SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo loto predplačan 16 gld., »a pol leta 8 gld., m četrt leta 4 (14., ia jede*
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« eelo teto 12 fld., m pol leUi 6 fld., la četrt leta 3 fld., u jeden meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. toč na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n • e r a t e) vsprejema upravnifitvo in ekspedielja t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6. turi popoldne.
Vredniitva t e 1 «16 n - i t e v. 74.
tktev.
V Ljubljani, v torek 18. aprila 1899.
Letnil* JSJKTVII.
Uradna slovenščina radovljiškega okrajnega glavarstva.
Zadnji čas so slov. listi poročali, da se pošiljajo župnim uradom na Štajerskem, v celjskem in marenberškem okraju, slovenske golice za kvar-talni statistični izkaz. Tako na Štajerskem, a pri nas na Gorenjskem vleče od Radoljice sem še vedno le nemška burja. Akoravno so v radolji-škem okraju razun Bele Peči vse občine slovenske, se naše okrajno glavarstvo na noben način ne more privaditi slovenskemu uradovanju. Zupni uradi dobivajo izključno le nemške dopise, naj tudi uradujejo le slovenski, slovenska beseda jim pride od okrajnega glavarstva le takrat, kadar kak poziv namenjen in naslovljen »vsim županstvom« milostno pošljejo tudi župnim uradom.
Zakaj tako? Znano je, da naša vlada sama še vedno jezdari le nemškega šimeljna, nemško-nacijonalno srce našega g. okrajnega glavarja pa tudi ne pripusti, da bi dobil slovenski jezik le pi-čico pravice na uradnem papirju. Dalje pa tudi gospodje ne znajo slovenski, akoravno poslujejo med slovenskim ljudstvom. Kako mrcvari našo okrajno glavarstvo slovenščino in jo devlje na tezavnico, prepriča vas, g. urednik, ta-le poziv, ki ga je okrajno glavarstvo radoljiško dne 9. aprila 1899, št. 4502 razposlalo »vsim županstvom« in župnijstvom. Predno ga pa začnete brati, prosim vas, vzemite potrebno sredstvo, da se vam ne preobrne želodec ali ne razlije žolč.
Poziv se glasi:
»Vsim županstvom! Kjer zdravstveni odno-šaji v privatnom oskrbovanja preskrbljeni nezakonski otroci tam za tam nedostatno je, to dež. vlada namjerava navodilni predpisa razglasiti, ki bi javen nadzor nad spomno ti otroci ustanovili. S te ga vzroka naročam županstvu najdalje, do 15. maja t. 1. kakor je mogoče točna data semkaj naznaniti:
a)	koliko otroci (zakonski in nezakonski) kteri še 2 let niso stari, in v ondišnim področju v pla-čilnom oskrbovanju so
b)	kako so spomniti otroci v obče oskrbo vaja in če županstvo kake neprilike zapazilo za pazilo in če skrbnih revežev v prvem redu ti otroci na skrbi ima
c)	in če v ondišnim področju v saki občini zavod skrbnikov revežev obstoji in kako oni postopajo.
C. k. okrajni glavarstvo Radovljica, dne 9. aprila 1899«.
Da si le upa kdo kaj takega iz rok dati! Enake šušmarije ne dobite z lepa! Kaj takega si še zloglasni celovški »Svinjered« ni upal zapisati in to spakarijo pošlje naše c. kr. okrajno glavarstvo našim županstvom in župnim uradom 1 Pra-šamo našo vlado: koliko časa še se bo uradno tako grdila naša lepa slovenščina V
Otvoritev primorskih deželnih zborov. -
Trst, 15. aprila.
Ako hočemo slikati aazn.jro v deželnih za-stopih primorskih, kakorSfle vladajo ob otvorjenju
istih, bi morali pomočiti pero mesto v črnilo, v — žolč.
V	tržaški deželni zbor slovenski poslanci že po naravi svoje časti ne morejo, ker še nosijo na svojih oblekah nasledke avite colture od prve seje lanskega deželnega zbora in ker ni nikogar, ki bi držal nad njihovimi glavami dežnik. O tem deželnem zboru se ne more več govoriti s stališča človeške dostojnosti.
V	isterskem deželnem zboru v Kopru je bila otvoritvena seja ob navzočnosti tudi slovanskih poslancev Istre. Deželni glavar dr. Campitelli je predstavil vladnega zastopnika, okr. glav. Fabia-nija, ki je pozdravil deželni zbor v obeh jezikih in prečital cesarjevo poslanico v italijanskem in hrvatskem jeziku. Potem je bila volitev revizorjev in odbora in dveh zborničnih tajnikov. Po tej izvolitvi se je spominjal dež. glavar smrti Nje Veličanstva cesarice, na kar se je v znak žalosti zaključila seja.
V	goriški deželni zbor so prišli sami italijanski poslanci in knezonadškoi. Izostali so slov. poslanci. V imenu c. kr. namestnika je predstavil vladni zastopnik deželnega glavarja Pajerja, kateri je obžaloval odsotnost slovenskih zastopnikov in obljubil, da se hoče prizadevati, da se doseže kako sporazumljenje s slovenskimi poslanci. To je bil nekako oficijelni začetek obeh izventržaških deželnih zborov. Po tonu laških novin sklepati pa ni pričakovati, da bi nadaljnje delovanje istrskega in goriškega zastopa imelo uspehov na našo stran. Saj se ondi nekako naglasa, da morajo Italijani »še odločniše nastopiti« proti »brezobzirnosti Slovanov«. No, vsak otrok ve, kako se godi Italijanom v Primorju in kako se godi — nam. Da pa hočejo še strožje nastopiti, o tem priča imenovanje vit. Pajerja goriškim dež. glavarjem in pa sklicanje dež. zbora istrskega v Koper, od koder se bode najbrže že tekom tega tedna čulo, kako slabo se godi Italijanom v Primorju. In tako moramo biti pripravljeni, da bode tudi letošnje dež. zborsko zasedanje na Primorskem nam doneslo »iznena-denj«, kakoršnih smo že vajeni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. aprila.
O vladnih namerah za bližnjo bodočnost piše praška »Politik« mej drugim sledeče: O namenih vlade krožijo v poslednjem času najrazlič-neja poročila, ki pa si mej seboj nasprotujejo. Gotovo je le, da bo Thunova vlada znova poskusila, kako bi se sedanji parlament preustrojil tako, da bi bil sposoben za delo. V tem oziru treba je postopati po določenem načrtu, ki si ga je vlada že pripravila. Najpreje hoče počakati, da objavijo nemške opozicijonalne stranke svoj program, oziroma narodno-politične zahteve avstrijskih Nemcev. Takoj nato se pa prične resno z rešitvijo narodnostnega vprašanja. Pred vsem se hoče vlada dogovoriti z zaupniki desnice glede splošnega narodnostnega zakona, potem pa še posebej z zastopniki češkega naroda o korakih, ki so potrebni posebej za češke razmere. Razgovor se bo vršil vsekako na temelju postulatov nemških opozicijo-
nalnih strank. Na kak način bo mogoče dospeti do konečne rešitve pokazalo se bo še le potem, ko bo vlada čula glasove z obeh stranij. Zelo verjetno je, da se prične ta akcija ob jednem z otvoritvijo novega državnozborskega zasedanja v mesecu septembru Parlament hi po tem načrtu najpreje izvolil delegate in mej zasedanjem delegacij bi se vršila nadaljna pogajanja. Pri teh pogajanjih se doseže ali konečni vspeh ali pa se popolno izjalovi cela akcija.
Dijaško gibanje v Rusiji zavzema vedno večje meje, čim bolj ga Bkušajo udušiti vladni organi. Vseučilišče v Petrogradu sedaj sicer ni več prostor večjih nemirov, ker je namreč zaprto in so izključeni z malo izjemami vsi dijaki, toda nemiri se ponavljajo povsod drugje, kjer nastopajo vladnim naredbam poslušni diiaki. Pred nekaj dnevi bi se bile morale vršili običajne seme-stralne preskušnje. Došlo je res nekaj sto dijakov, ki se ne marajo pridružiti nemirnežem, toda umakniti so se morali sili svojih nezadovoljnih tovarišev, ki so prišli pred vseučilišče samo radi tega, da preprečijo preskušnjo mirnim svojim tovarišem. Le kakim štiridesetim dijakom se je posrečilo priti do zaželjenega cilja. Več nemirnežev je bilo aretovanih. To nevarno gibanje pa se je preneslo v zadnjem času tudi v drugo višje šole in še celo v ženskih izobraževališčih sta navstala vsled tega dva nasprotna tabora. Stavkujoče di-jaštvo opetovano ugovarja nasilnemu nastopanju vladnih organov, ki je baje vzrok vsemu gibanju mej dijaki. Vlada in njena glasila pa nasprotno izjavljajo, da so dijaki sami provzročili nemire in da skrbe njeni organi samo za mir in red.
Splošne volitve v Španiji vršile so se, kakor smo že omenili, minulo nedeljo. Vspeh volitev kajpada še ni znan, vendar je gotovo, da razpolaga vlada z znatno večino. V glavnem mestu Madridu vršile so se brez posebnih nemirov, .nasprotno so se pa v nekaterih provincijalnih mestih pojavili večji prepiri in pretepi. V Bilbao jo bilo glasom oficijelnih poročil težko ranjenih 13 oseb. Istotako ni šlo vse gladko v Valenciji, v Cullarju in nekaterih drugih mestih. Vlada bo v novi zbornici razpolagala z večino, ki bo štela nad 250 mož, manjšina štela bo toraj le nekaj nad 140 članov. Računa se, da pride mej drugimi v zbornico kakih 16 republikancev, 6 karlistov in nekaj malega pristnih liberalcev. Na zmago soci-jalistov nihče no računa, vendar je mogoče, da tu ali tam prileze kateri na dan. O izvolitvi bivšega ministerskega predsednika Sagaste sc vrlo dvomi, akoravno vlada sama deluje na izvolitev tega in še nekih drugih pristnih liberalnih vodij, da bodo tem ložje nadzorovali vladno delo. Vde-ležba pri teh volitvah, razun po mestih, ni bila posebno velika.
Mir mej Španijo in Ameriko jc sedaj tudi oficijelno sklenjen in mirovna pogodba obe-stranski odobrena. Pri oficijelni izročitvi odobrenih mirovnih pogodb v \Vashingtonu je Španijo zastopal francoski poslanik Cambon, ki je izvrševal to nalogo tudi mej pogajanjem. S tem so so razmere v severoameriških zveznih državah znatno spremenile. Že itak oblastni Amerikani postali so
sodaj še bolj oholi, v svesti si, da se je z zadnjo sramotno zmago pomnožil vpliv Amerike posebno še s pridobitvijo filipinskih otokov. Vendar bi bilo svetovati tem amerikanskim oholežem, naj se nikar ne prenaglijo in naj raje računajo z dejstvom, da se otoki sicer iahko pridobe, ne tako pa prebivalci posamnih otokov. Zmaga toraj ni tako sijajna, kakor Amerikani sami sanjajo.
Cerkveni letopis.
Ustanovitev Marijine družbe v Moravčah.
(Konec.)
Kratko pa prisrčno se je zahvalil Prevzvišenl za pozdrava z obljubo, da nam izpregovori prihodnji dan kaj več v cerkvi. Na to smo šli v lepo-ozaljšano cerkev (dekleta so bile svoj družbeni oltar lurške Matere Božje okrasile z novimi svečniki, šop\i in lilijami). Tu je Presvetli molil nekaj časa pred sv. R. T. in podelil potem ljudstvu sv. blagoslov. Med počeščenjem sv. R. T. so zapele dekleta prelepo pesem : »0 Marija, moje želje, Kadar spomnim se na T6* ...
Po kratkem oddihljeju v župnišču se je pričelo izpovedovanje. Prevzvišeni je goreče pomagal zvečer in naslednje jutro od začetka do konca. Izpovedovanje je trajalo do osme ure. Le-tu pa so bile Moravče že vse v svetlobi. Krasen je bil pogled po trgu, ko si stopil iz cerkve. Moravčani so se »postavili«. Človek ni vedel, katera hiša je lepše in umetnejše razsvetljena. Zdelo se ti je vse začarano-lepo. K razsvetljavi so pokali topiči, a pred župniščem se je zbral možki pevski zbor, da je pod vrlim vodstvom gospoda nadučitelja Janko T o m a n a zapel visokemu gostu tri krasne pesmi. Občinski možje so pri podoknici svetili. Ko si je Presvetli še nekoliko ogledal razsvetljeni trg, šli smo za tisti večer k počitku.
Naslednji dan — bela nedelja — vrhunec radosti za Marijine otroke! Ob 8. uri je bilo skupno sv. obhajilo. Med potrkavanjem zvonov in pokanjem topičev so pristopali mladeniči in dekleta — poslednje vse v vencih — vrsta za vrsto k mizi Gospodovi prejet iz škofovih rok svojega Boga. Bil je veličasten, ganljiv in tolažbe poln prizor!
Ob 10. uri se je podal Prevzvišeni v slovesnem sprevodu med spremstvom 8 duhovnikov iz župnišča v cerkev. Po celo uro dolgem, prekrasnem govoru je služil tiho sv. mašo in podelil h koncu blagoslov z Najsvetejšim. Ljudstva se je vse trlo.
Popoludne ob 2. uri pa se je izvršil na naj-slovesnejši način vsprejem v družbo. Mladeniči in dekleta, vsi s svečami v rokah, dekleta z venci na glavi, so željno čakali veličastnega trenutka. Prevzvišeni pride. Po cerkvi se oglasi iz dekliških grl stara, ali vedno lepa pesem :
»Ko zarja zjutraj se razgrinja, Si misel moja. Ti Marija . .
Pesem odzveni. Prevzvišeni stopi v škofovskem ornatu na lečo.
Z apostolskim ognjem, z živo besedo jame razlagati pomen slovesnosti, ki se ima zdaj izvršiti, pomen reka: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji«, pomen Marijinih družb. Srečo vošči mladeničem in dekletom, ki so se zbrali v šatorji Marijinem, srečo in blagoslov njih starišem, njih hišam, celi župniji. Bile so vzvišene, srce pretresajoče besede, ki jih je Presvetli govoril; vse ljudstvo jih je ginjeno poslušalo, in milost božja — t.iko za trdno upamo — jih je Marijinim otrokom gotovo sadila globoko v mlada, za dobro stvar vneta srca.
Zopet je trajal govor celo uro. Potem pa se je pričel vsprejemni obred po navadnem načinu. Ganljivo je bilo, kako so Marijini sinovi in hčere z veseljem odgovarjali na stavljena vprašanja, kako so obljubili večno zvestobo nebeški svoji Materi, kako so se ji v prelepi skupni molitvi vsi posvetili z dušo in telesom. Sam Prevzvišeni je potem blagoslovil in razdelil družbena znamenja, svetinjice na modrih trakovih, oziroma fantom na petljicah. Veličasten »Magnificat« izpred oltarja in pesem:
»Mati si moja Devica Marija« —
iz mladih prs — sta završila vsprejemni obred. Potem pa so se odprle na stežaj cerkvene duri, bandera so zavihrala in nova četa Marijinih otrok se je zvrstila v dolgo, prelepo procesijo po Mo-
ravčah. Zvonovi so veselo zvonili, topiči slavnostno streljali, litanije Matere Božje z odpevom: »Raduj nebeška se Kraljica«, so zvenele proti nebu ... bil je nepopisen prizor! 56 mladeničev in 230 deklet, vsi Mariji posvečeni, so se pokazali javno pred svetom. Komu ne bi porosila v očesu solza — komu ne bi srce prefiinilo sladko upanje na boljše čase, na čase, ko se bodo morali zgubiti s sveta tisti, ki jim je očitno spoznavanje svete vere, očitna pobožnost vzlasti med mladino če ne zasmehovanja, pa vsaj pomilovanja vredna prikazen!
Srečna moravška župnija — in s tem naj sklenem — srečna vsled nove Marijine družbe! Zakaj kakoršni zdaj ti mladeniči in dekleta, ki se ne sramujejo javne izpovedi poštenega življenja: taki bodo jedenkrat možje in žene, taki njih otroci, njih družine: poštene družine, v katerih bode cvelo krščansko življenje in ž njim blagoslov in sreča nebeška!
Ti pa, vsedobri Bog, čuj nad to novo cvetko v vrtu hvalevredne Device, Tvoje Matere! Blagoslavljaj jo, razvijaj jo, daj ji mogočne rasti! Dobro namreč vemo, da mi vsi, ki smo jo sadili ali jo bomo zalivali — nismo nič. Vse je le Tvoja milost in pomoč. »Nič ni, kateri sadi, in nič, kateri priliva, ampak Bog je (vse), kateri rast daje!« (L Kor. IU. 7.)
Gospodarski položaj v Ljubljani.
(Dalje.)
6. Koliko je občina ljubljanska dolžna.
Loterijsko posojilo v znesku 1,500.000 izdalo se je za klavnico, vojašnico, vodovod, nekaj denarja je naloženega v vrednostnih papirjih. To posojilo se samo obrestuje in amortizuje, poleg tega preostaja vsako leto prebitek okroglih 8000 gl. Reserva je znašala 11.000 gld. Vsakdo, ki se le količkaj peča s financami, mora reči, da ta reserva niti za male poškodbe ali potrebščine investiranega kapitala ne zadostuje. To ni zdravo, in jako nevarno.
Drugi dolg občine znaša :
1.	Raznim ustanovam	45.592 gld.
2.	Mestni hranilnici	230.000 «
3.	Državno brezobrestno posojilo 150.000 »
4.	3 % državno posojilo	450.000 »
5.	Kranjski hranilnici _846.000 »
Skupaj: 1,721.592 gld. Od te svote 1,721.592 gld. mora plačati za dolg in obresti leto 1901. :
1.	Mestni hranilnici in raznim ustanovam	11.600 gld.
2.	Rok brezobrestnega drž. posojila 10.000 »
3.	Rok 3% državnega posojila	21.500 »
4.	3% od drž. posojila 450.000 gl. 13.500 »
5.	Kranjski hranilnici _44.415 »
Skupaj: 101.015 gld. Mestna elektrarna je pasivna, isto tako artilerijska vojašnica, treba bo toraj doplačevati. Toda recimo, da se pri teh dveh podjetjih doseže toliko dohodkov, da ti pokrijejo skupaj anuiteto 44.415 gld. od dolga kranjske hranilnice, ostane vendar še letna potrebščina 56.600 gld. ki se bode morala plačevati iz dohodkov mestne občine.
Zadnji čas je pa sklenil naš občinski svet najeti novo posojilo 800.000 gld. Obrestna mera bo gotovo 47j% in '/»°!o amortizacije, toraj 5% = 40.000 gld. Ni dvomiti, da bo deželni zbor temu predlogu pritrdil in tudi ni dvomiti, da bode naš hitri župan Hribar isto tako hitro tudi denar porabil za razna mestna podjetja. Toraj bode treba že leta 1901 računati z obrestno svoto 40.000 gld. na leto.
Obresti in odplačevanja dolga poprejšnje svote 1,721.592 gld. . . 101.015 gld. Obresti in dolg od 800.000 gld. 40 000 »
Skupaj . 141.015 gld. Ker smo vzeli, da se elektrarna in mestna vojašnica bodeta sami vzdrževali in obrestovali, odbijemo od tega zneska 141.015 gld. svoto 44.015 gld. Ostane toraj še 96.100 gld.
Če računamo, da bodemo pri novem posojilu 800.000 gld. prihranili in na dohodkih dobili okoli 20.000 gld., ostane konečno svota 76.600 gld., s katero moramo pa na vsak način računati.
Ta svota 76.600 gld. mora se pokriti s prebitkom dohodkov po pokritju rednih stroškov občine. Ta prebitek znaša okroglih 70.000 gld. Vsa-
kdo si toraj lahko izračuna, da znaša primanjkljaj najmanj 6.600 gld. Znašal pa bode gotovo več, ker elektrarna in artilerijska vojašnica ste pasivni, in bo treba doplačevati. Pri vsem tem morajo pa ponehati vse izvanredne podpore in izvanredni izdatki za desetletja, ker ni — pokritja.
Tega naš slavni finančni odsek in gospod župan Hribar davkoplačevalcem Se nista povedala. Zakaj ? Ker vsak šolarček si lahko izračuni, da nam bo treba v kratkem pri takem gospodarstvu plačati zvišane doklade. Volilci bodo gotovo veselja poskakovali , ko slišijo to veselo novico z županskega stola, da je treba v moderni napredek naše Ljubljane zopet poseči v — žep.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. aprila.
(Kranjski deželni zbor.) V današnji seji se je pri poročilu o ljudskem šolstvu vnela daljša debata glede pouka drugega deželnega jezika. Poročevalec posl. A ž m a n je predlagal, da se poročilo o teh točkah vzame z obžalovanjem na znanje, posl. Hribar je predlagal, da se vzame s protestom na znanje. Vladni zastopnik ekscel. baron H e i n je branil stališče vlade ter dejal, deželni zbor nima zakonite pravice protestovati in pritoževati se proti temu, ampak da ima za to pravico deželni odbor. Predlog poročevalčev je bil vsprejet z dostavkom posl. Hribarja. — Pri točki o obrtnem pouku je predlagal posl. K a 1 a n, naj se poskrbi, da se v kratkem napravi obrtna razstava v Ljubljani. Ta predlog sta podpirala posl. Hribar in Murni k; nadalje je posl. K a 1 a n predlagal, naj se vstanove tudi za Kranjsko obrtna sodišča. Predlog je podpiral posl. dr. Schaffer. Prvi predlog se je izročil finančnemu odseku, drugi predlog pa upravnemu odseku v poročilo. — V odsek za vladni predlog o zložbi poljedelskih zemljišč so izvoljeni gg.: Jelovšek, Kajdiž, Povše, Lenarčič, dr. Tavčar, Višnikar, Barbo, Lenkh, Liechtenberg. — Daljše poročilo objavimo prihodnjič.
(Občinske volitve ) Na volilnih shodih, katere prirejajo nasprotniki »Narodove« stranke v Ljubljani, ima »Narod« vedno svoje detektive, ki pa imajo to lastnost, da ne vidijo in ne slišijo prav, kakor se govori in godi na shodih. Tako poroča včerajšnji »Narod«, da je posl. dr. Krek odrekel se kandidaturi v 3. razredu, ker je zgubil upanje do zmage. Ravno nasprotno je resnica. Želel je, da bi ne bil izvoljen, ker je preobložen z delom, in zato je dejal, naj ga raje kandidujemo v 2. razredu. To poročilo »Narodovo« kaže, da se »Narodovci« boje dr. Krekove kandidature, ker bi tako radi, da on nc kandidira. Tega veselja pa dr. Krek neče storiti liberalni stranki in zato bo on kandidat združenih protiliberalnih strank v 3. volilnem razredu.
(Pri vojaškem naborn v Trebnjem) je bilo od 162 mladeničev 33 potrjenih.
(V Idriji) so minule dni dogotovili novo mestno hišo, ki je bila pod streho že minulo jesen. — Stroški te nove lepe stavbe znašajo nad 50.000 gld.
(Iz Polhovega Gradca,) 14. aprila 1899. Na zadnji naš dopis glede gradenja ceste iz Polhovega Gradca skozi Št. Jošt po Račevi do Žirov oglasil se je neki dopisnik iz Logatca proti tej cestni progi ter nasvetoval in utemeljeval cestno zvezo Žirov z Logatcem. Prav tako, da se poteza za svoj kraj, mi temu prav nič ne oporekamo, nasprotno, mi privoščimo Logatčanom in Žirovcem novo cesto. Pri tem pa povdarjamo, da je jako potrebna tudi ta cestna zveza, za katero prosimo mi, in veliko bolj potrebna, kot logaška, ker s to cesto bo okoriščenih več občin, mnogo več prebivalstva, nego z logaško. Vsak človek, ako so mu količkaj znane tokrajne razmere in svet, mora pritrditi načrtu in podpirati prošnjo našo. Prevda-rimo podrobneje: Ako bi peljala cesta po savrški dolini, bilo bi ustreženo le nekaterim posestnikom, kateri so posamno raztreseni po tamošnjih hribih, in nekaterim mogotcem žirovskim v škodo ogromni večini Žirovcev in drugih sosedov. Drugače pa bi ustrezala cesta (za kar so tudi večina Žirovcev sama poganja), ako bi bila izpeljana po račevski dolini na Rovte, kjer je že tudi za silo speljana pot, česar po savrški dolini še ni. Vasi Dobračeva, Stara Vas Nova Vas, Račeva, Pod-lesce in vsi drugi posestniki ob račevski dolini od
Lavravca, Žirovski Vrb, vsa spodnja lara, kakor tudi vasi Lcdenci, Sela in drugi žele zveze do Rovt po toj strani, po Račevi. Ta cesta bi ustre zala z malimi izjemami vsemu žirovskemu pre bivalstvu ter bi bila izpeljana veliko bolj po odprtem in ravnem svetu, nego ona po Savri. Mogoče da bi bila ona po Savri kak kilometer krajša, pa bi bila ta znatno cenejša. Pa tudi posestniki po in ob Račevi imajo veliko več lesa in prometa, kakor Savrci. Ložje se pridruži jeden voz deseterim, kakor deset jednemu. Resnica je, da se iz Žirov oni les, ki je namenjen v Trst, ne bo vozil skozi Polhovi Gradec v Ljubljano. V našem dopisu se misli oni les na tem kraju Lavravca, in tega je mnogo. Vprašamo pa dopisnika z Notranjskega: Ali je pa podobno, da bi se vozil les iz občin Trata - Lučine, Št. Jošt, Polhovi Gradec itd. skozi Rovte v Logatec. Na vsak način pa bi bila cesta iz Žirov velevažnega pomena v gospodarskem in trgovinskem, vzlasti pa še v vojaškem oziru. Saj se mora pač v vsaki deželi gledati na to, da so kolikor mogoče vsi kraji v naj-bližnejši in najpripravnejši komunikacijski zvezi. To je na korist dotičnemu kraju, glavnemu mestu, da, vsej deželi. Res je, da imajo Žirovci okrajno glavarstvo v Logatcu, vendar pa bodo raje hodili polovico krajšo pot v Idrijo, kjer imajo že itak sodnijo in od glavarstva uradne dneve. Dopisniku iz Notranjske torej sporočamo, naj ne podira nagega načrta. Naj privošči tudi tem hribovskim za-puščencem vendar malo priložnosti, da bodo mogli sami in s svojim blagom mej svet, kar že druge občine v obilici uživajo. Tudi naj se ne huduje nad gg. deželnimi poslanci, ki nas podpirajo, ker uvidevajo živo potrebo naše naprošene ceste. Privošči naj nam to cesto, kakor privoščimo tudi mi njemu njegovo. Podpirajmo se vzajemno in ne okoriščujmo sebe na škodo mnogo drugih. — (Ker vredništvu niso znane krajevne razmere, zato sprejema obojestranske dopise in prepušča odgovornost gg. dopisnikom. Op. vred.)
(Senjskl škof v Krkn.) Mil. g. dr. Maurovič, škof senjsko-modruški, je bil minole dni na obisku pri svojem prijatelju mil. gospodu dr. Antonu Mahniču, škofu na Krku. S Krka se je podal senj-ski škof na Reko, kjer je ostal nekaj dnij.
(Ogenj.) Dne 10. t. m. ponoči pogorela je s slamo krita hiša J. Bolka v Poženku v kranjskem okraju. Provzročena škoda znaša 1000 gld.; zavarovan je bil posestnik za 700 gld. — Dva dni pozneje sta pa pogoreli hiši Josipa Muc in Katarino Težak v Zgor. Lokvici. Ogenj je navstal pri razstreljanju kamenja s smodnikom. Skupno škodo cenijo na 2200 gld., ki je pokrita z zavarovano svoto v skupnem znesku 900 gld. — Osebo, ki je 4., 5. in 6. t. m. opetovano zažgala v Goričah, so že prijeli. Zločinka je 13 letna hči kočarja Klan-šeka i« Smihela, ki je dejanje tudi priznala.
(Nesreče.) Dne 10. t. m. je Jože Dremelj iz Gradišča pri Litiji padel v vinogradu čez 2 metra visok rob in se tako pretresel, da je kmalu umrl. — Dne 9. t. m. je hotel Fr. Jonke iz Kočevja izstreliti staro puško, ki pa se razleti in Btrelca nevarno rani. — V soboto po noči je čuvaj Janez Zdovec pri Planini na tiru našel Andreja Kovača iz Grahovega z zlomljeno nogo. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
(Napad radi dedščine.) Mej posestnikom Antonom Gole v Vel. Kalu in njegovim sinom Janezom je bil že dalje časa prepir radi neke dedščine. Dne 10. t. m. pa je sin v pijanosti hotel planiti po očetu, kar se mu pa ni posrečilo, ker je napad preprečil njegov brat Anton. To pa je podivjanega brata napotilo, da je prijel za sekiro in zadal Antonu 10 cm globoko rano na rami ter potem pobegnil, kakor se trdi, v Ameriko.
(Narodno društvo »samopomoči«.) Poročali smo že pred nekaj časom, da se je v poslaniških krogih ustanovilo to prepotrebno društvo, ki po celi Avstriji zbira prostovoljne doneske in z nabranim denarjem deli prvo pomoč v elementarnih nezgodah v vseh kraljestvih in deželah tostransko polovice. To društvo jo baš kar pričelo delovati. Zanj se je zavzela tudi vlada in ministerski predsednik grof Thun je te dni razposlal vsem deželnim predsednikom okrožnico, v kateri jih poživlja, naj to humanitarno podjetje podpirajo vsa oblastva. S to akcijo bodo znatno razbremenjene država, dežele in občine, prizadeti bodo pa hitreje dobili potrebno pomoč. Pobiralo se bo od vsake hišo na leto samo 10 krajcarjev in da se to nabiranje ko-
likor možno olajša in da tudi najširšim krogem prilika sodelovati pri tej pomožni organizaciji, dovolila je vlada narodnemu društvu, da sme izdati in skozi celo leto prodajati takozvane »ustanovne karte« po 10, 20, 50 kr. in po jeden goldinar. Vse društveno delovanje nadzoruje po pravilih vlada sama in je toraj vsak dvom o reelnosti tega društva izključen. Z razpošiljatvijo pregledov in ustanovnih kart se jo že pričelo in jih je dosedaj prejelo 25 okrajnih glavarstev.
(Drobtinice iz Idrije) 16. aprila. Cvetno nedeljo smo imeli občni zbor naše okrajne hranilnice in posojilnice. Kakšen je letni vspeh za leto 1898, ste že poročali. Ker je bilo toliko čistega dobička, darovala se je precejšnja svota v dobre namene n. pr. za šole v okraju, požarne brambe; občni zbor se je spomnil tudi Prešernovega spomenika v Ljubljani, podpornega društva v Gradcu in Vincencijeve družbe v Idriji, kateri je podaril znatno svoto 100 K. Na občnem zboru je vprašal nekdo, ali je res, da so proti pravilom odborniki poroki za velike svote, izposojene na osobni kredit. Odgovoril je blagajnik, da je v resnici načelnik sam porok za znatne svote. Po tem pojasnilu ni bilo nič čudnega, da je imel načelnik 86 pooblastil. Doslej je — tudi letos še — občni zbor določal nagrado blagajniku. Sedaj pa zahteva blagajnik kar mesečno 70 gld. za-se, za svojega pomočnika pa 30 gld. Kakor je čuti, je odbor odobril to zahtevo Čudno, da blagajnik pri občnem zboru ni tega zahteval. — Na trgovski shod dne 6. t. m. je iz Idrije šlo precej trgovcev in obrtnikov. Zastopane so bile vse stroke. Čudnega to tudi ni nič. Za Boga, sedaj začne v kratkem poslovati krščanska gospodarska zadruga in ta ugonobi vse obrtnike. Za svoj obstanek se boje celo kovači, brivci in dimnikarji. Torej na noge ! V Ljubljani udušimo te klerikalske delavce. In šli so v lepi slogi pod vodstvom »trgovca« Dragotina Lapajneta. Zanimivo je, zakaj se neki čipkarske trgovke tako oklepajo Dragotina. Saj menda prvotni poklic Dragotinov tudi ni bil kramarjenje s čipkami, prav tako gotovo ne, kakor starotr-škega kaplana prvotni poklic ni bil, da »meri dekletom moderce po meri«. Tak »trgovec po poklicu« je bil na shodu tudi bivši Stallmeister, sedaj z 200 gld. upokojeni Korbar, mož čipkarske učiteljice Amalije. Pravijo, da je šel na shod, da mu krščanska in socijalistovska zadruga ne snesta kupčije s čipkami, na kojo se neki kot bivši kovač dobro razume. Brivec, ki je bil v Ljubljani, je tudi le o prostem času brivec, sicer je c. kr. rudar. Trgovci in obrtniki, kaj to niso nobeni konkurentje ? čevljar Tončič jo šel s trgovci na isti shod. Radovedni smo, ali kupujejo trgovci, ki prodajajo v Idriji narejene čevlje, pri njem iste. Zadnjič jedenkrat ste poročali v »Slovencu«, da je stavil naš veleskrbni župan Dragotin Lapajne, slavni pokončevalec konsumnih društev, 3400 gl. v mestni proračun za 1. 1899 pod imenom »dolg, ki je na občinski hiši«. Pri proračunski razpravi se je pokazalo, da je to zasebni dolg prvega podjetnika, ki je zidal občinsko hišo. Zato je odbor tedaj to svoto črtal in pripisal k izrednim stroškom Dne 8. t m. je bila nova seja, — prva v novi občinski dvorani. Na dnevnem redu je bila jedina točka »Mestna hiša«. Nekaj poslušalcev se je bilo zbralo tudi na galeriji. Pri tej seji smo zvedeli iz županovih ust, da stane nova mestna hiša nekaj nad 52.000 gld. Posameznih stroškov nismo mogli hitro zapisovati, ker je župan precej naglo bral. Prišlo jo naposled na vrsto imenova-vih 3400 gld., ki so pa od zadnje seje zrastli že na 3500 gld. Da bi bili videli zanimivi boj ! Vpili so križem, župan je zvonil, vmes dal nekemu nasprotniku ukor, občinski mož Mihelj Štravs pa je tekal sem in tje, tako da bi človek mislil: Lej ga, lej, ta je skoro gotovo kaj prizadet pri teh tisočakih ! Narodnjak Šepetavec je žvečil nekaj o katoliški podlagi, vodja Novak govoril o slabem nadzorstvu, ki je krivo podjetnikove nesreče in ga pustilo na cedilu — sploh imeli smo izborno zabavo. Le škoda je in žalostno, da bode mestna blagajna, katera se je pod narodnim trgovcem Lapajnetom že zadolžila za 25.000 gld., plačala to zabavo s 3500 gld. V lepi slogi so za to glasovali vsi navzoči — tudi prizadeti — odborniki, liberalni in mokraški, jedino navzoča dva klerikalca sta glasovala proti. Tako se je naučil na trgovskem in obrtnem shodu župan Lapajne dva dni preje varovati koristi davkoplačevalcev, mej
katerimi so tudi trgovci in obrtniki. Omenjam še. da so je znašal pri tej seji župan tudi nad onimi izdajalci, ki o javnih sejah poročajo v »Slovenca«. To je liberalec! — K sklepu naznanjam še, da računi o mestnem gospodarstvu v 1. 1898 tudi še niso predloženi, računi za 1. 1897 pa tudi še ne odobreni. Skrb za konsumna društva razjeda moči našemu županu.
(Utob govedi iu konj) na Štajersko je iz Hrvatske in Slavonije zopet dovoljen.
(Iz Cepiča v Istri.) Veseli dan so praznovali čeplj ani dne 10. t. m. Se ni videla ta skromna vasica ob čepiškem jezeru take slovesnosti in je tudi ne bo tako hitro. Vzrok tej slovesnosti je bil, ker je na ta dan župnik čepljanski in dekan kršanski bil odlikovan z viteškim križem Fran Josipa I. Okolu '/»11. ure se je pripeljal c. kr. okrajni glavar iz Pazina. Pred cerkvenimi vrati je nagovoril c. kr. okrajni glavar župnika in dekana gospoda Antona Nežiča ter omenil, koliko zaslug si je pridobil v teku 35 let svojega duhovno pastirskega delovanja v Čepiču, potem pa tudi toliko glede živinorejstva, poljedelstva in vinorejstva, toliko glede poučevanja šolskih otrok, kolikor s tem, da si je zgradil novo župno cerkev in novi župni stan. Rekel je c. kr. okrajni glavar, da je Njegovo Veličanstvo doznalo za vrline dekanove in uvažuje te zasluge ga ob priliki 501etnice odlikovalo s svojim viteškim križcem, in zasvetil se je križ dičnega starčka dekana, koji se je v skromnih besedah zahvalil za odlikovanje, govoreč, da ako si je on kake zasluge pridobil v teku svojih službenih let v Čepiču, vsejedno nikdar ni iskal za svoje delovanje kakega odlikovanja, delal je na čast in slavo božjo, v korist in blagostanje svojih vernikov, in ako ga je cesar odlikoval z viteškim križcem, radostnim srcem da prejme ono odlikovanje ter prosi c. kr. okrajnega glavarja, naj se on Nj. Veličanstvu v njegovem imenu za skazano mu čast najtopleje zahvali, povdarjajoč, da kar je od mladosti bil, ono za naprej ostane, namreč udan katoliški duhoven, pravi kristijan in pravi Slovan ; na to je zagrmelo burno »živijo« iz grl pred cerkvijo stoječega ljudstva. Za tem je bila slovesna sveta maša in med sveto mašo je veleč, gospod Mlakar v krasnih besedah slikal ljudstvu pomen današnjega dneva, poživljal je ljudstvo, da naj se raduje, ker velika čast je doletela župnijo čepljansko in dekanijo kršansko, poživljal je tudi zbrano duhovščino, da naj se tudi ona raduje in veseli, ker vidi, da se duhoven, katere osebe se dandanašnji tako rado zaničujejo in zasmehujejo, odlikuje s tako odličnim znamenjem. Da so so pri obedu vrstile krasne napitnice, se razume samo ob sebi. — Ostati če ta dan vsem Čepljanom v trajnem spominu, a osobito tebi, dični župnik in dekan. Iz srca Ti želimo, naj ta križ diči tvoja prsa na mnoga leta v čast Tvojo ln čast istrijanskega našega naroda.
(Amerikanska vojna ladija na Reki.) Ladija »Nasty Fog« je priplula v reški zaliv. Na ladiji je 130 mož momarstva in godba obstoječa iz 20 zamorcev. Ljudstvo z velikim zanimanjem ogleduje to tujko, ki je bila tudi v ognji pred Manilo. Gornji del ladije je ves iz stekla, na krovu so 4 »hopsking« topovi in dva metalca torpedov.
(Angleško brodovje v Dalmaciji.) Iz Malte se poroča, da sta dve diviziji angleškega brodovja pod poveljništvom admirala Noela odpluli iz ta-mošnje luke, da obiščeti nekatera grška pristanišča in nato mesta Kotor, Dubrovnik, Spljet in Zader.
(Povodenj.) Hrvatski listi poročajo, da je vsled zadnjega deževja potok Rječina, ki teče mimo Reke, jako narasel. Nekateri mlini pod Trsatom so poplavljeni. Voda je jako deroča in kalna. Nekateri trgovci so svoje blago morali odnesti iz skladišč. Med postajama Delnice in Skrada se je vsled deževja podsul železnični nasip in so v soboto vlaki iz Zagreba imeli več ur zamude.
*
* *
(Črnogorski prestolonaslednik) Danilo se je zaročil a princezinjo Juto, hčerjo prestolonaslednika Meklenburg-Strelickega. Poroka se bodo vršila dne 10. maja. Zaroko je črnogorski knez Nikola brzojavno naznanil biskupu Strossmayerju, kateri je brzojavno čestital knežji rodovini, želeč zaročencema božjega blagoslova.
(Zvita sleparija.) Nedavno stopi v neko pro-dajalnico delikates na Dunaju deček z gnslimi.
Deček kremži obraz, češ, da ga je mojBter poslal po gnjati in plečeta za 60 kr. in z goslimi ob ednem k nekemu izdelovatelju godal, da gosli popravi. Mej potjo pa je, pravi lažnjivec, zgubil 30 kr. Naj m;j torej trgovec da gnjati za 60 kr. in gosli obdrži kot zastavo za 30 kr, katere hoče čez pol ure prinesti. Trgovec mu nareže svinjine za 60 kr., obdrži gosli kot zastavo, deček pa odide. Ko trgovec ogleduje gosli, stopi v prodajalnico elegantno oblečen človek, zahteva za 50 kr. svinjine ter tako mimogrede vpraša trgovca, ali se morda bavi z godbo, ker ima gosli v prodajalni« Trgovec mu pove, kako je gosli dobil. Tujec začne gosli ogleda vati ter pravi, da so staro, znamenito delo, za katero bi hotel dati takoj 120 gld., če je na prodajo. Tujec pusti 5 gld. are z dostavkom, da drugi dan prinese Se 115 gld. za gosli, če jih lastnik proda. Ko se deček vrne, reče mu trgovec, naj gre mojstra vprašat, če gosli proda in koliko zahteva. Deček zopet odide in se kmalu vrne, češ, da mojster gosli proda za 80 gld. Trgovec se po-lakomni dobička, odšteje dečku 80 gld. v nadi, da dobi 40 gld. dobička. Toda dotičnega tujca ni bilo po gosli, in trgovec se je čehljal za ušesi.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 18. aprila. Včeraj so imeli ministri posvet pod predsedstvom grofa Thuna.
Dunaj, 18. aprila. Sporočila, da bo vlada v kratkem kaj vkrenila glede vreditve jezikovnega zakona, niso vtemeljena. Oez poletje se bodo vršili razgovori mej vlado in posameznimi strankami, odločilnih ukrepov je pričakovati še Je za jesen.
Dunaj, 18. aprila. Nemški „Schulverein" je imel včeraj občni zbor. Dohodkov je imelo društvo 204.000 gld., za 1000 manj nego lansko leto.
Pariz, 18. aprila. Švedski kralj je včeraj obiskal predsednika republike ter se danes vdeležil njemu na čast prirejenega obeda v Elyseju.
Madrid, 18. aprila. Iz raznih krajev dohajajo poročila o nemirih povodom volitev. V Bilbao so v boju med vladnimi in socialističnimi volilci ranili 13 oseb. Tudi v Ka-diksu so se pojavili večji izgredi. V Tortosi je propadel kandidat mestne stranke. Muni-cipalni uradniki so streljali na množico, zbrano na volišču, in ranili več oseb.
Bruselj, 18. aprila. Osrednje vodstvo društva rudarjev je proglasilo splošno stavko. Vkljub temu se v središču dežele ni nikjer ustavilo delo. Stavke se vdeležuje le nekaj nad 3000 rudarjev v liitiškem okraju.
Svilnati damasti 75 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modemih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carina prosto, na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
169	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 11—3 5
Tujci.
16. aprila.
Pri Slonu : Busak. Wechsberg, Gaeger, Frank, Tobis, Komorner, Schwarz, Prager, Riimmler, Wimmer z Dunaja.
a a a	Cat opazovanja	Btanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi		"-S |S» * . J "S s „ %
17	9 zvečer	737-3	9-G~	si. jzah.	skorojasno	
18	7 zjutraj 2. poool.	738 2 '37 1	84 16 7	si. svzh. sr. svzh.	oblačno sk. obl.	00
—	Weiss in Prage. — Prukner iz Zagreba. — Obertynski iz Opatije. — Slane iz Središča. — Dragoilovic iz Budimpešte.
—	Ertler iz Lipnika. — Wakonigg od Sv. Martina. — Madger iz Norimberka.
Pri Mallču: Goldraann, Kurz iz Brna. — Putzker, Latzko, Braun, Hutter, Spitz, Brauner, Stagle , Thomann, Klaus, Rundhahn, Gitschel, Pernold, Reitter, Beuermann z Dunaja
—	Buchreiner iz Trsta. — Hammersclilan iz Krnova. — Neumami iz Budimpešte.
Pri Lloydu: Mjarcky iz Trsta. — Bajuk iz Črnomlja. -Bajuk iz CeiOvca. — Sitar iz Št. Jurja.
Pri Bavarskem dvoru: Vatovec iz Materije. — Micek iz Siska — Kristan iz Tista.
Pri Južnem kolodvoru: Chlumsky z Dunaja.
Meteorologično porodilo.
Viiina nad morjem 306-2 m,, srednji zračni tlak 736-0 mm,
Srednja včerajšnja temperatura 10 6° normale: 10 O3.
Zahvala. 378
1-1
Globoko užaljeni po smrti nepozabnega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Josipa Korbar-ja
o. kr. poštarja, župana ln posestnika
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za nešte-vilne dokaze iskrenega sočutja, za prelepe darovane vence in mnogobrojno spremstvo, vsem prijateljem in znancem, zlasti pa prečastitemu gosuodu župniku MalenSeku za prelepo tolažbo ob bolezni in smrti pokojnika, prečastiti duhovščini iz okolice, pre-blagorodnemu gospodu c. k. vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju markiju pl. Gozani-ju, prebla-gorodnemu gospodu Ivanu Hribar-ju, županu stolnega mesta Ljubljane, preblagorodnemu gosp. Fran Povšetu, državnemu in deželnemu poslancu, preblagorodnemu gospodu Ivan Perdan-u, predsedniku trgovske in obrtnijske zbornice, č. gospodom županom in občinskim zastopnikom iz okolice, slavni požarni brambi v Bizaviku; slavnemu »lesarskemu in zidarskemu pevskemu društvu« za lepo petje. Bog povrni stotero!
Spodnja Hrušica, dne 18. aprila 1899.
Žalujoči ostali.
Lak za sobina tla, j^dne^prTvlaki'° ter
se kaj hitro suši. Za samouporabo v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vuanja naročila proti povzetju.	2S8 U 11—2
Valvilo
rednemu letnemu občnemu zlom
»Posojilnice v Ribnici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo",
ki bode
v nedeljo dnč 30. aprila 1S9&
ob 4. uri popoldne
v društveni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Odobrenje računa za leto 1898.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Razni predlogi.
5.	Volitev načelstva in nadzornikov za leto 1899„
377 1-1
Načelstvo.
Vožnje karte
in
tovorni listi
312 1 Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
StJT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
-MC «1 M « s* JEa i ■■ A a
Dunaj IV., Wiedenergiirte! 20,
ali pa	317 25-4
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske illce 29.
CO
>eo
*	n 0	C £ g £
>	> O	y
= o	G
ca •- S	«
• S JS	"3
o - «	o
^ 01 -	—
' 'S'
>	e 5	o
» 3
«ž O ©	n.
C c »	^
03
*	> >	* e, c "5
— ja -H
>x ~
N	—'
J čT be ti o m a
S > 3	— >
Št. 3318.
375 3-1
Slovenci,
pristopajte k
„Naši straži"!
Razpis.
V Metliki je izpraznjena
služba prov. deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so oohodki letnih 700 gld. — in sicer pripade od tega 400 gld. na deželni zaklad, po 150 gld. pa na sodni okraj metliški in na občino Metliko.
Živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika, istotako tudi živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposob-Ijenosti
do dne 15. maja 1899
podpisanemu deželnemu odboru.
I3eželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1899.

Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostiie listine
po dnevnem kurzu.
M1M1 Makso Veršec
v I^JUBI^JANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dn6 po 4'/>%• Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago.
I > u n a j 8 k a !>
o r z a.
Dn6 17. aprila.				Dn6 17. aprila.				Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	199 gld 172 »		—	kr. •
	100 gld. 90 kr.			4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	172 gld.		- kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	40	»
Skupni državni dolg v srebru.....	100	>	60 »	5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	>	60 »		28	>	—	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......	119	»	90 .	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	195	»	— .		85	>	50	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	70 »	4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	>	80 .		84	»	75	»
	119	»	70 .	Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......	138	»	25 .		60	>	—	>
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .		»	60 »	Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	a	75 .	Ljubljanske srečke.........	24	»	—	»
	919	»	- »	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	25 .	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	152	»	25	»
Kreditne delnice, 160 gld.......	358	»	- >	Posojilo goriškega mesta.......	112	>	— »	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3355	»	—	»
London vista...........	120	>	45 »	4°/0 kranjsko deželno posojilo '.....	98	>	25 »	Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. .	460	»	—	>
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	68	>	»2 V,»	Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97	»	90 .		69	>	—	»
20 mark............	11	»	78 .	P rijoritetne obveznice državne železnice . .	217	»	— »	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	•	—	»
20 frankov (napoleondor)......	9	>	65,/a»	» > južne železnice 3°/0 .	178	>	70 .	Montanska družba avstr. plan.....	243	»	55	»
	44	»	40 .	» » južne železnice 5°/0 .	124	»	35 .	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	192	»	—	»
C. kr. cekini...........	5	>	68 »	» » dolenjskih železnic 4°/„	99	>	50 .	Papirnih rubljev 100........	127	»	37	»
asa
aW Nakup ln prodaja r&JCL vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroftll na borzi.
m
Menjarnična delniška družba
„M E B C (J
I, W o i Iz b i I b 10 in 13, Dunaj, I.
66
3iJT Pojasnila TLS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnm vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolni varnosti &T naloženih tr 1 n v 11 i o.
IWII'WII IIIIIIIIMM—B—