informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.20.—Leto XVIII.—Titovo Velenje, 20. 4. 1983 27. APRIL - 1.MAJ PROGRAM OSREDNJIH PRIREDITEV PRAZNOVANJA 27. APRIL - 1. MAJ 25. april 1983: odprtje razstave likovnih in literarnih del mladine osnovnih šol na temo "27. april — 1. maj" 26. april 1983: ob 18. uri v Domu kulture v Titovem Velenju podelitev odlikovanj, priznanj OF in srebrnih znakov ZSS s predvajanjem kratkega filma o Titovem Velenju Od 28. aprila do 30. aprila 1983: akcija v OZD in KS s poudarkom na prostovoljnem delu in zbliževanju delovnih ljudi in občanov 30. april 1983: ob 20.30 uri, tradicionalna baklada po ulicah Titovega Velenja, ob 21. uri, srečanje delovnih ljudi in občanov v Rdeči dvorani s prvomajskim plesom L maj 1983: budnica in kanonada, ob 10.30 uri, prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov na Graški gori. Obveščamo delovne ljudi in občane, da bo za prvomajsko srečanje na Graški gori organiziran krožni avtobusni prevoz iz Titovega Velenja in okoliških krajev do vasi Plešivec °d 8. ure dalje. Na tem srečanju bo izveden krajši kulturni Program, nato pa so predvidene družabne igre, TRIM pohod, zabavni del s plesom, za vse udeleženci pa bo pripravljena tudi brezplačna malica. OB JUBILEJU DELA! Sodelavci, ki so v letu 1982 dopolnili 10, 20 ali 30 let dela v Gorenju, bodo v torek, 26. aprila, prejeli zaslužena priznanja in jubilejno nagrado. Ob tej priložnosti bo v jedilnici A, z začetkom ob 17. uri, kratek kulturni program. Vsem jubilantom iskrene čestitke! Sindikat in mi VLOGA SINDIKATA PRI REŠEVANJU IN PREPREČEVANJU KONFLIKTNIH SITUACIJ V OZDIH Izsiljeni sestanki, protestne prekinitve dela, št raj ki ali pa — kot pravi zakon o združenem delu — spori, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti, so različna imena za konfliktne situacije v ozdih. Skupno jim je, da so razlogi in povodi, ki pripeljejo do njih, podobni. Zakon o združenem delu v načelu ne predvideva, da bi lahko prišlo do takšne situacije, kjer bi zaradi spora nastale ali motnje pri delu ali motnje vsamoupravnih odnosih. Vendarle do takih situacij prihaja. Zdaj, ko zaostrene gospodarske razmere in administrativni ukrepi pritiskajo na dohodek in osebne dohodke, pa jih je še več kot sicer. Tako kot konfliktne situacije izražajo težnjo delavcev, da branijo tisti del dohodka, o katerem lahko še relativno samostojno odločajo (čeprav to objektivno krepi mezdno miselnost), pa lahko ob temeljitejši razčlembi ugotovimo, da so osebni dohodki največkrat le povod za izsiljene sestanke ali protestne ustavitve dela. Naknadno se ponavadi pokaže, da je bilo v taki organizaciji marsikaj narobe. Ali je šlo za slab sistem nagrajevanja, neobveščenost o bistvenih vidikih pridobivanja in delitve dohodka, ali pa za nestrokovnost in neodgovornost, slabo delo poslovodnih organov in strokovnih služb. Pa še nekaj drugega - delavci (in skorajda v vseh primerih gre za delavce iz neposredne proizvodnje) so v teh primerih posredno pokazali, da mislijo, da problemov ni bilo mogoče rešiti po redni samoupravni poti (žal ni na razpolago natančnih podatkov, koliko so sporne zadeve poskušali reševati prek samoupravnih organov). In ne nazadnje, v marsikateri organizaciji do izsiljenega sestanka ali protestne ustavitve dela ni prišlo kar čez noč. Se pravi, marsikaj je kazalo na negativno razpoloženje med posameznimi skupinami delavcev, nekatere pomembne zadeve so prepočasi reševali in podobno. Tu zdaj pridemo do logičnega vprašanja: kaj pa družbenopolitične organizacije? Kaj je delal na primer sindikat? Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so sindikalne organizacije v posameznih primerih ukrepale sila različno. Res je, da vsakokratne okoliščine v mnogočem narekujejo ravnanje izvršnega odbora sindikalne organizacije in njegovega predsednika, pa vendarle — zakon o združenem delu dosti natančno opredeljuje vlogo sindikata pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. Seveda ne gre predvsem za gašenje požara, ampak je vloga sindikalne organizacije predvsem preventivna. Torej, kako preprečevati razmere in okoliščine, ki privedejo do sporov. Če smo prej razčlenjevali vzroke za konfliktne situacije, potem je razumljivo, da bo glavna naloga sindikata, da spodbuja dobro gospodarjenje in od pristojnih organov zahteva-ustrezne ukrepe. Prav tako pa naj sindikalne organizacije in njihovi izvršni odbori spodbujajo samoupravno urejanje odnosov, v njem sami dejavno sodelujejo in uveljavljajo samoupravno funkcijo delavcev in njihovih organov. Ne gre pozabiti tudi dolžnosti organov temeljnih in drugih organizacij pri sprotnem, popolnem in razumljivem obveščanju delavcev in vloge sindikata pri tem. Seveda tudi še tako aktivna vloga in politično delo sindikata ne bosta učinkovita, če bo sindikat pri teh svojih prizadevanjih ostal osamljen, ali obratno. Če bo sindikat takore-koč zlizan s (slabimi) poslovodnimi delavci, mu delavci pri reševanju problemov gotovo ne bodo zaupali. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 31. marca letos sprejelo nekakšen opomnik o vlogi in nalogah osnovnih organizacij zveze sindikatov pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. V bistvu gre za razlago in razčlenitev zakona o združenem delu (od 636. do 640. člena). Ko gre za sporna, nerešena samoupravna razmerja, mora na zahtevo prizadetih delavcev sindikat (izvršni odbor) zahtevati postopek pred delavskim svetom in o tem obvestiti samoupravno delavsko kontrolo, osnovno organizacijo ZK in občinski svet ZS. Če pa se prizadeti delavci niso obrnili na sindikat, naj izvršni odbor 00 ZS sam sproži tak postopek pred delavskim svetom. Hkrati pa mora izvršni odbor tudi obvestiti delavce v sporu, da so dolžni s svojimi delegati sodelovati pri skupnem reševanju spora, posebej, če bi lahko prišlo do motenj pri delu ali v samoupravnih odnosih. Odklonitev skupnega reševanja spora in izbira drugačnega načina ali poti seveda pomeni kršitev delovnih in samoupravnih obveznosti. Za sodelovanje v postopku pred delavskim svetom pa izvršni odbor skupaj s prizadetimi delavci oblikuje odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki OO ZK, 00 ZSMS in občinskega sveta ZS ter skupščine občine. Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom ali načinom reševanja spora, ima sindikat pravico zahtevati od skupščine občine, da ta obravnava sporne zadeve. Predsedniki izvršnih odborov morajo stalno spremljati politične razmere in odnose v svoji organizaciji ter jih analizirati v okviru sindikalne organiziranosti. Ko se v organizaciji pojavijo znaki kršitev samoupravnih odnosov, predsednik takoj skliče izvršni odbor, da bi se dogovorili za način ukrepanja oziroma politične akcije. Predsednik naj vztraja, da se spor reši sporazumno po redni poti in da se odpravijo vzroki za nastale motnje v samoupravnih odnosih. Predsednik o motnjah obvesti vse pristojne v tozdu in delovni organizaciji ter občinski svet ZS. Skupaj z izvršnim odborom pa je predsednik odgovoren za pravočasno obveščanje delavcev in celotnega kolektiva o nastalih razmerah in predlogih za rešitev spornih vprašanj. Matjaž Kek, Informacije RS ZSS za obveščanje v združenem delu KONFERENCA SINDIKATA POROČILO O DELU AKTIVA KRVODAJALCEV ZA LETO 1982 Aktiv krvodajalcev je organiziran v sklopu konference 00 ZSS Gorenje TGO. Ima izvršni odbor z deset člani in 32 poverjeniki v TOZD, DSSS in DO. Aktiv krvodajalcev je v letu 1982 izpolnil naloge, ki jih je sprejel z letnim planom. Večja krvodajalska akcija je bila 26. in 27. maja v prostorih Delavske univerze. Odvzem krvi je vršil zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, akcija je potekala uspešno. Pri tej akciji se je odzvalo 561 delavk in delavcev Gorenja. Druga večja akcija je bila tudi v Titovem Velenju 5., 6. in 7. oktobra, kri je darovalo 188 ljudi. Prav tako je bil organiziran intervencijski odvzem krvi v Ljubljani, za potrebe kliničnega centra, kjer je kri darovalo 24 krvodajalcev Gorenja. Manjših akcij je bilo 16, v bolnici Slovenj Gradec je tako darovalo kri 172 ljudi. V mesecu maju je bila tudi krvodajalna akcija v Šmartnem ob Paki, kjer je dalo kri 50 delavcev iz tozd Keramika in iz ostalih služb. Odvzem je bil za bolnico Celje. Občinski odbor RK je v mesecu maju organiziral tradicionalno srečanje krvodajalcev v Splitu. Tega srečanja se je udeležilo 15 krvodajalcev iz Gorenja. V mesecu novembru je izvršni odbor aktiva krvodajalcev organiziral srečanje aktivistov aktiva z aktivisti RK Elektro-kovine iz Maribora. Na tem srečanju smo si izmenjali bogate izkušnje, ki jih ima RK Elektrokovine. Ob tej priložnosti so nam podelili priznanje RK. Da bi razširili dejavnost in pomladili aktiv krvodajalcev, smo v tem letu povečali število aktivistov od sedanjih 20 na 32. Za povečanje aktivistov smo se odločili zaradi tega, ker smo ugotavljali, da se v glavnem odzivajo eni in isti krvodajalci. Zato je prvenstvena naloga vodstva oziroma aktivistov, da dobimo mlade krvodajalce. Iz poročila je razvidno, da je aktiv krvodajalcev dobro delal. Zahvala gre sindikatu Gorenja, vodjem služb in tozdov ter vsem aktivistom, ki so se angažirali pri teh humanih akcijah. POROČILO O DELU SLUŽBE PRAVNE POMOČI O delu službe pravne pomoči pri Konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Gorenje TGO, Titovo Velenje v obdobju od 1.3. 1982 do 1.3. 1983. V navedenem obdobju je bila nudena pravna pomoč 624 delavcem, kar predstavlja približno 17 % povečanje. Po posameznih področjih so bile zadeve naslednje: — odškodnine 61 % — delovna razmerja, zdravstveno in invalidsko zavarovanje 16% — stanovanjska razmerja 12 % — druge zadeve 11 % Skupno je bilo že 3.346 delavcev, ki so iskali pomoč v 10 letih obstoja pravne pomoči. Kot običajno, je bilo največ zadev s področja odškodnin v zvezi z delovnimi in prometnimi nezgodami. Ugotavljamo na podlagi poznejših obvestil za posamezne primere, ki nam jih pošilja zavarovalna skupnost, da prihaja v veliki večini Primerov (okrog 90 %) do sporazumov o odškodnini oz. izvensodne poravnave, tako da ti oškodovanci že po približno 3 mesecih od dneva vložitve zahtevka prejmejo odškodnino. Omeniti je treba sedanjo prakso zavarovalne skupnosti, da tudi v primeru, če ne pride do sporazuma, takoj izplača nesporni del materialne škode, glede spornega dela materialne škode in nematerialne škode (bolečine, neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, trajno zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti) pa počaka na pravnomočno sodno odločbo. Sodni postopki v takih primerih Pa trajajo povprečno najmanj eno leto. Število zadev iz delovnih razmerij je poraslo, zlasti se je Pojavilo nekaj novih sporov v zvezi z prevrednotenjem del 'n nalog. Povečali so se tudi stanovanjski spori, največ v zvezi z zadnjim razpisom za dodelitev in zamenjavo stanovanj. Sestavili smo več predlogov za sodišče združenega dela v zvezi s temi spori in večina delavcev je v sporih uspela. Pravna pomoč je bila nudena kot dajanje ustnih pravnih nasvetov in manj in kot sestavljanje pismenih vlog. Slednjih je bilo okrog 200. Kot že vsa leta, posluje služba pravne pomoči vsako sredo, od 16. do 19. ure v pritličju poslovne stavbe SOZD. Menimo, da je služba pravne pomoči v preteklem obdobju delovala uspešno. STANOVANJA Na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD in DSSS in v skladu s 46. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev objavljamo RAZPIS za zamenjavo, dodelitev in sofinanciranje nakupa stanovanj, ki jih Gorenje gradi v objektu E—1, Šalek II in bodo vseljiva v letu 1983. Na razpolago bo 45 novih stanovanj. Razpis velja za vse TOZD in DSSS DO Gorenje, delavce GPS, DO Razvoj, Interna banka in DSSS SOZD. Za delavce dislociranih TOZD velja razpis v skladu s planom stanovanjske izgradnje. Delavci, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema, se lahko prijavijo na navedeni razpis v službi za stanovanjsko gospodarstvo (od 8. do 15. ure) po naslednjem razporedu: TOZD oz. DSSS dan datum POHIŠTVO sreda 4.5.1983 EMBALAŽNICA ELEKTRONIKA četrtek 5. 5.1983 KUHALNI APARATI petek 6. 5.1983 ŠTEDILNIKI ponedeljek 9.5. 1983 PRALNA TEHNIKA torek 10. 5.1983 ZAMRZOVALNIKI sreda 11.5.1983 HLADILNA TEHNIKA četrtek 12.5.1983 GALVANA petek 13. 5.1983 PLASTIKA VZDRŽEVANJE ponedeljek 16.5.1983 GOSTINSKA ENOTA ORODJARNA torek 17.5.1983 AVTOPARK DSSS TGO sreda 18.5.1983 DSSS SOZD, DO RAZVOJ četrtek 19. 5.1983 INTERNA BANKA SERVIS IN MALOPRODAJA petek 20.5.1983 TOZD PROMET ponedeljek 23.5.1983 DSSS PROMET torek 24. 5.1983 MGA NAZARJE sreda 25. 5. 1983 GRADBENI ELEMENTI ELEKTRONIKA PTUJ četrtek 26.5.1983 KOMPRESORJI ČRNOMELJ petek 27. 5.1983 KONDENZATORJI Rogatec Za delavce TOZD izven Titovega Velenja bodo prijave sprejemali v njihovih obratnih pisarnah. Delavci dislociranih enot po Jugoslaviji pošljejo prijave in dokumente po pošti do zadnjega dne razpisa. Stare prijave ne veljajo in se je treba ponovno prijaviti. Vsak delavec mora k prijavi prinesti s seboj naslednje dokumente: — izkaznico o zaposlitvi — potrdilo o osebnem dohodku in o vseh ostalih dohodkih družine v preteklem letu — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno z datumom, od kdaj stanuje na določenem naslovu. Za uveljavljanje nekaterih kriterijev pri točkovanju po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev mora prijavitelj do konca razpisa, to je do 31. 5. 1983 predložiti še naslednja potrdila: — potrdilo o inovatorstvu (izda služba SOI L), — potrdilo o sodelovanju v NOB (izda Zveza borcev), — potrdilo o samohranilstvu (izda Center za socialno delo), — ustrezno zdravniško potrdilo o bolezni prijavitelja ali članov družine, ali potrdilo, da je bolezen prijavitelja ali člana družine v vzročni zvezi s stanovanjem (izda pooblaščena zdravstvena ustanova z mnenjem zdravnika specialista). Delavci, ki se bodo prijavili za sofinanciranje nakupa stanovanja, morajo k prijavi priložiti tudi sklep delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, da so pripravljeni skupaj z Gorenjem rešiti stanovanjski problem družine in pod kakšnimi pogoji. Vsi delavci, ki se v razpisnem roku iz opravičenega razloga ne bodo mogli prijaviti, lahko vložijo prijavo še 30. 5. in 31. 5. 1983 v službi za stanovanjsko gospodarstvo. Andrej Glušič Razpis štipendij Titovega sklada za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo,s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. 1. V šolskem letu 1983/84 sklad razpisuje: a) 145 štipendij za mlade delavce, ki: — se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu — imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let — so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter — so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih Za mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci — zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo navedene pogoje. 2. Postopek za podelitev štipendij Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo — mlade delavce - do 30. maja 1983 samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih — učence in študente - do 30. junija 1983 Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. 3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju) — kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju — za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat — izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS. 4. Izbira kandidatov O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje): — za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. junija 1983. Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer: — za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij. Na tej podlagi lahko podelijo v posamezni občini naslednje število štipendij: a) za mlade delavce — 5 štipendij, Titovo Velenje 5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati,ki a) pri mladih delavcih — izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oz. dejavnosti — so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; 6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji uradno ugotovljenega za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa v višini 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji,uradno ugotovljenega za preteklo leto. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali: — mladi delavci izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7; — da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo — da ne bodo brez soglasja predlagatelja spremenili smeri izobraževanja — da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oz. se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti — obvezujejo pa se tudi za vračilo sredstev štipendije v primerih, določenih v statutu sklada. Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendiste ter organom šitovega sklada Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah. y imenu skupščine Titovega sklada SRS sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti sklada p red sed-nik skupščine Titovega sklada SRS. Kompleten razpis štipendij TS je bil objavljen 12. 4. 1983 v dnevniku Delo. Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije v izobraževalnem centru Gorenje TGO, pri tov. Robidovi. Klub zbiralcev značk, znamk, starega denarja m drobnih etnografskih predmetov, prireja dne 15. maja 1983 s pričetkom ob 8.30 v KNJIGE REDNA KNJIŽNA ZBIRKA ..PREŠERNOVE DRUŽBE" ZA LETO 1983 KNJIŽNI DAR LETA 1983 ZA ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE V redni knjižni zbirki bo v letu 1983 Prešernova družba izdala te knjige: PREŠERNOV KOLEDAR 1984 Mimi Malenšek JESEN V SOTESKI, povest Ivan Dolenc ZA DOLAR ČLOVEČNOSTI, pričevanje izseljenca Nada Kraigher IZ MOJE TRŽAŠKE MAPE, knjiga za mladino Dr. France Adamič ŽIVLJENJE IN DELO LOUISA ADAMIČA Dragoslav Mihailovič PETRIJIN VENEC, roman —na g r a d n a knjiga Prednaročniška cena knjižne zbirke znaša 600 dinarjev (broširana izdaja) oziroma 1.000 dinarjev (vezana v celo platno — broširan bo le Koledar). Nagradno knjigo bodo brezplačno prejeli vsi, ki bodo naročnino poravnali do 30. junija 1983. Kdor bo naročil zbirko kasneje, bo seveda tudi lahko prejel nagradno knjigo, le da bo moral zanjo doplačati ustrezno vsoto. Knjige bodo naši člani in drugi naročniki kot vsako leto prejeli ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, 3. decembra 1983. Naročila sprejemajo kulturni animatorji do 31. maja 1983. Znesek za broširano izdajo, 600.— dinarjev, bomo odtegnili v DVEH obrokih, zavezano v platno, 1.000,— dinarjev, pa v TREH obrokih. Če se bo kdo odločil za zbirko romanov ..Ljudska knjiga" 1983, bo 1.300,— dinarjev plačal v TREH obrokih. Natančnejše podatke dobite pri kulturnih animatorjih. KINO VELENJE organizira v dneh od 24. 4. — 29. 4.1983 MINIFEST — prikaz svetovnih filmov, v domu kulture. Vstopnina 45,00 din Paket 6 filmov 200,00 din Rdeči dvorani v Titovem Velenju veliko mednarodno srečanje zbiralcev značk, znamk, starega denarja in raznih ostalih etnografskih predmetov (manjših). 'NFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske °Preme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: ?tane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Srtajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Rušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka 2ohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. RAZSTAVA V Gorenju bo od 25. aprila do 6. maja v jedilnici A razstava temeljne marksistične in družboslovne literature, kjer bodo predstavljene tudi vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja članov zveze komunistov ter razčlenitev programov za vsako obliko izobraževanja posebej. Razstavo pripravlja občinski komite Zveze komunistov Slovenije v občini Velenje in bo obiskala vse večje velenjske delovne kolektive, ogledali pa si jo boste lahko tudi v knjižnici Kulturnega centra v Titovem Velenju, saj je njen namen približati načine in oblike idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja ter z njimi seznaniti vse delovne ljudi in občane, ne le člane zveze komunistov. REKREACIJA PROGRAM ŠPORTNE REKREACIJE ZA LETO 1983 PRI ZTKO VELENJE Maj pohod na Paški Kozjak — PD Velenje, 8. 5. 1983; kolesarjenje (žrebanje treh praktičnih nagrad); trim steza (aktv-nost se odvija tri dni, sovpada s kopanjem v bazenu); Junij, julij, avgust plavanje — kopališče Velenje (prva sobota po odprtju letnega bazena); jadranje na deski — Plevelovo jezero (demonstracija modelov, čolnov Ljudske tehnike, predvideni dve akciji); jadranje — Plevelovo jezero (možnost akcije klasičnega jadranja); plavanje — kopališče Velenje (ob zaključku letne sezone, žrebanje kap ali majic). September trim steza (sobota in nedelja — družinsko); jesenski kros v naravi, pohod na Graško goro — PD Velenje, 18. 9. 1983 (popestritev akcije z gobjim piknikom); Cooperjev test, atletski stadion (preizkus vzdržljivosti pred zimsko sezono). Oktober kolesarjenje (možnost tehničnega pregleda koles ali celo sejem koles). December Zaključitev vseh trim akcij s trim plesom (program pripravi strokovni svet). Predvidenih je 17 trim aktivnosti (akcij) za leto 1983. Točne datume za vsako akcijo bo določil strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO občine Velenje in bodo objavljene preko plakatov in medijev obveščanja. Če vremenski pogoji ne bodo ugodni, bo strokovni svet akcijo preložil. Program akcij bo v letu 1983 potekal tako kot prejšnja leta in pa po sistemu zelenih kartonov. Vsak občan, ki se bo udeležil vsaj osmih akcij, ki jih bomo evidentirali v zeleni karton in je starejši od 20 let, je upravičen do bronaste značke Občan — rekreativec. Akcij se lahko udeleže v čim večjem številu tudi mlajši, ki jih namesto značke Občan — rekreativec pripadata značka in nalepka. Akcije so zasnovane tako, da se lahko vsak občan udeleži katerakoli, saj je veliko in so tudi podvojene, (napr.: 2-krat kolesarjenje, 2-krat tek, 2-krat plavanje ...). Akcija na podlagi zelenih kartonov je zasnovana na triletnem programu: v letu 1983 za bronasto, 1984 za srebrno in 1985 za zlato značko Občan — rekreativec. Zelene TRIM KARTONE dobite pri svojem organizatorju in rekreacije ali v službi za rekreativno in kulturno dejavnost. Iz dela občinskega sindikalnega sveta OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV - PRED LETNO SEJO V petek, 22. aprila 1983, se bodo na redni letni seji sestali člani občinskega sveta in delegati osnovnih organizacij ZSS občine Velenje. Za sejo so pripravili skrbno poročilo, objavljeno pa je v občinskem ..Obveščevalcu". V uvodnem delu poročila je med drugim zapisano: Ob ugotavljanju rezultatov na vseh teh področjih uresničevanja naših nalog lahko ugotovimo, da je bilo narejeno veliko in da so naša prizadevanja prispevala k temu, da smo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in poslovodnimi delavci pripomogli k uspehom, kakršne beležijo v nekaterih okoljih, v enaki men pa smo pripomogli, da se razmere ponekod niso še poslabšale. Ob vsem tem pa ugotavljamo, da uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in drugih pomembnih nalog ni obrodilo povsod enakih uspehov. Vzroki za to so subjektivni in objektivni, naša nadaljnja naloga pa je, da še bolje izkoristimo vse tiste momente, s katerimi bomo v danih pogojih izboljšali družbenoekonomsko situacijo v posameznih okoljih. Zagotovo pa lahko trdimo, da pri večini delovnih ljudi ni zadržkov, da se ne bi vključevali v uresničevanje nalog na področju družbenoekonomske stabilizacije. Večina delovnih ljudi se zaveda, da to pomeni tudi odrekanje na vseh področjih, kjer lahko s tem bistveno spremenimo stanje, vendar pa je treba to zaupanje delovnih ljudi potrditi na tistih področjih in nivojih kjer gre za odgovno obnašanje pri pripravi in izvajanju posameznih ukrepov, s katerimi posegamo v odločanje delavcev. Iz poročila je razvidno, da je zveza sindikatov v naši občini, poleg že navedene osrednje naloge, opravila tudi vrsto drugih nalog, ki se nanašajo na celoten sklop vprašanj socialne problematike: •delovne in življenjske razmere • stanovanjska problematika •preskrba — cene • organizirana prehrana med delom • delovni čas • rekreacija, oddih. Prav tako pa je občinski svet skupaj z vsemi organi in osnovnimi organizacijami zveze sindikatov deloval tudi na področju izobraževanja, kulture, kadrovske krepitve, obveščanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nalog, g, ki spadajo v področje dela sindikata in so ravno tako velikega pomena, kot na primer, inventivna dejavnost, tekmovanje kovinarjev in sodelovanja z drugimi društvi in organizacijami.