližini naravnih nahajališč nafte na Aljaski. Ena od razlag porekla bakterij je, da so na Antarktiko prišle skupaj z nafto. Sporazum o Antarktiki ne dovoljuje naseljevanja novih življenjskih oblik na tej celini, a ne prepoveduje uporabe mikroorganizmov, ki tam že so, čeprav ne od nekdaj. Raziskovalci nameravajo pustiti sode preko zime in čez leto dni ugotoviti, koliko nafte so bakterije razgradile. Takšna metoda čiščenja bi bila enostavna in poceni, poleg tega pa je ne bi bilo treba strogo nadzirati. Onesnaženo prst bi spravili v bazene, dodali odpadno vodo in detergente ter pustili bakterjje, da opravijo svoje. Nova metoda je zaradi svoje preprostosti zanimiva tudi za druga področja z ostrim podnebjem, denimo za Kanado, Skandinavijo ali Rusjjo. In če bo delovala na Antarktiki, bo najbrž tudi Kjerkoli drugje. Vincent Kiernan (prevedel Primož Ziherl) Omare so skrivale tiskana vezja in so bile med seboj povezane. V polkrožni klopi, kije bila tudi v obliki črke “c”, so bili napajalniki. Oblikovalske rešitve so bile torej zelo funkcionalne, kar je skupaj učinkovalo zelo moderno. Te rešitve so postale zaščitni znak superračunalnikov. Mike James je to oblikovanje opredelil kot “arhetipski superračunalnik”, medtem ko gaje Cray obdržal tudi pri novejši verziji, ki jo je predstavil 1985. leta. Ker so se čipi pregrevali, je bila vsaka plošča odeta v bakreni plašč. Tako zavarovane plošče so nato naložili med nosilne aluminijaste plošče, okrog katerih je med delom krožil hladilni plin freon. Poslednji mohikanec Cray-2 je bil desetkrat hitrejši od craya-1, ali pri' ':2no petdesetkrat močnejši od tedanjih osebnih računalnikov. Prodajali so ga po 17,6 milijona dolarjev, vseboval je 240.000 čipov in imel 256-krat večji pomnilnik kot njegov predhodnik. Glede na odločilen pomen nove tehnologije sestavljanja, žične povezave nikjer niso presegle dolžine pol metra, tako da je delovni takt računalnika znašal 120 megaherzov. Vendar je nepredvidljivi Sejrmour Cray leta 1981 zapustil upravni odbor podjetja, kije nosilo njegovo ime, in se vrnil k svojemu prvotnemu poslanstvu - projektiranju. Skoraj hkrati je začel razvijati tretjo in četrto verzijo svojih superračunalnikov, toda s prevelikim zaupanjem v galij-ar-zenid, ki mu je predvideval sijajno prihodnost, zlasti zaradi krajšega časa preklapljanja kot pri siliciju. Čeprav rezultati niso bili ugodni, je leta 1989 ustanovil novo podjetje Cray Computer, da bi razvilo procesor na osnovi galij-arzenida. Ne glede na denarno podporo Wall Streeta je družba proti koncu leta 1994 propadla. Istega leta, ko so izdelali cray-2, je Cray Research predstavil svoj novi superračunalnik cray X-MP. K razvoju tega računalnika je pravzaprav več prispeval Tajvanec Števen Chen kot sam Cray. Cray X-MP je bil približno trikrat zmogljivejši od svojega predhodnika in je družbi prinesel več kot milijardo dolarjev dobička. Tako je prehitel Craya s 16-procesorskim superračunalnikom cray Y-MP 16. Vendar je tudi pri tem računalniku ostal problem hlajenja nerešen, saj je za hlajenje potreboval kat 37 ton posebne tekočine. Crayje bil torej kot poslednji mohikanec individualnega projektiranja superračunalnikov izločen iz konkurence. Nastopil je čas novih ekip projektantov in novih zamisli, pri katerih so se začeli posluževati procesorjev v samem čipu in povezovanja velikih sklopov v paralelne super-stroje. Prvi “resnični” superračunalnik cray-1 so prodali za 10.000 dolarjev nekemu podjetju, ki je prepričano, da bo dobro zaslužilo s pretopitvijo zlata in bakra, ki ga vsebuje ta računalnik. Esad Jakupovič Čistejši cadillaci - Ameriški avtomobilski gigant General Motors mora plačati 11 milijonov dolarjev globe in preurediti 500 000 ca-dillacov, katerih izpušni plini vsebujejo preveč pikovega monoksida. Kaj takega se v Združenih državah doslej še ni zgodilo. Leta 1990 so se kupci teh avtomobilov pritoževali, ^a motor pri počasni vožnji včasih ugasne. Zato so v tovarni v vozila vgradili elektroniko, ki dovoljuje bogatejšo mešanico goriva in zraka. S tem so težavo sicer odpravili, vendar je v izpuhu avtomobilov odtlej trikrat več ogljikovega monoksida. Preurejanje vozil bo General Motors stalo 30 tsiljjonov dolarjev. Poleg tega seje družba obvezala, da bo namenila, še 8 milijonov dolarjev za različne naravovarstvene projekte, kot je, denimo, odkup starih avtomobilov, ki močno onesnažujejo okolje. Metla za komet -Drobci skal z Meseca so bili le začetek Sedaj hoče NASA v svoji zbirki kamerja iz vesolja tudi prah s kometov. Februarja 2004 bodo Američani izstrelili sondo, ki bo na Zemljo dostavila vzorce kamnin s kometa P/Wild-2. Plovilo Stardust se bo kometu približalo le na kakih 100 kilometrov. Med odpravo bo iz sonde trikrat - prvič ob približevanju kometu, nato v nekoliko gostejšem sloju prahu in zadnjič med Vračanjem na Zemljo - pokukala zbiralna plošča. Ta bo premazana z gelom, na katerega se bo Prijel prah, ki obdaja komet. Znanstveniki upajo, da jim bo uspelo zajeti okoli 10 000 delcev z velikostjo vsaj 15 mikrometrov in tudi nekaj takih, ki bodo merili kako četrtinko milimetra. Plovilo bo zbiralno ploščo dostavilo na Zemljo januarja 2006. Ker je P/Wild-2 eden od bolj »svežih« kometov - le nekajkrat je obkrožil Sonce -, bi prah lahko razkril kemijsko sestavo zgodnjih faz našega osončja. Hud. udarec za japonsko jedrsko tehnologijo - Najnovejši japonski jedrski reaktor so pred mesecem dni ustavili zaradi nezgode. Iz 280-megavatnega eksperimentalnega hitrega oplodnega reaktorja v mestu Monju je pričelo curljati natrijevo hladilo. Elektarna tvori osrčje japonskega jedrskega programa naslednje generacije. Po nezgodi je vodja notrarge preiskave naredil samomor, ker naj bi operaterji reaktorja skušali skriti videoposnetke nesreče in s tem prikriti dogodek. čepravje Japonska po moči jedrskih elektrarn tretja v svetu, nima tovarn za popolno recikliranje goriva, zato je pri predelavi iztrošenega goriva v plutonij odvisna od podjetij iz drugih držav. Delovanje elektrarne Morju bodo natančno pregledali. Nad AIDS Z dejstvi - Čeprav je najbrž kar dva miljona Južnoafričanov okuženih z virusom HIV, večina prebivalstva meni, da AIDS v njihovi domovini ni tak problem kot v sosed- nem Zimbabveju ali v Zambiji. V želji, da bi resnost položaja doumelo kar največ judi, je Tran-svaalski muzej iz Pretorije posvetil bolezni eno izmed galerij. S tem skušajo prodreti tam, kjer so druge kampanje odpovedale. žPazili smo, da razstava ne posredpje moralnih stališč, ampak le gola dejstva,’ pravi direktor muzeja Naas Rauterbuch. Razstava prikaže celotno zgodbo o bolezni, od strukture virusa HIV in delovanja imunskega sistema do posledic vdora virusa v celico in razvoja bolezni. Del galerije je posvečen propagiranju varne spolnosti. Postavitev razstave omogoča obiskovalcem kar največ zasebnosti, da se ob ogledovanju ne bi počutili neprijetno. Eksponate spremljajo pojasnila v štirih jezikih. Razstava bo najprej šest mesecev na ogled v Pretorjji, nato pa prav tako dolgo še v vsakem večjem južnoafriškem muzeju. Nič več neznano Sonce - Ob koncu lanskega leta so z izstrelišča Cape Canaveral lan-sirali vesoljsko sondo SOHO - akronim za Sončni in heliosferni observatorij -, ki so ga britanski in francoski znanstveniki zgradili po naročilu Evropske vesoljske agencije. Plovilo SOHO se bo ustavilo 1.5 milijona kilometrov stran od Zemije, Kjer se težnostmi sili Zemlje in Sonca uravnovesita. Od tam bo z dvanajstimi instrumenti, ki sojih natovorili na sondo, mogoče nemoteno opazovati dogajanja na Soncu. Ena od glavnih nalog observatorija je, da med dveletno odpravo zasleduje niharge zunargih plasti Sonca. Na osnovi teh meritev bo z raziskavo, podobno analizi seizmičnih valov na Zemlji, moč izvedeti več o strukturi in sestavi Sonca. Z observatorijem bodo poleg tega tudi identificirali delce, ki tvorijo sončni veter, in morda celo odkrili, zakaj je temperatura vnanjega sloja Sonca - korona - za več kot milijon stopinj Celzija višja od temperature plasti, ki je neposredno pod korono. Redki rododendroni se vračajo na Kitajsko - Vloga, ki jo danes opravlja Kraljevi botanični vrt iz Edinburgha, je pravo nasprotje tradicionalnega poslanstva tovrstnih ustanov. V tem škotskem mestu, Kjer imajo največjo zbirko kitajskih rododendronov na svetu, ki šteje kar 250 vrst, so se odločili, da bodo rastline postopoma vrnili na Kitajsko. Britanski in kitajski strokovnjaki ustanovljajo dva konzervacjjska centra za rododendrone. Prvo pošiljko, kije štela 220 rastlin, pripadajočih kakim 100 vrstam, so posadili v Botaničnem vrtu Hua Xi v provinci Sečuan. Sedaj naj bi bili pogoji za rast in razvoj rododendronov na Kitajskem boljši kot v Edinburghu. Rododendroni v naravi hitro izumirajo; prihodnost mnogih vrst v divjini je negotova. Gorske vrste ogroža krčenje gozdov in pašništvo, nižinske pa poljedelstvo in jezovi hidroelektrarn. (Pripravil Primož Ziherl) Odprto pismo državnemu zboru Ženske v parlament! Zadnje lokalne volitve so bile največji politični poraz žensk, odkar smo v Sloveniji dobile volilno pravico: imamo samo dve županji Cin 147 občin) in manj kot 10 odstotkov svetnic v občinskih svetih, v marsikaterem - celo v večjih občinah - pa ni nobene. Tudi v slovenskem parlamentu je poslank le 14 odstotkov. Imamo tudi samo dve ministrici. Mnogo manj, kot bi se za resno demokratično državo, v kateri si ženske z moškimi že desetletja enakopravno delimo delo in vzdrževanje družin, spodobilo. Povsem očitno je, da večina strank z enakimi možnostmi za oba spola v politiki ne misli resno. Tudi zakonodaja, s katero bi bilo mogoče izboljšati možnosti žensk za enakopraven prodor v politiko, se je izkazala za premalo zavezujočo. Zato je 14. decembra 1995 deset poslank m poslancev iz različnih političnih strank vložilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah. V tem zakonu predlagajo, da se enake možnosti spolov v politiki zavarujejo tudi z obveznim kandidiranjem nqjmary tretjine žensk, stranke pa, ki se jim posreči v parlament vstopiti s spolno čim-bolj izenačenimi poslanskimi skupinami, naj bi k uspešnemu kandidiranju žensk spodbudili tudi z večjim deležem denarja iz državnega proračuna, kot bi ga dobile stranke, ki bi v parlament pripejale spolno preveč enostransko sestavljene poslanske skupine. Prepričane smo, da tako izpopolnjen Zakon o političnih strankah Slovenija nujno potrebuje, saj bo čakanje na demokratično dozorevanje strank samih sicer trsjalo predolgo. V SKD so kvote na njihovem zadnjem kongresu izrecno zavrnili, v LDS so postavjene, vendar ne tako določno, da jih v zadnjem trenutku kandidacijskega postopka stranka ne bi mogla •pozabiti*, v ZL so sicer postavljene trdo, ali bodo tudi zares obveljale, pa bomo verjele, ko bodo oddane kandidacijske liste ZL za volitve 1996. Zakonske določbe, ki so predlagane, bi obvezovale vse stranke, da morajo vsaj tretjino prostora na kandidacjskih listah nameniti ženskam, sicer liste ne bi mogle vložiti. Predvolilna kampanja se je že začela. Mnoge stranke so že sredi evidentiranja kandidatk in kandidatov Za bodoče poslanke in poslance. Zelo prav bi bilo, če bi vodstvo parlamenta poskrbelo, da bi se omenjeni zakon takoj uvrstil na dnevni red in ga obravnaval po hitrem postopku. Za demokracijo pa ni ravno dobro, če se pravila volilne igre spreminjajo tik pred volitvami. Zato pozivamo predsednika parlamenta, Jožefa Školjča, kije znan zagovornik enakih možnosti obeh spolov, in parlament v celoti, da pospešjo obravnavo omenjenega zakona in predlagane izboljšave Zakona o političnih strankah sprejemajo po hitrem postopku. Zagotavjamo vam, da bomo pozorno sprem jale ravnanje poslank in poslancev ob tem zakonu in ob tem premišljevale, katere poslanke m poslanci in tudi katere stranke si na prihodnjih državnozborskih volitvah sploh zaslužijo naš glas. Posameznice/ki, avtonomne ženske in druge društvene or-ganizacje in sindikati. (Originalni podpisi so shranjeni v arhivu Ljubljanskega ženskega kluba, Komenskega 7, Ljubljana) Delo je opravljeno Neprikrito zadovojstvo v očeh Rosvite Pesek, ko je poročala o interpelaciji proti Maksu Tajnikarju, pove dovolj o programski politiki TV Slovenja. Še bolj zgovoren je bil dan prej komentar Lidije Hren, katera je očitno prav obsedena s Tamom in Tajnikarjem - ter udbomafijo seveda. Mnogi politiki in novinarji bi se med pretakanjem solza nad kruto usodo delavcev Tama morali vprašati, koliko je k njej pripomoglo prav njihovo ravnanje. To velja v prvi vrsti za poslance SDSS in televizijske novinarje. Zdaj, ko je Združena lista storila edino pametno in pokončno možno potezo, da je do konca branila enega najboljših ministrov, tvorca zgodbe o uspehu, in potem odšla iz koalicije, v kakršni ni niti najmanjše možnosti za uresničevanje njenih programskih usmeritev, so se že našli novinarji(ke) gosjega obnašanja in prav take pameti, kateri odkrivajo največjo politično manipulacijo. Res se tiče interpelacij proti mmistrom, bi predlagal poslancem ZLSD, naj postavijo vprašanje odgovornosti ministra za promet in zveze ter mmistra za notranje zadeve. Prvega zaradi zlorab v DARS-u in Telekomu ter popolnega nereda na železnici in pri podeljevanju TV in radijskih frekvenc, drugega pa zaradi nepravilnosti pri podeljevanju državljanstev bivšim fevdalnim lastnikom in zaradi ne-ukrepanja pri zlorabah v Telekomu. Hkrati me zanima, kdo in kaj je ukrenil proti članu SKD in bivšemu kandidatu za notranjega ministra Alfredu Killerju zaradi prodaje skladišč Metalke Commerca formalno Matevžu Proju, ki ga bojda tako nekrščansko krotoviči davkarija. Tugomer Kušlan, Logatec Odgovor Ljubljanski borzi Zahvaljujem se ljubljanski borzi d. d. in posebno njeni predstavnici, ga. Lidiji Ga-brjelčič, za pozorno sprem-Ijanje mojih prispevkov v Panorami. Zahvaljujem se tudi za javno povabilo na obisk, vendar ga javno, prijazno odklanjam, da bi sebi in Delavski enotnosti prihranil nekaj dragocenega časa. Tega očitno ne manjka uslužbencem na Ljubljanski borzi. Verjetno se na Ljubljanski borzi ne dogaja ničesar, s čimer ne bi seznanili javnosti. Problem je seveda drugje. Investitorjem pač ni potrebno na Ljubljansko borzo, da spoznajo njeno poslovanje. Poznajo ga preko borznih posrednikov. Ker sem bil nekoč tudi sam investitor, sem imel priložnost spoznati takšno poslovanje. Hvala lepa, nikoli več! Z borzo je kakor z vmom: da ga spoznaš, ni potrebno popiti celega soda, zadostuje že kozarec/ Glede očitkov o pristranosti mojega pisanja mi je resnično žal za trditve o lastništvu prostorov, v katerih posluje ta ugledna družba. Pravzaprav pa bi bilo mogoče dobro izvedeti za podrobnosti nakupa teh prostorov (cena, način plačila itd.). Bistveno je, da je Ljubljanska borza resnično poslovala na takšen način. Takrat so se namreč ustvarili odnosi, ki so vsekakor škodljivi za slovenski trg vrednostnih papirjev. To mojo tezo je v tem času nedvomno potrdila tudi analiza trga vrednostnih papirjev, ki jo je javno predstavila agencija za trg vrednostnih papirjev. Morda na Ljubljanski borzi niste seznanjeni z njeno vsebino? Mislim, da na tisti tiskovni konferenci ni bilo Vaših predstavnikov. V uredništvu Vam jo bomo z veseljem posredovali, vendar zato ni potrebno v uredništvo samo. Pošljemo Vam jo lahko kar po pošti. Bralcem DE pa na kratko o bistvenih elementih te analize, ki je po mojem mnenju odlična: - na trgu vrednostnih papirjev prevladujejo lastne investicije borznih posrednikov s prevladujočo, dominantno vlogo bank; - v letu 1995 ni bilo niti ene same emisije delnic podjetja iz realnega sektorja, temveč so prevladovale emisije bančnih delnic in obveznic; - en sam odstotek investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ima v lasti nad 70 % vseh investicij, 80 % investitorjev pa 3 % investicij. Mislim, da so podatki tako zelo zgovorni, daje odveč hoditi na borzo, gledati sofisticirano računalniško opremo, kjer pa žal borzni posredniki de' lajo aplikacije namesto borznih poslov in trgujejo s skritimi količinami vrednostnih papirjev. Mar borza nima ničesar z dovoljevanjem takšnih poslov (skrite količine), ki so namenjeni izključno market-makerstvu, ki pa pri nas še sploh ni pravno regulirano in pomeni hudo kršitev predpisov o trgovanju. Pa še o odnosu ljubljanske borze do SKB banke. Morda sega. Gabrijelčič spominja nove emisije vrednostnih papirjev, kijih je izdala ta banka. Takrat so nekateri borzni posredniki javno opozarjali, da je šlo za zlorabo notranjih informacij (g. Miran Pavlič na nacionalni televizijil). Zanima me, kaj je takrat storila ljubljanska borza. Ali je raziskala tisti primer, obvestila agencijo za trg vrednostnih papirjev? Ali so pristojni državni organi sprožili kazensko preiskavo o tem primeru? Glede tipov borz, ki pogojujejo njihovo lastništvo, pa raje ne bi izgubljal besed. Verjetno Vam je znano, kakšno škodo pravni red pomenijo avtomatične presaditve posameznih pravnih prvin iz anglosaškega pravnega sistema v kontmental-nega. Verjetno je prav tako z borzami. Vse pa se ločjo v dve veliki skupini: na tiste, ki služjo namenu alokacije kapitala, m na tiste, ki temu namenu ne služijo. Ljubljanska borza je lahko tudi anglosaškega tipa, vendar ne služi svojemu namenu. To je pokazala analiza agencije. Takšnih borz je na svetu ogromno in pri tem ni bistvenega pomena, kakšnega tipaje. Ali ste že slišali za borzo v Trstu ali pa na Dunaju? To so primeri borz, ki ne služjo namenu alokacije kapitala. Morda se takšnemu tipu borz približuje tudi ljubljanska borza, saj se na njej pojav ja v glavnem bančni kapital. Po naših informacijah ljubljanske borze ni niti na indeksu vzhodnoevropskih borz. Čemu torej dejansko služi? B. Krznar Iščemo kuharico- natakarico-sobarico- čistilko P.D. MB Pohorje Pogoj: samska dirkalna kobila z vrhunsko kondl-cjo in osvojenimi prvimi mesti v vseh štirih disciplinah. Dirke so vsak dan po 16 ur na črno, v soboto in nedejo tudi po 24 ur skupaj. Veterinarski pregled ni obvezen! Za mešanje jedač, pijač in čiščenje (WC) školjk nudimo nagrado 200 tolarjev na uro. Sitar na Betajnovi P. S. - •Ubogi* Sitarz novo vilo, mazdo in lokalom v dolini Šentflorjanski... - ‘Ubogi* in »slepi*, v imenu zakona zaposleni sodmki-inšpektorji, nabasani s podarjeno Jedačo in pijačo pod-u-mazano z mastnimi deviznimi prilogami... Nsj živi Marja, dokler ne crkne »kobila*, kot nekoč, tako danes in ... B. O. Spoštovano uredništvo DE Pošiljam vam članek brez naslova, namenjen problematiki nas delavcev. Napisal sem ga spontano in samoiniciativno, brez sleherne pomoči kogarkoli. Menim, da bi prišel prav na straneh vašega in našega glasila, kajti odseva dejanski položaj in probleme delavcev, ki smo zares v težkem gmotnem, socialnem, da ne rečem še pravnem in ekonomskem položaju. Veselilo me bo, če boste članek v kratkem objavili v »Delavski enotnosti*, za kar se vam vnaprej zahvaljujem. V minulem letu se je zvrstilo veliko dogodkov, manj prijetnih in tistih drugih, bolj prijetnih, katerih pa je bilo sila malo, vsaj ko gre za nas delavce. Se bo tudi v prihodnje nadaljevalo »umiranje delavcev na obroke*, zavoljo še tako majhnih plač? Naši politiki pa nikakor ne morejo ali nočejo razumeti težkega gmotnega položaja delavcev. Upam si trditi, da v letu 1996, ko je volilno leto, ne bo nič drugače, razen že znanih volilnih »floskul*, torej kupa obljub za boljše življenje v naši državi. Sprašujem se, zakaj? Preprosto zato, ker kot pravi ljudski pregovor, »sit lačnemu ne verjame*. Toda ne le pohtiki, poslanci in vodstvene strukture v podjetjih in raznih ustanovah, kjer imajo dobre zaslužke, protestirajo tudi tisti, ki imajo še kako zavidljive plače. Tistim in takim seveda ni mar, kako živimo delavci ter kdaj se bo naše gmotno stanje izboljšalo. Dober primer je stavka portoroških krupjejev, konec decembra 1995, ki resnici na ljubo niso protestirali samo zaradi slabih plač. Pozabimo na stavko portoroških »mogočnežev* in zastavimo naslednje vprašanje: Kako naj preživi delavec s plačo 40.000 ali še manj tolarjev, a draginja nas tolče po glavi iz dneva v dan? Delavec se je v zadnjih letih odpovedal »luksuzu* in »razkošju*, odpovedal se je mnogim kulturnim dobrinam, nenehno stiska pas in je na robu socialnega prepada. Danes je že prisiljen varčevati pri oblačenju in tudi pri prehranil Kam vse to pelje? Ali ni to sramota za našo mlado državo, dragi državniki? Prav vi pa nam že nekaj let nenehno »obljubljate* izboljšanje naših življenjskih razmer, a se je do danes zgodilo malo ali nič. Po drugi strani pa si ti isti državniki m vodstvene strukture prizadevajo in trudijo za vstop v Evropsko unjjo, kamor zemljepisno in zgodovmsko sicer sodimo, ne pa tudi ekonomsko, vsaj zaenkrat ne, zavoljo takšnih gospodarskih in socialnih razmer, kakršne so sedaj pri nas. Toda spustimo se zopet na domača tla in poglejmo, kakšen je položaj današnjega delavca pri nas. Menim, da delavci nikoli nismo bili bolj ogroženi tako socialno kot pravno ali ekonomsko, povrh vsega pa še nezaščitem. Nenehno nam nad glavo visi Damoklejev meč in nikoli ne vemo, s katerega konca nas bo prej prizadelo. Nekateri smo tehnološki presežek, drugi zaradi stečaja končajo »na cesti*, mnoge pošljejo na zavod. Mi, ki še delamo, pa se ko-maj preživljamo (mislim na tiste od 5. zahtevnostne skupine navzdol) m dočakamo plačo z •mmusom* na našem tekočem računu. Mnogim pa bančni »limit* pomeni začetek upanja od plače do plače. Podražitve pa se kar vrstijo, sicer za oko malo opazno, za denarnico pa bolj občutljivo v škodo socialno-ekonomsko ogroženih. Po mojem mnenju smo slednji »izčrpali vse možnosti* odpovedovanja temu ali onemu in na varčevanje, kar se denarja tiče, že zdavnaj pozabili. Zato, dragi politiki in državniki, pomislite že enkrat tudi na nas delavce, med katere ste v bližnji preteklosti spadali tudi sami, ali pa ne. Pridite med nas in nam prisluhnite, ne vspo-stavljajte se le pri županih in direktorjih, nakan vaša pot pelje spet v Ljubljano. Želim si in pričakujem, da bo 1996. bolj naklonjeno nam delavcem in vrednotenju našega dela. Zadnji trenutekje, da nam priznate in omogočite, da bomo za dobro delo tudi primerno nagrajeni. Izborite in zavzemite se, da nas bo manj brezposelnih in po možnosti na zavodih, ne silite nas predčasno v pokoj, kajti v kratkem bo (če že ni) več slednjih kot zaposlenih. Preprečite neupravičeno bogatenje, korupcije in malverzacije v našo škodo. Smo bogata država, imamo veliko pridnih in strokovno sposobnih ljudi, v družbi naj prevlada poštenost, razumevanje in solidarnost. Breme ekonomskih, denarnih in drugih težav, na katere se vi, dragi politiki, zelo pogosto sklicigete, pa je treba nemudoma enakomerno porazdeliti na vse. Največjo pozornost pa je treba nameniti gospodarstvu in kmetijstvu ter socialno šibkim zagotoviti socialno varnost in mirno življenje v demokratični Sloveniji. Samo tako bodo izpolnjene sanje naše samostojnosti in plebiscitarnega odločanja v začetku tega desetletja, ko smo si izborili lastno in neodvisno državo Republiko Slovenjo. Samo ekonomsko in socialno močni ter s povprečnim standardom se lahko prištevamo med razvite in postopoma tudi pridemo v njihove vrste. Naslov pisca v uredništvu Privilegij ali priznavalnina Seniorke SDSS so »analizirale priviliglrane pokojnine*. Med privlligirance so na prvo mesto uvrstile 1.1. pokojmne borcev NOV. Ža te pokojnine vedo samo one, njihova stranka in tisti, ki so nasedli ponavljajoči laži o bajnih borčevskih pokojninah. Če pa gospe vedo za kakšen zakon, ki bi določal (uzakonil) borčevske pokojnine, naj bodo dosledne in povedo, kdaj in kje je bil sprejet. To bi zanimalo tudi borce NOV. Noben borec NOV (partizan) -ne prejema pokojnine zato, kerJe bil borec, ampak so rezultat delovnega razmerja. Predčasno so se lahko le invalidsko upokojili. Pravico do borčevske priznavalnine, pa so si pridobili vsi upokojeni borci z nizko redno pokojnino, kije različna glede na to, koliko časa je bil v NOB. V nobenem primeru pa resna pokojnina in borčevska priznavalnina skupaj ne dosegata niti višine, ko je treba vložiti davčno prijavo. Ta borčevski dodatek gre na strošek državnega proračuna m ne SPIZ-a. Take oziroma mnogo večje priznavalnine dobivajo vsi vojni veterani povsod po svetu, še posebno visoke so v državah EGS, kamor bi tudi mi radi šli. Nikjer v svetu teh priznavalnin veteranom ne očitajo kot privilegij, kot to počno nekateri posamezniki in stranke pri nas v Sloveniji. Seniorke navajajo, da te privilegije uživa 32.009 borcev NOV. Pozabile so povedati, da v to število niso vključeni le partizani in drugi udeleženci NOB, temveč tudi veterani, ki so se borili v zavezniških armadah, interniranci, zaporniki, izgnanci (konfinacije). Skratka si, ki so se kjerkoli borili proti silam osi in so naši državljani. V to število so zajeti tudi družinski člani, padlih, pobitih in po vojni umrlih upravičencev. Te podatke so se-morke SDSS zamolčale. Zakaj? Pred poldrugim letom, natančneje 1. 6. 1994, je bilo še živih 42.392 opravičencev do teh prejemkov. Sedaj Jih je že 10.392 manj. Koliko jih še bo čez poldrugo leto? Nekaterih ne zanima, da so to stari ljudje, ki bi ob teh skromnih prejemkih radi v miru preživeli preostanek življenja. To so ljudje, ki so v svoji mladosti celo lastna življenja zastavili za svoj ogroženi narod. Kakšna je morala te gospode, ki se danes brez sramu spotika ob te borce, rudarje in druge podobne, po njihovo privilegirance, ki so prejemniki skromnih priznavalnin za svojo požrtvovalnost v vojni ali za težko delo v rudnikih itd. O morali te gospode, ki večina ne živi od skromnih prejemkov, naj presodijo bralci sami. Poslanec SDSS L Hvalicaje pred nekaj dnevi na TV Koper •poučeval* občane, da so krivični do svojih predstavnikov, poslancev, ker Jim očitajo, da so sl izglasovali prevelike privilegije. Dejal Je, da to niso privilegiji, temveč nekakšne statusne pravice poslancev in priznanje za njihovo odgovorno in naporno delo itd. No, jaz se delno strinjam, da Je njihovo delo odgovorno, še posebno za tiste poslance, ki svoje delo vzamejo resno. Tudi naporno Je in bi si poleg vsega zaslužili še boneficlran staž, že zato, ker so prisiljeni v parlamentu prenašati in poslušati tudi take maratonce, kot Je Hvalica. Kljub temu pa ne razumem, zakaj so si izglasovali tako ugodne, z ničimer upravičene pogoje za upokojitev na osnovi visoke poslanske plače pri polnem zdravju z dvajsetletno delovno dobo. Zakaj taka dvojna merila zagovarja tudi stranka, ki se ima za socialdemokratsko? Žarko Žbogar, Grajska 18, Piran Borci s povešenimi namesto z dvignjenimi glavami Danes vodjo hlapci katoliške I cerkve intenzivno gonjo proti | partizanom, ki jim očitajo povojne poboje, da bi dlskrediti- 1 rali prave borce za svobodo slovenskega naroda. Težava je le v tem, da danes več ne vemo, kateri Slovenci sestavjajo slovenski narod. Mene očitno ni med njimi. Če nam televizija predvaja posnetek iz parlamenta, v katerem sedijo izvoljeni predstavniki ljudstva - poslanci, v prvi vrsti pred rjimi pa zagledamo dr. Alojz ja Šuštarja, potem ni nobenega dvoma, da imajo poslanci v parlamentu občasno duhovne vaje ali pa celo mašo, ki pa je televizija - verjetno zaradi diskretnosti - ne prenaša. Po drugi strani pa nam to pove, kdo je resnični in pravi gospodar v suvereni, mednarodno priznani državi Sloveniji in kakšne Interese je imela država, kije Slovenjo prva priznala in iz- ! silila priznanje še pri drugih. Meni se borci na čelu z njihovim predsednikom preprosto gnusijo. Danes namreč prav vsi trdijo, da se nobeden ni boril za bojše življenje hlapcev in dekel, viničarjev in dninarjev, čeprav so ravno tl reveži bili partizanski borci, ki jih je vo- \ dila delavska inteligenca, organizirana v KP, medtem ko so drugi del nevednih revežev, rekrutiranih v belo gardo, vo- j dih sinovi bogatunov, ki so se bali, da bodo izgubili svoje privilegije. Tako so se reveži pobijali med seboj, pri čemer je med njimi bila ogromna razlika: na eni strani brezbožni partizani, ki sojih vodili komunisti, borci za delavske pravice, na drugi pa belobrani, ki SO imeli za pobijanje blagoslov samega Svetega očeta in torej niso j počenjali ničesar, kar ne bi bilo boguvšečno dejanje. Danes, potem ko jih je izdala njihova lastna avantgarda, delavci izgubljajo eno tovarno za drugo in že občutijo blago-dati privatnega izkoriščanja. Toda to je šele začetek. Tapra-vo namreč šele prihaja. Ker po jutru se dan spozna. Pa tudi za delavce mi je vseeno. Namesto da bi preprečili privatizacijo svojih tovarn, se ti osli doma v družinah pobijejo med seboj ali pa delajo samomore, češ da še niso vajeni demokracije! Še zdaj slišimo, da so podržavili neko tovarno. Torej je tovarna že imela svojega lastnika, drugače je ne bi mogli podržaviti, mar ne? Če pa kateri od dosedanjih lastnikov tovarne, kot na primer delavec iz Litostroja, izjavi, da mu je vseeno, kdo bo novi lastnik, pa se ne morem načuditi njegovi brezmejni topoumnosti. To je tako, kot da bi ti bilo vseeno, ali je tvoj avto tvoj ali od koga drugega! Zdaj pa nazaj k tem borčevskim revam oziroma pobojem. Seveda sojih pobili. In prav je tako. Kaj bi pa drugega? Koliko partizanov bi pa ostalo živih, če bi belobrani zmagali? Lz zgodovine ' vemo, kako grozljive pokole so naredili, kadar so premagali uporne kmete in delavce. Spomnimo se Matije Gubca in francoske revolucije! Toda ne vem samo jaz, prepričan sem, da vedo vsaj tudi vsi slovenski zgodovinarji, da so že leta 1943 zavezniki v Moskvi podpisali sporazum o povojnem kaznovanju Hitlerja in njegovih pomagačev in da so prav na osnovi tega sporazuma zavezniki vrnili pobegle nazaj v Jugoslavijo, da prejmejo predvideno kazen. Nobenemu od teh čvekačev še na misel ne pride, da bi omenil, da so zavezniki prav zaradi tega pustili umreti od lakote cel milijon nemških vojakov, o čemer obstajajo verodostojni dokumenti, ker so to pač naredili katohčani in ne brezbožni partizani. In tako borci stojijo s povešenimi namesto z vzdignjenimi glavami. Milivoj Manko, Šentilj ; t) la le :e ti 0- [ 1- j o fe > li a i- i- ri O li h O U o >, r e e r 0 'i 1 i i o 3 ? \ i UL 15. februarja 1996 MMOMMA [ranče Trebcan: »Ločitev duhov« na Slovenskem (5) “HLAPEC V LASTNI RR7FJJ!” Jstori “pod milim nebom” • Slovenci hočejo pokazati, da so si v mislih in duhu enotni iVelikeza shoda v Vižmariih se je udeležilo 30.000 Hudi, več, kot ie bilo v tedanji Uubliani vseh prebivalcev Za Adama je napočil čas igem-ne aktivnosti, ko so mladoslovenci po zgledu Čehov začeli Prirejati množična zborovanja ha prostem, imenovane - tabori. Z njimi so prižgali veliki kres narodnega prebujanja in Prisilili avstro-ogrske oblasti k popuščanju pred marsikatero upravičeno zahtevo. Protestirali so, ker za davek, ki so ga Plačevali, niso imeli drugega kot nemštvo v šoli in uradih. Možato so se postavili za slovenske šole, da bi njihovi otroci ostali Slovenci. S shodi “pod hiilim nebom” pa so hoteli tudi Pokazati, da so si Slovenci v hiislih in duhu enotni. S tabori so tudi pokazali, kako hujna je sloga med Slovenci, popisnik iz Šmarja pri Ce\ju Je v Slovenskem narodu stanje Ponazoril nekako takole: “Imamo zvonik pri cerkvi, ki ima na eni strani uro, pa se ta ne gre m ne kaže nikdar Prav; imamo pa tudi tukaj tri tabore - nemškutarskega, slo-vensko-naprednjaškega m slovensko- konservativnega, katere ločita voda in zvonik...” Prvi tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, temu sta sledila še tabora v Žalcu in Šempasu na Goriškem. ljudje so prihajali peš, na konjih ali ha okrašenih vozovih, oblečem v narodne noše m okrašeni s slovenskimi zastavami. Govornik dr. Valentin Zar-hik je na enem od zborovanj med drugim dejal: “Naš še zmiraj veljavni narodni programje zedinjena Slovenija in vpeljava slovenskega jezika v šole in urade.” Poslanec dr. J. Vošnjak je v deželnem zboru odkrito opozoril, daje bil doslej Slovenec v svoji lastni deželi le hlapec in Ujec njegov gospodar. Slovenci so na 17 taborih navdušeno podprli narodni Program, ponekod pa dodali še zahtevo po slovenski univerzi. Povprečna udeležba je Pila od pet do šest tisoč ljudi, hajvečji tabor pa je bil 17. m^ja 1869 v Vižmarjih pri Ijublja-hi, ki se gaje udeležilo 30.000 ljudi, torej več, kot je bilo v tedanji Ljubljani vseh prebival-sev. Nekateri so prišli iz dvesto kilometrov oddaljenega Prekmurja ali Benečije in so spotoma taborili kakor vojska ha pohodu. * * * Adam, ki ni imel otrok, seje zelo navezal na Martinovega sina Marka. Že v otroških letih je bil visok fant, tako visok, da je njegova glava štrlela iz množice otrok na šolskem dvorišču. Hodil je z velikimi koraki, zaganjal se je, kakor da lovi zrak. Bilje dober po duši, pa vesel fant. Kadar je bil dobre volje, se je na vsa usta in z očmi veselo smejal. Kamorkoli je šel Adam, je, če je bilo le mogoče, vzel s sabo tudi Marka. Vodil gaje tudi na tabor v Vižmarjih. “Le poslušaj starega gospoda, Bleiweis se piše in kličejo ga oče naroda, da se boš naučil, kako je treba ljubiti svoj narod! ” je rekel Adam glasno in pokazal na govornika na odru. “Samo da besed po stari navadi ne bo spet potlačil,” je takoj zatem mrmrEje podvomil, ampak tako, da ga Marko ni slišal. “Slovenskega naroda je veliko na svetu; štejejo nas poldrugi milijon; ali razceplejni stanujemo v osmih deželah... tako, da brat kom^j brata pozna, čeravno smo vsi sinovi iste matere Slave,” je Bleiweis slovesno začel, nato pa povzdignil glas: “Možje slovenski! To pa ni bilo zmirom tako. Bilo smo nekdaj vsi ... skupaj; ločile pa so nas nemile okoliščine preteklih stoletij. Gotovo bi sicer ne bil mogel naš Vodnik reči, kar je rekel v eni svojih pesmi: žOd nekdžo stanuje tuk^j moj rod; če ve kdo za druzega, naj reče: od kod?’” “Moral bi reči, da smo bili vklenjeni v verige sužnosti, ko je tudi narod delil usodo podložnika,” je zamrmral Adam, a ga je Marko le na pol slišal, ker seje preveč bal, da bi kakšno Bleiweisovo besedo preslišal. Gospoda Adama slišim pogosto, čarodeja, ki z besedami prižiga ogenj v ljudeh, pa ne srečaš kadarkoli in kjerkoli, sije mislil. “Narod slovenski si ne more pomagati do tega, da bi vžival r Priloga Jiovioim" it 47. Prečastitemu gospodu dr. Janezu Bleiwei8U k njegovi 70. letnici. K povejte, junek, le leti, U i metan se britkim Za domovino bori, rtidu pravice bnmčč? Lavor je vselej krvav, katerega prejme boritelj V bojo, med slave mu spev unaganoev jok m (' Veijo ualužijo tat junaki na polja daževnetn, -Takim so čiste rokč, braaha sta govor, perč. Takega danes tatč junaka slovenske deiele, Ktere ii teikega snA glas je prebudil njegov. Kterim laMitnik je bil pred svetom s peresom, i besedo. Ktere Se v starosti dnčh IjnM mladčni&ko vnčt. — Bploino veselje se v krog raslega po Krni otai. Zvesti prnsnuje Bloven sedemdeseti ie god Trojega rojstva, rojikl in v ridoetno drnibo Jforiee-Tudi pribijejo, glej, ▼ svoje hvaleiaoeti tnak, D si poklical na Inč v otoini. viharni jih d6hi. r Ki si jih pisal goreč, da sl rojake tata. Tl si prosveto ppi nas rastiijal med rodom poaluinim. Zrno, ki Tl ga vsejAl, davno rodilo je sad. Motki Tvoj so značaj protivniki Tvoji spomali, T6M s pohvalo dahi svet ni premotil nikdAr. Nam si bil učenik, pridrdžUi Tčbl so dragi Vrli prijatelji ae drage deiele, nafti. In nakopičili ste obilo nam hrane dnievne, Da Ae proslavljal hvaleč bode zanamcev vas rod. ker Tl « ,.N0Tlr »Mdk ta itMo to toii Bliiijo dnino m sdnj Tfibl ▼ poniien poklon. Vence daruje v spomin polteno zaslužene slave h .JIoTle!" Nij veseli Te »ai dar zahvale in gorke ftt rinil In ohrani Ae let mnogo Te mili nam Bogi — V Ljubljani, dnč 19. novembra 1878. ■ - .. • p. I ! »HTovlo*1. .*£!j _______I ' ?-»j?-I j ~ j P* >^ f * * ip vn i*-j g sp riim ki Govorniki na taborih v šestdesetih letih 19. stoletja: dr. jr. Bleivreis, dr. J. Vošnjak, dr. J. Tonkli, dr. V. Zarnik, dr. JR. Razlag, J. NoUi, dr. E. H. Costa in dr. J. Premmerstein vseh svojih narodnih pravic, do- leti. Na njej jim je Bleiweis pri- kler ni skupaj pod eno streho: povedoval, kako je bilo, ko je pod eno deželno vlado, v enem kot voditelj kranjskih poslan-deželnem zboru. Potem nehajo cev obiskal nadvojvodo. Ko mu tudi vsi prepiri, ko so svoji pri je govoril o zedinjeni Sloveniji, svojih...” je nadaljeval Bleiweis, gaje plemeniti gospod verno V kratkem bo izšla knjiga Franceta Trebčana, ki ima za zdet) še delovni naslov - »Ločitev duhov« na Slovenskem (ali tudi od pameti). Zanimiva bo predvsem za preproste ljudi, ki se pogosto vprašujejo: *0d kod spet toliko sovraštva med nami? Nam je res na kožo zapisano, da se moramo gristi slovenska navaSa.l^Ttve dl^ ah ločitvi od pameM. Pmv o tem govore zgodbe v tej knjigi. Nobena ni izmišljena, vse so izbrskane iz porumenelih strani časnikov, avtorjeva je le izbira in način predstavitve. Avtor vpleta v kroniko dogodkov od leta 1848 do leta 1941 usodo Medvedove družine skozi več rodov; ne zaradi leposlovnih ambicij, temveč da bi z njimi povezoval resnične dogodke. 8 tedanjim jezikom, njegovo barvo in mikom je ohranjeno tudi nekaj patine tedanjega časa. Objavljamo nekaj samostq)nlh, iz celote iztrganih odlomkov iz prve polovice knjige. ki so ga zborovalci prekinjali z živahnimi klici. “Zdaj šele smem reči, daje slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politično giblje in da nismo samo narodopisen pojem. ” “Dajte nam Slovenijo!” so se zadnje Bleiweisove besede izgubile v navdušenih klicih ljudi. Marku je bila všeč primerjava naroda s kmetijskim posestvom. Bleiweis je namreč rekel, da lahko opravlja gospodar svoje posestvo veliko hitreje in veliko ceneje, če ima ves svoj grunt skupaj, in koliko teže mu je, če ima eno njivo tukaj, drugo pa drugje. Adam seje spomnil seje odbora Društva Slovenija pred mnogimi poslušal in mu pritrjeval, na koncu pa gaje smeje se vprašal: “Ah pa veste, da to želi tudi narod na Štajerskem, Koroškem in drugod?” Bleivreis je priznal, da ni imel poguma, da bi odkrito rekel: “Hočemo združiti vse slovenske dežele! Hočemo vse! Volame tutol Wir vrollen ahesl” ♦ * * Odnos konservativcev do taborskega gibanja seje v malem kazal v vedenju birta v dolini. Sprva je molčal, ko pa so tabori prerasli v množično narodno gibanje, se je vsaj na videz tudi sam navdušil zanje. Leta 1873 je podpisal peticijo, ki ga je politično društvo Slovenija naslovilo na cesarja. Po- dpisov je bilo toliko, da so dah dokumentu ime - peticija vsega slovenskega naroda. Pozneje, ko je taborom obrnil hrbet, je vsako malo bolj ostro besedo pospremil s svarilom Adamu: “Pazite, da se vam besede ne obrnejo v orgije, kakršne so bile tiste leta 18481” Takšne je Fran Levstik v satirlčno-zabavnem časopisu Pavliha napadel, češ da sedijo na dveh stolih. Kompromlsarje si je privoščil tudi Slovenski narod, kije med drugim jedko zapisal: “Naši zastopniki so zoper centralizem, toda tako, da najprej po ulicah ropotajo z orožjem, nato pa zbežijo v nasprotni tabor... ” Pri tem je kajpak mislil tudi na podtika Dragotina Dežmana, ki seje čez noč prelevil v Desch-manna in prestopil v nemški tabor, češ da je naprednejši od nazadnjaških slovenskih politikov. Slovenski “nacionalci” so se nanj tako zelo ježih, da so mu lepega dne razbih okna na stanovanju. Trezni ljudje pa so vseeno morali priznati, da so z njim Slovenci veliko izgubilo, zakaj bil je prirodoslovec in arheolog, po vsem svetu znan z odkritjem kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi konservativna gospoda v Ljubljani je podpirala tabore, dokler jih je bilo strah, da bo Avstrija v vojni z Nemčijo poražena in bo nemški kancler Bismarck zasedel vse ozemlje do Trsta. Ko pa so videli, da vojne ne bo, so zapustih taborsko gibanje in opustili misel na zedinjeno Slovenjo. (Dalje prihodnjič) NASVET Prilagodite vožnjo voznim razmeram Vremenarjem je pravzaprav najlažje. Če dežuje, nam sporočijo, da so ceste mokre; če sje sonce, nas prepričujejo, daje vožnja po njih brez posebnosti. Dokler sedite pred fadjjskim ali TV sprejemnikom in ta sporočila poslušate, Je stvar nadvse preprosta. Če pa takšna sporočila poslušate 2a volanom, je povsem drugače. Zato ni odveč, če vsem, ki ste ob različnih voznih razmerah na slovenskih cestah, tu ponudimo nasvet, kako zavirati v različnih vozkih razmerah. Vsak voznik ve, daje zavorna pot pri različni hitrosti m v različnih vremenskih razmerah zelo različna. Pa Poglejmo, zakaj! Zavorna pot = reakcijska pot + pot zaviranja Sitrost Cestišče Reakcijska Zavorna Skupaj pot pot 50 km/h suho 10 m 14 m 24 m mokro 10 m 28 m 38 m 80 km/h suho 15 m 35 m 50 m mokro 15 m 70 m 85 m 100 km/h suho 19 m 55 m 74 m mokro 19 m 110 m 129 m Opomba: Tabela omogoča preprosto oceno obnašanja vozila pri različnih hitrostih in razmerah na cestišču (suho, mokro) ter trajanje zavorne in reakcijske poti. Prej dober kot mega Minuli teden so slovenski kupci spet dobili možnost odločiti se za novost, ki prihaja iz francoskega Renaulta. Novost, imenovano Megane, ta je nadomestila staro Renaultovo devetnajstico, so z velikim pompom predstavih javnosti v središču Ljubljane. Za vse, ki vas ni bilo zraven, naj povemo, da bi za to novost, ki sojo po koledarju novih avtomobilov (predstavitev je bila za Evropo predvidena v januarju) pravočasno predstavih tudi pri nas, težko zapisah, daje mega, prej je to le dober avtomobil. Ker je promocijskim službam dovoljeno prepričevati kupce, pa seveda ni nič narobe, če uporabljeno izraz mega. Bodoči kupci pa bodo morali pogledati v “nedrje” Megana in seveda v svojo denarnico, ah je dovolj polna, preden si ga bodo privoščili. V primerjavi s staro devetnajstico je pri njem brez dvoma napredek v korektnem oblikovanju in uporabi materialov. Ti temu Renaultovemu vozilu dajejo status ustreznega vozila srednjega razreda. Tudi osnovni tehnični podatki bodo bodoče kupce prepričali, da vozilo izpolnjuje tako varnostne kot udobnostne pogoje, ki jih voznik pričakuje. Novemu vo- zilu nedvomno ni očitati nepre- omogoča dovolj udobno vožnjo Slovenski kupci bodo lahko glednosti, saj jo vozniku v pravi sovozniku in potnikom na za- izbirali med različnimi modeli meri zagotavlja. Prav tako dnjih sedežih. in tehničnimi značilnostmi: Model RN 1.4 RN 1.6 RT 2.0 RN 1.9 RT 1.9 Teža praz. voz. 1015 1055 1085 1110 1130 Motor Vrsta vbriz. Prostor. cm3 Vrt. in gib Kompr.razm. Največja moč (kW/KW) pri številu vrtlj.(/min) Najv. navor pri številu vrtlj. (/min) Gorivo Normativ enotočk. : 1390 75,8x77 9,5 : 1 55/75 6000 107 4000 Eurosup. EU 96 večtočk. 1598 79,5x80,5 9,7 : 1 66/90 5000 137 4000 Eurosup. EU 96 večtočk. 1998 87,7x93 9,8 : 1 83,5/115 5400 268 4250 Eurosup. EU 96 Atm. 1870 80x93 21,5 : 1 47/65 4500 118 2250 D 2 EU 93 Turbo 1870 80x93 20,5 : 1 68,5/95 4250 176 2000 D 2 EU 93 Zavore ABS Zavore spredaj Zavore zadaj opcija diski bobni opcija diski bobni opcija zrač.d. bobni opcija diski bobni opcija zrač. diski bobni Volan Servo serijsko serijsko serijsko serijsko serijsko Zmogljivosti Najv. hitrost Pospešek od 0 do 100 km/h(s) 170 14,3 184 11,5 197 9,7 160 16,5 180 12,3 Poraba goriva v (1) pri 90 km/h pri 120km/h mestn.voa. 5.4 7.4 8,3 5,2 6,9 8,5 6,4 8,2 10,3 4,7 6,5 7,2 4,6 6,3 7,0 maloprodajna cena 2.369.052 2.445.610 3.161.835 2.517.348 2.957.875 Pripravil: Janez Temlin Morda se bo še kdo Izmed bralcev In bralk spomnil volilne kampanje iz leta 1992, ko so Demokrati z Bavčarjem na čelu nekaj dni pred glasovanjem prišli na dan z velikim časopisnim oglasom, v katerem so volilce in volilke opozorili, da sta' LDS in SKD podpisala tajni dokument o povolilnem sodelovanju. Če danes človek zavrti film malo nazaj, so mu marsikatere stvari bolj jasne. Jasne predvsem v tem smislu, da je v večini primerov šlo za velik blef. Danes je sicer jasnejše, kot je bilo takrat (jeseni 1991), daje šlo za “važne” ideološke dileme in politične razlike. Prepirali so se zaradi domobranstva in antikomunizma (kajti kar precej jihje bilo nekdaj v ZK) , zaradi laične države, zaradi privatizacije in še mnogih drugih zadev, ki tudi po svetu ločujejo liberalne in konservativne stranke. Tu sta se navsezadnje - v začetku sicer zelo nežno - razšla tudi Janša in Bavčar. Velika jeza in razočaranje desničarjev pred volitvami leta 1992 in po njih sta sprožila velikansko kampanjo blatenja Demokratov (ngjpogostejši očitekje bil, da so levičarski, da paktirajo s Kučanom itd.), pri čemer sta jim debelo pomagala tudi ZLSD in LDS. Kot je znano, je prvi vprašanje o Zlobčevi “izdaji” zastavil-v krjigi Premiki-J. Janša. S tem je Janša zares kompromitiral svojega kolego. Posledica vse te kampanje je bila, da so obetajoči Demokrati na volitvah dobili le borih 5 odstotkov glasov, kar je pomenilo, da so jim bila vrata v kakršnokoli vladno koalicijo za- pah bojne sekire. Na tem kongresu je seveda bil najbolj značilen govor (sila kratek) novega predsednika Drnovška, kije med drugim dejal: “da ne misli veliko govoriti in da je prepričan, da delegati cenijo prav to, da imajo “ racionalnega predsednika”. In: “To ni več stranka poniglavih mladincev, to je sedaj stranka resnih pozabiš na nekatere ideološke libertarne zavore. Tudi nekateri drugi politiki bodo morah pozabiti na nekatere “ nečednosti” iz preteklosti. Kot npr. na zanimivo zgodbo iz časov ministrovanja J. Janše, ki se danes tako zavzema za malega človeka in mu poskuša in hoče na vsakem koraku pomagati, da bi prta. Še več. Takrat (januarja 1993) so Demokrati občutili, kako malo-veljajo v pohtiki čustva in osebni oziri, ko jih je Drnovšek odslovil brez kakšnih posebnih ceremonj) iz vlade. Seveda sta pri tej odločitvi pomagala slab volhni rezultat in pa volilna kam-papja, kije bila upe- in odgovornih ljudi. ” Po tem kategoričnem stavku, ki je doživel aplavz (ah zaradi vljudnosti ah zaradi resničnega evolucijskega ciklusa) je bila nekdanji LDS odvzeta vsa libertarna tradicija in je poslej še samo stranka, vezana na Drnovškovo osebno biografijo. Na ta način se je odprla pot utrjevanja zgodovinske osi LDS- SKD, kije vse do konca leta 1995 doživljala različne cikluse vzponov in padcev, nakar pa dokončno zaživela v svoji popolnosti in veselju obeh establišmentov ( LDS in SKD), ko je veliko “nenaravno” koalicijo zapustila Združena lista socialnih demokratov. Zdaj je več kot jasno, da volilna kampanja ob koncu leta ne bo več usmerjena v razbijanje osi LDS-SKD, pa čeprav pomenijo nekateri vodilni možje v tej novi navezi tiste politike, ki so si še kako prizadevali, da do tega ne bi prišlo. Morda je tudi pri njih prevladal sindrom Drnovšek. Kajti težko sije pre- “Velikajeza in razočaranje desničarjev pred volitvami leta 1992 in po njih sta sprožila velikansko kampanjo blatenja Demokratov (najpogostejši očitekje bil, da so levičarski, da paktirajo s Kučanom itd.), pri čemer sta jim debelo pomagala tudi ZLSD in LDS.” ■ rjena proti LDS in še posebej proti kombi-nacUi LDS-SKD. No, kljub tej izkušnji seje zgodil 12. marec 1994, ko so si na združitvenem kongresu na Bledu Demokrati, Liberalni demokrati, Socialisti in Zeleni segli v roke in zako- bolje preživel. Ko je bil še na oblasti, seveda ni bilo tako. Zgodba pa je taka: “Ministrstvo za obrambo je podpisalo pogodbo za nabavo štirih zračnih plovil s firmo d. o. o. iz Slovenije v vrednosti 755.200 DEM, ki jo je podpisal sam obrambni minister (pog. štev. 102/92) Janez Janša. Glede na to, daje o tem bilo veliko pisanega že v javnih občilih, ko je nastopil mesto obrambnega ministra J. Kacin, in da seveda, tako To ilustracijo sem uporabil kot argument, zakaj nekateri demokracijo izrabljajo kot sredstvo za to, da so na oblasti. Očitno ne zato, da bi davkoplačevalčev denar racionalno porabili, da bi tudi on imel kaj od tega, temveč jih žene sla po lastnem, boljšem in udobnejšem preživetju. In tu fantje, se seveda zgodba o uspehu ali neuspehu konča. Družbena in premo-ženjska razmeija, ki jihje ustvaril čas po drugi svetovni vojni, danes niso razložljiva in razrešljiva z delitvami, ki jih tu pa tam predlagajo populisti, krščanski demokrati in Janševi socialdemokrati: namreč z delitvijo današnje populacije na potomce pravih in napačnih, rdečih in črnih, zmagovalcev in poražencev. Prav tako pa nova premožeijjska stanja na tak način, kot je opisan zgoraj, ne morejo biti v prid političnim elitam pri drvenju v kapitalizem, kajti kot kaže, je še malo “novo” ustvarjenega (zdaj v kapitalizmu) in se bolj naslajajo pri dehtvi in grabljenju tistega, kar so ustvarile pretekle generacije s socialistično miselnosijo. močan vladni mož, da bi kar tako pristal na to igro. ’ dstavljati Bavčarja kot nekdanjega notranjega ministra, ki je bil nesporna avtoriteta, močan vladni mož, da bi kar tako pristal na to igro. “Pod seboj” je imel veliko ljudi, razpolagal je z veliko količino denarja. Živel je v svetu hitrih avtomobilov, džipov, helikopte- rjev, uradnih rezidenc in lovskih koč, pokornih uradnikov, državnih skrivnosti, tajnih depeš itd itd. Na nek način se ta svet stika z Liberalno stranko, ki ji je priznan položaj državotvorne, vendar tudi oblastniške stranke. Morda so pretehtali ti razlogi, da kot vse druge vragolije, tudi ta ni bila razčiščena do konca, le dodajmo. Poučeni vedo povedati, daje 17. februaija 1995 bil v dnevnem časopisu objavljen oglas o zbiranju ponudb firme v stečaju za prodajo dveh teh helikopterjev. Izklicna cena je bila nižja od tiste pogodbene (188 tisoč DEM za komad), in sicer 151.000 DEM. Ker pa so pri stečajih pač težave, ki jih vsi več ah manj poznamo, poučeni vedo povedati, dajete helikopteije kot stečajno maso odkupilo eno od ljubljanskih podjetih za 5001 DEM za komad. Prav ste prebrali, za pet tisoč in eno marko. In jih je naprej prodalo za 25 tisoč DEM po komadu.” Vsakdanja zgodba, ki spremlja naš proces privatizacije in stečajev, toda s to razliko, da je v to zgodbo očitno vpleten tudi denar davkoplačevalcev, torej naša dohodnina, ki v dobršnem delu polni državno blagajno. ‘»Ko ralai fidkt «rb, kati] ivzei aiec Zato sem globoko prepričan, da se tudi z “antiupokojensko” nalepko slovenske stranke (predvsem vladajoči LDS in SKD) ne morejo rešiti bremena, da so slovenske državljane m državljanke prinesli okrog. Če pa ni tako, naj povedo, kje seje izgubilo pri procesu lastninjenja celih 150 milijard tolarjev nekdanje družbene lastnine. V certifikatih je ni, v državi je ni. Torej, kje je? V zasebnih rokah? Težko, vsaj po veljavni zakonodaji ne more biti tako. Morda pa je tudi to ena od cen, da si na oblasti. Bo Že čas pokazai, ko bo nov slovenski kapitalistični sloj viden in občuten. Lahko se zgodi, da bomo v tem sloju opazili še včerajšnjega sodelavca, s katerim smo pred leti skupaj počitnikovali v sindikalni prikolici. Bil je ob pravem času na pravem mestu, in kar je najpomebnejše, bilje v pravi stranki. Sultan ,4»gc italg* odstv tevze flavc 'UŽek to, d brnil >ipa< abe ■ 'sen °djei 'išlja toiz, 'gub: tika^ °vnf Kitu !vno 'kan nekdanjega notranjega ministra,~ki je bil nesporna avtoriteta, B Franček Rudolf: Praktični fundamentalizem ČRNA LUKNJA France Prešeren se je zlahka pogovarjal s svojimi prijatelji pesniki iz Češke, Poljske, Slovaške, Hrvaške in Srbije. Pa ne zato, ker bi se naučil starocerkveno-slovanščine iz trojezičnega slovaija Frana Miklošiča. (Ta je sestavil svoj svetovno znani in znameniti starogrško-la-tinsko-tarocerkvenoslovanski slovar šele kasneje). Ampak zato, ker so si Prešernovi staroavstrijski prijatelji lahko pripovedovali šale v znanem “sporazumevalnemjeziku Slovanov”, to je nemščini. V času, ko je Prešeren pesnil, kako bi bilo lepo, če bi si “otroci Slave” segli v roke, so nacionalizmi po Evropi sestavili iz širokega kupčka državic najprej veliko Nemčijo, potem združeno Italijo. Samo Turčija je razpadala. Ravno v dobi najhujše romantike je vsaj še Nemcem in Italijanom prišlo na misel, da se kaže združiti v nekoliko večji narod^ Angležem, Francozom, Špancem se je nekaj podobnega posrečilo še nekaj stoletij prej. Slovani so si včasih še preveč segali v roke in to se-ganje ni pripeljalo preveč daleč. Danes Slovenci niti slišati nočemo kaj preveč o raznih Slovanih. Pa tudi drugje je zanimivo: Na Severnem Irskem skuša borbeno krilo Ire obnoviti vojno. Naveličali so se protestantov, hočejo se združiti z matično Irsko. Na Kosovu naj bi se Albanci naveličali Srbov. In se hočejo odcepiti. V Quebecu referendum ni uspel. V Čečeniji pa nimajo referenduma, samo odcepitev. Odcepitev sicer uspeva, vojna pa tudi. Ni tako malo nevralgičnih točk na zemeljski obli, kjer narodi skušajo uprizarjati razpad Avstro-Ogrske ali razpad turškega imperija na Balkanu (strokovno se mu reče “balkanizacija” in ta balkanizacija se nadaljuje v nedogled). Ne morem si kaj, da ne bi zapisal: Slovenija je prizorišče, Iger Evropa razpade. Končno bi ime “Črna luknja” bilo za državo silno slikovito. Tudi na zastavi bi črna luknja delovala enkratno. Ne morem si kaj, da ne bi pomislil: medtem ko se nekatere države same v sebi združujejo, medtem ko se celo Evropska unija združuje, Slovenija počasi razpada na različne, med seboj neverjetno oddaljene občine. Da bi si pa zagotovila tudi popoln medijski in kulturni razpad, potrebuje še nekatere dotatne pogoje: nekaj zanimvih polarizacij. Poleg razdelitve po strankah odločno in globalno razdelitev na leve in desne. Kar se medijev tiče (pa naj bodo časopisi, radijske ali televizijske postaje), potem razpad na ljubitelje levih in desnih medijev. Tudi Grčijo pretresa razpad televizijske mreže na množico komercialnih postaj. Tudi v Grčiji ugotavljajo, da se takšen razpad niti približno ne obnese: ker prinaša revne, cenene programe. V Sloveniji bomo to šele morali ugotoviti. Zaenkrat nam še niti to ni uspelo. Tu se moramo spomniti znamenitega avstrijskega pisatelja. Napisal je lep spis, kako mediji ne marajo Srbov. Peter Handke je bil desetletja dolgo nekakšen “skorajda” Slovenec. Zd^j pa piše, da mu Slovenija ni všeč. Da mu je bila bolj všeč Jugoslavija. Kako se lahko dogodi kaj takšnega? Danes imaš samo dve možnosti, da spremljaš dogajanje v sosednji državi. 1) Da poznaš jezik te države in si naročen na časopise, pa da uloviš radijske in televizijske programe. 2) Da se dopisniki tvojih vsakodnevnih medijev toliko ukvarjajo s to državo, da pač zveš o njej vse, kar je potrebno. Ne samo da ni verjetno, da bi Peter Handke znal slovensko, hrvaško, srbsko, makedonsko, še manj verjetno je, da bi si lahko naročal goro časopisov iz teh držav. Da bi se pa avstrijski ali nemški dopisniki redno javljali iz vseh teh držav, potem bi pač morali pozabiti na mnoge druge, boi) evropske in za Avstrijo ali Nemčijo bolj zanimive države. Tako zve Peter Handke vedno samo o tistih dogodkih, ki so najboj akutni: o vojni v Bosni. Ker me danes ne zanima genialni Peter, hočem pravzaprav povedati, da slehernik v Evropi pravzaprav ne zve o Bosni, o Balkanu, o Čečeniji ali Afganistanu kaj drugega kot to, daje nekdo stopil na mino, pa da so nekoga ubili, nekaj razstrelili... Na koncu lahko samo ugotovim, da se Peter Handke upravičeno raz-burja, da mora leta in leta razmišljati o stvareh (ker se ima za intelektualca, seveda meni, daje stari dobri običaj evropskih intelektualcev zavzemanje stališč o vsem mogočem), o katerih ni mogoče ničesar konkretnega izvedeti. Nekateri ozki specialisti posameznih področij se lahko med sabo povežejo, pridejo na kongrese in se pogovorijo... izmenjajo izkušnje in znanje... Vendar nekateri narodi povezujejo milijone in milijone ljudimedsabo s pomogo jezika, časopisov, radija, televizije... drugi pa ne. Peter Handke hoče na vsak način razmišljati o tem, kdo je kriv. Tako rekoč o tem, kdo je zločinec. V Bosni je nenadoma celo največji problem vprašapje, kdo je zdaj vojni zločinec. Vojni zločinec je bil znani Franc Jožef H., cesar. Še vedno ima hotel na Dunaju, imenpje se po pjem in napolpjen je z njegovimi portreti... Margaret Thatcher, znana liberalna političarka, nikakor ni dovolila katoličanom na Severnem Irskem, da bi se odcepili... vojna zločinka torej.Da ne govorimo o demokratu in reformatorju Jelcinu... In njegovih uspehih v Čečenjji. Vendar o nekaterih pohtikih nikakor nihče noče misliti nič slabega. Nasprotno: vedno jih zmerjajo z mi-rotvorci. To se dogaja Slobodanu Miloševiču. Svet, globalna medijska vas, vedno dovoljuje samo nekaterim večjim sistemom, da podeljujejo pomembnejše prilastke. Da razlagajo politiko. Da rešujejo probleme. Kjerkoli na svetu najdemo pokrajine, mesta, mogoče celo narode, ki so tako zelo v manjšini, da dopisniki vedno poročajo iz najbližjega glavnega mesta. In torej nikoli nihče noben sleherni (ali noben zaskrbljeni Peter Handke) ne sliši, kaj se tam dogaja. Ves planet je desetletja dolgo poslušal poročila iz Beograda, spremljal dogajanje v Beogradu in ni jasno, kako bo katerakoli od novonastalih prestolnic Balkana prepričala svetovno javnost, da se je !lt potrebno ukvaijati s kulturo, poltiko, gospodarsko inven- p tivnostjo, tokrat prihajajočo s čisto druge strani velikega polotoka. Slovenjja mora dopovedati svetu, da splohje na zemjevi- l, du. Naučiti pa mora' svet svojega jezika, ker dopisniki, ki ne znajo jezika dežele, kjer so, ne morejo dovolj hitro razložiti svojim domačim 3' bralcem, poslušalcem, gledalcem, kaj se dogaja. Vse 4 dojpodrobnosti. Geje Ige področje, kjer vse informacije stečejo skozi filtre nepoznavanja jezikov in kultur, potem je to Balkan. 5. Pa še več: Čisto možno je, da kje najdemo državo, ki 6' niti sami sebi ne zna razložiti, 'l- kaj se dogaja v njeni poli- 8. tiki, gospodarstvu, kulturi. Kjer si ljudje sami ne znajo 9' razložiti, kakšna načela prevzemajo od drugod in kaj takšna načela pomenijo. ^ Kdor sebe ne razume, vedno narobe razume tudi 1; druge. Pri državi pa se takoj zgodi še nekaj: Taka država y, je gotovo zelo zelo ideološko razcepljena. Razdeljena med i, stare in mlade, kar je še najmanj, in med razne vrste n vernikov v napredek, različen napredek, seveda... Kadar je kakšna država 11 sama v sebi nenavadno komplicirana, je za opazo- 1 valce iz večje daljave zelo enostavna: ne opazjjoje. Ali pa jo opazjjo v popolnoma 1; spačeni luči. To je zanje še najudobnejše. PREKLETSTVO ZADELO NIČ KRIVE KAJ DELAJO /foje nekaj nad 200 delavcev kranjskega IKOSa 18. decem-r'Hb * ^0*'ve*° stečaj svojega podjetja, seje tragediji navkljub Oko ponorčevalo, češ da jih je doletelo prekletstvo dekana J^bca,« pravi Bogo Košnik, sekretar SKEI pri svobodnih sin-atih na Gorenjskem, in pojasnjuje: »Ko mu je bilo po vojni v.2eto zemljišče, je namreč preklel nove lastnike. Prekletstvo Je °čitno spet doletelo najmanj krive...« : agonija podjetja se je začela r1992, po obračunu s tedanjim P stvom tovarne, razplamtela Sejekmalu potem, ko je IKOS [|VzeJ Sklad za razvoj. In ko so I ^Vci začeli prejemati svoj za-loek z zamikom, je bilo žeja-, ’ os so se poslovni kazalci rn'li strmo navzdol. »Zaradi Pada Jugoslavije, pa tudi iz-“e vzhodnoevropskih tržišč, ^ morala filozofija poslovanja .^'ja povsem obrniti,« raz-1)3 Košnik. »Ker so serijsko ')lzvodnjo čevljarskih strojev ®3bili, naj bi se preusmerili na ^atno proizvodnjo. Poleg pobega zasuka pa bi morali ure-1 tudi notranje odnose in de-,n° disciplino. Našemu sin-z3tu je vodstvo večkrat očitalo 10 solidarnost in zaščito slabih :iave 'vali nadur niso izplačevali, ostajati pa so začeli tudi brez regresa za malice in prevoze. »Vse bi še nekako prenesli, celo plač po kolektivni pogodbi nismo zahtevali, da bi se le IKOS ohranil s čim več zaposlenimi,« nadaljuje Franci Markovič, predsednik svobodnega sindikata IKOSa. »Oktobra 1994 smo napovedali stavko, s katero smo zahtevali jasno perspektivo s programom podjetja, ki bo prinesel pozitivno poslovanje, boljšo kadrovsko politiko in notranjo organizacijo ter pogoje za izplačilo plač po panožni kolektivni pogodbi. Tedaj smo nameravali zahtevati tudi zamenjavo direk- odpovedali.« Kot seje izkazalo, je bila previdnost odveč... »Tudi Sklad za razvoj nosi velik del odgovornosti za propad podjetja. Kot lastnik namreč ni zagotovil zadostnega nadzora nad njegovim poslovanjem. Verjel je lažnim podatkom, kakršne mu je dostavljalo vodstvo, namesto da bi v IKOS poslal revizijo in se tako prepričal, kakšno je resnično stanje. In če bi za nameček pripeljal še novo vodstvo in od njega zahteval večjo odgovornost, bi se nemara še dalo kaj storiti,« komentira Košnik. »V letu 1995 smo bili v sindikatih še prepričani, daje IKOS rešljiv. Še septembra je šla pogajalska skupina do Koržeta s prošnjo, da bi Sklad še kreditiral IKOS, vendar je bilo očitno že prepozno. Izprosili smo samo denar za dve plači (za julij in avgust 1995, op. a.) in za plačilo elektrike, da je lahko tovarna sploh še obratovala. Sicer pa je ev, kar pa ne drži. Naspro-smo le načinu, kako je >0 vzpostavljalo discipli-jo^oporekali nezakonitim po- ^orenjske svobodne sindikate l9 Podjetje prvič poklicali leta e, ko so se soočili s prvimi F bloškimi presežki. IKOS je r3'° zapustiti 68 delavcev, l k'"! pa je vodstvo ob tem ,rePu obljubilo, »da je zanje hK°že bolje«. Sprva, ko je bil en°van nov direktor Kaštivnik j k"3rja 1994), seje sicer zdelo, res tako. Vendar pa se je J I ~ CUIVVZ. T V-.11VJC11 p C* JX-< '^tialu izkazalo, daje vodstvo 'ednimi plačami kupilo le asni socialni mir. Ker se je "jetje začelo zadolževati, so ijPet pojavile stare težave: so bile na ravni zajamčenih, ače torja in take plače vodilnih, ki bi bile odvisne od poslovnega uspeha. Ker pa smo se zbali, da bi nas stavka kaj lahko pahnila v stečaj, smo jo tik pred zdajci v tem času celo sindikat najemal kredite pri Delavski hranilnici za dodatek k plačam. Septembra pa je bila sprejeta odločitev o stečaju...« V gorenjskih svobodnih sindikatih, ki so v letih po osamosvojitvi kar trikrat preprečili stečaj IKOSa, so še vedno prepričani, da bi bilo podjetje s pravo ekipo moč rešiti. Zato so si še po lanskem 18. decembru, ko seje začel stečajni postopek, prizadevali za ohranitev proizvodnje vsaj v delu podjetja. »Med drugim smo želeli vplivati tudi na izbiro stečajnega upravitelja, saj se zavedamo, da bo od njega odvisna usoda nekdaj cvetočega podjetja. Vendar stečajni senat našega predloga ni upošteval,« končuje Košnik, ki se zdaj sprašuje, kaj bo s tovarno: ali jo bodo dali v najem ali prodali ali pa se bo v njej začela kakšna povsem nova dejavnost. Kakorkoli že bo, delavci IKOSa od tega ne bodo imeli nič, saj so poleg drugega zdaj še ob možnost lastninjenja, kakršnega jim omogoča zakon o lastninjenju skladovih podjetij... D. K. ČETRTIČ NI ŠLO - Kot pravi Bogo Košnik, sekretar SKEI, so svobodni sindikati kar trikrat preprečili stečaj kranjskega podjetja IKOS. ^R!](oW(6) -AC.N4 orftoajo^^^i PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Branimir Štrukelj, novi glavni tajnik SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Izredna skupščina Sviza je prejšnji teden izvolila Branimirja Štruklja (na sliki) za novega glavnega tajnika. Štrukelj, kije po odhodu Vladimi-rjaTkalca med direktorje to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti, je na volitvah prepričljivo premagal sokandidatko Nado Milošič. Novi glavni tajnik je člane izredne konference, ki so predstavljali 700 sindikatov zavodov in 30.000 članov, pridobil zlasti z obljubo, da se bo zavzemal za izboljšanje položaja pedagoških delavcev in razvoj notranjesindikalne demokracije. Nizke plače potiskajo učitelje na družbeni lestvici globoko navzdol, je menil. Zavzemal se bo tudi za oblikovanje solidarnostnega sklada, ki naj bi omogočil financiranje gradnje stanovanj za učitelje. Udeleženci konference so razpravljali tudi o gmotnem položaju pedagoških delavcev. Strinjali so se z ugotovitvijo Janeza Stergarja, daje letošnje leto zanje prelomno. Sviz, kije najmočnejši sindikat izven gospodarstva, je lani uspel s predlogi o razporejanju pedagogov v višje tarifne razrede. Letos bodo skušali povečati še obseg sredstev za stimulacijo delovne uspešnosti. Posebno skrb bo sindikat namenil starejšim kolegom, ki naj bi pred upokojitvijo zaslužili dvakrat toliko kot na začetku delovne kariere. Prizadeval si bo tudi za izenačitev izhodiščnih plač med gospodarstvom in negospodarstvom. Vlado, kije njihov edini partner, bodo opozorili tudi na neevropske razlike v plačah, ki so posledica zakona o razmerjih plač. Sviz bo v državnem zboru sprožil zahtevo za spremembo tega zakona, saj tistim, ki dobijo nove nazive, onemogoča napredovanje v višje plačilne razrede. V letošnjem letu si bo Sviz prizadeval, da bi plače pedagoških delavcev dosegle raven iz 1989. leta, ko so bile najugodnejše. Dosedanjemu glavnemu tajniku VladimirjuTkalcu so se udeleženci izredne konference zahvalili za pionirsko delo pri ustanovitvi in izgradnji sindikata. Tkalca se bomo radi spominjali tudi v našem uredništvu. EK. Sindikat novinarjev Slovenije Hvala za solidarnost! Spoštovani kolegi! Za 6. februar 1996 napovedana stavka novinarjev na RTV Slovenija je bila po podpisu dogovora o uresničevanju kolektivne pogodbe za poklicne novinarje odložena za nedoločen čas. V primeru, da bi delodajalec odstopal od dogovora ali ga ne bi izvajal, se bo stavka začela brez posebne napovedi in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Za vaše izraze solidarnosti in podpore stavkovnim aktivnostim Sindikata novinarjev Slovenije se vam najlepše zahvaljujemo. V našem sindikatu sodimo, da so takšne oblike sodelovanja dragocen Venčeslav Japelj, pred- PrisPevek Pr‘ graditvi sodobne sindikalne kulture sednik SNS na Slovenskem. Venčeslav Japelj, predsednik - - Bot7a sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 6 ATRIS:- BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, "Prejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste "ogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. 'šjte nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061/326-982 ali ton-?75’naš telefaksi® 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-a*.077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. , A- POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO OHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, ""evna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od 26.2. 1.3. in 3.3. do 13.3. °GAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC. j '“"na za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena. VELIKE BLOKE- počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega Penziona je 25 DEM. Popusti za skupine. Nekaj prostih ležiščza šolske počitnice ''februarju. ' - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, ""Plačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do '‘let30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski program . ‘a najzahtevnejše goste. 'nOGLA-garsonjera, 65 DEM dnevno-termini od 20. do 30. marca in 22. "o 26. marca. ■ k0PE - garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v marcu 1996. ■^“ANJSKA GORA-garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM. ' RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpen-. ‘'on 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi. Vrhunska oprema za seminarsko delo. •KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali "tiripogteijne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. •ČATEŽ - POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, termini v mesecu marcu "96, cena cca. 85 DEM dnevno. Prosto po 24. februarju. •MORAVSKE TOPLICE-bungalov za 4 osebe, v času po 12. januarju, eno-j "dencki paketi - cena 54 DEM na dan. a Moravske TOPLICE - zasebna hiša, 2- 3- in 4-posteljne sobe. Cene: ^nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 3.150 SIT. • PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v marcu, oena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen). ’• POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja,-kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. ■ POKLJUKA - počitnjška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, Kopalnica, 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM. Prosto v me-"ecu marcu. Idealne tekaške proge. • BOVEC - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 170z'72DEM. ; 'D„^yAVEC-garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem 18 DEIV!' LpATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 19 k ' P°'ne9a penziona pa 41 DEM. 5 ' ""OVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 45 DEM. ••MOST NA SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje na hiem vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM. 21. DOLENJSKE TOPLICE - apartma za štiri osebe (kuhinja, spalnica, kopalnica), cena 65 DEM na dan. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. 2. Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono. INFORMACIJA SINDKALNIM ZAUPNIKOM ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z zmogljivostmi v Fiesi, Ankaranu, Savudriji, Novemgradu, Poreču, na otoku Cresu in še na 25 lokacijah. Pošljite nam zahtevek za organizacijo dopustov za vaše sodelavce. B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. 2. OTOCEC - hotel Šport - posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM. 3. VIPAVA-ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza. 4. KOČEVSKA REKA - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljan-sko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot. 5. GOSTILNA PRI TONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostiosk^ ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376. 6. LETUŠ - Šmartno ob Paki- gostišče PIRNAT - ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143. 7. ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primemo za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah. 8. KOČEVJE- MOTEL JEZERO -7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 9. DOLINA SOČE - Kobarid, Dantejev Pekel, vožnja z ladjico Lucijo - kosilo, cena 1.700 tolarjev. Idealen program za višje razrede osnovnih šol. C. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. D. SEJMI 1. DUSELDORF - EUROSHOP -oprema trgovin, oprema skladišč, displeji, varovalni sistemi, blagajne. Od 24. do 28.2. -cena tridnevnega ogleda je 1.130 DEM. 2. ŽENEVA - AVTOMOBILSKI SEJEM - od 7. do 10. marca. 3. BERLIN - ITB - največja svetovna turistična borza - od 9. do 13. marca 1996. Odhod 9. marca. Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM . 4. KOLN - mednarodni sejem - železnina, od 3. do 6. marca 1996 - orodja, kljpčavnice, alarmne naprave, gradbena oprema za notranjo izgradnjo, sanitarije. 5. MUNCHEN - IHM - mednarodni obrtni sejem - od 9. do 17. marca 1996. Dvodnevni ogled, potovanje z avtobusom, cena 199 DEM. 6. LONDON-KNJIŽNI SEJEM-OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195jDEM. 7. PARIZ-GRAPHITEC-tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled stane 980 DEM. 8. BOLOGNA - RAZSTAVA GRADBENIŠTVA - od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje in obnavljanje stavb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti. 9. ESSEN - mednarodni sejem klimatskih naprav in sanitarij - od 5. do 9. marca. Štiridnevni ogled stane 1.390 DEM. 10. HANNOVER - CEBIT - največji računalniški sejem, od 14. do 20. marca, programi 2, 3 ali 4 dni. Cena od 870 do 1690 DEM. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu. 2. Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE. 3. Prodamo 5 objektov na otoku Cresu v Stari Gavzi, kličite 063/702-211, g. Rak. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA (Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika) 1. AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v februarju, marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM. 2. NEW YORK- šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Washin-gtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM. 3. SRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele za skupine, cena 2.300 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. I. PUSTOVANJE 1. BENEŠKI KARNEVAL -17. februarja, avtobusni prevoz, cena 39 DEM. Skupine bodo nagrajene. 2. PUST V MADŽARSKI PUSTINJI - dvodnevni izlet z šemarijo na tipično madžarsko kmetijo. Odhod 17. februarja, cena 165 DEM. K. ŠOLSKE POČITNICE 1. Od 16. februarja do 3. marca 1996. Sprejemamo inf. prijave za smučarska središča in toplice. Prosti termini: Kope - garsonjera od 16.2. do 23.2.; Počitnice v Bohinjski Bistrici, počitniški dom za 23 oseb - tri in štiriposteljne sobe. Polpenzion 32 DEM. Termini od 16. do 23. februarja.Pokljuka, app za 2 osebi, termin od 17. do 24.2., cena 580 DEM. Bohinj, počitniška hiša za 6 oseb, prosto od 26. februarja do 1. marca. 2. Počitnice v Tuniziji, od 17. do 24. februarja. Polpenzionska in penzion-ska storitev, hoteli od treh do pet zvezdic v Hammametu. Cena za en teden od 740 do 895 DEM. 3. Smučarski paket v Bohinju - tri, štiri, pet, šest ali sedem dni. Cena po 19. februarju od 271 do 613 DEM. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 15. februarja 1996 SOUPRf IJALKC | km nr Svet delavcev mora imeti strategijo delovanja Piše: Milan Utroša Zagotavljanje najmanj minimalnih materialnih pogojev za delo sveta delavcev, ki jih določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kot so plačane ureza seje in posvetovanje z delavci, kritje stroškov za izobraževanje članov in profesionalizacije z zakonom določenega števila članov sveta delavcev, je le eden od pogojev, da je svet delavcev lahko učinkovit in uspešen. Najmanj toliko je raven uresničevanja soupravljalskih pravic delavcev odvisna od strategije in načina delovanja sveta delavcev. Pri načinu delovanja je predvsem pomembno, da ima svet delavcev vzpostavljen stalen kontakt z zaposlenimi in tvorno vsebinsko sodelovanje s sindikatom v podjetju in izven njega ter z delavskimi predstavniki v nadzornem svetu družbe. Določanje strategije delovanja sveta delavcev je, upoštevaje razmere v gospodarski družbi, predvsem stvar slehernega posameznega sveta delavcev. Odvisno pa je tudi od tega, kakšen je odnos delodajalca do soupravljalskih pravic delavcev in v , okviru tega predvsem to, koliko je delodajalec dojel in sprejel, da je soupravljanje sestavni del oblikovanja in sprejemanja nekaterih poslovnih odločitev, ki lahko bistveno prispeva k večji uspešnosti poslovanja družbe ter k nekonfliktnemu razreševanju razmerij v okviru odnosa med delom in kapitalom. Predvsem tuje izkušnje kažejo, da v praksi zasledimo naslednje modele delovanja svetov delavcev: • model korektivne vloge sveta delavcev, v katerem svet delavcev čaka na predloge delodajalca in reagira le takrat in le na podlagi minimalnih zakonskih pravic, • model sveta delavcev »somenedžerja«, v katerem delodajalec uspe, da svet delavcev vse njegove predloge sprejme za svoje, ne glede na to, kako posledično vplivajo na položaj delavcev, • model sveta delavcev »kontramenedžerja«, v katerem svet delavcev zavrača sleherne predloge delodajalca in s tem onemogoča ustvarjanje produktivnega dialoga z njim, • model, v katerem svet delavcev igra vlogo »socialnega kon-trolinga«, v okviru katerega, upoštevaje vse relevantne podatke, kot enakopravni partner uravnava vsa tista socialna vprašanja zaposlenih, ki so v njihovi pristojnosti. Prvi trije modeli vsekakor kažejo, da ti sveti delavcev nimajo zgrajene strategije svojega delovanja ali pa je ta napačna. Za uspešno in učinkovito delo sveta delavcevje torej pomembno: 1. Svet delavcev ne sme prevzeti le vloge preprečevalca nepravilnosti (defenzivna vloga), temveč mora že vnaprej vplivati na odločitve. 2. Člani sveta delavcev morajo vedeti, katere informacije potrebujejo za svoje delo: - kje in kdaj jih dobijo, - njihov obseg in selekcija med njimi, - kako jih uporabljajo, s ciljem zaznavanja trendov na posameznih področjih v daljšem časovnem obdobju. 3. Vsi člani sveta delavcev za svoje delo potrebujejo ustrezna strokovna znanja. Zato je nujno, da se izobraževalnih oblik, ki jih organiziramo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, udeležijo vsi naši člani svetov delavcev in tudi sindikalni zaupniki. Svet delavcevje kolektivni organ, zato je popolnoma zgrešen pristop, da se seminarjev za svete delavcev udeležujejo le njihovi predsedniki. 4. Delovati morajo tako, da jih bodo delodajalci sprejemali kot enakopravne partnerje, za to pa je potrebno argumentirano zastopanje vloge dela v produktu podjetja. Strogo izvajanje pristojnosti iz zakona pomeni pristajanje na sprejem pasivne vloge, vse kar je več od tega, pa je stvar usposobljenosti, lastne kreativnosti, uspešnega sodelovanja s sindikatom, izdelane strategije ter razumevanja obeh strani, da soupravljanje prispeva k uspešnosti sodelovanja s sindikatom, izdelane strategije delovanja ter razumevanja obeh strani, da soupravljanje prispeva k uspešnosti poslovanja podjetja. V vročih poletnih dneh leta 1993 je v državnem zboru prišlo do tihega in neodmevnega sprejetja zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon je, ob relativno skromnem zanimanju politike zanj, na novo opredelil odnose med delodajalci in kolektivi zaposlenih. Z vidika stopnje »industrijske demokracije« oziroma modela, kije bil uveljavljen s sprejetjem tega zakona, je prišlo do kvalitativne spremembe. Proces omejevanja samoupravljanja iz poznih 80 let je bil ustavljen in na temelju nove ustave leta 1991 nadomeščen z uveljavitvijo novih razmerij. V teh razmerjih dominira lastnik kot temeljni in izvirni delodajalec, zaposleni pa so kot posamezniki in tudi kot delovni kolektiv pravno in ekonomsko gledano v odvisnem in podrejenem položaju. Slovenski zakonski model kljub temu načelnemu izhodišču iz primerjalnih vidikov za delavsko stran ni omejevalen. Delavcem, ki se ustrezno organizirajo, jamči sorazmerno široke pravice in pogoje za sodelovanje pri upravljanju. Predpis je fleksibilen, saj zaposlenim omogoča, da po lastni presoji smotrnosti aktivirajo sistem delovanja neposredno voljenih predstavnikov. Omenjeni model tudi omogoča partnerjem, da sporazumno ožijo ali širijo par-ticipativne pravice. Hkrati zakon zaposlenim jamči minimalni obseg pravic sodelovanja pri odločanju, ki jih brez njihovega soglasja delodajalcem ne more zmanjšati oziroma omejiti. Kvaliteta predpisa, če ga opazujemo z vidika krepitve moči zaposlenih, da vplivajo na odločanje, je tudi v ustrezni ureditvi razmerja med sindikati in neposredno voljenimi delavskimi predstavništvi. Sistem delavske participacije temelji na zasnovi sodelovanja in medsebojnega usklajevanja interesov delodajalca in zaposlenih, v katerem tudi sindikati lahko tvorno sodelujejo. Manj ustrezna pa se zdi ureditev v tem, da v zakonu ni norme, ki bi vodstvom organizacij nalagala obveznost, da sami skličejo zbor delavcev, na katerem bi se ti lahko odločili, ali obstaja potreba in želja zaposlenih, da aktivirajo omejeni mehanizem. Pri tem je treba upoštevati, da delodajalce in vodstva gospodarskih družb lahko razdelimo v skupino tistih, ki v mehanizmu delavske participacije vidijo ustrezen prostor za tvorno usklajevanje interesov, ter drugih, ki menijo, da gre za novo odvečno institucionalno obliko, ki jim odjeda energijo pri drugih, zanje pomembnejših zadevah. V takšnih okoljih sprejemajo poskuse vzpostavitve obravnavanega sistema kot nekakšno sovražno dejanje, kar brez dvoma pomeni pomemben pritisk na zaposlene, da oklevajo pri uveljavitvi par-ticipativnih pravic. Drobna zakonska norma, katere zasnova je vsebovana v nastajajočih dokumentih Evropske unije in je tudi omenjena v slovenski strokovni literaturi, bi ta problem z lahkoto odpravila. Določila 75. člena Ustave Republike Slovenije so zasnovana kot izhodišče enega izmed pomembnih načel sodelovanja zaposlenih pri upravljanju. Gre za načelo univerzalnosti, po katerem zaposlenim ni mogoče Tudi v zavodu organiziran dialog med zaposlenimi in državo /cof delodajalcem? Piše: Zvone Vodovnik odvzeti pravice, da izvolijo svoje predstavnike, ki zastopajo njihove interese v razmerjih z delodajalcem. Dimenzije tega načela je opredelilo ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v svoji znani odločbi vključilo možnost, da se eni izmed kategorij zaposlenih onemogoči voliti oziroma kandidirati delavske predstavnika oziroma predstavnike v organ upravljanja zavoda. S tem je bil posredno povedano, da imajo vse kategorije zaposlenih v organizacijah gospodarstva in negospodarstva temeljno pravico do sodelovanja pri upravljanju, seveda pa so mogoči različni načini in oblike. Takšna opredelitev načela univerzalnosti je seveda od zakonodajalca zahtevala, da čimprej odpravi nejasnosti pri uveljavljanju te pravice v gospodarskih družbah in zavodih. To je po ustavi mogoče storiti le z zakonom, kar so upoštevala že določila 110. člena ZSDU, po katerih je ta zakon dopuščal, da se tematika delavske participacije v zavodih do sprejetja posebnega zakonskega predpisa ureja s kolektivnimi pogodbami, do česar je v praksi tudi prišlo. Dobri dve leti po sprejetju ZSDU je prišlo do prvih priprav na sprejetje posebnega zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju v zavodih. Ta zakon naj bi pomembno prispeval k izenačevanju participativ-nih pravic zaposlenih v posameznih tipih zavodov s področja različnih dejavnosti. Iz predloga zakona, objavljenega v Poročevalcu Državnega zbora Slovenije št. 2/ 96 (EPA 1331 - skrajšani postopek), so razvidne naslednje temeljne značilnosti zasnovanega predpisa: • zakon naj bi uredil le nekatere načine vplivanja zaposlenih na odločanje v zavodu. Najintenzivnejši način - soodločanje naj bi ostalo predmet urejanja v predpisih, ki urejajo organizacijo in upravljanje zavodov, ki opravljajo posamezne javne službe, • za participacijo zaposlenih v zavodih naj bi veljala večina določil že veljavnega ZSDU. Le v manjšem številu elementov naj bi obravnavani zakon urejal nekatere posebnosti. Tako naj bi se v zavodih uporabljala večina pravil ZSDU o svetu delavcev (zaposlenih) oziroma o delavskem zaupniku. To velja tudi za pravila ZSDU o zboru delavcev ter pravila ZSDU o rezre-ševanju medsebojnih sporov z arbitražo. V okviru sodelovanja zaposlenih pri upravljanju zavoda naj bi imela delavska voljena predstavništva podobno kot v gospodarskih družbah tudi v zavodih pravico, da zadržijo izvršitev odločitve organa zavoda, če ta organ ni zagotovil zaposlenim pravice do ustreznega vplivanja na sprejetje odločitve, preden je sprejel to odločitev. Nov zakon naj bi posebej uredil kazenske določbe oziroma prekrške, zaradi katerih bi bilo mogoče kaznovati zavod in odgovorno osebo, če pride do pomembnega protipravnega omejevanja participativnih pravic zaposlenih v zavodih. Iz opisanega prikaza lahko ugotovimo, da zasnova novega zakona ne prinaša nobenih novih idej oziroma novib rešitev, ki ne bi bile znane oziroma uveljavljene že v ZSDU. Približno enake pravne učinke kot nov zakon bi prinesla tudi kratka norma, ki bi enostavno povedala, da se v zavodu smiselno uporabljajo določila ZSDU, in naštela redke institute, ki v zavodih ne pridejo v poštev. Zdi se, da bo potrebno vložiti še precej naporov v smeri analize širšega vprašanja kolektivnih delovnih razmerij v javnem sektorju, preden bo mogoče sprejeti kvaliteten predpis na tem področju. V naslednji številki bomo odprli tudi rubriko »Vprašanja - odgovori« Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju svojih funkcij zagotovo že naleteli demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova ul. 50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942. Analiza izvajanja zakona o soupravljanju delavcev Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 1995 razpisalo projekt z gornjim naslovom. Na natečaju je uspelo projekt dobiti Institutu za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane, z nosilcem dr. Bogdanom Kavčičem. V opredelitvi raziskovalnega problema je ITEO izhajal iz naslednjih izhodišč: 1. V Sloveniji ni pregleda nad uresničevanjem z zakonom o soupravljanju delavcev predvidenih oblik participacije delavcev. S predlaganim projektom bi: a) zbrali podatke o uresničevanju zakona na reprezentativnem vzorcu družb, na katere se zakon nanaša, o odločitvah delavcev glede participacije, o uresničenih oblikah in njihovem funkcioniranju dosedaj in b) pripravili vsebinski predlog za redno statistično spremljanje soupravljanja delavcev. 2. Primerjava funkcioniranja z zakonom o soupravljanju predvidenih oblik delavske participa- cije v družbah z različno lastninsko strukturo (posebej glede na delež notranjega lastništva) bo omogočila empirično utemeljeno oceno vpliva lastninske strukture na participacijo in uspešnost družb. Glede na velik delež notranjega lastništva v slovenskih gospodarskih družbah, bi takšna primerjava omogočila tudi načrtovanje ukrepov sistemske narave za povečanje učinkovitosti poslovanja družb. 3. V državah Evropske skupnosti je bilo po naročilu (in financiranju) te skupnosti izvedenih nekaj raziskovalnih projektov o različnih vidikih participacije delavcev (zlasti o njenem vplivu na tehnološki razvoj in nove metode vodenja). V okviru predlaganega projekta bi izvedli tudi raziskavo nekaterih aspektov pariticipacije, ki bi omogočili primerjavo s projekti v Evropski uniji. Glavne zainteresirane skupine (stakeholders) na področju participacije so: vlada (zadolženo ministrstvo), delodajalci in delojemalci oz. njihove Piše: Bogdan Kavčič organizacije. Poleg teh pa seveda še menedžerji, raziskovalci, načrtovalci socialnega razvoja itd.Takšna struktura velja povsod v zasebnolastniških gospodarstvih. Interesi zainteresiranih skupin, posebej delodajalcev in delojemalcev, 'so bolj ali manj konfliktni. Tudi v Sloveniji delodajalci niso zadovoljni s sedanjim zakonom in so že Podatki o avtorjih: Bogdan Kavčič, doktor sociologije, konzultant za upravljanje človeškega dejavnika pri Intšitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo - ITEO iz Ljubljane; Zvone Vodovnik, magister pravnih znanosti, direktor Inšituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Milan Utroša, član predsedstva sveta Zveze svobodnih sindiktov Slovenije; Mato Gostiša, dipl. pravnik, s.p., Studijski center za industrijsko demokracijo »Studio participatis« 1 leta 1994 predlagali spremembe, ki pa v parlamentu niso bile sprejete. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je resorno ministrstvo za problematiko participacije. Izsledki projekta bodo Ministrstvu dali strokovno empirično podlago za nadaljnje normativno urejanje področja. Delodajalcem (kot sofinancerjem projekta) bi izsledki omogočili vpogled v delovanje mehanizmov participacije z vidika učinkovitega vodenja družb. Tbdi sindikatom (kot sofinancerjem) bi izsledki projekta dali pregled nad dejanskim dogajanjem na področju participacije zaposlenih. Vse temeljne zainteresi- rane skupine bodo s projektom dobile skupne strokovno dovolj utemeljene empirične podlage za prihodnje urejevanje participacije zaposlenih. Izsledki projekta bodo nadalje lahko služili zainteresiranim skupinam in drugim za predstavitev Slovenije v svetu. Forumov in organizacij, ki se v svetu ukvarjajo s participacijo delavcev, je namreč precej, interes pa je predvsem usmerjen v empirično funkcioniranje normativnih shem participacije-Izsledki projekta bodo lahko tudi podlaga za vključevanje v mednarodne projekte. Opredeljeni so bili naslednji cilji projekta: • dobiti reprezentativen, dovolj zanesljiv in veljaven pregled nad uresničevanjem z zakonom o soupravljanju predvidenih oblik participacije delavcev v družbah, • pridobiti utemeljeno empirično oceno vpliva oblik participacije na učinkovitost vodenja družb, • pridobiti vsaj nekatere podatke, ki bi omogočili primerjavo stanja participacije v Sloveniji s stanjem v državah Evropske unije, • zagotoviti resornemu ministrstvu, delodajalcem in delojemalcem veljavne in zanesljive empirične podlage za prihodnje urejanje participacije delavcev, • pridobiti empiričen podatke za predstavitev participacije delavcev v Sloveniji v svetu. Projekt naj bi bil končan do konca leta 1996. Takrat bomo mogoče oceniti, koliko so bili postavljeni cilji doseženi. To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. TE 15. februarja 1996 Identiteta Slovenije n ZA RAZPOZNAVNOST NE ? ZADOSTUJE LE LIPOV LIST za- ine vo- nje »ih, za- /ne dih ega naj 30' rali a-sm Jo re-1 i.V rama dh ijo ta do ve, on be ilo tega le- 10, o-ki s v ot v ;ti K a v e 3 1 I Že dolga leta si Slovenci prizadevamo, da bi našo domovino in ljudi, ki živijo v njej, spoznali tudi drugi narodi. Zdaj, ko imamo svojo državo in je vse, kot pravimo, v naših rokah, pa je želja po mednarodni Predstavitvi Slovenije in vsega tistega, kar imamo in zmoremo, še toliko večja. Zato pač, ker je odpi-fanje, povezovanje in sodelovanje na vseh ravneh edini most, ki pelje v razviti svet. Včasih so bila tovrstna prizadevanja v glavnem brez uspeha, saj smo bili za vse, ki so vedeli za nas, le neznaten in nepo-nremben delček rajnke Jugoslavije. Kdor je bil denimo v Portorožu, je bil v Jugoslaviji. Kdor seje naslajal z briškim tokajem ali ormoškim tnuškatom otonel, je pil »jugoslovansko« vino. Nekajletna prizadevanja na najrazličnejših področjih, da bi Evropi in tudi drugim delom sveta Predstavili svojo državo, še zdaleč niso obrodila željenih sadov. Se posebej presenetljivo pa je, da nas vse do danes niso spoznali niti najbližji sosedje. Kar dve tretjini Avstrijcev, na primer, nima poj-tha o tem, da meji njihova država na Slovenijo. Podobno je z Italijani. Malo jih zahaja k nam in i>e ti so v glavnem z območjaTr-?ta, Gorice,Vidma... Velika večina Južnih sosedov pa sploh ne ve za našo novo državo in živi v starem prepričanju, da se nad Tržaškim zalivom dviguje železna zavesa. Podobno poročajo slovenski dopisniki tudi iz Nemčije. Tam se o Sloveniji ne pogovarjajo, zelo malo pišejo, ker jih pač ne zanimamo. Posamezniki sicer poznajo nekatere Slovence, ki delajo in živijo v Nemčiji, to pa je tudi vse. Skratka, tudi za Nemce je naša državica tako zelo majhna in nepomembna, da ji ne posvečajo nikakršne pozornosti. In kaj vedo o nas naši sosedje onkraj slovensko-hrvaške meje? Zanemarljivo malo, ugotavljajo naši dopisniki.Tamkajšnji mediji o Sloveniji ne poročajo, v knjigarnah ni slovenskih naslovov, kioski v glavnem ne poznajo našega tiska.Tudi slovenske pesmi ni slišati onkraj južne meje. Trgovine so prepolne blaga z vseh koncev sveta, slovenski proizvodi pa so bolj izjema kot pravilo. Za Hrvate, ki se jim vsaj malo sanja o naši državi, smo Slovenci ozki, zaprti in skopi ljudje. Vedo tudi povedati, da imamo boljše plače in da nas je obšla vojna vihra. To pa je tudi vse. Seveda je drugače s sosedi, ki živijo ob državni meji in v Istri, saj so v naših prodajalnah tako rekoč vsakodnevni gosti. Vendar so ti ljudje v primerjavi z vsemi drugimi prebivalci Hrvaške v krepki manjšini. To, da nas svet zelo slabo ozi- roma sploh ne pozna, ni niti najmanj presenetljivo. Konec koncev imamo svojo državo komaj dobra štiri leta. V tako kratkem času pa na področju identitete države, njene razpoznavnosti, celostne podobe in imidža ni mogoče narediti čudežev. Spomnimo se držav, ki po svojih razpoznavnostih izstopajo, kot so denimo Francija, Italija, Švica..., in še mnogih drugih, ki so gradile svojo identiteto tako rekoč stoletja. In to na vseh področjih, od gospodarstva do kulture, od političnega življenja do najrazličnejših prizadevanj za narodov blagor. Ker smo dejansko mladi in da se učimo šele prvih korakov, se torej ne gre čuditi, da nas presneto slabo poznajo celo najbližji sosedje. Kljub temu pa ne gre prizadevanj za uveljavljanje in razpoznavnost Slovenije v svetu prepuščati zgolj času, našim športnikom, umetnikom ali bolj ali manj posrečenim občasnim promocijam. Izkušnje, naše in tudi tuje, opozarjajo, daje to premalo. To, da si turistično gospodarstvo prizadeva privabiti v Slovenijo čim več tujih gostov, je vsekakor hvale vredno in voda na mlin pri gradnji in vzpostavljanju naše identitete in razpoznavnosti. Vendar, dolgoročno gledano, premalo. Slovenski poslovneži v ZDA na primer opozarjajo, da brez zares OBVEZNICE ZA PLAČILO ELEKTRIKE? v v Trbovljah se intenzivno ubadajo z rešitvijo vprašanja, do kdaj naj bi se kopali premog v zasavskih premogovnikih. Ugotovili so, da bi lahko ru-darjenje podaljšali še daleč preko leta 2004, v katerem naj bi prenehala delovati termoelektrarna TET 2. Ta zdaj edina še uporablja zasavski pre-■aog, in z njenim koncem naj bi prenehali kopati premog v Zasavju. Zaloke pa kajpak še ne bodo izčrpane in zato si v Trbovljah močno prizadevajo, da bi vlada še letos sprejela odločitev o gradnji nove, moderne in okolju neškodljive termolektrarne, ki bi potrošila po letu 2004 neizkoriščene zaloge premoga v Zasavju. Ker strategija učinkovite rabe energije in oskrbe z njo predvideva v Prihodnosti izgradnjo več termolek-torn, bi bila gradnja novega energetskega bloka v Trbovljah smotrna, kajti zaradi moderne tehnologije N lahko kasneje, ko bi domače zaloge premoga pošle, uporabljala Ovoženi premog. Naglica pri sprejemanju odločitve o novi trboveljski termoelektrarni je po prepričanju strokovnjakov potrebna zaradi tega, ker bo sedanja v vsakem primeru zapr-ta v letu 2004. Usoda rudnika je ve-?ana na odločitev o gradnji nove elektrarne ali opustitvi teh načrtov, in če bočemo novo termoelektrano dograditi do leta 2004, moramo odločitev o tem sprejeti že letos in urediti tudi finančno konstrukcijo. V grobem pa je kajpak že znano, kakšna naj bi bila nova trboveljska termoelektrarna, koliko bi dajala energije in koliko bi stala, in tudi, kdo vse naj bi prispeval denar. Za pri merj avo: zd aj š nj a TET 2 de-luje od leta 1968, na leto proizvede med 550 in 650 gigavatnih ur aiektrične energije (inštalirana moč Je 125 MW). Na leto pokuri do '00.000 ton zasavskega premoga, v zrak pa spusti 720 ton trdnih delcev, 22.000 do 30.000 ton žveplovih oksidov in 1200 do 2000 ton dušikovih oksidov. Elektrarna je zasta-fela, izrabljena in ne izpolnjuje sprejetih ekoloških norm. Bodoča olektrarna, z inštalirano močjo 150 do 200 MW, bi letno proizvedla 800 ntegavatnih ur električne energije, Pokurila pa 600.000 do 800.000 ton Premoga. Zaradi nove tehnologije jzgorevanja v vrtinčastem sloju bi ‘ET3 v vsakem letu delovanjaone-st>ažila okolje s 150 tonami trdnih delcev, 1190 tonami žveplovih in s 595 tonami dušikovih oksidov. Nova elektrarna bi nas veljala 564 rnilijonov mark. Polovico naj bi pri-sPevali skupno iz proračuna in iz sre- dstev termoelektrarne. Nekaj manj kakor pol potrebnih sredstev bi nabrali z najemanjem posojil doma in v tujini, razmišljajo pa tudi o izdaji obveznic, če bi to zamisel država podprla, bi lahko del denarja zbrali tudi na ta način, kupci obveznic pa bi z njimi poravnavali stroške za porabljeno električno energijo. V TET menijo, da bi porabniki električne energije to možnost dobro sprejeli. Nova trboveljska termoelektrarna bi lahko bila zgrajerna do leta 2004, če bi bila odločitev o gradnji sprejeta letos spomladi. Potem bi v naslednjih štirih letih lahko pripravili izvedbene projekte. Za stroške bi do konca tisočletja potrebovali okrog 170 milijonov mark, največji finančni zalogaj pa bi bil leta 2001, ko naj bi potrošili 200 milijonov mark. Naš slik, glasilo slovenskega gospodarstva, 1/96 Na marsikateri slovenski izdelek bi lahko s ponosom napisali Made in Slovenia in ga poslali na najzahtevnejša tržišča, pa, žal, še ne znamo prodajati... uspešnega gospodarstva in brez kakovostnih In izvirnih izdelkov, industrijskih ali domače obrti, na katerih bo z velikimi črkami pisalo Made in Slovenia, ne bomo prodrli v svet. To nedvomno drži. Nadvse pomembno je tudi, da prav na tem področju še zdaleč nismo izkoristili svojih možnosti. Američani, na primer, nas med drugim opozarjajo na naše izdelke iz kristala, na naš med in številne proizvode iz tega tekočega zdravila, na kraški pršut, naša izbrana vina in še na marsikaj. Imamo pravzaprav veliko takega, na kar smo lahko upravičeno ponosni in česar drugi nimajo, pa tega na znamo vnovčid. Včasih smo sorazmerno lahko prodajali, ko je obstajal še jugoslovanski trg. Zdaj tega ni več, prodor na najzahtevnejše trge pa zahteva veliko znanja, izvirnosti in tudi vztrajnosti. Andrej Ulaga ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA SLABA Predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk je z lanskimi izvoznimi rezultati kar zadovoljen, kot je bilo videti in slišati na nedavni okrogli mizi na TV Slovenija. Lani smo izvozili za 8,29 milijarde dolarjev izdelkov ali za 21,4 odstotka več kakor leto poprej. Kljub temu pa je Slovenija uvozila za milijardo sto-petnajst milijonov dolarjev več, kot je zaslužila z izvozom, kar je po besedah dr. Jožeta Mencingerja na isti okrogli mizi že zelo velik primanjkljaj. Po mnenju tega priznanega makroekonomskega strokovnjaka pa je še slabše, da lani izvoza pravzaprav nismo povečali, ves presežek da je nastal zaradi gospodarskega zagona v letu 1994. In da trendi kažejo na usihanje izvoznih dosežkov. Usiha tudi industrijska proizvodnja, zato bo tudi izdelkov za izvoz manj. Kot smo že objavili v našem časniku, se je lani obseg industrijske proizvodnje povečal komaj za dva odstotka, premalo tako za povečevanje izvoza kot tudi za odpiranje novih delovnih mest. V resnici seje v industriji zmanjšalo število zaposlenih. Statistični urad sporoča, daje izvoz v decembru krepko zaostal za novembrskim in le za silo presegel tistega iz decembra leta 1994. Delno so na tak rezultat vplivali tudi prazniki, niso pa poglavitni vzrok za upadanje prodaje na tuje in tudi za upadanje proizvodnje. Uvoz je bil seveda večji od izvoza tudi v decembru. Dosegel je vrednost 808 milijonov dolarjev. Za 14 odstotkov je presegel izvoz decembra 1994. leta in bil le za 5 odstotkov pod novembrskim lani. Zato je v decembru lani zunanjetrgovinski primanjkljaj dosegel vrednost 196 milijonov dolarjev, medtem ko je še leto poprej komajda presegel stomilijonsko vsoto. S takšnimi rezultati se je lani zunanjetrgovinski primanjkljaj več kot podvojil v primerjavi s tistim iz leta 1994, ali natančneje: pred dvema letoma je znašal 476 milijonov dolarjev, lani pa 1,17 milijarde in tako dvainpolkrat presegel predlanskega. Podatki sicer še niso dokončni, vendar pa bistvenih odstopanj ni pričakovati. Namesto da bi predlansko pokritost uvoza z izvozom, v razmerju 100 proti 93, izboljšalo, jo je gospodarstvo lani poslabšalo na razmerje 100 proti 88. Plačilna bilanca s tujino je sicer še pozitivna, saj jo dodobra pokrijemo z zaslužki od raznih storitev in drugih oblik neblagovne menjave, so pa gibanja gospodarskih tokov v negativno smer, o čemer je na omenjeni TV okrogli mizi govoril dr. Jože Mencinger, vredna vse pozornosti tvorcev ekonomske politike in gospodarskih strategij ter nemara tudi že začetka preplaha. B. R. L0MUENJE UDOV DOLŽNIKOV ALI PRAVNA ZAŠČITA UPNIKOV Zgodba o plačilni (ne)sposobnosti gospodarskih subjektov je starejša od slovenske države. Vleče se še iz države, v kateri smo bili prej, od takrat pa veje tudi duh zakonodaje, saj je še vedno zaščiten dolžnik pred upnikom, namesto obratno. Dolžniška kriza seje v zadnjih letih poglobila in v pomanjkanju pravnih sredstev si marsikateri upnik pomaga z nasilnimi načini izterjave dolga. Število blokad žiro računov se je od leta 1991 povečalo za šestkrat, povprečni dnevni znesek blokad pa za desetkrat. Likvidnostni položaj nekoliko izboljšujejo le redna mesečna večstranska pobotanja. Kaj storiti? Obrtna zbornica je na primer lani izoblikovala precej predlogov, kako omiliti dolžniško krizo, ki po njihovih izkušnjah najbolj prizadene mala podjetja in obrtnike. Med drugim naj bi država uzakonila krajši rok za plačilo finančnih obveznosti in uveljavila ostrejše prijeme za tiste gospodarske subjekte, ki bi bili plačilno nezmožni. Vse to pač po zgledu iz tržnega sistema, kjer je poplačilo dolgov pomembnejše od obstoja podjetja. Pred kratkim pa je upravni odbor Gospodarske zbornice ugotovil, da na državo ne kaže čakati in da se morajo podjetja sama zavarovati pred slabimi plačniki. Pazijo naj, s kom poslujejo, kako zavarujejo terjatve, ali zaračunavajo zamudne obresti, ali dolžnike opominjajo in ali tožijo, če je potrebno. Mnoge težave, ki jih imajo podjetja pri izterjavi dolgov, kažejo tudi na to, da marsikje niti ne poznajo vseh možnosti, ki jih daje veljavna zakonodaja. V pogodbe je treba, denimo, vključevati arbitražno klavzulo, ker bi tudi zbornica v takih primerih lahko po- magala upnikom izterjati dolg. Pa tudi vloge častnega razsodišča pri zbornici ne gre podcenjevati. Upravni odbor zbornice je tudi menil, da bi veljalo ustanoviti posebno družbo za zavarovanje komercialnih tveganj na ’ domačem trgu. Vanjo naj bi prispevale banke, zavarovalnice in podjetja. Tako naj bi podjetja sama zmanjševala komercialna tveganja pri poslovanju z nesolidnimi plačniki. Vendar pa lahko le država z zakonodajo in učinkovitim izvajanjem le-te prepreči, da bi se upniki morali v še večji meri, kot se dogaja, posluževati trdih prijemov in metod izterjevanja. Od države je torej odvisno, ali bo pri nas ugrabljanje nesolidnih dolžnikov, lomljenje udov in podobno postalo običajno nadomestilo za sodno zaščito upnikov. Tako je menil Zvonko Per-lič iz Združenja podjetnikov, organizacije, ki združuje lastnike malih podjetij in kjer so se omenjenih metod nekateri že poslužili. Kaj naj bi torej država ukrenila, da bi zmanjšala plačniško krizo, s tem pa koristila tudi sebi, saj podjetja danes dolgujejo proračunu skoraj deset milijard tolarjev, ZPIZ-u štiri in zdravstvu 3 milijarde tolarjev? Na zbornici menijo, da bi pomagalo, če bi register podjetij očistili množice podjetij, ki ne poslujejo.Takih je menda kar dve tretjini vseh v register vpisanih podjetij, precej med njimi pa jih služi spretnim poslovnežem za morebiten umik, če bi njihovi aktivni firmi zagorelo pod nogami. Najhujše je seveda stanje z zakonodajo. Ta še vedno ščiti dolžnike, nima institucije za zavarovanje terjatev. Ni vpeljane avkcije terjatev, menice in čeki nimajo veljave, zlorabe so kaznovane mnogo premilo. Zakonodaja bi morala omogočiti likvidacijo dalj časa nesolventnih podjetij in podjetij, ki nimajo zaposlenih. Zakon o izvršilnem postopku je tudi potreben sprememb, ki bi ga napravile učinkovitega. Vsekakor pa zbornica ne namerava čakati, da se bo oblast zganila sama, ampak se je odločila sprožiti proces urejanja likvidnosti in finančne nediscipline. O rezultatih bomo poročali. B. R. m 15. februarja 1996 ŽIVIJMSKA RA/PIOTa POKOJNINSKA PAST ZA ZAPOSLENE Naključje ali ne, ravno na dan, ko so pred parlamentom v Ljubljani protestirali razjarjeni upokojenci, je Zveza ekonomistov Slovenije pripravila posvetovanje o ekonomskih vidikih pokojninske reforme, ki naj bi globoko zarezala v sedanje pravice. Med razlogi za spremembe so številne slabosti sedanje ureditve, prevelika obremenitev dohodkov in neugodna demografska gibanja. Neven Borak, strokovni sodelavec državnega zbora, se je kot uvodničar celo vprašal, kdo bi moral pravzaprav protestirati, upokojenci ali delavci, ki bodo nosili glavno breme pokojninske reforme. I V pokojninsko past se bo ujela predvsem generacija, rojena od leta 1950 do leta 1965.Ta bo najbolj prizadeta, če se v pokojninski ureditvi ne bo kaj bistveno spremenilo, saj zanjo grozi resna nevarnost, da ne bo imel kdo plačevati pokojnin. Naša država je namreč skušala brezposelnost zajeziti s predčasnim upokojevanjem. Tako seje od leta 1987 do leta 1994 število upokojencev povečalo s 333.000 na 458.000. Hkrati se je v istem obdobju število aktivnih zavarovancev zmanjšalo z 983.000 na 774.000. Do leta 2000 naj bi se razmerje med zavezanci za plačilo prispevkov in upokojenci še naprej zmanjševalo (od sedanjih 1,67 : 1 na 1,30 : 1). Prispevki za pokojninsko zavarovanje naj bi leta 2020 ob sedanjih nespremenjenih gibanjih dosegli že 50 odstotkov plače, en zaposleni pa bi vzdrževal enega upokojenca.To pa tudi pomeni, da generaciji, ki danes vzdržuje staro in mlado generacijo in od katere se pričakuje, da bo financirala tudi nove investicije, se ne obetajo ravno rožnati časi. To je tudi eden izmed vzrokov, da že v Sloveniji nekaj časa tečejo obširne razprave o potrebnosti reforme pokojninskega sistema, ki omogoča pokojninsko-invalidsko zavarovanje praktično vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije upoštevajoč, njegove želje in ekonomske možnosti. Zavarovanje je tudi socialno naravnano, saj omogoča posameznim kategorijam zavarovancev vrsto olajšav in prikritih subvencij. Vse to, predvsem pa drugi pomembni razlogi (nizka starost za odhod v pokoj, relativno visoka raven pokojnin v primerjavi s plačami, reševanje gospodarske krize in brezposelnosti s predčasnim upokojevanjem, itd.) so povzročili, da postaja pokojninski sistem iz leta v leto težje obvladljiv. Tako je že danes pokojninski izdatki v družbenem proizvodu med največjimi v Evropi. Obremenitev delovne sile s prispevki za pokojninsko zavarovanje pa je postala neznosna za delovno intenzivne panoge slovenskega gospodarstva. Po drugi strani pa kaže prisluhniti oceni Andreja Košaka z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi lahko pokojninski zavod lansko leto končal s presežkom 24 milijard, namesto z izgubo 12,6 milijarde, če bi pravočasno odpravili kopico nepravilnosti pri samostojni izbiri plačevanja prispevkov in bi dr- raznih socialnih dajatev, subvencij in olajšav, ki bi jih morala pravzaprav sama plačevati. Država bi morala tako na svoja pleča prevzeti kmečke pokojnine po starem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, varstvene dodatke kot značilno socialno dajatev, odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove, neplačane prispevke nelikvidnih podjetij in podjetij v sanaciji ozi- Bela knjiga Na ministrstvu za delo, družino in socialno politiko ocenjujejo, da sodi pokojninska reforma med najpomembnejše naloge v prihodnjih letih. Gre za ekonomsko, pravno, tehnično, finančno, sociološko in politično za izjemno zahteven prijekt, ki ga bodo uresničevali ob pomoči foundacije Phare. Takšna reforma potrebuje čim širše družbeno soglasje, tudi sindikatov, zato morajo biti priprave zelo skrbno in strokovno načrtovane. Temelj pokojninskega zavarovanja naj bi ostalo obvezno zavarovanje, nove možnosti, podprte z davčnimi olajšavami, pa bi bile prostovoljno zavarovanje in dodatno zavarovanje. To reformo bi morale spremljati tudi druge reforme na področju socialne države, zlasti v zdravstvenem zavarovanju, davčna reforma in ukrepi monetarne politike. Prvi del pokojninske reforme je bil opravljen leta 1992, tako imenovana bela knjiga o pokojninskem sistemu pa bo nared do letošnjega poletja. V njej bodo predstavljene prednosti in pomanjkljivosti sedanjega sistema in nakazane rešitve za naprej. Po njeni izdaji (predvidoma vjuniju 1996) naj bi stekla široka strokovna in javna razprava o predlaganih dolgoročnih rešitvah. Reforma, ki bi se je v najboljšem primeru lahko lotili prihodnje leto, naj bi po dosedanjih spoznanjih obsegala več segmentov: nov sistemski zakon, ki naj bi veljal za bodočo in sedanjo aktivno generacijo, nov zakon o prostovoljnem zavarovanju, ter poseben zakon, ki bo urejal zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji (policija, poslanci...). Reforma pokojninskega sistema naj bi bila izvedena po najbolj optimistični različici do konca leta 1998, zavlekla pa se bo zagotovo v tretje tisočletje. Ocenjujejo, da bo najtežje prehodno obdobje za generacije, ki so del delovne dobe preživele v sedanjem sistemu. žava plačevala neplačane prispevke. Skratka, kriza pokojninske blagajne je bila povzročena po nepotrebnem. Sedanjim finančnim težavam pokojninske blagajne bi se lahko pravočasno izognili, če država ne bi stlačila v pokojninski sistem roma stečaju, brezplačno zavarovanje zaposlenih v invalidskih podjetjih, neplačevanje prispevka delodajalcev za brezposelne osebe, neplačevanje prispevka delodajalcev za čas bolezenske odsotnosti z dela nad 3o dni, neplačevanje prispevka delodajalcev za čas porodniškega na 65 let in izenačitev žensk in moških; odpravo možnosti dokupa pokojninske dobe in zaostritev pogojev za predčasno upokojitev; odpravo beneficirane delovne dobe in najugodnejšega povprečja desetih let; zmanjšanje razmerja med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo na zaposlenega; uvedbo vzdržnega mehanizma usklajevanja po-. kojnin; odpravo obveznosti pokojninske blagajne za zdravstveno zavarovanje in različnih obveznosti za plačevanje prispevkov za pokoj- i ninsko zavarovanje za posamezne skupine; oženje kroga upravičencev, spremembo invalidske ureditve in omogočenje sedanjim mlajšim upokojencem, da se delno ponovno zaposlijo. Ob vsem tem naj bi tudi oblikovali tako imenovana dodatna in prostovoljna zavarovanja, ki bi si jih plačevali zavarovanci sami, da bi lahko na starost uživali dostojno pokojnino. Tako načrtovana pokojninska reforma je zelo raztegljiv pojem, ki lahko prizadene zelo širok krog ljudi. Cilj reforme bi moral biti, kolikor mogoče ohraniti nesporne pridobitve socialnega zavarovanja, ki omogočajo v starosti ali j v primeru invalidnosti dostojno življenje. S tem bi tudi preprečili večanje stroškov države za socialne pomoči, ki bi nastali, če za ostarelo generacijo ne bi bilo poskrbljeno z učinkovitim sistemom pokojninskega zavarovanja. To pa pomeni, da ne bi smeli na vrat na nos pretiravati z zoževanjem jav- j dopusta. Predlagane rešitve sicer ne bi za daljši čas rešile pokojninskega sistema, vendar bi do pokojninske reforme omogočile njegovo normalno financiranje in izplačevanje pokojnin ter upokojencev ne bi bilo treba po nepotrebnem vznemirjati z odvzemom poračunov za nazaj. Zavarovanci pa bi lahko plačevali pokojninsko zavarovanje po za 2,36-odstotne točke nižji skupni prispevni stopnji, to je dvakrat po 14,32 odstotka oziroma skupaj 28,64 odstotka. To je skorajda toliko kot je v proračunskem memorandumu začrtan cilj vlade za letos. Ker je spreminjanje pokojninskega sistema eno izmed najbolj občutljivih področj sedanjega prehodnega obdobja iz socialističnega v kapi- Zadnje spremembe pokojninskega zakona Spremembe in dopolnitve pokojninskega zakona, ki jih je januaija letos sprejel državni zbor, so le »lepotni« popravki sedanje zakonodaje, ne pa še prava pokojninska reforma. Večji del sprememb, z izjemo usklajevanja pokojnin, prenosa kapitalskega sklada na vlado in sestave pokojninske skupščine, -e usklajenih z upokojenci. Največji kamen spotike je, kot je znano, usklajevanje pokojnin, o čemer pa bo imelo zadnjo besedo ustavno sodišče. Preostale usklajene spremembe pa so: 1. Po novem je odpravljena možnost zavarovanja za ožji obseg pravic pri samozaposlenih zavarovancih, lastnikih zasebnih podjetij in kmetih, ki so dozdaj to pravico dodobra izkoristili. 2. Podaljša se desetletno najugodnejše obdobje za odmero pokojnine pri zavarovancih, ki so imeli pravico do proste izbire zavarovalne osnove. Podaljša se za ves čas po 1. 1. 1970. 3. Povečajo se zavarovalne osnove za samozaposlene osebe in lastnike podjetij. Obvezno naj bi bili zavarovani tudi vajenci, ki se na podlagi učne pogodbe izobražujejo pri delodajalcu. Dvanajst mesecev učnega razmeija (to je šolsko leto s počitnicami vred) bi se upoštevalo kot šest mesecev zavarovalne dobe. Je sedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ustrezen? Da, delno Ne, ni ustrezen Da, popolno ustrezen Ne vem, me ne zanima SREM, 5.-9.1.1996 N=1500 talistični sistem, je lani vlada poklicala na pomoč tudi misijo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.Taje v času svojega obiska, lani avgusta, pripravila predloge za preobrazbo pokojninskega sistema. Med njimi kaže posebej omeniti: dvig starostne meje za upokojitev V sklopu priprav na pokojninsko reformo je ministrstvo za delo naročilo (še v času ministrice Klinarjeve) tudi anketo o poznavanju sedanjega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Anketa je bila narejena pred stavko upokojencev, oziroma pred odvzemom pokojninskih poračunov na vzorcu 1500 registriranih telefonskih naročnikov. Rezultati so pokazali, da so ljudje dokaj zadovoljni s sedanjim sistemom, da pa so slabo seznanjeni, koliko prispevajo za to zavarovanje, kakor tudi s smotri pokojninske reforme. nega obveznega zavarovanja in ga j nadomeščati z novimi sistemu dokler ti še niso dovolj proučeni, j Preveč enostransko bi bilo prenašati 1 tuje izkušnje brez upoštevanja slovenskih danosti. Pri nas temelji pokojninska ure- j ditev skoraj v celoti na obveznem | zavarovanju.To ima korenine v tako j i menovani medgeneracij ski pogodbi ' oziroma sporazumu med upokojensko in aktivno generacijo, da bo sle- J dnja prek sistema pokojnin sproti j plačevala prispevke od svojih plač I v pokojninsko blagajno. Dodatna : zavarovanja, ki jih je sicer treba j spodbujati, pa bodo lahko prevze- I mala del dosedanjih izdatkov šele, l ko bodo povsem zaživela, kar pa ; se verjetno v tem desetletju še ne , bo zgodilo, še posebej ne za sedanje | upokojence in starejše aktivne za- varovance. Murija Frančeškin | Kolikšen odstotek vašega dohodka je namenjen za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Pravno varstvo delavcev je na psu SVOBODNI SINDIKATI BODO PRISILJENI TOŽITI DRŽAVO Če je demokracija procedura, spoštovanje pravil igre, sankcioniranje kršenja pravnih norm, potem mirno lahko zapišemo, da je demokracija v Sloveniji še vedno na zelo nizki ravni.To še zlasti velja Za pravice delavcev, ki so jim kršene temeljne ekonomske in socialne svoboščine, država pa se ob tem vede, kot da je stvar ne zanima. Takšno je bilo osnovno sporočilo novinarske konference o »pravni Pomoči delavcem v ZSSS«, ki so jo pred dnevi pripravili njihovi Predstavniki. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je glede tega dejal: »Država ni storila tistega, kar seje obvezala v socialnem sporazumu za leto 1995. Pravna varnost delavcev se ni izboljšala, nasprotno, opaziti je celo nazadovanje, postopki Pred sodišči so izjemno dolgotrajni, kar delodajalce stimuliiah kršenju zakonodaje. Če je eden od temeljnih kriterijev demokracije ravno zaščita najšibkejših članov neke dražbene skupnosti, potem pač ne vem, kaj naj rečem za slovensko demokracijo.« Semoličev načelni uvod je konkretiziral član predsedstvo Sveta ZSSS Gregor Miklič. Tudi on je najprej Ugotovil, da pravna varnost zaposlenih pada iz leta v leto. Svojo trditev je podkrepil s podatki, po katerih je storitev pravne pomoči v Poseben problem so tudi stečaji in materialne terjatve delavcev, ki jih je treba v stečajnih postopkih dostikrat dodatno dokazovati. Problematične so izterjave odškodnin za nesreče pri delu in za posledice poklicnih bolezni, ki so strošek stečajnega postopka in imajo prednost pred ostalimi terjatvami. Služba pravne pomoči ugotavlja, da podjetja prenašajo premoženje na dru-a^.svoja podjetja ter tako oškodujejo upnike in s tem svoje bivše delavce, ki imajo prijavljene terjatve. Delavci tako pogosto ostanejo brez poplačanih prednostnih terjatev. ZSSS vsako leto za 20 odstotkov več. Več kot 20 pravnikov, ki delajo bolj ali manj poln delovni čas, vsega preprosto več ne zmore. Spopadajo z najrazličnejšimi kršitvami delovne zakonodaje, od premalo izplačanih plač, nezakonitega prerazporejanja do neizplačanih regresov. Zanimivo pa je, da število disciplinskih postopkov upada. Miklič pravi, da so delodajalci našli druge načine discipliniranja, pri čemer se še zlasti poslužujejo možnosti dela za določen čas in nadurnega dela. To jim omogoča, da se izogibajo plačevanju prispevkov, kar se seveda najbolj pozna pri socialni varnosti in zaščiti delavcev. Zelo pomenljiv je podatek, da so delavci drugi največji upnik v stečajnih postopkih in da pravniki svobodnih sindikatov samo v Maribora zastopajo več kot dvajset tisoč delavcev. Svobodni sindikati nudijo svojim članom brezplačno pravno pomoč, kar je njihova naj večja ugodnost. Za ZSSS pa to pomeni velikansko finančno obremenitev. Delavci v sporu pred sodiščem niso več oproščeni plačila taks in drugih stroškov, vsako delo sodišča je treba plačati vnaprej. Tako je veliko vprašanje, ali bo ZSSS v prihodnje še zmogla financirati zastopanje delavcev pred sodišči. Poleg splošnih okoliščinje po Mikličevem mnenju vzrok za takšno stanje neustrezna zakonodaja, katere osnovne rešitve še vedno temeljijo na samoupravljanju in družbeni lastnini. Te pa so brez učinkovitih zaščitnih mehanizmov, ko gre za kršitve pravic delavcev, kar je naj večja cokla za učinkovito delo sodišč in inšpekcije. Pristojno ministrstvo za delo že nekaj let obljublja sodobo delovnopravno zakonodajo, izhajajoč iz novih okoliščin, vendar mu to ni uspelo speljati varovalk, ki bi zaščitile delavca do izreka porvostopne odločbe, vendar ima pri tem kaj malo uspeha. Miklič je glede tega dejal, da pri nas ni organa, ki bi v tej fazi zaščitil delavca, in omenil Nemčijo, kjer delodajalec ne more odpustiti delavca, če se s tem ne strinja svet delavcev. Takšne okoliščine pa svobodne sindikate silijo k drugačnemu rava-nanju pri socialnem sporazumevanju z drugimi partneiji. Miklič je ponovil Semoličevo grožnjo, da ZSSS ne V Sloveniji je pravno varstvo delavcev na izjemno nizki ravni. Pritožbe in zahtevki za uveljavljanje pravic se dostikrat zavrnejo kot neu-temeljeni.Vse večje primerov »molka organa«, ko pristojni v podjetju o zahtevku delavca sploh ne odloči. Hkrati delodajalci delavcem ne priznavajo pravnomočno priznanih pravic in terjatev, doseženih pred delovnim in socialnim sodiščem, zlasti ko gre za neizplačane plače, regrese, odpravnine presežnim delavcem. Vse več pravnomočno razsojenih zadev je treba tako uveljavljati v izvršilnem postopku. Dušan Semolič: »Driava ni storila tistega, kar se je obvezala!« Gregor Miklič: »ZSSS bo prisiljena vlagati tožbe zoper državo!« niti za ministrovanja Jožice Puhar niti Rine Klinar. Tako vse kaže, da takšne zakonadaje ne bomo dobili še vsaj dve leti, kar pomeni, da se bo pravna varnost delavcev še slabšala. ZSSS se sicer tradi, da bi v sedanjo zakonodajo vgradili nekaj nujnih Organizacije in delodajalci vse bolj zaostrujejo delovno disciplino in izpolnjevanje (vse večjih) delovnih norm v industriji. Zlasti starejši delavci, invalidi in matere z majhnimi otroki so skupina, ki se jih delodajalci želijo čimprej znebiti, zato prav poslužujejo disciplinskih postopkov. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pa ima za eksistenco delavca nnjteaue posledice, snj delavec ostane na cesti brez vsakršnih dohodkov. Število .-21« 14* WV* 1 tfV posamezni pnmeri pa naravami amiuuiu* -muvuj«; pomoči ZSSS zabeležila tudi primer prenehanja delovnega razmerja zaradi kraje 130 tolarjev. bo podprla socialnega sporazuma, če vlada ne bo zagotovila, da se bodo te stvari hitro in korenito spremenile. Vse bolj očitno postaja tudi, da ZSSS preprosto ne bo mogla več mimo gledati prakse, po kateri delovni spori na sodiščih trajajo tri do pet let. In če vlada tu ne bo naredila odločnih potez, svobodnim sindikatom ne bo preostalo drugega, kot da posamezne primere oziroma spore sproži pred konferenco Mednarodne organizacije dela. Se pravi, da bo ZSSS prisiljena pred pristojno mednarodno arbitražo vlagati tožbe zoper državo Slovenijo. Kajti vse bolj očitneje, da divji liberalizem v tej državi reagira samo še na takšne skrajne korake. Ivo Kuljaj Induplati Jarše DELAVCI ZAHTEVAJO REVIZIJO POSLOVANJA Delavci podjetja Induplati Jarše menijo, da so njihovi tovarni šteti dnevi. V pomanjkanju pravih informacij so se obrnili na nas in vodstvu podjetja zastavili triindvajset vprašanj, na katera bi radi čim prej odgovore oziroma ustrezna pojasnila. 1. Zahtevamo revizijo poslovanj v tovarni Induplati! 2. Zakaj smo dobili v podpis tri kolektivne pogodbe? 3. Plačo dobimo konec meseca (24., 25. v mesecu); kje so obresti? 4. Kako so bili razdeljeni boni dne 3. januarja 1996 (najmanjša vrednost bona je bila 100 SIT, neka- Pr i CZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«. Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes. Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956 teri pa niso dobili nič)? 5. Zakaj so nam zmanjšali nadomestilo za stroške prevoza na delo? 6. Zakaj so nam prenehali plačevati presežek norme? 7. Ob obletnicah za delovne dobe (10,20,30 let) dobimo bone, ki so vnovčljivi v trgovini Induplati. 8. Dobili smo kartice za 10-od-stotni popust v Majčevem dvoru (na njih je celo številka za vročo linijo). 9. V obednicah nam pijačo zaračunavajo po gostinskih cenah. 10. S čigavim denarjem se gradi veleblagovnica na starem parkirišču pred Induplati? 11. Izplačilo nagrad za uspešnost direktoiju v višini 2 x 18.000 DEM, izplačljivih v delnicah, v primeru predčasne razrešitve pa v gotovini. 12. Masa za OD za delavce se zmanjša za 10 % (na 62.5 mio SIT), da bi olajšali delo direktorjem, pa se le-ta zviša za 1.5 mio SIT. 13.90 delavk gre na čakanje (tkalnica, sukalnica, predilnica in vzdrževanje). 14. Majčev dvor je bil obnovljen z denarjem tovarne Induplati (preglejte predračun za adaptacijo Maj-čevega dvora). 15. Zakaj smo ob tako težki situaciji sponzorji raznih prireditev in tekmovanj? 16. Prireja razna gostovanja (nam ni potrebno, da priredijo piknik v Kranjski Gori ter ob otvoritvi Maj-čevega dvora pečejo vola itd., ob tem pa povedo, da bo plača tisti mesec*a 5 % manjša). 17. Plače se nam ne morejo povečati, ker smo nad povprečjem (64 mio SIT/650 zaposlenih = 98.400 SIT). 18. Zdaj ko ni več praznika žena 8. marca, bo direktor 8. marca povabil vse žene, delavke tovarne Induplati, v Majčev dvor na kosilo (to je prvič, da seje spomnil, daje obstajal ta praznik). Lahko bi rekli - zelo razkošno, vendar bo šel denar iz enega Žaklja v drugega, lastnik obeh je direktor, nam pa 5 % manj plače. 19. Na občini seje pohvalil, da bo grde in stare babe spravil iz podjetja, ker bo imel on zaposlene le lepe in mlade delavke. 20. Kot svoje pomočnike je redno zaposlil sorodnike in prijatelje, ob tem pa vedno poudarja, da je delovne sile preveč. 21. Zakaj smo najeli šotor, v katerem je bila prodajalna šotorov, iz Amerike, če delamo takšne šotore v svoji tovarni (nepotrebno trošenje denarja)? 22. Italijansko podjetje bo pri- peljalo svoje stroje v naš obrat. Seveda pod pogojem, da bomo lahko kupovali njihov izdelek - izjava direktoija (tkanje blaga po italijanski tehnologiji). Kakšno je ozadje? 23. Trditev, da bodo posamezne podružnice »žele toliko, kot bodo posejale«, ne drži, saj prejemamo osnovno plačo na osnovi lanskoletne julijske plače. K tej osnovi pripada še razlika med tekočim mesecem in lanskoletnim julijem, izplačana v bonih. Presežek norme pa se ne plačuje več. Tako obračunavanje OD naši vodilni imenujejo nagrajevanje po delu. Glede na to, da dosegamo plane, dobivamo minimalne plače ter da smo zadolženi, nas zanima, kje je denar. Od vsega napisanega nas najbolj prizadene dejstvo, da nas ima za primitivno ljudstvo, katerega se da preslepiti z raznimi trditvami, kot so: Ideja iz Kamnika ni bila kupljena z našim denarjem. Majčev dvor ni bil adaptiran z našim denarjem. Objekt v Jaršah se ne gradi z našim denarjem. Ob neprestanih grožnjah se mu nihče ne upa upreti. Nikogar ne spusti v podjetje, ustanovil je svoj sindikat, da se ne bo vmešaval sindikat od zunaj. Na sestankuje izjavil, da se bo do junija že nekako upiral pred zunanjimi institucijami, po tem pa bo podjetje privatizirano in vstopa ne bo imel nihče več. Mi delavci mislimo, daje Induplati že skoraj povsem njegova last, kar pa ni bilo v njegovem dosegu, pa je prodal, kapital pa varno naložil drugje, na svojem računu (naš težko zasluženi denar se preko podjetja v Zagrebu nakazuje v podjetje, last g. Ivkoviča, na Cipru). Za konec pa še to: krade naj vladi in parlamentu, ki je sprejel zakone, ki omogočajo direktorjem početi vse, kar se jim zahoče, nas delavce je prestavil 200 let nazaj v čas fevdalcev in tlačanov, kjer so direktorji kapitalisti, delavci pa siromaki. Pomagajte nam, preden bo prišel junij in bo rekel: »Induplati je moj.« Delavci in delavke tovarne Induplati hjava v zven s predloži za odstranitev spomenikov Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju v Ljubljani Veterani druge svetovne vojne, združeni v krajevni organizaciji ZZB NOB Majda Vrhovnik, smo ogorčeni nad sklepom Mestnega sveta Ljubljane, da bodo odstranili spomenika Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju, ki stojita na območju krajevne skupnosti Gradišče, kjer deluje naša organizacija. Zavedamo se, da v resnici ne gre za pridobivanje prostora za druge namene (spomenik neznanemu junaku) ali morda za odklanjanje kipov zaradi likovno estetskih razlogov, Sam potek razprave v mestnem svetu in odmevi v tisku sklepu v prid razkrivajo, da je v resnici na delu nekaj dkih in osebah, ki so bile vanje vpletene. V zgodovini se še in še ponavlja uničevanje predmetov, največkrat kulturnih spomenikov, Id uničevalcem ne pomenijo to, kar v resnici so: kulturna dediščina človeštva. Zanje so le simbol neke, včasih njim le na pol znane ali tuje, zato sovražne ideologije. Z uničenjem materialnega simbola menijo, da so izbrisali neko nezaželeno ideologijo ali izničili osovraženo preteklost. Tako so ravnali katoliški Španci, ko so osvajali veličastna mesta visokih indijanskih kultur. Tako so ravnali maoistični kulturni revolucionarji, ko so uničevali budistične templje, središča tibetanske kulture vTibetu. Manjši, materialnih simbolov pa ne more spremeniti že preteklih zgodovinskih dogodkov, niti osramotiti osvobodilnih dejanj našega naroda, niti popraviti zablod sodelovanja z okupatorjem. Civiliziran narod ne »popravlja« zgodovine z uničevanjem njenih materialnih simbolov. Civiliziran narod sprejme preteklost kot preteklost, materialna pričevanja pa ohranja potomcem. Kot ljubljanski meščani zahtevamo od mestne oblasti, naj ne izgublja denarja in energije z obračunavanjem s preteklostjo, ampak naj se posveti perečim, današnjim potrebam mesta. V Ljubljani, 5. februarja 1996 Krajevna organizacija ZZB NOB Majda Vrhovnik, Ljubljana, Kersnikova 6, predsednica Majda Lipič 15. februarja 1996 Humoreska Pokojnine kot predvolilni drobiž - Ste se udeležili upokojenskih demonstracij pred parlamentom? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je počasi srebal svoje veliko pivce za sunkom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. - »Saj to niso bile moje demonstracije.« - Kako da ne! Saj ste vendar upokojenec!? »Seveda sem upokojenec.« - Torej vas je odločitev vlade, da ne bo več poračunov za pokojnine, prav tako prizadela! »Niti ne. Imam tako majhno pokojnino, da se zaradi tistih nekaj jičnkov ne splača zmrzovat in izzivat gripe.« - Kaj pa solidarnost z drugimi upokojenci' »S katerimi upokojenci'« - No, s tistimi, ki so demonstrirali. Saj ste v istem čolnu, mar ne!? »Z ozirom ha to, kakšne slike o demonstrantih so priobčili časopisi, se mi zdi, da nismo ravno v istem čolnu. Še več, zdi se mi, da bi, če bi se udeležil demonstracij, kvaril njihovo povprečje...« - Kaj mislite s tem povprečjem ? »Glejte, če bi jaz oblekel najbolj žzakmašni gvant', bi bil videti med tistimi ipelcmonletni’ kot pravi klošar.« - Pa kaj hočete povedati s tem? »Saj vam pravim, da so to neki drugi upokojenci. Tisti, ki imajo zajetne pokojnine, zato pa tudi demonstrirajo, ker jim vsakoletni poračuni kar lepo dvigujejo pokojnino.« - V tem vašem izvajanju je precej demagogije! »Ali mislite, da je demagogija v tem, da sem istega mnenja kot vlada?« - Seveda. Zdaj še recite, da se pokojnine hitreje višajo kot plače zaposlenih ? »Tega res nisem šel računat, ampak če je to zračunala vlada, potem bi to moralo držati. In zdi se, da drži, ker upokojenci, ki trdijo, da jim vlada z ukinitvijo poračunov jemlje njihove neodtujljive pravice, nikakor niso dokazali, da razkorak med povišanjem pokojnin in plač ne narašča.« - Dobro, če niste demagog, ste pa vsaj nenačelnež »Zakaj pa?« - Ker ste doslej vselej kritizirali vlado. Zdaj pa jo naenkrat zagovarjate. »Če mi naša sedanja vlada nasploh ni všeč, potem še ni rečeno, da je vse, kar naredi, slabo. Vprašanje pa je, ali je s tem svojim ukrepom vlada ravnala načelno.« - Zakaj pa naj ne bi bila načelna? »Zato, ker je sprejem takšnega restriktivnega novega pokojninskega sistema v predvolilnem letu politično hudo tvegana zadeva. - In kaj je v tem nenačelnega? »Nič! Do sem je vse načelno in lahko bi rekli, da je s tem ukrepom vlada pokazala, da jo je nekaj v hlačah. Ampak naš vrli predsednik Kučan pravi, da je važno, kaj imaš v glavi, in ne, kaj imaš v hlačah. In naša vlada s tem ukrepom ne ravna ravno pametno. Saj vemo, da so volitve blizu.« -Ampak vseeno še vedno niste povedali, kaj naj bi tu bilo nenačelnega. Nasprotno, čim bolj je ukrep skregan s pametjo, tem bolj je lahko načelen! »Se strinjam. Ampak lahko da je ta ukrep le bratska pomoč ideološko sorodni stranki, ki se po anketah javnega mnenja vse bolj potaplja. V tem primeru pa bi bilo zavzemanje vlade za odpravo pokojninskih poračunov hudo nenačelno dejanje.« - Pa saj s tem vlada in večinska LDS pljuvata v lastno skledo. »Že res, ampak tudi v skledo koalicijskih krščanskih demokratov. Tudi oni so namreč v vladi.« - Pa saj bodo zaradi tega volilci liberalne demokracije zdaj raje volili združeno listo! »Pa ste prepričani, da so upokojenci volili liberalno demokracijo? In če upokojenci niso volilci liberalnih demokratov, kar v LDS najbrž vedo, hkrati pa se odvračajo od združene liste in njenega satelita Desusa, se lahko vprašamo, koga pa bo potemtakem volila večina od 470.000 slovenskih upokojencev? In zato je treba kot na prejšnjih volitvah iz rokava potegniti kakšen adut Jelinčičevega kova.« Bogo Sajovic ( \L ] HOROSKOP ribi i Redek humor V drugi polovici 18. stoletja je postajalo nezadovoljstvo severnoameriških naseljencev proti matični domovini Angliji vse večje. Šlo je zlasti za gospodarske ovire, ki so slabile razvoj kolonij in praznile žepe kolonistov. Zato so se le-ti odločili za upor proti takšnemu sistemu. Zbrali so oborožene množice, za vojaškega poveljnika vojske prostovoljcev, ali bolje milice, so izbrali Georgea Washingtona (rojen 22. februarja 1732). Washington je izviral iz bogate plan-tažniške družine iz Virginije. V mladih letih je sodeloval v vojnah s Francozi in Indijanci, aktivno službo v vojski je zapustil leta 1758 s činom polkovnika. Vojaške izkušnje, nekdanji visok čin in privrženost domoljubnim idealom so ga pripeljali na čelo vojske 16.000 prostovoljcev, ki jim je hitro vsilil vojaško disciplino. V naslednjih štirih letih je prihajalo do mnogih bitk in prask med prostovoljci in angleškimi kolonialnimi četami. To je trajalo vse do bitke pri Yorktownu, ki je po sijajni zmagi upornikov nad angleškimi četami pomenila praktično konec vojne. Ta pa je prinesel nove probleme, saj je bilo treba določiti novo ustavno in zakonodajno ureditev države. Nova ustava je bila sprejeta leta 1787 in Washington je bil izvoljen za prvega predsednika Združenih držav Amerike. Kot predsednik je poizkusil na svojem položaju ostati nevtralen, vendar so ga zelo napadali zlasti Jeffersonovi republikanci, posebej zato, ker je podpiral nekatere davke, ki so bremenili tudi revnejše sloje prebivalstva, in ker se ni zavzemal za aktivno pomoč revolucionarni Franciji v boju proti reakcionarnim silam, zlasti proti Angliji. Kljub temu je bil leta 1792 ponovno za štiri leta izvoljen za predsednika, saj je imel zlasti zaradi svoje osebne poštenosti med sodržavljani velik ugled. Za tretji mandat se ni želel potegovati, ker je bil prepričan, daje za vsakega predsednika dvojni mandat dovolj, saj bi se večkratne izvolitve lahko izrodile v diktaturo ali celo v dedno opravljanje funkcije. Po prenehanju predsednikovanja seje umaknil s političnega prizorišča in leta 1799 umrl. ZaVVashingtonaso dejali, daje bil vedno resen. Menda seje pošalil le enkrat. Neki poslanec v parlamentu je zahteval sprejem ustavnega določila, po katerem bi lahko imela vojska le tri tisoč vojakov. Washington je na to izvajanje dejal: »Strinjam se, vendar moramo dati potem v ustavo določilo, da nas ne sme nikoli napasti več kot dva tisoč sovražnikov.« Deni Nagradna križanka št. 8 Rešeno križanko nam pošljite do 27. februarja 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št..8. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.) - otroška trenirka, Rešitev nagradne križanke št. 5: SALEP, ŠKIS, TRAMONTANA, RI, IKAR, AMBA. BIATLONKA, ARN, ANDREJA, KERIT, GRANT. BRKINI, MAKRO, ANA STUART. ARIANA, 1STER, AARE, KRAŠ, KAKTUS, INNEG, AHRIMAN, ODNOS, SK, RE, CANKAR, ESTONKA. ENO. OTEP, CI, JARD, NIRO, ORNAT, PREPIR, KUSTOS, ATENEJ, APO, OSKAR, RADIKA, TN žrebanj reševalci nagradne križanke št. 5: Erika Mam, Novo Polje c. V/8a, 61260 Ljubljana-Polje Anica Selak, Novomeška 12, 68310 Šentjernej Marija Korošec, Zg. Senarska 61, 62235 Stara Trojica Matjaž Jelen, Agrokombinatska 23, 61260 Ljubljana Vitomir Herzog, Cankova 53 c, 69261 Cankova Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMONOV" UGANKAR Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je v odgovoru na naša vprašanja o svetninah sindikalnih funkcionarjev blagohotno ugotovil, da problem obstaja. Po njegovih besedah gre za njegovo pravno in moralno dimenzijo. Za zdaj! Ko bodo namreč delavci, denimo v Litostroju ali vTamu, zvedeli, da se za njihovo golo preživetje borijo sindikalni funkcionarji, ki prejemajo poleg ene še tretjino poslanske plače, ki za judežev denar sedijo v nadzornih svetih delodajalcev in ki se na njihove stavke pripeljejo v usnju prestižnega avta, lahko brž nastane še kakšna politična razsežnost tega problema. Red v hiši, ki ga obljublja Semolič, je torej najprej in predvsem v njegovem in v interesu članstva, večine skromnih, poštenih in učinkovitih sindikalnih funkcionarjev, skratka organizacije, ki jo predstavlja. Hudič namreč tiči v legitimnosti. Še pomnite, tovariši?! kultura Lojze Peterle, šef SKD, je dejal, daje opozicija z interpelacijo zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja naredila taktično zanimivo in inteligentno potezo. Lojzek naj bi jo nevtraliziral z normalno koalicijsko kulturo. Seveda pa ni povedal, da ta poteza od njega zahteva, da pljune na vse, kar je počel kot zunanji minister. Kajti če Lojzek in njegovi ne bodo glasovali za interpelacijo zoperThaletja, to lahko samo pomeni, daje Lojzek navaden povzpetniški blefer, ki bi za položaj in oblast krščanske demokracije prodal še lastno mamo, kaj šele kakšne nacionalne interese.To pa je prav tisto, kar na prihodnjih volitvah potrebuje Janša, da bi postal nesporni vodja protiliberalnega dela nacionalnega volilnega telesa. »Normalna koalicijska kultura« se bo torej za Lojzka začela na pustni torek! Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je dejal, da tudi predstavniki Združene liste poskušajo politizirati Tam zato, da bi rušili vlado, pri tem pa nikogar ne zanimajo delavci vTamu. Ce me spomin na vara, je zaradi Tama prav Drnovšek predlagal razrešitev ministraTajnikarja, kar pomeni, daje najprej začel rušiti vlado on sam. Očitno pa je, da se mu računi zaradi izstopa Združene liste iz vladajoče koalicije niso izšli. In če zdaj nikogar ne zanimajo delavci v Tamu, morajo, žalibog, zanimati ravno predsednika vlade. Očitno pa prav to Drnovšku nekako ne gre v njegovo pragmatično in liberalistično glavo. b Jagodnikova zasluga Jože Jagodnik, poslanec Združene liste v državnem zboru, vztraja, daje dobil Sovino poročilo o Tamu od direktorja te tajne službe'Draga Ferša. Je pa je za dogajanje vTamu in okoli njega pravzaprav najmanj pomembno. Veliko pomembnejša je Jagodnikova zasluga za to, daje ta Sovin voh-Ijaški »umotvor« prišel na dan, saj je velika sramota za vso slovensko agenturo, direktorja Sove in predsednika vlade, ki je predlagal njegovo imenovanje. Školč je že vedel, zakaj Jagodniku ni dovolil do konca prebrati nekaterih Sovinih cvetk. Tako pač je, ko amaterji pridejo na mesto profesionalcev, oziroma ko »naši« zamenjajo »njihove«. Da bi bila sramota in diplomatski zapleti še večji, Drnovšek zdaj piše pisma šefu Sove in ga ni nič sram o tem celo javno govoriti. Naj razume, kdor more! Kuli NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787;Trgovina: HalaTivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155.V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svotovnih znamk, igrače, audio-video tehrtiko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki hi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.