Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 47.
J0L1ET. ILL1K01IS. % MAJA 191?
LETNIK XXT1
Zahteva nadzorstvo
Nov upor pretil Petrogradu radi vojnih riljev, ali vlada popustila.
nad prehrano ijkstva
Predsednik Wilson dobi za čas med vojno dalekosežno oblast, da bo določal cene živil in drugih življenskih potrebščin. Postane živežni diktator.
Zavezni gen. Gregory hvali tujerodne državljane Z. D.
Washington, D. C., 3. maja. — Brezpogojno nadzorstvo po lastnem raz-sodu med trajanjem vojne nad pridelkom, razdelitvijo in cenami živil in drugih življenskih potrebščin je zavez-na vlada danes zahtevala od kongresa.
Dotični načrt zakona, ki ga je predložil predsednik Lever zborničnega odseka za poljedelske stvari, bi predsednika pooblastil, v soglasju z vojnim Pristavkom ustave, kadarkoli bi sma-'ral za potrebno, ukreniti sledeče:
Cene.
Določiti najvišje in najnižje cene za ivila, obleke, gorivo in druge potreb-
"ine ter za blago, ki je potrebno za jih izdelavo.
Izdati določbe za proizvajanje teh Potrebščin in, če treba, zahtevati to-v4rne, rudnike ali druge, s tem v zvezi boječe naprave.
Razdelitev.
Izsiliti oprostitev teh potrebščin v likih množinah, da je videti enakomerna razdelitev zagotovljena. Urediti trg na tak način, da se bor-spekulacije izključijo, risiliti železnice, da dajejo predat prevozu vseh potrebščin.
Naložiti uvoznino po 1'astni razsoditi, da se prepreči prevelika obremenitev domačega trga s tujimi priliki in izdelki.
Opojne pijače.
Nadzirati uporabo žita pri izdelavi °Pojnih pijač tako, da se lahko omeji Popolnoma prepove.
Poleg tega bi imel poljedelski miniver oblast, določiti enotne vrste živil dnevno porabo, dovoliti in nadzi-rat> izdelavo, spravljanje in razdelje-Vanje živil, predpisati odstotni postavk pšenice, ki se sme zmleti v moko, ln 'zdati določila za mešanje pšenične I^oke z drugo moko pri izdelavi kruha "> drugih živil.
Joffre-Viviani.
Washington, D. C., 3. maja. — Čla-1)1 francoske komisije, ki ji načelujejo
bivši prvi minister Viviani, maršal Joffre in admiral Chochesprat, so danes popoldne kmalu potem, ko so bili z navdušenjem sprejeti v kongresu, odpotovali v nekatere srednjezapadne in vzhodne države.
Posebni vlak dospe jutri opoldne v Chicago. Mesta in kraji, v katerih se vlak ustavi, bodo pravočasno obveščeni, tako da bo imelo prebivalstvo priložnost, pozdraviti goste zavezne vlade.
Iz Chicaga se utegne komisija podati v St. Louis, Kansas City, Springfield, 111., Philadelphijo, New York in Bcwton ter se prejkone v desetih dneh vrniti v zavezno glavno mesto. Iz razlogov varnosti prikriva državni urad vse čase odhoda in prihoda do zadnjega trenotka.
Na Union-kolodvoru se je zbrala velika množica ljudstva, ki je živahno ploskala, ko so Francozi zapustili svoje avtomobile. Zastopniki državnega, pomorskega in vojnega urada ter poslanik Jusserand so bili tudi navzoči.
Cenzurni pristavek.
Wellington, D. C., 4- maja. — Predloga o vohunstvu, v kateri je bila pri-puščeno važno mesto cenzurnemu pri-stavku, je prišla danes zopet v razpravo zbornici s posledkom, da je bil pristavek z 220 proti 167 glasom zavržen.
Upravni voditelji so izjavili včeraj ganeralnemu poštarju Burlesonu, ki se je podal v kapitol delat propagando za predlogo, da pristavek glede cenzure časopisov bržčas ne bo potrjen.
Reprezentant Graham iz Pennsylva-nije je izjavil: ""Pritegnimo vendar ljudstvo v našev zaupanje. Ljudstvo vlada; njegova je vojna, in ljudstvo mora doprinašati žrtve.-'
Nemški socialisti posvarjeni.
Z nemškimi socialisti v tej deželi, ki delajo propagando za poseben m if med Rusijo, se bode ostro postopalo.
Spoznali bodo ostrost zakona v polnem obsegu.
Da bo tako, je razvidno iz postopanja, katero je začel državni department proti . Phelps Stockesu, milijonarju in socialistu.
Državni department zagotavlja, da deluje neko krilo nemških socialistov na poseben mir med Rusijo in Nemčijo; da je nadalje neki radikalen socialist, Morris Reinstein, odpotoval pred dvema dnevoma na Rusko, da tam razdraži jaVno mišljenje proti Elihu Rootu, načelniku komisije, ki pojde na Rusko proučavat razmere in najboljše načine za pomoč, katere potrebuje Rusija za nadaljnji razvoj v smeri prave demokracije.
Sloga jačL
Washington, D. C., 5. maja. — Britanski minister zunanjih stvari Balfour je izjavi! danes v nekem govoru:
"Preteča nevarnost militarizma ne prestano narašča. Mi svobodni narodi zapadne civilizacije (prosvete) smo trdno zvarjeni v svrho, izpodbiti militarizem, in gotovo bodemo zmagali.
"Ko sem bil še mlad, smo si vedno predočevali, da sta napredek in mir ravno tista pojma. Čal, da moramo sedaj drugače misliti. Spoznali smo da je neka svetovna vlast, ki hoče s silo vzdrževati red stvari," kateri naj bosta znanost in prosveta podrejeni. In proti tej svetovni vlasti se morajo obrniti svobodni narodi zapadne civilizacije; tista vojaška sila se mora odstraniti."
Bal(our je bil prvi britanski držaj-nik, £i je kdaj govoril v kongresu Zdru ženih Držav.
Ogromen uspeh posojila.
Washington, D. C., 5. maja. — Podpisovanje k "posojilu za svobodo" je znašalo včeraj približno $20,000,000 na uro.	x
Do poslovnega zaključka pregledane brzojavke ($138,674,000) so prišle od samo 2 odstotkov vseh bank, v deželi in zato je opravičen sklep, da bo ogro mno posojilo v znesku $2,000,000 naj manj s 100 odstotki preseženo.
Najvišja starost.
Washirigton, D. C., 5. maja. — V današnji skupni seji pristojnih odse kov senata in zborhice glede vojaško nabornega pristavka armadne predlo ge je bilo dogovorjeno, kot najvišjo starost priporočati 30. leto starosti
df lokracija zmaguje.
Petrograd, 4. maja. — Oddelki vojakov in delavcev so se zbrali pred palačo, V. i služi začasni vladi kot glavni stan, n so zahtevali, mahaje z rdečimi zastavami, odstop ministra zunanjih stvari Miljukova.
Na tisoče vojakov in ljudstva je korakalo do palače in vpilo "Doli z Mi-ljukovom!"
Splou nezadovoljnost je povzročilo zagotovilo ministra zunanjih stvari napram eittentinim zaveznikom, da bo Rusija zvesto držala ž njimi in izpolnila svojo veliko nalogo, prisiliti centralne vlasti na kolena.
Zahtevajo jasnosti.
Petrograd, 5. maja. — Začasna vlada je po svojem prvem ministru Lvo-vu nazna lila, da svoje note, naslovljene na ententine zaveznike ne bo izpre-menila. Vlada da je, če treba, pripravljena odstopiti.
Čejdže, predsednik odbora, je ponovil izjavo, da se imperialistično obnašanje začasne vlade ne sme trpeti.
"Niti vojaki, niti delavci niso za nadaljevanje vojne. Če misli vlada ravnati \ zmislu našega gesla 'Mir brez vojne odškodnine', naj to jasno pove."
Nevarnost odstranjena.
Petrograd, 4. maja. (Čez London, 6. maja, zakesnelo.) — Prepir med zborom vojakov in delavcev ter časno vlado, ki je pretil v zadnjem času imeti tako re>ne posledice ter v resnici vplivati ne samo na usodo dežele, marveč na celo vojno, se lahko smatra za odstranjenjem.
Na ogromnem shodu delavcev in vojakov je knez Čeretelli pojasnil, da je vlada o svoji zunanji politiki pripravila novo izjavo, ki je sestavljena v jasnih besedah, se pridružuje proglasu od 9. aprila in izraža želje prole-tarijata.
Demokracija zmagala.
Knez Čeretelli je potem prečital kon gresu delavcev in vojakov poslano izjavo in pristavil, da so različnosti mnenja poravnana in da začasna vlada o stane v službi. Demokracija, je na znanil med navdušenimi vzkliki, je pridobila veliko zmago. Izraz "vojna do zmagovitega konca" v zadnji noti da je bil nesrečno izbran, ker je spominjal na enak izraz, ki ga je staro vla-darstvo tolikrat rabilo v drugem zmi slu.
"Sedaj, ko je bilo to vprašanje tu rešeno," je. nadaljeval govornik, se morajo naši vojni cilji — vojna brez prispojitve ozemlja, brez ropa lastnine in brez vojne o&ikodnine — pripoznati tudi v inozemstvu. Če se slično gi banje razširi v inostranskih demokra cijah, potem nam približa mir, in bo riti tse hočemo, dokler se naše misli ne utelesijo tdi v vojnih ciljih tistih de mokracij, s katerimi smo zvezani."
Francozi hudo pritiskajo
Na francoski fronti se bijejo ljuti boji, v katerih zmagujejo doslej zavezniku
6,000 NEMCEV UJETIH V 2 DNEH.
Z ostalih front le malo novic, najmanj z ruske fronte.
pogled na petrograd; na levi rodzianko, na desni veliki knez mihajl.
R°diianko, predsednik ruske dume (viden na levi na sliki), je proslul po vsem svttu, ko je stopil na žia,,^0. anccm> k« so enoglasno sklenili, kljubovati carskemu ukazu za razpust dume. Zasedali so dalje in g. Rod-° Je obvestil carja, tedaj na fronti, da je bila ura, ko mora volja ljudstva zavladati. Sj|h0ra® dosni je veliki knez Mihajl Aleksandrovič (Mihael, sin Aleksandrov)^ edini brat carja Nikolaja II., ki je popiti. Mihajl je bil imenovan regentom za nedoletnega carjeviča, a je tudi odstopil, kakor znano, »predj^ s,ikit kaže Pos'ed na Petrograd, poprej St. Petersburg, rusko glavno mesto, z vladnimi poslopji v o-
Senatska predloga je predpisovala 40 let, zbornična predloga pa 27 let.
Hvali tujerodne državljane.
Washington, D. C., 6. maja. — Ve liko pohvalo za tujerodne državljane Združenih Držav obsega danqs objav ljeno naznanilo zaveznega generalnega pravdnika Gregory, ki kaže tudi na to da je bilo izza ameriške vojne napove di samo 125 podanikov neke sovražne države prijetih. Te prijetbe so se morale izvršiti v soglasju s predsedni kovim proglasom.
V kaki polovici slučajev je šlo za obtožbe zaradi vohunstva ali zarad poskusa, "nasnovati nemire ali zapelja ti k nezvestobi". Ostali so bili prijeti samo zato, ker je vlada smatrala za nevarno, pustiti jih na svobodi.
Generalni pravdnik obnavlja svarilo, da se podaniki tujih držav pri vršitv svojega dnevnega dela zadržijo skraj no previdno, ker se, kakor zagotavlja, pazljivost tajnih agentov zavezne via de nikakor ni zmanjšala.
•"Tujerodni državljani ameriški," j rečeno med drugim v naznanilu, "zaslužijo najvišje priznanje in najvišjo polivalo za način, kako 'so se zadržali. Kolikor prihajata zakon in red v po-štev, so stali v skoro vseli slučajih za vlado. Opravičili so dostikrat ponovljeno zagotovilo predsednikovo, da ne goji nobene skrbi o tem, kako bodo kos svojim dolžnostim v deželni krizi."
Laška fronta.
Rim, 3. maja. — Ob vsej fronti so bili navadni topniški dvoboji včeraj in manjši spopadi med našimi in so-ražnimi patrolami. Dobro vreme je bilo ugodno za zra-koplovno ogledovanje. Snoči so sovražni zrakoplovci spuščali bombe na vežbališča in stanovališča v Cadigoru. Nekaj škode je bilo napravljene na poslopjih, a človeške žrtve ni bilo nobene. Eden naših zrakoplovskih od: delkov je zopet bombardiral vojaške naprave pri Opčini in Proseku ter se vrnil varno v svoje opirališče.
Rim, 4. maja. — V Trentinu je bila artiljerija posebno delavna na Monte Pasubio ter v Astiški in Travignolski doling Ponekod je sovražnik rabil plinove izstrelke.
Na julijski fronti je bilo navadno delovanje topništva, patrol in zrakoplovov. Snoči je oddelek naših strojev bombardiral železniško središče blizu Sežane. Sovražni zrakoplovi so spuščali bombe na Fogliano in San Grado, povzročujoč škodo.
Rim, S. maja. — V Astiški krnici so bili živahni topniški boji. Na Krasu so sovražni oddelki po močni topniški pripravi napadli naše predaje linije na Fajtem hribu in so bili odbiti z znat no izgubo.
Rim, 6. maja. — V Trentinu je bila topniška delavnost ponekod živahna. Na julijski fronti je sovražna artilje. rija delavnejša na Goriškem in v južnem odseku Kraške planote. Mi smo osredotočili naš ogenj na soseščino Volčje Drage in Kamnega.
Po močni topniški pripravi se je sovražnim oddelkom posrečilo zasesti neko našo prednjo postojanko jugo vzhodno od Gorice. Jličen napad na Volkovnjak je bil koj odbit.
Ijanje s puškami in ogledovanje se je vršilo. Včeraj smo zbili nemški zrakoplov v vzhodni Galiciji. Zrakoplov smo uplenili in zrakoplovca ujeli.
Petrograd, 4. m^ja. — V smeri Ko-vela blizu Kuharov je sovražnik silno streljal s topovi, razstieljeval mine in metal bombe proti našim zakopom. Blizu Kaparovca je sovražnik razstrelil mino med svojim in našim žičnim zamotam; naši zakopi so bili nepoškodovani. Severovzhodno od Slaven-tina so bili sovražni minski podkopi.
Makedonska fronta.
Pariz, 3. maja. — Streljanje s težkimi topovi se je vršilo ob vsej fronti Včeraj je bil sovražen zrakoplov zbit v britanskih linijah. V ponedeljek zve čer so Rusi odbili sovražno ogledoval no skupino.
Rini, 3. maja. — Oddelek šestih zra koplovov je spustil deset bomb na Valono (Albanija). Nobene človeške žrtve ali resne škode ni bilo.
Berlin, 3. maja. — Živahno topn ško streljanje je bilo blizu Bitolja, na zapadnem bregu reke Vardar in jugo zapadno od Dojranskega jezera.
Berlin, 4. maja. — Med Presbajskim jezerom in reko Cerno, na obeh straneh reke Vardar in ob Strumi se topniška delavnost obnavlja zdajpazulaj.
Francoska fronta.
London, 3. maja. — Kanadske čete so osvojile Fresnoy, britanska krdela so prodrla do Cherisy, prekoračila Hindenburgovo linijo proti Reincourtu in baje zavzela Bullecourt, pravi Reu-terjev poročevalec v britanskem glavnem stanu. Današnje bojevanje je bilo na fronti, dolgi približno dvanajst milj. Boji strašne silnosti so besneli ves dan na glavnih točkah britanskega napada, bržojavlja poročevalec.
Pariz poroča boje s težkimi topovi in odbitje nemških napadov v Cham-pagni.
Berlin, pravi, da se je nov britanski poizkus, prodreti skozi fronto pri Ar-rasu, izjalovil.
Pariz, 4. maja. — Francozi so danes hudo udarili proti nemškim linijam med mestoma Soissons in Reims. Vas Craonne, ki je bila dolga nepremagljiva ovira na poti zavezniškega prodiranja, je bila zavzeta, skupaj z več važnimi postojankami severno in vzhodno od vasi. Jugovzhodno od Craonna in severozapadno od Reimsa so vojaki generala Nivelle osvojili celo prvo linijo nemških za,kopov na fronti poltretje milje. Več nego 600 nemških ujetnikov je bilo že dovedenih. Tudi Angleži so prodrli dalje.
London, 5. maja. — Pariz poroča, da so francoske čete pod generalom Nivelle danes napredovale od Soissonsa do Laona na fronti skoro štirih milj in ujele nadaljnjih 4,300 Nemcev. Britanci so napredovali severno od Hav-rincourtskega gozda in v soseščini Fresnoga. Nemški protinapadi so se izjalovili, trde Britanci. Berlin poroča odbitje ljutih britanskih napadov pri Bullecourtu in ujetje mnogih Bri-tkneev.
London, 6. maja. — Pariz poroča, da je bil sobotni uspeh severovzhodno od Soissonsa popoln. Nemški napadi povsod ob reki Chemindes-Dames so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. V zadnjih dveh dneh so Francozi ujeli več nego 6.000 Nemcev in osvojili postojanke, odkoder lahko r/a-padajo glavno nemško obrambno linijo na severni brežini Ailettske doline. Britanski napadi na fronti poldruge milje severno od Gonnelieu so bili uspešni. Berlin priznava razdejanje Winterburskih postojank zapadno od Craonna. Nemški napadi severno od Reimsa so se izjalovili.
Rumunska fronta.

Turška fronta.
Petrograd, 3. ftiaja. — Turki so poskušali prodirati v okraju jugozapadno
Dunaj, 3. maja. — 'Fronta nadvojvo- p(, Gumiškhana, a smo jilt porazili /. de Jožefa: Napad po več sovražnih stotnijah na naše postojanke v Puten-ski dolini je bil odbit s krvavimi izgubami. Na drugih točkah naše fronte je bilo topniško delovanje živahnejše.
Petrograd, 3. maja. — V torek zvečer je sovražna pehota, podpirana po topništvu, napadla višino deset milj jugozapaduo od Ocne. Sovražnik je bil pognan nazaj v isvoje lastne zako-pe. Na ostali fronti je bilo topniško streljanje.
Petrograd, 4. maja. — V bližini Vio-loškanov, dvajset milj severozapadno od Fokšanov, so naša razkropljena krdela, podpirana po pehotnih skautih, prodrla skoz omrežje žičnega zamota in zasledovala Nemce( do alimana. Bližajoče se nemške reserve so poskušale obkoliti n^ša krdela ali ta so si izsilila pot z bajonetom in se vrnila v svoje zakope. Tekom dne smo zbili dva nemška zrakoplova.
Ruska fronta.
Parnik za olje pogreznjen.
Philadelphia, Pa., 3. maja.—Veliki	Berlin, 3. maja. — Položaj je neiz-
parnik za olje "Sun" je bil v Sredo-	premenjen. Med Sučico in Putno se
pravi poročilo, dospelo v glavni urad	je ruski napad izjalovil s težko izgu-
Sun Oil-kompanije od njene london-	bo pod našim streljanjem,
ske agenture.	Petrograd, 3. maja. — Navadno stre-
lalikoto. V smeri Khanikina so naši oddelki iasedli otok v reki Diala blizu Džumura, severno od Khanikina.
Petrograd, 3. maja. -4- Eden naših oddelkov pomorskih zrakoplovov je spustil 120 bomb na Masmudio ob Donavi. Veliko razdejanje je bilo opaziti. Vkljub sovražnemu močnemu šrapnelskemu streljanju so se vsi naši stroji vrnili nepoškodovani.
Petrograd, 4. maja. — Bilo je streljanje in bgledovanje po skautih.
POŠILJATELJEM DENARJA!
Vsled vojnega stanja med Združenimi Državami in Nemčijo je ves poštni in bančni promet z Nemčijo in Avstrijo za nedoločen čas ustavljen. Odseh-dob do preklica ne moremo torej nič več pošiljati denarja v Avstrijo ali Nemčijo, ali na kak drugi način izpo-6lovati izplačil v omenjenih državah.
Priporočamo se za poznejši čas, ko se razmere zopet izboljšajo, ter beležimo s spoštovanjem
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. -» lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00-
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo bre^ plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un^er the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated »1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I z slovenskih naselfcin.

Joliet, 111., 7. maja. — Naš g. župnik, Rev. John Plcvnik, pojde v petek v Lyons, Iowa, kjer ostane do„nedelje zvečer v misijonski službi. Naš g. kaplan, Rev. John Plaznik, pa se poda drugo nedeljo zvečer v mestece Hes-peria, Mich., kjer se prične dne 21. maja sv. misijon. Ce želi kateri izmed rojakov na farmi v tamošnji okolici, da ga Rev. Plaznik obišče v tistem času, naj ga takoj obvesti. (Naslov: 810 N. Chicago st„ Joliet, 111.) V Bradleyu, 111., kjer se, je vrš!l sv. misijon od 29. apr. do 2. maja, je imel naš g. kaplan v ysakem oziru popoln uspeh.
— Proslava Zrinjsko-Frankopanske-ga dne, ki jo je priredila grana 113 H. S. "Sinovi Zrinskog" včeraj popoldne v Hrvatski šoli, je u-pela kar najlepše ob mnogobrojni udeležbi. Kakor znano, sta bila ban Petar Zrinjski in knez Krsto F. Frankopan dne 30. aprila 1671 na morišču v Dunajskem Novem mestu obglavljena zaradi namišljene zarote proti cesarju Leopoldu, ker sta baje poklicala Turke na pomoč proti Nemcem. Ti so bili poprej pozvani, da rešijo Hrvatsko turških vpadnikov, a so počenjali s Hrvati še huje nego Turki. Več o tem smo že pisali prejšnja leta. Obletnico žalostne smrti Omenjenih dveh največjih junakov v lirvatski zgodovini obhajajo naši bratje Hrvati vsako leto pov-od, kjer prebivajo. In tako so jo obhajali tudi včeraj v Jolietu. Program je oblegal 26 toček, in vse so bile izvedene prav dostojno in lepo. Ob 2. uri so bile opravljene svečane zadušnice v hrvatski cerkvi, nakar se je občinstvo podalo v prostorno šolsko dvorano. Ob prihodu v dvorano je tamburaški 5*501 "Zvijezda" zaigral "Oj Hrvati". Potem je skupščino otvoril predsednik omenjenega društva. .Sledil je pozdravni govor predsedatelja, Rev. Gju-ro Violiča. Govornik je vnemal občil/ tvo z navdušenijiii besedami o Zrinjskem in Frankopanu, ki sta se pred več nego tristo leti borila za svobodo Hrvatske, in je izrazil zahvalo predsedniku Wilsonu, ki je tudi viteško nastopil v obrambo malih narodov in njihovih pravic. Nato je gdčna. Anka Shroko prav lepo deklamirala "Hrvatima", pevsko društvo "Gorska Vila" ubrano zapelo "Napred bračo" in gdčna. I.uiza Batošič izvrstno deklamirala "America". Potem je bil prestavljen odvetnik M. F. Lennon, ki je govoril o amerikanski svobodi. Govoril je angleški, ali tako razločno
in tako krasno, da je bil neštetokrat prekinjen z burnim ploskom. Pevci so nato zapeli "The Star Spangled Banner", slavno pesem, ki se v tem velikem času povsod stoje posluša in tako je bilo tudi včeraj v hrvatski dvorani. Sledili sta deklamiciji "Na Oz-lju gradu" (gdč. Mary Peer) in "Banu Petru Zrinjskomu" (A. Kezerle). Sedaj pa je nastopil glavni govornik na programu, dr. Ante Biankini iz Chi-caga, znani hrvatski prvoboritelj irt navdušeni zagovornik Jugoslavije. Govoril je "O radu Zrinjskog i Frankopa-na za slobodu Hrvatske". In kako je govoril? Tako mirno in obenem ognjevito, s tako pesniškim vzhitom, tako iz polne duše in celega srca, da so njegove besede segale v srca in duše vseh navzočih. Ploskanju ni trio ne konca ni kraja, kajti navdušenje je naraslo do viška. Tamburaši so potem zaigrali "Banovac", g. I. Ožbalt je krasno deklamiral "Frankopanko"; zopet tamburanje ("Oj Hrvati, oj juna-ci") in zopet deklamacija ("Hrvatski barjak", gdč. Petrika Vičič, divno) in potem pevci: "U boj, u boj," izborno. Potem je g. Jos. Dunda čital svoj slovenski govor o amerikanizaciji, pevski zbor zapel "Slovenac i Hrvat" in g. S. Dejanovič, rodom Srb, pozdravil Hrvate in Slovence kot brate troedinega naroda jugoslovanskega. Sledilo je še nekaj deklamacij, govorov in tamburanja, nakar je bila prelepa proslava zaključena.
—	137 jolietskih fantov je bilo sprejetih med rekrute za armado Združenih Držav v preteklem tednu. Stoin-petinštirideset fantov se je podpisalo za sprejem v tukajšnjem glavnem nabornem stanu v istem času. Zadnji ponedeljek (30. apr.) je odpotovalo v Jefferson Barracks, Mo., 65 jolietskih rekrutov in danes dopoldne pa 62 nadaljnjih. Na tisoče ljudi, posebno mladih, je tudi danes spremilo na kolodvor svoje znance in prijatelje* ki so odšli na vežbanje, da se pripravijo na boj pod zvezdnato zastavo, ki znači svobodo in pravičnost.
—	"Železna četa". Med'pogumnimi fanti, ki so danes odšli v Jefferson Barracks, Mo., je bilo baje nič manj nego do 25 s\pov slovenskih staršev. Ob poldesetih dopoldne so korakali mimo naše tiskarne po N. Chicago streetu v .notranje mesto in na kolodvor v izprevodu, v katerem je bilo najmanj še kakih petdeset drugih slo venskih fantov, ki so spremljali svoje prijatelje v slovo. Patriotizem preši-nja vse. Vsi hočejo v vojsko. Ali vsem ne bo treba iti. Tistim pa, ki so že odšli, kličemo: Z Bogom in na srečno svidenje!
čane na veselico. A povabite tudi vse ljube rojake iz sosednih naselbin na Range, kakor one iz Gilberta, Biwa-bika, Aurore in Virginije, pa še one iz Chisholma, Hibinga, pa iz Towerja in slovenskega Ely-a. Vi namreč tako močno kričite, da Vas cela Amerika sliši, zato pa 'se prav lepo in prijazno priporočamo v Vašo pomoč. ^Op. ur. Izyrstnol Le vkup, okoličani, vsi na veselico!)
Vi, dragi rojaki, pa posluhirite glas dobrega g. urednika, pa le pridite dne 13. majnika k nam. Pa kar vsi, saj imamo prostora dovolj, je Auditorium dvorana zelo velika.
Z veseljem srčnim vas pričakujemo in s pozdravom iskrenim vas bomo sprejeli kot nad vse dobrodošle v na-šej sredini.
Na mnogoštevilno svidenje torej v krasnem mesecu majniku, dne 13t majnika v Evelethu!	Evelethčan.
Calumet, Mich., 2. maja. — Ledena skorja na Superior jezeru nam še vedno povzroča hladno vreme. Vetrovi, kateri prihajajo od jezčVa, so sneženi. Megle nas dolgočasijo s svojo mrzlo paro. Komaj bi bilo, da bi se človek zavil v medvedji kožuh, da ne bi trepetal mrazu. Posebno 30. aprila je vila burja s snegom, 1. maj pa je prišel tako lep bel, da je veselje.
Draginja raste dan za dnevom. Sedaj tu "iliklov" ali "dajmov" niti ne potrebujemo. Če greste v kako prodajalno, morate vedno imeti drobiž $, ker manjšega se ne more premeniti.
Nekateri gostilničarji so plačali globo radi prodajanja opojnih pijač v nedeljo. Druge ne-reče ni bilo.
Vaš novičar.
Eveleth, Minn. — Pa bomo zopet veseli, pa kje? No, na Evelethu vendar! Saj nam priredi tukajšnje novo ustanovljeno dekliško društvo—Ange-lus Sodality — prav lepo veselico dne 13. majhika.
Vspored je, kakor smo slišali, jako bogat. Nastopili bodo zopet mladi vojaki, kateri so se že v zadnji igri občinstvu toliko priljubili, da jih že komaj čaka zopet na odru. Uprizorili bodo zopet nekaj zanimivih vojaških vaj, pa neke smešne pouke bojo imeli, pa Bog ve, kaj še vse. Naš g. župnik nam še noče nič prav povedati, kaj je vse naučil mlade paglavčke, da bojo potem toliko bolj iznenadili občinstvo.	/ .
Otroci bodo igrali tudi neko prav lepo in precej dolgo igro v slovenskem jeziku, ki je neki zelo' podučljiva tudi za odrasle ljudi. Odrasle igralke pa bodo uprizorile neko zelo smešuo igro, ki bo povzročila polno smeha v dvorani. Pa pelo se bo tudi v dvorani in sicer kar na tri kraje. Vadijo se namreč majhne 4 in 5 letne deklice, pa tudi odrasle šolarske deklice v petju. Nadalje uči naš g. župnik tudi novo ustanovljeni mešani pevski zbor, ki je bil toliko potreben na Evelethu in gotovo bo tudi ta zbor na veselici pokazal, koliko je že napredoval. Kako se že veselimo lepega petja, ki človeško srte na novo oživi, oživi posebno v tem pomladanskem času1!
Torej, ni res, g. urednik, da bo dovolj zabave tu pri na>s dhe 13. majnika? Zato pa kar pridite k nam tudi Vi, če ne morete z vlakom, pa kar z — luft-balonom, se boste pa malo pove-selili med nami v tej ledenej Minnesota Če bi pa .ne prišli, Vam pa naložim kazen, da razglasite to našo veselico v vašem dobrem listu ter Vi V našem imenu povabite vse Eveleth-
i Kansas City, Kans., 2. maja. — Spoštovani g. urednik Am. Slov.! Dolgo se že nisem oglasila v vašem čez vse katoliškem listu, katerega kaj rada berem in bi bilo dobro, ko bi zahajal Am. Slov. v vsako slovensko hišo. Dragi rojaki, ogibajte se slabih časopisov, naročajte se na dobre katoliške liste, posebno tu pri nas v Kansasu, ker naša mladina zna lepo dobro slovensko in angleško brati in pisati, zatorej vsa čast našemu prečastitemu g. župniku in našim čč. šolskim sestram, ker tako skrbijo za našo šolsko mladino.
G. urednik, posebnih novic Vam nimam kaj sporočati. Dela se dobro in plača je povišana. Ali žal, da je velika draginja, kakor povsod drugod.
Tudi pri nas smo mesec majnik nastopili prav slovesno v naši cerkvi sv. Družine, kakor še nikdar poprej. Veste, g. urednik, nekaj nas je iznenadilo, da je marsikateremu rojaku ali rojakinji žal, ker se ni udeležil 1. maja zvečer ob pol osmih šmarnic. Sami bi mi bilo žal, ko se ne bi udeležila te lepe slavnosti. Kar solze so mi letele po licih, ko je naša šolska mladina korakala po cerkvi: deklice v belo oblečene in z venci na glavi, dečki s šopki na prsih in nazadnje še 5 deklic v belih oblačilih, med katerimi je Rosie Gršič nesla na rokah v samih cvetlicah okinčano Marijino krono v procesiji vred. Naš g. župnik je pel Matere Božje litanije. Potem nam je g. župnik genljivo govoril o šmarnicah, kako naj Marijo častimo posebno ta mesec, da kateri ima rad Marijo in se nji priporoči, ga gotovo ne zapusti. Nazadnje je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Ne smem tudi pozabiti naših vrlih dobrih cerkvenih pevcev, ker so vse hvale vredni, da je bilo izvrstno petje. S tako slovesnostjo smo začeli mesec maj. Dal Bog, da bi naši vrli in dobri župljani prav dobro ta mesec maj počastili s sprejemanjem sv. zakramentov v najobilnejšem številu.
G. urednik, pa še nekaj. Tudi se je neki mlad par oglasil v naši cerkvi sv. Družine, da namerava stopiti v zakonski stan. Čestitamo! Želeti je, da se tudi drugi oglase, da bomo kaj imeli veselic. •
Zdaj končani ta moj dopis in Va^ prosim, g. urednik, da se izogne Vašega nenasitnega koša, p^>tem se še drugič oglasim. (Pa večkrat se oglasite, če utegnete. Pozdravljeni! Op. ur.)
Sedaj pa pozdravim vse naročnike Ara. Slov. Tebi pa, dobri katoliški list, dosti naročnikov in predplačnikov.
Kata Majerle.
bama. Kakor se sliši, se je vpisalo veliko dobrovoljnikov, čuvati pravice Uncle Sama.
Poslopje Manistique High School je že pod streho, za pouk gotovo pa še ne bo vsaj dva meseca.
Pozdrav Slovencem širom Amerike! Listu A. S. pa dosti naročnikov.
A. Krašovec.
La Salle, 111., 7. maja 191(7. -- Je^lin come on! Pokloni se najprej "rdečemu" božanstvu, — v mislih imamo pre-šička, ki je utekel "Domovcem", čeprav ljubi nesnago! Dobro si napravil! Sedaj pa poslušaj! "Bartender j i", pijani dan za dnevom in opljuvani naravno govorijo o pljuvalnikih in drugi taki robi kot pravi veščaki. Propali vlačugarji, ki nosijo svojega, rojstva Costi vsled nesnažne razuzdanosti na pol gnjile po svetu, vedo in razumejo govoriti o beznicah z vsemi nagnjusni-mi pritiklinami, prešičkarjem se spodobi govoriti o pomijah in koritih — Tebi Koman pa—o vseh teh navedenih predmetih! Ko bodo stavili "rdečkar-j!" kako iStavbo za ščetinarje v De Pue, 111., zapovedujemo Ti, da se vestno trudiš in kolektaš — saj se b(f slo za dobrobit — "žlahte"! Tudi "pujsek" mora imeti streho! O cerkvi in "farjih" pa nikar ne maži po "Prosveti" — po teh boš vzdihoval zaman, ko boš pojemal za kakim plotom, raztrgan in razcapan, kot vsak propal "rdeč" falot. Hočeš vzgledov? — Pa vidim, da ft težko stojiš "abtaht" — si še pijan — torej: Abtreten! Odstopi! Who is next?!
Manistique, Mich., 1. maja.— Starka zima se je od nas poslovila, vendar pa še večkrat sneži. Mislim pa, da bodo snegu že enkrat tla pregorka.
Delamo s polno paro. Pliže tudi niso preslabe. Ali kaj, ko je tudi draginja velika.
V nedeljo 29. aprila je bila tukaj velika patrijotična parada. Lahko trdim, da je-še ni bilo v Manistique tako velike. Udeležilo se je parade veliko delavcev, vsa društva, mestni, poštni in bančni uradniki, sploh od delavca do najvišjega uradnika, z dvema god-
Drobiž iz slovenskih listov.
Cleveland, O. — Iz Clevelanda so odptotovali predzadnjo soboto ozir. predzadnji ponedeljek vsled prekinje-nja diplomatičnih zvez avstro-ognski konzul Ernest Ludwig, konzul John Polenyi in konžulatni uradniki, med katerimi je bil tudi Slovenec Anton Soštaršič. V soboto so se odpeljali iz New Yorka'v domovino s parni-kom "Ryndam". — Peki so zvišali ceno kruhu; novi hleb, ki tehta 16 unc, stane 10c, in hleb ki tehta 26 unc, stane 15c. — V Newburghu je dr. sv. Ane uprizorilo igro "Prisegam" z dobrim uspehom. — V Collin\voodu je predzadnjo nedeljo" umrl rojak George Ahčin, star 48 let, doma iz Križa pri Tržiču, član dr. sv. Janeza Krst.
Sheboygan, Wis. — Umrl je dne 29. apr. rojak Anton Zaje za jetiko, star 28 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini, član dr. Bratje Zaveze št. 4 J. P. Z. S. Tu zapušča ženo in tri otročiče.
Franklin, Kans. — Umrla je 22. apr. žena Franka Ceja, rojena Ravnikar, stara 30 let, doma iz Vač pri Litiji. V Ameriki je bivala nad 10 let.
Newcomer, Pa. — Rojak Jožef Po-ček, doma iz vasi Bukovšek, okraj Brežice, član dr. Kanarček št. 146 N. N. P. J., je bil tudi \ismrčen ob eksploziji v tukajšnjem premogovniku dne 19. marca, ki je zahtevala štiri žrtve.
Klein, Mont. — Rojak Joe Zupca, star 32 let, rojen v Vrtačah na Dolenjskem, v Ameriki bivajoč devet let, je umrl 12. apr. za poškodbami, ki jih je zadobil prejšnji dan, ko ga je konj v njegovem hlevu s kopitom udaril v spodnji del telesa. Imel je svoj homestead. Zapušča vdovo in enega otročiča. Bil je član dr. Slovenski Napredek št. 132 S. N. P. J.
Ludlow, Colo. — Pri katastrofi, ki se je .pripetila dne 27. aprila v premogovniku Hastings Mine Co. dve milji južno od Ludlowa vsled razpoka pokalnega plina in ki je zahtevala 120 človeških žrtev, se je ponesrečilo tudi 32 Slovencev in Hrvatov ter 5 Poljakov. Sledeči Slovenci so bili žrtve:
Joe Črnetič, oženjen.
Matija Štimac, samec.
Tony Glavič, samec,
Tony Ivančič, samec:
Math Valenčič, oženjen.
N. Knafelc, samec.
Tony Zadkovič, samec.
Frank Zrnada, oženjen. ,
Martin Kresovič, oženjen.
Tony Kresovič, samec.
John Klobovs, oženjen.
Joe Košič, samec.
Anton Marinčič, samec.
Jakob Žele, oženjen.
Anton Požlep, oženjen.
Mike Obradpvič, samec.
Peter Nenadič.
Steve Rakič.
Simon Fabjan.
Frank Papeš.
Joe Tartor,
Jure Markus.
A. B. Filipovič.
Frank Čurič.
Frank Grl.
John Slak.
Anton Dekleva.
Andrej Tekavec,
Jos. Smolič.
Zadnja dva sta tudi oženjena in zapuščata žalujoče žene in od 3 do pet nepreskrbljenih otrok. Zadnjih pet je spadalo k društvu "Pivka" št. 201 S. N. P. J. v Ludlowu, Colo. — (Iz dopisa v "Prosveti" 4. maja.)
tako vzoren red, da najmanj polovica predplatnikov ni dobivala lista redno; hrbet pismonoše se je krivil vsak dan pod težo reklamacij. Nekega dne dobi pismo sledeče vsebine: Že*tri leta plačujem redno naročnino, a list dobim k večjemu vsake kvatre. Ako hočem citati, kaj ste načečkali v vašem "Srbobranu", moram iti dve milji daleč do soseda, ki vam mora biti simpatič-nejši od mene, ker mu redno pošiljate list. Ako vas je volja, pošljite mi ga na na-lov: Milan Pašič, 2756 Carso-nova ulica, Pittsburg." Novi administrator vpiše pisca med nove naročnike, ne da bi bil dobro prečital list. Xekaj tednov nato dobi drugo pismo: "Zdaj mi pošiljate kar dva lista hkrati; zahvaljujem vas na redu, ki je zavladal pri vas tako nenadoma. Zdaj vsaj vem, zakaj plačujem. Milan Pašič, naslov." Pesnik-upravitelj v svoji raz-mišljenosti zopet ne prečita lista in vpiše Pašiča zopet med nove naročnike. Dva tedna pozneje mu piše Pašič: "Zdaj dobivam list tako redno, da bolje ni mogoče: kar tri izvode hkrati! Ali vse dobro ima svoje meje, in če je vaša volja, sem zadovoljen tudi z enim izvodom. Lepo vas pozdravlja Pašič, na>slov." Proka Zovkič napravi seveda zopet kakor prejšnje krati; kmalu dospe od nesrečnega Pašiča obupno pismo: "Ljudje božji! Vsake stvari mora biti enkrat konec: zdaj mi pošiljate kar po štiri izvode! Kamor se ozrem, povsod je hiša polna 'Srbobra-na'. Po dnevi naletim nanj, kamor se obrnem, ponoči me straši v snu, in zjutraj se zbudim redno ves moker od znoja. Ako vam je mogoče, pošiljajte mi list v enem izvodu, ako ne — i*i rajši prizanesite s svojim 'Srbo-branom'. Milan Pašič, naslov." Lah ko si mislimo, kaj je ukrenil razmiš-ljeni upravitelj na to milo prošnjo: vpisal je Milana Pašiča med nove naročnike. In to se je ponavljalo, dokler ni dobival nesrečnež po deset izvodov na dan; takrat pa je prejela u-prava 'Srbobrana' pismo: Slavna gospoda! Hvala vam za vašo postrežlji-vost, toda jaz je imam dovolj. Včeraj sem prodal tisto malo, kar sem imel, drevi se odpeljem z ženo in detetom v druge vam neznane kraje, in hudič naj me vzame, ako izveste še kdaj moj naslov." Človek bi mislil, da je pesniški upravitelj zapisal Pašiča še enajstič med nove naročnike; in res bi se bilo najbrže zgodilo tako, da ni bilo pismo brez naslova...
mene?" — "Dajte mi sabljo, da jo poljubim," je odgovoril feldvebelj. — Stotnik mu poda golo sabljo. — "Živila Bolgarija!" zakliče stari vojak, poljubi sabljo in izdaline na bojnem polju.
NAPRODAJ HISA S 10. SOBAMI, ki se lahko uredi za dve familije. Proda se za $6000, $4,500 se plača takoj, a ostalo se vknjiži na dolg. Vprašajte za nadaljna pojasnila po telefonu Chicago tel. 4187. 47-8-
NAPRODAJ 2 LOTI (42 IN 43) iM, Summit Parku blizu Woodruff roai Prodajo se poceni, če jih kupit takoj. Več pove Peter McHale, 1219 S. Richard St., Joliet. Tel. 3026-M-
NAPRODAJ 3 NOVE. HIŠE S 4 SO bami na Elizabeth St. Lahki obroki. Več pove: P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet. 46-7-8-9-
ZASTONJ VSEM, KI TRPE NA NADUHI.
Smrt starega vojaka.
Star in izkušen vojak — avanziral je
za narednika (feldvebelna) — katerega so ljubili vojaki kot svojega očeta, je bilo težko ranjen v neki hudi bitki pred Odrinom. — "Gospod stotnik! Gospod stotnik!" je klical na glas, boreč se že s smrtjo. — Stotnik se približa in ga popraša: "Česa si želiš od
Novo domače zdravilo, ki je more vsakdo rabiti brez težav ali zgube časa.
Imamo nov način za zdravljenje ne# duhe in želimo, da Vi to poskusiti nf naše stroške. Neglede, če je Vaš slu-čaj zastaran ali nov, naj bo neduha lažja ali težavna, pošljite za naš brezplačen način zdravljenja. Ne glede na podnebje, starost, stan, ako Vas nadleguje neduha, naš način Vam pomaga kmalu.
Posebno radi ga pošljemo onim, k' so obupali nad ozdravljenjem, ko so razni drugi leki bili neuspešni. M' hočemo dokazati brezplačno, da naša nova metoda odstrani težkoče z dihal-niku in to za vselej.
Ta brezplačna ponudba je prevred-nostna, da bi jo prezrli za en nov dai Pišite takoj. Ne šaljite denarja. Ij ta izrezek izpolnite in pošljite taki danes.,
FREE ASTHMA COUPON
FRONTIER ASTMA CO., Room 416 S., Niagara and Hudson Sts., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to:
Adv.—39-43-47-51

Dobro sredstvo za
vtretl
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejen«" domu. Dr. Rlchterjev
PAIN-EXPELLER
Imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci 0*
celem svetu.	, ,
Jedino pravi s varstveno znamko sidrftj 1
25c. In 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTHR & CO. 74-80 Washington Street. New York, N.»'
Prošnja.
Jaz spodaj podpisani se obračam do vas', dragi mi rojaki, s ponižno prošnjo za kako malo pomoč v moji nesreči. Za vsak najmanjši dar se vam že vnaprej zahvaljujem. Mene je pobilo v premogokopu v Sunnyside, Utah, dne 4. avgusta 1913 in mi je zlomilo križ tako popolnoma, da ne bom mogel nikdar več hoditi, ker noge so mi čisto mrtve. Torej dragi rojaki, u-smilite se mene siromaka, ker večjega siromaka si skoraj misliti ne morete kot sem jaz. V starem kraju imam ženo in tri otroke od 6—10 let stare. Kar sem dobil od društev, to sem vse domov poslal. Jaz moram pa zdaj že eno leto sam plačati bolnišnico in zdravila, kar jih rabim. Nadejam se vašega usmiljenja in Vas pozdravljam vaš nesrečni rojak
ANTON KOSEC, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah.
Pesnik kot upravitelj lista.
Znani belgraj'.ski pesnik Proka Zovkič se je bil izselil v Ameriko in našel službo kot upravitelj newyorskega "Srbrbrana". Našel je v upravi lista
Poskusite ISTo^ro Pivo
Old Lager
•^•^V STEKLENICA H"t«t
/
Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pire. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu
Union Coal & Transfer Co-
S16 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefoa
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
¥
Anton Nemanich in Si fl
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111*
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih *
mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in «Br tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki *c oglasite ali telefonajte. Chicaf tel. 2575 in N. W. 344.	"M i
Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci
iS
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERSE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Se4ež= JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar.......I ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
K.RAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pis«ia in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
@ ® SI ® II SE H'® I
1! 11 m
POZDRAV.
(Narodopisna črtica.) Spisal Dr. I. Samsa.
II
11
lliilllitiiSBii
Pozdrav je izraz prijateljstva ali spoštovanja; izrazi se ali s telesnim gibanjem (mimiko) ali dotikanjem ali z besedami ali z obojim ali celo z vsem trojim. Oblike naših pozdravov se nam zde preproste, enostavne; a imajo svojo zgodovino. Tudi naš pozdrav je ustalina (Sediment) k,ulturno-historičnega razvoja.
Življenje posamnega naroda je podobno življenju posamnega človeka. Tudi narodi imajo svoj postanek, svojo mladost in zrelost, nazadnje starost in smrt. So pa tudi narodi, kateri razvoj ne pride preko otroške dobe. Zakaj je bila v starem in srednjem veku nositeljica svetovne zgodovine le Evropa in del Azije? Ker drugi narodi niso bili zreli za velika dejanja. Vzroki, zakaj narodi črnega in rdečega plemena niso zmožni za višjo kulturo, so morda še premalo pojasnjeni, a gotovo zanimivi. Življenje teli narodov se Udejstvuje bolj vegetativno in senzi-tivno (podobno rastlinskemu in živalskemu življenju) kakor pa utnsko in nravno. Zanimivo je, kako se to celo v pozdravu teh narodov javlja.
Tako je n. pr. znameniti švedski Preiskovalec Azije Sven Hedin (r. 1. 1865.) opazoval v Tibetu prav tako pozdrav, s kakršnim pozdravljajo včasih hribovski otroci pri nas drug drugega: Jezik si pokažejo. Narodoslovci pravijo, da je ta šega pri Tibetancih ostanek istarega vražarstva, s tem hočejo zlega duha pregnati. Podobno razlagajo pozdrav afrikanskih zamorcev; Ukereve in Masai, ki pljunejo pred tistim, ki ga hočejo pozdraviti; otočani na Marijanskih otokih pa so olikanej-pred imen i t ne j šim nikoli ne store te8a. V Evropi je to od nekdaj znak zaničevanja. Še bolj primitivno-sen-zitiven je pozdrav pri narodih Vzhodne Indije, ki za pozdrav vsrkavajo 2rak, kakor bi hoteli došlcga poduhati; namesto: "Poljubi me!" pravijo: "Po-»luhaj me!" Tako tudi v Melaneziji. ^ažno vlogo pri pozdravu igra nos tu-Pri domačinih ob reki Amazoni; ako se snkleta dva prijatelja ali znanca, te-vzame vsak svojo cevko napolnje-n° z duhanom, jo vtakne drugemu v n°s in mu puhne tobak v nos. Otoča-111 Tihega oceana si za pozdrav drgnejo nosove. Na Tongo-otokih po-l$?8ajo drug drugemu nos na čelo. v "lorda je to posnemanje živalskega <ll'hanja. Turek si položi roko na Srtc in na čelo. J Nekateri divji narodi imajo dolge Pozdrave, morila ker imajo več časa ',e8o nii, hitro živeči moderno-kulturni Judje. V Laplandu, v severni Aziji in A,neriki je doma tak-le pozdrav: zna-dene desno roko na levo ramo 1>r'jatelja, drgne s svojim licem in no-ob licc in nos drugega in pravi pri ^ni: "Dobro, dobro 1" Prebivalci ob k^jtzebue-jcvem zalivu, na zapadni o-. 1 Alaske, se dotikajo drug drugega in se božajo z roko po obra ' Filipinskih otokih se za po-rav črnci vsedejo na tla, zgrabijo
u Afrt 80s.la tcr 8' drgnejo ž njo obra;. \ j(0|n_unc' na rtiču Lopez pripognejo
*oka ' paJej0 na tla >n ploskajo z m> (moderno!), neki otočani sto-
pijo tri korake nazaj in nato tri naprej. Pri nekaterih polarnih narodih so opazovali sledeč pozdrav: Ako pride kdo od sosednjega plemena, se postavijo domačini vsi v eno »vrsto, eden stopi iz vrste in s tujcem se pričneta drug drugega biti na lice, dokler eden ne omaga in ne pade. Ostanek iz onega časa, ko so bili rodovi v vedni vojski med sabo. Hindostanci si za pozdrav pulijo brado. Na Himalaji pa si prijatelji obračajo hrbet — grozna netaktnost v evropskem salonu.
Že stari Špartanci so učili mladino, naj pred starimi ljudmi vstane, to je tudi pri nas oficielni šolski pozdrav. Prebivalci Karolinškega otoka Kusai pa v tem pozdravu ne vidijo nikakega spoštovanja; pred svojim glavarjem se preprost Kusajec vsede, pred navadnim plemičem pa stoji sklonjen, z rokama pa se vpre v koleni. Tako pozdravlja na nekem drugem Karolinškem otoku žena svojega moža. Poli-nezijci pa pozdravljajo z našim poklo-nom; ako srečajo višjega, sklonijo glavo, nikdar ne govore ž njim stoje, ampak vedno sede. Kitajec nasproti višji osebi sklene roki, v prgišče stisnjeni, s palci skupaj, jih poniža proti zemlji in dvigne. Čč'bi se odkril, bi jih dobil 50 z bambusovo šibo, ker to izraža zaničevanje. Zato je Kitajec kakor Jud tudi pri molitvi pokrit. Naš navadni moški pozdrav obstoji v tem, da se odkrijemo, vojaki odkritje le markirajo s tem, da se dotaknejo z desno roko svojega pokrivala. Japonec si z lepim poklonom sezuje čevlje, A-frikanski rod Joruba in primorci Zlate obale v Zah. Afriki so pa še vljud-nejši; ti odkrijejo za pozdrav tudi rame (če imajo sploh pokrite!), na otoku Tahiti v elikem oceanu pa celo zgornje telo, če je glavar navzoč, enako v Abesiniji vpričo znamenitejših oseb. Angleški filozof Herbart Spencer (1820—1903) razlaga to kot simbol, znak, ki je preostal iz one dobe, ko je zmagovalec zaplenil vso lastnino premaganega sovražnika. Fani, rod za-padne srednje Afrike, pozdravljajo s tem, da se useddjo gostu v naročje, Masai pa tudi tako, da se is sklonjeno glavo dotaknejo prsi in trebuha svojega gosta. Neki Koari iz angleške Nove Gvineje je pozdravil misijonarja tako-le: roko mu je položil okoli vratu in ga božal pod brado.
Cela vrsta pozdravov obstoji torej v dotikanju. Najpreprostejši in najstarejši in najsplošnejši, pozdrav te vrste je podajanje rok. Ta pozdrav pozna že Homer in Grki in danes je last vsega civiliziranega sveta. V to vrsto pozdravov spada tudi poljub; ta po zdrav je 'že precej rafiniranejši nego pozdravi divjih rodov, toda je-li tudi točnejši, o tem bi se dalo prerekati Poljub je silno star pozdrav, že v starem veku ga poznajo v Aziji in Evropi. Herodot pripoveduje o starih Pcr-žanih: Če se srečata dva po dostojanstvu cnakovrstna Peržana, se poljubita na ysta, če je eden plemenitejši, se poljubita na lice, če pa je stanovska raz lika med njima zelo velika, se vrže ni i ji pred višjim na tla, se dotakne s če lom tal in jih poljubi, ali pa pozdrav-Ijenčevo obleko. Tako so pozdravljali Peržani svojega kralja. Za časa Ki-ra Mlajšega (umrl v bitki pri Kunaksi 3. sept. 401.) je veljal ta predpis tud za Grke. In ko se je Aleksander Veliki po slavnih zmagah nad Peržani po mchkužil in sprejel perzijski dvorn ceremoniel, je tudi zahteval tak po' zdrav od svojih junaških Makedoncev
kar je vzbudilo velik škandal v njegovi armadi. Iz zahodne Azije je prešel ta pozdrav celo na Kitajsko v 1. stol pr. Kr. Tuji poslanci so morali do 19. stol. na ta način kitajske cesarje pozdravljati. Turki pa še danes tako pozdravljajo svojega sultana. Tudi naše poklekovanje v cerkvi in naš družabni poklon je nastal iz te orientalske proskineze.
Najstarejši grški pesnik Homer pripoveduje v Odiseji, da sta Odiseju, po dvajsetletni odsotnosti vrnivšemu se domov, zvesta služabnika Filojtij in Evmaj poljubljala glavo, roke in rame. Iz Perzije je prišel poljub kot pozdrav preko grškega Vzhoda in Egipta v Rini. Tiberij je moral odrediti e-dikt proti vsakdanjemu poljubljanju in to razvado biča tudi satirik Marcial (42—102 po Kr.). Tudi sveto pismo omenja ta pozdrav že v prvi knjigi (Genesis). In krščanstvo ga je prevzelo kot znak prave krščanske ljubezni. Sv. Pavel piše: "Pozdravite vse brate s svetim poljubom!'' Rabil se je pri daritvi sv. maše. Dandanes se je ohranil le še sled pri slovesni sv. maši z asistenco. Poljub kot pozdrav je prešel tudi v dvorni ceremoriiel; kadar se snideta dva vladarja, se poljubita; vatikanski ceremoniel predpisuje poljub križa na papeževem čevlju. Pri nas obstoji v fini družbi predpis, da gospod poljubi roko dami, katero hoče pozdraviti. V navadnejšem življenju se to godi z besedami; mestna dekla pozdravlja svojo gospo z besedami: "Kisti liant" (Ich kuesse die Hand), slovenski gigerl pa pravi: "Ljubim roko" namesto "poljubim". Zdaj smo pa že pri tretji vrsti pozdravov, pri besednih pozdravih.
Beseda je najadekvatnejši izraz člo-ekove notranjosti, njegovega mišljenja in čustvovanja. Kar človek do-znava, čuti in spoznava, vse to ima tendenco, teženje, da se v zunanji besedi izrazi. To velja tudi pri pozdravu. Domačini v Kamerunu, Duala, pravijo za pozdrav: "Jehuse" (vidim te3; zelo lep je odgovor na ta pozdrav: "Niambe" (če Bog hoče). Podobno Zulu-Kafri v Afriki: "Saku bona" (vidimo te).
Večina besednih pozdravov izraža željo, naj se gostu ali znancu v kakršnemkoli oziru dobro godi ali kaj posreči. Večkrat ima tak pozdrav obliko vprašanja. Kitajec pozdravi gosta
"Kako stojiš?" V Genui je v rabi pozdrav: "Zdravje in dobiček!" Španec stisne prijatelju roko in mu želi: "Živi mnogo let!" Nečimerni Francoz pozdravlja: "Kako se nosite?" ter si zadovoljno gladi konec brade, češ: Poglej mene! Rus: "Počutite se dobro!" Krepki in energični Šved: "Kako morete?" ali pa: "Na kaj mislite?" Danec: "Ali živite dobro?" Mnogo potujoči Holandec: "Kako potujete?" Anglež krepko stisne roko in vpraša: "How do you do?" (kaj delate?", pri tem pa niti ne trene.
Preprosti Slovenec pozdravlja preprosto, pa odkritosrčno: "Dober dan! — Bog daj srečo! — Z Bogom! Srečno! — Na svidenje!" Večkrat tudi samo s tem, da privošči drugemu prijazno besedo, s katero vpraša po delu, katero ga vidi ravno opravljati: "Greste pa k deseti (maši)?" — "Boste mlatili?" — "Kaj boš naredil?" Še sedaj me oče, kakor že leta in leta, ko pridem domov, pozdravi z besedami: "Kdaj si prišel?" In njegove zadnje besede v slovo so: "Pa kaj piši!" Te besede ne kažejo čutečega srca, — naš človek ne nosi srca na jeziku —, pač pa ga kaže solza, ki mu zaigra v očeh, ko mu sežem v roko in pozdravim: "Z Bogom!"
Kakor smo torej videli, razdelimo pozdrav lahko v tri vrste v teh-le stopnjah: pozdrav, izražen z gibanjem (mi-mični pozdrav), z dotikanjem (atrek-tacijski p.), z besedami (verbalni p.). Najbolj intimen in prijateljski je zadnji, ki je pa na adno združen z drugim. Pa naj bo že pozdrav tak ali tak, pravi pozdrav je le tisti, ki izraža res odkritosrčno, dobrohotno notranjost.
Premestitev ujetnikov.
Washington, D. C., 3. maja. — Anglija in Francija bosta prejkone del svojih ujetnikov premestili v Združene Države, da se rešita potrebe, deliti ž njimi pičla živila.
' Tozadeven predlog je podal senator Hale, Maine, da se dovoli za prehrani-tev ujetnikov $1,000,000.
Malenkost.
z vprašanjem: "Če-fan-lio ma?" (Ali ste že jedli riž? Riž je glavna hrana za Kitajca). Prijatelja pa pozdravi: 'Ali je Tv<5j želodec v redu?" Nemec pravi pred obedom: "Mahlzeit!" ali: Wohl zu speisen!" Slovenec: "Dober tek!", kar je precej divjaško: lepše in olikanejše: "Bog blagoslovi!" Egipčan vpraša za pozdrav: "Ali se zelo potiš?" Peržan želi prijatelju: 'Naj se Tvoja senca nikoli ne skrajša!' Lep je pozdrav Bečuvanov v Južni A-friki: "Tumella!" (Bodi moj prijatelj!) Wahehe v vzhodni Afriki pa pozdravljajo z besedami: "Aze zenga!" (Pozdravljen, bik!) Za nas, Evropejce, nekoliko nepričakovano, dasi tudi mi visoko cenimo živinorejo.
V pozdravih se nam večkrat odkrivajo posebne kulturne težnje. Rimljani so se za časa republike (10—31 pr. Kr.) pozdravljali z: "Ave, vale!"— Bodi zdrav! Na zdravje! Prva naloga rimske republike je bila skrbeti za krepko, zdravo vojaštvo. V razkošni dobi cesarjev pa so se Rimljani pozdravljali s pretirano fineso: "Quid agis, dulcissime rerum?" — Kako se Ti godi, ljubček? Odgovor: "Suaviter" (sladko) kaže lagodnost in uživanje tedanje rimske družbe. Starogrški pozdrav: "Hajre!" (Veseli se!) kaže zmerno čutnost lahkoživečih Grkov. Modernemu Grku je Hajre (izg. here) pozdrav za slovo, nasproti tujcu: "Kalen patridal" (srečno domovino!) — 'Srečno hodi," je rekel cesar anez, 'minister Gregor pa nič." (Levstek, Martin Krpan). Novogrški pozdrav pozdrav pri prihodu: "Kalimero! Dober (^:p) dan! in: "Kaloso rineš!" — Dobrodošel! — Divji arabski rodovi so v vednem boju med seboj, mir jim je dragocena stvar; njihov pozdrav je: "Salem aleikum" — Mir s Teboj! Arabec pravi tudi: "Buid el bela alik!" — Vse hudo naj bo daleč od Tebe! Ne mec pravi: "Gehab dich wohl!" Rus: "Zdrawstwo". Turek, Nemec in Slovenec: "Dobro jutro!" Dunajčan pa ima vedno svoj stereotipni: "Guten Tag!" Tudi pri slovesu in, če treba, tudi o polnoči. Navadno se sliši sa mo: '"n Tag!" ali celo: "Tag!" Pore nec in Westfalec: "Wie geht's?" Saks je zelo prijazen: "Einen schoenen guten Morgenl" Čeh: "Sluga jpokoren! Ma ueta!" — "Lahko noč delim, vaš pokorni sluga, dobro spite!" Avstrijski Nemec nasproti gospodi: "uess' die Hand", a tega ne stori, dočim Poljak tudi roko poljubi. Višji stanovi na Poljskem se pozdravljajo: "Ali ste srečni?" Lep in za katoličana posnemanja vreden je pozdrav južnih Nem cev: "Gruss Gott!" — Prav katoliški pozdrav pa je: "Hvaljen bodi Jezus ristusl" Ali sedaj krajše navadno: "Hvaljen Jezus!" Po Istri in na Hrvatskem sem slišal od preprostih ljudi vedno: "Hvaljen Isus i Marija!" Ali "Hvaljen Bog!"
Kozmopolitičen in brez življenja je "Dober dan! — Bon jourl — Buon giornol" Trgovski Italijan vpraša
NAŠ BELI CAR.
Zložil Tonej Jelenič.
Kdor nam orje črno rušo, ta je naš vladar, kdor pšenico v prst nam seje, ta naš beli car!.. .
Z voli vitorogi orje v mladem letu kmet, zlato zrnje seje, hodi v vročem letu žet.
Kmet je car! In njemu dajmo težko žezlo v dlan! Pa če treba, pa če treba — ajdmo v vojsko zanj!
Zahvala.
Podpisani, Marko Plut, član društva sv. Družine št. 1, D. S. D., Joliet, 111., se tem potom najiskrenejše zahvaljujem našemu slavnemu društvu in D. S. D. za lčpo podporo v moji nevarni bolezni, ki sem jo dobil od društva in za $50.00, katere sem prejel od D. S. D. za operacijo.
Istotako se zahvaljujem vsem odbornikom društva in tudi drugim znan cem in prijateljem, ki so me med boleznijo obiskovali v bolnišnici in na domu.
Priporočam vsem rojakom in rojakinjam to mlado in veliko društvo in D. S. D. za pristop, ker človek ne ve ne ure ne dneva kdaj bo rabil podporo, zato se je dobro oskrbeti in pristopiti V dobro društvo dokler je zdrav. 47—	MARKO PLUT.
New York, 2. maja. — Tekom nagovora, ki ga je imel danes tukaj pred člani trgovske združbe, je Pomeroy Burton od londonskega lista "Daily Mail" izjavil, da morajo Združene Države poslati kakih 500,000 mož na fronto, da zagotovijo ententinim zaveznikom zmago nad Nemčijo. Kakor je govornik trdil, je potrebno, da se Amerika pripravi na dolgo borbo. Govoril je tudi proti cenzuri in kazal na škodljivi učinek, ki ga je imela cenzura na Angleškem.
Tarnowski odpotoval domov.
New York, 4. maja. — Grof Tarnowski, doslej avstro-ogrski poslanik v Združenih Državah, ki pa mu z ozi-rom na mednarodni položaj ni bila dana priložnost, izročiti svojo poveril-nico v Beli hiši, je dospel s svojim štabom danes semkaj iz Washingtona in nastopi jutri na krovu parnika "Ryndam" holandsko-ameriške linije vožnjo proti domu. Ž njim odpotujejo člani avstro-ogrskega konzularnega zbora ter nemški diplomati in konzu-latni uradniki iz Kitaja in Kube.
Rešeni.
London, 4. maja. — Admiralstvo poroča, da je bil pogrešani čoln parnika "Rockingham" s 14. možmi na krovu nase otvezen po nekem britanskem parniku. V čolnu je bil tretji častnik McKenny s trinajsterimi ameriškimi topničarji.
Bolnični voj.
Washington, D. C., 3. maja. — Združene Države bodo poslale na Francosko 3,000 ambulanc s 7,700 zdravniki in potrebnim številom voznikov, tako je sklenil Council of National Defense.
Prvih 22 ambulanc odide v dobi treh tednov.
Švica v skrbeh.
Bern, 3. maja. (Čez Pariz.) — Bojazen, da bi Združene Države v kratkem omejile izvoz v nevtralne dežele, je v Švici vedno večja. Predsednik Schul-thess je danes zastopniku za Associated Press podrobneje pojasnil položaj. Prizval je s toplimi besedami predsednika Wilsona in ameriško ljudstvo, naj male sestrske republike ne prepustita tragični usodi izstradanja. Lakota pa bi bila brezpogojno njena usoda, če bi se uvoz zmanjšal.
Zdravilno milo
bi morala imeti vsaka družina vedno priročno. Tako milo je Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Je antiseptično čistilno, zdravilno in okrepčevalno. Posebno dobro za otroško kopelj, pa tudi za odrastle, za pranje kože, britje, za o-brazno barvo, — ne najdete boljšega. Poskusite je. Vprašajte svojega le-karja za Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Cena 25 centov. Ako ga on nima, je naročite naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. May.
Podraženje vseh življenskih potrebščin
je vzrok, da ižkuša tehnika porabiti odpadke, ki so jih pred malo leti metali stran kot robo brez vsake vredno sti. Tako so delali v mestu Bruss i
mestne uprave porabljajo smeti za kurjavo. Poizkusi na Angleškem so dognali, da zadoščajo smeti mesta » 150,000 prebivalci za pridobljenje 30 milijonov kilogramov pare na leto. V Frankfurtu na Mainu imajo sežigalnico za smeti z 8 pečnimi baterijami, 8. kotli in 3 turbinskimi dinami (stroji za proizvajanje električnega toka), ki se izborno izplačuje.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE)
"A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupan&ič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Le«!, Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar-Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg <Cleveland): John Leloa* Ottawa, 111.: Jos. Medic. J Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. ' Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima« mo zastopnika, priporočamo, da a* zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Pri prehladih
▼drgnite vrat In prsa, kakor tudi stopal« ■ « Sr. Rlcbter-Jevem
PAIN-EXPELLER
Učinkuje takoj olajSljlvo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra*
25e. In 50c. v lekarnah in naravnost od P. AD. R1CHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. V.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois.
SlioVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj,
Avstriji iz kanalizačnih odtokov sve- ter opravljam vsak posel, ki spada v
tilni plin, s tem, da so pridobili iz vsa- ,	,	, , , ..
...	.. o i u-- -i barvarskega obrta področje,
kega kilograma usedka 8.37 kubičnih ;
centimetrov svetilnega plina. Varčne '	Obešam stenski papir.
1 riUltf^VE BRP^UME-CFROM FIRST PHOTOGRAPH TO fSEfiCH RMERICR}
RAZVALINE V MESTU BAPAUME. (PO PRVI FOTOGRAFIJI, DOSPELI V AMERIKO.)
Slika kaže pogled na ulico v mestu Bapaume na Francoskem, razdejano po Nemcih, preden so se umeknili pred prodirajočim sovražnikom. Ta slika je narejena po eni prvih fotografij o nemškem umikanj«, ki so dospele v Ameriko. Nemci so strašno opustošili' vse francoske kraje, katere so bili prisiljeni zapustiti. Razstrelili so mostove, razdejali telegrafsko in telefonsko zvezo, železniške proge in velike ceste, hiše in cerkv* in vse drugo, kar je imelo kaj vrednosti. Kakor blazni so divjali in pustošili, preden so se ura.ckniliv
(Dalje.)
Delam, da si služim kruh. Pa kdaj si pridobim za vožnjo? Bisere za vratom, sestradan, bogat in vendar — reven. Da bi le ostal zdrav. Če čakam tudi deset let, da si prihranim, enkrat pridem vendar domov. Toda se širi kužna bolezen. Ko bi prijela mene, prosim samo, da odpošlje, kdor me najde, te bisere na moj dom.
Calcutta, 1. aprila 1905.
Zdelo se mi je, da sem doma. Da se sklanja nad menoj mati, ljuba sestrica. Zdelo se mi je. Bil sem gotovo zelo bolan. Napadla me je kužna bolezen. Obležal sem, odnesli so me Ležim v visoki, zračni sobi. Punka se giblje, hladi. Drage prikazni mojih sanj, sestra, kje ste? Kdo si ti, ljuba mala redovnica? Kapa senči drobno shujšano lice, razširila so se usta, povečal nos. Iz rjavega očesa pa gleda globoko sočutje. Rozika, zlata sestrska duša! Pisala mi je mati, da si odšla za menoj. Iskal sem te po vseh bolnišnicah, koder sem hodil. Rozika, drobna, zlata sestrska duša, poj diva domov, k materi, k Soči. Krasna, a tuja je ta dežela. K materi, Rozika...
— Ne smeš, mi praviš. O pač, smeš! Dosegla si svoj smoter, vrniva se. — A s čim, zlati brat, s čim se vrneš? Ne veš? Glej: Biseri so Marijini. A škat ljica iz slonove kosti, pokrita z rubini, sme biti tvoja. Hiti domov, delaj in upaj, tolaži mater. Daj Bog, da se vidiva, redovnica nima v oblasti svojih potov. —
XX.
Takoj zjutraj pojdem, je rekel An-gelik. Pa razšla sta se z materjo po zno v noči. Spal je, ko je stalo solnce že visoko na nebu. Prebudil ga je melodiozni ženski glas, ki je rekel velevaj e:
"Četudi. Zbudite ga — jaz moram govoriti ž njim." Naglo se je otresel Angelik spanca. Spoznal je Martinin glas. Peris ji ugovarja nevoljen, da je gospod truden. Angelik pozvoni. PYerisu veli odpreti Martini njegovo (prejemnico in mu pomagati, da se napravi. Pa stari Peris je postal neokreten. Naglo se napravi Angelik sam in pogleda v zrcalu svoje možato lice. Je on tisti, ki je trepetal pri Martini-nem glasu? Kako ravnodušen bi ostal zdaj ob njem, da ga ne veže čast, be seda in vest. Kako da je prihitela Martina k njemu?
Rožnata svila se ovija tesno Marti-ninega telesa, valovi vranih las silijo v lice. Slamnik, poln cvetja in trakov, rožnati šolnički, vse kaže, da se je potrudila, da bi dopadla dolgopričako-vanemu ženinu. Pa neki tajni strah zapazi Angelik v njenem obrazu, ko mu st6pi nasproti, povesi pogled. In Angeliku ne zatrepeče srce v bližini tako lepe neveste. Lepa je Martina, mnogo lepša nego kdaj. Bolj bujna razcvetela. Ali otroški čar je ubeg-nil od nje. Nekaj strastnega je okrog kipečih uste, v vlažnih očeh.
Lepa je Martina, njegova nevesta. Kot breskvin cvet je njeno lice, vab ljivo je mlado, bujno telo. Zakaj je ne objame, ne pozdravi kot ženin nevesto? Hladno ji stisne samo roko, jo vodi k divanu. Mrzlo si sedita nasproti. Martina je poparjena od tega sprejema — pa se zave, da mora ob vladati ona položaj. Vzame v mehke roke Angelikovo, se oprašča, da pride sama k njemu, da si osvaja pravice neveste. Saj ga je čakala dolgo in zvesto. V strastnih besedah mu potoži, kako težavno je njeno stališče kako se mora žrtvovati za stariše, se bojevati z materjo za svoje poštenje. Z lastno materjo, ki prodaja hčer in trdi vedno, da je Angelik ne vzame, in Vidonijevi se posmehujejo.. .
Ponosno izpregovori Angelik:
"Kamenski ne prelomi besede. Vse vem, Martina. Smiliš se mi. Zato pospešim poroko, da te rešim."
Razloži, pove deklici vse. Martina, ki se je razžarela pri prvih Angeliko-vih besedah, postane bleda, zamišljena pri razlaganju, kakšno bo njeno pri hodnje življenje ob njem. Angelik jo opazuje, razume in ugane njene misli: Prišel je brez bajnega zaklada — težko življenje jo čaka. Sen o zabavah, s katerim se je tolažila vsa leta, je prazen. Mar bi ne bilo bolje... Pa kdo vzame Cvllettijevo Martino? V pošteno zvezo nihče, v nepošteni čaka sramota, revščina, zgodnja smrt. Ka-menski graščak je še vedno ugledna partija. Mrzli Angelik se že ugreje zopet — potem bo delala ona po svojem. Pa pogledala je na njegovo čelo. 2el ezna volja kraljuje tam. Trd bo, neizprosen. Ker je ne ljubi. Zakaj zre tako hladno na njo? Ah, ona bleda in tiha, se mu je ukradla v srce... Ah, ona najdenka'..'. Prostoren je grad, pa za njo in za Martino ni mesta v njem...	/
Strastno izpregovori Martina: "Obljubil si mi, da me ovenčaš z biseri, ko se vrneš. Prebolim to prevaro, skromno hočem živeti, delati. A enega jne reši, Angelik — reši me najdenki-
nega zasmeha, njene bližine... Obljubil si mi.'. ."
"Obljubil sem," de mračno Angelik. "In ona sama hoče, ošabnica, od nas. Pa moja volja je, da ostane, da se sprijaznita. Zakaj bi hodila fcirota po svetu — materi naj bo v družbo, tebi v pomoč."
Nevoljno zategne Martina ustnici. Sladko govori: "Pusti jo, naj se košati s svojim znanjem. Bolje se bova razumeli z materjo, ko ne bo stala ona med nama. Hudobna je, zdražljiva."
"Treba potrpljenja na obeh straneh. Ker si že tu, Martina, pokličem Ivan ko in ji povem... Potem te vedem k materi."
"Oh, meni se ne mudi, da vidim naj-denko," reče Martina zaničljivo. "Pokaži mi rajši bisere, pokaži mi jih, An gelik.. ."
es ženski pohlep po nakitu zakipi v Martini, ko odpre Angelik podolgato škatljico iz slonove kosti. Dva niza velikih biserov se leskečeta omamno, čarobno... Čudna moč je v teh draguljih. . . Martino prime silna željji, da si jih osvoji — čuti, da jih mora imeti ali umreti. Imeti mora ta blesk, imeti, in naj stori raditega, kar si bodi. Hla stno seže bela roka po biserih. Z ironičnim usmevom zapre Angelik škat-ljivo. Pa Martina ga objame, prosi strastno:
"Nikar, Angelik, nikar! Ne nosi prelepih biserov črni podobi na Sveto goro. Milijon kron, si rekel, so vredni. Tako premoženje ohrani doma. Obljubil si mi biserov — drži svojo besedo, Angelik Kamenski!"
Ironičen usmev zaokroži zopet An-gelikove ustni: Nekdanji Angelik se ne bi bil ubranil takim prošnjam... Sedanji se reši hladno nevestinega objema, govori mirno:
Meniš, Martina? No počakaj, da vidiva komu se bolj podajo biseri, tebi ali najdenki."
Angelik pozvoni. Mrk posluša Peris njegovo naročilo,, mrko zre na Martinine koketne nožice. Kako kratko je bilo veselje, da se je vrnil gospod!
Martina strmi v gospodarja in slugo. Ali ji ne nastavlja Angelik pasti? Morda ve vse in ji pove vpričo naj-denke... Ne, ne... Saj je postal tudi njegov obraz bolj trd in neprijazen, kar je naročil, da naj pride. On ne mara najdenke. Ne mara? Ostro pogleda Martina ženina, ko vstopi Ivanka ponosna in bleda, v preprosti obleki iz modrega satina. Ostro ga pogleda in mrzlo ji postane pri duši, nekaj trdega, neprijaznega ji stopi v o-braz, pokvari njegovo lepoto. Nekaj blagega, plemenitega veje od nje. Nežna je se, nerazvita. Čista. N r se se borila s strastmi, ne pozna življenja. Venec slave ji spleta mladina — kot poosebljena poezija stoji tu... Ah, Angelik, kreposten, svet mož mora ljubiti ta čisti, ženski lik... Morda se ne zaveda sam tega—a zave se, in tedaj bo grenko tvoje življenje, Martina... Saj hočeš biti dobra, zadostp-vati za grehe svojih roditeljev, biti Kamenski vrla sneha, imeti najdenko zraven sebe. Pa kaj pomagajo vsi •sklepi. Greh roditeljev se kaznuje. Angelik ljubi, bo ljubil Ivanko. Mrzel bo hodil ob njeni strani, a ona, strastne ljubezni potrebna, bo prisiljena v sramoto, če ne izpodrine in ne zamaže zopet Ivanke, ki stoji ponosna nji nasproti in jo meri hladno.
"Kaj se merita tako?" izpregovori Angelik s trdim glasom in motri deklici. "Podajta si roki, bodita si dobri. V skupnem delu in slogi hočem, da živimo vsi."
"Nikoli!" je rekla ponosno Ivanka. "Prvo službo, katero dobim, vzamem. Ne bom delala napotja vaši gospe, gospod graščak."
"Kaj?" je vzplamtel Angelik. "Kdo ima pravico odfočevati? V službo poj-leš, kakor dovolimo mi. Nisi prosta. Zato odloži svojo trmo, podaj roko Martini, ona ti hoče dobro."
"Gotovo," je pritrjevala Martina in objela deklico, ki je stala nepremično, kot zapanjena. Stopilo ji je tako težko v noge. Niti oditi da bi ne smela? n gledati da bi morala Martino in Angelika vkup... Ne, tega ne prenese Ona vzroji, pove vse, skliče mrtvega Valentina iz groba...
"Tako je prav," kima Angelik Mar tini in pravi nekoliko prijazneje: "Poglej zdaj še ti, Ivanka, bisere... Sno-i si odšla... Glej, Martina pravi, da je škoda biserov na Sveto goro, da naj jih dam nji. Kaj praviš ti?"
Deklica pogleda Angelika, pogleda bisere in se zamisli. Štiri leta so pretekla, kar je stala na Sveti gori, gleda-a ladje, ki so hitele v megleni daljavi. Za bajnim ciljem je odšel. Resnica in ljubezen me klič«ta, je rekel. Našel je resnico, dosegel ljubezen. Ona pa je bljubila tam gori zvestobo svoji nesrečni ljubezni, ona si je zapisala odpoved v srce, na čelo. O biseri, vi strnile vse moje solze, postale bi večji, svetlejši biseri... Nanizala bi jih na zlato nit potrpljenja, obesila jih Martini za vrat... Da bi žarela prelestna
Angelikova nevesta v biserih Ivanki-nih solza...
"Vidiš, Angelik,'5' se smeje Martina, da ji žari veliko oko, "vidiš, tudi ona je vsa prevzeta. Čuj, daj vsaki niz prekrasnih biserov in prihrani si pot na Goro."
"Kaj!" se predrami Ivanka in gleda začudeno Martino. "Biseri so vendar... zapuščina indijske kneginje — namenjeni Mariji. Greh je, dotekniti se jih..."
"Prav govoriš, otrok," reče zdaj Angelik mehko, "še danes pojdemo na Sveto goro, izročimo Mariji Koledin dar, solze strica Marijana, naša srca."
, "Da, naša srca," reče tiho Ivanka in gleda, kako zapira Angelik bisere v šatuljo. Srpo zre Martina na oba. Kako blizu sta si — kot da ju nekaj vleče skupaj. Da si pojasnita svoja čuvstva, je ona izgubljena... Nepopisna zavist, resno sovraštvo se vzbudi v Martini.
Stari Peris, ki vstopi in naznani Angeliku, da ga prosi šentmaverski župan nujno na besedo, spravi Martinine misli v nov tir. Tako, da, tako...
"Samo za hip prosim, Martina," se obrne Angelik k nevesti, "naš župan ima vedno dosti dela, ne smem mu kratiti časa. Ivanka, ti si domačica, postrezi in vedri mojo nevesto, dokler se se vrnem."
Ostali sta sami.
In mahoma je prekipela že dolgo let speča zavist. Naglo stopi Martina pred Ivanko, jo premeri in sikne:
"Najdenka!"
Kot da jo je udaril bič, se upokonči dekle. Iz bledih ust se iz vije vzklik:
"Morilčeva hči!"
Martine se strese, omahne na stol. Najdenka se vstopi pred njo, jo premeri zaničljivo in se nasmehne bridko:
"Martina, lepa, ljubljena Martina! Povej, kaj si storila ti dobrega, da ti je naklonil Bog vso mojo srečo? Pa bodi! Imej jo! Najdenka ti ne bo delala napotja — najdenka gre iz gradu, po katerem hodi tvoja noga. Le združite se vsi v ljubezenskem objemu proti siroti najdenki. O le! Najdenka gre — ničesar vašega ne vzame s seboj..."
Ponosno se obrne in odide. Lahek korak obmolkne na hodniku, se sliši zopet... Martina skoči k durim, vidi da odhaja Ivanka. Culico v roki, ponosne hoje. In vendar ji je bil rekel Angelik pol ure poprej, da je ne pusti v svet. To ga užali, to je treba uporabiti... Toda saj pojde za njo, saj jo poišče. Treba je preprečiti to, ga prepričati o dekličini hudobiji... Ha—biseri!... Zakaj je odšla Ivanka tako naglo? tako skrito? Ker je —.
Gibčna kot mačica skoči Martina v Angelikovo spalnico. Videla je, da je pustil Angelik ključ v železni omarici poleg svoje postelje. Martina posluša... Nikogar ni v bližini. Obrne ključ, seže po šatulji, jo odpre in vzame bisere iz nje. Roka se ji trese... Krade... Krade, da si obdrži krasne bisere in da se reši enkrat za vselej tekmovalke v ljubezni in lepoti.
Ko se vrne Angelik, zeva Martina v salotu. Njemu se čelo zamrači in naglo vpraša: "Zakaj si sama — saj sem vendar rekel...
"Ah, pojdi mi, Angelik, s to neprijazno deklino. Ko si odšel, je šla ona v tvojo spalnico, jaz sem šla vun. Ne bom se ji klanjala."
"V mojo spalnico je šla?" se čudi Angelik — "ah da! Gotovo ji je povedal Peris, da sem razstavil po mizi spominke iz Indije. Ona se zanima za moje poti. No, se pa pomenita drugikrat. Pojdiva k materi, čakajo."
S tožnovdanim smehljajem pozdravi gospa Kamenska Martino. Leta in hrepenenje po sinu so premagala njen ponos. Martin se ji bliža ponižno, jo uverja svoje vdanosti...
Ko je klical zvonček grajske h kosilu, je vodila graščakinja Martino pod roko v obednico, z drugo roko se je držala Angelika. Za štiri osebe je pokrita miza — pa (fo posedejo, ostane četrti sedež prazen. "Zakliči vendar gospico," reče gospa in stari sluga čuti, da je nevoljna ter hiti odgovarjati, da ! jo je klical, iskal.
"Pokliči jo še enkrat," veli Angelik. I Čakali so s kosilom. Peris se je vrnil in trdil, da jfe morala gospica iz gradu, ker je ni nikjer. Angelik in mati se spogledata. Kaka otročja trma! Treba jo bo odvaditi tega — odvaditi koj izpočetka.
"Dovolite," pravi Martina in vstaja, "dovolite, da odidem, skoro se pojavi trmoglavka."
"Ne, ne," ji branita gospodar in gospodinja. Pa zaman skrivata senco nevolje, katere ne more pregnati Mar-tinina velika ljubeznjivost. Vendar zmaga Martina popolnoma. Po ko-silu jo povabita mati in sin, da bi šla z njima na Sveto goro. "Da, pojdimo," pravi Martina in obrne pobožno' oči, "pojdimo, izročimo se Mariji..."
,A bila je bleda, ko se je vrnil Angc-lik napravljen na pot, dragoceno šatuljo v roki. 2e jo je hotel vtakniti v žep. Pa nasmehnil se je zadovoljen sam s seboj, ker je prinesel vendar Koledino izročilo srečno domov, ker ga hoče nesti sedaj na mesto želja strica Marijana. Nasmehnil se je in odprl... Kar ostrmi, smehljaj prehaja v tako čudno zavzetje, da se prestraši tudi mati, strese Martina.
"Kaj je to?" zaupije Angelik. "Saj
sem položil vendar bisere v šatuljo — ti si videla, Martina!?"
Prodirno se upre modro oko v njo. Pa nobena mišica se ne gane v Marti-ninem licu, ko pravi prestrašena:
"Sem videla... Nesel si šatuljo v spalnico."
"Kdo bi bil vedel za njo... Tujega človeka ni bilo v gradu."
"Da bi tudi bil — kako bi vedel za bisere?" odgovarja s tresočim glasom Martina. "Najdenka je šla za teboj v spalnico.. ."
"Najdenka!? Kaj meniš vendar, Martina?" jo zavrne ostro Angelik, njegova mati vstane, jo premeri.
"Užaljeni >ste — zakaj pa je izginila z biseri? Videž je tak..."
Da, videz je bil tak. Kočijaž, ki je prišel predpoldne iz mesta, je povedal, da je videl gospico Ivanko. Peš, culico v roki, je šla proti pokopališču. Mati in sin sta se spogledala. Kaj pomeni to? Ivanka odšla, ko ji je vendar prepovedal sin.. . Odšla ravno zdaj...
(Konec prih.)
NAPRODAJ FINA PEČ NA GAS S 5. ognjišči in ovens. Prodam poceni, če se oglasite takoj na 1406 Oakland Ave., Joliet, 111. 45-6-7—
POZOR ROJAKI!
Naprodaj imam 60 akrov najboljše vrste zemlje; zraven nova hiša in vodna moč, 10 akrov zemlje pripravljene za koltivacijo, drugo porašeno s debelim lesom, les je velike vrednosti, ker je posestvo tik postaje Jump River, Wis. le kakih 5 do 8 minut oddaljeno.
Natančnejša poročila in ceno ije zvediti pismeno v slovenskem ali nemškem jeziku od lastnika samega.
CHARLES PLANSTEINER, 45-50	Box 90, Jump River, Wis.
VELIKANOČ JE PRIŠLA.
CVETKE SE RAZVIJAJO.
Najlepši čas za lepo sliko, katere najokusnejše izdelajo v
ANDERSON STUDIO.
Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO
Naša posebna ponudba meseca aprila in maja se je pokazala koristonos-na, zato smo odločili, da ista velja še za bodočih trideset dni.
Predno naročite slike kje drugje, pridite k nam, da se domenimo glede cen in drugo.
Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevažna.
Se priporočamo
ANDERSON STUDIO, Young Building.	Joliet, 111.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in cjobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Pristopite *k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Odbor za leto 1917.
Predsednik........i...George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
/tL Chi Phone 376 MJ N. W. 927, 120 Jefferson St. JOLI^jf, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.SS
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 stekleiiic) za...................$7.0#
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stelcl.) za $10.M S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.60
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|f.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v sleve»-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
JoticT.au,
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Naročite zaboj steklenic
stoveea piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
-»'KM.
wmmmmmmmmmmam
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company

Ote teletom 405
S. Bluff St.. Joliet, III.