Poštnin* plačana V foto vini
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za'/«leta 80 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za	trgovino,	industriio.
Številka 38.
Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pofit. hranilnici v Ljubljani K. 11.053. — Tel. St. 25-53,
Izhaja
srede In petek
Ljubljana, petek 1. aprila 1938
Cena
Številki din
vso
K občnim zborom združeni
Te dni je bila čela vrsta občnih zborov naših trgovskih združenj in tudi v današnji številki objavljamo poročila o mnogih' zborih.
Kdor prečita ta poročila, ta mora predvsem ugotoviti razveseljivo resnico, da so trgovci vse Slovenije popolnoma solidarni v vseh svojih zahtevah. Kar boli združenja na severu Slovenije, to boli tudi združenja na Dolenjskem in Gorenjskem ter z isto vnemo ko združenje v Kamniku in Radovljici se borijo tudi vsa združenja na Štajerskem proti krošnjarstvu, proti navalu tujega kapitala, proti nelojalni konkurenci, proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konsumov, proti centralizmu in proti neupoštevanju osnovnih potreb gospodarstva v Sloveniji. Solidarnost slovenskega trgovstva je popolna in to je velik moralni kapital, ki ga ima naše trgovstvo.
Drugo razveseljivo dejstvo je lepa skladnost in lepa harmonija med vsemi združenji ter med Zvezo trgovskih združenj in Zbornico za TOL Ta lepa harmonija pa omogoča, da se izvedejo vse akcije solidarno in zato tudi uspešno. Posebno lepo se je manifestirala ta solidarnost akcije ob mogočnem in učinkovitem nastopu slovenskega trgovstva proti veleblagovnicam. Takrat je. slovensko trgovstvo svojo preizkušnjo zmagovito preslalo. Res sicer ni niti ta moč na manifestacija dosegla 100 odstotnega uspeha, da bi bile veleblagovnice sploh in popolnoma prepovedane. Na drugi strani pa moremo vprašati z upravičenostjo: Kaj pa bi se zgodilo, če tega nastopa ne bi bilo? Ali je le najmanjšega dvoma, da bi brez tega močnega nastopa trgovstva bila tujemu kapitalu odprta vrata v Jugoslavijo na stežaj in da bi bile veleblagovnice dovoljene povsod in v vseh krajih?
Solidaren nastop trgovstva lansko jesen je jasno dokazal, da so trgovci Slovenije vedno priprav ljeni podrediti tudi lastne inte rese skupnim stanovskim. Potrebno jo le, da gre za v resnici pomembno stvar in da se začne akcija v Ljubljani s potrebnim elanom. Na isti način, kakor proti veleblagovnicam bi moralo trgov stvo nastopiti tudi proti krošnjarstvu in za druge svoje življenjske zahteve, pa uspeh ne bi izostal.
Posebno razveseljivo je, kar so potrdili še vsi občni zbori združenj, da ne poznajo naša združenja nobenih političnih ali strankarskih trenj. Vsi brez izjeme so v združenjih le trgovci in samo gospodarski ljudje, ki poznajo en sam cilj, da čim bolj dvignejo trgovino in s tem tudi gospodarsko silo naroda. V tem je tudi največje jamstvo, da šo naša združenja šele na začetku svojih uspehov.
Ko z vsem zadoščenjem ugotavljamo te svetle strani naših občnih zborov, pa se moramo dotakniti tudi nekaterih neveselih. Tu je treba predvsem omeniti nezadostno udeležbo članstva na občnih zborih. Le redka so združenja, ki se morejo pohvaliti, da je bilai na občnem zboru na#očna več ko polovica članstva. NaVadno je občni zbor sklepčen šble Ono uro kasneje. ko je sklepčen ob vsakem številu članov. Razumemo, da je posebno za podeželskega trgovca težko priti na občni zbor, toda enkrat na leto je ta žrtev skoraj za
vsakega mogoča. Slabo znamenje pa je, kadar, je na občnem zboru le ena desetina članstva. Tako slabo obiskani občni zbori nimajo onega učinka, ki bi ga morali imeti. Zlasti pa se mora zavedati vsak trgovec, da javnost sodi moč posameznih organizacij tildi po udeležbi članstva na občnih zborih. Zakaj samo na te se morejo združenja v resnici naslanjati, samo ti dajejo združenjem in tudi Zvezi trgovskih združenj ono legitimacijo, da morejo govoriti v imenu vsega trgovstva. 9000 trgovcev Slovenije ne sme biti samo številka na papirju, temveč mora biti resnična številka s praktično vrednostjo.
Zato je treba dati občnim zbo-
rom večjo privlačnost, a tudi agitacija za udeležbo mora biti bolj živa od trgovca do trgovca ne pa le po vabilih.
A tudi naše glavne organizacije bi morale posvetiti temu vprašanju več pozornosti in dognati, kje je osnovni vzrok, če je zanimanje trgovstva za svoje organizacije padlo.
Nujno potrebno je tudi, da združenja posvete več pažnje socialnemu programu. Vsako združenje ali več združenj skupaj bi moralo gledati na to, da bodo onemogli trgovci vsaj za silo preskrbljeni v stiski. A tudi spcialno zavarovanje trgovstva postaja vedno bolj nujno. Nikakor ne gre, da bi bil edino trgovski stan brez vsake po-
moči v primeru bolezni, onemoglosti ali starosti. Če so mogli drugi stanovi, tudi takšni, ki so v slabšem gmotnem položaju, ugodno rešiti to vprašanje, ga mora tudi trgovstvo. Socialno zavarovanje je neodložljivo in rešitev socialnega vprašanja bo tudi dvignila zanimanje za združenja.
S potekom občnih zborov naših trgovskih združenj moramo biti v glavnem zadovoljni. Če pa smo omenili nekatere senčne strani, smo storili zato, da bi bili z njimi še bolj zadovoljni in zato upamo, da nam bodo vsi zavedni trgovci pomagali, da bomo ta svoj cilj tudi dosegli. Od lepih občnih zborov združenj moramo priti k še lepšim in k še mogočnejšim.
Trg ostane tudi v načrtnem
gospodarstvu
Zanimivo predavanie univm profesorja dr. Andreja Gosaria
Ideje in skušnje
Občni zbor
Druitva industriicev in veletrgovcev v Ljubljani
bo
v sredo, dne 8. aprila 1938
ob 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b/II. nadstropje z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev odbora in društvenega nadzorstva §§ 10. in 15. pravil.
6. Slučajnosti.
Ta četrtek je v vrsti letošnjih predavanj Klubu trgovinskih akademikov absolventov predaval bivši minister dr. Gosar o problemu gospodarstva po načrtu. Polno dvorano poslušalcev v Trg. akademiji je pozdravil predsednik kluba g. Zalar, naglasivši važnost izbranega vprašanja.
Dr. Gosar se je moral omejiti-na osnovne ali načelne misli in mu je bilo žal podrobne snovi, ki bi jo tudi rad navedel. V prvem delu je označil moderno kapitalistično gospodarstvo ali gospodarski liberalizem, čigar doba je bila doba največjega napredka človeštva skoraj na vseh področjih. Saj se je Evropa povzpela v teh stoletjih na neprimerno višji standard ko v merkanlilizmu. Njeno prebivalstvo se je od 175 v letu 1802. dvignilo uta 408 milijonov duš v letu 1920. Poraba bombaža je zrasla na 50kratno oz. sorazmerno za Hkratno množino.
Bistveni znak liberalističnega gospodarstva pa je njegova negotovost in nihanje, so krize, ki se ponavljajo nekako na 11 let. To valovanje je pretrgala velika vojna, ki pa povzroča nove krize, med temi pa ije bila najvažnejša zadnja, velika strukturna gospodarska kriza.
Posledica cikličnega nihanja utegne biti katastrofalna za celoto, zaradi tega so se že davno pričeli poskusi, da bi se glavna vprašanja gospodarstva sproti urejevala. Na te nevarnosti je naj-1m>1 j opozoril Karl Marx, ustanovile so se nato privatne združbe kot monopolna gospodarska združenja, na drugi strani pa delavsko strokovne organizacije. Toda ureditev ni uspela in vpliv teh organizacij je postal po vojni celo obraten, kazal se je v navijanju cen, nabiranju kapitala, zadrževanju krize in mezdnih boiih. Pač Pa je po vojni nehalo delovati svobodno izravnavanje, svobodni me-
Misel narodnogospodarske osamosvojitve obsega smotrno poseganje in intenzivno sodelovanje države ter smotrno vodstvo.
Skušnje iz zadnje gospodarske krize pravijo, da so velika podjetja dobra le za čase redneca razvoja. Isto velja tildi za d.marne zavode, katerih riziko mota končno nositi celota. Zgledi >> nam Creditanštalt, za katero je morala najeti b. Avstrija dvo zunanji posojili in dati 1. 1931. celo milijardo šilingov, skupno pa je Evropa porabila za sanacijo rad 30 milijard din. Treba je, da se podjetja postavijo v službo celote.
Za načrtno gospodarstvo govori tudi privlačnost zgledov: bpljše-viškega, italijanskega, ameriškega in nemškega ter raznih fašističnih režimov. Kaže, da je na vsej črti zmagala ideja pravega smotrno organiziranega gospodarstva. Povratek je nemogoč. Načrtnost pa ustreza tudi modernim sociološkim idejam, da je država orga-niča celota.
moč kapitala, ki danes sega preko upravičenih interesov in je njegov vpliv sila nevarna stvar. Kjer je ta moč prevelika, tam ni mogoča smotrna politika.
Za praktično izvedbo je predavatelj nanizal nekaj najbolj važnih misli. Smotrno delati je mogoče
le na podlagi enotnega načrta.
Zajeti je treba vse potrebe družbenega življenja, gospodarske, kulturne in politične, in vse interese, za kar pa ni nujno da bi oblast konkretno posegala v vse panoge, ker ima itak dosti težkih problemov.
Kot gotovo smatra predavatelj, da se bo zamisel načrtnega gospodarstva oddaljevala od vsakih ekstremov; vprašanje bo, kako dr
podružabljenje produkcijskih sredstev več načinov: podržavljenje, komunizacija, zadružne in mešane oblike, vse po danih razmerah. Določiti se mora, kako daleč naj seže kolektivizacija. Pri tem so moramo učiti od zgledov, posebno od največjega ruskega. Ta je tudi pokazal, da kolektivistično gospodarstvo bolj potrebuje korektive zasebnega gospodarstva. Varovati se je treba birokratizacije, ker je prava kontrola tu nemogoča, enako politizacije. Ena najtežjih nalog je podružabljenje kredita.
Za izvedbo načrta bi se pioral ustanoviti primeren organ ter ves aparat povezati s politično organizacijo države. Če vse te probleme pogodimo, se končno pokaže še vprašanje: kje dobiti ljudi za to veliko delo, ljudi s poštenostjo in. primernim idealizmom, da bodo opravljali vse funkcije strokovno in socialno vestno. Za to potrebujemo več resnega gospodarske-
žati celoto nekako v sredi. Prvi Iga in socialnega študija in znanja, korak bi bil načrt. Na izbiro je za Ipoštenja in smisla za skupnost.
hanizem.
Ker je monopolizem preprečil normalni razvoj gospodarstva, je zrastla potreba, da gospodarstvo oblastveno uredimo. V celotni strukturi svetovnega gospodarstva izvršene spremembe in težnja za avtarkijo so to zahtevo še . povečale. Smotrno organizacijo pa zahteva tudi politična kriza.
Vprašanje o izvedbi sistema
Gre za izvedbo novega gospodarstva, ki bi bila najlažja, če bi se gospodarstvo dalo kolektivizi-rati. Toda v Rusiji se je pokazalo, da popoln kolektivizem m mogoč z bog prevelike prepletenosti in povezanosti moderne ekonomije. Ta zahteva organizacijo preko trga, analogno ko v sedanjem kapitalističnem gospodarstvu. Samo trg lahko zadovoljuje vse potrebe višjega človeškega standarda. Trgovina se torej ne more odpraviti.
Težava je, kako tako gospodarstvo organizirati in voditi, da bo sistem ohranil dobre lastnosti starega gospodarstva:	iniciativnost,
nizke stroške, dobro kakovost izdelkov; da bo organičen razvojno; kako odstraniti slabe posledice stremljenja po dobičku: negotovost, špekulantstvo, nesmotrno investiranje; kako preprečiti pretirano racionalizacijo (Fordov primer okorne proizvodnje) in preprečiti anarhijo v proizvodnji, umazano konkurenco itd. Eno naj važnejših vprašanj je zato, kako preprečiti izkoriščanje s strani velikih enot ali podjetij, kakršne ima fašizem, ter kako zlomiti pre-
Za stabiiizaciio hmeliske proizvodnje
Tudi v Ameriki uvidevajo, da je potrebna ureditev hmeljske produkcije
Po časopisnih vesteh so se zbrali letos v februarju v San Frančišku zastopniki hmeljarjev, hineljske trgovine in pivovaren iz Združenih držav Severne Amerike ter se posvetovali o možnosti stabilizacije hmeljske produkcije. Po dvodnevnem zborovanju so se zedinili v teh točkah:
1. v Združenih državah Severne Amerike vlada nadprodukcija hmelja,
2. iskati se morajo sredstva za njeno odpravo,
3. predprodaje in večletne dobavne pogodbe so škodljive za hmeljarje.
Glavna naloga zborovanja je bila proučevanje položaja, ki je nastal zaradi predložitve novega zakonskega osnutka kongresu, s katerim naj 9e uvrsti hmelj med pridelke, ki ijih lahko z zakonskimi predpisi urejuje kmetijsko ministrstvo. V ta namen pa je na vsak način potrebno soglasje med producenti hmelja, konsumenti in državno upravo zlasti zaradi določitve prodajnih pogojev.
Doslej so se pivovarnarji in trgovci borili proti temu zakonske-
mu osnutku. Po dvodnevnem posvetovanju pa so svoj odpor opustili pod pogojem, da velja ta zakon sanvo začasno, na poskušnjo za dobo dveh lot.
Verjetno je, da bo sedaj zakonski osnutek sprejet, kar bo imelo za posledico kontingentiranje hmeljske produkcije in določitev prodajnih cen, ki naj bi zagotovile hmeljarjem v Ameriki poleg povrnitve produkcijskih stroškov še primeren dobiček, kakor ije to določeno za druge pridelke, ki so podvrženi reglemeutaciji.
V vseh državah se torej trudijo odločujoči činitelji, da bi uredili limelijsko produkcijo ter napravili hmeljarstvo zopet retabilno, le pri nas se ne ukrene ničesar, ker |so gospodje na odločilnih mestih mnenja, da je naše hmeljarstvo dobičkanosna gospodarska panoga, s katero naj si [»omagajo vsi kmetje širom države, kar pa jo popolnoma napačno, ker hmeljarstvo ne nudi kruha za vse naše kmetovalce! Kako resnično in pravilno jo našo stališče bodo spoznali šele takrat, ko bo naše hmeljarstvo zaradi nerontabilnosti id — u n i č e no I
Jubllei
Petra
SOletnica zvestega in uspešnega dela
Skupščine	trgovskih
Zbor celjskega okoliškega
združenja
V nedeljo dne 22. marca je imelo Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah evoj 15. redni občni zbor, ki je bil primeroma zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo 171 članov in članic.
Občni zbor je otvoril predsednik Ludovik Košir, ki je najprej ugotovil pravilno sklicanje in sklepčnost občnega zbora, imenoval za zapisnikarja tajnika Cokli-
na, za overovatelja zapisnika pa gg. finabla in Salzerja. Nato je pozdravil vse zborovalce, zlasti pa
vse goste, tako sreskega podna-čelnika iz Celja, zborničnega kon-zulenta Žagarja in tajnika Zveze trg. združenj dr. Gornika. V lepih besedah se je spominjal nato umrlih članov ter je skupščina njih spomin pietetno počastila. Ko je zbor odobril še zapisnik zadnjega občnega zbora, je podal
predsednik
Danes praznuje prokurist vele-Tigledne tvrdke Schneidcr & Ve-rovšek v Ljubljani, g. Peter Jenko izredni jubilej, odkar je že 50 let nepretrgoma nameščen pri isti tvrdki. Pač jubilej, ki ga zlasti v današnjih časih doživi le redko kdo in ki je enako časten za nameščenca ko za tvrdko.
Jubilant Peter Jenko se je rodil dne 22. februarja 1874. v Lienzu ma Tirolskem, kjer je bil njegov oče nameščen pri železnici. Ko je bil 6 let star pa se je z očetom, rojenim Ši.škarjem, vrnil v Ljubljano, obiskoval šole ter vstopil 1. aprila 1. 1888. v trgovino z železnino g. Kaust-hcgga kot vajenec. Deset let kasneje sta prevzela trgovino gg. Jurij Verovšek in Josip Sehnei-dcr, ki sla kot dva naših najboljših trgovcev v kratkem dvignila podjetje v eno vodilnih podjetij •ielezninarske stroke v Sloveniji. Pri tem delu jima je tudi Peter Jenko, ki je seveda ostal pri podjetju, zvesto in z vnemo pomagal. Za kratko dobo je sicer moral zaradi vpoklica v vojaško službo pretrgati Peter Jenko svoje delo pri tvrdki, takoj po odsluženi vojaščini pa se je vrnil na svoje mesto, kateremu se je tudi ves posvetil.
L. 1905. se je poročil z gdč. Minko, hčerko litografa Černeta, ter ži.'el z njo v srečnem zakonu. Kakor mnogi drugi, tako je moral tudi Peter Jenko 1. 1914. na vojno, se udeležil vseh napornih vojnih pohodov v Galiciji — jeseni 1914, spomladi 1. 1915. pa prišel ob padcu trdnjave Przemysl v rusko ujetništvo. Tam je ostal do I. 1918., ko je iz ujetništva pobegnil in se srečno vrnil v Ljubljano, kjer sta ga njegova šefa z veseljem zopet sprejela v službo.
Znova se je posvetil jubilant z vso vnemo podjetju ter zlasti skrbel za čim večje razširjenje poljedelskih strojev. Po vsej deželi je bil znan kot izvrsten strokovnjak za kmetijske stroje, ki je vedno znal ljudem dobro svetovati.
Izučil je celo generacijo dobrih železničarjev in bistveno pripomogel, da so naši ljudje na glasu kot dob’i železničarji.
L, 1932. mu je bila podeljena prokura v podjetju, s katerim je jubilant čisto zrastel.
Cii in delaven praznuje danes Peter Jenko izredni jubilej zvestega in uspešnega SOletnega dela pri eni in isti tvrdki in k temu lepemu jubileju mu čestitajo iz vsega srca ne le vsi njegovi števil ni prijatelji in znanci, temveč tudi ves naš poslovni svet, ki danes bolj ko kdaj koli ceni tako zvesto in neutrudno delo. V lepi hvaležnosti pa se spominja njegovega lepega jubileja tudi tvrdka Schnei-dcr & Verovšek, in po pravici, saj dokazuje 501etni jubilej Petra Jenka, kako vzorno razmerje vlada med to tvrdko in njenimi na meščenci.
Na mnoga in uspešna leta, g. Peter Jenko!
svoje predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Uvodoma je omenjal, da se je uprava posebno trudila, da izterja vse članske zaostanke ter tudi pri tem dosegla lep uspeh, kar je imelo za posledico, da se je finančno stanje združenja znatno zboljšalo.
Ker protesti proti krošnjarstvu in šušmarstvu niso imeli nobenega pravega uspeha, je uprava spoznala, da je treba seči po samopomoči in je zato nastavila posebnega kontrolnega organa, ki je svojo nalogo tudi uspešno opravljal. Že v nekaj dneh je prijavil nad 20 šušmarjev. Prosi, da občni zbor to nastavitev potrdi ter je bil ta predlog od zbora tudi soglasno sprejet, šušmarstvo je bilo posebno razvilo v lesni trgovini. Odkrito pa moram povedati, da bi bil boj proti šušmarjem mnogo bolj uspešen, če jih ne bi nekateri lesni trgovci celo sami podpirali s tem, da izjavljajo, da je ovadeni šušmar kupoval les za njihov račun. Takšno ravnanje je treba pač najstrože obsoditi. Smatram za svojo dolžnost, da se tu zahvalim prejšnjemu sreskemu podnačelniku Svetini, ki je vedno pokazal veliko razumevanje za upravičen boj trgovstva proti šušmarjem.
Kmetska zaščita ni prinesla trgovcu tega, kar je pričakoval. Denarja od kmeta trgovec ne more dobili, svoje obveznosti pa mora v celoti poravnati.
Upamo, da bo sprememba v Avstriji naši domovini le koristila. Uprava pa se je obrnila na Zbornico, da stori potrebne korake, da se prepreči naseljevanje iz Avstrije pobeglih Židov v naši banovini.
Mnogo se govori o konjunkturi, ki je v nekaterih delih države morda res nastopila, ki je pa v Sloveniji prav nič ne čutimo. Tem bolj pa smo občutili zvišanje davščin. Z žalostjo moram tudi ugotoviti, da je trgovina občutno trpela tudi zaradi nelojalne konkurence, ki se vedno bolj širi. Ostro moramo obsoditi vsako nelojalno konkurenco in trgovci, ki prodajajo blago izpod eene, samo zato, da vzamejo svojemu stanovskemu tovarišu odjemalca, niso nobeni trgovci, še manj pa tovariši. Zboljšanje našega položaja je le v složnosti ter v soglasnem delu za napredek našiti organizacij. (Odobravanje.)
Sledilo je zanimivo, skrbno izdelano in vsebinsko tehtno poročilo agilnega tajnika Coklina.
Poročilo tajnika Coklina
Veliko razburjenje je povzročila vest, da se je dovolilo poslovanje tuji veleblagovnici »Tata« v Beogradu. To razburjenje se je še stopnjevalo, ko smo čitali, da je plačala ta veleblagovnica pri dnevnem prometu 200 do 300 tisoč dinarjev v desetih mesecih samo 154/0 din na račun davka.
S 15. aprilom je stopila v veljavo uredba o minimalnih mezdah, ki določa med drugim za trg. pomožno osebje po 2 din na delovno uro, t. j. manj, kakor pa prejemajo že od nekdaj pomočniki od podeželskih trgovcev. Glede vajencev smo ugotovili, da je vredna oskrba, ki jo ima vajenec pri svojem šefu, 388 din na mesec. Njegovo delo je s tem zadostno plačano.
Glede uredbe o odpiranju in zapiranju obratov morajo podeželski trgovci vztrajati na tem, da so trgovine v nedeljo dopoldne odprte. Ce bi se uvedel tudi za podeželske trgovine popoln nedeljski počitek, potem bi kmetje vse skupaj kupovali v mestih. Večina podeželskih trgovcev bi bila popolnoma uničena.
Mnogo upravičenega ogorčenja je bilo zaradi soli. Okraji, ki uporabljajo le kreško sol, so dobivali morsko, kraji pa, kjer hočejo ljudje morsko sol, so dobivali kreško. Posebne intervencije pri zbornici in posl. Prekorška so bile potrebne, da smo dobili v Celje poleg morske tudi kreško sol. Poglavje za sebe pa so cene soli. Dokazali smo, da trgovci pri prodaji soli nimajo nobenega dobička, dosti krat celo efektivno izgubo. Mo-nopolska uprava pa noče o tem nič slišati ter je prepričana, da ima podeželski trgovec pri soli 12% čistega dobička. Zato bomo nada-
ljevali boj za znižanje cene soli, zlasti pa zahtevali, da se vpelje nekakšna kilometraža, da bi se trgovcu sorazmerno njegovi oddaljenosti od glavne zaloge tudi znižala cena soli ali pa da bi smel trgovec prodajno ceno soli primerno zvišati.
V davčni odbor so bili na predlog združenja imenovani večinoma vsi dosedanji člani, ker so ti v delo davčnega odbora vpeljani in ker so se tudi s svojim delom izkazali. Imenovani so bili:
za Celje: gg. Ivan Vizovišek in Ivan Srebotnjak kot namestnik, za Šmarje: kot člana Alojz l’ro-ac in Edo Losehnigg, kot namestnika Stanko Sentjurc in Štefan Auguštin,
za Kozje:	kot	člana	Franjo
Pauko in Rado Pregrad, kot nam. Angeljko Pavlin in Andrej Kolar, za Gornji grad: Karl Druškovič; lesno trgovino pa zastopajo: An ton Marovt, Franc Bačun in Fra njo Žmavc.
V reklamacijski odbor je bil predlagan g. Maks Cukala. Prejšnjemu članu reklamacijskega od bora g. Cvenklu se moramo za njegovo vestno in požrtvovalno delo prav iskreno zahvaliti.
Zbornica je zopet pokrenila akcijo za pavšalirnnje pridobnine za vse majhne trgovce. Ce bi država tudi pri delniških družbah, tujih podjetjih in nabavljalnih zadru gah z enako strogostjo izterjevala svoje davčne dohodke, kakor pri trgovcih, bi se kaj hitro našla možnost za pavšalirnnje pridobnine za majhne trgovce. Tako pa je stvar zastala. Uprava združenja se je neprestano prizadevala, da se davčno breme omili.
Nato je tajnik podrobno navedel vse predloge, ki jih je predlagalo
združenje glede potrebnih sprememb obrtnega zakona. Nato je prešel na staro nadlogo trgovstva, na krošnjarstvo. Po ponovnih intervencijah je Zbornica v Ljubljani dosegla, da je izdalo trgovinsko ministrstvo naredbo, da se krošnjarjem z mauufakturnim blagom na novo ne smejo izdajati dovoljenja. Ce bodo okrajna načelstva navodilo trg. ministrstva strogo izvajala, potem bo krošnjarstvo hitro prav zelo omejeno. Samo zasluga trgovskih organizacij in zbornice je, da je izdalo trg. ministrstvo to naredbo.
Proti šušmarjem smo vložili preteklo leto 89 ovadb, ki so bile večinoma uspešne. Posebno se moramo zahvaliti sreskemu načelniku Gornjem gradu, ki odločno nastopa proti šušmarstvu. Poudariti pa se mora, da nekateri lesni trgovci šušmarje naravnost podpirajo. Zato bo moral naš kontrolni organ posebno paziti na šušmarje lesni stroki.
Z novim zadružnim zakonom so
dobile zadruge še večje pravice. Toliko se govori o socialnem pomenu nabavljalnih zadrug. Resnica pa je ta, da kreditirajo nabav-ljalne zadruge svojim članom blago le na 30 dni, dočim so kreditirali trgovci kmetom blago tudi na več let.
Mnogo se hvalijo lepe domačije slovenskih kmetov. Da je prišel kmet do njih, ni le zasluga njegove pridnosti in varčnosti ter dobrega gospodarjenja, temveč tudi zasluga trgovca, ki je kmetske pridelke dobro spravil v denar. Pri tem pa ni užival trgovec nobene podpore od vlade ali od drugih javnih ustanov, temveč je moral ves riziko izvozne trgovine nositi sam. Res je, da je marsikateri trgovec pri tem tudi zaslužil, prav tako pa je res, da je marsikateri prišel ob vse svoje premoženje. V lepih kmetskih domačijah je postavljen najlepši spomenik delavnosti podeželskega slovenskega trgovca.
Nato je tajnik Coklin poročal o predlogih, ki jih je izdelal znani zavarovalni strokovnjak g. Matjašič o obveznem zavarovanju trgov
cev za primer bolezni. Po teh predlogih bi trgovec zelo mnogo plačeval, dobival pa le neznatne protivrednosti. Uprava združenja je morala zato te predloge odkloniti. Vendar pa je vprašanje obveznega zavarovanja za trgovce življenjskega pomena. Zato bo uprava temu vprašanju posvečala še naprej vso pozornost. Zahtevamo pa, da se zavarovanje trgovcev izvede dccentralistično, da bodo trgovci svoj denar tudi sami upravljali.
Koncem svojega poročila se je zahvalil tajnik Coklin za veliko podporo, ki jo je dobivalo združenje vedno tako od zbornice ko tudi od Zveze trg. združenj. Nehvaležni pa bi tudi bili, je nadaljeval tajnik Coklin, če se ne bi spomnili tudi »Trgovskega lista«;, ki tako vztrajno zagovarja interese trgovstva.
Število članstva je v 1. 1937. naraslo od 573 rednih na 582, število prostovoljnega članstva pa je padlo od 28 na 5. Trgovin z mešanim blagom je bilo 301, z lesom 135 in z deželnimi pridelki 52. Ostale trgovine odpadejo na druge stroke. Pomočnikov je bilo na koncu 1. 1936. 121, na koncu leta 1937. pa samo 102, število pomočnic pa je padlo od 144 na 141. Vajencev in vajenk je bilo 156.
Sledila je naslednja točka dnevnega reda: računski zaključek za
1.	1937. Vseh dohodkov je bilo 149.553 dinarjev, vseh izdatkov pa 96.827 dinarjev, da znaša prebitek 52.726 din. Vrednost inventarja je po odpisu ocenjena na 15.214 din. Bilanca izkazuje dvig čistega premoženja združenja za 73.062 din na 200.038 din, kar je pač najlepši dokaz dobrega gospodarstva uprave.
Predsednik nadzornega odbora Ivan Vizovišek je najprej predlagal, <ia se odpošlje vdanostna
brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
ter pozdravni brzojavki trgovinskemu in notranjemu ministru, ter je oba predloga sprejel zbor s ploska n j e ju.
Nato je poročal o delu uprave, naglasil, da je bilo vse delo uprave in pisarne v najlepšeni redu ter predlaga zato absolutorij upravi. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
V imenu zbornice za TOI je nato pozdravil zbor
konzuient Žagar
Zbornica paz-no zasleduje delovanje združenj ter more z veseljem ugotoviti, da je baš celjsko okoliško združenje eno najbolj delavnih, ki več stori, kakor pa je njegova dolžnost. Zahvaljuje se zato v imenu zbornice predsedniku, vsej upravi, nadzorstvu in tajniku za njih vestno delo.
Nato je poročal o nameravani novelizaciji obrtnega zakona. Zbornica bo skušala doseči, da se popravijo vse krivice, ki jih ima stari zakon za trgovce. Zlasti velja to glede pravice rokodelcev, da morejo brez posebne trgovske na-obrazbe odpirati trgovine. Zbornica bo posebno gledala na to, ker je tudi sama na tem zaintersirana, da se zatre šušmarstvo, da se napravi konec nelojalni konkurenci in da se neha nelegalno kroš-njarstvo. Navaja uekaleie določbe novega zadružnega zakona, ki omogočajo, da se zakon izigrava in morejo zadruge prodajati blago tudi nečlanom.
Nato se je dotaknil dela nabavljalnih zadrug in kousuruov, ki plačujejo le malenkosten davek, uživajo za celo vrsto bonitet, tako tudi glede kreditov. Nadalje je poročal o socialnem zavarovanju trgovstva, ki se mora izvesti, toda čisto na decentralistični podlagi.
Zvišanje carinskega aiija je povzročilo zvišanje cen v trgovini. Novi drž. proračun prinaša nadalje nove davščine, zlasti višje takse
ter doklado za cerkvene potrebe Vsi ti poviški pomenijo dejansko zvišanje davčnega bremena za skoraj 20%.
Apelira na vse trgovce, da se čini bolj oklenejo svojih stanovskih in strokovnih organizacij, ker le tako se bo položaj trgovstva zboljšal. Predsednik Košir se zahvali konzulentu Žagarju za njegove besede ter za pomoč, ki jo je izkazovala združenju zbornica.
Nato je sprejel občni zbor pro-račnn v višini 90.500 din. Dajatve članov se kljub zvišanemu proračunu ne bodo povečale.
Nato je sprejel občni zbor še razne predloge uprave. Tako se spremeni 3. od. § 38. pravil in plačajo tuji državljani pri prijavi obrta vpisnino od 3000 do 10.000 dinarjev. Doklada se določi na 6%. Člani, ki niso na območju združenja obdačeni, plačujejo doklado po številu nameščencev, in sicer 7.a poslovodjo 300, za pomočnika ali pomočnico 200 in za vajenca ali vajenko 500 din na leto. Pri prisilni izterjavi se izterja tudi 10 din za stroške. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Sledile
volitve
in so bili izvoljeni: za predsednika Ludovik Košir, za podpredsednika Josip l^avrič ra okraj Celje, Matija Goričar za
Gornji grad in Aloj/. Preac za Šmarje.
Za odbornike se izvolijo: Anton ('renkel, Josip Tiršek, Kiko Marši« in Milan Hohujec za Celje, Karl Druškovie, Franjo Žmavc in Ferdo Remic za Gornji grad, Edo Lbsclmigg in Franjo 1’aukn za Šmarje.
za namestnike pa: Adaliiert Sul-zcr in Josip Kosimts za Celje,
lvarl Počivalnik in Anion Turnšek za Gornji grad ter Josip Smeli in Rado Pregrad za Šmarje.
V nadzorni odbor se izvolijo: Ivan Vizovišek kot predsednik, Stanko šentjurc in Franjo Mastnak kot elana, Davo Melavc in Vinko Brišnik pa kot namestnika.
V častni odbor se izvolijo: Franc Piki, Štefan Rednak in Riko Marši«;
kot delegati za /.rezin občni zbor
pa: Ludovik Košir, Josip Lauri«, Anton Cvenkel, Franjo Bačiiu, Karol Druškovi«, Alojz Preac in Stanko Šentjure.
Ko je še govoril delegat Zveze trg. združenj tajnik dr. Gornik in zlasti opomnil na vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, je predsednik Košir zaključil zelo uspeli občni zbor.
Zbor Združenja trgovcev
za okraj
Občni zbor Združenja trgovcev v Kamniku je bil na praznik dne 25. t. m. ob pol treh ob zelo številni udeležbi članstva, saj je bilo navzočnih od 357 članov blizu 100. Zbornico za TOI je zastopal zb. sv. g. Senica, Zvezo trgov. Združenj g. Čebin.
Občni zbor je potekal v popolnem soglasju in ob živahnem zanimanju navzočnih, katerim je najprej podal predsedniško poročilo
predsednik Združenja g. Stergar.
V svojem izčrpnem poročilu je podal zaokroženo sliko gospodarskega stanja svojega okraja, navedel številčne podatke o oddaji raznega blaga, se dotaknil številnih zadev, za katere je Združenje delovalo in interveniralo in na koncu omenjal še vse tiste zahteve, ki so do danes ostale kljub vsem urgencam in prošnjam še večino nerešene. Zlasti je predsednik poudaril zahtevo kamniškega Združenja ]>o zboljšanju sedanjih neznosnih	.	.
poštnih ozir. teletonskih razmer; nadalje se je zavzemal toplo za to, da bi se znižale cene umetnih gnojil, da bi se tako hribovski posestniki mogli bolj posvetiti živinoreji in bi se na ta način gospodarsko nekoliko opomogli, s čimer bi bilo koristeno vsem stanovom v okraju. Obširno je referiral predsednik še o situaciji zidave luške ceste, katere zidava je povsem zastala radi nerazumevanja sosednjega okraja, dasi je evidentna velika korist, ki bi bila podana za oba okraja. Zato apelira na merodajne faktorje, da se dela na tej cesti znova prično.
Temeljito predsednikovo poročilo je bilo z živahnim odobravanjem sprejeto brez debate. Ravno tako je članstvo z odobravanjem sprejelo tudi tajniško poročilo, ki je, zelo vestno sestavljeno od g. tajnika Klemenčiča, podalo organiza-torno sliko dela, ki ga je uprava Združenja opravila v preteklem letu. Itazrešnicu upravi je bila soglasno sprejeta, potem ko je občni zbor brez debate sprejel računski zaključek za leto 1937.
Ob odobritvi proračuna za 1.11)38 se je vnela živahna in vsestranska
debata o krošnjarstvu.
V proračunu ni bilo postavke za zatiranje krošnjarstva po posebnem nadzornem organu, kar je dalo povod številnim članom, da so v drastičnih primerih naslikali škodljivo delovanje krošnjarjev, ki jih je ravno v kamniškem okraju nešteto. To tembolj, ker jih združenje v Kranju po svojem kontrolnem organu zelo strogo nadzira in se^ zato zatekajo v sosednji, kamniški okraj, v zelo živi debati, kako zajeziti škodljivo poslovanje krošnjarjev, je bilo podanih od raznih članov veliko število predlogov, od katerih je bil zlasti toplo pozdravljen predlog, naj občine pobirajo od vsakega krošnjarja primerno takso saj krošnjarji ves izkupiček, ki ga v kaki občini napravijo, nesejo ven in nima občina od teh poslov nobene pare dohodka. Usvojen je bil predlog, da se proračun poviša za znesek 3—4.000'— din, kolikor bo predvidoma izdatkov za kontrolnega organa in naj se ta znesek pobere hkrati z gremialno doklado na osnovi pridobnine.
V zvezi s proračunom je tudi za-
naprej ostalo določilo, da je Združenje naročnik sobotne izdaje »Trgovskega lista« za vse one člane, ki plačajo pridobnine nad 200 din. Ob lej priliki je predsednik Stergar s toplimi besedami nastopil za naše stanovsko glasilo in poudaril dolžnost vsakega trgovca, da je nanje naročen. Prečital je tudi poziv uprave »Trg. lista«, ki so ga zborovalci z zanimanjem vzeli na znanje.
Po sprejetju proračuna so se po petminutnem odmoru vršile
volitve uprave,
nadzorstva itd. Ker ni bilo druge liste, je bita v celoti izvoljena stava uprava, ki ji načeluje že od vsega početka agilni in požrtvovalni predsednik Stergar.
Nova lista odbora je naslednja:
Predsednik:	Stergar	Anton,
Kamnik.
Podpredsednik: Blatnik Franc, Lukovica.
Člani uprave: Miloš Kramar, Drago lliodel, Joško Klemenčič ml., Ivan Kovačič, Franc Kiines-vvenger, vsi iz Kamnika, Anton Dimnik, Domžale, Miha ltihtar, Dob, Viktor Engelman, Šmartno in Joško Kramar, Vodice.
Namestniki: Ferdinand Norima, Ivan Bogataj, Franc Leuassi, vsi
iz Kamnika in Franc Prodnik, Kregarjevo.
Nadzorni odbor: Alojzij Pibernik, Laze, Franc Vrenjak, Vir-Mengeš, Ktbin Jerman, Šmarca, namestniki: Drago Cukjati, Št. Oo-tard, Miha Lah, Vrhpolje. Ciril Žirovnik, Moste.
Častni odbor: Josip Klemenčič st., Kamnik, Miha Čolnar, Trzin, Josip Adamič, Domžale.
Šolski odbor; Karol Albrecht, Ivan Petek, Artur Hvala, vsi iz Kamnika.
Sprememba pravil, tičoča se pomočniškega zbora, je bila soglasno sprejeta. Ker ni bilo samostojnih predlogov članstva, je pri slučajnostih povzel besedo zastopnik Zbornice za TOI g. zborn. sretn. M. Senica in v toplih besedah pozdravil današnjo skupščino, zagotovil Združenju vso podjvoro Zbornice in zlasti naglasil tudi obširno delo Zbornice, ki ga ona vrši v zatiranju štišmarstva in krošnjarstva ter prebral tozadevno zanimivo statistiko, koliko in katerih kroš-njarskih dovolil je izdanih za posamezne okraje. Poročilo g. zb. svetnika so navzočni z odobravanjem vzeli na znanje, nakar se je oglasil k besedi še zastopnik Zveze trgovskih Združenj g. Čebin. Na
kratko se je delegat Zveze dotaknil vseh številnih vprašanj, ki so v preteklem letu zadevala naše trgovstvo in je v zvezi s tem zlasti omenjal našo borbo proti veleblagovnicam in invaziji tujega kapitala. naše zahteve glede kartelov in zadrug ter konsumov, dalje zlasti naše stališče k noveli k obrtnemu zakonu in k trgovskemu starostnemu zavarovanju; omenil je nadalje vse neštevilue predstavke Zveze v zadevah davčnega sistema, kreditnih razmer, sanacije naših denarnih zavodov, poslovanja Narodne banke, znižanja taks, krošnjarstva itd. Nazadnje je omenil še sprejem našega centralnega predstavništva in predstavnikov trg. organizacij pri g. predsedniku vlade, ob kateri priliki so naši predstavniki g. predsedniku pre-dočili vse želje in zahteve trgovstva, glede katerih je g. predsednik vlade tudi obljubil, da jih bo po možnosti uvaževal. G. Čebin je nato še ponovno apeliral na zborovalce, da podpro z naročnino svoje edino stanovsko glasilo, ki se Ihj primerno reorganiziralo tako, da bo zanimivo za vsakogar in koristno tudi za podeželskega trgovca. Nadalje je pozival članstvo še na številno udeležbo na trgovskem kongresu in prosil upravo, da vneto sodeluje s kongresnim odborom, ker se bodo baš na terenu kamniškega Združenja vršile tri ekskurzije udeležencev trg. kongresa. H koncu je g. Čebin pozival na-vzočne še k solidarnosti in strumni organizaciji, ker živimo v odločilnih časih, ko ne vemo, kaj bo jutri in moramo biti zato toliko bolj disciplinirani.
Tudi poročilo Zvezinega delegata so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik Stergar zaključil zelo lepo uspeli občni zbor z zahvalo vsem za dosedanje in prošnjo za nadaljnje vneto sodelovanje.
Zbor Združenja trgovcev za Ptuj-mesto
V soboto dne 26- marca je bila redna letna skupščina združenja trgovcev za mesto Ptuj.
Skupščino je otvoril poslevodeči podpredsednik Ivan Snoj, ki je uvodoma pozdravil člane, delegate
Pomočniškega zbora z g. Devičnikom na čelu, posebno pa zborničnega svetnika Milkota Senčarja kot zastopnika zbornice za TOI in Zveze trgovskih združenj. Nato je jKKlal svoje poročilo.
Poročilo	predsedni
Preteklo poslovno leto je bilo delovanje uprave zelo živahno.
Gospodarsko stanje, ki se je v nekaterih predelih naše države zboljšalo, se ni zboljšalo pri nas. Slaba letina nekaterih agrarnih produktov-, močan izpad vinskega pridelka, onemogočen izvoz sadja in večkratne poplave velikih travniških kompleksov, pri čemer je obolelo veliko goveje živine, so močno zadela gospodarstvo naše okolice. Delni poviški cen agrarnim produktom in živini niso mogli nadoknaditi nastale škode. Zato se kupna moč prebivalstva ni dvignila.
Mestu Ptuj ima malo industrijo. Ena najveejih industrij mesta, čevljarska industrija »Petoviac, ki je zaposljevala precejšnjo število delavstva, je pod silo razmer ustavila za vedno svoje obratovanje. Nadomestila ni pričakovati. Industrializacija mesta, ki bi poživila našo trgovino, je zaradi pomanjkanja vodovoda nemogoča. Da naše mesto ne zapade še večjemu gospodarskemu mrtvilu, je nujno potrebna napeljava vodovoda, ki bi tudi delno odpomogla brezposelnosti. Apeliram na odločujoče faktorje, da prično in poskušajo rešiti to pereče vprašanje v korist vsega prebivalstva.
Nujna potreba je, da se letos zbog elementarnih nezgod davki znatno omilijo.
Težave, ki jih občuti naš trgovec, so v prevelikih raznovrstnih da-
jatvah, ki njegov zaslužek zelo zmanjšujejo. Raznih trošarin, taks, uvoznin itd. ni mogoče prevaliti na konsumenta, kakor se misli, ker bi se blago preveč podražilo in bi s tem trpel promet. Neob-hodno je potrebno, da se javne dajatve, lei so ravno v dravski banovini najvišje, znižajo na znosno mero.
V veliko škodo legalne trgovine je krošnjarstvo. Krošnjarji že dovažajo blago kar na avtomobilih. Poročilo omenja vse izdane ukrepe proti krošnjarjem ter zlasti intervencijo zbornice.
Dočim privilegirani denarni «a vodi razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi, se vprašanje na ših denarnih zavodov ne reši. Centralizacija denarja je našemu gospodarstvu v veliko škodo. Ne dajejo se zadostni krediti, ki bi bili {»oživili našo trgovino. Z vsem poudarkom zahtevamo vrnitev pupil-nega denarja naši mestni hranil niči.
Uprava je posvetila vso pozornost mestnemu proračunu in proračunu cestnega odbora ter predložila svoje predloge. Odločno smo protestirali proti zvišanju doklade v mestnem proračunu kakor tudi pri cestnem od bo m, ter je bi l naš protest deloma tudi uspešen.
Davčni odbor je v preteklem letu izvršil svoje naporno delo zelo zadovoljivo. Zahvaljuje se za požrtvovalno nesebično delo v davčnem odboru gospodom: Brenčiču, Lenartu in Senčarju.
Kakor sem že uvodoma navedel, je bilo preteklo poslovno leto zelo razgibano. Z naklonjenostjo zbornice za TOI smo dobili r Ptuju uradni dan, ki se opravlja enkrat na mesec, kar je v veliko korist vsemu poslovnemu svetu, Id gravitira na Ptuj.
Novi trgovinski zakon nam je prinesel vrsto sprememb, enako prinaša spremembe novela k obrtnemu zakonu. Navedenim spremembam je združenje posvečalo vso pažnjo in stavilo potrebne predloge.
Združenje se jo udeležilo akcije po zboljšanju telefonskega omrežja s položitvijo kabla, telefonske in poštno-avtomobilske zveze s Slovenskimi goricami ter postavitve
Plenarna seja Zbornice za TOI
lin v četrtek dne 7. aprila 1938. oh 9. uri zjutraj v sejni dvorani.
Zbornice
s tem dnevnim redom:
1. Naznanila predsednika.
2. Poslovno poročilo o delovanju, zbornice.
3. Računski zaključek 'zbornice za leto 1037 in poročilo pregledovalcev zborničnih računov.
4. Izjava zbornice k načrtu iz-preuiemb in dopolnitev obrtnega, zakona.
5. Poročilo finančnega odbora o predlogu obrtnega odjeka glede razširitve avtonomije odsekov.
(5. Predlog predsednika gostinskega odseka glede izpopolnitve zborničnega predsedništva.
7. Predlogi odsekov in zborni«-’ nih svetnikov.
Ljubljana dne 29. marca 1938.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:
Ivan Jelačin s. r.
pogodbenih pošt na Polenšaku iu Hajdini po deputacijii v Beogradu pri poštnem ministru. Po zatrdilu, g. ministra bo ugodeno tem zahtevam, razen oni po položitvi kabla.
Solidaren nastop trgovstva Slovenije proti veleblagovnicam in tujemu kapitalu je pokazal visoko stanovsko zavednost. Le skupnemu nastopu se bodo posrečili uspehi. Ta pa bo mogoč, ako se trdno oklepamo svojih organizacij, katerim je na čelu Zveza trgovskih združenj dravske banovine, ki je včlanjena v Centralnem predstavništvu v Beogradu.
Važno je bilo dejstvo ustanovitve Konzorcija »Trgovskega lista«, našega edinega stanovskega glasila, ki je postavljen na solideu gmoten temelj, ter je naše združenje član konzorcija. Dolžnost nas vseh je, da list z vsemi močmi podpiramo. Za svoje članstvo je združenje uaročeuo na okrog sto izvodov.
V dneh lt. in 12. junija t. 1. se bo vršil v Ljubljani vsedržavni trgovski kongres. Dolžnost nas vseh je, da se tega kongresa udeležimo v čim večjem številu.
Poudariti moram z vso odločnostjo, da nas pri naši kritiki ne vodijo nikaki politični ali morebiti strankarski nagibi, temveč zgolj interesi našega gospodarstva in naše trgovine.
Preden zaključim svoje poročilo, moram omeniti, da nam je šla zbornica za TOI, v kateri sodeluj© naš agilni zbornični svetnik Milko Senčar, v vsakem oziru na roko ter smo našli pri njej vso podporo. Tudi naša Zveza trgovskih združenj, kateri predseduje neustrašeni Stane Vidmar, vrši v polni meri svoje poslanstvo.
Bodi jim izrečena topla zalivala.
Tajniško
navaja, da je bilo v preteklem letu prijavljenih 11, odjavljenih pa tudi 11 obratov, priključenih pa 5 obratov, tako da je štelo združenje ob koncu leta 1937 159 članov trgovcev, 171 pomočnikov in pomočnic, 52 vajencev in vajenk. Združenje je priredilo dne 80. septembra skupno z okoliškim in ormoškim združenjem konferenco, na kateri je poročal zvezni predsednik gospod Stane Vidmar o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo trgovstva, zlasti o vprašanjih veleblagovnic ter nabavljalnih in konsumnih zadrug. Proti sistemu prodiranja velekapitala v naši državi, katerega namen je s svojimi veleblagovnicami našo trgovino in obrt uničiti, so bile v svrho protesta trgovine dne 29. oktobra popoldne 100% zaprto.
Iludo nas je zadela naredba o nedeljskem počitku. Uprava združenja je takoj ukrenila, da se je napotila deputacija z obširno spomenico k gospodu banu, da mu še
osebno predeči škodo, Id jo trpi trgovstvo mesta Ptuj zaradi nedeljskega počitka.
Davčni predlog za leto 1936 je znašal din 2,319.100—, za leto 1987. pa din 2,864.800—, torej jo za leto 1937 za din 845.700 - višji nego za leto 1986. Davčni odbor je sicer predlog znižal na din 2 milijona 446.090—, vendar pa je ta odmera v primeri z ono v industrijskih krajih še vedno previsoka, kar so potrdile tudi številne pritožbe na reklamacijski odbor.
Konkurenčni boj se je poostril, da je zaslužek vedno manjši. Vsak trgovec bi se moral zavedati, da ne zadostuje, če krije samo režijo, zavedati se mora, da je treba misliti in gledati v bodočnost in skrbeti za primerno eksistenco, ko bo njegova delovna moč izčrpana.
Izšel je tudi novi zakon za na-bavljalne iu konsumne zadruge. Tudi % novim zakonom so tem zadrugam zagotovljeni gotovi start privilegiji, ki jim dajejo možnost
XIX. REDNA LETNA SKUPŠČINA
Združenja trgovcev za srez Novo mesto
bo r nedeljo dne 3. aprila 1938 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani mestno občine v Novem mestu.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva (načelnika, tajnika, blagajnika).
3. Poročilo računskih preglednikov.
4. Odobritev računskega zaključka za preteklo poslovno leto.
5. Sklepanje o proračunu za leto 1938 in o kritju.
6. Sklepanje o event. predlogih.
7. Slučajnosti.
Ako bi sklicana skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, sme skupščina eno uro kasneje ob vsakem številu navzočih članov veljavno se -posvetovati in sklepati o dnevnem redu.
Člani združenja so dolžni prisostvovati skupščini in se bo onim članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili skupščine, naložila globa v smislu čl. 8., t. 2., pravil združenja. — Predloge je predložiti združenju najkasneje do 31. marca 1938.
Novo mesto 16. marca 1938.
Josip Turk, t. č. predsednik.
vodovoda, tudi ni misliti na naselitev kake industrije. Vodovod je tudi iz 'zdravstvenih razlogov nujno potreben. Sestava cestnega odbora je tudi krivična, ker ima mesto v odboru samo predsednika, dočim ima Ormož 7 odbornikov. Ta nedostatek se mora na vsak način popraviti. Omenil je še
slabo stanje cest, visoke javne dajatve, plačevanje davkov, ki so še bili odpisani, ter govoril o jrogod-benih poštah, telefonskem kablu, postavitvi vagonske tehtnice in še nekaterih drugih važnih zadevah. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli izvajanja gospoda Senčarja.
Na predlog predsednika je izre-
kel občni zbor narodnemu poslancu in generalnemu tajniku zbornice Ivanu Mohoriču in zborničnemu tajniku dr. Ivanu Plessu za njuno požrtvovalno zastopanje trgovskih koristi najtoplcjšo zahvalo.
Nato je g. Snoj zaključil občni zbor.
Zbor Združenia trgovcev
v Radovljici
glede prodaje nečlanom. 17 tem zakonu so pa tudi določila, da se zadruge radi kršitve prepovedi poslovanja z nečlani v vsakem konkretnem primeru kaznujejo. Dolžnost trgovcev je, da budno nadzirajo poslovanje zadrug in vsak konkreten primer naznanijo.
Pritožbe radi nelegalne trgovine z manufakturnim blagom so še vedno na dnevnem redu, čeprav je krošnjarjenje v mestu prepovedano. Dolžnost vsakega trgovca je, da vsak tak primer, ki ga opazi, takoj prijavi policiji, ker drugače te nadlege ni mogoče zatreti.
Učni uspeh Trgovske nadaljevalne šole je poprečno zelo dober.
Blagajniško poročilo je podal Hinko Kreft. Premoženje združenja je naraslo na din 50.313'—.
V imenu nadzornega odbora poroča Alojz Brenčič, da je našlo nadzorstvo vse v popolnem redu, ter predlaga skupščini, da izreče upravi in blagajniku Kreftu priznanje z zahvalo in razrešnico.
Blagajnik Hinko Kreft prečita proračun za leto 1938, ki izkazuje na predvidenih dohodkih dinarjev 7.450'—, na predvidenih izdatkih pa din 35.000—, torej primanjkljaj din 27.550—, ki se mora kriti s članarino.
Pod točko samostojni predlogi predlaga uprava združenja obnovitev predloga, da je za bodoče prepovedano pod kaznijo vsem svojim članom vsako razdeljevanje reklamnih koledarjev kot novoletno darilo.
Pri slučajnostih se oglasi k besedi zbornični svetnik Milko Senčar, ki se zahvali za pozdrav ter omeni, da je zbornica za T01 v svoji sedanji sestavi zelo borbena in vsaka kritika, ki jo zbornica iznese, je stvarna. Tudi stanovska organizacija Zveza trgovskih združenj je zelo borbena, za kar je dokaz, da so zopet vsa združenja včlanjena v Zvezi. Za čas velesejma bo trgovski kongres v Ljubljani, katerega se bodo udeležili tudi tovariši Bolgari. Naša dolžnost je, da se kongresa udeležimo v čim večjem številu. Glede komunalnega gospodarstva omeni, da komasacija ni pravična, ker ne zadovoljuje mesta in tudi priključenih prebivalcev ne. Novo kopališče ni potrebno, tem bolj pa je potreben vodovod. Dokler nima mesto Ptuj
Zaradi številnih poročil o občnih zborih združenj smo morali odložiti polno drugega gradiva. Prosimo c. bralce, da to upoštevajo.
Na Jesenicah je bil dne 25. marca občni zbor trgovcev za radovljiški srez, katerega je vodil podpredsednik g. Savnik. Pozdravil je došlega zastopnika Zbornice za TOI in Zveze trg. združenj zbor. svet. Smerkolja, zastopnika jeseniške policije Živka ter zastopnika zveze za tujski promet g. Merlaka. Poročal je, da je odložil dne 14. septembra lani mesto predsednika združenja g. Fiirsager, katerega predlaga za častnega člana v znak hvaležnosti za njegove zasluge, kar je bilo sprejeto. Kot podpredsednik je prevzel vodstvo uprave, tajniški posli pa so bili poverjeni g. Hočevarju z Bleda. Spominja se umrlega Člana nadzorstvenega odbora g. Kunstlja iz Gorij, ki se je na Pokljuki ponesrečil. Poda besedo tajniku, da poroča o delovanju združenja v preteklem letu.
Tajnik Hočevar poroča, da je štelo združenje ob koncu leta 395 članov, trg. pomočnikov 25, pomočnic 66. Vajencev ima vpisanih 29, vajenk pa 40. Dopisov je združenje prejelo 739, rešilo in odposlalo pa 925. Uprava je imela 5 sej, eno širšo konferenco in nadzorstveno sejo. Opozarja, da bo letos vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, katerega se morajo vsi člani udeležiti.
Gospodarski položaj se v preteklem letu nikakor ni zboljšal, vsaj na ozemlju našega združenja ni bilo opaziti onega napredka, o katerem javnost toliko govori in piše. Ker smo dobili veliko Nemčijo za sosedo, upamo, da se nam posreči pridobiti nemške državljane kot goste naših letovišč, da s tem poboljšamo slabo stanje trgovcev. Omenja, da je bilo delovanje v preteklem letu zelo živahno, ker je bilo izdanih mnogo naredb, zakonov in zakonskih načrtov, pri katerih je bilo treba sodelovati. Tako smo dobili novi zadružni zakon, ki trgovcem ni ugoden. Predlogi trgovcev niso bili upoštevani, akoravno je bil proti nekaterim določbam oster od|>or. Vodili smo borbo radi veleblagovnic in industrijskih prodajalnic, proti katerim smo nastopili s protestnim zborovanjem dne 3. oktobra na Jesenicah. Branili smo tudi interese naših članov pri anketi kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovin. Stavili smo predloge k načrtu zakona o nadzorstvu trgovin z živili, zahtevali pri obrtnem zakonu spremembe v za ščito trgovcev. Zbornica je predložila načrt zakona o pavšaliranju pridobnine za male trgovce, h kateremu je združenje podalo svoje predloge. Vsi ti zakoni so v pri pravi in se bodo polagoma uve ljavili. Krošnjarstvo se je v našem srezu neverjetno razširilo, in sicer v takem obsegu, da so trgovci že v nevarnosti za svojo eksistenco. Nastavili smo lastnega kontrolnega organa za preganjanje ter smo v teku pol leta prija vili oblasti 87 krošnjarjev. Upamo, da jih bo oblast kaznovala in da se jih bomo s tem ubranili.
G. Ambrožič iz Ljubnega opozarja, da se krošnjarji z manufakturo poslužujejo raznih trikov. Iz posojajo si od strank denar in zastavljajo blago, po katerega nič več ne pridejo, stranki pa ostane manjvredno tdago. Predlaga, da se sprejme zaradi krošnjarstva posebna resolucija na bansko upravo,
G. Guček z Jesenic se pritožuje radi pbnovno zvišanih sodnih taks
ter priporoča ustanovitev odseka, ki bi po svojem juristu zastopal trgovce pri sodiščih, ker so advokatski zastopniki trgovcem že predragi.
G. Kovačič z Jesenic toži, da so začele tudi velike tovarne ustanavljati svoje konsumne prodajalne, s katerimi bodo uničile trgovce, prosi trgovsko zbornico za posredovanje, da bi tovarne takih konsumov z ozirom na težko stanje trgovstva ne ustanavljale.
G. Jeglič iz Lesc prosi, naj združenje napravi prošnjo na kr. bansko upravo, da sresko načelstvo v Radovljici ne izda toliko dovoljenj za krošnjarjenje in da izda orožništvu ponovno nalog, da prime vsakega krošnjarja, ki ga zaloti v našem obmejnem okraju. V našem srezu je krošnjarjenje sploh
prepovedano in se je čuditi, da pustijo orožniki nemoteno prodajati blago od hiše do hiše.
Blagajniško poročilo je podal tajnik. Združenje je imelo dohodkov din 67.90279 in din 62.885'80 izdatkov. Premoženje znaša dinarjev 134.641'—. Proračun izkazuje din 27.000 — prejemkov in dinarjev 35.600"— izdatkov. Primanjkljaj din 8600'— se bo kril iz premoženja. Članarina se bo pobirala v dosedanji višini. Proračun je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah so bili izvoljeni stari člani uprave z malimi spremembami, na čelu g. Vinko Savnik iz Radovljice in kot podpredsednik g. Mihael Kovačič iz Jesenic.
K slučajnostim poroča tajnik Ho-
čevar, oa je potekla doba davčnih odbornikov g. Zoreta, Kovačiča, Savnika in Zupana ter jih je združenje zopet predlagalo za davčne odbornike, ker je gotovo, da bodo trgovce uspešno zastopali. V Imenu združenja se jim zahvali za dosedanje uspešno delo in marljivo zastopanje.
Priznati se mora tudi zelo agilno delovanje Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, katera se ob vsaki priliki poteguje za trgovce, in Zbornice za TOI, ki nam nudi vso pomoč in posredovanje, kadar kaj rabimo; zato moramo izreči obema našo zahvalo.
Ob koncu priporoča, da naj se člani naročajo na tedensko izdajo »Trgovskega lista«, kajti naše združenje ima premalo naročnikov na to važno stanovsko glasilo. Združenje ne more vsakega člana zaradi prevelikih stroškov obveščati posebej o važnih dogodkih, ki se tičejo trgovcev, v listu pa lahko či-tajo vse, kar je zanje pomembno. Vabi za nakup deleža »Trgovskega lista«, ki se lahko v obrokih plačuje, da s tem podpremo naš list, ki je postal sedaj naša popolna last.
G. Savnik se zahvali za udeležbo in pozivlje člane, da se z vsem zaupanjem obračajo do združenja v vseh trgovskih zadevah, ker jim ho združenje radevolje pomagalo, in zaključi občni zbor.
Zbor Združenia v Slovenski
Združenje trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica je imelo svoj redni občni zbor na praznik Marijinega oznanjenja v Makolah ob 3 popoldne. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, saj je bilo od 98 članov navzočnih na občnem zboru 60, torej skoraj dve tretjini. Glede udeležbe članstva na občnem zboru je doseglo Združenje v Slov. Bistrici prav gotovo prvo mesto.
Skupščino je otvoril predsednik Franjo Kac ter po uvodnih formalnostih izrekel svoje veselje.nad veliko udeležbo članstva. Ta velika udeležba je tem bolj razveseljiva, ker je občni zbor tako dobro obiskan, čeprav se vrši v Makolah, ki
je prav na meji ozemlja združenja.
Zbornica za TOI in Zveza trg. združen; sta poslali brzojavki, v katerih opravičujeta svojo odsotnost ter želita občnemu zboru Čim lepši uspeh. Obžaluje, da ni na občnem zloru tudi nobenega zastopnika oblasti. Kot največji davkoplačevalci bi pač smeli pričakovati večje upoštevanje.
Nato se je predsednik Kac spominjal umrlih članov Lovra Novaka, Ivana Skvarče, Alojzija Šifrerja. Kngelberta Kieherla in Kosa Antona, ki so bili zvesti člani združenja. Z enominutnim molkom ter s trikratnim slava-klicem so zborovalci počastili njihov spomin.
Sledilo je
poroiilo predsednika Kaca«
iz katerega navajamo:
0 zboljšanju konjunkture, o kateri so tako mnogo pisali nekateri listi, nismo v Sloveniji in tudi v slovenjebistriškem okraju nič čutili, čeprav bi lo želeli. Od vseli teh časopisnih poročil o zboljšanju nismo imeli nič drugega ko zvišane dujatve. Ne verujemo pa niti, da je v drugih krajih nastalo tako zboljšanje, kakor se poudarja. Pri nas pa so toča in vremenske nezgode napravile tako veliko škodo, da so nekateri kraji čisto obubožali in ne moremo trgovci iz teh krajev pričakovati nobenih dohodkov, temveč bomo morali ljudem v teh krajih še dajati podpore. Od uradnikov in državnih nameščencev pa tudi ne moremo trgovci pričakovati nobenih dohodkov, ker dobavlja vsem vse potrebščine Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Mariboru. Moremo zato le konstatirati, da gre trgovina stalno navzdol.
V tako veliki stiski je še zlasti potrebno, da vsi trgovci pravilno napovedo svoje dohodke in zato poziva predsednik Kac, da vsi trgovci raztolmačijo njemu kot članu davčnega odbora ali g. Kapplu ki je tudi član davčnega odbora svojo napoved, da ne bodo previsoko obdačeni. V la namen je tudi letos priredilo združenje dve davčni predavanji.
Nujno fiotrebno pa je tudi, da se čim bolj oklenemo svojega stanovskega glasila »Trgovskega lista«. Priporoča vsem, da ga redno eita-jo, saj obravnava izključno trgov-
ske zadeve in prinaša za slehernega trgovca mnogo koristnega.
Socialno zavarovanje trgovstva je še nadalje ostalo samo na dnevnem redu. Moramo že dvomiti, če o to nujno vprašanje sploh kdaj rešeno. Prav tako moramo že dvomiti, če bo kmalu pravilno rešeno vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin. Moral bi se že enkrat napraviti red, da se ne bi v vsakem kraju trgovine odpirale in zapirale v drugem času. Koncem svojega z odobravanjem sprejetega govora je predsednik Kac apeliral na vse člane, da se vedno z zaupanjem obračajo na upravo združenja, ki jim bo mogla tudi s svojim skromnim aparatom vedno pomagati, /lasti pa je apeliral na vse člane, da se v čim večjem številu udeleže letošnjega vsedržavnega kongresa trgovstva v Ljubljani.
Sledilo je tajniško poročilo. Združenje šteje 98 članov, za 4 več ko lansko leto. Pomočnikov in jtomočnie je v območju združenja 13, vajencev in vajenk pa 21. Pisarna združenja je zlasti imela mnogo posla z raznimi intervencijami zaradi krošnjarstva, nelegalnega trgovanja in davčnih zadev. Neprestano je uprava opominjala oblasti, v kako težkem sta nju je tukajšnji podeželski trgovec zaradi splošnih slabih gospodarskih razmer. Saj je bil velik del okraja od toče in ujm popolnoma ob letino.	,
Tajniško poročilo je naglasalo, a se trgovci še mnogo premalo po služujejo združenja, ki vedno ra-
do pomaga vsakemu članu z nasveti in priporočili.
Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je imelo združenje 19.432 din dohodkov ter 14.150 din izdatkov ter je premoženje združenja naraslo za 5.281 na 26.244 dinarjev.
Tudi poročilo lesnega odseka je
podal tajnik Korpnik. Odsek- prav za prav ni nič delal in je imel vse leto eno samo sejo. Odbornik Kappel iz Zg. Polskave zato predlaga, da se izvoli nov predsednik. Obveljal je pa še predlog odbornika Kocjančiča, da skliče tajnik združenja sestanek vseh lesnih trgovcev in na tem sestanku naj se izvoli nov predsednik lesnega odseka. Ker ni odsek deloval, se je šušmarstvo v lesni trgovini silno razpaslo.
Tajnik Korpnik je nato prečital poročilo nadzornega odbora, ki predlaga razrešnico upravi. Skupščina je soglasno ta predlog odobrila.
Soglasno je sprejel občni zbor tudi novi proračun v višini 16.520 dinarjev. Med diugimi postavkami je določena tudi podpora 1000 din za lesni odsek, ki pa se bo izplačala le, če bo odsek v resnici delal. Za tujski promet je tudi določenih 1000 din, za zatiranje krošnjarstva pa novih 1000 din.
Naročnina na tedensko izdajo »Trgovskega lista« se bo |>obirala hkrati z doklado, vendar pa s posebno označio, da je to naročnina za »Trg. list«.
Na predlog odbornika Karla Sime se sklene, da se bo dovolila tudi za strokovno šolo v Poljčanah jmdpora, toda šele v 1. 1939.
Tudi letos se novoletni koledarji ne bodo delili.
Sklene se, da se bo vsaka prijava šušmarstva in krošnjarstva honorirala po 25 din.
Na predsednikov poziv, da s« čim več članov udeleži trgovskega kongresa v Ljubljani, se je takoj več članov prijavilo. Izda pa naj se še posebna okrožnica na člane, da se udeleže kongresa. Udeležence kongresa 1k> uprava združenja povabila, da si ogledajo tudi Slov. Bistrico, saj je tu tovarna za med in baker in njih izdelke ter je ta tovarna edina te vrste v Jugoslaviji. Pa tudi zeleno Pohorje, izvrstna vinska kapljica z znamenitimi
Združenje trgovcev za srez Logatec
ima
redno letno skupščino v nedeljo
3.	aprila ob 13. uri v prostorih gostilne Kajfež v Starem trgu
s tem dnevnim redom:
1. Otvoritev in Sitarje zapisnika zadnje skupščine.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Računski zaključek za leto 1937.
5. Poročilo nadzorstvenega odbora.
6. Proračun za leto 1938.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Ce skupščina ob določeni uri ne bo sklepčna, bo eno uro pozneje druga skupščina, ki veljavno sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov, (člen 16. pravil.)
Samostojni predlogi se morajo vložiti pismeno upravi najkasneje 3 dni pred skupščino.
Udeležba je obvezna za člane sodnega okraja Lož.
Uprava.
znamkami »Schmitzberger« in >Rittersberger« bodo nagradile onega, ki obišče Slov. Bistrico.
Tudi naslednji občni zbor združenja bo izven Slov. Bistrice, ker so itak vse seje združenja v Slov. Bistrici. Kraj in datum skupščine določi uprava.
S ponovno zahvalo za dober obisk je zaključil predsednik Kac občni zbor.
Fcliličite vesti
V češkoslovaškem parlamentu je bila v torek velika debata o manjšinskem vprašanju. Uvod k tej debati je tvorila izjava zastopnika Henlcinove stranke, Nemške sudetske stranke, poslanca Kundta, kateri izjavi so sledile izjave zastopnikov drugih manjšin. Med debato je prišlo mestoma do zelo burnih prizorov in celo do majhnega pretepa med komunističnimi in nemškimi poslanci. Iz izjav zastopnikov manjšin objavljamo najvažnejše odstavke.
Poslanec Kundt je najprej v ponosnih besedah omenjal priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je tudi zedinila vse nemške stranke Češkoslovaške. Samo znak državniške modrosti bi bilo, če bi tudi češke stranke novo nastalo stanje priznale ter sprejele tudi vse potrebne konsekvence. 2al pa še ni padla s češkoslovaške strani nobena takšna izjava. Dejstvo je danes, da je versajska pogodba padla in s tem se je treba sprijazniti. V strnjeni fronti bodo sudetski Nemci tudi vrgli sistem, ki je slonel na tej pogodbi in ki je pomenil zanje samo krivico. Vsak poskus, da bi se sedanja politika nadaljevala s pomočjo nemških socialnih demokratov (ki so še nadalje zastopani v češkoslovaški vladi), se mora nehati z neuspehom, ker je brezmiseln. Ves svet priznava, da je edino nemška sudetska stranka danes legitimirana, da govori v imenu Nemcev na češkoslovaškem. »Dosedanja narodnostna politika ni prinesla deželi nobenega miru, državi je povzročala samo škodo, nam pa trpljenje, če hočete, da ohranijo sudetski Nemci tudi samo iskro zaupanja do Vas, potem spoštuj^ vsaj svoje lastne zakone volitve, ki bi se po za-rwnal2 itak davno razpi-Demokratična dolžnost je da se v podkrepitev ljudske volie z ozirom na zadnje dogodke v nemškem taboru razpišejo državnozborske volitve. Ne pozabite na svojo odgovornost pred lastnim narodom in na svojo odgovornost pred Evropo! Svoj govor je zaključil posl. Kundt rekoč, da je za njegovo izjavo vse nemško prebivalstvo češkoslovaške.
V imenu madžarske manjšine je govoril dr. SziiUb, ki je govoril slovaško in madžarsko. Poudarjal je, da Madžari niso dobili svojih narodnostnih pravic in da zato zahtevajo avtonomijo Slovaške in Karpatske Rusije skupno s svojimi slovaškimi brati. (Med češkoslovaškimi poslanci je izzvala ta izjava o slovaških bratih ironičen smeh.) Zahtevajo avtonomijo na podlagi pittsburškega sporazuma. Vlada mora spoznati, da ne more imeti resničnega uspeha, dokler ne da vsem narodom v državi vse
pravice, ki jim gredo po božjih In človeških postavah.
Za poljsko narodno manjšino je govoril posl. Wolf, ki je naglašal, da se poljska manjšina že 17 let bori za svojo avtonomijo in da tudi vladni februarski sklepi iz leta 1937. niso dali poljski manjšini njenih pravic. Poslancu Wolfu je odgovarjal komunistični poljski poslanec Sliwka, ki je govoril v svojem rodnem dialektu v šlanzakov-ščini, ki je zelo podobna češčini. Odrekal je posl. Wolfu vsako pravico, da govori v imenu poljske manjšine, ker je ta za demokracijo in socializem. Med govorom poslanca Sliwke je prišlo do ostrih prerekanj med komunističnimi in nemško-madžarskimi poslanci.
Na koncu je . govoril zastopnik Slovakov dr. Tiso. Izjavil je, da sta češki in slovaški narod v takšnem položaju, da nobeden njih ne more doseči lastne države sam. Slovaški narod se je zato že med vojno pozitivno izrekel za Češkoslovaško ter se tudi danes izjavljajo za češkoslovaško državo. Pri tem pa morajo opozoriti vlado na zadnje zunanje-politične dogodke ter na važnost rešitve slovaškega vprašanja za konsolidacijo države. Priznanje slovaške narodne individualnosti je zato neobhodno potrebno, ker imajo Slovaki pravico na lastno narodno življenje v državi. Boj Slovakov za avtonomijo ni dejansko nič drugega ko boj za praktično uresničenje samoodloče-
vanja Slovakov v Češkoslovaški. Kdor noče te pravice Slovakov
razumeti niti v sedanji zgodovinski uri, ta ne razume smisla češkoslovaške države. Armada sama ne zadostuje za obrambo države. Zato se bo slovaška ljudska stranka skupno z narodnimi manjšinami Slovaške borila za avtonomijo Slovaške.
V imenu čsl. vladne koalicije je
prebral slovaški poslanec Ursiny vladno deklaracijo kot odgovor na izjave opozicionalnih poslancev. Vladna deklaracija konstatira, da je dr. Hodža napovedal kodifikacijo vsega manjšinskega prava, a se opozicija, tega vprašanja sploh ni dotaknila. Značilno je tudi tb, da zahtevajo avtonomijo stranke, ki so sicer strogo centralistične, češkoslovaška more s ponosom pokazati na svoje 201etno delo, ker ni nikdar narodnih manjšin zatirala. Vse izjave strank narodnih manjšin so le izkoriščanje trenutne politične konjunkture.
Češkoslovaški listi pišejo z ozirom na zahteve nemške sudetske .stranke, da bodo dane narodnim manjšinam sicer vse pravice, ki jih morejo zahtevati, da pa je zahteva po pokrajinski avtonomiji narodnih manjšin v nasprotju z ustavo in zato nesprejemljiva.
Patriarh Miron je reorganiziral svojo vlado in v novi vladi ni več Tataresca in njegovih pristašev. V vlado pa so pritegnjeni tudi mlaj-
ši ljudje, zlasti zastopniki mladine kmetske stranke. Nova vlada patriarha Mirona bo reorganizirala vso upravo Romunije in njen glavni namen je: konstruktivno delo.
Kronski svet je bil ustanovljen v Romuniji in njegovi člani imajo položaj ministrov. Hkrati so bile razpuščene vse politične stranke. V kronskem svetu so: patriarh Miron, maršal Averescu, maršal Prezan, general Vaitojanu, Vajda Voevod, Jorga, Mironescu, Ange-lescu, Tatarescu, Argetoianu in gen. Bali.
Zaradi odpora proti Blumovemu finančnemu zakonu je Blumova vlada zopet pred krizo. Pripravlja se vlada narodne koncentracije, ki jo zlasti zahtevajo tudi Angleži, da bi mogle vlade zapad-nih demokracij nastopati enako močno ko države z avtoritarnim režimom in da ne bi bile blefane stalno od politike izvršenih dejstev.
General Franco je prevzel glavno poveljstvo nad četami, ki prodirajo proti Kataloniji. Kakor se zatrjuje z nacionalistične strani je mesto Lerida že padlo ter je bil popolnoma zlomljen odpor republikanskih čet. Na južnem aragon-skem bojišču so čete gen. Franca oddaljene od morja samo 45 km.
400.0000	mož je baje že zbrala Japonska ob mandžurski meji. Obmejni konflikti med Sovjetsko Rusijo in Mandžurijo so na dnevnem redu.
Zbor Združenja v Slovenjem Gradcu
V dvorani Sokolskega doma v Slovenjem Gradcu je bil dne 25. marca o poli 11. dop. občni zbor združenja trgovcev za okraja Slovenj Gradec in Dravograd. Občni zbor je otvoril predsednik Rozman, ki je pozdravil vse navzočne ter zlasti vse delegate, tako pred-
vsem zastopnika Zbornice zbor. svet. Rojnika (er zvezanega taijnika dr. Gornika ter se nato v lepih besedah spominjal umrlega bivšega predsednika združenja Kluna. Vsi zborovalca so se iskreno poklonili spominu pokojnega in agilnega predsednika Klima.
Predsednik Minko Rozman
je nato podal svoje predsedniško poročilo.
Uvodoma svojega poročila je obžaloval, da ni udeležba na današnjem občnem zboru večja. Bolj se morajo zanimati člani za delo svojega združenja, kajti le v skupnem delu vsega trgovstva je moč trgovstva. Trgovcem bi morate biti kot vzor organizacije drugih stanov, zlasti delavcev, ki požrtvovalno slede vsakemu pozivu svoje organizacije in ki zato tudi dosegajo uspehe.
Tem bolj pa je Ireba, da se oklenejo svojega združenja trgovci, ker samo s pomočjo združenja ter podporo Zveze in Zbornice je bilo to doseženo, kar se je doseglo. Gospodje kolegi! Vsi složno na skupno delo!
Nato je predsednik Rozman omenjal vse nove zakone in uredbe, ki so izšle v preteklem letu in ki so važne za trgovce. Tako zlasti uredbo o minimalnih mezdah, ki določa tudi minimalne mezde za vajence. Stališče trgovstva v tej zadevi je znano.
Predlagani načrt obveznega zavarovanja trgovcev za primer bolezni je moralo združenje po tehtnem preudarku odkloniti. Vsako centralistično urejeno zavarovanje trgovstvo odklanja.
kona ije za trgovce posebno važna, ker dovoljuje rokodelcem, da smeje odpreti trgovino gamo za sorodno stroko, t. j. klobučar torej trgovino s klobuki, krojač trgovino z oblekami itd/ Sedanja praksa, da lahko dobi vsak obrtnik dovoljenje za trgovino, se bo torej nehala.
Zakon o gospodarskih zadrugah je pustil nabavljalnim zadrugam
vse privilegije in ni preprečil, da le ne bi smele prodajati svojega blaga tudi nečlanom. Konsnmi bodo torej še naprej mogli konkurirati trgovcem, ki plačujejo vse
naravnost od producentov in ne potrebujejo sušmarjev kot posrednikov.
Krošnjarstvo z manufakturnim blagom je sicer z znano naredbo trg. ministrstva prepovedano, kljub temu pa ni te nadloge konec. Predsednik Rozman je sam letos 10. januarja v Šoštanju naletel kar na šest krošnjarjev z manufakturnim blagom, ki so prodajali neovirano svoje blago skozi celo leto. Poklical je orožniškega komandirja, ki pa je dejal, da imajo ti krošnjarji potrebno dovoljenje. To pa ni res, ker so imeli dovoljenje samo za galanterijsko blago. Vso zadevo je nato prijavil predsednik okrajnemu načelstvu, a mu še ni znano, kaj je to ukrenilo.
Glede delovnega časa v trgovinah je združenje mnenja, da morajo biti podeželske trgovine ob nedeljah na vsak način odprte ves
dopoldan, ob delavnikih naj velja Khirni delavnik s poldrugournim
davke. Vprašamo, kdo pa bo po-fodmorom opoldne.
tem plačeval davke, ko jih vendar konsumi ne plačujejo!
Pritožbe proti nelegalni trgovini se kar nenehoma množe. Posebno je razvito šnšmarstvo v lesni stroki. Ko je bila kriza, ni bilo šuš-marjev v lesni stroki, komaj pa se »e trg odprl, le poplavljajo šuš-marji lesni trg. V Vuzenici In v Sv. Lovrencu na Pohorju sta nastali celo zadrugi za trgovino z lesom. Šnšmarstvo se v lesni trgovini ne bi tako razvijalo, če iie bi dajali potuhe šušmarjem nekateri lesni trgovci sami, ki rešujejo šušmarje s tem, da izjavljajo, da so kupovali ti za njih račun. Tako postopanje »e treba kar najstrože
Predlagana norela obrtnega za- (obsoditi. Trgovci naj kupujejo les
Še vedno ne znajo nekateri trgovci delati svojih prijav za pri-clobnino. Znani so primeri, ko so nekateri navajali, da imajo 25% bruto zaslužka, drugi so navajali 20, tretji 15% kosmatega dohodka itd. S takšno različnostjo v napovedih se ubija vsako zaupanje v verodostojnost davčnih napovedi trgovcev. S takšnimi napačnimi napovedmi se škoduje vsemu trgovstvu. Predsednik Rozman je nato navedel več drastičnih primerov, kako nekateri sami povzročajo, da se jim odmeri višja davčna osnova.
Da se to zlo odpravi, je združenje priredilo davčna predavanja v Šoštanju, Slovenjem Gradcu, Ma-renbergu in Prevaljah. Predaval
GLAVNA KOLERTURA
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
„VBELEC SREČE«
AL. PLANINŠEK,
LJUBLJANA, Beethovnova ul. 14
vljudno vabi cenj. igralce, da si pravočasno že za I. razred v 36. kolu nabavijo srečke v moji glavni kolekturi.
Pišite takoj po srečko z dopisnico ali zglasite se osebno v moji kolekturi.
Jamčim za strogo solidno poslovanje, za hitro obvestilo in takojšnje izplačilo dobitkov.
1 do 11. aprila 1938
XV. SALON AVTOMOBILOV 29. SPECIALNI SEJEM:
vino
poliedelstvft poletje	»-
in dom	X
kozmetika
Sr
turizem
Na feleinicah od 28. IM. do It. IV. v Jugoslaviji bremlaten povratek, v sosedo,h država i ZS do SO1’/,) popusta na Jadranskih parobrodih višji razred n cena milega.
je tajnik Zveze dr. Gornik. Žal pa so se člani udeležili tega predavanja v zelo majhnem številu.
To nezanimanje celo za tako važna predavanja, ki se tičejo materialne koristi vsakega člana, je pač treba globoko obžalovati.
Na poziv Zbornice za TOI, da se izjavi glede pavšalirunja pridob-nine za male trgovce, je združenje izjavilo, da je za to pavšalizaeijo, vendar pa bi morala biti ta talso visoka, kakor je za obrtnike.
Zelo je škodovala trgovcem kmetska zaščita. Kmet ne plačuje dolgov. Komaj pa se je lesna trgovina nekoliko dvignila, se je tudi dvignil promet v gostilnah, nihče pa se ni spomnil, da bi poravnal svoj dolg pri trgovcu. (Odobravanje.)
Po predsednikovem poročilu je pozdravil skupščino v imenu Zbornice za TOI zbornični svetnik Ivan Rojnik. V daljšem govoru je omenjal vse najvažnejše stvari, ki se tičejo trgovca in trgovine. Posebno je poudarjal potrebo, da se nudi trgovskemu naraščaju več naobrazbe. V imenu zbornice izjavlja, da .bo zbornica kakor dose-daj, tako tudi v bodoče, vedno podpirala združenje.
Za Zvezo trgovskih združenj je pozdravil občni zbor tajnik dr. Gornik. Podal je nazorno sliko o sedanjem gospodarskem stanju ter poročal o vseh najvažnejših vprašanjih, ki tlačijo trgovski stan. Na koncu svojega poročila je pozval vse člane združenja, da se v čim večjem številu udeleže vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani.
Tajniško poročilo je podal tajnik Voj. Vseh članov šteje združenje 399, v resnici pa je število trgovcev znatno nižje. Kajti v tem številu je tudi 12 prodajalk kave, ki prodajajo kavo na sejmih, 16 sejmark, 10 mestnih tehtnic, 4 zaloge piva, 5 članov pa je v trgovinski register vpisanih, ki nišo več člani.
Vajencev in vajenk je bilo skupno 80, pomočnikov in pomočnic pa 82. Tajnik apelira na vse trgovce, da se natančno ravnajo po pravilih in da takoj javijo Zbornici za TOI vsako spremembo glede svojih nameščencev.
Tajnik opozarja vse člane, da mora imeti vsak trgovski pomočnik svojo poslovno knjižico, ki jo mora pri nastopu službe izročiti svojemu šefu.
Proračun
Računski zaključek za l. 1937. izkazuje 54.858 din izdatkov in 55.050 din dohodkov. Proračun jo bil soglasno odobren. Nato je občni ztor sklenil, da se zviša inkorpo-racijska pristojbina za vse one, ki bi hoteli dobiti dovoljenje za trgovino po § 19. odst. 4. trgovinski obrt, za 100%.
Prihodnja skupščina združenja bo v Dravogradu.
Na vprašanje g. Cajnka glede priprav za izmenjav« pomožnega •sebja s tujino, je pojasnil zvezni tajnik dr. Gornik, da ni upanja na uspeh te akcije, ker se doslej :i v Q1 oveni ji javil niti en trgovec, ki bi bil pripravljen prevzeti tujega pomočnika v zamenjavo za domačega.
Predsednik Rozman je nato zaključil občni zbor.
Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani
sporoču, tla bo občni /bor združenju v nedeljo dno 3. aprila ob 9. uri dopoldno v pritlični dvorani Zbornico za trgovino, obrt iu in-drustrijo v Ljubljani, Boothornova ulic« št. 10 3 tem dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3; Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Določbe prispevkov za leto 1088.
0.	Proračun za leto 103'’
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Ker je verjetno, da ob določeni uri ne bo navzočnih zadosti članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, tedaj ob 10. uri dopoldne.
Samostojni predlogi se morajo po čl. 887 obrtnega zakona predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom.
V Ljubljani, dne 15. marca 1938.
Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Henrik Franzi.	Karl	Soss.
Uredba marke v avstrijskem poštnem prometu
Avstrijska poštna hranilnica je piešla 27. marca v vseh oddelkih na nemško valuto. S tem dnem se prevedejo vsi računi v marke (1 RM T50 S). Z 28. III. se že posluje v markah tudi za nakazila, čeke, skupne sezname in izplačila, vendar bodo uradi do preklica še sprejemali stara nakazila in se tudi sprejema oboja valuta. Zato ne sme nihče spreminjati starih čekov, Avstrija ima torej dvojno vabilo, kar velja tudi v nadrobnem prometu, v trgovini in v gostinstvu. Za olajšanje preračunave so izšle priročne tablice.
Alkoholizem v Angliji
ne zaostaja menda niti za našim, Čeprav se počasi manjša. Lani so popili 24,588.000 sodov piva v vrednosti 162,25 milijona funtov, kar je velika vsota Za vse vrste pijač pa odpade na osebo izdatek nad 5 funtov letno. Statistika poskuša dognati vzroke pijančevanja. Dobiček alkoholnih podjetij je znašal lani 28 in pol milijona funtov ter je bil največji od 1. 1913. dalje To pa je menda dokaz, da tudi konjunktura pomaga ljudem k dobri volji.	______
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 30. marca objavlja: Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za I. 1938./39. — Pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostne-ga skladat dravske banovine za
l.	1938./39. — Proračun »Bednost-nega sklada« dravske banovine — Razglas o proračunu mestne občine mariborske za l. 1938./39. z na-redbo, določbami o mestnih dokladah, pristojbinah in davščinah in pravilnikom o pobiranju takse na bivanje tujcev v mestni občini.
Dve tehtni Maribora
Iz mariborskih gospodarskih krogov
Že nekaj let se bori mariborsko gospodarstvo za razširitev že davno popolnoma izčrpanih telefonskih kablov. Ker se zadnja leta dodelitev telefonskih aparatov izvršuje le v onih redkih primerih, ako kdo telefon opusti, je naraslo število reflektantov na nore aparate že na blizu 200. Upoštevati je treba, da ije dobil Maribor svojo telefonsko napravo, omejeno le na določeno število naročnikov, v predvojni dobi, ko je bil še maio-pomembno mesto, nazvano predmestje Gradca, skoraj brez vsake industrije, brez tujskega prometa itd. CM takrat, zlasti po vojni pa se je Maribor razvil v važno industrijsko, turistično-izhodno obmejno mesto, ki se je tudi po številu prebivalstva podvojilo. Da tako telefonsko omrežje ne more več ustrezati sodobnim gospodarskim potrebam ;je jasno vsakomur, ki pozna razvoj Maribora.
Razmotrivajoč finančno stran gornje zahteve je pripomniti, da so sedanji kabli že skrajno obrabljeni in se morajo venomer popravljati. Samo snežne poškodbe stanejo vsako leto 20 do 30.000 dinarjev, da o silnem telefonsko-prometnem zastoju ob takih prilikah ne govorimo. Potrebščine za obnovitev in razširjenje te telefonske naprave za 200 naročnikov bi znašale največ pol milijona din, ki bi se krile na ta način: inštalacijske pristojbine znašajo za vsak aparat okoli 900 din. Ker bi bilo 200 novih naročnikov v najkrajšem času izpolnjenih, bi dobil poštni erar že vrnjenih 180.000 din, povprečna letna najemnina bi znašala malo računano — 200.000 din, medkrajevni govori bi se povečal i letno za najmanj 150.000 din. Iz tega sledi, da bi bila investicija v dveh do treh letih krita in bi potem donašala poštnemu erarju lepe dohodke, našemu gospodarstvu pa mnogo koristi v njegovem poslovanju.
Druga neizpodbitua potreba za Maribor in njegovo okolico bi bila ustanovitev podružnice Poštne hranilnice. Kakor je statistično do^ kazano, jo imela koncem t. 1937. centrala Poštne hranilnice v Beogradu 7G37 čekovnih računov, podružnice pa: Zagreb 7445, Ljubljana 6642, Sarajevo 2310 in Skoplje 1467. Finančni minister je z novim pravkar sprejetim proračunom dosegel pooblastilo, da more dovoliti potrebne kredite v breme dohodkov Poštne hranilnice, ki so znašali v preteklem tetu čistih
61,464.000	din, za ustanovitev novih podružnic v Dubrovniku, Splitu, Sušaku in Podgorici. Čudimo se, da je g. finančni minister pri ustanovitvi podružnic pozabil ravno na Maribor, ki ima v prometu s Poštno hranilnico vendar čisto drug pomen, kot n. pr. Podgorica s 139 ali pa Sušak s 105 imetniki čekovnih računov. Maribor ima sam nad 600 čekovnih računov, z okolišem bivše mariborske oblasti pa 2170, t. j. mnogo več kot Skoplje, kjer se že davno nahaja podružnica Poštne hranilnice. Da je naša zahteva tembolj utemeljena bi bilo omeniti, da je bilo v letu
1937.	samo na mariborskih mestnih poštah okroglo 237.000 čekovnih in hranilnih vplačil, ki so znašala nad 371 milijonov din, izplačil pa 98.000 v iznosu 483 milijonov din.
Iz navedenih razlogov se vidi, da niso zahtev.e mariborskih gospodarstvenikov nikaka utopija temveč živa potreba važnega obmejnega mesta,
Zato tudi ne smemo odnehati od navedenih vseskozi upravičenih zahtev zlasti še, ker ne pomenijo za državo nikakih novih bremen. Zato je tudi hvalevredno, da je Združenje trgovcev na svojem občnem zboru s svojimi resolucijami zopet poživilo zahtevo za izvršitev teh nujno potrebnih naprav, ki se ne smejo več izpustiti iz vidika.
Doma in po svetu
Za bana donavske banovine je
imenovan Svetislav Rajič, dosedanji namestnik bana.
Monsignor Mihael Arko, župnik in dekan v Idriji, je umrl v visoki starosti 81 let. Pokojnik je bil zelo delaven na cerkvenem, kulturnem in političnem polju ter je bil dolgo vrsto let tudi kranjski deželni poslanec. Bil je velika osebnost, ki je užival povsod veliko spoštovanje in ugled. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
V Tuzli je nenadoma umrl poveljnik sarajevske divizijske oblasti general Velizar Antič. Zadela ga je kap.
Direktor srednje tehnične šole v Ljubljani Josip Reisner je bil upokojen in razrešen svoje dolžnosti. Direktor Reisner ima polna službena leta. Direktor Reisner je bil vreden naslednik idejnega ustanovitelja srednje tehnične šole in njenega ravnatelja Šubica ter se Je pod njegovim vodstvom zavod
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. za dr. t o. zn.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudlpolzrednonl^klhcenah^SaldjMconte^trace,
jo n male, šolske zvezke, mape, odjemalne fenjl-žice. risalne bloke Itd.
povečal, a tudi močno afirmiral njegov ugled v vsej javnosti. Trajnih in nevenljivih zaslug pa si je pridobil direktor Reisner zlasti s svojo »Fiziko«, ki je učna knjiga, kakor je zlepa nimajo niti veliki narodi. Danes, ko kakovost šolskih knjig vedno bolj šepa, je visoki
šče je razsodilo, da je ta zahteva tuje. veleblagovnice v zakonu popolnoma neutemeljena. Mogli bi mirno dostaviti, da se nikjer na svetu ne bi upala tuja družba sploh vložiti takšno tožbo.
Edward Mandel House, dolgoletni politični svetovalec pok. ameriškega predsednika Wilsona, je umrl v starosti 80 let.
V senatu je imel Mussolini velik govor o vojaški sili Italije. Dejal je, da so meje Italije že po naravi z Alpami, ki so ena sama utrdba, dobro utrjene. Pri 44 milijonih prebivalcev more Italija mobilizirati 8 milijonov vojakov, če pa mobilizira še mlajše letnike, more postaviti 9 milijonov vojakov. Vsa ta vojska pa je tudi dobro opremljena in v 876 tovarnah dela 580.000 vojaško discipliniranih delavcev neprestano potrebno orožje. Italija pa je tudi močna pomorska sila in v gradnji je za četrt milijona ton novih vojnih ladij. Glede podmornic pa je Italija že danes prva sila na svetu. Italija ima v svojih zalogah dovolj nafte, da ta zadostuje za dolgo dobo. Pred štirimi leti se je začela reorganizacija italijanskega letalstva, ki je dala sijajne rezultate. Po kakovosti so italijanska letala med prvimi na svetu, glede števila letal Italija tudi ne zaostaja za prvimi silami na svetu in 58.000 delavcev dopolnjuje dan za dnem italijansko letalsko silo. Italija ima danes skoraj 30.000 izvežbanih pilotov, ki so vsak hip pripravljeni, da zasujejo nasprotnika z najbolj učinkovitimi in najbolj strašnimi bombami. Med narodi na svetu velja samo njih vojaški potencial in samo po tem se ravna tudi Italija.
Za pirhe lahko najugodneje kupite v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani: nalivna peresa, pisemski papir, vizitke, vsakovrstne pisalne potrebščine, razglednice idr. Oglejte našo bogato izbiro papirnatih servijet.
Izšli so novi avstrijski predpisi glede količine deviz in denarja, ki jih smejo potniki vnašati v Avstrijo. Avstrijskega drobiža smejo potniki v enem mesecu odnesti iz Avstrije za 20 šilingov, tujih plačilnih sredstev pa za 30 šilingov. Za potovanja v Nemčijo ni nobenih omejitev. Iz tujine pa smejo prinesti potniki v Avstrijo domačih plačilnih sredstev za 45 šilingov ali 30 mark. V obmejnem prometu je dovoljen prenos denarja do zneska 10 šilingov.
Avstrijska legija se vrača iz Nemčije. Legija je vsa motorizirana ter ji pripravljajo na Dunaju navdušen sprejem.
Fo nalogu ministra Goringa je bilo' v Avstriji prepovedano vsako zviševanje cen. Vse cene se morajo postaviti na stanje, ki je veljalo do 18. marca.
Za potovanje v Avstrijo je še vedno potreben vizum, ki ga dajejo nemški konzulati.
Trgovci! Pripravljajte se za vsedržavni kongres trgovstva v Ljubljani!
EFKO
SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE • DAMSKO PERILO IN SVILENE BLUZE • KOPALNE IN OBALNE OBLEKE
F-KOS LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 5
nivo Reisnerjeve knjige posebno viden. Prof. Reisner se je udej-
stvoval tudi v političnem življenju ter je kot poslanec zlasti mnogo storil za uradništvo in brez njegovega velikega dela bi bil urad-
niški zakon še mnogo težji za uradnike, s tem pa tudi še bolj usoden za kvaliteto naše uprave.
Direktor Reisner je kot mož velikega obzorja in finega okusa imel velik vpliv tudi v slovenski družbi ter si je znal kljub svojemu odkritemu in odločnemu nastopu za svoje prepričanje pridobiti ugled in spoštovanje tudi pri svojih političnih nasprotnikih. Iz vsega srca želimo direktorju Reisnerju, da bi
v vsej sreči in uspešnosti preživel leta svojega skoraj prezgodnjega pokoja.
Na predlog prosvetnega ministra je bilo učiteljišče v Kastvu ukinjeno.
Med- jugoslovansko in bolgarsko vlado so se začela pogajanja o uvedbi redne zračne službe med Beogradom in Sofio. ....
Zagrebško okrožno sodišče je odbilo tožbo »Ta-Te« proti zagrebškemu županu da ji mora ta zaradi zaprtja njene podružnice v Zagrebu plačati odškodnino. Sodi-
Oton Habsburški je odvezal avstrijske legitimiste vsake dolžnosti do sebe in jim naročil, da ustavijo vsako politično udejstvovanje ter da se posvetijo samo skrbi za svoje rodbine.	,.	,0
Nemška vlada je sklenila, da postavi bivšega kancelarja dr. Schuschnigga pred sodišče, ker da je kršil staro avstrijsko «stav?> porabil državni denar ter da je kriv justičnega umora nad justifi-ciranim Planeto. Proces proti Schuschniggu bo najbrze v Leip-
21 Sef davčne uprave v Metkoviču
in več uradnikov je bilo aretiranih, ker je zmanjkalo v blagajni davčne uprave okoli četrt milijona dinarjev.
Že v 24 urah
barva, pletiva la kemično tnali obleke, klobuke Itd. Skrobl in evetlolika irajee, ovral alke In maniete. Pero. mil, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. I Telefon it' 88-78.
Na torkov živinski sejem v Mariboru
so prignali 4 konje, 10 bikov, 9i volov, 239 krav in 14 telet, skupno 358 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4 50—5‘50 (za kg žive teže), pol-debeli voli 3'90—4'50, plemenski voli 475—6, biki za klanje 3'50 do 4 30, klavne krave debele 4 do 5, plemenske krave 4—570, krave za klobasarje 2'50—3'25, molzne krave 3’50—4'50, breje krave 3 75 -4 25, mlada živina 4'40—5’50, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 216 glav živine.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kilogram.
Sejmi
3. aprila: v Tuhinju, Zabukovju pri Sevnici.
4. aprila: v Kostanjevici, Vinici, Zdenski vasi, Marenbergu, Novem mestu, Loškem potoku, Št. IIju pri Velenju, Sevnici, Murski Soboti.
5. aprila: v Šmartnu pri Libiji, Stari cerkvi pri Kočevju, Ormožu, Ptuju, Ljutomeru, Dol. Lendavi.
6. aprila: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah.
7. aprila: v Zagorju, Mokronogu, Turnišču.
8. aprila: v Cerkljah, Slovenski Bistrici, Sp. Gorjah, Lembergu, Št. Gotardu, Braslovčah, Ormožu, Mariboru.
9. aprila: v Žužemberku, Polš-niku, Sv. Lenartu pri Laškem, Sv. Juriju pri Grosupljem, Celju, Brežicah, Trbovljah.
Štev. 3468/38.
Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 20. aprila
1938.	neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega orodja in materiala za kopalnico. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija »lrž. rudnika Velenje, dne 24. marca 1938.
Radio Ljubljana
Sobota dne 2. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Radijski orkester — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu II. pred. (inž. arh. Rado Kregar) — 18.00: Citraški trio »Vesna«
— 18.40: Dvostranske pogodbe (Joško Rozman) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan glasbeni večer s sodelovanjem Malenškovega tria, Šramla »Skrjanček«, terceta Stritarjevih, kvarteta Fantje na vasi, Kmečkega tria in radijskega orkestra — 22.00: Napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja dne 3. aprila. 8.00: Flavta, igra Filip Bernard, vmes plošče — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Postni govor (dr. Fr. Kimovec) — 10.00: Plošče
— 11.00: Otroška ura: Gašperček
— 11.30: Radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Hajdrihove pesmi (Akademski pevski kvintet)
— 16.00: Prenos iz Dravograda: Koncert obmejnih mladinskih zborov — 17.00: Gozdarstvo (inž. Karol Tavčar) — 17.30: Nadaljevanje prenosa iz Dravograda — 18.00: Slovenske narodne ob spremljeva-nju Kmečkega tria, poje gdč. Poldka Zupanova — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura: Klavirske točke izvaja prof. Marjan Lipovšek. — 20.30: Radijski orkester, vmes harmonika solo — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek 4. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravniška ura (dr. Brecelj) — 18.20: Plošče — 18.40: Slovstvo ob letu 1848. (dr. Ivan Grafenauer) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos iz Maribora: Koncert Glasbene Matice, dirigent Marjan Kozina — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
fadajatelj »Konsarolj Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan PIom, urednik Aleksander Železnikar, tiska tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlbalek, vsi v Ljubljani.