(10. wp Največji t Zdmienih drtorak N.V. tor GL^S NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The Largest 81oven.au Daily is lb« Uwtod ttate^. Issued evsry day except Bnn : trubli. ki pa najbrž čakajo doma. pravi danes tnkaj- lj« »škili stroškov. Visokih živ- razdelitve ITALIJA STOJI P1ID ODLOČITVAMI ŽIVLJENSKEGA POME- Visokih iivljenskih stroškov so čete Mustafa Kemal paše ▼ Mali NA TER MOEA UVESTI DRASTIČNE REFORME ALI PA DO- baje krivi južni zamorci._Takoj | Aziji pričakujejo, da bo izbruh - ŽIVETI REVOLUCIJO. — VSAK MESEC ČAKANJA STANE ITA za njimi pridejo gospodinje. nila vojna še to spomlad. LIJO ftESTSTO MILJONOV LIR. — RAZMERE SE NISO V SPLO ___ SNEM IZBOLJŠALE. j ____________Chicago, lh., 4. marca. — lin Carigrad, Turčija. 5. marca. — letin American Institute of Meat! Vsaki dan postaja bolj ja*u da London, Anglija. man a V urcduwkein članku, ki so pe- In kers je konečno in nepo'jitno j m- bodo čete Mustafa Kemal pa- v Mali Aziji mirno sprejele Turčije, o kateri baje -•H *' Time- »; hl\a trP°yina * P^ljjale Azije, ki se nahajajo v ro-■ i i . . i . i . i- i i i ♦ .. t,: „„;SK-jim mesom zelo živahna tekom . . ., „ . . \\ ilsona 1'lede nekateri' italjaiiskih zahtev neprijetni onim, ki soj J i k&:ii zaveznikov. Organiziran zahteve podpirali m to raditefra. ker je njegova kritika nepobitnaj Pr? . 1le"a — *<* P!asI v ^ Mustafa Kemala se t< t prav jbuletimi. — a konsumenti so ho-! Sleep i ua ">00 »ve p\ dnvuil ii iln tutru il-i cm Iti kOJt m ravnam o, terese. - Hcklo •• predložil svojim tovarišem v svetu, Italija lahko čaka na urav-i ,i\o. Nobena stvar ne more biti bolj oddaljena od resnice. Ona ue mor« eakati, niti v s\njih domačih, niti v zunanjih zadevah. Vsaki: u ko čaka. jo stane 4JOU.UUO.OUO lir le za vojaške izdatke in vsa-! I i rot-see teh izdatkov veča njen r«»*ni finančni iu ekonomski polo- • . .ij in z njim tudi vocijalno •>voljstvo. Rim, Italija, 5. marca. — Italija mora ubrati po eni ali dveh lazlieuih da h- vrne k produktivnosti. — je izjavil Tura*i, vo- t'ja konat rvativuih *oeijalistov. državah so dovedle do tega. da se • . i 4 • jo kupovalo izbranejše kose svi z ozirom na njih lastne m-iJ K J tailjaiu za ue^preje- j-j-vf, zavedel ltaljane k Umu, da bi zavrnUi! T*™.1" .'.""i J d „ ...: I ^djijo, da bo se to spomlad ali je priporočljiv je, da po naziranju Nitti-ja ali po uaziranju, katero . , .. .. , . preje izbruhnila vojna, ee bo- li line kot pa v prejsnih letih m , .. /( , . ... . ... * . . .! , . ... de ostali Grki v Sniirni ter rran-posledica tega je bila, da ni bilo . ... ... - 1 ♦ - I U 1 v C ilieiji. ; mogoee prodati tezj.h kosov sla- : bega svinjskega mesa. — Na trgu z govejim mesom je bil faktor, ki jc imel velik upliv na prodajanje govejega mesa | ta, da sc je pretežno povpraševalo po zadnjem delu govedine, do-' e:tu jc bilo malo povpraševanja | po predujem delu živine, — se Kna t dele/ pri zemljii il; ni v industriji ter obdačilo bogatine, da!^^ Poročilo pravi: jo /a vojno lu iga i^t je soglasno s Tumtijeui imsilje, ki bo1 _A'eeje povpraševanje po pred d o vedlo do revolucije tn strašne reakcije, v kateri bi vodil j <]elih od strani hišnih gospo-T«k »lučaj bi lahko povzročil vrnitevJ^^j ^ veiflt0 pripomoglo izena- j glasi v buletinu. Ii poli je uvedba reforme, potom katere bi se dalo delav-j Položaj glede jagnetinc je bil .eni d ' ' " —------------ Učajo mogoč« ' lado knk «nna*ini general J ..sv.-ine moči papeia — V*e t«» je izjavil Turati, ko ga jc poroče- j cen vseh kosov. Zmanjšalo Mile.- vprašal za epidemij«- stavk, nasilij in uporov. i Ktro»ke bolj dragih kosov ter Ku v/rok, — jr rek« 1, je /a«»stala produkcija, a v glavnem ^uvedlo do boljše porabe cele ži-11 pora. katerim sta vojna ter legenda ruske revolucije na-'Vyie i \roeegla\cc meti delavci. Takim vzrokom je treba naprimer ^ ^ re§iji veleklavničarji ti usta* j % stri Pcuente ter nemire v predilnicah v bliži- vpraSanje vj^kih cen mesa. Lju-i. katere obiT.tujejo s«-daj iUdavei. Ti dogodki bodo mogoče (jje **preveč"' denarja, priznanja principa skupne kontrole 'ni strani delavcev y^fr najboljše kose mesa in nikdo noče mesa od vrata ali p leč. Tmt.el je ta. «ia v. j«- tr stavki- izrabilo v politične svrhe od htra"|(;udno pa je, da je vrat prav ta-tieodgovornih sanj če v, ki s<» prepričani, da so delavci sedaj pri-! drap kot zadnji del, kajti raz-i v! jeni za popolno Hoiitrolo in ki ne spoznavajo, da bi strmoglav- j ,lka je mDgoče cent ali dva. Če pa nje kap-lalizma dan s pomenih) praznino. Italjanski delavci imajo j)t.j-,ejj vtij ljudje zahtevati v stanu nado- prejnj0 jeie in cenejše kose, bi i prišli veleklavničarji ter rekli, da je vprašal meso radiu ga tako drago, ker dul ipiM»V Tur h »vedli «lo lasi nikov >liti •konoiuske izkušenosti ter bi ne sisti m z diugiut. so se razmere v ir in bili tplošueui zelo izboljšale v*h'c it*če nikdo kupovati boljših ko- V splošnem -O a te |«hmkI. s.- je glasil odgovor. — Do - sQX ju morajo raditega držati napi inter > H j.o.igni poljedelski delavei d« ležni velike prospe- x višini tudi ceno slabejštk ko-o poN.-stniki v Lombardiji. kjer sem jaz doma. opustili seja- da ne prodajajo v izgubo. So jo phičevati visokih plač kot pravijo oni ter rajšej j-aj m.») ■m so itete, so posestniki je lita, ker pretuinjajo polja v pašnike ali sprejemajo metode, ki zahtevajo1 malo dela. Na ta in*< in se zmanjšuje produkcijo. Položaj je še po-siren v-led sovraštvi, ki obstaja med razredi. Treba jc reci. da i > razmere v Lombaidiji strašne ter nt nobene tolažbe v tem. če lovek ve, da so la/mere enako slabe drugod, __ Meiela lahko u-ti'i uvi zdrave razmere, če prisili bogatine in pro-11erje. «ia plaeajo utr'.ske vojne ter se loti obširnega programa zako-j Varšava, Pokjska, 5. marca. reforme. .) »-. se zavzemam za zadnje, a je treba pri tem ^htcve- da prienejo ruski boljše-m h* ne nkr Sedaj p.. i uma mo v Italiji močne vlade. Ministrski pred v5ki z mirovnimi pogajanji, ne da -•dmk Nitti je prišel na krmilu t namenom, da pomiri deželo, ven ilar pa ni bil v stanu rediti r *ške zadeve, ki .nam je neizmerno ško- devala Trije miljoni mo: s«f bili demobilizirani, potem ko so bili trenile ni v nasilju in postopanju. Ti noč«'jo delati ter niso v stanu misliti mirno. JViela, posebno pa jug. je zaostala. Froducirala bi lahko dvakrat toliko kot v r«*snici prtnlucira. Modre določbe bi lahko podvojile produkcijo v petih ali dt^tih letih. Vlada odreja začasno izseljevanje v \clikem obsegu ter pošilja oddelke delavcev v Francijo in Itelgijo. da pomagajo pri rekonstrukciji dežele ter tudi v Južno Ameriko. To izaelj« vanje Imj služilo kot varnostni zapah in to o-lajsnj • nekoliko ratmere, a mhvdba je le začasnega pomena. Reformirati je treba celi »istem. KUEHLMAHX SE JE OŽENIL- ZADNJA WILSONOVA NOTA --BRZOJAVLJENA ▼ EVROPO. Borlin, Nemčija, 5. marca — -— I>r R'ehard von Kuehlmann, prej Šm nemški minister za zunanje zadeve, s«- je t četrtek oženil v Hrrtiiiu h hčerko pokojnega Fritza P° predsednikov odgovor na zad Washington, D C., 5. marca. Včeraj je bil brzopavljen v Evro- Friedlander-Fuld, znanega njo angleško- francosko noto gle-garskejra in petrolejvkege d< jadralskega vprašanja. Nje- in vsebine državni department ie ni objavil. majruata. Sedanja žena dr. Kuehlmanua je bila |>reje poročena s sinom ne-k*- angleškega lorda, a rad: voj m se je ljubezen mod obema tako ohladila, tla tetm ila " Kak svojo pot. j- Potom svoje kontrole turške po slanske zbornice obvladujejo na-cijoualisti Mustafe Kemala dejanski vla«lo v Carigradu ter se smejejo zavezniškim prenjam, naslovljenim na sultana ter razkazovanju zavezniških mornaric v Bo-sporu iu Dardanelah. Resnična vlada &e nahaja v Angori, kamor ne sežejo mornariški topovi iu na-cijonalLsti se bahajo, da ne more-j«> spraviti zavezniki ua noge toliko artuad ter spraviti skupaj toliko denarja, da bl-ponesli vojne v notranjost Male Azije ali obdržali zasedene dele. Vacijonalisti tudi zavračajo angleško trditev, dr; se nahajajo Arabija, Palestina in Mezopotamija pod kontrolo Anglije. Turški nacijonalisti bodo gotovo v novem kabinetu ter je vrjet-no, da bodo dobile portfelje odlično osebe kot je naprimer Roulf be j, poslanec iz Šive ali celo Mustafa Kemal sam. Novi kabinet bo brez dvoma ostro nasprotoval o-dobrenju mirovne pogodbe. Pariz, Francija, 5. marca. — Skpno število Armencev, ki so postali žrtve masakrov v Maraš okraju v azijski Turčiji tekom preteklega meseca, ne presega 5000, soglasno s podrobnimi in-. formacijami, katere so dobili v __! roke francoski uradniki. Poročila j iz Londona, ki so dospela sem- POLJAKI HOČEJO MIR IN NE j vgen»j, so izjavljala^ je j znašalo število teh žrtev od lo,00U ! do 20,000. i Franeoske oblasti priznavajo resnost dogodka, vendar pa pravijo, da je bilo nemogoče videti vnaprej ter preprečiti masaker, kajti okupacijska armada ni dosti velika, da bi nudila močne straže na vsaki točki, kjer bi Turki mogoče vprizorili ustajo. London, Anglija, 5. marca. — Turčija bo oropana skoro vsega ozemlja v Evropi, vendar pa bo ohranila svoja sveta mesta. Mirovna konferenca je dala Tracijo Grški in sedaj se peča konferenca z vprašanjem, kako bi bilo mogoče, da bi ohranili Turki kontrolo nad središči za romanja. Drinopolje in Smifna bosta stav Ijena pod grško kontrolo. Priseljeniške oblasti so konočno dovolile vstop v deželo Annie Egan, ki je slabonmna. Čeprav je morala Annie Egan zopet na krov parnika "Maure-t.Hiia" s svojimi stariši. Tomažem in Mary Ann Egan, da se jo de-portira v Anglijo in čeprav jc druga zdravniška preiskava njeni ga slučaja potrdila prvotni izvid, ila je slaboumna in da ne sme l iti pripuščena v deželo na teme-j I ju priseljeniških postav, bo vendar začasno pripuščena v deželo in družina ne bo ločena. Slučaj je vzbudil splošno pozornost. ko je šel skozi razne iuštan-ee sodišč ter preiskovalne urade prišel, postaje na Ellis Island. — Mr. in Mrs. Egan sta prišla v Združene države pred nekako dvcnii meseci ter privedla s s?boj dva sina in dve hčerki. Vsi otroci so bili stari manj kot 21 let. Najstarejši sin, James Henry, je žfvel v tej deželi že pet let. je služil kot prostovoljec v redni armadi v Franciji ter si pridobil ame-ruško državljanstvo. Uspeval je tukaj ter pripravil hišo z desetimi sobami za družino v Elmhurst, I;. 1. Vsi člani drpžine so prišli sko-7.' vrata priseljencev z izjemo Annie. oseinuajstletne hčerke, katero so zdravniki proglasili za slaboumno. Priziv je bil zamau in oče in mati sta se poslovila od ostale družine rekoč, da ne more-tr» na kopno ter pustiti, da bi poslali Annie nazaj v Anglijo samo. Otroci, ki so prišli na kopno, so n&jeli nekega odvetnika, ki je dobil ustavno povelje proti depor-tnciji Egauovili. Nato pa je dobil od načelnikov priselniškega urada dovoljenje, da se vzame celi slučaj še enksat v pretres. Pri drugi zdravniški preiskavi so sme-ii imeti Eganovi otroci zdravnika, katerega so sami izbrali. Zdravniki postaje pa so iznova potrdili izrek prve komisije, da jc Annie slaboumna. Včeraj jc kouečuo prišla koneč-na odločba delavskega tajnika, da je Annie Egan mogoče pripustiti za dobo šest mecevev ter da je treba staviti jamščino, da ne bo postala breme javne dobrodelnosti. — NASTOP ORGANIZIRANEGA DELA ORGANIZIRANO DELO. KI TRDI, DA NI STORIL KONORES SVOJE DOLŽNOSTI, BO SKUŠALA KONTROLIRATI OBE STRA NI PRI VOLITVAH TER KONGRES PO IZVRŠENIH VOLITVAH. Piše Charles Anbrey Eaton. Washington, D. C., 5. marca — Ameriška delavska federacija je objavila svoj politični program za leto 1920. Naslednji izvleček predstavlja glavne točke tega značilnega programa ter navaja razloge, na katerih temelji program. Tridnevna konferenca, ki se je vršila v glavnem stanu federa-e je, da razmišlja o sovdeležbi dela pri bodoči kampanji, je sprejela soglasno naslednjo izjavo: Bistveni princip: in pravice našega naroda so ogrožene. Proste naprave naše dežele so ogrožene. Ideali demokracijo so v nevarnosti. Kongres Združenih držav ni izvršil svoje dolžnosti. Ni bil kos potrebam časa. Pospeševal je in podpiral avtokrate ter reakcijonar-no politiko. Njegova vse nadvladujoča misel pa jc bila zatiranje dela. Vsak napor, da se zagotovi odpomoč ter gradilno ali konstruktivno zakonodajo, se jc- zadušilo. Vsak poziv na odpomoč je zadel na prikrito ali očito sovraštvo. Dvorane kongresa so uporabili sovražniki dela, da širijo in pospešujejo zlokobno propagando proti naporom delavcev, da vrše svoje normalne in postavne aktivnosti za zavarovanje in pospešenje. svojih interesov iz svojega blagostanja. Delo pa je zaman prosilo za odpomoč. Ura je prišla, ko morajo oni, ki verujejo v vzdržan je demokratičnih naprav, zbrati Fvoje sile v obrambo svojih pravic in idealov. — — Neznosno je, da bi se morali ljudje, ki se niso bali nikakih stroiskov, da napravijo svet varnim za demokracijo, podvreči omejitvi slavnih prostosti, podedovanih od ustanoviteljev našega naroda. Zahtevajo ovekovečenje naših osnovnih pravic ter sprejem bistveno konštrunktivne zakonodaje ter izvolitev mož brez ozira na njih politične zveze, ki so resnični zastopniki ameriških idealov prostosti. Kongres ni storil nobenega zakonodajnega koraka glede priporočil, vsebovanih v rekonštrukeijskem programu American Federation of Labor ali onih katerim se je dalo izraza na decembrski konferenci. Mesto tega pa-so številni kengresniki skušali uveljaviti za-kononodajo, ki bi določala prisilno delo. Kljub domoljubju ter žrtvam ameriških delavskih mas tekom svetovne vojne se je vprizo-rilo pod krinko proti-uporniških postav poskus, da sc zatre prosto zborovanje, prost govor in prost tisk. Zavrnjeno od kongresa, osmešeno iu napačno predstavljano od številnih članov obeh zbornic smatra ameriško delavsko gibanje za potrebno, da uveljavi '/. vso silo svojo dobro ustanovljeno nestrankarsko politiko. Temne sile so že na delu, da uničijo politično moč dela. Njih cilj je razdeliti delavske glasove, tako da bo zagotovljena moč dela. Njih cilj je razdeliti delavske glasove, tako da bo zagotovljena izvolitev reakeijonareev ter sovražnikov dela. Ce se delo ne bo trdno držalo svoje nestrankarske politike, bodo sovražniki dela uspešni v svojih naporih. Delo ne more in ne sme dovoliti, da bi se v sedanji krizi razdelilo njegovo politično moč. Organizirano delo ni dolžno zvestobe nobeni politični stranki. Nepristransko je le za principe prostosti, pravice in demokracije. Na podlagi navodil zadnje konvencije ter delavske in farmer-ske konference z dne decembra 1919 objavlja Ameriška delavska federacija svoj ?k!ep, da bo uporabila vsako postavno dovoljeno sredstvo in vso silo, ki ji je na razpolago, da doseže poraz sovražnikov dela, ki so kandidati za javne urade. GRŠKA bi se preje sklenilo kako premirji*, so vsevovane v zadnjih predlogih, katere je stavila poljska vlada ruski sovjetski vladi. Poljaki trdijo, da se bodo v slučaju sklenitve premirja boljše viki po-služili prilike časa, da koncentrirajo čete in da ojačijo razne točke ob bojni črti, kjer niso sedaj v stanu koncentirati svojih sil. Delegati iz Finske in Letske so dospeli semkaj, da se posvetujejo z ministrom za zunanje zadeve Patekom glede mirovnih ■ problemov in tudi druge dežele bodo kmalu odposlale svoje delegate. Danes se je glasilo, da bodo mirovni predlogi Poljske predloženi ministrskima predsednikoma Milit randa in Lloyd George-u, prodno se jih bo predložilo boljsevi-kom. DEPORTACUA_ DUHOVMIKA- 1 IBS l/K^ BBS SB BB delek itirih ;laega stališča. Vsaka izmed dveh velikih strank bo predložila ameriškemu narodu diagnozo narodnih trub-lov ter bo predlagala narodno zdravilo. Celi ameriški narod pa bo nato odločil, katero diagnozo in zdravilo ima rajši. V obeh slučajih bo to ameriški poskns, da se reši ameriške probleme na ameriški način. . NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naie denarno poiOjatve razpoiOja in Izplačuje sedaj po ceB Jugoslaviji "Kraljevi ptfttni tokovni nrad" ▼ Ljubljani; to j« tak državni zavod, kakor je bila O. k. poitna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred evetovno vojno izplačevala naie denarna po. kOjatve Žirom avstro-ogrske monarhije. Jamčim« za vsako denarno poiOjatev, toda ea kake mogoče z* mode ▼ izplačilu, hi M ee povzročile po drugih, bree naie krivde, p# ne moremo prevzeti nikake obveznoett 100 knm m, $L20 B00 STO® m« % 5.00 „-ce» f&25 1,000 kron TCP $ 9.60 r.s, $8.00 5,000 kron cm $47.50 400 kron $100 10,000 kron .... $96.00 m eo veljavne do dne, ko ee odomeeHJo s drugiz* GLAS NAHODA. 6. MARCA 1920 GLAS NAHODA •kAI NAHODA (Vata* «f tm^NMli) QLAINARODA M Manhattan. Talaphana: Cartlandt HM Peter Zgaga I " J Nova jadranska nota.... i? t ara »tun v abratf Zakaj bi ne priznali, da niso te nadeve konečno naša briga in da he vsakdo, z iajemo Turkov in Armencev, srdi na na-«e diktiranje! V jezika za pada smo padli v igro, v kateri nas nočejo. To ni »ikaka.igrK za reformatorje ali amaterje. Anglija. Franci-j ja, Italija in Grška niso v tej igri. da napravijo red iz kaosa, tem-; več da ustanove "stVre upltva". On ne mislijo na samodoločbo in pravice majhnih narodov in nočejo napraviti svet varnim sa demo^Pesem v »ovi-obliki. kracijo. One mislijo na bodoče trgovske in teritorijalne prednosti.! T * * Te .države igrajo za l-sjveeje stave v celi zgodovini sveta, za kontro- Vse kaze» da bo ob novem lo Bospora in Bagdmlske zelezniee, — kajti kdorkoli kontrolira te, k*u skleP miru približal kontrolira trgovska pota v Indijo. Perzijo ter obširne, nedotaknje-1muu-»e pokrajine Trnattkimpiake.. Dotični ima nadalje v rokah trgovsko' ^ * nadvlado nad zapadne Azijo ter nadgospostvo nad mestom, ki sto- V vrtu predsedniških kaudida-ji na križpoti iztočnega sveta hi ki je politično glavno mesto Islama jtov popek za popkom. V namenu, da bomo znal* boljše ceniti finese te igre, se ozrimo * * * preko ramen igralcev ter poglejmo v njih* roke. Vzemimo napriraeri Francozi pravijo: — Glas dela Anglijo..Brez ozira na trditve Lloyd George-a, da bo Carigrad in-,š©dbo. teruacijoualiziraii in da bo novo turško glavno mesto ustanovljeno, Italjaui pravijo: — Note pov je Anglija med tem časom poslušala glas svojih 100.000,000 moha-liiedanskili podanikov v Indiji, ki se ozirajo na turškega sultana kot na poglavarja njilr vere in ki bi sprejeli njegovo ponižanje bolj globoko in z večjo nasilnostjo kot bi sprejeli rimski katoliki-poni- t je kandidiral, bodo njegovi pri staši zapisali na njegov program: — On nas je držal izveu mira. Jugoslovanska gl — «1 M. (Sedfiflfa S3 hO 1898 - - Uarpavni Ic'J 1MT Ciavni urad » ELY, MINN j zročajo disharmonijo * * * Če bo predsednik Wilson vtre- zanje papeža. Pomižaiije za Turka Komisija, ki preiskuje vzroke draginje, je izjavila, da so sedaj cene dosegle svoj višek. Takoj . . ... ... , , j istega dne smo pa izvedeli, da je vsaki dan po zajtrku, ee moremo vrjeti »poročilom iz Liouuona, __, ,___* . . _ , se sestane najvišji svet ministrskih predsednikov ter preživi prijetne pol ure s tem, da ponižuje Turka. Njegovo brodovje mu bo odvzeto in tudi glede i.rmade, bodo ministrski predseduiki nekaj u-kreuili. — Turčija bo ostala le Mcuca tega, kar jc bila nekoč, — nam pripovedujejo, — kajti le 8,000,4)00 prebivalcev bo imela mesto prej- i * snih 30,000,000. Kdo more torej še dvomiti o tem, da je imel Mr. j l^ter Skaza št vedno navdnše-Llovd George prav, ko je rekel, da bodo pogoji dosti drastični, da*uo livah sv°j° robo-bodo ugajali vsakemu■ t A,i ^ revež Pozabil, da je pred- pust že zdavnaj pri kraju! Dobro, oglejmo celo stvar. Turčija bo le s»-nca tega. kar je * # bila nekoč, soglasno s poročilom, kajti izgubila bo vse z izjemo Cari- y j0ieiljem deln Xew Yorka grada in Anatoli je. Onitve glede prebivalstva turškega cesarstva SIHiaj y postu kujejo velike pri-so nezanesljive, a 30.000.000 je videti precej visoko številka. Štati- prave ^ bodoče poroke, stike, ki nosijo vse znake vrjetnosti, nam pravijo, da je imela Tur posebno vdovci in vdove so vse čija leta 1914 nič več I; o t 22.000.000 prebivalcev. Od teh je 9,000,000^^^ y K0t0V0stj0 bi rfkel? Ne špekulirajte z denaijem, naložite ga, - če ga imate Visoke plače, katere so dobivali v zadnjem času nekateri delav-i i in visoki* cene za produkte farm tekom vojne dobe so imele za po-sledico airwi razdelitev narodnih dohodkov kot kedaj preje. Vsled t^ga nastane tudi eno izuied važnih vprašanj, ki so v zvezi z bodo-< im ekonomskim blagostanjem držele. To vprašaiijh s* glasi: — Ali bodo enako \cliko svoto kapitala vrnili v produkejjo razredi, ki dobiva ja sedaj ta povečani delež dohodka je na razpolago zadostna množina kapitala iz tekočih zaslužkov, je glavni predpogoj industrijalnega napredka ter znižanja cen. Prvi h.!svet, kai*e jih obdrži, ker bodo uosile dividende ali obresti, špeklirauje pa pomenja kupovanje obveznic v upanju, da jih bo mogoče porneje prodati za izdatno višjo eetio. Pretežna večina ljudi i'i v -»tuiiu špekulieti brez velike nevaro^ti. Slepa sreča lahko nane--•*. tla kupijo taki lju lje gotove vr*te delnic uU obveznic ter jio na to prodajo ob pravem časn, da napravijo velik dobiček, a igndska strast dovede pozneje do stičnih poskusov, v katerih se sreča izpre- I.ieni ter dotičui prev tako hitro izgidii vse. kar je hitro pridobil.jTurška armada je ».• vedno v stenu delati sitnosti Francozom v Vsled te»ra je dolžnost večine ljudi tako napram sebi kot napram družbi v splošnem, da investirajo s\oje prihranke. Vprašanje je se- na kak način. Neki uradnik nirMa New Yorka, ki je v položaju vedeti /a celo stvar, je pred kratkim ugotovil, da se na miljone dolarjev izvleče vsako leto iz žepa prebivalcev mesta New Yorka potom prodaje ničvrednih obveznic ;o vprizorile napore, da zavarujejo pobame^iukc proti zlokobuim načrtom gotovih ljudi s tem. da so zahtevali od prodajalcev resnične informacije gltde obveznic ali delnic, katere se je dalo naprodaj. Vlada bi morala storiti vse. kar je v njeni moči. da zavaruje ljudi ter jih pouči, tudi italagalee denarja mora uporabiti svojo zdravo pamet ter storiti svoj del. Vse. kar nudi več kot primeren dobiček na prvi pogled, je dvomljivo. Navadni nalagalee privarčevanega denarja pa ntora biti v vcJiki meri odvisen oil sodbe in vednosti drugih in moderne banke imajo v tej zadevi strokovnjake, ki so veduo na i'az;mlago s svojimi uasveti za take bodoče nalagalee, če no znani doiieni banki ali ne. Ti strokovnjaki, ki nimajo nobenega oaebnega tlobička, svetujejo po svoji najboljši zmožnosti i:i vednosti. (»lavno produkcij« \ tej deželi vrše velike korporacije. Njih delnice ali obveznice so dobro znane in polne informacije glede njih >o vedno ua razpolago m v splošnem govorjeno so obveznice takih korpurocij varen vir dobička za male italagalee. Kavno tako je ku- poskočil sod krompirja od $10 na $15. Kot kaže, res ne bo kazalo dru gega, kot odvaditi se jesti. ZD*UtftVAI.Nt Cklr Art . MM MT-ltt ?m atwt tikajo« M afeflnlk mdvr kakor tudi d«nuM vonjati« al n a i tajnika. Vm vritaito maj m »oSUjaJo na n iinifigi *rc«aJ* m Hmjcm novih Ctenor ln aploh m atonlfta nričorala. a« m| ' »a rrbvmasn ■dravnlka. j—aau—h.fc« Katolika Tiftnnti aa' fapa^nt raam Jafoaaraaoa aa obUea pil) L JaoooCa poaluja po "NaUooal fraternal ConsraaaT iMtrlcft. ▼ ^art"' tmš "W.C0A. (triatotlao« «oterJ«v). BolnLUc;h podpor. in poamrtalo fa „ . poldrugi m 11 Jon dolarJov. Jednota atojo okra« « Usod ndnlh člana« afciH a Uaoe otrok r Mladinsko m oddelku. D/o^ra Jodaoto m nahajajo po isanlk. dtrenakllk aaadMnak Van kjor m MaL pTiptroCamo rotanoviter novi k. Kdor oU poeta ti Clan, naj m nk*l prt to* fltta MJiCacan Uradtra J S. K. J. h Ba TOtanoTltar norih Jnikn oo pa ottrnlU m » tejr.lfca Not« drndtro ao lahko ntaani ■ « dani aH dtenieaml IZGREDI V NEMŠKO - POLJ ITALIJA NE BO VEČ KUPOVA SKEM PLEBISCITNEM LA AMERIŠKEGA TOBAKA. OZEMLJU. _ povedal vse javne sliode. ) temu pa je vršil shod ter je pri- [ttpovala toliaka v Zdr. na poraoijata t»c» te Halj« tuatiuski in albanski tobak. Muhe prenašajo trahom. I*r«»fe«"f»r K-uUX je v pa- Kljub riški Akat Ntuih i*oialov aLi akcij. Vsak tip obveznic ao dobički, tem inauj-!»a je varnost dotienih ln>udov ali adecij. Vsak tip obreanic dobro u-btanovljenih korporaeij pa predstavlja varno naložitev denarja. (J kavna stvar je. tla spravi unL lii je kupil take. obveznice ali akcije, siedtije na vaJmo. ne enarni trjr je. izpostavi jen raznim uplivoin. kaiere lahko imenujemo tehnične ali notranje, fz-pojitavlejn pa je t itd* še nadaljiiiai uplivom. ki imajo direkten učinek na vredno«!i. kot i>aprimer povialnji. Lakota ter vreme, v koli-k«M upi »v a sWlnje »m letino IzpMtavljen je* konečno še nadaljnim n-itpltvani kot naprnoer sprememba vlade, vojne, socijalni preobrati. katerih ni tanfrip videti vnaprej, ki pa ima jo za potov eas omogočen upliv na <-ei.e. London, Anglija. ."». marca. — . , m , . ...... . . _____ _ _ . Policijski komisariat v Alorav- Neki tukajšnji list je dobil iz Ri- živelo v Carigradu uiAiwtobji.Ce bo Turek izgubil stin petine svo- j d.( se ,)0 marsikatera vakrabnila. |Ostra vi poroča, da so Poljaki ma poročilo da italjatiska vlada ozemlja ali le tri petine je videti le malenkostna stvar autme- paziti ho treba da nfJ bojaklicali v Orlovi velik shod. kate- „, |M, Več k tike, vendar pa nam to osvetljuje razpoloženje najvišjega sveta. kflk sovobodoiniselni list delal u-lr^'a vdeležilo 20 do 25 tisoč dlavah. v Egiptu in na Filipinih. Svet mora priti do prepričanja, da sta Uond George in M.lkrand ^^ {h neprilik. ^utii; (Vhov 1,1 P-Uakov. Da za- rporaHjHla Im le rtaljanski. dal- v resnici ntrogo postopala s Turčijo^ in da sta ^e osvetila za okruto- \ * ^ « i brani izgrede, je poveljnik fran- Sti. katere so počenjali Tnrki skozi stoletja. Veliko ameriških poslancev in eoskih ^ v lte-linu izdal oglas. Vsa znamenja pa kažejo, da prenašajo Turki to ponižanje zelo j senatorjev, ki so glasovali za pro- "»WJ'» eiitentne Čete nalogo, dobro. Še naprej mor * in masakrirajo kristijane. če so ponižani ali hibicij^ je sedaj za mokroto varovati red m popolno ncprlstra- . j - - . , , . ,-in^st v okrajih, kjer bo ljudsko Ni zlodej. saj so tako kričali , - , , .......... 'glasovanje, ter je vsled tega pre- 1 »lieijr. zoper pijačo, da se jim je grlo et-j pov,.tjai Ali pa bo Turek obdržal celo Anatoli jo kot je liainignjeno v reh sto posušilo brzojavkah! Če tako, potem je nekdo zlomil celo serijo obljub. Te " * ~ j šlo do viharnih manifestacij in tu- Ta strašna Imlezer^az" ja si vari pa nimajo nikake važnetsti ter bi bilo liedelikatno vpVašati za- V lekarni. spopa{jov JM.j katerih je bilo v overiti Afriki in mn*»go kaj. C'e je bilo tako lahko vzeti štiri petine turškega ozemlja. H ne — Prosim, dajte mi termome- bilo mogoče vzeti še nekaj več ozemlja, ki bi seveda ne bilo dohiča- ter. Največjega, kar jih imate, nosna *fera upliva za kako veliko silo. ki pa vsebuje kljub temu šte- — Ali takega z alkoholom ali * ilne kristijane. nad katerimi se bodo Turki osvetili. trkega z živim srebrom? Lloyd <»eorge je ponižal Turka, kajti on sam pravi tako. Človek ^ pi j»e vprašuje, če pc približno na isti način pojasnil to zadevo * In- , dijo nekoliko prenagljeni Mr. Montagu, tajnik za Indijo. Pred par ~ Ah so to .vasi otrocl • dnevi so cinični ljudje trdili, da je Montagu raditega tako hitro spo- " trije. ™" " ločil vest v Indijo, d:i bi onemogočil najvišjemu svetu izpremembo) ~ Kako je mali očetu podoben. sklepov, proti katerim je javnost. Sedap je jasno, da je dobil uavo- eutb*u dilo. naj hitro spdroči v Indijo vest. da *bo imel najvišji svet izgo- * vor ter l£fl\ko rekel, da so prišli protesti prepozno. i li4UI 111 ~ __uijo--device. m m t Hranilni stan--te moramo ' U OpiSl hraniti--ženice. ranje več Čehov in Poljakov. Ub- l!u,|i «»"b pi vsled nje. K-. >o ime-eneni se je vršil tudi poljski shod uovan«. bolezen injicirali opiei, so na v I>ohumiiiu (Oderbergu), ki pa je bil miren, ker Poljaki od-— Takega z alkoholom, prosim, j št ranili vse narodne znake, pred-; no so prišli v mesto. Poljska brzojavna agent ura poroča: Tudi v K.vbliku je prišlo ol» prihodu francoskih okupacijskih čet do živahnih demonstracij. Poljsko prebivalstvo, ki je v 111110- dognaii daleč. li. da jo muhe prenašajo te se bra- Joliet, HI. Malokdaj je kakšen dopis iz tukajšnje naselbine v javnosti, pa ne vem, kaj je temu vzrok. Ali so tukajšnji Slovenci res tako zaposleni, da :-e tako malo podajajo v iaVUc»st * Dela se tukaj s polno paro *e-daj, samo ljudske moči primanjkuje po nekaterih prost o rili. Pla- , • , T_ » IV nekem uew3'orškem poiicij- igre skozmskoz povoljne. Končno: , - , -. - - i 777, *skem sodiscu je bila včeraj neka Seui-. ženska že dvajsetič kaznovana za- so dekleta krasno zapela slovenska deklica". V splošnem! -- - je bila to pred pustna zabava prve stran PV»ace — \\ here did she get it 7 * * dišijo, samo da ae njih uiiljoni bolj in. bol j groiuade. trpin pa samo molči in deUjA Ako. se kaj pritoži. mu ^ajo kroglo v hrbet. Tako je daues na svetu. Kako bo to dolgo, naj Bog ve. Vremonski od noša j i so nekako vljudni. Daues mrzlo, jutri^pa malo -bolj mehko. «Sn£ga nimamo tukaj ravno sedaj nič. No. bomo že prestali, saj bo kmalu vi gred. Se že vidi slamnik, kateri ima prednost pri ženskah. To pomenja spomlad. S plohom ni bilo veliko sitnosti. kaj ti bilo nas je veliko ate-vilo. da snio^a pokopali. Hm. samo da ga nisem sam vlekel, pa naj j bo kar hoee. No, .naj bo toliko za danes, dru gič pa spet kaj več. K sklepu mojega dojisa pozdravljam vse čita-telje in eitateljiee tega lista. Anton Žugelj. vrste. Na Gitbertu je umrl za influen _ co kočevski rojak Mr. Troje. Stari Sovrainik UXUk. je bil kakih let. S ponosom je, NVkdo ^ P° ter vi- opravljal svojo službo _ bil jei^'1 ua drevesu obešeno žensko. snažitelj mesta — in še z večjimi — Bog daj* — je vzkliknil, — ča ni zadostna, kajti mati dragi- ponosom je kazal na svojo rojst- da bi vse drevje rodilo tako sa- no zemljo — kočevsko republiko, dove! Na Gilbert u je nadalje precej ne- * * * varno obolel rojak Prosen. Kot sc! Malokomu je znano, da je bila mi poroča, se mu obrača na med vojno uaselniška postava to-boljae. i,ifQ prenarejena. da mora vsak V skrajnem severnem delu Alin-- priseljenec znati citati najmanj nesote. 27 milj oddaljen od Ely. I štirideset angleških besed, če hoje umrl na prijaznem letovišču ob da spuste v deželo, malem potoku znani rojak John Preojij pošteno in pravično seznaniti vse. so se nadaljevali tudi ponoči. Ko- ki na tem trpe s tem izvrstnim uečno so francoske čete napravile} uspehom Trincrjevega Ameriške- Igra iiploeatev bi mcHpel naro časi ialusti za obe (Imel jt■ veliko lejiee delu. Andrej j ssia se je moral pa umakniti; akoi 1 bi m* dalje gledal počenjanje očeta. bi ga naposled le premagalo., da skoči izza skrivališča iu očetu pove besede, katere se ne spodobijo za nobenega človeka, ako je: tudi njegov oče greani skopuh. Andreju je bilo setiaj vse jasno.' Denar, kateri je bil shranjen v koveegu, je dobiček od loterije. Torej oče ni govoril resnico, ko je pravil, da je dobil le par sto goldinarjev. Stokrat sto je bilo, in. sosedje so imeli prav. ko so to za-* t rje vali. Zaradi tega skrivnega zaklada je oče pobtal pravi skopuh. Ko so nastopili slabi ča.si, ko bi te " novce dobro uporabil, da bi pose-: hiši, bodisi T za Mliuarjevo, kakor za Doviaimvo. Na -ponosni pristavi Mlinarja je zamišljena z bledimi lici in zajokanimi očmi okolu hodila Katilika. Andrej je drlal kakor he*eu na z&uemarjcaeui go *podarstvu svojega očeta, a vendar ni zamogcl v zdrse rs ti od vseh strani preteči pogin; celo upanje JC guiolo. posestvu je bilo preveč zadolženo. Ako bo mogoče s»e še zdr/Hti. je odvisno od htiinje letine. Ako bo letina dobra, bo jarm mogoče ie nadalje prenašati.. Ako bo pa toča zopet padala, je konečno vse pri kraju. Poleg užaljcnokti glede nesrečne ljubezni in vsakdanjih skrbi zaradi zadolženega posestva se je Andreju Varaum čistilec •dstrani bakdle Prah vsebuje bakcile. Čuvajte svoje zdravje, .odstranite prah s Vacuum čistilcem. Vsakovrstni so ua razpolago v naših izložbah. The New York Ed ison Company At Vi*r Service General Oftces : Irving Place and 15th Street District Offices wh«re Electrical Appliances of .all kinds arc on t»Jay 41* Broadway near Canal St i$( East Sfeh St bet Lrainfton Se ird Ai io Irving P ace corner igcI ločiti od lepih po bojazi-u za očeta. idobie. Kuje jc pustil, da je vsejko pazila ua besede. Sti»K' l>»vian je postal po|»oluo- Wpadlo, du jc njegova žena umr- N>na ,>az|jiva prijateljica je mu spremenjen po brezuspeiueui 1». wmio ove in y to llitimisila ua |K>moč tudi Katiuko. "Mora j*ovedati. Katinka! Ako , ne meni. vsaj tebi. Med ljubečimi . . , . f)ru*° JUt,'°- ko J« ^ ne sme biti nikake tajnosti. ako J* sun de|,/m lia * ** Andrej nm ti ,>a no5e povedati. poteui mora* vstal in se pričel napravljati. uied- podstreaye. Vzel je seboj vse klju-;biti liejevoljna in huda." lem i»a osor 110 gledal na sina ter če. kar jih j«* bilo pri hiši.-da bi t- •* 1 »- . . . 1 i ■ 1-11 . , . . , Katinka je svojega Ijubceka ta- u«'iazumljiVo mrmral ra/ue sta\- z njimi poskušal odpreti skrinjo.', , . ■,, , , , 1 v, »i- i 1 c 11 , . i ko dolgo nadlegovala, da je ko- ke. Mesce le razsvetljeval sobo;ioaiu 111 vedel, zakaj to stori De- - , T'neeno vendar sprevidel, da je i>o- poluoma prav. ako ji odkrije taj- eno postopale z jugodovanddmi ujetnildj Jugoslovanski vojni ujetniki, ki se vračajo iz Italije, pripove-i 'd 11 je jo nezaslišane strahote, ki so jih morali pretrpeti v ujetništvu?! Podila t ednik Janko Jež. ki je dal svoje doživljanje tudi na uradni zapisnik, opisuje ravnanje Italjanov z jugoslovanskimi ujetniki takole: — Največ trpljenja sem moral prestati v taborišču Fort o Be* gato']»ri genovskem zalivu, liil je to star zapuščen grad na viso-j kein gričevju z razirledom na morje. Hrano smo si morali nositi! ujetniki sami po strmi poti, za katero smo rabili dve uri. ob.ovor-t j .-ni s ;i0 do 50 kir. Med potjo si nismo sineli niti oddahniti: KdorJ je pa omagal, je bil Tvpt-n z žilovko. Najbolj nas je .sovražit in pr«*-. tepal ueki škilja^ti iu šepavi bersiigrliere. ki ua«> je vedno prignajaLi k delu z besedami: "Suhito. suhito! Se nou larete ii lavor»-. an-1 dreto nello.prigioni .clove si trovano le ossa dei Tripolitani!" Kdoi je prišel v te ječe. ki so bile 10 metrov globoko pod zein-j Ijo, je bil skoro zapisiJi; smrti. Te ječe so bile štirioglali prostori pod I trdujavskiui dvoriščem. Edina svetloba je prihajala vanje !mreže, skozi katere s«' je odtekala deževnica. V teh ječah nas je bi-; lo vedno po ."» do 10 s^kupaj. Nu tleh so bile človeške kosti, o kate-i .rili so nam pripovedovali Italjani. ^la so oil turških ujetnikov i.-, tri-; polxtnske vojne, ki so tod poginili od lakote. Ako smo spali, so nas moral vedno eden izmed nas f r S e - e r i v < / n r.wi i v7dr 11> jej< zuravje v aiuniiiih. liniment ali cljt. bi moralo biti vedno pripravljeno v hiii za takojino rabo v •111. kjer i* lokalu vpomba edino fieditvo za takcjftno olajiavo in Tivaino ozdravljenje boMin. Prav •torite. It kupite Severa's Gothard 03 (Swwutft Gothaidiko olje), in ca rabite kot liniment ali mazilo pri lokalni vporabi /:» rdravijeajer»v-mitizma, couraleije. otekline, povečanje vratrih ^trpljenje milic in členov ter br.!.--fin- i>nr 3UC in Sr ilavka. ^li COo ia 9s davka, v vseh lekarnah. W. F. SEVLHA CO. C tO A« RAPIDS, IOWA torej uii°gr°žalt? velike pod gene. tako da je se na sve-^'llt^ -so drugi spali. Spali smo itak le po dnevi, ponoči >1110 stalo prikrito, ker Katinka ni ta-ltu ne doživi! Človek, ki ima toli-jhodili PoJ^'*- V takem zaporu je bil tudi narednik Vinko Vogriuc iežjeni na llolt! r. njih vozovi. ■11 drug način kot. j«* asliljl raj vsako uoč je Andrej čul jra^-fj« naparvil, kakor bi se zbudil i*.komaJi) pPt! Vor^Ve burj.no govorjenje starega, kar,čvrstega wpanja m vpra^l: -Kje ^ ^ bm> pa ni razumel, ker je govoril «te pa bih. oče? čati. Zato je nadlegoval mrmraje: bilo je to govorjenje Stari, je sina postrani pogledal včasih zelo žalostno 111 spreme- iu rekel: »Na dvorišču sem bil. 11 i lo v ječanje 111 hropenje, ndadi malo 11a zraku: nisem se dobro poje starega moral večkrat buditi, čutil." da ua je oprostil težav. ko denariev v roki. pusti, da hiša'bmtej;* ^7. pcšpolka. I'oma s Štajerskega, ki jc govoril /. nekim tur- ,,, VI ;mglfški dežniki, napravili posestvo propada! 'škini mareŠaloiu (nekak narednik Ta se je naJ'ajal v zaporu >«• iz- -'jeni i/, svile, prepojen«* z oljem, (jovorica se je bliskoma razne- za tripolitanske vojne ter je popolnoma osivel, silno poMarel iu o- bili zelo n. rodne priprave, kaj sla po vasi. Stari Ilovžan je bil;slabel. Brili smo se žlicami, ki smo jih sklepali iu brusili > kamni.,'« zelo težko >e jih je odprlo, če zelo nejevoljen in v zadregi, ko 2 vrha trdnjave do trdnjavskega dvorišča je bilo J40 stopiijic. K»i- bdi zmočeni. Pali<-a in žol«-/..ie ga je nekoč sosed nagovoril glcdcihalo s«? je ua dvorišeit. Ko je bilo dano znamenje k obedu. >mo >e .it- bilo nerodno iu težko iu v splo-tajnega premoženja, in vse ujego-jvsnli kakor roj čebel v velikanski r.agliei po teh 240 stopnjieah. da šnem s«» bili taki dežniki tudi vo zagotavljanje iu tajenje ni nič nismo prišlo prepozne, ker je bil vsakdo, ki je malti zakasnil, lepen predragi, tla bi s ijih mogel pri pomagalo. Njegova tajnost se jez žijovko. obenem je bila pa zaradi tega kaznovan tudi naš inulzo voščiti navaden smrtnik. \ sled le zvedela. Pravzaprav to ni bila rc valu i podčastnik. lega j>- bilo treba novih iznajdb tajnost. Saj so že prtHrej takrat' y tej lniuiavi stm bii 17. februarja do IS. marca lHlv Po ^ izboljšanj in poleg teira tudi z h iža n ja «•»•!!. da >o prišli dežniki {riji zadel mastno »terno". Ljud je so se vsled propadanja posestva le motili. S«Hlaj je vse jasno. Andrej je delal, kakor bi spal. a na rje v itak ne sme iz nje vzeti. V natanko je opazoval, kaj stari po- njem se je oglasila strastna želja. • ^ -- - t* • . , , , j ii- lili ■ , • , , , »ost m si s tem ute*»i težavo. Prične. Srce s,- mu je treslo vsled bo- da Iu /akiud. kateri 'bi ga lahko i > , • . « ... . , . i .. ..... ... . , 1 poved oval je obema deklicama, jazni. Oca je tako čuden )KN»tal za vse življenje osrečil, sa.i liuilo 4 . .... _____,. uiel za kratek poslednji čas. rava Kaj ne ki name-.bližnje ogledal in čas v rokah. u kateri ste ga pazljivo poslušale in bili zelo začudeni, ko ste zvedeli o prikritem zakladu, a konečno Stari Dovžan se je le površno P<*ti ključ jc bil pravi in odprl!je ^ dodal: "Toda nikomur ne oblekel m ostavil sobo. ^Vndrej je i«' ključavnico: z roko je sunil sm,.te povedati. Noč«m. da bi v sami srajci skočil iz postelje in čvrsto kviško in pokrivalo je bilo|mojega očeta razvpili za tipičnega skrivaj šel za starini. Andrej je odprto. (skopuha." postal bojazljiv, češ. da si oee ne Andrej je stikal po starih cu- Katinka je bila zelo razburjena, bi kaj hudega storil. njah. jih preobračal na vse strani, j ko je čula to novico, in zagotovi- Stari jc Mopal težko dihaje po toda listnice le ni našel. Iskal jc;la: »Jaz nikomur nič ne povem!" stopnjieah na jiodstrešje. sin pa P«» skrinji, ako nima dvojno dno "Ne!" posegla je vmefi Tušar-litu je sledil bosonog. Na tpodstreš- , ali kak skriven predal, toda nič. jeva Mina. "'Neumna sta oba. &e-jti j«- stari tniprl lino, tako. da ga ni naše!. I veda moraš to povedati tvojemu je mesec obsevaL potem pa pričel Končno je Andrej nejevoljno očetu, Katinka." nekaj iskati. jBi^MK zaprl pokrivalo in odšel. Najbrže . . tej trdnjavi sem bii od 17. februarja do IS. marca 1H1S. Po ljudje vedeli, da je Dovžan v lote-j^ ko zbir;.ti sioveiu.e zn prostovoljske letrije proti Av rt ji zadel mastno terno . Ljud- .... ... ... . .. , .. YI . . jstriji. se nam je gotlilo ueKOliko bolje. — Narednik Malovrh, vostil jničar v Kamniku, ki j«- bii pri nekem delavskem oddelku (disiaeea- a r. . i i -i t -miMito) v Vieiri (Sieilija). i»»i j»- pripovedoval naslednje: Dovzau je res v dobrih razmerah,! v J ^ 1 J moiFoče eelo bosrat mož ttnla Dri ^'i našem delavskem oddelku je bil med drugimi Jugoslovani ......... . mogoet ceio oogai moz.. toUa Fn . . . . »manj ljudi dežnike, kar je pripi vsem tem skopuJi. jtodi neki Znidar Anton iz \ odie pri Kamniku. 1511 je brez eevljev in Kako vse drugače so se sedaj ker. bos ni mogel delati, je prosil stražarja, naj ga pusti k pr.velj-ljudje odzvali pozdravom. Andre-jstviu da tsm prosi za čevlje. Stražnik mu tega ni dovolil. Nato se j»» ja in celo sami pričeli pozdrav-j Žnidar obrnil ua gospoda rja, pri katerem je bil s še par druguni to ljati! Niti sledu ni bilo več o prej- variši zaposlen, za dovoljenje, da bi smel iti drugi dan ^ svojim to šnjem pomilovanju. Prav čislali'va rišem, nekim korporalom k poveljstvu po obutev. Ko ju vidi so ga sedaj. drugi dan gospodar zapuščati hišo. zažvižga stražniku. Znidar i:; oni Ko se je vse tako obrnilo. je;korP°ral sta koraka'.a ob zidu drug za drugim. Stražnik ustreli /;) Andrej drugič nagovoril Mlinar-! njima in oba se zgrnoita. Korpora! je na mestu umrl, Znidar pa j«* ja, toda sedaj ne brez uspeha. živel še 13 dni. Bil je zadet skozi trebuh. Prosil jc neprestano, da bi 4'Sedaj je zadeva drugačna": je rekel spoštljivo Mlinar. ''Sedaj mi niliče ne bo rekel, da sem tako slošuo v rabo kot -o sedaj al. kot so bili še pred uedaMlim cj'som. kajti v najnovejšem času jes piošiio opa/.iti. da nosi vedno sevati močnim površnikom, ki u-spešuejšc varujejo človeka kot ga pi. more dežnik. Zanimivosti nespameten. Torej v božjem imenu vzemi t a se! Saj mi je dekle poslednji čas delala veliko preglavic/' • * operirali, pa ga ni se hoteli. Pričetek marele Izraz uiarela lahko rabimo kot • skupni izraz za dežnik in solnč-uik. kajti v slovenskem jeziku jc Cez dva meseca je praznovala dežnik le ziu dež in solnčnik le za ndada dvojit-a poroko. Dovžanovo solu<,e ali boljše rečeno proti soln-posestvo so spojili z Mlinarjevim j eu kot je dežuik proti dežju u, 0 tem sem že sam .premišlje- ter sta na njem gospodarila An-j^ y damainjill dneIl/ko sr Moj Hog — sedaj iš»*e vrv!"ije oče listnico kam drugam skril. val", je rekel z zamolklim glasom.drej in Katinka. Oba stara gospo-] . posest marci c smatra 2" pivi v ia- je s tresosledpja ji je pomagala, da dal. da ni zavpil. Pri svitu meseca^sta se ljubeča večkrat sešla. je videl, kako je stari U^tuico od-( Taki kratki, tajni shodi so bili pri iu iz nje potegnil mnogo ban- j za oba ljubeča prava radost. Ka-koveev. da. eel zavoj stotakov jtinka se-je lahko akha in hčerke tujcev \ Atenah so morale nositi solnč-; nike nad glavami domačih de-; velike slavnosti' Toda usiKla ni hotela tako. Mlinar je bil še zdrav in čvrst, a starega. Dovžana je bolezen položila Andrej jc videl, da je stari Mlinar'v postelj. nestrpno zvedav. Sedaj ne kaže sej Moči so starega moža hitro za-; obotavljati. Povedal .je. kar jc puščale, ker zelo se je žrtvoval pri vedel. j trdem delu. Ko jc prišla posled-; je vse dopovedal, je stari nja ura. je Dovžan z očmi pouii-' Ko Mlinar hodil po sobi, kakor bi bil neumen. '1 Taky. tako! — Taki so ti skopuhi ! — Večkrat je že kdo glada umrl. a naposled so v njegovi slamnjači našli lepe svote denarjev. To je kakor bolezeu. Kje prešteva vedno svoje denarje V* "Dokler je mesec dobro v sobo gal Mlinarju, da naj se mu približa. <4Mliuar... zelena listnica... je, zakopana. .. v vrtu... p»»|piedln,.t lukM1sa. Ren .lohiison nek^. imel opravek pr, sod-j ^ solllC.nik Y nehi kolIK.dijif niji. mi je ^streseek dal celo katero ^ ^ Vprizorilo let 161b. kopico teh stotakov. Te sto-lake je vlada potem prepove- Osemnajsto stoletje je že napol odstotkov odraslih, ne da bi za pustili kako imovino, s katero i>! biLo treba raz|>olagati. Ena t retina vseh udov ostane bfez življen-skih potrebščin in T."» oiUtolkov brez vsakega tudi najmanjšt-ga komforta. Večina možkih porati: ves svoj dohodek 111 nekal.-ri lo prekoračijo. ta se je nahajalo pis treba več bati.. Oee*se ni gbctU-'jtinki ni'hotel rasodeti, kako.grdo|Res, stotaki so!-Cel kup!«Saj. jihono, le črke in glasilo se je: '^8to-goldinarjev dobi oni.*kateri mi nakloni'9H odjemalcev mo-jih novih. £nih oblek." t Obraz Mlinarja se je zelo -podaljšal. Brzo je. vse prebrkljal. Oslabelost vsled pretežkega dela, i zdelan oet. okoreli sklepi in mišico. *la~oot<-hrbet. pretegnjenje iz iiptbaesje, temu ja lehko kttm odpmsoei s takojwjo uporsU Prijatelja * potrebi" Družiš«, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno mo*', ne bodo ve«'- brez njej.'*. Samo en Pate Ft peli ji r jr in v Tafte varstvo je opremljen z aafto tvornifcko znamk«- ^ .S.ID E OM^ Ce aiaauniiak te tvoraiike znamke, ni pristen iu ga zavrnite. So in 70 centov v vseh lekarnah -ali pa pri -" F: AD. MCHfBH * CO.. 32O-3S0 Broadway. -Mew Yerlc ■^ax_- _ ____ki____d ___ . . . t • - 5____ -'™ - ' • GLAS NARODA, 6. MARCA 1920 GOZDNI ROMAR mioom »pisal oiimni« T, Sa "Glas Naroda,r prsvedsl Q. £« Dragocena Tonika. Dolžnosti, ki jih iina opravljati želodec in ves prebavni sistem, so večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabelem položaju. Trpeči hrepeni po toniki, po zdravilu, ki bi ga ue le oživelo, pač pa tudi obranilo njegove prebavne organe, delujoče soglasiiu r. naravnimi postavami. Ce se ira je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja-ko pripraven (prej znan pod imenom Severov Želodčni G renčeč) ki je iz boren želodčni mi rilec dobra odvajalna tonika. katere pri-poročajo za oslabele, stare iti okrevajoče ljudi. Njegove zdraviiue sestavine ga napravljajo kot zaupno zdravilo r»ri zdravljenju zaprtja, neprebave. dispepsije. izgube teka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Poskušajte steklenico tega zdravila danes. Cena T."» in $1.50, davek ali C centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa 172 (Nadaljevanje.,) Nekega vročega popoldne sla jahala dva, od glav do nog obo-iozena raožka po samotni cesti, ki votli «»d meja države Sonora do freaidija Tuba ca. Njil. obleka ter oprema, konj je predstavljala čude« kontrast proti lepoti konj talnih. Uda sta videti kot dva podrejena sla, katera je poslal kak bo-tat posest nik. d« nese ta sporočila ali l*a gresta ponjc. Prvi jc bil od glave do noj; opravljen v utuje kot so vakerji velikih haciend. l>rn; . črn in kosmat kot kak Arabec, ni bil videti %rije|?a dostojanstva, .-vprav je bil bolj bogato oblečen. Tekom večdnevnega potovanja sta oJju jezdeca najbrž izC-;i»ala \ i predmete pogovora ter jahalu sedaj a ioiče dru*: poleg drugega. Malenkostna vegetacija, s katero so m okrnile ravnine po zini-SKCIU de/ju, je /opeT pričela rmeneti pod. paleadmi žarki soluea in jH'd usahlo travo >0 j orala tla od žgoč**ga diha južnega vetra. Oba j'-ztieea j i išla v 1'residio, ku je zvonec cerkve ravno ■/* on d Angelu«. Tiibar je bil tak>;.» va>. z dvema povprečnima ulicama ter lii-n. mi. ki m i bile /gi tjei.e iz ilovice in ki so imele le malo oken na sprednji si rani kot i. to navada v krajih, ki so izpostavljeni števil-i m napadom Indijau*:« v. M«"'na ograja iz pregibnih lesenih hlodov , ' varovala vsakega i/.nie«l šiirili ulnnlov v Prfsidio. Za vsak) teh »•■učnih barikad je st-j& top. 1'reftno bedimo i ovodoilima v n». >to. liočeu o »ovoriti še o nekem dogodku, ki j*- bd v resniei neznaten, ki pa je imel vendar v motni va»i kot j«* Tabae velik potinn. Ž. »n kako štiri!u»>t dni je prihajala neka skrivnostna oseba, k j«- bila skrivnostna ir raditetra. ker je prebivalci vasi niso poznali, i dno v Tubue na kra'ck «»bisk. llil je to mož, star nekako štrideset bi [»osušeu in /ila>. kojega liee je pričalo o številnih nevarnosti, katerim je kljuboval, kojega jezik pa je bil prav tako molčeč kot je l.il njegov obraz israzii odgovarjal je malo. a veliko vpraševal ter,^ ek licijL Kakorliitfo bo izvedel, da se Don Štefan ne bo vr I. prav possbno rad i/\edel. kaj se yoili na haeiendi tlel \ enado. Ne Zastopaiki "Glas Naroda" kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "ti las Naroda". Vsak zastopnik inla potrdilo za siroto, katero je prejel in jib rojakom pripo roeamo. Naročnina za "Ulas Naroda" jc: Za celo leto $540; sa pol leta $3.00; za Štiri mesrce fJ.OO: aa Jetrt leta $150 Save and Succeed B0YWS.S. San Francisco, CaL: Jacob Lov&in. Denver, Osla. s l>ouis AndolSek in Frank Škrabee CekeUo. W. Va.: t Frank Kociau Willeek. Pa.: J. PeterneU Black Diamond, Wash. fi. J. Porenta. Pueblo, Črnim.: Peter Culip. John Germ. Janesh lu A. Koebcvor. Salida. C«k: Louis Costello. Cola.: Math. Kernelj. Frank Aloi* Rudnin it. Clinton. Ind.: Lamhert B«»lskar. Clurago. 111.: Joseph IV i«". Jucseph Joseph lJeveie. Juliet. 111. Frank l'atubieh. in John Zaletel. Mahroutah, III.: Frank August in. La Salle, I1L Matija Koinp. Livingston. IH.: Mieluiel Cirar. W. Va.: i A. Korenchan. i Mifoakoee. Wis : Adolf Mantel in Jusip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stauipfel In II. Svetlin. West .\llls. Wis.: I Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Ixrnis Taucher iii A. Justin. Bllsli in POZDRAVI IZ NEW YORKA. Cosulich Line Direktna pol hi Grško in t Trst 1'arnlk President Wilson odploje Parnik Argentina odpluje Parnlhl odplujajc od pomola T. o* vsnoiju 41. ulic«. ao. Brooklyn Za «ano In tfrua« Informacij« aa. obrnit« na PHELPS BROTHERS & GO. Peeeenper Department 4 Wert Btoaat New York PROŠNJA IZ SIBIRIJE. NiiLneudinsk, 4JG. dec. li»P.». Uredništvo tilas Naroda. New York. N. V. Prosim Vas. blagovolite mojo priob sledeč« ■ strov dote. kateri prebivalci va^i so sicer po imenu poznali bogatega veleposestnika, a nikilo ni poznal l>on Avguština do*ti dobro, da bi za-niogel na zadovoljiv naein odgovoriti na vprašanje nepoznanega. Vsakdo v Tubaen se j«* spominjal ekspedn i je zlatoiskalcev, ki . odšla i/. Presidija pred nekako šestimi meseci in po par nedolo«'-itili vprašanjih neznane« so prebivalci domnevali, da ve o tem več l ot ho'-e povedati. Kot je trdil neznanec je sre.-al v lovskem okra-j h Apa-ev eeto I Hm tSefana v zelo kritičnem položaju ter je imeli < ded tega dosti v/rok;: za domnevanje, da je morala ta četa presta-j Družba sv. Mohorja, ii z Indijanci zadnji, strašni boj. glede kojega izida ni prerokovati, «jlir"' na poznani bo imel gotov« več pojasnil kot pa mi. — je rekel nekdo. — To je izvrstno — je oil vrnil majordomo. — Lahko vam zaupam. je nadaljeval. — da jc bil moj gospodar. l)on Avguštin, z.uipen prijatelj Don Štefana. Ker pa ni dobil .. . ..... , i Anton Kohal ni Matli. Ujjrni. /t šest mesecev noheu^gra porin-ila o njem, je vrjetno, da so ga P°-|Soutb Chicago. I1L: sekali Indijanci. Kiju'« temu pa še vedno pričakuje povratka Doni Frank čeme. Vicente Tragaduros. Meseci -no potekli in ker leži hacienda vstran Springfield. IIL: od glavne ceste in k-r ne moremo nikogar vprašati glede izida ' ifauah^vn! I '-sreeiic ekšpedicije, me je moj gospodar poslal semkaj, ila i'lveni, Frank l'etkovš»-k. Franklin, Kansas: t.il. se bo Kosarita j m močila s senatorjem ter dobila 200.000 pija- Frank I^skovie. Frtmtenae. Kansas: I lok Firm. Ringo, Kansas: Predno se podam proti stari do-|£jtj v Vasem listu Frsmk I^iurleh j movini. j»ozdravljam vse prijate- nrivšnjo : ilje in znance v Ameriki, posebno ž,»Iim izveib-ti za naslov mojih pa Joe Ivaneiča in njegen'o dru-|sv^n-,.M M.viiUK in KOZE YAII-žino v Taconii. Wash. Z Hogoni! t AR. rojeni v Mengšu na Kranj-Jakob Hrvat in iz Starad pri Poti- sfceill ij<>Ta V)U sta ^ na]iajali v gradu na Primorskem. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo družino Sežon, Chit-asfi, 111. Prosim, da se ini javita na spodaj navedeni naslov. Jaz se nahajam v Sibiriji kot , dobrovoljec prvega Jugoslovan- družino Valenčič in družino ,^to- skega polka. Obenem ]»a pošiljam pozdrave jugoslovanskih dobro-Ohio.J voljcev vsem ameriškim Jugoslo- kel ter Antona Ličau in družino' Stefanič v t'ollimvoodu, Natlalje pozdravljamo tudi vst t prijatelje iik znance, posebno pa J one, ki so nas spremili na kolo-( dvor. Z liogoin! — Frank Lipovž. družina Klender, Jos. Cernigoj. vanom. (Dalja jutri) Koroške novice Iz Železne Kaple. Pr\*ikrat so javno nastopile članice ženskega društva in že so pokazale. da imajo v sebi moč življenja. Veselica z izredno bogatini vsporedom, ki je nudil vsakomur zabave dovolj, je to dokazala. V Gregorjevem * domu se je zbrala j ^ Lmii^' Mol: naznanja : Vsled tehnični.' dobrega. nih ovir, izvirajočih iz naše pre-Konečno je dan poprej vprašal, v katero smer mora kreniti, da l.sel i t ve. bo družbeni koledar mi1c - napoti k Don Avguštinu in prav posebno je hotel predvsem izve-jdo meseca marca dotiskan. Dimgc oft i, ee je Dona rita še neporočena , družbene knjige so že dotiskane. Ta mož je vedno t.osil na glavi rdeče kariran žepni robce, ko- j L'dnina za leto 1920 znaša 10 kron, g n,ijo. kajti tuje, so bili v Tubacu vedno redka f Šmartno. Šmarska gora iu .f " deklamaeiki lene Gre- pnka/eii 11'šui irospedar je pomagal svojima gostoma pri razsedla- Vodovniea. Dostavljanje «Tbo vr-!^^ 'ilo peljanePesmi ženskega zbora pod Alb. Polja'uw spretnim vodstvom gdč. Hadcrla-j^^m^^^ ohlo: pove. pesmi mešanega zbora pod! Math. Kiapnik. izkušenim vodstvom g. organista Cleveland, Ohio: Frank Sakwr. Charles Karlinger. in Jakob Itesnik. 1 jgoreieeve ]K?snu --N^s narooiu, ^^ ow#: v I. okraju vsak pondeljek !dom- ki jo je z globokim čustvom ,e,„a v i.ko ste v no vprašanj. HIvdo in ,>etek. v II. okraju vsak|Jeklamirala ^ Mara pukerni- ^tanek. pustite naju najprvo skrbeti za konje ter zavaifi ne- torek, četrtek in soboto. — Z dnem 'ikova iirl.a ^x^ealna tašča", ki Nile«, Ohio: čemu govoriti. Moj tovariš iu ja/. sva prišla ravno s ]L>. jan. se je uvedlo pri poštnem je Sj>r^vij], marsikoga v dobro vo-'Frank Ko«ov5e uradu Žihpolje dostavljanje pošt-;*|j(> j nih pošiljatev po sclskem pismo-j(j lVJ, t njen - nista .ioljro zamudila z jedjo ter se kmalu vrnila na noši v sledeče vasi: 1. okraj: Vrsta j.;la ki so se ženili prero. I i«j Potem hočemo govoriti. Moj lovaris iu jaz sva prisia ravno s jo Ja]K Sc Je uvedlo pri poštnem' je KjU.aviia marsikoga v dobro vo- Frank Kogoršek tem namenom s. ,„ka.i uradu Žihpolje dostavljanje pošt- y,/ h, smel, ženitovanjsko posre- Pri teh besedah s, j.- .nlpel bradati jezdee velikanske ostroge, nih pošiljatev po sclskem pismo-^iovanje, ki je omogočilo tudi ta- orego^' C'ity. Or^on: M. Justin. \lleshany. Pa.: Kadovedneži niso zapustili svojih postojank. dram, Spmlnje Dole. lugra jšidjiva prizora *'Kofek" in Klarieh. Tem Im»Ij sem : /položen. je rekel bradati jezdee. — obraz- Nadrani. Ingorje. Doičja vas in --Vrban iz Ribnice", domača god-. Aulbrl?,Rr\P^:1 _ — - — — — r rank Jakse. Uessemer. Pa.: _____ _ . I^.uis Hribar. Popolnoma. j- odvrnilo več glasov. Ali |»a smemo ve- Sinenče. Zgornje Dole. In-(biu> j-ak.»r ura navito. Mlado dru- Brouithlon. Pa.: «1 • ti. kdo je ta g«is|Mn|, »s katerem govorite.* To je |)on Avguštin Pena. o katerem s!e že gotovo »Mili go Aoriti. " H » I I Hp;' Posestnik ii-umerne haeiende del VeiiadoKdo bi pač ne I « /lini tega moža. večkratnega miljonarja? -o odgovorili naokrog st«»j«*ei. — I>oi>ro. Tu mu.< tukaj j«* vak*-ro. kojt-ga skrl« j»* «'-nvati živali na l»i«*iendi. Kar se pa tiče utene. sem pa hišni mojster ali major i'oiuo ter se imam mi dali malo ognja Itad. bi izvedel za mojega brata ANTONA M AT IJ ASIC, doma iz Fiorini, Istra. On je l>il v vojni iu že 4 leta nisem niti jaz. niti njegovi sorodniki v domovini čuli od njega. Mogoče .ie, da se nahaja v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Zato prosim rojake v ujetništvu, ako je kateremu kaj o njem znano, da ini sporoči, za kar sem pri volji dati 10 dolarjev nagrade. Moj naslov je: Joseph Matijašič. 1375 E. 47. St., Cleveland. Ohio. U. S. America, ((ix 25,27—2 & 2.4.6.9—3) likih Brusnic pri Novem mestu na Dolenjskem in v Ameriki bi vajo že približno 15 let. Slišal sem, da se sedaj nahajajo nekje a* Ohio. Ker jim imam poročati zelo važne stvari iz stare domo vine, zato prosim cenjene roja ke, da mi kdo naznani njih iui slov, za kar mu boni zelo hva ležeu, ali naj se mi sami javijo na naslov: Jacob Gazvoda. 7G"J N. Holmes Ave., lndianapoli-Ind. (4 G—o) irarje. Doičja vas in Sv. Crh. Do-'-tVo je s SVojiia pr^m pogumnimi A»t"» »i«^ Javljanje se 1m, vršilo v 1. okraju«uastftI)olu žel<> lt.p llSpeh. Vsem iz "" * v>eau tudi Slovenci. Leži na lepem kra-' Rotterdam ju blizo topilnic. Ne zamudite pri- York 1 1 i Adriatic METANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA l_a Touraine Noordam Philadelphia President Wllsor Vecluo se kaj izboljšava, j Ovalnem govoi-u poudarjala potre- CTaHdae. Pa.: in pomen ženske organizacije. Anton Jerina glov. LKinlo. Pa. Anton 'OsliaU-ii. in Is Kotmarevasi. like, ampak prnlite pogledat, da La savoie se prepričate, na Franklin. Conemaugh. Pa. Anton K*«o- (4-6—3) Johana Debevc. 42 I laze 1 St. 1 st" Pau' 7 Argentina :V te mdruštvu so zastopana naša mo, tokaj je vakero. kojega ,kr», j. čuvati živali | StJr ,lJ|sprotnik vsakega narml-^r^ " ^ e^T ^^ ^ . pa tiee mene. s. m i>a hišni mojster ali major- dela i i iribania ie Sla vedno\ dekleta in meacailke Vuf

. da mora velik naš nasprot- lie„ja T tako ¥'mrr*l City. Pa.: SupanCir. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR IRtAVAVT 6 marca Mavre 6 marca Rotterdam 6 marca! Cherbourg 9 marca) Trst 16 marca1 Havre 18 marca Havre 20 marca Rotterdam 20 marca' Cherbourg 20 marca Cherbourg 27 marca! Havre 27 in^rca' Cherbourg 30 mircai Trst 3 aprilaf Cherbourg 3 aprilal Rotterdam 3 aprilal Cherbourg 3 aprila Havre Glede cen za vozne listke In vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANKSAKSER t2 Cortland St. New Vork Lapland New Amsterdam Philadelphia La Touraine Mat. Kamin. KarrHI. Pa.: I* VOgTC. Anton Valeneie. Tudi naše Izobraževalno dru- Cniiufcui't, Pa.: Frank Novak. la^iiial. Pa.: __________ ___ ______ _______________Valentine Peterne!. Voje zborovanje. To je bilo vedno 1vend,ar moglo delati tako ka *^^ Prenehal je govor ti. da si najprvo prižge smodko ter nato na-^fc Primož biti njen "hauptman". daljeval: on Avguštin«, ker je že večkrat povpraševal po njili Ne-e-i" jfl priredilo pri H«i v-Gorjah * kdo bo pa v republiki cesar? Nesebičnemu trudu našega uči- . _ ^jstxA se je posrečilo kotmirškil80 nam P"^ kratkim predstavila! mladini prirediti zares ljubko ve-|**"> ^ *** maten' ki je dobro m-I co, na kateri so deklamirali:!^10 A de,cžba Je bl!a slJaJna-majhna Klarica. Plajerva Elt He- . Jen i k Marica. T^oni Topliearjeva.l Pogovor arstnjskih Korotctv. . Boštjanova, Mačkov in Strminja-| Prvi neinakutar: Jaz sem le za kov. "Neverjetno, kako hitro se)republiko; tam ni vojakov, ne otroci nauče lopo govoriti", se je'davkov in vsak lahko dela. kar nekdo izrazil pri prireditvi. jhoee. , n Izobraževalno dmitvo "dorjan-i Drugi nem&ntar: Jaz tudi. a rich in I. Magister. Martin Koroecbetz. Pa.: J. Perdlre. Pa.: Anton Hren. Tartle Cmk, Pa.: Frank Scfalfrer. West Xemtm. Pa.: JflwiA Jorau WMle Valqr. rk: Jury r re vit J, - ■ mf DOCTOR LORENZ COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI, • 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Moja stroka je zdravljenje akntnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie sdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei; sna m slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. S k o-. a 23 let sem pridobil posebno skusnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato isa morete popolnoma zanesti na mene, moja akrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridi ti čimpreje. J« wtravlm mtrupl|«n» kri. mazut)« In lis« do taiMU, bcitinl v arlu. saSanJ* las. bolel In« v kosteh, stars rana. iivtna bolezni, eaiatoalost. bslasnl* v matiurju. Muh. J«tr«h In tetotfcu« rmtnlco. rtvmatllitm, katar, zlat* tli«, naduha IU. UraSn« ur« m: V pond«l|«k. Sredah In petkih o4 t. ur« slutrsJ So S. MPoMn«. V torkih. Mrtklh In sobotah «0 S. ur« Hiltral So' S. uro zv«e«r. Oh n«d«l)ah pa de a ur« pipoiOn«. PO POftTI NC ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NK POZABITI 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ