„Danica" izhaja vsak petek na ceh poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 si. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. BO kr.. za 1 , leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop ej. Tečaj XLV. V Ljubljaii7,9. kimovca, 1*92. List 37. Marijine družbe. V programu pervega katoliškega shoda je bila tudi točka „Katoliško življenje." Sekcija za to točko je rešila svojo nalogo že v torek dopoldne. Spisatelj teh verstic je še le opoldne v Ljubljano došel, se toraj ni mogel vdeležiti posvetovanja o dotični resoluciji. Nič ne de, saj mu bo „Danica" rada dala prostorček, da toliko ložej izrazi svojo misel o Marijinih kongregacijah v resoluciji priporočenih. Na mladini je zastavljena srečna ali nesrečna prihodnost; kdor ima mladino, ima prihodnost. Taki in enaki izreki so resnični in zato se sv. Cerkev vedno prizadeva vterditi mladino v ker-sčanskem življenji ter jo obvarovati brezštevilnih nevarnosti, ktere ji prete. Ona ve, da ako se mladenči v najnevarniših letih pošteni in kerščanski ohranijo, postanejo potem tudi zanesljivi, značajni možje, zvesti cerkvi in vdani duhovnim pastirjem. Kako je v tej zadevi pri nas? Koliko se pa stori za šoli odrastlo mladino na deželi? Zali, da ne veliko. In vendar je, rekel bi, v sedanjih okoliščinah ena naj potreb ni šili reči, da za njo, posebno za moško mladino kaj storimo, če hočemo, da se vterdi in povzdigne katoliško življenje sploh. Otrok ostane iz šole. ko je spolnil 14. leto; navadno že prej. Od tega časa nima nobene dotike več z duhovnim pastirjem. V šoli se pri sedanjih šolskih postavah ne more dosti storiti za dobrega duha, ne more se narediti terdna podlaga, da bi mlad človek v najnevarniših letih stal neomahljiv v bojih zoper hudo nagnjenje, slabe zglede in nravnostno zapeljevanje. Ako niso stariši posebno skerbni, se le prerado zgodi, da ga slaba druščina kmalo vzame med se in da se potem pogrezuje v hudobije, ktere se marsikje po pravici očitajo naši mladini. Pijančevanje, ponočno razgrajanje in vasovanje, pretepi, kletvina, kvantanje, nesramnosti delajo marsikteri fari sramoto, dušnim pastirjem žalost in starišem britkost. Tudi obnašanje pri mladini ostane neolikano, surovo; manjka ji tistega priprostega, nedolžnega in prijaznega obnašanja, ktero nam jo dela prijetno in prikupljivo. Res, za mladino, posebno za šoli odrastlo moško mladino se mora kaj storiti! Kaj pa? Jo bodo mar čitalnice in bralna društva ohranila pošteno, nedolžno, kerščansko? Taka društva, ktera niso popolno na cerkveni, na verski podlagi, mladino navadno popačijo, kakor nas dosedanja skušnja uči. — Ali naj 16- 1 Tletni mladenči ali deklice stopijo v tretji red sv. Frančiška? Prav bi bilo, ali bojim se, da bi jih premalo dobili: vendar poskusi se lahko, po okoliščinah krajev utegne to veliko pomagati. Za take, kakor menim, je zlasti Marijina družba. Za mladino jo je vstanovil jezuit Janez Leon; nje pravila se ozirajo na okoliščine, potrebe, napake mladih ljudi: dajo jim pripomočke na roko, v dobrem se vterjevati, greha se varovati: ona žlahtni mlada serca, ter mladino napeljuje k lepemu, dostojnemu vedenju. Vsa organizacija Marijine diužbe je taka, da se udje več ali manj vodijo sami, pa ostanejo vendar vedno pod nadzorstvom duhovnega voditelja. Ona tudi ne naklada tacih dolžnosti, kterih bi mlad človek z lahkoto ne spolnoval. Da bi se družba mladini, posebno moški, bolj prikupila, bi se ji po okoliščinah morebiti zamogla dati prilika, vaditi se v domačem, poštenem petji; farne knjižnice bi jo preskerbljevale s poštenim domačim berilom ; tudi korporativno bi mladina zamogla nastopiti pri cerkvenih slovesnostih. j* Korist tacih strogo cerkvenih družb so drugod že davno spoznali. Xa Nemškem imajo skoro v vsaki fari tako zvane „Jugendbiindnisse," Marijine družbe za mladino. Prav one veliko pripomorejo, da so ondi ljudje tako odločno kerščanskega mišljenja in življenja, da se ne sramujejo očitno pokazati, da so dobri katoličani. Mislil bi kdo, da vodstvo tacih družb daje duhovnu veliko opravila. Nikakor ne, ako postopa modro in ne presiluje. Gotovo je pa tudi, da brez dela in truda se nič dobrega ne stori in ne ohrani. Živahnost v družbi je pred drugim od njega odvisna. Ako je on za družbo goreč, ne bo zapadla osodi maršiktere druge bratovščine ali družbe, da bi namreč le životarila, ali celo zaspala. Na Kranjskem Marijino družbo komaj poznamo, le v samostanskih zavodih se nahaja za žensko mladino. Sirje delovanje ima Marijina družba v Skotji Loki, ktera je sklenjena z vnanjo uršu-linsko šolo. V njo se sprejemajo tudi šoli odrastle deklice iz Loke in okolice. Vstanovil jo je leta 1859 preeč. g. Jožef Kerčon, takratni katehet. Prav lepo še sedaj cvete in blagonosno deluje. Od pričetka do sedaj je k družbi pristopilo 977 deklic. Vsako leto imajo šest zbirališč. Koliko se je po nji že dobrega storilo! Koliko se jih je obvarovalo moralnega pogina! Slišim, da nameravajo v Št. Jurji pri Kranji vstanoviti Marijino družbo za dekleta, ker jih je okoli .'»II iz ondotne okolice zapisanih v Loki, kterim je težavno hoditi k zbirališčem v Loko. Bog daj, da bi se v fari in okolici v blagoslov to vresničilo! ('e bi kdo menil, da se na ta način spodriva tretji red sv. Frančiška, vedi, da v Loki je Marijina družba nekaki novicijat. pripravljanje za tretji red. Marijine hčere se posebno rade vanj vpišejo. Nunski g. katehet v Loki je leta 188<> izdal ročno sprejemno knjižico „Hči Marijina:" iz nje se zamore vsakdo poučiti o Marijini družbi. Ker bo tekom leta preskerbel nov natis, bi bilo morebiti prav, da bi se pri novi izdaji oziral na oba spola, ali še bolje, da bi za mladeniče priredil posebno sprejemno knjižico, prav po ceni. kakor je ta (20 kr.i Kajti dobrih molitvenikov imamo že tako veliko. Pri kanonični vstanovitvi bodo gotovo radi posredovali čč. oo. jezuitje v Ljubljani. Ako se v resoluciji priporočena Marijina družba posebno za mladeniče začne širiti po Slovenskem. bo to jeden najlepših sadov pervega slovenskega kat. shoda. X. Moje spreobernjenje. (Kon»-c.) l)ve besedi Marijini. Dragi moj sin! Sedaj te zopet gledam z veseljem, tvoje molitve, tvoji vzdihi, tvoje solze in tvoja sveta dela ginila so mi serce, tako da ti moram povedati nekaj besedic. Si li zadovoljen, da se tvoja dobra mati nekoliko s teboj razgovarja? Dobro pomisli, kajti radi te posebne dobrote moral bodeš dati natančen odgovor Bogu. Kajti vsaka moja beseda je zabiležena v veliki knjigi skrivnih sklepov Božjih. Si li prepričan, da je tvoje spreobernjenje edino le moje delo? Veš li, da odkar si postal nemiren in boječ, da sem vse to po posebni, izredni milosti Božji vodila in ravnala jaz? Da, delala sem tako goreče za tebe, da so se čudila nebesa. Sedaj sem zadovoljna, sedaj si se vdal moji želji. Tvoje serce ni, hvala Bogii, več tako kot nekdaj, neverno in z&kerknjeno, temuč tvoje serce veruje sedaj, ljubi in dela. Zahvali Boga, da ti je odpustil tvoje grehe, te opral v kervi Gospodovi in te sprejel zopet za svojega sina. Kedar si se zatekel k meni, poslušala sem tvojo molitev in predložila jo Jezusu, ki je poln usmiljenja in dobrotljivosti. Ne pozabi, ljubi moj, nikdar dobrot, ki ti jih je skazoval dobri moj Sin. sicer gorje ti I Ljubi Jezusa in prosi ga neprenehoma za njegovo božjo ljubezen. Ako ne bodeš nikdar nehal prositi ga, uslišal bode tvojo molitev in spolnil želje tvojega serca. ljubi moj sin! Kaj misliš, kaj praviš o svoji novi materi? Jo li iskreno in v resnici ljubiš? Ako se to godi. vzela te bodem na svoje materinsko serce, kakor iskrenega svojega častitelja. Vedi. da bodeš imel še mnogo terpeti. Z orodjem svojega mučeništva sedel bode Jezus v tvojem 8ercu, razderl je staro popolnoma in sozidal novo, sebi pri lj ubij ene j še serce. Ldaj se popolnoma njegovi sveti volji. Pogum tedaj! Priprav i se na udarce, kajti čas se bliža. Jaz pa ti obljubim svojo pomoč. Stala ti bodem vselej na strani in vterjevala tvoje moči v vsaki težavi. Kedar misliš, da si zapuščen, pokliči svojo mater, kliči: Marija! in jaz ti bodem dala novih moči. Ljubi moj sin! Obzorje se temni! Jezus se bliža tvojemu sercu. Vendar ne straši se, bodi pripravljen! Da, tudi tebi vstala bode krasna za-rija in skoro se zasvita dan tvojega veličastnega vzhoda. Dragi sin, še jedno besedo! Oe hočeš biti moj častitelj, udaj se popolnoma v voljo Božjo, kajti njegova sveta volja je tudi moja in vsih njegovih služabnikov. Kolikor bolj ponižen, voljan in udan bodes, toliko dražji mi bodeš. Čas je, da odidem, a poprej mi povej, kaj misliš sedaj v svojem sercu? „O Marija, mati moja, hvala Ti za Tvojo dobrotljivost. Nikdar bi si ne bil mislil, da me bodeš kedaj obiskala ter mi dala tako materinskih naukov. Dopusti mi, o Marija, da se veržem pred Teboj na kolena, in da govore moja usta besede! O Marija! ne želim druzega, kot da se spolni nad menoj sveta volja Gospodova. Reci Jezusu, da more storiti z menoj, karkoli mu je drago, ker jaz nisem več sam svoj, temuč popolnoma Njegov. Prav je, da bodem terpel; iz njegovih rók sprejmem rad vse, karkoli pride. Sej vem. da bodeta vidva čula nad menoj in mi pomagala, kedarkoli me bodejo napadale slabosti. Vse svoje upanje stavim v Té, popolnoma se izročim v Tvoje roké, darujoč Ti svoje sercč: Goreč častitelj one Gospé, Ki ima tako milobno sercé, Da onega, ki išče nje serce v dar, Ce je tudi nevreden, ne zaverže nikdar. Kot Kraljica nebes na prestolu sedi, Krog nje se brezmejna ljubezen blišči: A ona z ljubeznijo vpira oči Na onega, ki jo v resnici časti. Sklep. Dragi čitatelj! Kaj naj posnamemo iz te po-vestice? Ako poslušamo glas sercá, občudovati moramo usmiljenje Božje in moč, ktero ima Marija do grešnikovega serca. Četudi grešnik žali in žali Boga: vendar Bog preterpi in vedno išče prilike, da bi ga zopet pridobil in rešil večnega pogubljenja. Bog je poterpežljiv: poterpi in čaka; odpušča in ljubi. On nikakor noče, da se grešnik pogubi, temuč vleče ga za roke, pošlje mu glas očitajoče vesti, samo da bi ga rešil... Koliko je usmiljenje Božje! Recimo s pro-rokom: „Misericordia Domini, quia non sumus consumpti nos!" Usmiljenje Božje je, da nismo že pogubljeni! Vsi sv. Očetje priterjujejo sv. Bernardu, ki pravi: „Deus omnes nos habere voluit per Ma-riam.u Bog nas vse hoče imeti po Mariji. Takó in še bolj je treba to misliti o tem čudežnem spreobernjenji. Skušnja nas uči, da skoro vsa velika spreobernjenja so se izveršila po milosti Božji s posredovanjem Marije D. Saj ona ima kot mati velikansko moč in kot taka nas ne more zapustiti. Občudujmo tedaj usmiljenje Božje. In ker je navadno sredstvo, če hočemo kaj doseči od Boga, Marija, častimo Jo, posnemajmo Jo v Njenih krepostih in — kolikor je to v naši moči — skerbimo, da Jo časte tudi drugi. Tebi, Mati mojega Zveličarja, Tebi, Mati ljubezni, Tebi, Marija, sporočam in darujem svoje serce! J.—ič. Govor ob petindvajsetletnici m&iniitva v Doba. Sli so in jokaje sejali svoje seme. prišli so pa z veseljem in nosijo svoje snope. Pslin. 125. K. Častiti Dobski farmani! Danes vidite v Vaši lepi farni cerkvi na povabilo Vašega prečastitega gospoda fajmoštra toliko ptujih duhovnov zbranih. Kaj neki to pomeni ? Kakošna slovesnost se pa tukaj praznuje ? Letos je preteklo 25 let, kar so nas tukaj zbrane duhovne škof v mašnike posvečene poslali v duhovno pastirstvo nadaljevat delo Jezusa Kristusa, duše v nebesa vodit. Sv. katoliška cerkev praznuje vsako 25. leto sveto leto. S to navado sv. katoliške cerkve je število 25 nekako sveto število. Zato je prišlo tudi v navado, da se duhovni po 25. letih svojega mašništva zbero v skupni molitvi se zahvalit Bogu za vse v tem času prejete dobrote. Pet in dvajset let. ' 4 stoletja! to je lep kos človeškega življenja. Koliko se je med tem časom spremenilo! Tri izmed nas je Bog vže v večnost poklical. Mi sami smo šli pred 25 leti med svet čili mladenči, polni navdušenosti, polni svetih sklepov; a danes smo tukaj zbrani resni možje, kteri smo že zdavnej prekoračili polovico človeškega življenja. Prevzeli smo bili delo, o kterem govori sv. Gre-gorij Veliki, da to delo, delo za izveličanje duš, je umetnost vseh umetnosti. Še 25 let, in le malo, mogoče tudi nobeden izmed nas ne bo delal več v vinogradu Gospodovem. Bog nas bo jel klicati za našimi brati součenci, in pojdemo po plačilo, kakoršno smo si zaslužili. Ali imajo gospodje duhovni tudi kaj dela? bo morda kdo vprašal. Po navadi svet tako sodi, da duhovni nimajo dela. vsaj obilnega ne. Maše vati. pri-digovati, spovedovati, k večjem še kakega bolnika previditi, to je njih naj hujše delo. Pa sej to še delo ni. Tako sodijo ljudje, kteri mislijo, da delo je samo orati, kopati, voziti, tesati. Duhovni pa takih del ne opravljajo, tedaj tudi dela nimajo. Menim toraj, da ne bo neprimerno, ako vam danes, ljubi poslušalci, ob kratkem povem 1. kakošno delo imajo duhovni. 2. kakošno plačilo prejemajo za svoje delo. S tim. ljubi poslušavci! nočem tukaj nas zbranih duhovnov hvaliti, nam je za hvalo vže malo. Mi bomo kmalo odstopili, in drugi pridejo na naša mesta. Naj vam to razložim zato. da bote imenitnost dela svojih duhovnih pastirjev spoznali, jih tem bolj spoštovali kot namestnike Kristusove in jih zmiraj raji poslušali v svoje duševno izveličanje. I. Ko je bil Bog človeka vstvaril, mu je delo naročil izročivši pervima človekoma vert v obdelovanje. Delo je bilo takrat človeku veselje in po delu je bil še bolj spočit. To je trajalo tako dolgo, dokler se ni človek pregrešil in mu ni Bog truda na delo naložil, rekoč: „V potu svojega obraza boš svoj kruh jedel, dokler se v zemljo ne poverneš." K delu je poklican vsak človek po svojem stanu, lenoba ni nikomur Jo- voljena, je greh. Tudi vsak duhovni pastir ima odločeno v obdelovanje prostrano polje, raztegajoče se včasih po H do 4 ure. Na tem širokem polji so mu odkazani prostori, kjer naj svoje delo izveršuje. Pervi taki prostor je prižnica, ker vera pride, kakor govori apostelj. iz poslušanja. Kako bodo pa slišali, če ni bilo nikogar, kteri bi bil oznanoval! Na prižnici mora duhoven vernim kerščanske resnice vmestno razlagati, jih za čednost vnernati in jim greh pristuditi. Beseda Božja mora zadeti sedaj kakor blisk, sedaj zbosti kakor na dve strani brušen meč. ki pre-sune mozeg in kosti. Slabemu mora biti palica, na ktero naj se opira: potertega mora povzdigniti, bolnemu mora biti hladno zdravilo. Vsaka nedelja in vsak praznik kliče duhovna na to delo. Naj ne omenjam, da govorjenje na prižnici je vtrudljivo. a za pridige je treba tudi pripravljanja, sicer ne bo mogel duhoven s pridom oznanovati Božje besede. Prazne besede govoriti, to bi bilo pač lahko. Ali biti od Božje besede sam presunjen in jo oznanovati. da gre posluša vcem do serca. to ni lahka reč in stane duhovna mnogo truda. S prižnice stopi duhoven v spovednicj pogle lat, je Ji Božja beseda kaj sadu nasternila. V spovednici ima duhoven eno naj težjih opravil Tukaj mora poslušati človeške slabosti, grehe, naj večje hudobije. In pride k njemu grešnik na pol obupan nad svojim žalostnim stanom, tam zopet drugi ves terdovraten. Ni za duhovna naj težje govoriti na tiho cele ure, ampak tu učiti, tam po potrebi svariti, zopet tam razvozlavati naj bolj zapletene stvari, da pomore grešniku iz njegovega žalostnega stanu. Ko bi bilo zadosti, s pokorni kom za pokoro samo po kake očenaše nakladati. potem bi bilo seveda delo v spovednici lahko; ali tu gie za zveličanje duš, zato mora spovednik vse moči napeti, da kaj (»pravi z Božjo pomočjo. Pojdimo, oglejmo si delo duhovna še drugod. Polnoči je že odbilo, vsa vas počiva v lahkem spanji med tem. ko zunaj merzel veter s snegom brije Noč je černa in pota vsa zamedena, cerkovnik pa terka na vrata duhovnova in naznanja obhajilno uro. dve uri daleč, kjer leži nevaren bolnik, in želi biti previden. Kaj je v takem početi? Bo li rekel duhoven: „kajne morete jutra počakati, kdo bo v takem vun hodil ?"' Ne* pravi duhovni pastir tega ne bo storil, kajti tukaj gre za neumerjočo dušo. Kdor ni samo najemnik, vstane in gre. naj bi šlo tudi njemu za življenje. — Ako je kje nalezljiva bolezen, kjer se še celo zdravnik ne upa dolgo obotavljati, kdo je tisti, ki stoji bolniku na strani, ga tolaži in mu serčnost vliva v dušo? Kdo drugi, ko duhoven. To delo ni lahko in je nevarno. Kolikrat so vže duhovni pustili na takih potih zdravje, še je krnalo pri kraji, mašo znajo itako vže brati, za to se ni treba pripravljati. Svet tako sodi, a po navadi je svet slab sodnik. L3 eno imenitno opravilo ima duhoven, altar in domača molitev, in to je njegovo naj imenitneje opravilo. Naj duhoven pridiga, spoveduje, uči v šoli kolikor hoče, vse to skup nič ne pomaga, ako ne prosi za svoje delo blagoslova pri altarji. pri sv. maši, v molitvi v svoji tihi sobi. ker tu posebno velja beseda aoosteljnova : „Ta še ni dosti, ki seje. tudi tisti ne. ki priliva, ampak Bog je vse. ki daje rast." 'To veste vi iz lastne skušnje. Vi ste kmetje, in kot kmetje ste delavni in pridni. Vi obdelujete svoja polja o pravem času. Ali ste pa z obdelovanjem vže vse dosegli? Gotovo ne. Ako Bog ne da svojega blagoslova, ako ne posije solnca in dežja, rose in vetra o pravem času. bo slab vaš pridelek. Še celo tisto minuto pred žetvijo vam lahko toča vse v zemljo stolče. da še morda voza dobre slame domu ne dobite. To vi skušate. Zato pa keršanski kmet stori sicer, kar je njegova dolžnost in obdela svoje polje, ali on prosi tudi blagoslova iz nebes. Vi hodite še celo v procesijah Boga prosit, da bi vam Bog sad zemlje dal in ohranil. To je za vas tudi opravilo, in sicer po vašem prepričanji imenitno opravilo. Tako kliče tudi duhoven na svoje delo pomoči Božje. On daruje v ta namen daritev sv. mase. Ena maša je. seveda, kmalo. v pol ure opravljena. Ali, ako hoče duhoven pobožno in vre Ino opraviti to daritev sebi in ljudstvu v blagor, ima pač za to dosti dela. Jaz rečem: pobožno opraviti to opravilo. Sklicujem se tukaj zopet na vas. kedar greste k sv. obhajilu. Ali se ne pripravljate nanj z gorečo molitvijo? In to je za vas imenitno delo. Kako bi mogel duhoven pobožno opraviti daritev sv. maše. ko bi se za njo s pobožno molitvijo ne pripravljal? Jaz rečen: vredno opraviti mora duhoven daritev sv. maše, to je: v stanu milosti B >žje. Koliko prizadevanja je zato potreba, vedo samo tisti, kteri si prizadevajo ostati v stanu milosti Božje. — Kavno to velja tudi o drugih molitvah, ktere mora duhoven po volji sv. cerkve vsak dan opraviti. Molitve kar tje v en dan brez premisli ka opravljati, to se vela ni težko. Ali opraviti molitev, ktera oblake predira in nosi blagoslov Božji na zemljo, to ni lahko. To mi boste poterdili vsi tisti, kteri si prizadevate dobre in pobožne molitve k nebu pošiljati. To so tedaj vsakdanja, navadna opravila vsakega duhovna. Se ve, da se najde tudi sem ter tje kdo med duhovni, ki teh svojih dolžnosti zvesto ne spolnuje. V kterem stanu na svetu se pa ne najde takih ljudi, kteri niso zvesti v spolnovanji svojih dolžnosti? Ali pa smemo zavoljo grehov posameznih, kamenje metati na cel stan? A pravega duhovna ne boste najdli nikoli len«>be pasti, sedaj ga najdete pri molitvi, sedaj pri knjigah, kjer išče, kje bi kako žlahtno zerno najdel za svoie verne. Ako ga najdete pri počitku ali kakošnem razvedrilu, si ga mora privoščiti tako, kakor vsak delaven človek, ker vedno napeta struna ohlapne, delo brez preterganja pa moči prezgodaj povžije. II Ktero plačilo pa prejema duhoven za vsa ta opravila? Ko se smo šli pred 25 letmi škofu zahvalit kot novoposvečeni mašniki, so nam tedanji škof nekako tako le rekli: Gospodje, od mene ničesar ne pričakujte, jaz vam ne bom mogel ničesar dati. Hotli so reči: ni treba pričakovati, da vas pošljem v bogate službe, jaz vam ne bom mogel vašega truda poplačati, plačila pričakujte drugje, pri Bogu. Pravi duhoven ne gleda tudi na svetno plačilo, ako je. ga hvaležno sprejme, če ga ni. pa tudi poterpi. On ne gleda na čast. Moj Bog: dandanes vže celo ne. ker vse. kar se kaj bolj imenitnega čuti. duhovna zaničuje. Duhoven pa gotovo dobi plačilo za svoj trud, eno na tem, drugo pa na onem svetu. On prejme plačilo za pridige. Bodisi, da jih je toliko, kteri ne marajo za Božjo besedo, ker ne verujejo, kar Bog po svoji sv. cerkvi in njenih služabnikih oznanuje, ali zato. ker niso iz Boga; jih je pa vendar na tisoče, kteri Božjo besedo radi poslušajo, se pridige skoraj vže zana prej vesele. Naj jih je pa tudi med temi poslušalci, ki prineso serce terdo kakor kamen, s ternjem zaraščeno, ter se jih Božja beseda ne prime, nobenega sadu ne obrodi je pa vendar v cerkvi edeu ali drugi, kterega pridiga gane. ga predrami iz grešnega spanja, da skesan terka na svoja persa in si išče pomoči pri spovednici. In naj so tudi vse pridige zastonj, če je le ena sad obrodila, ako je bila le ena sama duša rešena, to je za duhovna dovolj plačila. Tudi v spovednici prejema duhoven svoje plačilo. Tam skuša sicer tudi marsikaj bridkega, kar mu greni opravilo sodnika, postavljenega na Božjem mestu. Pridejo k spovedi ljudje, kterim se pozna na obnašanji in vsaki besedi, da jim ni za pokoro in poboljšanje, da niso niti svoje vesti izprašali niti se ne kesajo svojih grehov; ljudje, kteri so proti spovedniku še celo surovi, ako jih odvezati ne more. Ali pridejo pa tudi taki, kteri so presunjeni od svetosti zakramenta svete pokore, kterim je spovednik pravi angelj varh, kteri so nosili vže leta in leta ne samo en kamen, ampak težko kamenje na sercu. grehe, kterih se spo-vedati niso upali. Sedaj pa so se oserčili, spovejo se odkritoserčno, težke skale se jim od serca vale sedaj dihajo lahko in Božji mir se jim je v serce povernil. Koliko plačilo je to za duhovna, tega ne more vedeti nobeden, kakor samo oni, kteri je vže kaj tacega občutil. Posebno plačilo prejema duhovnik ob smertni postelji bolnikov. On gre s sveto popotnico, pride k bolniku, stoječim na pragu večnosti, zapuščati ga je jelo vse, kar je posvetnega, samo bližnja večnost mu stoji pred očmi. Smertne težave mu dela telesna, še večje dušna bolezen. Celo življenje mu je sedaj pred očmi in željno pričakuje duhovna, pred kterim bo izlil svoje serce Ko je spoved opravil, svete zakramente prejel, mu je tako lahko, miren in potolažen pričakuje trenutka, ko ga Bog odpokliče. Kaj menite, da pride duhovnu domu gredočemu na misel mrmrati nad daljno in težavno potjo, ko je tako dušo spremil do praga večnosti in jo potolažen izročil sodbi večnega sodnika. Naj lepše veselje ima pa zvest duhovni pastir v šoli. Tu ima pred seboj nedolžne otroke, čiste podobe Božje, oblečene s kerstno nedolžnostjo, kterim greh ni še nedolžnega očesa okalil. Se ve. da tu li tukaj ni brez neprijetnosti, kajti ;z otrok silijo ni vseh straneh vže nasledki pervega grehi. laži. svoje-glavnost. potuhnjenost. hudobnost; svoje pregreške tako radi otroci prikrivajo. Z t duhovna je velik • lel-i. da te grehe vže v kali zamori! Ali čakajo gi p t v šoli tudi otroci, kterim se b ire na obrazu veseh» 11 vidijo duhovna med sabo. kteri svoja ne lolžn i «>'-es i vanj upirajo in vsako njegovo bese l j zaupno in r i-dovoljno sprejmo. To je duhovnu obilo plačila za ru l. kterega ima s temi malimi. Vse to je zadevalo tudi nas duhovne, kteri smo danes tukaj zbrani, skozi 2"» let. D do v duh »vni službi ni naj prijetnišj. tu li o duhovnih s* sme govoriti: „Šli so in jokajo sejah svoje s »me. prišli so pa z veseljem in nosijo svoje snope " Se 2"» let in večina nas tukaj pričujočih duhovnov ne bo ve»- med živimi Bilo je pred 25 leti, ko smo si nal «žili na rame opravila pretežka za an^eljske rame. Ako se nazaj oziramo, nas pač strah spreletiva. kako smo ta imenitna opravila opravljali. Ker tudi mi smo ubogi, grešni ljudje. Ako bo vsak enkrat težko pred Sodnikom obstal, kaj bo za nas. kteri nismo i.neli samo svoje,ampak tudi drugih duše izvehčati' Spoznati pa vendar moramo, da Gospodova mila roka na > je spremljala in nam stala losedaj na strani. Zato smo se zbrali danes tukaj, da se mu skupno zahvalimo iz celega serca za vse milosti, ktere nam je lo>ed «j skazal. V kratkem nas p ikliče, s voje hlapce hišni gospodar in nam poreče • Dajte odgovor o i svojega hiše-vanja. O da bi nam bil tudi takrat milosten Soonik. zato prosim danes: „Gospod, nikakor ine ne sodi {»o mojih delih, nič kaj vrednega nisem storil pred tvojimi očmi.u Amen. M. P. Ogled po Slovanskem m dopisi. Iz Ljubljane. (Katoliški shod.) ilv-me.- » Častitljivo je bilo. kako so nekteri možje družili dežel pozdravljali naš slov. katoliški shod. Predstavil je n. pr. gospod predsednik poštenjaka nemškega rodu in deržavnega poslanca dr. pl. Fuchs-a. posebnega prijatelja slovenskega naroda, ki ima med Oeržavnioii poslanci priimek „častni Slovenec" «Ehrenslovetiei. Germeč pozdrav so mu naznanili poslanci, on p.i je v imenu katoliškega političnega društva v Solnogradu in v imenu središnega oddelka d 'rž ivn--ga zbora naznanil veselje zarad našega lov. kat. shoda in željo, da bi vsi katohškomisleci možje združeni zagovarjali opravičene zahteve vsih narodov, i Navdušeno odobravanje.) Predstavil je g. predsednik potem Poljaka gosp. Glikieviča, kteri je v gladki poljščini zaterdil, d ■ jo „prišel v našo lepo deželo v imenu Poijcev. še Oolj pa v imenu Jezusovem" ter je ob kratkem zaterdil. da narod poljski je narod vere in domoljubja m ti ko želi tudi Slovencem. (Gromuvita pohvala!» Govorila sta slednjič: g. generalvikar dr. Ant. Jeglič o temeljih katoliškega življenja in |»a dr. Sernec iz Celja o zaslugah slovenske duhovščine za narodni obstanek in napredek. O posameznih govorih pozneje in pa o priliki kaj več. Drugi slovesni shod je bil JI. avg. Zjutraj ob 8ih so premil g. knez in škof dr. M i h. N a p o t n i k imeli tiho sv. mašo za srečen izid katoliškega shoda. Cerkev je bila vsa napolnjena. Pu maši so domači prevzvišeni g. knez in škof imeli preizverstni govor o katoliški zavednosti j. Kdor se zave svoje katoliške vere. se zave, da je Kristus pravi Bog. Ako je Kristus Bog, je božja tudi njegova Cerkev; ako je Cerkev božja, so božji tudi njeni nauki, so božje tudi njegove zapovedi in prepovedi, božji tudi pomočki zveličanja, ki jih je postavil: če je vse to božje, mora tudi vsaki vernik vse sprejeti in ne le posameznih naukov in zapovedi, kar bi se ravno njemu prileglo. Mora sprejeti vse in spolnovati ves nauk o papežu in namestnikih Kristusovih, nauk o nedeljskem posve-čevanji. o velikonočni dolžnosti itd. itd. Vse je bilo izpeljano z neupogljivo logiko, zato so pa prelepi govor vse sploh hvalili in želč, da pride ta tako močno podučljivi cerkveni govor že skoro na svitlo. () poli loih se je pričelo zborovanje na starem strelišču. Najpervo so bili zopet prečitani nekteri telegrami. na pr.. od zbranih duhovnov v \Vorishofenu, iz Sarajeva idr. Dalje so govorili: dr. Iv. Križa nič iz Maribora prelepi govor o razmerji med vero in narodnostjo; kan. K lun o potrebi verske šole; g. Greg. Einspieler o potrebi verske šole in o razmerah na Koroškem. Prebrane so bile nato zadevne resolucije in dalje govorita preč. gg M a h n i č in F1 i s o vedi in umetnosti. Popoldne ob treh se je pričel tretji slovesni in sklepni shod. Ljudstva je bilo vse prenapolnjeno. Z veliko navdušenostjo sta bila zopet sprejeta prevzvi-šena gospoda škofa, mariborski in ljubljanski. Pri tem shodu je bilo zraven druzih tudi lepo število plemstva. Gospod predsednik je občinstvu predstavil grcfa Bel kred i-ja z Moravskega z gospo soprogo. Bila sta pričujoča kneza Robert in Emest Windischgnetza, dve knjeginji \VindischgrsHŠki, grofinja Auersbergova, ter še mnogo druzih odličnih gospej. Predsednik g Fr. Povše je prebral mnoge došle telegrame, potem so se verstili zadnji govori. Gosp. K a 1 a n je izverstno govoril o meddružbinskem, g. predsednik Povše enako o kmetijskem vprašanji. Vselej vmes pred nastopom druzih govorov o druzih tvarinah so se brali sklepi, resolucuje. Začelo se je nadalje razpravljanje „o katoliškem življenji, česar načela je pojasnoval g. dr. P a v 1 i c a. To namreč zahteva na. pervo. da sleherni najpervo posv«ti samega sebe. živi v milosti; nadalje je živo poudarjal, da cerkev Kristusova je le tam. kjer je namestnik Petrov, rimski papež itd. in med glasnim odobravanjem kliče, da se tesno oklenimo svete rimo-katohške ('erk ve. Prav znamenito je gosp. dr. (Iregorič govoril o tisku, časnikih in povdarjal. da zanikarnim časnikom in sploh tiskaiijam se mora nasproti stopiti z dobrimi in dolžnost katoličanov je. da podpirajo dobro katoliško častništvo. Z veliko navdušenostjo, pa tudi z nemanjšo pohval«» od poslušaveev je govoril č. g. Mat. Sila o tisku in bičal zanikamo tiskarije. Prav čverst govor o nas o dni organizaciji g. dr. Šusteršiča je sklenil lepo versto govorov, kteri vsi so bili sprejemam z navdušenim odobravanjem blagih posluša veev. Izverstno je dr. Šusteršič povdarjal k sklepu, kak«» bode zdaj treba delati, sklepe zverševati. vojskovati se /ojht sovražnika najhujšega, zoper liberalizem, ki je naj » s*u«lniša laž. pa silna moč. ki hoče narode potegniti nazaj v poganstvo. Treba bo dobrega voj- skovanja, da se izterga ljudstvo iz rok temu sovražniku dušnega in gmotnega blagostanja, temu ubijavcu našega obstanka. Ne nemški narod kot taki, ne laški, ampak liberalizem, prostomišljaštvo, je sovražnik, mo-rivec narodov, čigar načelo je: ugonobiti vsak narod, kteri ne služi njegovim namenom. V ta namen tedaj bo treba vojskovati se zoper lažnjivi liberalizm, zoper prostomišljaštvo, potrebna je narodna organizacija, združena bramba zoper tega sovražnika. V tem pomenu je verli govornik sklepal svoje dokazovanje in ni čudo, da pisani gad v svojih listih temu vseskozi poštenemu možu nepoštene namene lisičje podtika in ga tako ostudno obrekuje. V taki vojski pa se značaji vterjujejo in število mož za brambo, kakoršnih ravno se dandanes potrebuje. Gospod predsednik Fr. Povše, ki je preizverstno in vsi m v zadovoljstvo spol no val svojo nalogo ves čas zborovanja, je s prelepimi besedami in med glasno pohvalo vsega zbora sklenil pervi slovenski katoliški shod s pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Kanonik Klun se je zahvalil tudi njemu v imenn zbora, in prevzvišeni gospod knez in škof so podelili vsi klečeči družbi slovesni blagoslov. Z Dunaja (Pot do sreče.) (Konec) 0 nedeljah in praznikih hodil je navadno s stariši skupaj v cerkev; bral pa jim je tudi, kadar je imel prazni čas, iz dobrih knjig in časnikov, ktere si je izposodil od kupca. — Seveda, bil je njegov prejšnji gospodar čisto zavzet nad naznanili, ktere je čul o svojem prejšnjem učencu; ne gledč na njegovo neomahljivo zvestobo v službi čudil se je posebno nad njegovim obnašanjem do sta-rišev in že davno je sklenil, poplačati ga zato po svojih močeh. Že tri leta po tem, ko je stopil mladenič v službo, umerla je soproga grajščakova po kratki bolezni. Težko,, zelo bridko prenašal je grajščak, vdan v Božjo voljo, nesrečo, ktera ga je zadela, bogato obdaril je reveže iz okolice, da ohrani spomin do umerle žene, povabil jih je včasih tudi osebno v grad, obdaroval je cerkve in samostane, dal je za umerle molitve opravljati ter storil sploh vse, da je zadostoval potrebam svojega plemenitega, hvaležnega serca. Kmalu je tudi on začel bolehati; štiri leta po smerti soproge ulegel se je tudi on v bolniško posteljo, ktero naj bi po Božji naredbi ne zapustil več; čez nekaj mesecev za-tisnil je mirno oči za ta svet. Med tem časom imel je večkrat priložnost z ljubim Bogom se spraviti in prejeti zaželjeno tolažbo sv. Cerkve. Po njegovi spodbudni smerti prebrali so skerbno hranjeno oporoko. Spominjal se je po versti vsih sosednjih cerkva, samostanov in dobrodelnih vstanov, nato posameznih revežev iz okolice, naposled tudi vradnikov in služabnikov grajskih. Čisto na koncu stalo je ime ubozega in pridnega delavskega sina in o tem bilo je naslednje pisano: Svojega izverstnega, zvestega služabnika in vradnika N. N. pa bi ne vedel bolje in dostojnega obdarovali, kakor s tem, da izvolim v glavnega dediča vsega svojega premakljivega in nepremakljivega imetja. Kar me je k temu napotilo, to je ravno tako njegova poštenost, zanesljivost in natančnost v službi, kakor tudi, in sicer prav posebno, njegova serčna in prava ljubezen do svojih revnih, dobrih starišev, o čemur sem se sam preve-likrat prepričal. On je v tej zadevi vzgled, kakoršnega dandanes, žal da le malokje še nahajamo. Brez dvoma se bo tudi mene, ker ima tako dobro serce, spominjal večkrat v molitvi ter vse storil, kar more biti v prid in rešitev moje duše. Božji blagoslov spremlja ga naj po vsih njegovih potih; naj bo srečen, Časno in večno! — Naj ga pa tudi mnogo drugih posnema, pomoč zapovedi: Spoštuj očeta in mater! Janez Kepič. Rimo-katoliški Slovenec iz Bosne na I. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji! osobito na slovenski zemlji — narodu slovenskemu — rimo-katoliškemu. Predragi, verni Slovenci! radujmo se in hvalimo Boga, ker smo učakali velepotrebnega L slov. kat. shoda! Pervi slovenski katoliški shod je dete vernega in svetodjubečega. hrepenenja in za sedanji čas velike potrebe. Megla, mrak in tema začele so se tudi v mili rimo-katoliški Sloveniji. Megla, mrak, tema dvomov, slaboverstva in maloverstva. verska mlačnost in vnč-marnost z modernim krivim liberalstvom, in še prav „fino" tisto postajno frainasonstvo je marsikoje duhove v Slovencih napljivalo, navdalo in zamotalo. Govorim iz znanja in prepričanja, kajti znani so mi vsi odnošaji v Sloveniji in Jugoslaveniji, in to v mnogih slojevih in stališčih naroda. 0 priliki več o tem. Naznanilo o L slov. kat. shodu me je v Jugoslaveniji neopisljivo razveselilo; to pa tembolje, kolikor več sem silno, nedopovedljivo žalost nosil v duši in sercu zbog dragih mi bratov in sester, med ktere lčze kuga morivka kerščansko katoliškega-vernega in čednostnega življenja in pravega blagra. Z veseljem napotil sem se iz jugoslavenske Bosne v Slovenijo, v belo Ljubljano. V ponedeljek, 29. avgusta, dospel sem v Zagreb, ravno oni čas. ko so verno-proseče klicali sv. Duha v ljubljanski stoljni cerkvi. Hitel sem v Zagrebu pred Najsvetejšega, se v duhu zjedinil z zbranimi vernimi Slovenci v stoljni cerkvi sv. Nikolaja, Mirskega biskopa, in skesano-ponižno, z verno silo sem prosil in klical: „Pridi sv. Duh!u Došel je k nam, kakor vse kaže. Došel sem v Ljubljano, v odseke in slovesne snide L slov. kat. shoda, kakor v veliko svetišče v Jeruzalemu na Sijonski gori. Toda iz tempeljna glavnega, iz hiše Božje, od slovesne službe Božje hajdi v zakotje mesta, pod hribec, v staro strelišče! Tudi to mi je pomenljivo, spominja me na Betlehem, kjer bi se imelo, djal bi, roditi pristno, pravo, čisto in rešivno slovensko-ker-ščansko katoliško dete, ki je pravi cvet in sad Jezusa-Boga-člo veka. Kje je tisti Betlehem ? V opaženem streliščnem dvorišču je stala pri-prosta šotorna zgradba, ponižna, čedna, tudi okinčana, pa brez oholosti; in to mi je serčno všeč, spominjam se pod bregom betlehemske št?lice. In tu bili so, slovesni snidi L slov. kat. shoda; tako kot svoje dni, ker Kristus je tudi ob strani mesta, v priprosti štalici došel osebno na to zemljo. Dva prevzvišena milostna knezo-biskopa in drugi dostojanstveniki so recimo, modre iz jutra namestovali in sv. Jožefa pri jaslicah, a dete sveto, božje, je prava istinita slovenska-rimo-katoliška ideja, smoter in vsebina, duh in tvarina tega I. slov. kat. shoda. Mnogoverstni govorniki predstavljali so angelje Božje, koji so pri rojstvu Gospodovem pevali slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre — svete volje in oznanjevali rojstvo Kristusa — verne rimo-katoliške Slovenije. Bilo je pa tudi poleg mnogo pastirjev, na tisuče ovčic. Ako ni vsa Ljubljana se okinčala in zastav obesila, ni to vse njena krivila; ko bi vsa bila bela, bi o tej priliki vsa okinčala in v zastavah plapolala. Nič zato. ako ni bilo še več naroda na sh-»du. verlo in pravo slovensko-rimo-katoliško dete je mak na novo porojeno. In. akoprav herodeževci prežijo nanj, da bi ga ugonobili ali brezozirno opsovali. vender bo to dete vspevalo. vzrastlo. se vterdilo. postalo bo junaški mož. ki bo zbiral okolo sebe verno-slovensko katoliško trumo in zmagoval in zmagal nasprotnike Kristusove, vere. Cerkve in Slovenije. Tisti pa. ki skrivaj veselo omenjajo, da ni mnogo naroda bilo na I. slov. kat. shodu, da je le mnogo černih bilo. naj se sramujejo, ker tako debelo lažejo! Sej tudi po vsej Sloveniji obavljali so se rlokalni" I. slov. kat. shodi; dušni pastirji so pa v imenu ne jed nega. dveh, trijeh, temveč res večine ljudstva iz župnije, na glavnem, občem l. slov. kat. shodu v Ljubljani bili in svoje duhovnije predstavljali. Pervi slovenski katoliški shod. pravim, jo 1 »po. čversto in zdravo dete; to dete je sad iskrene, ponižne. verne in obilne molitve, dobrih del in svete pobožnosti. In po milosti Božji, po varstvu Device Marije in sv. Jožefa bo vzrastlo. vspevalo in korenjaško postalo. Oni. kojim je briga, izreja in vlast izročena, naj se neutrudljivo za to pečajo in vspeh vsestransko oskerbljujejo. Vsega mogočni bo dal rast. cvet razširil in z najboljšimi sadovi venčal. Razgled po svetu. Tužna Bosna. Solnograški katol. list piše. Pn. gospod nadškof Serajevski bil bi rad tudi šolske brate poklical v deželo, pa ni dobil privoljenja ikar se je dalo brati med versticami!). Zanimivi bi torej utegnili biti sostavki nekterih podatkov, kakor se nahajajo v „Missiones catholicae." Lete kažejo n. pr.. da Sofija v Bulgariji ima deško šolo „šolskih bratov* s 130 učenci; Carigrad in njegova predmestja Ga lata, Pera itd. ima ."»•] razkolniških. «5 judovskih in 23 turških dečkov ali mladeničev. in živa duša se nad tem v resnici ne spotika. Dalje so šolski bratje tudi v Smimi. Latikiji. Tripolis-u «v Siriji), v Bejrutu. Kajti. Jafti in v Jeruzalemu. Po Egiptu jih deluje po šolah ne manj kot l."»L V ••fri-kanskem Tripolisu Marijini bratje (tudi nekaki ^šolski bratje"4) imajo višjo šolo z 2«»5 š«»larji: še celo na otoku Rodu. kjer je med lo.ooo prebiva vi samo 350 katoličanov, so šolski bratje brez zaderžka pričeli svojo šolo; v Bosni pa ne. Ni li res to čudno Se ve, da to ni edino čudno. (Opomba Solnograške .,Zge.u) Antivari. Durazzo. Skopia in Skutari imajo prave nadškofe. Alessio. Nikopoli. Puliti in Sap pa prave škofe, akoravno nobeno teh mest tudi le blizo toliko duš (skoro 51.000) ne šteje, kolikor Banjaluka. ki ima le samo namestnika z naslovom škofa Dana-bejskega s 3000 gld. na leto. v tem koso se službeni prihodki generaldirektorja ogerske Tisabanke že pred 22 leti šteli na 37.600 gld.! l. Bratovske zadeve rcolitvenega apostol j siv a. Nameni za mesec september (kimovec.i a» 0 lavni namen: >7.'-/*otsli jiihile, Xj. Srttosti Leonu XIII. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Dalje, i Francija pa. to smemo gotovo upati, bo nadomestila ta odstop z ljubeznjivimi deli. kterih ji ne bodemo mogli zabraniti in v kterih se moramo skušati z njo. Najžlahtniše teh ljubeznjivih del je milodar za zidanje cerkvi? sv. Joahima. ktero cerkev so mislili in jo že lansk » leto tudi pričeli zidati v spomin na škofovsko posvečerje .Joahima Peči-ja. na škofovski jubilej Leona XIII. K tem darilom prištevamo tudi poslanje različnih. pobožnih umetniških del. s kterimi se je maš-niški jubilej Leona XIII 1. 18ss tako veličastno povzdignil. Neznano veliko število svetih oblačil in reči. križev in kelihov. lestencev in svetilnikov, podob in kipov itd. prineslo se je takrat v Rim. da bi se zato večinoma zopet razdelilo v Rimu za celi svet na ubožne in potrebne cerkve. Dražja in lepša darila poslali so pa. ko jih je visoki prejemnik blagoslovil in posvetil, zopet sem ali tje nazaj kot spomin na nepozabljivo siavnost in plačilo za različne zasluge. Zelo ginljiv pa je bil dar revnih starčkov. 30.000 starčkov namreč, ki so živeli v 2"»] hišah pod varstvom „malih sestra revežev.4 je skupno, vinar na vinar, 12.ooo frankov nabralo kot jubilejsko darilo; k temu daru svojih gojencev dodale so ponižne junakinje ljubezni, t. j. 4oo sester, kot prihranjeni znesek 10.300 frankov. Tako lepi vzgledi se bodo brez dvoma ponavljali tudi sedaj, in Petrov novčič ali darovi za sv. Očeta se bodo zopet pomnožili. „Petrov denarje dandanes naj važniši.kerščanski milodar. pravi Leon XIII. brez njega sv. Petra stol nima ne prostosti, ne časti in ne gotove pomoči, svojo službo zverševati;" in ker ni odvisen od njega le blagor vesoljne Cerkve, temuč tudi blagor posameznih in ker prinašajo milodari dobrotniku samemu največji nebeški blagoslov, „ne gre pri tem delu. pravi sv. Oče. le za blagor Cerkve in za a post oljski sedež, temveč tudi za blagor vsa cega posameznika, ki radodarno daruje del svojega premoženja; ta radodaraost poklicala bo na njega gotovo zaklade d"brotljivosti in božje usmiljenje." Konce nasl.) b> Posebni na meni. b». Ss. Kornelij in Ciprijan. Mirno rese nje prav težavnih zad«'V. ih'itni grešniki. N«-sr»-« ni zakoni. 17. Rane s?. Frančiška. Sveti ••«.•nj junaške ljubezni do Kri>tu-a za duiiovm- in >v«'tn«\ Tretji r»»d. I>. Spomin 7 žalosti M. D. ifclvernjenje svetnega duliaod \*i~ redovnih ••krajin. Prenašanje časnih težav v duhu žalostne M. 1!. Mn«ci Mari im «»tp«*« i na naivni pkofj»\ Ma^m-ka posvečevanja. Tehtna uče-liosln.i p-- ! • lna. I Dalje nasl. i II. Bratovske zadeve N. lj. Qosp£ presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Nevarno obolela samostanska oseba se priporoča Mariji 7 žalosti, sv. Jožetu in sv. Antonu za zdravje. 1'slišana bode naznanila ozdravl jenje v čast Božjo in njegovih svetnikov v »Zg Danici.« — Sestra ponižno priporoča bolnega brata v gorečo bratovsko molitev. Zdravniška pomoč ne pomaga; naj bi na priprošnjo M. B. zopet zdravje zadobil. Listek za raznoterosti. Prečast. gosp. profesor kan. Jož. Mam je o svojem prestopu v pokoj od N j. Veličanstva odlikovan s Franc Jožefovim redom. Čestitamo z vso priserčnostjo! Iz Ljubljane. Č. g. Jan. Dolžan, župnik v Ihanu, je dobil faro Terstenik; č. g. J. Šega kurat v Begunjah faro Podlipo; č. g J. Sternad pa faro Babno polje. C. g. Fr. Perne prefekt v Alojznici, gre za kapi. k sv. Jakobu v Ljubljani; na njegovo mesto pride č. g. dr. Andr. Karlin in bo ob enem namestili namestnik za veronauk na gornji^ gimnaziji, ker preč. g. kan. Jož. Marn gre v pokoj. Č. g. Mat. Pintar gre s Ternja za oskerbnika v Staro Oselico. — Č. g. kapi. v Št. Vidu Fr. Kregar gre za oskerbnika v Javorje nad S k. Loko. — Č. g. Fr. Lakmaier iz Naklega v Ternje za eks-posita — Premeščeni so čč. gg. Jak. Pokoren iz Smlednika v Poljane nad Šk. Loko; Ant. Nemec iz Št. Jurija pri Kr. v Naklo; Gust. Šifrer s Škocijana v Št. Jurij; Fr. Košir s Škocijana v Smlednik; L. Smolnikar z Radeč v Škocijan; A. Bojanec s Št. Janža v Škocijan; J. Čebašek iz Poljan v Št. Vid pri Zat.; Jož. Mensinger s Šmarjete v Št Janž. Na novo nameščeni so čč. gg : K. Čik v Radeče pri Zid. m.: Fr. Žvan v Šmarje; A. Medved v Semič. — V red čč. oo. jezuitov prestopi č. g. Mat. Končar, kapi. v Semiču. — V bogoslovje je menda dozdaj sprejetih 20 gg, osmošolcev. Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: Neimenovan prijatelj in šolski nadzornik na Dol. 10 gld. — Č. g. župn. J. Sclnveiger :i gld. — Neimenovana dobrotnica iz Ljubljane H gld. Za ctekrr ar. Jožefa r Prjedoru: Pobožna družina v Ljubljani lepo število cerkvene robe. pa šopov, vencev. Za afrikonski misijon: Č. g. župnik Mih. Zupan SO gld. Z>t sr. Očrta: Č. g. župn. Mih. Zupan 10 gld. Za sr. Drtinstro: Visokorodna grolinja Solija Auersperg- Chorinsky 1 gld. 10 kr. — Neimenovana gospodična o gld. Zt spominek llrena škofa Ljnbljansknja : (i. g. župnik Kr. Schweijrer 2 gld. Zt brat. Saše ljube Oosjte presr. Serra: Ain. Jaša 1 gld. Za Ma riju n išči: M i Ig. stolni prost dr. L. Klolutar 20 gld. — V. č. g. farni administrator Nairode ;> gld. — C. •!. kaplan Kr. Pokoren b «:ld. — Č. sr. vikar Jak. Lebar o gld. — (':. g. vojaški kurat Ant. Jaklič 8 gld. — Č. g. župn. Jan. Brence 2 gld. — Neimenovan 20 gld. Za razširjanje sr. rere: Visokorodna «rospa grolinja Solija Auersperg-Chorinsky i gld.